186. Številka.
V LMIjail, i ponedeljek, 16. avgusta 1915.
XLV1I1. leto.
.Slovenski Narod" velja ▼ Lfubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej . • • .  K 24 —
pol leta ,„ . . . . 9 12-— četrt leta „ • . • . » 6-— na mesec   ,.     • 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej pol leta „ četrt leta „ na mesec „
K 22-—
. H —
, 550 . 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uretlaišivc; Kaallova ulica ž t. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje in
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH .večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari.
—— Posamezna čievilka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se nt ozira. „Narodna tlakama* telefon it 85.
.Slovenski Narod* velfa po poiti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta     „      n    m. m 9 13-—
četrt leta    „       „    . • . 650
na mesec   „            . • » 230
celo leto naprej      .  . . K 30*-* za Ameriko Jn vse druge dežele : celo leto naprej • • . . K 25.—'
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica it 5, telefon sL85*
NAŠA ARTILJERIJA JE BOMBARDIRALA ŠKOCJAN TER RAZBILA ITALIJANSKO TABORIŠČE PRI KRMINU. — LJUTI ITALIJANSKI NAPAD V ODSEKU TOLMIN KRN SO NAŠI KRVAVO ODBILI.
Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.)
Italijansko bojišče.
Na jugozapadni fronti je viadala v splošnem zvišana bojna delavnost. Na Goriškem je izstrelila naša artiljerija neka] bomb na Škocjan (S. Can-ziano), nakar je sovražnik bežal iz kraja. Dalje je razstrelila velik italijanski tabor pri Krminu. Slabejši sovražni napad pri Redipulji je bil vdu-šen z našim ognjem že v kali. Na goriško mostišče so Italijani zmerno streljali. V odseku Tolmin do Krna se je izvršil včeraj zjutraj po ljuti artiljerijski pripravi napad znatnih sovražnih sil, ki pa je bil povsodi odbit. Tudi okoli Bovca in na koroški fronti Je imel topovski boj večji obseg nego navadno. Ponoči je nadaljeval sovražnik z ognjem na naše bojne črte na velikem Palu, Dreikoflu in Malem Palu. Napad na naše pozicije na Malem Palu o polnoči se je popolnoma izjalovil. V tirolskem obmejnem ozemlju je bilo odbitih več italijanskih napadov na naše obmejne pozicije zapadno cd Kreuzberga. v ozemlju vrha Rotwand, doline Bacherske in koče Drei Zinnen. S planote Lava-rone in Folgeria je obstreljevala naša težka artiljerija sovražni utrdbi Campo Molo in Deraro z vidnim uspehom.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. iT o f e r , fml.
DRZNA VOŽNJA NAŠEGA OKLOPNEGA VLAKA  V TRŽIČ.
Dunaj 14. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Včeraj zvečer so bili na raznih delih južnozapadne fronte sovražni napadi odbiti,  tako na tirolskem ob-
mejnem ozemlju, v poziciji Fedaia in črti Bepena (južno od Schluder-bacha), potem na Goriškem, na Mon-te dei sei busi in na višinah vzhodno od Tržiča. Povsodi so ostale stare pozicije v naši posesti.
Ponoči se je peljal eden naših oklopnih vlakov do vhoda na postajo v Tržiču in je obstreljeval sovražno infanterijo na višinah La Rocca in tren pri tvornicah Adrije.
Namestnik načelnika generalnega štaba    H 6 f e r. fml.
*
ITALIJANSKI    REŠPEKT PRED NAŠIMI 30 5 cm HAVBICAMI.
Znani italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini opisuje boje ob Soči: Hvali Avstrijce, kako so se utrdili in pripravili na vojno, petem pa piše o avstrijski artiljeriji. Avstrijski topovi pošiljajo strašen ogenj na ceste, skušajo dobiti žile, ki dovažajo središču fronte živež. In srce nam močno bije, ko mislimo na spremljevalno moštvo, ki se giblje po teh cestah. Med grmenjem topov zaslišimo kar nakrat tuljenje, globokejše in mogočnejše od drugih glasov, ki preglasi vse druge. To so sloveče avstrijske 305 cm havbice. In kmečko prebivalstvo, ki se umika iz bombardiranega ozemlja, prinaša kopo poročil o teh strašnih topovih. Najslavnejši cilj teh pošasti je bil Krmin. Pri prvi detonaciji, ki je pretresla vsa poslopja, se je raznesla vest, da je eksplodiralo neko skladišče municije. Cela množica vojakov in uradnikov je letala okoli: kaj se je zgodilo? Cel val dima se je valil iz polja sem. Ko se je val razpršil, smo videli luknjo v zemlji, 15 do 25 čevljev v premeru in 10 do 12 čevljev globoko. Ta trenotek zopet v zraku glasno zategnjeno tuljenje. In zopet oblak dima, nova eksplozija, prvi težki streli.
Krive   italijanske trditve o bombardiranju Pulja.
Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojn opor očevalskega stana poro-
čajo: Od sovražne strani se vedno zatrjuje, da so italijanske zračne ladje Pulj in posebno pomorski arze-nal z uspehom bombardirale. Zbog teh neresničnih poročil je treba zopet enkrat pribiti dejanske uspehe. Dejstvo je, da so nas do sedaj počastile s svojim posetom tri zračne ladje. Prva in edina, kateri se je posrečilo priti nad Pulj, je z bombo poškodovala lahko zid neke hiše in dvema ženskama pretresla živce, ali sta se kmalu popravili. Drugi zračni ladji se ji ni posrečilo prodreti do mesta ali do vojaških naprav. Takoj smo jo zapazili in razsvetlili in napadli, obkrožala je Pulj v daljavi in je metala bombe na polje in gozde v okolici, ne da bi napravila niti najmanjšo Škodo. Tretji obisk, »Cita Jesi«, se je končal, kakor znano, žalostno. Ladja ni prišla nad Pulj, tudi ne nad kopno zemljo, marveč je totalno dezorijentirana po naših žarometih metala bombo v vodo. 2e prvi strel je zadel tako, da se je morala začeti spuščati na tla in je padla nam v plen. Zračna ladja »Citta di Ferrara« je bilo uničena ne pri kaki akciji proti Pulju, marveč ko se je vračala z Reke, od nekega letalca, ki je odplul iz Pulja. Italijani so plačali svoje ekskurzije dosedaj, ne da bi nam napravili škodo, z izgubo dveh najboljših zračnih ladij, in dali so nam priliko, da smo vadili in preizkusili naš odbijalni aparat.
Očividec  o uničenju italijanskega zrakoplova v Pulju.
Iz nekega pisma 6. t. m.: »Preteklo noč sem gledal prizor, kakor-šnega dvomim, da bom še kdaj videl v svojem življenju. Sigurno boste čitali o tem v časnikih, jaz pa vam kot očividec pišem sledeče: Prav divno je bilo gledati italijanskega velikana, ki je zašel v peke! naših šrapnelov. Priplul je ob 11. uri 45 minut ali ob 11. uri 55 minut se je moral spustiti na tla. Hura, hura, se je razlegalo po Pulju. Pri drugem strelu sem bil že pri oknu. Z vseh trdnjav in fortov so razsvetljevali zrakoplov naši reflektorji. Ko pogledam ven, je bil zrakoplov prav nad našo vojašnico. Prekrižal sem se. Izstrelki naših topov se razpršujejo okoli njega, zračna križarica nima časa, da bi mislila na bombe, marveč gleda, kako bi se re-
šila. Dviga se kvišku, obrača se sem in tje, kakor da ne ve, v katero smer naj krene. Naenkrat začne bežati proti Italiji. No, mi smo videli, da je njegova usoda zapečatena. Ko so videli zrakoplovci, da so izgubljeni, so se obrnili nazaj k Pulju in spustili se dol pred neko utrdbo. Iz vojašnice se je videlo, kakor da se je zrakoplov potopil v morju.« — Zrakoplov je dolg 80 m. Velika zver. Ves je iz aluminija. Ko se je spustil na morje, je bilo razsvetljenje večje nego po dnevu. V zrakoplovu so bili trije Častniki. Potem ni bilo vso noč miru, ker so naši aeroplani neprenehoma letali nad mestom.
O   italijanskem   bombardiranju na Opčinah.
Neki očividec poroča iz Opčin: Nasproti italijanskim poročilom navajam dejstvo, da je v noči od 5. na 6. t. m. neki italfjanki vodljivi zrakoplov vrgel na kolodvor na Opčinah 14 bomb, ki pa niso povzročile prav nobene škode in so ubili samo štiri vrabce in enega kosa. Za 14 bomb je lep uspeh. Cadorna pa poroča o »jako uspešnem bombardiranju železniškega skladišča na Opčinah«.
Italijane zebe.
»Corriere della sera« britko toži, kako *». zebe italijanske vojake in kakemu trpljenju so izpostavljeni v vojni na gorah. Strašen je sovražnik, proti kateremu se morajo boriti naši vojaki v visokih dolinah na Tirolskem in Koroškem. Nihče, ki živi v toplih solnčnih mestih, si ne more predstavljati, kaj se to pravi, prebiti eno noč na višini dveh do tritisoč metrov. Meščan misli morda z občutkom, podobnim nevoščljivosti, na one vojake tam gori, ki uživajo hlad krasnih Alp. V resnici pa je drugače: ako je tudi čez dan temperatura udobna, sledi zvečer, kakor hitro solnce zatone, hlad, mraz in misel, da bo treba prebiti celo noč v ledenem mrazu na miru, učinkuje na vojake strahovito. Hribolazec ve, kako željno se pričakuje v mrzli zvezdnati noči v gorovju jutra in kako strašni so gorski velikani, kadar divja okoli njih nevihta in dež. Ali hribolazec more kljubovati mrazu, ker se lahko pregiblje, vojak na straži pa mora biti na miru na svojem mestu. In kruti   sovražnik pride natihoma in
zahrbtno. Nobene belečine ne čuti takrat, ko mu udje zmrzujejo, gorje mu, ako ga premaga zaspanec, gotova mu je smrt. Kadar bo sestavljeno število žrtev te strašne vojne, se bomo čudili, koliko jih je poškodoval alt usmrtil mraz. — Že sedaj tako tarnanje radi mraza, kaj bo pa pozimi?
