Leto vm., Štev. X („ Jutro" XVM št. 4 a)
LjuMfana, ponedeljek 8. januarja I934
Cena 1 Din
jjiav. .. ivo i-jutJijaxui cvuajjjeva ulica a. - releron St. 3122. 3123. 3124 3125 3126 uaseritm oddelek Ljubljana. Selen-nurgova ui - Tel 34»* tn 2492. Podružnica Maribor Gosposka ulica
SU 11. — Telefon St 245». Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon 8t 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100.
Hodi.. a Novo mesto: LJubljansita
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla
JU
Ponedeijska izdaja
Poneucija&u -.u&jb >juua<
vsa V ponedeijen zjutraj. — Na roča se posebej tn velja po poft) pre^mana Din 4.-. po razna£ai
cib dostaviien^ Din 5,- mesečne
Uredništvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefor St 3122. 3123. 3124 U25 to 3126 Maribor: iosposka ulica 11. Teietoi 81. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarlfu
ZASEDANJE GOSPODARSKEGA SVETA
MALE ANTANTE
Pred oživotvorjenjem načrtov za smotreno praktično gospodarsko sodelovanje držav Male antante, ki naj postane temeli gospodarske
obnove v srednji Evropi
Praga, 7. januarja, d. Konferenco gospo, darskega sveta Male antante bo otvoril jutri popoldne zunanji minister dr. Beneš v Istrakovski akademiji .Podlago razgovorom bo tvoril program za gospodarsko sodelovanje držav Male antante, ki ga je odobril stalni svet Male antante 1. junija 1033, kakor tudi vse dopolnitve, ki so bile izdelane kasneje. Sestanek gospodarske konference Male antante je dogodek, čegar zgodovinskega pomena se zavedajo prav tako gospodarski politiki kakor tudi vsi aktivni gospodarski praktiki vseh držav. Program pariških posvetovanj je brez dvoma zelo obsežen in bo zato nudil priliko za meddržavna pogajanja, ki zanimajo najširše kroge posameznih držav. V zadnjih dneh so v Pragi izvršili poslednje priprave za uspešen potek praških razgovorov. V javnosti vseh teh držav Male antante pričakujejo od praške konference zanesljivo ugodne uspehe
Češkoslovaški delegati pri tej konferenci bodo naslednji: za zunanje ministrstvo pooblaščeni minister dr. Julij Friedmann (njerov namestnik ministrski svetnik dr. A. štangler), za trgovinsko ministrstvo sekcijski šef dr. Fr. Peroutka (namestnik ministrski svetnik dr. J. Deyl), za kmetijsko ministrstvo dr. B. Hanosek (višji sekcijski svetnik dr. ing. A. Prokeš), za finančno ministrstvo sekcijski šef F. Mar-tinec (direktor češkoslovaške Narodne banke doc. dr. Basch), za ostala gospodarska področja sekcijski šef ministrstva za javna dela ing J. Roubik, sekcijski šef ministrstva za pošte Ing. J. Strnad, sekcijski šef železmškega ministrstva Jan Paul in ministrski svetnik v trgovinskem ministrstvu ing. A. Janaček. Za tajnika češkoslovaške delegacije je določen lega-cijski svetnik dr. Niederle.
V rumunski delegaciji so bivši kmetijski minister John Cemaracescu, bivši gene. ralnj direktor rumunsk;h železnic N. Teo-dorescu. član prometne direkcije državnih ?e'"znic Nicola Tabacovici. univ .prof. in direktor Kreditne banke Viktor Badules-cu in direktor narodno-gospodarskega odseka zunanjega ministrstva dr. J. Cri-stu.
Jugoslovenska sekcija gospodarskega sveta Male antante je sestavljena takole: stalni ekspert za gospodarske zadeve pri mednarodnih pogajanjih prof. dr. Vdorovič, bivši minister in generalni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Mohorič, narodni poslanec in pociguverner Narodne banke dr. Melko čringrija, direktor prometnega ministrstva Vaskovič in direktor konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu Pe-livanovič.
Oficiozna »Prage Presse« je objavila
glede na sestanek gospodarske konference Male antante uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Predvsem je potrebno, da se odstranijo napačne domneve, ki so se pojavile zaradi agitacije gotovega časopisja v inozemstvu
0	tem dogodku, ki so ga mnogokrat označevali kot kongres. Mala antanta je — kakor znano — podvzela organsko izpopolnitev svoje organizacije, ki jo oblikuje ob ohranitvi popolne suverenosti v tvorbo, slično zvezi držav. Samo po sebi je umevno, da je moralo tej politični organizaciji s ča-som slediti tudi gospodarsko sporedno sodelovanje vseh treh držav, za kar so podani pogoji. Ne smemo se motiti s počet-nimi težkočami. Mnenja današnjih ljudi so tako zameglena s predstavo avtarkije, da se pogrešajo vsi gospodarski dogovori med državami po tem zgledu. Tako pravijo odkriti in tajni nasprotniki gospodarske Male antante, da na eni strani Češkoslovaška sama ne more konzumirati kmetijskih proizvodov obeh bratskih držav in da si na drugi strani ne sme poslabšati odnoša-jev z drugimi državami ker ne more prodati vseh svojih industrijskih presežkov samo v Rumunijo ln Jugoslavijo. Taki, samo po seb; umevni zaključki se spravljajo v javnost z navidezno važnostjo kot smrtna obsodba za gospodarsko opredelitev, ki se nahaja še v statu nascendi. Vendar pa ne gre za to. Da ovržemo ta navidezni argument. si predstavljajmo, da bi vse tri prizadete države že od vsega početka tvorile popolno gospodarsko enoto.
Ali bi ne bila morda to pridobitev za gospodarstvo sveta in za gospodastvo vseh treh prizadetih džav? In vendar bi ugovori, ki se dvigajo proti tesnejšemu sodelovanju Male antante na gospodarskem področju, veljali tudi za to gospodarsko enotno državo, ker bi pač morala potem izvažati skupno svoje kmetijske .industrijske presežke prav tako. kakor bodo to morale delati države Male antante, čeprav bi sklenile še prav tako tesno gospodarsko skupnost. Resnica je, da se na grajenje enotne gospodarske tvorbe ne sme gledati samo s trgovinsko-političnih vidikov. — Prav tako je gotovo, da mora vsaka gospodarska združitev, ako se podvzame s potrebno obzirnostjo, obojestransko požrtvovalnostjo in dobro voljo, dovesti do razvoja celotnega prizadetega gospodarskega področja.
Ali n' morda tako zedinjenje v okviru \Tale antante vsaj neke vste višja radona, 'zaciia ki mora v svoipm končnem učinku krepit' tako pretežne kmetijske kakor I udi pretežna industijska področja v nji-ovih izvoznih možnostih, ker brez izvoza
1	č ne morejo živeti*
Sestava delegacij kaže, da ne gre no-
beno manifestacijo stvari, katere potreba in umestnost sta že davno ugotovljeni, temveč za delovno zasedanje instrumenta, ki je določen v statutu Male antante. Prisotnost ekspertov, ki ima služiti samo stvari, kaže, da se hoče tako rekoč poseči in me-dias res Zbranega je dovolj gradiva, ki bo proučeno, in ni izključeno, da se bo takoj prišlo do gotovih konkretnih rezultatov Ne glede na izmenjavo blaga obstojajo še druga področja na katerih more prinesti sporazum in poenotenje takojšnje in zelo velike usoehe Omenjamo samo noštni. železniški in plovni promet, pa tudi na trgovinsko političnem x>dročju se morajo države, če bodo postopale po načrtu, zelo . zbližati in si moreio ootovsM olalšave da !
bo ustvarjena podlaga za bodoče še tesnejše sodelovanje In končno peostaja še veliko finančno področje, ki se ne sme izpustiti iz vidika Treba je že danes pripravljati tudi na tem področju medsebojno pronicanje kajti nekoč bodo zopet padle zapreke. ki ovirajo mednarodno finansiranje, in takrat bo lažja rekonstrukcija, če bo odločala mogočna gospodarska tvorba.
