r tnrrV. <«trtek imoloto uhaja in talja f Mariboru br« pošiljanja na J,.m t»»»« - *■
M   p«l  IfU   ..«,.— „
k četrt IfU . * .. KO „
I'.. |>o-l i :
/» ti« Ifto 10 (1. — k. „ pol lett . ft „ - „ i* četrt Uta * „   «0 „
Vredniitvo in opraTniatfO i«na »tolnem trgu (Dom-plati) hilna it. 1M.
O/llit liil.i ■ /..v navadno dreatopna
trato plačaj« <■ kr.če m natiana Ikral, 5 kr. če « tuka »krat, 4 kr. ta sa tiika Jkrat-rere [m sinpitk« ne plačujejo pu pnutoru.
Za rak tiiek j« plačati kolek (atunpelj) la 30 k.
laknlal »» M rračajo, dopi»i naj ne blagovoljno frtn kujejo.
L S
Ht. 25.
V Mariboru 28. ni£\j» 1868.
T«3C5f*J X.
Bos visoko, a cesar daleko 11/^
i. dft
Bog visoko i a cesar daleko! Med vsemi prekrasnimi pregovori, kterih so nam naši premišljevajoči predniki tako lepo in bogato zbirko po ustnem sporočilu zapustili, našli bi javeljne kte-rega, ki bi v tako kratkib besedah branil toliko tajnega teškega pomena. Bog visoko, a cesar daleko! To je cela zgodovina, sodba in razsodba onega samodržja, ki je narodom vedno jemal, a nikdar vračal, ali kakor se narod izrazuje sam, ki je imel grab-lje, a ne vil; to je v kratkib ali izdatnih potezah opisano stanje naroda, ki je po samovladarstvu in kar je na njem in okoli njega, prišel do "Vne stopnje malodušja in nedelavnosti, da je nad svojo in ptujo, celo nad božjo pomočjo obupajc v svojem siromaštvu, svojih silah in stiskah tužno zdihoval: Bog visoko, a cesar daleko ! Pa tudi še dan danešnji, ko vidimo v bližni in daleji soseščini narode otresovati se dušnih spon samovladarskih ter pogumno, upno in navdušeno obstopati visoko povzdignjeno zastavo narodnosti in svobode, drži naš narod skoraj brez izjomka svojega rešitelja pričakovaje roke križem in malodušno zdihuje: Bog visoko, a car daleko!
Nc bomo tli preiskavali, jeli to žalostno, prežalostno stanje našega naroda nasledek prejšnjih oslabljivih Časov samovladurstva, ali so pa tudi morebiti sedanje zvunajne, izvan naroda ležeče okoliščine po tem, da narodu na jezik pokladajo imenovani pregovor naših prednikov; nerešeno bomo pustili to vprašanje tudi v očigled hvalisanim, hrumečim in tudi nekterim našincem priljubljenim ustavnim prenaredbam naše države, ker dobro vemo, da je samovladarstvo v svoji bistvenoBti, svojih sredstvih pa tudi nasled kili jedno in isto, naj si bode že v rokah jedne jedine osebe, njenih ljubljencev in ljubljenk, ali pa v oblasti ustavnih parlamentov, kterim je njihova veČina temeljno pismo „božje milosti", Če je bila ta veČina tudi z ino nego z božjo milostjo pridobljena.
če se vrnemo od te splošne opombe k svojim narodnim in državnim zadevam, moramo sicer izreči, da bi narod, niti naš, niti koji drugi, nikakor ne mogel na-se jemati vse odgovornosti za svoje sedanje stanje, ko bi bila tudi aedaj že naša država urav nana po načelih, po kterih si jo vravnano želf naš narod, to je vsaj tisti del narodov, kteri ima za take reči vsaj nekaj poštenih želj, če že tudi nobenega djanskega pripomočka. V preoski zvezi namreč je sedajnost z minulostjo. Kar je minulost opustila in zadolžila, mora nositi, popravljati in poravnavati sedajnost; odgovornosti za njo pa ne more prejemati. Pred očmi pa nam je tu se ve da nekoliko daleja minulost in le glede* te smemo biti dobre vesti.
Izreči moramo dalje, kakor smo to izrekli že v svojem programu, da s sedanjo ustavo in državino osnovo ne moremo ni kratko ni malo zadovoljni biti in pritrdil nam je misleči, pošteni del narodov. Toraj moramo dosledno pripoznati, da tudi za to, kar se zdaj godi" v državi in narodu, in za razmere iz teh dogodeb izvirajoče ne more vsa odgovornost zadevati narodov celo pa tistih nc, ki se protistavljajo načinu sedanjega vladarenja Med tč narode se štejemo djansko vsaj tudi mi Slovenci, dasiravno imajo glede* zvunajne oblike tisti prav, ki prištevajo slovenski na rod med podpornike pogubljivega dualizma.
