Z:A DRUGA R GlasMr Na!»«vlja!n« »druge uslužbencev drž. železnic v Slevenill** v Ljubljeni Vil Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din T50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U.D. 2. Ljubljana VII. Razvoj zadružništva. Zadružništvo v vseh oblikah išče svoj vrhunec v tem, osvojiti in spraviti pod svoje okrilje produkcijo in razdeljevanje te produkcije, trgovino. V dobi domačega in mestnega gospodarstva je vladal konsu-ment, sedaj v dobi narodnega i svetovnega gospodarstva, vlada kapitalistični producent in njegov zvesti oproda kapitalističen trgovec. Radi tega je povsem umestno, da si konzument išče zaščite proti premoči proizvajalca in razdeljevalca s tem, da si zadružnim potom sam ustvarja produkcijo in trgovino, le žal v preveč omejenem) obsegu. Ker gotovo je, da se kapitalistični producenti in trgovci bolj zavedajo nevarnosti smotrenega zadružnega razmaha, nego se zaveda zadružništvo svoje važne in velike naloge. Pristaši individualistične proizvodnje in trgovine že dolgo dobo streljajo s polnim ognjem svojih kapitalističnih topov, proti zadružništvu, in njihovi eksponenti na krmilu ali kjerkoli delajo zadružništvu velike težave in ga skušajo izključiti od vseh splošno koristnih akcij, za katero uspešno rešitev je po našem globokem prepričanju sposobno in merodajno edino zadružništvo. V težkih časih nabave kredita pa ga puščajo popolnoma osamljenega. Kako večji bi bili uspehi, če bi se zadružništvo povsod v polni meri zavedalo svojega visokega poslanstva za dobrobit človeštva, ako bi v agilnosti posnemalo boj pristašev individualistične produkcije in trgovine za svoj obstoj in dominirajoč položaj? Žalibog, da je zadružna naobrazba še veliko premalo razvita in zadružna zavest še ni prodrla v mozeg in kosti slehrnega zadružnika. Zato je pa tudi naša agilnost v boju z zgoraj omenjenim nasprotnikom tako šibka in manj učinkovita. Vendar gre, razvija se zadružništvo, vedno več pristašev ima, dasiravno ne prihajajo v krog zadružništva v takem tempu, kot bi ga lahko zahtevali resni časi od vseh, ki trpe in se čutijo izkoriščani. Nekako plah je ta napredek, vendar vzpričo te plahosti pravi zadružnik ne obupava. Zadružništvo ima danes nalogo, da se razvije v ono gospodarsko silo, ki bo s svojo produkcijsko organizacijo uplivalo na splošno produkcijo in na razdeljevanje te produkcije. Za oboje služi kot podlaga zadružni kapital, ki ni v službi osebnosti, marveč splošnosti, ki donaša dobiček splošnosti in ne poedincem. Daljna bodočnost bo gotovo odkazala zadružništvu še večje in obširnejše naloge, kakor si to zamišlja francoski socijalizemi, ki hoče upeljati mesto dosedanje individualistične gospodarske organizacije, zadružno organizacijo. Angleško zadružništvo je Francoskemu načrtu zelo sorodna, vendar pa z njim ne istoveti. Ruski sovjetski poskusi z zadružništvom so pa pokazali, da so zaenkrat še preuranjeni. Zadružniški ustroj za sedaj v splošnem še ni dovolj gibljiv, da bi mogel že prevzeti vse naloge, ki jih sedaj izvršujejo individualistična podjetja, posebno tam, kjer je treba brze dispozicije, velikega ri-zika pri valovanju kvalitetnih cen in razlik. Nedvomno velike in odločilne gospodarske važnosti bi bilo, ako bi se moglo celokupno jugoslovansko zadružništvo strniti v eno močno organizirano