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: Poročilo sovražnega italijanskega generalnega štaba dne 11. avgusta: Dočim se nadaljuje v Cadore uspešna akcija naš artiljerije proti mogočnim dolinam-zapiralnicam, je poskušal sovražnik z mnogimi ali brezuspešnimi napadi pregnati nas iz nekaterih pozicij, katere smo pred kratkim vzeli. Tako je bil 9. avgusta odbit napad v dolini Sexten na izvir Rinbianca in sunek sovražnih sil na Sejkofel od strani naših čet. Iz Karnije se poroča o intenzivnem delovanju naše artiljerije in malih sunkih naše infanterije. Sovražnik je poskušal zaman predreti žične ovire nasproti našim strelskim jarkom ne hribu Medetta. Pri Plaveh so odbili naši včeraj zvečer srečno dvakrat napad, ki ga je podpirala artiljerija. Na Kraški planoti so odvrnile naše čete v noč na 10. avgusta napad v odseku Monte dei sei busi« in so prešli potem k protinapadu, ki nam je prinesel na nekaterih frontnih točkah vidne uspehe. Naša infanterija je tako silovito prodirala da sta dve kompaniji zavzeli z bajonetom višino, ki se nahaja daleč notri v sovražni fronti in ki so jo branili mnogi strelski jarki. Vsled močnega koncentriranega artilerijskega ognja in silnega protinapada sovražnika, nismo mogli držati pozicije, alfi protinapad se le razbil na odporu naših čet, ki so stale v ugrabljenih postojankah dalje zadej. V odseku Tržič je avstrijska artiljerija zopet streljala, ali to pot brez uspeha.
Italijansko brodovno poročilo od 11. avgusta pravi: Danes zjutraj sta obstreljevala dva avstro-ogrska torpedna rušilca Bari, S. Spirito in Molfetta. Ena oseba je mrtva, 7 ranjenih, vse iz meščanskega prebivalstva. Znatne materijalne
LISTEK.
OduBtnifiava skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.)
Ta mladi mož je bil netjak Ma-thena Faneja. Danijel O' Leary je bil pravi Londončan. To se pravi, človek, ki je vse natančno poznal, kar je imelo zanj kaj pomena, za vse drugo se pa ni brigal. Vobče je bil neveden in neizobražen, toda prekanjen in spreten, kadar je šlo za njegovo korist. Nosil je zelo ceneno obleko, toda vedno po najnovejši modi. Lase je imel rdeče, oči majhne, a oster pogled.
»No, stric, kaj se je zgodilo novega, kar me ni bilo v pisarni?« je vprašal mirno in kakor bi mu za odgovor sploh nič ne bilo.
»Kaj pa naj se zgodi? Nič se ni zgodilo,« je slabovoljno odgovoril stari Mathew Fane.
Mladi pisar je zmajal z glavo, je potuhnjeno pogledal na strica in potem polglasno rekel:
»Ti si na vratih prisluškoval, kaj ne? Gotovo si kaj posebno zanimivega slišal. Da, da, drugače bi ne bil tako ujedljiv. Tudi se mi zdi, da si hudo razburjen. Kar na očeh se ti to pozna.«
Mathew Fane ni ničesar odgovoril, nego le hitel pisati, kakor bi se mu kdo ve kako mudilo.
»Ti, stric,« je čez nekaj trenot-kov O' Leary vprašal tiho in zaupno, »ali si kaj posebnega slišal? Ko sem vstopil, sem dobro videl, kakšen je bil položaj v sobi. Kar povej. Najbolje bo, če mi vse poveš. Ali nečeš? Res ne? No, tudi prav. Bom pa sam poizvedel.«
Vrata v odvetnikovo sobo so se odprla in O' Leary je moral umolkniti. Adi je sledil odvetnik, ki jo je pričo pisarjev vprašal:
»Ali mi dovolite, milostiva, da Vas spremim na kolodvor?«
»Hvala Vam! Škoda Vašega dražega časa. Saj sem Vašo prijaznost že tako preveč izrabila.«
Ada si je bila svesta, da o njenem obisku pri odvetniku Feliksu ne sme nihče izvedeti in zlasti se ni hotela izpostaviti nevarnosti, da bi jo kdo iz njenega domačega kraja videl na kolodvoru v odvetnikovi družbi.
Feliks ni ponovil svoje ponudbe, ampak je Ado spremil le na cesto ter ji pomagal v voz priklicanega izvo-ščeka. V svojo pisarno pa se Feliks ni vrnil; čutil je, da zaradi svojega razburjenja ni sedaj zmožen za nikako delo. Šel je torej v bližnji javni vrt, kjer se je vdal razmišljevanju o prihodnjosti. Vse svoje življenje je živel samotarsko in teklo mu je enakomerno, a dolgočasno, brez veselja m brez zadoščenj. Zdaj se je prvič
primerilo, da je doživel nekaj romantičnega in mu odprlo razgled v novo življenje. V njegovem srcu so se porajale ljubezenske strasti in ni jih mogel premagati, četudi je jasno videl, da mu samo nevaren zločin pridobi ženo, po kateri je hrepenel. Zdaj se zločina ni več strašil, kajti mislil je, da bo zamogel preprečiti razkritje pripravljenega hudodelstva. Predvsem je uvaževal različne načine, kako bi mogel oporoko tako skriti, da bi jo imel v slučaju potrebe lahko takoj pri rokah.
Odstranitev nove oporoke je odvetnik smatral za dosti lahko stvar. Bolj ga je skrbelo, kako naj pripravi Ado Boldonovo do tega, da bi se z njim poročila. Poroka — ta naj bi bila plačilo za njegovo pomoč! Ni si domišljal, da bi ga Ada rada vzela, ali upal je, če jo pregovori, oziroma prisili, da se z njim poroči, potem jo bo že sčasoma pripravil do tega, da ga bo kolikor toliko rada imela. In bogata bosta! Lahko pojdeta v Italijo, ali na južno Francosko, kjer sije vedno solnce in cveto cvetlice lepše ter duhte bolje, kakor kjerkoli drugod. Nič več bi jima ne bilo treba, prebivati leto za letom v zadohlem, vedno meglenem in hrupnem Londonu. Tako je sanjaril odvetnik Feliks in že pri tem sanjarenju okušal doslej nepoznane slasti.
Zapustivši javni vrt, je šel Feliks na obrežje. Tam se je naslonil na obrežno  zidovje in gledal v temne
valove velike reke, šumeče proti morju. Spomnil se je starodavne primere, da je človeško življenje podobno reki. Čutil je, da ga neodoljiva sila žene naprej. Kam? . . . Staremu odvetniku je bila ta misel nervozna in vzbujala je v njem neprijetna čustva. Rad bi jih bil vdušil in zato se je trudil, da bi se zopet zamislil v sanje, kakršne je sanjal prej na vrtu, toda ni se mu več posrečiio.
Najbolje bi bilo, da ji vse in brez ovinkov povem, si je rekel in si zopet poskušal napraviti sliko prijazne prihodnjosti. Toda ves trud je bil zaman in prevzela ga je zavest, da je ves osamljen na svetu in da ga Čaka velika nesreča . . .
Lady Ada Boldonova se je medtem pripeljala na kolodvor. V svojem razburjenju, nastalem pri posvetovanju z odvetnikom, ni mislila, da potrebuje tudi hrane in je popolnoma pozabila na obed. Šele na kolodvoru si je kupila obloženo žemljico; to je bilo vse, kar je užila ta dan.
Pozno popoldne je vlak dospel v Woodhurst, Ada je morala seveda peš iti domov. Krenila je na bližnjico, ki je vodila čez travnike, še popolnoma premočena od zadnjega dežja, vsled česar je imela Ada že mokre noge, še predno je storila sto korakov. Toda na to ni pazila. Njene misli so bile še vedno v Londonu. Bila je sama s soboj jako zadovoljna, da je izrabila ugodno priliko in obiskala starega odvetnika. Rekla si
je, da je nekaj vendarle dosegla, češ, odvetnik Feliks je za trdno obljubil, da ji pomaga, kolikor bo le v njegovih močeh. In še bolj kakor iz njegovih besed, je sklepala iz vsega njegovega vedenja, da bo pomoč resnr in izdatna.
Prišedši domov, je Ada najprej vprašala, kako se godi njenemu možu. Izvedela je, da ne slabše, kakor prejšnji dan, četudi ne bolje. Razen duhovnega pomočnika ni prišel nihče obiskat sira Rikarda Boldona; duhovni pomočnik pa je bil pri njem, kakor je povedala strežnica, dobro uro.
»Tudi za vas milostiva, je gospod vprašal,« je povedal oskrbnik,
»Kateri gospod?,« je vprašala Ada skoro nevede, kajti stresel jo je naenkrat mraz in čutila je tudi, da je izredno trudna in oslabljena.
»Gospod Lynd,« je odgovoril oskrbnik. »In ker se mu je povedalo, da vas ni doma, je spisal na vas, milostiva, pismo, ki leži na mizi v knjižnici. Takoj je prinesem.«
Ni treba; saj grem sama v sobo,« je rekla Ada in pohitela v knjižnico, kjer je na pisalni mizi ležalo pismo. Prsti so se ji tresli, ko je raztrgala zavitek in vzela iz njega vi-zitnico, na kateri so bile zapisane samo besede: »Kar je bilo mogoče, sem storil vse, žal, da nisem ničesar dosegel. I. L.«
(Dalje prihodnji«.)
Škode ni. V gorenjem Jadranskem morju je bil avstro-ogrski podmorski čoln U 12 torpediran po nekem našem podmorskem čolnu m se je potopil z vso posadko.
Angleška kritika o Italiji.
Berolin, 14. avgusta. »Tagliche Rundschau« prinaša iz Londona: »Manchester Guardian priobčuje članek o Italiji, v katerem govori o zakulisnih spletkah pri zaveznikih. List pravi, da če bo uspeh ali če ga ne bo, vseeno ne pomeni italijanska vojna nikakega razbremenjenja pri zaveznikih. Naravnost nerazumljivo je, zakaj Italija, ko se je vendar tekom četrtletja prepričala o velikanskih težkočah bojevanja ob avstrijski meji, ne ponudi svoje pomoči tam, kjer bi bila res koristna, namreč v Dar-danelah. Končno izjavlja list, da politika italijanske vlade je nejasna za vsakega navadnega zemljana, tako da se mora sklepati, da ima zadostno znana tajna diplomacija tu vmes svoje roke. Stare Ijubosumnsoti med sredozemskimi državami ne molčijo, torej niti v tem velikem trenotku.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Lugano, 14. avgusta. Ministrski predsednik Salandra je prosil župana v Rimu, naj preloži za poznejši ugodnejši čas slovesno izročitev njegovega častnega občanstva rimskega mesta.
