£51 été Vilka, MARIBOR, dne O. decembru 1928	57, letnik.
Muv« '«k četrtek in s poètnino rved «11 * Martboru s polUJonJam àom za c«lo teto 25 «Itn.,
SUt« 13-50 din., četrt Vh-; din. liven Jugoslavije hk Karočnfoa te poèlje M ttpravniitvo „Sloven-9NV* Os>#podnrja" y Ma-Aws. Koroške cesta 5. SË M dopošilja do od Naročnina se pl« inj« v naprej. MMm Sntar urban ». 113.
Uredntfcin« je v Maribora, Koroika cest« Si. 5. R»ko-pUi se ne vračajo. niifvo sprejema nareiai«*, iiiserate i« r«klam*jtya.
Cene inseratom p« voru. Za večkratne primeren popust. reklamacije «o pettotm
prosi«. Čekovni račun p n Htmijm urada Ljubljana it. ttJf£
Telefon taterurbaa & iH
Po««mexna Številka eS^ne 1
Poštnin« plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Smernice ljudsko - izobraževalnega dela.
V	pogovoru, ki ga je imel v Londonu voditelj hrvatskih seljakov Radič z nekim vplivnim in čislanim angleškim državnikom, je ta državnik glede na Slovenijo in Slovence izjavil: «Divna zemlja! Krasen kulturni narod!«
Pohvala, ki nam prihaja iz vrst tako velikega in kulturnega naroda, kakor je angleški, pomenja za nas Slovence veliko čast. Veličina našega naroda ni ostala svetu prikrita, marveč je. prodrla do poznanja in pri-enavanja ne samo pri sosedih, temveč tudi pri oddaljenih narodih.
Veličina našega naroda ni v njegovem številu. Po broju članov spada naš narod med najmanjše. Česar pa mu nedostaje po zunanji številčni sili, to mu je narava in njen vsemogočni in vsemodri Početnik nadomestil z notranjo silo duha in volje. Tako je naš narod usposobljen, da more pomanjkanje, članskega števila in v njem ležeče moči, nadomestiti s kulturo svojih članov.
Ako hoče naš narod vršiti svojo nalogo v krogu večjih narodov, morajo se vsi člani naroda zavedati, da je vsak izmed njih pozvan, da dela po svojih močeh in razmerah za pomnoženje in razširjenje prave narodne kulture. To je velika naloga našega prosvetnega ali izobraževalnega dela med slovenskim ljudstvom.
Danes je imela naša največja ljudska izobraževalca organizacija Slovenska krščansko-sociajlna zveza svoj občni zbor v Mariboru. Pri tej priliki je predsednik štajerske Zveze poslanec dr. Hohnjec imel govor, v katerem se je najprej ozrl na sedanje uspehe našega tjudsko-izobraževalnega dela, ki je našlo priznanje celo v daljnem tujem svetu. To priznanje nas mora ob enem bodriti, da ta naš največji narodni za klad skrbno varujemo ter množimo. Ta zaklad ima to posebno svoj-stvo, ki ga nimajo drugi zakladi, da se z delitvijo ne zmanjša, marveč raste, čim več ljudi je deležnih narodne kulture, omike in izobrazbe, tem večji je ta zaklad.
V	čem je pa prava omika in izobrazba? Dr. Hoh-jnec je odgovoril: «Ni v mnoštvu tega, kar kdo zna, marveč v moči in sposobnosti za rešitev nalog, ki jih stavi življenje.«
Življenje stavi velike naloge poedincu in celemu narodu. Ali je naš narod sposoben ter ima dovolj moči za rešitev teh nalog? Kaj je narodu potrebno, da ima v svojem delu in boju uspeh? Na to vprašanje je dal v letošnjem poletju odgovor angleški ministrski predsednik Baldvin s temi-le besedami: «Vsakemu narodu je potrebno za njegov uspeh, prvo: da brani in hrani vero svojih očetov, drugo: da ima čvrsto zaupanje v svojo bodočnost, tretje: da nad vse ljubi delo.«
Živ pokopan*
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
7. nadaljevanje.
Aleš Blaž je bežal domov.
Ves plašen, kakor bi mel slabo vest, se je izmuznil mimo sluge v veži. V stran se je obračal, ko mu je naročil, naj mu nakupi včerajšnjih in današnjih časopisov, vseh, kolikor jih je mogel dobiti.
Doma med štirimi stenami svoje sobe se je počasi pomiril. Vdal se je razmišljanju.
Torej svet je zvedel za njegovo smrt —! «Že veš najnovejše —? Aleš Blaž je umrl!« Tako pravijo danes drug drugemu.
Seve, tisti suhi zdravnik —! Ni imel boljšega posla ko da je obesil to novico na vse telefonične in brzojavne žice! Zato je tudi Šime Blaž s tako naglico prihitel. In tudi Lenka Strnadova je že vedela za njegovo smrt —.
Dogodek na kolodvoru mu je stopil pred oči.
Kaj si neki mislita ženski o njem —? Ali sta videli, kaj se mu je zgodilo? Morebiti si mislita, da jima je namenoma ušel —? Navsezadnje, saj bi bil šel z njima! Bi se bil vsaj m» lep način izognil tem norcem, ki so žalovali za mrtvim — malopridnežem!
Kruto se je nasmejal. Pravzaprav bi se bil najrajši razjokal. Končno, ljudstvo ga je že precej rado imelo, ko je še živel. Ampak časnikarji in založnik, ti so kovali denar iz njegove slave. —! Se celo iz njegove smrti —!
Jn on —? Kaj so njemu dali, ko je še živel —?
Grenka kletvica mu je ušla na račun založnika —.
Jezen je bil, vznevoljil ga je sebični, neumni svet. lanovs mu je stopila pred oči Lenka.
Na prvem mestu je torej vera, njena ohrantiev in ohranitev. Na to mesto jo stavi ne takozvani klerikali-zem, marveč ministrski predsednik največje svetovne države. Baldvin se gotovo ne bo razburil, ako ga radi-tega naši liberalci in takozvani svobodomiselci počastijo s pridevkom klerikalizma.
Vera je za obstoj, razvoj in napredek vsakega naroda največjega pomena. Ona je tista velika, celega človeka, ves narod in vse razmere obsegajoča in prešin-jajoča duhovna sila, ki se ne da z drugo nadomestiti. Nenadomestljiva je zlasti sedaj za razmere, ki so nastale kot vojne in povojne posledice. Obnova držav in narodov je brez verskega prenovi jen j a nemogoča.
Italijanski fašistovski poglavar in državni gospodar Mussolini je že večkrat v javnosti povdarjal dejstvo, da se je med italijanskim narodom med in po vojni dogodilo versko prenovljenje. V tej verski obnovi, kojo hoče gojiti m jačiti, vidi Mussolini največje jamstvo za uspeh italijanskega naroda in njegovega stremljenja. Mussolini ni osamljen s svojim mišljenjem. Znani nemški sociološki pisatelj Werner Sombart — po veri protestant — naglašuje v svojih spisih in govorih, da je brez verskega razsvetljenja propad «človeštva neizogiben.
Mi se torej nahajamo, tako je povdarjal dr. Hohnjec, v jako številni in raznoliki družbi, ako smatramo vero kot absolutno potrebni pogoj za življenje in napredovanje naroda v duševnem, telesnem in gospodarskem oziru. Nobeno plašenje in sramotenje s klerikalizmom nas ne bo oviralo, da ostanemo na tisti poti, po kateri smo hodili doslej. Vse naše izboraževalno delo bo slej-koprej ostalo na nepremakljivi, kot skala trdni podlagi žive in oživljajoče vere. Kdor se zaletava v to skalo, buta z glavo ob zid. Skala se ne bo razbila, marveč glava bo trpela škodo. To naj imajo pred očmi vsi oni svobodomiselni krogi med učiteljstvom, ki so na zborovanju učiteljskega udruženja v Beogradu proglasili načelo: Vsi duhovniki ven iz šol! Kakor poročajo veri neprijazni listi, je to proticerkveno hujskanje baje doseglo uspeh, da se bo v zakonskem načrtu o narodnih šolah člen 39-v toliko spremenil, da podu uje učitelj v ljudski šoli vse predmete, torej tudi- v&roaa To je direktna vojna napoved našemu in hrvatskemu katoliškemu narodu. — Mi to borbo sprejmemo z ono samozavestjo, s katero smo doslej vodili vse boje za naše verske svetinje. Mi že danes dajemo vsem svobodoiniselcem med učiteljstvom in v drugih krogih na znanje, da bodo trčili ob odpor, kojega se niti ne zavedajo.. Kdor buta ob skalo, si pokvari glavo ter si jo razbije, ako ne odneha.
Čvrsto zaupanje v svojo bodočnost, je drugi pogoj za uspeh naroda. Mi to zaupanje v bodočnost črpamo iz svoje preteklosti. Z lastno močjo smo ohranili zemljo, na kateri živimo, ter obranili svoj narodni značaj. Naši sosedje, jaki po številu in po duševni in gospodarski sili. nam niso mogli ugrabiti naše zemlje ter nas narodno potujčiti. Mi ostanemo, kjer in kar smo.
Posrečilo se je sicer našim sosedom, da so odtrgali velike dele slovenske zemlje ter jih pridružili lastni državni posesti. Osvojili so zemljo in telesa, ki hodijo po tej zemlji, osvojili pa niso duha naših ljudi. Slovenski duh bo ostal med našimi brati, ki so pod nemškim in italijanskim vladstvom, ta duh jih bo držal kvišku ter bo tkal nevidne, pa trdne vezi med njimi in nami, ki živimo v narodni državi. V upu na pridružitev naših ločenih bratov k našemu narodnemu telesu je hkrati najboljše utemeljeno naše upanje v bodočnost našega j naroda. To upanje tudi opravičuje cilj, ki ga ima naš narod. Ta cilj je: Kot gospodar na svoji zemlji, upravljajoč v njej vse razmere in posle avtonomno po lastnih načelih in po izvoljenih zastopnikih ljudstva, bo naš narod na vseh poljih ustavarjal kulturne vrednote ter bo luč izobrazbe in prosvete nosil med vse stanove in sloje in njihovš člane.
K temu pa je potrebno to, kar Baldvin povdarja kot tretji pogoj: ljubezen do dela. Delo je moralna dolžnost, ki je človeku naložena od Stvarnika. Delo je ona sila, ki ustvarja vrednote na vseh poljih. Brez dela ni ne materijalnih (tvaraih, gospodarskih) ne duševnih vrednot. Brez njega ni sredstev za telesno življenje, brez njega ni duševnega gibanja in napredka, že samo dejstvo, i da narod ljubi delo, je dokaz, da je ta narod kulturen j ter da zavzema častno mesto v krogu naprednih in izobraženih narodov. Narod, v katerem se je vgnezdila lenoba, je obsojen na nazadovanje in propad. Tako uči zgodovina. Vzgajati narod in zlasti mladino k ljubezni do dela, je velika naloga, ki jo mora izvrševati naša izobraževalna organizacija.
To so smernice, v katerih se je vršilo ter se bo vršilo naše prosvetno delo med narodom. Naš cilj je plemenit in visok. Kdor ljubi naš narod, bo pristopil k nam ter bo pomnožil vrste požrtvovalnih delavcev za istinito prosveto in vsestranski napredek slovenskega naroda.
Stara slika.
Ko se je pretečeni petek po več kot enomesečnem odmoru zopet sestala narodna skupščina, se je takoj videlo, da je ostalo vse pri starem. Stara slika in novi boji za oblast. Demokrati so prišli v skupščino v silno bojevitem razpoloženju, samo da ta bojevitost ni naperjena proti krivicam, ki jih vlada dela državi in državljanom, temveč demokrati mislijo samo na to, kako bi si priborili nekaj mest na vladi. Ko so se v pododborih pretresali proračuni, so demokrati v mnogih nazadnjaških stvareh bili še hujši od radikalov. Tako so n. pr. z vso silo podpirali neznosni militarizem in le za to so skrbeli, da bi radikalom dovolj pokazali, kako potrebno bi bilo z njimi sodelovati. Tudi srbski zemljoradniki, katerim se sedaj prišteva tudi slabo-stojni Pucelj, se držijo demokratov ter vodijo na enak način in v istem pravcu boj proti vladi.
i Kaj si bo mislila? Da je neolikan, skrajno neolikan. Zapustil jo je, ušel ji je —. Tako bo rekla.
Ne, to ni smelo biti! Razložiti ji je moral, kaj se mu je zgodilo! Da ni sam kriv. Saj bi bil šel z njima! Pisal bi ji —.
Pa njenega naslova ni vedel. Uro vožnje z vlakom, «Mirni dol« nekje v samoti —. Kdo bi to našel! Da bi popraševal —? Ne, tega ne, za nobeno ceno ne!
Morebiti pa bo sama zahtevala pojasnila. Da, zelo verjetno je bilo. Saj je naredil dober vtis nanjo. «Tako dober, priden človek!« je rekla. In njegovo sliko je še imela. In tudi njegov prejšnji naslov. Skoraj gotovo, da mu bo pisala na naslov rajnega Hinkota —. Kaj je moral sporočiti svojemu «mrzlemu stricu«, naj pošlje morebitna pisma k «Trem zvezdam«.
Da. tako bo najbolje. Ne zaradi česa druzega morebiti —. Ampak zato ker ni hotel biti neolikan v njenih očeh. Pošten človek je hotel biti. In vrhu tega, čemu bi si prikrival —? «Smilite se mi! Toliko let, pa sani —!« Tako je rekla. In te besede so vkljub vsemu povzročile majnno revolucijo v jegovih življenskih nazorih. In Aleš je sedel ter napisal tole pismo: Gospodu šimenu Blažu.
