likala »eok »etrtak. Cena n |a IK aa Isto. (Za Mantello 3 K W ». aa Ameriko la d ruf. taja drlo»» 4 K «O ».) — Spiai la dopili aa pa-illjala t Crednlltra „Domollaka", Ijakljaaa, Kopitarja»» allea Ita». I. ■arafalaa, raklaaiaell» la laaaratl pai Dpri.illtia „Domoljuba", Uakljaoa. Kopltaria»a allo» it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
laaoratl a» ■prejemajo po .ta deClb easaki Eooitopna petlt»rata (ieitlna ,,Domol|nbove" llrlaa 14 aia) atane aa enkrat SO ». Pri »e'-krataaai okJa»IJen|n primaren p -paat po dogovora. — Penasti««-ito»llka aa prodajajo po 10 ». i»-koval promet poitao-branllnlSael* arada iti». 824.7B7.--
steo. 4Z.
V Dobllanl dni 17. oktobra 1901
Leto xx.
Zluinsbe kužne bolezni.
V	kranjskem okraju, zlasti v Loki in v selški dolini, se je pojavil nedavno konjski smrkelj. Z vso strogostjo je državna oblast po svojih živinozdravnikih nastopila. Konj se je pobilo veliko število; več hlevov se je moralo razkužiti; zavoljo sum-ljivosti kontumaciranih konj je bilo vse polno; promet se je ustavil, ker se je vožnja s konji splošno omejila. Cel okraj trpi vsled tega, nekaj posestnikov je pri tem na tisočake na škodi.
V	dopisu iz selške doline smo že nedavno povedali, da je ta grozna konjska kužna bolezen skoraj gotovo sad gospodarstva pri gradnji nove bohinjske železnice. Po prizadevanju naših poslancev se je v pogodbo, ki se je sklenila z glavnim podjetnikom, laškim milijonarjem Ceko-nijem, sprejelo tudi določilo, da se mora pri oddaji vožnje oziiati najprej na domače voznike. V selški dolini so posestniki o pravem času sklenili zvezo in jo naznanili železniškem ministrstvu ; ponudili so manjšo ceno za vožnjo, nego tuji podjetniki. In vendar je Cekoni oddal vožnjo gališkim judom z vednostjo želez-
niškega ministrstva. Prignali so v dolino celo čredo zgaranih konjskih mrh, ki so noč in dan vozile ogromno težo; mnogo jih je počepalo in že ob tistem času se je v dolini pokazal konjski smrkelj. Cekoni je spravil svoj bogati dobiček, gališki judje tudi; loški sodni okraj ima pa razdrto cesto in zdaj še konjsko bolezen s tisočaki škode za svoje plačilo. To zadevo omenjamo zavoljo tega, ker je splošne važnosti. Kjerkoli se gradi kaka železnica, je treba o pravem času sklicevaje se na omenjeni žalostni zgled zastaviti vse sile, da se podkupljena banda o pravem času razžene.
Ob tej priliki se pa hočemo dotakniti druge važne stvari. Naše postave gledé kužne bolezni so namreč zastarele in pomanjkljive. Tu je treba kmalu pomoči. Glavne zahteve, ki naj jih kmečke zveze po svojih poslancih dosežejo v državnem zboru so te le :
1. Naše avstrijske živinozdravniške šole so slabe. Kužne živinske bolezni se še mnogo premalo poznajo. Proti nekaterim boleznim se priporoča cepljenje; toda vse cepilo se dobiva iz drugih držav. V tem oziru je treba odločne izpremembe. Živinozdrav-niških šol bi moralo biti več; vre-
jene morajo biti tako, da se bodo pri njih poučevale zlasti kužne bolezni, in da se bo tam pripravljajo tudi cepilo. Nadarjenim in za svoj posel vnetim mladim živinozdravni-kom se mora dati prilika, da se, ko dovrše svoje šole doma, drugod po večjih zavodih še dalje izobražujejo v svoji stroki. To, kar je zdaj, je slabo. Mladenič, ki pride s svojim izpričevalom kot živinozdravnik v službo, nima nobene izkušnje in je v svojem poslu tudi silno majo dobi. Po sejmih in pri železniških pošiljatvah opravlja kakorkoli posel nadzornika, v mestu, kjer prebiva, ga pa kvečjemu h kakemu gosposkemu psu pokličejo. Ce pride kaka kužna bolezen, je pa vse narobe. Drži se zastarele postave po črki in kmečki posestniki čutijo od njega samo sitnosti.
2. Ljudje se morajo o kužnih boleznih trajno in temeljito poduče-vati. To bo seveda šele potem mogoče, če bomo imeli temeljito izvež-banih živinozdravnikov v zadostnem številu. Med Slovenci ovira tak poduk tudi žalostna resnica, da imamo za živinozdravnike tujce, in pa da so večinoma ti možje nazadnjaškega liberalnega mišljenja brez pravega zmisla za ljudstvo in njegove potrebe. Izobraževalnih društev imamo
'epo število; ljudje prihajajo radi k predavanjem; toda liberalnemu živino-zdravniku še na misel ne pride, da bi porabil tako lepo priliko za poduk. Edino v Pirčevi družbi se sempatja kateri oglasi. Naj bodo liberalci, če hočejo; toda liberalstvo jim ne sme vzeti potrebne razsodnosti v izvrševanju njihovega poklica.
3 Uveljaviti se mora načelo, da se posestniku, ki o pravem času naznani bolezen, popolnoma oškoduje poginola ali pobita živina iz državnih sredstev. Po drugi poti ne pojde. Saj vsi vemo, da se n. pr. zavrančnim prisadom padlih govedi, ali za rdečico poginolih prašičev mnogo skrivaj zagrebe. Ob začetku bolezni se pa zlasti prašiči marsikje zakoljejo in prodajo, četudi za manjšo ceno. S tem se bolezen seveda ne ustavi; vrhtega so v nevarnosti tudi tisti, kateri kupujejo in vživajo tako meso. Vlada z živinozdravniki na čelu, bi morala tudi živinsko zavarovanje bolj krepko podpirati nego doslej.
4. Izpremeniti se mora v § 925 drž. zak. določena doba za sumljivost. Tam je določenih 8 do 30 dni. Po sedanjih izkušnjah pa zadostuje 3 do 14 dni. Mnogo sitnosti bi se s tem polajšalo. Poleg te postave bi se morale času primerno izpremeniti tudi druge postave glede na kužne bolezni, zlasti glede na prašičjo rdečico in kugo.
Kakor so se človeške kužne bolezni že silno omejile in nekaj domala popolnoma uničile, tako more pametno delovanje ustaviti tudi ogromno škodo, ki jo ima naš kmet od živinskih kužnih bolezni.
Naš kmet in liberalno uči-teljstvo.
Na občnem zboru »Katoliškega političnega društva v Radovljici je imel posestnik Jakob Polda iz Gorij sledeči zanimiv govor, ki jasno kaže, kaj misli naše kmečko ljudstvo o najnovejšem sklepu slovenskega liberalnega učiteljstva.	_______ ..„„.». «■__t__i
Liberalnemu učiteljstvu.
Posestnik g. Jakob Polda govori:
Cenjeni zborovalci!
Gotovo ne smemo na današnjem zborovanju prezreti nekega pojava, ki se je pokazal med tistim stanom, ki mu izročamo svojo mladino v odgojo. Koncem meseca avgusta t. 1. je zborovala v tem lepem gorenjskem mestu, v Radovljici. »Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev«, ki prireja redno vsako leto svoje shode in na teh stavi vsemogoče resolucije
v prid svojega stanu. Prav tako. saj mi nika kor učiteljstvu (dobremu učiteljstvu) ne odrekamo dostojnih plač in nečemo. da bi ravno ta stan tako siromašno bil plačan. Prav je torej, da stavijo svoje zahteve, ali to, kar se je pa zgodilo zadnje dni avgusta tu na zborovanju v Radovljici, tega pa mi krščanski možje, kr ščanski očetje in davkoplačevalci ne moremo trpeti. Naša že itak prenapolnjena srca ne prenašajo neslanosti od strani takoimenova-nega naprednega učiteljstva.
Zadnji shod tu v Radovljici je jasno pokazal te ljudi; — tukaj na zborovanju so učitelji dosti, da popolnoma odkrito izrazili to kar si že davno mislijo, a do današnjih dni se niso tako pokazali. In kaj nameravajo ti ljudje? Ce povem, da so tu zborovali le pristni in strastni liberalci (Smeh), ker ti so v teh društvih (naše vrlo katoliško učiteljstvo ima že tako svoje društvo »Slomškovo zvezo«), če torej povem, da so bili na tem zborovanju vsi učitelji liberalnega mišljenja, potem tako ve ste, spoštovani zborovalci, o čem so sklepali ti ljudje. (Veselost. Jih poznamo!)
Ti učitelji so se zavzeli za svobodno šolo, to se pravi, oni gore za šolo, ki naj bo popolnoma na protiverski podlagi, oni gore za tako šolo, kjer bodo učitelji lahko vzgojevali našo mladino v svojem protiverskem, liberalnem duhu. (Ogorčenje.) Prav zato pa, ker hočejo šolo čisto odtegniti vsakemu verskemu vplivu odtujiti hočejo tudi naše otroke od duhovščine, ki vendar edino more še vzdrževati ljudstvo v pravih mejah. Ti liberalci so sklenili, da se morajo odpraviti vse verske vaje. da se mora kajpada dosledno ovreči vsaka stvar, ki nas spominja naše svete vere. In predragi zborovalci, čujte! To delajo ljudje, ki žive od naših žuljev. (Burno odobravanje.) To sklepajo ljudje, ki jih moramo mi plačevati. (Ponovno odobravanje.) In vprašam, ali ni naša sveta dolžnost, da se mi odločno postavimo nasproti takemu ravnanju? (Viharno pritrjevanje in odobravanje.) To ljudstvo tudi zahteva v svoji veliki predrznosti, da naj se duhovniki spravijo ven iz vseh zastopov. seveda še posebno iz raznih šolskih svetov.
Glejte, cenjeni zborovalci! Tako se je sklepalo tukaj v našem mestu Radovljici in zato je popolnoma umestno, da tudi mi tukai zborujemo in odločno in gromovito protestu-iemo zoper te resolucije. (Burno odobravanie.) Naša krščanska, stanovska in očetovska zavest in dolžnost nas je semkaj pripeljala na to zborovanje, da pokažemo in javno izrečemo, da nam zahteve ln sklepi zadnjeea učlteliske-ga shoda niso všeč In da ml krščanski nčetie in davkoplačevalci zoper take sklepe odločno protestiramo. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Za svobodno šolo in za šolo brez duhovnika, brez vere se to ljudstvo ogreva. Odprave veronauka iz šol in izgona duhovnikov za enkrat še naravnost ne zahtevajo, za sedaj hočejo samo odpravo verskih vaj. Ali mi vemo. ako se iim posreči, šli bodo z zahtevami naprei. saj to ie njihov ideal, to je niihova srčna želja in sedai že tudi predrzna zahteva, zato se toliko mučijo, toliko trudijo na raznili zborovanjih. Zato je toliko v tem smislu pisanih člankov po raznih veri nasprotnih časnikih.
Vprašam, ali moremo mi vse to mirno gledati, mi krščanski očetic in davkoplačevalci? (Burni klici: Ne' Nikdar!) Ali ni naša sveta dolžnost, da se še za časa ustavimo tej brezverski povodnii? (Da! Pritrjevanje.) Naša nedolžna mladina, ki jo moramo mi izročati takim hidem v odgojo. nas k tenui sili Duševno. a tudi gmotno stanje naših otrok, niihova posmrtna sreča nas nagania. da mi učitelistvu naravnost povemo, da ml take sklepe, kot so jih oni skovali na zadniem zborovanju odločno odklanjamo In da takega učiteljstva kot
se je pokazalo na tukajšnjem zborovanju, ne potrebujemo In da ml takim učiteljem ne damo v povzdigo njihovega (zmotnega stanja niti >inarja nel (Burno in viharno odobravanje.)
Otroci naši se morajo vzgojevati v duhu, ki jim ga mi krščanski stariši še prav v zgodnji mladosti vsejemo v nedolžna otroška srca, še predno jih pošljemo v šolo. (Tako je!)
Otroci naši se morajo v šoli le še bolj izpopolnjevati v verskem znanju, in to seveda se bo zgodilo le s pomočjo — duhovnikov! In tako ljudstvo, ki ga moramo mi vzdrževati in plačevati, naj se tako oblastno in protiversko šopiri po naših šolah! (Ne! Ne!) Naših šolali, pravim, saj veste cenjeni zborovalci. koliko stroškov zahteva leto za letom vzdrževanje starih in novih šol. (Tako je!) in mi naj bi ta trdo prisluženi denar dajali zato, da bi se ondi naša mladina poneverila in odtujila sveti veri in tako samoobsebi umljivo podivjala. (Ogorčenje.) Saj vemo, da je človek brez vere hniši kot živina, to nam kaže vsakdanja izkušnja. Ako vzamemo našemu ljudstvu globoko versko prepričanje, smo mu s tem vzeli vse, ker le to nas more še obdržati v pravih mejah. Ako komu postave božje niso svete, bo tudi svetne postave le v toliko izpolnjeval, v kolikor bo prisiljen.
Klic po svobodni šoli jc tem ljudem pri srcu in zato tudi od njihove strani toliko navdušenja za svobodomiselni shod. ki sc jc vršil nedavno gori v Pragi. Liberalno naše učiteljstvo hoče torej šolo postaviti na popolnoma protiversko stališče, in zato tudi duhovščino spraviti iz vseh iavnih zastopov. Mi na, cenieni zborovalci, krščanski očetie. tu skle-nimo. da bomo ml od sedaj nanrej še boli Kot doslej poskrbeli pri vsakih volitvah, naj si ho v ta ali oni zaston. da za take Hudi . ki kujejo take sklene, ne bo ondi prostora. (Burno odobravanie.) To bomo delali, naj stane kolikor in kar hoče. Pokazati hočemo temu predrznemu učiteljstvu. da nismo mi radi nieea. ampak jc ono radi nas tukaj, in da morajo oni vzgojevati našo mladino tako. kakor zahtevamo mi, ki iih nlačuiemo. (Odobravanie.) Predlagam sledečo
resolucijo :
Občni zbor Katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoia namene In delovanje svobodne šole. obžaluje, da so ravno v Radovljici slovenski liberalni učItelH na občnem zboru jugoslovanske zveze snreiell brezver-sko šolo v svol program. Zbrani zborovalci odločno zahtevalo, da se nal otroci krščan^k h starlšev tudi vzeaialo In Dodtičuieio v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti se po/lv-l'ajo. da nasprotujeta nastavljanju učiteljev, ki so člani liberalne zveze in zahtevajo le nameščen'? krščanskih učiteljev.
Političen prestai
DRŽAVNI ZBOR.
Otvoritev državnega zbora je blizu. Predsedstvo državne zbornice je že razposlalo poslancem vabilo za sejo državnega zbora dne 16. t. m„ ob 10. uri dopoldne. V tej seji bo skoro gotovo poročal ministrski predsednik o avtsro-ogrski nagodbi. O drugih stvareh se v tej seji ne bo obravnavalo. Popoldne istega dne se vršijo posvetovanja strank.
DEŽELNI ZBORI.
Deželni zbori bodo z otvoritvijo državnega zbora zaključeni. Mnogo dobrega so storili in marsikje je bila otvoritvena doba prekratka.
Istrski deželni zbor sklene postaviti na dnevni red prihodnje seje predlog, naj se na Istro pripadajoča pridobninska kvota pravično razdeli in pobira. Nato sprejme deželni zbor zakonski načrt glede na regulacijo Mirne
Češki deželni zbor ie odgoden. Nekaj je storil, toliko pa ne, kolikor se je pričakovalo od njega in kolikor bi bil lahko storil.
Ravno tako jc odgoden šlezijski deželni zbor.
(iališki deželni zbor pa se še vedno peča z volivno reformo. Odbor, ki to zadevo proučuje. jc predložil deželnemu zboru načrt o izpremembi poslovnega reda, ki naj onemogoči vsakeršno obstrukcijo. Skolyszevski je predlagal, naj sc ta načrt odstavi od dnevnega reda in predloži obenem z volivno reformo. Večina pa ic ta predlog odklonila. Skolyszevski jc nato govoril celili pet ur obstrukcijski govor, slednjič jc pa omagal in moral prenehati.
AVSTRO-OGRSKA NAGODBA.
Komaj ie šel »politični pregled« zadnjega »Domoljuba« v stroj, prišle so iz Budimpešte o nagotibi vesti, ki so dosedanje stanje tega vprašanja popolnoma prevrgle. Že so bili avstrijski ministri na budimpeštanskem kolo-dv 'oni. da bi se brez nagodbe vrnili na Dunai, kar pride k njim mož z novim nagodbenim načrtom. Vlak je brez ministrov sopihal proti Dunaju, ker ti so se vrnili in pričeli nova podajanja.
Posledica teh pogajanj jc bila, da sc je sklenila nagodba.
Kdor jc pazno zasledoval razmere, in upošteva stališče, kakor ga je zastopala avstrijska in ogrska vlada v tem vprašanju, bo gotovo vprašal: Kako je prišlo do nagodbe? Ali jc popustila ogrska vlada, ali so se morali vdati avstrijski ministri?
Natančen odgovor na to vprašanje jc danes še težaven To pa zaradi tega, ker nagodba v vseh podrobnostih še ni objavljena. Znana jc šele v glavnih potezah. Natančnejši odgovor bomo zvedeli, ko bo zboroval prvič državni zbor, kjer bo avstrijski ministrski predsednik poročal zbornici o nagodbi.
Nekaj pa vemo že sedaj, toda dvomimo, če bo s tem naša avstrijska polovica zadovoljna.
Kaj je z bančnim vprašanjem, ki ga je avstrijska vlada z vsemi silami hotela priklo-piti nagodbi ? Odgovor se glasi : bančno vprašanje ni rešeno ampak jc odloženo do 1. maja 1908. Velik boj se je sukal o tem vprašanju, ki je velikega političnega in narodno-gospo-darskega pomena. Zmagala je ogrska Košu-tova stranka. Pripoznati moramo, da je ogrski ministrski predsednik do zadnjega zagovarjal skupno avstro-ogrsko banko, kakor jc bila doslej, zmagali pa so s svojim pritiskom ministri Košut, Appony in Günther. — Dogovor se glasi, da se mora do 1. maja 1908 odločiti ogrska vlada, ali za podaljšanje privilegija sedanje avstro-ogrske banke, ali pa za ločitev. Ako se do 1. maja ne odloči ogrska vlada, mora avstrijska odpovedati privilegij skupni banki ter jo urediti kot samosvojo. Ogrski ministrski predsednik Weckeric upa. da pregovori do tega časa Košuta in tovariše za skupno banko. To upanje pa je bržčas prazno. ker je samostojna ogrska banka ena glavnih točk v programu neodvisne stranke. In ta ima večino.
