Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
CELETON PISARNE: 1279 RECTOR.
__ ' -
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
Entered m Second-Class Matter, September SI, 1903, »t the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.

The first Slovene Daily* in
the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays*

TELEFON PISARNE: 127» REGTOJL
NO. 61. — ŠTEV. 61.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 13, 1908. — V PETBK, 13. STJŠCA, 19 08.
VOLUME XVL — LETNIK XVI
Spremembe zakonov po
Naše brodovje v
Rooseveltovej želji, zalivu Santa Magdalena.
PREDSEDNIK ŽELI, DA SE SHERMANOV IN ERDMA-NOV ZAKON SPREMENITA.
Roosevelt preti s posebnim zasedanjem kongresa, ako bi se mu I kongres uprl.
KONTROLA KORPORACIJ.
Washington, 13. marca. Včeraj so se v Belej hiši, kakor tudi v trgovinskem oddelku naše vlade vršile važne konference, kterih namen je, spremeniti nektere zakone po predsedm-kovej želji. Roosevelt želi, da se spremeni Sheruianov protitrustni zakon, kteri dovoljuje kombinacije kor-poracij; nadalje naj se spremeni tudi Erdmanov zakon, tako da delavske organizacije ni prištevati onim organizacijam, ktere omejujejo trgovinski promet. Nadalje želi predsednik, da b« ustanovi poseben zakon, kteri dovoljuje nadaljni obstanek sedaj obstoječih korporncij. toda le pod pogojem, da so podvržene natančnej kontroli po /.vezinej vladi, ktera bode določala, koliko delnic zamore vsaka korporacija izdaji in prodati.
Predsednik bode zahteval, da kongres sprejme te spremembe še pri sedanjem zasedanju, in ako se to ne zgodi, potem bode sklical kongres k posebnem zasedanju. Pred vsem bode torej poslal kongresu par energičnih poslanic in ako to ne bode irnelo potrebnega uspeha, se bodo morale vršiti kongresove seje v poletju.
UČITELJICA USTRELILA SVOJO PRIJATELJICO IN SEBE.
Ušla je iz nekega zdravilišča in je pri prijateljici prenočevala.
Boston, Mase., 12. marca. V njunem sta i o vanjo, 107 Auderbon Road so na^li včeraj prijateljici in učiteljici Saro Chamberlain Weed in Elizabeth Bailey Hardee mrtvi. Obe sta bili učiteljici v nekej zasebnej šoli za deklice, ktera je bila njuna last.
Obe sta ležali na postelji, Ilardee s prestreljeno slavo, dočim je tudi njena prijateljica umrla vsled krog-lje, ktero je dobila v sence. Na prsih Mi^- Weed je ležal revolver, v kte-rem sta manjkali dve kroglji. Iz teora oklepa policija, da je Weedova ustrelila svojo tovarišico in potem na isti način izvršila samomor.
To mnenje je najbrže pravilno, ker sedaj se je dognalo, da je Weedova jeden dan pred groznim činom ušla "iz zdravilišča v Newtonu in se vrnila k svojej prijateljici. Najbrže se jej je mešalo, kajti bila je skrajno nervozna in je govorila tudi nerazumljivo. Ker jo Hardee jeva ni mogla spraviti nazaj v zdraviliške, je končno sklenila, da jo obdrži pri sebi preko noči.
EVELYNA THAW SE ZOPET POROČI.
Takoj, ko jo bodo ločili od njenega Harryja, se bode omožila.
Že pred par tedni smo poročali, da se bode žena nedavno pri porotnem sodišču v New Yorku oproščenega milijonarja Harry Thawa, ki je ustrelil arhitekta Whiteja, ločila od svojega moža, ki je sedaj v norifini-ei. Sedaj prihaja iz Memphisa, Tenn. vest, da se bode Evelvna takoj, ko bode ločena od sedaj še njenega Harryja. preselila v Memphis, Tenn., kj«-r ne br>cle omožila s zobozdravnikom A. F. Twogoodom. Imenovani zobozdravnik potrjuje vest, da je prijatelj Evelyne in da je prisostvoval obema obravnavama proti Thawu vendar pa neče potrditi vest, da se namerava z njo poročiti, kakor hitro se ona loči od svojega sedanjega mola. On trdi, da pozna mnogo bogatinov ▼ New Yorku, kteri bi se radi * njo poročili in tako je mnenja, da i ne boae hotela s njim poročiti.
EVANS NAZNANJA MORNARIČ-NEMU URADU, DA JE BRO-DOVJE V BOLJŠEM STANJU, NEGO PRED ODHO-DOM.
Brodovje pričakuje nadaljnih povelj in zamore v 24 urah mobilizirati.
SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO.
San Diego, Cal., 12. marca. Brodovje oklopnic Zjed. držav pod poveljem admirala Evansa je glasom semkaj došle brezžične brzojavke, dospelo v zaliv Santa Magdalena. Vožnja. ktera se je pričela dne 16. decembra v Hampton Roads, Va., se je torej v izredno hitrem času, kajti brodovje bi v Santa Magdalena moralo do>peti šele prihodnjo nedeljo. Vse latlije so v izvrstnem stanju in pričakujejo nadaljnih povelj. Prve dni prihodnjega tedna prične bro-lov.je s strelnimi vajami.
Washington, 13. marca. Mornarični oddelek naznanja sledeče novosti o prihodu našega vojnega brodovja v zaliv Santa Magdalena v mehikan->kcj Californiji:
*' Podadmiral Evans poroča, da je vojno brodovje včeraj dospelo v zaliv Santa Magdalena, kjer se je usidralo. Za vožnjo iz Callao, Peru, v imenovan] zaliv, je potrebovalo 11 dni in 20 ur, oziroma dva dni manj, nego je bilo določeno v voznem redu. Admiral ]>or<:ča. da je brodovje sedaj v boljšem stanju, nego je bilo, ko je od-jdu!o iz Hampton Roads, in da zamore tekom 24 ur dogotoviti mobilizacijo."
V niornaričnem oddelku so ze!o zadovoljni, ker je brodovje že dospelo v zaliv Santa Magdalena.
PANIKA V BANKI.
V Omahi, Neb., je nek blazni mož pretil banki z nitroglicerinom.
Omaha. Neb.. 12. marca. V tukaj šnjo Merchants National banko je prišel včeraj nek očividno Adazen človek, kteri se imenuje L. L. Fee. in je odšel naravnost v pisarno bančnega podpredsednika, od kterega je zahteval večjo svoto denarja. Med tem, ko je zahteval denar, je prine-nesel iz svojega žepa malo steklenico, o kterej je trdil, da je napolnjena z nitroglicerinom. Zajedno je tudi za-pretil, da bode banko pognal v zrak, ako se ne ugodi njegovim zahtevam. Bančni podpredsednik je potem napadalca izvabil v nek bližnji restav-rant, kjer so ga policaji prijeli. V steklenici ni imel druzega nego ru-deče pobarvano vodo. Fe trdi, da je pri nekej banki zgubil petsto dolarjev, radi česar želi, da bi mu tukajšnja banka omenjeno škodo zopet poravnala.
Čuden "mali oglas".
V nekem budimpeštanskem listu je bilo nedavno citati med " malimi oglasi" to-le: Iščem 2667 zdravih in dobro rejenih stenic. Ponudbe z naznanilom cene naj se pošlje npravni-štvu tega lista pod naslovom "Glavna stvar je poštenost". — Seveda se je začelo vse zanimati za človeka, ki v Budimpešti išče in kupuje stenice, in ko je prišel v upravništvo po ponudbe, naskočili so ga od vseh _trani z vprašanji o čudnem oglasu. Dotičnik jim je razložil stvar tako-le: Ker sem moril vsled strašnega zvišanja najemnine odpovedati stanovanje, me je hišni gospodar opozoril, da moram nasledniku izročiti stanovanje v tistem stanju, kakor sem ga bil prejel. In ker sem za časa mojega bivanja t tem stanovanju lastnoročno pobil v njem ravno 2657 stenic, je moja sveta dolžnost, d„ sedaj vrnjmi lastniku hiše vse stenice, ki sem jilt našel pri vselitvi. — Nad 30,000 ljudi se je baje ponudilo, da odstopijo inserentu vsako količino stenic prve kakovosti trezplačno.
Gospodarski položaj. Znižanje plače.
LASTNIKI PREDILNIC IN TKALNIC BODO 25,000 DELAVCEM ZNIŽALI PLAČO ZA 10 ODSTOTKOV.
O tem so svojim delavcem že naznanili in odredba postane veljavna 30. t. m.
TOVARNA PREPROG ZAPRTA.
Lowell, Mass., 13. marca. V sedmih velikih tukajšnjih tovarnah za izdelovanje blaga M) včeraj popoludne naznanili delavcem potom lepakov, da se jim s 30. t. m. pomanjša plača za 10 odstotkov. Znižanje plače bode veljalo za 25.000 delavcev, kteri vsi se bodo morali zadovoljiti z manjšim zaslužkom. Položaj teh tovarn je namreč zelo slab, ker imajo letoe> izdatno manj naročil, nego so jih dobile druga leta ob takem času. V Fall River-ju tekstilnim delavcem ne bodo pomanjšali plače, ker je pogodba med delodajalci in delavci veljavna -še do konca maja letošnjega leta.
Tovarno Mohair Flush Mills, v kterej dela 300 delavcev, so danes za nedoločen čas zaprli in delavce odslovili. —
Boston. Mass., 13. marca. Tovarno Roxbury Carpet Co. so danes za nedoločen čas zaprli, vsled česar je zgubilo delo in zaslužek 900 delavcev. Vodstvo tovarne naznanja, da je bilo prisiljeno to storiti, ker so časi z ozi-rom na trgovino zelo slabi in ker je trgov išče prenapolnjeno z vsakovrstnimi izdelki.
UBOŽNA HIŠA ZGORELA. Pri tem so zgorele tri osobe.
San Francisco, Cal.. 11. marca. \ čeraj je tukaj zgorelo jed i no poslopje tukajšnje mestne hiše za ul>o-ie in pri tem so zgorele tri osobe. Ostalih 100 ljudi, kteri so bili v zgor-jenern poslopju, so je posrečilo rešiti, endar pa še ni natančno dognano, jell i Še kedo ponesrečil.
Neopravičena aretacija.
Mesta Palisade v New Jersevu do-sedaj še ni mogoče najti na nijednem zemljevidu, bas kakor tudi ne naselbine Norwood, o kterej objavlja 'Narodni List" neprestano reklamo, da bi se končno vendarle tudi tam ljudje naselili. Palisade se nahaja nekje pri Fort Lee, in ako je namenjeno, da postane kedaj svetovno mesto, se do sedaj o tem še ni ničesar izvedelo. Kakor Norwood, tako je tudi Palisade sedaj še v rokah agentov in pod-agentov, kteri pripovedujejo vsem ljudem, kteri jih hočejo poslušati, kafeo velika je bodočnost bodoče naselbine' in kako blizo je svetovnemu mestu New Yoik. Med redkimi ljudmi, peteri so se tam naselili, je tudi neki James Carney. Slednji se je predvčerajšnjim zvečer preselil v Palisade, toda jedva je dospel tjakaj, že ga je jedini tamošnji policaj prijel in aretoval. Novega naselnika namreč policaju Se niso predstavili, in tako je policaj pričd slmiti, da zamore novi naselnik odnesti svetovnemu mestu Palisade dobro ime, kajti druzega tam baje tako nimajo. Ko je poli-eej Carneja uklenil, da je tako varen pred njim, in qpotel odvesti, so pri-čeli Carneyevi otroci in njegova iena, kteri so vse to videli skozi okna njihove nove hiše, na vse mogoče načine kričati. To je policaja končno prepričalo, da ima v resnici opraviti a kakim novim prebivalcem bodočega svetovnega mesta, vsled česar ga je is-pustn in mu svetoval, naj se v bodoče vode bolj dostojno.
