lili. številka.
Ljubljana, soboto 17. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ceio leto 13 gold., za četrt leta 3 goid. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za č^trt leta. — Za tuje dežele za ceio loto 20 gold., sa pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačnjo od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat iu 4 kr. 6o se tri- ali večkrar tiska. Vsakokrat sa plača štempelj za 30 kr
Opr;
Dopisi naj se izvde frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo j<» v Ljubljani na coiovski centi v Tavčarjevi hiši „Horol Evropa" vništvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Državnopravni program in Slovenci.
Meseca septembra lanskega leta je bil na Dunaji nekak shod, pri katerem so se bili udeležili zastopniki konservativno-federalistične stranke. Kolikor je nam znano, od slovenske strani nikdo nij bil poslan ali prostovoljno šel k temu shodu.
Ta zbor se je posvetovalo državnopravnem vprašanji in se zedinil o nekaterih točkah, katere so bile potem kot program „državnopravne avstrijske stranke" po časnikih razglašene, in sicer najprej v graški „Tagespošti" in še le potem popravljeno v „Vaterlandu". Tudi mi smo v svojem listu ta program omenili, ker se nam je vsakako važen zdel kot izjava nemške konservativno - federalistične stranke. Da bi pa ta program za nas Slovence kedaj mogel veljaven biti, to se nam niti sanjalo nij.
Na enkrat beremo na svoje začudenje v „Slov. Gospodarji": pMi štajerski Slovenci se hočemo krepko držati državnopravne stranke nemških sodeželanov." Tudi „Novice" kličejo volilce k prihodnjim direktnim volitvam pod praporom „državnopravne stranko."
En del slovenskih listov je tedaj pustil narodni program in hoče na mestu tega Slovencem vsiliti po vsem drugi, ue-uu rodni, pri kovanji katerega niti eden slovenski zastopnik nij bil navzočen. Nobenemu Časniku ne moiemo braniti, da si kuje svoje programe, jih zagovarja in brani; torej tudi „Slov. Gosp." in „Novice" lehko, kolikor jim drago, koristi programa državnopravne stranke poudarjajo in ga tudi lehko za svojega proglašajo.
Vse drugo pa je, kdo izmed Slovencev stoji na strani tega programa, kateri slovenski
zastopniki, katera društva so ga 8|)rejeli, da nSlov. Gosp." tako odločno reče: Mi štajerski Slovenci se bodemo držali tega programa in tudi „Novice" blizu enako govore.
Na to vprašanje se odgovor prav k:atko glasi: Dozdaj niti narodna večina kranjskega deželnega zbora, niti deželni poslanci goriški, niti š t a -jersko-slovonski, niti tržaški, niti koroški, niti istrijski nij so programa državnopravne stranke sprejeli.
Dozdaj je kljubu izjavam „Slov. Gospodarja" in „Novic" za vse Slovence veljaven Še z mirom samo UUl'CMllli program, katerega prva točka je zedinjenje vseh Slovencev. Nasproti pa II. točka državnopravnoga programa terja integriteto (neraz-deljivost) vseh posameznih kraljestev in dežel, tedaj ravno nasprotje naših narodnih želj. —
Za naš narodni program so se izrekli vsi postavno izvoljeni slovenski poslanci v vseh slovenskih deželah, tudi g. Miha Herman v Gradei; za zedinjenje Slovencev so 1. 1809. štajerski Slovenci odposlali deželnemu zboru uad sto peticij od postavno izvoljenih občinskih odborov in okrajnih zastopov; pritrdilo je našemu narodnemu programu več nego 150.000 Slovencev na velikanskih tabo rji h; vsa slovenska politična društva so storila resolucije v smislu narodnega programa; vse slovensko časopisje je vsaj dozdaj stalo na stališči narodnega programa. Ako v čem, smo vtem programu bili edini vsi Slovenci.
Čemu se nam zdaj hoče podirati? Čemu na mestu tega, kar je ves slovenski narod spoznal za pogoj svojega obstanka in razvitka, skušamo postaviti nekaj  novega, ka-
tero, da-si novo, vendar nij dobro. Ta poskus se nam zdi nevaren in bode vodil k največjemu razporu.
Sicer pa tudi dozdaj še ne vemo, kdo je pristopil izmed opozicije državnopravnemu programu. Kaže se, da edino ona stranka, katere glasilo je „ Vaterland". En del iskrenili katoličanov na Avstrijskem od tega programa nič neče vedeti.
Na Češkem in Moravske m so se Čehi naravnost proti njemu izrekli. \Veiss-Starkenfels pa in njegovi nemški pajdaši nam nijso merodajne osobe, da bi mi njim na ljubo žrtovali svoje narodno pravo in si zanje prste opekali v vsem.
Toliko v sporazumljenje. O priložnosti bodemo dokazali, zakaj se Slovenci ne morejo poprijeti programa državnopravne stranke, ako si sami nehte podpisati mrtvaški list.
Politični razgled.
Notranje cl<k£«kle.
V LJubljani 10. maja.
Klub ffitfi.ikiJi poslancev je v konferenci 10. t. m. sklenil, izvoliti centralni volilni odbor 20 udov, od katerih bode 11 v Lvovu agitacijo za vzhodno Galicijo, 9 v Kra-kovu agitacijo za zapadno Galicijo vodilo. Obema odboroma je pripuščeno, druge volilce v odbor sprejeti. Potem so zbrani poslane po večini glasov izrekli, da je po njihovem mnenji koristno, pri sejah direktnega državnega zbora udeležiti se. — V drugem shodu volilcev je dr. S molk a ostro obsojeval centralistično stranko, katera je kriva vednega boja vseh proti vsem. Smolka dalje povdarja potrebo, da morajo vse narodne stranke solidarno postopati, ako tudi nijso v vseh točkah ene in iste misli. Le tako bode mogoče ustavljati se pretečemu centralizmu.
Ms t akt
0 ženski omiki.
Da se možje od izobraženih žen mnogo naučiti morejo, to se ne da tajiti. Dali se žene od možev učiti morejo, to naj one same odločijo. Da je mnogo žen, od katerih se možje ničesar ne morejo učiti, to je ravno tako žalostno kakor resnično. Ali v sedan-jesti so žene jako gibčne in usiljajo se noter v angleški parlament in gori do kapitola v Vašingtonu. Povsod ustanavljajo izobraževalna društva, Hklicujeje zbore, obiskujejo vseučilišča, spisujejo knjige in Časopise — in če se pogleda v posojilne knjižnice, vidi se, da čitajo gospe najnespametnejse reči najrajše, da, skoraj izključljivo. Njihovo gibanje napreduje vsakako, ali, žalostna resnica je, da mi možje lehko prebrojimo žene, od katerih bi se bili v življenji kaj več naučili, nego — izkušnje.   Mi smo ženam go-
tovo za vsako duševno izpodbujo hvaležni, a najljubše pa nam je vendar pri njih — dobro srce in lepo vedenje. Duh se ne razodeva vedno po učenosti, temne mnogokrat po nazorih o raznih rečeh. Vse, kar se človek nauči, je njegova najboljša imovina, ali poleg naučeuega znanja ne sme lastnega svojstva izgubiti, veliko meuj pa žena, ker njena vlastitost temveč velja, čemveč se duševno razvije. Naše lepoznanske žene se večkrat tako vedejo, da bi človek meuil, da v hlepenji po izobraženosti iz samega učenja — učiti se pozabijo, to je, one bočejo najprej duhovite gospe in samo postransko dobre žcue in matere postati. Da so mora oboje zediuiti, da celota postaue, to malokatera pomisli. Žena ne sme biti stvarjenje penzi-jonatskih znanosti,, nego življenja, toda ma-tadorji pretiranega ženskega postavljaj« takšne kažipote, pO katerih se proti najslabšemu cilju v življenji jadra. Oglejmo si malo, kaj se v odgajališčih mladih deklic uči in kaj Fauni
Leevvald , prorokinja ženske emancipacije, zahteva, da bi se deklice učiti morale.
