svoje to je
Zapadne demokratske velesile in Sovjet 'ska Zveza so se sporazumele, da ponovno '‘poizkušajo doseöi soglasje v pogledu sklenitve ^ mirovne pogodbe z Avstrijo, ki je poleg Nemči= je in Japonske še vedno v "vojnem stanju".Toda 'razgovori ne potekajo po željah zapadnih demokra = £ . tov, ki so računali, da j e sedaj po sporu Tito-Ko = minforma ugoden trenutek, da pridobijo Sovjete la stališče, da ostanejo avstrijske meje iz leta 193Ö meizpremenjene, s Koroško v Avstriji. Zapadne velesile so računale, da bodo Sovje=
ti topot odpovedali podporo jugoslovanskim zahtevam po priključitvi, kar pa Sovjeti niso hoteli storiti. Zakaj, bo morda nekoliko razvidno iz na= daljnega razglabljanja. Sovjeti so složno podprli Tita, kot so jih Tito= vi delegati složno podpirali pri zasedanju Skupščine Združenih Narodov v Parizu klju^ sporu Tito-Kominforma.
Zapadni državniki so predčasno oporekali Jugoslaviji pravico na Ko = roško predvsem iz razloga, ker je sedanji jugoslovanski režim komunistič ni, torej pro-sovjetski, in bp ge s priključitvijo razširilo področ.je ko munističnega vpliva proti Zapadu, medtem ko so po drugi strani upali pri dobiti s tem Avstrijo v svoj krog. To je bilo v času vseobče tekme med Za padom in Sovjeti po pridobitvi čimvečjega vplivnostnega področja v Evro= pi. Danes je.položaj, gledan skozi očala zapadnega državnika nekoliko dru gačen.	- ■	v,v-	1
Po sporu Tito-Kominforma je postal Tito na Zapadu spet zanimiv in so ga odnosno ga še opisujejo kot upornika proti Moskvi, kot voditelja"kmet skih nacionalistov" v Jugoslaviji, kot doslednega socialista a ne komuni sta, morda celo za "nacionalnega komunista", časopisna kampanja proti Ti tu je v večji meri prenehala in angleški strokovnjaki pomagajo pri izgra dnji Titovega petletnega gospodarskega načrta, medtem ko so bile sklenje ne dalekosežne trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Anglijo ter USA.Nek komentator je celo dejal, da Tito počasi in prev: dno pelje Jugoslavjjo na stran Zapada.
Avstrija je članica Marshallove družine narodov in prejema obilno po moč. Postopki sovjetskih okupacijskih oblasti v Avstriji so Avstrijce ra zočarali, tako, da ne more büf nevarnosti komunističnega vpliva, preje nacističnega.
Zapadnjaki imajo interes poglobiti razdor med jugoslovanskimi Titov= ci in Komformisti. kajti ta razdor je imel že obilne posledice v drugih sovjetskih satelitskih državah kot poljski,^Komuni ji in Bolgariji, pa tu di Čehoslovaški kjer se sedaj trudijo prido°iti za sodelovanje nekdanjo stranke, ki so jih uradno že pokopali. Na poljskem je nastal s "Titovoem" Gomulko celo razdor v samem Centralnem Komitetu Komparti je. Ta razdor ne v»lu^mno vpliva, da se položaj za Železno zaveso ne more urediti in napra = 3^.^ iz sovjetskega bloka udarno enoto,ki bp ogrožala Zapadno Evropo.
i+y
Zakaj ne Zapadne sile v takem položaju pristale na priključitev Koroške Jugoslaviji? To je samo en adut več v njihovih rokah, ako že ho dijo po spolzki poti spreobračanja Tita v lojalnega zaveznika.