Lugano, 15. avgusta. V Italiji se živo občuti pomanjkanje raznih potrebnih produktov: primanjkuje ani-linskih barv, eksplozivnih snovi, petroleja in lepa.
Berolin, 14. avgusta. »Giornale d* Italia« zavrača krivdo radi draginje na trgovce in industrijalce, ki se okoriščajo na škodo prebivalstva. Vsled manjšega izvoza se je pričakovalo, da cene padejo, ali obratno so narastle za 50 do 200 odstotkov. Zdravniška sredstva so seveda draž-ja,ker se ne dovažajo več iz Nemčije, to je umevno, ali neumevno je pri malih kvantitetah podraženje za 100 odstotkov. Uradniki dobijo kljub strašni draginji še stare svoje plače, delavci pa si ne upajo zahtevati povišanja plače, ker manjka dela.
Chiasso, 15. avgusta. Iz Rima poročajo, da se tam vedno bolj kaže
streh pred Zeppelini. Došla Je vest, da so se pojavili na fronti Zeppelini, da bodo obstreljevali obrežje in mesta, tudi Rim. Italijanska vlada je izdala takoj vse potrebne odredbe. Opozorilo se je tudi papeža, naj spravi vatikanske umetnostne zaklade na varno, kar je storil Izdani so posebni predpisi glede razsvetljave mesta, ukrenjeno je vse, da se takoj obvesti oblasti, ako bi se bližali Zeppelini.
Ženeva, 15. avgusta. Brzojavka iz Rima poroča, da okrog spomenika kralja Viktorja Emanuela I. postavijo simbolične ženske kipe, predstavljajoče Trident, Trst, Goriško in Istro.
Lugano, 15. avgusta. Povodom narodnega praznika 20. septembra namerava izdati kralj nov oklic na svoje ljudstvo, v katerem izrazi svoje upanje na ugodan izid vojne. Ali ljudstvo je že sedaj brez upanja.
Lugano, 15. avgusta. Proces radi špionaže proti krčmarju Lorenzo-niju iz Istre se je končal z oprostitvijo obtoženca.
Nemiri radi draginje v Siciliji. V Siciliji so bili nemiri radi draginje v 16 mestih in 42 manjših krajih. Nemiri so bili tako hudi, da sta morala Salandra in trgovski minister Cava-rola poslati posebno brzojavko v Sicilijo, v kateri se jamči Siciliji, da bo dobivala kruh in žito po primernih cenah.
Vojni poročevalci na italijanskem bojišču.
Lugano, 14. avgusta. Italijansko armadno poveljstvo se je končno vendar odločilo, da prepusti, ali le za poskušnjo, zastopnike listov na vojno fronto. Izdane so tozadevne dopust-nice na vse velike italijanske liste, na osem francoskih in devet angleških. Take dopustnice pa ni dobil niti eden ruskih žurnalistov.
Italijani zasedli Drač.
Lugano, 14. avgusta. Kakor poročajo milanski listi, so italijanske čete dne 8. avgusta zasedle Drač in bližnjo okolico. Zasedenje glavnega mesta Albanije se je izvršilo na podlagi posebnega sporazuma Italije z albansko vlado.
bilo drugi ruski obrambni 1
NAŠE ARMADE SO PREBILE NOVO RUSKO FRONTO VZHODNO BUGA.
Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Ruskobojišče.
Sovražnik se je včeraj na celi fronti vzhodno od Buga v pripravljenih pozicijah znova ustavil. Združene armade so napadle in si priborile na mnogih točkah pot v sovražne črte. Od danes zjutraj se Rusi zopet povsodi umikajo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
SOBOTNO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj 14. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
V prostoru vzhodno od Buga prodirajoče združene armade so gnale tudi včeraj zasledujoč zadnja kritja, sovražnika pred seboj. Avstro-ogrske sile so dosegle, na obeh straneh železnice Lukow-Brest Litowsk, prodirajoč, prostor zapadno in južno od Miendzyrzeca. Nemške čete so pridobile kraje pri VVisznicah in so prodrle čez VVlodavo.
V vzhodni Galiciji nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hof er. fml.
a «
*
NAVZLIC TRDOVRATNEMU RUSKEMU ODPORU NAD NAREWOM IN BUGOM SO NEMŠKE ČETE IZSILILE PREHOD CEZ NURZO. v- ARMADA PRINCA LEOPOLDA JE OSVOJILA SOVRAŽNE POZICIJE PRI LOSICAH. — RUSKI POSKUS, SE USTAVITI SEVERNO DD VLODAVE SE JE PONESREČIL.
Berlin. 15. avgusta. (Kor. urad.) tyo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan 15. avgusta:
Vzhodno bojišče.
'Armadna skupina generala feMmaršala von Hindenburga.
Čete generala von Belowa so Vrgle Ruse pri Kobištih proti severovzhodu nazaj. Vjele so 4 častnike, 3350 mož in vplenil) 1 strojno puško.
Ruski Izpad iz Kowna smo odbiti, 1000 vjetaikov nam je prBlo y ro-
ke. Naše napadalne čete so se priborile še bližje trdnjavi.
Med Narewom in Bugom so se Rusi na včeraj javljeni črti trdovratno držali. Naše čete so pozno zvečer izsilile prehod preko Nurzeva. Armada generala von Schoiza je vjela včeraj nad 1000 sovražnikov. Armada generala von Gal!witza je vjela 3550 Rusov, med njimi 14 častnikov, ter v plenila 10 strojnih pušk.
Obroč okrog Novega Georgiew-ska se zožuje. Na vseh frontah smo pridobili na prostoru.
Armadna skupina generala feldmar-šala   princa   Leopolda Bavarskega.
Prodiranju teh armadnih skupin se je sovražnik takisto trdovratno upiral. Tekom dneva se je posrečilo zavzeti sovražne pozicije pri Losi-cah in severno od njih ter na pol pota med Losicami in Miendzyrzecom.Sa-mo čete generalobersta von Woyr-scha so vjele od 8. do 14. avgusta 4000 sovražnikov, med njimi 22 častnikov, in vplenile 9 strojnih pušk.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena.
Paražen sovražnik se je včeraj zopet poskusil obrniti proti nam na črti Rozanska, severno od Vlodave, ter zapadno od SIawatycze - Horody-szce - Mienazyrzec. Pod pritiskom našega takoj pričetega napada pa se sovražnik od danes zjutraj umika naprej.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO   NEMŠKO URADNO POROČILO.
Vzhodno bojišče.
Berlin, 14. avgusta. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan 14. avgusta:
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Severno od Njemena v okolici Amešow - Kupišti - Wiszinty - Ko-varsk se razvijajo novi boji.
Pred Kownom so zavzele naše napadalne čete utrjeni gozd pri Do-minikanki. Pri tem so vjele 350 sovražnikov.
Med Narewom in Bugom so dospele naše armade v trdem pritiskanju do odseka Slina - Nurzec, kjer se je sovražnik ustavil k novemu odporu.
Severno od Novega Georgiew-ska smo vzeli v naskoka močna
sprednjo pozicijo. Vjeli smo 9 častnikov, 1800 mož, ugrabili 4 strojne puške.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Zavezniške čete se približujejo Bugu severozapadno od Sokolowa.
Zapadno od črte Lasice - Mlend-zyrzec Je poskusil sovražnik ustavit! zasledovanje s trdovratnimi proti-sunki. Vse napade smo odbili.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
V bojih dne 10. in 11. avgusta poraženi sovražnik včeraj ni imel več moči, da bi se uprl nevzdržnemu prodiranju zavezniških čet. Armada je prekoračila pri zasledovanju cesto Radzyn - Dawidy - WIodawa.
Vrhovno armadno vodstvo.
•
POLOŽAJ* NA  SEVERNEM BO-JIŠCU.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Na sedanjem glavnem operacijskem ozemlju, to je na cestah, ki vodijo iz kota Buga proti BresULi-tovskemu, se zasledovanje sovražnika energično nadaljuje. Središče prodirajoče skupine tvorijo avstrijske armade nadvojvode Josipa Ferdinanda in generala Korosa. Bojuj6 se so dospele 13. t. m. na ozemlje Dawidy (severnovzhodno Parcze-wa) -Radzyn-Miendzyrzecz. Vsi poskusi sovražnika, se s protisunki ubraniti vedno nevarnejšemu zasledovanju, so bili brez uspeha. Naše čete so ostale ruskim za petami. Danes stoje samo še 40 do 50 km pred skrajnim pasom utrdb Brest-Litov-skega. Vzhodno avstrijskih armad, ki so nekako jedro zveznih sil, prodira-jočih na Brest-Litovsk, je prišla včeraj 11. armada z desnim krilom čez Vlodavo. Z levim krilom je dosegla \Visznice, 37 km severnovzhodno od Parczewa. Severne avstrijske skupine napreduje armada princa Bavarskega in sicer nad železnico Lu-kov-Brest-Litovsk do Buga. Njeno, kakor klin naprej potisnjeno središče je prišlo v obližje Losice (severnovzhodno Siedlec), levo krilo pa do Buga pri Grodeku, severnovzhodno Sokolova. To levo krilo pritiska na zveze z ozadjem tistih sovražnih moči, ki se ustavljajo ob Narewu armadi Galhvitz. Armadi Scholz se še ustavljajo večji sovražni oddelki med Lomzo in Bielostokom, ker imajo tam ugodne naravne pozicije. A dočim se sovražnik na severnem delu bojišča še ustavlja, je četrta armada na jugu zmagala pri Lubartovu in se Rusi tam sploh ne morejo več držati.
Druga ruska obrambna črta.
»Berner Tagblatt« piše: Zapustitev Varšave in linije ob Visli je bila začetek velikega ruskega umika. Rusi se zdaj ne morejo na kakem mestu sovražne linije držati. Prihodnje oporišče ruskega centruma zna biti Brest-Litovsk — tako sodi londonska »Momingpost« o položaju in »Ruski Invalid« piše, da se bodo ruske armade postavile na liniji Kovno-Grodno-Brest-Litovsk. To bi bila mnogokrat imenovana druga ruska obrambna črta. Kovno je trdnjava prve vrste ob iztoku Vilje v Njemen, kakih 60 verst od nemške meje, in že danes ogrožena od nemške ofenzive. Grodno, južno Njemena, je trdnjava, ki je bila med sedanjo vojno izpopolnjena. Iz Kovna teče važna železnica v Grodno, ki je čez Bielostok zvezana z Brest-Litovskim. Najbrž bodo Rusi poskusili s to železnico izpopolniti svoje umikajoče se čete, da bi se mogle upirati nemškemu navalu. Za potrebno pregrupiranje pa ne bo ne časa ne dobro opremljenih čet. Edino, kar pomaga Rusom na novi obramni črti, so močvirja Rokitna pri Brest-Litovskem.
