(Večerno izdanje.)
79 številka.
V Trstu, v torek dne 3. julija 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST'*
ithaja po trikrat na teden t iostili ii-danjih oh ftorkftH, ćetrtklh in aobotnh^ Xjutranji' izdanje izhaja oh H. uri zjutraj, večorno pa oh 7. uri većer. — Obojno izdanje »tane : r.a Jedan tnoiec . f. —.Mi, izven A v »t rije f. 1.40 K« tri m«>aec. . , 2.fl0 , „ za pol leta , , „ 5,— • ■ * H.— za v»e leto . . , 10.— . „ „
Na naroobe brez priložene naročnine s« ne jemlje ozir.
Posamične Številke dobivajo v pro-dajalnicah tobaka V Trutu po a nvć., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v Irstu 3 nč., v Gorici 4 n<\
EDINOST
O^lnai h« rakune po tarifu v petitu; ta uailove t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikrr obdela i avadnih vratic. Poslana osmrtnice in j avnezahvale, domači oglasi itd. ho računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu : ulica Caserma *». 13. Vsako piamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ao ne sprej imajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apr«-jpina upravniitvo ulica Caaerma 13. Odprto reklamacija io proste poitnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.	,
u r fmnotn J4I MM / t
Naše poljedelske razmere.
Govor pasi. dr*. Lnginje v seji poslanske zbornice dne 17. maja 1894. pri raspravi o proračunu ministarstva za poljedelstvo.
(Dalje.)
He-le v poslednjem času — tako se dozdeva — prišli so *do spoznanja, dA vendar ne gre, da bi izvestne teorije uvajali z .moraš", kar meni nič, tebi nič, in na jeden sam udarec ; toda bojim se, da ae stvar še vedno ne proučuje, kakor bi trebalo, in da se ho vedno ne jemlje dovelj osira na potrebe prebivalstva.
Pomislite, gospoda moja, da se na ta način le iikanuje prebivalstvo in da se istemu naravnost odvzemljeje za živež neizogibno potrebna sredstva, kajti v onih krajih, o kate* rih govorim, je trtna uš že imela svojo bogato žetev, in marsikatero aelo se živi le od živinoreje in male trgovine z lesom. Vzemite jim ie to, zabranite jim pašo, vzkratili ate jim jedina aredatva ta obstanek. (Prav res !)
Gospoda moja t Kompetentni činitelji bi vendar enkrat morali priti do uverjenja, da Bog in narava nista kraanih obrežij Adrije določila toliko xa hrastove in borove gozdove, kakor pa sa oljko in vinsko trto in za raz« lične vrati lesa, ki ugajajo kulturi nizkih gozdov (grmičevja) in ki imajo tudi tvojo lepo stran.
Mesto da te vladni organi kaprioirajo ravno za jedno amer, bilo bi jim jako hva-ležno in prebivalstvo osrečujoče delo, ako bi obračali posebno skrb v ohranitev in pospe* ievanje kulture oljk in vinske trte, slasti pa reje ovac. Različna olja ii oljčnih jagod, malvaika vina, .skuta" ali .puina", sirci ali „formagelli* in koštrunovo meao z otokov in od južno zapadnega brega gore Učke mogli bi služIti kneievskim mizam kot delikatese, katerim ne bi bilo primere, ako bi x naravno dobroto teh predmetov spojili racijonelno izdelovanje in primerno spečavanje (Prav res I)
Ne morem ai kaj, da ne bi sprožil še nekega vpraianja, ki je v teani sveti > živinorejo, namreč boljiega izkoriščevanja Raike doline in obseija Motovunskoga gozda, kakor tudi raimerno nesnatnega obsega nekdanje gospoake Lim ali Leme, stoječega pod upravo poljedelskega miniiterstva, kateri vsi so v Istri.
Nadejati se je, da prizadevanja ta osu-ienje čepiikega jezera skoro pridejo do vspeha.
Vsa ona okolioa, nizko doli do ustja reke Raše, je vredna posebne skrbi od strani osrednje vlade; ona okolica bi jako ugajala za rejo ovao v večji meri, ako se posuši če-piško jezero in se uravna reka Raša. Na to bi morali obrniti svojo pozornost že sedaj in ne brea koristi,
Kar ee dostaja Motovunskoga gozda is« pregovoril sem obširno o tem predmetu v interpelaciji, katero aem imel čast staviti že pred meseci do njegovo ekscelence gospoda ministra za poljedelstvo.
Žal, da nisem dobil nikakoga odgovora na isto; toda pripoznati mi je drage volje, da na ono interpelacijo ni mogoče odgovoriti ravno v kratkem času, ker jo to stvar več-
PODLISTEK.
79
Kmetski upor.