Pri vsem tem pa moremo po svoji dolžnosti opomniti s vso resnobo, da je kolikor toliko prestala ona doba, ko so narodi si cer vso čast, ves vžitek in hasek državni prepuščali drugim, za-toraj pa tudi smeli pred svojo vestjo, pred vrstniki in nasledniki »a nje izvračati popolno odgovornost za vse, kar se je Btorilo in ne storilo, zakrivilo in zadolžilo v državi in narodu; opomniti, resno moramo opomniti, da je kolikor toliko nastal Čas, v kterem velja za posameznega, kakor za cele narode in države nekoliko izreka: Quisque faber suae fortunae! Vsakdo je svoje sreče oče, •d i kakor se je izrazil neki učen državnik: Vsakdo ima toliko svobode, kolikor si je je zaslužil!
Svesti smo si, da se bo ta izrek marsikteremu zelo oster,
drugemu celo neresničen in nepravičen zdel; da nam bo ta ali oni s prstom in jezikom kazal na dualizem, na Slovanom neprijazno vlado, na brezozirno veČino državnega zbora, na naše osamljenje in na žalostno stanje nadih soborivcev, če si hočemo Slovenci privoščiti častno ime' borivcev, kterega pa ne zaslužimo, dokler se vrši* vse naše politično početje okoli klavemega zdihljeja: Bog visoko, a car daleko! — kaj si hočemo!
Da si prizadevamo natanko spoznati okoliščine , sovražnike, sredstva in način bojevanja, to je vse hvale vredno, brez tega spoznanja je napredek in zmaga nemogoča stvar: da nam niso okoliščine vgodne, to tajiti, bila bi dušna slepota, kakor je še neizmerno veča slepota, ki pa izvira nekoliko iz naše tragljivoBti, nekoliko iz naše policijske izreje, če mislimo, da se more dandanes brez največe škode Čakati vgodnejših Časov. Izrek: „Sto-letja so v življenji narodov komaj dnevi", ne velja za naše hitro-živeče stoletje železnic in brzojava, za stoletje vseobčega državnega in družabnega preinačevanja. Dandanes mora tudi narod, ki jc svoj dan zamudil, z rimskim cesarjem žalovati: Diem perdidi, dan sem zgubil.
Ravno tolika slepota pa tudi nasledek policijske izreje je tudi Čakati, da nam morebiti vlada ali pa državni poslanci v naročje natresejo polno mero ravnopravnosti, omike, svobode in blagostanja in da nam morebiti še kladva ne bo treba vzdigovati, s kterim bi vsemu temu sadju zeleno lupino odkrhnili. Da o tej zadevi molčimo in se nikomur ne zamerimo, vendar pa svarimo pred prazno in mehkužno zaupljivostjo, pravimo zdaj tudi mi: Bog visoko, car daleko, a poslanci Bog v ti kje! Pomagajmo si sami!
iVasa prihodnost.
r i-
Vsi upamo, da bo naša prihodnost boljša od naše sedaj-nosti, in pripravljeni smo vse storiti, kar bi nam pomagalo uresničiti to naše upanje. Naše delovanje pa mora, ako hočemo, da bo imelo zaželjeni vspeh, primerno biti okoliščinam in potrebam našega naroda. Treba je toraj pred vsem, da si vsi jasno predstavljamo okoliščine, v kterih živimo, ali prav za prav životarimo, da pa tudi živo Čutimo potrebe, revščino našega naroda. Ako bomo vsi o tem enih misli in enega srca, bo tudi naše delovanje edinstveno. — Upamo boljšo prihodnost 1 — Kdo bi nc? Ali upanju se tako rad in pogosto pridružuje nevšečni tovarš — strah. Ko bi bili vsi božji ljudje* pravični in pošteni, ne bi se nam bilo ničesar bati. Ali naš rod stanuje na meji slovanstva, po robu alpskih gor, ob jadranskem morji, v krajinah, ktere nam zavidata dva sosedna naroda. Primorje bi radi imeli Lahi, Nemci pa najrajše vse naše kraje, da bi se reklo potem „Deutschland von der Ost-see bis zur Aalria". Ali morda nimajo Nemci teh namenov? Po-vsodi, kjer gospodujejo čez Slovence, n. pr. v deželnem zboru Štajarskem in Koroškem in drugodi, povsodi jim kratijo enakopravnost v šoli in v uradnijah, dovoljujejo naši narodnosti za zdaj k večemu le tako revno životarenje, ki bi bilo hujše od smrti. Zakaj nam ne privoščijo narodnih šol ? Zakaj nam vedno vrivajo nemščino? Dobro vedo*, da brez narodnih šol ne bomo nikdar imeli pravega izobraženega stami, da bo vse naše slovstvo vedno le bolj diletantizem. Premislimo! Vseh osem lepih, let, ki jih preživi* slovenski mladenič na gimnaziji , posluša po sedanji učni uredbi v maternem jeziku le kakih 500 ur, vsega skupaj tedaj kakih 42 dni! Ves drugi čas pa si znanost v glavo vbija v tujem jeziku, kterega izprva nc zna, pa po sedanji uredbi mu še mogoče ni, se ga pošteno naučiti, ker je metoda, po kteri se Slovenec v nižih šolah nemščine učf, ravno tista, ktera po zgolj nemških krajih za trde Nemce velja'.. Ali se pravi to razvijati dušne moči? Se ne pravi to: mučiti mladino in zavirati njeni dušni razvitek ? Le po naravni poti se mora mladeniču um razbistriti, po nenaravni poti sc mu ne bo nikdar tako razvijal, kakor bi ae moral. Ali res ti izobraženi in učeni nemški gospodje tega ne sprevidijo?   ali res mislijo, da se moremo po nem-