enoto. Za danes je sicer to še utopija, uver-jeni pa smo, da bo tudi ta čas kmalu tu. Za danes manjka kakor že omenjeno tudi našemu zadružništvu, zadružne naobrazbe, kar se tiče širokopoteznosti upravljanja, produkcije in trgovine, vendar pa moramo skrbeti, da nas tudi v tem oziru čas ne bo prehitel. Zato na delo! Naše centralne edinice v Jugoslaviji pa imajo skrb za bodočnost, da delajo v smeri za enotno organizirano gospodarsko akcijo, za odločilen dan, dan prevzema gospodarstva iz rok individualističnih gospodarjev. Velika je naloga, ki čaka zadružništvo za bodočnost. A izvedli jo bomo zadružniki le tedaj, ako globoko verujemo v moč zadružne ideje in za to idejo žrtvujemo svoj prosti čas in svoje zmožnosti. Stati v službi zadružništvo, se pravi, stati v službi za koristi celokupnega jugoslovanskega naroda in z njim vred v službi. človeštva. Socijalna politika. Socijalna politika ima reševati vsa socijalna vprašanja. Pod tem pojmom je razumeti, vso zakonodajno in upravno udejstvovanje javnih oblasti, zasebnikov in njih organizacij, ki naj streme za tem, ,da se obstoječa nasprotstva med posameznimi razredi in stanove ublaže in odstranijo. V točasni človeški družbi vlada oči-vidno nesorazmerje med upravičenimi življenskimi zahtevami in pravicami, družabnih razredov in stanov na eni strani in na drugi strani, med socijalno političnimi in gospodarskimi uredbami in sredstvu, ki so tem stanovom in razredom na razpolago v življenskem boju. In ravno iz tega nesorazmerja se porajajo očita nasprotstva razredov proti ostali družbi in proti vsem njenim zakonitimi socijalnimi napravami. Socijalne boje, povzdiga zavest neenakosti. Te neenakosti in nasprotstev danes ne taji noben kulturen človek. Razredna neenakost je zelo stara. So-cijalnih vprašanj ni bilo toliko časa, kolikor so poedini narodi in razredi mislili, da se že na obstoječem družabnem redu ne da ničesar spremeniti in je potrebno, da obstoja tak kakor je. Tedanji družabni red se je smatral za sestavni del božjega stvarstva, proti kateremu naj se ljudska raja ne upira. S kulturnim razvojem človeštva pa se je začel ta najmočnejši psihologični steber majati, pričeli so se socijalni boji, ki bodo pedvomno trajali toliko časa, dokler človeška kultura ne prispe na ono višino, da bo vladala na svetu, enakost, bratstvo, svoboda, proti morali egoizma. Proti tej morali egoizma je usmerjena socijalna politika. Pozitivna socijalna politika je postala bistvena zahteva sodobnih kulturnih stremljenj v demokratičnih državah, kjer se hoče upeljati poleg političnega demokratizma tudi gospodarski demokratizem in kjer prodira prepričanje, da je gospodarske probleme reševati iz vidika zahtev socijalne politike. Socijalne zahteve morajo biti regulator pri reševanju gospodarskih vprašanj. Le s tako moralo je mogoče zaenkrat loseči harmonično sodelovanje vseh razredov pri reševanju današnjih gospodarskih iproblemov. Socijalna vprašanja, ki jih je treba reševati, niso zgolj materijelnega značaja, zato tudi niso vznikla v najnižjih ljudskih vrstah, pač pa v kulturno naprednejših in popolnejših. Kulturna višina, samozavest in kritična zmožnost ljudskih vrst in v zvezi s tem večje življenjske zahteve so najvažnejši motivi socijalnih vprašanj. Socijalna vprašanja se kaj rado identificira z delavskimi