Poljesje.
Kakor je razvidno iz uradnih poročil je dospelo desno krilo Macken-senovih armad do velikanskega močvirja, ki je najdemo na zemljevidih označeno kot Rokitenska močvirja. Pravo ime tega največjega evropej-skega barja je Poljesje. Poljesje se nahaja na meji poljskega, veliko-ruskega in maloruskega ozemlja in je tako veliko kakor polovica Romunije. Na zapadu meji na reko Bug, na vzhodu na reko Dnjepr. Od zapada proti vzhodu teče po Poljesju reka Pripjat, v katero se izlivajo na obeh straneh močni pritoki. Celo Poljesje je polno malih in večjih jezer, močvirij in barij, ki tvorijo zlasti vzhodno od mesta Minsk pravcato nedostopno morje blata. V Poljesju so seveda vsake večje vojne operacije izključene, prodiranje je tam nemogoče, umikanje tudi Če bi se posrečilo Mackensenovim četam potisniti del ruskih vojsk proti Poljesju, potem bi nastala za Ruse tam še hujša situva-vija kakor svoj čas pri Mazurskih jezerih.
RUSKO URADNO POROČILO.
Iz vojnega tiskovnega urada javljajo o ruskemu uradnemu poročilu:
Brez datuma. Na cestah v Rigo smo pri reki Ekava uspešno odbili sovražne napade. V smeri na Jakob-stadt smo potisnili Nemce iz ozemlja Schonberg. V smeri Dvinsko-Po-niewicz so nadaljevali pritisk na umikajočega se sovražnika. Na nekaterih krajih smo morali trdovratno vpi-rajoče se oddelke z bajonetom pregnati. V noči na 10. t. m. so Nemci pri Kovnu obnovili svoje ljute naskoke na naše zapadne utrdbe in ravno tako naslednji dan. Pri protinapadih garnizije so bili trije nemški bataljoni skoro popolnoma uničeni. Napravili smo kakih sto v jetnikov in zavoj e-vali strojne puške. V smeri Ostro-lenka - Rožan - Pultusk se nadaljuje odločna nemška ofenziva. Naše čete, dobivši ojačenja, so v neprestanih bojih s sovražnikom in se mu na celi fronti od Nareva do Buga energično ustavljajo. Z močnimi artilerijskimi pripravami proti južnim utrdbam Novo Georgijevskega začeto nemško ofenzivo je ogenj naših baterij ustavil. Na cesti od Wieprza na Lukov-Vodava so naše čete 10. t. m. odbile sovražne napade. Proti Holum prodirajoči Nemci so bili vrženi na potok Uherka. V ozemlju Vladimir-Vo-linjski dela naša kavalelerija sovražniku, težave. Ob Dnjestru, v ozemlju kjer se izteka Strupa, dne 8. avgusta začeti boj je trajal ves drugi dan. Avstrijci so začeli zopet rabiti eksplozivne kroglje. Proti večeru smo ustavili njihove napade.
*
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
Listi poročajo, da piše znani ruski politik Mečnikov v časopisu »No-voe Vremja«: Nemci ne smatrajo Moskve za ključ ruske države, marveč vedo, da je Petrograd politično središče, do katerega je pot od Rige za polovico krajša, kakor pot v Moskvo. Iz Rige do Petrograda se je voziti le eno noč. Armade sicer ne prodirajo z ekspresnimi vlaki, ali 200 milj razdalje Čez dobre ceste in z dvema železniškima progama ni nepremagljiva težava. Sedanja vojna je dosti bolj resna, kakor ona iz 1. 1812 in spoznati je treba, da hoče Nemčija dokončati vojno z Rusijo, da bi mogla obračunati z zapadnimi državami. Zato ne stremi na Moskvo, nego na Petrograd. S tem bi ne bila strta samo zmožnost države, producirati municijo, marveč bi bila Rusija tudi od morja odrezana.
Dunajski listi poročajo, da je za generalnega guvernerja v Varšavi imenovan nemški general Arnim, za njegovega civilnega adlatusa pa poljski grof Hutten - Czafski iz Poznanja.
»Koln. Ztg.« poroča o shodu ruskih industrijalcev za vojne potrebščine. Petrograjski industrijalec Rja-bušinski je dejal, da bi se ruska armada, če treba, umaknila do Urala, ker potrebne municije ni mogoče pravočasno preskrbeti. Industrijalec Koljubosan je rekel, da je za organiziranje rednega izdelovanja municije potrebno devet do dvanajst mesecev.
Pariški »Temps« javlja, da je ruska vlada v smislu želje, ki jo je izrekla duma; ustanovila preiskovalni odbor, ki naj dožene tiste, ki so krivi, da armada nima zadosti municije.
Iz Berolina poročajo, da so vsi vojni poročevalci morali zapustiti rusko fronto in oditi v Petrograd.
Iz Kodanja poročajo, da so Rusi začeli izpraznjevati Brest - Litowsk. Železnice vozijo noč in dan vse zaloge iz Brest - Litovskega v Minsk.
O razmerju med Rusijo in Japonsko poročajo nekateri listi, da bo med njima kmalu zveza sklenjena in da bo na to Japonska pomagala na vzhodnem bojišču. Rusija bo za to podporo prevzela velike žrtve.
Berolinska »Nationalzeitung« poroča, da je na Ruskem poklicanih pod zastave več kakor dva milijona mož.
»Daily Chronicle« javlja, da sta bila odstavljena generalni guverner baltiških provinc in guverner Kur-landije; nekaj drugih še bo odstavljenih.
»Pester Llovd« poroča, da piše pariški list »Humanite«: Ne delajmo si iluzij. Nova uspešna ofenziva našega ruskega zaveznika je v sedanjih razmerah ravno tako problematična, kakor brezupna. Pripravimo se na to, da se v kratkem zgode nova dejstva.
»Secolo« poroča iz Petrograda, da bo podpredsednik dume knez Vol-zonski imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu notranjih del. Z njim bo prvič vstopil v ministrstvo politik iz parlamenta. Volzonski je stavil pogoje, da mora biti odpuščenih več guvernerjev in drugih visokih uradnikov.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOMBARDIRANJE MUNSTERA IN SAINT DIEUA.
Berlin, 15. avgusta. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan 15. avgusta:
Zapadno bojišče,
V Argonih smo zgradili fort Martin, pokopali smo 350 v njem padlih Francozov. Na večkratno obstreljevanje mesta Mtinster v dolini Fecht smo odgovorili z obstreljevanjem železniške četvrti mesta Salnt Dieu. Sovražni ogenj, ki so ga na to naperili na Markirch, je umolknil, ko se je naša artiljerija obrnila proti francoskim lokacijam.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 14. avgusta:
Zapadno bojišče.
V Argonah smo ob fortu Martinu znova napredovali. Število vjet-nikov se je zvišalo na 4 častnike in 240 mož.
Vrhovno armadno vodstvo. *
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
»Lloyds« javlja: Angleški parnik »Cairo« in ribiška ladja »Amethyst« sta bila torpedirana in potopljena. Posadki ste se rešili.
Kriza v francoskem kabinetu
Iz Pariza poročajo: Francoska zbornica je bila odgođena do 20. avgusta, ker so se v kabinetu pojavile velike diference med vojnim ministrom Millerandom in zunanjim ministrom Delcassejem. Ni izključeno, da Millerandi odstopi.
■■i
Pred odločitvijo na Balkanu.
Cetverozveza in Balkan.
»N. Fr. Pr.« ima poročilo o pogovoru njenega dopisnika z bolgarskim državnikom, ki se mudi sedaj v Be-rolinu. Ta državnik je rekel: Koraki Četverozveze v Sofiji so bili brez uspeha. Mišljenje bolgarskega naroda je tako, da bi tudi rusofilska vlada ne mogla spraviti armade v boj proti Turkom; ponudbe četverozveze niso take. da bi se mogla Bolgarija z njimi zadovoljiti; a tudi če bi cetverozveza preskrbela Bolgariji celo Makedonijo, bi bolgarska vlada še ne mogla biti zadovoljna, zakaj cetverozveza hoče povečati Srbijo tako, da bi bila še enkrat tako velika, kakor je sedaj in to bi bila nevarnost za obstanek Bolgarije. — Rečeni državnik je dalje rekel, da je prav lahko mogoče, da prodereta nemška in avstrijska armada do Petrograda, češ, vesti o mirovnih ponudbah Nemčije in Avstrije so izmišljene v Petro-gradu in imajo namen, pripraviti rusko javnost na slučaj, da bo vojaška situvacija prisilila Rusijo, skleniti mir. — Bolgarski državnik je tudi rekel, da bi bilo obžalovanja vredno, če bi Nemčija in Avstrija sklenili z Rusijo mir, predno je poravnan račun s Srbijo. Poraz Srbije je potreben, ker je potem mogoče sporazum-Ijenje med Bolgarijo, Romunijo irt Grško in bi nastala nova balkanska zveza brez Srbije, a pod vodstvom Nemčije in Avstrije.
Dalje poroča »N. Fr. Pr.«, da se mudi na Balkanu bivši francoski minister Cruppi, ki se najbolj trudi za akcijo četverozveze. Tekom teh dni bo v Rimu seja ministrskega sveta. Ta seja bo posebne važnosti, ker se bodo storili v njej sklepi, glede mednarodnega položaja in specijelno glede Balkana. Zaradi umika Rusov je Cetverozveza storila svoje korake pri balkanskih državah. Začetkoma je kazalo slabo, a četvero zveza upa, da doseže svoj namen. Ponuditi hoče Bolgariji, da dobi tista ozemlja, ki jih zahteva, po vojni, dotlej pa bi vojaštvo četverozveze tista ozemlja okupiralo.
Cesa se cetverozveza boji.
'Angleški listi poročajo iz Rima: Italijanski krogi domnevajo, da nameravata Nemčija in Avstrija, čim to dopusti ugoden položaj na drugih bojiščah, marširati čez Srbijo na Solun ter priti Turčiji na pomoč. Italijanski min. svet se je s to eventual-nostjo že bavil in Salandra se je baje radi te zadeve podal v glavni stan, Sonnino pa je odložil svoj dopust ter ostane v Rimu.
Zadnja ponudba.
Francoski listi konštatirajo, da Je bila ponudba četverozveze na Balkanu zadnji poskus pridobiti nevtralne
28
„SLOVENSKI NAROD*, dne 16. avgusta 1915.