Ških Šolah bolj izobraziti, kakor po narodnih? Ne, ne! ža tako zabite ljudi jih ne moremo imeti. Vsakemu drugemu jeziku bi Se pripoznali pravice v soli, lc naš se jim tako barbarsk zdi, da mu ne dajo v šole in iz gole ljubezni do nas, skrbe* za našo boljšo prihodnost in boje* se, da nc bi zaostali v omiki nas krmijo z vse plemenitejšim mlekom nemštva. Ros sijajna izjema v našem sebičnem stoletji! Lep izgled ljubezni do bližnjega! Tedaj, ali nas z nemštvom pitajo iz gole ljubezni do na«, ker nas hočejo naprej spraviti, pa so toliko „tardi ingenii", da ne spre vid i jo, kako bi veliko bolj napredovali na narodni podlagi — ali pa imajo svoje sebične namene, nas polagoma ponemčiti „ad majorem Ger-maniae gloriam". Saj zvunaj v veliki Nemčiji že tako več ali manj naše pokrajine za nemške štejejo. Temu se tudi ni Čuditi. Iz-vzemši Primorje, so mesta vsa nemška, uradnijc, posvetne in duhovne, so nemške, plemstvo je skozi in skozi nemško, vse rodbinsko življenje „burgarskih" in izobraženejših stanov je nemško tudi tam, kjer se očetje za Bog vč kake rodoljube štejejo! in cvet naših rodoljubov, naši poslanci v državnem zboru, o j, to so tako krotke dušice. da nc marajo za vzajemnost z drugimi Slovani, prav po bratovsko z Nemci postopajo. Če dalje Nemci pomislijo naše majhno število in se spomnijo svoje kulturonosne naloge, kterc peščica Slovencev ne sme* zavirati, se smemo potem še čuditi, Če naše dežele že nemškim prištevajo?
Da imajo Lahi ravno take namene glede' Primorskega, o tem nikdo ne dvomi, da pa imajo tam toliko več upanja svoje namene doseči, kolikor revnejše jc Primorsko ljudstvo, je tudi jasno.
Od dveh sosednih narodov nam tedaj protf pogin !
Mi pa nočemo postati niti udje 25 milijonov štejočega naroda, kteremu je sobice narodne slave že zašlo, niti 40 milijonov štejočega naroda, kteremu je že tudi poldan odzvonilo, ampak ostati hočemo udje 80 milijonov štejočega naroda, ki ima prevzeti omiko naslednje dobe in bolj miroljubna in pravična načela spraviti v mednarodno življenje, kakor ga je neništvo moglo.
Da tej lepi prihodnosti ohranimo tudi naš slovenski narod, kaj nam je storiti ?
V naših časih narod, kteri n e Č e poginiti, nc pogine. Ko bi vsak Slovenec živo mislil in čutil: „Jaz sem Slovenec, jaz sem Slovan, moja narodnost ima toliko pravice obstati in razvijati se, kolikor vsaka druga — onda nam se ne bi bilo treba bati narodne smrti. Moramo pa tudi spoznati in živo občutiti dušno in gmotno revščino, ki tare naš narod. Gmotna revščina pa po večem izvira iz dušne. Čem živeje bo kdo čutil revo, ki nas tlači, tem mar-ljiveje in stanovitnejc bo delal v ta namen, da se narodu pomore na noge.
Narodno gospodarstvo.
Odgovor g. S. ghdu na njegovo sporočilu r Id, tt.  ,,Slov. Naroda'•: ,,Ali Potablo ali Predv.Vi" (Daljo.)
Ravnokar (14. maju) jc priobčila „U. di Venezia" neko pritožbo, ki jo je beneška kupčijska zbornica vložila pri ravnateljstvu gorenje - italijanskih, železnic, in sicer iz gole zavitlnosti proti Trstu, kteremu jc ono zavoljo predolgega ovinka vožnino po italijansko-brencrski železnici nekoliko /lajšalo. In 15. maja je taista beneška zbornica iz gole srditosti in zavidnosti soglasno sprejela nasvete njenega predsednika Antonina, da naj se brezimno društvo ustanovi, ter železnico iz Benetek črez Motto. Kodrojpo in Glimono do Potabla sezida; kajti ona bi Tržaško kupčijo z dotičnimi deželami popolnoma spodkopala. Ta soglasni sklep in ona pritožba 24. aprila pisana sta (razun neke interpelacije v llorentiuskcin zboru) morebiti najnovejši oticijelni priči, s kako zavidno zagrizenostjo Benečani in sploh Italijani preže nam Avstrijancein vzeti slednji dobiček.