Kl/odovintka po veti ie*tn<tj*tvga veka. — Spisal Argtut Šeuoa, h'tloiil 1. P. Plani tuki. —
—	Tomo ! Tomo ! Kaj delaš! zakliče Ambrož, kateri je slišal na vratih zadnje besede, a ne mareč za opomin, vzdigne mladenič roko, rekoč :
—	Prisegam pri živem Bogu, da pojdem osvobodit Mogajica, prisegam pri Bogu in Bvoji ljubezni, da pridem samo ž njim ali pa se ne povrnem.
—	Kdo je to storil P zakličo obupno Ambrož.
—	To je tvoje delo, šepne Marta go-
jega proučevanja. Ljubše bi mi bilo, ako bi bil njegova ekscelenca tako dobroten — kar bi bilo veliko ložje —, da izpregovori tola-žilno besedo o neki drugi interpelaciji, namreč o dovoljenju sajenja tobaka v Istri.
Cesarski gozd Motovunski leži v dolini skoro izključno na naplavu, ki je po trdnih računih od rimskih časov sem narasel na visočino 10 do 16 metrov. Gnzd nadkri-Ijujoče gorovje je golo. Pri takih odnoiajili je lahko umeti, da je reka Mirna ali Quieto, ki teče po dolini, popolnoma izgubila svojo vrednost kot vodna pot.
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Cesar v Tridentu. Cesar si je ogledal včeraj vojaštvo in trdnjave, izrazivši svoje popolno zadovoljstvo. Kamorkoli se je podal cesar, pozdravljali so ga navdušeno, prirejajoč mu prisrčne ovacije. Ogledal si je na to obrtno razstavo, municipij, šole, razstavno poslopje deželnega kulturnega sveta, razstavo gospodarskega orodja, svilorejnico, klavnico in t, d.
K pravdi proti Romunom. „Narodnie Noviny" javljajo, da izide v Bukarešta nova spomenica o pravdi radi romunske spomenice. Ta spis bode obširno poročal o teku rasprave in prinese doslovno pritožbo ničnosti, katero so uložili obtoženci. Spis izide v različnih jezikih in ae ratširi po vsej Evropi.
Pogreb predsednika Carnota. Mini-aterski predsednik Dupuy je govoril pri rakvi nastopno: „Carnot je itgubil življenje za Francijo, umrl jo ta Francijo in republiko, tadet od groznega maščevanja neko sekte, katero store neškodljivo vsi združeni narodi. Pal je, kakor vojak na polju časti. Že je videl, kako se mu bliža ura počitka, kajti niti miilil ni več na to, da bi se potegoval sa topetno iivolitev, ker je bil uverjen, da bi bilo to proti ustavi. On je gojil najvzviše-nejše nazore o nalogi predsednika republike. On je razumel navdihniti simpatije in spoštovanje do Franoije, v deželi in izven nje. Se soglasnimi pojavi sožalja dokasuje inozemstvo, koliko simpatije so gojili in kako so se divili pokojniku kot človeku, državljanu in predsedniku, posebno pa kot prijatelju miru. Miru je posvetil vse svoje moči in proslavljal je istega pri vseh okolnostih. No, Bodaj ga položimo v panteon poleg organizatorja zmage (Gambetta). Tako združi smrt veleum vojske z veleumom miru. Zgodovina poreče o njem, da je hotel združiti Francoze v republiki strpljivosti in modrosti, napredka in svobode". Na to je Dupuy proslavljal odlična oBobna svojstva pokojnikova, sklicovaje se na njegovo naraščajočo popularnost, ter je zaključil z nastopnim pozdravom: „Tvoj spomin ne izgiue nikdar na Francoskem, Francija občuti velikost avoje izgube. Tebi se moramo zahvaliti, da se je ugladila pot združenju vseh sinov Francije v skupni ljubezni do republike. Držati se hočemo trdno tvojega gesla, da moramo vsiUdar služiti blaginji republike,
spe Konjski, Bog ti oprosti ta greh !
—	Da. Nikdar se radi tega ne pokesam, odgovori tiho Anka mirnega obraza.
—	Z Bogom, Zofija! zakliče mladenič, pokleknivši pred nezavestno devico, povrnem se k tebi — k svojemu zlatu. Z Bogom ! In z žarkimi poljubi obsujo plemič mladenkino roko.
XVIII.
Veliki teden je napočil, svet, miren čas, ko izmučeno telo rešitve počiva v hladnem, kamenite in grubu, ko so krščanski narod verno in potrto klauja nad črno rakvijo, iz katere v malo dne vzleti v sinje nebo kakor zlata golobica posvečeno srce božjega Sina, katero bije v jednakem usmiljenji za pra-
da ne izpustimo nikdar iz vida srečo Fran-cije. Republika poveča žalno zastavo nad Tvojim grobom. Vsprejmi kot poslednji pozdrav dokaz hvaležnosti in boli".