S tem bi tudi ne mogle preveč vznemiriti Avstrijcev, ki dobro vedo, da so naše zahteve po Koroški upravičene z etnografskega in gospodarske ga stališča. Ako zapadne sile resnično računajo z Združenimi Evropskimi Državami v bodočnosti in ako že danes skušajo urediti gospodarski polo= žaj v Zapadni Evropi na način, ki ji najbolje odgovarja, potem bodo mo= rale preje ali sleje pristati tudi na pravilno rešitev koroškega vpraša nja v interesu gospodarske stabilnosti Srednje Evrope. S tem se bo en = krat za vselej končal tudi stoletni spor med Slovenci in Avstrijci in bo sta oba naroda lahko v prijateljstvu sodelovala na tem važnem evropskem predelu v korist obeh narodov. '•
Podobna je naravna usoda Trsta, ki ga Zapadni demokrati ponovno za= htevajo za Italijo. Trst nima v Italiji nobenega zaledja, ker je to za= ledje sedaj že vrnjeno Sloveniji in bi bil Trst mrtev pristan za Srednjo Evropo, k kateri teži tako Trst kot vsa Slovenija kot njegovo naravno zaledje* Italijanska aneksija Trsta bi pomenila le zadostitev teženj 1= talijanskih šovinističnih in imperialističnih krogov, ne pa italijanske ga naroda, ki želi živeti z Jugoslavijo sedaj in v bodoče v dobrem so = sedstvu. Z ponovno italijansko zasedbo Trsta vprašanje ne bo rešeno in bo v bodočnosti spet in spet na programu, dokler se ne reši na način,ki je pravičen za slovenski narod.
Skica Slovenije in pa prikaz pomembno^ sti slovenskega o= zemlja za Evropo in njeno gospodarstvo
---00000000—
Stanič Ivan
sta bili natisnjeni na božičnih voščilih, ki so jih izdali slovenski študentje v Madridu v Španiji.
.	/Na sliki je novi tip str o
vmmrn	äl
poelen na poljedeljstvu - "agriculture workers" - , ne bi bilo napačno, ako tudi temu, za človekov obstoj važnemu činitelju, posvetimo nekaj mi sli za pravilno pojmovanje.
Boj za obstanek in gospodarski napredek postaja iz leta v leto večji, To čutijo vsi stanovi, ki se hočejo vsled tega z vsemi sredstvi pripra= viti in usposobiti za čim uspešnejšo borbo za kruh. Kot pri vsakem po = klicu, tako tudi pri kmetijstvu prevladuje že. davno spoznanje, da se vzdr ži v viharju krize le tisti, ki se svoje stroke, temeljito izuči in na = preduje z duhom časa. Kar so. .znali naši dedje, to je bilo za takratne prilike mogoče zadostno, medtem ko danes v marsikakem oziru več ne zado šča.
Kmetijstvo sedanjega časa ni več ono, kar je bilo pred sto leti, na predek zadnjih desetletij v kmetijstvu je ogromen, skoraj bi rekel fan= tastičen. Ta panoga je torej napredovala in tudi napreduje z vsakim dne vom. Tega se zaveda sleherni kmetovalec in zato stalno teži za izboljša, njem. Zaveda se, da je sicer obsojen ija propast.
V deželah, kjer je kmetijstvo nžt^išji stopnji razvoja, vidimo, da izvira gospodarski napredek ravno iz dejstva, da je v teh deželah poleg
drugih panog kmetijsko^strokovno šolstvo zelo razvito in se ga kmetje pr i dno poslužujejo. Ravno to njihovo stremljenje po strokovni izohrazM in .^izgrajevanju v kmetijstvu jim daje prednost, da so pred nami, ohenem pa seveda tudi v ‘Holjšem gmotnem položaju.
Res je, da je naš kmet v splošnem siromašen in da je navezan na ozke gospodarske razmere, vsled česar nikakor ne moremo od njega zahtevati i= stih gospodarskih uspehov, katere vidimo pri metu v drugih deželah. Vsak do ve, da slovenski kmet ne ho najhrže nikdar uspel pokazati slične uspe he, toda tudi njemu je še odprta pot do večjega napredka in blagostanja.
Eden izmed glavnih vzrokov, da naš kmet ni dosegel tolikega uspeha , kot hi ga sicer mogel z ozirom na toliko razširjenost, je, da kmetje ni= so imeli nujno potrebnih kmetijskih organizacij, s katerimi hi si izbolj šali svoj položaj in s tem tudi produkcijo. Od postoječih pa so zahteva= li takojšen uspeh. Kmetje premalo upoštevajo dejstvo, da zahtevajo razni ukrepi pri kmetijstvu sorazmerno največ ča..sa predno ohrode sadove. Melio racije ali investicije truda in kapitala pokažejo svoje uspehe šele p o dolgih letih vestnega , preizkušenega in marljivega dela.