PO vsem tem bi gotovo odveč bilo, še iz družili člankov in iz družili italijanskih listov nabirati prič, da se tudi Italijani potegujejo le za lastni dobiček, za vse stranske kupčijske, državne, denarne, vojaške in druge lastne koristi. Z vso silo hočejo Avstrijancein vzeti ves blagor, ki ga jim obeta Predelsko železnica do Trsta izpeljana. Če vse to italijansko napenjanje opazujemo s hladno krvjo, če opazujemo, kako in zakaj nam nasprotujejo, nikakor ne bomo hvalili njihove nadsebnosti, ker se nikjer ne nahaja, ampak razno njih kaj zvijačno počenjanje bi imenovali s Ilobbesom: hellum omnium contra omnes. Naša avstrijska kupčijska politika se tu jako loči od italijanske. Mi se sicer tudi na prvi stopnji poganjamo za lastni dobiček, vendar enostransko ne jemljemo Italijanom tistega dobička, ki bi se po naravni poti od Koborida črez Staro mesto v Videm k njim obračal iz Predelsko železnice.
Zdi se mi dalje, da je g. S. sam seboj navskriž, ko stavi naše Prc-delčane na osebno ali sebično stališče, ker so govorili posebno za avstrijan-ske, primorsko in zlasti za tržaške koristi. Malo niže piše: „Riotor je posebno povdarjal, da je trgovina pravi komunist, ki povsod i išče le lastnega dobička". Gotovo jc, da kupčija povsodi išče lc lastnega dobička; ravno tako gotovo pa je, da se od kupčije no dajo ločiti kupci ali trgovci, ki vsa-
kakor morajo biti te ali one države državljani. Pri tej naravni, neločljivi zvezi se nikakor ne more govoriti o kaki uzorni kupčiji, o kacem uzornem prometu, vsaj tako dolgo ne, dokler se bo gmotna trgovina posluževala telesnih sredstev, razvijala se po zemeljskih potih in med pozemeljskimi sta DOValci in med raznimi zemeljskimi državami, ne pa po zračnih potili med zračnimi državami iu nadzemeljskinii stanovalci.
Ti so taisti naravni nagoni, morebiti le slednjemu ne tako očitno iu jasno izrečeni, ktere g. S. pri naših Predelčanili prejako graja. Kako bi g. S. sodil o nekem mojem prijatelju St., ki v razgovoru o tej za Avstrijo prevažni železnici pri mojih trdno zastavljenih razlogih obmolči ter pravi: „Kaj je meni mar Avstrija, danes sem tu, juter tam! (Je Trst propade, se v Benetke preselim". To ni izmišljenka, ampak ravno tako gotova dogodba, kakor je dotični gospod gotovo sestavljen iz duše in telesa. G. S. naj nikar ne Ugovarja mojemu prijatelju, da človek ni le za denar vstvarjen, ampak še za druge razmere, ne tudi, da bi V Benetke preseljenemu St slovensko domoljubje se zatopilo itd., ampak odgovori mu uaj: Dragi prijatelj! tvoje besede le kažejo, da si najveći sebičnež, ob jednem pa tako kratkoviden, da nc sprevidiš, da tvoja tako zvana neodvisna, uzorna kupčija bo tam dobiček dajala tujemu italijanskemu kraljestvu.   Sapienti sat.
Gospod S. pa naj nikar no misli, da jaz Italijanom za zlo jemljem, da se potegujejo za svoje izključljivo italijanske koristi, ne pa za naše av-strijanske. To se mi prav naravno in pošteno zdi: kajti vse človeško početje zlasti pa neugasljivo hrepenenje in poganjanje po telesnem blagostanji izvira iz človeku prirojene ali zaprav mu prigojene sebičnosti. Na tej naravni podlagi je sezidano vso sedanje narodno gospodarstvo, kterega temeljiti začetnik in občudovani obdelovavec je bil proslavili Adam Smith s svojo knjigo: In— quiry into tbc nature and causes of the \vcalth of nations. Nepoštena se mi pa zde nektera sredstva, s kterinii nam hočejo Italijani spodkopati Predelsko železnico. Le Italijani in njih redki privrženci v Trstu zastopajo s svojimi zahtevami zastarelo tako zvano nierkantilno sistemo, polno notranjih navskrižnosti. ki živo spominjajo na nekdanjo surovost narodnega gospodarstva. Tako enostranskih in kratkovidnih načel našinci, ki Predelsko črto zagovarjajo, ne poznajo: oni se sicer (da stare besede ponovim) poganjajo za lastne koristi, za koristi naše dežele in našega cesarstva, privoščijo pa tudi Italijanom ves velik dobiček, ki bi jim pri naravnih razmerah izviral iz stranske Kobaridsko-Videmske ceste.