Na Dunaju in v Berolinu bile so včeraj zadušnice za pokojnega predsednika. Na Dunaju je zastopal našega cesarja pri rekviju dvornik princ Lichtenstein, cesarico pa dvornik baron Nopcsa. Nadalje so bili navzoči diplomatički zbor, minister za vnanje stvari, ministerski predsednik knez Windirfchgriitz, nuncij Agliardi in mnogo drugih dostojanstvenikov in Članov francoske kolonije.
Prihod sprevoda v cerkev notre-dame bil je posebno slovesen. Pri vhodu je pričakoval krsto kardinal Richand t vso duhovščino. Pred blagoalovljenjem je kardinal nagovoril zbrane v krasnem govoru, izražajoč željo, da bi Carnotovo življenje, posvečeno dolžnosti, bilo v opomin vsem otrokom francoske domovine, da so združijo z vesjo vere in narodnosti. Cerkveni obredi so trajali skoro 2 uri. Sprevod je dospel do panteona ob 3. uri popoludne. Tu so zopet govorili predsednik senata, podpredsednik zbornice in general Andrć. Po govoru poslednjega so položili truplo Carnotovo k večnemu počitku, množica pa se je polagoma miruo razšla.
Zadoščenje nadškofu. Francoska vlada je rasveljavila naredbo, s katero so se bila ustavila plačila nadškofu v Lyonu. Vlada jo zaukazala podrejeni oblasti, da izplača nadškofu vse zaostalo sneake. — Tudi ta ukrep francoske vlade priča, da so se znatno sbolj-šale razmero med sv. Stolioo in Francijo. Kakor vidimo ga ni skoraj dneva, kateri nam ne bi donesel nov dokaz modrosti sedanjega poglavarja katoliško Cerkve. Duh njegov je duh ljubezni in spravljivosti in ta veliki duh pridobiva se sioa na vae strani. Veliki duh Leva XIII. prisilil je k spoštovanju do katoliške Cerkvo vso Evropo, ta veliki duh oprijel si je najvzvišenejše in sa evropsko kulturo, dA, za bodočnost Evrope odločilne ideje: združenja krščanskih Cerkva ; temu velikemu duhu se je zahvaliti, da v teb dnevih žalosti se jo v duhu združila vsa Francija — izvzemši tolpo onih poživinjenih arditeiev, ki nočejo poznati ni Boga, ni posvetne avtoritete, ni reda v človeški družbi; in ki s bodalom v roki širijo strah in grozo širom sveta. Spravljivi duh Leva XIII. je ublažil nasprotja mod prijatelji in nasprotniki sedanje vladne oblike na Francoskem — gotovo no na škodo katoliški Cerkvi in nje vidnemu poglavarju, Ukrep francoske vlade, katerega omenjamo gori, je najboljši dokuz v to.
Pomiloščeiia častnikn. Ona dva francoska častnik«, koja je nemški cesar pomi-lostil povodom Carnotovega pogreba, so že izpustili is zapora v Glatzu.
O umoru luškega časnikarja liaudi-a po nepoznanem zločincu čitamo v časnikih, da je lopov napal Bandija, ko se je poslednji ob 8. uri zjutraj v vozu vračal v svoje stanovanje. V poslanski zbornici je vprašal poslanec Torraca Crispi-a, da li ne bi mogel dati kakih pojasnil o tom groznem zločinstvu
vičnika in grelnika, ker izvira iz tega srca prvi — največji zakon vesoljnega sveta — ljubezen. Včliki teden je, nebo jo vedro kot steklo, zrak topel in miren, samo kriljate lastovke, glasnico poletja, ga nežno premikajo ; voselo poskakujejo potoki kakor nemirna deca; iz zemlje pogledava murin, da vidi, ali jo že doba — gaj zeleni, cvetje klije — a narod ? Narod kleči pri svetem grobu povešeno glavo in šepeta v solzah božjemu Sinu : Jezus Bog, mar niso odrešil tudi nas P Mar niso tvoje svete rane premagale peklensko silo P
Velika sreda je. Na klečilniku v svoji spalnici kleči gospa Jelena, stiskajo suh««, bledo roke, in pripogiba svoje uvelo lico prod
izvršenem v Livornu. Crispi je odgovoril, da jo Baudi-a, ki se je svojedobno pogumno boril pri Maršali in Calatufimi, napal neki anarhist iz maščevanja radi nekega članka, kojega je spisal umorjeni povodom umora Carnotovega.
Razprava proti anarhisti! Lfffi, koji je bil napal italijanskega ministra-predsednika Crispi-a, se bode vršila v sredi meseca julija. Listi trde, da sta bila napada na Carnota in Crispija v zvezi.