Stran 3.
balkanske države za politiko enten-te. Ako se ta poskus ponesreči, ne bodo države četverozveze pričele nikakih novih pogajanj več.
Grška |e odgovorila negativno.
Atene, 15. avgusta. Agence d* Athenes poroča: Minister zunanjih del je poslanikom četverozveze izročil odgovor Grške na noto Četverozveze. Odgovor protestira proti predlogu, da bi Grška kaj ozemlja odstopila Bolgariji.
Budimpešta, 15. avgusta. Buka-reški listi javljajo iz Aten: Ministrski predsednik Gunaris je pri svojem posvetovanju s kraljem Konstantinom o novi noti četverozveze izjavil, da so vsi člani za odklonitev note, ker je nemogoče, da bi Grška količkaj svojega teritorija odstopila Bolgarski. Grška tudi ne more dopustiti, da bi se Bolgarska povečala na ta način, da bi dobila nekaj srbskega ozemlja. Končno je ministrski predsednik izjavil, da bi vlada odstopila, če bi se kralj z njo ne strinjal.
Venizelos ministrski predsednik — toda le na čelu nevtralnega kabineta.
Iz Aten poročajo: Kralj bo ponudil Venizelosu predsedništvo min. kabineta, toda le pod pogojem, da se Venizelos zaveže vztrajati pri nevtralni politiki.
Ministrski svet v Bukarešti.
»Pester Llovd« javlja, da se je posvetoval 14. t. m. romunski svet celi dan o položaju na Balkanu, na kar je odšel min. predsednik Bra-tianu v Sinais da poroča kralju.
Preklicanje Izvozne prepovedi v Romuniji.
Berlinski listi poročajo: Romunska vlada je sicer svojo izvozno prepoved za žito preklicala, zahteva pa kakor lani visoke izvozne pristojbine v zlatu. Ta korak romunske vlade se torej ne more tolmačiti kot prijaznost napram centralnima državama in če bodo hoteli Romuni svoje žito prodajati v Nemčijo in Avstrijo, bodo morali postati še drugače konci-lijantni.
Turčija in Bolgarska.
Listi poročajo: Govoreč o sedanjih pogajanjih med Turčijo in Bolgarijo zaradi regulacije meje izjavlja glavni turški list, da se Bolgarija brez vojne ne bo nikoli sporazumela s Srbijo in z Grško. Edina država, s katero se more Bolgarija sporazumeti, je Turčija. Turški interesi zahtevajo, da je Bolgarija močna, bolgarski interesi pa zopet zahtevajo, da je Turčija močna. Turki, ki branijo Dardanele, se v resnici bore za neodvisnost Bolgarije.
Someščani!
Letošnji praznik rojstnega dne Njegovega Veličanstva, našega presvetlega vladarja, bo pomemben kakor Se nikdar.
Nad leto dni pljuskajo ob Njegov visoki prestol srditi valovi sovražnih sil, toda danes stoji ta prestol trdneje nego kdaj. In to po zaslugi junaških njegovih armad, v katerih so združeni v otroški hvaležnosti in bratski vzajemnosti vsi Njegovi narodi. Zakaj vsem je že dolgih 67 let enako skrben in ljubeč Oče in vsi mu tudi danes z nepopisnim navdušenjem prisegajo vnovič neomahljivo zvestobo.
Na bojnih poljanah bo v sredo dne 18. t. m. gromko odmevala ta prisega v sovražne jarke; mi pa, ki smo smeli ostati na svojih domovih, okrasimo v viden znak ponovljene prisege te domove s cesarskimi, deželnimi in mestnimi zastavami. V znak državljanske zvestobe, deželanske in meščanske hvaležnosti. Od prve palače pa do zadnje koče!
Na predvečer praznika bodo mestna poslopja tudi slavnostno razsvetljena. Kdor lahko zmore, naj tudi razsvetli; preobČutne gmotne žrtve prebivalstva v to svrho bi pa prav gotovo ne odgovarjale in-tencijam Presvitlega slavljenca.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1915.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar.
i M
»Sladoled« v Gorici. Bela von Landauer priobčuje v »Pester Lloy-du« podlistek z naslovom »L'amor1 pendente« (Eine Nacht in Gorz). 7. avgusta. Vse italijansko vidi v Gorici, kamor se ozre, vse italijansko, kogar vidi, je Italijan. In pesniško jih opisuje. Ali v preveliki italijanski vnemi piše: »Der Sladoled (Gefrore-nes - Mann) schlenkert ruhig seines Weges« . . . sladoled! Da, da, italijanski prodajalec sladoleda mora klicati v Gorici tudi po slovensko »sladoled«, ako hoče svojo robo prodati. Tako je Gorica italijanska!
Verdijev spomenik v Trstu je bil
«m binkoštno nedeljo močno poškodovan in so potem okrog njega napravili lesen oboj. Na ta oboj so poredneži zapisali v laškem jeziku »Vpoklican« in »Zaboj, določen v Italijo«. Sedaj bodo ta spomenik, ki je bil simbol laškega iredentizma, sploh odstranili.
V Dalmacijo prihajajo pisma dalmatinskih vjetnikov v Italiji, v kateri ti med vrstami, da italijanska cenzura ne razume, naznanjajo svojcem, kako brutalno delajo s Hrvati Italijani. »Naše Jedinstvo« dostavlja: »To nam je h v a 1 a na načinu, kako se postupalo i postupa u nas samih ovem čeljadi«.
Dnevne vesti.
— Poklonitvene  deputacije iz
cele Ogrske in Hrvatske bo sprejel cesar povodom svoje 851etnice. Zastopnike hrvatskih mest in občin bo predstavil vladarju ban dr. Skerlecz. Mesto Zagreb bo zastopano po svojem županu in 4 občinskih odbornikih. Reka bo zastopana v smislu odločitve ogrske vlade, med ogrskimi mesti. Dan sprejema teh poklonitve-nih deputacij še ni določen.
— Baron Burian v Berlinu. Zunanji minister baron Burian se je mudil v petek v Berlinu, odkoder se je vrnil še v soboto na Dunaj.
— Papežev opomin na mir. Iz Curihu javljajo: »L' Information« poroča, da sta Nemčija in Avstro - Ogrska že odgovorili na papežev opomin na mir. Obe vladi sta izjavili, da
jima je bila vojna usiljena in da se borita za svoj obstaiek.
— Podmorski čoin »U 12« se je, kakor znano, potopil in ž njim vred je našel smrt v valovih tudi njegov zapovednik pomorski linijski poročnik Egon L e r c h. Ta je bil rojen 1. 1886 v Trstu kot sin kcntreadmirala Lercha. Sedaj ponesrečeni poročnik Lerch se je v sedanji vojni pridobil vojaško slavo v tem, da se je 21. decembra pri Otrantu, s podmorskim čolnom lotil 16 velikih ladij broječe-ga francoskega brodovja in admiralsko ladjo »Courbet« dvakrat torpe-diral in zadel. Cesar je mladega poročnika odlikoval z viteškim križcem Leopoldovega reda, nemški cesar pa mu je podelil red železnega križa.
— Odlikovani slovenski častniki. Red železne krone 3. razreda z vojno dokoračijo je dobil stot. Henrik V o v k o. * Srebrni signum laudis je dobil nadporočnik 1. topničarske-ga polka Viktor Goigar. Signum laudis so dobili poročnik 48. pešpol-ka Gustav H o r v a t i č , rezervni poročnik 70. pešpolka Teodor Romih, asistenčni zdravnik 52. pešpolka dr. M. Jakobovič in rez. poročnik
16. topničarskega polka Ivan R o j k o.
— Odlikovanje. Štabni narednik Rudolf J e r š e, imejitelj srebrne hrabrostne svetinje II. razreda, je zopet odlikovan z veliko zlato kolajno in imenovan za častniškega namestnika in adjutanta   pri   1. bataljonu
17. pešpolka.
— Odlikovan |e s srebrno hra-brostno svetinjo prvega razreda Ljubljančan Božidar P i b e r n i k. praporščak 27. domobranskega pešpolka. Odlikovanec je 17 in pol leta star in je eden najmlajših avstrijskih častnikov.
— Stotnik Ludovik Zwim t. Na severnem bojišču je dne 1. avgusta padel stotnik in bataljonski poveljnik Ludovik Zwirn. Pokojnik je bil celih osem mesecev neprenehoma na bojišču in je bil za svojo hrabrost pred sovražnikom dvakrat odlikovan, prvič je dobil Signum laudis, drugič vojni zaslužni križec. Padli je brat oskrbnika mariborske deželne bolnice in stotnika Franla Zwirna. Nadporočnik Branko pl. Pogačnik je pisal o smrti padlega stotnika njegovemu brata oskrbniki« ^■iiiw> > »Ko
smo prodrli proti kraju, ki je bil od Rusov zaseden, je naš ljubi tovariš, Vaš brat, bil zadet od ruske puškine kroglje. Sanitetci so ga obvezali in ga zanesli v neko kritje. Vsi smo še upali, da ne bo nič hudega, ker je sam pravil, da upa na okrevanje.
V agoniji je ležal kake pol ure, nato pa je izdihnil svojo junaSko dušo. Po izpovedbi zdravnika je kroglja prodrla želodec in jetra. Tovariši - Častniki bomo ohranili vrlemu Junaku trajen spomin.«
— Na severnem bojišču je padel — kakor smo že svoj čas javili — dne 23. novembra podpolkovnik Josip vitez B i 1 i n s k i, ki je v Ljubljani v dobrem spominu še izza časa, ko je bil tu »Platzkommandant«. Kot bataljonski zapovednik se je Bilinskl v mesecu novembru opetovano izredno odlikoval in je dobil za svoje delovanje red železne krone. Zdaj so se izvedele nove podrobnosti o no-vemberskih bojih. Dne 3. novembra je podpolkovnik Bilinski peljal svoj bataljon čez reko San, prodrl ž njim do četrte pozicije Rusov in napravil 200 vjetnikov. Zadrževal je potem Ruse še dolgo, prekoračil Visio in začel 18. novembra velik napad. Njegov adjutant poročnik Haman je padel prvi dan in nekaj dni potem, ko je bil bataljon že dosegel popoln uspeh, je sovražna kroglja ubila podpolkovnika Bilinskega.