Tu je tedaj : angleški, francoski in italijanski jezik. Razen tega latinščina in grščina. Potem naravoslovje, kemija, tizijologija in zvezdoznanstvo. Dalje posebno rastlinstvo, živalstvo, prirodoslovje. Splošno znanje zem-ljepisja in zgodovine, statistika in narodno gospodarstvo. V praksi dobe mlade gospice od vsacega predmeta en grižljaj, katerega, če na četiri mesece iz odgajališča pridejo, davno prebavijo, ne da bi še daljno potrebo znanosti Čutile. Zdaj pa še nij glasbo, niti risanja, poduka v poeziji, niti slovstvene znanosti. Tudi manjka v učiluem načrtu občinska, osnovna, tiskovna, volilua in — brambovska postava! Če si tedaj deklica kak poseben poklic, umetnost ali strok izvoli, mora zopet od spredaj začeti. In potem, če se omoži, kar jej vendar želeti hočemo, se nij juhe kuhala, niti sočivja ali pečenke pripraviti se navadila.
V ftfi^f.rki poslaniki zbornici je Iranyi vlado interpcloval zavoljo suspendiranja ban-kine akte. Finančni minister Kerkapolvi precej odgovarja: „§. 20. ogersko-avstrijske trgovinske pogodbe pravi, da delniško društvo, ki hoče svoje delovanje na polje druge državne polovice razširiti . treba za to dovoljenja dotične državne vlade. O sami modifikaciji pravil že obstoječega podvzetja paragraf ne govori; vendar ie logično, da ima v to tudi ista norma veljati. V tem smislu je avstrijska vlada zarad narodne banke vprašala ogersko vlado, katera je odgovorila, da bode Ogerska tudi po nameravani modifikaciji bankinih aktov v do-zda njih razmerah ostala, torej proti dotični naredbi dunajske vlade nič ugovarjati nema." Iranyi prosi, to reč za jutri ali pojutranjem na dnevni red postaviti. Finančni minister Kerkapolvi sklicuje se na hišni red in zahteva takojšno rešenje. Zbornica mu pritrdi. Iranyi potem izreče, da je z odgovorom Kerkapolyia nezadovoljen. Iz državo-pravnih in narodno - gospodarskih razlogov ogerski vladi nij bilo dovoljeno, za na Oger-skem nepriznano banko se potegniti, ki niti nij sama za suspedovanje bankinih aktov prosila. Naj se le podpira tuji švindel na stroške <> gerske (?) Zahteva, da se ta zadeva za jutri ali pojutrajšnem na dnevni red postavi. Kerkapolyi replikuje: Ogerska Vlada nij bankino vprašanje diskutirala ali omenila, nego samo rekla, ona ne ovira nič. Odgovor ministra se potem s 108 proti 100 glasovom na znanje vzame.
it mitu ni na Ogcrskem se imajo , kakor mi Slovenci, boriti za svoje narodne pravice. Po celi okrajini poprejšnega rumun-skega graničarskega polka je v Šolah nemški jezik učni. Ko je minister Trefort nedavno prišel v mesto Karansebes, prosila ga je deputacija tamošnje nemške kolonije , naj tudi zanaprej povsod nemški jezik ostane kot učni v šolah. Zoper to protestujejo Rumunci ter zahtevajo vpeljavo rumunskega jezika. Njih organ „Federatiunea" pravi: „Rumuni v tem slučaji ne bodo molčali, kakor so mili-tarično morali molčati, dokler g o bili grani-čarji in od Nemcev germanizovani. V naših romunskih Šolah smo mi Rumuni gospodujoči — tukaj ne bođemo trpeli azijskega magjar-skega idioma, pa še manj nemškega jezika. Tukaj nam nobeden tujec nema ugovarjati in nam tudi ne bode, dokler nas vodi zavest svojih narodnih pravic."
Tnanje države. tttt.tki listi menijo, da bode imelo snidenje cesarjev v Petrogradu za Rusijo ugodne nasledke, ker dobi Rusija tako prosto roko na vshodu. V Petrogradu biva sedaj g. Smolar znani literat lužiškili Srhov, da dobi na Ruskem pomoči ka bo mogel ustanoviti za lužiško
Mi nemarno ničesar zoper to, da deklica svoj duh kolikor mogoče razvije. Nam še to le koristi. Ali v življenji nij vsem enaka osoda odločena, in neusmiljena potreba zahteva večkrat nepomenljive, priproste stvari silneje, nego bliščeče. Torej se ta priprosta, a večkrat toliko važna reč ne sme kot nepotrebna na stran riniti. Kaj koristi možu, kateri sicer ženo in družino preživeti mora, če žena jezike celega sveta govori, a srčnega govora ne razume, ki nam pravi, da se tudi v skromnem krogu more srečno živeti, če se le dobro gospodariti zna. Tuji jeziki so gotovo koristni, samo da se poleg jih hiša ne zanemari in ljubezen do naših dragih — mrtev jezik ne postane.
Kaj koristi možu aritmetika in matematika svoje žene, ako je številka dohodkov nizka, med tem, ko ona dvakrat toliko porabi. Algebra mu nič ne pomaga, ako zveza obeh nij popolna in žena v gospodinjstvu v za u jemlje. Zemljemer-stvo bi že prav bilo, ko bi žena tudi moko,
Srbe narodno tiskarno v Budišinu. Nij dvomiti da bodo Rusi podpirali to podvzetje ter pomagali 8 tem svojim slovanskim bratom, kateri, akoravno na vseh straneh od Nemcev obdani, se vendar vztrajno bore za tvoj obstanek.
O približevanji Rtrrar m t*nlj<tkitr
pišejo „Rirž. Ved." celo vrsto uvodnih člankov. V enem poslednjih pravijo med drngrm: »Oziroma odkritosrčne Rprave z Rusijo se mora poljska socijalnost nepogojno enkrat za vselaj težnji po samostojnem političnem življenji na korist rnske države odpovedati. Ona mora za večne čase mrženje zoper naše politične organe pustiti, z nami v eno neraz-deljivo telo se združiti , naših interesov in tendencij se navzeti in resnično vzajemno politično življenje z nami začeti. Da ne sprejmo ta temeljni princip, ostane misel racijonelne in trajne sprave samo igranje fantazije."
V Utrnit* ni j i je za premembo zopet enkrat odstopilo ministerstvo Costaforn, ki je imenovan za poslanca na Dnnaji. Naslednik mu bode Lascar Catargi , ud začasne vlade leta 1866. Ministerstvo vnanjih zadev pa je prevzel Roeresco , do sedaj nd deržavnega sveta. Sicer pa se ta domena Hohcnzollerjev ne odlikuje z družim, nego k večemu s kako ustajo bivolarjev.
FmH<*o.9kft narodna skupščina se zopet snide 19. t. m. Kakor se kaže, bodo monarhisti zopet skušali izpodkopati Thiersa in republiko. Volili so poslednje dni odsek šesterih udov', kateri ima napraviti načrt za njihovo nadaljno postopanje. Nasproti pa se čezdalje bolj množijo izjave, ki terjajo razid sedanje narodne skupščine. Skoraj vse dopolnilne volitve so se vršile v tem Hmislu.