Tako veliko podjetje, kakor je ustvaritev gospodarskega področja približno 50 milijonov ljudi se seveda ne more izvršiti v teku enega dneva Zato se mora le pozdravljati če se že lanes pričenja delo, ki bo doigotraino in *.»lo težavno, ki pa bo nekoč dovedlo do cilja, ko bosta zmagala boli*« nvlHoimoat in inlira volja.
Titulescu še okleva
Nove težkoče romunske vlade — Titulescu zahteva pomirljive ukrepe, sicer odklanja sodelovanje v vladi
Bukarešta, 7. januarja, n. Čeprav je kralj •že podpisal ukaz o imenovanju vlade pod predsedstvom Tataresca. se ie sinod, raz •širila vest. da dr. Tituescu še ni deLn;tiv-no prevzel zunanjega ministrstva. Vest je •Lzzvaia v političnih krogih veliko senzac.jo •in jo danes vsestransko komentirajo. V zvezi s temi vestmi spravljajo sjnočnjs dolg razgovor Tituiisca z novim predsednikom (liberalne stranke Konstantinom Bratiunom ui z ministrskim predsednikom dr. Tata-reseom. Vsebma teh razgovorov ni znana, vsekakor pa zatrjujejo, da so razpravljali o pogojih, ki jih je stavil dr Titu escu za nadaljnje sodelovanje v vladi* Kakor se govori, Titulescu ne odobrava rreradikai n:h ukrekov in zahteva, naj vlada brez odlašanja stori primerne ukrepe, da se pomiri javno mnente. v katerem je zavisda o po atentatu v Sinaj' rn po nato sedečih ukrepih silno razburjenje Ministrski pred sednik dr. Tatarescu n predsednik 'rberai-ne stranke Bratanu sta do teh nformaci-jah dala Titulescu zagotovila, da bo vlada storila vse. da zavlada v državi zopet normalno stanje, vendar pa smatra da v'ads ne more iti mirno preko teroristične akci-
je. k: jo je razvila »2e>ezna garda. ter da ie prav tako v interesu ugleda Rumunije v inozemstvu da se taki anarhiji napravi ikonec. Iz dejstva, da je dr. Titulescu po tem razgovoru izjavil novinarjem, da bo danes odpotoval v Sinajo m prosil za av-dijenco pri kralju, sklepajo, da je pr;š o do sporazuma ter da bo T-tule-scu defimit/v-no sprejel nadaljnje vodstvo zunanjega ministrstva.
Sinaja, 7. januarja, n. Nj. Vel. kralj Ka-ro1 je danes dopldne sprejel v dveurni av-dijenci zunanzega ministra dr. Titulesca. Kakšen ie uspeh te avdijence. še ni znano. Iz dejstva pa, da je imej dr. Titulescu takoj po avdijenci daljši razgovor z ministr skim predsedn;kom. sklepajo, da še njso ■Bukarešte: Titulesce bo sprejel zunanje
Pariz, 7. januarja. AA Havas poroča v Bukarešta: Titu'esco bo sprejel zunanje ministrstvo v novi rumunski vladi 'e, če bo nova vlada brez odlašanja izdaia ukrepe ki naj pomirijo iavno mnenje Zdaj se vrše pogajanja, ki iim je namen, da pridobe Titulesca za novo vlado. Poučeni •krogi sodijo, da bodo ta pogajanja uspela.
¥ Rimu je zmagalo
francosko stališče
V Ženevi so izredno zadovoljni — Reforma Društva na-
narodov še ni aktualna
London, 7. januarja AA. Angleški zunanji minister je do povratku v London izjavil novinarjem:
Iz inozemstva prinašam izvrstne vtise Prepričan sem, da bodo pogajanja v Rimu in v Parizu omogočita rešitev važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu.
Ženeva, 7 januarja AA Krogi Društva narodov so zelo zadovoljni z izjavo. ki jo je dal angleški zunan.r minister po sestanku z Mussoliniiem Iz te Izlave izhaja, da bo vprašanje reforme Društva narodov prišlo na dnevni red šele po ureditvi razorožitvenega vprašanja. Reforma sama oa bo mogoča. kakor !e poudaril Simon, le tedaj, če bo od tega Društvo narodo> Imelo koristi. V Rimu ie zmagalo francosko stališče, ki ga zagovarja tudi tajništvo Društva narodov. Glede razorožitve so bili rimski razgovori samo Informativnega značaja in so se gibali predvsem v praktičnih smereh.
Svet Društva narodov se sestane 15. januarja.
Pariz, 7. januarja. AA. Včeraj je predsednik francoske vlade Chauternps sprejel zunanjega ministra Pau! Bon-courja. Razpravljala sta o zunanjepolitičnem položaju.
Pariz, 7 januarja. V odločilnih francoskih krogih so sprejel! izid razgovorov med 'Mussoliniiem in Simo-nom iz več razlogov e vidnim zadovolistvom V Parzu prevladuje vtis da bo vpraš.inie reforme Društva narodov za zdaj potisnjeno nekoiko v ozadje in sicer zaradi tega. ker b- se -moralo s takšno reformo po mnenju vseh ■udeležencev Društvo narodov samo okrepiti. ne pa oslabiti Dasi so se v zadnjih tednih v Parizu zeio bali. smatraio da je sedaj skoraj dokazano da v Rimu med •Mussolmuem n S monom niso bi!i zdfan »kupn- ang eško- t«'iiansk predlog* za rr £ite\ r»zoro*itvenega vprašania Of-cnzn paršk' tisk sk'era tud oo cedilu komu-■nkeia. k; ga ie zda'a o razgovoru agen ciia »Štefani«, da v angleških, niti v itali-
janskih vladnih krogih ne smatrajo, da b bila delna oborožitev Nemčije neobh vdno potrebni pogo' za sporazum v razorož'tve-■nem vprašaniu temveč da so tudi v Rimu •m Londonu mnenja, da ne bi bila izključena izdelava skupne razorožitve<ne konvencije po zadnji francoski spomenic o razorožitvi.
Pariz, 7. ianuarja. Po vesteh, k prha-jajo v Pariz se zdi. da crpisuiejo gotovi inozemski krog: predlogu v francosk spo-•men:ci za primer da bi se podp sala splošna razorožitvena pogdba in bi Francija takoj uničila 50 % svojih vojaških letal, enostranski in brezpogoin značaj Vsa takšna 'mnenja so popo'noma napačna, kait1 iasno •je. da bo francoska vlada stor-la takšne ■korake še'e tedai. če <e bodo tudi ostale velesile v zraku odločile za enako zmanjšanje svojih zračn;h armad.
Uveljavi ienje trgovinskega s^razn^a v IMU;
Rim. 7 ianuaria n Ministrski «vet ie na svoj} današnji seji odobril uredbo. $ katero «e tako? uveljavlja trgovinski sporazum, dosežen med ItalHo in Jugoslavijo, z dne 4. januarja v Rimu.
Smrt zaslužnega
Pariz, 7 ianuaria AA. Tu je umrl general Dubail Bilo mu je 83 let Svojo vojaško službo je začel kot podporočnik v franeo-sko-nemški vojni leta 1870 Nato je služil ori raznih edinicah in postal šef generalnega štaba leta 1911 General Dubail je tedaj zagovarjal uporabo težke artiljerije istega 'eta je odšel s posebnimi nalogami v Ru sijo Ob izbruhu svetovne vojne ie prew. noveljstvo vzhodne skupine. 1916 pa je postal voqaški poveljnik Pariza Zt> članstvo ; legije časti le ustanovil prwbn< -«riišt»r> ki naj bi gojilo tesne družabne stike m*d temi odlikovanci V zadn jem času je bil generalni kancelar tega družtva.