Spoštovani gospod! Če pride kako pismo zame na moje dosedanje stanovanje pri gospodu Alešu Blažu, mi ga prosim pošljite v hotel «Pri treh zvezdah«. — Vdani
Hinko Brglez.
Zapečatil je pismo in pozvonil. Sluga je vstopil. «Ste kupili časopise?«
«Da!« Položil je debel sveženj papirja na mizo. «Sa vsi?«
«Da, gospod!«
«Hvala! — Ali bi poskrbeli, da. pride tole pisriio čimprej naslovljencu v roke?«
«Da, gospod!«
«Ne vem, če bo kaj odgovora. Vsekakor mi naj sel takoj sporoči, lutko je opravil!«
«Da, gospod!«
Sluga se je nemo poklonil, odšel in tiho zaprl vrata za seboj. Tako znajo vrata zapirati le ljudje, ki so se dolgo vadili v tem poklicu.
Zares, v tem hotelu je bila doma «nemotenost« ter «mir in tihota«. Vse drugače je bilo nego tam «Pri solncu« —!
Z zadovol jnim vzdihom je sedel Aleš v svoj udobni naslonjač.
Aleš Blaž je vedel, da ga svet ceni. Pa to kar je danes bral v časopisih, to je presegalo tudi skrajne meje najbolj domišljavega pisatelja. Zares, človek še le po svoji smrti zve, koliko je vreden —.
Velik prijatelj časopisov Aleš nikdar ni bil. S politiko se ni bavil, druge dogodščine in novice pa ga tudi niso mnogo zanimale. Kritike se ni bal. Se mu je tudi ni bilo treba bati. Vkljub svoji plahosti v občevanju je imel o vrednosti svojega delovanja in svojih del lastno, sicer jako skromno, pa neoporekljivo sodbo, kakor vsi dozoreli duševni delavci. Običajne kritike, pa najsi so ga grajale ali hvalile, so bile po njegovem mnenju preračunane za ljudske mase, narekovali so je osebni ali drugi oziri, le umetniški ne. Take kritike so mu izvabile kvečjemu pomilovalen smehljaj.
Zato tudi od svojih posmrtni«; ni nič posebnega pričakoval. Vsakdanji stavki, običajna hvala, domišljavo
FANTJE, MOŽJE!	FANTJE, MOŽJE!
Ali ste se že odločili, da pridete na
NARODNOGOSPODARSKI TEČAJ,
ki se vrši letos
o Božiču, dne 27., 28. in 29. decembra 1923 istočasno in z istimi predavanji
v Mariboru in v Celju?
V Celju bo vodil tečaj g. dr. Korošec, v Mariboru pa g. dr. Hohnjec. Predavali bodo razun omenjenih dveh voditeljev, izbrani govorniki iz Ljubljane, Maribora in Celja. Predmet 20 predavanj bo: 1. Narodno gospodarstvo. 2. Domače gospodarstvo. 3. Mestno gospodarstvo. 4. Narodno-državno gospodarstvo. 6. Svetovno gospodarstvo. 7. Družina — dom. 8. Občina. 9. Narod, 10. Država. 11. Zveza narodov. 12. Stanovi Cehi (obrtniški stan). 13. Kmetski stan. 14. Delavski slan. 15. Kme.tska proizvodnja. 16. Denarstvo. 17. Trgovina. 18. Promet. 19.
Gospodarske krize. 20. Kultura. Ker bomo mogli sprejeti samo določeno število udeležencev, opozarjamo vsa naša društva in zveze pa tudi posameznike, da takoj pošljejo prijave. Vsi, ki se bodo udeležili tečaja v Celju, naj pošljejo prijave na tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol; oni pa, ki pridejo v Mariboru na tajništvo Slov. kršč. soc. zveze v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. V prijavah navedite: 1. starost; 2. predizobrazbo (šolo); 3. poklic udeležencev; 4. ali želi skupno stanovanje. (Stanovanja bodo brezplačna), s prijavo se vsak obveže, da bo vztrajal vse tri dni na tečaju.
Slov. kršč. socialna zveza v Mariboru.
--------- • - iT J-fB "ifTIIg----------
P/ej je rekvirirai živino in žita...
Doba, ko se je med svetovno vojno slovenskemu kmetu po rekvizitorjih odvzemala živina, je bila ena najhujših v zgodovini našega naroda. Nočemo znova opisovati vseh težav in težkih ur, ki jih je tedaj moral prestati slovenski kmet in delavec. Od ust so neusmiljeni vodje rekvizicijskih čet odtrgavali starim ljudem in otrokom grižljaj kruha. Nobena prošnja osirotelih žen, ki so same gospodarile na kmetijah, ni pomagala. Trdo-srčni vodje rekvizicije na Slovenskem Štajerskem so bili neizprosni. Opozarjamo samo na slučaj v Forminu blizu Ptuja, kjer so razdražene kmetice, njih hčerke in delavke same v togoti nad brezsrčnim odvzemanjem živil in živine napravile obupen čin. Prišlo je do krvavega dogodka. Vsega tega so več ali manj bili sokrivi oni, ki so hoteli z rekvizicijami čimveč dobiti za nadaljevanje vojne.
Na Slov. Štajerskem je vodil več časa rekvizicije nek nemški oficir. Bil je neusmiljen, kakor kamen na ce sti. Iz Celja ven je vodil pohode v kmetske hiše v spremstvu orožnikov in vojakov. Kot pomočnik mu je stal ob strani oficir-Slovenec imenom Sancin.
Ko je Nemec (menda se je zval Erhardl) bil radi prevelikega odiranja naših ljudi vendarle odstavljen, je avstrijska vlada imenovala za njegovega naslednika oficirja Sancina. Spoznala je, da se je pri nemškem
predniku dovolj naučil, kako se mora slovenskemu kme-j tu in bajtarju odvzemati čim več živine, žita, moke krompirja in masti.
«Hauplmann« Sancin je res vodil zadnjo, najhujšo dobo svetovne vojne vse rekvizicije.na Slovenskem Štajerskem. Nemška, avstrijska vlada ga je za ta rabeljski posel smatrala kot najsposobnejšega. Nobene pritožbe proti odvzemanju najpotrebnejših stvari niso izdale nič. Njegovi rekvizitorji so odgovarjali: «če hočemo, da se vojna srečno naaaijuje in konča, moramo imeti za vojaštvo meso in kruh.« In zaman so bile prošnje, pritožbe in solze ubogih gospodinj in starčkov. Nikogar niso vprašali, kar vzeli so ... . Vprašamo vas ljudje iz tiste dobe: Ali ni bilo tako? Za pričo kličemo ljudi iz Formina in vseh občin na Slov. Štajerskem!
In glejte! Tisti, ki je zadnja leta svetovne vojne iz Celja ven komandiral rekvizicije, je že par let od Pu-clja postavljen k vodja oddelka kmetijskega ministrstva v Ljubljani. Pucelj in Sancin delita podpore za kmetijstvo v Sloveniji, nastavljata živinozdravnike in potovalne učitelje. To oddeljenje, kojega vodijo do malega sami Pucljevi samostojneži, prepoveduje živinske sejme in jih dovoljuje, kakor hoče.
V finančnem odboru državnega zbora v Beogradu se ! sedaj razpravlja o državnem gospodarstvu in upravi. , V imenu -slovenskih poslancev je poslanec g. Franjo Žebot dne 26. novembra med drugim, kakor poroča «Slovenec«, povedal radikalnim srbskim ministrom v brk, kake ljudi ima vlada v Sloveniji postavljene na če-. lu državne uprave. Med drugim je izrekel tudi te bese-; de: «Na čelu odseka za kmetijstvo v Sloveniji stoji mož ; (Sancin), ki je kot avstrijski oiicir vodil za časa vojne rekvizicijo živine in živil na Slov. Štajerskem.« Naš poslanec je hotel s tem samo očitati sedanji beograjski vladi, da še celo daje nagrade (v obliki visoke plače) ljudem, ki so pomagali podaljševati vojno. Ker je naš | poslanec razkrinkal vse to, je Pucljev «Kmetiški list« v zadnji številki napadel g. zebota. A čujmo: Niti z eno besedo Sancin v «Kmet. listu« ne upa odgovoriti, kako je vodil rekvizicijo. Slaba vest!
Take ljudi je spravil Pucelj na visoko mesto. Svojega zeta Šliblerja in rekvizitorja Sancina je djal h koritu. Srbska radikalna vlada pa še naprej drži Pucljeve rekvizitorje. Pod enim klobukom igrajo Pašič in Pucljevi samostojneži!
Živinski sejmi.
Poziv občinskim uradom.
Od vseh strani prihajajo pritožbe: Zakaj se ne ot-| vorijo živinski sejmi. Naši poslanci so se za stvar pobrigali in nam poročajo sledeče:
Po veljavnem starem avstrijskem zakonu o živinskih kužnih boleznih, se morajo prepovedati živinski sejmi in razstave živine do tedaj, dokler kuga ne preneha in dokler ni to uradno ugotovljeno. Ta zakon še i velja sedaj, ker za Jugoslavijo ni sklepjeninov zakon o > kužnih boleznih.
Ko obolela živina ozdravi, je dolžnost gg. županov, oziroma obč. uradov, da napišejo zapisnik in ga pošljejo okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da proglasi živin-( sko kugo v dotični občini kot ugaslo, žalibog moramo povdariti, da večina občinskih uradov tega ne stori tako kmalu.
Vzemimo samo slučaj okuženja živine v mariborskem političnem okraju.. Občine, v katerih je slinovka
Ob otvoritvi skupščine sta bili jasno opredeljeni dve skupini: radikalna, ki sedi na vladi ter se hoče na vsak način tudi obdržati, njej nasproti pa skupina demokratov in zemljoradnikov, ki bi radi radikalno vlado izpodrinili ali pa delili z njo oblast. Na obeh straneh je enaka oblasti-leljnost in enaka brezbrižnost za težki položaj naroda in države. Nemci in Turki iz južne Srbije so še vedno privesek in pomočnik radikalne vlade in tako lahko rečemo, da se samo proticentralistična opozicija briga za narodne težnje, dočim je vse drugo popolnoma zaglobljeno v svoje strankarske zadeve in posle.
Po zaslugah radikalije in policajdemokracije je pri nas parlament že davno nehal biti to, kar se drugod raz-xmnQ pod tem imenom. Zelo značilen je pouk, ki ga je Pašič dal svojim poslancem pred zasedanjem skupščine. Vlada bi rada do konca tega leta spravila proračun pod streho in Pašič je dejal poslancem: »Če ga ne spravite skozi, pa lahko greste domov!« To se da razumeti in povedati z drugimi besedami: Glasujte, kakor vlada ali ministri hočejo, če pa nočete tako glasovati, vas pa pošljemo domov ter vladamo sami. To vladino naziranje in stališče se kaže do malega že v vseh vladnih predlogih. Tako je skupščini predložen zakon o najetju francoskega posojila od 300 milijonov frankov za oboroževanje z dodatkom, da bo ministrski svet sam odločeval o vsem tem, kar naj se nabavi za ta denar. Taki vladni predlogi in tako postopanje bi povsod drugod vzbudilo silno ogorčenje, pri nas je pa vse to že čisto udomačeno in največja nesreča za naš j državo je slepost večine narodne skupščine za visoki pomen zgodovinskih oblik in dejstev v ljudski duši. Izbrisati tisočletni zgodovinski razvoj preko noči, odpraviti od danes do jutri skoži stoletja preizkušene in po svojem bistvu točne, sigurne in čiste upravne rede ter jih nadomestiti s pomanjkljivimi in nedoslednimi novimi, ki vrh tega puščajo odprta vrata samovolji in sebičnosti odločujočih organov, mora odvračati vse sloje naroda, ki je bil vzgojen v načelu enakosti vseh pred zakonom, od novega upravnega reda in njegovih povzročiteljev. Nedostatke in neenakosti uprave mora plačati koncem koncev narod in vedno samo tisti del, ki izvršuje zvesto in točno svoje dolžnosti napram državi. V vladi in vladni večini imamo vse polno ljudi, katerim je nepristranost in enakost pred zakonom španska vas in srbijanski politik misli vedno le na svojo stranko in pa na to, kako bo z oblastnega mesta nagradil svoje sorodnike in prijatelje, da ga bodo še vnaprej podpirali in pustili vladati. Radikali in demokrati se razumejo samo na politično trgovino in odkar niso več skupaj na vladi, se kregajo in napadajo ob vsaki priliki. Ko so se v narodni skupščini iznašale raznovrstne pritožbe radi protizakonitega in nasilnega postopanja, se je med radikali in demokrati takoj razvnel oster prepir, padla pa ni niti ena beseda, ki bi obsodila nasilje kot tako, temveč vse se je sukalo samo okrog tega, kar je kak radikal napravil demokratu, ali pa demokrat radikalu. Bivši notranji minister demokrat Pribičevič se je spopadel s sedanjim notranjim ministrom radikalom Vujičičem. Drug drugemu sta očitala državi škodljivo delo, demokrati so vpili nad radikali, da so oni upeljali čisto turško upravo v državi, radikali so odgovarjali, da so to oskrbeli že poprej demokrati in najžalostnejši del stare slike je bil pa ta, da se eni in drugi ne brigajo za to, da je naša uprava slabejša kot turška, ali da bi se morala odpraviti.
Spominiiite se Diiaške večerje!
grajanja, članki, kakršne imajo časnikarji pripravljene za vse take slučaje, — kaj bo neki druga v njih —?
Površno bo pregledal časopise, jezil se bo nad njimi, ali pa se jim bo smejal. Tako si je pravil.
In s temi mislimi je segel po listih.