Na &panjskovn je bilo pri volitvah za ustavodajne kortese izvoljenih prvi dan 308 federalistov in kakih 40 poslancev drn-zih strank. Vse kaže na to, da izpadejo tudi nadaljne volitve v tem smislu. Na vsak način bodo imeli odločni republikanci veliko večino v novi narodni skupščini. Spanjski narod je s tem prvikrat v polni svobodi pokazal, ka-košno vlado hoče imeti. Radikalni zarotniki permanentne komisije so šli večjidel na Portugalsko, kjer je sedaj glavno zbirališče vseh vladnih protivnikov. Monarhične vlade kažejo zopet svojo miroljubnost s tem, da dajo zarotnikom zavetje. —
Po najnovejših poročilih so zmagali pri volitvah za ustavodajne kortese republikanci z zmagalno večino. Pomembe tega dogodjaja ne prezira noben list. Volitve so se vršile v polni svobodi. Sedanji španjski voditelji so to razglasili še v predvečer volitev, in: ker so doslej še v vsaki zadevi resnico govorili, ako je tudi grenka bila, jim moramo verjeti. Naloga ustavodajne skupščine bode,
jajca in maslo pravilno meriti in pravo mejo med dohodki in stroški določiti vedela. V fiziki se je vendar naučila, koliko stopinj gorkote je potrebno, da se jajca ali govedina skuha. Rastlinoslovje je gotovo lepa študija, po kateri se baš zeljo in ka-pusta razločevati uči? Tudi fizijologija se nam dopadc, če žena ne kupi mrtve ribe za živo. Živalstvo mora pač tudi učiti, kako se pri mesarji in prodajalci divjačina dobro in po ceni kupuje in da se odrta mačka ne jemlje za zajca. Statistika daje pač vendar tudi pregled celega gospodarstva. Narodno gospodarstvo nam je poleg dobrega hišnega gospodarstva že po volji. In kemija? Moj Rog! mlada deklica bi se vendar ne imela z ločitvami in kemičnimi razpravami pečati, ker se utegne na „poskušnje srca" navaditi. Zvez došlo v j e nam more tudi dovoljno biti, če je žena sama dobra zvezda hiši, ter v nji zvezda ljubezni ne zatone, in Če žena možu v mračnih urah prevarjenja, spodletanja,
da dade novi republiki upravo. Da se to zgndi v redu, je po vseh dosedanjih dogodkih soditi gotovo. Nad legalnostjo španjske republike tako ne dvomi nihče več, razen kakega starega diplomatičncga polimanega kebra. Na Kubi je padel glavar upornikov lernacio Agromonte. Ako republikanska vlada še ta otok ohrani, potem je res občn-d ovan j a vredna.
IttiHjotMskft zbornica poslancev nadaljuje posvetovanje o odpravi samostanov. Do sedaj je govorilo že dvanajst govornikov za in proti omenjeni postavi , a razen ministra Visconti-Venosta . ki je dobro pojasnil stališče vlade v tej zadevi, nij nobeden govornikov povedal kaj posebnega. Zbornica se je vsled tega že naveličala dolgih govorov. Vpisanih je Bicer se trideset govornikov, a sklenila se bode najbrže glavna debata v kratkem. Živahnejši razprave pa bodo pri posameznih točkah omenjene postave, posebno pri odstavku IT. ki zadeva odpravo hiš redovnih generalatov. 30—40 poslancev desnico je baje sklenilo, glasovati z levico zoper vladni predlog, ker se jim zdi preveč polovičarski. Po tem takem bode teško sprejet, ako se gospodje desničarji v zadnjem trenutku zopet ne premislijo. Po deželi pa se množijo demonstracije za popolno odpravo. V Neapoln je bil 11. maja napovedan shod zarad tega, katerega je pa prefekt prepovedal. Ker radikalni listi vsled tega zelo razdraženo pišejo, je bil 12. t. m. glavni urednik lista „Capi-tale" zaprt. Ne ve se še, kako stvar izpade, vsakako pa je želeti, da se to vprašanje, katero dela Italiji toliko preglavice, pošteno reši. Avstrijski škofje so poslali Andrasiju adrese, ka naj stori v tej zadevi diploma-tične korake v Rimu. A Andraši jim na to nij odgovoril, nego je prijavil v „P. Lloydu, da se mu zdi postopanje italijanske vlade povsem korektno.
Na t*t*uskv*n je odstopil minister trgovino grof Itzenplitz. Naslednik mu bode Achenbach, ki je bil do sedaj tajnik v ministerstvn trgovine. To spremembo so pruski listi že več časa napovedovali, ker je bil Itzenplitz pri znanih barantijah poslanca Wa-generja hudo kompromitiran. Sedaj pa je pripravljavno preiskavanje proti Wagenerju dokončano in začela se je disciplinama preiskava. Vsled tega je moral odstopiti tudi Itzenplitz, izgled ministerske nepoznanosti in zanikarnosti. Žaloval baje ne bode nihče po njem. Odstopil pa je baš v pravem času, ker bode zbornica poslancev sedaj dovolila 120 tolarjev za izdelavo pruskih železnic, kar bi se sicer ne bilo zgodilo.
Nemški zvezni svet je sklenil, da se razširi prepoved, po kateri ne smejo Jezuiti
(Dalje v prilogi.)
zvezdo upanja poiskati pomaga. Glavna stvar pa je, da žena donese zdravo modro-slovje za življenje in tudi nekoliko poezije v moževo hišo in tudi inači so ta dva faktorja v življenji ne smeta zavreči.
Sicer pa naj se deklice uče, do Česar imajo veselje, poželenje in priložnost, ker človeška znanost je njegov najdražji zaklad. Zdravo razvit razum jim bode pravo zadeti pomagal; zavit in napačno izobražen um pa prouzroči nezadovoljnost in razpalost sam sohoj in zahteva reči, katerih življenje vselej dati ne more. Človeško lovljenje po znanji še nij znanje samo, in kdor se ene stvari dobro nauči, temu več koristi, nego če se deset reči j slabo nauči. Naše vrednosti ne poviša, koliko reči se lotimo, nego kolikor jih obdržimo. Tudi brez latinščine in grščine je žena lehko zelo duhovita, kakor tudi brez zvczdoslovja j da si ravno nikomur nečemo odsvetovati, takšnih predmetov se učiti, Če se poleg tega najbližjega in najpotrobnišega za življenje — ne pozabi,
bivati na Nemškem, tudi na drnge cerkvene društva, katere so podobne Jezuitom. Za sedaj je zaznamovanih pet tacih redov, a zvezni svet si je pridržal pravico, da raztegne po-zneji prepoved tudi na druge redove.
Povedali smo ob svojem času ,  da je poznanski nadškof Ledohovski ukazal suspen diranim učiteljem veronauka,  da  naj pod učujejo učence  privatno , da se s tem pre preči nemškutarska vladna naredba. Pruska vlada je nato poslala svojim uradnikom po velje, ka naj privatno podučevanje veronauka uradno zabranijo. Po poročilih pruskih listov pride cesar Viljem 29.  t. m. na Dunaj svetovni izložbi, ter ostane ondi 8 dnij. Našel bode pač lepe reči !
Dopisi
— r Iz 4m o 1*14*4" 14. maja. [Izv. dop. (Pruski fanatizem na tukaj šoj i C. kr gimnaziji.)   „Slov. Narod" je že o prilož nosti,   ko je poročal, kako je neki fantalin-ski  doktorček v šoli v pričo  slovenskih in italijanskih dijakov  nas Slovence imenoval „bastardenvolk", izrecno poudarjal, kako na pet  greben nosijo  nekateri tukajšnji  c. kr profesorji nemškega rodu.   Kakor se kaže, se tem pruskim fanatikom premalo pod prste gleda, kajti sicer bi bilo nemogoče, da bi bil drug profesor slovenski jezik spet  tako sramotno zaničeval, kakor je te dni storil v enem nižjih razredov, v katerem sede sami Slovenci in Italijani.   Dogodba je vredna,  da si jo zapomnimo.