Anglija na Balkanu. Avstrija iznenadena.
ANGLIJA JE NASTOPILA S SVOJIMI PREDLOGI GLEDE MA-CEDONIJE, NE ZME-NEČ SE ZA AV-S TRI JO.
Predlaga, da se imenuje za Macedo-nijo stalni governer, ki mora biti pravoslaven.
ČRNOGORSKI KNEZE VIČ ?
Vojna med Turčijo -
in Perzijo preti.
*
TURŠKI POSLANIK JE ŽE O STAVIL GLAVNO MESTO PERZIJE TEHERAN IN ODPOTOVAL DOMU.
Vesti o pretečej vojni so zopet pričele krožiti. Turčija zahteva zadoščenje.
NAPAD NA TURŠKO POSLANIŠTVO.
London, 13. marca. Državni tajnik inostranih del Sir Edward Grey je danes odgovoril na ru<sk» in italijanska naznanila glede gradnje ruske železnice, ktera bi na Balkanu spajala Donavo z Jadranskim morjem in tako onemogočila avstrijski upliv na Balkanu ter vsled ktere bi trgovina prešla v ruske in italijanske roke. Sir Edward Grey izjavlja, da Anglija proti tej železniei ne bode nikdar nastopila in da jo na nikak način ne bode ovirala, dasiravno železnice aktivno ne bode podpirala, dokler se turška vlada ne odloči za to, da se v Macedoniji izvrše zažejjene reforme.
Tajnik inostranih del tudi predlaga, da se imenuje za Macedonijo stalni governer in je tozadevni predlog že poslal vsem vlastim v Evropi. Governer Maeedonije naj bode Slovan in sicer ako mogoče črnogorski kneževič Mirko. Anglija dobro ve, da se s tem predlogom Nemčija in Avstrija ne bodeta zadovoljili, znano .jej je pa tudi, da bodo Rusija, Italija, Francija, kakor tudi balkonske drža ve, izimši Turčije, ta predlog podpirale, tako da bodeta- Avstrija in Nemčija v manjšini. Mogoče je, da pride radi tega predloga do krize, ker to pomenja, da se mora Avstrija umakniti vsem koristim na Balkanu, vendar pa ni izključeno, da pride potem vsled krize do druzega j^edloga. kteri ne bode mogel biti mnogo drugačneji od prvega.
Dunaj, 13. maja. Tukajšnja vlada je nepopisno iznenadena in razburjena radi nepričakovanega angleškega predloga, vsled kterega naj se imenuje za Macedonijo stalnega pravoslavnega go verne rja. Avstrija je mislila, da bode Anglija nastopila s svojim predlogom šele potem, kadar bode rešen spor z Rusijo radi železnice. kojo bi rada Avstrija gradila na Balkanu.
Tukajšnje časopisje v strahu piše. da je sedaj evropej<ski koncert za stal no pokopan. Rusija je nedavno predlagala, naj se imenuje mednarodni svet, kteri naj upravlja Macedonijo, in Avstrija je z ruskim predlogom mnogo bolj zadovoljna, kakor z angleškim, kajti angleški je mnogo bolj naklonjen Jugoslovanom kafSr ruski.
Iz Avstro-Ogrske. Spomini Adamovičeve.
PISATELJ SCHMOLL PRIČENJA OBJAVLJATI SPOMINE NESREČNE ŽENE NADVOJVODE LEO-P O L D A.
V prvem izdanju bode popisano njeno življenje z nadvojvodom.
JUBILEJNE SLAVNOSTI.
Razne novosti
iz inozemstva.
NOVI MAROKANSKI SULTAN MULA J HAFID PROSI ZA • MIR; PREMIRJE.
Španske čete so se izkrcale na Capo del Agua, ker se Abd ul Azis ni zmenil za pogodbe.
ZAPRTE RUSKE L^KE V ČRNEM MORJU.
KLANJE DELAVCEV V CHILE. Povodom zadnjega spoprijema med
s
chilenskim vojaštvom hi delavci je bilo 2500 delavcev ubitih.
San Francisco, Cal., 13. marca. Svoječasno se je iz Chile brzojavilo, daje prišlo med tamošnjimi štraj-karji in vojaštvom do krvavega spopada. Podrobnosti se tedaj niso poročale. Sedaj se pa naznanja, da je bilo tedaj 2500 delavcev ustreljenih.
-*—o-
Delavski izgredi v New Yorku.
Pred glavnim stanom United Teamsters Union of Ameriea, 120 Chery St. v New Yorku, je včeraj dopoludne prišlo do velikih izgredov, tako, da je morala priti na lice mesta policijska rezerva iz postaje na Madison Ave., na kar so razgrajače razgnali.
V zadn jej -sobi imenovane hiše so zborovali Wm. Brown, ki je predsednik omenjene unije in 25 članov, ko je nakrat pričelo skozi okna letati kamenje. Temu je sledilo streljanje iz revolverjev, na kar so zborovalci bežali v drugo sobo. Napad so izvršili Člani neke sovražne unije. Ranjen ni bil nihče.
Petrograd, 13. marca. Iz Teherana se poroča, da je tannošnji turški poslanik Hemzud Dim Bey nepričakovano odpotoval v Turčijo in da se splošno govori, da pride v kratkem med Turčijo in Perzijo do vojne. Imenovanemu poslaniku so namreč Per-zijci v novejšem čaeu pošiljali neprestano grozilna pisma, s kterimi so mu pretili, da ga bodo umorili.
Kakor se zatrjuje, namerava sedaj sultan od šaha zahtevati zadoščenja radi zadnjega napada na turško poslaništvo v Teheranu. Turške čete še vedno prihajajo čez mejo na perzijsko ozemlje. Vest, da sta dva ruska parnika odplula iz Odese v k^vkaške luke, oziroma r.a turško mejo, se potrjuje, in temu se pristavlja, da je pričakovati nadaljnih neprilik s Turčijo.
0
VELIK POŽAR V MANILI.
Neko manilsko predmestje je zgorelo in 18,000 ljudi je brez domovja.
Manila, 12. marca. V tukajšnjem predmestju Sampaloc je nastal velikanski požar, kteri je razdejal večino hiš in nad 2000 koč domačinov, ktere so izdelane iz bambusa in palmovega listja. Škodo so cenili na $100,000.
Nad osemnajst tisoč domačinov je vsled požarja zgubilo svoja stanovanja in sedaj skrbe zanje občine in cerkve. Gašenje je bilo neuspešno in gasilcem je zgorelo nad 19,000 čevljev cevi. Zgorele koče bodo v par dnevih zopet zgradili.
STRUPENE KORENINE.
Trije italijanski dečki so umrli vsled zastrupljenja.
Trije italijanski dečki v starosti'od 5 do 9 let so v minolej noči v Nor-woodu pri Hackensacku/N. J., umrli vsled zastrupljenja. Otroci so jedli strupene korenine ktere so našli v gozdu blizo stanovanja. Dva nadaljna italijanska dečka iz Norwooda, kjer se skušajo prodajati zemljišča tudi Hrvatom, sta nevarno zbolela radi vži vanja istih koreninic.
Boj med jetniki in pazniki.
Pontiac, N. Y., 12. marca. Jetniki tukajšnje prisilne delavnice so se uprli svojim paznikom, kteri so z njimi baje brutalno postopali in tako so včeraj pod vodstvom treh sojetnikov skušali ujiti. Pri tem je prišlo do krvavega hoja med njimi in pazniki, kteri se je končal s zmago paznikov, koji so jih pognali nazaj v zapore. Pazniki so pred vsem napadli vodje jetnikov, ktere so tako pretepli, da so morali sedaj v bolnico, kajti vsi trije so nevarno ranjeni. Ko so bili yodje premagani, so se ostali jetniki sami udalL Oblastim imenovane prisilne delavnice se očita, da postopajo s jetniki tako grdo, da so že trije radi mučenja umrli. Nesrečnike so toliko časa mučili, dokler qiso iz-dahnifi.
Rojakom. __
glede cene vožn jih listkov, nad se imajo ravnati na potovanju, da ne bodejo prestižem v New Yorku od raznih sleparjev, kteri vedno prežijo na potnike dabi jih za njih novce oeleparili. Originalni listki za vse proge se dobe pri FRANK BAKBKR CO., 109.Greemrich St., N. Y.
ki so
ftovati v staro domovino, dajemo natančna pojasnila lalje kako
Dunaj, 13. marca. Dosedaj nepoznani pisatelj, kteri je spisal spomine žene avstrijskega nadvojvode Leopolda, rojene Viljelmine Adamovič, se je javil in naznanil, da bode tozadevna skrajno zanimiva knjiga v kratkem izšla. Pisatelj se piše Schmoll in Adamovieeva mu je dala vse podrobne informacije, tako da se bode na tisoče te knjige prodalo.
Schmoll prične že sedaj objavljati žalostne spomine žene, ktera je imela nesrečo, da se je seznanila z Leopoldom. V knjigi bode natančno popisano njeno življenje z avstrijskim nadvojvodom še predno sta se poročila. Pisatelj povdarja pred vsem, da je Adamovieeva nadvojvodo iskreno ljubila in da je radi tega bila nanj nepopisno ljubosumna.
Odvetnik Stein, ki je sedaj oskrbnik Adamovičeve, preiskuje, je-li bila j njegova varovanka že pred ločitvijo j zakona slaboumna. Ako je temu tako, j potem bode ločitev zakona neveljavna in proti nadvojvodu, kteri se je sedaj j zopet oženil, se bode postopalo kakor ; proti bigamistu.
j Dunaj, 13. marca. Sedaj ko je ce j sar Fran Josip naznanil, da bode pri-j sostvoval slavnostim, ktere bode tu-} kajšnje meščanstvo priredilo v po j čast njegovega šestdesetletnega vla-| danja, so se že pričele vsestranske j priprave za slavnosti. Cesar želi, da j bi bile sedanje slavnosti Še večje, nego so bile one povodom njegove srebrne poroke 1. 1879. Slavnosti bodo veljale 600,000 kron ($120,000).
