ìptfflilfli tu t
postale —
Leto XXII., St. 139
Uprav ojìivo: Ljubljana, Pucanijevi alici 5.
Telefoo k. il-22. J1-25. 31-24 inseratni oddelek : Ljubi tana. Puccini jeva oli-
ca i - Telefoo h. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt po itn o-čekovnem zavoda tt. 17.749. za ostale kraje Italije Servino Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr.
Italije io inozemstva ims Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
LjubHana. sobota »0. ftmifc I942-XX
Cena cent. 70
Isbmj« »»«k d»o tuen ponedeljk«
Naročnina znata m e » e č o o Ur lz- • a inozemstvo pa Lir 22.80
Uredoiitvo: Ljubljana. Pnccinijeva al« ca he». 5. telefoo Iter. 31-22. >1-23. 31-24_
Rokopisi se n« ?t»f»i«
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pubblicità di provenienza italiana ed «m Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
PRED VRATI TOBRUKA
Zopet looo ujetnikov in velik plen - Sovražnik je izgubil nadaljnjih 25 letal — Na črnem morju potopljena sovjetska podmornica
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. junija naslednje 751. vojno poročilo:
Osne čete so v stiku z zunanjo obrambo tobruške trdnjave. V zmagovitih bojih za eliminacijo preostalih sovražnih podpornih sil na pravkar zasedenem ozemlju je bilo ujetih okrog 1000 ljudi, uničenih 10 tankov in zaplenjenih mnogo vojnih potrebščin vseh vrst. Poleg tega smo zaplenili 15 letal, ki so bila razvrščena na posameznih letališčih, ki smo jih iznenada zavzeli.
V mnogih letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 10 letal.
Brzi čoln, ki pripada flotilji brzih torpednih čolnov, ki operira na (Vnem morju, je torpediral in potopil drugo sovjetsko podmornico v sevastopoljskih vodah.
Nov angleški umik
Ankara. 19. jun. Radio v Kairu je objavil, 'da so se angleške čete umaknile iz El A-dema in Sidi el Rezega. (Stampa Sera.)
robruk pesi e dn | i angleški up v Afriki
Stockholm, 19. jun. d. O vojaškem položaju v Libiji javljajo londonski dopisniki švedskih listov, da se bodo britanske čete po hudih porazih bržkone umaknile na črto Bardija — Solum, kjer bodo skušale organizirati novo obrambo. Po padcu El Adema in Sidi Rezega ostane britanskim silam edino še možnost obrambe na omenjeni črti. Po informacijah švedskih listov v Londonu splošno sodijo, da bo general Ritchie skušal braniti Tobruk, ki ga nemške sile že napadajo od treh strani. Utrdbe okrog Tobruka so v zunanji črti že pod ognjem osovinskih sil. Vojaški komentatorji v londonskih listih so v presojanju položaja še za stopnjo bolj pesimistični, kakor so bili doslej. Posebno zanima britanske komentatorje vprašanje, ali so osovinske sile v sedanjem letnem času v stanju prodreti v Egipt. Splošno vlada mnenje, da bo v tej možnosti igrala usoda Tobruka v naslednjem času zelo važno vlogo. V Londonu so si edini, da mora padec Tobruka imeli zelo daljnosežne posledice ne samo za lokalni vojaški položaj, marveč splošno na vojno. List »News Chronicle« primerja trenutni položaj v severni Afriki s položa-,em v aprilu lanskega leta in prihaja seveda do zaključka, da so britanske postojanke danes v neprimerno večji nevarnosti kakor lani. Dejstvo je namreč, da britanske sile v severni Afriki trpe na pomanjkanju vojnih potrebščin in orožje, s kat€rim razpolagajo, je slabše kakor osovinskih sil, čeprav je britanska propaganda vse do zadnjega zagotavljala, da so britanske sile v severni Afriki enako dobro oborožene in opremljene kakor osovinske. Sedaj je tudi Londonu postalo očitno, da so osovinske sile bolj opremljene in da so predvsem pod vodstvom boljših taktičnih in strateških Roditeljev. Po stockholmskih informacijah, ki so dospele do četrtka zvečer, je 8. britanska armada v naraščajočem razkroju. Zadnja poročila še bolj podčrtavajo, da razpolagajo nemško-italijanske sile z večjimi količinami orožja boljše kakovosti Posebno iznenadeni so v angleških vojaških krogih nad tem, kako slabo so se obnesli toliko hvaljeni ameriški tanki razreda »General Grant«. Prav tako v Angliji narašča kritika nad britanskim vodstvom. V vojaških krogih pridobiva na terenu mnenje, da utegne biti general Ritchie sicer dober vojak v fronti, ni pa noben general velikega formata. Mnogo očitkov pada tudi na račun britanske propagande, ki je od začetka sedanjih borb v Marmariki neprestano zatrjevala, da imajo Britanci popolno premoč v zraku, toda po padcu Akrome in El Adema je postalo tudi nepoučenim jasno, da o kaki premoči britanskega letalstva ne more biti govora, odkar britansko lovsko letalstvo nemškim bombnikom strmoglavcem ne more preprečiti uspešnih napadov na britanske postojanke. Trenutno se vse britanske nade osredotočil jejo okrog poslednje bilke, namreč Tobruka.
Otoški tisk o položaju v Sredozemlju
Berlin, 19. jun. s. Nemški tisk še nadalje živahno razpravlja o velikih zmagah osnih oboroženih sil nad Angleži na kopnem in na morju. V Londonu, beleži »Lo-kalanzeiger«, so predvsem v skrbeh spričo okoliščine, da angleškim ladjam ni uspelo dospeti do luk, kamor so bile namenjene, in da je zaradi tega 8. angleška armada ostala brez nujno potrebnih vojnih potrebščin, s kateiimi naj bi se bile vsaj delno izpopolnile vrzeli v njenih zalogah, ki so se v zadnjih dneh hudo zmanjšale. Glede na to predstavljajo operacije na li-b-jski fronti zelo resno vojaško podjetje osi in angleška admiraliteta bo morala po pivih dveh neuspelih poskusih, da bi se prebil osni zid v Sredozemlju, v naglici poslati nove vojne potrebščine po 25.000 km dolgi pot: okrog rta Dobre nade. In čeprav je angleško poveljništvo upalo, da bo lahko ustvarilo nekako obrambno fronto s severnoameriškimi potrebščinami, ki jih ima še na razpolago, je vendar moralo opustiti nado, pravi nemški list, da bi lahko v Libiji ustvarilo napadalno oporišče. Ta možnost je sedaj definitivno odpravljena. Angleži so se zavedli, da je Sredozemsko morie popolnoma v oblasti italijanskega brolovja in letalstva. Na drugi strani pa bi že pomanjkanje tonaže in spremljevalnih vojnih ladij onemogočilo take angleške ambicije. Churchillova tr-
ditev, da bo libijska fronta po sovjetski postala najvažnejše bojišče v borbi proti osi, je postala spričo tega smešna in ilu-zorna.
List razpravlja nato o pomorski katastrofi, ki je zadela Angleže v sredozemskih vodah in navaja nekaj priznanj agencije Reuter. Dejansko je objavila, da sta konvoja, ki naj bi dovedla vojski generala Auchinleka nove vojne potrebščine, na svoji poti zašla na tako zvana mrtva področja, kjer je bila protiletalska zaščita povsem nezadostna, in se zaradi tega ni čuditi, če so italijanske in nemške sile dosegle dobre uspehe. Okoliščina, da je nekaj ladij, — agencija Reuter ni navedla njihovega števila, — doseglo za ceno znatnih žrtev luke, kamor so bile namenjene, se lahko smatra skoraj za smešno. Nemški list beleži, da agencija Reuter še nikoli ni bila tako skromna v komentarjih o kaki pomorski bitki, posebno še, če se pomisli, da je londonska propaganda v prvem trenutku obeležila zadnje operacije za velik uspeh.
Ta zmešnjava v trditvah iz angleških virov, zaključuje list, sama po sehi dokazuje, kako resen poraz je bil Angležem prizadet.
Poškodovane ladje prispele v Gibraltar
La Linea, 19. jim. s. Preostanki angleških ladij iz konvoja, ki je bil deoimiran in razpršen v vodah Pantellerije, so se vrnili v Gibraltar. Ladje so plule z različno brzino. Včeraj so v Gibraltarju izkrcavali mrtvece in ranjence. Med ladjami, s katerih so izkrcali veliko število mrtvih in ranjenih., sta dve nosilki letal. Tako je bila demantirana ena izmed mnogih laži angleške propagande, da sta nosuOki letal brez škode prestali silni napad italijanskega letalstva. Tudi vesti iz ameriškega vira priznavajo, da so v Gibraltarju izkrcali mnogo mrtvih in ranjenih z nosilk letal in drugih ladij. Agencija »United Press« je objavila, da so se angleška bojna ladja tipa »Malaya«, nosilki letal »Eagle« in »Arhus« ter ena križarka, ki so bile poškodovane, včeraj vrnile v Gibraltar.
Tanger, 19. jun. s. Doznava se, da so se ostanki velikega konvoja, ki je odšel iz trdnjave ponoči dne 13. t. m., vrnili v Gibraltar ob sivem in mračnem dnevu, ki je še povečal bedno sliko maloštevilnih ladij, M so ušle uničevalnim ajicijam le-talsko-pomorskih italijanskih sil. Vrnile so se s počasnim tempom in znatno zdelane bojna ladja razreda »Malaya«, nosilka letal »Eagle« m »Argus« in nekatere druge bolj ali manj hudo zadete edinice. S strogimi odredbami je bilo preprečeno, da ne bi radovedneži opazili vračajoče se ladje, toda kljub temu je množica vojakov in civilistov prisostovala žalostnemu po-vratku. Na pomolih so čakale dolge vrste ambulančnih avtomobilov z osebjem sa-nitete. Dolgo je trajalo izkrcevanje ranjenih in mrtvih.
Glede odhoda konvoja iz trdnjave ponoči dne 13. t m. so se izvedele naslednje podrobnosti. Odhod ""1 bi bil nekaj dnevov prej, toda je bil odložen, ker je zadnji od šestih parnikov z Atlantika prišel v trdnjavo z zakasnitvijo. Ko je bil konvoj končno formiran, so se odločili za odhod. Poveljništvo je v soboto popoldne uprizorilo nekaj lažnih manevrov eskadrilj in edinic, da bi prevarilo budnost radovednežev na obeh obalah ožine Šest rušilcev je odšlo iz Gibraltarja proti Atlantiku, kakor da bi odšli na običajno križarjenje, kakršno se opravi pred odhodom važnega konvoja. Nekaj ur nato se je v Gibraltar vrnila z Atlantika eskadrila rušilcev, ki pa ni bila ista. Med tem je bilo delovanje letalstva zelo živahno proti Atlantiku, s čimer se je hotela odvrniti pozornost radovednežev, kajti konvoj je bil namenjen baš v nasprotno smer.
Žalosten pogled na maloštevilne edinice, ki so se vrnile v trdnjavo, je vzbudil globok vtis. Ves tisk v Španskem Maroku vidno objavlja vesti o uspehih italijanskega letalstva in mornarice, kakor tudi vesti o uspehih sil osi v Cirenaiki. Te vesti so vzbudile povsod najgloblji vtis.
Lizbona, 19. jun. s. Opazovalci poročajo, da sta se bojna ladja »Malaya« in nosilka letal »Eagle« vrnili v Gibraltar močno zdelani, dočim je težka križarka »Liverpool« tja dospela na pol potopljena. Razen tega so morali spraviti v dok dva rušilca, ki sta bila hudo poškodovana.
Algeciras, 19. junija s. Obe angleški nosilki letal, ki sta se vrnili iz bitke v Sredozemskem morju v Gibraltar dne 17. t. m., sta izkrcali 8 mrtvih in 34 ranjencev, število ranjencev, ki so bili prepeljani v bolnice, se je dvignilo na 140. Poročajo nadalje, da so Angleži z mornariškim obredom med potjo v Gibraltar potopili nad 60 mrtvih.
Nevamast za Egipt
Ankara, 19. jun. d. Načelnjk zunanjepolitičnega odbora v turški narodni skupščini razpravlja v polslužbenem listu »Ulusu« o nemški ofenzivi v Libiji, ki je povzročila popolno zmedo v britanski obrambi severne Afrike, in pravi, da nihče več prav za prav ni dvomil, da bi v severni Afriki še moglo priti do kakega iz-nenadenja, tedaj pa je poveljnik severnoafriškega zbora general Rommel nenadoma in bliskovito napadel britanske afriške sile, kar ni prišlo nepričakovano samo za Angleže, ampak za ves svet. V trenutku, ko nihče v severni Afriki zaradi visokega letnega časa ni pričakoval k altih operacij večjega obsega, je dal Rommel povelje za napad, čeprav še niso v polnem obsegu razvidni cilji Rommlove ofenzive, so vendar že doslej doseženi njegovi uspehi tako veliki in take narave, da bodo nedvomno imeli daljnosežne posledice. Nobenega dvoma ni več, da je Tobruk danes najres-neje ogrožen, in ako bo padel, se bo povečala aktutna nevarnost za Egipt.
Občutne ameriške izgube na Pacifiku
Nlekaj podrobnosti o japonskem napadu na Dutch Harbour
Tokio, 19. jun. (Domei). Dodatno k včerajšnjemu poročilu japonskega glavnega stana o rezultatu japonskih operacij proti ameriškemu oporišču Dutch Harbour na Aljaski med 4. in 6. junijem se je s pristojnega mesta zvedelo, da je bilo med 21 sestreljenimi ameriškimi letali tudi 15 tako zvanih letečih trdnjav in večje število bojnih letal tipa »Pee 40«. Japonsko letalstvo je Dutch Harbour prvič napadlo v mračnem viharnem vremenu in se pri tem zapletlo v borbe z 10 letali »Pee 40«. Drugo za drugim so bila ta letala sestreljena. Za to prvo skupino je skušalo nastopiti v borbi proti japonskemu letalstvu 8 dvomo-tornih hidroavionov tipa »Bee 17«. Ta skupina že spada v razred tako zvanih letečih trdnjav. Nato se je japonsko letalstvo spopadlo še s dvomotornim težkim bombnikom in nadaljnjim velikim hidroavionom, ki pa sta bila prav tako drug za drugim sestreljena. Poslednja žrtev je bilo samotno bojno letalo, ki ga je doletela usoda vseh prednikov. Tako je naraslo število sestreljenih sovražnih letal na 21. Sledil je močan napad japonskih bombnikov na razne važne vojaške objekte, ki predstavljajo vrednost mnogo tisoč dolarjev. Bombardiranje je trajalo 5. junija ves dan. Z direktnimi bombnimi zadetki so bili zažgani petrolejski rezervoarji, ki so goreli nato še več dni, sodeč po orjaških stebrih dima. ki so se dvigali iz njih. Uničen je bil tudi velik letalski hangar z vsemi letali v njem. Verjetno je, da je bilo v tem hangarju uničenih več letal, kakor pa jih objavlja japonsko uradno poročilo. Pri vseh teh obširnih napadih na Dutch Harbour je japonsko letalstvo izgubilo samo 5 letal.
Tokio, 19. jun. (Domei). Zastopnik tiskovnega urada japonskega glavnega stana Tominaga je v listu »Niči Niči« objavil članek o poraznih udarcih, ki so jih japonske sile zadale sovražnikovemu letalstvu v poteku dosedanjih borb na Daljnem vzhodu. Iz objavljenih podatkov je razvidno- da je bilo od početka velike vzhodnoazijske vojne pa do 16. junija sestreljenih v spopadih v zraku odnosno uničenih na terenu približno 5000 zavezniških letal. Samo letalstvo japonske armade je do 16. junija uničilo 1887 britanskih in ameriških letal.
Tokio, 19. jun. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik informacijskega urada Tomakazu Hori zavzel stališče do napovedane radikalne izpremembe gradbenega programa ameriške vojne mornarice. Po tej reviziji ne bodo gradili nameravanih pet 60.000-tonskih oklopnic, marveč bo namestu njih zgrajenega za pol
milijona ton letalSKih matičnih ladij. Hori je pripomnil: »čeprav bi se jim posrečilo zgraditi te vojne ladje, bo pacifik dovolj globok, da bo pospravil te ladje kot staro železo«. Na vprašanja, zakaj je bila suspendirana gradnja omenjenih petih oklopnic po 60.000 ton. je Hori odvrnil: »Mislim, da je bila izprememba potrebna zaradi dragih izkušenj Američanov pri Pearl Har-bourju in v vseh naslednjih bitkah aa Pacifiku. Dejstvo je namreč, da so v teh borbah ameriške oklopnice utrpele mnogo večjo škodo, kakor pa jo je priznala v'ada Zedinjenih držav. Ameriške vojne ladje so bile tako hudo poškodovane, da so bili Američani prisiljen: priznati premoč japonskega letalstva nad svojim oklopniškim brodovjem. K amerišk: napovedi gradnje pol milijona ton letalskih matičnih ladij je Hori pripomnil: »Ako v resnici Američani ne bi utrpeli tolikšnih izgub, gotovo ne bi svojih prvotnih načrtov izpreminjali.« Na koncu je Hori še poudaril, da si je treba biti na jasnem, da se s papirnatimi oklopnicami ne dobivajo bitke.
Napadi japonskega letalstva proti Avstraliji
Bangkok, 19. jun. s. iz Avstralije prihajajo vesti, da razvija japonsko letalstvo v zadnjih dneh izredno živahno delovanje. Pri napadih na severne avstralske strateške točke sodeluje mnogo več letal kakur pri dosedanjih operac.jah. Japonska letala neprestano napadajo Port Moresby in Port Darwin. Avstralci so bili popolnoma de-sor.entirani spričo japonske stia t cgi j e, ki skriva do zadnjega trenutka svoje prave namene. Ko jih odkrije, je prepozno, da bi se pod vzeli primerni piotiuktepi. V Avstraliji se vprašujejo, ali te japonske letalske operacije ne pomenijo morda uvoda v invazijo,, ki je postala zopet pre Imet razprav celo v londonskem tisku. Znano je, da je Curtin v svojem zadnjem govoru dejal, da bi zavezniki lahko izgubili Avstralijo. V londonski političnih krogih je ta njegova izjava zbudila mnogo skrbi in bojazni.
Carigrad. 19. jun. Avstralski min. predsednik Curtin je Imel v Melbournu na nekem zborovanju govor, na katerem je med drugim izjavil: Povem jasno, da je Avstralijo mogoče izgubiti. Znašli smo se pred nevarnostjo invazije. Govoril je tudi o borbah v Libiji in je priznal poraz zavezniških sil. Dodal je, da bi popolni poraz zaveznikov na Srednjem vzhodu Izzval hude posledice tudi za Avstralijo. (Piccolo.)
Zadnja obrambna črta pred Sevastopoljem predrta
Nemške čete so dosegle na široki fronti zaliv nasproti
Sevastopolja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je od-javilo danes naslednje poročilo:
Napad na Sevastopolj je dovedel včeraj do odločilnega uspeha. V severnem odseku trdnjave nastopajoča pehotna divizija je ob podpori topništva in letalstva prodrla zadnje obrambne črte nasprotnika in dosegla na široki fronti zaliv nasproti Sevastopolja. S tem je po dvanajstih dneh hudih bojev padel ves severni del trdnjave, razen ene utrdbe. Zavzetje tega sadnjega oporišča se more pričakovati vsak čas. Obupni protinapadi sovjetskih čet so £e izjalovili. V južnem delu trdnjave so rumunske čete vrgle sovražnika po hudih bojih z višinskih postojank. Število ujetnikov se je povečalo za 7587, nadalje pa je bilo zaplenjenih 20 tankov, 68 topov in 1 oklop-na baterija. V težkih bojih je bilo zavzetih 1288 bunkerjev in izkopanih 46.239 min.
Na ostali vzhodni fronti napreduje čiščenje zaledja. Več krajevnih napadov sovjetskih čet je bilo odbitih.
Na obali Severnega morja sta bil j bombardirani z bombami težkega kalibra luki
Murmansk in Jok on ga. Pri tem je bila potopljena 6000 tonska trgovska ladja, nadaljnja velika tovorna ladja pa poškodovana.
V	severni Afriki je bil sovražnik pognan dalje proti vzhodu. Nemške in italijanske čete so obkolile trdnjavo Tobruk. Pri uničevanju številnih odpornih gnezd je bilo zajetih nad 1000 ujetnikov, uničenih 10 tankov in zaplenjenega mnogo materiala ter veliko skladišče.
Na južni obali angleškega otoka so nemška letala zažgala razna skladišča. Na za-padnem nemškem obalnem ozemlju je pri napadu podnevi en angleški bombnik povzročil nekaj izgub med civilnim prebivalstvom.
V	bojih pred Sevastopoljem se je odlikoval s posebnim junaštvom bataljen spodnjesaške divizije pod poveljstvom odlikovan ca z viteškim redom železnega križa kape ta na Schräder ja, ki je padel. Poveljnik oddelka lovskih letal, kapetan Weiler je v eni sami noči sestrelil tri sovražnikova transportna letala in eno lovsko letalo.
^---\JZZJ
blelsk	!|
M^U. i ± J, ,u «U .i. »-J
Bombardiranje Murmanska in Jokonge
Berlin, 19. junija d. V zadnjih dneh so skupine nemških bojnih letal in bombnikov strmoglavcev izvršile nadaljnje napade na sovražnikovo brodovje v luki Murmansk in arktični luki Jokonga. Kakor je bilo snoči objavljeno s pristojne nemške vojaške strani, so v murmanski luki nemški bombniki strmoglave! z več bombami zadeli v bližino treh transportnih parnikov v velikosti po 8000 ton. Pri tem napadu je prišlo do ogorčenih borb s sovražnim lovskim letalstvom, pri čemer je sovražnik utrpel zelo hude izgube. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal, med njimi 7 angleških tipa »Hurricane« in 1 letalo tipa »Tomahawk«. V luki Jokonga so nemška letala prav tako bombardirala tamkaj zasidrano sovražnikovo transportno brodovje. Tudi tu je prišlo do letalskih borb, v katerih je imel sovražnik težke izgube. Po bombardiranju so letalci opazovali, da je na sovjetskih ladjah, zasidranih v luki, izbruhnilo več požarov.
