Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Nase stališže k novemu delavskemu pravilniku. Dne 26. januarja srno dobili novi načrt delavskega pravilnika, v katerem je bilo treba staviti protipred-1’oge do 15. februarja. Radi prema-lega prostora ne moremo danes priobčiti kritiko člena za členom celega pravilnika, ampak hočemo le v glavnih obrisih povdariti pomanjkljivosti, ki jih ima novi pravilnik ter podčrtati glavne zahteve delavstva, katere se pri definitivni red'akciji pravilnika nikakor ne smejo spregledati. Kljub temu, da smo poslali ministrstvu motiviran protipredlog, pa ostanemo še nadalje pri naši prvotni zahtevi, to je, da se mora na vsak način, predno se pravilnik uzakoni, sklicati anketo, ki naj definitivni osnutek pravilnika temeljito pretrese in šele po soglasju ankete naj se prlavilmik uveljavi. To je mogoče izvršiti do 1. aprila letos ter apeliramo na merodajne faktorje v ministrstvu’, da že enkrat končajo s provizoričnim stanjem1, v katerem se nahaja naše delavstvo že nad 5 let ten da se čimprej v pravicah izenači vse železničarje. Glavna hiba novega pravilnika je v tem, da ne garantira delavstvu osnovnih delavskih pravic, ki so pravzaprav zagarantirane že z zakonom o zaščiti delavcev, preko katerega zakona pravilnik sploh ne sme iti. Vsled tega je glavna zahteva Uj edin j enega saveza in vseh zavednih železničarjev, da se ima z delavskim pravilnikom delavstvu zasigu-rati pravo organiziranja, intervencij, volitev delavskih zaupnikov ter delavskim zaupnikom odrediti čim najširši delokrog. Čeprav je pravilnik zlasti: glede administrativnih predpisov v mnogem izboljšan od lanskega pravilnika, vendar še dolgo ne garantira delavstvu onih pravic, ki si jih je potom svojih organizacij priborilo: deloma še pred vojno, deloma pa prva leta po ustanovitvi nove države, ampak v marsičem poslabšuje sedanje stanje. Uprava se pri tem sklicuje na dejstvo, da naj novi pravilnik v pogledu osnovnih pravic izenači vse dosedanje različne sisteme in u radništvo, ki v komisijah dela, le preveč gleda na oni del1 delavstva, ki sploh še ni imel nikakih pravic in kjer še ni bilo urejeno starostno zavarovanje. Mi se s tem stališčem ne moremo strinjati ter smatramo, da je najmanj, kar moremo in moramo zahtevati, to, da se železničarjem v novem pravilniku zagarantira najmanj one pravice, ki jih je delavstvo po vojni že uživalo. Prodreti moramo enkrat z zahtevo, da se delavca ne sme smatrati za podrejen objekt, ki naj ima na železnici samo eno pravim, to je, delati pod določenimi pogoji in nič več. Nič manj važna ni zahteva, da se ima železniškimi delavcem zasi-gurati članstvo v Delavskih zbornicah ter da se prizna Inšpekcijam dela pravico do nadzorstva tudi nad železniško ustanovo. Naravnost nevzdržne pa so določbe novega piravlilnika v pogledu dolgosti službene dobe za dosego končne plače in za dosego polne pokojnine. Ni je modernejše države, ki bi pri težkem in napornem delu zahtevala službeno dobo nad 30 let in hidi lanski pravilnik je to stališče vsaj deloma zavzel, ko je določil službeno dobo za delavce za 30 let "3 Pravico do polne penzije po 30 letih članstva. Novi načrt pa predvideva službeno dobo do 42 let in de-avec, ki bo hotel doseči najvišjo Penzijo, bo moral biti na železnici 39 et, to se pravi, da polne penzije ne bo doseglo niti Vä% železničarjev. Ne vemo, kaj je vodilo komisijo k temu, da je službeno dobo podaljšala, ker se mora pač vsakdo zavedati, kdor' se noče skregati z zdravim razumom, da je delavec v težki In naporni službi po 25 letih že tako izmozgan in izgaran, da ni mogoče od njega pričakovati produktivnega dela, po 30 službenih letih pa se more smatrati na železnici le kot število. (Ne mislimo s tem žaliti starih delavcev ter smo si svesti, da bo vsak železničar in vsak službeni predstojnik to potrdil.) Podaljšanje službene dobe preko 30 let je direktno v škodo saobraćajni ustanovi sami, zato upamo, da naša zahteva, da znašaj služba na železnici v tež-kih kategorijah 25, v lažjih pa 30 let, ne bo naletela na gluha ušesa. Plačilni sistem, ki se ga hoče uvesti, bo enako obojestransko nezadovoljiv tako, kakor je bil stari sistem »zlatega dinarja«, katerega vrednost pa bi določal le minister saobraćaja in minister financ. Dokler bo budget državnih železnic v okviru splošnega državnega budgeta, toliko časa smo prepričani, da se ne bodo ne pri zlatem dinarju in ne pri novem sistemu povečanih plač upoštevale draginjske razmere, ampak bo določal visokost povečanih plač vsakokratni kredit. Tak sistem ne more zadovoljiti železničarjev in ga vsled tega v celoti odklanjamo. Protipred-logi, ki jih staviimo glede plač, so minimalne naše zahteve, ki ne prenese nikake redukcije. Komisija, ki bo definitivno stilizirala pravilnik, naj ima (pripominjamo tudi v interesu železniške ustanove same) pred očmi dejstvo, da more pričakovati produktivnega dela le od delavca, katerega plača odgovarja njegovim fiziološkim in kulturnim potrebam in katerega pri delu ne tare skrb na gladujočo deco doma. Jasen dokaz resničnosti te naše trditve so avstrijske zvezne železnice, katere so kljub ogromnimi izdatkom za plače osobju in velikanskim investicijam pri elektrifikaciji in zboljšanju železnic v kratki dobi postale aktivne, dasi zaposlujejo na kilometer računano daleko večje število osobja z izdatno boljšimi plačami. Povdariti moramo še vprašanje starostnega zavarovanja ne samo v pogledu službenih let, ampak tudi z ozirom na administracijo fonda. Priznamo, d!a je novi osnutek v pogledu državnih dajatev daleko boljši ter da odgovarja skoraj popolnoma našim zahtevami Ne strinjamo pa se s tem, da bi vso upravo fonda vodil en sam višji uradnik, zlasti ne pril sed'anji mentaliteti večine višjega uraduištva, ki delavstva ne priznava in ki vsled svoje rezerviranosti in »vzvišenosti« nad delavcem ne pozna njegovih potreb, položaja in zahtev. Delavstvo ne bo moglo zadobiti zaupanja v upravo, ki bi jo vršil en sami človek in bojimo se, da penzijski fond ne bo odgovarjal zahtevam, ki jih ima kot socijalna humanitarna institucija. Najmanj, kar mora delavstvo zahtevati in kar je že pred* vojno imelo, je, da se osnuje paritetne upravne in nadzorne odbore, katerim naj se poveri uprava fondov. Pripomnimo končno s par besedami, da se mora osobju povrniti one pravice, ki jih je v glavnem imelo leta 1923. Stalnost, dopust, sprejem v penzijski fond pripadaj po enem letu, vozne ugodnosti in sporedne prinacHežnosti naj uživa delavstvo iste kot nastavljene! in delavcem se mora pripoznati delovno obleko, mi- lo, brisače itd. Nikjer na svetu ne postoji, da bi disciplinske kazni izreka! en sami človek in povsod je obdolžencu zasigurano pravo obrambe, katero more prenesti tudi na drugo osebo. Administrativne kazni za lažje slučaje naj izreka načelnik, kadar pa gre za usodo delavca, za njegovo