Med. dr. Roječ v Gorici nema samo lepe navade, da bolne slovenske dijake zastonj zdravi, ampak drugo še lepšo, da jim po ozdravljenji tudi slovenska zdravna spričevala daje brez ozira na to , ali so name njeni slovenskim, italijanskim ali nemškim učiteljem. Te dni spet naredi po svoji navadi tako spričevalo dijaku, katerega je cel mesec zdravil. Ko dijak z listom v šolo pride, razrednik zarenči nad njim, da naj mu pri nese drugo spričevalo v nemškem jeziku, kajti goriška gimnazija je nemška (V).
Dr. Kojec pa tudi v drugo dijaka se slov. spričevalom v šolo pošlje. Zdaj pa gospod profesor zroji! „Recite doktorju Rojcu", začne kričati, nda naj spiše list v nemškem, italijunskem, francoskem, španjske in, angleškem, ali gerškem jeziku — samo v slovenskem ne, ker tega jezika ne razumem !u Poleg tega še zažuga dijaku, da mu ne bode zamujenih ur opravičil, dokler mu ne prinese spričevala v takem jeziku, kakor on hoče. Tedaj namestu da bi bil ta vrli paj-dagog iu tirolski Mczzofantcs, katerega si bodi dijaka poklical, da bi mu bil spričevalo v jezik njemu razumljiv prestavil, ali namestu, da bi katerega svojih tovarišev za to naprosil, robni v šoli! Lepa reč je to! Rad bi vedel, kako se ta nemški poštenjak z našimi hribovci porazume, kadar pridejo k ujemu za svoje sinove praŠat. Menda jih pošilja „zu allen Teufcln!u Kaj pa, ko bi mi njega tja poslali?
Kako se je dalje stvar razmotala, mi še uij znano; samo to vem, da jo dr. Roječ tudi tretji pot dijaku dal slovensko spričevalo ter da jo nanj tudi kolek s cesarskim orlom pritisnil. Morda vsaj ta podoba fanatika opomni, da živi v Avstriji, kjer ima slovenski jezik vsaj toliko pravice, kakor vsak tistih, katere on razume.
J z 14 4» ro Kliefl-a a 11. maja. [Izv. dopis.j Že dolgo poprej, ko so se po Ljub-
JPriloga „Slov. Naroda" k št. 113., 17
ljani razne govorice glede novega škofa razlegale, se je na Koroškem in posebno glavnem mestu povsem z veliko odločnostjo trdilo, da dobode Kranjska novega škofa v osobi g. dr. Valentin Mullerja, tukajš nega korarja iu prosta, ki je ob enem vodja knezoškof. semenišča, ud deželnega šolskega sveta, in vodja družbe sv. Mohorja.
Imenovani gospod je dobil pretekli teden poročilo, da naj takoj na Dunaj pride ter se cesarju predstavi, ker bode postal knezo škof ljubljanski. Po sprejetji tega naznanila se precej odpelje ter na Dunaji prosi, da se mu ova slavcpolna ali vendar le, posebno pri sedanjih okolščinah, težavna čast ne podeli. Prišel je že zopet nazaj iu pripoveduje se v dobro podučenih krogih, da se mu je posrečilo odvrniti za sedaj ovo stopinjo. Ker je pa vendar le mogoče, da se končno vladi po mnogem iskanji, najbolj prilična in najugodnejša osoba g. Mltller dozdeva, zato vam hočem tu v kratkem po popisati  ovoga moža.
G. Mllller pri narodnih Slovencih nij ravno v slabem spominu, on si ve ohraniti simpatije našiucev, kar mu kot rojenemu Slovencu nij teško; mimo tega je tudi kot odbornik in predsednik družbe sv. Mohorja marljiv ter na ta način gotovo mnogo koristi du ševni omiki in razbuji našega naroda, čeravno ne moremo trditi, da bi bil on uzrok ogromnemu številu družbenikov. Nasprotno je pa tudi pri vladi priljubljen iu njej popolnem ugoden. On ravno nij prijatelj nem ških centralistov ali tudi posebno nasproten jim nij. Slovenščini, ki se iz novega v semenišči med bogoslovci samimi kaj krepko goji, nij ravno neprijatelj, ali tudi podpira je ne kaj posebno.
Ob kratkem: gosp. Mtlller, ko bi šel v Ljubljano in po nekoliki skušnji gotovo prepričan, da je ljudstvo narodno, da se du hovščina — skoraj brezizjemno — narodnega programa drži in da v zvezi z drugimi narodnjaki tudi le duševno in gmotno raz-buja lastni narod, iz katerega je povzeta, srčno želi in pospešuje, bil bi gotovo izpre-videl, da je treba narodni duhovščini, katoliškemu in se narodnih pravic držećemu ljudstvu le narodnega pastirja, ki mimo katoliških zadev tudi pozna iu čisla narodne težnje in duševni napredek. Skoraj da smo prepričani, da bi potem majheua, ne vedno dobra, neodločnost zginila in Kranjska bi bila menda zadovoljna imeti tacega glavarja.
Prepričani smo, da g. Mllller sam spoznava, kako potrebna je ravno* odločnost v taki stOpinji iu to posebno v sedanjem času. Mož, ki je mimo tega zelo učen, visokočislan in kaj prijaznega vedenja, se, ako se mu bode sedaj posrečilo, odvrniti težavno (? Ur.) ali vendar le lepo čast, gotovo ne more na veke izogniti škofove mitre. Čislati moramo moža že zaradi tega, ker se je časti, ki ne doleti vsacega, odpovedal in jasno dokazal svojo nesebičnost in to z mnenjem, da imade Kranjska gotovo enako zaslužene možake, katerim se naj ua občno zadovoljuost iu hvalo slovenskega naroda podeli ova čast.
Jz 14.111113i ili it 14. maja. [Izv. dop. Kakor po drugih mestih je tudi pri nas navada, da se v meseci maji opravljajo šmar-nice. Pri tej priložnosti se je poprej tudi vsako leto cerkev okiučala. Postavili so vanjo zelena drevesca in naše dekleta so napravile
maja 1873.
banderca z narodnimi barvami, katera so se na drevesa nataknila. Letos pa se je našemu na slabem glasu stoječemu in bralcem vašega lista znanemu dekanu Križaju, vulgo Jurju Mohontu drugače dobro zadelo. Ker narodnih barv terpeti ne more, je tudi cerkev pustil rajše neokinčano. To revče, katero si ne upa človeku naravnost v oči pogledati, ki hodi po mestu osamljeno kakor deseti brat brez vsakega prijateljstva z našim meščanstvom , ki je slab pridigar, slab pevec, da si mora vsak človek z zdravimi ušesi zamašiti jih, se nam zdi, kakor da bi bilo prišlo k nam, iz polnega korita, dobre dekanske službe sititi se, ne pa krščansko ljubezen oznanjevati. To je lep kristjan in duhovnik, le zato ne pusti cerkve olepšati, da mu nij treba tako zoprne mu narodne zastavice gledati!
Iz OffcrKkeg-is 14. maja. [Izv. dop.j Stopram jutri bode prva plenarna seja našega državnega zbora. Koliko zastopnikov bode navzočih, to je, skoro bi rekel, vitalno vprašanje našega parlamenta. Tečajem zadnjega zasedanja so bile sednice redno prav slabo obiskane. Javno mnenje je nad tem nejevoljno mrmralo. Če bodo naši zastopniki tudi v denašnjem zasedanji svojo njim od volilcev naloženo in od njih sprejeto dolžnost tako zanemarjali, in raje doma okolo svoje kuruze postopali nego v drž. zboru sedeli, more se prav lehko zgoditi, da naš drž. zbor ne bode mogel več sklepati, in da bo zavoljo pomanjkanja sape navidezno smrt storil. Magjarska lenoba je pregovorna, ter se ne razodeva samo v prostem narodu in v socijalnom Življenji , ampak tudi v odličnih zastopniških krogih in v celem našem javnem življenji. Velik del naše slabe uprave ima ravno v lenobi svojo korenino.