S finskega bojišča
Helsinki, 19. junija d. S finskega oojiSča javlja včerajšnje finsko vojno poročilo, da je v zapadnem delu Karelske ožine sovražnik Skušal pod zaščito umetne megle in s podporo srvojega topništva ter metalcev min napasti 2 finski postojanki, bil pa je odbit od finskega topništva ln metalcev min. Na ožini Aunus je finsko topništvo obstreljevalo sovražnikova taborišča in skladišča. Nekaj gnezd sovražnikovega odpora je bilo uničenih. Na zapadnem delu Aunu-ške ožine je bil zavrnjen napad sovražnikovega oddelka v moči približno ene stot-nije. Sovražnik je na bojišču pustil 30 mrtvih. V južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo na obeh straneh motilno streljanje in na nekaterih točkah je prišlo do živahnega streljanja pehote. Na severnem delu fronte je bilo samo izvidniško delovanje. Na Ladoškem jezeru so finske obalne topniške baterije zavrnile sovražno patrol-
želtisiic«
-Jutro*
no ladjo. V noči na četrtek je sovražno letalstvo v treh valovih ponovno poskušalo napasti mesto Kotko, napad pa je preprečil zaporni ogenj finskih protiletalskih baterij, ki so sovražnika odrinile proti morju. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb v bližini kraja Loviam in na mesto Lah-denpaja. Letalski alarm je bil tudi v Helsinkih in v nekaterih drugih krajih.
Nemško letalo nad Anglijo
Berlin, 19. jun. d. Včeraj in v noči na petek so skupine lahkih nemških borbenih letal izvedle več oboroženih izvidniških akcij nad angleškimi obalami ter nad vodovjem okrog angleškega otočja. Ob tej priliki so nemška letala metala bombe na ladjo, zasidrano v neki luki južne angleške obale. Po bombnih zadetkih so piloti opazovali tudi izbruh požarov na pristaniških napravah.
Na poletu blizu norveške obale je nemško Lovsko letalo sestrelilo sovražni aparat tipa Spitfire.
lol letalska zmaga
Berlin, 19. jun. d. Poročnik nemškega letalstva Marseiile je v zadnjih borbah v severni Afriki izvojeval nič manj kakor 10 zaporednih letalskih zmag. Na ta način je število njegovih zmag v zraku v zadnjih dneh naraslo na 101.
Vodja danskih prostovoljcev padel na vzhodni fronti
Kodanj, 19. jun. d. S pristojnega vira poročajo, da je na vzhodnem bojišču padel vodja danske prostovoljske legije za vzhodno fronto von Lettow-Vorbeck. Pokojnik je bil v danski prostovoljski legiji naslednik prvotnega poveljnika Schalburga.
Novi francoski prostovoljci na vzhodu
Pariz, 19. jun. d. Včeraj je s posebnim vlakom odrinilo na vzhodno bojišče nadaljnjih 1000 vojakov francoske prostovoljske legije.
Smrt zaslužnega soborca kancelarja Hitlerja
Berlin, 19. jun. d. V starosti 62 let je v Berlinu umrl vodja nemškega motoriziranega miličnega zbora Hühnlein, ki ni bil samo v Evropi, marveč po vsem svetu znan kot organizator nemškega motornega spoita, ki je po njegovi zaslugi zavzel pred izbruhom vojne volilni položaj.
S seje španske vlade
Madrid, 19. junija, d. Na včerajšnji seji španske vlade, ki ji je prisostvoval general Franco, je bil general Queipo Dellano, znan izza španske državljanske vojne, razrešen svojih dosedanjih službenih mest. špansko vojno ministrstvo bo odločalo o nadaljnjem Dellanovem položaju. Na seji je bil sprejet sklep, da se poveljnik španske »Sinje divizije« polkovnik Miguel Rodrigo Martinez, ki se trenutno mudi v Berlinu, imenuje za ! brigadirja.	'
Angleži zaplenili
španski parnik
Madrid, 19. jim. d. Britanske patrolne ladje ao zajele na morju španski parnik »Ciudad de Valencia« (2497 ton) in ga odvedle v gibraltarsko luko. Na španskem parniku je tudi 43 preživelih članov posadke britanskega tovornega parnika, ki je bil potopljen v bližini Kanarskih otokov.
Internacija ameriških
oficirjev v Turčiji
Ankara, 19. jun. d. Po informacijah a poučene strani bodo turške oblasti ameriškim pilotom, ki so s svojimi letali zasilno pristali na turškem ozemlju, baje dovolila proti častni besedi preobleči se v civilno obleko. Pod tem pogojem jim bo pod nadzorstvom turških častnikov dovoljeno tudi kretanje po turški prestofaicL
Povzročitelj atentata v italijanski restavraciji prijet
Izsledil ga je včeraj popoldne neki miličnik v osebi dijaka
Milana česnika
Ljubljana, 19. junija
Naglo, kakor se širijo dobre vesti, se je včeraj pozno popoldne izvedelo, da je miličnik, ki pripada informacijski službi pri poveljstvu Grenadirske divizije, prijel komunista, ki je vrgel bombo v »Italijansko restavracijo«, kjer je smrtno ranila fašistko Ariello Reo in ranila še 4 druge Italijane. Vest je bila sprejeta z odkritim zadovoljstvom. Ni bil izločen iz družbe le nevaren zlikovec, marveč pravica je položila svojo trdo roko na barbarskega zločinca, ki je hladnokrvno napadel nedolžne, ubil eno ženo in ranil drugo. Potek dogodkov, ko je bil prijet, in dejanja, ki jih je izvršil zločinec, ki je bil že prej znan kot nevaren komunist, pričajo sami po sebi o težki krivdi, ki je obremenjevala njegovo dušo.
Takoj po eksploziji bombe so se pričeli zbirati podatki o tragičnem dejanju in preiskovalni organi so pričeli nemudoma naglo delovati. Pričevanje ljudi, ki so bilj v bližini gostilne, in druga dognanja, so po preteku enega tedna jasno pokazala, da je strašno dejanje moral storiti 22-letni študent, Milan C e s n i k, 0 katerem je že šel glas, da je zloglasni vodja »trojke« terori, s tov in da deluje kot zvezni element med komunistično centralo v Ljubljano in oboroženimi krdeli, ki operirajo v pokrajini.
Informacijski organi divizije so s posrečeno operacijo prišli do dveh zločinčevih fotografij. Eno izmed teh fotografij je prejel tudi miličnik, dodeljen zgoraj omenjeni službi. Na primeren način je opravil zasledovanje in uspelo mu je dognati kra j, kjer bi se moral zadrževati Cesnik. Snoči okrog 17. ure se je postavil pred dotično hišo in kmalu se je pred njim pojavil mož s slike.
V hipu ga ie opazil, prepoznal in ustavil. Ko ga je preiskal, je našel pri njem ponarejeno identvtetno izkaznico, glasečo se na ime Ivana Briclja. Toda slika na njej je bila povsem enaka oni, ki jo je imel miličnik v žepu in nič manj enaka oni, ki so jo nekaj dnj prej zaplenili v nekem uradu, kjer je bil neki uradnik aretiran zaradi ponarejanja osebnih izkaznic. Miličnik ie pozval aretiranca, naj mu sledi v bližnjo vojašnico Viktorja Emanuela in oba sta se napotila tja, ko je komunist po nekaj korakih, ko sta bila blizu veznih vrat neke hiše, nenadoma s pestjo udaril miličnika in se pognal skozi vrata po stopnicah ter miličniku izginil izpred oči.
Toda Črna srajca ni izgubila prisotnosti duha. Takoj si je opomogla od udarca in se pognala za Česnikom ter ga dohitela, ko je baš nameraval vstopiti v neko stanovanje. Miličnik je oddal dva strela in je zadel zločinca. Pozval ga je, naj se ustavi. Ta je dvignil roke, kakor da bi se hotel predati. Bilo pa je to le navidez. Zbral je moči in ko se mn je miličnik približal, je naglo spustil roke in butnil vojaka ter pričel spet teči po stopnicah v drugo nadstropje. Ta drugi beg je bil kratek. Več krogel ga je zadelo, tako da je padel. Nekaj trenutkov pozneje je bil v vojaški bolnišnici, kjer so dokončno dognali njegovo teroristično dejanju in tudi ugotovili, kako je dovršil svoje poslednje zločinsko delo.
Delo, ki ga je opravil miličnik, pa Je želo toplo pohvalo vseh poveljnikov in vseh onih, ki so zanj izvedeli. Visoki Komisar je bil takoj obveščen o aretaciji in Je izrazil svoje zadovoljstvo spričo sijajne operacije. Določil je posebno nagrado za pogumnega miličnika.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
In
Poveljnik XI. Armijskega zbora
objavljata: Dne 12. t. m. je bilo najdeno truplo slovenske žene, M so jo prej uporniki ugrabili, ker se je upirala njihovim kriminalnim nameram. Ker je potekel rok za aretacijo povzročiteljev zločina brez rezultata, je bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t. 1.. odrejena ustrelitev ene osebe, ki je zanesljivo kriva terorističnega in komunističnega delovanja.
Usmrtitev je bila izvršena 17. t. m. ob 9.10.
Ljubljana, 19. junija 1942-XX.
Kriza kubanske vlade
Buenos Aires, 19. jun. s. Iz Havane poročajo, da je vlada kubanske republike po sklepu ministrskega predsednika Carlosa Sallandriga, da se umakne iz politike, podala ostavko. Trenutno še ni točnih vesti o razlogih krize, vse pa kaže. da je nastala zaradi notranjega političnega položaja, ki postaja vedno bolj zapleten in kritičen. Že v maju sio se pričela razvijati dokaj resna nesoglasja med komunisti, ki so podpirali sedanjo vlado, in pristaši bivšega predsednika Graiva.
Poilernike v listih, kampanje na shodih in spori so dovedä;i do hudih incidentov, pri katerih je bilo precejšnje število ljudi ranjenih, nad 400 pa aretiranih. Izmed poslednjih je bilo okrog 300 obsojenih na večje in manjše kazni. Intervencija oblasti ni mnogo zalegla in dežela se ni pomirila.
Pred nekaj dnevi je pričel senai? razpravljati o nekaterih zakonih gospodarskega značaja. pa so sie hude demonstracije ponovile. Posredovati je moralo vojaštvo, ki je aretiralo mnogo ljudi. Globok vtis ie napravilo, ker je bilo med aretiranci mnogo policijskih agentov v civiilu. ki so sie pri demonstracijah posebno izkazali s> svojo vročekrvnost-jo in so skušali pognati množico v napad na senat
Churchill ovo iskanje tolažbe pri Rooseveltu
Berlin, 19. jun. d. K novemu potovanju britanskega ministrskega predsednika Churchilla v Zedinjene države pripominjajo v ' tiarlinskih političnih krogih, da predstavlja. ta Churchillov obisk pri Rooseveltu samo veliko zairego in stisko, v kateri so se znašli zavezniki. Po mnenju berlinskih političnih, krogov gre pri tem potovanju le za manever zavezniške propagande, ki naj bd odvrnila pozornost javnosti v zavezniških deželah od zadnjih porazov, ki so jih zavezniki doživeli na vseh frontah in ki so postali posebno komplicirani zaradi perečega pomanjkanja ladijske tonaže, katere obseg se od dneva do dneva zmanjšuje v naravnost strahotni meri.
Zamenjava ameriških državljanov
Lizbona, 19. jun. d. Iz New Yorka se je zvedelo, da je v soboto iz tamkajšnje luke odplul portugalski potniški parnik »Nyas«, s katerim se vrača približno 200 osovinskih državljanov, ki so bili po dogovoru izmenjani z ameriškimi državljani, katerim je bil odobren povratek v Zedinjene države.
Predsednik grške vlade v Makedoniji
Atene, 19. jun. s. Predsednik vlade general Zolakoglu se je zadnje dni mudil v Makedoniji. Včeraj se je vrnil v Atene. Novinarjem je izjavil, da je povsod naletel na lojalno razpoloženo ljudstvo, ki je za sodelovanje Grčije z osnimi silami. V severni Grčiji vlada povsod prepričanje, da se bo p&ložaj Grčije lahko popravil izključno le na osnovi lojalnega in iskrenega sodelovanja z Italijo in Nemčijo. Prebivalstvo severnih pokrajin kaže polno razumevanje za borbo Italije in Nemčije proti boljševizmu in v interesu Evrope. Izrazil je željo, da bi tudi vse ostale grške pokrajine navdahnila enaka čustva. Zagroto«ril je, da bo vlada nadaljevala svoje sodelovanje z osnimi silami v obrambo helenske rase.
Atentatorji na Heydricha v Pragi izsledeni
Prišli wo iz inozemstva ter se spustffl iz angleških letal —
Skrivali so se v neki cerkvi
Berlin, 19. junija, s. Uradno poročajo iz Prage ,da so s pomočjo obširnih sledov, ki jih je odkrila državna policija, našli morilce protektorjevega namestnika za češko in Moravsko policijskega generala Heydricha in sicer v neki cerkvi v mestu,
ki je bila morilcem dolgo časa pribežališče. Morilce so zajeli in ubili. Obenem »o bili likvidirani njih neposredni pajdaši. Vsi so češke narodnosti in so se u tihotapi 11 v Protektorat s pomočjo angleških letal, da hi izvršili atentat.
Gospodarstvo
Panika v Rio de Janeiru
Buenos Aires, 19. jun. s. Iz Rio de Janeira poročajo, da je nastala tam v nedeljo silna panika, ko so opazili, da se je sovražna podmornica pojavila v luki. Opazilo jo je najprej nekaj ljudi z enega izmed nebotičnikov. Oblasti so takoj odredile alarm. Hiše ob obali so bile nemudno evakuirane. Z žarometi so v naslednji noči neprestano iskali sovražnika, nazadnje pa so ugotovili, da ni bilo nikjer nobene podmornice, marveč je morje zaneslo v luko trup ubitega konja.
Poostritev nadzorstva . nad brazilskimi železnicami
Buenos Aires, 19. jun. s. Iz Rio de Janeira je prispela vest, da so se vojaške oblasti zaradi notranjega položaja odločile, da prevzamejo kontrolo nad brazilskimi železnicami. .Na vseh postajah in vzdolž prog so bile razpostavljene straže v polni bojni opremi. •
čangkajšek na fronti •
Tokio, 19. jun. s. Iz Nankinga poročajo, da je Čangkajšek zaradi padca Fučova dospel na fronto v Čekijangu. da bi reorganiziral raztepene čete svoje vojske. Maršalov obisk je trajal nad dva tedna, vendar poizkusi in poizkusi njegovega glavnega stana niso uspeli zaradi japonskega prodora, s katerim je bila uničena sovražna obramba v tretjem čungkmškem pasu.
Cenik za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov cenik za zelenjavo in sadje št 17, ki velja od 20. junija naprej. Cene so naslednje (vse v kilogramih; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa v trgovini na drobno; v oklepajih dosedanje cene):
Česen na drobno 8.15 lire — na debelo 9.15 (doslej 8.50 — 9.50); beluši beli 7.70 — 9.20 (8.10 — 9.60); rdeča pesa 3.25 — 3.C5; rdeči korenček 3.85 — 4.45, zeljnate glave 3.20 — 3.80 (3.55 — 4.25); čebula 2.25 — 2.85 (3.85 — 4.45); stročji fižol 4.20 — 4.80 (4.60 — 5.20); solata glavnata 3 — 3.80 (3.25 — 4.05); grah 3.80 — 4.70 (3.75 — 4.25); špi-nača 3.30 — 4.30 (3.65 — 4.65); bučke 4.15
_ 4.95 (4.50 — 5.30); pomaranče ovalne
7.50 — 9; pomaranče Ia 6.40 — 7.60, pomaranče Ha 5.25 — 6.10; češnje I. vrste 5.65
_ 6.75 (5.40 — 6.30); limone I. vrste (15 cm
obsega) 3.25 — 4.05, komad na drobno 0,40; limone II. (pod 15 cm) 3 — 3.45, komad na drobno 0.35; orehi Sorrento 30 lir na drobno, orehi navadni 25 lir na drobno; krompir novi 2.40 — 3 lire (doslej 2.95 — 3.40).
Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika; gornji cenik pa velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago, seveda brez tare. Okrajna načelstva lahko določijo nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki komisar. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo prodajalcem na drobno izstaviti račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Ta cenik mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih in se kršitelji kaznujejo po zakonitih predpisih.
Finančna likvidacija državljanske vojne v Španiji
Nedavno je španska vlada izdala zakon o reorganizaciji Španske banke, s katerim se končno likvidirajo denarni in finančni odnošaji nastali v dobi državljanske vojne. Ko je v juliju 1936 izbruhnila državljanska vojna v Španiji, je imela rdeča vlada v rokah novčanično banko z zlatimi rezervami, medtem ko se je nacionalna vlada lahko opirala le na pokrajinske podružnice Španske banke. Preko teh podružnic j^ nacionalna vlada izdajala svoje bankovce, v mnogo večjem obsegu pa je morala madridska centrala izdajati bankovce za ta-mošnjo rdečo vlado. Po podatkih, ki jih je objavil bivši finančni minister Larraz o finančnem gospodarstvu med državljansico vojno, je nacionalna vlada prejela na svojem področju od podružnic Španske banke na 7.6 milijarde pezet predujma, medtem ko je morala madridska centrala posoditi rdeči vladi 23 milijard pezet, kar je
Nesimetrično letalo - najnovejši izum
V času, ko se povsod zahteva, da se izčrpajo vse možnosti proizvodnje, gotovo ni primerno ustvarjati vedno nove konstrukcije. Izdelovanje letal v velikih množinah je možno v potrebnih in zaželenih količinah samo tedaj, če so vzorci letal v vsakem pogledu tako popolni, da so dorasli zahtevam modernega vojevanja za daljši čas.
Če dandanes v frontnih poročilih o delavnosti nemškega zračnega brodovja slišimo imena že dolgo znanih tipov letal, kakor Do 215, He 111, Ju 87 in 88. Me 109 in 110, potem to ni znamenje, da manjka novih konstrukcij, ampak bolj dokaz za to, da so ta letala še vedno tehnično tako popolna in dorasla nanje stavljenim zahtevam, da jih ni potrebno nadomestiti z novimi modeli. Pa tudi samo taka letala pridejo resno v poštev za serijsko izdelavo. Če se to. kar smo zgoraj omenili, v prvi vrsti nanaša na lovska in bojna letala, ki se po številu največ uporabljajo, na drugi strani ne smemo spregledati, da današnje vojevanje za izvršitev posebnih nalog zahteva tudi modele letal, ki za njih izpolnitev m potrebno tolikšno in tolikšno število letal. Uporaba letali za posebne namene je kvantitativno vedno manjša in zato takšne vrste izdelujejo v manjših serijah.
Pri ogledu tovarne letal Blohm & Voss, ki izdeluje avione za posebne naloge, spoznamo takoj, da se najnovejša izkustva in spoznanja serijske izdelave uporabljajo tudi v teh delavnicah. V načrtno sezidanih tovarniških dvoranah se ustvarja del za delom. dokler velika zračna ladja BV 138 ne zapusti montažne dvorane in je ne preizkusijo ter nato izročijo mornariškemu letalstvu. Ta hidrottvion je namenjen za visoko morje, ima tri motorje in akcijski radij letal 17tonskega razreda. Avion se lahko požene z ladje tudi s katapultom. Z velikim uspehom je bilo omenjeno letalo uporabljeno za daljnomorsko poizvedovalno službo. Izpolnilo je nalogo, ki je za vodstvo sedanje vojne odločilne važnosti.
Mogočen trup letala je razmeroma kratek, ker v njem ni prostora za pogonske naprave. Slednje so nameščene na dveh nosilcih, ki sta zvezana s krili. Trup letala sprejme vso posadko in orožje, ki je tako nameščeno, da lahko strelja na vse strani. Letalo ženejo trije Junkersovi Dieselovi motorji Jurno 205, od katerih sta dva nameščena desno, in levo pod krili, medtem ko je tretji nameščen nekoliko višje v sreda med njima. Uporaba Dieselovih motorjev omogoča, da letalo lahko premeri velike daljave, kar je prav za pomorska izvidniška letala odločilne važnosti.
Najnovejši model Blohjnovih in Vossovih tovarn je BV 141, s katerim se je konstruk-ter dr. inž. Vogt podal na popolnoma nova pota. Zapustil je načelo simetrije pri gradnji letal, ki so' se ga doslej vsii graditelji letali vztrajno držali, in ustvaril prvo nesi-
metrično letalo. Serijska izdelava je že v polnem teku. Nenavadni načrt je nastal iz potrebe, zgraditi letalo, ki bo imelo svoje posebne naloge. Potrebno je bilo zgraditi enoimotorno letalo z enako preglednostjo, kakor jo ima dvomotorni stroj. Pri eno-motornem letalu pa ni mogoče napraviti kabine v trupu kakor pri dvomotornem, ker je mesto za nameščenje kabine zavzeto že s pogonskimi napravami. Na stran pomaknjen motor in kabina sta se zdela konstruktorju najboljša rešitev in zato se je odločil za nesimetrično letalo. Nesimetrično zato, ker sta tako motor s trupom kakor tudi prostor za posadko izločena iz sredine. Motor je montiran na levi. prostor za posadko pa na desni strani v smeri kjuna letala. Za motorjem ležeči trup služi pri novem letalu samo kot prostor za aparate. Kabma za tričlansko posadko je skoraj vsa iz stekla m ima izredno dobro vidljivost ter se iz nje lahko strelja naprej, nazaj in navzdol.