vprašanji. Gotovo je, da so delavska vprašanja jedro vseh socijalnih vprašanj, niso pa nič manj važna druga špecijjelna socijalna vprašanja: socijalna higijena celega naroda, žensko in materinsko varstva, varstvo otrok, mladinska skrb, obrtniška in trgovska vprašanja, ki izvirajo iz razmaha industrije in veletrgovine. Najmočnejše orožje za odpravo neso-cijalnosti, neenakopravnosti in morale egoizma, je etična kultura, ki človekovo naravo spravlja v smer ljubezni enakosti in bratstva. In v tej smeri vrši svoje poslanstvo tudi naša zadruga. Vitamini. Poznano nam je že, da sestoji žitno zrno iz hranljivih snovi, ki vsebujejo du-vedelo že pred par stoleti, ali to se ni kovine. 2. Od hraniva, ki ne vsebujejo dušika, škroba, masti in sladkorja in 3. iz nehran-Ijivih snovi, vlaknin in mineralnih sestavin. Ugotovilo se je že v številkah, koliko (potrebujemo od pojedine snovi, da obdržimo naše telo pri moči, ki jo rabimo za opravljanje vsakdanjih poslov. Vseeno, ali črpamo ta hranila iz žitnega zrna ali drugod. Da vsebuje žitno zrno tudi še neke druge sestavine, se je komaj konstatira. Vseeno je ta snov za moglo kemično dokazati. Mogoče je, da se nahajajo one snovi v'žitu v tako mali množini, da se jih lahko zun hranljivih snovi tudi še druge, ki sicer zdravje človeškega telesa važnega pomena in velikega vpliva, da se ne more to nikakor prezirati. Nemški fizijologi so polagali v začetku glavno vlogo pri hranjenju na množino zaužitega škroba, masti, in sladkorja. Najnovejša teorija izhaja iz Anglije in Amerike, kjer se je problem proučeval posebno za časa svetovne vojne. Približno v letu ,1912 so prišli angleški in amerikanski raziskovalci do prepričanja, da obstojijo ra-zun hranljivih snovi tudi še druge, ki sicer ne prihajajo v poštev kot nekak izvor naše moči, ki so nam pa potrebne za obdržava-nje našega zdravja. Pri neoluščenih zrnih riža najdemo izpod lupine nekako srebrnkasto mireno. Dosedaj so to mreno imenovali »Alorena« mrena. V tej srebrnkasti mreni se nahaja snov, ki je neobhodno potrebna za zdrža-vanje našega telesa. Ta dosedaj nepoznana tvarina se imenuje Vitanim. Yita se imenuje v latinskem jeziku življenje, in se naziva to snov tedaj kot življenska stvar. Vitanim se nahaja tudi v drugih živilih ali obdržava se v njih samo pod gotovimi pogoji. Nekatera živila jo n. pr. zgube, ako se skuhajo, ako postanejo stara. Vitamina se delijo v A, B in C vitamina. V rižu se nahaja B vitamin. Ako manjka ta vitamin v hrani, zboli človek na tako-zvani »Beri beri« bolezni, to je mišice se mu zategnejo, sušijo in bolnik konča navadno v umobolnici. Od one snovi (B vitamina) je dovolj, če se da obolelemu človeku ali živali nekoliko milogramov in takoj ozdravi. Ta B vitamin se nahaja tudi v drugi hrani. Glavna hrana Kitajcev, Japoncev in Hindustavcev je riž. Dokler so ti narodi imeli svoje stare primitivne mline in možna rje, niso mogli z rižovega zrna popolno-pna odstraniti one srebrnkaste kožice in ti ljudje so ostali kljub svoji naravi in enolični hrani zdravi. Nasprotno pa je znano, da odkar so začeli luščiti riž po modernem evropskem načinu, da je ta njih hrana postala nepopolna. V kolikor so ostali ,pri enolični hrani, vendar po evropsko oluščenem rižu, se vedno bolj razširja »Beri beri« bolezen. B vitamin se nahaja pri nas ravno tako v