Ogrski listi seveda pozdravljajo nagodbo. ker imajo Ogri od nje korist. Nagodba pomeni za Ogre povzdigo neurejenega ogrskega gospodarskega življenja in kredita, ki je bil zadnji čas zelo slab.
Nekaj pa Ogri niso dosegli v nagodbi, namreč železniško zvezo med Košicami in Boguminom, kar bi pomenilo za Avstrijo velikansko škodo. Beck je na to zelo ponosen in
bo to o priliki, ko bo v zbornici govoril o nagodbi, gotovo zelo povdarjal.
Od zahteve, naj Ogri zvišajo kvoto, pa avstrijska vlada ni odstopila. Zato so Ogri konečno dovolili, da se zviša kvota za 8"/i» odstotkov. Seveda so do tega prišli šele potem. ko jim je Avstrija dala raznih koncesij. In to je ravno najkočljivejše vprašanje pri tej nagodbi. Ce so avstrijski ministri kaj dovolili, kar bi bilo na škodo avstrijski polovici, ali ce-lokupnosti države, potem bodo imeli v dr žavnent zboru težko stališče. Nagodba nam reč ne velja prej, predno je ne potrdi avstrijski in ogrski državni zbor. Gotovo pa je, da avstrijski parlament ne bo potrdil nikake nagodbe, ki bi obsegala kake koncesije Madžarom v škodo Avstrije. Pogrebci nagodbe so na Dunaju žc pripravljeni, piše neki list, v slu-čaiu da ie nagodba slaba. — Kar se tiče ogrskega državnega zbora, je stvar jasna. Nagodbo ki zagotavlja Ogrom koristi, bo ogrski parlament gotovo rad potrdil. In kakor se čuje, nagodba Ogrom ni ravno v škodo. Nagodba je za Ogrsko ugodna v gospodarskem in ploitičnetn oziru. in odgovarja popolnoma načelom one stranke, ki hrepeni po popolni ogrski neodvisnosti. »Ne samo da smo mesto carinsko-trgovinske zveze sklenili le pogodbo in da smo dosegli avtonomni carinski tarif, dosegli smo še marsikaj, kar Ogrsko približa idealu državne neodvisnosti,« tako je označil Košut vspeh nagodbe.
Cesar je sprejel v avdijenci oba ministrska predsednika ter izrazil svoje zadovoljstvo, da se je sklenila nagodba. Pred državnim zborom pa ta stvar ne bo šla tako gladko; nagodba sicer še ni v vseh posameznostih rešena, — zlasti glede na državnopravna vprašanja se še vrše pogajanja med ogrskim ministrom Wekerlom in ministrom za zunanje nadeve Aerenthaloni — pa tudi posameznosti, ki so žc rešene še niso vse znane, toliko je na gotovo, da bosta ministrska predsednika imela šc velike težave, predno pripravita avstrijski parlament do pritrditve, če so v nagodbi le količkaj prikrajšane avstrijske koristi. In da so. o tent žc ni sedaj nobenega dvoma in je javna tajnost. Krščanski socialci — potem pa bodisi slovenski ali neslovenski, stoje prej-koslej na stališču, da ne potrdijo nikake nagodbe. ki bi prinašala le sebičnim Mažarom korist, nasproti pa oškodovala Avstrijo. Sicer pa prinese itak prihodnji teden odgovor!
PREOSNOVA MINISTRSTVA.
O nreosnovi avstrijskega ministrstva se jc pričelo zopet govoriti. Vprašanie je menda v zvezi z nagodbo. »Budapesti Hirlap« poroča z Dunaja da so nekateri krščansko-so-cialni poslanci naglašali, da mora baron Beck preosnovati svoje ministrstvo, ako hoče. da sc nagodba sprejme. Neki član gosposke zbornice je dejal, da bo baron Beck pred rešitvijo nagodbe več članom parlamentarnih strank ponudil ministrske sedeže, da s tem zagotovi nagodbeno večino. Nekateri mislijo, da se to zgodi šc pred otvoritvijo državnega zbora, kar pa ni verjetno. Med kandidati za ministra za notranie zadeve .ie tudi znani krščanski socialec dr. Gessmann. Drugi pravijo, da se bosta ustanovila delavsko in jugoslovansko ministrstvo. O tem so tudi bravci »Domoljuba« že večkrat slišali. Pred tedni se je o tem mnogo več govorilo kot sedaj. Skoro sumljiv molk vlada sedaj po listih o tem vprašanju. Omenili smo pa tudi že pred časom, da bi bilo morda bolje — da bi se že prej molčalo o tem.
VOLIVNA REFORMA ZA OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Deseti oktober, od vsega Ogrskega ljudstva tako zaželjeni dan, je prišel. Otvoril se
ie ogrski državni zbor. Socialnim demokratom, ki so se za ta dan toliko pripravljali, sicer ni šlo vse po želji, ker jim je mestni načelnik prepovedal obhod pred parlamentom, vendar so vseeno aranžirali neke vrste »promenado« in na ta način demonstrirali za splošno in enako volivno pravico. Tudi listi tega dne niso, izšli, ker so se demonstracij udeležili tudi stavci. Delavci so uprizorili generalni štrajk. Restavracije in kavarne so bile zaprte. železnico, tramvaji, razsvetljava in vodovodi so pa delovali. Policija pred parlamentom je bila pomnožena. Po vseli delavnicah. kjer so se bali napadov, so bile nastavljene vojaške straže. Trgovine in tudi šole so zaprte. 40-članska deputacija je šla k predsedniku zbornice Justhu in mu izročila peticijo za splošno in enako volivno pravico.
Ogrska vlada pa z volivno preosnovo vedno odlaša. Grof Andrassy sedaj izjavlja, da pride volivna reforma na vrsto decembra meseca, »ako bo to mogoče z ozirom na delavni program zbornice«, če ne pa šele janu-arija meseca. Podučeni krogi pa pravijo, da je to vse skup alje slepilo, in da volivna pre-osnova letos sploh ne pride na vrsto.
BALKAN.
Pravosodna reforma, ki so jo izdelali Avstrija in Rusija. Turčiji ni všeč. To je gotovo. Listi so celo pisali, da je turška vlada v sko-peljskem okraju povzročila demonstracije Albancev proti nameravani reformi. Diplomatie zatrjujejo, da to ne more biti resnično, ker bi bilo to Turčiji sanii v največjo škodo.
Vse kaže. da misli Avstrija in Ogrska resno s svojo pravosodno reformo. Zastopnika teh dveh držav sta opozorila grškega ministra za zunanje zadeve, naj se ne protivi nameravani reformi, ker bi bil za slučajne neprilike odgovoren.
Grki pa zato še niso prenehali podpirati svojih band. Vsled ovadbe nekega Teodoziia je turška oblast zaprla 46 Grkov in jih odvedla v Solun. Zdaj je v Solunu zaprtih 120 Grkov iz boljših stanov, ker so podpirali bande. — Pri Kastoriji se je vršilo klanje med bandami. v katerem je bilo ubitih dvajset oseb. med n.iimi 13 žen.
Poročali smo zadnjič o noti avstrijske in ogrske vlade na bolgarskega ministra za zunanje zadeve. Ta jima je sedaj odgovoril ter povdarjal. da je potrebno 1. določiti natančno rnejo ozemlja, v katerem naj se reforma izvede, 2. to ozemlje zopet po potrebah prebivalstva razdeliti na podokraje. 3. izravnati narodnostna nasprotja v tem ozemlju zlasti na cerkvenem in šolskem polju, 4. izvršiti ljudsko štetje. 5. preosnovati policijo in sodišča.
HRVATSKA.
Hrvatski poslanci so sklenili pozvati škofa Drohobeckega, nai odloži svoj poslanski mandat, ker je prevelik prijatelj Mažarom. Ogrski državni zbor je namreč otvorien in nastane vprašanje, kako stališče bodo zavzeli hrvaški poslanci nasproti njemu. Ogrski ministrski predsednik Weckerle in hrvaški minister Josipovich se izkušata pogajati s hrvaško koalicijo. Ni pa še odločeno, ali bodo Hrvati obstruirali. Posebno na roke Mažarom gotovo ne bodo šli, in ni gotovo, ali se doseže sporazumlienje. Hrvaški ban Rakodcay ie rekel enkrat pametno besedo. Sporočil je menda Weckerlu, da rad odstopi, ako je njegova oseba kamen izpodtike, da se sporazumljenjc med Hrvati in ogrsko vlado ne doseže.
VSERUSKI CERKVENI ZBOR.
Vseruski cerkveni zbor. katerega smo že zadnjič naznanili, je sklican na 29. novembra v Moskvo. Ruske cerkvene razmere vpijejo
po reformi. Korupcija ie tako velika, da mnogi menijo, da niti cerkveni zbor ne bo mogel napraviti tem razmeram konca! Korupcija se je preveč zajedla že v vse sloje. Veleugledni ruski list piše, da se od ruske revolucije odigrava šele »1. dejanje«; najhujše še pride. — Do takih razmer pride, če se cerkev vsužnji državi.
SPOR MED FRANCIJO IN ŠPANIJO. — MAROKO.
Francozi in Španci se v Maroku še nikdar niso prijazno gledali, vendar prav do resnih prepirov do zadnjega časa ni prišlo. Sedaj se pa javlja, da je med francoskim generalom Drude in španskim poveljnikom Santa Olalla v Kasablanki izbruhnil pravi spor. ker hoče slednji v smislu algeziraške pogodbe zasesti kasablanško okolico, katera je sedaj zasedena od francoskih čet.
Spanci v Evropi niso nič kaj zadovoljni s špansko akcijo pri okupaciji Maroški. V glavnem mestu Madridu ie na javnem shodu 2000 oseb protestiralo proti okupaciji Kasa-blanke in zahtevalo, naj Španija takoj odpokliče svoje čete iz Maroka.
Francozi so v Kasablanki od onega časa sem, ko so izbruhnili nemiri, počenjali strašne grozovitosti. Mesto, ki je imelo 35.000 prebivalcev. je sedaj razvalina. Po cestah se podijo psi in sestradane roparska postave. Angleški in nemški trgovci so vsled plenjenja in nasilj vojakov obubožani. Vsega so se polastiti vojaki in judje iz Tangerja. Mesto nudi žalostno podobo nasilstev in grozodejstev.
TSSsš
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
1. Marija nad vrati.
V prijetni Fronski dolini, visoko gori v višini na solnčnem gorskem prevalu, stoji velika, bela hiša; ozira se daleč v podolje in globoko v pogorje Mogočni Veliki Ropotač s svojim blestečim ledenim oklepom. Beli Rog in lesketajoča »Cerk'vena streha« se zrcalijo v njenih oknih. Ko se že plazijo prve nočne sence po dolini, pošilja še vedno hiša v višavi rdeče pramene v doiino; i" ko ob prvem petelinjem petju v dolini še globoko in težko diha temna noč, se že svetlika gori v višavi, najprej rmeno, potem rdeče — pa tako nežno in prozorno, da ne veš. je li dih ali sanja.
Hiša v višavi tvori s svojimi obširnimi polji eno največjih kmetskih posestev v onem kraju; »pri Ooričanu« pravijo. Ce greš gori in se bližaš hiši. bi skoraj mislil, da gledaš kak gosposki dvor. tako vse čisto, snažno in prijazno gleda v svet. Okna se svetlo bli-ščijo, zid je nanovo pobeljen, tla so pome-dena in pomita. Na pročelni strani ob hiši stoji mal vrtiček, kakor lastavičje gnezdeče; iz gnezdeča pa kuka sto in sto pisanih cvetnih glavic, nageljček, rezedice, roženkravt, rožmarin.
Nad hišnimi vrati je vzidana železna plošča, in z živimi barvami ie na njej naslikana podoba Matere Božje. Ze od pradavnih časov stoji ta podoba nad vrati, a barve so še svetle in čiste. Pod podobo pa stoji z debelimi črkami zarisano v zid:
Nobenih težav in nadlog nam ni mar, Marija nad vrati nas čuva vsekdar.
Poleg hiše gleda proti »Cerkveni strehi« nova steklena veranda. Ooričan namreč nekaj let sem vodi malo poletno gospodarstvo
za hribolazce in tuje gospode, ki mnogoštevilno prihajajo mimo, ko hodijo na visoke gore.
Sedanji Ooričan, Jurij po imenu, je močan, podjeten mož. Okoli trideset let ima. Pred šestimi leti ie pripeljal z Bukove doline mlado ženo. Rožlitiovo Cilko, na svoj dom. štiriletni deček, ki skače zunaj po vrtu. ie njihov otrok: dvoletno dete še spančka v zibelki.
Mehek poleten večer je. Rožni solnčni svit tone za gorami, blesteče ladjice oblakov plavajo čisto blizu strehe po sinjini neba. — Ooričan in njegova žena sedita v sobi. — Jurij je velike, širokopleče postave, z drzno zakrivljenim orlovskim nosom, rjavimi brki in ravnotakimi lasmi; oči njegove so vranje-črne in nemirne. Lep mož; samo mala guba med očmi — znak strastnega značaja — mu kazi obraz. Še lepša kakor mož je njegova mlada žena. Iz njenega vitkega stasa odseva harmonija; na obrazu, belem kakor mleko, žari dvoje rdečih ličec, kakor dva jabolčna cveta. Pod rimskim nosom rde mala. rožna usta; oči njene so modre in globoke kakor morje. Plavi lasje so nežno pozlačeni, spleteni v kito in zaviti okrog glave. Obličje žene je odkrito, kakor odprta knjiga, pogled njen ie čist in nedolžen kakor pri otroku — nad vse njeno podobo se razliva angeljska miloba. Vidi se, da se je med obema zakonskima ravnokar pripetilo nekai neprijetnega. Mož se namreč nemirno premika na stolu in zre nejevoljno okrog sebe; ženi je iz morske sinjine njenih oči pripolze! čisto majčken valček, ki še visi na trepalnicah.
Res je med Jurijem in Cilko nastal precej neprijazen razpor. Sedela sta tiho drug poleg drugega, šele čez nekai časa je žena zopet pričela pogovor.
»Nikari, Jurij.« je govorila s stresočim glasom, »tega ne prizadeni naši ljubi Materi Božji — da bi jo zbil doli z vrat — greh bi bilo. Ako bo morala Marija proč od nas. o Jurij moj, potem bo vzela tudi blagoslov s seboj. Ni zastonj zapisano pod podobo: »Nobenih težav in nadlog nam ni mar, Marija nad vrati nas čuva vsekdar.«
»E kai, prazna vera!« zamrmra mož.
»O moj Bog, Jurij.« zakriči žena, »ali si že prišel tako daleč? — Jurij, ne zameri mi, sedaj ti moram nekai povedati — že leto in dan me je kakor kamen tiščalo v srcu, zdaj pa je prišel čas, da ti odkrito povem, — Jurij, odkar prihajajo tuji gospodje, se je vse zelo izpremenilo pri nas; ti nisi več nekdanji ljubi in dobri Jurij; na Oospoda našega si pozabil, cerkve se ogibaš, kakor le moreš — ob nedeljah ostajaš 7. gospodo na gori rožni venec si pozabil in pol leta že nisi slišal nobene pridige več; — gospodarstvo zanemarjaš in se potepaš za negotovim zaslužkom. Posli delajo, kar se jim zljubi. Ako bi Jerneja ne imeli več. bi šlo vse h koncu. — Zdaj hočeš tuji gospodi na ljubo mater Marijo strgati s hiše — o Jurij, to se ne bo dobro končalo! — Jurij, ako čutiš še iskreno ljubezen do mene ---«
»Bodi pametna. Cilka, pametna!« jo prekine mož — tudi njegov glas trepeče — »kar delam, delam vse na ljubo tebi in otrokom; glej, saj sama veš, ,pri Ooričanu' ie bilo nekdaj največje in najbogatejše posestvo daleč naokrog, skoraj napol plemenitaši so bili Oo-ričani. Štari oče se je zadolžil — iaz moram zopet dvigniti posestvo — o Ooričanu morajo zopet enkrat govoriti, kakor nekdaj po vsej zgornji in spodnji deželi -— tebe morajo enkrat spoštovati kakor grofico. Tuji gospodie nam prinašajo dobiček; moramo zagrabiti, gledati moramo, da kar največ gospode pride sem gori; — imajo nekoliko drugačno vero, kajpada, a treba je pogledati skozi prste. Da le denar puste pri nas! Glej, Cilka, saj
bova Marijino podobo pozimi zopet lahko obesila nad vrata.«
»Jurij« jadikuje žena, »rajše greni beračit s teboi, kakor da bi za denar prodala vero, zatajila svojega Boga in našo ljubo Mater Božjo.«
»Ti pojdi beračit, jaz ne grem s teboj!« se razjezi mož.
»Jurij, moj mož, ali še veš, kaj si mi na večer najinega poročnega dneva obljubil?« dč žena mehko.
Mož buli s topimi očmi pred-sc. Ljubcz-njiva slika se poraja pred njegovimi dušnimi očrni. Kot novoporočenec pelje nevesto v spalnico. Prvič io globoko, prav globoko pogleda v oči in poljubi. Ona pa mu govori nežno in milo: »Jurij, moliva večerno molitev! Moli naprej!« On de nato s prosečim glasom: »Cilka, bodi tako dobra, moli ti naprej.« In ona moli:
Jezus moj jaz spavat grem nocoj.
angeljev deset naj čuva nad menoi.
dva ob vzglavju mojem,
dva ob vznožju mojem,
dva nai me odejeta,	•
dva naj me vzbudita,
dva nai mi pokažeta
pot do paradiža. —
Jezus Kristus, veliki Trpin.
ti Zveličar moj in božji Sin,
v svoje svete rane me zakleni.
lahko spavati bo meni.
Ti. Marija, plašč deviški razprostri kakor streho vrhu naju. k nama svete upri oči. čuvaj nani, čuvaj naju!