En omot orno letalo z večjo preglednostjo je bila pogumna rešitev konstrukterja. Praktična preizkušnja pa je še prekosila pričakovanja. Nesimetrično letalo BV 141. ki se izdeluje že v serijah, je enokrilnik, zgrajen iz kovine in lahko potegne ko'esa vase. Trup. ki nosi spredaj motor, zadaj pa krmilne naprave, je lahek in zelo trden. Motorji so novi BMW 801 s 1600 konjskimi silami; štiriciHindrski dvojno zvezdasti motorji se hladijo na zrak. Po dobljenih skušnjah je nesimetrično letalo srečna reš tev, ki bo v bodočnosti imelo še velike razvojne možnosti.
Požar v angleški luki
Stockholm, 19. jun. d. Po informacijah iz Londona je na več angleških ladjah, zasidranih v neki severni angleški luki, izbruhnil požar,- Londonske informacije ne vsebujejo nikakih podatkov o ozadju tega zagonetnega ognja.
Atentat na sodnega prokuratorja
Pariz, 19. jun. d. Iz Dijona javljajo, da je bil izvršen atentat na sodnega prokura-torja Falka. Po pošti mu je bil poslan zavojček eksplozivne snovi, ki se je med odpiranjem razletel in prizadel prokuratorju hude poškodbe.
Obsodba ponarejevalcev
živilskih nakaznic
Pariz, 19. jun. d. Včeraj je bU pred pariškim državnim sodiščem zaključen proces proti tolpi izdelovalcev ponarejenih živilskih nakaznic. Osem oseb je bilo obsojenih na doživljenjsko prisilno delo in njihova imovina zasežena v pri'1 države. Dve osebi sta bili oproščeni, enajsti obtoženec je bil v odsotnosti obsojen na doživljenjsko prisilno delo.
povzročilo naglo naraščanje obtoka rdečih bankovcev.
Po likvidaciji državljanske vojne je nacionalna vlada proglasila bankovce, ki so bili izdani za rdečo vlado kot neveljavne. Takoj je bilo izločenih iz obtoka 13 milijard pezet. Nacionalna vlada je po končani državljanski vojni v decembru 1939. izdala prve predpise za likvidacijo finančnih odnošajev bivše rdeče vlade v Madridu, predvsem pa o ureditvi blokiranih obveznosti in terjatev v rdečih pezetah, kolikor so nastale v času vojne. Po datumu nastanka terjatev in obveznosti so bili določeni odstotki valorizacije blokiranih obveznosti in terjatev in je bila v ta namen ustanovljena posebna kompenzacijska blagajna Deblokiranje teh terjatev je sedaj v glavnem izvršeno.
Novi zakon, ki je bil nedavno izdan, pa določa ureditev odnošajev med državo in novčanično banko. Pri Španski banki se ustanovi poseben likvidacijski račun, preko katerega bo banka odpisala stare terjatve nasproti rdeči vladi, in sicer najprej z dobičkom zaradi razveljavljenja bankovcev, izdanih za račun rdeče vlade, nadalje z dobičkom v zvezi z le delno valorizacijo terjatev in obveznosti z dobičkom pri valorizaciji vrednosti zlata. Zakon izrecno določa, da španska država ne prevzame nobenih obveznosti za posojila, ki jih je španska novčanična banka dala rdeči vladi. Od obveznosti novčanične banke, glasečih se na rdeče pezete, v višini 9 milijard se odpišejo trj milijarde, ker se glasijo na račun političnih in uradnih organov takratne madridske vlade, od ostalih 6 milijard pa predstavlja večina žirovne naložbe denarnih zavodov, ki se priznajo v določenih odstotkih (prav tako kakor obveznosti denarnih zavodov nasproti svojim komitentom).
Koliko še znašajo zlate rezerve Španske banke ni znano. To bo razvidno šele iz likvidacijske bilance, ki jo bo morala sestaviti Španska banka za poslovanje v dobi državljanske vojne (pred državljansko vojno je imela Španska banka, zlato rezervo v višini 2.5 milijarde zlatih pezet in rezervo v srebru v višini 688 milijonov pezet). Iz te bilance bo tudi razvidno končno stanje obtoka bankovcev, ki se je fcred državljansko vojno gibal na višini okrog 4.8 milijarde pezet. Z novim zakonom je dovoljeno Španski banki valorizirati preostale zlate rezerve na dva in polkratno prejšnjo vrednost Končno so bili z novim zakonom izdani tudi ostrejši predpisi glede razdelitve čistega dobička španske banke. Medtem ko je pred državljansko vojno Španska banka izplačevala izredno visoko dividendo 26 do 27°/o na leto, bo v bodoče ta dividenda znašala le 6°/«. Pretežen del dobička pa bo pripadel državi kot njen delež in se bo porabil za odplačilo državnega dolga nacionalne vlade Sedanja reforma pa ima samo začasen značaj, ker še ni odločeno, kako bo urejeno denarno vprašanje po letu 1946. ko poteče Španski banki privilegij za izdajanje bankovcev.
Tehnične maščobe iz kanala
Medtem ko je organizacija pridobivanja surovin iz odpadkov in starega blaga v evropskih državah že znatno napredovala, je bilo še razmeroma malo storjeno za zopet-no pridobivanje maščob iz odtočnih voda, čeprav so tu dane razne možnosti, o katerih širša javnost ni mnogo poučena. Zato opozarjajo nemški listi na te možnosti pridobivanja tehničnih maščob zlasti iz odtočni voda v klavnicah, podjetjih mesne industrije, kakor tudi industrije za predelavo maščob, pralnic za volno itd. Tehnični napredek omogoča danes vsako regeneracijo maščob, tudi pokvarjenih. Takim maščobam se odvzame vsak duh m so po regeneraciji sposobne za tehnično porabo, pa tudi za krmilne svrhe.
Tako so v Berlinu že pred leti pričeli zajemati iz odtočnih voda maščobe in jih predelavati za krmilo za perutnino. Enake naprave so nastale v Frankfurtu to Darm-stadtu. V zadnjih letih so tudi v drugih mestih postavili naprave za zajemanje maščobe iz odtočnih voda, tako zvane »lovilce maščobe«. V tem pogledu so v Nemčiji izdali obvezne predpise glede dolžnosti postavitve izločevatoih naprav. Po teh predpisih morajo občine, kl imajo več kakor 200.000 prebivalcev, kakor tudi razni industrijski obrati, postaviti take naprave, če je pričakovati, da se lahko nabere blato, kl vsebuje maščobo. Z naredbo je določena ta obveznost predvsem za klavnice, mesarske obrate, tvornice mesnih izdelkov, obrate za uničevanje mrhovine, obrate za top-Ijenje loja in ribjega olja, tvornice margarine, tvornice za predelavo rib, obrate za predelavo kosti, velike menze, restavracije in hotele itd. Predpisane so tudi tipizirane naprave za izločevanje maščobe. Po podatkih, ki jih objavljajo nemški listi, so v neki srednje veliki tvornici za klobase ugotovili. da se da mesečno zajeti okrog 400 kg maščobe, v nekem velikem gostinskem obratu pa okrog 600 kg. Preiskave odtočnih voda klavnic v Monakovem so pokazale, da vsebuje vsak kubični meter vode povprečno 108 g maščobe. V klavnici mesta Bonn so na ènem samem izločevalcu maščobe v odtoku pridobili v enem letu 6000 kg maščobe. Tako pridobljena maščoba se uporablja za najrazličnejše tehnične svrhe.
Gospodarske vesti
= Švicarsko italijanska trgovinska pogajanja. V Rimu so se začela trgovinska pogajanja med Švico in Italijo, ln sicer za obnovo trgovinskega in plačilnega sporazuma, kl bo potekel 30. t. m. Voditelj švicarske delegacije dr. Hotz je te dni v Ber-nu poročal zveznemu svetu o rezultatih dosedanjih pogajanj, nakar se je takoj vrnil v Rim k sklenitvi novega sporazuma.
= Podražitev tobačnih izdelkov na Hrvatskem. Hrvatska monopolska uprava je
s takojšnjo veljavnostjo povišala cene tobačnim izdelkom za približno 50 odstotkov. Cigarete najcenejše vrste se podražijo od 13 na 20 kun za zavojček 20 komadov.
« Nova ležišča premoga in nafte na Hrvatskem. V okolišu Ludbrega so ugotovili nova ležišča premoga to nafte. Izvršene preiskave na tem področju kažejo vse znake, da bodo v večji globini naleteli na ležišča nafte, katerih obsežnost še ni mogoče preceniti. Pri tem vrtanju so že v globini 15 m ugotovili ležišče 2>/t metra debelo plast dobrega premoga, ki ima okrog 4500 kalorij.
= Francija bo pričela izdelovati umetni bencin. Iz Pariza poročajo, da je bila tam z glavnico 80 milijonov frankov ustanovljena družba Compagnie Centrale d'Hy-drogénation et de Snthese, ki bo zgradila velike industrijske naprave za izdelovanje sintetičnega bencina iz rjavega premoga. Francoska vlaia je pri novi družbi udeležena s 24 milijoni frankov, ostale delnice pa sta vpisali predvsem dve vodilni pariški banki (Banque de Paris et de Pays Bas in banka Compagnie Béthume). Prvo tvornico bodo zgradili v pokrajini Aix-en-Provence, kjer je na razpolago dober rjav premog, ki se bo predeloval v bencin po nemškem sistemu Fischer-Tropsch. Letna produkcijska kapaciteta je v prvi dobi predvidena na letnih 25.000 bencina in 25.000 ton metanola. Francoska vlada se je zvezala, da bo tuli pri nadaljnjih slič-nih ustanovitvah prispevala 30% delniške glavnice.
—	Židovsko premoženje na Nizozemskem.
Nizozemski list »De Waag« poroča, da zna-ša celotno židovsko premoženje na Nizozemskem, ki bo postopno prenešeno v arij-ske roke, več nego pol milijarde goldinarjev. Od 21.000 židovskih tvrdk bo izginilo 10.000 tvrdk (predvsem trgovinskih). Okrog 8000 tvrdk so 2idje že iz proste roke prodali, da se izognejo prisilni prodaji. Nepremičnine v židovskih rokah se cenijo na 200 milijonov goldinarjev, židovsko premoženje v vrednostnih papirjih pa na 150 milijonov goldinarjev.
= Zmanjšanje pšeničnih posevkov v Zedinjenih državah. Ameriški kmetijski urad poroča, da znaša letos s pšenico posejana površina le 36.3 milijona akrov nasproti 40.3 milijona v prejšnjem letu, tako da se je površina zmanjšala za 10%. Prva cenitev letošnjega pšeničnega pridelka se ceni na 868 milijonov bušljev nasproti 946 milijonom v lanskem letu.
—	Zmanjšanje obroka mesa na Švedskem. Ker je spričo ugodne letine krme dana možnost za zopetno obnovo živinoreje je švedska vlada sklenila reducirati klanje goveje živine na minimum in je zaradi tega zmanjšala obrok mesa na 17 in pol dkg na teden. Vlada je priporočila prebivalstvu naj v poletnih mesecih troši več rib, katerih cene so bile maksimirane.
■— Pomen perutninarstva za kmetijsko gospodarstvo. Madžarski kmetijski inšpektor Ernest Otto je objavil v vodilnem madžarskem kmetijskem glasilu zanimivo razpravo o gospodarskem pomenu perutninarstva, o katerem je i znesel zanimive ugotovitve. Perutninarstvo je racionalno predvsem na manjših posestvih. Madžarska statistika o številčnem stanju perutnine to nazorno potrjuje z dejstvom, da odpade na Madžarskem 74.8% celotnega števila perutnine na najmanjša kmetijska posestva, 17.1% na majhna kmetijska posestva in le 4.7% na srednja ter 3.4% na velika posestva. Na najmanjša in majhna kmetijska posestva odpade torej skoro 92% številčnega stanja perutnine, ki predstavlja v celoti vrednost 270 milijonov pengov in daje letno produkcijsko vrednost 320 milijonov pengov. Ena četrtina celotne letne proizvodnje perutninarstva se izvaža v inozemstvo, 35% se proda na domačem trgu, 40% vrednosti proizvodnje pa potrošijo gojitelji sami. Pisec dokazuje, da se s krmljenjem perutnine bolje izkoristi koruza, kakor z neposredno prodajo. Okrog 20 do 45% po-krmljenje količine koruze se pretvori v meso to jajca. Le tedaj, če je tržna cena koruzi visoka, cena perutnini pa nizka, krmljenje ni dobičkanosno. V normalnih razmerah pa se koruza s krmljenjem perutnine najbolj racionalno izkoristi, ker se po tej poti dobi za stot koruze 60 do 135 pengov, to je neprimerno več, kakor s prodajo koruze na trgu. Izven okvira kmetijskih gospodarstev gojitev perutnine m tako racionalno. Najboljše rezultate pokaže pri majhnih posestvih, kjer se perutnini po-kladajo tudi razni gospodinjski odpadki. Pisec priporoča večjo skrb za dvig perutninarstva, ker omogoča na deželi predvsem zaposlitev ženskih delovnih moči in ker prinaša koristi tudi ostalemu kmetijskemu gospodarstvu, kajti perutnina pomaga kmetu uničevati razne poljske škodljivce.
Demanti o potopitvi
argentinskega parnika
Buenos Aires, 19. jun. d. V argentinskem zunanjem ministrstvu je bila z vso odločnostjo demantirana vest neke ameriške poročevalske agencije, da bi bil argentinski parnik »Rio Diamante« v zalivu Catalina napaden in da bi bil oddajal brezžične SOS klice. To vest so posneli po ameriški agenciji tudi nekateri argentinski listi, ki so jo objavili v torek zvečer. Argentinski uradni demanti izrecno ugotavlja, da argentinski parnik »Rio Diamante« normalno nadaljuje svojo vožnjo. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene, kako je prišlo do navedene zlonamerne vesti.
Torpedirane ameriške ladje
Buenos Aires, 19. jun. s. Sem je prispela vest, da je bil torpediran severnoameriški parnik »Colombian«. Nadalje se je zvedelo, da so se v Caracasu izkrcali brodolomci z severnoameriške ladje West Hardway«, kl je bila prav tako te dni torpedi rana ln potopljena.
Potopljena nizozemska ladja
Buenos Aires, 19. jim. s. V bližini Payara de Rio Chacho so nemške podmornice potopile 1400toisko nizozemsko tovorno ladjo »Eloro«, ki je bila v anglosaški službi. Brodolomci so se rešili na varno z nekim kolumbijskim parnikom. Pripovedovali so. da je bila njihova ladja potopljena z granatami.
Pristanek angleškega letala na Portugalskem
Lizbona, 19. jun. s. Ob južni obali Portugalske blizu Olhaja je pristalo angleško dvo-motorno letalo, ki mu je zmanjkalo bencina. Vseh pet angleških letalcev so prepeljali v O lha j o.
V milanski Scali in na slavnem pokopališču
Milano v inni ju
Se tisti večer me je profesor zvabil v slovito, po vsem svetu znano opero Scalo. Tesno mi je bilo, ko sem vstopil v velikansko operno poslopje. Mnogo sijaja in bleska! Lože vse v rdečem baržunu, pod stropom lestenci. Sedla sva v ložo in videl sem, kako je prihajala elita v opero, ko da stopa v svetišče. Mnogo elegantnih toalet, mnogo lepih dam, na splošno pa vtis: umetniško zrela publika. Pozornost zbudi kraljevska loža z grbom in krono, predvsem pa me je presenetilo, ko so jo zasedli nemški in italijanski ranjenci in invalidi.
Na sporedu je bil Verdijev »Otelo«. Verdijeva muzika vedno osvaja, a kar doživi.? v Scali, ostane trajno v spominu. Tu sem prvič poslušal svetovno znane veličine, predvsem Lauri Volpi j a, tenorista, kakršnih se malo rodi, in Marijo Caniglia, poleg tega pa še celo vrsto drugih zvezd in veličin, ki jih ne utegnem naštevati po imenih. Dirigiral je slavni Gino Marinuzzl.
Ob višinskem izvajanju Verdijeve opere se pogrezaš v nov svet poezije, blaženstva in razneženosti. Ko sem po predstavi zvedel od profesorja, da zaposluje Scala 120 profesorjev glasbe in da vzdržuje 3600 osebja, sem kajpada brž pomislil na Ljubljano in si voljno priznal, da ljubljanska opera pri svoji skromni intimnosti dela čudeže.
Bleščoba v operi mi je vid jemala, ko pa sva stopila na cesto, je bila gluha tema, vse hiše zatemnjene. Izpočetka se še prestopiti nisem upal. Pred opero je bila procesija avtomobilov, svetili so le za majhno spoznanje, z brzino pa odvažali gospodo. Avtomobili so se redčili, plebejci smo se pa zrinili v tramvaje.
Preveč bleščečega lepotnega bogastva sem doživel tisti dan, duša ga ni bila vajena in vajene ga niso bile oči, zato nisem mogel zaspati. Glava mi je bila težka, misli so bile nemirne.
Za drugi dan sem tisto noč sklenil, da si odpočijem. In ko me je v zgodnjih dopoldanskih urah profesor povabil, naj si ogledam muzej in pokopališče, siem. ga prosil, naj mi ta dan kar lepo prizanese, kajti moja plebejska glava s tako naglico ne more vsega dojemati. Hkrati mi pa ni šlo v račun nasprotje — muzej in pokopališče. Profesor se mi je nasmehnil, kakor bi hotel reči: saj te razumem, tudi malo zabave bi bilo dobro. In se je za tisti dan poslovil. Res sem si tisti dan temeljito odpočil, zvečer pa ogledal revijo baleta, mode, vitkih in prožnih stasov, nasmejanih obrazov, črnih oči in las, za kar imam nekaj smisla. Odnesel sem vtise, lei sem jih zmerom vesel, kadar pomislim na Milano. Tako me je razgibalo, da se mi je zahotelo po pošteni razigrani zabavi v kleti znanih »Treh mušketirjev«, čeprav o Du-masu nisem zasledil prav nič grozodejstev in divje romantike, pač pa na mernike ve-selosti, nekaljene zabave in iskrenosti. Tisto noč sem potem sanjal o črnih očeh — o črnih laseh.
Tu je zbirališče vseh narodov In
vseh stanov. Svet nepoznavajoči Ljubljančan, ki je vajen skromnih mer, si tega prav predstavljati ne more, da bi pa Ljubljana kdaj kaj takega ustvarila, o tem zaenkrat ne moremo sanjati.
S samimi pisanimi vtisi sem zapustil sladki labirint in se poslovil od dveh domačinov, ki sta se tudi zatekla v to mednarodno zatočišče In zdaj iz živega kričavega vrveža — na pokopališče, kjer počiva milanska aristokracija. To je velika galerija italijanske skulpture, tu je koncentrirana likovna umetnost izbranega okusa in prefinjene estetske izraznosti. Tu človek nehote pozabi na smrt, preveč ga omamljajo umetnine, ki vsaka zase razodeva novo kraljestvo lepote in čuvstve-nosti. Dolgo je 624 m m 400 široko. — Na tem prostoru je kakih 40.000 dragocenih spomenikov. Samo za prostor na tem pokopališču plačujejo od 40.000 do 200.000 lir, kje pa je nagrobnik! Ob pregledu na to pokopališče sem si vsaj nekoliko mogel predstavljati bogastvo milanske aristokracije. Nekaj posebnega je že
KRST
—	Povejte mi, nevesta, kaj je neogibno potrebno za zakrament svetega krsta?
—	Prosim, otrok, gospod župnik!
ESKIMI
—	Zakaj se pa jokaš, fantek?
—	Ah, igramo se raziskovalce severnega tečaja in jaz sem Eskimo, pa bi moral popiti vse ribje olje, ki ga je dal zdravnik našemu Pavletu.
vhod sam. Zgrajen je bil v mavriškem slogu leta 1866. (arhitekt Maccichini). Milansko pokopališče že dolgo slovi med najlepšimi na svetu.
Naj v kratkim potezah označim nekaj mojstrskih spomenikov. Kipar Arrigo Mi-nerbi si je zamislil nagrobnik s kipom sv. Frančiška. Svetnik v bronu, nadnaravne velikosti, stoji v arkadi, okrog njega so r-a zbrane ptice vseh vrst in ga poslušajo, ko jim čudodelnik pridiguje. 2e zamisel je ljubezniva, izvedba pa edinstvena.
Svojski je spomenik, ki simbolizira delo. Dva vola sta vprežena v plug, oba v bronu in naravni velikosti, orač in poganjač zraven, poleg teh je pa ogromen lik Ame-rikanca, ki je z delom postal mogočen in bogat. Kip je izdelal kipar Butti. Eden najlepših spomenikov kiparja. Novo pa je v obliki templja, v katerem stoji Krist. Nadalje zbudi pozmost spomenik s križem, ob katerem sloni na koso se opirajoč starček, ki so mu odrekle moči in se je zatekel pod križ. Pretresljiv je spomenik, ki nam pred-
stavlja moža v smrtni borbi in nm umi-jočemu daje žena poslednji poljub. Spomenik je iz belega marmorja, izdelal ga je pa kipar E Quadrelli.
Edinstven je spomenik, ki predstavlja zadnjo večerjo v skulpturl z vsemi dvanajstimi apostoli. To je delo slavnega današnjega kiparja Castiglionija. Značilno je, je Kristus brez brade in da je Iškariot na desni strani, edini v realni podobi, dočim so drugi simbolizirani in idealizirani za današnjo dobo. Da si vsaj približno zamislite veličino spomenika, bodi povedano, da je stal štiri milijone lir.
Se in še bi mogel navajati spomenike slavnih kiparjev, pa se beseda ustavlja in ne pove tistega, kar doživite ob umetninah samih
Obhodil sem vse pokopališče, obstal pred tem in onim spomenikom in neprenehoma mislil na dvoje: na veličanstvo smrti in na veličanstvo umetnosti. S tem občutkom sem se vrnil iz Milana. Mnogokrat še mislim nanj.	Jaroslav Štoviček.