— Pogreša se nad. rez. pešec Andrej U r š i č 7. pešpolka, stotnija, vojna poŠta 32, doma iz Kozaršč št. 26, občina Volce, okraj Tolmin. Zadnjikrat je pisal meseca oktobra iz Budimpešte. Od tega dne ni o njem nobenega glasu več. Ako kdo njegovih vojnih tovarišev kaj ve o njem, naj blagovoli to naznaniti na naslov: Franc U r š i č, korporal pri k. k. Milit.-Arbt. Abt. L/3, Feldpost 220.
— Pogreša se od začetka septembra 1. 1. vojak 17. pešpolka 15. stotnije — Franc Jermančič. Poizvedbe pri Rdečem križu so ostale dosedaj brezuspešne. Če bi kdo njegovih tovarišev o njem kaj vedel, se vljudno prosi, da sporoči to njegovi ženi na naslov: Helena Jermančič, Telče, pošta Tržišče, Dolenjsko.
— Pet mesecev se že ni oglasil Ivan Mohar 17. pešpolka, 3. marš-komp., ki je odšel aprila drugič na severno bojišče. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči njegovemu očetu Ivanu Moharju v Ljubljani, Mestni trg št. 9.
— Iz ruskega vietništva se je oglasil Alojz Tome iz Geršičev pri Podzemlju. Nahaja se v Skobeljevu v Turkestanu. — Domači so ga že objokavali kot mrtvega, saj ni bilo o njem 9 mesecev nobenega glasu in so tudi tovariši pripovedali, da so ga videli pasti zadetega v srce. Tem večje je bilo veselje, ko Je dospela dopisnica, da je zdrav in da se mu ne godi slabo.
— Iz vojnega vjetnrštva. Jerne) F i T i p č i č se je oglasil iz Taškenta svoji ženi Katarini, ki biva na Brdu št.2, pošta Tomaj pri Sežani. Piše: Draga žena! ... in ti naznanjam, da sem zdrav m vesel in da je dobro zame. Nahajam se v ruski Aziji kakor vpjni vjetnik. Prisrčen pozdrav. — Andrej P i r m a n se je oglasil iz vojnega vjetništva v vroči turkestanskl deželi m piše: Ljuba Frančiška! Srčen pozdrav tebi, otrokom in materi. Zdrav sem, hvala Bogu. Tukaj (v Taškentu) je velika vročina in nič dežja. Z Bogom, dokler se ne vidimo.
V Taškentu dne 14. junija 1915. — V vojnem vjetništvu v Taškentu je tudi France S r n e I, doma z Verda pri Vrhniki, kamor pošilja iskrene pozdrave svoj? ženi in otrokom. Piše da Je zdrav in da imajo veliko vročino. — Jožef S1 a p n i k se je zgla-sil svojcem, ki bivajo v Ravnah, pošta Vače pri Litiji, iz Simbirska, ki leži na reki Volgi v guberniji enakega imena. Piše: Dragi oče hi vsi skupaj! Pozdravljam vas in brate in sestre in vam naznanjam, da sem sicer še med živimi, a v bolnici že pet mesecev. Obe nogi ste mi zmrznili in so mi odrezali vseh deset prstov. Ena noga je že dobra, druga pa še ne. Z Bogom! V Srmbirsku, dne 16. julija 1915. — Martin S e v š e k se je zgla-sil iz vojnega vjetništva v Rusiji svojemu bratu, ki biva v Predlogu št. 30, pošta Dole pri Litiji. Piše: ... sem vjet in upam, da se bova še videla. V Rusiji, dne 14. aprila 1915. — Janez Jane c je nedavno tega sporočil svoji ženi Josipini, ki biva v Ravnah št. 11, pošta Krško, da se nahaja kako vojni vjetnik na Ruskem. Piše: ... to je še dobro, da nas je več domačinov skupaj. V Rusiji, dne 5. aprila 1915.
— Oklic. Naše junaške čete na
jugu rabijo nujno veliko število praznih vreč, dolgih prilično 60 cm in širokih prilično 40 cm. Vreče naj bodo napravljene iz trdnega blaga (najboljše iz navadnega platna za vreče). Imajo naj na odprti strani močno vrvico za zaVezo in naj bodo neopazljive svitle (rjavkaste ali sivkaste) barve« Tud; že rabljene
vreče so dobrodošle, Če so še dovolj trdne. Za vreče bi se moglo na zahtevo po kakovosti plačati znesek 50 do 70 vinarjev za kos. Takojšnje nabavljanje in šivanje takih vreč je najnujnejša patrijotična dolžnost in vsakdo, ki daruje ali prepusti vojaški upravi le eno vrečo, bo pripomogel, da se zavratnega sovražnika, ki ogroža našo domovino zanesljivo in sijajnok premaga. Na delo torej vse prebivalstvo Kranjsko, zlasti pa naše vrle žene In dekleta! — Na najnujnejše delo! Mesto Ljubljana je na oklic gospoda župana dalo vsej deželi dober zgied s tem, da je darovalo v isti namen dosedaj že 8312 vreč. Vreče naj se oddajejo pri občinskih uradih, ki bodo potem izročili večje množine nabranih vreč na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo, da jih odpošlje na vojaško upravo. — C. k r. deželno predsedništvo v Ljubljani.
— Vojaški mirozov. Dne 17. avgusta 1915, na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja, se vrši velik vojaški mirozov. Vojaštvo odrine ob 8. uri zvečer iz Šent-peterske vojašnice in pojde po sledečih ulicah: Sv. Ptra cesta, Marijin trg, mimo deželnega sodišča skozi Sodno ulico, Dunajska cesta, Franca Jožefa cesta, Blei\veisova cesta, Kogresni trg, Gosposka ulica, Stari trg, Poljanska cesta.
— Povodom Najvišjega rojstnega praznika našega Najmilostlivejše-ga cesarja in gospoda je Njegova ekscelenca gospod deželni predsednik dal poslati sledeča darila našim na južnem bojišču junaško se bore-čim četam: 1000 srajc, 1000 spodnjih hlač, 2700 parov čevljarc, 1000 parov kratkih nogavic, 3200 žepnih robcev, 365 brisač, 200 zavez za usta in nosove, 229.000 cigaret, 5128 cigar, 2034 zavojev tobaka za pipe, 120 tobačnih pip, 5000 škatljic vžigalic, 3000 kosov čokolade, 110 kilogramov čokolade, 418 kilogramov bonbonov, 40 kilogramov citronine kisline, 262 litrov kisa, 1025 litrov vina, 750 steklenic rogaške slatine, 50 steklenic preblavske slatine, 1 kolač sira 78 kilogramov), 365 kilogramov mila, 300 zavojev (150 kilogramov) sveč in 120 orgljic. Za nabavo teh daril se je porabilo: Dar mestne občine Ljubljana v znesku 3000 K in mestne hranilnice v Ljubljani v znesku 2000 K, dalje od gospe podžupanove Berta Tril-ler zbran znesek 3648 K, končno znesek 2615 K, ki se ga je vzelo fondu za vojno oskrbo pri deželnem predsedstvu, nastalemu iz prej vpo-slanih zbranih daril. Del navedenih darov je bil poslan in natura v namene vojne oskrbe deželnemu predsedstvu. Plemenitim darovalcem, ki so omogočili poklonitev te bogate pošiljatve se s tem v imenu obdaro-vanih izreka najsrčnejša zahvala. Darila bo po nalogu gospoda deželnega predsednika gospod okrajni glavar baron Schonberger izročil na bojni črti.
— Darilo. Gospa Marija Bock v Begunjah na Gorenjskem je darovala »Rdečemu križu« povračilo za častniško stanovanje v znesku 40 K.
— Mati desetih sinov-vojakov. Za vdovo A. Drolc so darovali: Tvomičar Karol Ahorner 50 K, optični zavod Goerz 30 K, tovarnar R. Burjan, 25 K, vsi na Dunaju, častniki in uradniki c. i. kr. monturnega skladišča št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu 50 K, profesor Josip Stritar, Aspang, 5 K, skupaj 160 kron: z zadnjim izkazom 730 K je to 890 kron.
— Jubilejne dopisnice. Ob priliki 85. rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja se opozarja občinstvo na jubilejne dopisnice nove izdaje in se isto vljudno pozivlje, da z nakupom teh dopisnic po možnosti pospešuje dobrodelni namen, za katerega je določen čisti dobiček razprodaje. Povodom tega patrijotične-ga praznika se tudi pozivlje občinstvo, da uporablja kar mogoče veliko vojnih znamk, kajti s tem bode obenem pokazalo svoje patrijotično mišljenje in pa stremljenje, da da podporo vdovam in sirotam padlih vojakov.
— Prošnje za izkop vojaških mrličev, ki leže pokopani v okolišu vojaških poveljnlštev južno - zapadne fronte, je treba nasloviti na vojaška poveljništva v Inomostu, v Gradcu, ali pa v Zagrebu. Ako so pokopališča v operacijskem prostoru, ki je znan imenovanim vojaškim poveljništvom, odpošljejo take prošnje ta poveljništva sama v presojo na dotična armadna etapna (etapno-skupinska) poveljništva, oziroma na etapni oddelek deželnega brambnega poveljništva na Tirolskem. Ako je vojaški mrlič pokopan v etapnem prostoru, razsojajo o zadevnih prošnjah napominana vojaška poveljništva sama.
— Pecivo na Dunaju. Listi poročajo, da na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem ne bodo smeli peči malega oeciva- češ, .da nečejo. dati dovo-
ljenja, ki je bodo morali morda že vi kratkem preklicati. Šele kadar bq nova žetev zmleta in se bo videlo, koliko je moke resnično na razpolaganje, potem so bodo morda odločili, dovoliti izdelovanje malega peciva. Pač pa je že od danes peče kruh ia pšenične in ržene moke v razmerju 1 : 2, dodati pa se sme tej mešanici 10% krompirjeve moke. Koruzna in ječmenova moka se ne sme več pri-mešavati. Od 16. septembra bo veljalo 7 dekagramov kruha zopet 4 vinarje.
— Aprovizacija Reke. Kakor poročajo ogrski listi, se budimpeštanska vlada sedaj posebno skrbno briga za aprovizacijo Reke. Dala bo mestu do 1200 vagonov pšenice in rži na razpolago, katere bo občina semlela in v lastni režiji razprodala.
— Živila za vojne vjetnike. Uradno se poroča, da se smejo voj^ nim vjetnikom ter interniranim civilnim osebam v sovražnih deželah zo« pet pošiljati živila v poštnih paketih, ki so največ 5 kg težki. Taki paketi so poštnine prosti. Najstrožje pa je pripovedano prilagati jim pisma, časopise in tiskovine sploh. Ako bi se to navzlic prepovedi zgodilo, bi sovražne dežele tak paketni promet zopet za cele okraje prepovedale.