Primeta se nato za roke in si medsebojno obljubita, da bosta zvesta ostala Oospodu našemu in Mariji Devici.
Vsega tega se spominja Jurij. Dobri in hudobni duh se nekai časa borita v srcu nie-govem; toda Jurij se je že tako krčevito oklenil svojih ošabnih načrtov, da ga čisto nič ne gane glas vesti in moč ljubezni.
»Tako mora biti!« govori z surovini glasom sam s seboj.
»Jurij, potem te ne morem več ljubiti tako goreče, kakor doslej — nič več. Jurii!« šepne čena komai slišno.
Mož postane temnordeč v obraz. Rad bi nekai povedal toda vgrizne se v ustnice in divja iz sobe.
Drugo jutro je podoba Marije izginila iznad vrat.	(Dalie prili.)
— Nova mlekarna se je zgradila v Dupljah pri Tržiču. Urejena je po najmodernejšem načinu, kjer se bode izdelavalo surovo inasto in sir. Kmetovalci se za to organizacijo zelo zanimajo, ker vedo, da jim bode dona-šala veliko dohodkov. Res je z veseljem opazovati napredek mlekarstva na Kranjskem, ker že deluje čez osemdeset mlekarn v katerih se letos na milijone litrov mleka izdela. Kie ie bilo vse to še pred desetimi leti? Kmetovalci so se začeli buditi iz dolgega spania.
Zimski tečaji za stavbene obrtnike, to Je za zidarje, tesarje in kamnoseke, na c. kr. umetni obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično v ponedeljek, dnč 4. novembra. Vsak tečaj obsega tri zimske petmesečne t:ča)C. Obiskovalci se morajo izkazati s starostjo IN let. in učnim izpričevalom dotičnega obrta. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
St."42	Domoljub 1907	*	Stran 661
Razgled po domovini.
Cesar bolan. Naš cesar ie obolel na precejšnjem prehlajenju, ki je vsled starosti cesarjeve precej nevarno. Cesar se je prehladil na zadnjih vojaških vaiali na Koroškem. Zadnja poročila trdijo, da je cesarju boljše in tudi cesarjeva zdravnika upata, da bo cesarjeva telesna krepost kljub visoki starosti 77 let le premagala bolezen. Vročica je v ponedeljek zvečer ponehala, katar in kašelj pa trajata dalje. IV) dnevu je cesar še izven postelje. V ponedeljek je cesar tako, da ga ljudje niso videli, iz svoje šobe v Schönbrunnu opazoval ljudi, katerih se na tisoče zbira okolu cesarjevega gradu, pričakujoč vesti o cesarjevi bolezni. Ikig nam ohrani vladarja še mnogo let, da se ne izpolnijo želje sovražnikov Avstrije!
Naš »Listek«. Z današnjo številko smo pričeli priobčevati daljšo povest tirolskega ljudskega pisatelja Reimmichla: »Sreča in vera«. Hrabro in verno tirolsko ljudstvo nam riše pisatelj s tako živimi barvami, da se ni mogoče ubraniti njihovemu globokemu vplivu. Ganljivo nam kaže srečo življenja po veri in nesrečo njega, ki odpade od prave vere. Prepričani smo, da bo ganljiva in globoka povest ugajala »Domoljubovim« čitateljem. — Obenem s to daljšo povestjo bomo prinašali krajše izvirne povestice, slike in črtice. Tako bo ustreženo njim, ki žele daljših povesti in onim, ki ljubijo krajše stvari. — Kdor ima kak dober nasvet glede našega »listka«, naj ga naznani uredništvu. Upoštevali bomo vsak dober nasvet, v kolikor bodo dopuščale naše moči in obseg lista.
Mnogo škode je napravila po raznih krajih naše dežele povodenj, ki je nastala pretečem teden vsled velikega deževja. Ljubljanica je poplavila Barje in prišla v mnoge hiše. naredila je ogromno škodo na polju. Ljubljanski magistrat je ubogim Bartenom poslal nekaj živil. — Veliko škode je napravila voda v 2e-limljah, Stari Loki, tržiški okolici in po Notranjskem. Izstopila je tudi Sava in povzročila škodo okrog Dolskega. Laz in Kresnic. — Državni poslanci se bodo gotovo zavzeli pri vladi, da vsaj nekoliko pomore po povodnji oškodovanim prebivalcem.
Ljubljanski župan Hribar prične izdajati v kratkem nov liberalen časopis, ki bo prihajal vsak teden po enkrat na svetlo. S tem listom hoče »farbati« Hrvate v državnem zboru, ki obsojajo ostudno pisavo »Slovenskega Naroda«. Hribar je zelo »prefrigan«. Osnoval si je nov list, v katerega bo bolj pohlevno pisaril, kar bo umazanega in surovega, bo oddajal pa v »Narodu«. Tako bo služil dvema gospodoma: dr. Tavčarju v Ljubljani in hrvaškim državnim poslancem na Dunaiu.
Na cesarski Dunaj! Katoliški možje slovenski! V dneh 16. do 18. novembra t. l.j se bo vršil na krščansko-socialnem Dunaju, vefik vseavstrijski katoliški shod. Slovenci! pri tem ne smemo zaostati. Pohitimo na cesarski Dunaj, v to veliko svetovno mseto, ki tako pogumno dviga zastavo krščanstva in ki je s svojim napredkom vsem sijajen vzgled, kako pri volitvah volimo na čelo občinskih uprav samo krščanske može. Ondi bomo dobili novega poguma za daljne boje. Zato, komur le sredstva dopuščajo: na Dunaj na vseavstrijski katoliški shod! V Ljubljani se je osnoval poseben odbor, ki priredi poseben vlak Slovencev iz Ljubljane na Dunaj. Vožnja bo za polovico znižana in bo veljala samo okolu 16 kron za tja in nazaj. Iz Ljubljane se odpeljemo v petek, 15. novembra zvečer.
Nazaj grede bo dovoljeno, da izletniki na poljubni postaji izstopijo in se z drugim vlakom vrnejo v domovino. Preskrbljeno bo, da se vozimo tako, da oni del železniške proge, katerega prevozimo pri vožnji na Dunaj ponoči, vidimo nazaj grede podnevu. Kdor se namerava udeležiti, naj se takoj odloči. Naši župani, občinski odborniki, društveni odborniki, Vas v prvi vrsti vabimo, dobrodošel je pa vsak slovenski katoliški mož! Slovenski mladeniči, tudi Vam bo dobrodošel ta vele-podučni izlet Odbor bo poskrbel, da si vse zanimivosti, ves napredek, ki ga je doživel Dunaj pod krščansko - socialnim gospodarstvom temeljito ogledamo. Dobri vodniki pri nam bodo naši vrli katoliški akademiki. V 1-1 dneh moramo javiti število udeležencev in ako bo sploh mogoč poseben vlak. Zato je treba v vsaki občini živahno poagitirati. Iz vsake občine naj gre par veljavnejših mož! Do 30. oktobra sprejema naznanila uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Najbolje je, da se vsak udeležnik naznani po svojem župnijskem uradu. Sedaj še nobenemu udeležniku še ni treba nič plačati. Kadar bo od župnijskega urada sprejel vožno karto, bo plačal. Zadoščajo tudi naznanila na dopisnici naravnost na uredništvo »Slovenca«. Večina udeležnikov bo vstopila v vlak v Ljubljani, Goričani se lahko pridružijo na Jesenicah, Korošci pa na koroških postajah do Celovca. Slovenci na Dunaj ! Pokažimo, da tudi naš narod hoče so-odločevati ! — Pripravljalni odbor.
Na sv. Višarjih se ie končalo na rožen-venško nedeljo romanje za letos. KHub skrajno neugodnemu vremenu — lilo je kakor iz škaia — se je nabralo romarjev skoro za polovico cerkve. V letošnjem letu se je bralo vseh sv. maš 697, in sicer petih 54, z blagoslovom 194, in tihih 449. Tujih duhovnikov je bilo tu 131, pridig nemških 28 in slovenskih 42, obhajan-cev ie bilo 20.600.
Rešitev kmečkega stanu. Pred tedni je zboroval na Štajerskem v Ausseju važen kmečki shod, na katerem je bilo več državnih poslancev nemških, izmed slovenskih je bil navzoč g. Orafenauer iz Koroškega. Sprejeli so se za kmečko vprašanje jako važni sklepi, katere bodo skušali poslanci izvesti v državnem zboru. Tudi naši slovenski poslanci so v »Kmečki zvezi«, ki obstoji v državnem zboru. Z veseljem bodo delovali na to, da se uresničijo na shodu v Ausseju sprejeti sklepi, ki jih tu navajamo: Da se vzdrži kmečki stan- in občno korist brani redno kmečko gospodarstvo je treba nemudoma delati z vsemi sredstvi, da ostane kmetom toliko ljudi, kolikor jih potrebuje za delo. Kot pripravna sredstva naj služijo: 1. Ljudska šola se naj na deželi tako uravna, da bodo otroci dobili veselje in ljubezen do poljedelstva, in da se bodo v ljudski šoli naučili za gospodarstvo potrebnih reči.
2.	Treba je skrbeti, da se več ko mogoče poslom omogoči, ustanoviti si svoj lastni dom. To se lahko zgodi, če se dovolijo ustavne udobnosti za delavska stanovanja na deželi.
3.	Za posestnike in za delavce na kmetih naj se takoj uvede zavarovanje za starost in onemoglost. 4. Prej ko mogoče se mora določiti, da se posestva pri sprejemanju od stari-šev cenijo le po čistem donesku. 5. Da ne izgube posestva vse vrednosti, je treba kmečke pridelke varovati s primerno eolnino. 6. Kmečko zadružništvo naj se odločno podpira. 7. Kmečkim delavcem nai se olajša službovanje pri vojakih. 8. Mladoletnim ljudem naj ne bo dovoljeno iti v službo ali iz nje brez dovoljenja starišev ali varuhov.
Slovenska krščanskosocialna zveza v Ljubljani je pričela v torek s predavanji v »Unionu«. Mestni kaplan šentjakobski g. Hy-bašek bo pričel s poukom češčine.
»Slovenski Gospodar« piše o štajerskem liberalnem učitelistvu: Naše liberalno učiteljstvo ima natančen program, kako jc treba ubijati »klerikalnega zmaja«, dobro vé, kako je treba širiti liberalizem , da prej pride do ločitve cerkve od šole, toda kaj je treba storiti, da se ne bo širilo narodno odpadstvo med učitelji in da ne bo napredovalo ponemčevanje naših ljudskih šol, o tem pa ne slišimo ničesar ne na njihovih zborovanjih, ne iz njihovih listov. Ali v narodnem oziru liberalno učiteljstvo pri šoli ne zahteva prvenstva?
Slovenska krščanskosocialna zveza za Štajersko poziva svoja društva, da začnejo sestavljati zimski program za notranje društveno delovanje po zimi. Ona društva, ki še niso odrajtala društvenine za zvezo, prosimo, da to kmalu store. Za zvezina društva priredimo letos vsaj dva socialna kurza.
Iz katoliške cerkve je izstopila gospa Marija Schlosser, soproga nadporočnika in nečakinja slovenskega deželnega poslanca g. Ivana Kočevarja.
Starišl, pazite na svoje sinove-dijake ! V zadnji številki našega lista smo opozorili katoliške stariše, naj pazijo na svoje sinove, ki so na gimnazijah in drugih višjih šolah, ker so v nevarnosti, da izgubijo'vero in zabredejo v razuzdano življenje. Da smo imeli prav, potrjuje liberalni »Narodni List«, ki širi med dijake protikatoliški duh in ki v svoji zadnji številki takole piše: »Naše dijaštvo je in ostane po svoji ogromni večini neodvisno, samostojno. Iz tega sledi, da je v šolah večina takih dijakov, ki hočejo biti neodvisni od božje postave, neodvisni od katoliške cerkve ali kratko rečeno, ki so liberalni. Zatorej, stariši, pazite na svoje sinove-dijake!
Velikodušnost hrvaških delavcev v Ameriki. Konzul Zedinjenih držav severoameriških dr. George M. Hotshik je pripovedoval uredniku »Trščanskega Lloyda«, gospodu Franu Kučiniču, o nastopnem dogodku: V mali gorski vasi Javorje (pošta Poljane) na Gorenjskem je živel slovenski kmet Matija Mesak s ženo in šestero malih otrok. Slabe gospodarske razmere in slabe letine so zadolžile njegovo posestvo za K 2400. Ta svota je bila vknjižena na njegovo posestvo. Kaj je hotel siromak, odločil se je za Ameriko, kjer si je nadejal toliko zaslužka, da poplača ta dolg. in potem bi se povrnil zopet domov. Vkrcal se je v Trstu in dospel v New York. Od tu je odpotoval z železnico v Rock Springs, Uris, (država Wyoming). Tam je res dobil takoj delo kakor delavec v nekem premogovniku. Ali že po treh dneh se je siromak ponesrečil v rudniku in izgubil svoje življenje. Hrv. delavci v Rock Sprigsu so dostojno pokopali svojega tovariša Matijo Mesaka. Ker pa so vedeli, da je pokojnik zapustil v domovini vdovo in šestero nedolžnih otročičev, so nabrali med seboj 80 dolarjev (400) kron in so ta denar poslali vdovi Mesakovi v Javorje na Kranjskem. Ta denar naj bi vsaj za prvi čas prehranil ženo in otročiče. Ali kaj se je zgodilo? Ko so upniki pokojnikovi doznali. da je vdova dobila rečeni denar, so pritisnili nanjo in jej istega zaplenili do zadnjega novčiča. To je bil hud udarec za ženo in otročiče. Ko pa so hrvatski delavci v Rock Springsu izvedeli, kaj se je dogodilo, so posegnili zopet v svoje žepe in nabrali iznova 296 dolarjev 60 centov (1554 K) ter so izročili ta denar superintendentu dotič-
nega društva v Rock Springsu s prošnjo, da i:aj ga pošlje ua amerikanski konzulat v Trstu, ki naj dobljeni denar uporabi, oziroma ga naloži tako, da ga ne bo mogel nikdo odvzeti ženi in otrokom. Denar naj naloži v kaki banki. Amerikanski konzul g. Oeorge M. Hot-sltik je prejel bankovni ček za 296 dolarjev in 00 centov ter ga zameni! za 1554 K. Na svoje stroške se je odpeljal v Javorje, vzemši seboj kakor tolmača g. Kmeteca, glavnega zastopnika v Ljubljani parobrodarskega društva »Av-stro-Americana«. V Javorju je obiskal vdovo pokojnega Matije Mesaka in jej priobčil vzrok svojega prihoda. Ta vest je izvabila vdovi tople solze hvaležnosti, a nedolžni otroci so začudeno opazovali konzula. To je bilo 12. nt. m. V minolem tednu je bil konzul zopet v Škofji Loki. Uredil je končno naložitev rečene svote na korist vdove in otrok pri tamkajšnjem okrajnem sodišču z določbo, da se ima otrokom vsake tri mesece izplačati 300 K (100 K za vsaki mesec), in to skozi pet iet, dokler vsako dete ne dovrši petnajstega leta in si more služiti kruh. Konzul M. Hotshik se je minoli torek vrnil iz Škofje Loke v Trst vesel in zadovoljen, da je uredil stvar. Hvalil se je, da je bil v siromašni ali čisti hišici na Gorenjskem. Tudi je konzul izrazil svoje največje začudenje in pohvalo na plemeniti velikodušnosti hrvatskih delavcev v Zedinjenih državah, katerih mišice in znojila lica morajo vsled nemilih politično-gospodarskih prilik v svoji domovini delati v daljni tujini in skrbeti za življenje svoje in svojih milih v dragi domovini. Slava našim hrvatskim delavcem v svobodni zemlji severo-ameriške unije!
—	C. kr. popotni pouk v pletarstvu in vr-boreji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani. Po predlogu ravnateljstva c. kr. umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani, vodstva c. kr. vzorne delavnice za plctarstvo na Dunaju in po želji nekaterih občin, oziroma lokalnih komitejev ob Savi, ugodilo je ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 24. julija 1907 št. 29604, da se pletarski oddelek na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani opusti in se izpremenj v popotni pouk z glavnim sedežem v Ljubljani in podružnicami v Dolskem in v Dolu, pozneje pa tudi v Šmartnem pod Šmarno goro. kjer naj se pouk od novega leta 1908 prične. S to izpremembo ustregla je vlada v dotičnih krajih že dolgo gojenim željam. Vodstvo vsega pletarskega pouka je poverjeno c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaju; njen zastopnik za osrednjo Kranjsko je pa bivši delovodja pletarskega oddelka na c. kr. umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani, g. Josip Daran. Pouk v Dolskem in v Dolu se prične ta teden in bode v začetku 3 dni v Dolskem in 3 dni v Dolu. V tečaj se bodo sprejemali: a) redni učenci, b) izvanredni učenci, c) šolo obvezni dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike in domače delavce.
—	Zena umorila tri otroke in sebe. 0
tem se nam še poroča iz Trbovelj: Trboveljci smo vajeni vsakovrstnih presenečenj. A take groze še nismo občutili kakor v četrtek zjutraj. Raznesla se je namreč ob 7. uri strašna novica, da je žena lesnega paznika Jurija Naglava, 251etna Rozalija, z britvijo prerezala vrat svojim trem otrokom, nazadnje pa še sebi. Vsi so bili takoj mrtvi. Zena, ki je pet let omožena, že dolgo ni bila duševno normalna. Zlasti zadnje tri mesece je bila vsa zamišljena. A da bo to končalo tako žalostno, ni nihče mislil. Mož je šel zjutraj ob šestih na »šiht«. Z ženo sta se prijazno poslovila. Čudno se mu je zdelo samo to, da se je bolj praznično oblekla. Otrokom, starim od devet mesecev do pet let je dala še zajtrkovati. Potem pa je vzela moževo britev in izvršila grozno dejanje. V hiši ni bilo nikogar razen nje in
otrok. Njena mati je ravno molzla v hlevu, tudi njen oče se je mudil zunaj; nesreča se ni dala preprečiti. Pretresljivo je bilo gledati zaklane otročiče in mater na skupnem odru. Trumoma so prihajali ljudje gledat strašni prizor in molit. Pogreb nesrečnih žrtev se je ob velikanski udeležbi vršil danes zjutraj. Nobeno oko ni bilo suho ob toliki tragiki.