Naš kmet je sicer res razsoden in bister, toda glede kmetijsko pospe šujočih organizacij - nezaupljiv in nepotrpežljiv. Dela natančno, a nje= gov račun navadno ne sega preko dobe enega leta. zato hi se moral otresti nezaupanja in vstopiti brez bojazni v kmetijske organizacije, zavedajoč se, da bo z dvigom organizacije kmetijstva dvignil tudi sebe. Pred aeboj bi moral imeti vedno težnjo k napredku. Res pa je, da tovrstno delo -kot sem že dejal - na temelju kmetijskega napredka in blagostanja zahteva tr do in dolgotrajno delo, a je pozitivno in prinaša sadove ter zato uspešna
P.L.
LJUBLJANA..- Namesto božičnih drevesc, ki jih- je oblast prepovedala, so pričeli u= vajati '.'novoletno jelko", samostan mislijo podreti. Pravijo, da potre gradnjo novih hiš.
Izhajati je začel poseben "Bilten" ofarskih duhovnikov. Nivo univerze je padlo na srednješolsko raven. Dr.Drofe = nik je zaprt. Dr.Tomšič, ki je poučeval mednarodno pravo na gospodarski fakulteti, je bü prisiljen odstopiti.
Po knjigarnah je vse polno marksistično-leninistične literature in -Tavčarjev "4000" - pred Cankarjem.
LJUBLJANA,- Jabolk na trgu skoraj ni, čeprav jih ni nikdar primanjkovalo. Sladkorja ni, čeprav je v prosti prodaji. V Zagrebu se ga dobi po 100 din za kg. Vino v steklenicah po tričetrt litra stane 95 din. Plače pa znaša= jo po mestih komaj 3.000 din mesečno.
Moški hodijo okrog neobriti, ker primanjkuje britvic.
MA.RIB0R,- Pri montaži turbin na "Otoku" so zaposleni nemški inženirji,če prav je naših dovolj.
CELJE,- Eden najbolj nepriljubljenih ljudi je direktor cinkarne Vidmajer, ki svoje osebne račune poravnava z OZNO-
KRANJSKA GORA.- Iz obupa nad žalostnim stanjem doma je izvršil samomor go stilničar Mrak Alojz.
METLIKA.- Državni organi nasilno odvzema, jo kmetom prašiče. Toda v oko Ih i Metlike so bili ljudje tako razdraženi., da so zgrabili miličnika Rajerja in ga vrgli v svinjak. Malo je manjkalo, da ga niso obesili.
LJUBLJANA..- Kdor še ne ve, b0 presenečen, ko bo zvedel, da po Aleksandrvi cesti vozi - tramvaj.
SV .TROJICA PRI MARIBORU.- OZNA je prigmla \c grad Hrastovec vellKo dm » žin, ,ki ^odo prepeljane v Makedonijo.
Slovenske "udarne mladinske "brigade" se nahajajo v Makedoniji pri gra dnji nove elektriöne centrale.
LJUBLJANA.- "Matjažev glas" trdi, da gleda Edvard Kocbek z zaskrbljeno = stjo v "bodoönost in da si natrpal stanovanje s starimi križi in na"božni = mi slikami. Kocbek je bil pred vojno "prepričan" krščanski socialist.
"Matjažev glas" navaja tudi sledeče "tovariše" kot oznaške udarnike: Kotar Alojzij, Keržič Albin, Osolin Prane in šerjanc Anton - vsi iz kendč ne tovarne v Ljubljani; Nahtigala Slavka in obratovodjo Jakopiča iz "što re"; športnike Kroupa Aco, dr.Ernesta Nagy in dr.Branislava Ska^erne.