Kralj se je vrnil v Zagreb
Včeraj opoldne je Nj. Vet kralj zapustil Bled in se navduSeno pozdravljen vrnil v Zagreb
Zagreb, 7. januarja. Čeprav se je šele ob 13. uri zvedelo, da se Nj. Vel. kralj Aleksander vrne v Zagreb, so se že ob pol 3. napolnile vse ulice in trgi od postaje do Jelačečevega trga. Ilice dn Mesničke ulice z velikimi množicami. Sprejem na kolodvoru ni bil uraden. Službeno sta bila na kolodvoru samo marša! dvora general Dimitriie-vič in upravnik policije dr Miha'džič. Ostali dostojanstveniki so bili na po-
staji neuradno.
Pred postajo je Nj. Vel. kralj, preden .ie stopil v avtomobil, opazil skupino novinarjev, ki ga je viharno pozdravila. Kralj se je novinarjem takoj zahvalil za pozdrav. Pozdrav nov; iarske skupine je bil znamenje za ostalo množico. ki je začela prirejati kralju silne ovacije. Navdušeno pozdravljanje je trajalo na vsej poti Nj. Veličanstva do dvora.
Finančne težkoče Bolgarske
Finančni odbor Društva narodov proti povečanju izdatkov v bolgarskem državnem proračunu
Sofija, 7. jan. AA. V zvezi z odhodom finančnega ministra Štefanova v Ženevo je objavilo današnje »Utro« članek pod naslovom »Veliko nezadovoljstvo v Ženevi z Bolgarijo« v katerem pravi:
V vladnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem, kakšno stališče bo zavzel finančni odbor Društva narodov do prihodnjega bolgarskega državnega proračuna. Zaradi tega vprašanja je v g a vnem tudi finančni minister Štefanov odpotoval v Ženevo, kjer bo informiral finančni odbor Društva narodov o položaju, posebno o raznih novih obremenitvah državnega proračuna. ki že itak izkazuje primanjkljaj. Tako n. pr. je bil zakon o olajšanju položaja zasebn h dolžnikov že poslan v Ženevo. Tam so ga sprejeli z nezadovoljstvom pred vsem zato. ker bo državni proračun Bolgarije poleg 200 milijonov na leto. ki so potrebni za pokritje izgub direkcije za izvoz žita obremenjen še z nov:m primaniklja-lem okoli 300 milijonov levov, ki jih bo morala amortizacijska blagajna vsako leto izdati za emitiranje obveznic dolžnikov. V Ženevi so nezadovoljni tudi zaradi črta-
nja starih nep'ačanih do'gov v višin: 2 milijard levov. Naposled je bil finančni odbor mnenja, da bi se bolgarski državni proračun ne smel obremeniti z novim primanjkljajem, temveč bi se moral proračun za 1. 1933-34 ponovno skrčiti.
Bolgarska vlada bo morala počakati na odgovor finančnega odbora Društva narodov, nakar bo šele lahko začela proučevati novi proračun. Komisar Društva narodov pri bolgarski Narodni bank: je že predložil Društvu narodov načrt za novo znižanje bolgarskega proračuna, ki ga bo sedaj predlagal šs finančni odbor Društva narodov.
Finančni minister Štefanov je doM od svoje vlade nalog, naj energično zagovarja vse ukrepe, ki jih je vlada doslej izdala za podipiranje delavcev, trgovstva in obrtništva ter zasebnih dolžnikov v državi. Pričakovati je tedaj zelo resnega.dvo-boia med finančnim od'borom Društva narodov ;n ministrom Štefanovim. Ni izključeno. da bo mora! tudi predsednik vlade Maišanov odpotovati v Ženevo in braniti tam vladne ukrepe.
Imenovanje učiteljev
Beograd. 7. januaeja. p. Z odlokom prosvetnega ministra so nastavliem za učitelje naslednji abituriienti: Andrej Štrukelj v Podhlici. srez Kranj: Josip Potisk v Št. Lambertu pri Litiji: Prane Agrež pri Sv. Gabriielu. srez Novo mesto: Ivan Rupert v Skornem. srez Gornj! grad: Terezija Ogrin v Starem bregu, srez Kočevje: Francka Grudtner v Svetlem potoku, srez Kočevje; Ado'f Senegačnik v Primskovem, srez Litija: Jože Kozorog v Lazah, srez Logatec: Ervin Rottmann v Sebeborcu, srez Murska Sobota: Nada Oaišek v Ra-kovcih. srez Knniice: Fmil Harrrmerschlag v Konišč'"cah. srez Litiia. Mra Ko'šek v Razboriu srez S'ovenigradec: Ferdo Skok v Prežganiu. srez Litija: Martin Kuharič v Zabrdu srez Kranj: Adolf Orum ori Sv. 'Miklavžu srez S'ovenigradec: Fran Orunt v Benici. srez Doltiia Lendava: Miron M> Jič v Dragi, srez Met'?ka: Zoran Hudales v T?a>henau. srez Kočevje: Avguštin Spend! v Pincah srez Dol-nia Lendava: Fran fandl ■v Zaeozd^u. srez Črnomelj: Hermma Potočnik v Čerliah. srez Črnomelj Premeščeni so: Anton"a Čolnar n Gornje P'r-■n'ce v Črnuče Msriia Klanišmk ;7 R'ance v Kane'o F-^n ReMe« ;z Gorn'e	v
S»nn?eti ;n F'eonora Kerkoč iz v-hn;ke v Ugodimo.
^itleriev* koncesije ž^dom
Pari*. 7. jan. d. Berlinski poročevalci pa-rišk;h listov javljajo iz dobro informirani nemških virov da ie državni kancelar Hitler oriznal posameznim vodilnim dom iz berl:nsk<»<!3 finančnega sveta vse oravice \rijcev T: židie. ki so bili 'žena čeni z Anici, so dobili od Hitlerja poseb ne dinlome s kater mi so zašč teni prt-d vsemi nadlegovanji ki so jim židje v Nem čiji izpostavljeni Med finančniki ki so preieli tako notrdilo od H:t!ena. je tudi vodja znane banke Franz Mendelsohn
I
Dr. Beneš Masarykov naslednik
Praga, 7. januarja, č. Politični krogi, ki 6edaj mnogo razpravljajo o kandidatu za novega predsednika češkoslovaške republike. zatrjjjejo, da bo v primeru, ča Maearyk ne bi sprejel kandidature, proglašen za kandidata dr. Edvard Bene«š. ki bo kandidaturo sprejel pod pogojem, da bo za ni^gov-^ga naslednika v vodstvu češkoslovaške zunanje politike imenovan sedanji češkoslovaški poslanik v Parizu g. Osuski
Povišanje carine za blago ameriških dolžnikov
Washlngton, 7. jan. č. V reprezentančnem domn je skupina poslancev vložila predlog, naj se za 300 odstotkov poviša carina na blago iz držav, ki se branijo plačati zapadle obroke svojih vojnih dolgov Zedi-njenim državam.
V 19 urah čez Atlantik
Natai, 7. januarja. AA. Francosko letalo »Croix du Sud« je preletelo Južni Atlantik iz St. Louisa do Natala v 19 urah. Gre za poizkusni polet, ki naj dokaže, da je mogoča redna poštna služba z letali iz Fran-oi.je v Južno Ameriko. Letalo bo jutri bržkone odletelo v Rio de Janeiro.
Nesreča na mori«
Newyork, 8. januarja. AA. Zaradi goste megle sta na Hudsonu trčila nemški parnik »Geroldsheim« in španski parnik »Domini-ca«. Oba parnika sta poškodovana. Njune potnike so prevzele druge ladje.
Terorizem na Španskem
Madrid, 7 januarja. AA. Teroristično delovanje na španskem ni prenehalo. Močni nastopi so bili zlasti v Malagi
Jugroslovenski akademiki v Atenah
Atene, 7. januarja, n. Z jutranjim brzo-vlakom je prispela semkaj skupina 30 jugoslovenska visokošolcev pod vodstvom prof dr Miloševiča Na kolodvoru so bili svečano sprejeti od predstavnika jugoslo-venskega poslaništva, jugoslovenske kolonije. a Jko-jugoslovenske lige ter predstavnikov grških akademskih društev. V Grčiji ostanejo več dni ter s! bodo predvsem ogledali arteološke znamenitosti.