V glavni odbor za osuševanje ljubljanskega barja v skupinah 1 do 9 so izvoljeni in sicer so odborniki: Jurij Marenče, Ljubljana, Franc Švigelj, Ljubljana, Janez Kane, Pod-Ziuianje Gorice, Franc Remškar, Log, Karol Mulley, Vrhnika, Mihael Jerina, Blatna Bre-zovica, Anton Kobi. Breg, Anton Svete, Torniseli, Janez Štrumbelj, Studenec in Jožef Jamnik, Pijava Gorica. Namestniki so: Jožef Plankar, Ljubljana, Anton Paznik, Podsmre-ka, Franc Novak, Vič, Anton Alič, Notranje Gorice, Franc Ogrin Bevke, Matija Jerina, Goričica, Janez Mavc. Tomišelj, Matija Men-cej. Studenec in Janez Babšek, Srednja vas. Virilisti v odboru so: Janez, Berta in Oskar Kosler, dr. Jožef Kosler, grof Frvin in Ana Auersperg, Karol Kotnik. Franc Galle, Južna železnica iu ljubljanska okolica, ki jo zastopajo inž. Hanuš in Matko Prelovšek.
Zupanom občine Št. Peter ua Krasu je bil dne 6. oktobra (in sicer že v tretjič) izvoljen gospod Frančišek Margon iz Trnja št. 35. Svetovalci so gg.: Penko Matija, posestnik v Gradcu; Franc Križaj, tovarnar v Št. Petru; Šabec Ivan, posestnik v Selcah; Krnel Anton, posestnik v Radohovi vasi; Smerdel Pavel, posestnik v Petelinjah; Zele Franc, posestnik v Klenku; Vadnjal Ivan, posestnik v Nemški vasi in Cesnik Anton, posestnik v Palčji. Vsi so odlični in vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
Župnijski izpit so pred tednom dovršili naslednji čč. gg.: Jane Ivan, župni upravitelj na Colli; Kocchler Viktor, mestni kaplan v Trnovem-Ljubljana ; Medved Janez, kaplan na Dovjem: Ocepek Jožef, kaplan v Ceinše-niku; Perjatelj Jernej, župni upravitelj v Pod-kraju; Smolej Rihard, kaplan v Železnikih; Sušnik Matej, župni upravitelj v Rovtah; Švi-geli Josip, ekspozit na Vrhpofju; Trškan Štefan, kaplan v Prečini; Vidmar Frančišek, mestni kaplan v Krškem; Vole Alojzij, kaplan v Sniarji ; Zevnik Mihael, mestni kaplan v Idriji, Zorko Frančišek, mestni kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
Iz Lesec. Devetindvajset Leščanov z županom na čelu je izročilo železničnemu načelniku protest proti napisu »Lees- Lesce«, ker žali Slovence nemški napis na prvem mestu.
Hribar - Lenarčičeva politična zveza. Iz raznih krajev nam pošiljajo zadruge vabilna pisma, s katerimi vabi Lenarčičeva »Zadružna zveza brez zadrug« razne posojilnice, mlekarne in konsumna društva, da naj pristopijo. Niti ena zadruga še ni odpadla vsled teh vabil od nobene stare zveze, in naši ljubi svedrci pošiljajo »Pristopnice« namestil g. Lenarčiču — uredništvu »Slovenca«. Tudi od celjske zveze še ni pristopila nobena zadruga kolikor je nam znano. Vemo pa za mlekarne in posojilnice, da se nc podajo v politično špekulacijo ljubljanske gospode. Politična stranka lahko propade brez vsake škode a denarni zavodi in gospodarska društva so resne stvari, in vsakdo sj bo desetkrat premislil, preden bo ž njimi skočil v tcino. Ker starih ne dobe, snujejo nove. Prošlo nedeljo so ustanovili proti Vipavski vinarski zadrugi nasprotno vinarsko zadrugo. Ravno tisti ljudje, ki so najhujše preklinjali izborno Vipavsko vinarsko zadrugo in so gromovito aplav-dirali dr. Tavčarju, ko je prišel na Vipavsko, f-V?.1" ,vse svedrce pohrusta in uniči, ravno tisti ljudje so zdaj sami izprevideli, da zadružništvo zmaguje. Ker hočejo propadli libera-
lizem na Vipavskem spraviti zopet na berglje, so osnovali svojo liberalno zadrugo. Fna nii-mara nič več. Vrhniške tri numare so postale — ničle.
Kaj je s stolpom cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Pretekli teden se jc vršil komisijo-ncliii ogled stolpa cerkve sv. Jakoba. (Consta -tirale so se razpoke in da se ie samostojno stoječi stolp vsedcl, ne da bi sedaj pretila kaka nevarnost. Zabeležil se je natančno sedanji tiivcl ter se bo čez nekaj časa pogledalo, \ koliko in ali sc bo sploh v dotičnem času stolp šc kaj vsedcl. Od takratnega izida bode odvisna stolpova usoda.
Ustanovitev lastne župnije. Zupljani v št. Vidu pri Lukovici delajo na to, da bi dobili lastno faro. Ta želja se jim tudi kmalu uresniči. ker imajo že dve tretjini i>otrebnega kapitala nabranega. Prav tako! Pogum velja!
—	Shod kranjskih perutninarjev. Shod kranjskih perutninarjev se bo vršil 27. t. ni. ob Ki. uri dopoldne v tukajšnjem »Mestnem domu«.
—	Državna podpora. Za vodnjak v Zago-liču pri Colli je država dovolila 2450 K.
n Iz Loškega potoka. Pretekli teden veli-kanskai povodenj. kakoršne ne pomnijo od leta IH59. Vasi Retje in Travnik so skoro pod vodo. Zelniki in njive s peso in repo in drugimi sadeži so preplavljeni. Voda je stala šest dni. Pri Retjah in Travniku so nastala cela jezera. Kakor je velika škoda kmetovalcu, veitdar iKigled na omenjeni jezeri je veleza-niniiv, zlasti ono pri Travniku. Dolgo je do pol ure hoda in obdano od višjih hribov, deloma pa ono oklepa vasv malem loku. Ilavi švigaio ix» prostornih jezerih, mladina se zabava in veseli, čeravno kakemu prenavduše-nemu sc primeri neprostovoljna kopelj. Ljubitelji zabave že gruntajo. kako bi zamašili požiralnike, da bi prelepa jezera še ostala. Kmet pa tarna; baš ko bi imel spraviti sad svojega truda, pa mora gledati, kako mu gnije zelje, pesa in drugo. Poslanec Jaklič je prihitel semkaj, da vidi nesrečo in izposluje pomoč prizadetim. No, ali res vidite Jakliča samo ob volitvah?
Veselo gibanje se je pričelo med tržaškimi in istrskimi katoliškimi Slovenci. Ustanovili si bodo tiskovno društvo in izdajali pozneje tudi svoj časopis, ki je zelo potreben. Vlada je že |x>trdila pravila novega društva. Tržaška »Edinost« se radi tega koraka silno jezi. ker ve, da bo z novo organizacijo prišlo novo življenje med krščansko ljudstvo, katero sedanji liberalni voditelji izrabljajo pod krinko narodnosti samo pri volitvah. Ljudstvo je začelo spoznavati polagoma svoje vsiljive »voditelje« kakoršni so Mandič, Spinčič, dr. Ry-bar in to navdaja te može s strahom. Odtod tudi solze, ki jih pretaka hinavska »Edinost« nad takozvano »slogo«, ki baje vlada v Trstu in po Istri. Liberalni voditelji naj bodo prepričani, da ne bodo ubijali katoliški možje narodnosti, ker so možje katoliškega prepričanja mnogo boljši narodnjaki nego liberalci, ki se, če bolje nese, združijo tudi z Lahi ali Nemci proti katoliškim Slovencem. Kam so privedli tržaški liberalci ljudstvo, nam dokazujejo Ricmanjc. Drugih riemanskih razmer ne maramo in zato gremo preko liberalcev na delo za krščansko ljudstvo.
Slovenski liberalci se ogrevajo za »svobodno šolo«. Agitacija za tako brezversko šolo izhaja izMramasonskih lož, ki so izdale sledečo okrožnico: 1. Občinski predstojniki in svetniki (koder gospodarijo liberalci in socialisti) naj začetkom vsakega šolskega leta opozorc stariše, da naj osvobode otroka od veronauka. 2. Vsak protiklerikalni občinski svet naj na svojih šolah nastavlja samo take učitelje in učiteljice, ki so vzgojeni na za-
vodih, na katerih se verouk ne poučuje. 3. Na šolah se naj jx>gosto prirejajo jiosvetne slovesnosti, h katerim se naj f>ovabijo tudi stariši. 4. V občinske svete se naj volijo samo protiklerikalni možje. 5. Šolska darila se naj dajejo samo takim učencem, ki se nečejo učiti krščanskega nauka. 6. »Veliki Orient« bo delal na to, da se jx>vsod ustanove samo šole brez verouka. — Podobno okrožnico, seveda avstrijskim razmeram prikrojeno, je izdal »rdeči« dvorni svetnik baron Hock, ki se poteguje posebno za to, da se otroci ne bi udeleževali verskih vaj. Za to načelo se je izrekla »Zveza slovenskih učiteljskih društev« in — član »Jugoslovanskega kluba« krščanski demokrat Ivan Hribar.
Socialni demokratje se vedno ustijo, da hočejo pomagati delavstvu. V resnici pa mora nositi delavstvo ki varuje socialističnim voditeljem težko prislužene krajcarje v skupno blagajno iz katere plačujejo prav bogato rdeče voditelje, da hodijo po shodih, se vozijo v drugem razredu po železnici ter dobro jedo in pijejo za delavske žulje. Ubogo zapeljano delavstvo ne vidi judovskih voditeljev, ki z njegovim denarjem bogaté. Medtem, ko slepe delavce s trditvijo, da je kat. cerkev njihova sovražnica, da izženo iz nje delavce, pa sami za delavske groše kupujejo krasne palače. Nedavno so kupili socialni demokratje v Pragi palačo grofov Kinskih za en milijon in 200.000 kron. V tej palači bodo imeli uredništvo svojega dnevnika in prostore za organizacijo. Mesto, da bi s tem denarjem poboljšali delavcem plače, pa kupujejo za milijone palače.
Slovenska šola v Trstu. Z Dunaja smo dobili poročilo, da je podržavljenje slovenske šole v Trstu gotova stvar. »Slovenski Narod« je zadnjič nainigaval, kakor da bi bila to zasluga slovenskih liberalcev, češ, da so podržavljenje slovenske šole v Trstu stavili v |)ogoje, pod katerimi so opustili nujne predloge proti volivni reformi. Morda so liberalci res stavili kak tak pogoj. Beck se je morda navidezno celo nekoliko upiral, pristal je pa lahko nanj. ker je že mnogo prej poslancem Spinčiču, dr. Šusteršiču in Kramaru dal zagotovilo, da vlada slovensko šolo v Trstu po-državi. Liberalci so tako stavili pogoje, za katere izvršitev je vlada že dala besedo zgoraj imenovanim poslancem. Tako tudi podržavljenje slovenske šole v Trstu ne spada med zasluge naših liberalcev!
Ljubljansko barje je bilo pretečeni teden poplavljeno vsled nastopa Ljubljanice in drugih voda na barju. To je dalo »Narodu« povod, da je grdo napadel poslance S. L. S„ kakor bi bili oni vzrok, da se do sedaj še ni pričelo to delo, ako ne bi bili liberalci s svojo nerodno obstrukcijo preprečili delovanje deželnega zbora". Vsem je še dobro v spominu, kako so Hribar in njegovi tovariši z bobnom, lajno in kravjim zvoncem preprečili, da ni prišlo ljudstvo do svojih pravic v deželnem zboru. S. L. S. se je že davno zavzela za to pre|X>trebno osuševanje, a liberalci, ki so imeli in imajo še večino v deželnem zboru z Nemci, so to delo ovirali, sedaj pa zavračajo krivdo na naše poslance. Toda barjani dobro poznajo Hribarja in njegove trabante in jim ne verujejo. Resnica, kakor smo poizvedeli iz zanesljivega vira, je glede osuševartja barja tale: Minoli ponedeljek, 7. t. m. je zborovala komisija za osuševanje Barja, sestavljena iz zaupnikov vlade, deželnega odbora, glavnega močvirskega odbora in ljubljanskega mesta. Presojale so se došle prošnje kompetentov za stavbeno vodstvo in odbor je naprosil delegata poljedelskega ministrstva, dvornega svetnika Markusa, da ukrene vse potrebno, da prevzame ta prevažni posel tehnik, da se bodo mogla takoj razpisati dela, ki so preračunana na 4,260.000 K. Istotako se je raz-
pravljalo o dopisu na mestni magistrat v zadevi mostov, ki se imajo vsled poglobljenja struge Ljubljanice na novo napraviti. Zanimalo bo gotovo vsakega, kako je ta komisija, ki ima izvršitev osuševanja Barja, sestavljena. Poljedelsko ministrstvo zastopa dvorni svetnik Markus, deželno vlado vladni svetnik La-schan, ki je tudi referent in stavbeni svetnik Paulin. Deželni odbor zastopajo: deželni glavar pi. Detela, deželni odbornik Povše, deželni stavbeni svetnik Klinar. Olavni močvirski odbor njega načelnik, nadinženir Jos. Lenarčič, mesto ljubljansko pa svetovalec Šubic. Tej komisiji predseduje deželni predsednik in vsa opravila stekajo se pri deželni vladi, kier bo tudi pisarna osrednjega odbora vsega osuševalnega dela. Ko nastopi sfavbeni vodja svojo službo, ukrenilo se bo vse za takojšnji razpis vseh del tako, da se bo z novim letom 1908 že vršilo veliko kulturno delo, ker zadeva glede v to potrebnega denarja je z ministrstvom in prizadetimi faktorji že popolnoma dogovorjena in dognana in se prično z januarjem I. 1908 že vplačila na pet let razdeljenih obrokov-vplačil državnega, deželnega prispevka, kakor tudi onega, ki prispevajo prizadeti, to je Barjani in mesto ljubljansko.
Zdaj je pač dovolj jasno, kako je z Barjem. Edino zasluga S. L. S. v kranjskem deželnem zboru je, da se je dobil kredit 4,260.000 K za osuševanje ljubljanskega barja, na drugi strani pa skoro izključno zasluga deželnega odbornika, člana S. L. S., Povšeta, da se je zadeva sploh spravila v tir v sporazumljenju z vlado in z vsemi ostalimi merodajnimi in prizadetimi faktorji. Lahko rečemo jasno, in se nobenega dementija ne bojimo, da, ako bi ne bilo Povšeta, bi osuševanje Barja ostalo, kakor pravi »Narod«, lahko še sto let — problem. Širokoustnemu Hribarju pa se je tudi to pot ponesrečilo naše vrle poslance očrniti pred ljudstvom. Madež ostane na njem in njegovih liberalnih tovariših. , Velika nesreča radi narasle vode. 8 ljudi utonilo. O tem se nam še poroča: Dné 19. t. m. se je odpravljalo kakih 15 kočevskih ko-stanjarjev na Dunaj kostanj peč. Pri Lienfeldu okraj Kočevje, je pa voda radi nalivov tako narasla, da jc tekla čez most. Ljudje ne vedoč, če bi se vrnili, ali pa sc kljub veliki nevarnosti podali čez most, so se naposled odločili za slednje. Kakih šest drugih oseb, ki tudi niso mogli preko vode in pred mostom čakali, se jim je pridružilo na voz, češ, da bo ta potem težji. — Ko so prišli že skoraj na drugo stran, je pa deroča voda izjx)dnesla konje ter potegnila vse skupaj za seboj. Utonila sta dva konja ter — kolikor dozdaj znano — osem oseb. Med temi je tudi voznik. Kajfežov hlapec iz M ravnega. Rešena je tudi neka ženska. Dosedaj so spravili na suho dva mrtva moška in konje. — Ponesrečenci so drago plačali svojo lahkomišljenost. Žalostno je, da jih je na poti za zaslužkom dohitela smrt. Utonili so: Jožef Žagar, Uršula Briški, Anton Ožanič, vsi iz Ajbelja pri Banjaloki, Franc Vončina in neka ženska iz Novih Laz (Hinterberg) in hlapec g. Kajfeža iz Mrave. Rešil je pa Mihael Curi iz Ajbelja, ki je, predno je voz šel pod vodo, skočil iz voza, tri potnike. Rešeni so torej: Mihael Curi, Jožef Dravič, Matija Curi, Jožefa Briški in še dva druga.