Rim, 13. marca. Včeraj je italijanski minister inostranih del Titton govoril daljši govor, v kterem je po jasneval stališče, ktero zavzema Italija napram Avstriji, oziroma napram avstrijskej politiki na Balkanu. Pri tem je dejal, da Italija nima ničesar proti gradnji avstrijske železnice na Balkanu, oziroma iz Herceg-Bosne do Soluna, da pa Italija z veseljem pozdravlja vsako železnico, ktera bi spajala Donavo z Jadranskim morjem. Ako bode Rusija gradila železnico, ki bode vodila v Črno goro, bode Italija ta projekt z vsemi silami podpirala, to tem bolj, ker so se dosedanji dobri odnošaji med Italijo in Rusijo spremenili v najiskreneje. S tem je Tittoni pomiril Avstrijo, ktera je že bila v strahu radi zadržanja Rusije, dočim je zajedno indirektno izjavil, da je Italija na strani Rusije. --—o
Vsakih sedem minut po dva etroka.
Zdravstveni urad našega mesta je včeraj izdal svoje statistično poročilo za minolo leto, iz kterega je posneti, da se pripeti v naše j metropoli vsake tri in pol minute po jeden porod, dočim umrje vsakih pet minut po jeden človek. Iz tega je izvajati, da se je prebivalstvo New Yorka tekom zadnjih let izdatno pomnožilo, tudi ako se ne uvažuje naseljevanje. V- mino-lem letu je v našem mestu umrlo vsled nesreč 3919 ljudi, dočim jih je 711 izvršilo samomor.
Pomladna znamenja.
Sayville, N. Y., 12. marca. Danes je letelo vse polno divjih gosi preko Long Islanda. Gosi so se pričele seliti iz južnih dežel v severne kraje. Tukajinji vremenski proroki trdijo, da pomenja prihod divjih gosi priče-tek spomladi.
Casablanca, Maroko, 13. marca. Poveljnik francoskega vojaštva v Ca-sa'blanki je dobil od p>eudo-suItana Mulaj Hafhla, kakor tudi od njegovih vojskovodij pisma, s kterimi ga prosijo za premirje in za pričetek mirovnih obravnav.
Madrid, 13. a area. Špansko vojaštvo se je izkrcalo na Capo del Agua v Maroku, ker >e sultan Abd u! AzU ni zmenil za pogodbo, ktero je skleail leta 1004 s Špansko.
Odesa, 13. marca. Mornaric ni minister je prepovedal vsem ladijam vseh narodnosti prihajati po noči v kterokoli luko Črnega morja. Ladijam se je tudi prepovedalo po noči se bližati ruskim lukam. Ta prepoved je izšla radi aretacije nekterih turških častnikov na ruskem ozemlju, oziroma V neposrednej bližini ruskih trdnjav Kars in Batu m. Na one ladije, ktere se za to prepoved ne bodo zme* nile, se bode streljalo.
Barcelona, 12. marca. Kralj Alfonso je v minolej noči ostavil tukajšnje mesto in se odpeljal v Madrid. Na kolodvor so ga spremile nepregledne množice ljudstva, ktero ga je navdušeno pozdravljalo. Do izgredov ni nikjer prišlo, le na samem se je razletela neka bomba, ktero je nekdo tam pozabil.
Dva Kitajca obesili.
Philadelphia. Pa., 12. marca. Včeraj so tukaj obesili Kitajca Mock Kunga in Young Jowa, ktera sta člana newyorskih Hip Sing Tongov. Oba Kitajca sta dospela semkaj, da umorita več Kitajcev, ki so člani protiorganizacije On I.eong Tong. Obesili so ju v zaporih Moyamei Do zadnjega trenotka sta zaman Ta, da jima bodo njuni tovariši in jatelji poslali v ječo strup, da se4a ta način s samomorom rešita smrti na vešalih. To se ni zgodilo in tako sta morala vendarle umreti tako, kakor je določala obsodba; Policija je ves dan stražila kitajski del mesta, vendar se pa tam ni pripetila kaka demonstracija, in vladal je popolni mir. Pred svojo smrtjo sta oba obsojenca priznala svoje zločine in povedala, da sta prišla v mesto z namenom, da umorita one osobe, ktere je organizacija v New Yorku določila, da morajo umreti.
Siromak podedoval lepo premoženje.
Suffern, N. Y., 12. marca. Iz sirotišnice v Violi, so včeraj odpustili na pol slepega Bernarda Kotcha, kteri je bil v imenovanem zavodu nad štiri leta. Kotch je star šestdeset * let in je ravnokar po nekem svojem sorodniku sorodniku podedoval $80.-000. Danes je odpotoval v PhiladeIT phijo. kjer mu bodo podedovani denar izplačali.	t.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
10.35 ............ 50 kron.
20.45 ............ 100 kron.
za $
za
za
za za za
40.90 102.00
200 kmi. 500 kron.
204.00 ............ 1000 kron.
1017.00 ............ 5000 kron.
P o starina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. da 12. dneh.
Denarje njun poslati je najpriltt-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem aH registrirane^ pismu, večje meske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK BAKSEB CO.,
109 Greenwich St., New York, «104 St. Glair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.,
f
im*-


"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and Addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, JSt- Y.
Za leto velja list za Ameriko in
Oanado
pol leta........
leto za mesto New York . .
Ejl leta za mesto New York vropo za vse leto . . . . ,, „ pol leta . četrt leta
/T'
1
ju i»	»t t®wl rcu> • • • _ •
V Evropo	pošiljamo .skupno tn številke.
$3.00
1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, -except Sundays and ft/* "'n1 Holidays. Subscription yearly $3-00.
(^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order.
Pri spremembi Icraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. \
Dopisom in pošiljatvam:"namlite naslov; ;1LAS NAKUDA"
lOSjGreenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
•dti is]
utl
11IV C
rnlila ža%.
Svarilo rojakom.
V raznih v zameno nam priposlanih listih različnih jezikov čitamo večkrat z velikimi črkami tiskana naznanila, da se je tu in tam pričelo zopet z delom, da je položaj z ozirom na gospodarsko stanje sedaj še boljši kakor je bil popreje in da je vsakdo pameten, a ko ostane tukaj in mirno čaka, dokler se mu ne nudi zopet prilika za delo in zaslužek. Prvo mesto med temi časopisi zavzema "Narodni List'' v New Yorku, kteri dan za dnevom poroča, kako izvrsten je sedaj delavski položaj in koliko dela je po v sodi na razpolago.
Kak je sedaj položaj z ozirom na delavske razmere, vedo naši rojaki sami, kajti dan za dnevom nam prihajajo od rojakov kakor tudi od Hrvatov dopisi, da se skoraj nikjer ne dela in da je tam. kjer se dela.'zaslužek uprav neznaten. Vsled tega se nam pa tudi zdi dokaj čudno, čemu baš "Narodni List", kteri vedno povdarja, da so mu delavci pri srcu, neprestano natolcuje, da je dela dovolj. Namen taeega pisanja ne bo-demo preiskovali, vendar pa naj poudarjamo, da mora imenovani listič že imeti svoje razloge, s kterimi bi rad svoje čitatelje pridržal v Ameriki. Da pa zvedo naši rojaki, kak je položaj v našej republiki v resnici, objavljamo svarilo, ktero nam je pii-poslala organizacija Central Labor Council iz Seattle, Wash., in kteri je za vse delavce, ki bi morda na zapa-du iskali delo. velike važnosti.
iposlano sva^lo je tiskano v obča sopisa. v kterem so razna po-o sedanjem delavskem polo-Teh dnevnih poročil je v svarilu ie malo," toda vsa so resnična. Pred vsem se v svarilu izjavlja, da je na zapadu radi prejšnjega živahnega dela obilo delavcev. Sedaj, ko je kriza nastala tudi na zapadu, jo tam bolj čutijo, nego kje drugod. Delodajalci izkoriščajo sedanjo krizo v to, da pomanjšujejo plače onim delavcem. kteri še delajo. Vsled nepremišljenega pisanja je prišlo na zapad v novejšem času vse polno delavcev, kterih plače so pred vsem za 10 odstotkov pomanjšali, nakar so jih po dvomesečnem delu zopet odslovili. Delodajalci, kteri so pred letom dni B svojimi delavci sklenili pogodbe za dobo dveh let. se sedaj na te pogodbe ne ozirajo.
Svarilo se potem sklicuje na razne objave v raznih listih, ktere so slicne onej, ktero je nam priposlal Anton Adamič iz Salarnance, N. Y.. kteri lopov se je moral zagovorjati pred porotnim sodiščem v Bufalo. Tako se glasi objava v nekem časopisu: Delo dobe tesarji, zidarji in drugi delavci; delo je trajno za tri leta; plača uni-jaska; pošljite naslov. Hale, Lock, 1179, Seattle, Wash. Kedo je novani Hale v Seattle nihče ne i jed na unija ga ne pozna. List s v imenovanem mestu je z ožina to anonco pripomnil: "V tukajšnjem mestu ne potrebujemo nadaljnih brezposelnih delavcev in snonee te vrste, so pravi zločin. Isti list poroča tudi, kako je morala mestna občina nedavno na ulicah deliti brezposelnim potrebno hrano, list "Sfar" poroča, da je na zapadu lesna Industrija skoraj popolnoma propadla in da se ve£ ne izplača delo
no opraviti, da skrbe za svoje člane, kteri so brez dela. Zopet drugo iz-danje lista Times poroča, da so v "Seatle priredili brezposelni delavei korakanje po mestu, na kar so od mavorja zahtevali, da jim omisli delo. Jednako se glase poročila vseh časopisov, le 'Narodni List' piše vedno, da se je položaj poboljšal, in da je dela povsod v izobilju, kar je zelo značilno za položaj, kteri vlada pri — Narodnem Listu....
"GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
Zamorsko vprašanje.
V prejšnjih časih je imela demokratična stranka vedno opraviti z plemenskim vprašanjem, ktero je pa sedaj postalo tako, da se z njim bavi v prvej vrsti republikanska stranka.
Na jugu so tekom zadnjih let vedno bolj kratili pravice zamorcev, kteri sedaj v politiki nimajo nikakega vpliva več. Tamošnji beli državljani so stavili zamorskim državljanom take pogoje, kterih ne morejo izpolniti, tako, da pri volitvah tudi ne morejo glasovati. S tem so se južni beli saj za dobo par let rešili strahu, da bodo končno na jugu zavladali zamorci, nakar bode belemu gospodstvu konec.
Zamorsko vprašanje se je pa pričelo raztezati proti severu in proti iztoku. V starih obmejnih državah med severom in jugom, je sedaj glasovanje zamorcev vedno odločilno in za kogar glasujejo zamorci, oni gotovo zmaga. Tako je prišlo, da postajajo te države vedno bolj republikanske. kajti zamorci glasujejo vedno solidarno za republikansko stranko.
Tudi pri zamorcih pomenja stara tradicija mnogo in tudi pri njih velja izrek "republikansko rojen, republikansko umrl". V novejšem času so se pa zamorci tudi nekoliko spremenili in oni žele dobiti tudi nekoliko koristi od svojega glasovanja, to tem bolj. ker vidijo kako beli politiki bogate med tem, ko morajo oni le glasovati. Vsled tega sedaj zamorci republikanskim politikom niso več tako priljubljeni, kakor so bili preje v starih časih. Oni bi se radi zamorcev znebili, ako bi nebilo v nekterih krajih vse od zamorcev odvisno. Radi tega je treba, da si politiki ohranijo še v nadalje zamorsko prijateljstvo, ker inaee se lahko zgodi, da tu pa t an i zmagajo demokrat je. Vsled tega smo u ver jeni, da ostane tudi v nadalje vse pri starem tudi z ozrom na delegacije, ktere pošljejo zamorci k konvenciji za predsedniške volitve. Vsi predsedniški kandidatje se sedaj trudijo za to, da si zagotove zamorske glasove nekteri javno, drugi zopet skrivaj, kar nam je najbolj dokazala brownsvillska afera, za ktero se je senator Foraker neprestano zavzemal.