Drzen roparski napad
V noči na soboto je vdrl v Grobelnikovo hišo na Lopati nezffatr> *1očif ec in hudo poškodoval tri ženske — Ko so prišli sosedovi na pomoč, je pobegnil
Celje 7 januarja V	ia soboto 6 t m je bil izvršen
drzen roparski nanad v Grobelnikovo hi lo n Lonati pri Celju Neznan mošk' je okroe pol 1 zjutraj prislonil lestev na hišo spleza! na slamnato streho, izkopa1 na streh' luknjo ;n zleze' v hišo. kjer sta spal; 70 letna Ter»7ii?! Grobe^ikova lirna 65 'etna sestra Rozalija in še neka
R >pot ie predramil »no sestro lei le vstal« -n «t<»pili v režo Tim io ie n* nade' neznanec -n jo udari' z rnfairtr samokresa po glavi da se ie nezavestna zgrudila. Nato je vstopil napadalec v so-
bo kjer je s smokresom pobil ostali dve žensk' na tla
Prva napadenka se je medtem osvestila •n pobegnila k sosedovim, kjer je sporo ?ila, kaj se je zgodilo Ko so sosedov orišli v Grobelnikovo hišo o napadalcu n? bilo ne duha ne sluha Ropar je odnesel samo 70 D:n
Franč'ška in Rozalija Grobelnikova. k' mata hude poškodbe na slavi sta bil; "ireneMani z re5evaln'm ivtombilotn * •eli*ico bolnišnico medtem ko ie tretji loSkodovanVa lahko ostala ▼ domač iskrbi Orožniki so uvedli obširno pre skavo.
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Ponedeljek, 8. Januarja 1934
Shod Združenja borcev
Snujoča se nova organizacija je imela včeraj v Ljubljani svoj prvi javni shod — Glavni govorniki so zahtevali nov gospodarski in družabni red
Ljubljana, 7. januarja.
Akcijski odbor Zruženja borcev, ki je zamišljeno kot skupna organizacija vojnih dobrovoljcev, bojevnikov, vojnih invalidov, rezervnih oficirjev in četnikov, jo sklical za danes dopoldne v un;onsko avor.no javne zborovanje v proslavo pete obletnice šestojanuarskega manifesta. Zborovanja so se udeležili tudi številni izvenljubijanski člani navedenih orgam-z.ic;j ker ie akcijski odbor preskrbel za udeležence polovično vožnjo. Pročelje dvorane je bilo bogato dekorirano z zelenjem, z draperijami v državnih barvah ter sliko Nj. Vel. kralja in državnim grbom. Zborovanju so prisostvovali poleg drugih tudi župan dr. D.nko Puc, podžupan Jarc, senatorja dr. Gregorin in dr. Rožič, starosta ljubljanske sokolske /upe dr. Pipenhacher, odposlanstvo čet-niške organizacije z zastavo itd. Govore shoda je prenašala tudi ljubljanska radio-postaja.
Zborovanje je kmalu po pol 11. uri otvoril predsednik akcijskega odbora, ravnatelj znane tvornice »Peko« g. Avgust Kuster. V svojem govoru je najprej podčrtal pomen 6. januarja za našo državo in naš narod. Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravilo to zgodovinsko gesto, ki ;<i r.apravila koteč prejšnjemu težke mu stanju. Danes sta država in narod močna na zunaj in znotraj. Vendar pa je še mnogo nerešenih vprašanj, ki čakajo rešitve. Dobrovljci. ki so se na frontah borili za svobodo svojega naroda, so tudi sedaj v prvi vrsti poklicani, da se bor,jo za korist narodne in državne skupnosti. »Mi hočemo,« je nadaljeval govornik, narodni pokret, ki bo objel vse žive in tvorne sile naroda brez razlike strank in malenkostnih razprtii, ki bo v navdušenem poletu in bratski slogi odstranil vse ovire, ki ločijo naš troedini narod od lepše bodočnosti- Iztrebiti moramo ma-lodušnost in črnogledi pesimizem ter najti v sebi vire nove energije. Vsako obu-povanje in defitizem je zločin nad samim seboj. Naša najdragocenejša pridobitev, ici jo moramo čuvati kakor punčico v svojem očesu, je naša država. Država je za nas živa misel, ki živi v srcu narod, državljani morajo biti nosilci državne misli in naša naloga mora biti. da budimo in nosimo v široke mase našega naroda ono visoko državljansko zavest, ki je temelj države.«
Zvesta in mogočna čuvarica naših državnih meja je naša slavna vojska, za katere tovariše in sobojevnike v njenih ciljih in nalogah smatramo sebe. Naša vojska je narod v orožju in najzanesljivejši porok naše državne samostojnosti, naš pokret, naj pripravlja narod duhovno in moralno za narodno in državno obrambo. Kakor naša vojska, tako hočemo biti tudi mi vzor državljanske discipline in reda, pokorni ukazom svojega vrhovnega voditelja in izvrševalci njegovih plemenitih nalog v dobrobit narodu in države.
Velike in težke so notranje naloge, ki jih moramo rešiti brez odloga. Iz obilice problemov naj omenim samo težko gospodarsko krizo, ki pritiska vse naše življenje. Naš narod strada, zmrzuje, tlači ga brezposelnost in s skrbjo gleda v Bodočnost. Zato je smoterno delo za rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja najnujnejša naloga nas vseh. Ne pričakujmo pomoči od zunaj, moramo jo najti v sebi samem. Pri tem naj nas vodi poštenje in nesebičnost ter ljubezen do naših bratov in zavest, da ima vsakdo pravico do dela.
G. Kuster je zaključil svoj govor: Na prelomu časa smo. Prihaja nov čas, ki zahteva novih ljudi, ljudi čistih rok, čistega srca, močnega duha, borbenih in železne volje ter sposobnih ustvarjati višje oblike novega življenja. Mi združeni borci Jugoslavije, prežeti idealnega uobro-voijskega duha. začenjamo ta pokret. Ne iščemo sovražnikov, iščemo le prijatelje. V svoje vrste vabimo vse one, ki so dobre volje in ki čutijo v sebi novega duha. Težavna je pot, toda dosegli bomo svoj cilj, mogočno Jugoslavijo pod vlado naše narodne dinastije Karadjordievičev, ki bo resnična mati vseh svojih otrok. Živel kralj Aleksander, živela Jugoslavija.«
Udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju
Zborovalci so se navdušeno pridružili govornikovemu vzkliku kralju in Jugoslaviji, godba pa je zaigrala državno himno. Enako navdušeno je bil sprejet predlog, naj se Nj. Vel. kralju odpošlje naslednja brzojavka:
»Združenje borcev Jugoslavije pošilja s svojega velikega manifestacijskega zbora v Ljubljani svojemu vrhovnemu poveljniku izraze neomajne zvestobe in pokornosti, sledeč idejam šestojanuarskega preloma in je vedno pripravljeno postaviti vse svoje sile v službo svojega kralja in domovine.«
Izjava vojnih dobrovoljcev
V imenu sreske organizacije vojnih dobrovoljcev je njen predsednik g. Lorger podal krajšo izjavo, v kateri je omenil, da je v najširši javnosti izzvala odobravanje prvodecemberska proslava, ki so jo priredili dobrovoljci v sodelovanju z bratskimi organizacijami. »Našel pa se ie poklicni denuncijant, ki je vložil proti takemu začetku našega pokreta ovadbo na notranje ministrstvo, v kateri nas dol-ži protidržavnosti. Podli denuncijant. katerega ime nam še ni znano, se ni ustrašil zlorabljati za to ovadbo ime našega viteškega vsedržavnega Sokola. Javno izjavljam. da so sokolski predstavniki najodločneje protestirali proti temu.«
Izjava g. Lorgerja je vzbudila med zborovalci veliko ogorčenje. Slišali so se klici: Dol z denuncijanti! Na dan z imen'!