Javni nasadi in občinstvo
Ljubljana, 19. junija Gospod urednik! Vsak dan sem z otroki v Tivoliju in spadam torej med tisti del občinstva, ki je pri tem javnem nasadu najbolj prizadet in ki ga najbolj izrablja. Naj torej še jaz povem svoje mnenje k članku v vaši nedeljski izdaji: Gotovo nihče ne more odobravati trganja cvetlic ali celo zelenjave iz gredic, lomljenja vej ali uničevanja klopi in ograj. Kar pa se tiče posedanja in ^valjanja« po travi, je stvar nekoliko drugačna. Dejstvo je namreč, da je v Tivoliju dosti premalo klopi oziroma so na neprimernih krajih. Matere z otroki ne posedamo rade na glavni promenadi, ki ni v poletni vročini nič drugega ko prašna in zdaj tudi prometna cesta. Da so tudi drugi tega mnenja, dokazuje prav prestavljanje klopi, proti kateremu se vaš član-kar razburja: Ljudje ne sede radi v vročini in prahu vsem na pogled, temveč rajši v senci, v zelenju in na bolj skritih krajih. Občina naj bi to željo upoštevala in sama premestila več klopi z glavne promenade v stranske poti, potem bo nemara tudi samovoljno prestavljanje nehalo! V vsem delu levo od železniškega prehoda na primer, kjer je bilo vsako leto 10 do 12 klopi, je letos nekaj starih lesenih klopi, ki so nevarne za obleko in še bolj za otroke. Včasih pa tudi pri najboljši volji sploh ni najti mesta. Kaj nam torej preostane drugega, kakor da posedamo po travi? Menda ni pričakovati, da bi po cele ure stale v Tivoliju. Ce bomo imele klopi, bo-
mo rajši sedele na njih, saj je bolj udobno in bolj zdravo.
Prostora za otroke je bore malo. »Otroški raj« se nam obeta, a šele ureja in je zaradi dela tam še manj prostora kakor sicer. Travnik ob njem, ki je bil sicer otrokom na razpolago, je zdaj njiva. Razen tega je še prostor desno od prehoda tik ob železnici z njenim ropotom in sajami in s popolnoma nezavarovanim bazenom. Letno gledališče, sicer res z nekakim kupom peska — edinem v vsem Tivoliju! — je daleč od rok in je vse popoldne v senci, opremljeno pa je z eno samo klopjo za matere. In poti med nasadi, kjer se lahko otroci igrajo samo s cestnim prahom, po katerem ljudje hodijo, pljuvajo in mečejo nanj ogorke; če skačejo, se zaletijo prej ali slej v dostojne sprehajalce, če se žogajo, jim zleti žoga v nasade — kaj naj vendar delajo? Končno ni pričakovati od otrok, ki nimajo nikjer možnosti skakati ln se izletati, da bi v Tivoliju samo posedali po klopeh ali pa se »dostojno« sprehajali. Kakor so lepi negovani nasadi in so koristne grede z zelenjavo, je potreben tudi prostor za otroke, ne čez nekaj let ampak sedaj! In ker ga nimamo, moramo matere prositi za razumevanje ne le za njisade, temveč tudi za otroke. Kajti kakor so nasadi in grede važni, so zdravi otroci važnejši. In otroci, ki ne morejo tekati po soncu in zelenju, ne bodo dolgo zdravi!
Mati.
Sevastopolj se uporno brani
Beograjski nemški dnevnik v daljšem poročilu opisuje borbe za rusko črnomor-sko mornariško oporišče Sevastopolj, ki je PK) splošnem mnenju vojaških, strokovnjakov eno izmed najbolj utrjenih mest in ki ga Rusi obupno branijo.
Kakor je vrhovno poveljstvo nemške vojske v svojem poročilu že objavilo, je bila zavzeta utrdba Stalin pred Sevastopoljem šele po večdnevnem obstreljevanju težke artilerije in s sodelovanjem zračnega brodovja. Utrdba je samo v enem dnevu dobila štiri polne zadetke najtežjega kalibra, s čimer je bila polovica njenih topov onesposobljena za nadaljnjo borbo. Po tem uspehu artilerije so 13. junija v zgodnjih jutranjih urah oddelki saške pehote in he-senskih pionirjev v naskoku napadli trdnjavo in jo po ogorčenem boju zavzeli, medtem ko je artilerija s topovskim ognjem preprečevala sosednjim bunkerjem, da ne bi s flankiranjem motili napadalcev.
Na drugem delu sevastopoljskega bojišča je bilo v teku istega dne s polnimi zadetki uničenih 6 bunkerjev, protiletalska baterija in nek oklopni stolp. Sosednji močno utrjeni položaj je bil po neprestanem topovskem obstreljevanju tako razdejan, da je s svojimi streli lahko odgovarjal samo še eden izmed sovražnikovih topov. Neka druga napadalna skupina je v nepretrganem boju, ki je trajal vso noč, pregnala sovražnika z dobro utrjene višine. Boji za posamezne utrdbe so v polnem teku in so vsi sovražnikovi protinapadi bili s krvavimi izgubami zavrnjeni.
Nemško zračno brodovje ves čas z močnimi silami podpira napade kopnih sil proti utrjenim postojankam Sevaš topola. Nešteta oklopna vozila so bila z bombnimi zadetki uničena, medtem ko so bojna in strmoglavna letala uničevala topniške postojanke in onesposobila številne baterije. Močno utrjeno obalno topništvo je bilo
prav tako priljubljen cilj za nemške bombnike. Polni zadetki so razdejali oklopne stolpe kakor tudi betonske bunkerje ln druge utrjene topovske položaje. Nemški letalski oddelki so vztrajno napadali zbirališča čet in skladišča, ki jih je vse polno v rovih pod skalnatim terenom
Čeprav je sovražnik ugodno oblikovano ozemlje, ki je v veliki meri pogozdeno in prepreženo z neštevilnimi jarki in pečinami, utrdil še z najmodernejšimi obrambnimi napravami, betonskimi bunkerji, kaze-matami in v skalo vsekanimi topovskimi postojankami ter ga ojačil z minskimi zaporami, da je Sevastopolj okoli in okoli obdan na prvi videz z neosvojljivim obrambnim obročem, se je nemškim četam doslej posrečilo zavzeti nad 700 utrdb in zapleniti mnogo topov, tankov in drugega orožja, končuje nemški vojaški dopisnik svoje poročila
KULTURNI PREGLED
Giacomo Leopardi
i.
Okrog poezije in miselnega sveta velikega pesnika bolesti Giacoma Leopardi ja se zbirajo v posvečenem čaščenju enako rahločutne, iz svojih posebnih razlogov nezadovoljne, trpke, hamletski omahujoče duše, kakor je bila Leopardi jeva. Boiesit je večno in neizprosno nisprotje človekovi potrebi sreče: pogost opomin in nedvoumno svarilo, ki nais spominja mrzle resničnosti življenja, trde zakonitosti narave in večne napetosti med hrepenenjem, iluzijami z ene strani in brutalno stvarnostjo z druge. Vsekdar je biila najvišja umetnost človeške duše v tem, da je spreminjala negativnost bolesti v življenjski posiitivum, potegnila iz njene prvm-sko težke im mrzle zavesti višjo, življenje povzdigujočo duhovno toploto, ki označuje sleherni pravi heroizem in ki pri umetniško tvornih ljudeh zori velika stvarjalna dejanja. Toda pot do tega najvišjega obvladanja duše je sila naporna. Zato pozna premagovanje bolesti s pozitivnimi dejanji ali z umetniškimi stvaritvami razne stopnje. V poeziji jih kaže na primer razlika med tragikom. ki je dal spoznanju bolesti očišču-jočo katarzo, in med elegikom. ki zapušča v dušah trpko sled sočutja alli zavest ideatine sorodnost' v življenjskih čustvih. Kaže jo nadalje razloček med melanholikom, ki išče v umetniških izrazih sredstva za izpoved, za olajšanje svoje notranje napetosti, svojih bojazni in drugim ljudem neumljivih muk, ter pesimistom, tem razumsko usmerjenim napadalcem življenja, ki predvsem kritizira in ironizira nairavo, človeka in dostikrat samo božanstvo.
Giacomo Leopardi je eden največjih pesnikov bolesti, kar jih pozna ne le italijansko, marveč vse evropsko slovstvo V njegovem delu, ki je bilo od začetka do konca odraz pesnikove velikodušne in žlahtne, toda od osebne usode in telesnih bolečin spačene in za mračen e duše, sta združena elegik in pesimist: človek, ki toži, in človek, ki obtožuje. Recanaitski grof ni imel moči, da bi se iz kroga, v katerem je bila bolest pekoča muka, nemoč, zahrbtna sovražnica osebnega življenja, dvignil v tiste višje kroge, kamor prenašajo bolest heroji, svetniki in vodilni tragedi — v kroge, kjer postaja odkupnina za véliki duhovni smoter ali vsaj za. močno stvari* eljsko de jan i e, pa na j bo to Sofokle jeva tragedija. Michelangelov kip alla Beethovnova simfonija. Elegično in pesimistično nastro j eni duh Giacoma Leopardi-ja je ustvaril nekatera najvzvišenejša pričevanja o človeški, nepremagani. neugnano tleči bolesti, ki nam je v težavah življenja bližja in umiljivejša, ker je podobna naši. Vse Leopardi j evo delo je prežeto s tonom elegije, ki prehaja ponekod v idilo, se po-vzpenja v nostalgično domoljubno pesem, v nežni hrepenenjsiki motiv neuslišane ljubezni, drugod pa obtožuje in razčlenja kakor Schopenhauerjeva filozofska misel ali kakor Byronov demonični duh z zanikavanjem in ironijo premaguje svoj «dégout de vivre«.
Pričujoči profil osebnosti in dola Giacoma Leopardija je nastal ne le zaradi sorodnega odnosa do življenja, marveč tudi zato, ker se Leopardi v slovenskem slovstvenem svetu le redkokdaj omenja. Ta sodobnik Prešerna, Puškina, Mäche, Mickiewicza, Bal-
zaca, Hugoja je v italijanski slovstveni kritiki ena najbolj obravnavanih pesniških osebnosti. Luigi Tonelli, pisec odlične knjige «Leopardi« (1937), začenja svoj spis z besedami: »Lahko bi se zdelo drzno ali nepotrebno še pisati o Leopardiju po vsem tem. katr je bilo objavljeno v teku vsega stoletja.« In zares: leopardiana bi utegnila napolniti knjižnico. Vzlic temu izhajajo še vedno nove biografije in študije; izmed najnovejših omenjam Saponarovo (1941). So to knjige proučevanja in knjige kulta. Oboje ustreza pomenu Leopardi j a za ital i jansko slovstvo prejšnjega stoletja in odmevom njegove poezije in esejske proze, ki segajo
v	naše dni. — Piscu ie bila pri tem skromnem delu vodnik Tone!! i j era metodično prav dobra in kljub vsej znan s-1 veni višini človeško topla knjiga, poleg zvezka Leopardi j evi h »Cainti«. izbora njegove pro®e in izbora »Zibaldona«, ki kažejo sledove čitanja in uživanja v urah. ko je bil Leopardi več kakor samo avtor neke knjige in knjiga več kakor samo čtivo.
II.
Giacomo Leopardi se je rodil 29. junija 1798 v Recanati ju, starem, na hribu ležečem mestu, od koder se odpira pogled na vršace Apeninov, prav kakor na sinjo daljavo morja, ki je pozneje vzbujalo v pesniku hrepenenje po neskončnem. Potekel je po očetu iz rodbine grofov Leopardijev, po materi iz rodu markizov Antici, dveb rodbin, ki sta segali s svojimi izročili v srednji vek. V Recanatiju so i,moli grofje Leopardi grad, čigar »tolp, grajska um. vrt hi debeli, ječi podobni zidovi so zapustili v Giacomo-
vi	poeziji neizbrisne sledove V rodbini je vladalo težko, mučno ozračje. Oče Monaldo je bil starokopiten aristokrat. po mišljenju izrazit reakcionarec. ki j« ce]0 no«! kroj starih vitezov, da je pokazal, kako zaničuj»
Kak bi Ml svet brez prahu?...
Poletje prinaša med raznimi všečnimi stvarmi tudi nevšečne. Med zadnje štejemo — prah. Naravoslovec dr. H. Dekker pa si je zastavil vprašanje, kakšen bi bil svet. če bi ne bilo te. postavimo, ne še najhujše in vendar sitne naravne »nadlege«? Z dnigimd besedami: razmišljal je o vlogi prahu v priredi.
Da ima tudi na videz čist zrak vedno kaj prahu in ne ravno malo, pričuje pogled na prostor v sobi, kjer skozi temno zaveso pada sončni žarek. Prah se nam zdi v največji meri odveč, zdravniki so zaradi njega nejevoljni, kišne gospodinje ga na tihem preklinjajo itd. In vendar — brez prahu bi bila podoba sveta dokaj drugačna. Če bi ne bilo prahu, bi ne bilo ničesar, kacr bi
mo&o sooča« žarke pcetreči. tako rekoč pogoltniti, upogibati, lomiti, odbijati, odražati (vsaj ne v toliki meri). Vse, kar bi ne bilo naravnost obsinjeoo od sonca, bi ležalo v globoki team: jarka svetloba m črne sence bi se meojav»!« *kom: brez prehoda. Nebo bi imelo tudi podnevi strašljivo črnomodro barvo. Sonce bi ne zahajalo zvečer kot prijetno lep« rdeča ognjena krogla, marveč bi žarelo tudi na zatonu tako kakor opoldan nad našimi glavami Takoj po sončnem zahodu bi brez zarje nastopila najgloblja nočna tema. Zaradi neublaženega žaren;a sonca bi bilo treba oči in kožo posebej zavarovati pred pogubnim učinkom tako močne svet-
'obe.
Odsotnost prahu pa bi imela še druge posledice. Izhlapevanje morja bi bilo mnogo močnejše. V zraku bi plavale silne množine vodnih hlapov, vendar bi ne bile vidne, kakor so sedaj oblaki. Silna zračna vlaga li se takoj sproščala kot rosa. brž ko bi nastopilo najmanjše ohlajenje, in sicer ne ia-mo ponoči, marveč tudi podnevi v senti. Vse bi bilo poškropljeno od večne, neogibne rose, ves svet bi hii Vlažen. Tudi ljudje bi bili stalno mokri, če ne bi stali prav na soncu. To lahko človek prenese samo kdaj pa kdaj (v alpskih višinah, kjer je v ozračju res malo prahu, se zgodi to večkrat), toda trajno bi tako stanje po talo neznosno.. Zaradi tega bi ne bik> las. Kosmate živali bi bile prav tako nemogoče kakor peniate. Tudi žuželke bi ne mogle letati; čebele in metulji, ki letajo od cveta do cveta, bi ne bile mogoče v svetu brez prahu. Rastlinsko živstvo bi se bilo moralo razviti dokaj drugače; v te; vlagi bi mnoge rastline, zlasti še cvetlice, izgubile možnost obstoja.
Človeška koža bi seveda ne kndla sedanje podobe. Predvsem bi jo morala narava zavarovati pred premočno svetlobo, pred preveliko toploto, pred pretirano vlago in prenaglim izsuševanjem, pred mokroto. Znoj-nice v koži bi bile odveč. Zdi se ceto, da bi bilo življenje v tako urejenem stvarstvu nemogoče, zakaj razlike v temperaturi bi bile zaradi premočnega ogrevanja podnevi in prevelike ohladitve ponoči tako velike, da se na znotraj teh meja ne bd moglo razvijati življenje.	. , . , . ,
Prah, ki s svojimi neštetimi dolci obdaja zemljo kakor neke vrste blagodejna tančica, potemtakem ublažuje premočne kontraste ki ureja sa-etlobo in toploto tako, kakor je ugodno stanju življenja na zemlji. Zaradi tega je tolikanj zaničevani prah sila važna naprava: eden izmed vzdrževalcev življenja in narave. Kdo bi mu bil zlepa prisodil tak pomen! Naravoslovec, ■ ki ume bolje kakor navadni ljudje brati v veličastni knjigi narave. je spoznal tudi vlogo prahu m je s fantazijo uganil, kako bi bilo na svetu, če bi ne bilo prahu. Morda nas to ne bo potolažilo, ko se bo prihodnjič dvignila na cesti plašit prahu in nam nadležno silila v obraz; toda ved imo. da ;e življenju dostikrat potrebno manjše zlo, če noče postati žrtev mnogo hujšega zla. Zato »vsakemu gospodu njegovo čast«, pa tudi — prahul...
Kočljiva zadeva
—	Oprostite, gospod, to je moj zavojček! je rekla prikupna mlada gospa v tramvaju gospodu, ki je sedel ob njej ln je pravkar hotel izstopili.
_ Oprostite, mülostljiva, zavojček je
moj, je odgovoril gospod jako ljubeznivo in se odkril.
—	Oprostite gospod, to je nekoliko drzno, zavojček je moj, se je ogoräla mlada gospa.
—	Obžalujem, ampak kar je res, je res, zavojček je moj.
—	Cujte, gospod, to pa presega vse. Bomo koj videli! Pozivam vas, da nadaljujete vožnjo, ali pa da stopiva k stražniku.
—	Prosim, rad se še popeljem v vaši družbi, ampak zavojček je moj.
Tramvaj je bil poln ln nikomur se ni ljubilo izstopiti. In vsi so napeto sledili, kako se bo ta reč razvozijala. Mlada dama niti ni imela občinstva na svoji strani, ker je bila preveč razburjena ta ogorčena. Gospo! pa se je prekanjeno smehljal in je bila njegova zmaga očitna. Vsi so bili prepričani, da je zavojček njegov. In vendar! Mlada dama si ga gotovo ne bo lastila kar na lepem. Kako torej? Ko sta se mlada gospa in tuji gospod merila z očmi, je neki starejši gospod salomonsko menil;
—	To vendar lahko doženemo, čigav je zavojček. Kaj pa je v zavojčku?
—	Ce jaz povem, potem bo pač on tudi vedel, je nekam tiho odgovorila gospa.
—	Dobro, bom pa jaz izdal del vsebine, toda vi morate izdati drugi del, se je smehljal gospod. *
Mlada gospa je ostrmela. Lej ga, kako neki ve, da je več stvari v zavoju! Mar jih je otipal? In že je gospod začel naštevati:
_ Škatlica sardin.	. ,
Ona je osupnila. Saj je vendar vedete, da je zavojček njen! In da bi to doka-^ia, je pristavila:
—	Košček sira.
—	Vrečica keksov, se je smehljaj on.
_Košček čokolade, je dahnila ona.
—	Pol kile češenj.
_Zavojček osoljenih mandljev, je izdala ona,	^ x „ ,
Pozornost je bila napeta. Čudna reč. Kaj storiti? Čigav je zavoj? Tramvaj je hitel dalje, nihče ni izstopil. Mlada gospa je prosila:
—	Takoj moram Izstopiti, dajte mi, prosim, moj zavoj.
Tedaj je rekel tujec:
—	Gospoda, razodenem vam vso zadevo. Jaz sem jasnovidec ln sem hotel na ta način pokazati svojo umetnost. Zavoj je resnično last mlade dame. Medtem ko sem jaz trdil, da je zavoj moj, je dalha mislila na vse tisto, kar je v zavoju. Tako sem lahko sproti uganil njene misli in razodel, kaj vse je v zavoju. Ce želi kdo izmel vas mojo posetnico — prosim! Sprejemam dnevno od 15. do 19. ure v sobi štev. 15 v hotelu X.
Mlada dama je bila tako presenečena, da je prva segla po posetnici. Seveda so tudi vsi drugi sprejeli jasnovidčeve vizitke. Tisti stari gospod, ki se je bil prej oglasil s salomonsko sodbo, je rekel:
—	Takega tiča bi se izplačalo dandanes stalno imeti pri hiši!
Jasnovidec se je vsem skupaj lepo priklonil ta se vrnil v mesto. Odpirala se mu je rožnata bodočnost Ljudje bodo kar drli k njemu! Saj, kdo pa vé, da je stal ob mladi dami v trgovini, ko je nakupovala izbrane stvari za nocojšnjo večerjo.
Ivan Lokar f
Ljubljana, 19. junija Umrl je g. Ivan Lokar, nadučitelj v pokoju, eden izmed najstarejših naših vzgojiteljev. Poznala i ga je širša slovenska javnost Tudi v »Jutru« smo nekajkrat imeli priliko, da smo pogledali v dolgo in plodovito življenje tega odličnega slovenskega šolnika, ki sta ga odlikovala kremenit značaj in dosledna zavednost Sele poldrugo leto je tega, kar sta zakonca Lokarjeva praznovala znamenit družinski praznik, redek med Slovenci pa tudi med drugimi narodi: biserno poroko. Gospa je kmalu nato umrla. V najusodnejši dobi, ki jo preživlja človeštvo, pa se je tudi sivolasemu Ivanu Lokarju na pragu devetdesetletnice dopolnila mera let in bo v soboto popoldne ob pol 17. uri poroma! iz grajske kapelice na Kodeljevem na pokopališče pri Božjem grobu.
Pred dobrimi 63 leti je prišel v Stari trg pri Poljanah ob Kolpi v Beli Krajini mlad učitelj. Preživel je mlada leta v Ljubljani in ko je peš romal čez Tančo goro na prvo službeno mesto, si pač ni mislil, da ga bo Bela Krajina priklenila za pretežni del njegove službene dobe. Cez dve leti je 26 letni učitelj Ivan Lokar po-vedel pred oltar sosedovo hčerko, 17 letno Marjetico. Po poroki sta se preselila v Črnomelj. Z vzgledno složnostjo sta premagovala ovire in vzgojila svojo družino kar najlepše. Sest let sta bivala v Črnomlju, ki je bil tedaj skoraj še ves lesen. Potem sta se preselila na novo šolo v Dobličah, v poslednjo kočevsko vas. Tu sta preživela nad 20 let in zvesto pošiljaja odraščajoče otroke v mestne šole. Nekaj dni pred prvo svetovno vojno je bil g. Lokar postavljen za nadučitelja v Hrušici pri Ljubljani. Prilika za šolanje otrok je postala ugodnejša. Toda svetovna vojna je kmalu potegnila v svoj metež vse tri sinove, oče pa je pod silo razmer prostovoljno stopil leta 1916. v pokoj. Preselil se je v ljubljansko predmestje in zaživel prijetno domače življenje, tembolj, ker so se tudi sinovi vrnili zdravi iz vojne in zavzeli ugledne položaje v našem javnem življenju.