Gospod S. si je v svojem sporočilu očitno prisvojil vse tiste razloge, s kteriml se italijanska stranka z dotično enajsterico naše kupčijske zbornice, poteguje za potabelsko železnico. Ti razlogi so javno izrečeni v mali brošuri: Helazioni c riflessi sul tronco meridionalo della lerrovia Principe Rudolfu, ki jo je pristranska stranka dotičnega kupčijskega odseka pred 4 tedni izdala. Ugovarjati bi mogel na dolgo in široko na vse zvite napake, ktere rečena knjižurica podtika predelski potezi, ono črez Potabelsko sedlo pa črez vso mero bvalisa in jo celo z nedjanskimi razlogi vsaj na videz podpira. Oslepila bi rada vse tiste lahkovernike. ki brez lastnega prevdarka prisegajo na nedolžno črne črke. O raznih razmerah Potabelske in Predelske črte je „Slov. Narod-* že dosti na drobno govoril v 5 listih od št. U do 12; nanje naj se po potrebi naslanjajo sledeče opombe. (Dal. prihod.)
I) o p i s i.
Iz Ljubljane 25. maja. A. (Sokolska pravda; maščevanje zarad zadnjih tepežev; kaj nam je storiti.) Pisal sem zadnjič da se je čulo o milejši razsodbi vrhne soduije v Gradcu v znani pravdi nekterih udov „Južuega Sokola"; današnja „Luibncher Zeitung" pa pravi, da je Graška nadsodnija potrdila razsodbo prve soduije, samo pri enem obsojenih je znižala kazen od o mesecev na 4 mesce.
Te novice ne prinaša sicer za gotovo in pristavlja „wie \vir verneh-mcn", nadjati se hočemo tedaj še vedno, da se vresniči prvo naše sporočilo. Na vsak način bodemo kmalu zvedeli za gotovo, ktera je prava.
Zarad zadnjih prigode!) z nemškimi tumorji v okolici ljubljanski maščevalo se je nekoliko tukajšnjih rodoviu s !em, da so se zbrisati dale iz čitalnice; mi obžalujemo to že zarad denarstvenih uzrokov, kjer, če ravno te rodovine niso po navadi se udeleževale zabav čitalničiuih, podpirale so jo vsaj gmotno. Svojega začudenja pa ne moremo zadržati ter vprašali, kaj je storila čitalnica naša komu? Ali je ona morebiti kriva, da so staknili turnerji to, kar so iskali? Tako abotni vendar niso ti, ki so odstopili, da bi verjeli nesramnim lazom, ki se trosijo, kakor da bi bili narodnjaki osnovali ta neljubi pretep? Iu če že morebiti sami pri sebi mislijo, da bi bilo le mogoče kaj taoega, zakaj ne počakajo, da se prepričajo? Res je, da smo Slovenci, kakor Slovani sploh veliko prekrotki in pohlevni ter pustimo ravnati s seboj kakor se komu ljubi. Ali čas je, da pokažemo našim nasprotnikom, da tudi mi znamo najti pot do soduije, ktera mora kaznovati take hudobneže, kteri brez dokazov trosijo po mestu in po širocem svetu najnesramnejse laži, ter izmišljene iu raztresene govorice stiivljajo za gotovo resnico. Treba bode, da se enkrat krepko stopi na noge ter konec naredi počenjanju tacih banditov v fraku. Upamo ter za trdno se nadjamo, da se bode o tej stvari kaj zgodilo ter da se pravični kazni izročijo taki nesramni obrekovalci, ki ne kradejo dobrega imena le posameznim osebam, temveč' celim zavodom, kterih v svoji vclilcogerinanski navdušenosti trpeti no morejo; in ktere bi najraje pihnili z enim pihljejeiu iz sveta. Hvala Bogu pa se bodo oni že davno izsopi-hali, ko bo ideja, za ktero so njih glavičice pretrde, zmagovalno kraljevala in se bodo svet čudil, da so kedaj tako kreature travo tlačile. Saj še ni vseh dni konec!
Iz Gorioe. IG. maja. R. S.*) (Vrtnarska razstava; naše male šole.) „lles je skoraj, da ni lepše dežele, kakor je naše Primorsko in vzlasli naša goriška pokrajina" mislil si sem na tihem, ko sem predvčerajšnem
Po iinključbi znkiunjeno. Vred.
nJprto razstavo raznih vrtnarskih pridelkov ogledoval. Ločena je bila v dva velika oddelka. Oddelek, ki je razkazeval evetljice in drevje, je štel 254 stvari, ktere je razstavilo 10 gospodarjev. Med vsemi so se odlikovalo razne rastline iu drevesa iz llitterje«. ib iu VVieneiovih vrtov. KITO M pričale poleg Maronovih, Mavrovičevib in Seilerjevih, kako toplo je podnebje naše s lirilii zagrajene ravnine. Želeti bi le bilo, da l>i po \seh priležnili krajih posestniki vrtov brez izjeme skrbeli za razširjanje in umetno pridelovanje vrtnarskih cvetljic. S časom bi naša deželica znala zadostovati vsem dotičnim potrebam bližnjih severnih dežel, da po železnici svoje lepo dišeče cvetljico pošiljajo bi za celo cesarstvo in še za zvunanje dežele postala to, kar je t V: 111-coski IIonHeur za Angleško kraljestvo. Koliko obilnega dobička bi nam dajale lc same evetljice!