MÜNCHEN.- Pričel je izhajati nov slovenski tiskani emigrantski časopis z naslovom "SLOVENIJA", ki nosi podnaslov "Z vero v Boga za narod in domo= vino!" ter je priloga "SLOGE", ki izhaja v ameriški zoni. Naslov redakci je je: "SLOVENIJA", München 13, Agnesstrasse 46/n., naroča pa se ga pri g.Selak Petru, Miners Hostel, Birwaun, Nr.A^erdare, Glam.,S.Wales.
Iz programa novega časopisa navajamo nekaj odlomkov;
"SLOVENIJA" naj bi bila glasnik slovenske narodne suverene države!Sk) venski narod hoče biti enakopraven z drugimi evropskimi narodi, hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, hoče v svoji lastni suvereni državi razviti vse svoje naravne sile in zmožnosti, hoče gojiti svojo narodno kulturo in svoje narodno gospodarstvo. Nočemo biti več hlapci. Hlapčevanja je büo že dovolj v naši grenki zgodovini.
V svoji lastni državi hočemo združiti vse slovenske narodno ozemlje. Združena Slovenija je naš cilj! Temu cilju hočemo posvetiti vse svoje skr bi, vse svoje sile. Tudi naše ločene brate, koroške Slovence, Primorce in Tržačane želimo pripeljati v domačo hišo, v narodno državo,/da ne bo več nevarnosti za njihov narodni obstoj. Temu cilju se. ne borna nikdar odpove = dali, pa naj pride karkoli, ker se temu ni nikdar odpovedal naš narod po svojih zakonitih predstavnikih.
Nismo pa zanesenjaki in sanjači, Računamo z razmerami, kakršne so."
"Za nas obstojajo moralne in pravne obveznosti do skupne države jugo slovanskih narodov - Jugoslavije. Mi hočemo ohraniti to državo, kot drža vo svobodnih, enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev in ostanemo zve = sti naši narodni tradiciji, ki je našla izraza v deklaraciji Slovenskega narodnega odbora z- dne 29.10.1943. Mi želimo to zvezno državo enakoprav= nih narodov graditi, ne pa razbijati.
Zavedamo pa se, da njen obstoj ni odvisen samo od Slovencev. Smatra= mo, da je zadnji čas, da pride do sporazume med jugoslovanskimi narodi na temelju krščanske etike in na medsebojnem in vzajemnem priznavanju narod ne suverenosti Srbov, hxvr+ov in Slovencev.
Če bi ge pa kdaj ta jugoslovanska državna skupnost razbila, česar ne želimo,in za kar nočemo nositi odgovornosti, bomo seveda Slovenci primo= rani iskati drugih državnih zvez. Toda iskali in izbrali jih bomo vedno le pod pogojem, da bo zavarovana naša narodna suverenost na vsem sloven= skem ozemlju."
"Naša pozitivna narodna postavka v emigraciji je naš narodni odbor s predsednikom Dr.Krekom. Naša enotnost in strnjenost za tem predstavni = štvom nam bo dala ugled pred drugimi narodi, bo pa tudi naše najboljšejam stvo, da bomo kdaj dosegli naše narodne cilje. Kakor pa je potrebno, da se vsi Slovenci zbiramo okrog svojega narodnega predstavništva, prav ta= ko pa bi se moral ta na splošno in iskreno željo z vedno večjo dejavno = st j o in sposobnostjo uveljavljati med nami in v svetovni javnosti. Potreb no bi büo, da udeležene stranke revidirajo sestav tega odbora, potre b no bi bilo, da se pritegnejo v odbor in k sodelovanju tudi predstavniki ši=:
rokih krogov slovenske mladine, ki se je v vojni in po vojni izkazala v svoji neustrašeni, požrtvovalni in šesto krvavi horbi za narodne ideale. Tako narodno predstavništvo ho imelo mnogo vešji ugled in oporo v vseh e= migrantskih krogih. Za njim b0 stala strnjena emigracija in zasužnjena do movina.
Slovenska emigracija mora postati dejavna na vseh poljih, na politič= nem, kulturnem in gospodarskem. Ona ne sme spati spanje pravičnega,ne sme hiti jalova.