Izpred porotnega sodiifta.
Včeraj se je moral pred tukajšnjim porotnim sodiščem zagovarjati 211etni Viktor Oerman, zatožen zločinstva ropa.
V	noči med 23. in 24. meseca maja iztrgal je bil namreč German blizo kavarno .Europa Felice" nekemu Franu Bartlu se silo novčarko iz rok, v kateri je bilo 67 nvč. Obtoženec se je zagovarjal, da ni hotel ukrasti onih 67 novčičev, ampak da jih je hotel pridodati svojemu goldinarju, da bi sli potem skupaj pit. Oškodovani Burtl pa izjavlja v soglasju z obtožnico, da gu je German prijel za vrat, kar ga je močno prestrašilo. — Priča Jernej Petronio no ve povedati za gotovo, da bi bil German držal Bartla za vrat, to pa je videl, da ga je držal ta prsa. — Priča Josip Goia, ki je bil ono noč tovariš Germanu, potrjujo izjave poslednjega. — Na to se je zaključilo zaslišavanjo prič. Sodišče jo predložilo porotnikom samo jedno vprašanje, glaseče se na sločinstvo ropa. Zagovornik Camber je hotel dokazati, da je tu možno govoriti le o javnem nasilstvu, nikar pa o zločinu ropa in je zahteval, da so stavi porotnikom še jedno eventuvalno vprašanje v tem smislu.
Državni pravdnik pa je ostro zagovarjal obtožbo iijavljajoč, da je tolmačenje zago-vornikovo nedopustno s osirom na zakon. — Zagovornik je pral obtoženca potam, kakor je vedel in tnal. Opisoval je stvar kot navadno otročarijo; k večjemu da bi mogli porotniki obsoditi obtoženca radi javnega nasilstva, ker ni hotel druzoga, kakor prisiliti Bartla, da mu plača jedno kavo. In res so se porotniki nagnili k menenju zagovornika in so oprostili obtoženca hudodolstva ropa, spoznavši ga krivim hudodolstva javnega nasilitva. Na podlagi tega verdikta obsodilo jo sodišče Viktorija Germana radi zločina javnega nasilstva, storjenega s tem, da je hotel izsiliti donar, na U mesečno ječo.
Različne vosti.
Uredništvo „Slovenskega Naroda". G.
dr. Danilo Majaron, ki jo vodil „Slov. Narod* meseca majnika in začetkom junija, nas prosi objaviti, da za bodoče ni prevzel uredništva.
V	Trbižu je umrl dne 25. m. m. deželni poslanec Koroški in župan Trbižki, Kajetan Schnableger, v 51. letu svojo dobo.
.Radogoju" jo pristopil za ustanovnika Črtomir od Bohinjskega jozer a, podarivši društvu 100 kron.
razpetim Bogom, moli in pluka, moli z ustnicami, a proklinja s srcem izvor svojih ja-dov — Uršulo Ileningovo.
Velika sreda je, voljno vreme je, a v hiši kaštelana pod Sosedom sedi gospod Ferko Tahi. Oči se mu svotijo, lica mu gorć, kor počiva v njega naročji bujna, mlada ka-atelanica. Tudi nji gori rudere, okroglo lice, tudi nji plamti črno, pohotno oko. Stokrat jo poljubi Tahi, stokrat se nasmehne Loličevka.
—	Ali si jo tvoj gospodar vzel Zuka-lićev mlin P vpraša Tahi.
—	Vzel, prikima kastelanica.
—	A kmet se ni upiral P
(Dalje prih.)
Darovi z* ,Narodni Dom* ao ae začeli
lepo oauožiti t poslednjem ča»u. Tako je prav ; vsakdo naj daruje, kolikor more, da vendar enkrat postavimo ta vidni znak celokupnosti naroda aloveoakega. — Mi amo dobili aicer v poslednjem {asu par ostrih dopisov, t katerih se jeze gg. dopisniki, da odbor ni računal za bodočnost. Zlasti se hudujejo, da je poslopje veliko premajhno in nikakor dostojno naroda slovenskega.