eksistenco, pa je nujno potrebno, da razsojajo nepristranski ljudje, ki pa se morajo istočasno uživeti v delavske razmere. Malokateri načelnik oddelka bo podrobno poznal razmere, v katerih delavec živi ter bo sodil, videč le kršitev zakonov, brez vseh ostalih okolnosti. Pri disciplinskih sodiščih mora uprava temeljito revidirati dosedanje stališče ter najmanj, kar mora danes storiti, je, da uveljavi paritetno disciplinsko komisijo, to je polovico imenovanih in polovico od delavcev v tajnih volitvah izvoljenih članov. V naslednjem- prinašamo naš protipredlog v hrvatskem jeziku ter prosimo sodruge, da ga povsod dobro preštudirajo in seznanijo najširše delavske mase z našimi zahtevami! Prlmedbe na proiekat pravilnika o pomoćnom osoblju. Glava I. Bez primjedba. Glava II. Plata i nagrada kancelarijskog pomoćnog osoblja, privremenih i kontraktualnih činovnika, zvaničnika i služitelja neka odgovara plati regulisanih službenika prve stopnje osnovne plate, najnižje položajne plate, stanarine i dodatka .na skupoću i to one kategorije, za koju jmadu kvalifikaciju i kojih dužnost vrše. U čl. 9 da se odstrani riječ »prema potrebi« i tako utvrdi stalnost radnika u službi. Čl. 10 neka se menja i glasi: Zanatlije su kvalifikovani radnici, koji su izučili zanat bilo privatno bilo u zanat-lijskim školama, šta dokažu svedočbom o izučenom zanatu. Svaki zanatlija ima se podvrgnuti kod nastupa službe praktičnom ispitu pred komisijom, u kojoj sudjeluje i zastupnik radničkih povjerenika. Svakom zanatliju ima saobraćajna ustanova u toku od 15 dana na osnovu priznanih godina službe odrediti stopnju osnovne plate. U čl. 11 potrebno je, da se odstrani ili učenike zanatskih škola ili šegrte. Kao pred-sprema da se utvrdi dva razreda srednje škole, a mogu se primiti i lica sa dobro svršenom osnovnom školom. Sve naučnike valja nakon redovnog svršenog naukovnog vremena proizvesti za pomoćnike te im izstaviti svedočbe o izučenom zanatu. Izbaciti se ima, da se učenika, koji nije položio ispita, prevodi za kalfu ili uvrsti kao- polu-kvaiifikovanog radnika. Čl. 12 neka se dopuni i prvi dio glasi: U polukvalifikovane radnike dolaze oni radnici, koji vrše zanatske poslove, a ni-maju svedočbe, dalje radnici koji rade sa mašinama (mašinski radnici), pomoćnici zanatlija, radnici koji rade u turnusima i radnici, koji vrše dužnost regulisanih službenika. Utemeljitev: Pored u zvaničnom projektu već navedenih radnika, potrebno je, da se prizna za polukvalifikovanog radnika i mašinski radnik, koji posebno u radionicama radi sa naručitim specialnim mašinama, isto tako onaj radnik, koji stalno radi kao pomoćnik zanatlija. Konačno već prejšnji proiekat predvidio je posebnu kategoriju za one radnike koji vrše dužnost regulisanih službenika, to jest dužnost ložaća, skretničara, manevrista. čuvara pruge i t. d. sa velikom: odgovornošću; svi ovi moraju imati još posebnu strukovnu kvalifikaciju za vršenje službe. Konačno i radnici, koji rade u turnusu 12/24 ili 24/24, vrše težji posao te zlasti u stanicama vrše i posao namještenika, moraju se uvrstiti medju polukvalifikovane. Glava III. U čl. 20 da se zagarantuje radničkom osoblju avtomatski sticanje stalnosti, ako su naši državljani, navršili 21 godinu života, su vojaščine prosti ili su regulisali vojnu obavezu te su navršili jednu godinu privremene službe. Pod tačko v) mora se zagarantovati radniku, koji je službu prekinuo radi odsluženja vojnoga roka u kadru, da će se ga primiti natrag u službu, ako se za isto javi u roku od 3 mjeseca po odsluženju i u tom slučaju računaće se sva prijašnja služba za sticanje- stalnosti. Utemeljitev: Već do sada zagarantovano je po bivšem južno-željezničkom nadalje prema STB-propisu sticanje stalnosti nakon jedne go- dine službe i 21 godine života te reguli-sanja vojničke obaveze. U čl. 23 potrebno je povisiti vreme, po kojem se smatra mjesto za upražnjeno i to na 5 dana s razloga, jer se mogu desiti slučaji, da radnik, koji stanuje van službenog mjesta u kakom oddaljenom selu nema odmah prilike, da izvjesti o uzrocima izostanka svog šefa. Čl. 25 neka se dopuni sa odredbom, da će dobiti stalno pomoćno osoblje za slu-ćaj, da saobraćajna ustanova obustavi rad privremeno, za to vreme 50% svoje plate i da sc mu to vreme uračuna za unapredje-nje i penziju. Utemeljitev: Radnik, koji je postigao^ stalnost na željeznici, računa sa željezničkom: službom i ne može u slučaju privremene obustave rada (na pr. za 14 dana dobitj zaposlenja u privatnoj industriji, jer ga neće niko primiti. Saobraćajna ustanova neće ni u pojedinim jedinicama priti u položaj, da bi morala obustaviti rad, ako će imati stručnjake na vodilnim mestima. Kao nov član neka se doda član, sa kojim će se priznati radničkom osoblju sva prava proističuća iz zakona o zaščiti radnika u pogledu prava organizovanja, prava intervencija. Naročito valja utvrditi, da će radnici birati svoje povjerenike u smislu uputstava o izboru radničkih povjerenika i biranim povjerenicima potrebno je zagarantirati sva topogledna prava. Radnicima valja zagarantovati članstvo u radničkim komorama te priznati inspekciji rada kompetenciju i za željezničke ustanove. Glava IV. U tom poglavju potrebno je još utvrditi, da će se radnicima svaki započeti radni dan računati kao pun osamsatni radni dan, ako prekid rada nije bio uzrokovan od radnika samih. Radnicima, koji će raditi 8 sati bez prekida, dozvoljava se izmedju 4. i 5. sata pavza od po 20 časa u svrhu uzimanja hrane, koji se neće odbijati od redovnog radnog vremena. Pored u članih 30 do 36 navedenih odredaba neka se ustavi još ove odredbe: Nošenje alata i materijala na mjesto rada kao i sa mjesta rada kod sekcijskih radnika računa se u redovno radno vrijeme. Radnici, koji će taj posao vršiti, dobiti će plačani prekovremeni rad, ako su ga vršili iznad 8 sati, odnosno otići će sa rada toliko ranije, koliko ranije su morali doći na posao. Da se prizna 1. maj kao radnički blagdan. Za sva državne crkvene praznike, osim nedelje, ako radnici odlukom željezničkih ustanova ne rade, primiti će svoju redovnu nadnicu. Svaki rad nedeljom, državnim i določenim praznicima, naplaćivati će se sa 100% više. Ako željezničke ustanove iz ma kojih razloga radni dan snižu, radnicima sc neće snizivati i plata. Svom- pomoćnom osoblju kao i radničkom uračunati će se, u cilju odredjivanja osnovne nadnice, sve ranije godine rada kod željeznice ili državnih preduzeča. Sve radničko osoblje ima pr^vo, da mu se priznaju u službu kod željeznice i godine koje je proveo na redovnom vojnom roku ili preko kadrovskog roka (za vreme mobilizacije i rada). Radničke nadnice. Radničke nadnice utvrdi uju se na osnovu priznatili godina službe. Bazu za utvrdji-vanje neka tvori minimum eksistencije, utvrdjen na osnovu fizioloških i kulturnih potreba. Nadnica radnika neka se deli u osnovnu nadnicu i dodatak na skupoću. Dodatak na skupoću neka odgovara 50% sva-kokratne osnovne nadnice. Svaki radnik neka postigne najvišu nadnicu sa 30 godinama službe. Tabela nadnica neka se deli na 10 stepena. U svakom neka traja služba 3 godine (u lažjoj kategoriji) odnosno 2 i 'A godine u težjoj kategoriji. Početna nadnica profesionista neka iznosi Din 30.