Na Igu bodo v kratkem času občinske volitve. Liberalci z županom Zdravje in oklofutanim Grbecem se že pripravljajo. Somišljeniki pozor! Poskrbimo, da temeljito obračunamo ob sedanjih volitvah z liberalci na Igu. Skoro po vsem Kranjskem so že pometali iz odborov prijatelje francoskih frama-sonov. Ali bomo na Igu še dalje prenašali njihovo gospodstvo! Prepričani smo, da bodo naši vrli Ižanci, ki so se še vselej izkazali, kadar je bilo treba nastopiti proti liberalcem,
kot en mož glasovali za somišljenike S. L. S. Vsi do zadnjega moža na volišče in zmaga bo na vsej črti naša.
n Iz Logatca. Zapustili so nas, naš nepozabni ljubljenec gospod Ignacij Zaplotnik. Ne bomo naštevili njihovo skrb in trud za nas, ponižni ne mara hvale, le toliko povemo, da so nas vzdignili iz teme, da smo vsaj deloma otresli tisti nesrečni strah pred gosposkimi klobuki, in zato so bili liberalnim mogočnežem rtn v peti. Seda jimamo novega gospoda, novega mašnika iz Loža. A svojo krepko besedo na prižnici so se nam precei prikupili in tako nam bo vsaj nekoliko nadomeščena bridka izguba. Vam, gospod Ignacij, želimo, naj Vas tudi ondi čuva Marija, da Vas še kedaj vidimo vesele v naši sredi!
n Shod pri Sv. Trojici nad Cerknico. V nedeljo, dne 6. t. m., popoldne se je vršil javni shod pri Sv. Trojici nad Cerknico, na katerem je poročal državni poslanec Gostinčar o delovainju državnega zbora in o raznih domačih potrebščinah. Zborovalcev, ki se jih je vkljub hudemu nalivu zbralo nad sto, so pazno sledili govoru in pritrjevali živahno. Na shod je prišel tudi neki liberalec »Petek«, ki je hotel motiti shod z izjavo, da je sedanji župnik storil vnebovpijoči greh, ker je pobiral biro za celo leto, ko je vendar šele malo časa v fari. No, mož jo je skupil. Gospod župnik mu je pojasnil, da bire ni pobiral le zase, marveč tudi za prednika, ki mu bode moral oddati njegov del. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo proti »Petku«, ki je lahko spoznal, da pride za njegovo mogočnost gotovo pravi petek. Ko je nato še Gostinčar pokazal zbranim nedoslednost in neumnost pa tudi laži liberalcev, je gospod predsednik shodu župnik Brajec zaključil lepi shod. — Velikanski naliv je pač zabranil ogoromno udeležbo. Ljudje niso mogli čez grape, niapolnjene z vodo, k Sv. Trojici, vkljub temu je bil shod dobro obiskan. Izrekla se je zaupnica poslancem Gostinčarju, dr. Žitniku, dr. Šusteršiču in celemu »Slovenskemu klubu«. Zborovalci se odšli zadovoljni domov.
n Iz Knežaka. Vsled zadnjih nalivov dežja so se odprli vodni hudourniki v hranih hlevih in hišah vasi Koritnice in Bač. Njive pri Koritnicah na Baču in Knežaku so že nad sedem dni pod vodo. Jesenski poljski pridelki so skoro popolnoma uničeni. Krompir, ki so ga ljudje v hramovih spravili, je tudi uničen, ker ga niso mogli pravočasno rešiti pred vodo. Od Knežaka do Bača ni mogoče priti po kkrajni cesti, kaj tivoda stoji nad dva do tri metre globoka nad cesto. Skozi sredino vasi Bač, Leče od Koritnice je pravcata reka; ljudstvo je nastavilo debele tramove čez vodo, da jim je mogoče od hiše do hiše priti. Med Bačem in Knežakom se ti razprostira podoba velikega jezera, ki sega do zagorske meje. Ljudstvo trpi veliko škodo, osobito ker ne bo imelo prašičje hrane, primoran bo prašiče prezgodaj pod ceno prodajati, enako bo manjkal tudi živež za ljudi, ker je toliko krompirja uničenega. Ljudstvo že ne pomni take povodnji nad 50 let. Gospodje državni poslanci se naprošajo, na pristojnem mestu prositi državno podporo za ponesrečence. — Dne 8. t. m. se je na Juršičah 74 let stara posest-nica Marija Zadel obesila, ker jej je um opešal, po sodbi sodnijske obdukcije.
Nova knjiga : Anton Medved, Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Ljubljana 1907. Založila Katoliška Bukvama. Pred nekaj leti se ie igrala ta žaloigra na ljubljanskem odru, vsi slovenski listi so bili takrat polni hvale in priznanja. Letos se bo igra zopet uprizorila v Ljubljani in upamo, da bo častno uspela, posebno, ker jo je pisatelj znatno izpopolnil, ter prikrojil tudi za ljudske odre. Ravno to je. kar dramo tako odlikuje; ljudskih iger nam manjka; kar jih imamo 80
/c obrabljene, ker jih je treba pogostokrat igrati. Poleg tesa ima drama zelo zanimivo zgodovinsko ozadje, vrši se za časa kmečke vojske I. 1573, v oni za slovenskega kmeta tako žalostni dobi, k<r je Jošt Turen premagal pri Brežicah upornike in za vselej zadušil kinetske punte. Dejanja se vrše na Kaki na Dolenjskem in so v tesni zvezi z glavnim kmečkim gibanjem, ki ga je vodil »Kmečki kralj« Gubec. Brez dvoma se lx) žaloigra jako priljubila in bo dosegla lepe uspehe. Ker se ix> vprizorila drama meseca novembra t. 1., v gledališču, oddaja založništvo na željo pesnikovo izvode, ki se naroče in plačajo pred koncem meseca novembra t. I. po skrajno nizki ceni K 2.50 za elegantno vezan izvod. — S prvim decembrom pa stopi prava cena K 3.50 Z občnega zbora »Katoliškega političnega društva« v Radovljici.
G. tajnik Mat. Mrak poda letno poročilo.
Zadnji občni zbor smo imeli dne 9. decembra 1906 na Bohinjski Beli. Bil je dobro obiskan od mož blejskega kota in sosednjih Bohinjcev. Na zboru smo postavili kandidata za državni zbor g. Pogačnika, s katerim smo z dvetretjinsko večino častno zmagali. Ker se je govorilo, da jeseniški delavci hočejo poslanca delavskega stanu, priredilo je društvo na Jesenicah dva shoda pred volitvami, katera sta pomogla, da je gospod Pogačnik tudi na Jesenicah dobil velikansko večino. Po drugih občinah razun malih krajevnih shodov ni bilo treba posebne agitacije. Voiilci že veliko let poznajo svojega delavnega poslanca, zato gredo zanj brez vsakega prigovarjanja na volišče. Gospod poslanec je preteklo spomlad zlasti veliko deloval za odkup in izboljšanje planin. Zbiral je v vsaki občini blejskega kota in Bohinja posestnike okoli sebe, sestavljal jim je sam zadevne prošnje za odkup planin in jim neutrujeno dajal potrebna pojasnila. Društvo mu za ves trud izreka iskreno zahvalo in ga prosi, da akcijo, katero ima takorekoč sam v rokah, z njemu lastno delavnostjo dovede do zažel.ienega cilja. Ako se mu to, kar upamo, posreči, ohranil si bode v našem okraju trajen spomin. —
Zaradi bodočih deželnozborskih volitev smo brez skrbi, ker smo že navajeni zmagati, nasprotniki pa so navajeni pogoreti. (Pritrjevanje.) Mi trdno upamo, da bode g. Pogačnik zopet poslušal naš glas in prevzel kandidaturo za deželni zbor, ter da ga že danes lahko pozdravimo kot našega bodočega deželnega poslanca. (Burno odobravanje. Klici: Zivio Pogačnik!) S tem pa ne rečem, da naj ob volitvah roke križem držimo in nič ne delamo, ker je treba pokazati, da S. L. S. v našem okraju ne spi, pač pa da vedno z največjimi silami stopa na volišče. (Odobravanje.)
Naše društvo je štelo v preteklem letu nad 800 članov. Kakor druga leta tudi letos še od nekaterih čč. gg. zaupnikov nisem še dobil članarine. Upam, da to store v najkrajšem času, da bom mogel konečno urediti račun v tiskarno glede naročnine Domoljuba: Doneske sem sprejel iz sledečih farà:
Srednja vas 143, Gorje 119, Bohinjska Bistrica 110, Grad 71, Radovljica 50, Mošnje 45, Bohinjska Bela 43, Breznica 40, Koroška Bela 36, Jesenice 30, Koprivnik 28, Ribno 27, Dobrava pri Kropi 25, Ovsiše 23, Leše 20, Zasip 19. Kropa 11. Lesce 2, Rateče 1, skupaj 843 članov. Letni račun za 1. 1907. Dohodki: Gotovine v blagajni ob novem letu K 156.47, za »Domoljuba« K 2114.00. članarine brez »Domoljuba« K 9.80, skupaj K 2280.27. Stroški: Stroški za občni zbor K 16.50 K. podpora izob. društva v Ribnem K 8, Poštnina in brzojavke 10.00, podpore »Daničarjem« K 85.00, za 722 »Domoljubov« K 1949.40 skupaj K 2086.90, gotovine v blagajni K 211.39, v hranilnici iz poprejšnjih let K 565.00, premoženja K 776.37. '
Na predlog g. Tom. Potočnika so izvoljeni v odbor: Janez Vurnik, posestnik. Radovljica. Janez Novak, dekan, Radovljica, Janez Ažman. žup„ Gorje. Janez Burja, župan, Ribno, Janez Pristave, župan. Mošnje, Janez Berlic. župnik. Srednja vas. Josip Pogačnik. državni poslanec. Prane Arh„ župan, Boli. Bistrica. Janez Krive, posestnik, Jesenice. Mat. Mrak, Boh. Bela. Namestnika: Luka Hafner, posestnik. Kropa. Ivan Finžgar. posestnik, Breznica.
Liberalna priprava za deželnozborske volitve. Da bi zopet vpregli trgovski stan v polomljeni voz liberalne stranke za bodoče deželnozborske volitve, sklicujejo liberalci »veslovenski trgovski shod«. Ta shod je bil sklenjen od ravno tistih ljudi, ki pošiljajo tudi konsumnim društvom pristopnice ter slave ustanovitelje konsumov. da delajo z vzvišenimi nameni za gospodarsko osvobojenje slovenskega naroda. Sama komedija, nič drugega! Društvo »Merkur« se je ponižalo popolnoma v služabniško podorganizacijo liberalne stranke, in kot tako izkuša vloviti zdaj nekaj glasov za to propadajoče nazadnjaštvo ki je zakrivilo toliko zla kranjski deželi. Govorili bodo liberalec Lilleg, trgovec v Ljub-jani, večni liberalni kandidat dr. Danilo Maja ron, prijatelj socialnodemokraških konsumov dr. Henrik Turna, celjski liberalni zadru-gar Smrtnik, radovljiški liberalec Fiirsager, bodoči snovatelj liberalnih zadrug in kandidat dr. Windischer i. dr. Ze iz teh imen se vidi. kaj se namerava. Mi smo prijatelji prave slovenske strokovne trgovske organizacije, in jo bomo tudi podpirali. Ali kadar se tako jasno vidi, da ni sklicanje trgovcev nič drugega, kakor samo manever ze deželnozborske volitve, moramo odločno nasprotovati, da bi se trgovski stan vdinjal za pomočnika političnim bankroterjem! Seveda si bomo natančno ogledali udeležnike!
Iz ljubljanske okolice.
Kmečki dobrotnik. Ce si vedno doma. pa nič ne veš, kaj se godi krog tebe po okolici. Da morem tudi jaz, kot samotar, kaj sporočiti iz naše okolice, ubral sem jo zadnja dva krasna dneva preteklega tedna malo na prosti zrak po okolici. Kar sem ob tem posebnega zvedel, sporočim s tem cenjenim bravcem »Domoljubovim« .To-le je: Največji dobrotnik, kolikor jih svet pozna, je za ljubljansko okolice kmečko prebivalstvo vulgo »On«, ki čuje tudi na ime Janeza Hribar, ljubljanski župan. Prva njegova dobrota, ki jo je med lanskim poletjem skazal posestnikom ljubljanske okolice, je znana mlekarska afera, ki jo je On povzročil in jih s tem spravil ob tisoče in tisoče kron dohodkov, ki bi jih bili brez njegovih zvitih intrig gotovo prejeli med letom v svojo korist. Da smo objektivni, povedati moramo tudi, da mu je šlo pri tem nekaj neznačajnih mevžarjev na obeh koncih ljubljanske okolice na roko in so tej krivici so-udeležniki. To je ena klofuta, ki jo bridko občutijo živinorejci po celi okolici. — Druga njegova imenitna iznajdba za povzdigo živinoreje v ljubljanski okolici, so pa njegovi sejmi past. v katero lovi živinorejce iz okolice in vsako sredo v tednu med mesecem. To je tudi one izvanjske. S temi sejmi, ki jih lahko imenujemo nastavljena past, hoče on polagoma pritisniti na sejmarje, da prodajajo ljubljanskim mesarjem svojo živino po slepi ceni, ako nočejo delati le praznih potov v Ljub-Ijanoo s svojo živino. — Za vso okolico in kraje izvan te zadostuje popolno vsak mesec le po en sam sejm, in to le prvo sredo v mesecu; ostale srede so pa povsem odveč, kot semanjski dnovi. Tako se bode ohranila živini ena cena, ki jej gre; sejmarjem bo pa prihranjenih veliko nepotrebnih potov, obilo dra-
gega časa in tudi dragega denarja, ki bi ga sicer potrosili brez vsake i>otrebe in koristi. 1 To naj pomislijo dobro tudi oni, ki imajo pri
liberalnih špekulacijah — dvojen obraz 1 sebi in poštenim posestnikom na škodo, kot so to delali ob znani mlekarski aferi.
Nepostavne zmede. V neki, sicer na \ i dez ugledni občini ljublianske okolice gre vs iz lima. Sklepajo se v sejah občinskega od-i bora res koristne stvari, ki pa ostanejo tudi |t I pri sklepih. Na izvršitev se pa nikdar ne misli, j Na policijski čas se n,č ne drži; gostilne so ! odprte po cele noči; po teh se pleše in nori navadno ob nedeljah — brez vsakega dovoljenja skozi cele noči. To se godi tudi po takih vinotočih, ki sinejo vino le čez ulico ljudem prodajati, nc pa pod lastno streho točiti; a točijo ga vse eno, napravljajo plese — posebno za razposajeno mladino, ki se še bolj polm šuje, po drugi strani so pa s tem nepostavnim ravnanjem občutno oškodovani v kraju tudi vsi pravi koncesijonirani oštirji. Prašamo k kakošnega župana in svetovalce mora imeti taka občina, ki žro lastne sklepe? Kakošu: možaki so to, ki pljujejo v lastno skledo? In ti, c. kr. žandarmerija, ali imaš zavezane oei. da takih neredov ne vidiš?
Cestni odbor. Odkar je g. Belec Anton načelnik okrajnega cestnega odbora za naš-> okolico, imamo vedno okrajne ceste v izbor-nem stanu. Vsi nepristranski posestniki in vozniki so mu iz srca hvaležni za njegovo pri zadevanje in trud. ki ga ima — in to ne malo — za to važno stvar. Ker je on ugleden pristaš S. L. S., ima pa tudi nekaj faliranih liberalnih kreatur-nasprotnikov, ki bi ga radi utopili v žlici vode. Ti bi radi dobili važno zadeve v svoje, vse koristno razdevajoče, roke. da hi sedaj dobro urejene okrajne ceste zopet razdejali in spravili na — kant. — Ker bodo v doglednem času volitve za novi okrajni cestni odbor naše okolice, izkažite se okoličani s tem g. Belcu hvaležne, da ga zopet soglasno izvolite v to važno korporacijo; s tem si bodete zagotovili za bodočnost to, da bodo ostale okrajne ceste vedno v dobrem stanu vam in vsem voznikom v lastno korist in zložnejši vozni promet. Javna zahvala značajnemu g. Belcu bodi s tem izrečena zan jegov dosedanji trud in skrb, ki ga je imel za dobri stan okrajnih cest v naši okolici.
Mlini in žage. Skozi cele štiri mesece so ta podjetja ob večjih vodah mogla Ie pra\ malo se gibati, ob malih potokih pa popolnoma mirovala; zadnje deževje jih je pa zopet zbudilo v živahno vrtenje.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Odgovornost z ramen hočejo naši mestni možje odvaliti. V odseke so volili — sedaj prvič — take, ki niso imeli nikoli slavnega imena »liberalec«. Pravijo, da miši in podgane ladjo zapuščajo, kadar se potaplja. Mora mestno gospodarstvo tudi biti že precej pri koncu, da se sicer tako častiželjni gospodje branijo vodstva. Našim možem niti v glavo ne pade, da bi šli reševat to liberalno galejo.
g V purgarje ln pritepence je slavni »Gorenjec« razdelil prebivalce slovečega Kranja. Seveda, če »Gorenjec« tako piše, so meščani zadovoljni, če bi pa mi katero rekli, bi nas gotovo obesili na prvo laterno, če bi jih le kaj imeli.
g Po ceni bodo plesali. Trgovski sotrud-niki so vse križem pumpali in napumpali za svoje »društvo« 500 kron. Ker se je bira tako
dobro obnesla, bodo imeli zato dvakrat na teden plesne vaje.
K Srbska živina ali kali? Veliko volov so prignali na zadnje naše sejme iz juga. Reklo se je, da so iz Bosne. Nam se pa tako zdi, da so samo skozi Bosno šli ti voli — in da ima tista zaplata, ki srbsko mejo zapira kako luknjo. (i. poslanci imajo boljše tiči, naj tnalo pogledajo, da naš kmet ne bo zastonj k rinil. Gospodje mesarji bod > že šc živeli, če bodo domačo živino klali.
g Hranilnico in posojilnico so na tihem zasnovali naši možje. Če sem prav slišal, bom pa kaj več sporočil.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Prva letošnja mladeniška veselica preteklo nedeljo sc jc izvršila nepričakovano dobro. Pri obeh predstavah so mladeniči-igralci nastopili s tako gotovostjo, da smo se čudili. Obilo smeha sta izzvala brata Porenta in Plut v šaloigri »Revni čevljar in bogati Anglež.« l udi tamburati so s svojim prvim nastopom pokazali, da so se z veliko vnetno oprijeli tamburice in da so v dobri šoli. Ob splošnemu odobravanju mnogoštevilnega občinstva so morali ponavjati točko za točko. Takoj po predstavah se je razvila zelo živahna prosta zabava. Nismo plesali ne kričali, vendar pa smo bili edini v sodbi, da si bolj prijetne zabave ni treba teleti. S posebnim veseljem smo tudi opazili, da so prišli na to našo prireditev tudi možje veljaki s svojimi družinami. Prav tako. Naj bodo prepričani vsi, da ini mladeniči ne bomo nikdar iskali slabe in nepoštene zabave, ako nam je dobra na razpolago. Tudi zanaprej se hočemo potruditi za to, da se bo v naši telovadnici poleg prepotrebne samoizobrazbe go-iila tudi poštena zabava, a vselej v pravi in dostojni meri.