Toda že prvi pogled vanje ga je presenetil tako hu- j do, da je kar poskočil. Učinek je bil naravnost telesno občuten. Srce mu je glasno udarilo, kri mu je šinila v glavo. Od pete do temena so mu zadregetali živci.
Zavedal se je svojih zmožnosti, moči svojega duha, toda nikdar ni stavil samega sebe v eno vrsto z duševnimi velikani svojega domačega planeta. Zdelo se mu je, da je slava, ki mu jo ljudje dajejo, drugačna nego slava drugih velikih mož, umetnikov in pisateljev, da je manj vredna, da je le površna, pretirana sodba ljudskih mas. Nikdar si ni domišijeval, vkljub priljubljenosti, ki so jo uživala njegova dela, da je tudi 011 eden izmed velikanov duševnega dela —.
Danes pa so se mu odprle oči. Njegove posmrtnice so mu dokazale vso veličino njegove slave z neoporek-ljivo silo.
Vsi listi so izšli črno obrobljeni! Posebno velike, debele črke so naznanjale svetu njegovo smrt! Črez vso širino časopisov so segali naslovi! «Smrt našega največjega pisatelja!« — «Nenadna smrt Aleša Blaža!« — j «Veliki ženij je umrl!« — «l^erana smrt velikega moža!« j — «Domovina žaluje!« — «Nenadomestljiva izguba!« — «Globoka žalost zagrinja Evropo!« — «Pretužna novica je hud, bridek udar za vsakogar, ki je ljubil našega Aleša!« — Tako so pisali listi in prekašali drug drugega j ▼ sili izrazov in v debelosti črk.
Mravljinci so lezli Alešu po hrbtu. Tule je sedel, ; sam, zaprt v svojo sobo, človek kakor vsi drugi, — in do- j movin«, da, Evropa je jokala m njim. Čul je njen jok. j
Ogromna, neštevilna družina njegovih bravcev je žalovala za svojim prijateljem, vsak posameznik je čutil, kot bi bil izgubil ljubo, drago osebo, predmet svojega občevanja, svoj vzor —.
Svet je umolknil v nemi tugi —.
Aleša je pretreslo.
«Zdi se, da sem res bil — velik«, je govoril sam s j seboj. Presenečen, srečen je bil. Da, srečen! «Končno, j res je nekaj na tem, če človek ustvari kaj velikega —. In ljudje znajo ceniti dobro stvar —. Ljudske mase niso tako nerazsodne, kakor sem mislil —. Storil sem pač, kar sem mogel. Dejstvo je le, da sem bil vajen svojega dela in da ga vsled tega nisem visoko cenil.«
Kolikormogoče skromno je govoril te besede.
Seveda ni mislil več na to, da bi le površno pregledal časopise. Niti ene vrste, niti ene besede ni hotel izpustiti.
Vse ga je hvalilo. Časnikarji so sami sebe prekašali. i Prave orgije so počenjali z njegovim imenom. V svoji skromnosti se je skušal prepričati, da je stvar menda ( nekoliko pretirana, pa v svoji strogi stvarnosti se je j vprašal: «Končno — kaj pa morejo reči zoper mene?« ; Neomejena hvala je dolgočasna, da, sumljiva, si je pravil. Toda videti je bilo, da uredniki res tudi tako mislijo, kakor so zapisali. Njihova hvala je donela odkritosrčno.
Nikdar v življenju še ni bil tako zadovoljen z vesoljnim svetom in s samim seboj. Skorajda je bil poto-lažen nad izgubo, ki mu jo je zadjala smrt malopridnega Hinkota.
Znan slovstvenik — poznal ga je — mu je napisal obširen članek o njegovih delih. Po vrsti jih je ocenil in posebej hvalil bistro opazovanje življenja, ki je lastno piscu, pikro ironijo, ki je 1 njo bičal izrodke družbe in pregrehe posameznikov, t«- prišel do eaključka, da fe
Aleš Blaž «neoporečeno največji pisatelj, kar jih je ke-daj rodila domovina, da, eden največjih v svetovnem slovstvu. In zato je«, tako je pisal, «tembolj čudno in neverjetno, da kraljevska akademija prosvete ni storila svoje dolžnosti! Da ni kupila njegovih del, da ga ni imenovala za častnega člana, to je škandal, to je nedopusten naroden greh! Kaj neki počenjajo ti olcosteli starci, ki si domišljujejo, da so sodniki črez vesoljno narodno prosveto?« se je hudoval. «Seveda, kdor ne zahaja med nje, tega ne poznajo, kdor se ne strinja z njihovimi zastarelimi, preživelimi nazori, ta zanjo ni umetnik, ni kulturni delavec. Čas je že«, je vzkliknil pisec članka ob koncu, «čas je že, da se na korist kulturi in domovini taki ljudje umaknejo v zaprašeni kot, kamor spadajo, in dajo mesta mlajšim močem zdravih modernih načel in širokega obzorja!«
Aleš je čutil grenko zadoščenje ob teh besedah. Pa vzbudile so mu spomin na razočaranja, ki je je doživel, na siromašno življenje, na kruhoborstvo, kateremu so morali služiti njegovi ideali, na zrušene in zakopane velike cilje, ki jih ni mogel udejstviti. — na vse kar je domovina zagrešila nad njim in pikro se je nasmejal.
«Seveda, sedaj, ko sem umrl, sedaj prihajajo —1 Prej pa ni bilo nikogar, ki bi se bil spomnil človeka Aleša Blaža —!« —
Neki člankar je obžaloval, da skoraj nič ni znanega iz življenja velikega pokojnika. «Njegova dela poznamo, med nami živijo, — ustvaritelj sam pa nam je popolnoma nepoznan. Nikoli ni prišel med nas. V našem mestu stoji njegova rojstna hiša, razdrta in zanemarjena je, in le toliko jo je rabil, da je prišel umreti vanjo —. Zdi se da je bil samotar v življenju, posebnež, čudak —. Taki so vsi zares veliki duhovi.«
(Dalj. prihodnjič).
ee pred več tedni popolnoma prenehala, še do danes niso poročale o tem okrajnemu glavarstvu. Pisec teh vrst je sam videl akt, da se je posamezne obč. urade že dva-, trikrat pozvalo, naj vendar poročajo, ali in kedaj je živinska kuga prenehala. Tako je na primer okoli 20 obe. uradov v mariborskem okraju «pozabilo« poslati tozadevno poročilo. Kaj sledi iz tega:
Dotične občine se ne morejo proglasiti za neokužene in sejmi ostanejo še nadalje zaprti. Naši poslanci so se potrudili pri okrajnih glavarstvih in pri deželni vladi v Ljubljani za otvoritev sejmov v Mariboru, Ptuju in drugod, a kaj pomaga, ko pa ni izpolnjena glavna zahteva postave o kužnih boleznih, da ni več bolezni v dotični občini.
Nujno prosimo župane in vse člane občinskih odborov v občinah, kjer se je letos pojavila kaka živinska kužna bolezen, naj takoj javijo okrajnemu glavarstvu (uradnemu živinozdravniku), da je vsa živina ozdravela »n da od tega in tega dne naprej ni nobenega slučaja obolelosti več. Župan naj pošlje tozadevno poročilo nemudoma okrajnemu glavarstvu. Ob enem naj uradno jsaprosi v imenu občine, da uradni živinozdravnik na podlagi občinskega uradnega poročila proglasi občino kot prosto živinske kuge. Ob enem naj vse občine zaprosijo za čimprejšnjo otvoritev živinskih sejmov.
V občinah, kjer gg. župani nimajo časa ali se nočejo brigati za to, naj posamezni odborniki ali živinorejci od župana zahtevajo, da stori svojo dolžnost. Če bi pa uradni živinozdravnik v kakem okraju nagajal v tem oziru, obvestite o tem naše poslance.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Komaj se je skupščina otvorila, se je že izkazalo, da ji vlada nima kaj predložiti, ker ni izdala nobenih predlogov. Poslanci Jugoslovanskega kluba so ostro grajali to nemarnost vlade ter zahtevali, naj vlada odstopi, fe ne zna ali pa noče voditi državnih poslov. Vlada se za talce zahteve in proteste seveda ne zmeni, kar se je pokazalo doslej že neštetokrat. Parlamentarne običaje in postave upošteva samo na videz, da se ne bi moglo reči, ria dela brez narodnih zastopnikov.
Na drugi seji je stavil Jugoslovanski klub sledeči predlog radi velikih nesreč, katere povzroča povoden j: 1. Za brzo popravo železnic, državnih, okrožnih, srezkih tn občinskih mosiov, cest in potov, ki so bili poškodovani po poplavi, nastali koncem novembra po naši državi, se dovolijo vsi krediti, ki jih smatra ministrstvo za javna dela in železniško ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom za potrebne. Obračuni o izdanih zneskih se imajo naknadno predložiti narodni skupščini v odobren je.
2.	Za prebivalstvo, ki je po omenjeni poplavi izgubilo hiše, gospodarska poslopja, žage, mline, orodje, pridelke itd., ali bilo na njih oškodovano, se določi v podporo 20 milijonov dinarjev. Ako je potreba večja, se pooblašča minisrtski svet, da proti naknadnemu od-obrenju obračunov po narodni skupščini dovoli še na-daljne kredite.
3.	Naroča se ministrskemu svetu, finančnemu ministru, železniškemu ministru in ministru za javna dela, da izvrše ta zakon.«
Ministri so takoj začeli stikati glave skupaj, da preprečijo nujnost tega predloga. Naši in bosanski poslanci so takoj videli, da hoče vlada prikratiti oškodovancem nujno potrebno podporo. Reklo se je: Kdor je za podporo, naj obsedi^kdor je proti, pa naj vstane. Ko je večina res obsedela, je pa predsednik skupščine napravil kot da tega ne vidi in rekel je, naj se še enkrat glasuje. Ta čas je porabil, da so se pridobili vsi radikali. Nemci in južnosrbski Turki za to, da glasujejo proti. — Naši poslanci so v upravičenem ogorčenju klicali vladi da ima za vse lumparije denar, samo za revni in nesrečni narod ga nima. Vlada je rekla, da bo dala le teda j podpore, če se posebne komisije prepričajo na licu mesta o potrebi. Opozicija je pri tem opravičeno očitala, da si hočejo vladinovci tudi ob teh strašnih nesrečah polniti samo žepe z dijetami ali zaslužiti pri komisijah. Končno je vlada le uvidela, da se ne da odkrito odklanjati podpora in začela se je pogajati z opozicijo. Predlog Jugoslovanskega kluba se proučuje in za prvo pomoč, se je nakazalo — 1 milijon dinarjev, drugo je pa vlada obljubila za pozneje, če ne bo zopet snedla svoje besede. V Beogradu se je mudil te dni naš poslanik v Parizu g. Spalajkovič. Njegov prihod spravljajo v zvezo s poskuša no preokrenitvijo naše politike napram sovjetski Rusiji, kar naj bi Spalajkovič kot znan carist oviral. Dalje naj bi Spalajkovič interveniral glede sestanka male antante, da prepreči po možnosti kako nagibanje male antante na angleško stran. Drugi spravljajo njegov prihod tudi v zvezo s 300 milijonskim posojilom, ker ni vseeno, pri katerih tovarnah bo naša država naročila orožje.
NEMČIJA.
V Nemčiji se neprestano menjajo vlade. Sedanjo je sestavil kancler dr. Marx iz centruma in demokratov, pa tudi ta vlada ne bo kos monarhistom in nacijonalistom. Sedaj bo poskusila spraviti skozi pooblastilni zakon sledečega besedila: 1. Državna vlada se pooblašča, da ukrene mere, ki jih z ozirom na stisko prebivalstva in države smatra za potrebne in nujne. Postopati proti predpisom državne ustave je nedopustno. Izdane naredbe se morajo nemudoma naznaniti državnemu zboru in državnemu svetu. Razveljaviti se morajo, ako to zahleva državni ■hov v dveh glasovanjih v presledku najmanj enega ted-
na. 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve, izgubi pa veljavo dne 15. februarja 1924.
ITALIJA IN RUSIJA.
Italijanskemu parlamentu je naznanil vladni predsednik Mussolini, da se med Italijo in Rusijo že dalje časa vrše razgovori za popolno vzpostavitev normalnih odnošajev med obema državama. O izpremembah v Rusiji se je izjavil, da so to notranje zadeve Rusije. Evropske in izvenevropske države danes iščejo stikov z Ru-j sijo ter jo stvarno priznavajo. Italija hoče biti med prvimi, zato ji ne dela priznanje sovjetske Rusije nobenih skrbi. Italija priznava Rusijo ter bo ž njo vzpostavila tudi diplomatske odnošaje. Od Rusije pa zahteva v zameno dobro trgovinsko pogodbo in koncesije pri siro-vinah, ki sö Italiij potrebne.
VPRAŠANJE NEMČIJE IN VOJNIH ODŠKODNIN.
Med Francijo, Anglijo in Ameriko se vrše pogajanja glede Poruhrja, vzpostavitve ondotnega prometa in industrije ter ureditve Nemčije. Francija je ponudila Angliji sporazum in sicer hočeta Francija in Belgija polagoma opustiti vojaško zasedbo Poriuarja ter Anglijo zavarovati pred konkurenco poruhrskega železa in jekla, ki se utegne po pogodbi med nemškimi velepodjetji in francosko vlado zopet dvigniti in je nevarna zlasti za angleški trg. Angliji se ponuja udeležba na izkoriščanju zasedenega ozemlja. Vsled tega je napetost med Anglijo in Francijo nekoliko ponehala. Vendar pa je storjen komaj začetek dela in nove težave se vsak dan trenutno lahko pojavijo. Veliko je odvisno tudi od stališča Amerike, ki ni točno znano. Na vsak način se začno posvetovanja reparacijske komisije, ki naj po sedaj sklenjenem sporazumu začne odškodninsko vprašanje reševati, šele po volitvah na Angleškem.