Ivan Lokar je do sive starosti ostal ne samo skrben družinski glavar, marveč tudi velik ljubitelj prirode. Imel je za seboj mnogo mičnih lovskih doživljajev, saj je zahajal v gozd, dokler ga ni zadela nesreča, da si je na poledici zlomil nogo. Družinska sreča nadučitelja Ivana Lokarja je bila tako popolna, da bo ostala za svetel vzgled Gg. sinom in gospema hčerkama izrekamo tudi mi odkritosrčno sožalje, gospoda Ivana Lokarja pa bomo trajno ohranili v častnem spominu.
spremembe prihajajočega časa. Bavi! se je tudi z literaturo, pisali razne traktate in izdajal nekaj časa listič »La voce della Ragione«, ki pa ga je dal papež ustaviti, gotovo ne zato, ker bi prihajal navzkriž z nauki, marveč najbrž zato. ker mu niso ugajale nekatere preveč poudarjene tendence recanatskega grofa. O Leopardijevi matsri so ostala pričevanja, ki so dala zlasti nekaterim piscem povod, da jo prikažejo kot pionstrum bigotne in brezsrčne žene. ki ni marala ali ni mogla pokazati otrokom niti trohice ljubezni in nežnosti. Tonelli je to podobo nekoliko ublažil, vendar je še vedno dovolj neprikupna in sd lahko mislimo, koli-kanj je Giacomo v svojih mladih in poznejših nesrečnih letih pogrešal materinega srca in dobrotnega razumevanja. Ce pravijo o materah, da smejo pretiravati v občudovanju ali vsaj v veri v svoje otroke, se zdi. da recanatska grofica ni razumela svojega sina niti tedaj, ko je po njegovi smrti vsa italijanska duhovna elita obžalovala izgubo velikega talenta. Grofica Leopardi je ostala zakrknjena pobožnjaska ženska, oboževalka strogega rodbinskega reda in sovražnica vsakega čustva, ld ni bilo pod kontrolo pobožne m Bogu vdane zavesti.
Rodbina recanatskih Leopardijev je bSla že močno obubožana, vendar to ni motilo Giacomovih otroških let in tudi ne poznejše vzgoje, ki so jo opravljali domači vzgojite! ji-duhovniki. Giacomo se je odlikoval po nenavadni duševni bistrosti, silni inteligenci. bleščečem spominu, ognjeviti fantaziji m neubranljivem nagibu za duševno življenje. Ta izredno občutljivi in nemirni duh je bffl zaprt v krhko, slabotno telesno posodo; napetost med duhom in vofljo z ene in telesom, ki je sililo v deformacija v bolezni, v razkroj z druge strani — ta napetost tvori osrednji živec Leopardijeve
usode, največji zapletljaj njegove življenjske drame. Od štirinajstega leta dalje se je Giacomo sam obrazoval in duševno likaL Medtem ko so ga domači učitelji izurili v italijanščini in latinščini in v drugih vednostih, se je potlej sam naučil grščine in he-brejščine tako. da je lahko ne samo bral. marveč tudi pisal v obeh jezikih; prav +ako se je dodobra naučil francoščine, španščine in angleščine. Pri študiju, ki se ga je mladi Leopardi polotil z resnično in nepremagljivo strastjo, mu je mnogo pomagala obilna grajska knjižnica, v kateri so bili zastopani v največjem številu klasiki in humanisti in se Je še pam nož evala s pridobitvami iz d/usib grajskih knjižnic, ki so bile prav tedaj poceni naprodaj. Leopardi je pri tem študiju docela pozabil na svoje krhko telo. In njegova majhna, drobna postava z rahitičnim okostjem se je začela grbiti ter je dobila tisto pok večerno oblika ki je potlej dajala občutljivemu pesniku žgoči pečat telesne za-znamovanosti hi odprla temno brezno nepopravljivega gorja v njegovi duši. 2e tedaj se je začelo telesno propadanje, ki se je stopnjevalo s s>vojimi bolezenskimi zapletljaj i vse do zgodnje smrti
Razvoj njegovega talenta je kazal čudovite poteze. Vzporedno z učenjem in s pridobivanjem presenetljive eruditi je je začeli pisati, že kot 11 letni deček je sestavil prvo bibliografijo svojih spisov, seveda še neobjavljenih. V trinajstem letu je bil že pisec dveh tragedij, vrhu tepa je sipisal razpravo iz zgodovine astronomije. Ko mu je bilo 16 let, je sestavni v latinščini jezikoslovni . traktat »Porphvrii de vita Plotini...« dalje »Commentarli de vita et script is Rhetorum« ne še neka j drugih učenih spisov, ki bi bili dostojni profesorja klasične filologije. S 17. letom je prevedel med drugim »Bairtracomio-machio«. odlomke Odiseja in Eneide ter
KAJ VEM? KAJ ZIMAMI?
114.	Kolikšen del zemeljskih prebivalcem približno pripada krščanskim veroizpovedim?
115.	S koliko besedami razpolaga približno povprečni izobraženec?
116.	Kje ležijo otoki Aleuti?
117.	Ob kateri reki leži mesto Harkov ?
118.	Ali veste, za koliko bi se približno dvignila gladina največjega evropskega jezera, Bodenskega jezera, Ce bi vanj potopil vse človeštvo?
*
119.	Ali ste v geometriji kaj doma?
Potem nam odgovorite na to vprašanje: V kroglo poljubne velikosti lahko včrtamo poljubno število pokončnih stožcev. Kateri med njimi imajo največji osni presek in
največjo prostornino?
*
120.	Svet od zgoraj.
Za preizkušnjo razboritosti mladih ljudi so si izmislili v Ameriki vsakovrstne metode, ki dišijo že po igračkanju. Tako so na neki šoli predložili deklicam, ki so se nameravale posvetiti večinoma gospodinjstvu, zgornjo sliko. Predmeti na njej so bili narisani v strogem pogledu od zgoraj, brez sleherne perspektive in senc. šlo je samo za takšne predmete, ki jih ima človek tako rekoč vsak dan v rokah ali vsaj pred očmi. Navzlic temu je le malokatera izmed deklic uganila, kaj je slika prav za prav predstavljala. Preizkusite svoj opazovalni dar sedaj še vi.
*
121.	štedljivost do skrajnosti.
Neki kadilec je bil tako štedljiv, da je zbiral dosledno ostanke svojih cigaret, samo da bi si mogel iz njih zvijati nove cigarete. Tako je nekoč razpolagal z devetimi cigaretami. Vprašanje: Koliko novih cigaret si je lahko zvil iz njihovih ostankov, če računamo, da je potreboval za vsako tri čike?
*
122.	Začarani križ
V spodaj naslikani križ postavite še števila 7, 9, 11, 17, 19, 27, 29, 35, 37 in 39 tako, da vam da vsaka izmed srednjih navpičnih in vodoravnih vrst (vrste po 4 polja) vsoto 92. Isto vsoto vam morajo dati tudi srednja štiri polja, a vsota vseh števil v zunanjih osmih poljih naj bo dvakrat večja, t. j. 184.	4
	5		
			
			
		41	
»a«, da je zvonec nekega kolesarja ugta-šen aa »es« in da brnijo turbine elektrarne v »cisu«. Iz odprtega okna je slišati klavirsko igro. Naš mož malce prisluhne in pravi: »Skladba v f-molu, toda klavir je na žalost uglašen skoraj za četrt tona prenizko«. — Takšen absolutni posluh ni vedno dar, ki bi se ga moral glasbenik veseliti. Posebno igralci n^ godala in pevci pridejo zavoljo svojega profinjenega akustičnega čuta neredko v neugoden položaj, če kakšen instrument ali orkester ni uglašen točno na pravi temeljni zvok. Absolutni posluh je nekaj prirojenega, a se da s stalno vajo v veliki meri privzgojiti.
107.	Zaporni ogenj je posebna vrsta streljanja, pri katerem sodeluje težko topništvo, in metalci min s težkimi in lažjimi stro[f\iicami proti določenerAu zračnemu prostoru ali ozemlju, da preprečijo sovražniku napredovanje ali pa da mu otežijo umik. Združene sile tega orožja lahko dosežejo velikansko stopnjo, tako da mu utegnejo odrezati n. pr'. vsak dovoz in ga odločilno oslabiti za poznejše lastne napadalne akcije. Zaporni ogenj more biti seveda le tedaj popolnoma učinkovit, če je tudi sodelovanje poedinih baterij popolno.
108.	Ikozaeder je geometrično telo z 20 enakostraničnimi trikotniki.
109.	Po novejših raziskavah živi rastlinstvo še 200 m pod morsko površino.
110.	Dolžina 100 m se imenuje hektome-ter.
111.	Za ljubitelje geometrije.
Največjo ploščino ima krog. Med vsemi trikotniki z istim obsegom ima največjo ploščino enakostranični trikotnik, med vsemi četverokotniki z istim obsegom kvadrat, med vsemi peterokotniki pravilni petero-kotnik (to je peterokotnik z enakimi stranicami), itd. Ploščine rasejo s številom stranic, tako da ie ploščina enakostranič-nega trikotnika manjša od ploščine kvadrata z istim obsegom, ta spet manjša od ploščine pravilnega šesterokotnika z istim obsegom, itd., krog pa lahko smatramd za pravilen mnogokotnik, ki ima neskončno število stranic. V našem primeru meri po-edlna stranica enakostraničnega trikotnika 20 cm, njegova ploščina 173 štirjaških centimetrov, stranica kvadrata je 15 cm, njegova ploščina 225 štirjaških centimetrov, stranica pravilnega šesterokotnika je 10 cm, ploščina 260 štirjaških centimetrov, ploščina kroga z obsegom 60 cm pa znaša 286 štirjaških centimetrov. Komur se zdijo takšne geometrične računske naloge preenostavne, naj se potolaži. Pripravljene imamo druge, ki bodo delale tudi strokovnjakom preglavice.
*
112.	Prazno je bilo težje od polnega.
Takšen primer je povsem mogoč. Predstavljajmo si samo,- da so morali cisterno napolniti s helijem — s plinom, ki je toliko lažji od zraka, da ga uporabljajo za polnitev zrakoplovov. Voz je tehtal 10 ton »prazen«, to se pravi: njegova uporabna prostornina 30 kubnih metrov je bila napolnjena z zrakom. Preden so cisterno napolnili s helijem, so morali zrak Izčrpati in sedaj v resnici prazni voz je tehtal 9961,202 kg. 30 kubnih metrov helija je tehtalo 5,4 kg, tako da je znašala teža voza po polnitvi 9966,60 kg.
*
113.	Zmešani številčni kvadrat:
čudežna poroka
Po večletni bolezni, ki ga je prikovala negibno na posteljo, se je neki, danes 70-letni zdravnik iz Sao Paola v Braziliji odločil, da se poroči s svojo 301etno bolniško strežnico. Stari zdravnik, ki ima precejšnje imetje, a nobenih dedičev, se je odločil tako v prvi vrsti zavoj jo tega, da bi nagradil zvestobo, s katero ga je mlada ženska negovala vsa ta leta, a ker je smatral, da se mu bliža konec, je celo pospešil poročno ceremonijo, ki naj bi se izvršila v njegovi spalnici, saj se s postelje ni mogel dvigniti.
Zgodilo se je pa, da se je bolnik dan pred poroko počutil nenadno dosti bolje, tako da je izrekel željo, da bi vstal. In ni ostalo samo pri tej želji, naslednji dan je sprejel nevesto, priče in duhovnika ne v postelji, temveč v elegantni poročni obleki in pokonci. Po ceremoniji in potem, ko so novoporočencema na čast izpili kozarec penečega se vina, je postalo ženinu sicer malo slabo in je moral leči, toda čez nekoliko ur je spet vstal in izjavil, da se počuti sedaj popolnoma zdravega.
Danes zapušča lahko brez skrbi svoj dom in se sprehaja s svojo mlado ženo. Zdravniki, ki so ga pregledali, so izjavili, da se je čudež njegove ozdravitve zgodil najbrže zavoljo tega, ker se mu je nenadno zdramil cela leta omrtvičeni živčni sistem. Stari zdravnik sam jim je pritrdil, češ da je med svojo boleznijo izgubil vsako upanje v ozdravitev in ta nevera je manjšala njegovo voljo do zdravja, tem bolj ker ni imel družine, zavoljo katere bi si zdravja želel.
JUH AVGUST:
Neka] o nekdanjem otroškem veselju
Mraz v Južni Ameriki
Iz argentinske prestolnice javljajo, da so tam izmerili 4.7 stopinje pod ničlo. Buenos Aires že 17 let ni imel tako »ostre« temperatura. Tudi iz drugih ozemelj Južne Amerike poročajo o mrazu, ki je za tiste kraje nenavaden. Tako je srednji del čsi-leja, zlasti okolico Santiaga pokrila 12 cm debela snežna odeja.
ANEKDOTA
Ni vedno dobro, če si kakšna podjetja natikajo kraljevske naslove v svoj naslov. To dokazuje majhna zgodba, ki se je primerila pred časom na Danskem.
V nekem provincialnem mestecu so imeli v vojaških krogih nad vse odlično svatbo. Vse so napravili, da bi bila slavnost čim večja. Mladoporočenca sta hotela v najkrajšem času odpotovatlv Kodanj in od tam na sever. Po raznih napitnicah so dospeli do točke, ko so se prebirale brzojavne čestitke. Mladi častnik, ki je bil poverjen s tem delom, je odprl pravkar dospelo brzojavko, vrgel površen pogled vanjo in vzkliknil z drhtečim glasom: »Brzojavka Njegovega veličanstva!« V dvorani je v trenutku vse utihnilo in mladi častnik je prebral z dvignjenim glasom: »Soba z dvema posteljama rezervirana. Kralj Danske.« (Slo je za ime znanega kodanjske^a hotela.)
VSAK DAN ENA
REŠITEV NALOG 18. t. m.
106. Pod absolutnim posluhom razumemo sposobnost nekaterih ljudi, da morejo določiti višino kakšnega zvoka brez vsakega pripomočka in takoj. Osebo s takšnim absolutnim posluhom spremljamo na sprehodu skozi mesto. Tedaj se oglasi tovarniška sirena in mož veli: »Fis!« Njegova pripomba je točna! Nadalje ugotovi, da trobi avto, ki je privozil mimo, z zvokom
5	10	3
4	6	8
9	2	7
Popravek. V rešitvi naloge št. 102. popravite v 3./4. vrsti: »Sila se imenuje vsak vzrok ...« namesto: »vsak zvok ...«
»Poglej vendar gospodično Vero, lepa je kakor slika!«
»Nobena uganka! Saj je tudi v resnici poslikana!«
»Vratar! Vratar! V mojem stanovanju je vlomilec!«
»Ali si je obrisal čevlje?«
spisal za te prevode uvodne razprave, ki so po1 sodbi kritike še boljše od prevodov. Z 20. letom ;e bila Leopardijeva osebnost v glavnem dograjena. Zdaj se je začel zanimivi razvoj njegova duha v smeri najvišjih vprašanj človeškega bitja in žitja, začelo se je samostojno iskanje resnice o stvarstvu in življenju. Težnja po učenosti se je umikala pred nagibi stvarjajoče narave; pesniška meditacija je vedno bolj izpodrivala cksegezo starih tekstov. Pesnik Leopardi je sproščal svoje lahne, v neskončni prostor poezije namenjene poroti... (Pride še.)
Drobiž iz Vergilija
Leta 1930 je objavila »Rivista di filologia classica« zanimiv spis o pesniku Ver-giliju. Mislim, da bo slovenski izvleček zanimal tudi naše rojake. — Vergilij je bil začel svoj ep »Eneido« 1. 29. pr. Kr. Prvo delo je bil osnutek v prozi; nato je pesnik razdelil tvarino na 12 spevov (»knjig«). Ukvarjal se je s tem epom 11 let, do svoje smrti 1. 19. pr. Kr., in vendar ga je zapustil nedovršenega. Nekatere dele je bral cesarju Avgustu, svojemu zaščitniku, ki je bil poprosil pesnika že 1. 26., naj bi mu poslal osnutek ali pa večji kos pesmi. Ko se je Vergilij 1. 19. odpravljal v Grčijo je mislil porabiti še nekaj let na grških tleh za dovršitev Eneide. Ali tega načrta ni mogel izvršiti. Pesnik se je vrnil z Avgustom v Italijo, kjer je pa hudo zbolel in umrl v sept. 1. 19. v Brundisiju; pokopali so ga v Neapolju. Pred odhodom v He-lado je bil naročil prijatelju Variju, naj rokopis epa sežge, če bi se pesniku kaj pripetilo. Varij pa je bil odklonil, ker se , inu je zdelo Ene.de škoda. Na bolniški postelji je Vergilij zaman, zahteval rokopis nazaj, da bi ga sežgal sam. V oporoki je zapustil vse svoje manuskripte Variju z željo, naj se nič ne priobči, česar še ni bil objavil sam. Toda cesar je ukazal izdati vso »Eneido«.
Dasi je blešč, ki je skoz ves srednji vek obkrcževal Vergilij evo ime, zdavnaj obledel, vendar priča obilica »krilatic« iz njegovih del, kako živo je še danes njegovo ime. Iz pastirskih idil »Bukolik« se pogosto navajajo besede (iz tekmovalne pesmi pastirja Dameta) »ab love principium« =
pričnimo z Bogom in pa izpodbudnl rek »omnia vincit Amor« = ljubezen premaga vse (ovire). Iz »Kmetijstva« (Georgica) poznamo »skrajnjo Tulo« (ultima Thüle) kot naziv daljne daljine (nemara je imel pesnik v mislih Shetlandsko otočje) in »ne-povračljivi čas« 'fugit irreparabile tem-pus). Iz Georg, je tudi znana rečenica »si parva licet componere magnis« = »ce se smejo majhne reči primerjati velikim« (to piše Vergilij, ko vzporeja delo čebel z delom kiklopov).
Seveda je število krilatic, vzetih iz Eneide, večje. Kratek in jedrnat, prav lakonski je Neptunov srditi klic neposlušnim vetrovom, ki so Enejeve ladje razgnali: »quos ego«; t. j. »ali vas bom!« Enejevo poročilo o njegovih nezgodah se pričenja: »Infan-dum, regina, iubes renovare dolorem« = o kraljica veliš mi obnoviti neizrečno bolestne reči.
Ob lesenem konju vzaman svari svečenik Laokoon lahkoverne Trojance: »Quidquid id est, timeo Danaos et dona ferentes« = bodi to karkoli — Grkov se bojim, tudi kadar prinašajo darove! Pogosto se citira (n. pr. Dolef v Jurčičevem »Des. bratu«) »fuimus Troes«, t. j. nismo več to, kar smo bili. Kadar pojemo »La dorma è mobile qual piuma al vento«, le ponavljamo misel iz Eneide: »Varium et mutabile Semper femina« = ženska je vedno omahljivo in spremenljivo bitje (Iz veledramatičnega poglavja o ljubezni med Enejem in Dido-no-Eliso). Dostikrat se navaja tudi maščevalna želja Didon'ina: »Exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor« (= naj bi vstal kedaj iz naših kosti maščevalec!) —
Donatus nam je sporočil v spisu »Vita Vergilii« tole dogodbico: V. je nekega dne zložil distihe v slavo Avgustovo in jih anonimno poslal cesarju, neki pesnikun BatU pa je dejal, da je on zložil tiste distihs, ter dcbil zato pohvalo in plačilo. Da sleparja razkrinka, je Vergilij zapisal polverz »sie vos non vobis« (== tako vi ne zase) štirikrat, enega pod drugega, na vrata. Ko je zahteval cesar dopolnilo verza, jih je nekaj poskušalo brez uspeha, dokler ni zapisal V. pod 1. distih besed: »Tele verze sem zložil jaz, čast je pa zanje dobil drugi.« Potem je dopolnil začetke verzov takole:
»Tako gradite gnezda, ptiči — ne zase, Tako nosite volno, ovce — ne zase, Tako delate med, čebele — ne zase, Tako vlečete orala, goveda — ne zase!«
I. KoStlàl.
ZAPISKI
Otvoritev Biennale
V nedeljo bo v Benetkah slovesno otvor-jena triindvajseta Biennale. Kljub vojnim dogodkom se je delo za to reprezentantlv-no prireditev nadaljevalo v skoraj normal-nodobnem ritmu in doseglo lepe uspehe. Voditelj pripravljalnih del Antonio Maraini je izjavil te dni zastopnikom tiska, da bodo po volji Duceja zastopani na umetnostnih razstavah ne samo Italijani, marveč tudi vse dežele in narodi, ki niso v sovražnem razmerju z Italijo ali v službi sovražnika. Tako bodo letošnje beneške razstave obsegale vpodabljajočo umetnost Nemčije, Bolgarije, Hrvatske, Danske, Rumunije, Slovaške, Španije, švedske, Švice in Madžarske. Odsotni bodo samo Japonci in Finci, ki zaradi razdalje niso mogli poslati svojih umetnin.
Najobilneje bo seveda zastopana sama Italija. Letos so se organizatorji postavili na stališče, da povabijo posamezne umetnike, ki sami izberejo dela, o katerih mi-sDjo, da najbolj predstavljajo njihova umetnostna stremljenja in uspeha. Tako bo v »Palazzo dell' Italia« okrog sto takih osebnih razstav. 12 dvoran bo izpolnjenih s slikarstvom, 10 s kiparstvom in 3 z grafiko; vse to je cdmerieno osebnim razstavam, mimo tega pa bodo na stenah in v poldvoranah zastopani drugi umetniki, če vemo, da obsega palača 66 prostorov, si lahko predstavimo, koliko umetnostnih del bo zbranih samo v Italijanski palači.