g Liberalni škandal in poboj v Preserju. Ko so naši liberalci pri državnozborskih volitvah propadli, so kleli; ko so propadli pri občinskih volitvah, so rjuveli; ko se je pa kljub Korbarjcvi bahariji. da bo. če treba, dvajsetkrat volitve ovrgel in kajpada tudi vlado ugnai v kozji rog. vendarle vršila volitev župana, so naravnost zbesneli in zdivjali. Že pred to volitviio so osnovali na shajališčih, kjer je predsedoval znani Pavlika, načrte, kako si ohladiti svojo jezo in si pritisnili pečat Korbarjeve naprednosti. No, kar so sklenili, so storili. Na dan županove volitve, 30. m. m., so uprizorili nečuven škandal in poboj. To je bilo pa tako-le: Nahujskali so nekaj liberalnih fantalinov iz Dolnje Brezovice in Preserja, ki so prišli na dan volitve pod večer k «Smoletu» in se pripravili na boj. »Smoletova» gostilna je ravno »Anžičevi« nasproti, v kateri se je vršila volitev. Po odhodu uradnega zastopnika so ostali novoizvoljeni možje dalje pri »Anžiču« v prijazni družbi Rakičanov. Ko so pa ti odšli na večer — srečno so odnesli pete — se je pa začel napad. V »Smoletovi« gostilni je ugasnila luč, žareli so samo utrinki cigar v hiši bivajočih. Kar prileti kol, zagnan z veliko silo skozi An-žičevo okno med ljudi, med odbornike. Nastane ropot, okna šklepetajo, šipe rožljajo, brž je nekaj zdrobljenih; zunaj lete kamni, polena, pokajo pred hišo ležeči zaboji, 30 steklenic za pivo je ubitih in zdrobljenih. Strah se polasti vseh v hiši, vendar gre nekaj kamniških fantov, ki hodijo k Anžiču po navadi v gostilno, pogledat, kdo so napadalci, nič hudega hoteč. Kar io dobi eden z vso silo po glavi, da se skoraj sesede; drugemu zareže napadalčev nož globoko rano v lice Oba polije kri in morata drugi dan v špital. — A liberalcem to še ni bilo zadosti. Celo noč še so morali motati se okolu Anžičeve hiše in prežati, kako bi mogli še kaj potolči. Tako zastraženi si ljudje
niso upali ven iz Anžičeve hiše. Radi bi bili žc ponoči naznanili žandarjem, a si niso upali iz hiše. Zato sc jc moglo naznaniti šc le zjutraj. Zandarji so potem »tičke« kmalu polovili in jih odgnali vklenjene na Vrhniko. To je kratko poročilo o nočnem napadu, ki se je iz-\ ršil na dan volitve novega župana, ki je vnet pristaš S. L. S., pošten mož in pravičen pa blag značaj. Zato ga živi Bog!
g Iz Mekinj. Naznanjena veselica dne !3. vin toka je prav izborilo izpadla. Da ie tam-huraški zbor dobro rešil svojo nalogo, mi ni treba več sporočati; saj si je ta zbor pod spretnim vodstvom g. Lobode priboril slovts že na zunaj. Moška zbora ie pel društveni moški zbor prav dobro, pevci imajo lepe, močne glasove. Zaloigro »Mlinar in njegova iiči« jc stara, a vedno lepa in pretresljiva. Posamezne vloge so bile v srečnih rokah. Če tudi je igra dolga, so vendar gledalci napeto sledil, lepim prizorom do konca; pri zadnjih pasu.pili je malokatero oko suho ostalo. Veselico je posetilo mnogo prav odlične gospode, ki so se o igralkah iu igralcih zelo pohvalno izrazili. O zimskem času bo začela društvena knjižnica, katero smo precej pomnožili, u pet pridneje poslovati; po letu naši ljudje i'majo mnogo časa. Naprej z združenim; močmi!
g lz Predoselj. Umrl je pretekli petek, 8. t. m., 81 let stari Anton Skodlar, ki je bil skozi dolgo vrsto let cerkvenik pri podružnici v Britofu. Rajni je bil vojak še pod poveljstvom Radeckega in v vojski 1. 1848. Kaj rad jc pripovedoval dogodke iz svojega vojaškega življenja v Milanu. Kot mizar je hodil delat v Cojzovo grajščino celih 55 let. N. v m. p.!
g Iz Št. Jurja pri Kranju. 4. t. m. je umrl pri nas g. Jožef Olastovec, v najlepši moški dobi; bil je star kotnaj 30 let. Bolehal je skozi štiri leta na bolezni, ki jo je dobil pri vojakih vsled neke naporne vaje. Umrli je bil vnet član našega izobraževalnega drušjva. Društvo mu je izkazalo svojo ljubezen s tem. da se je kljub slabemu vremenu udeležilo pogreba pol-noštevilno. Društveni pevski zbor mu je ia-pcl v slovo tri ginljive žalostinke. Umrli član jc jako marljivo obiskoval našo bralno sr.bo in jc bil za svoj stan precej izobražen, kar je gotovo v prvi vrsti pripisovati dobremu časopisju. N. v m. p.! — Naša hranilnica in posojilnica jc imela koncem septembra t. 1. skupnega prometa okroglo dvesto osemdeset tisoč kron. Denarja se je vložilo letos devetdeset tisoč kron. in posodilo se ga je šestintrideset tisoč kron; torej za naše razmere gotovo lep uspeh. Kakor že omenjeno, obrestuje hranilnica vloge še vedno po štiri in pol, posojila pa daje po pet odstotkov. Pri naši posojilnici je sedaj preskrbljeno za raznovrstne dolgove. Velikega pomena je pred vsem amortizacija, to je način plačevanja, da se obenem plačujejo nazaj obresti in kapital. Ta amortizacija pa je uravnana na različne odstotke: ali po šest. osem ali deset, kakor kdo hoče v daljši ali krajši dobi dolg izplačati. Po novi uredbi prenaša posojilnica sama različne dolgove. Kdor bi se rad iznebil različnih neprilik kakor so. ali prevelike obresti ali pa prevelika odvisnost od upnika, naj to samo naznani posojilnici, in ona bo potem sama vso zadevo uredila. Posojilnica si je nabavila tudi na novo upeljane dobače hranilne nabiralnike (šparovke). Kdor ima pri njej denar naložen, jih dobi brezplačno v porabo.
g Iz Železnikov. Da čitatelji »Domolju-bovi« spoznajo vrednost našega slovenskega liberalnega časopisja in načela njegovih urednikov, priobčimo v značilen vzgled do.iis iz 40. štev. »Gorenjca« in zagovor »Slov. Naroda« v štev. 231. Dopis v »Gorenjcu« se glasi doslovno: Iz Železnikov. »Gorenjcev« sicer le malo pride v naš trg in v našo dolino, toda vendar ga vsi zelo težko čakamo, somišljeniki
in klerikalni podrepniki z našim ž upa turni Štrajnarjcni vred. ki imata komandanta v Čo-čovem Francetu, kateri je kvišku zlezel, da sam ne vč zakaj, ker njegova glava je pralna, dasi je nekaj hlač strgal po šolah in bere nemške časopise ter se na živinske bolezni razume. Najbolj pa litijska pri nas zoper pametne časopise, ki res prinašajo izobrazbo med ljud stvo, neka farovška miš, ki se ie od mladih let vedno stnukala okolu farovških kuharic iu jim je menda v najbližji žlahti, kakor sc govori. Sedaj se smuče okrog mladih deklet, ki jih skuša dobiti za kratek čas s farškim denarjem. Dekleta pa ne marajo zanj, ker je grd in strašno trapast v besedah. Pravijo mu pukelmajor. Na Dunaju študira žc štiri leta, pa še ni nič iz njega. Taki farški zalezcnci so vsi enaki. Pukelmajor ie tako h.navski, da se celo našim somišljenikom prilizuje in če jc le mogel, ie tiščal v družbo za našim vrlim pr-voboriteljem Lenartom Lotričeni. Naše punce naj pušti pri miru in naše časopise, pa paše vrle može, če ne mu bodo enkrat dekleta poravnala pukel. Če mu bo ta poziv kaj pomagal. bom gotovo sporočil. V 234. štev. pa je »Slovenski Narod« natisnil sledeči zagovor: »Gorenjec« — mistificiran. Klerikalci so vedno nesjx)dobni ljudje in sploh ne pojmijo, kaj je dostojnost. V boju zoper napredne časopise se to posebno vidi. Na vse načine skušajo inisti-ficirati. Mi dobivamo dan na dan pisma in dopise, ki imajo namen, nas mistificirati, dostikrat so celo podpisani znani naprednjaki na teh pismih. Seveda nas je izkušnja izučila in postali smo skrajno previdni. Rajši naj gre deset verodostojnih dopisov v koš. kakor da bi prišla v list kaka mistifikacija. Od ljudi, ki jih ne poznamo, sploh ne sprejmemo ničesa', predno se nismo informirali. Te dni se ie zlobnemu klerikalcu posrečilo, da je niistificiral »Gorenjca«. V sobotni številki »Gorenjčevi« je izšlo dotično kukavičino jajce. Dopisnik joka v uvodu, kako malo v Železnikih čitajo »Gorenjca«. Seveda ni ta dopisnik še i.ikoli dal vinarja za napredne časopise. Zavzdihnil je le. da bi ga smatrali za naprednjaka. Ko si je tako nataknil krinko na svoj hinavski obraz, pa je sirovo napadel nekega občespo-štovanega in veleuglednega trgovca v Železnikih in njegovega sina, ki sta oba zvesta pristaša napredne stranke. Uredništvo »Gorenjca« je bilo seveda mistificirano, a upamo, da ta klerikalna hudobija ne zanese razpora med naprcd"iake v Železnikih. — Dopis »Gorenjca« je gotovo surov in nedostojen. Ker pa so pri Gorenjcu mislili, da udriha po samih pristnih klerikalcih, so ga z veseljem natisnili. Pozneje šele so izvedeli, da sta farovška miš' in njegov oče zvesta pristaša liberalne stranke. Zato pa »Slovenski Narod« hitro popravlja in dopis seveda naprta »zlobnim klerikalcem«, kar se pri »Narodu« kar tako ob sebi razume. Nekaj moramo pribiti: V uredništvih »Gorenjca« velja načelo: Bodi dopis še tako surov in nedostojen, sprejme se, če le udriha po klerikalcih, ker tak dopis »res prinaša izobrazbo med ljudstvo!« To načelo v najlepši luči kaže »verodostojnost«," nepristranost in izobraževalno delo »Gorenjca« in njemu sorodnih listov. Ubogi naročniki »Gorenjčevi«.
g Moravče. Ze dolgo let se je nameravalo sezidati cerkvico pri Žalostni Materi Božji v Hribcah. Letos se je izpolnila želja. V nedeljo je blagoslovil novo sezidano cerkvico p. č. kanonik Kajdiž. V svojem krasnem govoru je posebno povdarjal požrtvovalnost faranov in zasluge č. g. dekana, ki si jih je s tem pridobil. To delo g. dekana ostane v nepozabnem spominu vseh faranov! Kako stara je že božja pot v Hribce, je povedal gospod kanonik en slučaj, ki dokazuje, da je moralo biti žc pred par stoletji na tem mestu češčenje Žalostne Matere Božje. Ko je namreč on vprašal za
časa potresa, ko ie bival še kot dekan v Moravčah. odkod ta gorečnost, da hodijo vsak večer cele procesije ljudi v Hribee, so mu po-\edali stari ljudje, da je vladalo že I. 1836., ko je divjala kolera po moravški dolini, isto zaupanje v Žalostno Mater Božjo in so enako kot sedaj hodile procesije. Z veliko vnemo so okrasili pretekli teden novo cerkvico. Okrog in okrog so stali do 30 ttt visoki mlaji, prepre-ženi "z zelenimi venci in okrašeni z zastavami ter naznanjali celi dolini veselo novost. Tujci in domačini so soglašali, da toliko vencev še niso nikjer videli. Enako okusno je bila okrašena tudi notranjost cerkve. Oltar je napravil g. Pengov, svečnike in svetilke pa g. Kregar. Oba sta mojstrsko izvršila svoje delo. Pri blagoslovljenju se ie nabralo do 50(10 ljudi. Krog .'000 ljudi se je udeležilo darovanja. Med sv. mašo, ki jo je daroval preč. g. kanonik Kajd'ž, iti darovanjem, sta prepevala moravški cerkveni zbor in zbor ondotnega kat. slov izobraževalnega društva. Želeti bi bilo, da bi oba zbora še kaj večkrat tako lepo skupaj popevala, bodisi v domači cerkvi, bodisi v društvu. Zakaj nam ne nudite prilike, ko to lahko storite! V edinosti ie moč!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz jablaniške okolice. Umrla je na Ora-diških lazih Marija Omahen, žena lesnega trgovca Fr. Omahna, v 73. letu starosti. Bila je dolgo časa na bolniški postelji. Veliko je trpela v svoji zadnji bolezni. Previdena s sv. zakramenti jo je 21. septembra rešil Bog nadaljnjega trpljenja. Bila je usmiljena in posebno darežljiva do revežev. Mnogo je ona dobrega storila revnim ljudem v okolici. Pokopali so jo v Jablanici. Blag ji spomin!
d Iz Zatičine se poroča: Bolezen tifus je ponehala. Nekaterim ozdravelim se pozna še slabost, ki jo je popustila nevarna bolezen. — V samostanu je tudi vse zdravo. Ozdraveli vikar p. Lavrenc je odpotoval za nekaj časa na svoj dom na Nemško. — Samostanskemu hlapeti se je splašil konj, ko je peljal nekega gespoda na železniško postajo. Hlapec je padel z voza in si zlomil roko.
Iz Zagorja.
d Zmrznil je ali kali naš Domoljubov dopisnik, in pa še v najhujši vročini ga je zmanjkalo. Zato pa vam hočem. g. urednik, če je po volji, jaz katero zapisati v Domoljuba, da ne boste mislili, da je v Zagorju vse zaspalo. O ne, ni zaspalo ne, še prav živo je bilo ta čas pri nas. Evo dokazov!
d Kotredeška vojska, kotredeške volitve sem hotel reči, saj se jih še dobro spominjate, se bližajo h koncu. Stari župan je zavijal in zavlačeval, kar je le mogel. Volitev dveh namestnikov v I. razredu je bila razveljavljena. A pomagalo ni nič, pri zopetni volitvi sta bila soglasno izvoljena ravno tista dva, kakor zadnjič. Vrhutega jih je moral g. Drnovšek slišati precej gorkih — Domoljub je to že prerokoval — ker trati po nepotrebnem čas in dela škodo. Seveda, ločitev od županskega stolca je težka stvar, posebno kdor je mislil, da je nanj intabuliran. Kdo nam bo zanaprej župa-nil, upamo, bomo kmalu sporočili.
d Tudi zagorski očetje so imeli pri zadnjih občinskih sejah precej prask. Obdeloval jih je general Cobal, no zaenkrat le še z jezikom, pesti je morala čutiti samo uboga občinska miza. Šlo je zato. da povišajo županu plačo. Tudi Cobal bi bil s tem zadovoljen, če
bi nam žtipanil kak suhonder (na primer g. Miha sam), »ta je pa predebel, zato sem jaz zoper.« Mi nikakor nimamo volje, da bi zagovarjali naše občinske može, storijo naj to sami; ampak to se nam čudno zdi, zakaj se g. Mihael jezi samo nad liberalci in klerikalci, (ej, ti so tako povsod vsega krivi!), pusti pa pri miru rudniške uradnike. Pa ne da bi bil ka.i ž njimi v žlaliti, ko o u.iih vedno molči? Saj nas menda razume?	v
d Tudi mleko ie precejal pri seji Cobal. Čudno se mu dozdeva, zakaj bi v Zagorju ne moglo biti mleko po pet krajcarjev, kakor je v Izlakih v mlekarni. Dajmo no enkrat tnalo preračunati to mleko. Gospod rdeči prijatelj nižjih stanov torej tudi kmečkega to boste vendar priznali, da so v naših časih cene na vseh plateh visoko poskočile, tako tudi za kmeta. Kmet mora vse dražje plačevati: dražji so hlapci in dekle, dražja obleka in obutev, dražje seno, dražji kosci in najemniki, dražja kosa in lopata, dražji piskri in sklede, dražji zidarji, ki mu zidajo hlev, tesarji, ki mu stavijo cimpre, višji davki iitd., itd. Kmet sam naj pa prodaja to, kar je res krvavo pridelal, od zgodnjega jutra do trde noči, po tisti ceni, kakor pred dvajsetimi ali tridesetimi leti?! Povejte nam, ali ste pravični? Vsem se izboljšujejo plače, kmet pa nosi eno uro daleč mleko po pet krajcarjev? Ce ste res socialni demokrat, recite tt/di po volitvah, da je kmet dandanes velik revež, da sme tudi od par krajcarjev več zahtevati za mleko, kakor zahteva po pravici tudi delavec večjo plačo, sai mora kmet ravno tako kakor delavec vse dražje plačevati! Ce je na kmetih res vse z rožicami postlano, zakaj pa beže najboljše moči s kmetov v fabrike, v rudnike, v Ameriko? Pravičen zaslužek delavcu, pravičnega pa privoščite tudi kmetu! Ce pa še tega ne razumete, vam svetujemo to-le: napravite si hlev, kupite si kravo, najemite si deklo. pa boste videli, če lw>ste vi dandanes mogli dajati v Zagorju mleko po 5 ali 7 krajcarjev. Iii še tole računajte: liter mleka = 5 krajcarjev; liter vina pa 40 krajcarjev; frakcij žganja 10 do 12 krajcarjev. In vendar ljudje vaše sorte ne tožijo nikoli, da je vino ali žganje predrago, mleko pa naj bi vam ljudje menda nosili vbogajme. In še tole vam hočemo razložiti: v mlekarne dajejo kmetje res mleko po 5 krajcarjev, ali ga dobe nazaj liter za I krajcar. V mlekarni kmet lahko oddaja, kadar ga sploh ima, drugim odjemalcem pa ga mora vedno preskrbeti, magari da ga mora zanje sam iskati, če ne, pa izgubi odjemalca.