dovoljni količini pod skorjo žitnega zrna. V belem kruhu ni vitamina, to važno snov, ki je več vredna kot bela moka, zavržemo in jb damo prašičemi. Kdor je sajnp bel kruh, si mora preskrbeti vitlrnjh k iž'Jdriigih živil. Pred- -rso.Hod oj. iJhov.vi A». Jeo(r'>iv. .., vsem iz zelenega socivia, sadia, mleka, jajc itd. ' ^ ^ S tem nadomestilom pa še ni dobil važnih mineralnih snovi kot apnenec, fosfor, kar smo zadnjič omenili. Zato še enkrat, ne uživajte samo bele pene. Ako že mora biti pri kavi, za južno, h kosilu ali večerji, uživaj tudi črni kruh. Važno je, da se ve, da B vitamin ne ,prenese prehude toplote. Tedaj črn kruh, ki se je pekel v prevroči peči, zgubi ona vitamina, zgubi na okusu, na aromi, to vedo naše gospodinje dobro. Ako se tedaj uživa črn kruh radi omenjenih B vitaminov, se ne sme te snovi zadušiti, temveč peči kruh v zmerni vročini in zato bolj dolgo. Vitamin A pospešuje rast in zabranju-je predvsem angleško bolezen (rahitiko) Nahaja se vitamin A največ v masti, mesu. Pomanjkanje C vitamina povzroča v našem telesu »škorbut«, to je krvavenje zobnega mesa, za tem prelom kosti, splošno telesno slabost. Vitamin C zgubi svojo moč in delovanje, ako se segreje preko 100" C. Nahaja se v sadju, mleku, zelju. Seveda se ne najde vitamina C v kuhani hrani, v konzervah itd. Da se iz moke ustvari močno izdatno hrano, ne-sme mlinar izločiti iz njega vitamina, kar je nemogoče, ako izloči obenem tudi krušno moko. In pek ne sme v prevroči peči uničiti te drage snovi. Zadnji članek so ljudje precej čitali in sedaj kupovali dosti krušne moke. Čim več jo prodamo v razmerju z belo moko, bolj bo zveža in dobra. Naša hranilnica. V zadnjih dveh številkah »Zadragarja« smo v glavnem omenili načrt za bodočo hranilnico in posojilnico. Direkcija je pristala na to, da se dovoli odtegavanje vlog in odplačil potom službenih mest. S tem je zasiguran obstoj zadruge, tri če-.trtine tehničnega dela je s tem opravljenega. Pozivamo tem potom vse one, ki bi hoteli sodelovati pri ustanovitvi, pri upravljanju bodoče, denarne (zadruge, da se priglase in to javijo naši nab. zadrugi, ki je prevzela inicijativo, da se povabi interesente na sestanek, da se osnuje pripravljalni odbor, da se izdelajo pravila in dovrše druga dela, tako, da bi imeli denarno zadrugo vsaj februarja 1926 že ustanovljeno. Pitana gos. Delo z gosmi se. splača; .eno, dve gosi /Se spita mimogrede, račun je -nekako sledeči: Gosko, težko ca 3. in pol do 4 kg prosile, beljakovino, lepila in biljčne belja- A > porabi zanjo ca 17 kg koruze ali koruzne moke. V tem času pa se zredi gos vsaj na 8 kg, nekateri jo spravijo v 25 dnevih na 9, v 30 dnevih na 10 kg. Spitana gos nas stane tedaj ca 100 Din. Dobimo od nje: Vsaj 2 kg gosje masti a 35 Din, ca 65 dkg jeter a 30 Din, perje vredno vsaj 5 Din, ostane 4 kg mesa, ki stane samo 5 Din. Na vsak način rentabilno delo. Za pitanje gosi ni potreba posebnega prostora. Stavi se jo v malo gajbico, da'se komaj vzdigne in da se ne more niti zaobrniti. Spredaj posoda za vodo, zadaj vratca za čistiti. Ge hočeš im|eti debelo gosko, jo moraš šopati. 