Dunajski časopisi prinašajo uvodne članke in po večje dopise, ki so vsi polni hvale na našo opozicijo. Nij pa še dolgo tega,- ko so hoteli ravno isti časopisi naše levičnjake na kislem želji pojesti. Ta nenadana hvala iz taborja ustavo ver cev ima svoj nagib v tem, ker je naša iz Deakove stranke proizišla delegacija nasproti radodarni avstrijski delegaciji marsikateri strošek v skupnem proračunu zbrisala. Avstrijski ustavoverci, videči, da nočejo več Deakovci toliko plačati, kolikor oni zahtevajo in v proračun postavljajo, so začeli na enkrat z našo opozicijo koketirati. Iz tega se vidi, koliko ustavoverno prijateljstvo velja. Stara „Presse" se je celo tako daleč zagnala, da že radikalno reformo našega drž. zbora prorokuje ! Kolo med delegacijama, ki je do sedaj tako gladko in brez hrupa obračalo se, je res malo zaškripnilo. Na tem pa nij naša Deakova stranka kriva, ampak oni, ki so du-valizem storili. Mi smo z našo delegacijo za celo zadovoljni, ter jo hvalimo, da je proračun za skupne stroške tako vestno pretipala.
Kar se naših notranjih zadev tiče, je pred vsem drugim vprašanje komisarijata v Novem Sadu iu srbske cerkvene in šolsko zadeve tisti predmet, katerega se je javna diskusija polastila. O tem predmetu pišejo denes malo da ne vsi naši veljavnejši časopisi. „Napio", „Reforma", „Magjar Politika", ,Pester" in „Ungar. Lojd", „Zastava", '„Slovenski Noviuv", „Paneevac", in „Narodni Noviuv" vsi razglabajo to vprašanje, to se ve, da vsak teh časopisov s svojega stališča. Pomenljivo je, da „Ungar. Lojd" solidarnost s srbskimi magjaroui, katerih glasilo je „Srbski
Narod", odvrača. Srbskim magjaronom žuga tedaj enaka osoda, kakor hrvatskim magja-ronom pod vodstvom barona Raueha, ta osoda namreč, da jih vlada kot ne več porabljivi politični materijal od sebe odbija. Ce bi se bili srbski narodnjaki pod vodstvom Miletiča samo na pol tako našej vladi približali, kakor hrvatski narodnjaki pod Mrazovičcm, bi se bilo to tudi že zgodilo. „Narodne Novinv" sicer pišejo, da je intencija naše vlade, izjemno stanje o srbskih cerkvenih in šolskih zadevah v permanenciji držati. To mnenje „Nar. Nov." ne odgovarja političnemu polo-Žju. Vlada bi rada čem preje novosadski komisarijat odpravila, ter z uvedenjem normalnega stanja spet iz tistega klanca prišla v kateri je z njegovim Uvedenjem zašla. To pa brez srbskega cerkvenega kongresa izvesti ne more. Ona bi rada tak kongres sestavila., s katerim bi mogla po svojih nazorih paktirati. Pri žilavosti srbskih narodnjakov nij pomisliti na to, da bi v njem kedaj večino imela. Nazadnje bo pa stvar ravno tako iztekla kakor na Hrvatskem: prišlo bo namreč do kompromisa. Dokler se pa cerkveni kongres ne bode sklical, bode tudi vladni komisar v Novem Sadu fungiral, kajti stopram kongres more tisti organ stvoriti, ki bode vlastou, upravo srbskih cerkvenih in šolskih zadev v roke vzcti, ki so sedaj v rokah komisarja Majthenva.
Iz llvlfgrnclai 10. maja [Izv. dop.j Naš minister Ristič je na Dunaji z avstrijsko-ogerskimi diplomati imel posebno životno pitanje za Srbijo rešiti, namreč pitanje o srbski železnici. Prej sem že v vašem listu omenil, da si naša vlada prizadeva dogovoriti se o tem z Avstrijo in Turško, da se naša železnica, ki se ima zidati, zveze na avstro-ogerski strani s kikindsko -pestansko, na turški strani pa pri Aleksinci ali pri Jankovi Klisuri. Pravijo, da je naš minister z Avstro - Ogersko dogovor srečno izvršil in da je dobil zagotovilo, da vaša monarhija tudi Turkom glave zvedri. To je čisto naravno, ker ako se iz Ogerske naredi skozi Srbijo proti Solunu železna cesta, ne bode samo Srbiji, nego morda še več avstro-ogerski trgovini koristila. Avstrija dela torej na svoj prid, ako nas podpira. — Naša vlada dela med tem vse priprave za železnico. Izposlani so inženerji, da našo progo trasirajo. Dalje je vlada stopila v dogovor z dvema društvoma zaradi zidanja železnice in sicer z enim francosko - ruskim in enim angleškim društvom. Prihodnji narodni skupščini bode na mizo prišel končni predlog. Tako bomo tudi v tem velik korak naprej storili.
Zopet je prestal izhajati izvrsten naroden tukajšcu časopis „Branik" iz uzrokov, katerih jc boljše da jih ne omenjam, ker nijso veseli.
Na dunajski svetovni razstavi nij Srbija z ničem zastopana. Vendar nameravajo mnogi trgovci v HeČ potovati na razglede kulture.
Vreme je pri nas neprestano prerueuljivo. En čas dež gre, en čas soluce sije. Včeraj smo imeli silno ploho z gromom.
Domače stvari.
— (Konfisciran.) Včerajšnji „Slovenski Narod" je bil konfisciran. Povod, da se je c. kr. državnemu pravdništvu ali c. kr. policijskemu svetniku Ahčinu tako
dopadel, da je na pošti in v tiskarnici vse i/tise za sebe brezplačno naročil, je bil članek „Muhasta pisma L", v katerem so z ade vije malo naš c. kr. deželni načelnik, g. Auersperg. Dotičui članek stoji zdaj kot „corpus delieti" v tiskarskem stavku uradno zapečaten v tiskarni. — Da čč. bralce odškodujemo za izgubo vce-rajšne številke, dodali smo denes prilogo.
— („Sokolov" izlet prepovedan.) Družabniki ljubljanskega „Sokola" so nameravali v nedeljo, t. j. jutri, napraviti izlet na Lavrico na dolenjski cesti, a predvčeranjem je dobil odbor tega društva od ljubljanskega mestnega magistrata, resp. od župana Dež-mana ukaz, ki se opira na naredbo deželne vlade in določuje, da „ue smejo „S o kolci" v družbi od navadnega zbirališča in mesta, in ravno tako tudi ne zvečer v mesto nazaj;" dalje se ukazuje, da se ima vsaka godba ali trobljenje v mestu opustiti in „društveni odbor je odgovoren, da se nazaj vr-nivši „Sokolci" že zunaj mesta raz idejo.!" Videč te šikane je odbor sklenil, da „Sokolovega" izleta v nedeljo ne bodo.
— (Iz Gorice) se nam 14. t. m. poroča sledeča jako zanimiva novica: „Sekcij-ski chcf F i ed le r se je deues pripeljal v v Gorico ter je začel tukajšnjo realko in gimnazijo pregledavati. To je v teku petih mesecev že drugi izredni ministerski komisar, ki naše šole preiskuje. Kaj ne, Stremayer nas posebno ljubi! — Ali je pa pri nas toliko gnjilobe, da je niti energični \Vretschko zadnjič nij mogel izrezati V" —
— (Ljubljanski porotniki.) Vsled reklamacij g. P. Grasselli-ja in dr. Voš-njak-a je bilo pet nepostavno med ljubljanske porotnike vpisanih (med temi tudi dr. Keesbacher) iz listine izbrisanih, osem pa nepravilno izpuščenih narodnih (med njimi gg. dr. Ambrožič, dr. Pavlic, prof. Valenta itd.) med ljubljanske porotnike vpisanih. Ali se je razen „S1. Narod-a" še kateri drugi ljubljanskih slovenskih časnikov brigal za imenik porotnikov; nam nij znano.