Mi nočemo preiskovati, t koliko da so opravičene vse te pritožbe, opozarjamo pa gospode, da bi sedaj, ko imamo pred seboj dovršen Čin, takove rek rim i nacije le Škodovale dobri stvari. Zajedno naj blagovole pomisliti na skromna sredstva in potem bodo morda milostneje sodili o delovanju odbora. Jeden goBp. dopisnikov zaključuje svoje pismo : »Tako je v tem, tako je v drugih ozirih ; in čuditi se pač ni, če nas stavi gospod baron Ilein z Nemci in nemikutarji pjd — kuratelo,« — No, mi mislimo — pa brez zamero —, da je kje drugje iskati vzroka tej »kurateli« : p o 1 i t i i k e iole, političke zrelosti in trdnih političkih značajev nam nedostaje tudi v Ljubljani, kakor marsikje drugod. Vzgajajte nam značaje, in potem se nam ni bati ,ku-ratole", naj so že dimenzije ^Narodnega doma" take ali take. Toda še enkrat: brez zamere 1
Vrtna veselica, kojo jo priredil »Tržaški Sokol" minolo nedeljo t vrtu Mondo nuovo, jo vspela tqli sijajno, da oatane zabeležena zlatimi črkami v kroniki natega dičnega »Sokola". — Ker je že godba otvorila vspored, bodi nam dovoljeno, da po zaslugi pohvalimo izborno godbo natega domačega peŠ-polka it. 07 iz Pulja. Svirala jo precizno, točno in toli vstrajno, da je bilo čuti le jeden sam glas hvalo. Zlasti je bilo navdušeno vse občinstvo, kor je čulo celo vrsto naših nurudnih s'xladeb. Tu ni trebalo nikakega moledovanja, ampak zdelo se nam je, da jo godba navdušena z nami vred. Muren aplavz Bta izzvala koračnica ,Oj Banovci* in pa „Potpourri slovanskih posnij*.
Tudi pevska društva „Velosila* is Škod. nja, „Danica* a Kontovelja in „Slovansko povsko društvo* proslavila ao posebno ie ta večer.
Ko so odzvoneli zadnji zvoki prijetnega valjčka, zazrl si na odičenem odru, v čegnr sredini je plapolala društvena zastava, združeno pevske zbore, na številu čez 100 pevcev. Krepko ubranimi glasovi zaorili so Vilharjev zbor „Himna^Gunduliču* in ga zavriili izbornu. Občinstvo je pozdravljalo združene pevce burnimi živio-klici, dokler niso zapustili odra. Lo tako naprej, vrli okeličanski in mestni pevci, ako boto nastopali vzajemno, osvetite si avoje lice pred vsem svetom 1
Pozornost vsega občinstva seje konenn-trovala na drugo pevsko točko, kojo je izvrtava! mešani pevski zbor a Kontovelja. Vso občinstvo jo vrelo proti odru, na kojem so nastopile vrle okuličanske pevke v krasnih cdroduih nošah in odičeno trakovi v narodnih barvah. Dnren aplavz jim je donel v pozdrav, ki pa je utihnil mahoma, ko ao zadoneli prvi glasovi krasnega VolariČovega zbora „Vesula družba*. Občinstvo je bilo kar presenečeno in smelo trdimo, da jo ni bilo mirne roke, ko so oddoneli poslednji akordi tega nežnega zbora. Peli ao izborno in nijansirili toli fino, da smo se kar divili. Te pevke in ti pevci morejo služiti v vzgled rasnim mešanim zborom, kako treba peti a srcem in — razumom. Istim izbornim vspehom je zapel mešani zbor Kontoveljski »Slovansko pesem". Umojo ae, da bo morali ponavljati tudi ta zbor na zahtevanje občinstva. Vsa čast njih pevovodji g. Stoki!
In zopet ae nam je odprl impozanten pogled, ko so zopet nastopili združeni pevci, da nam zapojejo „Jadransko morje*. Tudi ta mogočni zbor proizveli so združeni p&vci prav dobro.
In nodaj nam je opisati poglavitno točko vsega programa, ono točko, ki je označevala vso veselico kot sokolsko slavnost. In ob tej točki utripalo nam jo srco same radosti, videčim, da — oppur si muove pri našem „Sokolu*. Proste vaje je izvrševalo posebno elegancijo 52 telovadcev. V takem številu še ni nikdar nastopil naš „Sokol*. Občinstvo jo bilo kar presenačono in jo 'pozdravljalo vrle telovadce burnim ploskanjem; glasni VHkliki „Živio Sokol" razlegali so so no-proHtano.
Prt drugem naatopu so tekmovali pred-telovadci na bradlji, gojenci pa skakanjem v daljavo in na konja. Pri vajah na bradlji divili amo se elegantnim produkcijam Milega gosta, brata Vernika, člana „Ljubljanskega Sokola*. Mi ae avoje strani čestitamo iakreno ne le bratu Vorniku, ampak tudi bratskemu društvu Ljubljanskemu na toli izborni aili. Svoje popolno priznanje moramo pa tudi izreči našim domaČim predtelovadcem in v prvi vrsti neumorno delujočemu učitelju bratu Nechroniju.