— Kdo ve kaj? Leopold Steiner v Zagrebu, Tkalčičeva ulica št. 73, prosi, da bi mu dobrohotno sporočil, kdor kaj ve, kje se nahajajo Jožef in Marija Mavric ter Alojzij in Frančiška Mavric iz Kojskega pri Gorici.
— Kdor kaj ve, kje se nahajaj družina Marije Prinčič - Miklavčiče-ve, babice iz Gor. Cerovega pri Gorici, naj to blagovoli sporočiti Katarini Prinčič, Zagreb, Palmotičeva ulica št. 82.
— Iščem svojo ženo Jožefo Pahor, begunko iz Jamelj št. 21 pri Tržiču na Goriškem in svoje starše. Kdor kaj ve o njih naj mi sporoči na naslov: Andrej Pahor auf S. M. S. Habsburg, Pola, Marinefeldpostamt.
— Nov slovenski privatni docent. Kakor smo že poročali je bil naš rojak dr. Leonid P i t a m i c, ki službuje sedaj v predsedstvu ministrskega sveta kot ministerialni kon-cipist, imenovan za privatnega docenta za avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. Dr. Pita-mic je vzlic svoji mladosti (on ne šteje še 30 let) v znanstvenih krogih že dobro znan po svojih raziskavanjih in študijah o »dijetni pravici poslancev« (Das Recht der Abgeordneten Diaten) izišlem 1. 1913. Njegovo najnovejše delo, ki je vzbudilo veliko pozornost obravnava temao»sodelf> vanju parlamenta pri mednarodniH pogodbah v Avstriji«. (Die parla-mentarisehe Mitwirkung bei Staats-vertagen in Osterreich). Dr. Pitamic je eden izmed onih redkih Slovencev, ki je premagal z delom, energijo in neuklonjenim optimizmom vse* težkoče, ki so se mu pojavile od raznih strani pri dosegi njegovega cilja.-Simpatičnemu mlademu učenjaku, ki je zapustil naKranjskem izza svojega' službovanja pri deželni vladi in okrajnih glavarstvih najlepše spomine v slovenskem prebivalstvu, iskreno čestitamo na imenovanju, ki je to-, liko bolj pomembno, ker se je izrekli na predlog nemške univerze.
— Izvestje II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1914/15. Ravnokar izdano izvestje II. državne gimnazije vsebuje obširen referati »Naš zavod v vojnem letu 1914/15«: iz peresa ravnatelja Antona Štritofal in običajna pregledna šolska poročila. Število dijakov koncem šolskega1 leta 1914/15 je znašalo na tem zavo^ du 319, nekoliko manj kakor lansko1 leto (390). Po materinščini so bili skoraj vsi Slovenci 313, 4 Hrvati, 2 Čeha). Na zavodu je bilo nameščenih 26 profesorjev in suplentov, ki pa! niso vsi podučevali. Sedem profesorjev se je nahajalo n. pr. deloma že celo leto v vojaški službi. Tudi izmed dijakov jih je odšlo lepo število na> bojišča — 34 in trije med njimi peto-šolec Ivan Steh ter maturanta Viktotf Lavrenčak in Kari Petavs so že umrli junaške smrti za domovino. — Zavod se je med letom z veliko vnemo udeleževal raznih patrijotičniti akcij. — O začetku novega šolskega leta ravnateljstvo ne more ničesar natančnejšega naznaniti.
— Poseben čuvaj za mestne par* ke. Dasiravno smp že opozarjali, da so mestni parki izročeni javnemu varstvu, pa so otroci kljub temu delali po nasadih in parkih občutno škodo — teptali so travo, metali po nji kamenje, lomili veje, podirali živo mejo itd., — niso naši apeli na javnost prav nič pomagali, in da se to vandalsko opustošene krasnih parkov, ki delajo čast -lašemu mestu, ustavi, je magistr.lini gremij začasno nastavil posebnega čuvaja. Le - ta ima nalog, jih skrbno čuvati in vsako poškodovanje in onečiščenje naznaniti mestnemu policijskemu uradu, kjer bodo krivci strogo kaznovani. Ha vse nič ne pomaga. Nekated
Stran 4.
ljudje mislijo, da so parki edinole za to, da po njih njihovi otroci mendra-jo travo in jih smejo onečiščati, kadar in kjer se jim zljubi.  Tako vodi neka ugledna gospa, katere ime sedaj še zamolčimo, svoje otroke v tivolske parke, kjer pod njeno zaščito počenjajo marsikaj nedopustnega. — Ko je bila navedenka na to opozorjena, se ji je strašno zavihal nos; povedala je možu. In tudi ta je napravil nasprotno pot. Mesto da bi svojo ženo in otroke poučil, da se to ne sme goditi, je prirohnel nad mestnega čuvaja, ga prav neotesano na-hrulil in pri tem tudi razžalil nadzornika parkov. Oba ta dva sta javna organa, odnosno uradnika ter ju ščiti že   zakon sam.   Seveda se je vse potrebno ukrenilo, da bo mož v bodoče znal drugače spoštovati javno avtoriteto ter da se bo tudi zavedal, da parki stanejo   denar in niso samo za en dan, marveč za celo leto. Tujci se nad krasoto  naših javnih nasadov in parkov naravnost divijo, nekateri domačini pa jih ne samo ne upoštevajo marveč naravnost opu-stošajo — taki so res pravi vandali in ne spadajo v Ljubljano, ampak vse kam drugam!
— Za azijatsko kolero je umrl včeraj v Ljubljani 311etni delavec Franc Babnik, stanoval je na Selu pri Ljubljani št. 41. To je drugi slučaj kolere med civilnim prebivalstvom v Ljubljani. — Dne 13 je umrl za kolero od zunaj došli infanterist 241etni Mihael Gorjanec.
Radeče pri Zidanem mostu. Tukajšnje žensko pomožno društvo »Rdečega križa« je odposlalo kot darilo za mesec avgust vojakom domaČih polkov: 60 srajc, 60 spodnjih hlač, 60 robcev in 30 parov cunj.
Sumljivo žensko so aretirali v Mali vasi pri Jezici. Klatila se je po dvorišču neke tamošnje gostilne. Ko so gnali žensko, ki je stara okoli 45 let, v Ljubljano, se je vsedla na tla in ni hotela dalje. Baje se imenuje Katarina Zalar, sama noče povedati svojega priimka.
Padla je s plota Justina Maraž, hči goriškega begunca, v Kožarjih in si pri padcu zlomila desno roko. Dekle je staro 6 let.
Iz Celjske okolice. Odseku Rdečega križa za Celjsko okolico sta darovala gospod in gospa Rammel, graščaka na Freienbergu, povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva 50 kron.
Št. Vid pri Planini na štajerskem. Občina Planinska vas je imenovala tukajšnjega nadučitelja gosp. Frana B r a č i č a častnim občanom. To je že četrta tu všolanih občin, ki mu je izkazala tekom njegovega 35-fetnega delovanja na tej šoli najvišjo čast.
Drobne novice   s Štajerskega.
Od Sv. Jurja ob Pesnici. V Vrhovcih je zgorela hiša malega posestnika Polcerja.  Gospodarsko poslopje je ostalo, ker stoji precej daleč od hiše. — Iz S e v n i c e. Po sevni-škem in kozjanskem okraju se klatijo tatovi. Zadnje dni so se oglasili v Zabukovju in napravili tam v eni noči nad 5000 K škode. — Iz Maribora. Cesar je spregledal 13 kaznjencem tukajšnje kaznilnice ostanek kazni. — IzRajhenburga. Za župnika v Rajhenburgu je imenovan dosedanji kaplan Jožef Tratnik in za župnika v Kostrivnici žalski kaplan Franc Doberšek. — Iz F r a m a poroča   »Slov.   Gospodar«, da sta se zadnji   teden ponesrečila in ubila v pijanosti dva moža, neki viničar in neki lončarski pomočnik. Ljudem se mora v Framu zelo dobro goditi, da imajo toliko drobiža za pijačo.
Krapinske toplice na Hrvatskem je  do  2. aprila  t. 1. obiskalo 1989
-SLOVENSKI NAKUP*, ene 16. avgusta isu5.
186. štev.
Dotlčnik, ki ]e včeraj (v nedeljo 15. t m.) od 6. do pol 8. zvečer v kavarni »Union« zamenjal dežnik, naj ga vrne pri blagajni, kjer dobi svojega.
gostov.
»Ponarejeni list«, velezanimiva kriminalna senzacija, spada pač med najizvrstnejše, kar se jih je do sedaj videlo pri nas, in dosegla je pri svojem predvajanju v kino »Ideal« največji uspeh. — Istotako je bila z navdušenjem sprejeta krasna veseloigra: »Tri dni srednjega zapora«, v kojej se izborni prizori predstavljajo po izbranih umetnikih. — Ta spored vprizoril se bo samo še danes. — Jutri začne se nov spored, kojega najbolj zanimiva točka bo velikanska drama: »Demon ženska«, zraven tega pa še razne senzacije.
Izgubljene stvari, priglašene pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: Crna denarnica z 42 K, rjava denarnica s 13 K 12 v, bankovec za 10 K, Črna denarnica z 10 K, zlata verižna zapestnica, črna denarnica z 280 K, rjava denarnica z 20 K, 2 bankovca po 2 K, črna denarnica z 10 K 06 v, črna torbica z 2 ključema, Črna torbica iz suknja in 45 K, žepni robec z 18 K, črna denarnica z 10 K, črna denarnica s 432 K, škatja z noži za brivski stroj, srebrna ura. 2 bankovca po 20 K, črna denarnica s 24 K, očale iz duble-zlata, zlat prstan z dragocenim kamnom, bankovec za 10 K, pisemski ovitek s 4 bankovci po 2 K, 140 K v bankovcih, zlata damska ura_v usnjati zapestnici.
♦ Koloman Szell t. V Budimpešti je umrl danes zjutraj bivši ogrski ministrski predsednik Koloman Szell. Szellovo ime je znano izza časa nagodbenih sporov z Ogrsko.
* Železniška nesreča na Angleškem. Iz Londona poročajo: Pri postaji Rugbv se je ponesrečil poštni vlak. 50 oseb je bilo ubitih.
• V ženski obleki. Na kolodvoru v Lincu je neki črnovojnik. stoječ na straži, zagledal sumljivo žensko, ki se je hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so ustavili in jo preiskali in izkazalo se je, da je ta ženska — ruski oficir, ki je pobegnil iz vjetniškega tabora v Wegscheidu.