— (Dr. A nt. Ar ko) pride v bolnico v Ljubljano za sekundarija.
— (Študentovs ke štipendije.) Uradna „Laibacber Ztg." razglaša 2\) štipendij, katere se bodo s pričetkom 2. semestra 1872/8 dijakom v Ljubljani podelile.
— (Od Jeruzalema na slov. Štajerskem) se nam piše 14. t. m. Včeraj po poldne je šla tukaj toča, debela kakor koruza. Skoda je majhena, pa ljubše bi nam bilo, da nij nobene. Kako je v gornjih krajih, še ne vemo, dozdeva nam se pa, da je šla tudi tam, ter naredila več škode kakor pri nas.
— (Iz Novega mesta) se nam 14. poroča : Včeraj smo imeli tukaj vihar in točo. Škode je precej veliko v vinogradih in po vitih. Kako daleč je toča segla, poročevalec ne ve.
— (Nesreča.) Na ljubljauskcm kolodvoru je prcdsiuočnem mašina žclezničuemu služabniku obe nogi odtrgala.
— (Iz Krope) sc nam 14. maja piše: Deues dopoldne nesla je mati štirih majhe-uih otrok, svojemu možu, ki je streho delal, skodlje. Ko pride na gauk, kateri je bil 8 do 4" od tal in že star, se odtrgajo razgujiti tramovi in pade žena globoko. Takoj so jo z zakramenti za umirajoče prcvidcli in pravijo, da bo teško šc ostala pri življenji.
— (Iz Celja) se nam piše 13. maja: V nedeljo je bilo tukaj na povelje ces. kr. okrožne sodnije zaprtih več meščanov, kateri so v preiskavi zavoljo zločinstva posilne nečistosti in oskrumbe. Med zaprtimi je tudi
med. dr. W......r.  Ti možje so zapeljevali
10 do 12 letna šolarska dekleta. Ta škandal se je že dalje časa godil, predno nij eden učiteljev po naključbi stvar zasledil. Tudi en oficir je zapleten v preiskovanje. Čudno je, da oticir še nij v zapor dejan v tem, ko so civilni zločinci že vsi zaprti.
— (Vormuškem okraji) —tako sc nam piše — so pri volitvah velikega posestva v okrajni zastop zmagali nemškutarji s 30 proti 28 glasovom. Da nijso narodnjaki zmagali, tega so krivi, vsaj po večjem, inteligentni Slovenci v Ormuži, ki so se za te volitve kratko malo brigali. Z dobrim vodjem na čelu bi gotovo ne bili propali. Tako meni naš dopisnik, kar se tudi nam jako verjetno zdi.
— (Zločinstvo.) Dne 2. maja se je posestnikova sopruga Marija Slavič v P r i-stovi, ljutomerskega okraja od hiše oddaljila in stoprv tretji dan jo je našel njen mož na skednji sicer še živo, vendar zelo ranjeno ; vsled teh ran je dne 6*. maja umrla. Pri sodnijskem preiskavanji se je pokazalo, da je Marija Slavič vsled nekega nasilnega napada umrla.
— (Iz Brežic) se piše: V občini Bre-zje so zasledili zelo primitivno ponarejanje denarja komaj dvanajstletnega otroka. Način po katerem je mlad ponarejalec svoje falzi-fikate delal, ne da misliti, da mu je bilo na resničnem izdavanji ležeče; topil je svinec v žlici, vlil potem koščeke kakor desetice in šti(krajcarje, potem pa pravi denar od zgoraj pritisnil. Po enem tovarišu dečkovem so prišli taki „denarji", koje se je na negativnem štemplji na prvi hip lehko spoznalo, v premet in da-si je tudi neverjetno, našli so se ljudje, ki so jih kot pravi denar vzeli. Pričeto preiskavanje menda ne bode kriminalnih indicij ovajalo.
— („Novice"), kadar so v hudoletnih stiskah, kličejo na pomoč delničarje „Narodne tiskarne", da jim naj oni pomagajo zoper ta hudobni brezbožni „Slov. Narod-' , katerega vselej one napadati začno. V takih stiskah so zdaj ; zato hote mistifikovati svoje bralce z nekim izmišljenim „Poslanim delničarjev narodne tiskarne", kateremu se na čelu pozna, da so ga morali spisati le kebrolovni ina meluki „Novic", čc ne pratkarsko pero. Kajti strah, da bi kako narodno podvzetje že v v prvem letu ne neslo saj poštenih prvaških 10 do 20i:;>, nahaja se le v onih krogih, katerih geslo je že od nekdaj bilo: Ta je prva. Uredništvo „Novic" pa je najmanje poklicano, o pristojnosti pisave soditi.
— (Narodna /.aha, tudi „ Iiren-celj" imenovan, je te dui priregljala iz tiskarne lilaznikovih dedičev. Zapopadek listu in tisk sta vredna eden druzega, oboje — umazano.
Kazne vesti.
* (Klub starih samic.) V našem času asocijacije , ki žene vedno novo raznovrstno cvetje, ne moremo se čuditi, ako kasta človeške druščine, čije udje stoje v takem času , ki cvet življenja navadno že več ali manj presega, — tudi med ustanovnike spravi se. Napravilo se je baje v Pragi društvo pod znamenito ustanovno tirmo „klub starih samic" ali devic, čijega nalog ne bi bilo samo društveno vzbujanje in medsobuo podpiranje
-
_
k poštenemu zasltišku, nego tudi to, sredstva in pota najti, da se pride pod „havbo." Vsakako bi znal psiholog v poslednjem oziru interesantne studije napravljati, da bi kon-statoval, ali je zadnja točka programa izvršljiva , ker je vsled takega „on dit" ravno pri takem cilju zmirom kot močan nasprotnik — nevoščljivost — tudi engažirana.
* (Boj za devojko.) V „Glasu Črnogorca" beremo sledeče : Jedna srbska de-vojka, po imenu Milja, rodom iz Kuča, služila je pri Turčinu, dervišu Efoviču. Derbiš jo je hotel prodati enemu binhaši za 4000 grolev in s silo jo poturčiti. Devojka je slišala pogovor med njima, te reče potem der višu: „Nijsam ja Arabkinja, da se prodajem, niti ĆQ se turčiti." Na to se derviš razljuti in siroto Miljo tepe. To izve pop Zavija in Andrija Smokovac, pa pošljeta jedno ženo po deklico. Ko pride, vprašata jo, ali jo res silijo poturčiti se, ter jej potem svetujejo, pobegniti od derviša in se skriti v krščansko cerkveno hišo. Ko so Turki izvedili, da je deklica v cerkveni hiši, pribromeli so z orožem, da bi jo izveli. A Srbi, na čelu jim Smokovac tudi pograbe orožje in deklico branijo. Do polnoči je boj trajal, nazadnje so Srbi zmagali in deklico spremili v Žeto, kjer je varna.