Kakor vsako leto, je tudi letos razpisana cela vrsta tekmovanj in nagrad za najboljša dela, ter bodo razstave zanimive ln pomembne tudi s te strani. Poleg tega bo obsegala letošnja Biennale vrsto paviljonov, ki bodo prikazovali odmeve vojne v umetnosti. Tako bo imela posebne paviljone Vojska, Mornarica in Aeronavtlka.
Potemtakem bo tudi letošnja Biennale izpričala voljo Italije in posebej äe prele-
Danes naj naštejem nekaj drugih otroških zabav, ki smo jih takratni otroci zelo »obrajtali«. Tako smo n. pr. zelo radi *ka-menčkali«. To igrico so ljubile tudi deklice.
Zelo priljubljena in zelo razširjena je bila takratna igra, ki smo ji rekli »ristane« s svojimi VIII. šolami. Ako gledamo današnje otroke pri tej igri, vidimo, da se je način igre od tedaj nekoliko izpremenil. Tudi to igro so takratne deklice mnogo in rade igrale. V poletni dobi je bila dalje pri dečkih zelo v »modi« igra, ki smo ji rekali »kičkrl«. Bila nam je prav prijetna in ljuba. Zgodilo se je pa tudi, da je šla ob kaki taki priliki po nesreči šipa na drobno. Kičkrl je priletel v šipo, ta je zažvenketala in v hipu je bilo igre konec. Postali smo mirni in pohlevni, doma je bil pa nato polom in treba je bilo plačati ubito okence. Današnja mladina, zlasti ona stanujoča sredi mesta ne more igrati te igre, ako nima prostranega dvorišča. Naj tem otrokom vsaj povem na kratko, kako je to šlo. Ta igra je obstojala iz dveh naprav: to je lesen lopar in lesen kičkrl. Slednji je bil na obeh straneh ošpičen, okrogel bolj majhen, a debel klinček. Tega se je udarilo na eni ali drugi strani z loparjem, da je skočil v zrak in potem se ga je še z loparjem odbilo. In čim dalje je odletel tem boljša je bila igra. Včasi smo pa spravili ta klinček z odskokom na lopar in šteli pri tem 10, 20, 30 itd.
O »lintvemih« in kako smo se šli včasi vojake sem povedal že v svojem članku dne 26. V. 1941. Kadar smo se igrali ob vodi smo zelo radi metali »žabce«. To je bil ploščnat kamenček, katerega smo metali v vodo na tak način, da je odskakoval nad vodo! Nekateri so bili v tej stroki pravi specialisti, ki so znali metati tako žabico lz enega brega Ljubljanice na drugi breg, zlasti ako je bila voda mirna. Tudi smo tekmovali na Prulah (ko še ni bilo nič hiš), kdo vrže kamen višje, ne pa kdo ga vrže bolj daleč, ker bi bilo to nevarno. Poznali smo tudi »frače«, pa ne zato, da bi z njimi streljali nedolžne ptičice, pse ali mačke, kakor to večkrat dela kak pokvarjen paglavec. Mnogokrat smo si napravili tudi »fičafaje«, si nadeli na glavo lz vejic sestavljene obroče, okrog pasu vrbove ali druge vejice, se namazali z ilovico ali blatom po telesu in se šli »Indijance«. Da smo prišli iz takih »bojev« večkrat zelo zamazani domov in da nas naše dobre mamice zlasti pa očetje takrat niso objeli z roko, ampak včasih s palico, ni treba poudarjati.
Mislim, da tudi današnji mladini ni neznana naša nekdanja igra »koza klanf«. Tudi ta zabava je imela svojo zanimivost. Nehote smo se pri tem urili v teku, seveda jo je pa pri tem marsikdo lahko skupil, ako mu je kamen, namenjen mali kožici skočil na nogo in dečko je »odšvedral« za nekaj časa malo na stran.
Čudovit rfbolov
7 »Ilkah bomo prikazali aj si omisli Jakec mali,
O, le dobro si oglejte, potlej tole nam povejte :
la opravlja mu hov-hov severjeten ribolov.
Ali tudi vi \fi znali
to, kar zmore Jakec mali?
pih Benetk, da vzlic vojni varujejo, širijo in povzdigujejo slavo svoje umetnosti ter privabljajo kot staro žarišče tudi umetnike drugih narodov.
»Naš rod« ob sklepu 13. letnika
S pravkar izišlo 10. številko je mladinski mesečnik »Naš rod« zaključil trinajsti letnik. Z reprodukcijo Petkovškove slike »Pismo« opremljena številka prinaša na uvodnem mestu članek Kristine Brenkove »Z Mirjano v Narodni galeriji«. Avtorica vodi svojo mlado znanko — in z njo vred vse čitatelje »Našega roda« — mimo dragocenih zakladov slovenske umetnosti, ki so shranjeni v svetišču naše upodabljajoče umetnosti — v Narodni galeriji. Potreben in koristen članek, ki opozarja mladino, da so tudi te slike veliko pričevanje o našem kulturnem življenju v preteklosti in sedanjosti.
Z liriko so zastopani: Ksaver Meško (»Ob mrtvi materi«), Marij Skalan (»Zvon«, »Ure«), K. Veličkov-V. Plrnat (»žito kliče«) in Mitja. Končuje se povest Franja Cička o zvestem psu in njegovih prigodah (»Astron«). Povest je s svojo živahno in mikavno vsebino izhajala v vsem letniku. Ilustriral jo je France MiheMč. V številki je še nekaj krajše proze: »Sanje«, »Čebelica v ujetništvu«, Rudolfa Moharja črtica »Kristus in sv. Peter v Loškem potoku«, Gustava Strniše »Naša Mina« in bolgarska pravljica »Pevka kavkica«. Seveda ni izostalo tudi slikano berilo (»Cuk in sova«) z ilustracijami O. Gasparija. Drobiž in pesemca »Kresna noč«, ki jo je spisal in ilustriral prvošolec Gregor Strniša, zaključuje številko.
Tako je »Naš rod« v redakciji pisatelja Jos. Ribičiča izvršil tudi letos svoje koristno poslanstvo med slovensko mladino: uvajati jo v literaturo in umetnost kot dve važni oblikovalni in etični sili človeškega razvoja ter tako izpopolnjevati šolo. Sodelovali so številni pesniki in pisatelji, mlajSi in starejSi, tako Vladimir Bartol. Kristina Brenkova, Anica Cernejeva. Fr. Ciček, Anton Debeljak, Tone Gaspari, Cvetko Golar, Ksaver Meško, Fr. Novšak, Pa-stuškin, Davorin Ravljen, Jos. Ribičič, Jan-
ko Samec, G. Strniša, Venčeslav Winkler ln drugi. Ilustrativno pa so sodelovali Mak-sim Gaspari, Oton Gaspari, France Godec, Boža Košakova, Tomaž Kvas, Stane Kumar, Tone Ljubič, France Mihelič, Fran Omersa, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Albert Sirk, Gregor Strniša in Marija Vogelnik ova.
Vzlic zmanjšanem obsegu m skromnejšim sredstvom se je skušal naš najboljši mladinski mesečnik ohraniti na višini, ki jo je ta časopis dosegel ne le za se, marveč za vso slovensko mladinsko književnost. Tisto književnost, ki ima slej ko prej pre-važno nalogo v duhovnem oblikovanju najmlajšega rodu — naslednika nas vseh in vsega kar imamo, želeti bi bilo. da bi »Naš rod« tudi v štirinajstem letniku uspešno nadaljeval svoje delo.
Zbrani spisi zvezdoslovca Kopernika. V
Nemčiji bo prvikrat izšla skupna Izdaja spisov astronoma Kopernika. Vsebovala bo vse njegove spise, pisma ter pismena sporočila tega znamenitega zvezdogleda in sicer v izvirniku in v nemški prestavi Njegovo glavno delo »De revolutionibus orbi-um coelestium« bo v zbranih spisih izdano v faksimilu. Nadalje bodo Zbrani spisi obsegali vse listine, ki pričajo o Kopernikovem življenju in delu. Izdajo pripravlja založba Oldenburg, Berlin-Monakovo.
Gerhard Hauptmann je v zadnjem času vedno boli zastopan v repertoarju italijanskih gledališč. V rimskem »Eliseo« so uspešno vprizorili njegove »Samotne ljudi«, pri čemer se je kot inscenator uveljavil nestor italijanskih igralcev Ermete Zucconi. V Milanu pripravlja Novo gledališče Hauptmannovo dramo »Odisejev lok«. V Italiji, prav kakor doma v Nemčiji in v okoliških deželah, se v zadnjem času najbolj vprizarjajo Hauptmannova zadnja dela, ne pa — kakor v prejšnjih časih — njegove naturalistične drame.
Mednarodni sestanek skladateljev. Na zasedanju stalnega Sveta za mednarodno sodelovanje komponistov je bil za nadaljnjih pet let izvoljen za predsednika dr. Richard Strauss. Svet je izdelal načrt glede velikih glasbenih prireditev in medsebojne glasbene izmene v teku prihodnje sezone.
Kronika
♦	Evropska šahovska zveza je bila ustanovljena ob zaključku mojstrskega turnirja v Solnogradu. Zastopniki 13 narodov so sklenili strniti šahovske zveze v Evropi v skupno evropsko združenje. Predsedstvo je prevzel nemški državni šahovski vodja T i e h 1 e r iz Monakovega. Podpredsednik je državni svetnik Ferraris iz Rima. Evropsko šahovsko združenje bo še letos v septembru priredilo v Monakovem prvo tekmo za evropsko prvenstvo v šahu. Obenem poročajo iz Monakovega, da bo to mesto postalo središče nemškega šaha. častni predsednik nemške šahovske zveze, ministrski predsednik Ludvik S i e b e r je v nedeljo prvikrat izročil po njem imenovano prehodno darilo zmagovalcu v mona-kovskem zveznem turnirju, Monakovske-mu šahovskemu klubu 1836. Predsediyk Sieber je ob tej priliki izjavil, da bo Monakow dobilo Dom šahistov, kjer bo urejena nemška šahovska zbirka in velika strokovna knjižnica, s čemer bo Monakovo postalo središče nemškega šaha.
•	Narodni spomenik za D'Annunzia, že takoj po smrti velikega italijanskega pesnika Gabriela d'Annunzio je bilo sklenjeno v smislu splošne narodne želje, da dobi znameniti pesnik in bojevnik velik spomenik kot izraz italijanskega narodnega priznanja. Nedavno je Duce odločil, da bo spomenik postavljen v pesnikovem rodnem mestu Pescari v Abrucih.
*	Italijanski kulturni zavod v Budimpešti je v ponedeljek zvečer priredil svečan leftni zaključek. K svečanosti sta prišla prosvetni minister dr. Hóman in italijanski poslanik Filippo Anfuso ter številni predstavniki Budimpešte. Letno poročilo je podal vrhovni ravnatelj zavoda prof. Aldo Bizzari, nakar je predaval vseučiliški profesor senator Balbino Giuliano o sodqbni kulturi.
*	Sprejem najuslužnejših Berlinčanov.
Kakor smo poročali, je bilo v Berlinu prirejeno javno glasovanje o najbolj uslužnih javnih nameščencih in nameščenkah. Razpisane so bile lepe nagrade. Glasovanje je uspelo in pretekli ponedeljek popoldne je minister dr. Göbbels sprejel izvoljenih 18 Berlinčank in Berlinčanov, ki so dosegli prvenstvo. Pripadajo različnim poklicem. So sprevodniki, natakarji, uradniki, želez-ni&irji, poštarji in pismonoše, stražniki, trgovski pomočniki in pomočnice, ki so se izkazali kot najljubeznivejši in najvljud-nejši nasproti občinstvu. Minister dr. Göbbels je rekel, da se težave v sedanji vojni ne olajašjo, ako si življenje otežujemo z lastnim obnašanjem. Najbolje se da izhajati, če skušamo težave premagati z vzajemno tovariško pomočjo. Mnogi ljudje tega sicer nočejo razumeti, .ker mislijo, da najbolje zmaguje skrbi, če ob vsaki priliki svobodno kričijo in zabavljajo. Včasih je tudi to potrebno. Zabavljanje je čiščenje duše, je končal dr. Göbbels, nakar je razdelil nagrade.
» Preureditev italijanske industrije. Minister za narodno prosveto Eksc. Pavoli-ni je v svojem govoru v filmskem mestecu Cinecita pri Rimu izjavil, da bo italijanska. vlada strnila italijansko filmsko proizvodnjo v rokah nekaterih izbranih tvrdk, da se tako dosežejo boljši in učinkovitejši uspehi. Pri izbiri teh družb, ki bodo še naxlalje obstajale, se ne bo vpoštevalo samo finančno stanje, marveč zlasti umetniška usposobljenost, program in dosedanji uspeh posameznih tvrdk. V Italiji so bile že doslej storjene nekatere omejitve, vendar je še vedno 38 producijskih in 16 iz-posojevalnih tvrdk, ki jih bo treba krep-keje strniti, kakor je to bilo nedavno storjeno tudi v Nemčiji.
*	Nemški in italijanski film na Slovaškem. V preteklem poslovnem letu so na Slovaškem vprizorili 136 celovečernih zabavnih filmov. Od tega jih je bilo 117 nemških in 18 italijanskih. Razen tega so vprizorili 19 celovečernih nemških kulturnih filmov ter 106 nemških in 10 italijanskih kratkih kulturnih filmov. Na Slovaškem je zdaj 186 kinematografov.
*	Bomba je esksplodirala po 18 mesecih. Neka nemška letalska bomba, ki je ne-opaženo ležala 13 mesecev v kleti neke porušene hiše v Londonu je zdaj iz neznanega vzroka eksplodirala in je povzročila katastrofo. Porušila se je cela vrsta bližnjih hiš, obležalo je 19 mrtvih, 59 oseb pa je bilo ranjehih, 4 ljudi pogrešajo. 300 družin je zaradi ene same bombe, ki ni bila odstranjena, brez strehe.
*	Poenostavljeno pravosodje v Nemčiji. Zaradi vojnih razmer je Adolf Hitler odredil, da se v gotovih pravnih področjih kolikor le mogoče poenostavi in pospeši postopek. S 1. junijem je bila objavljena zadevna odredba, ki poenostavlja zlasti civil-nopravdne postopke. Prizivi so doslej dovoljeni samo, če gre za vrednost nad 500 mark. Pravica pritožbe je znatno omejena in delno kar odpravljena. Posamezne pravde se po novi odredbi nikakor ne morejo zavlačevati.
*	židovsko premoženje na Nizozemskem. Kakor poroča časopis »De Waag«, znaša židovsko premoženje na Nizozemskem, ki bo prevedeno v arijske roke, pol milijarde goldinarjev. Od prijavljenih 21.000 židovskih podjetij bo 10.000 trgovskih tvrdk izginilo Kakoh 8000 židovskih podjetij se je po sebi ariziralo, ostanek pa bodo oblastva prevedla v nove roke. židovska posestva na Nizozemskem cenijo na 200 milijonov goldinarjev, denar in dragotine pa na 15 milijonov goldinarjev.
» Ozon kot moderno zdravilo. Laik pozna ozon po navadi le kot »izredno čist zrak«, v resnici pa je ozon kemično samostojen plin, ki so ga odkrili šele pred 300 leti. Docela čisti ozon je brezbarven in diši nekoliko po ožganih vžigalicah. Vsi poznamo ta vonj, ki ga zavohamo zlasti po močnih bliskih, kajti ozon nastaja pri šviganju električnih isker skozi zrak. Ker je ozon posebno aktiven kisik, so ga začeli uporabljati v zdravilstvu. Uničuje bakterije in ga v vojni uporabljajo za čiščenje okuženih ran. Tudi globoke gnojitve, ogno-jeni zlomi in podobne rane se s pomočjo ozona hitreje celijo. V sedanji vojni se je s pomočjo ozona posrečilo preprečiti že celo vrsto amputacij. Slej ko prej je ozon posebno uporaben v zobnem zdravništvu, za zdravljenje gnojitev in vnetij. Ozon kot zdravilo se je v sedanji vojni še posebno obnesel v različnih primerih. Vsekakor je postal dragoceno pomagalo v rokah modernega z i ravnika.
*	Vsak Madžar je v tujini poslanik svoje domovine, je rekel madžarski tiskovni šef Anton Ullein-Reviczky ob svojem obisku
v Italiji, ter je nadaljeval: »Danes živimo v drugačnem svetu kakor tedaj, ko so samo diplomati zastopali svoje države. Danes je vsak posameznik predstavnik svoje domovine in v tujini presojajo Madžarsko po vtisu, ki ga zapuščajo Madžari na tujem. V Milanu sem ugotovil z velikim veseljem, da cenijo madžarsko ime v veliki meri po zaslugi madžarske kolonije, če je še kakšno italijansko srce, ki še ne bi utripalo za Madžare, česar pa ne verjamem, potem je tudi to treba pridobiti za madžarsko stvar.«
» Električni tok ga je ubil. Pri napeljevanju električne žSce na vodu visoke napetosti se je smrtno ponesrečil 551etnl Matija Tomazin iz Tlak pri Šmarju. Z desno ramo se je dotaknil voda visoke napetosti in ga je električni tok vrgel v globino. Tovariši so mu priskočili na pomoč in ga skušali obuditi z umetnim dihanjem, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je Tomazin že izdihnil. Pokojni je zapustil ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Prepeljali so ga na njegov dom v Tlake, od koder ga bodo spremili k večnemu počitku na šmar-sko pokopališče. Rajnki je bil splošno priljubljen in ga bo razen znancev in prijateljev zlasti pogrešala njegova hudo prizadeta družina.
*	Na tramvajskih stopnicah ga je dohitela smrt. 271etni Domenico Zingarelli lz Baria se je iz okolice vračal v mesto. Tramvaj je bil že poln in se je zato obesil na stopnice. Ko sta se v pristanišču srečala tramvaj in lokomotiva, ki je švignila mimo po železniški progi, je Zingarelli zadel ob lokomotivo, padel s stopnice pod tramvajsko kolesje in se tako potolkel, da je takoj po prevozu v bolnišnico izdihnil.
•	številne žrtve strele. V severnozapadni Španiji je te dni besnela huda nevihta. Strela je treščila blizu vasi Nai de Teja. Na mestu je ubila dva pastirja ter 50 ovac in koz.
*	židovska izdelovalnica krstnih listov
na Madžarskem je zdaj docela razkrita. Krstne liste za Žide in Židinje, ki so jih skrivaj spravili iz Slovaškega na Madžarsko, so izdelovali v okolici Budimešte, v Kispestu in Pillicsabi. Sodelovali so neki katoliški in neki reformiram duhovnik, neki višji rabin in cela vrsta židovskih advokatov, posredovalcev in drugih zaveznikov. Izdanih je bilo najmanj 6000 krstnih listov, seveda brez krstnega obreda, in to za ceno 200 do 800 pengov, kolikor je pač posameznik mogel plačati. Prvi tak krstni Ust je bil izdelan leta 1937, nakar se je podjetje močno razevetelo. Reformirani duhovnik je strasten kvartopirec in velik prijatelj višjega rabina, s katerim sta preigrala marsikatero partijo taroka in uničila dosti steklenic. Tudi katoliški duhovnik iz Pillicsabe je bil kot tretji v zvezi vreden njunega prijateljstva, pravijo listi.
♦	Obsodba madžarskega poslanca. Dne
23. junija 1940 je nastopila budimpeštan-ska policija pred parlamentom, da bi preprečila demonstracije. Državni poslanec Janoš Lili se nI hotel legitimirati in ker mu zato niso dovolili prehoda skozi policijski kordon, se je poslužil ostrih besed in je hujskal proti policiji. Državno tožilstvo je nato uvedlo kazenski postopek in zbornica ga je izročila sodišču. Te dni je bila razprava pred velikim kazenskim senatom. Poslanec Lili je bil zaradi hujskanja proti policiji obsojen na denarno kazen 1000 pengov.
•	Strogi ukrepi zoper kopičenje sadja in po vrtnine v Nemčiji. Kakor drugod v Evropi, se tudi v Nemčiji obeta letos dobra sadna letina. Zato so že bili izdani ukrepi, da ne bi posamezniki kuplčili prevelikih zalog zase. Letos bo nadzorstvo nad sadjem in povrtnlno mnogo strožje ko lani. Zlasti bodo kaznovani tisti, ki bodo skušali skrivaj tihotapiti in razprodajati sadje in povrtnino. Sadje in povrtnina bosta podrejena kazenskim določbam uredbe o splošni prehrani, če bo kdo skrivaj kupoval in kopičil sadje, bo prav tako kaznovan kakor prodajalec in mu bo zaloga zaplenjena.
♦	Smrtne obsodbe. Na Dunaju so uradno objavili: Dne 11. junija je bil v Gradcu obsojen na smrt 50-letni Johann König, ker je kljub ponovnim svarilom kradel na pošti zavojčke, namenjene vojakom na fronti. Isti dan je bil v Celovcu usmrčen na smrt obsojeni Franc Gorjup, rojen 16. julija 1911 v Gmajnici v novomeškem okraju, ker je umoril svojega gospodarja.
*	Ženska, ld je vojakom kradla pošto. Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je morala zagovarjati 371etna Marija Höller-jeva, ker je zagrešila celo vrsto tatvin na pošti. In sicer je od oktobra 1940 do aretacije dne 19. januarja 1942 pokradla kot poštna dostavljalka najmanj 500 zavojčkov, namenjenih vojakom. Toliko je vsaj sama priznala. Na njenem stanovanju so našli celo skladišče drobnih dobrot, ki so jih matere, sestre, žene in neveste pošiljale svojcem na fronti. Marija Höllerjeva bo svoje zločine plačala s smrtjo.