Zato pa ne godrnjajte vedno čez mleko, ampak plačajte ga pošteno, kar gre, potem pa lahko tudi zahtevate, da vam nosijo pošteno mleko.
d »Prapor« ie zadnjič menda pisal, da je rekel pri seji en odbornik: če bi imel prodaiati mleko po 16 vinarjev, ga dam raje doma svinjam. Mož, kateremu podtika Cobal te besede. je poštenjak, kakor ga poznajo vsi ljudje daleč na okrog. Zato pa povejmo mi, da so te besede zlobno obrekovanje. V resnici je rekel, razljučen nad Cobalovim prijateljstvom do kmeta (pred volitvami je bilo seveda drugače), da se bolj splača rediti doma svinje z mlekom, kakor ga oddajati po 10 vinarjev I ako je bilo in nič drugače.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Ponesrečil se je učenec Silverij Oolčar iz St. Ruperta. Sel je pretekli četrtek v gozd splezal na hrast - ali padel ie doli, razbil si' brado in zlomil roko. Dečko pa je trden in jeklen — je se sam pomagal očetu pri vozu. ko sta se peljala v Mokronog k zdravniku se ve s precej kislim obrazom.
d Iz Št. Ruperta. Dne 10. t. m., okoli pol 1. ure popoludne pričel je goreti v Št Ru-
pertu kozolec tvrdke Rakusch iz Celja, na katerem je imel Ant. Marin večinoma vse seno. K sreči ni bilo v tem časti sape, kakoršna jc nastala šele po požaru. Vrla požarna bramini je lokalizirala ogenj od vseh strani izvrstno. Bila je velika nevarnost za St. Rupert. \ obližju naokoli so visoka i>oslopja s slamo krita. Vse je pridno delalo in temu se imamo zahvaliti, da se ni ogenj razširil. Zažgali so baje zopet otroci. Več gasilcev.
d Vinski sejem v Krškem. V četrtek, dne 23. t. m. bo v Krškem vinska razstava m ponujanje vin. Kakor se nam poroča od Save, se je letos v vinogradih na obeh bregovih dolenjske Save pridelalo obilo in izvrstne vinske kapljice, kakoršne ondotni vinoreici že 30 let niso imeli. Ugodno vreme skozi celo leto ic obvarovalo trto vsakoršne bolezni. Raditega je bilo grozdje popolnoma zdravo iu ie popolnoma dozorelo.
d Iz Čateža ob Savi. Slavlje v Cerini. Na šitiihelsko nedeljo je gosp. župnik Alojzij Rudolf blagoslovil razširjeno in |>o-pravljeno kapelico sv. Mihaela v Cerini. V obilnem številu so prilliteli naši Oorjani k slaviju. Kapelica sv. Mihaela je bila več let v tako slabem stanu, da ni bilo mogoče v njej maševati. No, zdaj so spet mogli naši verni Oorjani počastiti sv. Mihaela in se priporočiti njegovi priprošnji. Prijazno jesensko solnce jc poldne privabilo tudi mnogo Brežičanov. Slovenci brežiški so zapeli |)ar lepili pesmi, kur je našim Ccrinčanom zelo ugajalo. Bil je lep praznik, veliko veselje, da so mogli spet po dolgih letih obhajati žegnanje. Kapelica sv. Mihaela je bila samostanska kapelica. Zgodovina samostana je kaj zanimiva. Naj jo s par vrsticama otmem pozabljivosti! Samostan ce-rinski je bil nekdaj gradič, last grofov Zrini-skih. Pravijo, da ima vas Cerina od Zrinjskih svoje ime. Od grofov Zrinjskih je kupil kostanjev iški opat Janez gradič in ga prenaredil v samostan. Ta samostan s svojim ozemljem v red je bil najbrže nekaka pristava kostanje-viškega samostana. Cesar Jožef II. je med drugimi samostani sekulariziral tudi kostanje-viškega. S tem je tudi samostan v Cerini ostal zapuščen. V čegavo last je pozneje prišel, se ne ve. Sedanji lastnik g. Andrej Levak iz Brežic je kupil samostan z njegovim ozemljem vred od mokriške graščine. Desetletja so tudi nad samostanom pustila svoje sledove in mu mnogo škodovala. Z mnogimi stroški se je im>-srečilo g. Andreju Levaku dozdaj vsaj nekaj prostorov iwpraviti. Z mnogimi stroški je požrtvovalni gospod popravil in jiodaljšal kapelico sv. Mihaela. S tem si je postavil pri naših Gorjanih hvaležen, trajen in zares časten spomin. Samostan je popravljen, rešen razpalosti, a izgubil je seveda prejšnje samostansko lice, izgubil tudi častitljivo lice starosti. Kot zgodovinska priča, kot priča iz davnine je bil stari samostan zanimiv. Takozvana kulturo osemnajstega veka je završala liki vihar in tudi tega skritega kraja se ni izognila, iztaknila je vse kote. Tudi tu sem je zavela njena sapa in pustila za sabo — puščavo. Cerina je na lahnem hribu, ima krasen razgled po Posavju tja doli do Podsuseda, na štajersko pa tja do Bizeljskega. Bližnji Cirnik, Stojdraga in drugi hribi nudijo najlepšo priložnost za ture. Za le-toviščnike kakor nalašč! Že lani se jih je mnogo nastanilo v hotelu »Grič«. Da bi jih bilo vedno več! Zal, da še zdaj ni ceste, ki bi Cerino kakor tudi druge gorjanske vasi: Žejno. Sobenja vas, Dobeno vezala z državno cesto. Kdaj dobimo nam prepotrebno cesto? Naša pota so še taka, kakor so bila pred tri sto leti. Ako te po nesreči zaloti dež v teh krajih, moraš pač gledati, kakoš boš izlezel iz blata ven. Kadar so naši očetje pred Turkom bežali v gozde, niso imeli slabših potov, kakor je naša sedanja vožnja pot skozi Cerino in So-
belijo vas. Občinski odbor poživljamo, da se že vendar enkrat v tej zadevi zedini. Bolje je, da imamo sploh kako eesto in naj si gre tudi črez Iìobeno ali makari tja na Bajs, kakor pa nobene. Ali naj bodo zaradi par osebnih koristi naši Oorjani še nekaj let brez ceste V
d Agent dvomljive firme. Neki A. V. iz Čateža prav toplo prigovarja zlasti odraslim dekletom, naj gredo v Ameriko. Ponuja jim prosto vožnjo. Stariši in dekleta, pazite na tega možica in če pride k vam zlcpimi bese-uami, pokažite mu vrata. Mož je prav delaven, agitira daleč naokoli. Nekaj deklet je že šlo na lim. Bodite torej previdni! Stariši, ako vam gre hči v Ameriko, bodete ji pač sami dali za vožnjo, ne prodajajte jih pa v pogubo.
d Z Bučke. Na Bučki imamo nekaj liberalcev, ki v zlobnosti ne najdejo para pod solncem. Zadnje državnozborske volitve jim ne dajo miru. Res. da je sramotno pogoreti, pa vdati se je le treba. Tako storijo liberalci drugod. Kaj pa pri nas? Ovajajo poštene ljudi, češ, ker nisi z «ami volil, bodeš pa sedel. Tako so ovadili več Bučkljancev državnemu pravdništvu, ki je pa uvidelo, da bučenskim liberalcem ni nič verjeti in jim je poslalo dolge nosove. Par nepotrebnih potov so napravili našim ljudem, ki jim bodo pa ob priliki to zlobnost poplačali. Najbolj v žclodcu sta jim pa gg. nadučitelj in Ig. Tersinar. Zadnjega so ovadili, ker mu niso mogli priti drugače do kože, da je točil in prodajal vino. Upamo pa. da tudi iz te moke ne bode kruha. O g. nadučitelju pa lažejo in zavijajo, da bi bilo še cigana sram, počenjati kaj takega. Predsednika krajnega šolskega sveta je opozoril na postavna določila glede šolskega sna-ženja in kurjave. Posedaj je bilo namreč oddano pod pogojem, da se le dvakrat na teden snaži, s čimer pa g. nadučitelj ni mogel biti zadovoljen, ker že v vsaki količkaj snažni bajti pometajo enkrat ali dvakrat na dan ne pa enkrat na teden. Pa kaj so naredili liberalci? Sklicali občinsko sejo, napravili protestni shod. iskali podpise, hujskali pred cerkvijo iu drugod proti temu. da bi njih otroci sedeli v snažnem in na gorkem. Ali so še kje na svetu taki čudaki? To vse so počenjali v odsotnosti g. nadučitelja. ki se ga zelo boje. (i. nadučitelj bi prav rad dobil tiste podpise v roko, pa pripoveduje, da jih ni od nikoder. Liberalci! Kaj vam ie srce padlo v hlače? Dalje vpijejo liberalci, da bode g. nadučitelj prodal občino, ker so bili pametni možje ukrenili, da je dobila šola drvarnico in majhen šolski vrt, za kojega je šolski vodja dobil od kranjske hranilnice 100 kron nodpore. Kedaj je še kak liberalec dobil za občino kaj?! Se vinarja ne! Zato se bo tudi pri nas kmalu zdanilo!
Notranjske novice.
Iz Št. Petra.
n Zupana ima zopet naša občina, in sicer vrlega in značajnega somišljenika Slovenske Ljudske Stranke gospoda Frančiška Margona iz Trnja. V tretjič se mu je letos (dne 6. oktobra) izkazalo zaupanje s tem. da je izvoljen županom velike občine Št. Peter. Želimo mu ob tej priliki, da bi Bog utrdil njegovo zdravje, da bi mogel s svojo dobro voljo iti železno vztrajnostjo še veliko storiti v blagor iu napredek občine Št. Peter. Starešinstvo (osem svetovalcev) je enako kakor gospod župan odločno na strani Slovenske Ljudske Stranke.
n Letina je pri nas, razen mrve, primerno dobra. Posebno krompir je bogato obrodil;
res ga je nekaj črv objedel, a škode ni velike, l udi drugi jesenski pridelki lepo kažejo.
u Pivka je preplavila ob zadnjem deževju vse; bilo je videti kakor morje. Take vode ne pomnijo že dolgo let ne.
u »Domoljub« In »Notranjec« se nekaj kregata zadnji čas glede razmer na šentpe-terski postaji. Kdor pazno prebira in presodi, bo izpoznal, da »Domoljub« resnico poroča. Zakaj vse kar je dosedaj »Domoljub« trdil, je pripoznal tudi »Notranjec«. Samo v tem se ne vjemata: »Domoljub« hoče red, ^Notra-njec« pa resnični nered zakriva in malo tudi zagovarja, češ, da ni tako hudo. Po naših mislih pa je dolžnost vsacega, da se slabo odstranjuje iu graja, ne glede na to, ali je to komu neljubo ali ne. Upanje pa imamo sedaj, ko imamo res vestnega in natančnega redarja, da se red povrne, kar bo le v čast prebivalcem na postaji in občini sploh.
n Utopil se ie v Idriji vpokojeni paznik Leopold Logar. Menda se mu je zmešalo, n Vesel ca Katoliške delavske družbe bo
dne 27. oktobra, ne pa 20., kakor je zadnlič poročal »Domoljub«.
Revmatične,	2317 2-1
protinske bolečine, bodljaji, bolečine v udih nas ne mučijo več, odkar rabimo Fellerjev fluid s t. „Elsafluid". Dvanajstorica za po-skušnjo 5 K franko. Naročite pri E.V. Feller-ju v Stubici, trg Elsa 16 (Hrvaško).	Ida
Važna iznajdba za vinogradnike. Neki hrvaški ekonom je iznašel kolce za vinske trte iz betona. Prednost betonskih kolcev pred lesenimi je očividna. Betonski kolec s£ ne zlomi. ker je beton ovit okolu železne žice in trd kakor kamen. Lesene kolce treba vsako leto nanovo ostriti in zamenjati. Tudi kradejo jih radi za gorivo, dočim z betonskim kolcent pravzaprav tat ne vč kaj početi. Lesene kolce je treba pri menjavi vsako leto izruvati iz zemlje, pri čemur se poškodujejo trtne korenine. Na kolcu, ki je vtaknjen v zemljo in gnije, se nastani trti škodljivi mrčes, ki ondi tudi prezimi, dočim tega ni na betonskem kolcu. ki ne gnije. Tudi je beton sam sovražnik mrčesa. Betonski kolec je tudi zato velikega narodnogospodarskega pomena, ker ne bo treba več oškodovati mladih dreves, da se napravijo leseni kolci. V Zagrebu se otvori v kratkem tovarna za betonske kolce.
ng Kako napraviti doma vinski jeslh. -— Vzame se nekoliko bukovih stružkov (obla-nja), katere se potem zloži 4 cm na visoko v posebni stekleni posodi, obsegajoči dva litra. Stružki se na to polijejo z dobrim, nekoliko pogretim vinskim jesihom in postavijo v kuhinjo na takem prostoru, da ne pade naravnost svetloba na posodo. V osmih dneh se napravi na površini klobuk, "katerega povzročijo glivice Mycoderma aceti. V posodo se na to vlije polagoma ob robu posode, tako, da se ne pretrga klobuk, pol litro dobro precejenega vina in pusti posodo v miru dva dni, nakar se vlije zopet četrt litra vina. Cez dva dni se to ponovi, kasneje pa vsak dan tako dolgo, dokler je posoda polna. Po petih tednih se odh-jeta dve tretjini jesiha. ki se je med tem napravil, posodo se pa zopet napolni s tolikim vinom, kolikor se je odlilo tekočine.
ng Svinjake narediti v govejem ali konjskem hlevu ni ovire, ker prašič v nobenem po-
gledu ne škoduje ne govedi in ne konju. Pogoj je seveda snaga in je zlasti gledati, da se vsa gnojnica sproti odteka iz hleva. Tudi za prezračenje je seveda skrbeti.
ng Tečaji za mesarje. Štajerski zavod za pospeševanje obrti priredi, kakor smo že poročali, od 7. oktobra do 14. decembra t. I. poučne tečaje za mesarje. Poučevalo se bode na teh tečajih o teh-le predmetih: Ogledovanje mesa, znaki zdravega mesa, postavne določbe o kužnih boleznih med živalimi in o prometu z mesom, varstvo živali, o sposobnosti mesa za prodajo na drobno, o vplivajočih boleznih, najvažnejši način klanja, tržne razmere, kosenje mesa na drobno (ausschrotten), velike klavnice, proste mesnice, konservira-nje mesa, upotrebljenje postranskih produktov, sanitarni (zdravstveni), tržni in obrtno-policijski predpisi, prva pomoč domači živali v nezgodah in boleznih. V obrtnem delu teh tečajev se bode poročalo o najvažnejših stvareh v pismenem občevanju z uradi, o knjigovodstvu, o meniškem pravu in o poštni hranilnici, o zavarovanju proti nezgodam itd. — Žal, da je število udeležencev omejeno na 25.
Malokrvnost
in pa po njej povzročeno omalosrčujočo slabost in onemoglost premaga Soofttova emulzija presenetljivo hitro. Dobri glas, ki si ga je pridobila Scoitova emulzija kot zanesljiv pomoček pri
malokrvnosti
temelji na tem, da se zanjo porabljajo najfinejše primesi, ki jih je sploh mogoče dobiti za denar in jih more izbrati samo dolgoletna izkušnja, ter na tem, da je po posebnem Scottovem pripravljanju izdelana v okusno in vsekozi prebavno tekočino. Uspeh je izdelek ne-prekosne redilnosti.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj, po vseh lekarnah. 2173 III
Pozornost naših bralcev obračamo na tvrdko H. Konrad, prva tovarna ur v Mostu c. kr. dvorni založnik št. 1941 (Češko). Izdelke te tvrdke priporočamo najtopleje, ker je njih izvrstna kakovost pripoznana z mnogimi zlatimi in srebrnimi svetinjami, kakor tudi s podelitvijo cesarskega orla. Tvrdka slovi tu in v inozeitilju in izvaža vse svetovne strani. —-Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 podobami se pošiljajo na zahtevanje zastonj in franko.
ALEXIN ZA POTICE
NAJFINEJŠE KOKOS-MASLO. POPOLNO NADOMESTILO ZA ČAJNO MASLO. ZA KUHO. CVRENJE IN PEKO, 250/0 IZDATNEJŠE. NE POSTANE ŽARKO. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOR.
Prt«tna le s to zmtn-ko - ribičem - kot poroštvenim znakom za SCOTT-ov natin.
PRISTNO LE S TO VARSTVENO ZNAMKO. DOBIVA SE V VSAKI ŠPECERIJSKI TRGOVINI.--B
Obrtna akademija v Frledbergu dobi za svoj politehniški zavod kmalu novo poslopje. Pomladi prične mestna občina z gradnjo. Podrobne načrte izdelajo v zimskem tečaju dijaki te akademije.
Zanemarijo naj se nikoli ne revmatične bolečine, bodliaji, trganje po udih, glavo- in rokobol. nahod itd. Veliko ljudi hvali Fellerjev rastlinski izvleček s z. »Elsafluid«. ki čudovito učinkuje na živčevje in kite. Naroči se dvanajst malih ali šest dvojnih steklenic za 5 K franko po izdelovalcu, dvornem lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, trg Elsa 16, Hrvaško.
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA' Izide dné 25. oktobra 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj, 5. oktober	61	79 53	65	71
Gradec, 5. oktober	20	29 8	77	27
Trat,	14. september 9	18	55	8	81
Line,	14. september
54 52 47 68 45
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 19
Tovarniška zaloga: lekarnar TrnkOczy, Ljubljana.
Nojbolj&e in nejcenejfte
W~ iamburice H
izdeluje in razpdšilja tovarna tamburic
NIKOLA TISLAREC
Prelo&čioe, z. p. Topolovao (Si sa k) Hrvatsko.
Vse tamburice so točno urejene in solidno Izvršene. Cenik tamburic in vseh tamburaških potrebščin pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 2146 5—4
Enega pomočnika m enega učenca
sprejmem takoj	2260 2-2
Josip Golobič, čevljar v Sv. Križu
pri Kostanjevici.
čudež
se je zgodil nedavno v Budapeäti, ki je edini te vrste. Ta čudež je učinil, da deialaa zaloga sukaaaaga blaga v Budapeftti VII I. Rottenbillerg. 4|a razpošilja za
K 10 kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višnjevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko aa gospode (sukna, hlače in telovnik). l973i k15-7
Vsaka dama, ki potrebuje
novo obleko
prejme na zahtevo *astonj
našo veliko zbirko vzorcev
ki vsebuje vse sezijske novosti volnenega blaga, barhenta, flanel, baržuna, modnega blaga kakor tudi bombaievlne in platnine. Posebno naj se pazi na našo
«s™ sezijsko priložnost spalna suknja iz la. vilurja gld. 4 70.
(kroj po »liki)
Pri naročbi zadošča naznanilo cele dolžine, merjene od vratu, cele zgornje širine, dolžine vratu in dolžine rok. Vzorec za spalno suknjo zastonj.
Zahtevajte, da se Vam dopošlje zastonj naš veliki cenik z božičnimi novost mi o kožuhovini, galanterijskem blagu, zlatnini, srebrnini obleki in perilu za dame gospode in gospe, igračah, ok a-skih za božično drevesce, preprogah,, porcelanu 2018 6—2 in kuhinjskem orodju.
DUNAJSKA MODNA UNIJA
(Wiener Moden-Union) Dunaj IX.! 18. Liechtensteinstrasse 20.
> i •=• EL
a £
3 3
£l
S E
e. .J - O
fö
B
0	z » s
1	S -a e
• .i I!
I •
O É !
2 N D • O
E it E ü N
- o
.2. S = •=
^ " n
a
a - E = •
i t i
5 « X
a «Ì ,
C • • S
M 3 ^ »
> o
O £
(8
3
B "3 E
•S - E
o o x
o •— .