DOPISI.
"Tribune" pile z dne 8. februarja: "Ako kedo išče delo, je zanj gotovo ako se obrne na zapad. zapadnih mest so poba« brezposelnih ljudi; dobrodelni zavodi so prenapolnjeni in unij« imajo vse pol-
ColliumvodtL, O., 9. marca. Cenjeni g. urednik:—
Dovolite, da sporočim na tem mestu nekoliko besed o strašnej nesreči, katera si je zbrala na pepelečno sredo naše mestece za svoje središče in pa nje grozno delo.
Sicer je vaš list "Glas Naroda" o tem že precej natančno poročal, vendar si nemorem kaj. da ne bi tudi jaz napisal par vrstic o tem kar sem videl na svoje lastne oči, in kar mi bo ostalo za vedno v spominu.
Ker se moja hiša nahaja samo kakšne 3 minute od imenovane šole,
i
sem bil takoj na licu mesta, kajti krik bežečih otrok katerim je bila sreča tako mila, da so ušli strašnej smrti se je zaslišal po cele j okolici. Ogenj ki se je tako pobliskavo razširil, je takoj zaprl izhod od spredaj, in z vso silo se je začel valoviti proti zadnjem izhodu. Tukaj ga je čakala cela gnječa koprnečih strahu in svesti si gotove smrti zbeganih otrok, kajti rešiti ni bilo mogoče niti enega, ker kakor že poročano, vrata ki so se odpirala na znotraj so bila zablaki-rana s trupli otrok. Med vsemi strašnimi prizori je najbolj pretresljivo sliko kazala ena iz med obeh učiteljic, (kajti zgoreli sta dve). Ker je bila dokaj višji od druzih, so jo tudi prvi dosegli smrt donašajoči plameni. Naenkrat se jej užgejo lasje katerih jej je narava podelila v precejšnjej obilici, in bila je kakor po konci stoječa bakla. Čudno pri tem pa je bilo, da si revica niti malo ni poskušala otresti pekočih plamenov, kajti roke je držala kakor k molitvi in milo ter proseče zrla na nas, ki smo kakor zbesneli tekali sem in tje, videč, da jim ne moremo pomagati. Še eden pogled — in oči so osteklenele, obraz otemnel in mlado življenje je bilo v roki koščene žene.
Med tem je srditi plamen dobival vedno več novih močij in začel posegati vedno nižje. Videl si odlomke
plamena, ki so kakor kačji jeziki si-kali proti majhnim glavicam katere sopoljubovali in zdelo se je kakor bi si vsak poljubno izbiral svojo žrtev. Manjši in manjši je postajal krik strašno trpečih otrok, mlada in bela lica so postala temna, in izginili so iz očij. Kruti element jih je zav^ v svojo ognjeno krilo ;* in bilo nam je lažej, kajti vse to je bilo tako grozno, da ni moglo več prenašati tudi najbolj kamenito človeško srce.
Kakor znano je nesreča zadela tudi veliko slovenskih družin, okrog 23 otrok je zgubilo njih nadebudno življenje. Pogreb se je vršil v soboto in bil je nad vse ganliv. Blagočutni Slovenci iz Clevelanda so se zbrali v velikem številu na kraju odkoder se je z/ačel pomikati mrtvaški sprevod. Pri tem moram seveda pred vsem vpoštevati elevelandska društva, katerih je bilo 8j ki so prinesla seboj krasni venec z napisom, ki se je bli-ščal na črnobelem traku: "Nedolžnim žrtvam . Clevelandski Slovenci". Za vencem, katerega so nosili 3 od društev odbrani možje so se vspore-dila društva, katerim sta se pridružila še dva iz Collinwooda, in za njimi pogrebni vozovi. Bila je nepregledna vrsta in bil je eden najlepših sprevodov izmed vseh druzih. Bližajoč se cerkvi M. B. oglasili so se zvonovi iz zvonika ki so vsporedno v presledkih vdarjali, in razširjali mrtvaški glas po okolici. V cerkvi so po-grebci položili krsto poleg krste na zato pripravljeni oder pred oltarjem. Šest slovenskih duhovnov je zapelo nad njimi običajno zadušnico (libe-ro) na odru pa so pevci iz Clevelanda rapeli: li Blagor mu. ki se spočije." Da si je bila cerkev prenatlačeno polna. tii ga bilo očesa ki bi se ne rosilo. Po službi Božji pa so prepeljali o-stanke nedolžnih — večina v bližini Nottingham, nekaj druzih pa v New-burgh na katoliška pokopališča, kjer so jih izročili materi zemlji.
Ostalim Ifhim pa. kterih trupla ni bilo mogoče prepoznati, napravilo je mesto skupen pogreb na Lakeview Cemetery danes ob 11. uri. Po vseh^ cerkvah v Colinwoodu so se vršile maše zadušniee in po maši je bil skupen odhod na št rit karali (zastonj vsa čemu) na pokopališče. Italijanska mladeniška godba jih jo pričakala ob vhodu katera je svirala žalostinke, pri odprtem grobu pa je 40 pevcev zapelo nagrobnico. Rev. E. R. Weight in pa Wm. Friebolin sta opravila zadnje molitve. Po kratkem govoru so se začele vse krste hkrati potapljati v zemljo, in vsem je pretreslo kosti in zaigrale so nam solze v očeh. Grob so pustili odprt do noči, da je imel vsak priliko ga videti. Gotovo je bil izmed vsih najlepši, kajti v njem nisi videl niti pest zemlje, ves je bil ogrnjen z zelenim platnom, spredaj in zadej pa je bila cela gora vencev. Tukajj napravijo tudi lep spomenik: mesto je želelo pokopati vse skupaj na eden prostor v eden grob'v obliki kolesa, v sredi pa lep spomenik, s čimer pa večina ni bila zadovoljna.
To je grozna slika iz našega mesta, katera nam ne pride iz spomina.
M. S.
"Dan črne smrti."
Skončal "sem bil uprav svojo junaško pesen naslovljeno: "Dan črne smrti", ko vzdihne moj brezbožni tovariš prav sentimentalno: "O, o. o Amanda!" To me je spravilo vedno ob vso dobro voljo, ker moj tovariš, ženi-jalni Tilho, ki ni slikal uže mesece nič drugega, nego prav nesramno zlizujene ženske, je imel prekleto navado reči vselej mesto 'laičen sem', bolj poetično "o, o, o Amanda". To je bilo skrajno brezbožno, ker prvič ni mislil pri tem na nobeno ble-dolično gospodično, nego na rudečo in zalito kuharico v gostilni pri "sladki vinski trti", a drugič se ta ženska ni zvala Amanda, temveč Ka-terca. Zato se obrnem do njega in mu rečem globoko užaljen: "Sit sem, veš."
"Oj srečen ti med srečnimi, jaz pa sem nasprotno zelo lačen. O, o, o Amanda!"
"Pa prodaj jedno svojih slik." "Bravo! Lepo govoriš, dasi govoriš neumno! Jaz svojih slik ne prodam manj nego 36 skupaj. S^daj sem
šele pri prvi in____" v
"Tn do 36. boš srečno in slavno crknil od lakote."
"Kakor pes!" reče p globokim glasom Tilho.	. .
"Kakor pes!" mn pritrdim s fte globoke jim basom.
Tilho nato obmolkne, potom pa začne zopet s tragičnim glasom: "Imaš kaj drobiža!" "Nič!" konstatnjem jaz. "Kaj takega morda, kar bi Uo tešilo ielodeut"
"Niti klobase nimava in božič je tu. Oj zlata poezija, o j zlata malarija —-%rkaila bova oba! O, o, o Amanda!"
Nato vstane Tilho in pride k moji sveženi mizici. Tu zagleda moj rokopis "Dan črne smrti". Malomarno ga vzame v roke, kakor da bi bil kakšen krojaški račun, pa ne naj-krasmejši epos vse Slovenije in Evrope, ter ga jame čitati po svoji navadi od spodaj navzgor.
"Jla, ha, ha! Krasno! Poslušaj kaj si napisal!" de nenadoma in mi prečita konečne vrstice moje junaške pesni:
"Glej, križajo se meči, tla bobne, težko nosijo konji že može. Kam? Oj ne vprašaj; tja, naprej,
(naprej!
Kaj bo iz njih? Kodo mi to
(pove?----
Dan jeze, dan trepeta, črne
(smrti;
pravica ubita in možje potrti." "S tem hočeš?" me vpraša potem.
"Postati slaven, nesmrten,'* odgovorim jaz.
"A najprej moraš dati stvar tiskati." "Seveda."
*<£A urednik-ti bo marsikaj spremenil. ''
''Naj le, samo da se tiska." "Daj meni pesen in resnično, resnično ti povem, še danes bova gorko večerjala.''
Izgovoril je to tako prepričevalno, da sem mu prepustil pesen, s katero jo pobriše Tilho naglo dol čez vse stopnice. Čez pol ure je bil zopet nazaj, a hodil je tačas previdno in počasi proti svoji navadi. Nič ni opravil, zato hodi tako klaverno, si mislim jaz i1* ko vstopi mu rečem: '' Torej" zopet nič?"
"Kaj je to nič, a? Ti materijalist ti. brez prave poezije, še enkrat reci nič in jaz sem v stanu — pojesti vse sam."
Ničesar nisem več rekel, temveč začel žvečiti, kakor je žvekal že Tilho.
"Vidiš", reče po večerji moj tovariš, "tako se bo godilo nama še marsikater večer. Današnji je prvi obrok za tvojo pesen." "Tedaj si jo spečal?" "Spečal." "Kje, komu?" "Boš že videl." ' * Pa bo ponatisnjena ?'' "Koj jutri v najimenitnejših listih našega, mesta." "Lažeš!"
"Ti obrekuješ poštene ljudi. Potrpi do jutri in prepričaš se sam, da govorim jaz resnico." "Torej -molčim."
"Prav, molčanje je najboljša čednost vseh politikov, poslancev in diplomatov, žal, da med pesniki ni še toli razširjena. Ali kar se tiče tvoje poezije, da ne pozabim, nekoliko sprememb, malih brezpomembnih sprememb boš ox>azil na svojem delu."
"Nič ne de. Kje pa si iztaknil tako dobro večerjo?"
"Dobra, kaj ne, je bila? Imam pač umetniški okus. Tu doli nama nasproti pri "slatki vinski trti" so klali."
Spal sem to noč dobro. Kako bi tudi ne Saj sem se najedel do dobrega ta večer in jutri, jutri, oj jutri bo strmel svet in občinski zastop pošlje v mojo bajto frakasto depu-tacijo in mi izroči častno občanstvo, meni, pesniku "dneva črne smrti." A jaz bom gledal dol na nje, dol iz svoje meglene višine. Tako sem sandal.