Naše prireditve.
Omladinska prireditev. Kat. omladina v Mariboru priredi v nedeljo, dne 9. t. m., zabavni večer v Narodnem domu točno ob pol petih popoldne. Razven podučljive in času primerne igre »Za križ in svobodo« nastopi tudi pevski zbor ter vse društvene godbe. Dvorana bo zakurjena. Vstopnice se dobijo vsak dan pri vratarju frančiškanskega samostana in pri blagajni na dan prireditve. Ker se bode čisti dobiček porabil za novo zvonilo Matere milosti in za nakup novega glasbenega orodja, se vsi prijatelji društva iz mesta in okolice uljudno vabijo ter se preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor.
Bralno društvo v Hočah priredi v soboto, 8. decembra, popoldne po večernicah,' v društveni dvorani Miklavžev večer. Darovi za Miklavža se sprejemajo v\kapla-niji. Vabimo k obilni udeležbi!
Iz Št. Ilja v Slov. gor. poročajo: V nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne obišče tukajšnje Orle in na-raščajnike Miklavž, člani in naraščaj mu pokažejo svoje uspehe v telovadbi, petju in deklamacijah, Miklavž pa jih primemo obdaruje.
Loče. Marijini vrtec v Ločah priredi dne 8. decembra ob 3. uri popoldne in dne 9. decembra ob 5. uri zvečer v dvorani tovarne «Drava« na Zbelovem krasni igro-kaz «Lurška pastirica« v petih dejanjih. Prva predstava je namenjena šolskim otrokom in njihovim staršem, druga pa odrasli mladini in sosedom iz Poljčan, Žič in Sv. Jerneja. Otroci in angelčki, ki bodo nastopili, prosi jo obilne udeležbe. Čisti dobiček gre za katoliške misijone.
VELIKE POPLAVE V NAŠI DRŽAVI.
Strašna nesreča je te dni zadela nekatere okraje Slovenije, ki leže ob večjih rekah. Od vseh strani nam prihajajo poročila o strašni škodi, ki jo je povzročila povodenj. Dež in sneg, ki je padal v preteklem tednu, je povzročil, da so vode silno narastle in one, ki nimajo dovolj globoke struge, so se s strašno silo razlile in napravile veliko škodo. Pa ne samo iz Slovenije, tudi iz drugih delov države, zlasti iz Hrvaške, Hercegovine in Banata prinašajo časopisi obupna poročila o nesreči, ki je zadela te kraje.
Na Štajerskem je največ trpela Savinjska dolina in pa kraji ob Savi okrog Brežic. V Celju, kjer se stekata Vog-lajna in Savinja, pride skoro vsako leto pri malo hujšem dežju do poplave, vendar take povodnji, kakor je bila v preteklem tednu, ne pomnijo že dolgo. Savinja je uprav strahovito narastla, da je tekla že čez most, ki veže oba mestna dela. Voda je nosila izkoreninjeno drevje, les, ki so ga imeli kmetje ob vodi pripravljenega za splave, razdrla je mnogo brvi in jezov. Tudi Sotla in Dravinja sta se razlili. Dravinja je preplavila progo, ki vodi v Konjice iz Poljčan, da je bil promet ustavljen. Drava je močno narastla, toda vsled globoke struge ni prestopila bregov.
Najhuje pa je razsajala v celem svojem toku Sava. Že takoj pri izvirku, ob Bohinjskem jezeru,, je prestopila bregove, potem pa je drla kot mogočen, mestoma več kilometrov širok veletok do svojega izliva v Donavo. Na Gorenjskem, zlasti pri spojitvi z Ljubljanico pri Zalogu, je napravila milijonsko škodo. Tako je odnesla samo lesnim trgovcem v Kranju lesa v vrednosti več milijonov dinarjev. Koliko mostov, brodov, 'hiš in poslopij je podrla in odnesla, to se bo šele zvedelo. V spodnjem toku od Krškega do Siska, pa tvori Sava še danes, ko to pišemo, eno samo veliko jezero. Pri Krškem je preplavila par vasi, katerih prebivalci niso mogli pobegniti ter so po več dni živeli v večnem strahu, da voda še bolj ne naraste in jih pogoltne.živeža niso mogli dobiti, ker je voda zalila takoj vse kleti in shrambe. Utopilo se je mnogo živine, perutnine in prašičev, ker je voda naraščala s silno naglico. Proga med Zidanim mostom in Zagrebom je pod Brežicami na več mestih prekinjena, ker stoji voda po par metrov
j visoko nad progo. Ponekod je železniški tir razdejan, da j bo potreba več dni, predno bo zopet popravljen.
Velika nesreča je zadela Zagreb. Predmestja, ležeča ob Savi, so pod vodo. Usodno je bilo to, da je ob Savi na tem kraju napravljen precej visok nasip, ki je za nekaj časa vodo zadrževal, potem pa se je udal in valovi so v hipu preplavili vse nizko ležeče ulice. Pri tem so se odigravali strašni prizori. Vsi ljudje so pobegnili na podstrešja, odkoder so klicali v smrtnem strahu na pomoč, i Utonilo je par eseb, med njimi v nekem stanovanju troje I otrok, ki so ostali v zmešnjavi v sobi, v katero je udrla voda ter jih umorila. Kasno je prišlo šele na pomoč vojaštvo, policija in požarna bramba, ki so v čelnih reševali ljudi in njihovo imetje. Nesrečneže so nastanili po javnih lokalih. Pri reševanju je prišlo do ogabnih prizorov. Par lopovov se je podalo v čolnu, kakor da mislijo reševati ljudi, toda v resnici so udirali v stanovanja in kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Z orožjem v roki so prisilili nesrečneže, ki so ostali še v ogroženih hišah, da so jim izročili imovino. Policiji se je nazadnje posrečilo izslediti čoln z roparji in razvil se je med njimi in policijo boj, pri katerem je prišlo celo do streljanja; nazadnje je pa policija lopove vendar premagala ter jih zaprla.
Kakor Zagreb, tako je trpelo še več mest v državi. V Banatu je izstopila reka Tisa in na tisoče hektarjev najbolj rodovitne zemlje je pod vodo. V Hercegovini in v Bosni so izstopile skoro vse večje reke in velike doline ob njih so podobne jezerom.
Za poplavljene kraje je usodno to, ker so tudi setve večinoma uničene, ker je voda stala na njivah več dni in jih zasipala z blatom in prodom. Mnogo posestnikov je ob živino,gospodarska poslopja in hiše so poškodovane in uničene. Občine bodo imele ogromne stroške, predno da bodo spravile v red pota in mostove.
Dolžnost vlade bi bila, da nujno priskoči obupanemu ljudstvu na pomoč. Davke bi bilo potrebno zmanjšati, da se ljudem vsaj nekoliko odpomore, da bodo lažje prenašali nesrečo, ki jim je uničila velik del imetka.
POVODENJ V SLOVENIJI IN NA HRVATSKEM TER DRŽAVNA POMOČ.
Beograd, 3. decembra.
Pretekli teden je grozna nesreča vsled povodnji zadela veliki del slovenske in hrvatske zemlje. Tako strašne povodnji sedanji rod ne pomni. Škoda znaša na stotine milijonov in se sploh ne da preceniti. Na tisoče družin je pahnjenih tik pred zimo v strašno bedo. Povodenj jim je vzela vse.	,
Da bi utešili vsaj deloma to bedo, so slovenski poslan ci v Beogradu danes, v ponedeljek, dne 3. decembra, takoj, ko so dospeli v Beograd, vložili pri predsedniku narodne skupščine nujni zakonski predlog, da naj vlada da v pomoč prizadetim v Sloveniji in Hrvatski svoto 20 milijonov dinarjev in naj popravi porušene mostove in ceste.
Takoj v začetku seje je predsednik dal naš predlog v razpravo. Da se vlada o njem posvetuje, je predsednik prekini! sejo. Nato so se ministri Pašič, Stojadinovič, Uzu-novič in še nekateri drugi posvetovali o predlogu slovenskih poslancev. Ko je bilo posvetovanje ministrov, se dvigne minister Uzunovič in izjavi, da vlada ne more priznati predlogu za hitro pomoč nujnosti. To se pravi, da za take stvari nima denarja. V vrstah poslancev Jugoslovanskega kluba je nastalo veliko razburjenje proti vladi. Nato je predsednik določil glasovanje o našem predlogu. Veliko večina poslancev je ostala sedeti, t. j., da je naš predlog sprejet. A ministri so trdili, da so se radikalni poslanci »zmotili.« Nastalo je hudo prerekanje. In pri ponovnem glasovanju je cela vladna večina glasovala proti pomoči ponesrečenim. Tudi nemški poslanci (Schauer in drugi) 6o vstali proti predlogu za pomoč. Ko je predsednik proglasil izid glasovanja, so slovenski poslanci-vsi kot en mož skočili pokonci in uprizorili tak laik proti vladi, da so zbežali ministri in predsedstvo iz zbornice. Rabuka prot vladi je trajala več kot četrt ure. Slovenski poslanci so tolkli po klopeh in klicali vladi in radikalnim poslancem: »Sramota! Škandal! Za podkupovanje, za lumparije, za korupcijo, za kanone imate milijone, a za sirote, za reveže imate srce kot kamen. Fej! Sram vas bodi!<
Nastop naših poslancev je napravil na celo zbornico in na galerijo velik utis. Vse je odobravalo, da so se slovenski poslanci tako neustrašeno potegnili za nesrečne žrtve povodnje.
Tudi Pešičevo vlado je vendarle postalo sram. Ker slovenski poslanci niso mirovali, je vlada vendarle sprevidela, da mora popraviti svoje mišljenje. V ministrski sobi je naglo sklicala sejo ministrov in načelnikov vseh strank.
Tako se je vlada vendarle udala in sklenila, da se že v prihodnji seji, t. j. v sredo, dne 5. decembra, izvoli posebna komisija, ki bo uredila celo pomoč. Vlada je takoj nakazala 4 milijone kron za prvo pomoč.
Če slovenskih poslancev ne bi bilo v Beogradu, bi se živ krst ne zmenil za ponesrečene kraje.
Pucelj se skriva. — Ne upa si glasovati proti vladi. V pondeljek, dne 3. decembra se je v državnem zboru glasovalo o predlogu poslancev Slovenske l judske stranke za nujno pomoč po povodnji prizadetim na Slovenskem in Hrvatskem. Samostojnega komedijanta Puclja zopet ni bilo pri glasovanju. Tako zastopa Pucelj težko prizadete prebivalce. In na shodih pa Pucelj farba ljudi. kar na debelo.
Poslanec Schauer glasuje proti pomoči za po povodnji poškodovanim. Iz Beograda nam poročajo: Posl. Schauer in vsi člani nemškega poslanskega kluba so dne 3. dec. v parlamentu glasovali z srbskimi radikali proti temu, da bi se predlog poslancev SLS za hitro pomoč ponesrečenim po zadnji povodnji obravnaval kot nujen. Poslan«»
Veseajok, Zebot in Škulj so še med sejo parlamenta opo- i aarili Schauerja, da je povoder.j v Dravinjski, Savinjski in Savski dolini napravila tudi Nemcem ogromno škodo, a kako more on glasovati proti. Opozorili so ga tudi na dej- j stvo, do v »Cillier Zeitung« taji, da bi bil Schauerjev j klub kedaj glasoval za kuluk in za zvišane davke, a steno-grafski protokoli govorijo drugače. Schauer je bil ves čas j ailno potrt, kajti on je komandiran, da mora glasovati za vsak vladin predlog. Njegovi nemški volilci stokajo pod težo novih davkov, a Schauer glasuje za vlado — in za aerva bremena — in proti pomoči poškodovanim. To je bridka resnica!
NAROČNINA «SLOV. GOSPODARJA« ZA L. 1924.
♦Slovenski Gospodar« stane za celo leto S2 D
za pol leta 16 D za četrt leta 8 D
Naročnina se pošlje na upravništvo «Slovenskega ) Gospodarja« v Mariboru.
Najboljše je, da se vsak posluži položnice, ker s tem prihrani sebi in nam poštne stroške. Poštno položnico j« treba dobro shraniti.
• -—-—"—-—-——-—-—r-——Tr~|-TTMrri>»i'»— ■ ir mu n 1111........... — ■
Tedenske rmt&
Poslanec dr. Hohnjec govori v soboto, dne 8. decembra, na Marijin praznik, na političnih zborih v Zrečah in Konjicah. V Zrečah je predpoldne po prvem cerkvenem opravilu občni zbor političnega društva »Straža.« Vspo-ted: 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo poslanca dr. Hohnjeca. Popoldne po večernicah govori isti poslanec na političnem shodu SLS v Konjicah, ki se vrši ▼ hiši okrajne posojilnice.
Krajevne organizacije SLS! Dne 16. decembra t. 1. imajo vsi krajevni odbori seje, dne 23. decembra pa imajo vse krajevne organizacije SLS občne zbore! Podrobnosti najdete v okrožnici, ki jo te dni prejmete. Izvedite navodila okrožnice natanko in vestnol — Tajništvo SLS v Mariboru.