/animivši pa je bil oddelek s prelepo povrtnino. 25 razstavljavcev je lepo razredilo svojih 121 pridelkov. Med razstavljavci jih je bilo 7 iz mesta. H iz bližnjih vasi, dva tudi iz Sežane itd. Posebno so se med drugimi pri-pridclki odlikovali oni iz baron Formeiitinovega posestva v bližnjih brdih. Poreška kmetijska družba je poslalal toliko in take krasne artičoke, kakor-šnib sem le na Genovskem trgu večkrat videl. Posebno lepe so bile tudi jagode, limone, nektere salate in zlasti kakor otročja roka debeli špargelji. Vsi ti in mnogi drugi pridelki deželi dajo že sedaj mnogo dobička; ni mi treba omenjati, koliko centov samih špargeljev prodamo v daljne kraje, in koliko krompirja, sadja itd. Pa kako malo malo kmetovalcev je, ki res z umnim gospodarstvom pridelujejo toliko omenjenih pridelkov, kolikor jih jim zemlja rediti zamore! Zato moram očitno pohvaliti vse gospode, ki so nam razstavo napravili, zlasti pa njenega začetnika Viljema Kittcra. Preblagi njih namen je z lepim izgledom in z mičnimi darili spodbudah deželane, da bi deželi na dobro in sebi vnajvočo korist se z največo marljivostjo iu umnostjo poprijel! vrtnarstva. Bog daj, da bi se enake razstave pngostoma ponavljale, če bi jo tudi ne bilo mogočo vstanoviti vsako leto v našem mestu, naj se bi po vrsti zanje izvolili drugi kraji našega Primorja; nadjain se, da se bodo v prihodnje tudi mnogi slovenski kraji njih vdeleževali!
O šolah sporočaje pa danes ne bom pisal, kako so vse niže učilnice — sedaj jih je z nedeljskimi vred 278 — somtertje po naši grofiji razdeljene, omeniti hočem lo oni vladni nasvet, kterega je nedavno „Domovina" naznanila in potem v dotičnem vvodnem članku pretresovala in nazadnje svoj nasvet priobčila.
Vlada jc izročila našemu mestuemu odboru nasvet, da bi v mestu napravil posebno slovensko šolo s 4 razredi. Potreba zanjo nastaja veča od leta do leta. Da bi v Gorici samo 3. in 4. razred nastavili, kakor „Dom." nasvetuje, nikakor ne gre, kajti potem bi sc naši slovenski otroci v mestu iu okolici ravno tako poitalijančcvali v italijanskih učilnicah, kakor dosedaj. Pokazati mi je le treba na mestno ital. šolo (Civica caposcuola masebile), ki je nam zlasti iz bližnjih predmestij požrla brez števila otrok. Mestni odbor tudi za Slovence čisto nič nestori. Mesto z mestno okolico šteje kakih loOOOduš, ki vsi brez razločka plačujejo davke v taisto mestno blagajnice; od teh je sedaj še Slovencev vsaj kakih 7O00. Mestni zbor zdržuje za ostale Lahe (kterih je k večem 8000 — in še ti so po većem le poturlanucni Slovenci) posebno italijansko normalko, ktero bi vsakakor poleg c. kr. italijanske zapreti morali, ko bi ne imela sovražnega namena nam mesto iu okolico čisto po-italijančiti. Poleg te italijanske 4razredne šole za dečko pa še nisem omenil italijanske dekliške šole s 4 razredi, ki jo tudi mestna blagajnica zdržuje. Ta naši narodnosti še bolj krvavo smrtne rane seka kakor prva. Pravica kje si?
Pa kaj bi vlado na pomoč klical, ki tudi le Italijane na rokah pestuje, Slovence pa k steni pitiska. Poglejmo! Naša grofija šteje, kakor jc žo neki prejšni list „Slov. Naroda" omenil, 58.000 Italijanov ali Furlanov, pa 150.000 Slovencev. Za Furlane, kterih je lo malo več kot jedna četrtina vseh prebivalcev, skrbljiva vlada zdržuje dve 4razredni šoli ali normalki: v Gorici in Gradišči (Gradišča)!! za Slovence le: 1. Itazun naštetih 4razrednib šol pa Furlani imajo še jedno tako v Teržiči (Monfalcone), o kteri pa ne morem natanko povedati, ali jo vlada podpira ali ne. (D. d.)