Beli dan je bil, ko me zbudi tovariš Tilho.
"Tu imaš liste! Tvoja pesen je notri, le nekoliko tiskovnih pomot je vmes. Pa nič se ne jezi, zvečer so zopet klobase v najinem jedilnem listu. Le beri in raduj ss in — z bogom Jjubca, starši!"
Že ga ni lilo več. Ta hitri beg je zbudil moj sum. Razgrnem časnike, bili so trije najugodnejši. Iščem in iščem svojo pesen dolgo, dolgo. Slednjič jo najdem — med inserati, a no vse, samo slednjih šest vrstic in še te so se glasile:
"Glej, križajo se loke in težko sope nose možje zaklano svinjo. Kam? O j ne vprašaj! Tja v hladni,
(ram.
Kaj bo iz nje? — JQobase sveže,
(he!
Dan klanja je pri "slatki vinski
(trti",
ob kranjski cesti, številki tam (četrti."
"Ti vražji Tilho, to so tedaj one brezpomembne spremembe in tiskovne pomote!"
Manuskript je bil tudi pri hudir-ju, kakor sem zvedel kasneje, in tako so prišli Slovenci ob svoj najlepši epos.
Iz naše soseske*
Črtica. Spisal V. G.
'Tudi
tt
"Niti klobase?" "Ne."
(Konec.)
Minilo je nekaj let. V Podlesju se ni medtem izpremenilo nič. Va-ščani so živeli na svojih domovih še dosti srečno in veselo, ker so se ogibali krčme, ki je bila že mnogim izpodkopala trdna tla pod nogami in ga vrgla med berače.
Krčma je samevala in debeli oštir je postajal na pragu in zdehal. Kje so bili njeni obiskovalci? Miheljček je beračil od praga do praga. Drugi, ki so zahajali k Koritarčku, so prišli na nič.
Med one, ki so redno bili vsak dan v krčmi, je spadal tudi Kreson. Vsak večer je popival do pozne noči. Že je bil prodal skoro vse od svojega zemljišča; šla je njiva za njivo, gozd za gozdom in on je zapravljal na pijači ter s tem zlorabljal življenje na način, ki je dvakratno presegal njegove naravne moči. Njegovo življenje je bilo sveobča nesreča. Mar-sikak gospodar bi bil skoro že sledil njemu; pa preden hoče stopiti na kriva pota, ga že kdo odvrne od propada in tako je rešen. Pa kako je na svetu zla usoda, ki 'peha človeka v nejrečo, in sreča, ki ga varuje, tako so dobri in slabi vzgledi med Zemljani. Prostovoljno pa ne stopi nihče na krivo pot.
Kreson je sledil zapeljiveu Mi-heljčku in je zašel in sicer popolnoma ---—
Minilo je leto dni in Kresonovo zemljo so imeli tuji ljudje v rokah.
MJheljče k in Kreson. kakor dvojčka ali vsaj polbrata, sta zapila. kar je imel slednji. Vsako noč sta se zibala iz krčme proti domu, ko so se porajali prvi solnčni žarki na visokem obnebju in razganjali temo.
Za mirno, zelo lepo jesenjo so prišli tembolj mrzli zimski dnevi. Bilo je baš novega leta dan. Stare matere in možkarji so si šepetali, zmajaje z glavo: "Bog mu daj vse dobro!"
"In svetla nebesa!"
"Zdaj bo iinel mir."
"Revež--
Ljudje, "fi'ede zjutraj preko hriba j«) ozki gazi. su našli v s>;iegu poleg robidovega grma zmrznjenega človeka. Tam v gozdu je legel Kreson v škripajoči sneg, tik pod svojim domom. in •zaspal večno spanje.
• • »
Po dolgi in ostri zimi je nastopila naposled pomlad. Od juga je zapihal topli dih vesne in vode, polja, travniki in gozdi so oživeli. Drevje je jelo zeleneti; vode, narasle od snega, na gorah se tajajočega, so se razlile iz strug ter poplavljale bregove.
Prišle so lastavice in z njimi je prišla novica v Podlesje, da pride Kresonov Francelj domov.
Aj, to je bil človek, ponosne in krepke postave. In poleg tega še veliko denarja v žepu! V tujini je imel nenavadno srečo, tako da je bil zdaj celo bogat. Dekleta so se ozirale nan z bojazljivimi pogledi.
Franeelj je bil žalosten, videč zapuščeno in propalo domovanje. A še bolj tužni spomin na očeta mu je zagrenil mladostne dneve. Na zapuščeni in prerano zarasli grob nesrečnega očeta je dal postaviti sin svetel križ, znak ljubezni in udanosti.
V vasi si je sezidal Francelj hišo, visoko, belo in lepo kakor županova. Nakupil si je rodovitnih njiv, travnikov in gozdov, tako da je bila njegova zemlja najbolj obsežna v vasi.
Ko je druga pomlad razsula na zemljo svoje micne darove in vzbudila v naravi ono veliko, tajno silo, koprnečo po življenju in moči, se je Francelj oženil. Vzel je lepolično, brhko in prijazno ter poleg tega bogato županovo Anico iz sosednje vasi.
Z Anico je prišlo v Francetovo hišo novo življenje: ljubezen, sreča in blagi mir.
Tako je nenadoma zasijalo solnce poslednjemu članu Kresonove rodbine. .
i^ledlnjene države Severno Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
I to BUD dne31- |anuarjal903 v državi Pennaylva
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN 0-ERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, *m KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Bra*, doek, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja^eljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. veli. za $20.45

s poštnino vred.
t
DOBL
Slovenka v starosti od 18 do 24 let dobi takoj slii£bo sa pomoč gospodinji pri kuhinjskem delo. Plača $14 — a pravo tudi vež. Oglaste se: Joki ČapMo, Box 241, Lagnfc, Pa.
NAZNANILO.
Vsem družinam se razglaša v Cle velandu. O., ktere trpe pomanjka nje, naj se zglase na jednega 'spodaj podpisanih, da se^jin^ iz čistega dobička dobrodelne veselice po možnosti pomaga. Zglasiti se je najzadnje do 17. marca t. 1.
Zajedno se opozarja, in vabi eenj. odbornike slov. društev, da se udeleže skupnega posvetMaja radi delitve podpor raznim aružinam. Posvetovanje se vrši dne 17. marca v mali Knausovi dvorani ob 8. uri zvečer.
.Jacob Hočevar, 1101 E. 63rd St. N. B.
Anton Sepee, 1239 E. 80th St N. E.
Pr. Cerne, €12* St Clair Ave.
ZAHVALA.
V najprijetnejo dolžnost si šteje podpisani odbor izreči najprisrenejo zahvalo vsem, ki so pomagali, da je dobrodelna veselica, za revne družine kolikor mogoče dobro vspeha imela. Prisrčna zahvala osobito vsem vrlim pevcem in pevkam, vseh treh pevskih društev, vsem darovalcem krasnih in obilnih dobitkov za sreeo-lov, vsemu pomožnemu in delujočemu osobju.
Laskava zahvala gre tudi icenj. slov. listom, kakor 'Glas Naroda", 4'Glas Svobode" in "Novi Domovini" za brezplačno reklamo^dobrodel-ne veselice.
S tem so pokazali, da jih je volja pomagati in delati revnim družinam, da se jim olajša njihovo bedno stanje vsaj kolikor je mogoče.
Za odbor: Jacob Hočevar Anton Šep ec.
Rdolf Perdan.
KRASNE
VELIKONOČNE GLEDNICE
30c
RAZ-
12 komadov ao dobiti pri
Frank Sakser Company,
109 Greenwich St., New York, N. Y.
Rojaki, naročajte m ma "OIm Na roda", največji in najcenejši
A VSE BOLNE
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Kje je JOSIP CVETNIČf Doma je iz Nadanjega sela pri Št. Petru na Krasu. V Ameriko je prišel pred tremi leti ter se nastanil v Arrow, Pa. Pozneje odpotoval je nekam v Colorado. Sedaj mi je popolnoma neznano, kje se nahaja, zato prosim cenjene rojake, če kdo zna za njegov naslov, da ga naznani bratu: Aloysius Cvetnič, P. O. Box 494, Freedom, Beaver Co., Pa.
(10-13—3)
Kje je IVAN RAHLJA f Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tn sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10,812 Torrence Ave., South Chicago, 111. (6-24^-3)
--------------i-i-i-i-«~ii uii u l u m i
Zastonj!
Zastonj!
Predno se Vi kje do kakega zdravnika aii zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se"
NA PRODAJ
je krasna izdaja VALVASORJA v šti^b debelih zvezkih, ki obsegajo sknpoo 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvasor je pisan ▼ nem-ikem jeziku in je objednem najboljši vir sa kranjsko zgodovino. Stane aaari* $33.00 s poštnino vred. Pišite na npravniKvo
"CHia Vtrod*", 100 tJreenwfeh St., New York, Hi Y,
Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopošlj^o samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostnO in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zaravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
Vsasa bolezen je od
TREH SLOVECIH ZDRAVNIKOV
preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite še danes na nas v Vašem maternem jeziku ia pošiljajte pisma na
niki nikakor ne morej*
(p^F ;
AKADEWCNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
Dr. ROOF,
specialist za spolne bolezni.
Dr. KNIGHT,
specialist za notranje bolezni.
Dr. SPILLINGER,
specialist za diagnostiko.
•u America Europe Co.
(O R O S I)
2128 BroadwaV
NEW YORg.-
1		
Jugoslovanska		Katol. Jednota. i
		1
-Jnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mianetote*
Sedež v ELY/MINNES0TA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš. 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HL Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitta-
Glavni tajnik: Jurij L. Brožii, Box 424, Ely, Mini.
Pomožni tajnik: Maka Knžiinik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik n ads or nega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Iioniii, Ohio.	*
Ivan Primožič, UL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POHOTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržiftnik, UL nadzornik,	Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, HL porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 Norih Chicago Street, foliet, m.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, EJy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejaru morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA*'.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Ruski begun. Dne 27. febr. je stal pred ljubljanskim okrajnim sodiščem zanimiv obtoženec. Bil je to 28 let stari in v Kurlandiji rojeni Ivan Mu-cenek, pravi tip ruskega mužika. Ivan Mucenek je služil leta 1905 že dobri dve leti kot topniear pri tretji brigadi in sedmi bateriji telesne gar- j de v Varšavi. Ko bi pa moral 1. 1905 oddelek, pri kterem je služil Muce-1 nek, odkorakati na bojišče, je pobegnil Ivan Mucenek čez mejo v Avstrijo t in ostal prvo leto v Galiciji. Leta 1906 je pa prišel na Kranjsko ter vstopil kot hlapec v službo v prijaznem našem Brestu, vasici v ljubljanski okolici. Ivan Mucenek je še danes le-tam hlapec ter se je prav dobro priučil slovenskemu jeziku. Poleg slovenskega pa govori še rusko in nemško. Ljudstvo ga imenuje le "Rus". Povod obtožbi je dal neki gostilniški pretep, pri kterem se je sicer mirni "Rus" tako razkačil, da je svojega protivnika Janeza Krašovca s stolom udaril po glavi. Ker jd pa glava Janeza Krašovca tako trda, da ni bilo nobenih "vidnih znakov in posledic', je sodišče hudemu "Rusu" prisodilo le 24 ur, ktero kazen je Ivan Mucenek takoj uljudno sprejel z besedo "zahvalim".