Gospod Pucelj nima sreče. Samostojni zemljoradnik Pucelj je začel zopet strašiti po shodih na Slov. Štajerskem. Na državni praznik dne 1. decembra so zbobnali samostojni v Maribor nekak protestni shod. Shod je bil tako klavern, da se mu posmihajo celo očetje samostojnih — demokratje. Demokratski glasili «Jutro« in «Narod« se norčujeta iz Pucljevega shoda v Mariboru, ker je bil tako slabo obiskan. Zadnjo nedeljo je poskusil g. Pucelj v spremstvu šentjurskega Drofenika svojo srečo s shodom v Mestinju pri Smehu. G. Pucelj je čakal in ¿akal na zborovalce iz šmarskega okraja, a jih je na-Itapalo komaj celih 23. Tem 23tim je Pucelj nekaj kvasil, a je bil bridko razočaran, ker je bil razglašen «velik« shod, a udeležencev pa ni bilo niti za eno omizje. Ta pičla udeležba je g. Puclja tako grizla, da se ni upal po dnevu skozi Šmarje k Drofeniku v Št. Jur, ampak že le v temnem mraku, ga je iural Josef Drofenigg k sebi na večerjo — na sedmino!
Mariborske novice. Pri zadnjih nalivih in vsled južnega vremena je tudi Drava pri Mariboru narastla zelo močno, a Maribor je že po svoji naravni legi dobro zavarovan proti povodnji. — V torek zvečer je prišel po neprevidnosti pod vlak neki vojak, ki se je vračal iz straže in je hotel domov po železniškem mostu, mesto po cesti. Vlak je nesrečnežu razdrobil obe nogi in desno roko. — Porotno zasedanje v Mariboru se prične dne 10. decembra. Tokrat bodo najbrž pred poroto samo trije slučaji in dicer: dva požiga in eden uboj. — Nova zvonolivarna v Mariboru bo začela vlivati zvone okreg 15. t. m.
Iz neprevidnosti ga je ustrelil. Minulo nedeljo je zahtevalo neprevidno ravnanje s puško nedolžno smrtno žrtev v Breznu ob Dravi. Šofer znanega lesnega trgovca g. Germuta je nerodno ravnal z nabito lovsko puško, ki se je sprožila in strel je zadel v trebuh zraven stoječega Ger-mutovega mizarja, ki je pol ure za tem umrl.
V Slov. Bistrici se obhaja sv. misijon pod vodstvom č. g. Kitaka. Zadnji pondeljek, ravno na godovni dan gorečega misijonarja, je došel od škofijstva dekret, s katerim je imenovan duhovnim svetovalcem. Neumornemu misijonarju in zlatomašniku naše odkritosrčne čestitke.
Zahvala ob priliki blagoslovitve Katoliškega doma v Ormožu. Blagoslovitev Kat. doma v Ormožu je bila za vse krščansko-misleče prireditelje in ljubitelje mladine dan veselja in radosti. V tem novem Kat. domu bomo odslej zborovali, se poučevali, se veselili in naša mladina bode imela svoj dom izobrazbe in razvedrila. Veliko truda in dela je bilo s tem domom in mnogo ga še Ijo, predno bosta oba popolnoma dogotovljena. Pred vsem bo potreba za dom nabaviti nov oder, ki bo gotovo drag. Upamo pa, da bodo naši Ormožani in še posebno radodarni okoličani darežljivo prispevali za nabavo novega odra, kakor so tudi radevolje in obilno darovali za zgradbo doma. Vsem onim, Id so pomagali na ta ali oni način pri zgradbi doma, se voditelji gradbe najtoplejše zahvaljujemo-in jim. kličemo: Bog plati! Bog živi torej vse dobrotnike in ne pozabite na naš Kat. dom, dokler ne bo popolnoma gotov!
Rodbino Pučko v Hermancih je zadela bridka usoda. Umrl jim je njihov od vseh občanov spoštovani oče Mat. Pučko v 68. letu svoje starosti po kratki bolezni. Bil je | vzor moža, skrben družinski oče, čislan pri sosedih ter ' vzgled lahko vsem viničarjem, ker kot tak je zvesto služil ; celih 68 let le enemu gospodarju. Sožalje žalostni vdovi, ; njemu pa trajen spomin med občani. Na svidenje gori v | nebesih I
Darujte za nove zvone na Oljski gori pri Polzeli! Kdo je ne pozna, lepe gore Oljke s prekrasno romarsko cerkvijo v prijazni Savinjski dolini! Pobožni romarji, veseli izletniki od blizu in daleč kaj radi prihite no Oijko. Nekdaj
jih Je klicalo in vabilo ubrano zvonenje, ki se je mogočno razlegalo po Savinjski in Šaleški dolini: »Pridi vrh planin, nižave sin!« A danes, kako žalostno! En zvonik je popolnoma oropan svojih bronastih prebivalcev, v drugem pa jadikuje en sam zvonček po svojih nesrečnih tovariših in milo prosi, da bi kmalu dobil vesele, glasne tovariše. Usli-šimo njegovo prošnjo! Dobri Polzelani so nabrali za novo zvonenje na Oljki že lepo svoto, pa vendar še mnogo manj ka. Obračamo se zato na drage nam sosede v Savinjski in šaleški dolini, na pobožne romarje in vesele izletnike, priskočite nam na pomoč z denarnimi prispevki, da se bo v kratkem času zopet razlegalo mogočno zvonenje iz Dri-jazne gore Oljke. Mili darovi naj se blagovolijo pošiljati na župni urad Polzela.
Novice iz Št. Janža pri Velenju. Od nas Šentjanžancv pač redko kedaj širša javnost kaj izve. Takrat, če so volitve, še zleti kakšna strankarska opazka med svet Sicer je pa brez tega tudi vedno kaj novega med nami, evo torej: Letos se je po dolgem pripravljanju vendar ustanovil odbor za nove zvonove. V ta namen se je nabrala že precejšnja svota in upati smemo, da nas bode vsaj veliki zvon vabil v prihodnji pomladi, ali pa vsaj v poletju gotovo že, iz naših visokih stolpnih lin v prijazno cerkvico na »Peči.« — Ustanovilo se je pred kratkim novo pevsko društvo, mešan zbor z okrog 20 člani, kateri se prav marljivo in vstrajno vežbajo. Za gotov uspeh jamči najbolj njihov delaven in požrtvovalen učitelj g. Belan Schmiedt, nadučitelj iz Dobme. — Našel se je tudi pri nas nekdo, ki je hotel izvršiti po »Starem zakonu« odkup župniške bere, in dal potrditi svoj nadebudni smoter celo od treh tamkaj v bližini njegovih najožjih političnih sorodnikov. Prošnji kakor znano se ni ugodilo. Zbog tega tudi škoda za alkohol, kateri je bil možu podarjen za njegov trud že vnaprej. — Razne zanimivosti se opažajo pri naši pošti, katera še do danes drži v osebi radovedne ženske nekdanji staroavstrijski medvojni režim cenzuro. — Ista radovednost se polašča tudi nekaterih, če bodo naši novi pevci postali pevski odsek tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva.
Blagoslovitev novih zvonov v Mozirju. Slednjič se je izpolnila tudi nam Mozirjanom vsaj deloma ena najsrčnejših želj. Od tvrdke Biihl v Mariboru smo dobili dva zvona v skupni teži 1520 kg. Dne 2. decembra jih je blagoslovil g. ravnatelj dr. Anton Jerovšek, ki je imel tudi pridigo in sv- mašo. Naj stoterno Bog poplača vsem, ki so nam pripomogli k temu veselju z darovanim lesom, z denarjem ali z delom!
Nekaj odgovora. Iz Mozirja poročajo: Vsakega trezno mislečega človeka v Mozirju je bilo sram, ko je čital v «Taboru« tako ostuden dopis iz Mozirja. Ne bi se čudili, ako bi bil dopisnik kak cestni potepuh, a dopis je delo študiranega demokrata. Dopisnik predbaciva slabo občinsko in zasebno gospodarstvo in rabi pri teh ob-čitkih najpodlejše izraze. Mozirski demokratje naj primejo sami sebe za nos in se vprašajo: Kedo je zakrivil na občini in med občani 12 let trajajočo tožbo, ki je povzročila tisočake in tisočake stroškov in 12 letni prepir? Pri tej dolgovezni tožbi je občina propadla kljub posredovanju dr. Kalana iz Celja in demokratskega veljaka dr. Kukovca. Nadalje treba vprašati: Kedo je povzročil pri občinskih cestah in ničvrednih kanalih tako ogromne stroške? Kako je bilo stanje občinske blagajne poprej in sedaj ?
Pro-tovo'jno gasilno društvo Mislinje, blagoslovljenje gasilnega doma. Prostovoljno gasilno društvo Mislinje je ob ustanovitvi leta 1921 prevzelo od občin Št. Dj in Mislinje gasilski dom. Letos ga je dalo prestaviti na bolj dostopno mesto ter ga je nekoliko povečalo. Dne 18. nov. se je isti slovesno blagoslovil. Ob tej priliki se je v prid društva vršila zvečer pri Rozmanu v Št. Ilju pod Turjakom veselica z raznovrstnim sporedom, demače bralno društvo je popoldne vprizorilo burko »Črevljar«, pri obeh sv. mašah pa je bilo v isti namen v cerkvi darovanje, tako da se je s skupnim složnim delovanjem in vsestranskim obiskovanjem prireditve vkljub jako slabemu vremenu nabralo nad 6000 K čistega dohodka. Gradivo za gasilski dom je prebivaltsvo prispevalo večinoma brezplačno. S tem je prebivalstvo pokazalo, da razumeva važnost gasilskega društva in obenem dokazalo, kaj se more storiti s složnim in skupnim delovanjem. Bog daj, da bi ta bratska sloga ostala med nami in nas jačila! Z zadovoljstvom beležimo, da so se naše prireditve udeležili tudi: župni načelnik g. dr. Železnikar ter odposlanci sosednih gasilnih društev Slovenjgradec in Vitanje. Vsem, ki so nas podpirali in pripomogli do navedenega vspeha, izreka tem potom najtoplejšo zahvalo: Prostovoljno gasilno društvo Mislinje.
Smrt vzorne mladenke pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Po mukapolni bolezni je izdihnila dne 26. m. m. v bolnici v Zagrebu članica tukašnjega Kat. slov. prosvetnega društva Micka Pratengrozer v bujni mladosti v 18. letu svojo plemenito dušo. Ob njeni prerani smrti žaluje celo prosvetno društvo. Spavaj sladko in na svidenje nad nebeškim svodom!
Kako so zborovali demokratje v Rajhenburgu? Pri-prost kmet iz Rajhenburga nam poroča: Slučajno sem dobil v roke demokratski Žerjavov časopis »Jutro« in čital ter se smejal poročilu o dobro uspelem shodu demokratske stranke v gostilni Pilih v Rajhenburgu. Že en dan pred shodom so raznosili demokratski agitatorji vabila s pozivom: Jutri v nedeljo po prvem sv. opravilu vse na shod k Pilihul Zjutraj po prvi službi božji pa so bili vsi zborovalni prostori nabito prazni in torej je morala demokratska gospoda preložiti shod do pol 10. ure. Ob tem času je pri-kapljalo nekaj radovednih ljudi in sicer vseh skupaj celih 11. Govornik, demokrat in živinozdravnik Dolfe Ribnikar iz Ljubljane je čakal v posebni sobi na zborovalce. Ribnikar — ta ljubljanska kravja babica — je čakal do 11. ure in običajni gostje, ki se zbirajo v tej gostilni, so brili norca iz potrpežljivosti demokratskega odposlanca. V posebno
sobo k Ribnikarju ni bilo nikogar in moral je ta gospod, ako je hotel kaj povedati, ude svojega žalostnega rojstva prenesti iz posebne gosposke sobe v navadno. Začel je svoj slamnati govor in seveda udaril v svoji živinozdrav-niški nepremišljenosti po avtonomiji. Ribnikar je paž mislil, da ne poznamo, mi Rajhenburžani parlamentarne politike in demokratskega centralističnega koritarstva, a se je zmotil bridko. Še tisti drobec prisiljenih poslušalcev, katere je imel, mu je svetoval, naj bi rajši prodal svojo centralistično slamo kje v Makedoniji in ob albanski meji, a ne v Rajhenburgu. Ribnikarjeva govorniška slama je še one enajstere poslušalce utrdila v avtonomističnem prepričanju in o celem Rajhenburgu že lahko trdimo tudi za prihodnje volitve, da bo volil kot en mož po programu slovenske avtonomije in bo še mogoče zacvilil v Ribni-karjev kravji rog le še kak učitelj ali zaslepljeno zagrizeni uradnik. Tako je bilo pri nas v Rajhenburgu z demokratskim shodom in tako je gotovo tudi po drugod, a seve »Jutro« poroča o nabito »preiznih« zborovalnih dvoranah in o burnem pritrjevanju nenavzočih in še ne rojenih demokratov.