Tudi tekmovalna telovadba gojencev je bila velezenimiva. Skakali ao v daljavo 3 mt. 65 cm. in na konja 145 cm. viaoko ter napravili veo skupnih vaj. Razsodniki ao priznali I. darilo goj. Josipu Žnidaršiču, II. Ivanu Rustju, III, Drag. Milavcu, IV. Franu Bavconu in V. Josipu Milavcu. — Velika radost brala ae je na obrazih dotičnih stari-aev, ko so videli, kako lepo ae jim teleano urijo njihovi sinčki. StariSi! Pošiljajte pridno avoje otroko k telovadbi „Sokola*, da se jim utrdi telo, kajti le v zdravem telesu biva zdrava duša!
Po končani tekmovalni telovadbi nastopili ao zopet predtelovadci in drugi telovadci — kakih 24 —, da telovadijo na drogu. Živim zanimanjem je ljudstvo opazovalo, kako naši telovadci izvajajo krasne in težke vaje. Izvršili jo več kombinovanih (spojenih) vaj, zlasti nam je ugajal velikanski zamah se smrtnim odskokom in pa velikansko kolo (brat Nechronj), s kojim se je častno zaključila javna telovadba. Pri sviranju našega „Na-preja* odkorakali so dični telovadci, na čelu jim učitelj Nehrooy, a občinstvo jih je pozdravljalo glasnimi vskliki prisrčne simpatije.
Konečno so nam telovadci in gojenci priredili prekraaen prizor: veliko piramido pri avitu bengališkega ognja in pod svojo častno zastavo. Ob tem divnem prizoru je bilo navdušenje neopisno. Trikrat so morali ponoviti to točko. Olede na mišljenje o našem „Sokolu* uverjeni smo, da je marsikdo ta večer postal is Savla Pavel.
Po izvršenem programu rasvila se je prav animirana prosta sabava: godba in pevci ao tekmovali, da kolikor mogoče najbolje zabavajo mnogobrojno občinatvo. Zlaati ae je odlikoval močan zbor vrlih Čkedenjcev. Petja „Velesile* ni treba ocenjevati ie posebej ali morda hvaliti; zadosti je, ako rečemo, da je to druStvo pelo po stari navadi: izborno. Burno prisnavanje bilo jim je v zaaluieno plačilo. „Sokol Tržaiki" mora biti zares od arca hvaležen vrlim okoličanskim in mestnim pevcem, da so ae svojimi združenimi glasovi tako kraano poveličavali njegovo vrtno slavnost ter pripomogli iatej do najsijajnejiega moralnega vspeha.
Med vsporedom in proato zabavo bilo je hrupno življenje na lepem kegljiiču, kjer so kegljali na dobitke. Tudi ta točka dosegla jo v polni meri svoj namen, tako, da se je sijajnemu moralnemu vspehu pridružil tudi is-rodoo dober materijalni vspeh.
Udeležba je bila — kakor amo ie javili v zjutranjem izdanju — ogromna, kajti ne motimo ae, ako rečemo, da je bilo priaotnih najmanje 1500 oseb. Najbolji dokas, kako priljubljen je Tržaikim Slovencem naft „Sokol*.
In ti dični naš „Sokol* bodi nam iakreno pozdravljen in postavljen, kajti pokasal si: Da narod naš vstaja Iz spon Huvraga upet, V domovini raja, Ki zove se — slovanski Bvct.
Hiina in urodniika pretakava. Danes po
11. uri predpoludne došla sta dva uradnika policije v uredniitvo lista „II Pensiero Slavo* z nalogom, da preiščeta uredniitvo in stanovanji« pospoda urednika Antona J a k i 6 a. Preiskava je bila zelo natanjčna in je trajala skoro 2 uri. Kakor čujemo, oatala je preiskava brez vspeha.
Zaduinice za pokojnega Carnota, prirejene danes ob 10. uri predpoludne po tukajšnjem generalnem konsulatu francoskem v cerkvi sv. Antona starega, se je udeležilo mnogo odličnega občinstva ; tudi TržaSki Slovani so bili odlično zastopani. Duhovnik is tukajšnjega zavoda notre-dame je izustil prekrasen franooBk govor.
„Tržaika posojilnica in hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom'
je imela meseca junija t. 1. gld. 21.511*58 novčnega prometa. Dohodkov jo bilo gold, 11.556 87, troškov pa gld. 9.95471. — V prvem poluletju tekočega leta pa je narastel novčni promet na gld. 115.44<l*01, tor ho je
isti v tem poluletju v primeri ■ prometom minolega leta že več nego podvojil 1 — Z malim kapitalom je saČel delovati ta naš edini narodni denarni savod v Trstu, a razvija! se je od dneva do dneva in danes se že s zadovoljstvom ozira na ta zavod nsie občinstvo, kateremu je bil sprva — tuj! Našemu občinstvu pa, katero si želi varno in ugodno naložiti denar, priporočati je posebno „glavne deleže* tega našega novčnega zavoda, kateri stanejo po 200 kron (100 gld.). — Upati je pač — in to je ameti tudi zahtevati s ozirom na broj tržaškookoličanskih Slovencev —, da zavzame ta nai zavod v prav malo lotih jedno prvih mest med slovenskimi posojilnicami !