KoUzej v Ljubljani se bo v kratkem prenaredil. Izvedla se bo po veliki jami, ki je zdaj ondi in se bo deloma posula, široka cesta, oesta ob evangelijski cerkvi pa se bo opustila. Poslopje samo se bo olepšalo in morda delilo v dve poslopji. Nekoč — leta 1842 — je Kolizej bil dosti lepši kot je zdaj. Bilg. je v njem restavracija s ptujski mi, sobami, več slavnostnih dvoran, ki so imele luč od zgoraj iz treh steklenih kupol, prostor za prirejanje cirkusnih predstav in zvez-darno. Leta 1847 je izbruhnil požar, ki je skoro celo'poslopje uničil. Nato se je restavriralo v sedanji obliki.
Konkurz. Okrožno sodišče v Novem mestu je razglasilo konkurz o imovini Frana Kussel, neprotokoli-ranega trgovca z manufakturnim blagom v Novem mestu.
primorski: novice.
Kap je zadela v Trsta 371etnega delavca Humberta Logarja. Bil je takoj mrtev.
Zasledovani cigani. Okrožno sodišče v Gorici je izdalo tiralnico proti ciganski tolpi Brajdič-Hudorovič in Karič-Nikolič, ki je na ciganski način izgoljufala 2600 K denarja in za ^230 K dragocenosti.
Radi pon ever jen j a sta sedela na zat< >žni klopi v Gorici Josip Felder, star 32 let, rojen v Gutenhofnn in pristojen v Luoeru, ter njegova žena Ana Pavla Felder iz Lonhovca na ^Ješkem. Felder je bil oskrbnik pri grajččaku Lewetzowu v Rihembergu na Goriškem. Lewetzow ga je poslal na Tirolsko po govejo živino ter mu dal 4860 K Ž njim je ila tudi žena. Šla p* nista na Tirolsko, marveč v Bremen, kjer sta se ukrcala za vožnjo v Baltimore. Dm 22. novembra Pant sta dofia v Baltimore tar bila
lani al
aretirana. Pripeljali so ju v Gorico ler postavili pred sodnike, ki so pri--mlili Felderju šest mesecev težke ječe > prstom vsak mesec, ženi njegovi pa dva meseca ječe tudi s postom vsak mesec.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V Dravo je skočil v Žilhpolju posestnik Ferdinand Krassnig ter utonil. Pokojni je bil hud sovražnik Slovencev.
HRVATSKE NOVICE.
Brzovlak povozil delavca. Iz Siska poročajo, da je tam dne 25. febr. ze-munski brzovlak povozil delavca Lju-
devi ta Timajzla. Ponesrečenec je bi1 na mestu mrtev.
Poskusen atentat na podbana Czernkovicha. Dne 27. febr. so prijeli v Zagrebu bivšega okrajnega, notarja Popoviča, ko je hotel planiti v sobo podbana Czernkovicha z ostro nabrušenim nožem. Izročili so ga v blaznico.
Brata je umoril v Hrtkovcu pri Oseku Martin GrgiČ. Zato je bil obsojen v smrt na vešalih.
50,000 kron je poneveril v hranilnici v Nemcih na Hrvatskem občinski notar Vrči bradic. Obsojen je bil zato
na tri leta ječe.
Dva milijona kron za hrvatske sabo rske volitve. Hrvatski listi prinašajo vest, da je ban Rauch od ogrske vlade v volilne namene dobil dva milijona kron. Ogrski vladi je bilo namreč vse do tega, da ne bi prodrla koalicija. Od teh dveh milijonov kron bi prišlo na vsakega posameznega vo-lilca preko 50 kron. Samo v ogulinski volilni okraj se je poslalo 100,000 K, v Belovar pa 60,000 kron, istotako v Veliko Gorico, v druge volilne okraje pa po 10,000 kron.
BALKANSKE NOVICE.
Kneževič Mirko črnogorski generalni gubernator macedonski? Dunajska "Reichspost" je izvedela od nekega črnogorskega državnika, da namerava Anglija predložiti velesilam, da imenujejo kneževiča Mirka črnogorskega za generalnega gubernator-ja v Macedoniji. Ta angleški načrt da je že poldrugo leto star ter ga gotovo odobrijo Francija, Rusija, Italija in Avstro-Ogrska.
Nemiri v Mecedoniji se oživljajo. Iz Macedonije prihajajo vznemirljive vesti, da se opasno bživlja gibanje bolgarskih in grških ustaških Čet. Ne-kteri diplomatični zastopniki, med njimi posebno ruski, so turško vlado Že opozorili na te dogodke.
Zopet ruvanje proti kralju Petru. "Mali Žurnal", ki je dosedaj pisal za kralja in za takozvane zarotnike ter ima baje zveze s prestolonaslednikom, je bil nedavno konfiskovan, ker je prinesel članek, v kterem trdi, da se je kralj Peter popolnoma izročil Pašiču in kliki zarotnikov pod vodstvom polkovnika Mišiča ter je postal le senca pravega kralja. Prestolonaslednika članek hvali ^in povzdiga. Pri celi stvari imajo zopet roke inozemski čifuti i
1« oseb jo umrlo ▼ Belgradu, ker so
jedle meso zajcev, ki so jih kmetje na njivah zastrupili, potem pa jih pmssli v mesto na prodaj.
Zaradi umo^a -bratov Novakovičev
obtožena -mestni prefekt v Belgradu Cerovič in policijski komisar Vukati-novič sta bi^a oproščena. Proti ministru notranjih del, ki je baje umor ukazal, ni moglo sodišče postopati, ker je odgovoren le skupščini.
RAZNOTEROSTI.
Mladi zločfcci. Tovarnar Ludovici v Monakovem je nedavno dobil pismo, pisano od otroške roke in v kterem se zahteva od njega, naj pošlje 100,000 mark na označen naslov, sicer bo eden izmed njegovih otrok usmrčen. Tovarnar se ni zmenil za to pisanje in je je vrgel v koš. Par dni nato je zopet dobil enako pismo z grožnjo, da bo eden izmed njegovih sinov gotovo mrtev, za drugega pa da bo moral žrtvovati milijon, če ne pošlje denarja. Tudi za ta list se tvorničar ni nič zmenil. Posledica tega je bila, da sta dva dečka, stara 10 in 14 let, pričakala enega njegovih sinov pred gimnazijo in ga polila s solitarjevo kislino po glavi. K sreči se ni zgodilo hujšegrf. kot da je padlo nekoliko kisline napadencu na tilnik. Napadalca sta zbežala in se ne ve, kdo da sta.
Ljubimska drama. V Temešvaru se je ustrelil od svoje žene ločeni gra-ščak Alfred pl. Gotthilf, drugi dan pa njegova zaročenka gledališčna igralka Zeldi, ker so njegovi sorodniki branili zopetno ženitev.
Italija se oborožuje. Rim, 28. febr. Kakor znano, je poslanec Marazzi v zbornici interpelnral vojnega ministra' Casana. kako napredujejo utrje-valna dela na italijansko - avstrijski meji. Vojni minister je odgovoril, da se ne bodo samo pomnožile garnizije ob meji. temveč se bodo z<rrac<i]i tudi novi fiirti. Občinski svet videmski je prosil vojnega ministra in minister-skeira predsednika, naj pospešita utr-jevalna dela v videmski provinciji. Za to pisanje pa. ki je sicer bilo re-servatno, pa se je izblebetalo. kaleor je pri Italijanih od nekdaj navada, in je izvedel za to občinski svet v Ca-<!oru, ki je zdaj razburjen in zahteva, da ise obmejne utrdbe v Cadoru napravijo. češ, da fcn tam bolj potrebne.
Huzarski poročnik — tat. V Aradu je okradel huzarski poročnik Emil Popovics nekega enoletnega prostovoljca. Obsojen je bil v enoletno ječo in degradacijo, po prestani kazni pa >k) moral služiti dve leti kot prostak.
Visoka starost. Nedavno je prišel v Petrograd 1421etni kozak Nikolaj Gorškov, ki je zadnja leta preživel v Bakumu pri svojem vnuku. Vnuk je bil pred nedavnim Časom obsojen v prisilno delo in tako je bil stari kozak brez podstrešja. Ho teč pri najvišjih krogih prositi za svojega obso-
-
jenega vnuka, podal se je popolnoma brez denarja peš v Petrograd in je srečno prispel v Moskvo. Tam* je našel dobrotnika v osebi nekega trgovca, ki je staremu kozakn daroval vozni listek v Petrograd. Navzlic svoji visoki starosti je Gorškov še zelo čil in krepak.
Nove'vrste goljufija. V neko mod-1 no trgovino v Londonu je prišla elegantno oblečena dama v spremstvu neke deklice ter zahtevala, dat si nakupi več stvari. Hitro je izbrala več dragocenosti ter vzela nato iz denarnice ovoj bankovcev, od kterih je izročila enega blagajniku. Bankovec je bil za sto funtov. Blagajnik je bankovec zelo nezaupno ogledoval. Izročil ga je nato prvemu blagajniku. Ta ga je poslal v banko, da se ondi prepričajo o njegovi istinitosti. Dama je med tem čakala, da ji izplačajo. Slednjič je vslel dolgega čakanja postala nejevoljna, dasiravno se je prodajalec trudil, da jo ohrani pri dobri volji. Bila je zelo razburjen® ter slednjič rekla, da zbranih stvari nikakor ne vzame. Bančni uradniški so bankovec natančno pregledali in ga poslali v trgovino z zagotovilom, da je bankovec pravi. Ko so ga dami izročili, je rdeča od jeze zapustila trgovino ter obljubila, da pride mogoče kasneje po zbrane stvari. Ko je prišla v drugič v trgovino, je zopet odprla svojo denarnico in vzela iz nje bankovec za sto funtov. Blagajnik ga je-drage volje sprejel ter ji takoj izplačal ostanek. Šef je damo celo spremil do vrat ter ji napravil globok poklon." Drugi bankovec za sto funtov je bil pa ponarejen in elegantna dama z deklico je od tedaj izginila.
Veliko poneverjenje so razkrili pri nemško-avstrijskem planinskem društvu v Monakovem. Poneverjevalec je bil nedavno umrli dvorni bankir Leuchs.	| | ||f
Pol milijona si je prilastil s ponarejen jem pisma s pomočjo fotografije neki slepar v Parizu. Originalno pismo je bilo napravljeno v New Yorku. Po 100.000 frankov je slepar vzdignil v Hamburgu. Antverpnu in Rotterdam u.