' Ko se bomo vrnili v domovino, bomo morali dajati vsi o svojem delu v tujini račun. Skrbimo, da naš račun ne bo negativen."
Uredništvo "Klic Triglava" pozdravlja "slovenijo" in izraža prepriča nje, da b0do Slovenci bodisi v emigraciji ali doma s svojo strnjenostjo in dejavnostjo in po načelih, ki jih postavlja tudi "Slovenija" dosegli v daj Bog čim skorajšnji bodočnosti svojo nacionalno in politično svobodo. Letošnje leto mora biti v znamenju dela in priprav nanjo*
TRST,- "DEMOKRACIJA" pobornik slovenske misli na Svobodnem Tržaškem Ozem lju in glasilo Slovenske Demokratske zveze je slovenski javnosti dobro poznan tednik. Pomagajmo nacionalnim Slovencem v Trstu v njihovi borbi za naše pravice z naročbo "Demokracije", pišite na uredništvo; Gorica, Ri= va Piazzutta 18. Naročnino lahko pošljete potom Angleške Banke.
BedPORD.- V soboto 19.februarja sta se v katoliški cerkvi v Rigmondu pri Bedfordu poročila gdč.REŠEK MARICA, doma iz Device Marije v Polju pri lju bljani in g.POGAČNIK JOŽE, doma iz Radovljice na Gorenjskem. Ifevzoča sta bila'nevestina mati ga.Rešek Fani in nevestin brat g.Rešek Franci. Poroč ne obrede je izvršil slovenski župnik v Angliji č.g.Ignacij Kunstelj.
To je v Angliji prva poroka slovenskega begunskega para, ki mu v sa tukajšnja slovenska javnost želi mnogo sreče in uspeha! Iskreno čestita= mo!
DENKLINGEN.- /Nemčija/ "Naznanjam vam da po dolgem času je prispel ta Vaš dragoceni paket. Se vam prav lepo zahvaljmo jast in ga/?/ Hermina za va= še oseč^jne do nas bolesnih tuka najlepša hvala vsima in 3og naj vam povr ne in naj da ljunega zdravja in sreče na temu in na onemu svetu še enkrat hvala. Pošilja Blaško Kristjan*"
To je pismo> ki ga je prejel upravnik"Socialnega Sklada 29.oktobra". Paket je prispel v januarju. Enako je potrjen prejem paketa poslanega g. Š.D. v Düsseldorf, ki študira na univerzi pod zelo težkimi okolnostmi.Še ni potrdila o prejemu paketa poslanega v Avstrijo.
Za Sklad so darovali: g.P.S. iz Hirwauna 10/-; g.V .A. iz Milton v VHch wooda 10/- in g.F.V. iz Berwick~on-Tweed-a 3/-» Darovalcem srčna hvala 2a njih. razumevanje naloge,-ki jo vrši "Soc.Sklad 29.oktobra".
Slovenci! Ne pozabite naših bolnikov, invalidov in študentov, ki se bore z velikimi težavami po DP-taboriščih! Vsi oni morajo biti predmetna še pomoči in bratske ljubezni!
------oooooo------
a<Üi'A
V Budimpešti so komuni sti obsodili na dosmrtno robijo katoliškega kardinala Mindszenty-a, obtoženega, da je r pripravljal prevrat v Madžarski in odstranitev sedanje ^ ga komunističnega režima s pomočjo ameriške vojske.Kar dinal je obtožbe "priznal", enako kot so jih"priznale"do slej še vse žrtve komunističnih režimov v Vzhodni in Sred nji Evropi. Kardinal se je nahajal tri mesece v zaporu pne= dno se je pojavil pred sodiščem. Že pred aretacjjo je opozoril svet, da bodo vsa njegova priznanja v slučaju aretacije pod vplivom nečloveškega pritiska in muk,- Kot priznavajo komunisti sami, je bil kardinal obsojen
pit
Stx *6
KLIC TKIGIAYA
Čt.15.	1
zaradi odločnega stališča Katoliške Cerkve napram sedanjemu režimu v Ma džarski. Komunisti so ga obtožili, da je hotel izpremeniti sedanje sta= nje s pomočjo Katsuržanov, Mvših vladarjev Avstro-Ogrske monarhi je.-Ma džarska vlada je tudi zahtevala odpoklic ameriških diplomatov iz Budim= pešte, kar- j e vlada USA storila, čeprav je izjavila, da je proces-,proti kardinalu 'brez podlage in dejanje v nizu. gonje proti veri, ki jo izvaja jo komunisti v vseh okupiranih deželah. Tako Truman kot Bevin sta odloč no o'bsođila značaj procesa in značaj sodišča samega. Po izrečeni obsod= bi je podal papež javno izjavo pred množico na Trgu sv.Petra in potrdil nečloveško ravnanje s kardinalom.