—, dodatak Din 15.—; konačna Din 60.—, dodatak Din 30.—. Za polukvalifikovanog radnika početna plaća Din 26 + 13; konačna Din 50 + 25. Za običnog fizičkog radnika početna plaća Din 24 + 12; konačna Din 40 -T 20. Zanatlijama, koji rade specialne i teže poslov«, dalje predradnicima pripada kao funkcioni dodatak 10% osnovne nadnice. Radnicima vršiocima dužnosti eksekutivnib službenika pripada 20% dodatak po čl. 26 zakona o drž. saobr. osoblju. Koji je rad teži a koji je lakši utvrditi će posebna komisija u kojoj će biti i predstavnici radnika. Za slučaj, da se neće priznati dodatka na skupoću, onda neka se unese celokupan iznos osnovne plate i dodatka kao osnovna plata. Svaki rad izvan domicilne stanice naplaćivati će se sa 50% više, prekovremeni sa 100% i vreme putovanja računa se u radno vreme, (utemeljitev: Regulisano osoblje dobi za svako putovanje pored svoje nadnice još i putni trošak za večje izdatke te se im za odmeru putnog troška ne ra- čuna samo faktički rad van domicilne stanice već i putovanja.) Da se potpuno ukine vrsta radnika »bez dnevnice« te da se obalskim radnicima i nosačima zagarantuje minimalna nadnica. Isplata radnika ima se izvršiti redovno najkasnije prvoga u mjesecu i radnicima omogućiti svakoga 15. u mjesecu dobivanje akontacije. Da se akordni rad ukida. Čl. 44. Ovaj član mora da se izmjeni i glasi: Pomoćno osoblje dobija sporedne pri-nadležnosti u izmjeri koja pripada reguli-sanim službenicima, kada vrše dužnost re-gulisanih službenika. Dodatak za noćni rad pripada svom radničkom osoblju, kada vrši noćni rad. Utemeljitev: Postojeći pravilnik sporednih prinadležnosti nejasan je te odreja na pr. dodatak za noćni rad le za par kategorija. Radnici medjutim, koji vrše rad u turnusima 12/24 ili 24/24 redovno rade noćni rad a sadašnji pravilnik za nje ne propisuje nikakvog dodatka. Čl. 45 neka se prestilizira: Pomoćno osoblje uživaće iste vozne povlastice i povlastice za provoz ugljena i drva kao regulisano osoblje, u istoj visini i oblici. Utemeljitev: Radničko osoblje imalo je sve do godine 1925 ukoričene legitimacije, imalo je pravo na besplatan provoz ugljena i drva, na temporerne karte za-se i za djecu, koja je pohadjala školu i t. d. U svim modernijim državama je stalnim radnicima, u koliko jih još ima, koji nisu već regulisani, priznata ista vozna pogodnost. : i I*#! A Cl. 40 neka se izmjeni u pogledu odre-djivanja otsustva i to, da se priznaje otsu-stvo nakon jedne godine službe to jest sa strcanjem stalnosti (ovu pogodnost radničko osoblje danas već ima) i da se odredi slijedeća izmera dopusta: Od 1 do 5 godina 10 dana, do 15 godina 15 dana, do 20 godina 20 dana i preko 20 godina rada 30 dana. U koliko ne bi radnik iz službenih ozira izrabio svoj godišnji odmor u toku godine, ima pravo na ta odmor još u narednoj godini i to prvenstveno. U čl. 47 neka se crta odredba radi isplate kontumaca te pripada za vreme kon-tumaca ili redovna Plata ili hranarina iz bol. fonda. Čl. 48. Svim radnicima garantuje se po dva radna odjela godišnje. Radnicima koji rade u kanalima, ispiraćem mašina i t. d. priznaje se nepremoćivo odjelo, čižme (škornje), pepelarima i t. d. coklje, za umivanje pak sapun i brisače. Osoblju koji radi ispostavljeno vremenskim neprilikama pa se prizna još kišne kabanice. Radnicima kod , vatre, kovačima i t. d. pripadaju još dve kožnate pregače godišnje. U t e m e 1 j i t e v: Sve ovo odjelo radnici primali su po propisima ranijih pra-vilnika. Glava V. Penzioni fond. Penzioni fond je samostalna i avtonomna institucija. Za članstvo u fondu priznaje se sve godine ranije službe, koje su priznate za odredjivanje plate. čl. 5fi neka se menja pod tačko a) odredba radi povra-ćaja članskih uloga u slučaju otkaza od strani saobraćajne ustanove. U tom slučaju ima se povratiti članski ulog sa 4% kamata. U svim slučajevima se članski ulozi povraćaju u roku jednog mjeseca posle prestanka službe. Članarina neka se odredi sa 4% pri onim radnicima, koji postignu pravo na punu penziju nakon 30 godina, a s 6% pri radnicima, koji postignu punu penziju nakon 25 godina članstva. Prvih 10 godina plaća saobraćajna ustanova pored redovnog svog doprinosa još 30% celokupnih prihoda fonda kao poseban doprinos u svrhu fundiranja fonda. Pravo na penziju stiče član fonda nakon 10 godina članstva. Člana mora se na vlastitu molbu penzionisati, kada doseže starost 55 godina, odnosno, kada navrši broj godina za punu penziju. Osnov penzije treba da bude za prvih’ 10 godina za nekvalifikovane radnike Din 4.200.—, za polukvalifikovane Din 4.800.—, za kvalifikovane Din 6.000,— godišnje. Penzija se povećava svake godine pri radnicima na lakšem radu, koji postignu punu penziju nakon 30 godina članstva za 10% od osnove, pri radnicima pak, koji postignu punu penziju nakon 25 godina za 13.33%. Porodici, koje član je bio na poslu po-vrijedjen i je od povrijede umro, priznati će se puna penzija. Deca imaju prava na penziju do navršenih 18 godina, u koliko se prije ne udaju. U slučaju redovnog školovanja ili izučavanja zanata priznaje se djeci penzija do svršetka izučavanja a najdalje do 24 god. Slaboumnoj ili za rad nesposobnoj djeci pripada penzija sve dok nesposobnost traja. Uprava penzionog Sonda. Uprava penzionog fonda neka se orga-nizuje na istim osnovima, na kojima je or-ganizovana uprava bolesničkog fonda. U Beogradu neka se osnuje centralna uprava sa centralnim upravnim i nadzornim odborom. Kod svake direkcije pa se osnuje oblastna uprava sa oblastnim upravnim i nadzornim odborom. Svake 3 godine bira se po proporcionelnom sistemu skupštinara i to na svakih 200 članova 1 delegat. Isti broj skupštinara imenuj saobraćajna ustanova. Na skupštini biraju tako imenovani kao birani skupštinari po 3 članove u upravni i po 2 u nadzorni odbor. Pored toga se bira na skupštini i po 5 delegata za glavnu skupštinu. Na glavnoj skupštini pa biraju isto tako imenovani kao birani delegati po 5 članova u upravni i po 3 članove u nadzorni odbor. Svi ostali administrativni po-stupki neka se propišu analogno kao u bolesničkom fondu time, da su zaključci glavne skupštine odmah pravomočni. Protiv odluke oblastnog odbora pristoji žalba na centralni odbor, a protiv toga na glavnu skupštinu. Prevedba radnika na novi penzioni fond. Svim radnicima bez izjeme prizna se za članstvo u novom penzionom fondu sve vreme priznato po tim propisima za odme-ru plate. Diferenciju med dosadašnjim i novim članskim prinosima plaćati će svaki radnik za vreme članstva po 1. f. 