Ženske kot člani mestnih ubožnih in sirotinskih svetov. Na Nemškem so uvideli umestnost in važnost, da so ubožni in sirotinski sveti sestavljeni tudi iz ženskih članov ter vedno več mest nastavlja ženske, bodisi kot pravovel javne svetnice, bodisi kot samo svetovalke ubožnih in sirotinskih svetov. Tako imajo na Meklen-burŠkem v Schwerinu 13, v Rostocku 31, v Wismarju 5 ženskih članov ter še v mnogih drugih mestih. Ostala mesta bodo sledila. Za Bavarsko je
VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO — OZDRAVITI * -
Ako se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
od Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim slovencom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere rtru^i mali zdravniki V tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti.
"Bratje Slovenci"
Ni Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri dru^i zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov.
TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem oziru naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili.
Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan.
Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO NE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti.
ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznija bolezni po celem telesu.
IVAN PAVICIČ, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOVI«', Box 21, Pry m-, Colo, ozdravljen v petiutjstih dnevih od kroničnega katara v nosu.
M. STOJČIČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v
dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu. MILAN PREBILIČ, 4-924- Orchard Stseet, Smelter, Tiroma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni.
i t
ZATO BRATJE SLOVENCI"
Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na
Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute,
da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo.
Pišite brez kakega prikrivanja v Vafiem materinem jeziku in pismo pošlite na:
i* v. sboedone'8 Universal Medical Institute*
30 WEST 29th STREET, (ne« Bradw»£J Sfeir' YORK, N. T.
j Uradne ore so od 10 do 12 dopolodne in od 3 do 6 popoludne V tosekin pa tndi na večer od 7 do 8 mre. V nedeljo —mo od 10 do 1 popolndae.
državni zbor tudi potrdil tozadevni sklep deželnega zbora bavarskega.
Korak k rešitvi vprašanja o reglo-mentiranjn prostitucije ca Pruskem.
Prusko notranje ministerstvo je izdalo reformo nravstvene policije, katere glavna določba je, da je odslej staviti osebe pod nadzorstvo nravstvene policije le na podlagi pravilne sodne obsodbe radi izvrševanja ne-nravnosti kot obrt. ,
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom v Sheboygan, Wis. naznanjamo, da pride župnik iz Milwauke za veliko noč spove-dovat 23. in 24. t. m. 23., to je v ponedelje bo spoved na južni strani (cerkev g. Van Treeck-a), 24. pa pri Rev. Thill. Obakrat bo tudi sloven-! ska pridiga.	J. V. j
Kje sta KAROL * LUKMAR, doma iz Trbovelj na Štajerskem in AN- ' TON COŽ, doma iz Smatrna pri Litiji? S zadnjim bila sva skupaj pri vojakih na Ogrskem. Kdor izmed rojakov ve njih naslov, naj mi ga naznani ali naj se pa sama javita. John Deželak. Box 89 Johnstown City, 111.
Kje je ANTON ŠTEBLAJf Doma je iz Zapotoka na Dolenjskem. Prosim cenjene rojakeč če kdo ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku Frank Plesetz Box 477 P. O. fanoi\ City, Colo.
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
•
Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909 Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. z v.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitve nik. ^
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večernice. 61. zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejfiih naročnikov d*-bodo v družebenem koledarju tiskana Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. T PODRUŽNICA: 6104 St. Glair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Pozor RQjaki!
Novoixnaj deno garantirano mazilo za Jleiaste in golobradce, od katerega v b :e inih lepi lasje, brki in brada popol-a ima zrastejo, cena $2.50! Potne noge, k lrje očesa, bradovice in ozeblino Vam 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., a je to resnica se jamči $500. Pri na-očbi blagovolite denarje po Post Money
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69 CUEV^LAND, OHIO.
ROJAKI, XARqpAJTB U Ha •GLAS NARODA", NAJVEČJI D NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero Je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov;
rp-pq- |_1	'V ,
COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ;n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn 6102 Si. Clair Atc. N.VL kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov ni odgo vorno ne Tipravniitvo ne uredništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-v/is Najpriprainejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični
brrojav: AXJCE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, I! ARGENTINA.
V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila Ae dva draga nova potniška panika.
Cene vožnih listkov iz NEW YQRKA za III. razred so do:
TRSTA..............................................£28.—-
LJUBLJANE........................................$28.60
KEKE...............................................
Z AGREE A..........................................$29.20
KARLOV CA........................................$29.26
II. RAZBED do TRSTA ali REKE...................................$«.—
Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marca 1908.
& Co.,
eats, 2 Washington Street. MEW V0RK.

Rodbina Polaneških.
Icmtn. poljski spisal H. Sienkiewicx. poslovenil PodravtkL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
On pa je dejal:
"Mene je gospod Swirski pregovoril, naj se napotim v Sicilijo; toda bilo je ondi še vroče; sedaj bi bil čas iti tjakaj."
"Aha!" reče Marica, "dobro, da sem se spomnila. A kaj moja prsma ? Vprašali ste me vendar s posredovanjem gospoda Swirskega, ali hočem, da mi popišete svoje vtiske; vendar doslej nisem prejela niti vrstice!"
Zawilowski se je zdajci zardel, prišel v zadrego ter potem dejal z nekakim čudnim, negotovim glasom:
"Zato, ker še.... nisem mogel____
Vendar hočem pisati neizmerno mnogo, toda pozneje."
"Swirski, zaslišavši te besede, je stopil po zajtrku k Marici in dejal, pokazavši z očmi na Zawilowskega:
"Ali veste, kakšen vtisk napravlja časih name? Da so to dragocene gosli, toda razbite."
XXIV.
Čez nekoliko dni po krstu je obiskal Swirski Polaneškega v zavodu, da bi ga vprašal po Maričinem zdravju in bi se sploh porazgovoril z njim o različnih stvareh, ki jih je imel na srcu. Videč pa, da je prišel prepozno in da se je Polatješki že ravnal na odhod, je dejal:
"Meni na ljubo se ne mudite! Pomeniva se kaj spotoma. Svetloba je danes tako ostra, da ne morem nič delati, forej vas pospremim domov."
"Moral bi vas tudi naprositi oprostila," odgovori Polaneški. "Moja Marica pojde danes prvič iz sobe in k Bigielovima pojdeva na obed. Gotovo je že oblečena, toda vendar imam časa še kakih dvajset minut."
"Ker gre iz hiše, je videti, da je zdrava."
"Bodi Bog zahvaljen, zdrava je kakor riba!" odgovori Polaneški veselo.
"In Arijeek?"
"Arijček se tudi drži krepko."
"Oh. srečni človek!" reče Swirski. "Ko bi ^jaz imel doma takega paglavca — o taki ženi niti ne govorim — pa bi morda hodil po strehi!"
"Niti ne bi verjeli, kako mi je ta deček prirastel k srcu... .Neprestano bolj — in tega 'sploh nisem pričakoval, zakaj moram reči, da sem si želel hčerke."
"Še ni prepozno! Pride tudi hčerka!" odgovori Swirski. "Toda vam se mudi, torej pojdiva."
Polaneški je oblekel kožuh, in odšla sta na ulice. Dan je bil jasen in mrzel. Naokrog se je razlegalo jasno lžvenketanje zvončkov pri saneh. I Ljudje so imeli zavihane ovratnike, lna brkih ivje in iz ust jim je prihajala sopara.
"Vesel dan je," reče Polaneški. "Marici na ljubo me veseli, da je tako lepo."
"Vam je veselo, in zato vidite jasno," odgovori Swirski ter ga prime pod pazduho.
Zdajci pa izpusti roko Polaneškega in mu zastopi pot s takim izrazom, ^takor bi se hotel prepirati z njim: ^ "Ali pa veste, da imate najlepšo ženo v vsej Varšavi t To vam pravim jaz! Jaz!"
In jaime se trkati na prsi, kakor bi hotel s tem poudarjati svojo trditev, da pravi tako on, a nihče drug.
"Da!" reče Polaneški smehoma, "a obenem najboljšo in najvrlejŠo na svetu. A pojdiva, zakaj mrzlo je."
Ko ga Swirski zopet prime pod pazduho, doda nekamo ginjen:
"Kaj pa sem prebil za njene bolezni, to ve sam Bog.. ., Rajši se ne spominjam tega. .. . Kar osupnilo me je to, da je ozdravela, tdda ako nama Bog da učakati pomladi, ji tudi jaz napravim presenečenje, ki'jo bo veselilo."
"Nobena ni taka," odgovori Swir-'ski. —
Obstane iznova in reče nekamo začuden :
"A kako je preprosta ob tem!"
Nekaj časa sta hodila molče; nato je jel Polaneški izpraševati Swirskega, kakšne načrte ima.
"Poouudim se kake tri tedne v Florence," reče slikar. "Ondi imam neko delo. Vrhutega sem zakoprnel po svetlobi na San Miniatu, po Ginevri, ki sem jo imel svoje dai rad, in po Cimabulji. Ali se spominjate svete Marije Novella v kapelici Rucellai... ? Čez tri tedne pojdem v Rim. Ravnokar sem hotel o tem govoriti z vami, zakaj davi je bil Zawilowski pri meni in dejal, naj greva zopet skupaj." ""Toda!" reče Polaneški. "Ali »te privolili f"
"Nisem mu mogel odbiti proSnje, dasi je med nama rečeno — časih nadležen. Znano vam je vendar, kako
se mi je prikupil in kako sem čutil
z njim, torej mi je samemu neprijetno govoriti tako, toda časih je res nadležen!. . .. Zaman bi govoril, močno se je izpremenil. Ob krstu sem oovedal vaši gospe, da dela name tak vtisk kakor dragocene razbite gosli. In to je res. Nekoč sem videl, kako se je mučil z dopisi, v kterih je hotel popisovati zanjo Italijo. Hodil je cele dneve po sobi, si drgnil prestreljeno čelo, sedel in zopet vstal, toda papir je ostal čist. Bog daj, da pridobi zopet prejšnji polet! Sedaj ponavlja vsakemu znancu, da hoče pisati, toda sam že začenja dvojiti o sebi in — muči se. Vem da se muči."
"Bila bi to nesreča zanj in za go-spodično Heleno," odgovori Polaneški. "Ko bi vedeli, koliko je bilo njej ne samo do njegovega življenja, nego tudi do njegovega talenta."
"Bila bi to daleč sezajoča škoda," odgovori Swirski. "Vendar kogar pri tem pomilujeim najbolj, to je gospodična Ratkowska. Ta tudi že začenja dvojiti, da ne bo več to, kar je bil prej, in to jo muči morda bolj nego vse drugo."
"To je uboga deklica," reče Polaneški, "a tem ubožnejša, ker je izmed vseh teh njegovih potnih načrtov jasno en , da ne misli nanjo. Sreča. da ji je gospodična Helena zagotovila samostalno življenje."