Vtpored otroški alavnoati, ki bode v četrtek dne 5. julija ob 6. uri pop. v novih prostorih otroškega vrta na Belvedertju hšt. 351 za otroke rojanskega in gretarskega otroškega vrtca. 1. Molitev. 2. Nagovor, govori Anton Purger. 3. „Bog vse vidi", prizor izvršujeta Jožif Šverca in Jožefa Ščuka. 4. „Mali za»panček*, prizor, izvršujejo Jožef Ferluga, Amalija Milič in Bijeker Rudolf. 5. „Ženjica", deklamuje Antonija Žnidaršič. 6. „Vojaci*, prizor, izvršujejo Anton Purger, Šelak Albert, Janez Tavčar in Daver Marija. 7. „Pokorni otrok*, izvriujeta Anton Orel in Jožef Šverca. 8. „Pozdrav došlim gestom", govori Vihtelič Kaiolina. 9. „Goreč Avstrijan*, govori Semič Miroslav. 10. „Deklica in rožica*, govorita Tobocsky Adele, Kariž Irma. 11. „Pridna Marička*, govori Trevisan Ma-rička. 12. „Ančka in Jožek*, dvogovor, izvršujeta Tavčer Ivanka in Požar Prane. 13. „SIovon*ko dekle*, govori Kariž Matilda. 14. „Noč in dan", dvogovor, izvršujeta Ferluga Natalija in Drosler Pranja. 15. „Jaz mlad sem učenec*, govori Kubik Julijan. 16. „O šolskem sklepu*, govori Cvetnič Mirko. 17. „Zahvala*, govori Vihtelič Karolina. — Med raznimi točkami petje. — Blage dobrotnica in dobrotnike slovenske mladine, kakor tudi očeto in matere vabi podpisani k obilni udeležbi. — Vstopnina je prosta, vendar se podpisani uljudno priporoča za blagovoljne darove.
ODBOR.
Najnovejše vesti.
Trident 3. K včerajšnjemu dvornemu obedu so bili povabljeni načelniki vojaikih in eivilnih uradov.
Trident 3. Cesar je odpotoval ob 8. uri sjutraj s vosom v Campiglio. Pri slovesu so bili navsoČi načelniki uradov, aristokracija in velika množica ljudstva, ki je pozdravljala cesarja vihsrnimi eviva- in hoch-klioi.
Madonna di Campiglio 3. Tu se je ras-vil® posebna živahnost. Na vse strani se delajo priprave sa sijajni vaprejem cesarja Frana Josipa.
Dunaj 3. Danes se je tu rasnesla vest, da je božja pot Marijino Celje v plamenu. Vendar pa ie ni gotovo, da-li je ta veat resnična.
Rim 3. Poslanska sbornica je odobrila v drugem čitanju zakon zadevajoč razstreliva.
Pariz 3. Govori se, da Carnot ni zapustil ničesar svoji lastni ženi.
Berolin 3. Srbski kralj Aleksander obiiče 8e le prihodnje leto tuksjinji dvor, ker mu ni mogoče sedaj sapustiti Srbijo in se tudi cesar Viljelm ie le meseoa oktobra povrne v Berolin.
Peterburg. V Kronstadu je nastala kolera. Od 8. junija do 15. junija je obolelo 12 oseb, od katerih je umrlo 6.
London 3. Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil včeraj navzoč pri slavnosti, kojo je priredil vojvoda Koburški v vrtnih nasadih gradu Sr. James. Slavnosti so so udeležili tudi princ \Valoiki s soprogo in ruski cesarjevič. Nadvojvoda odpotuje danes ob 10. uri predpoludne iz Londona.
Tv^ovlnahl brzojavi.
Budlmptita. PSonlca za jesen 7 06-7.08, » spomlad 7-39-7-40 Koruza za jull-avgust 4 86 do 4*88 Oves ca jesen 5-98-6—, Hi 5 44-5-46.
Pflonioa nova od 77 kil. f. 7'25—7 30, od 78 kil. f. 7-35—7'40, od 79 kil. f. 745—750. od 80 kil. f. 7 50-7 60, od 81 kil. for. 7-GO—7 05.
Jcfmen •—•— j proBo 3-80—4 20.
Jako slabo povpraševanje po pftonici, broz kupcev, jako mlafno. Koruza 5 nvč. dražja. Otrobi silno ponujani. Vreme lepo.