1920. Za sve prijašne vreme smatra se članski ulog kao uplaćen te se u to svrhu upotrebi premoženje iz likvidacije dosadašnjih fondova. Diferenciju za vreme od 1. I. 1920 dalje može se uplatiti najviše u 120 obrocima. Glava VI. Disciplinski propisi. Za sve disciplinske prestupe nadležan je da sudi jedino disciplinski sud, koji ćc se za radničko osoblje formirati za svaku Direkciju zasebno. Disciplinski sud sačinjavaju 3 lica, birana slobodnom voljom, odnosno slobodnom izborom radnika dotične Direkcije, te 3 lica koja iz redova radnika imenuje odnosna Direkcija. Predsjednik suda jeste lice, koje. izabere prva šestorica većinom glasova iz redova imenovanog osoblja dotične Direkcije. Kod svake Direkcije tako formirani Sud je disciplinski Stid prvoga stepena. Na isti način formirati će se i sud drugoga stepena za nadležnost cijelog Ministarstva Saobraćaja sa sjedištem u Beogradu, u koji pomoćno osoblje bira svoja 3 pretstavnika, a Ministar Saobraćaja imenuje svoja 3. — Predsjednika biraju većinom glasova iz redova imenovanog osoblja u Beogradu. Izbor sudija vršiti će se svake 3 godine, sa po 3 redovna člana i po 3 zamjenika. Disciplinske presude donose se većinom glasova, a ako bi bili glasovi podijeljeni, odlučuje glas predsjednika. Protiv iz-lećene kazne prvog disciplinskog suda pristoji nezadovoljnoj stranci pravo žalbe na drugostepeni snd, koji radi po istim principima. Svakom službeniku, koji bude stavljen pred disciplinski sud prvog ili drugog stepena, pristoji pravo lične obrane te obrane ili putem pravozastupnika ili putem lica, koje će službenik slobodno odrediti. Prelazna naredjenja. Svo radničko osoblje, neka se provede na novi pravilnik time, da se nikome ne snizi plata, da se sve, koji odgovaraju novim propisima o stalnosti avtomatski imenuje stalnim i istovremeno primi u penzioni fond. Svim radnicima, koji su na dan ob-narodovanja tog pravilnika, u službi, biće provedeni na nove plate i u slučaju pen-zionisanja će imati pravo na novu penziju, koja ne smije biti manja od dosadašnje. Izbori za penzioni fond i disciplinske sudove imaju se izvesti u roku od 6 mjeseci po stupanju na snagu tog pravilnika. Kaj smo predložili novemu železniškemu ministru. Ker se je po sestavi nove vlade začel za posamezne resore sestavljati nov proračun in se je tudi v železniškem ministrstvu začelo s ■pripravami za spremembo raznih pravilnikov, je naš savez ponovno posla! ministrstvu najvažnejše naše zahteve in sicer glede novega finančnega zakona, spremembe pravilnika sporednih prinadležnosti, spremembe pravilnika voznih ugodnosti, pravilnika bolniškega fonda in radi turnusov vlako-Spremnega osobja. Danes prinašamo v izvlečku najvažnejše predloge. A. Predlogi za iinančni zakon. 1. Zahtevali smo ukinitev nadalj-nega odtegovanja prispevkov za Na-bavljačko zadrugo in povrnitev že odtegnjenih prispevkov. ^ 2. Delavcem, ki vrše službo ekse-kutivttih nastavljencev, naj se izplačuje 20 odstot, doklada za eksekutivno službo; 3. Pri nastavitvi delavcev naj se všteje za napredovanje in pokojnino vsa prejšnja služba. 4. Z novim pravilnikom o sporednih prinadležnostih naj se zaisigura tudi delavcem vse sporedne prinadlež-nosti, zlasti nočne doklade, progovnim obhodnikom potni pavšal, vlako-spremnemu csobju kilcmetraža za premik in za menjavo kilometraže s sistemom urnine. 5. Izplačilo diferenc delavcem. Tozadevno smo predlagali sledeče: Sa finančnim zakonom za god. 1929 30 neka se sa posebnim članom zagarantira isplata diferencije, ikoju duguje državna .saobraćajna ustanova svojim radnicima za vreme od 1. septembra 1923 do pro-vodjenja na satnine. Da se obez-bedi isplata celokupne diferencije, neka se u finansijski zakon unese dostatan kredit ili odredi uporaba monopolskog zajma. Napominjemo, da je godine 1923 izdala Generalna direkcija po ovlaštenju! g. ministra saobraćaja naredbu, kojom se ukida pojedine člane privremenog radničkog pravilnika posebno one, koji odredfuju plate radnicima. Taj član bio je zamijenjen sa satninom (plaćanje radnika na sat po pijacnoj cjeni). Uredba stupila je u veljavu sa 1. IX. odnosno 1. X. 1923. god. (zajedno sa novim zakonom o državnom saobraćajnom osoblju). Naredba izričito odreja, da se ima provodjenja izvršiti sa 1. X. 1923. Provodjenje radnika pa se je izvršilo tek od 1. maja do 1. IX. 1924 i se radnicima do danas nije isplatila diferencija, na koju imaju pravo. Pričekujemo, gospodine ministre, da ćete poduzeti sve mjere i zatražiti, da se ili iz redovnog bud-geta ili iz druge tranše monopolskog zajma i radnicima, koji danas žive u mizernim razmjerama, isplati du-gujuća diferencija. Predlog za izmenjavo pravilnika sporednih prinadležnosti in predlog za vozne ugodnosti ter pravilnik bolniškega fonda smo stavili v istem smislu, kakor je bilo sklenjeno na Brodski konferenci. Radi službenega časa vlakosprem-nega osobja pa smo obnovili našo nri-tožbo iz leta 1926, da naj se v turnuse vračuna po eno uro po prihodu in pred odhodom vlaka v izvendiomicil-ni končni postaji. V informacijlo prinašamo celo vlogo. Gospođinu ministru saobraćaja Beograd. Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije vlaga, zastopan po svojem predsedniku Jernejčič Francu, sklad, delavcu v Ljubljani in tajniku Stanko Juriju ter po predsedniku sekcije vlakospremnega osobja Pavlič Hin-ko-tu, čin. III. kat. Ljubljana gl. kol. pritožbo proti odloku Generalne direkcije br. S. O. 4909 od 29. sept. 1926 radi ukinitve vraču-nanja po eno uro po prihodu vlakov v izven domicilno postajo in po eno uro pred odhodom vlakov iz izvendomicilne postaje. S citiranim odlokom je generalna direkcija odredila sledeče tolmačenje: »Ustanovljeno je, da se »Naredba o re-gulisanju radnog vremena regulisanog želez-ničkog osoblja« M. S. broj 18345-20 od 2. juna 1920 god. na teritoriji pojedinih Direkcija različito tumači. Naredba propisuje, da se u radno vreme uračuna »po jedan sat pripreme pre do- Previdaa gospodinja ne kupi zmlete kave. Videti boče, kaj kuha. Pri »Žiki« lahko ugotovi, da je iz kaljenih rženih zrn, torej iz rži, ki krepi celotni organizem. lazak i jedan sat odpreme po svršetku putovanja«. Pod jedno putovanje podrazumeva se put iz domicilne stanice pa sve do povratka u domicilnu stanicu, bez obzira, da li je putovanje prekinuto zbog odmora ili zbog menjanja voza. U radno vreme ima se zbog toga računati za jedno putovanje samo po jedan sat pripreme i jedan sat otpreme. Direkcija će narediti, da se turnusi veznog osoblja u pogledu radnog vremena sastave u smislu prednjeg tumačenja citirane »naredbe«. Ta odlok pa težko oškoduje vse vlako-spremno osobje, ker mora vlakospremno osobje vedno nastopiti službo eno uro pred voznorednim odhodom vlaka in to tako v domicilni kot izvendomicilni postaji. Ako službe eno uro pred odhodom vlaka v izvendomicilne postaje ne nastopi, ne more v redu prevzeti