Iz Prage. (G OB k a narodna svečanost IG. t. ni. Dalje.* i). O. Skopalik zastopnik Moravskih kmečkih občin. 10. Prof. Purkvnč vimenu vednosti. 11. G. \Vcncig (starosta „umelecke besede" v imenu umetnosti.) 12. Grof Clam-Martinic (starosta češkega muzeja). 13. Grof Harracb starosta „Matice češke" v imenu vseh literarnih društev. 14. (L Kolar zastopnik dramatike. 15. Smetana zastopnik godbe. Hi. Oliva starosta obrtniškega društva in kupčijskega društva „Merkur-", zastopnik obrtnije in kupčije. 17. (J. Uideš starosta češkega pevskega društva „Illahol" vimenu vseh čeških pevskih društev. 18. Kudiš starosta brnskega pevskega društva v imenu moravskih pevskih društev. 19. Stvblo, starosta pražkega Sokola v imenu Sokola. 20. P. Arnold vstanovnik „meščanskih besed" v imenu praške in vseh čeških besed.
21. Dr. Fr. Chleborad starosta delavniškega društva „0ul-a" vimenu delavcev.
22. Novotnv, v imenu izposojovilnic. 23. Prof. Citek, arhitekt češkega gledališča. 24. Havel, slavitelj češkega gledišča; in 25. Urbanek, predsednik odbora za narodno gledišče.
Vsi so bili s slavaklici sprejeti.
Device so ovenčale kamen, in iz vseh grl doni narodna „Kje dom je moj". Kdor bi v tem trenutku ginjen ne bil, nima človeškega srca v sebi. — Na bljižnem otoku so zagroineli streli, v znamnjo, da je končana slavnost. Vsakdo je skušal, da je dobil vsaj malo semrečja in ga vzel seboj za spomin.
V tistem lepem redu, kakor je prohod prišel, se jc zopet razšel. Po predpisanih ulicah se jc vsaki oddelek prohoda podal na svojo zbirališče, vsaki zadovoljen, da je tudi nekaj storil za povišanje krasote.
Sokolci so odšli tekoj na „letnnu" ali bel veder, kjer jc bila popoldne narodna slovesnost. Bauderije pa 80 sle v svoja stanovanja, povsod s slavaklici pozdravljeni.   Jozdicev je bil preko 10OO.
Med slavnostjo je došlo več kakor 4O0 telegramov, kteri se pa zarad množice javno brati niso mogli. Z Ruskega jih jc posebno veliko. Tudi iz slovenskih dežel jih jo prišlo mnogo in sicer: 8 iz Maribora,  1 iz Celja,
1 iz Ptuja, 1 iz Ljubljane, 1 iz Gorice, 1 iz Novomesta,  1 iz Trsta. Posebno veselje je zbudil povsod telegram Ptujski, ki so ta-ko le glasi: „Dr.-u Ladislavu Rieger-u. Ptujska čitalnica na slovenskem Štajerskem največ skušonemu narodu češkemu , s kterim goreče čuti in trpi narod slovenski.
Iirat je Cehi I Vi ste nam zmeraj vodilna zvezda v vednostih, umetuo--tib, čatopisji in politiki, Vi ste izgled nepremakljivega *načaja Havliček-ovega.
Slava narodu ravnopravnosti rodivši se s Husom in Ziško. Slava slovanski vzajemnosti!   Ne vdajmo se!"
Prešel je dopoldan, krasni dopoldan> Vsakteremu bo ostal v spominu, kdor je vdeleževal se svečanosti; pa tudi oni ki, so lc gledali, so veseli zapustili svoja stališča. (D. d.)
V Belemgradu '23. maja 1868. Beseda, ktero bo jo tukajšui Slovani napravili III. maja v korist češkemu narodnemu gledišču, bila jo sjajna. Došli so sami pozvani gosti, ali vendar jo bila dvorana polna, skoraj prepolna. Začetek je imel biti ob osmih; ah čakalo se jo na knjeza, ki je obljubil, da bo besedo počastil, in tako se je malo pozneje začela, ko je odpovedal svoj prihod zavolj bolezni.
Točclo se je svirati na glasoviru — uvertura od Titela, potem jo sledoval govor češki. Ta govor je svet s živim odobrenjem in čestim ploskanjem sprejel. Govoril je g. Majsner, profesor v rojeni akademiji. Spo-inenivši bitke Kosovske iu Helogorsko, kjer je na jodni strani padlo silno Dušanovo carstvo, na drugi češka svoboda, zvršuje s besedami: smilujme se, a nedejnie se; samo v tem iu v solidarnosti Slavenstva, spasenjo i če-stvu i Jugoslovenstvu". Potem so se pevale srbske, poljske, ruske, slovaške narodne pesine, „Hej Slovane", „Kde. domov muj?" — „ Naprej" in ruska himna. Poslednja morala se jo ponoviti. Po tem je bil tudi srbski govor, kterega je govoril mladi obdaroviti publicist g. Drugntiii Tuminski. Tudi njegov govor se je srčno odobraval, ali za dosti veliko dvorano bil mu je glas preslab, in prehitro je besedil. Odlikovalo se je pevsko društvo pod vodstvom našega rojaka g Jenkota. Prvikrat so jo tukaj pevala ruska himna in neznani — neizmerno je dejstvovala na slušalco, — morala sc jc večkrat ponoviti. Po besedi so je plesalo do zore. — Dvorana jc bila vkusno nameščena, po stenah so viseli grbovi vsili slovanskih plemen, in samo trobojno bila je na-kinčana. Ves kinč jo podaril odbor pevskemu društvu, a čistega dohodka bilo je več od 10O cekinov.