*	Smrtna kazen za plenilca. 52-letni Franc Scherz, doma iz Eggenberga pri Gradcu, je bil pred posebnim sodiščem na Dunaju obsojen na smrt, ker je nepoboljšljiv ljudski škodljivec in vlomilec. Vsega je presedel že 23 let v ječi. Ko je bil poslednjič spet izpuščen je začel v raznih mestih vlamljati v izložbe in je nabral za 10.000 mark plena. Smrtna obsodba je utemeljena z besedami, da zahteva varnost narodne skupnosti iztrebljenje takega splošno nevarnega zločinca.
♦	Morilčeva smrt. V Košicah na Madžarskem je razburil prebivalstvo roparski umor 551etnega zasebnika Adolfa Tänzer'a, ki so ga našli mrtvega na stanovanju. Zločinec je odnesel g seboj precej gotovine in žepno uro. Najprej je bilo umora osumljeno neko dekle, ki so ga zadnje čase večkrat videli v pokojnikovi družbi. Kmalu jo je policija našla. Dekle je staro 27 let in se piše Jolanda Bundzuch. Odločno je odbila vsako krivdo, pač pa je lahko izpovedala, da je njo in Tänzerja presenetil njen prejšnji prijatelj 341etni Andrej Varga, ki je Tänzerja napadel s kuhinjskim nožem. Ona je pobegnila, a po umoru je pobegnil tudi zločinec. Ko so ga detektivi izsledili, je Varga streljal nanje. Naposled pa je nekemu mlademu detektivu uspelo, da je v hudi borbi podrl morilca na tla. Pri tem je Varga tako usodno padel, da je kmalu nato izdihnil v bolnišnici.
•	Za delo bodo morali prijeti. Pariško delavstvo se je zadnje čase pritoževalo, da pohajkujejo po nekaterih mestnih četrtih družbe mladeničev in deklic, ki po neum-
nem ubijajo čas. Zaradi tega je bila prirejena velik racija in bo odpeljali na poučijo celo visto mladeničev ln deklet. Tam ao natančno pregledali, kdo izmed njih una kak poklic, oziroma če itudlra. Vai drugi bodo spričo velikega pomanjkanja delovnih sil poslani na deželo, da bodo pomagali
spravljati letino.
• Novorojenčki 90 večji kakor prejšnje čase. Po novih nemških raziskovanjih, se je dognalo, da pridobivajo novorojenčki na velikosti in teži- Opazovali ao kakih 6000 novorojenčkov in ugotovili, da je povprečna višina novorojenčka ob porodu 51.5 cm, poldugl centimeter več kakor prejšnje čase. S tem v zvezi je tudi prirastek na povprečni teži, ki se je dvignila od 3200 g na 3400 g. Posebno zanimivo je dejstvo, da se je s povečanjem novorojenčkov podaljšala tudi doba nosečnosti in to povprečno za 5 dni.
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce višji finančni svetnik v pokoju g. Roger Bassin. Na mrtvaškem odru leži na svojem domu, Strossmayerjveva 16, pogreb pa bo v soboto ob pol 18. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala prihodnjo soboto ob 8. v cerkvi Sv. Petra. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje.
u— Mladinske službe božje v počitnicah. Ljubljanski župniki nas naprošajo za objavo, da so na željo Škofa g. dr. Rožmana in v sporazumu s kateheti ljubljanskih šol sklenili v vseh ljubljanskih župnijah vpeljati posebne mladinske maše ob nedeljah in praznikih. Maše bodo ob 8. v stolnici, pri Sv. Petru, v Trnovem, na Viču, v Mostah, pri uršulinkah in v Dravljah. ob 8.30 v šiškl. ob 9. Dri Sv. Jakobu, nrl Sv. Cirilu in Metodu in na Rakovniku ter ob 10. pri frančiškanih. Pri maši bo pel mladinski zbor, h kateremu se vajbijo vsi oni, ki imajo veselje do zborovega petja, župniki in kateheti prosijo starše, da jim pomagajo s svojem vzgojnim vplivom pri dušnem past irstvu mladine ter navajajo svoje otroke k mladinski maši v svoji farni cerkvi. Prve take službe božje bodo v nedeljo, 21. t. m.
u— Pazite na živilske nakaznice. Pre-. hram je val ni zavod Visokega kamisariala za Ljubljansko pokrajino opozarja prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. če k lo živilsko nakaznico izgubi ali mu je bila ukradena, ne more na podstavi določil člena 3, naredbe Visokega komi-sariata štev. 78 z dne 23. aprila t. 1. v nobenem primeru dobiti duplikata in so vse tozadevne prošnje na Prevod ali na mestni preskrbovalni urad odveč, oziroma bodo rešene negativno. Duplikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeru, ko je nedvomno in z vero 1 ostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničena po višji sili (požar, povodenj in podobno) in da še ni bila izrabljena.
u— Za soncem dež, za dežjem sonce, to je stara pesem. Odkar je deževje napojilo Ljubljansko pokrajino, se je ozračje tako shladilo, da smo imeli pretekli četrtek najhladnejši dan v juniju. Najn;žja jutrnja temperatura je bila komaj 11.4« C in se je živo srebro čez dan splazilo komaj na 18.6°. Podobno hladen dan je bil 1. junija, drugače pa se je temperatura stalno dvigala nad 200 C. Polagoma zdaj toplota spet raste. Medtem ko je bil četrtek še močno oblačen in vlažen, je bilo petkovo jutro zelo jasno in je zgodaj posijalo sonce. V teku dopoldneva pa so se začeli po nebu spet sprehajati beli oblaki in se je ozračje le polagoma spet ogrelo.
u— Diplomiral je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Vlado Benko. čestitamo!
n— Ustanovitev občinskega sindikata delojemalcev gradbene stroke v Novem mestu. Na ustanovni skupščini dne 14. junija t. 1., ki se je vršila v Novem mestu, je bil ustanovljen sindikat delojemalcev gr<Kbene stroke za novomeško okrožje. V »rmslu sklepov skupščine posluje tajništvo .nndi-
Nase gledališče
DRAMA
Sobota 20. junija, ob 17.30: Kralj na Be-
tajnovi. Red Premierski. Nedelja 21. junija, ob 17.: Romeo in Julija.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi.« Danes ■tf soboto ob 7.30 uri bo prva letošnja uprizoritev te drame. Igrali bodo: Pavel Kovič — Kantorja, Gorinškova — Hano, Kraljeva — Francko, Simčičeva — Nino, Košič — Krneča, VI. Skrbinšek — Maksa, Kovič — župnika, Nakrst — Bernota, Go-rinšek — sodnika, Kovičeva — njegovo ženo, Starčeva — Lužarico, Košuta — oskrbnika. Nadalje bodo sodelovali še: Malec, Verdonik, Vertin, Brezigar, Raztresen in Gale. Režiser: Jože Kovič.
W. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Tragedija mlade ljubezni in rodbinskega sovraštva, ki se unese šele ob truplih nesrečnih žrtev. Subtilnost liričnih ln učinkovitost dramatičnih prizorov prihaja v O. Zupančičevem prevodu do veljave, enakovredne originalu. Scensko glasbo je komponiral D. žebre. Naslovni vlogi bosta igrala V. Ju-vanova in Jan. Režiser: dr. B. Treft, inscenator: inž. E. Franz.
OPERA
Sobota 20. junija, ob 16.30: Carmen. Red
A. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja 21. junija, ob 15: La Boheme. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 "lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
Ch. Bizet: »Carmen.« v naslovni partiji gostuje Elza Karlovčeva, Joseja bo pel Franci, Escamilla — Primožič, Dan cai ra — B. Sancin, Remendada — m. Sancin, Zunl-go — Lupša, Moralesa — Anžlovar, Micae-lo — Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
v nedeljo popoldne bo pela Zlata GJun-gjenčeva Mimi v Puccinijevl operi »La Boheme«. Ker vlada za gostovanje veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno zagotovi vstopnice. Peli bodo: Rudolfa — Lipušček. Marcela — Janko, Musetto — Polajnarjeva, Schaunarda — Dolničar, Collina — Lupša. Benoita — Zupan, Parpignola — Kristančič, Al ein dora — Anžlovar. Dirgent: n. Zebre režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
kata vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne za Članstvo sindikata na- sedežu okrajnega namestitvenega urada.
u_ prijave za sprejem v 1. razred vad-
nice. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani sporoča, da bo sprejemalo prijave za 1. razred val niče v ravnateljev! pisarni na učiteljišču v soboto dne 20. in ponedeljek dne 22. t. m. od 9. do 11. ure. Nekateri starši so svoje otroke že prijavili- tem ni treba več priti. Vsi prijavljeni otroci bodo Imeli zdravniški pregled v Hi-gijenskem zavodu (Šolska poliklinika), Aškerčeva cesta: dečki v sredo dne 24. in deklice v četrtek dne 25. t. m., obakrat od 8. ure dalje. V soboto dne 27. junija bo na oglasni deski v veži L deške ljudske šole na Ledini nabito, kateri dečki in deklice so sprejeti v 1. razred deške, oziroma dekliške vadnice.
u_ vse delojemalce kovinske stroke
(mehanike, kleparje, inštalaterje, strojne ključavničarje, monterje, strugarje, koti ar-je itd.) vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija ob 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bo referent odlelka poročal o mezdnem gibanju in kolektivnih pogodbah. Pokrajinska delavska zveza, oddelek industrijskih delojemalcev.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v četrtek sprejeli samo 3 ponesrečence. Vida Porentova, 121etna hči uradnika iz Ljubljane, si je pri padcu poókodovala levico. 171etnl dijak Ciril Habič iz Gornjega Kaši ja, je padel s češnje in si zlomil desno nogo. Na krožni žagi si je obrezal levico 171etni mizarski pomočnik Miha Kervtna.
u— Deček se je izgubil. Družina Stari, Tavčarjeva ulica 1, naproša vsakogar, ki bi kaj vedel o njihovem 2 in pol leta starem sinčku, naj ji takoj sporoči. Fantek je bil oblečen v rdeče hlačke in jopico. Pogrešili so ga v petek dopoldne pred Zadružno zvezo'.
u— Sklepne produkcije Glasbene akademije. Prva sklepna produkcija se bo vršila v nedeljo 21. t. m. ob 10.30, druga v ponedeljek 22. t. m. ob 18.15 v veliki fil-harmonični dvorani. Na programu so skladbe za petje, klavir, violino, violončelo in rog. Programi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe v Matični knjigarni (Cena^3 lire, za dijake 1 liro).
u— Več garnitur ključev so pošteni najditelji oddali v oglasnem oddelku »Jutra«. Pozivamo dotične, ki so kaj izgubiK, nfij se javijo pri nas.
u— Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani javlja, da se bo vršil redni občni zbor 30. junija v poslovnih prostorih. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje. Dnevni red v poslovnih prostorih: Ulica 3. maja 5.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ci ber Franc, Štefanova ulica 7, telefon 36-41.
S Spodnje
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 41 letna zasebnica Marija Gabričeva iz Rogaške Slatine in 71etni železničarjev sinček Vaclav Meglič iz Maribora. Nadalje je umrla v Mariboru v starosti 56 let gospa Marija Ziherjeva, žena predsednika okrožnega sodišča. Blaga pokoj niča je bita skromna gospa, ki je živela zgolj za blaginjo svoje družine. Zaradi lepega značaja je bila siploš-no priljubljena. Pokopali so jo v sredo popoldne na mestnem pokopališču na Pobrež-ju. Poleg soproga je zapustila hčerko edinko in dva vnuka. Na Dobrni je umrla 41 letna Marija Mešlova s Strmca, v Laškem pa 771etna Uršula Fermetova z Rečice.
Poroke. Na Dobrni srta se poročila Vinko Strahovnik in Roza Šardonerjeva iz Pesjega.
V	Laškem sita se poročila Bogomir Blago-tinšek in Ivana Kaseznikova iz Škofje vasi.
Nesreče. Na Felberjevem otoku se je ponesrečil 141etni Got hard SchadJer iz Maribora. Padel je čez skale in se porezal na desnem kolenu ter se tudi drugače poškodoval. Na Pobrežju je trčila 341etna želez-ničarjeva vdova Katarina Arehova, ko se je si kolesom peljala domov na Tezno, z nekim drugim kolesarjem in je dobila poškodbe na glavi obeh nogah in v trebuhu. Ob-ležala je nezavestna, nakar so jo pripeljali v mariborsko bolnišnico. Osemletna učenka Angela Planinškova je bila na cesti odbita od nekega avta in ima hudo poškodovano koleno. V nekem mariborskem podjetju se je Hinko Leskovar za šalo boril z nekim tovarišem in ima občutno poškod-Tvan vrat.
V	nekem drugem mariborskem podjetju pa je Štefan Fink nesrečno padel in m nalomil desno nogo. — Na Gornji Polskavi se je v torek popoldne primerila huda avtomobilska nesreča Tovorni avto, v katerem se je peljalo več delavcev, je bil namenjen v Št. Lenart v Slovenskih goricah. Iz neznanega vzroka je naenkrat skočil iz avta 38-letni delavec Miha Rosicar. Treščil je silovito ob tla in je poleg drugega utrpel hud zlom v bokih. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici.
Drugi simfonični koncert v Celju bo prirejen drevi v okviru dneva glasbe. Priredi ga celjski mestni simfonični orkester v veliki dvorani .Nemškega doma. Dirigira/! bo vodja celjske okrožne glasbene Sole Gustav Müller. Na sporedu so Vivaldi, Bach, Händl in Haydn. Kot pian ist in ja bo sodelovala Hilda Försterjeva iz Judenburga, kot pevka pa Marija Tutta, ki je prejšnje čase bivala v Ljubljani, zdaj pa je pevska učiteljica v Trbovljah.
Posledice hude zime v lovskih revirjih.
Minula zima je vsepovsod zahtevala hude žrtve med divjadjo. Zato je treba letos omejiti odstrel le na majhno Število Šibke divjadi. Vsak odstrel večje divjadi je treba tri dni prej prijaviti lovskemu mojstru, kjer se dobe tudi zadevni prijavni formularli. Trofeje je treba shraniti za poznejši dokaz.
Hrvatski mladinski voditelji v Dobovl.
Na povabilo nemškega mladinskega vodstva se je odpravilo h kulturnemu zborovanju in h tekmam Hitlerjeve mladine 50 hrvatskih mladinskih voditeljev v Weimar. Ko so se 15. t. m. pripeljali iz Zagreba na obmejno postajo v Dobovi, so bili sprejeti od predstavnikov iz Brežic. Ob sprejem« je igrala kočevarska mladinska godba.
Nezgode. 331etna gostllničarka Jožefa Kudrova iz Maribora je padla na cesti in je dobila globoko vreznino nad levim očesom ter poškodbe na obeh rokah. 16-letna Rozika Kovačeva pa je dobila sunek od avta in se je hudo poškodovala na kolenu.,
Premiera. Mariborsko gledališče bo
ključilo sezono 15. julija. Poslednja premiera bo drevl ln sicer bodo vpizórìli opereto »Madžarska svatba«, ki jo je uglasbil Nico Dostal. Prenderò je pripravil Hans Helno Wendenhöfer, ki bo ob tej priliki praznoval 30-letnico, odkar je igralec, in 251etnico, odkar je režiser.
Z Gorenjskega
Izvajanja ministra Leya. V daljšem govoru v Celovcu je minister dr. Ley rekel, da gre v današnji vojni za življenje vsakega posameznega Nemca, kajti če bi se zgodilo, da bi bili premagani, ne bi ostalo nič, kar bi še spominjalo na nemško ime. Boljševiški roj bi požrl Nemčijo. In muke, ki bi si jih izmislil Judež, se ne dajo dovolj črno naslikati. Zato je treba storiti vse za zmago. Kdor je toliko strahopeten, da se bi bal boriti do kraja, naj bo dosleden in naj da mesta svojim sosedom. Nikakor pa naj ne misli, da bo lahko na stroške bojevnikov udobno živel doma. Vsi Nemci se morajo skupno boriti za vsakdanji kruh. Odveč je govoriti, kaj vse bi radi in kaj vse bodo Nemci po vojni storili. Najprej pa je treba doseči zmago, kajti, če te ne dosežemo, se ne bo nič izpolnilo, marveč bo sledil propad. Zapoved se glasi: Ustvarjati je treba več kakor doslej! Ta zapoved je ostra in brezobzirna, je rekel dr. Ley. Kdor se noče boriti in kdor noče delati, bo uničen. Banditi ne morejo zadržati današnje velike dobe, zato moramo ostati trdi ln ne smemo popustiti. Podobno je dr. Ley govoril tudi v Gradcu, kjer je zaključil: »To je veličastna in kljub vsej svoji teži vzvišena doba, v kateri živimo. še lepša in še bolj vzvišena doba pa je pred nami, ko bo zmaga dosežena, če obstoji kak paradiž, ne more biti lepši od Nemčije.«
Nove živilske nakaznice se pravkar delijo za dobo od 29. junija do 26. julija. Obroki ostanejo v bistvu neizpremenjeni. Novost je ta, da bodo poslej tudi sadni sirupi na nakaznice.
Krajevna skupina v Dravogradu je bila prvič sklicana h glavni skupščini. Posamezni člani, ki so v službi v raznih pokrajinah Nemčije, so pripovedovali svoje doživljaje in izkušnje. Sklenjeno je bilo, da uredijo novo športno igrišče.
Gorenjski fantje in mladenke, ki so zaposleni pri kmečkem delu v špitalskem okrožju na Koroškem, so se nedavno zbrali k sestanku. Kakor poroča gorenjski tednik, je splošni razgovor o morebitnih pomanjkljivostih in težavah pokazal, da je pri kmetih sicer veliko dela, da pa ravnanje, prehrana in nastanitev zadovoljujejo. Zvečer so se fantje ln dekleta spet odpeljali na kmetije, kjer so zaposleni.
Umrla je v Celovcu nagle smrti uradnica Heda Mandelčeva, doma iz Kranja. Prepeljali so jo v rodno mesto, kjer je bila 12. t. m. pokopana.
V Šenčurju pri Kranju je pogorela hišica Marije Vidmarjeve, ker so se otroci igrali z vžigalicami. — Pred kratkim je bilo ustanovno zborovanje združenja bivših bojevnikov iz Šenčurja in Cerkelj. — Skrbstveni urad za matere in otroke se je vselil v nove službene prostore. Staro gospodarsko poslopje na cerkvenem prostoru bodo zdaj porušili, da se bo promet lažje razvijal.
Nova žrtev planin. Hotelirjev sin Roman šmalc od Sv. Ulrika ob Osojskem jezeru je plezal na Kaibling. Ta -hrib stoji onkraj Admonta in je visok 1207 m. Mlademu plezalcu je spodrsnilo in je obležal mrtev v prepadu. Prepeljali so ga v domači kraj.
Iz Hrvatske
Podražitev tobaka. S takojšnjo veljavnostjo je hrvatska monopolska uprava podražila vse tobačne izdelke za 50 odstotkov. škatlica najcenejših cigaret (20 komadov) stane zdaj 20 kun, najdražje vrste pa 34 kun.
Ameriški Hrvati čestitajo Poglavniku. Ob priliki svojega godu je po poročilu hrvatskih listov prejel Poglavnik iz Buenos Airesa čestitke mnogih hrvatskih organ iza-•ij v Južni Ameriki.
Hrvatski legionarji v Nemčiji. V kratkem odpotuje na vzhodno fronto nova skupina hrvatskih dobrovoljcev. Kakor znano morajo vsi prostovoljci najprej opraviti dvomesečni tečaj v Nemčiji, potem šele jih odpošljejo na bojišče. O Hrvatih, ki so zdaj v tečaju, je nemški vojaški poveljnik dejal: »Ni mi težko napraviti iz njih vojakov, ki se ne bodo bali nobene nevarno-! sti in se ob vsaki priliki izkazali v boju. ! Odkrito povem, da so hrvatski prostovoljci navdušili nas vse, posebno one, ki doslej niso imeli prilike, da spoznajo junaštvo , Hrvatov.«
Nemški književnik v Zagrebu, že več dni se mudi v Zagrebu aiani nemški knji_ i ževnik Walter Görlitz. Zbira gradivo za biografijo bana Jelačiča.
401etnico mature na reško-sušaški gimnaziji bodo praznovali absolventi v Zagrebu 28. t. m.
Natečaj za »Himno Zagreba«. Društvo Zagrebčanov je v spomin na 7001etnico razglasitve Zagreba za svobodno mesto razpisalo natečaj za »Himno Zagreba«. Natečaja se lahko udeleže samo hrvatski skladatelji. Kot najprimernejši tekst za skladbo priporočajo pesem Avgusta šenoe »Zagreb gradu«. Skladbo je treba predložiti do 5. julija.
Ceste so potrebne popravila. Tehnični oddelek pri okrajnem glavarstvu v Osijeku je razpisal licitacijo za nabavo 3475 vagonov tolčenca v znesku 5,212.500 kun.
Oprema za novorojenčke. Ministrstvo za trgwino je dovolilo občinskim in raest-nkn načelstvom, da izdajajo novorojenčkom nakaznice za. naslednje tekstilno blago: 25 metrov platna za plenice, 5 metrov platna za srajce, 2 metra platna za povoje, 12 metrov flanele in 6 kosov maje.
Gradnja meščanske Sole v Dogi Resi. Prosvetno ministrstvo je dovolilo ustanovitev meščanske šole v Dugi Resi, ki bo imela obrtno-industrijski značaj. Mestna občina je dala za šolo na razpolago žemljice. zbrala med prebivalstvom 350.000 kun in gradbenega materiala za 300.000 kun.
Natečaj za sprejem gojencev v domo, branske Sole. Hrvatsko domobransko ministrstvo je razpisalo natečaje za sprejem v domobransko vzgajal išče v Sarajevu, v domobransko nižjo srednjo šolo v Kamenici, v domobransko zastavniško Solo v Zagrebu in podčastniško saaitetsko šolo.