in sestaviti vlaka, spisati zapisnike, kontrolirati račune in ostalo. Direkcija ga v tem slučaju vedno najstrožje kaznuje. Opetovano je direkcija tozadevno izdala okrožnice, v katerih zahteva, da mora vlako-spremna skupina nastopiti službo najmanj eno uro pred odhodom vlaka. Osobje mora torej po nalogu direkcije vršiti faktično službo, generalna direkcija pa odreja, da se ta ura pred odhodom iz izvendomicilne postaje ne računa v službo. Pričakujemo, da bodete gospod minister uvideli krivičnost gornje odredbe ter odredili, da se ima v službo in za sestavo turnusov vračunati po eno uro pripravljenosti pred odhodom vlaka iz domicilne odnosno izvendomicilne postaje. Enako je z eno uro po prihodu vlaka v domicilno odnosno končno izvendomicilno postajo. Vlakospremno osobje mora v končnih izvendomicilnih postajah enako kot v domicilni postaji po nalogu direkcije pregledati vse vozove, ako so v redu, odnosno jih predati ter se ne smejo odstraniti, dokler vlaka ni pregledal vozovni preglednik. Službeni predpisi za vlakospremno osobje predpisujejo oddajo vlakov. S tem je služba vlakospremnega osobja faktično podaljšana za eno uro, katera pa se vračuna v turnus le ob povratku v domicilno postajo, ne pa v končni postaji. Gotovo uvidite, da se osobju s tem godi velika krivica, saj se osobju ne vračuna številnih zamud, ki znašajo pri eni turi zlasti v zimskem času po 10 ur in več in to v,sled nepredvidenih zaprek, snežnih zametov itd. Kljub temu vrši osobje službo požrtvovalno z naravnost minimalnim odpočitkom ter pričakuje, da bodete gospod minister popravili krivico, ki se je osobju prizadela z odlokom Gen. dir. S. O. br. 4909/26 in odredili, da se v službene razporede vračuna vlakosprem-ne.mu osobju po eno uro pred odhodom odnosno prihodom vlaka v domicilno oziroma končno postajo. Savez pripravlja sedaj nove proti-predloge za pravilnik o službeni obleki ter za novi zakon o državnem prometnem osobju. Pred volitvami v Nabavljačko zadrugo. A. Zadrugarji- Vzdramite se in stopite samozavestno na plan za svojo jednotno gospodarsko organizacijo. Hočemo po potu ik popolnosti ni popolni osamosvojitvi v gospodarski ustanovi. Dolžnost naša ni samo zbirati in polniti celice s sladkim medom, ampak naše bistvo mora biti, da strogo nadziramo delo in početje upravnega in nadzornega odbora, da nam gotovi elementi to naše težko pridobljeno imetje, kot skupno last, ne razsipljejo v razne namene, od katerih nima delavstvo nikake koristi. Dosedanja naša brezbrižnost je pomagala številnim trotom do sladkega medu. Ob ustanovitvi zadruge, od 1921. in vse do 1925. leta, ko je bilo treba od moža do moža pridobivati zadrugi zaupanje — požrtvovalno brez vsake nagrade vršiti dolžnosti idealnega zadružnika — je stala sedanja gosooda (izvzemši par častnih izjem) daleč ob strani. Šele takrat, ko so videli gotov zaslužek, so pritisnili kot iose in sršeni na žlahtno sadje v sadonosni jeseni. Dosti je takih v upravnem odboru, ki licitirajo nagrade. Nadzorni odbor pa je sploh enotnega mnenja, ker bili so zbrani vsi enega mišljenja, sami trdni »Zvezarji«. Zakaj bogatimo še vedno grosiste in svinjske mesarje, ko imamo že lastna poslopja in dovolj odjemalcev, da napravimo lastne prekajevalnice in naročamo samo iz prve roke producenta, ker proizvajamo si sami mast in mesne izdelke. Nujno potrebno bo, da zadruga tudi na mesnem trgu nastopa s konkurenco, ker le na ta način se bo pritisnilo na znižanje cen. Čevljarnica odnosno upeljava prodaje usnja na drobno bi mnogim zadružnikom pocenila podplate in čevlje, posebno onim številnim družinam, kjer zna družinski oče sam popravljati čevlje. Tudi manufakturni oddelek čaka, da bi se mu kdio posvetil. Skrajni čas je, s odru g i in tovariši železničarji, da iztrebimo tudi v zadrugi plevel, ter upeljemo nekdanje idealno delo v procvit zadruge in v korist vsem zadružnikom. Jednotna naša že 1 ezni č ar ska-go sp odar ska ustanova bode v vsej podrobnosti reorganizirana po volji in želji vseh zadružnikov, tudi onih na posameznih progah, ako bodo vsi zadružniki tudi samozavestno nastopili pri volitvah delegatov za občni zbor. Občni zbor sam pa mora pokazati bratsko slogo vseh železničarjev, ki bodo v stanu dati obnovljeno in živo življenje razmahu zadružnega pokreta. Železničarji, otresimo se hlapčevstva. Samoodločba članov je temeljno stališče Saveza železničarjev in to velja tudi za zadrugo. B. Samostojni predlogi za občni zbor Nabavljačke zadruge. Na dan volitev stavite sledeče samostojne predloge: 1. Zahteva po odstopu celotnega upravnega in nadzornega odbora. Člani Nabavljačke zadruge volišča štev.....v................stavimo za občni zbor Nabavljačke zadruge sledeči predlog: Na občnem zboru naj polože letos svoje mandate vsi člani upravnega i1) nadzornega odbora ter naj se v celot’ izvoli nov upravni in nadzorni odbor' Ta predlog je utemeljen z dejstvo^' da se je tekom leta 1928 število članov pomnožilo za 100 odstotkov te je za procvit zadruge edino pravim ^ da se izvoli nova uprava ob sodelo'va nju vsega sedanjega članstva. 2. Ukinitev pooblastila o zadolž’lv zadruge, ^ Na drugem rednem občnem z ; dne 25. febr. 1923, je bil sprejet p log, da se sme zadruga zadolžiti na vsakega člana po Din 1400 poleg v zadružnih pravilih predvidenega deleža po Din 300 in še dvakratnega jamstva. Z ozirom na dosedanje bilance predlagamo, da občni zbor sklene, da se gornje pooblastilo ukine ter ne zadolžuje več zadruge, ampak naj se v bodoče gospodarii z lastnim premoženjem, novih dolgov pa naj se ne dela. 3, Pocenitev živil. Nabavljačka zadruga izkaže vsako leto velikanske vsote dobička, članom pa prodaja živila večinoma po ravno istih cenah, kot so v privatnih trgovinah, dasi ima Nabavljačka zadruga velike vozne ugodnosti. Smatramo kot eno prvih dolžnosti naše zadruge, da vpliva na tržne cene in jih skuša znižati, nepravilno pa je, da Nabavljačka zadruga dela še z dosti večjim dobičkom kot privatni trgovec, pri tem pa solidarno s privatnimi kapitalisti drži tržne cene za življen-ske potrebščine, zlasti za manufakturno blago, na izredni višini. Občni zbor skleni naložiti novi upravi kot prvo nalogo, da pri kalkulaciji cen upošteva le najnižji dobiček ter prodaja dobro blago po nizki ceni in tako vpliva na splošno znižanje cen živ-Ijenskih potrebščin. 