Pojasnilo. Radi napada na Cirilovo tiskarno je bil obsojen med drugimi tudi neki Adolf Ogrizek, rodom Mariborčan in črkoslikar v železniških delavnicah. V Mariboru pa je še drug Adolf Ogrizek, trgovski pomočnik in sin veleposestnika Mirka Ogrizek v Erjavcu pri Rogaški Slatini. Ta zadnji Ogrizek nima in ni imel nobenih stikov z Orjuno in tudi ni v nobenem sorodstvu z goraj omenjenim obsojenim napadalcem na tiskarno. Toliko v pojasnilo, da ne bo nedolžni Adolf Ogrizek trpel po nedolžnem od strani nepoučene javnosti. Bucsaaatt» .#iu*m	i n n ■
fiospoddrsim
Volitve v cenilne komisije za dohodnino. Koncem L 1923 se mera z žrebom izločiti polovica prvotnega števila voljenih in polovica prvotnega števila imenovanih članov in namestnikov obstoječih cenilnih komisij za dohodnino. Da se izvršijo nadomestne volitve za izločene člane in namestnike, so davčna cblastva sestavila volilne imenike, v katere so po abecednem redu vpisane vse dohodnini zavezane osebe. Ti imeniki bodo v času od 13. decembra do vštetega 20. decembra 1923 ob navadnih uradnih u~ rah v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled. Vpogledati smejo imenike samo dohodnini zavezane osebe aotičnega cenilnega okraja. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike, in one, la si izposlujejo vpis v imenike na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je deločen od 13. do vštetega 20. decembra. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih L stopnje. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpegledati volilni imenik še nadalje do vštetega 12. januarja 1924 samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. Volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 20. januarja 1924. Volilni kraji so sedeži davčnih uradov^ v katerih območju stanuje volilec. Volitev bo osebna in ustna z izključitvijo kakršnihkoli pooblastil. Le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo izvrševati svojo volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošiljajo. Voliti se smejo le v dotičnem cenilnem okraju dohodnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnile 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo v cenilnem okraju relativno največ glasov. Pritožbe zoper volilno postopanje, odnosno zoper izvršene volitve, se morejo vložiti v osmih dneh po volitvi pri davčnem oblastvu L stopnje. — To so bistvene točke razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 23. novembra, objavljenega v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 30. novembra. Ker cenilne komisije avtonomno določajo o predpisu dohodnine ter so vsled tega velike važnosti, opozarjamo davčne obvezance na velevažne nadomestne volitve v cenilne komisije. Somišljeniki, pred vsem pozor na volilne imenike!
Zapuščinske takse. Po novem zakonu o taksah z dne 25. oktobra 1923 so oproščeni od zapuščinske pristojbine: dediči, kateri se napram zapustniku nahajajo v prvi stopnji krvnega sorodstva, to je otroci in starši, ako vrednost dedščine ne presega 500.000 dinarjev, in to samo tam, kjer je zapustnik umrl potem, ko je zakon od 25. oktobra 1923 stopil v veljavo, to je od dne 15. novembra 1923. — Tako stoji dobesedno v navedenem zakonu.
Kmetijski pouk po deželi, na štajerskem in v Prek. murju. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici mesca decembra sledeča predavanja: V soboto, dne 8. t. m.: I. Črna pri Prevaljah, predpoldne, o čebelarstvu, Okom. 2. Podpeca, popoldne, o čebelarstvu, Okorn. V nedeljo, dne 9. t. m.: Polanav Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 16. t. m.: 1. Mala Polana v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk. 2. Murski Petrovci v Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica.
POKRAJINSKA ZVEZA JUGOSLOVANSKIH VINOGRADNIKOV ZA SLOVENIJO
je imela dne 2. t. m. v Narodnem domu v Mariboru svoj ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili mnogi delegat je krajevnih vinarskih društev in drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza šteje že danes 14 krajevnih organizacij s 838 člani. Želeti je, da bi bil vsak vinogradnik član krajevne organizacije, ki danes obstoje v Mariboru, Ptuju, Šmarju, Sv. Bolfenku pri Središču, Ormožu, Gornji Radgoni, Brežicah, Ljutomeru, Rogatcu, Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu in Krškem, kajti čim močnejša organizacija bo, tim ložje bo braniti ogrožene
It. Aemjmbni lSžžU.
SL©VO£NSKI 6fttSl*ODAR.
Stran 3.
ftrterese vinogradništva. Kjer še krajevnih organizacij ni, se naj čimpreje ustanove.
Izvolil se je sledeči odbor: predsednik: Anton Pukla-v©c, vinarski ravnatelj v Mariboru; podpredsednik: Bohu-Slav Skalicky, kmet. svetnik in ravnatelj kmet. šole na Srmu; tajnik: Josip Zabavnik, višji kletarski nadzornik v tiariboru; blagajnik: inž. Ivo Zupanič, strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru; odborniki: Mihael Irenčič, posestnik, Spuhlja pri Ptuju; Franc Kirin, posestnik v Krškem; Franc Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urek, posestnik v Globokem pri Brežicah; Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču; Jože Nemanič, posestnik in narodni poslanec v Želebeju pri Metliki; Lo-vro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih; Alojz Supanič, posestnik v Vajgenu pri Jarenini; Fran jo Žebot, posestnik narodni poslanec v Mariboru; Fric Zemljič, veleposestnik in vinski trgovec v Ljutomeru; Srečko Robič, župan in posestnik v Limbušu pri Mariboru; Petar Miovič, posestnik v Mariboru.
Občni zbor je soglasno sklenil sledečo resolucijo:
»Pokrajinski Savez jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svojem ustanovnem občnem aboru dne 2. dec. 1923, na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz cele Slovenije s skupaj 338 Hani-vinogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vinarskega in sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v ¡Mariboru, ki jih je ta-le stavil v svoji zadnji »Spomenici« z dne 10. junija t. 1. št. 717 in si jih osvojiti! Zlasti zahteva Pokrajinski Savez od visoke vlade:
1.	Da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj iste ugodnosti, ki jih je ^Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carine carine od 60 na 30 zlatih kron za hI in za Slovenijo kontingent vsaj 100.000 hI lažjega naravnega vina, oziroma vinskega mošta cd 8—12 odstotkov alkohola, oziroma 14 —20 odst sladkorja.
2.	Da pritegne k trgovinskim pogajanjem z vino uva-Sajočimi državami — pred vsem sedaj z Avstrijo — vedno eksperta iz Slovenije, ki natančno pozna razmere vinogradništva in vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa aahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k trgovinskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en de-Segat iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske.
3.	Da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1007, ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmaciji, uveljavi za celo državo ter da se ga zopet začne izvajati z vso strogostjo.
4.	Da se prepreči vsako vtihotapljenje vina iz Mad-ifcirske in Italije v našo državo.
5.	Da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki povzročajo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa
če že to ne gre, da se naj izdaja kontrolnih listov poveri «bčinskim uradom, ki so bolje pri roki.
6.	Istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo aiovenski vinogradniki vsako leto svoj vinski pridelek naznaniti finančni oblasti.
7.	Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki iz prejšnje Avstro-Ogrske radi prejšnjega podaništva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih pogajanjih z republiko Avstrijo kot delegatje in eksperti.
8.	Zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za slad-kanje vinskega- mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prosti sladkor.
9.	Ker vinogradi letos zbog slabe vinske letine niso Mi aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da da finančnim «blastem nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne pre: aentirajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne oblači
To resolucijo naj se takoj dopošlje vsem prizadetim ministrstvom, narodni skupščini in drugim merodajnira zastopništvom.«
* * *
DVE ČUDNI KURJI BOLEZNI.
Na svojem dvorišču ogleduje zjutraj hišna gospodinja kokoši, a med njimi ni kokota ali petelina. Zaostal je v Rumiku in šele, ko ga je izgnala, stopa počasi na dvorišče, se ne zmeni za svoje, med tem, ko se je vsako jutro kaj živahno sukal rt\ed njimi ter sedaj ono in to od svojih lgubljenk pozdravil in se jej poklonil.
Že včeraj ni več kirikal in zgodaj se je podal spat. Danes odpira na široko svoj kljun ter zeva in zakiha pogosto. Napenja se na vso moč, pogoltniti ponujeno hrano in čeravno mu je dosedaj dišala prav dobro, ga je očividno veelo. Shujšal je in ako bi ne bil oblečen v isto vsakdanjo kakor praznično pernato obleko, preštela bi mu lahko fcosti.
Hišna gospodinja je že čitala v »Gospodarju« o perutninski davici ali difteriji in koj sluti, da je njen lepi ko-kot napaden od te nalezljive bolezni. V resnici pa je drugače. Kokot je zbolel na drugi hudi bolezni, kojo je povzročil črv v sapniku. Kar na mah je sapnik s črvi že prenapolnjen.
To hudo bolezen pri kokoših lahko spoznaš, ker od nje napadena živalčka pogosto odpira kljun in se obnaša, Kakor bi sanjala.
Kaj storiti, da napadeno živalco ozdrav"š in jo rešiš pravočasno smrti?
Postopaj kakor proti kurji davici ali difteriji. Vzami pero, kateremu pustiš ob koncu le nekoliko perja, drugo perje odreži in s tem čopičem očisti sapnik črvov, ki nosijo po natančnem opazovanju žolte glavice. Samoobsebi fe razumljivo, da čopič previdno porineš v sapnik, ga počasi obrneš v sapniku in črve, ki jih tako odtrgaš, izvle-češ. Posledice neprevidnega ravnanja s čopičem v sapniku so rane in nagla smrt. Dobro bo čopič pred uporabo pomočiti v olje ali vodo, v kateri raztopiš soli. Svetujem M tudi, da primešaš hrani drobno razsekanega česna.
Omenjena kurja bolezen je zelo nalezljiva. Od nje ! napadena žival s kihanjem izmeče črve ali vsej njih za-I rodke, katere potem pobero zdrave kokoši in se nalezejo te hude bolezni.
Na vsak način moraš to bolezen zatirati ter zabraniti pomnožitev ali razplod teh kurjih črvov.
So že znamenja te bolezni nastopila, moraš bolne ži-! vali takoj ločiti od zdravih in jih držati na posebnem pro-i štoru. Poginjene pa dobro zakopiji, najbolje, da jih za-j žgeš. Če le mogoče, odloči za zdrave nov prostor. Kur-| nik ali hlevček pa razkuži, to je, očisti ga s sodalugom.
Soseda naše gospodinje, kateri je zbolel njen tako lep kokot, pa se pritožuje, da je najlepša, najbolj velika ter krepka kokoš leto in dan gola.
Če ravno ni čas misanja, hodi ta drugače jej draga kokoš vselej opipana okoli. Neprijetno ji je, gledati med drugimi kokoši to razcapano, pernato — ciganko.
»Odkod ta neprijetna prikazen?« povprašuje soseda sama sebe, povprašuje tudi druge.
Neverjetno in vendar resnično je, da so okužene kc-koši, ki same sebi pulijo perje, da ga potem, če ne vsega, pa vsaj deloma požro. To je druga čudna kurja bolezen, s katero se hočemo danes baviti.
Te grde navade se kokoši oprimejo, če jim postaja dolg čas, če nimajo priložnosti brskati po gnojišču, ah kod drugod. Pred vsem pa, če ne dobivajo hrane, ki jim redi kosti. Te bolezni ozdraviš kokoši, če jim primešaš vsakdanji hrani kostno moko, ki jo lahko pripraviš, ako kosti stolčeš, kakor moka na drobno.
Nek živinozdravnik priporoča kot zdravilo svežo kri, kateri primešaj nekoliko navadne soli. Ako od te bolezni napadene kokoši niso radi pasme posebne vrednosti, je najbolje rabiti radikalno sredstvo, v — pisker z njimi!
(Dalje prihodnjič. — Kurjerejec iz samostana.) * * *
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—26 D, II. 23 D in III. 20 D. Teletina je I. po 32.50 D, II. po 30 D. Svinjina je po 30—40 D. — Kože: 1 komad konjske kože 150—225 D, 1 kg .goveje kože 17.50—20, 1 kg telečje kože 25—30, 1 leg svinjske kože 11—25 D, 1 kg gornjega usnja 105—120, 1 kg podplatov 100—140. Perutnina: 1 piščanec majhen 20—27.50 večji 27.50—37.50 D, 1 kokoš 50—55.50, raca 50—75, gos 80—100. žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola 4.50. Krma: 1 stot. sena 100—112.50, otave 100—112.50, ovsene slame 75. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175 D.
ŽITNI TRG.
Cena žitu je nekoliko poskočila. — Moka se je pro- j davala po 515—520 din. za 100 kg. P e n i c a bačka j 320—325 din. K o r u z a stara 260—265 din. O v e s 225 j din. — Ponudbe niso bile zelo velike, ker iz mnogo krajev j ne morejo vsled povodnji žita odposlati. Cene so moraen- j tano poskočile, za prihodnje mesece pa je pričakovati zo- j pet padec, ker bo nam začela konkurirati Rumunija, kjer cene zelo padajo. Ima že pripravljenih 7000 vagonov moke in 50.000 vagonov pšenice za izvoz. To bo vplivalo sigurno tudi na cene v naši državi, ki ima več kakor polovico za izvoz določenega žita še neprodanega. Zadnje povodnji so uničile v mnogih krajih ozimino. Zlasti v Bana-tu, naši žitnici, je napravila precej škode Tisa. Zato bode treba gledati, da se pred vsem ti kraji oskrbe z žitom za novo, pomladansko setev. Tudi pasivni kraji, ki pridelajo manj, kakor potrebujejo za življenje, so slabo preskrbljeni. Ti kraji sedaj največ kupujejo amerikansko in italijansko moko, ki je znatno cenejša od naše, dasi je slabša. Kmetje v Sloveniji žita tako ne prodajo, razven par izjem; pač pa prodajo mnogo krompirja, ki ga kupujejo naši južni kraji, pa tudi mesta ga dosti porabijo. Izvoz fižola, ki ga Slovenija največ proda, je v Italijo prenehal začasno.
Hmelj. XXXIV. poročilo Hmeljarskega društva o hmelj ki kupčiji vobče. Žatec, ČSR., 24. 11. 1923. Po nekaterih mirnih dnevih je zopet oživelo povpraševanje po hmelju tukaj na trgu, kakor tudi na kmetih. Nekaj 100 bal hmelja srednje in dobro-srednje kakovosti se je prodalo po 3300 —3400 čK za 50 kg. Pozneje se je cena dvignila do 3500 čK. Za najlepše blago se je zahtevalo do 3600 čK; vendar pa ni prišlo do kupčije. Cene so se torej od minulega tedna dvignile za obilo 50 čK. Nekaj zanimanja je bilo tudi za lanski hmelj, katerega so plačevali od 2700 do 2800 za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene zelo čvrste; upati je, da se bodo cene še dvignile. —Savez hmelj, društev.