3 do 5 krat dnevno se ji daje v slani vodi kuhana koruza, ali kuhani žganci, ki se jih svalka v štruklje. Dokler ni odšla hrana iz golšče (krofa) se ne sme pitati živali. Žival rabi dosti sveže vode, ki se jo ponekod tudi soli. Paziti se mora, da se žival preveč ne zredi, ker jo lahko zaduši. Na Češkem, kjer se bavijo profesijonelno s pitanjem gosi, čuvajo dorejene gosi ponoči in podnevi, da jo zakoljejo, če bi se imela katera goska zadušiti. Dosežejo pa tudi težo 12 kg. Gosko skubijo razno. Nekateri jo natresejo po sami polti s kolofonijo (kakor prašiča) in nato polivajo z vročo vodo, drugi jo likajo z primerno vročim likalnikom, da se loči perje od kože, ne da bi se koža trgala. Pidi goskinega perja se lahko precej drago proda. Želimo našim članom, ki so kupili gosko, obilo uspeha pri tem poskusu. Naj bi ne ostalo samo pri poskusu. Gosko rediti se splača vedno. Sitnosti je precej, ali v današjih težkih časih je bolje delati kot jadikovati. Veselo presenečenje. V zadnji številki našega glasila smo posvetili članek »Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev« v Celju, katere upravni odbor je sklenil predlagati izrednemu občnemu zboru, likvidacijo, ker smo skušali ovreči argumentacijo upravnega odbora za ta predlog, ki je bila nezadružniška. Naravnost presenetila pa nas je vest, da so zadružniki, predlog upravnega odbora za likvidacijo, odklonili. Nas. veseli ta možat in odločen korak zadružnikov, ker nas prepričuje, da so zadružniki presojali pravi položaj svojega podjetja, edino iz stališča zadružništva. Tako je prav. Zadružništvo mora napredovati, ker mu je začrtana velika bodočnost. Vse vsakdanje težave se morajo premostiti, vzpričo velike vloge, ki jo bo zadružništvo igralo že v dogledni dobi. Zadružnikom posestrime v Celju želimo, da bi izkušnje zadnjih let, ki so bile nedvomno trpke, napravile neupogljive, požrtvovalne in odločne in da bi bilo njih nadaljnje delo polno uspehov v tekmovanju za boljši i uspešnejši razmah zadružne ideje. Za zadružno vzgojo žrtvovani čas, se bo bogato obrestoval, ker s lem delom vztvarjamo boljšega človeka in z njim vred boljšo človeško družbo. V samopomoči je naš spas! Vzgojena vzajemnost in res prava zadružniška medsebojna ljubezen, nam prinese srečo in blagostanje v strah vsem izžemalcem sodobne človeške družbe. Celjskim tovarišem ponovno častita-mo na zvestobi do zadružne ideje, ter jim želimo obilo sreče v zadružni trgovini, da nekoč močni in ojačeni na izkustvih, posežejo na polje zadružne produkcije. Sreča in blagostanje leži le v nas samih. Gospodinjstvo. Proti stenicam se z uspehom uporablja žvepleni dvokis, ki se dobiva na ta način, da se v dotičnem prostoru žge žveplo. Pri tem je skrbeti, da so vse razpoke na oknih in vratih, ključavnice itd. zamašene, da ne izhajajo razvijajoči se plini. Žvepleni dvokis mora delovati najmanj 2t ur, da je uspeh gotov. Še bolj gotovo učinkuje cianova kislina. Radi silne strupenosti te kisline, smerjo vršiti to proceduro samo v to pooblaščene osebe. Uspešno se pokončuje stenice tudi s pomočjo rastopine naftalina v terpentino-vem olju, s katero se namaže razpokline in druga skrivališči stenic. Zamrznjenje dvojnih oken se prepreči na ta način, da se postavi med okna porcelanasta skodelica, ki se napolni do polovice z angleško žvepleno kislino. Slednja je higroskopična in ko se radi vodne pare, ki jo absorbira žveplena kislina, napolni skodelica do vrha, se izlije vsebina in nadomesti z novo žvepleno kislino. Dobi se žvepleno kislino v vsaki