4. Začetek dela za osamosvojitev zadruge v Mariboru. Zadrugarji, ki spadajo pod mariborsko filijalko Nabavljačke zadruge, naj stavijo, ako se hočejo ubraniti kakih »vsiljenih upravnih in nadzornih sosvetov«, sledeči predlog: Zadrugarji, ki spadamo pod mariborsko filijalko, predlagamo občnemu zboru, da poišče pota, kako bi mariborska podružnica dobila čim večjo avtonomijo, zlasti pa, kako bi se uveljavil vpliv članstva na poslovanje te podružnice. Dokler ne pride primeren trenutek za osamosvojitev, naj se izvoli za mariborsko podružnico poseben upravni in nadzorni sosvet, ki naj ga volijo delegati iz njenega območja. Sklepe tega sosveta mora ljubljanski upravni odbor, v kolikor ne bi bili direktno v škodo zadrugi, v celem obsegu upoštevati. Naš Savez obstoja kot strokovna organizacija še dalje ter naročamo vsem sodrugom, da se popolnoma posvete strokovnemu delu. Člani in podružnice naj v svojem delovanju upoštevajo nove zakonite določbe. Podružnice in sekcije naj zopet redno sklicujejo seje, članske sestanke ter naj vsak tak sestanek in sejo prijavijo politični oblasti vsaj tri dni preje. V prijavi navedite točno kraj in uro sestanka ter dnevni red. Prijavo je treba kolekovati in jo poslati na pristojno srezko poglavar-sto. Prijave za občne zbore vam do-pošlje centrala. Opozarjamo vse člane, da se pri svojem delu drže strogo saveznik pravil; na sestankih in sejah obravnavajte le strokovne zadeve. Vsakega, ki bi kakorkoli kršil pravila našega Saveza, aK izrabljal svoj položaj, ali funkcije v Savezu v kake druge svrhe, bomo izključili in ne bo-I mo delali nikakih izjem. Centralna uprava USŽJ. Vsem {lanom Saveza. Zadrugarji — vsi k volitvam za NabavljaCko zadrugo! — Pazite na volilne manipulacije! Sedaj dele dosedanji delegati glasovnice za volitve. Vsak član mora dobiti glasovnice v roke. Ne podpisujte glasovnice in jih ne vračajte dosedanjim delegatom. Vsakdo naj gre po glasovnico, jo vzame s seboj in napiše nanjo naše kandidate, jo podpiše in nato odda našemu zaupniku. Ponekod dosedanji delegati silijo člane, da naj kar njim puste glasovnice. Drugod zopet ne dajo volilen glasovnice, ampak le listek, na katerem so izračunani procenti. Sodrugi — pazite na vse manipulacije; ne prepustite zadruge zvezar-ski gospodi! Iz bolniške blagajne. A) Nastavitev novih zdravnikov. V Ljubljani je nastavljen za zobozdravnika še g. dr. Cirman. V Mariboru za zobozdravnika g. dr. Kart in Franjo. V Grosupljem za zdravnika g. dr. Janko Kalan. V Mariboru za kirurga g. dr. Josip Majcen. B) Nove določbe za zobozdravljenje. Od 1. februarja veljajo za zobozdravljenje sledeče določbe: 1. Člani in svojci imajo pravico do sledečih brezposelnih dajatev: a) Čiščenje zob; b) iz ruvanj e zoba brez anastezije in v anasteziji; c) zdravljenje in plombiranje zob in korenike; d) zdravljenje in plombiranje korenike v svrho opore za protezo ali ustavitve zoba; e) navadna ali konturna plomba s sintetikom, Harwardom, cementom, srebrnim amalgamom; f) snemanje umetnih zlatih kron ali vedenje klina. Izdiranje zob brez anastezije ali v ana-steziji izvršujejo zobozdravniki. Pravico do brezplačnih plomb in protez se zadobi po enem letu članstva. Mlečni zobje se popravljajo družinskim članom le pri bolečinah. Umetni zobje se dovolijo na kavčukovih ploščah, če so potrebni za žvečenje hrane; kjer pa ne trpi prebava, se dovolijo, ako to zahteva služba, to je če manjka v čeljustih zgoraj ali spodaj ne glede na kraj, troje skupaj stoječih zob, ali pa če manjka zgoraj ali spodaj spredaj dvoje zob skupaj, končno če manjka spredaj zgoraj in spodaj eden nasproti stoječi zob. C) Skupščina bolniške blagajne se je vršila v nedeljo, dne 10. februarja 1929 v Ljubljani. Prisoistvovalo je 43 naših izvoljenih delegatov. Vsi predlogi, ki smo jih stavili, so bili brez korektur sprejeti. Pri točki razno so naši sodrugi stavili razna vprašanja in pritožbe radi razmer v pojedinih krajih, zlasti radi higijenske ureditve delavnic, kurilnic in kasarn. Poročilo upravnega odbora je bilo zelo obširno ter je Bila dana staremu odboru razrešnica s 67 glasovi. ;Da se ne da ra,z-rešenje, je predlagal višji činovnik g. Ras-perger, ,kd je na dolgo in široko kritiziral obračun, .zlasti pa novi proračun, češ, da je prevelik in zahteval pri obračunu najrazličnejše statistike, bilance itd., kot da bi mu ne bilo znano, da je naš bolniški fond točno vezan le na odobrene kredite. Čudimo se temu gospodu, ki je pred nedavnim še sam sedel v imenovanem »komisarijatu« bolniškega fonda, da se ni takrat zavedal teh sedanjih svojih zahtev in jih skušal izvršiti. Gospod Rasperger! Kakšni pa so bili takrat obračuni! Pribijemo pa že danes, da bo delavstvo budno pazilo na vse mahinacije, da se ne bi uresničila tiha želja posameznikov, da naj vse stroške za bolniško zavarovanje nosi železničar sam. Ker je bilo poročilo upravnika v toliko nejasno, da ni podčrtalo stremljenj naših sodrugov v upravnem odboru, je podal s. Mravlje še sledečo izjavo k poročilu: Poročilo, ki ga je podal gospod upravnik v imenu upravnega odbora, našteva v glavnem suha fakta in glavna dejstva, ki so se v preteklem letu izvršila. Pogrešamo pa pri tem poročilu nekak pregled celotne dobe zadnjih treh let, odkar so v bolniški blagajni prvič vodili upravo odbori, ki so bili na polovico sestavljeni iz izvoljenih odbornikov. Poleg tega je potrebno, da se potegne debela črta med delom, predlogi in sklepi ljubljanskega upravnega odbora ter med centralnim upravnim odborom, ker le na ta način moremo članom pojasniti, zakaj se je tekom treh let v bolniški blagajni tako malo izboljšalo ter dokazati, kje je krivda. Drug važen moment, ki ga moremo podčrtati, pa je stališče državne prometne naprave napram naši socljalno-hu-manitarni ustanovi. Zakon kot tak predvideva, da mora delodajalec plačati enak znesek kakor delojemalec. V vsaki ustanovi igra važno vlogo finančna stran in v zvezi s tem čim najširša avtonomija pri sklepanju in razpolaganju s sredstvi. Humanitarni fond, ki je danes centraliziran, žal mora enako tretirati vse oblastne uprave in vse članstvo, ne-,oziraje se, v koliko so zahteve v posameznih kulturno višje stoječih krajih popolnoma drugačne in večkrat kontradiktorne. Kako je izvrševala državna prometna naprava svoje dolžnosti napram fondu in kako je ona dajala dober vzgled? Samo ljubljanski oblastni upravi dolguje znesek 14,500.000 Din za dobo petih let in lansko leto je direktno prevalila vse dajatve delavstva v breme delavcem samim, ker je v budgetu predvidela, da se tudi državni prispevek za bolniška fond zaračuna v breme kreditom za delavske plače. Potrebno je, da današnja oblastna skupščina obsodi tak postopek ter ' ppzove državno prometno napravo, da vrši svojo dolžnost in da na razpolago ves zaostali znesek, s katerim razpolagaj avtonomno ljubljanski upiravni odbor. Glavna .ovira uspešnemu delovanju ljubljanske oblastne uprave in vzrok za slabo stanje v fondu, zlasti glede pravic, pa je centralna uprava humanitarnih fondov, oziroma centralni upravni odbor. Nešteto sklepov smo storili v Ljubljani, čez nie pa je potegnil križ centralni upravni odbor in jih razveljavil, večkrat direktno v kontradikciji z obstoječo naredbo. Že leta 1926 smo hoteli nastaviti zobozdravnike v Celju, Novem mestu, Jesenicah in drugod; dvakrat smo to predložili in dvakrat je centralni upravni odbor odklonil, češ, da je treba štediti. Koncem leta