* (Princ It u r b i d e.) Iz Pariza se javlja smrt od cesarja Maksimiljana adopti ranega princa Tturbide, sina Don Avguština L, cesarja meksikanskega. Časniki so sicer tega veliko skušenega meksikanskega princa že večkrat umreti pustili, resnično pa je umrl še le K. t. m., 48 let star. Kakor znano, prišel je ta potomec Montezumas-ov, potem ko so cesarja Maksa vstrelili, brez vse pomoči v Pariz in je tam v Rue Courbcvoie šest do osem mesecev gostilnico z javnim plesiščem združeno imel. Moža, ki bi bil, ako bi to bila srečnejša osoda hotela, vladar velikega ljudstva postal, bilo je tedaj večkrat slišati, kako je svojim gostom, ne iz uajtinejih stanov, melanholično rekal: „Renouvelez vos consommations, Messieurs!" Zadnja leta se je premožnost revnega princa zholjšala, tako da je mogel v zmernem blagostanji živeti; dve-, trikrat na teden obis-kaval je s svojo gospodinjo, ki mu je tudi v Času sile zvesta ostala, jedilnico v Rue Rrougniard v petem nadstropji, katero je oskrbovala mulatinja, Lisette Jobert. Obed nij bil drag, — i frank 40 centimes, z vinom vred. Vsa družina male restavracije je imela do princa najvišje spoštovanje. Nekateri so ga imenovali „Monseigneur" in ako ga je gospodična Jobert zelo z „Sou Altesse" nagovorila, spreletel je ponos njegovo rizijo-gnomijo. Bil je pa prepričan, kakor se je po -obedu pogosto od njega slišalo, da bode nekega dne v Meksiko se vrnil in zopet svoje pravice dobil.
* (Pravda zarad enega k r a j -carja.) Pri košiški kraljevski sodniji bc je te dni razpravljal primeri jaj, ki utegne v zgodovini „čudnih pravd" edini biti in dokazuje na kako nesramen način so nekateri kljubu štempeljskega davka in odvetniških stroškov pravdarijam udani. A je imel 11 na menjico .r>01 gld. 2 kr. izplačati. B pa je samo 501 gld. 1 kr. izdatci ju meujice po^ slal, na kar ga je poslednji pri menjiški sodniji tožil. Sodnija ga obsodi na plačauje ostalega krajcarja. Pravdne stroške pa. iznašajoče 70 gld., plačata skupaj. Papirja so pri tej pravdi porabili 78 pol. — Takim pravdarijam naj bi se še posebno visok štem-peljski davek naložil, da se prevzetnost in samovolja ustavi.
Narodno-gospodarske stvari.
—' Banki na akta je tedaj suspendirana. „W. Z." razglaša 14. m a ja c c s a r s k i ukaz od 13. maja, s katerim se z ozirom na §. 14 osnovnih postav o državnem za-stopu od 24. dec. 18137 §. 14 pravil privile-girane avstrijske nacijonalne banke spreminja. Nacijonalna banka sc pooblašeuje, me-njiee eskomptovati ali na efekte praviloma
posojevati, ne da bi glede zneska bankovcev, kolikor v ta namen izdaje, bila vezana na svoto, katera je v 2. odstavku §. 14 bankinih pravil postavljena. V tem ukazu nij povedano, do katere svote sme nacijonalna banka povišati število papirnatega denarja. Ako hoče, sme tudi 100 ali 200 milijonov gold. v bankovcih izdati. V narodnogospodarskem oziru se suspendiranje bankinc akte ne da dobro zagovarjati. Kriza na dunajski borzi morebiti tudi vsled tega Čina ne bode odpravljena; nasproti pa je hudo poškodovan državni kredit, kar se že kaže v vednem padanji državnih obligacij in v povišanem ažiji. Profit imajo samo akcijonarji nacijonalne banke, katerih delnice so za 20 gold. višje poskočile.
— Kriza na borzi dunajski še požira vedno novih žitev. Eden pred malo časa najbogatejših bankier-jev, pl. Roschan, se je po došlem nam telegrafičnom poročilu 15. maja umoril.
— Na dunajski borzi je 15. maja zopet 100 firm krido napovedalo. Kam bode še peljala ta katastrofa?
— Stanje setev, vinogradov in sadja v Banatu po „Pančevcu" nij tako slabo, kakor se je bilo bati vsled poslednjega snega in mraza. Mraz je na mnogih mestih vegetacijo ustavil in cvetje na sadnem drevji poškodoval, tudi repica je pozebla. V Paučcvu je mraz pozitivno škodo naredil v vinogradih; isto se poroča iz Vršča in Rele Cerkve. Iz Som bora se piše, daje vreme jako hladno bilo, pa da nij škodilo setvam, katere v obče dobro stoje. Iz Segcdina se poroča, da je bilo mraza, pa da n<j učinil znatne škode. Iz V. Bečkereka javlja se, da je mraz setve posmodil, osobito pak repico. V Kikindi in okolici bil je hud mraz, kateri je jako škodil repici in vinogradom.
Poginuo. Odgovor gosp. dr. Costi.
Najprej se gospod dr. Costi zahvaljujem za to, da je on vsa poročila 3eh ravnateljev „mutatis mutandis," kar se banke „Slovenije" tiče, kakor resnična potrdil! Samo naj mi dovoli, da še nekatere po njem navedene stvari pojasnim, kakor to resnica zahteva :
1. Gosp. dr. C os ta je remuneracijo, katero je za ravnatelje on *«tni v seji litega februari ja 1872 predlagal, do 1. septembra, no pa do avgusta, kakor on pravi, potezal. Taista mu tudi ni bila oktroirana, ampak on je v taisti seji izrekel, da je s to remuneracijo za zdaj zadovoljen. .laz pa osta-uem iz temcljctih nzrokov pri svojem nazoru, ka je on samo zaradi tega se remuneracije odrekel in si p r i d r -žal primerno plačo, ki mu jo bo glavna skupščina v o tirala, ker mu je po pravilih ni nikdar opravilni svet votirati smel.
2. Nij res, da hi bili v s i ravnatelji v seji 11. februarja 1*72 za dr. Costovo remuneracijo glasovali. Prcdno je prišla v obče plača ravnateljev iu posebej plača dr. Coste v obravnavo opravilnega sveta, sva bila dr. Kočcvar in jaz iz seje odšla. Torej gosp. dr. Kočcvar in jaz nisva niti za plačo ravnateljev, niti za remuneracijo dr. Coste za 20u0, gl., kakor je gosp. Pesarič predlagal, niti nisva v obče za nikakoršno remuneracijo glasovala.
3. Jaz sem v seji 20. decembra 1872 izjavo dal v imenu vseh ravnateljev, ka so pripravljeni, ako ne bi posli banke dobro napredovali, dati si drage volje svoje p 1 a č e zmanjšati, odnosno tudi se vsaki plači odreči: ali z a z d a j pa, k e r bauka p r av dobre posle dela, tega treba nij. — Gosp. dr. Gosta trdi, ka plača ravnateljev na leto 1200 gl. iznaša, kar tudi nij res, ker nij plača za celo leto izrečena, ampak samo začasno od seje do seje opravilnega sveta, ki mora po pravilih vsak mesec
biti. V vsaki taki seji se ravnateljska plača lahko zmanjša, ali tudi popolnem odpravi. Sicer se pa mora ta plača jako mala imenovati, v primernosti z veliko odgovornostjo, katera je ravnateljem naložena, in ako se pomisli, da seje po navadi 8 ure trpe, v katerih se naj važnejši, za napredek banke odločivni finančni koraki sklepajo, za kar vse bo le edino ravnatelji odgovorni. V poštev je treba vzeti, koliko strahu in skrbi so imeli ravnatelji v času, ko se je jako dvomilo, ali bo banka katerikrat v življenje stopila. Kakor vtemeljitelji banke nijso imeli ravnatelji niti naj manjšega dobička (pri vseh takih podvzetjih navadnega tako imenovanega „Grfinderge\vinna.") Vse svoje delnice so ravnatelji sami polno vplačali. Naravnost smešno pa bi bilo, da bi imeli ravnatelji pri denarnem zavodu, katerega svrha je dobiček, tako odgovornost in take skrbi zastonj, samo de In i čar j e m na ko ris t.
4. Gosp. dr. Gosta je pozabil v svojem ogovoru daje on sam po svoji oblasti kakor podpredsednik G sej sklical. Ali je morebiti to samo iz t%a namena storil, da bi „Novice" potem ravnatelje obrekovale ?