drogeriji. Na ta način je pozimi naše stanovanje bolj svetlo in ker je suh zrak (ker ga osuši žveplena kislina) slab prevodnik toplote, tudi bolj gorko. Kako se spozna starost jajc? Razstopi 144 gramlov kuhinjske soli v enem litru vode, v to tekočino položi jajce. Ako je jajce staro en :dan, pade na dno, ako je starši, ne pride! do dna, ako je tri dni sta-: ro, plava pod vodno površino, ako pa. j e straši od 5 dni, plava jajce na površini. : Lepilo za znamke se naredi na ta način, da se vzame 2 dela dekstrina, 1 del kisove kisline, 1 del alkohola in 5 delov vode. Razno. Kaj potrebuje zadruga? Može, nepodkupljive. Može, ki jih bogastvo ne omami. Može, ki so v malem in velikem zvesti. Može, vstrajne, ki jim neuspeh ne vzame poguma. Može, ki nimajo dvojne morale, eno za privatno življenje in drugo za javne zadeve. Može, ki splošne koristi stavijo nad svoje osebne in zasebne koristi. Može, ki držijo svojo besedo in ohranijo svojim prijateljem zvestobo v veselih in žalostnih dneh. (Potomijanceva antologija.) Vzor zadružne nesebičnosti. Lep vzgled zadružne nesebičnosti je pokazal predsednik Zveze švicarskih konzumnih zadrug B. Jaggl s tem, da je iz vseh nagrad, odškodnin in dnevnic, ki jih je dobil kot član raznih načelstev in komisij pri zadružništvu v teku dolgih let zbral fond 50.000 švicarskih frankov in s tem fondom osnoval posebno ustanovo z imenom »Zadružni seminar« s sedežem v Freidorfu. Namen te ustanove naj se dosega: a) z ustanovitvjo seminarja, b) s prirejanjem t ečajev za vzgojo, upravo in gospodarstvo, c) s praktičnimi vajami v gospodinjstvu, v kuhanju, v prodajalnici, v pisarni in v drugih obratih. To pove več kot vse knjige, kako velik pomen ima zadružništvo, na življenje človeštva in njega gospodarstvo. Zadružni vestnik. Članom v ravnanje. Vsled hitrejšega zaračunavanja dividend za leto 1925 hoče upeljati upravni odbor za 1. 1926 nove nabavne knjižice. Zato naj člani, počenši z 28. decembrom t. 1. oddajo svoje nabavne knjižice, ob priliki nakupa v zadružni pisarni, nakar se jim izda brezplačno nova nabavna knjižica. Ker je v interesu članstva, kakor tudi točnega poslovanja, da se povračilo v smislu sklepa zadnjega občnega zbora čim-preje likvidira, se naroča vsem članom, da veljaka oddajo babavhih knjižic čas do 'najkasneje 15. januarja 1926. — Vsi točno in v salv. ob svojem terminu. rtilbor. Gosi in purani. Naročene žive gosi in purani se delijo dne 1. decembra t. 1., zaklane pa v času od 22. do 23. decembra t. 1. Kdor je naročil prašiča in si ga hoče na deželi sam kupiti in rabi samo denar za to, dobi nakaznico ali eventuelno gotovino v zadrugi. Pri dodelitvi tega kredita se ne more ozirati na one člane, ki so že prekoračili dovoljeno jim kreditno višino za druge nakupe. Kdor ima v zadrugi še dolg, naj ne kupuje prešiča. Novim članom. Novo pristopivše člane se poziva, da se drže določenih nakupovalnih terminov. Termini so nabiti v trgovini in na zadružni deski pred pisarno. V prihodnji številki prinesemo termine ponovno, danes nam radi pomanjkanja prostora ni mogoče. * Vse člane prosimo, da pri nakupu skrbe, da takoj naznačijo vse predmete pri blagajni, ki jih nameravajo kupiti, da se prepreči popravo naročilnic med kupovanjem, ker to ovira redno in nemoteno zadružno poslovanje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Vsak