Praga. Noralinirani slndkor za julij f. 15.55 nova roba za september f. 14 60, mlačno, brez kupc»v.
Havra. Kava 8antos good averago za juli 97-75, za november 88 75, mimo.
Hamburg. Hantos good averago za juli 78 75, september 76'7o, decomber «975, mirno.
Dunajska borze 3.		
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju . . .	. 9805	98 05
s „t srebrn . . .	. 9805	$>805
Avstrijska renta t zlatn . .	. 121-75	121-75
, , t kronah . ,	. 97-90	»7-85
Kreditne akcije......	. 851-fiD	35 1-50
London 10 Lst..... .	. 125 30	125-35
		9 97'
100 mark........	. 61-42", . 4485	«l'4.r)
UiO italj. lir.......		44 90
ZAHVALA,
Podpisana zahvaljuje sa tem potom vsem blagim sorodnikom, prijateljem in ostalemu HlrtTiiftnu občinstvu, posebno pa slavnemu pevskemu društva „Skala" in corkvenim pevcem, kakor tudi prof. gosp. župniku, ko-teri bo mi o priliki smrti in pogreba mojega predragega soproga izkazali svoje Božal jenje, ki mi je bilo v blago tolažbo.
Bog jim plati!
Sv. Križ, pH Trsta dno ?. julija 1894-
Ivana Bogateč.
Slovencem tržaškim gssf? sX
k o v 1 j a h „Alta beliti Iriente". Izborna domača kuhinja,, pristna domača vina in kraSki teran.
Gabrijel Devetak.
Gostilna „ Alif An tir o Moro"
ulica Solitario 1J, (po domače pri „ Vrvačkovctl*) prodaja trna in bela rimi prve vrste is prva&kih in dornberikih vinogradov, in aicer: domače črno po 32, belo po 30, modra frankinja po 40, črno kratko po 40 in rizlink po 48 nt. liter. Izvrstna kuhinjai. — liriet. se geslu: „Rojak k rojaku", priporoma se podpisani sa obil obisk Anion Vodoptver,
gostilničar.
RODOLJUBIH
Podpisani nit znanj:im. da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo v ulici I'alti t rivo it. ltt., znano pod imenom „Črnce di Malta/ Točil bodem vina prte vrate, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, rene jtoitrnr. — Nadejajof se. da mo bodo TržaSki Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravos.
Gostilna „Al Gallo d'oro"
deli« Posta (Dogana) toči istrsko vino po 28 nč., belo vino po 32 nč., kmiki termi, lastnega pridelka, po 40 n6. liter. — V sodččekih od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor se dogovorijo. — Izborna kuhinja. Veprejema ae naročila na obed in večerje po nizkih cenah. — Nadejajo so obilnega obiska beleži najudannjii
V. Kot ačić.
Opazka. Vsprejoma naroČila na vino za notranje dežele franko železnica Trst po 15 gld. beliti.
Novo pekarno
odprl je
Primož Debevo
pred vojafinteo. Piazza Caserma. —■ Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obiak. Ima po trikrat na dan sveže pečivo vsako vrsti, kruh in sladčice. Dostavlja kruh tudi na dom. — Priporoča se slavnemu občinstvu r mestu in na deželi.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
v Trstu, Via Nuova it. IS
pijaninov amerik. sistema garantirani noti od 170 / 'gld. naprej. Prodajejo se\ tndi na mesetae obroke iiplailjive v treh letih ter dajejo t najem od 3 gld. na mesec naprej.
pivovarne bratov
Relninghaus v Steinfeldu — Gradec
pri	166
A. DEJAKU, junior, y TRSTO
Via, đegll Artisti it. a,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lavant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano steinfoldsko oksportno (Bxport), ožujski (MBrzon) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor' po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
500 goldinaijev
obeća ho vsakemu bolniku na plučah ki je
jemal svetovno slovočo aladno zdravilo in komur iuto ni pouiagulo ali olajšalo. KaSelj, hrlpavost, naduha, katar v plučah in v duinlku itd. prenehajo že v malo dneh. S tem jih jo doseglo tisoč sijajno vspuho, o čomur ho na u-gled neštuvilnu spričevala. Prodaja tega alad-na^a adravlla dozvoljena jo policijsko v vseh državah ter dobo nepremožui proti spričevalu to dragoeono zdravilo zastonj. Cona treh steklenic 3 gld., ti steklenic 5 kM., 12 stoklenio 9 gld. — Albert Zenkier, izumitelj sladnih zdravil, Berolin d. O. M.
Dunajske srečke po I krono
| Predzadnji teden
5 glavnih dobitkov po 10-000 kron
Srečke priporočata: Mandel Sc Comp., II Merourlo.
Lastnik politično društvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleuo v Trstu.