pa so potem ostali težki stotisočaki, ki so zapadli rezervnemu fondu. Na vseh skupščinah in na seji upravnega odbora smo sprejeli, da se izplača za zdravljenje v toplicah vse stroške. Glavne skupščine in centralni upravni odbor so nam vedno prekrižali račune in dovolili le par dinarjev. Miloščinarje in provizijonirane delavce je centralni upravni odbor enostavno črtal iz staleža članov in vse naše pritožbe proti tej nesocialnosti. so naletele na gluha ušesa. Če delavec izgubi zaslužek, ko pride na centralno ambulanto, smo mu sklenili izplačati hrana-rino. Centralni upravni odbor je to odklonil. Sklenili smo sklepe radi povišanja hrana-rine, dalje da naj se v slučaju zdravljenja v bolnici plača cela hranarina. Vse to je bilo v Beogradu odklonjeno. Gospoda iz Beograda je šla še naprej ter je vzela fakultativnim članom pasivno volilno pravico ter celo odredila, da plačuj rentgen-foto-grafije na Golniku tuberkulozni bolnik sam. Naš klic po izredni glavni skupščini je bil zaman in minister je odgovarjal, da nema posla za izredno skupščino. Upravni odbor v Ljubljani je avtonomen le na papirju; vsi njegovi sklepi pa so odvisni od potrditve centralnega /upravnega odbora. Centralizem se v upravi fonda ni obnesel in le centralizem je omogočil prometni napravi, da ni izpolnjevala svojih dolžnosti napram fondu in je ostala dolžna težke milijone. Slovenski železničarji imajo nešteto zahtev; v celem območju Slovenije ni niti enega železnišk. sanatorija, okrevališča ali doma in vsemu temu je kriv centralizem, ki je pustil nakupovati domove po Bosni in ob morju, ki stojijo danes prazni, slovenski železničarji pa nimajo niti centralne ambulante v Mariboru. Podčrtati moramo, da je bilo vse delo izvoljenih u-pravnih odbornikov ljubljanske oblastne u-prave usmerjeno za tem, da se oblastna u-prava osamosvoji in sama gospodari s svojim premoženjem in na svojem terilor' / Zahtevali smo neštetokrat izmenjavo naredbe in pravilnika, zahtevali smo sklicanje izredne glavne skupščine, pozvali smo druge oblastne uprave, da se našemu sklepu pridružijo, vse žal brez uspeha. Ostali smo osamljeni in sarajevski oblastni upravni odbor nam je celo odgovoril, da ne čuti potrebe po sklicanju izredne skupščine, ker je baje novi pravilnik že izdelan. Pri takem pojmovanju ni čudno, da so naše zahteve in sklepi ostali neizpolnjeni. Anomalija je tudi, da je naše pritožbe proti sklepom central, upravnega odbora, odnosno centralne uprave reševal oni, ki je prvotno naš sklep odbil, nato pa pritožbo proti samemu sebi zopet sam rešil. Nešteto krivic bi bilo osobju prihranjenih, ako bi se nam posrečilo vreči centralizem ter doseči avtonomijo, ker bi bili na svojem območju dobri gospodarji in bi lahko neovirano delali za interese železničarjev. Kar se ni posrečilo dosedanjemu odboru, naj bo sveta dolžnost novega odbora, da se bori za avtonomijo bolniškega fonda s parolo: V bolniški blagajni naj odločujejo železničarji sami! Nato so bili izvoljeni sledeči odbori: V upravni odbor (od imenovanih); Inž. Müller Petrič, čin, 1-4, dr. Tičar Josip, čin. 1-4, Josip Gostiša, čin. 1-4, dr. Ludvik Ladiha, čin. 1-4, Franc Hoje, čin. 1-5, Franc Gnezda, čin. II-1; od naših sodrugov pa; Mravlje Teodor, vlakovodja čin. III., Čan-žek Andrej, pom. delavec, Mikec Franc, zvaničnik II., Terškan Aleksander, kotlar, Cerkvenik Angelo, činovnik IL, Smazek Franc, vlakovodja, čin. III. V nadzorstvo pa (od imenovanih): Anton Rasperger, čin. 1-6, Marko Miklič, čin. 1-4; od naših sodrugov; Franc Jernejčič, sklad, delavec, Ivan Baznik, zvaničnik1 H. Za delegate v Beograd (od imenovanih); Pavel Dežman, čin. III-l, inž. Müller, čin. 1-4, Zupančič Karlo čin. 1-4, Mašič Pavel, čin. 11-2, inž. Gliha Ivan, čin. 1-7; od naših sodrugov pa: Bahun Andrej, Maribor, Bibič Martin, Maribor, Plevnik Valentin, Novo mesto, Jelen Karol, Maribor Cerkvenik Angelo, Ljubljana. Skupščina je trajala neprekinjeno šest ur ter so zaključki skupščine, zlasti novi proračun, kj predvideva zgradbo okrevališča v Kranjski gori in sanatorija na Golniku, izredno važni. Na glavni skupščini v Beogradu bomo zastopali iste predloge, kot so bili objavljeni v zadnjem »Železničarju«; vsem železničarjem pa kličemo: Ne čakajte, ampak vsi se organizirajte v Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije! Iz centralne uprave. III. kongres Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije se vrši nepreklicno dne 14. in 15. aprila 1929 v Zagrebu v dvorani Delavske zbornice v Mihanovićevi ulici v bližini glavnega kolodvora. Poročilo raz-pošljemo te dni. Občni zbori se vrše v naslednjih podružnicah s sledečim dnevnim redom : 1. Poročila dosedanjega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Poročilo centralnega delegata o splošnem položaju, delavskem pravilniku in bolniški blagajni. Dolžnost vseh sodrugov je, da se občnih zborov polnoštevilno udeleže in da do tedaj pridobe še novih članov. Logatec v nedeljo, dne 24. februarja ob 19. uri dopoldne. Maribor II v torek, dne 26. februarja ob 19. uri zvečer v prostorih Ljudskega doma na Ruški cesti. Grobelno v nedeljioi, dne 3. marca ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Vrabič. Ormož v nedeljo, dne 3. marca1, ob pol 8. uri zjutraj v prostorih; gostilne Gaberc. Zidani most v soboto, dne 9. marca, ob piol 8. uri zvečer v prostorih gostilne Moser. Videm-Krško v nedeljo, dne 10. marca, v Rajhenburgu. Dravograd v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri popoldan v Meži v prostorih gostilne Hattenberger. Rakek v nedeljo, dne 10, marca ob 16. uri v prostorih gostilne Steržaj. Brezno-Ribnica v sobotoi dne 16. marca ob 21. uri v Janžev-skem vrhu v prostorih gostilne Ma-zaj. Celje v nedeljo, dne 17. marca ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne »Zeleni travnik«. Trbovlje v nedeljo, dne 17. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Dreu. Čakovec v nedeljo, dne 24. marca ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Bagule. Obračun koledarja. Pretežna večina podružnic je koledar že obračunala; le nekaj jih še ni storilo svo1-jih dolžnosti. Opozarjamo vse zamudnike, da je koledar obračunati najkasneje do konca februarja. Kritje stroškov za kongres. Stroški za kongres bodo letos izredno veliki in Savez nima 'na razpolago zadostnih rezerv, da bi plačal1 vse stroške. Zato apeliramo že danes na vse sodruge, da si v svrha kritja kongresnih stroškov nabavijo naš savezni znak po ceni 10 Din. Ves denar za prodane znake se bo vponabil izrecno za kritje delegatskih stroškov. Hrvaški Ujedinjeni Železničar bo zopet izšel redno dne 10. marca; zato pozivamo vse sodruge, da pravočasno pošljejo materijah Centralna uprava USŽJ. Primerjava določb starega delavskega pravilnika z novim projektom. Zvezarji so 2. jan. 1928, ko je ministrstvo čez noč brez zaslišanja in sodelovanja strokovnih organizacij uveljavilo delavski pravilnik, dvignili krik in peli slavospeve novemu delavskemu pravilniku, kako da je ugoden in dober ter vsakemu tiščali podi nos »zlato valuto«. V Beogradu so imeli »svečano sejo« in 'raztrobili so vsemu svetu, kako velikanski uspeh so dosegli, saj so njihovi »najboljši ljudje«, sicer kot uradniki, a vendar sodelovali pri izdelavi. Naš Savez pa je proti dotičnemu pravilniku energična nastopil, ker so bile določbe novega pravilnika daleko slabše od prlejšhjih ter je bil cel pravilnik od paragrafa do paragrafa zgrajen na uveljavljenju pro-tekcij, ocen (kar bi seveda gospodom zvezanem dobro služilo, da bi še nekaj časa vzdržali svojo barko na površju), delavstvu je nalagal velika bremena, ni mu pa pustil nikjer soodločevalne pravice.