5. Kar se praške podružnice tiče, ostanem pri svojem trdenji: g. dr. C o s t a je brcvi manu proti pravilom taisti dovolil zavarovanje zoper točo, vsled česa je moral opravilni svet „nolens volens" proti pravilni „fait accompli" na eno leto potrditi. Ob enem je pa opravilni svet v bankinem interesu svoj „veto" vložil proti raztezanju zavarovanja proti toči.
ti. Kar se opomina g. dr. Coste tiče, da mora v pospeševanje banke povsod varčnost in pravilno postopanje vladati , sklicuje se lahko podpisani na zapisnike, priporočaje ob enem g. dr. Costi tudi veliko varčnost, posebno pa, da bi se enkrat privadil, kar je dr. Valenta velikokrat ustno poudarjal , biti po pravilih nič več in nič manj kot izvrševal ni organ ravnateljstva.
7. Ravnatelji so bili primorani, se svoje pravice kakor opravilni svetniki poslužiti in za svoj predlog glasovati, dobro vedoči, ka bi sicer gotovo Costovci v njihovi nenazočnosti proti vsakemu predlogu ravnateljstva glasovali, ako ne bi bil dr. Costi po volji. Ravnatelji so lojalno, brez ovinkov, povedali, kaj zahtevajo za svoj trud in za to veliko odgovornost, katero so prevzeli po pregovoru „Clara pacta, boni amici". Držali so izpod svoje Časti na priliko : tako postopanje, da bi bili pred svetom širokoustno izjavili, ka bodo ravnateljske posle zastonj opravljali, na koncu leta bi bili pa svojo terjatve stavili, kakor je že to več let v navadi pri tajništvu „slov. Matice", literarnem zavodu, katerega svrha nij dobičkarija.
8. Nij res , da bi pripadala po §. 60 pravil 2% Čistega dobička vsakemu ravnatelju, ampak pripada mu samo 1%.
Kaj je „Facit" vse te škandalozne polemike , katero so lažnjive „Novice" s trte zvile?
Daje dokazano, ka hoče dr. Costa ravno tako kakor vsak ravnatelj in vsak drug Človek na tem svetu, počenši od gosp. <Jr. Blei-vvois-a notri doli do Jakoba Alcšovc-a, za svoj trud in za svoje delo primerno plačan biti. —
Pravi uzrok začetka vse te „Noviške" polemike je pa ta, da hočejo tisti možje, katerim je bila banka „Slovenija" notri do zadnjega časa strašen „Scli\viudcl" in kateri so se dr. Costi, dr. Valcnti in meni posme-hovali , da smo se tacega „Sch\vindclua" lotili, zdaj z vso silo opravilni svetniki ali elo ravnatelji postati, in sicer taki možje, ki so še le pretečeni teden, eno ali dve delnici kupili samo v to svrho. da bi mogli v glavno skupščino priti iti tam kandidirati. Torej tiči korenina tega prepira v prav navadni zavidljivosti in v naj proste j šem kru lioboistvu (po ljubljansko „tovsarija" imenovanem) , kajti vsak bi bil sani rad (»pravilni svetnik in ravnatelj banke „Slovenije" misleč si: Zakaj bi jaz tc remuneracije no vlekel, zakaj jo mora ravno dr. Zarnik ali
kdo drugi? OČka So u van bi ravno s tem apetitom , kakor gosp. Jakop Alešovec ravnateljsko remuneracijo rada potezala in potem m oba s strašnim zadovoljstvom svetu pripovedovala, da je pri banki „Sloveniji" zdaj vee v naj lepšem redu.
V Ljubljani IG. maja 1*7.'}.
Dr. V. Zarnik.
Dunajska borna IG. maja. (Izvirno telegratičuo poročilo.) Enotni drž, dolg v bankovcih  .   Ij6 gld. 1K)
kr.
Enotni dri. dolg v »rebru    .   . 71
1B60 drž. posojilo.....90
Akcije narodne banko . . 040 Kreditne akcije......288
80 75
London.........111 „ —
Napol..........8 „ 96
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........110 -25
am- Mlin
pod štev. 57 v IBoSiin >>l*i Koli. okraj Uadoljica na Gorenjskem, 1 '/■> ure boda od kr. Rudolfske železnice oddaljen, z obilno vodo preskrbljen, sč žagaluico desk in njivo vred, je po niski ceni na prodaj. Ponudbe prejema lastnik
(139—1) .losi p Viru kit.
Popotnikom
11» nol«*iij^keill se daje na znanje, da od I. junija vpisanje popotnikov med Rudolfovem in Litijo ne bode več pri c. k. poštnem uradu v Rudolfovem, ampak v bukvoveznici g. Wepustek-ove udove (n a velikem trgu) ravno tam.
C. k. poštni urad v Trebnjem
15. maja 1873.
UM. Oressell.
(135—2) poštarica.
Tujci.
15. in 10. maj a.
Kiiropu: liuard iz Bleda. — Potočnik iz Krope. — Baumann iz Stutgarta.
Pri F.l«»f«iitu: Toinan iz. Dunaja. — Kavrič, Prebiv iz Novo vaai. — Abrem iz Istro. — Pire iz Trsta. — Grofica Pačo z družino iz Ponoviča. — Hiršler iz Dunaja. — Dra«, Segar iz Gradca. — Schotz iz Brna. — Jelovšck t družino iz Vipavo
Pri Mulići: Eink, Srečko jz Gradca. — Sirmliofer iz Napulja. — Hirš, Major, Burghart iz x)unaja. — Sirca iz Žavca. — Zabel — Nixdorf. — pl. (»iittinanstlial, Beukomki iz TrHta.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast lir. O. ■4 HIi<*4'li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—54)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Naznanilo.
Od Korenovega travnika v Pruljah se letošnja košnja na štiri dele po niski ceni v najem daje, do vtorka. Več se izve pri hišni posestnici v  Miil»IJ&iui • na Poljanah
štev. 66. (133—2)
Zobni zdravnik
A. Paichel
se počasti p. n. zobobolnim naznanjati, da ordinira v zobozdravnem in zobotehničnem stroku od 9. do 12. in od 2. do 6. ure v „Zvezdi" v Cetinovičevi biši štev. 37 v I. nadstropji. (132—3)
1 POHL & SUPAN
J v Ljubljani
M SOMpC   na. dunajskej cesti, v Grumnikovi hiši
2 (pred 4«usl. Stcdry>,
J priporočata i>. n. čestiteum občinstvu na novo izbrano zalogo špecerijskega in tvarinskega blaga in barv z zagotovi j enjem najboljše postrežbe (113G—1) in najnižjih cen.
rs
v Mariboru,
v koroški iiliri. IWIil-iinvi liiši, slov. 220.
si dovoljuje s tem eestitemu občinstvu naznanjati, da je popolnem z najnovejšimi pismenkanii in oldpV savan ji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi in brzo tiska lnicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da je v stanu, vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvršiti.
Tiskarnica se priporoča posebno za: Časopise v vseh velikostih, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računska poročila, zapiske blaga, zapisnike cen, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismeni papir, cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, mrtvaške ali parte-liste, vizit-karte, — dalje vse sorte formulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, železno-cestne in cestno-vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, v mali in največji obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja spadajoče stvari.
Končno si dovoljuj«' r. p. n. občinstvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti na
zalogo tiskanih formularov
in priporo&a: velike elnevne zt/pisne knjige, 3kratne in Hkratne ekspenzare, of/f ar/jene in rložne pole, interimske liste, slovensko in nemško, pooblastile/, na celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekativske prošnje, protokole, eertifikate, konsit/naeije, notarski repertorinm in druge formulare.
Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
uina in tisk „Narođue tiskarne".