Nov gospodarski in družabni red
Naslednji govornik je bil član akcijskega odbora, znani ljubljanski industri-jec in trgovec g. Stane Vidmar. Orisal je. do kakih blaznih pojavov je pripeljala gospodarska kriza, ko po nekod na veliko uničujejo živila, drugod pa ljudje stradajo. Nastala je gospodarska vojna
vseh proti vsem, račune pa plačuje mali človek. Armada brezposelnih se je stra-' hovito razmnožila. Znašli smo se v položaju, da je povsod vsega preveč, da pa kljub tej preobilici večina ljudi trpi splošno pomanjkanje in se komaj, komaj ohrani pri življenju. Vse to je dokaz, da na svetu nekaj ni v redu, da je zavožen ves sedanji gospodarski sistem, zavožen naš družabni red, ki omogoča take Izrastke.
Tudi v Jugoslaviji krizo hudo občutimo. Kriza pri nas je večja kakor bi b.lo potrebno. Marsikaj bi lahko bilo bolje če bi naši ljudje, ki so in morajo biti odgovorni za javno gospodarstvo, bili kos svoji nalogi, če bi bili pošteni in vestni ter bi imeli dovolj čuta za odgovrnost Tukaj pričenja naša naloga. Čaka nas ogromno delo, toda ako bomo delali vztrajno, bo delo rodilo uspeh.
Nato se je govornik bavil z gospodarskim položajem v Sloveniji, omenjal ve liko važnost zadružništva ter razvoj nacionalnega slovenskega gospodarstva. Čeprav smo se politično osamosvojili, smo gospodarsko danes v nacionalnem oziru na slabšem kakor smo bili ob prevratu Naš pokret hoče, da bo Slovenec na svo-] zemlji svoj gospod, da bomo Jugoslo-veni v svoji državi gospodarji in ne hlapci. Predolgo smo že mirno gledali, kako je tuji kapital izsesaval to našo zemljo, ta naš dobri pošteni narod Naše stanovske organizacije svoje nacionalne dolžnosti niso vršile v polni meri. Zato hočemo tudi v teh organizacijah in korporacijah novega duha in temeljitih reform.
Naš človek je izrazit individualist in demokrat. Naš človek ne prenaša tako kakor Nemec n. pr. delitve v razrede, v predpostavljene in podrejene. Kljub svoji samosvojosti in kljub ogromni potrebi, da misli z lastno glavo, pa ima naš člo vek velik smisel za organizacijo, se zna podrediti skupnim intersom in je do skrajnosti discipliniran ter požrtvovalen, če vidi, da je vodstvo pošteno, da je pot prava in čista. Zato pa je treba tudi v gospodarstvu računati s temi lastnostmi ter jih vpoštevati. Mi horci nismo ljudje, ki bi brez moči in volje gledali, kako propada naš človek pod tuj;m vplivom. Nam je vzkipela kri v žilah, mišice so se napele, postavljamo se v bran tej la-vini. In mi nismo navajeni podleči. Za nas je samo ena odločitev, mi poznamo samo zmago. Ne bomo več dopustili, da se naš človek na tak način ubija, ne bomo več dopustili, da bi naš človek oprav ljal samo trda težaška dela za ničevo plačo, dočim tujci posnemajo smetano z mleka in žive od žuljev naših ljudi v izobilju in komfortu. Naš sedanji davčni sistem je potreben nujne reforme, da ogromni zaslužki nekaterih tujih podjetij spretno maskirani z raznimi manevri, ne bodo ostajali neobdavčeni in po vseh mogočih kanalih izginjali v inozemstvo«
V svojih nadaljnih izvajnjih je g Vidmar govoril o brezposelnosti. Rekel Je, da brezposelnosti, ki v svojem jedru vsebuje strahovit strup, ne ustavijo razne podpore in prispevki. Vsakomur je treba preskrbeti možnost dela, vsakomur zagotoviti pravico do dela. Iz tega izvira nuj na zahteva po poživljenju dela na vseh gospodarskih področjih. Vse zadržke tega poživljenja pa je treba radikalno odstraniti in pritegniti k delu za zgradbo novega gospodarskega reda vse poštene narodne ljudi. Kapital mora biti le sredstvo delu. Z ognjem in mečem je treba uničiti glavne ovire tega preporoda, t. j. špekulacijo, razne privilegije, samoljuhje, zavist, predvsem pa zlorabo državne oblasti v egoistične namene poedincev in skupin. Skratka iztrebiti ves plevel, ki raste na polju izkoriščanja, kajti vsak izkoriščevalec je narodni izdajalec.
Predaleč bi nas vedlo, če bi posvetili nekoliko v zakulisne borbe proti našemu zadružništvu, borbe, ki se vodijo proti tej hrbtenici našega gospodarstva. naše gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. Mi vse to vidimo, pa zato tudi jasno izjavljamo: Da nam je to naše zadružništvo prav posebno pri srcu, da ga bomo branili z vsemi silami. Nam je vse eno, iz katerega izhodišča je zraslo, naše je vse, in zato bomo vsako izpodkopavanje zadružništva zaradi starih strankarsk;h računov smatrali za izdajstvo naših narodnogospodarskih interesov. Kdorkoli se bo dotaknil našega zadružništva, bo zadel ob vso udarno silo našega očiščevalnega pokreta.
Tovariši, že v početku sem poudaril, da je naš gospodarski red. pa tudi naš družabni red sumljivo nagnit, da ne odgovarja več, da ni v skladu .z duhom časa. Zato je vsako krpanje tega sistema brezplodno. karkoli se poizkuša za ozdravljenje sedanjih razmer, je vse obsojeno na neuspeh. Ves odpor okrutnega starega sistema ne pomaga nič, čas gre preko njega, nova doba se ne da več odpraviti z malimi koncesijami in korekturami. Nova doba mora napraviti konec samovolji kapitala, mora postaviti meje njegovi oblasti in odkazati mu pravo nalogo.
»Potreben nam je za vse to temeljito premišljen in točno izdelan gospodarski oičrt, po katerem je treba usmeriti vs,. gospodarsko podjetnost, načrt, ki mora biti zvezda vodnica vsemu gospodarskemu življenju.
Za uspeh takega gospodarstva po načrtu pa je treba ustvariti temelj. Predvsem je potrebno energično in temeljito očiščenje našega javnega življenja z odstranitvijo vseh zajedalcev in koruptnih špekulantov, odpraviti vsa politična trenja in odstraniti politične spletkarje ter intri-gante Naši bodoči vodniki so možje, ki jih bodo izbrale naše stanovske organizacije. Iz najnižjih organizačnih edinic gredo izbrani zastopniki v sreske in bano-vinske stanovske zastope ln najboljši ter najčistejši zastopniki ustanov gredo od tu da'je v državnostanovsko zastopstvo.
Mi smo krivi, ker smo dovoljevali, da so majhni ljudje v strankarski zaslepljenosti sejali razdor med narod, delili in slepili ta naš narod, razpihovali politične strasti, odvajali narod od mirnega, resnega in plodonosnega dela.
Tovariši! Zganimo se. otresimo se mrtvila in pasivnosti, posezimo aktivno v boj. Dovolj je bilo pri nas razdiranja. Pojdimo preko vseh ostankov preteklosti
složno na delo. gradimo temelje blagostanja našemu narodu, kujmo srečo svojega naroda! Zavihajmo rokave in stopimo na nova pota z vso odločnostjo in neobremenjeni s predsodki.
Mi vidimo, da je stari gospodarski sistem in družabni red močno nagnit, da je ta okrutni in brezsrčni starec trmast in neuvideven, da drvi slepo v prepad, da žene vse svoje pristaše brezobzirno v katastrofo. Izbire ni dosti. 2 njim ali proti njemu! Se je silno težka njegova pest, še krepko vihti svoj korobač, vendar pa jasno vidimo, da je vse to le zadnji napor, da so to še zadnji udarci. Njegova noga je že na robu propada in vodi prihodnji korak v brezdno, v smrt! Na jutranjem nebu pa vidimo vstajati zoro, ki nam prinaša novo življenje. Mi smo še mladi dovolj, da se ne ustrašimo nobene dvignjene pesti in palice. Zato lomimo zveze s starim, krivičnim in nezdravim sistemom. Zato smo prelomili s starimi metodami in predsodki. Mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kakor Bog pred Izraelci!