* Zaplenjen mirovni poziv. V Londonu je bilo te dni ponoči vtiho-tapljenih več stotisoč izvodov tiskovine, ki je obsegala plamteč poziv za mir. Poziv pravi, da je zmaga Nemčije nad vsemi njenimi sovražniki zagotovljena in da sta Asquith in Grey grobokopa Anglije. Policija je begala po hišah in zaplenjala ta poziv.
Najnovejša poročila.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Italijansko uradno poročilo z dne 13. avgusta se glasi:
V Cadori smo vsled zadnjih uspešnih napadov pomaknili svoje črte tako blizu sovražnikovih, da je mogoče izvrševati na obeh straneh male napade in protinapade. Tako je prodrl sovražnik v noči na 12. avgust po izdatni artiljerijski pripravi, proti našim pozicijam na pobočju Col di Lana v gorenji dolini Cortevole, pa je bil odbit. Našim četam pa se je posrečilo pregnati sovražne oddelke, ki so se bili vkopali na zapadnem pobočju Monte Piana na zgornjem koncu doline reke Rienz.
Ob Soči je sovražnik demonstrativno napadel naše pozicije na krnskih obronkih Sleme in Mrzli vrh ter naše pozicije vzhodno od Plavi, ki smo jih nedavno osvojili. Bil pa je odbit. Na kraški planoti je poskusil sovražnik med hudo nevihto v noči na 12. avgust nas napasti pri našem zanj zelo opasnem približevanju, toda zamanj.
Potopljen angleški transportni par-nik, na katerem je bilo 3000 mož za Dardanele. Carigrad, 14. avgusta. (Kor. ur.) (Zakasnelo.) Poročilo glavnega stana pravi, da je potopljeni sovražni transportni parnik okoli 10.000 ton vsebine torpedira! nemški podmorski čoln. Hospitalne ladje so mogle rešiti samo malo sovražnih vojakov.
Frankfurt, 15. avgusta. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« brzojavljajo iz Carigrada: Angleški parnik, ki ga je torpedira! podmorski čoln, je imel na krovu 3000 mož svežih cet za Dardanele. Torpediran je bil v bližini otoka Kos. Parnik se je potopil v štirih minutah,
Francija se pripravlja na zimsko vojno.
Lyon, 15. avgusta. Francoski senat je odposlal na fronto posebni odsek, ki naj preiskuje priprave za zimsko vojno.
Obstreljevanje Poperingha. Pariz, 15. avgusta. (Kor. urad.) Petit Parisienne poroča iz Le Hav-rea: Mesto Poperinghe so Nemci zadnje dni močno obstreljevali. Odgovarjala je angleška artiljerija. Nebes je bil kakor v plamenih. Zadnji prebivalci, ki so bili še ostali v mestu, so pobegnili na Francosko. Delo nemških podmorskih čolnov.
Lyon, 15. avgusta. (Kor. urad.) Le Nouveliste izve iz Nantesa-.Zveza paroplovcev je bila brzojavno obveščena, da je trijambornik Francois južno Irskega torpedira! in potopil nemški podmorski Čoln.
spodnjih hlač, 10 parov nogavic, 6 parov krp za noge, 6 sneženih čepic 6 dokolenic, 4 avbe za sneg, 12 robcev, 6 ducatov papirnatih podplatov, 6 trebušnih obvez, 1 par copat, 400 cigaret. Gdč. Jerica Zemljan-ova 3 pare spodnjih hlač, 50 srajc Ga. Agnol? 12 skodelic za kavo, 6 malih kozarcev.  G. Kane 1 in pol litra ruma. Neimenova 100 cigaret. Po gdč. Zem-ljanovi  zaboj  perila,  poslanega iz Srednje vasi nad Bohinjem (61 rjuh, 67 srajc, 17 parov spodnjih hlač, 12 povojev, 3 pare nogavic, mnogo krp). Ga. Jeiica Korenčan-ova 66 ducatov gumbov, 36 parov nogavic, 4 ducatov žlic, 3 duc vilic.  G. Rdthel, poštni oficijal 2 K. Ga. Sičeva 2 para spodnj. hlač, 1 steklenico žganja. Gdč. Erne-stina Kranner več knjig, 1 par suknje-nih črevljev, 3 pare srajc,  6 parov spednjih hlač, 2 para nogavic, 1 ruto,
2 palici, novo nočno suknjo, 12 blazin. Neimenovani po ge. Sičevi 5 K. Gdč. Nelica Franke 6 srajc. Neimenovana
3 kg sladkorja. Neimenovana kruha in čaja. Franck-ovi sinovi 1 kg cikorije. G. Ivan Perko, kaplan v St. Marjeti 172 1 vina.  Neimenova 5 kg moke. Ga. Ana Merk, soproga majorja 400 cigaret, 4 K. Ga. Sch\ventner-jeva 4 K. G. Milko Krapeš 10 K.  G. Avgust Jenko 4 K. G. Metka Škof 800 cigaret.  Ga. Trnkoczv-jeva   1 steklenico etra, 1 steklenico konjaka. Gdč. Vašič več perila. G. Filipič krpe. Gdč. Josi pina  Podkrajšek sukanec, trakove, gumbe, igle. Ga. Turk-ova češke časopise.   G. Heinić češke časopise in knjige. G. inž. Tibolt, rez. poročnik, hrvatske časopise.   Gdč. Marija Ris-mondo iz T* sta, 10 kg laški* in nem-ških   časop^ov   in   knjig.   G. Josip Lovšin 85 r37*i!ecJnic, več časopisov. Ga. Manja Kokalj-eva, Trst 2 K. Gdč. Terezija   Klinč-eva,    Dobropolje, 12 novih  srajc.   Ga. Ecker   1 samovar. Neimenovan 12 novih srajc. Ga. Marija Pogačnik,  nadoficijala soproga, kruha, peciva, vina in cigarete vsaki dan, odkar deluje v bolnici. G. dr. Iv. Oražen 6 parov spodnjih lač, 1 par črevljev, 3 palice, 2 veliki košari jabolk, več steklenic finega žganja in želez-natega vina, nešteto kronic, ki jih je daroval v roko ranjencem in voditeljem tega zavoda za nje,.
Same so delile ranjencem: Gg. Podkrajšek in Potočnik košaro jabolk in 2 velika vrča čaja, gdč. Strassberger in Klančar 1 košaro kruha in 1 košaro jabolk, gdčne. Jakobina Klauer, Gerta Rabič in Frida Uhl cigarete, 3 nemške učiteljice vino in cigarete. Gdčna. Stuzzin, Markič in Benedik jabolka in cigarete. Ga. dvorna svetnica Dobida 400 cigaret, katere sta razdetiligdč. Minica Dobida in Pavlica Wider. Anica in Minica Strle z bratom cigarete, kruh, sladščice, 1 lonec mleka, 1 lonec kuhanih jabolk, 10 steklenic pokal ic in 2 blazini. Vsem in vsakemu posebej najsrčnejša zahvala z prošnjo, da se naj čestokrat tudi v bodoče spominjajo zavoda.
Sv^WTORIUM-EMONA
ZANOTRANUEJNKIRL^ICNE -BOLEZNI
I L-UUBLtJAI\IA ■ KOMENSKEGA ULICA 4 ^F-ZDRAVNIK PRIMARU*D^. pR DERGANC
Dve mesečni sobi
, 2 event. 3 posteljami, kuhinjo in ripadki se takof oddasta "TBsS v 'riževniškl ulici št. 8, LJubljana.
1994
Kot praktakantinfa v kak zavod p.
samo ali kaj enacega želi vstopiti
gospodična
Ima trgovski tečaj in tri razrede liceja. Ponudbe sprejema upr. »Slov. Naroda« pod „prakfikantinfa 1999-,,
špecerijske stroke, za takojšnji vstop
se sprejme pri
A. Šarabon v Ljubljani.
rbnik
z veliko prakso pri poljedelstvu, vinogradih, sadjereji, kletarstvu i. t. d. Išče Službe. Dobil je za zasluge več častnih diplom in srebrnih kolajn in je zmožen slov. in nemšlc. jezika, vojaščin* pmst. vd vce brez otrok. Dopisi ns? se pošiljajo pa u pr. »Sl<>v. Naroda« 19)2 ped »oskrbnik 1992".
z odličnim spričevalom teli primernega mesta. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1934
Krepkega dedka
s prim.. šolsko izobrazbo, ter pridnega
trsoosR. pomočniRfl
1863
sprejme
k M v Mokronogu, Dolenjsko.
'ŽELEZNATO VIN0SKIN0
lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani
Vsebuje neveden^ množino železo.
kar je pri uličnih vinih ma/okdo/.
1 steklenica 2 kroni.
Tvornlška gostilna
v Libojah v Savinski dclmi se odda v zakup ali na račun.
Primerno tudi za spretno gostilničarko, katere mož bi lahko prevzel tvorniško tovorno vožnjo. Znanje nemščine potrebno. Ponudbe na F. H0GKE, Mozirje.
Najbolj zanimiv In najbolji! slov. llnstrovan! tednik so a
Danasnj list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
ki prlobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čUva: pesmi, povesti, fako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 ^TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv« niča, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov.
..TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K IO—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE«
Lfnbl|ana, FrantUkanaka ulica 10. L
Darila.
Darovi za zasilno rezervno bolnico št. 2, lil. objekt v roke gospe Marije dr. Kokaljeve.
Darovali so: Ga. županja Franja dr. Tavčarjeva: 1 steklenico konjaka, 10 steklenic vina, 26 srajc, 3 pare
Sprej<
um««  s nun
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti
f>egam in njega dokazane neprekos-jivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkome in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954
Fra Se včlk m a m. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
280
samokresov
Lr*.       ai..   °r ,tudl b«19*ishU>, sulskih in čeških strogo Efif^   Pn4k. *■ katere jamč.m za dober strel. Posebno priporočam Uhko trocevke in pnike Bock s Kruppoviroi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. _ Popravila In naročbe so izvršujejo točno In zanesljivo.
Cenovnikl na z« h te van j« zastonj In poštnine prosto.
jema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSfh kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 11 vplačili.
99
■"o
■ ■
Vzajemno zavarovalna banka w Pragi. Ion« B 71,O4OJ0a*SO. - Ispletene odškodnine In kapltali|t E 145,150.178-29. Pa velikosti druga vzajemna zavarovalnin nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
Vm pojMolla boJoi
karta zaitastfi
čigar pisarne so v lasmi ban-=====   eni hiši
t Gosaki uliti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
7310