Posle prvostopne upravne oblasti v Banja Loki je 15. t. m. prevzelo mestno na-čelstvo.
SPORT
Boksarji, to so pravi tiči!
(Iz razgovora med boksarjem Paolinom in bikoborcem iz Španije)
Slavnega Baska, nekoč skromnega drvarja in pozneje svetovnega prvaka v boksu Paolina smo skoraj že vsi pozabili. Kdo ve, ali še živi, bog ve, kaj dela in ali še kdaj misli na svojo priljubljeno športno panogo? Zadnje, kar smo slišali o njem, je bilo, da se je med špansko meščansko vojno ooril na strani Caudilla. In vendar ga je zadnji čas nekdó iztaknil nekje, toda ne v borbi na deskah — saj je rokavice že davno obesil na klin — temveč je le čisto slučajno prišel v roke nekemu novinarju, lei ga je nekoliko izprašal, kaj in kako.
Prav za prav ta razgovor niti ni bil Intervju, temveč sta se Paolino in ta novinar * samo nepričakovano srečala v nekem lokalu v San Sebastianu, kjer si je prav tisti čas Paolino privezoval dušo s kozarcem vina.
—	Res je. tako je začel pripovedovati, — da večkrat stopim v ta lokal, če mi je zunaj preveč dolgočasno. Kadar se naveličam svojih vsakdanjih opravkov, potem obiščem tu in tam ta lokal in se nekoliko razveselim v drugačnem zraku. Sicer pa sem se posvetil kmečkemu delu, ki mi nalaga vsako jutro 8 ali 10 km hoda na polja in domov. Preživljam pa se v splošnem samo še od tega, kar mi donaša posestvo.
—	In v ostalem, kako pa kai z boksarsko stvarjo' — je vprašal novinar.
Paolino je nekako nejevoljen odkimal in ga zavrnil precej na kratko: — Zdaj sme se vsedli za peč in so vse-te stvari že daleč za nami. Toda. če bi bilo treba, bi pa lahko še koga položil na tla.
Ta hip se je pojavil v prostoru znani bikoborec in slavni toreador Victoriano de la Serno.
—	Ali se še spominjate, — tako je ogovoril toreador Paolina, — kako ste se pred kratkim tresli kakor šiba pred mladim bikom? Nevaren posel, tale naš toreadorskt» Ali ne?
—	Komaj na polovico tako nevaren kakor naš, — je dejal Paolino, — saj vam ni treba drugega, kakor nekajkrat zamahniti z ono rdečo cunjo in vaš bik jo pobere izpred vas. Mi boksarji, mi pa smo zmerom drug ob drugem.
—	To je že res. toda nas toreadorjev je tudi mnogo ranjenih pri delu, — je menil bikoborec.
—	Prav. Toda. kadar ste ranjeni, potem vas pač odnesejo in je konec vsega. Mi boksarji pa smo ranjeni po večkrat v enem dvoboju, toda boriti se moramo dalje. Mi ne smemo samo sprejemati udarce, temveč jih moramo tudi vračati.
—	Toda, ali ni sunek, ki ga človek dobi od bikovega roga, hujši kaker pa udarec še tako močnega boksarja?
—	Le ne govorite preveč o rogovih! Saj vemo dobro, da vas včasih bik samo z repom obriše okrog ušes in že morate v bolnišnico in potem vas tam lečijo kakor največjega junaka. Kaj pa mi? V borbi proti Joe Louisu sem si na dveh mestih zlomil roko. razen tega izpahnil še komolec. povrhu vsega pa se mi je še v ustih majala cela vrsta zob. V takšnem stanju sem se moral boriti še celih pet krogov. Tega ne bi vzdržal noben toreador.
Novinar je ves ta čas poslušal razpravo obeh prvakov iz obeh različnih kategorij in se ni upal pristaviti niti tega, da je toreador prav gotovo pretiraval težave v bor-
bah z biki. Sporno vprašanje, ali so večji tiči toreadorji ali boksarji, je ostalo torej nerešeno.
Zdravo plavanje
Plavanje spada gotovo med one športne panoge, ki najbolj zanesljivo in če jih gojimo redno, tudi najbolj izdatno pospešujejo zdravje. Te koristi pri plavanju izvirajo predvsem iz ugodnega vpliva, ki ga povzroča gibanje v vedi na krogotok, na dihalne organe in na mišičevje. Ne glede na to, v kakšnem slogu plava človek, zmerom delujejo skoraj vse mišice in se pri tem krepijo. Posebno dragoceno je v tem pogledu prsno plavanje, ker zaradi posebne lege telesa v vodi še prav posebno krepi hrbtne mišice in privaja telo na lepo in zdravo držo. Saj je znano, da spadata med najbolj neprijetne posledice raznih sedečih poklicev tako imenovani skrivljeni hrbet, kakor tudi pojav tesnih prsi, v katerih se srce in pljuča ne morejo razvijati kakor treba in se zato v njih pojavljajo bolezni raznih organov. Redno plavanje po prsni strani je gotovo najboljše sredstvo, da se odpravijo te zunanje telesne hibe.
Kdor pa hoče res najbolj koristno uživati kopeli, se mora pri tem vendarle ravnati po nekaterih splošnih pravilih. Med temi je na primer dovolj dobro znano ono, da človek ne sme iti v vodo s polnim želodcem, kajti takšen želodec ima tedaj opravka s prebavo in potrebuje zato večjega dotoka krvi. Srce pa ne more istočasno zadostno preskrbovati s krvjo kože, ki se ohlaja zaradi vode, in pa prebavnih organov, ki so takrat tudi zaposleni. Prav tako pa kopanje tudi ni priporočljivo tedaj, če je človek tešč, ker mišice pri delu ne potrebujejo samo kisika, temveč tudi druge krepilne snovi.
Ostala splošno znana pravila za kopanje na prostem so dalje: Ne hodi v vodo preveč pregret, ne skači takoj v vr>do, temveč si ohladi prej srčno stran in tilnik ter potopi pred plavanjem glavo popolnoma pod vodo. Ne stoj brez potrebe v vodi, temveč se stalno premikaj! Odrasli ljudje bi ne smeli biti v vodi več kakor 15 minut, kar velja posebno za slabše rejene, ki nimajo pod kožo zadostnih maščob, da bi jih varovale pred prehladom. Slednjič ne skači v neznano vodo in po možnosti se sploh ne hodi kopat v neznane reke brez družbe.
Kdor bo vse to upošteval, se bo sam na sebi lahko prepričal, da je plavanje najboljše zdravilo.
V nekaj vrstah
Teniško tekmovanje za rimski pokal med Italijo in Madžarsko se bo začelo danes v Rimu in bo trajalo do ponedeljka. Za Italijo bo igral razen že dosedaj upoštevanih igralcev tudi znani odlični tenisač Rado, ki pri dosedanjih tekmah brez pravega razloga ni bil določen v reprezentanco. Madžarska ekipa je že v sredo dospela v Rim iz Genove v znani postavi s svojim mojstrom Asbothom na čelu.
V nogometnih tekmah za beograjski pokal so bili zadnji čas knjiženi še tile rezultati: BSK — Obilič 7:0, Mi tic — čulta-rički 1:0, SK 1913 — Vitez 4:0, Bask — Edinstvo 1:0, Sloga — Balkan 1:0. V tabeli vodi SK 1913 pred BSK in Baskom.
t
Umrl je naš nadvse skrbni, dobri oče, stari oče, tast i. t. d., gospod
iL O KAR
m
nad učitelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 20. t. m. ob pol 5. uri od kapelice v gradu Kodeljevo na pokopališče v štepanji vasi.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 27. t. m. ob 6. uri v cerkvi pri Božjem
grobu v štepanji vasi.
Ljubljana, dne 19. junija 1942.
Žalujoči: JANKO, ANTON, FRANCE sinovi — GIZELA, om. ŽEN ZORA, om. ČERČEK — hčeri in ostalo sorodstvo
Iffe- - v- ■
Na Jesenicah so pred kratkim imeli večjo lahkoatletsko prireditev, na kateri so poleg domačinov nastopili tudi nekateri gostje iz Zeltwega. Najboljše izide so postavili naslednji Jeseničani: na 1500 m Knl-fic s 4:36, na 5000 m Benedičič s 17:26, v skoku v višino Klinar z 1.66 ter isti atlet tudi v disku in krogli z znamkama 36.40 m odnosno 12.33 m.
Italijanska nogometna reprezentanca se je že začela pripravljati za svoj naslednji mednarodni nastop, ki bo po vsej priliki v drugi polovici julija v Stockholmu. V zvezi s to turnejo so krožile tudi verzije, češ da se bodo Italijani na povratku s švedske ustavili tudi na Danskem za drugo mednarodno tekmo, vendar pa dozdaj še ni nobenega potrdila o tem načrtu.
Italijanski veslači bodo danes in jutri angažirani na veliki veslaški prireditvi v Grünau blizu Berlina. V močni konkurenci Številnih domačih, pa tudi nekaj švicarskih čolnov, bodo startali v štirih raznih disciplinah, med njimi tudi v osmercu.
Naknadno se je prijavila za članico nove evropske zveze profesionalnih boksarjev s sedežem v Rimu tudi Rumunija, katere delegat na kongresu samem še ni imel pooblastila za tako prijavo.
Kakor poročajo z Dunaja, je tamkaj odlični atlet Pector dosegel v kopju neverjetno dobro znamko — 69.53 m.
Radi** Liublfana
SOBOTA. 20. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročna v italijanščini. 12.15' Pian-lstič-ni duo Seifert-Demšar. 12.40: Koncert sopra nistke Sigride Richthofen. 13.00: Napoved ca'sa; poročila v italijanščini. 1315- Poročilo Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes (orkester vodi dirigent Petralia). 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijancc. Operetna glasba. 14.35: Poroci'a v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Dr Maja Rupert: Zdravje gospodmje. Predava nje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert terceta sester Stritarjevih. 20.00: Napoved časa; poToè'la v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Ar-ležanka. opera v treh dejanjih in slikah L. Marenka. glasba F. Cilea. V odmorih: predavanje v slovenščini: zanimivosti v slovenščini. Po operi: Poročila v italijanščini.
Inseriràjte v »Jutru«p
Mali oglasi
Službo dobi
Heseda L —.60. taksa —.6( u daianie oaslova ali za iifro L ).—.
Dekle
z znanjem nemškega jezika in pospravljanja.dobi takoj službo k dvema otrokoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln poštena dobi dobro plačo«. 8129-1
Pošteno služkinjo
ai! postrežnico, ki zna kuhati, sprejmem. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8164-1
Postrežnico
z znanjem kuhanja, takoj Išče Kosamovič, Moste, Ribniška 15. 8157-1
Kuharico
čisto, z daljšimi spričevali, Išče dvočlanska družina sredi mesta, lahko za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8197-1
Službe išče
Beseda l —.50. taksa —.60. za daianie naslova al) za
šifro l I.—.
Šivilj
a
prosta učne dobe, želi dobiti mesto kot pomočnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8156-2
\LL
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Perzijske preproge
originalne, zelo lepi komadi, naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora šiška.
8185-6
Brizgalne
za brizganje vrta in drevja dobite pri Ileršič, Cesta 29. oktobra 13. telefon 37-54.	8196-6
Kupim
Heseoa L —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za _šifro L J.—._
Kupim
moderno jedilnico ln kuhinjsko opravo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica in kuhinja«.
8136-12
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne, pletilj ske ter šiviljske odrezke. kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman, Hrenova ul. 8.
J-99-M
Ping-pong-mizo
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8170-7
Kupimo
dobro ohranjene sode, male in transportne. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hrastove«.
8193-7
Avto, moto
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
DKW motocikle
še nekaj komadov po tovarniških cenah proda zastopstvo Lovše. Celovška cesta 95. 8110-10
Kolesa
Beseda L —.60, Uksa —.60, za daianie naslova ali za šifro t 3.—.
Stare bicikelj gume
(zračnice ln plašče) ter kompletne blciklje in njih dele, karbid in vreče, vsako količino, kupimo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (levo dvorišče), tel. 29-27. 8177-11
Pozor, triciklji!
Vaše kolo vzamemo v račun ln Vam istočasno dobavimo nov trlcikelj z nekaj doplačila, katere imamo v različnih velikostih na zalogi. Specialna delavnica za triciklje. Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.	8178-11
Nekaj rabljenih
tricikljev
po znižani ceni naprodaj. Eventuelno vzamemo v račun bicikelj. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
8179-11
Pohištvo
Beseda t —.60. Uksa —.60. za daian'e naslova ali za šifro l 3.—.
Starejša dama išče
lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«.	8165-23a
Elegantno spalnico
iz orehove korenine poceni proda : Pohištvo Gluhak, Florljanska 19.
8130-12
Posest
Beseda t —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro L 3.—.
Stavbno parcelo
v severnem delu mesta po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob cesti«.	8169-20
Lepo zemljišče
ob Gradaščici. ležeče ob dveh cestah na Glincah, po zelo ugodni ceni prodam. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
8194-20
r/j»
Iščem
lepo, zračno, opremljeno sobo s souporabo kopalnice. po možnosti s hrano. v središču mesta. — živila dam tudi sam. Poni:dbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden domačin«.	8147-23a
Heseda L —.60, taksa —.60, za daian'r naslova ali za šifro L 3.—.
Damski šiv. stroj
znamke Veritas prodam. Salon SalaJ, Verdijeva (Gajeva) ul. 8. pritličje.
8183-29
Beseda L —.60, uksa —.60, za damme naslova ali za šifro l 5.—.
Usla je papigica
zelena. Prosim najditelja, da obvesti na naslov: Knafljeva (prej Dvofako-va) 10-111., telefon 46-36. Povrnem stroške, nagrada.	8180-27
Ušla je majhna
zelena papiga! Prosi se oddati Isto proti nagradi pri urarju Franc Wülfing, Gosposvetska c
8150-27
l
hformacije
Beseda 1- —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvokolesni voziček
smo v četrtek zamenjali pred cukrarno. Prosimo imetnika našega vozička za sporočilo naslova k Menardi, tel 20-62.
8176-31
Inserat! v
„Jutru linai© veSik uspeli

NIKI
Ko sta se do dobrega najedla rib in ponvičnika in si je Challoner prižgal pipo, je mož izrekel, kar mu je bilo na misli.
»Jutri pojdem in poiščem medvedko,« je dejal.
Miki, ki je sedel nedaleč od žerjavice, je zatrep-ljal z repom po tleh, kakor bi hotel reči, da posluša.
»Medvedka dobiš za tovariša; dekle se bo valjalo od smeha.«
Miki je še hitreje zatrepijal. »Imenitna misel!« je menda hotel reči.
»Premisli,« je nadaljeval ChaHoner in se zagledal psu čez glavó tisoč milj v daljavo, »štirinajst mesecev! A zdaj se vendar že vračava domov. Ukrotim vaju, tebe in medvedka, za sestrico, ki jo imam tam doli. Upam, da ti bo všeč. Ti, uboga mrcina, je ne poznaš, a zato me nikar takisto ne glej kakor .totem' na kolu. Preveč živalski si, da bi si mogel zamisliti, kako je lepa. Si videl nocoj solnčni zahod? Nu, moja sestra je še lepša. Strmiš, Miki, kaj? Nič nimaš pripomniti? Če je tako, pomoliva in leživa spat.«
Challoner je vstal in stopil v šotor. Členki so mu zapokali. življenje mu je utripalo po udih kakor velikanu. Miki, ki prav do zadnjega hipa ni nehal migati z repom, se je pobral na predolge noge in krenil za gospodarjem proti skupnemu ležišču.
Ob sivem jutrnjem svitu enega izmed prvih poletnih dni je Challoner zakuril, kakor hitro je prišel iz šotora. Miki se mu je kmalu pridružil. Gospodar4 mu je zavezal okoli vratu starò šotorno vrv, konec
vrvi pa zadrgnil okrog mladega drevesa. Drugo, enako dolgo vrv je privezal na oba konca vreče z živili, tako da jo je mogel oprtati preko rame. O prvem rožnatem dihu zarje, ki je oznanjala solnce, je bil näred. da jo ubere po sledi za Nivo in njegovo materjo. Videč, da ga gospodar zapušča, je jel Miki žalostno cviliti, in ko se je mož ozrl, ga je videl, kako vleče za vrv in se nalik mehanični igrači valja po tleh. Še četrt milje daleč je slišal Mikijeve proseče očitke. Današnja naloga ni pomenila Challo-nerju zgolj veselja, kajti njegov namen ni bil samo ta, da bi ujel medvedka in ga sparil z Mikijem. Potreboval je mesa, in medvedina je morala biti zdaj, ob začetku poletja, na moč okusna; toda pred vsem se je moral založiti z mastjo. Če bi se mu posrečilo ubiti zver, bi mu to prihranilo obilo časa, ki bi ga sicer zapravil na povratku v omikane kraje. Ura je bila osem, ko je našel Nuzakine in Nivove sledi, na kraju, kjer je Nuzak pred štirimi ali petimi dnevi' ribarila in kamor se je bila z mladičem snoči vrnila, da se najesta gnilih rib.
Challoner je bil presrečen. Zdaj je zanesljivo vedel, da ju najde ob potoku ali vsaj ne daleč od njega. Veter je bil ugoden, zato je kar najoprezneje krenil naprej in držal puško nàred za ugodni trenutek.
Uro ali kaj je enakomerno in mirno stopal ob vodi, pazeč na vsak najmanjši šum in na vsako gibanje pred seboj, ter zdaj pa zdaj oviažil prte in jih nastavil vetru, češ, da se ni izprevrgel. stavil vetru, češ da se ni izprevrgel. Toda pomagala mu ni samo prevejanost: vse se je obračalo njemu v korist.
Na širokem, ravnem mestu doline, kjer se je reka
cepila na deset ali dvanajst rokavov, sta koracala po skalnih jamah med peščinami Niva in njegova mati ter si brezbrižno iskala rakov za kosilo, še nikoli se ni zdel Nivi svet tako lep. Hrbtna dlaka se mu je ježila na toplem solncu kakor mačku, ki prede. Igral se je po lisah mokrega peska in veselo poslušal vrvranje vode ob svojih nogah. Vsi šumi, ki so ga obdajali, so mu bili všeč: pihanje vetra, mrmranje drevesnih vrhov, piskanje skalnih zajcev in klici ptic; najbolj izmed vsega pa mu je ugajalo materino godrnjanje.
V majhnem, solnčnem koščku doline se je veter nenadoma obrnil in prinesel Nuzaki duh, ki jo je opozoril na grozečo nevarnost: človek je bil blizu! Obstala je in obmrla kakor kip. Na plečetu je imela brazgotine od globoke rane; pred mnogimi leti jo je bilo zadelo baš tisti hip, ko je ujela smrad po edinem sovražniku, ki se ga je bala. Tri leta že ni bila več zaduhala te »kuge« in skoraj pozabila je bila, da je vobče na svetu. Zdaj pa, tako nepričakovano, da je kar ohromela, ji je sapa vnovič prinesla njen vroči, grozeči dih. Ta mah se je tudi Nivi zazdelo, da čuti bližanje strašne nevarnosti.
Dve sto metrov od Challonerja se je risal medvedek kakor negibna pika na belem pesku; strmo je zrl v mater, in občutljive nozdrvice so mu skušale dognati značaj nevarnosti, ki je bila v zraku. Te-dajci pa je buhnil zvok, kakršnega še ni bil slišal, takisto, kot bi nekdo kratko, rezko zarjovel, in bkratu je videl, kako se je mati opotekla in hipoma padla na prednje noge. V naslednjem trenutku se je pobrala in zagnala divji krik, ki je bil Nivi tuj, a je očitno pomenil, naj beži, da si reši življenje. Kakor vsaka mati, ki je kdaj okusila nežno zauplji-
vost otrok, je tudi Nuzak najprej pomislila na mladiča. Iztegnila je šapo in ga dregnila, in Niva je planil v brezumen dir proti bližnjemu gozdu. Nuzak jo je ubrala za njim. Nov pok je pretresel ozračje, in nekaj ji je grozeče zažvižgalo mimo glave. Toda medvedka se ni podvizala. Nalašč je ostajala za Nivo ter ga priganjala in podila, čeprav jo je v dimlji skelelo kakor razbeljeno železo. V trenutku, ko sta dospela do roba, ji je Challonerjeva tretja svinčenka baš pod nogami udarila v tla. V nasled-nem hipu ju je skril zaslon drevesnih debel. Nagon je vodil Nivo proti najgostejšemu osrčju gozda, tik za njim pa je Nuzak trosila poslednje moči in ga spodbujala k naglici. V starih možganih ji je rasla grozna, temna senca, ki ji je polagoma zatemnje-vala vid, in čedalje bolj jo je prevzemalo spoznanje, da je naposled prišla do konca svoje poti. Dvajset let življenja je bilo za njo, in zdaj se je borila, da bi pridobila še nekaj sekund.
Medvedka je ustavila Nivo pod košatim cedrov-cem in mu, kakor že tolikrat, dala znamenje, naj spleza nanj. Z enim samim iztegom vlažnega jezika mu je v poslednjem milovanju obliznila smrček. Nato se je obrnila, da dobo ju je svoj poslednji boj. Vzravnana se je vlekla Challonerju naproti, se ustavila petdeset korakov od cedrovca in ga počakala; glava ji je nihala na ramenih sem ter tja. lakotnice so ji butale, tema ji je zalivala oči. Nazadnje se je z globokim vzdihom sesedla, kakor bi hotela še enkrat zagraditi sovražniku pot. Morda je ta mah poslednjič videla vse zlate lune in vsa bleščeča solnca teh svojih dvajsetih let;morda se ji je spustil v srce dobrodejen mir, končno plačilo njenemu slavnemu materinstvu na zemlji: ko je prišel Challoner do nje. je bila že mrtva.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.