Dva govornika invalidov
Vojni invalid in ravnatelj elektrarne Česen pri Ljubljani g. Ivan Marinko je v svojem govoru poudarjal važnost kmečkega stanu, ki mora tudi v novem pokretu igrati odločilno vlogo. O kmetu se je pri nas v zadnjih 15 letih mnogo govorilo, storilo pa zanj premalo Kmečko ljudstvo je miroljubno, ako bi ono odločevalo o vojni, bi vojne nikoli ne bilo in bi narodi živeli mirno drug poleg drugega. Brez čvrste opore v kmečkem stanu država ne more biti trdna. Kmetje ne marajo razdvojenosti na politične stranke. Ne marajo pa tudi razdvojenosti od drugih stanov, marveč hočejo z vsemi živeti v miru in slogi.. Naše novo življenje mora vzkliti iz solularnosti vseh delovnih poklicov. vseh koristnih stanov. V svoji borbi smo vsi enaki. Ne sme biti med nami ne priviligirancev ne izjem. Mi kličemo skupaj vse bojevnike sirom naše dežele, da na temelju solidarnosti vsega naroda izvedemo naš program, ki zahteva tudi za naš narod svoj košček sonc«. Živeli borci poštenja!
Drugi govornik v imenu invalidov je bil predsednik oblastnega odbora vojnih invalidov in poštni uradnik g. Matko Štete. Razpravljal je o invalidskem problemu v splošnem in Jugoskmji posebej. Rekel je med drugim:
»Invalidsko vprašanje v Jugoslaviji na-leteva vso povojno dobo na nerazumevanje. Pri nobeni bivši politični stranki n.smo našli razumevanja in naklonjenosti za pravično rešitev naših potreb in pravic, imeli smo tri invalidske zakone, vsak se je le dotaknil invalidskega vprašanja površno, polovičarsko. Noben od teh zakonov pa se ni izvajal v praksi v zaščito, marveč v škodo invalidom. Tako imamo na invalidninah stalne zaostanke. Samo v območju dravske banovine znašajo zaostanki preko štiri milijone dinarjev. Za najpotrebnejše proteze in druge ortopedične pripomočke vedno primanjkuje sredstev. Za nameščanje vojnih invalidov v državnih in privatnih službah obstojajo posebne določbe, katere bi morali poklicani pod kaznijo izvrševati, se ne izvršujejo. Danes, po 15 letih uedinjenja, mnogo vojnih invalidov nima niti rešenj v rokah. Zato je razumljivo, da nimamo niti pravega številčnega stanja vojnih žrtev, ki služi za osnovo smotrene-ga reševanja tako važnega vprašanja kot je invalidsko. (Medklic: Kje so poslanci?)
V zakonodavstvu bi se moral zaščititi slabejši, to je vojni invalid. Pri izvrševanju vse stanovske zaščite se doslej ni vpoSteval vojni invalid Vojni invalid odklanja miloščino. Zahteva pa delo in socialno pravičnost.«
Zborovanje so nato s kratkimi izjavami pozdravili zastopnik osrednjega odbora vojnih invalidov iz Beograda g Liieševič, zastopnik snujoče se nacionalno soc;ali-stične fronte Jugoslavije g. Valent:č ter zastopnik četniškega udruženja g. Kcpus.
Cilji in program Združenja borcev
Zadnji govornik je bil vojni dobmvoljec, uradnik ljubljanske občine g. Vladimir Fabjančič. ki je razvil program udruženja borcev. V svojem obširnem govoru se je spominjal petletnice šestojanuarskega manifesta in nato rekel:
»Danes po petih letih čutimo vsi državljani brez razlike, kako škeda je bilo, da je veliko kraljevo zamisel podprlo^ sicer enodušno javno mnenje, d-a pa ni bilo organizacije najširših ljudsk;h množic, na katerih bi slonel novi duh. To ni b:lo v prilog držav, ne v prilog razvoju dogodkov. Mi vojni dobrovoljci smo med prvimi začutili, da je minil čas naše neaktivnosti in da moramo stopiti na plan.
Do danes se ni nobenemu pol:t'ku :n nobeni politčni kombinacij posrečilo povezati v eno celoto ves narod. Dosezali so sicer z razmmi sredstvi navidezne in nrn-ljive zunanje uspehe, nihče pa ni mogel osvoj:ti srca naroda Srce naroda more osvojiti za velike cilie Nj. vel. kralja samo nov pokret sposobnih in nekompronrtira-nih ljudi, ki daiejo jamstvo, da se bodo ideie 6. januarja izvedle neootvoriene in v celoti. Dobrovoljci so poklicani po svoji zgodovinski dolžnosti in na temeliu visoke moralne kvalitete, ki jo ima dobrovolisko ime, da sb-piio na čelo takemu novemu rešilnemu gibanju.
»Združenje borcev Jugoslavije hoče. da postani Jugoslavija močna, velika sila. ki bo združevala v bratskem sožitju vse Slovence, Srbe in Hrvate. Hoče, da se v svobodi združi ves slovanski jug od skrajn h mej, kjer stanujejo Slovenci, pa do slovanskega Črnega morja. Zato s prav posebnim zadoščenjem pozdrav!v»mo novo ero v razmerju med nami in Bolgarijo
Združenje borcev Jugoslavije je nad-strankarski pokret v dobrobit vse<*a naroda in vse države. Ed;nstvo naše mile Jugoslavije in njenega naroda nam je vrhovni zakon, ki mu ie po ustavi čuvar sam ua5 modri vladar. To povemo vsemu svetu zato, ker je to tako. ker n;ikdar ni bilo drugače. ker to stališče zavzemamo prav vsi pošteni Slovenci, ki vemo. da smo za vse večne čase na ?iv1jeni® in smrt zvezani z naš'mi brati. Srbi in Hrvati.
Voini dobrovolici, ki smo s svojo krvjo ustvarjali Jugoslavijo, se ne puščamo sod'ti od elementov, ki so se začeli delat' Jugoslovane šele oot°m. ko je bila borba ra Jugoslavijo končani in Jugoslaviia zmago-v;to ustvariena Kie na so p-ei b'l' tisti, ki hočeio tehtati nas borce' V« fronti v tresku granat iih nismo	Pojavil' so se šele po bitki in nastopili, kot da je Jugo-
slavija delo njihovih rok. V svobodni Jugoslaviji bi morali biti veseli, da jih nismo klicali na odgovor, ne pa da sodijo m obsojajo to naše pošteno žilavo slovensko ljudstvo, ki je eejen najtrdnejših stebrov Jugoslavije, to slovensko ljudstvo, ki je državotvorno par excellence. Tistim, ki hočejo nas tehtati, velja: resnično, resnično vam povem, tehtani boste tudi vi in prelahki boste najdeni!
Tovariši bojevniki! Mi smo narodno gibanje, ki stremi za duhovnim, socialnim in gospodarskim preporodom naroda in države ter za konsolidacijo Jugoslavije. Mi prihajamo iz ljudstva, mi smo Ln ostanemo
z ljudstvom. Zato tudi globoko spoštujemo versko čuvstvo našega naroda. Mi to plemenito čuvstvo visoko cenimo in mu bomo vedno dajaii vse spoštovanje. Vera, cerkev, duhovščina ima in bo imela v nas vedno le umevajoče prijatelje in spošto valce. Zato tudi upamo, da bomo z božjo pomočjo svojo započeto pot skozi vse viharje nadaljevali vztrajno in neumorno do zmagovitega konca.«
Z govorom g. Fabjančiča je bi! shod. ki je trajal skoro pol tretjo uro zaključen. Pred razhodom je godba zaigrala »Hej Slovane«.
Občni zbor dobrov^Ifee?