najmanjši prispevek ali v obliki predloga, nasveta, pritožbe, vprašanja — dobrodošel, če tudi ni slovnično pravilen. Zadostuje da je razločno pisan. Vse drugo predela uredništvo. Posebno vabimo naše gospodinje k sodelovanju. Zadružna trgovina bo radi inventure dne 31. decembra t. 1. popoldan zaprta. SREČEN ZADRUŽNI BOŽIC_________ želi vsemi članom zadružnikom upravni in nadzorni odbor. * IZ UREDNIŠTVA: Srečne in vesele božične praznike želi vsem čitateljem zadružnikom in prijateljem Uredništvo. Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Cenik glavnih predmetov živil za mesec december 1925. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 470 „ mehka 4 50 „ krušna f) 2-80 „ ajdova >> 6-50 ,, ržena >> 3 — „ koruzna J> 2'60 „ krmilna )) 270 Zdrob pšenični M 5'50 „ koruzni >> 360 Otrobi pšenični >> 170 ,, koruzni )y 1 — Testenine: Makaroni Pekatete 12 — Makaroni domači 850 Polži Pekatete 12’— Polži domači )> 850 Rezanci domači )) 8 50 Špageti domači yf 8'50 Fidelini domači jy 8'50 Zrnje: Riž I vrste >> 850 „ II „ yy T— Koruza v zrnu yy 2'30 Kaša prosena yy 250 Ješprenj domači yy 5'— Ješprenček za juho iy 9-50 Fižol koks prepeličar yy 4 — Fižol nizki prepeličar yy 350 Slndkor: Sladkor kocke yy 14 50 „ sipa yy 1250 Sladkorčki (bonboni) yy 25 — Kava: Kava I vrste kg 54'— „ H )9 44 — „ žgana )) 58 — Kavni primesi: Kava Kneip » 15 — Kava žitna yy 8'50 Kava vidrova yy 14'— Kava družinska yy _* * Kava kolinska yy 20'— Kava figova yy 26 — Kava yy * Cikorija Franck yy 21'— Drugi predmeti: Mast domača yy 30 — Mast amerikanska yy —•— Sol debela yy 4'— Sol drobna yy 4'50 Delikatese: Slanina prekajena yy 26 — Slanina papricirana yy 30'— Salame ogrske >> * Salame krakovske » 45 — Salame navadne >> 24 — Vrsta blaga enota; Din Kranjske klobase ~ kom. 5'— Prekajeno meso 1. kg 29 — Reberce 28—26 Svinjski parklji, glava >> 10 — Sardine velike škat. 9'— Sardine male 7'— Med cvetlični kg 25'— Sir na pol ementalski yy 35'— Sir Parmezan 75'— Čajno maslo n 50'— Sodje: Češple domače kg 8 — „ bosanske 10 — Hruške suhe domače —•— Mandelni dalmat. 68'— Rozine fine 38'— Limone kom. 1—75 Tekočine: Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino yy 20 — Olje namizno bučno yy 26'— Olje olivno 23 — Konjak a '/2 1 steki. * Rum a Vz 1 yy 38 — Žganje drožno a Vz 1 26'— Žganje hmševec a 7j 1 >> 24'— Žganje borovničar a Vz 1 yy 26'— Tropinovec a '/z 1 »! • Brinjevec a Vz 1 yy 24'— Slivovka a Vz I iy 24 — Malinovec & Vz 1 yy 16 — Mineralna voda Vz 1 yy 7'50 Vino dalmat. črno I. vrste liter 8'— Vino dalmat. črno dezertno n 18 — Vino dalmat. belo liter 10 — Vino dalmat. belo dezertno 20 — Manufaktura: Platno za rjuhe m 52—31 „ Wassertuch 34'— Platno belo gold. Gatte yy 54'— Kotonina rujava yy 14'50 Madapolan amerikan. yy 16 — Šifon 16 — Modro platno za srajce yy 13'80 Barvani tisk 16—19 Flanela zelena za srajce yy 16 — Barhent modri yy 15 — Barhent beli ij 20 — Pletenine: Nogavice ženske par 17—42 » moške 8—18 » otroške yy 13'50-24 Obutev: Čevlji moški par 220-250 » ženski visoki 275 — » „ nizki yy 220 — Razno blago: Ribe morske sveže vsako sredo po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 3'50 Opomba: Tu navedene cene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v zalogi vse: v ceniku za november navedeno blago.