In mi tukaj dozdaj nismo imeli igrališča; res enkrat se je počelo že zidati, ali na povodnem mestu, in tako moralo so je nehati. Zdaj pa ga bomo dobili ali ne bo sc moglo meriti s praškim in drugimi. — Kujez jc podaril v ta namen 5000 cekinov, in žo je gotovo, da se napravi za 12000 cekinov, in ho končano do sredo oktobra. Ne vemo še, kedaj se bo temelj polagal — vse gro bolj polabko.
Pomladanski manevri so se včeraj po celi Srbiji počeli, in tako bo vsa narodna vojska nedeljo dni pod orožjem. — Turška ima res do 35.000 vojske na južni meji Srbije. Kaj bi to neki imelo pomeniti? — Ali mi so je ravno nc bojimo — a ne znamo, kaj ona misli. — Ali izvadjati iz tega kake posledice nc moremo , ker smo se dostikrat v koječem prevarili.
V Pragi 25. maja 1868. Kakor povsod po Slovenskem, tudi tukaj v Pragi izhod ljubljanskih volitev nikomur ni dopadel, kdor ve, da so Slovenci že G let imeli večino v ljubljanskem mestnem odboru. Uzrok toga izhoda vsaki pripisuje zaspanosti ljubljanskih Slovencev, drugače bi so to zgoditi ne bilo moglo. Tudi tukaj v Pragi so pri zadnjih volitvah Nemci na vse kriplje delali, da bi spravili svoje kandidate v mestni odbor, ali narodnjaki niso križem roko držali iu jih gledali misleči: Delajte, saj delate zastonj, če ravno so bili svoje zmage gotovi, iu to bolj po pravici, kakor ljubljanski Slovenci. Tudi niso pričeli zadnje trenutke, ko jc žo voda v grlo tekla, dobro so sprevidili, da je treba vsako delo s previdnostjo začeti, da so nasledki ugodnejši. Koliko dnevniki pomorejo pri takih priložnostih, se jo tukaj oči-vidno pokazalo.
Volitev jo pokazala Ljubljančanom, da se jo treba resnobnejši poprijeti dela, ki je njim in celemu narodu v prid, če se dobro dodela. Naj si v izgled vzamejo marljivost in previdnost Cehov.
Celi teden je že prešel po svečanosti, in po Pragi še ni vso potihnilo. Vsem jc še v gorkom spominu dan sv. Janeza, iu kdor bi ga za trenutek pozabil, se ga mora spomniti, ko pride na ulico, kjer še zmeraj kaj najde, kar ga spominja na krasni dan. — 14. junija se bo obhajal tukaj rojstni dan češkega zgodovinarja g. dr-a Palacky-a. Društva, ki so si za slavnost omislila nove prapore, hočejo te na oni dan blagosloviti.
Jutri se odpelje g. Jan. Neruda, češki basnik iz Prage v Postojno, da si ogleda na binkoštni pondeljek oudašnjo jamo.
Politični razgled.
(Proračun za leto 1860.)
V XIV. pogl. sc jc dovolilo za stroške skupnih zadev (dualizem) 76,260.088 gld. in v XV. pogl. 8,724.698 gld. za stroške, o kterih so še ne ve ali so skupni, ali cis- ali translajtanski. —
V 113. soji se jo posvetovalo o dohodkih in načinu, kako poplačati dovoljene stroške.
četvero prvih poglavij (cesarski dvor, državni zbor, državno in minister-sko svelovalstvo) nc donašajo ničesar v cesarske blagajnice. Ministerstvo notranjih zadev (pogl. V.) ima lastnih dohodkov 408.182 gld., med temi 308.008 gld. za uradne liste; ministerstvo deželne hrambe in javne varnosti 108.968 gld., bogočastjja in uka 12I.IOI) gld.; finančno ministerstvo 96.847 gld., pri denarstveni opravi 700.000 gld. povračila od c. Elizabetne železnice, i/, neposrednega davka in sicer iz Kendjaščino; 34,500.887 gld., davka od poslopij 17,027.Kil gld., pri-dobnino 5,924,001) gld., dohodnino 8,596,710 gld., dednim; 11.840 gld. iu iz davkovskih izvršeb 587.000 gld. toraj vsega skup 06,119.261 gld. Krzeczuuo-