Do sedaj je v dravski banovini dobilo zemljo 107 dobrovoljcev — Stavbna akcija
Ljubljana, 7. januarja.
Danes dopoldne se je v salonu kolodvorske restavracije vršil redni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki se ga je udeležilo veliko število članstva, med njimi tudi nekaj dobrovoljcev iz nekdanje Štajerske. Predsednik Lorger se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal v preteklem letu ponesrečenih tovarišev Marka Bande in Antona Lovšina in zborovalci so niun spomin stoje počastili z vzklikom »Slava!«. Nj. Vel. kralju so dobrovoljci poslali vdanostno brzojavko, ministru vojske in banu dr. Marušiču pa pismene pozdrave.
Predsedniško noročilo je poudarjalo med drugim, da so dobrovoljci prav 6. januar izbrali za dan svojega občnega zbora z namenom. da tudi s tem počaste pctleftvco zgodovinskega kralievega manifesta. Največ dela ie v pretekli poslovni dobi dala odboru izdaja dobrovoljskih potrdi (uve-renj) v zvezi z delitvijo zemlje. Zveza je sodelovala pri vseh nacionalnih manifestacijah in je iskala ožjega, organiziranega sodelovanja s sorodn:mi organ;zac;iam:. Do-bro%*oiici so tudi izdelali pravila za Združenje borcev Jugoslavije.
Tainik Prinčič je v svoiih izčmnih izvajanjih podrobno očrtal vse javno in notranje delo zveze - v tem letu in je podal nazorno sliko o tem. do kam je doslej že napredovala delitev zem^e dobrovoljcem. V Rakičanu ori Murski Soboti ie preielo zem!:f> 43 dobrovolicev. v Murski Soboti 3. v Ha'dini. Sporen ii Breg pri Ptuni 41. v Dolnii Lendavi (k«'^n?sti> 9 v Mirni na Dolenjskem 4. v Slovenski Bistrici 4, v Križu 1, v Mokricah 1. v Ormožu 1. Skupaj je bilo doslej v naši banovini dodeliena zemlia 107 dobrovoljcem na podlagi novih potrdil
Rok za prošnjo za potrdila je bi! podaljšan. toda mnogi so ga zamudili. Na ban-ski upravi čaka rešitve še 53 prošenj, a zemlje ni na razpolago. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi bo agrarna reforma dala še okrog 30 ha in za to zemljo je zveza zaprosila. Razen tega je bo nekaj še v loga-
škem srezu, sicer pa bodo ostali dobrovoljci morali sprejeti zemljo v drugih banovinah, zlasti v Vojvodini. —
O živahnem tajn:škem delu priča dejstvo, da je zveza prejela in odposlala 2133 donisov.
Poročilu o denarnem prometu, ki ga je podal blagajnik Sifrer, in absolutoriju. kj je bil sprejet na predlog revizorja dr Kam-biča. so sled:!e volitve Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsedmk Alfonz1 Lorger, tajn;k Edvard Prinčič. b'agajnik Andrej Sifrer. odborniki Joco Žagar, dr Hebein. Oorečan. Batagel. nadzorstvo dr. Orel. dr. Kamb;č, Bukovec, namestniki od bomkov inž. Geržlna. dr. Meršol. Habe
Predsedn'k Lorger in predsednik akcijskega odbora Združenja borcev Kuster sta nato poročala o pripravah in idejnih smernicah te nove organizacije. V obširno debato. ki se je razvila o tem vprašanju, so poleg obeh referentov posedi še inž. Ger-žira, Š:frer, Fsbjančič in drugi.
Pri slučajnostih ie primarii dr. Mer?ol na kratko poročal še o dobrovoljski stavbni zadrugi, ki ima v načrtu gradnjo stanovanjske kolonije in postavitev spomenika padlim dobrovolicem. Mestna občina je v ta namen že obljubila svet blizu igrišča Primorja. Pokojninski zavod je obljubil posojilo. b?.nska uprava pa pojde prav tako na roko. Zastopnik dobrovoljcev iz ptujskega sreza je sporočil, da je neki ta-mošnji veleposestnik na zemlji, ki je b;la od njegovega veleposestva dodeliena dobrovoljcem, posekal okrog 2W dreves, tako da je novim lastnikom prizadejal oočutno škodo. Zbor jc sklenil, da bo zveza solidarno nastopila v obrambo interesov dobrovoljcev. Predsednik je poročai tudi o predlogu koroških dobrovoljcev, da bi se včlanili v zvezi, kar pa po zakonu ni mogoče. Koroški dobrovoljci raj osnujeio svoje društvo. Starman je predlagal, naj hi odbor tudi za dobrovoljce izposloval znižano vožnjo na železnici, kakor jo imajo že invalidi in rezervni oficirji. Zatem je predsednik zaključil zbor. ki ie med živahnim razpravljanjem trajal bl'zu tri ure.
Vremenski pregled
Ze drugi teden južnega vremena imamo, po takorekoč sredi jime. Velika atlantsko-sredozem^ka depresija, ki je puhala topli južni zrak čez srednjo Evropo, je hkrati vlekla nase silni mraz ki je b-l znova zajel domala vso Rusijo in vse j? kazalo, da se v kratkem povrne zima tudi k nam.
Pa se ni. marveč se je vremenski razvoj zasukal čisto drugače Velika depresija se je razdvojila, razlezla se na dva centra; P'vo njeno jedro je ostalo nad Sredozemskim morjem, se začelo liriti celo še proti vzhodu in potem za več dni obtičalo s središčem nekako nad Jonskim morjem; njenemu toplemu, deževnemu sektorju so pri-nadale sedaj domala vse balkanske dežele, kjer je deževalo na vso moč. da so nastale hude povodnji. bodisi na Grškem, kot v Makedoniji, v grški in v naši. pa tudi še bolj na severu, v moravskem porečju Sele nolagoma je ta depresija oslabela in proti koncu tedna tudi rad balkanskimi pokrajinami izgubila svoj vpliv: naši kraji so bili ves čas le bolj na robu njenega območja
Drugo jedro, atlantska depresija, se je pričela" že ob koncu prejšnjega tedna od-mikati nazaj na ocean, kjer je dobila novega ojačenja: kot mogočen ciklon se je obrnila po oceanu pr.»t; severovzhodu, nekako ob norveški obali Ta depresija je ostala privlačna sila za ruski nT-az.^ ki se ie namesto proti srednji Evropi začel gibati proti severozanadu. zaje' baltiške dežele ter je! čez Skandinavijo siliti na morje. Vetrovni d?presijski sistem pa ga ie kmalu zaokreml še nadalje ter ga ob Skandinaviji speljal riazai p-nti polarnim predelom severne Rusije. Tako je ostala večina Evrooe obvarovapa ored invazijo vzhodnega mraza. namesto tega pa je !ez'a čim dalie bolj v območju top'ega južnoznpad-nega toka atlantske depresije, ki v d^ugi polovici tedna puha s svojo mo"oono dma-nrko tonli zrak iznad južneiš h delov At^ntekega oceana čez Velikobritansko otočje daleč tia do Belega morja- seveda je povsod tod temperatura krepko nad nič'o, na Angleškem in Irskem pa na francoski obaii do 12 s^ooini C In ta topli sektor prodira čim dalje bolj proti vzhodu.