TRETJA RAZPRAVA O POMNOŽITVI V KORENINI PRISTNE VRTNICE.
Da kolikor mogoče popolnoma obrazložim pomnožitev v korenini pristne vrtnice, bom nasvetoval čitateljem »SI. Gospodarja« še druge načine, kako vzgojiti vrtnico zgoraj omenjene vrste.
Ako mesca maja ali junija vejice prirežeš od onih vrtnic, ki jih želi gojiteljica pomnožiti, tedaj priraste na odrezanih vejicah več drugih mladik. Iz teh nežnih mladik lahko vzgojiš v korenini pristno vrtnico. Nežne mladike ureži na onem mestu, na katerem so izrastle. tako globoko, da se držijo svoje vejice, iz katere poganjajo. Na tej urezi bo skušala mladika se zaceliti ter nastavi bel obroček (cambium) in se okroglo obraste, to je, nastavi zacimek (caulus) za korenine.
Ako se ta nežna mladika potem, ko je že nastavila bel obroček (cambium) in se obrastla okroglo, to je nastavila zacimek (caulus) za korenine, odreže in porabi za natič, požene hitreje koreninice in sigurneje, kakor vsak drugi natič. Od sto takih natičev jih raste pogosto 80—90, kar je za vrtnarja, ki se bavi izTecno z vzgojitvijo vrtnic, velik uspeh.
Na deželi, kjer gojijo vrtnico le radi krasote hišnega vrte, je ne boš gojila v tej množini, kar pač vsaka kw»et~ ska vrtnarica lahko sprevidi.
Opisana je ta-le pomnožitev v korenini pristne vrtnice le iz tega namena, da nudim čitateljicam navodilo, kako si na priprost ter lahek način vzgoji v korenini pristno vrtnico vsaka kmetska hiša.
Preidem na drug način, pomnožili si vrtnico, o kateri Lom razpravljal v tem članku.
V korenini pristno vrtnico lahko pomnožiš tudi z gre-benico ali položnico. Z grebenico ali položnico pomnožiš vrtnice močne rasti, ki so plezalke, ki poženejo po 1 ni dolge veje. Veje pripogneš in jih položiš v zemljo. Tik vsakega očesa vejo, ki mora imeti že dobro dozorjen les, urežeš do polovice. Nato vejo pritrdiš k zemlji in to najbolje s kakim hlodcem, da ne more več na kvišku in nato jo dobro pokrij z zemljo. Ako ne more dežiti na zemljo, ker je mogoče vrtnica, cd katere si želiš vzgojiti v korenini pristno, preveč pri zidu ali pod hišno streho, ji je z zalivanjem potrebno priskrbovati vlage.
Na posameznih očesih izrastejo korenine.
Preko poletja se je veja, oziroma grebenica ali položnica na posameznih očesih že ukoreninila in se v jeseni ali spomladi tisti del veie med očesi tik očes odreže. Koliko oči, toliko vzgojenih vrtnic.
To postopanje vzgojitve v korenini pristne vrtnice pred vsem priporočam za pomnožitev »Centifolije«, tako-vane kraljice vrtnic.
Zelo priporočljiv in zanimiv je sledeči način vzgojiti si vrtnico, ki je pristna v korenini, od mesca julija do začetkom septembra.
Za gredico si izvoli prostorček v senci, ki leži najbolj proti severu. Zemlja bedi lahka, ali pa si jo pripravi sama iz polovice komposta in drobnega peska (sviža). Na to zemljo potrosi 5—6 cm visoko opranega, debelejšega peska. In kaj je zanimivo — natičev ne smeš odrezati, ampak jih moraš izčesniti iz starega lesa ali vejice. Nad četrtim očesom jih odreži in narebe, to je, zgornji del natiča usadi v zemljo, spodnji pa, ki se je držal starega lesa ali vejice, ki je bil izčesnjen, moli iz zemlje na kvišku. Natiče dobro poškropi ter jih pokrij s steklenimi baloni (Glasglocken). Na zgornjem delu natiča, ki bi bil moral pravzaprav priti v zemljo, se nastavi bel obroček (cambium) in potem v 12—15 dneh zacimek (caulus) za korenine.
Po tem času odvzemi balončke, natiče preglej dobror Od vsakega natiča odreži oni del, ki je bil v zemlji z ea-cimkom (caulus), dobro obraščene zacimke potem usadi v zemljo, to je z onim delom, ki je poprej molil na kvišku v zrak, da se lahko ukoreninijo nadalje.
To postopanje pri pomnožitvi ali vzgoji v korenini pristne vrtnice ima te-le prednosti: Prvič natiči tako lahko ne gnijejo; drugič rastejo sigurneje in v večjem številu; tretjič zna vrtnarica, ki si je vzgojila take vrtnice, katere naj obvaruje pred zimsko pozebo.
Eden najbolj priprostih načinov vzgojiti si razne mesečne vrtnice mi je znan iz lastne izkušnje.
Izvolil sem si dobro dozorjene vejice, oziroma vejice, kojih les je bil dobro dozorjen. Tik spodnjega očesa sem gladko odrezal ter pustil 3—4 oči. To vejico sem djal v steklenico, ki je bila preko polovico napolnjena z vodo. V 4—5 tednih, tudi že poprej, so vejice pognale korenine. Nato sem jih usadil v vrt v zemljo. Zen4£ sem primešal polovico drobnega peska in rastle so. To?ra kakor sem že omenil, sem to-le pomnožitev poskusil le pri mesečnih vrtnicah. Pri bclj imenitnejših sem si izvolil najsigumejšo pot, katero sem že opisal v člankih o pomnožitve v korenini pristne vrtnice.
(Dalje prihodnjič. — Samostanski vrtnar.) * * #
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 88—89 din. 100 francoskih frankov stane 472.5—477.5 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1247—0.1257 din., za 100 čehoslovaških kron 258.5—260 din., nemške marke ne notirajo, in za 100 laških lir 383.5—384.5 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.46 cent (1 centim je 1 paro). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za 6 točk.
Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 341, Hrvatska.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine in srebrnine ter drugih sličnlh potrebščin.	1245
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z \0% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman i j leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whvte Melviile. I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni vež dobiti poštene pripovedne knji^ , starih ni več. novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler Je ne
prežita. Cela povest «bseg dva zvezka. Cena je za na-te razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vreo B D. drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni Maribor Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhaja! skoai mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem Človeku .t Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po sv» j i vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom.
Velik nateiai!
Hlapci, oženjeni, k konjem in volom, se sprejmejo pri oskrbništvu gospodarstva v Strnišču, pošta Strnišče pri Ptuju.	1283 2—1
Sprejme se za prihodnje leto dobra, zanesljiva oseba, ki se razume na vsa hišna dela in zna dobro kuhati v gospodinjstvu brez otrok. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Lepa služba« na upravn. 1277
Sprejmeta se: za čuvanje 1 konja za jahanje zanesljiv in trezen, samski hlapec, prednost ima, kateri je pred vojno služit pri topništvu ali pri dragoncift, ter zanesljiva in poštena, pridna služkinja za vsako delo v gospodinjstvu. Prijave v gozdarskem uradu Vurberk.	1284 2-1
Orehe v lupinah in jedrcih Lepa hiša v Mariboru, 5 sob, Tomaževo žlindro, fosfat, kater fižol kupuje po dobri ceni stiri ^j"}®», Polovi«» vrta; lijovo sol in druga gnojila A., .. . .,, . i cena 330.000 kron, ako hoče ! dobite vedno v zanesljivi ka-trgovina »Pn kmehc,« Albin jtelega> više. Poizve se Ruška kovosti nujcenele pri Kmetij-
ski zadrugi v Ptuju. 1175 5-1
i Domajnko Ludvik, Zihlava,
i p. Sv. Jurij ob Ščavnici, 16 • let star, zdrav, krepek, absti-j nent, želi mesto mlinarskega ali kovaškega učenca. 1275
Nakupovalci in vozniki mle-
i ka se sprejmejo za mlekarno i v Mariboru. Zglasiti se je v i. mlekarni Slovenska ulica 18 v Mariboru.	1295
Novak, Maribor, Glavni trg št. 18.
Prodam malo hišo s tremi sobami, kuhinjo in vrtom, bli-. zu rudnika Huda jama, tik ob cesti, zelo pripravno za kakega obrtnika. Cena 40.000 D. Vekoslav Pere, Sp. Rečica pri Laškem.	1285 3—1
5 Proda se hiša, pritlična, z , manzardo, tremi dvorišči in j dobro idočo trgovino v hiši, 5 z enim poslopjem na dvorišču, s hlevom za 4 krave in j 1 konjička, velikim vrtom in \ 8 stanovanji. Proda se radi j prevzetja drugega posla. Po- j nudbe na Adalberte Weiss, ; Zagreb, Paromlinska cesta { 90, v trgovini.	1276 j
Preda umetni mlin ca stal j
ni močni vodi, pekarna * j bracjarijo in gospodarsko pe ■ «lopje z svojo električno luč f
i), Štirje vrtovi. Proda se p> j arna t dvema vrtom« tudi j posebej Pridela ^e 11 h! vi j aa ta 28 hI jftbolčmka. Košnje ■ za eno govedo, cena ugodna, j Naslov v upravnlStvu. 71S j
B"
cesta 4.
1265 2—1
ISžem pekarijo v nujem v Unmase, podplate, usnje ku-boljšem kraju v dobrim pro-" pite najbolje pri O. Skaza in. metom. Jakob Emeržič, pek v drug v i tuju, Dravska ulica Vurbergu.	1250 3—1 . št. 6.	It74 5—1
Priporoča se za pečnice, za	«Pesmi«. Sedem moških zbo-
kmetske peči, različne barve	rov (4 obhajilne in 3 veliko-
in visokosti, dobro izdelano	nočne) z dovoljenjem kn. šk.
blago po zmerni ceni. Rajšp	ordinarijata v Ljubljani štev.
osip. lončar v Račjem. 2—1	3550-17, uglasbil in založil
_	Zdravko 1-erlič, Loka pri Zi-
Fotografična aparata 6 krat 9	danem mostu. Cena partituri
in 9 krat 12, dobro ohranje-	15 D. Denar se naprej pošlje
na, z opremo in učnimi knji-	ter priloži za poštnino 50 p.
gami poceni prodam. Jožef	Naroča se edino pri založni-
obnik. Črna pri Prevaljah.	ku. 1235 3—1
Orehi. Vsako množino kupi po najvišjih dnevnih cenah trgovina Matko Seršen, Maribor, Koroška cesta 39. 701 3—1
Prodajalka. Sprejme se samostojna prodajalka za trgovino z mešanim blago, starejša zanesljiva moč na deželo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ivana Veselic, Ormož.
IliSa, enanadstropna, 5 stanovanj (2 sobi in kuhinja kupcu takoj na razpolago), velik vrt, hlev, elektrčna razsvet-lijava v Mariboru poceni na prodaj. Naslov pove uprav-ništvo lista.	691 2—1
Kaj pomeni ta slika?
Za pravilno rešitev smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti 3400 din.
Pogoji:
1.	Vsaka oseba v državi SHS se lahko udeleži rešitve, vendar samo z enim odgovorom.
2.	Rešitev se naj vpošlje potom dopisnice reklamnemu oddelku tvornice Zlatorog - Maribor. Naveden naj bo časnik in natančen naslov.
3.	Vse rešitve morajo biti do 15. decembra pri nas.
4.	Ako dobimo nad 20 pravilnih rešitev, bodo se nagrade žrebc.le. Nagrade so sledeče:
1.	nagrada:	din.	500,	v -gotovini	500 din.
2.	nagrada:	din.	300, v gotovini	300 din.
3.	nagrada:	din.	200,	v gotovini	1600 din. 1.	nagrada:	din.	100,	v gotovini	1000 din.
skupno 3400 din.
Nagrade se bodo razdelile še pred božičnimi prazniki. Imena onih, ki so dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu.
Tvornice Zlatorog, Maribor,
preje C. Bros.
Lepo posestvo na prodaj. —! Posestvo leži.v Loki štev. 28.;
Štirikolesno brizgalno v zelo dobrem stanju proda po nizki ceni Prostov. gasilno društvo v Račjem. Vprašati pri društvu.	1268 2-1
Majhna vila z verando v Mariboru s takojšnjim stanovanjem se proda. Naslov v u-pvavništvu.	1273
.blizu Frama (pol ure od far-!
J ne cerkve). Posest meri štiri; orale, ima hišo, gospodarsko j poslopje in svinjski hlev. Po- i sestnik lnhko reai 2 govedi in ' 5 svinj. Na posesti jc zelo lep 1 sadovnjak (jabolko in hruške), sadovnjaka se drži lep . kostanjev gaj. Naslov in ceno pove upravništvo. 1223 3—1
Več gostiln in trgovin, velikih in malih posestev, vinogradniki in gozdi se po nizki ceni prodajo. Več se izve pri J. Grošl, Orehova vas št. 51, pošta Slivnica pri Mariboru.
Posestvo v Rimskih Toplicah,
3 in pol orala veliko, vinograd, krasen sadonosnik, njive, travniki in gozd, stanovanje in gospodarsko poslopje ter zidanca se proda. Pojasnila daje Franc Kreuh v Rim. Toplicah.	1256
Vinogradniki pozor! Na suho
cepljene trte so na prodaj in • sicer najrodovitnejše vrste.