"Počakam leto dni," odgovori Swirski, "in potem poprosim njene roke. Tu se ne da nič narediti. Ali ste zapazili, kako se ji prilegajo ti njeni kratki lasje? Imela bi jih nositi zmerom. Še leto dni počakam in pomol-čim, tola potem si bom mislil, da imam proste roke. Neverjetno je tudi, da se ne bi čez leto dni v njej izpre-menilo nič, zlasti ako ne bo kazal več
znamenj življenja---- Vse to je ne-
i z rečno čudno! Ali si mislite, da ne storim v-oga, kar mi je mogoče, da bi zbudil v njem nekakšno iskro do nj^? Nihče gotovo ni storil več na škodo svojemu srcu. Tudi gospa Bi-gielova dela, kar more. Toda to je kaj težka stvar. Nihče mu tudi nima pravice reči odločno: 'Vzemi jo!' ker je ne ljubi. A to je tem bolj čudno, da niti ne misli na ono drugo, kakor se .1:1 zdi. Gospodična Ratkowska sama ima večjo ceno nego ves gaj takih ' Topol ktoda to je nekaj drugega. Meni je le do enega; naj si ne misli, da vzamem Zawilowskega nalašč na potovanje. Nisem mu odbil prošnje, ker mi je bilo nemogoče, toda prosim vas. ako kdaj izpregovorite o najinem potovanju, ji povejte, da jaz, Bog ve, nisem prigovarjal Zawilowskemu, naj gre potovat in da bi dal več za to, nego si sama misli, da bi ji bilo dobro, bodisi tudi na škodo starega mopsa, kakršen sem jaz."
"Umeje s* samo po sebi, da storimo tako," odjrovori Polaneški.
"Torej hvala! Pred odhodom se prijem še poslavljat od milosrtive gospe."
"Gotovo — toda zvečer, da laže dalje posedimo skupaj. "Upam, ko se vrnete poleti, prebijete nekaj časa pri nas z Zawilowskim." "V Bučinku?"
"V Bučinku ali tudi ne v Bučinku — tega še ne vemo."
Nadaljnji razgovor jima ustavi Osnowski. Ugledala sta ga v hipu. kako je odhajal od sadjarja in držal v rokah bel zavitek.	>
"Glejte, Osnowski," reče Swirski.
Kako se je izpremenil," odgovori Polaneški.
Osnowski se je bil res izpremenil. Njegovo shujšano lice je bilo videti izpod kučme iz kožuhovine nekamo žolto in dokaj starejše. Kožuh je le kar visel na njem. Bilo je videti, da nekamo omahuje in premišlja, ali naj srre mimo njiju, delajoč se, kakor ne bi ju videl. Toda hodnik je bil prazen in vrhutega so bili že blizu skupaj; torej je zdajci izpremenil svojo nakano, pristopil k njima in jel govoriti z neprirojeno naglico, kakor bi hotel zagovarjati to, kar so mislili vsi izključno.
"Dober dan, gospoda! To je slučajno, da smo se srečali, zakaj jaz /stanujem v Pritulovu in le redkoma zahajam v mesto. Kupil sem si ravnokar grozd, zakaj zdravniki so mi na-svetovali, naj jem grozdje. Toda do-važajo ga semkaj v žaganju in tudi ima duh po njem; mislil sem si, da je boljši. Xa kmetih je odličen saninec.'
In korakali so skupaj, vsi trije v zadregi. Naposled vpraša Polaneški:
"Namenjeni sta baje v Egipet?"
"To je moja stara namera, toda sedaj morda res pojdem na pot. Na kmetih pozimi ni posla, in človek se dolgočasi, ako je sam."
"Zdajci umolkne, zapazivši, da je zašel na polzlo pot.
In stopali so dalje. Molk je bil še nadležnejši, ker so čutili tisto neizmerno neprijetnost, ki jo čutimo vse-kdar, kadar spričo neke molče sklenjene pogodbe govorimo o neznatnih reoeh, pa se izogibljemo glavnih in bolestnejših. Osnowski bi ju bil rad zapustil. Toda ljudem, ki so se že čez več let privadili ohraniti gotove oblike, je nevedoma tudi v največji nesreči do etikete; torej je koprnel tudi on, da bi se dobil lahek in priroden
način za ločitev. Ker ga pa ni mogel najti,-je vztrajal dalje v nadležnem položaju. Naposled se je jel vendarle jtoslavljati od njiju, toda tako nepričakovano in neprirodno kakor človek, ki je izgubil glavo.
Ali v poslednjem hipu se je zdajci odločil drugače. Ta komedija mu je bila neznosna. Imel je je dovolj! Prišlo mu je v glavo, da nima pravza^ prav prikrivati ničesar in da prav v j tem, kako se izogiblje vsake opomnje ! o nesreči, tiči nekaj bednega. Z njegovega lica sta se zrcalila odpor in muka, toda navzlic temu je obstal ter jel govoriti s pretrganim glasom, izgubljajoč vsak trenutek sapo:
"Draga gospoda.... Prosim vaju oprostila, da vaju še zadržujem.... Toda znano je vama, da sem se ločil od žene.... Ne vidim vzroka, zakaj ne bi smel govoriti o tem, zlasti s tako poštenimi in prijateljskimi ljudmi. Izrekam vama torej, da je to bilo.... da se je tako zgodilo.... to je.... to je. da sem si želel tega in moja
žena prav tako.___"
(Dalje "prihodnjič.)
ft
1 Nik
dAuu^ji
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in lini 'IMPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare,
kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da
najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 308 E- 75th St., New York, N. Y.
I!l|pi.l »ipiiuilipoiljmi.
i Pozor rojaki!

Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov.
Za obilo naročil »e priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
-"m! r uti r imi	■
Nižje podoisana oriDoro-Čara poUijoiliLi a. -- si in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna.....
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
V	^
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam pvojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad -St., e«ien nijvečjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno flvežepivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnejra doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — V zameni tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset ke priporiK-am udani Božo Gojsovlč, Jofaostovn, P«.
JOHN VENZL3L,
1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec ^kranjskih in nemSkih'
H A R M O M K.
Delo napravim na zahtevanic naročnikov. Cene so primerno nizlre, a de!o trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do 545. Plošče so iz najboliSega cinka. Iz. delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja 3li medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
NA PRODAJ
NARAVNA CALifCRMJSKA VIM
Dobro črno in belo vino od 35 d« 45 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 ceoxv> galona. Beesling 55 eentov galona. Kdor kapi manj kakor 28 gaic vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po 92.50 galona. Slivovic» po 93.00 galona. Pri večjem naroČilu dam poput Spoštovanjem
STEPHEN JAKfiE, Crockett, Contra Costa ool, OaL
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, I1L, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj aaš zastopnik Mr. MOHOR MLA OIČ, 617 South Center Avenue, Chi cago, H1-, vsled česar ga vsem topi' priporočamo.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STE e uxors, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli« macht) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b( ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air* Murko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.

v Pittsburgu, Pa. In okolic«
Rojakom
naznanjam, da j« za tamoSnjl okrqj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle i
4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do
8. ure zvečer.
ItUgtlKto, gfc (A>iM, ptfpovočsm.
Frank feakser.

Velika Zaloga vina In žganja.
Marija drill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ čruo vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........S12 00
ali 4 gal. (sodček) za........... $16.00
Za oblino naročilo se priporoča	^
Marija OrllC
5308 SL Clair Are., N. E.,	Cleveland, Ohio.

CHULIG,
303 £. Northern Are., Pueblo, Golo.
pobira naročnino za "Glas Naroda", ■prejema denai u Slovensko-ameri-fcanaki kviedax, ^rauke in drug« vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplv priporočamo.
KALIFORNIJSKA VINA i
NA PRODAJ. jS
Dobro Črno vino po 50 do 50 ct. fo galon s posodo vred. Jjj' Dobro belo vino od 6O do 70 ct. ^
galon s po<=od& vred. Izvrstne tropavica ->d 50 do $3 galon s posodo ved. &anj nego lO galon naj ^ nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki do pošljejo den«r, oziroma Money Order. S poštevan jem
^ Nik. Radovich,
W 594 Verm -»nt SL, San Francisco, CaL
Sompagnie fieoeiale TiansatiantlQuif
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LlUBLIANt
Poštni pamiki so:"
"La Provence" na dva vijaka.. *'La Savoie"	„
"La Lorraine" r, „ "LaTouraine" , „
"La Bretagne".........
"La Gasgogne".........
.......14,200 ton, 30,o.*> konjskih moč?
........12,000 „ 25,000
.......12,000 „ 25,000
........10,0U0 „ 12,000
... ____ 8,000 „ 9,«N)0
........ 8,000 „ 9,(»00
»r
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča, |
301-303 E. Northern Ave., p Pueblo, Colo	U
Tndi naznanjam, da imam T ▼ zalogi vsakovrstno suho j meso, namreč:	• i
klobase, rebra, je2ike, J šunke itd.	|j
Govorim v vseh slovanskih |»
-iv-rv t»wj
obilni obisk.
_• 1
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr> dopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T,
1». marca l#©f »LA TOUBAINE 26. marca 1** *LA SAVOIE 2. aprila 1WW *LA PROVENCE 9. aprL liK* *LA LORRAINE 16. apr 10O *LA TOCRAINE
Pa 1 liikii t iro/do zaziiaifioT^ni ifiiajo {>0 dva ffjakft. M. VV. Kozininski, £"»er;iliii	ra zapad
71 [jeaooru ft t-. Chic««o, It
La Bretagne *LA TOURAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE
23. apr. 1908.
30. apr. 1908. 7. maja 1908. 14. maja 1908. 21. maja 1908.
J Telefo t 246.	t
1 Frank Petkovšek
I Z20 Market Street,	Waukegan, 111. |
^	priporoča rojakom svoj
J SALOON, ^ I
I vkt
ere ni vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i
ima na 1 azpolago'fine smodke.
1 Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yoiku.

lijii- *

ITW- t j" ;



'Sj.-*- .	i'---	/ f.-^Jt
■ ■■■	■ : cv irjfe^ir-J^'>11.'^-?-


PODRUŽNICA
FR. SAKSER CO.B j SLOVENSKA -:- -:-
GOSTILNA
6104 SI. Cleir Ave. N. E. Cleveland, 0.
pošilja najhitreje
-DENAR V STARO DOMOVINO-
C. kr. postna hranilnica izplačuje vse vsote.
KUPUJE IK FRGDAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU.	^
Sprejema denarne vloge ter jili iialajra v zanesljive hranilnice ali posojilnice i»o4in4i^. o-bresti. Vsak uložnik dobi izvirno hran lno k ji-žico. Obrt-sti teku otl dneva uloge. Iz]»la< nje u loffe na h'anilneknji-ife in d:ije posojila uanje.
^PROOAJA PAROBRODNE LISTKE ^
za razne parobri>dt;e «Iru/ e |-o izvirnih ee ah. Kdor od rojake / ku->' v« 1 velandu listek za p:irnik, se g;i i>« č&ka v Nt \v York« na koh^Koru ter o Ipelje na pari.ik ali v kak cenen hotelj prev-lanie se t*idi vsa skrb za prtljago. ta način s** prihrani botuikoin mnogo truda in denarja
Spr<»ienia naročila na
GLAS NARODA /
in drnge slovenske liste. I*rodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski po-ael spadajoča d.-la.
Kdor hoče biti dobro in pošteno postrežen, naj se obrcc na podružnico. 0 & g
EDINA, NAJVEČJA
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO ES DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL)
V CLEVELAND-U
-: IE :-

Oee. Travnikar-ja
^-6102 St. ClEir Ave., N. E.=
CEINE INIZKE.
KRISTINO VIIVO
od SOc. do $1.25 gal.
rv
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.