----- 000 ------
Atlantski Pakt postaja resničnost kljub vsem težavam, ki so grozile njegovi izvedbi. Pakt ne more vsebovati določbe, da bo USA napovedala v slučaju napada na eno izmed podpisnic vojno, ker ima to pravico samo se nett. Kompromisna rešitev je besedilo, ki pravi, da bo USA napovedala vq) no, ako senat odobri. To pa izgleda več kot gotovo. Paktu se je pridru= žila Norveška in s tem dokončno opustila misel na. poseben Skandinavski Pakt med Švedsko, Dansko in njo. Danska bo verjetno sledila Norveški,ki : je zavrnila sovjetsko ponudbo za sklenitev nenapadalnega pakta.
Bevin pripravlja sedaj takozv. Sredozemski Pakt, ki bo povezan z A= tlanskim.- G-eneral Eisenhower, poveljnik ameriških sil med poslednjo vqj no, je postal načelnik združenih štabov ameriške vojske, mornarice in letalstva.- USA misli ustvariti v Tripolitaniji/Sev.Afrika/ svoje letal sko in pomorsko oporišče, odkoder bodo ameriški bombniki mogli doseči. Mo skvo in celo predele severno od nje brez pristanka, medtem ko bo morna= rica pazila na Dardanele.
Ameriške tehnične sile so obkolile SSSR z aparati, ki bodo ugotavlja li všale malo večje zemeljske tresljaje, ki bi pomenili, da SSSR preizku ša kaka atomska orožja. Ustanovljen je poseben oddelek za preiclcavo,ko = liko so napredovale druge države v pogledu atomske energije.1
Stalin se je ponudil, da razgovarja s Trumanom v pogledu trajnega miru na svetu. Truman je ponudbo odbil, dokler Sovjeti ne ukinejo bloka de Berlina.
--Ameriški poveljnik v Nemčiji je dal sovjetski misiji za obiskovanje DP taborišč 14- dni časa, da odide iz ameriške zoni.
Vojni arzenal Združenega Kraljestva /Commonwealth/ bo Avstralija,ki bo. masovno izdelovala letala ni reakcijski pogon, radijsko vodene izsirel ke in strelivo.
V Ameriški zoni Nemčije je bila odkrita sovjetska vohunska mreža in pred vojno sodišče je bilo postavljenih dvajset ljudi, večinoma Sudet = skih Nemcev.
Francoski komunistični vodja Thorez je izjavil, da se francoski ko= munisti ne mislijo boriti v slučaju sovjetskega vdora v Francjo in ds, bo do storili isto, kot so storili komunisti na poljskem, Romuniji in Jugo slavi ji.
Zunanji ministri Zapadne Evrope so se sporazumeli, da vzpostavijo Ev ropski Odbor, sestavljen iz vlade in parlamenta, ki se bo sestajal en = krat na leto v Strasburgu. Parlament bo le posvetovalno telo, ki bo da jalo svoja prj_p0rog-j_3_a mini s terskemu svetu, ki lahko vetira vsako deba= to parlamenta po vprašanjih, ki jih smatra za škodljiva za Zapadno Unijo.
-----cooo-----
"Klic Triglava" izhaja 14-dnevno. Naročnina: o/- četrtletno.Naslov: "Klic Triglava", Miners Hostel, Twogates, Tamworth,Staffs., England.-
Pozivamo naročnike in ostale Slovence, da s svojimi dopisi sodeluje jo pri listu! "Klic Triglava" je odprt Vsakomur!