'mm
, „ i ii/ (V zalogi je vkoreninjeni div-Lepo posestvo, 4 orale: \A ,jak Ri*ai4 portaiis {n Gothe
orala vinograd, ostalo njive'" ~ ..... .....
in sadonosnik, poslopje zidano in dobro, se pr.oda. Ivan Tuš, postaja Pesnica. 1285
Proda se po ceni enonadstro pna hiša na lepem prostoru. Studenci, dr. Krekova ul. 4. Proda se posestvo, 7 oralov, eno uro od Ptuja. Ivan Gom-m, Kicar.	1286
št. 9. Kdor si želi naročiti lepe ' in močne tre za svoj vinograd ; naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLUH)! Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUH)! Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
UPORABLJAJ ELZA-FLUI1)! Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glaše?
UPORABLJAJ ELZA-FLUH)! Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UPORABLJAJ Jt^A-FLUlI)! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
UPOR A BLJA J ELZ A-FLUID! Fellerjev pravi Elzailuid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic za-dosluje, da tudi ii rečeš
MALA OZNANILA.
Štajerski fižol, orehe, sadje, ______ suhe gobe kupuje in plačuje
* po najvišjih dnevnih cenah: ■Agraria«, veletrgovina z de-Hiša v Mariboru se po ceni Čevljarski Singercilinderstroj želnimi pridelki d. z o. z. proda. Naslov v upravništvu poceni naprodaj. Benko, Mi- Maribor, Aleksandrova cesta lista.	1267 2—1 klošičeva ulica 6, Maribor. št. 57.	1281 8—1
Fran Strupi, Cel je
priporoča tvojo bega to zalogo steklene in porcelanaste posode, svetfljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd
ISTa^solldziejše cene in točna, pcetreržib&u
Kmetje in lesni trgovci pozor! Iiupim vsako množino okroglega lesa za rudokope, to je borov, smrekov, jelkin j ali hojev les, 2 in pol, 3, 3 in pol, 4, 4 in pol, 5, 5 in pol, 6, 6 in pol in / m dolg, od 10 cm naprej debel na tankem koncu, do 24 cm srednje debeline; les je lahko raven ali tudi slok, suh ali svež, zdrav od skorje uluščen. Kupim franko vagon na vseh postajali. Prosim le obveznih po-! nudb koliko vagonov takega ' lesa mi lahko dobavite, naj-zadujo ceno od kub. met v vagon naloženo in v'katerem času lahko odpošljete. Korošec Dragotin, lesna trgovina. Rečica ob Paki.	1222
TO JE NAJBOLJŠE,
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL! |
. .»sä»»»» h «'»Tili i m i ............»i -*» tmtm
Išči ELzafluid v vseh dotičnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzailuid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 2-1 din.
12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 89 din.
24 dvojnatih ali S špccijalnih steklenic 151 din.
36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic ¿211 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesu 4 1) in 6 1): Elza-mentolni črtniki 7 I); Elza-švedska tinktura za želodec 1); Elza-zagorski prsni in kašel jni sok D: Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 I); Elza-kolinska voda 15 D: Elza-šumski miriš za sobo 15 D; Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D; Kineški čaj od 2 D dalje; originalno Iladikum francosko žganje velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na le cene se računa sedaj 10 odstol. doplatka. Pisma je natančno adresirati na: Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica donja. Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
'iemsrnvässusi
Poljedelski stroji
———m m 11 n 11—ii i» ini mi—i Ii mi m mili ■lim««»—! ii i« «Ii in »mm WH II.....im i in in i
Drvovrstmo dtio
naravnost ix tvornice
Wöllersdorfer - Werke fl. 6,
Wien, I. Schwarzenberg alatz Nr. 3. .Velika is!©ga!
Zimsko perilo, barhenti za obleke, barhenti in flanela za zimsko perilo, velika izbira sukna,, kamgarna, ševijota itd. za moške in ženske obleke, koče, odeje, slamnjače, itd. itd. Vse to kupiš ugodno v manufakturni trgovini Fr. Majer. Maribor, Glavni trg • štev. 9.	591
Prikladna in poceni božična in novoletna darila za mlade in stare najdete vsi v galanterijski trgovini JOŽEF MLINAR It, GLAVNI TRG 17. 127« 8—1
JETIK
Zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik, ordinira vsala petek v Celju. Vprašati v lekarni Marija Pomagaj, čiti te njegove tri knjige o
JetiS'.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Najlepše Ib o žil no darljo so
: štampilije :
iz kaučuka, v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, v potrebi v 24 urah
M. Rauth, Celje F. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
(nasproti glavnemu kolodvoru).
J9S. HEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
sprejme vsa v njegovo stroko spadajoča dela In jih izvede ročno in ceno. MARIBOR, SMETANOVA 59. Telefon I4O.	10—9 290
priporoča svojo bogato zalogo steklenega in porcelanskega blaga ter primerna darila za Božič in Novo leto, kakor: service za kavo, čaj, likere itd. ter raznovrstne kuhinjske posode. — Konkurenčne cene! 1269 6—1
lstotam se dobijo blazinice in mazila v vseh barvah, v vseh velikostih, posebno primerne za trgovce, društva, in pisarne. — Nadalje numeratorje, šablone, pečati ter vsakovrstne napisne tablice na pločevini in emajhi. — Zahtevajte cenike zastonj.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
I
Zr.'itijevalte od VaSe^a pos'ofara stručnjncko £ privVrš;tfje i VI ne ctc nijednc ctpc:c nosili -	BERS0\-2íimcr.il! potnlata! Priste Ji i če- -
p te skp.pe popravke, 7aša ¿e obnča biti traína j . eicganüia očuvaii noge od inokrine i o<5 t^
m«	mm tlA/lflnill
čete se uniuriu u boi'aniu.
,1

Brzo-brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupi-^	te letos
S U K N O
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.	530
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
ä ~ .2 vliva'
žaJI
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podražil niče in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
zeio poceni
oij gre t prcdploo
ISKiRNE SY. CIRILA Y MARIBORU!
SEžiiiKa9«a jos. VRANJEK
CELJE
Kralja Petra c. 25 ta-t«
(Bivša graSksi
mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dašalkov do-isačega izdelka po najnižjih cenah, Sprejema in is vržuje vsa popravila točno.in solidno.
ia vse druge vrste okroglega lesa kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu
Matija. Obran
les«a trgovina ia dektriSna žag»
Maribor, Tatfenbachova ulica (Lolks u!.15)
1?45
je stvar ranesljivosti, ker pri kupovanju nikdar ne morete vedeti u koliko se bo t višala cena od skoraj potrebnih popravil. Od ponovnih izdatkov pačit« samo, ako imate garancijo » popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišče lastne £ vi taraiu tvornice ur nudi Vam vedno veliko ebirko samo prvovrstnih ur v vseh cenah I — Predvcets isnamka »IFtO«! Švicarska tvor-niča jamči Vam sa dobroto stroj» Zahtevajte bogato ilustrovav cenik, v katere« najdete im sa go-pode in gospe, it dat» in srebra, nikla itd. v vsaki ceni rsrootakozapestne ure, budilke dalje verižice, obeske in raxliin nakit. Pošljite za ta cenik sam t 2 dinarja.
Odšsošiijalno tvrdka m
H. SUTTNER UubUana992
Najugodnejšo ceno
in ugodne pogoje za
takojšnja plačilne
nudi lesna tvrdka
EPNEST 1MRINC, Celje. Zrlnjske Frankopasiska 4.
Sprejme se tudi več nakupovalcev v raznih krajih.
Komplet, trgovska oprava
kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine
J. Berastič v Regaiil Slatini
je vsled opustitve trgovine na prodaj! Istotam se proia skoro nova iegistr. blagajna io »"VVertheinu blag-. jna št. 5. Natančne podatke pri J. Beranič, Rog.
Slatina.
jesernig-ova sKropunica
ie dosedaj najbolj priljubljena in torej najboljša škropilnica za uničevanje peron os-o r e. — Ker se jo posnema, se opozar-ajo cenjeni vinogradniki, da je ona prava, ki nosi poleg stoječo varstveno znamko. — Ta znamka je za celo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena.
stopstvo za Slovenijo:
S
Edino za-
c, 45/11.

Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige
i.Cirilova knjižnica' B3sadaiizSlo7knj!g.
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA S». CiR LA \l NAtiBORU.
jTJr //
Ar
Napadal m pritlična biša
ob cesti, blizu kolodvora v Sp. Dravogradu št. 63. Pet sob, klet, vrt, ena njiva. Cena ugodna. Vprašanja na naslov: LAPAN, Eisenkappel, Kärnten.	1272
O d« za vino vedno v zalogi
| pri mm § Ljubljana, Trnovo-
Širite naše liste!! (cM

DRV
premog
koruio
opeko
trgovsko opravo, auto, šivalni stroj, voz proda
OfET ANDREJ
Maribor, Aleksandrova 57
Telefon 88.
*DANIEL OMERZU
SLOVENSKA BISTEICA
TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN ŠPECERIJO
Vedno sveža velika zaloga češkega in angleškega sukna za moške Nizke cene!	in ženske.	Nizke cenej
Volneno blago za neveste!
Svilnate robce, platno, cefirje, barfcente i. t. d.
— ..........«^Vt^- • —-
MlUtatlM
Opekarna
S JAKOB MATZUN, Ptuj •
• «MMIlUBVtCKMM^
8 l Opek« I »
2"2 vseh ml g85 ¡ ■ •BNMIMMIMa ■
8-8	rs
8'8 A p a o Sai
0 oooeoo000000000000000000000000
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKÉ:
■•BUMMSdlMMai»
.S	■ ■
■ •	»a«
am Cement
i !
S 8
■'••mtiNiuama1'
8*j ?*8 8*8 Premog 8*8 Si«	•«•
■H,
iiiiumn
Opekarna
£
8 JAKOB MATZUN, Ptuj 81
»«tHHtlMiUIHIni
«) ZA OTROKE Kvišku trca 27. 36, 39 ia 40 din. Rajski glasovi 38, 50 in 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 din. Ključek nebeški po 20 in 30 din. Angel varih do 11 din.
b ZA ODRASLE Bogomila po 15. 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. Ceščena Marija po 14. 48. 60 din. Marija varhinja po 10, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebesa, naš dom po 42 din. Skrb ¿a dušo po 15. 22, 30 din. St. ura (velike črke) 12. 15, 30 din. Mali duhovni zaklad (velike črke) 12 din. Marija Kraljice 42 din. Verne« pobožnih molitev po 40 día.
éooooooooooo^
Venec pobožnih pesmi 15 din.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 din.
Kvišku srca I Pesmarica (zl. obr.) 15 dia.
Premišljevanja za celo leto I. in 1L del 32 dinarjev.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri 3 din.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src 5 din.
Vir življenja 18 din.
Duša popolna 20 din.	* ,
Duša spokorna 20 din.
Bog med nami 12 din.
Večno življenj« (rdeča obreza) 24 <£■-, (zlata obreza) 33 dinarjev.
Slava Gospodu 18 dinarjev.
Nebeška hrana I. in H. del 15 din.
Priprava na smrt 16 din.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
livrSali vss bančne posle nalkalantnele. — Najvišje cbrcstovanje vlog na knjižice li v tekntaa rabini,
Izpilil vssko ¥loso na zihtevo lihei v gotovini.
Peeblaiitnl prodajalec sraik driama rasradna loterUa.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Viado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«

iultel
Ne zamudite
Pojdite pri nakupu manufakturnega blaga v staro-znano trgovino
O
ta
£
m
i»
ti
O &
CELJE,
tik farne cerkve
CELJg,
tik farne ce kve
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
.....-.......... - ppl ,BELEM VOLU' __
sprejema hranilne vloge in iih obrestuje počenši ■ 1. julijem 1993 po:
6% brez odpovedi,
6	Va% proti enomesečni odpovedi, 7% pfotš trimesečni odpovedi,
7	7<>°/o proti šestmesečni odpovedi,
8% proti enoletni odpovedi
sd d$$3¥a visge de sinova dviga, Rentni in invalidni davek platnic
pssojilnisa sama,
Vsled ogromnega nakupa iz prvih inozemskih tvor-nic se prodaja samo trpežno ter sveže blago po nizkib cenah.
Vedno velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor: moško ter žensko sukneno in volneno blago, vsakovrstne tiskanine, belo in pisano platno, rujavo kotenino, cajgi, nogavice, letno in zimsko peri i o. Posebno velika izbira vsakovrstnih svilenih, polsvilenih rut in šerp, kakor tudi cajgastih in barhastih rut.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drslenlk
Celje, Glavni trg 9.
sasaaea
§t® cSrofensi
Cr Iafe^r ■ t
po sajslžjEh ceiili pri tvrdlfl
'•-i
Í8SX* i
Kamnaj damlanenoprejavtkanje?
Samo v tlsa.lnico
„KROSNA"
•v Z_ij-u.Tolja.nl Zciojske^a cesta št. 6, nasproti cerkve
sv. Jožefa
kjer tudi lahko Kamenjaš lsneao predivo za lepo domače i»latn).
KO:
i
Prsi^rn0¥a ulica IS. 17,
Um drobno!
m
Ha dabsSeS
SI
STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši.--
Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
FHijalka; MARIBOR Šolska ul ca štev. 2
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakoletno rpasmfakiarno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo manj tvrdki
1 ! ! Pori«	' ! !

===== SPODNJEŠTAJERSKA —
LjvmKA P2B2£IHil£d
V MARIBORU, STOLNA ULIGA štev. 6, reg. i. z n. zav.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak ias dvignili, po
6%
Stalnejše vloge po dogovoru.
TOVARNA UMETNEGA 6KRIUA IN
eiEKTRARNA, DRUŽBA Z.O.Z
KO
Siovenjja