« L "O VI
Sc"
5 a-h
MSS
1 >	* « «
11
s «N ? »
li » •
• £
- i a v
■ c « ■
... 3 M B ._ ~
'S «■ >
"H *
a.r. «
__
o -a 5
5 <u °
f> b Q
w _	n
•s- Z	E
I ?	S
i 5	=
N
•O O
E
a -
11 B c X E
Kdor kupujs blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluži dobro znane trgovina
„pri Škofu"
v Ljubljani, Pogaèarje« trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev.
DoAo je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate in pletene rute (kocke), šerpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, koci, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	2289 8-2
Post
dobra I
Dr. Kovacs-evo mazilo za roke, ki ga pošilja lekarna pri »Mariji Pomagaj« v Budimpešti, VI. okraj, Liszt Ferencz-tér 20; je radi svoje nizke cene in izborne kakovosti priporočljivo za ohranjenje lepih mehkih rok. Cena lončku 1 K 20 h.
I
Ceno posteljno perje izborne kakovosti se kupi pri tvrdki Ivana Polaček v Janovicu ob A. št. 16 na Češkem. Dober sloves te tvrdke jamči za najboljšo postrežbo. Opozarjamo na
današnji oglas. --«-
Preizkušeno dobro domače zdravilo, ki je
prestalo preizkušnjo časa in se že izza 50 let čimdalje bolj rabi. je zaslovelo praško domače zdravilo iz lekarnice B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker učinkuje antiseptično bolest tolažeče in hladeče, je postalo nenadomestljivo in neutrpljivo mazilo za raznovrstne rane. Praško domače mozilo se dobiva tudi po tukajšnjih lekarnicah in jih imajo tudi v domačih lekarnicah mnogih tvor-nic za stroje, špirit, sladkornicah in steklarni-cah, fužinah itd. ter bi ga ne smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu.
p, BRAZAY
W:':!M FRANCO-ŽGANJEVO ijil MILO
radi svojega izbornega higijeniikega in kosmetiškega učinka uur ja na doseže nobeno drugo milo. tU
Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razku-ževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo.
Cen» komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kar«. K 2. Dobi ae poviod, kjer ne, na| ae obrne na
Brazay, Dunaj 111/2, Löweng. 2 a.
Naznanilo.
Uljudno naznanjam, da "se nahaja moja 2207 3-2
odvetniško pisarna
. v novem poslopju „Kmefske posojilnica" na vogalu Ci-galetove ulica In Janez Trdinove ulice poleg Justič-nega poslopja, nasproti c.k. davkariji. Vhod: Janez Trdinova ulica il 8. — (Novo otvorjena ulica od Dunajske ceste čez popreJJnJI vrt stare deielne bolnice.
Dr. Albin Kapu$
Telefon 66- odvetnik.


vsake mti morajo skrbno varovati pred vaako nesnafo,
kar aa m taj lahko vsaka tudi najmanjia rana razvija t zalo hudo, talko ozdravljiv, rano la 40 lat .. je ia-kasale mefilno vlaSna mazilo, tak« imenovano praiko domaČa mazilo kot taaealjivo aradatvo za obvezo Te vzdrlaj. rane ti.te, .1'Varoj« iste, olajlnje vnetje la bolečina, hladi in pospelaje zacalj.nje.
___ Raspollila a« vaak dan. ——
1 palica 70 via., pol puAice M) vinarjev. Proti prod piatila K 8 16 ae podljeje 4 palice, .li II- 10 palic pottnine prosto na vaako paatajo avetre-
afrska monarhija. Val dali embalaže Ima] e s a k o n I to deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER. c. kr. dvorni dobavitelj
lekarn« „pri črnem orlu" Praga, Mali ttraaa ; «gel Nerudove al. 203.
% w
Uspeh
SIROLINA
n
ROCHE"
pri zdravljenju bolezni v sopilnih organih oslovskem kašlju itd., prav posebno pa pri boleznih na pljučih, je provzročil številna
manMna ponarejanja
katera se napravljajo in prodajajo ceneje, toda pri vporabi preti nevarnost, da se dosežejo nezaželjeni učinki. Priporoča se torej, zahtevati prej ko slej Sirolin „Roche" j in sicer izrecno v naših
IV izvirnih zavojih.
Dobiva se v vseh lekarnah po zdravniškem priporočilu po K 4 steklenica.	3333
F. Hoffmann La Roche & Co,
Bazel (Svica), Grenzach (Badensko).
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
KOnSrESnI M $t. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0n$fGSnI ftj II19
sprejema hranilne vloge^vsak |JQ
31 Ol to je, chje za 200 kron delavni k^o d 9. dol2. ure H» "»I* 1° 9 kron 50 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo ko« goto» denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plače hronilnioe eeme. ——= Najsigurnejša prilika za štedenje. Kanonik A. Helen I. r., predsednik.	Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik.
RefiMrina mie. ,	Bajna iluzija! Oblast
1974 Najlepil kras božičnega drevesca »-i U M |t » imeli pogrešiti nobeni krščanska družina, Je moje Izboljšano
brillantilo angel zvonilo za božično drevo it. 1
popolnoma li Uiti» 11 pellai, ugelcl 80 cm Tli. Garantira se 11 ftnkcljonlranje.
fri trii M u&ke takoj aa naj»ečja aU najmanj le dravoa preprostim nasajenjem Postavljeno n»miioi« raUMketudi aa umizao zvonile. PoataVlj.no na toplo pei fuukcijonha tod. brez pr.igamh aveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K

M V
MM ~ ■ - ' . -- v\
I S kosi 4 . 6 kosov
K 12-,, 15-.. 29-
K 4*25 I 9 koso „ 5-50 1! .
„ a--\u .
36 košev . K 43'50 5o „ . »».58*— loo . . ,,112'-
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvišeno vsleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
K 5-501 9 kosov . K 15*50 „ 7 25 1« . ... 20-25 „ 10 501 24 .	„ 39-50
36 koso» . K 57 50
5o . . „ 7 7-50 loo „ . „150--
5	kosi 4 ,
6	koso»
»	I	*	
•			
i®			
Najnovejši
Minatoli Are«
13 kos. sortirali h, skrbno zavitih » kartonu, po velikosti in izvršitvi po K --40. --60, —-70, - 80, !•—,
1 20, l'50. 2"—. 6kos. kartona, po veiik..«ti in izvriitvi po K —'75, -'90, I'-, 1-20. Limetta, angelski luci, srebrni ali «lati, kuvert K —"10, iica 2« orehe 100 koso» K — 20, verižice ii steklenih krogljic, 1 in pol do 8 metra dolge, po velikosti krogjic K —'90, —-95, 1-20, 1-40. Svečice 84 kosov v kartonu K —'50,
_ vetje lö kosov v kartona K - '58, držaja u sveče.
--tacat K -'50.
Prosim zahtevajta katalog.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro Švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljästo okrovie z varstven» plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 30uridoča (ne gre samo i 2 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letnigaran-cijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Bogata izbera v mojem glavn. katalogu
Št. 7JJ3. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no-tranja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1'50 St. 7208. Cena dobra denarnica is «noge kosa, možnega, gladkega usnja ig»-nena, la zakiopci iz govedine. 4 predeli ■ n vizitje, 9 zar"*re, 9 cm dol. 6 cm
lir. K I 35 Boljie denarnice po K I '85, 2 10, 2 80,3 10,3 50,3 80,4 20 uviije
mmmmilm Vs»k a. a. knpee. U »4 1. sept. do 80. nov. pismeno naenkrat nareči z» najmanj 40 K blaga, dobi zastonj COZICnU DOyrUDU. aa hoiičae nagrado alarmno hadilko lt. 4343 a po noži svetlečim se kaaalnikom in pa koledar zrn i. 1M8.
__—=. Zaman« dovoljen» alt danar nazaj, toraj braz rizika I -
Pediüa se pe povzetja ali denar naprej. Najpripravneje ae naroča na odrezkn postne nakatmee. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročitvi o do inni ali naj sc podli« blage pe povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je t korist vsak-mu naročitelju, da aaroei 4im ta mogoče Ha» U pred 15. decembrom, ker poŠta pe 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati take hitro, kaker eh navadnem čaau. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na nailov :
--tvornica ur v Mostu -—— j^h ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu
S JAN KONRAD S —--«.1941 «.češkem -
Zahtevajte moj najnovajll al«»»' katalog a 8000 allkamt, ki vam ga takoj polljam zastonj In poitnlna proato.
Suhe gobe (jurje)
na senčnem kraju posušene , ne prašne, kupujem in prosim, da se mi pošlje vzorec s ceno. Kupujem tudi
„licopodi" (rumen prah od lesa za popra-ševanje malih otrok.) C. F. Sohubert, Gradec, Murplatz 10.
2278 3 2
Šivalni stroj
lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
združene tovarne za volnino prodirajo letos zopet izk^učno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld. 2*20 komad in gld. 4-30 za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni kooi ao topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 190 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
— Razločno pisana naročila, kt se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pojejo na	2214 2
Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 F.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila 80 doàla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grtinwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-•tfany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.
Vinogradniki pozor! **
Čas trgatve je tukaj! Vsakdo si napravi rad na tropine dobro domačo pijačo. Najboljšo in najcenejšo pi jačo pa napravite z mojimi naturnimi snovmi.
Pijača je popolnoma neškodljiva in se nikdar ne pokvari. Čim celi Avstriji in Ogrski znane tvrdke Vam jamči, da dobite najboljše cenjene posestnike, da se zaupno obračate na mojo tvrdko; le jaz sem snovi in jih tudi največ dajem. Opozarjam tudi vse posestnike na moje fine slivovke, drožnega žganja, brinjevca, ruma, različnih likerjev, na moj živino in konje
Ne zamenjejte moje veletrgovine z drugimi malimi trgovinicami!
delj časa stoji, tem boljša je. Ime moje po blago po najnižji ceni. Opozarjam tedaj vse v prijetnem položaju, da oddajam najboljše različne cvete za napravo okusnega očeta, povsod priljubljen prašek za svinje, govejo
I*
2277 2

€2. MT. »eliii Rieft
prot. Inh. KARL SCHOLZ
===== Gradec, Murplatz 10. ===

Uti
Izurjene 2161 4-4
éhrilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Ornsftein, Dunaj 6, Theobaldgasse 13.
FRANC JOZEFOVA
grinka «Oda.
Na prodaj sta
2313
gostilniška in trgovska koncesija
a trgovsko opravo vred za 300 K. Iztržba
na dan 40 K. Naslov pove .Domoljuba".
iir.ii/'iw.^ili	'"	i
erikf
«•jnwejéimi leta 1905 m M/grajenimi'vtli^nsKjmi parniiQ
\fe£nj« (raj. ---—- < ——
dni 5 dm ^'/T^^,,!,,
Tovarna sa stola
Franceta Sviolina
■i Braga, p. BohtbIm, Irujiki
iidelyje _
vsakovrstna stola
vii preprostih do naj&nejSih po n»jnìljlh cenali bras konkurence. Uustrovan cenik pošlje m na »ahtevo
2806 26—21 sastonj in franko.
Hotel, gostilna, posestvo, irgovise, vile
dobro obrestovanje pogoj, se iščejo v nakup. Ponudbe od prodajalcev samih pod ,M. N. 316'na Daube A Co, Mo-nakovo. Posredovalci nepotrebni. 2326
jZabranite
izpadanje
Odstranjujte prhljaje!
N
D c 9
N
Ojačite rast las!
Oživljajte živce 1
Dr. Dralle=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr. Dralle", ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Holtmann & Co. Teiin v L.
Najvišje sadeže je možno doaeòi

fv,///'.
jedilna mast je nedosežna
glede dobrega okusa, nepokvarjenosti, nizke cene In priproste priprave.	III. 2081
SVARILO!
V obrambo proti mogočim neprilikam naznanjam svojim čislanim naročnikom, da moj bivši potovalec g. H. STAINKO že dalj časa ni več v moji službi, da nima pravice za mojo^ tvrdko (navidezno) naročila jemati ali pa za moj račun pia-
čila sprejeti. Edmund Kavčič
trsouec o Ljubljani In Izdelovalec zdravstuenesa rastlinskega likerja „FLORIANA". p*
Tfidao m priporoči	..»...».
trgovina a klobuki In čevlji
Iran Potflesnlk nI.
UiiUmt, stnitnftw.il
Tolika aaloga. — Sollen* blag*. — •■apna aana. . .
2250 52 -3
Farina* nvirovui.	Tuto ponart|an|t kazniv*
Edino pristen |a 15 40
Tbiarry-jav balzam
i zeleno znamko .rtdovnlca". Cena I» majhnih ali 6 dvojnetih tltkltnic ali ) «lika ipecijalna attkltnica ■ patent, tamaikom K 6*— franko.
Tkierrylevo centifolijako mazilo
proti vaem it tako atarlm ranam, vnetjem^ ra-nltvam, abaceaom in oteklinam vieh vrat. Cena: 1 lončka K 3*60 te poilje It proti povzetju ali dtnar naprti — Obe domaČi artdatvl ita po-vaod znani in alovlta kot najboljii. Naročila it naalavljajo na:
IRtln itftierlitna Lekarnar A. Thierry r Pregradi pri -"■",.....*	Rogaiki Slatini.
ITMmOkv^Brotara • tiaočl originalnih pisem gratis I« " iko. V zaloti v akoro vath večjih lekarnah

Poskusite !	Gotovo bodete zadovoljni 1
E " Najbolje In nsjcenejie"
kupite^na drobno'in debelo *
v trgovini s papirnatim blagom
« Ljubljani} Poljanska oesta 12,
zraven nove gimnazije 2268 6-2
i» i/krncriJco Xaten Zelt/o óubru, po ceni in Kasntvsljiixrpotovali na/ se obrneyo
cSirnon^Mn elelxa
v Jfy'uM/ani ytblvóvorsAe ulico 26. 'i&t'kwrsfnai/iya.sTula àtyc selreyilaéne.
■totam aprojmajo «o dobri in zanaa-Ijhri zastopniki.
Najboljše stiskalnice
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur", P. Majdič v Celju.
Ceniki zastonj. 1846 8
pKunard Lit*«* Trsi JVev Yot k
enajpripravnej^a, najcenejši* in n,-;. boljAa pot h Ljubljane T SeTt'l in» Ameriko, ker t <i
ni dolgotrajne močne vožme io raznih železnicah,r nobenega posredovanju, ne preno«evanja in spl»li nobenih potranskih stroékev'med potjo. Parniki so prostorni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. I'ojas nila daje in karte prodaja glavni zastopnik.	JU04 75
Bliinji odhod iz Trsta: Carpathia, torek 29. oktobra 1907. Sla-ronia, torek li. novembra. Altonia, torek 19. novembra 1907.
Aadraj Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Za 5 vinarjev
«I more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga ju obleko, kakorSmh sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri «oliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna biia. To ne stane nič, na Izbero pa imi vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opnvo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar nijceneje izvriiti najboljši nakup. Mnogo fati naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da Ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12-7
Ceno češko posteljno perje
S kg novega skubljenega K
»•60, bolj-iega K I], - belega, ako mehkega, skubljenega KIJ ; K 24 inti-nobelega, n ehkega, skubljenega, K Ì0 - ; K 36—. Polili, se Iranko p.ntl povzetju Tudi »e zamenfi ali nazaj vzame proti pevrnilvi poitnlb stroikov. Bc edlkt Sachael, Lobet IM, d Plzen, Čeiko.
Najcen. nakup čeikega
posteljnega perja
5 kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40 i boljši K II 801-5 kg dobrega napol belega K 16-| belo, mehko K23-50. 5 kg tneinobelo, mehko K 28 -. K 30-- , K 34 -, K 361 5 kg sneinohel ne-oskublj K 23- , K 26- , K 29 - i puh siv i K 3 40. bel à 4* —40, snrinobel K 5-80 in K 6 40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu pošinine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovitz a. d. Angel 16 pri Klntovu, Čeiko.
I. kraojako podjetje ta nmetno it.k-Inratvo In (likanja aa atcklo
Aug. Annoia,
Donajika celta I3a, poleg,Hgovca'
at priporoča prtčaaHII duhovičinl in p. n. tlavn. občinstvo za napravo ctrkvenlb okn.v » umetnin altklaralvom ali alikantna altkl*, tlavbenlh dtl, napravo okvirov, lld. Itd — Ima tudi t zalogi različno porcelantko In atcklcno potodo aa namltje goetiln In ta-atbnlke, tvelilkt, okvire Itd. po na|nlijih ct-aab. - Narlal, ceniki In proračuni na tableto aaatonj, mnoga .pričevala ta dovritna dela ao cenjenim od|emalcem v ogled na razpolago.	ll07 „_,„
FLOW
je najboljše KreptIlozD želodec!
Priznano od uftonjnko« I
Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „F I o r i a n" ti ■	Ljubljani.	:
CARLO GORTAN, Trst, Via Santa Caterina 13, prodaja
Lecer***® jedilno olje in namizno olje. *H
Cene : 44, 48, 52. 56, 60, 64. 68, 72, 80 vin. pol litra. Vzorec proti 50 vin. Za vsak vzorec naj se označi cena. 1457 2c-j6
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I K 20 «.
„International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-rencz-ter 20.	2307 18-1
Käthe=jeva voda za lase
ali „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2 -, K 3'—, steklenica za poizkus K 1'40. Pošilja po povzetju c. <pa Käthe Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2342 lc-1
f. MIlan poljanšek
krojač in trgoveo v Dol. Logatcu Zaloga raznovratnag« blaga in izgo-
tovljenih oblek, zimskih suknjičev, spodnjega perila domačega izdelka. Velika izbera kravat, ovratnikov, ženskih predpasnikov in druzega blaga. Obleke se po meri izdelujejo točno in solidno. Cene zmerne
2259 2-1
Pri sodniji v Ilirski Bistrioi
vršila se bo v sobi št. 4
v torek 22. t. m. dopoldne ob 9. nri
prostovoljna prodaja
dr. Ivanu Kladva iz Kamnika lastne žage na Topolou ob vodi Reki
z vodno močjo in pripravo tudi za mlin, in zarečičkih travnikov.
Dr^.beni pogoji so vpogledati pri bistriški sodniji in pri lastniku. 2288 2-2
I «daj atrij la odgovorni aradalk; Di lgaaat| Žitnik.
Tiskali: .Katoliška Tiskani'