^ Zvezarji so nas najprej razkričali kot »protidržavne elemente«, hujskače in slično, ko pa so vsi železničarji prebrali dotični pravilnik, je tudi zveza morala retirirati ter je ugotovila, da je v novem pravilniku Sicer! dosti dobrega, tu in tam pa je nekaj slabega, kar pa bodo oni že še popravili. Januarja 1929 pa je zvezarje presenetilo, ko so zvedeli, da ima savez novi projekt pravilnika že v rokah, ko ga oni še niso imeli in že to dejstvo je zadostovalo, da so ugotovil!, da je novi pravilnik vseskozi slab ter so začeli širiti med železničarji najbolj čudne vesti. Smatramo za potrebno, pobiti tako demagogijo in zato hočemo v kratkih potezah primerjati stari in novi pravilnik, da se nepristransko ugotove dobre in slabe strani in tako omogoči delavstvu, da pri protipredfogih v čini' najširšem krogu sodeluje. Upravo fonda tvori 5 višjih uradnikov (imenovanih) in 3 izvoljeni delavci. h) Napredovanje v plačah. Napredovanje je odvisno od ocene. Profesijonist napreduje le do 7. stopnje, naprej pa le pod pogojem, da položi mojstrski izpit. i) Disciplinski predpisi. Edina disciplinska kazen je odpust iz službe, ki jo izreče kot prva in zadnja instanca direktor. j) Sistem plač. Pravilnik predvideva plačo za profesijoniste od Din 2.—, odnosno Din 4.— do Din 10.-— dnevno, za delavce od Din 2.50 do Din 5.—. Vredhost dinarja bi določil minister saobraćaja sporazumno z ministrom financ (igrali bi tu vlogo krediti). Redno napredovanje profesijonista bi bilo do 7. stopnje, to je do Din 7.—, nato bi moral položiti 1 mojstrski izpit. Službena doba 30 let (ugodno!). Ako računamo Dinar za 10.—, bi znašala plača, ki jo moreš redno doseči pri profesijonistu od: Din 20.— (odnosno Din 40.—) do Din 70.—, pri delavcih pa od Din 25.— do Din 50.—. Napredovanje je , odvisno od ocene. k) Službena doba. Za dosego zadnje stopnje 30 let, za 80% penzijo 30 let. 6 letih. Začetna penzija znaša za profesijonista 500 Din, za polkva-lificiranega 360 Din, za delavca 285 Din mesečno. Nato se stopnjuje vsako leto za 6.5% in moreš po 36 letih doseči največ kot profesijonist 1280 Din, polkvalifi-ciran 920 Din, navaden delavec 730 Din mesečno. Skupščine fonda se volijo vsaka tri leta kakor v bolniški blagajni, h) Napredovanje je automatično, mojstrski izpit je odpravljen. i) Disciplinske kazni so; pismeni ukor, denarna kazen do 10% plače največ za eno leto, ukinitev napredovanja največ za tri leta, odpust iz službe. Disciplinsko kaznuje načelnik oddelka; v roku 15 dni se lahko pritožiš na direktorja, odnosno generalnega direktorja. j) Predvidena je osnovna plača in povečana (nekaka draginjska) doklada. Pri profesijonistih znaša osnovna plača od 26 do 58 Din dnevno. Povečana plača pa sme znašati do 50% osnovne plače (v najbolj ugodnem slučaju torej skupno od 39 do 87 Din dnevno). Pri polkvalificiranih: osnovna plača od 24 do' 40 Din in povečana največ 40% osnovne (v najboljšem slučaju torej od 33.50 do 56 Din dnevmo). Pri navadnih delavcih osnovna od 22 db 35 Din in povečana največ 30% (v najboljšem slučaju torej od 28.50 do 46 Din dnevno). k) Za dosego zadnje stopnje 36 let, za polno penzijo 36 let. Končno pripominjamo, da je novi projekt izdelala posebna komisija v ministrstvu, ki je pravice psobja sicer povečala, vprašanje starostnega zavarovanja reševala strogo računsko in obveznosti razdelila. Sistem plač pa, ki je vpeljan, je nezadbsten in se ga bo moralo na vsak način spremeniti. Enako tudi starostno dobo in čakalno dobo za penzijo, ki nikakor ne sme presegati dobe, določene v pravilniku od: 1. januarja 192S. Kritiko in protipredloge prinašamo na drugem mestu. Iz okrožnic. niča umnog i fizičkog napora svoju službu vrši. Kakšne so bile določbe starega pravilnika? a) Kako se deli delavstvo? Na profesijoniste, pomožne delavce in pis. pomožno osobje. b) V kakšni starosti se sprejemajo vajenci? Z 12. letom starosti. c) Kakšen delovni čas predvideva? Predvideva sicer 8 urni delavnik, daje pa upravi možnost pri1 lažji službi podaljšati delovni čas za dve uri dnevno brez nagrade. Čezurno delo ob navadnih dneh se plača s 25%, ob nedeljah s 100%. Prenašanje orodja pri sek-cijskih delavcih se ne šteje v delovni čas. d) Kdaj in kako postane delavec stalen? Le na podlagi prošnje more postati delavec stalen (stalnost ni obvezna in je odprta pot protekciji),, ko je dbvrßil 21. leto starosti, je 5 let na železnici in je odslužil kadrovski rok. e) Kdaj zadobim pravico na dopust? Po 5 letih službe. f) Ali se lahko odpove služba stal- nemu delavcu? V slučaju potrebe se more stalno pomožno osobje odpustiti iz službe proti 3 mesečni odpovedi. g) Določbe za starostno zavarovanje. Clan fonda mora postati le stalen delavec (to je po 5 letihi službe). Kdor ni imenovan stalnim1, je lahko le fakultativen član in ako ne postane stalen kasneje, se mu ob izstopu vsi pirlispevki vrnejo. Delavec mora plačati po 6% kot prispevek, železnica pa le, kolikor bo odobrenega kredita. Pravico do 35% penzije se_ zado-bii zase in družino po 15 letih, pravico do 80% penzije pa po 30 letih. a) b) c) d) e) f) g) Kaj predvideva sedanji načrt pravilnika? Na profesijoniste, polkvalificha-ne delavce, pomožne delavce in pis. pomožno osobje. S 14. letom starosti. Delovni čas znaša 8 ur dnevno. Cezurno delo ob navadnih dneh se plača s, 50%, ob nedeljah s 100%. Določb za službena potovanja ne predvideva, enako ne glede progovnih delavcev radi prenašanja orodja. Vsak profesijonist, polkvalificira-ni delavec in pomožni delavec postane stalen, ko je star 24 let, vojaščine ptost in ima 3 leta službe. Za stalnost ga mora predlagati načelnik in jo dobi s 1. prihodnjega meseca, ko je izpolnil gornje pogoje. Po treh letih službe. A) Velja za vse direkcije — važj za sve direkcije. Naredba ministrstva saobraćaja. Da bi u celokupnotn saobraćaju pove-renoga mi resora na svima državnim željeznicama i brodovima, kao i onima, koji su pod državnom kontrolom ili subvencijom, zavladali primer an red, uspešan rad i savršena saobraćajna disciplina, naređujem: 1. Osnovna Naredba Ministarstva od 29, decembra 1927. M. S. B