Posebno mraz ni sec*-''i n:kjer v Evropi. Tudi v Rusiji se je zima v toku tedna zelo omilila, ker ie ni več red'1 dotok n:ti iz polarnih predelov n:ti iz S'biriie. pač pa se je vsaj v manjši meri dotekal to-oleiši zrak bodisi od juga kot od oceana. Nekako ves teden ie ruski mraz segal samo do Karpatov, oblega ioč še Polisko in del Rumuniie: ostala srednja Evropa je imela vremt precej kot mi. s temperaturo okrog pičle, pa pretežno oblačnim nebom ali meglo
Prav očitno se je pokazalo, da je tudi mraz malokrat domačega pridelka, marveč da ga dobimo domale vedno kot imnort: nič nam ni -pomagalo, d« je bila zemlia. na debelo pokrita s snegom: kakor h'tro ie prevladal zračni tok od toplih kraiev. nam je dal toplo vreme, kliub temu. da je snežn.« odeja nndila naiboljše pogoje za mraz. Kateri zračni tok. to ie od k«tere strani zaveie. to pa ravisi od rarporeditve zračnega tlaka, od derve*iie Deore«'if z ant'c'kloni <«o i naimogočnei^i foVtor v vremenskem dog.nianiu- to nam ta teden »nova prav očitno pokaralo Pnfo-vania denresij pa se vrš'io bre? nam znanega nrograma, zato tolike težave z napovedmi
Kro? sodobne arhitekture
Ponedeijska izdaja »Jutra« bo s prihodnjo številko uvedla novo rubriko »Krog sodobne arhitekture«. V rubriki bo iz širokega področja arhitekture pri-občevala poljudno pisane razprave, ki bodo zanimale gotovo slednjega našega čitatelja ker sodobna arhitektura ne obsega več samo stavbarstva, temveč pobega globoko v vse panoge našega življenja.
K sodelovanju smo pridobili nekaj naših priznanih mladih strokovnjakov, in-ženjerjev-arhitektov, med ni:mi Maksa Strenarja, Domicijana Serajnika, Janeza Omahna in Hermana Ilusa, ki bo to stalno rubriko tudi urejeval. Žc ta imena povedo jasno, da razprave ne bodo ten-denciozno propagirale samo ene smeri sodobne arh:tekture. temveč bodo pester odsev različnih stališč in nazorov Obravnavala se bodo raznolika vprašanja vseh problemov arhitekture, od stanovanjskih hiš^c do impozantnih javnih zgradb; od udobnega kotička ob naši kmečki peči pa do razkošno opremljene veže vel.ko-mestnega hotela: od skromnega vrtička do regulacij velikih mest ter od pripro-stega grafičnega izdelka do komfortno urejenega pohištva — skratka vse, kar obsega veliki delokrog sodobnega arhitekta, kjer kraljuje mati vseh umetnosti, božanska arhitektura.
Da se umetna obrt ne sme pozabi*', je jasno, ker se ravno v njej največ greši tudi dandanes.
Vsi ti problemi pa se bodo podajali z različnih vidikov in se bodo obravnavali tako v splošnem pogledu kakor v svojih podrobnostih. Teoretične teme bodo sledile praktičnim razmotrivanjem, načenjala se bodo principielna vprašanja, novorilo se bo o aktualnih zadevah našega okoliša. Preteklost in sodobnost bosta imeli dovolj prostora, prikazale se bodo razmere pri nas in drugod, da bo vsakomur umljivo stališče pri nas do gotove meje visoko razvite arhitekture.
Vsi članki bodo pisani, kakor že povedano, tako, da bodo dostopni vsakomur, da bodo pa tudi poučenemu čitatelju nudili zanimivo in v marsičem povsem no vo čtiv-j Vsi ti članki, povezani v eno celoto, bodo pa predstavljali kos gigantske borbe za pojem nove arhitekture in bodo tvor.li gotovo važen dokument za proučevanje in razumevanje kulture današnje cobe kasnejšim generacijam.
Novi grobovi
Včeraj je umrl v Ljubljani, Vidovdcn-ska cesta 9, g. Poniž Benedikt, vadnični učitelj v pokoju Pogreb bo v ponedeljek.
8.	t. m. ob pol 3 uri iz Vidovdanske ceste
9.	»Sočani«, udeležite se po možnosti pogreba! — V Celju je v nedeljo po dolg' in mučni bolezni preminil g Josip Ružič. višji stražnik v pokoju Pokojnik je bil simpatičen m ugleden mož. ki so ga cenili vsi, ki so ga poznali.
V	Velenju je preminil v 81 letu starosti hotelir in posestnik g Ivan Rak. Pogreb uglednega in spoštovanega pokojmka se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi občinstva.
V	bolnišnici v Ljubljani je umrla ga Ana Zevnikova. učiteljica v pokoju Pokojnico prepeljejo v torek na Čatež ob Savi. kjer bo pogreb istega dne ob 15 ori.
Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje!
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Ponedeljek, 8. januarja 1934
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 7. Januarja.
Ves teden se je kisalo, za sv. Tri kralje se nas je pa vreme vendar usmililo. Kar čez noč je pritisnil sever in v soboto je že zmrzovalo. Ker so bila vremenska poročila kolikor toliko ugodna, jo je seveda ubrala armada smučarjev v prirodo.
Badnjak
Na naše sv. Tri kralje pade tudi pravoslavni badnjak, ki ga med nami živeči pravoslavni bratje, posebno pa polki naše divizije vsako leto prav slovesno praznujejo. Z vojaško godbo, s prapori, s cvetjem in zelenjem so se vojaki zjutraj odpravili v tivolski gozd, da nasečejo za badnjak pripravnih dreves, ki jih potem v sprevodu odnesejo domov.
Kakor vsak polk posebej, tako je davila praznik tudi divizija. V dolgem sprevodu, v katerem so se vrstili z zelenjem okrašeni vozovi, avtomobili, jezdeci, del pohete, naši stražniki na konjih in mnogi civilisti, se je vojska med igranjem neutrudne godbe napotila iz kasarn skozi mesto na Mirje, kjer biva komandant divizije, divi-zijski general Cukavac, ki so mu izročili badnjak. Zastopniki oficirskega zbora, podoficirji in redovi so se tu poklonili svojemu komandantu in mu želeli čestit božič. Divizijonar je oficirje in moštvo pogostil.
Nato je krenil sprevod po mestu dalj« proti vojašnicam. Komandant badnjaka je vsakemu komandantu polka izročil badnjak in mu čestital božič in ko je badnjak za-plapolal v ognju, je komandant stopil pred svoje vojnike in jih nagovoril. Povsod so bili vojaki lepo pogoščeni.
Pogreb šolskega upravitelja Benedika
Danes ob 14. se je vršil izpred hi§e žalosti v Hradeckega vasi pogreb pokojnega žalskega upravitelja g. Draga Benedika. Ogromna udeležba je pričala, koliko simpatij je pokojnik užival v naši javnosti. Na zadnji poti so ga spremili številni znanci in prijatelji in predstavniki raznih društev. Pred hišo žalosti je najprej zapelo pevsko društvo »Sava« žalostinko, nato pa se je začel pomikati žalni sprevod, ki mu je na čelu korakal štepanjski Sokol pod vodstvom staroste br. Slane. Za Sokoli so se razvrstili pevci pod vodstvom pevovodje g. Dolfa Gruma, za krsto, ki je bila vsa obložena 4 vene', so stopali užaloščeni svojci in sorodniki, za njimi pa številni stanovski tovariši, katerim je sledila nepregledna vrsta ostalih pogrebcev. Sprevod je jtTenil na štepanjsko pokopališče, kjer se je od pokojnika v toplih besedah poslovil njegov dolgoletni tovariš šolski upravitelj g. Lovro Perko, očrtavajoč pokojnika kot vzornega pedagoga, prijetnega družabnika in prijatelja, ki ga je čislal vsakdo, kdor
je poznal Pevsko društvo »Sava« je zapelo še eno žalostinko, nato pa se je zaprl grob na krsto Draga Benedika. Naj počiva t miru!
V gledališču
V gledališču sta bila oba praznika dneva zanimivih novosti. V opero so privabila v soboto in nedeljo množico občinstva kar tri gostovanj i zapored: gdč. Mezetova v »La Bohčme« v soboto popoldne m znamenita bolgarska pevka ga. Mirni Balkanska v »Deželi smehljaja« v soboto zvečer in v »Havajski roži« v nedeljo. Tako sta bila oba praznika obenem tudi bogata praznika za naše operno občinstvo.
Na sv. Tri kralje zvečer so v drami prvikrat igrali novo rusko komedijo »Sonjkin in njegova sreča« v režiji prof. Šesta in z Danešem v naslovni vlogi. »Sonjkin« je -irav gotovo ena najlepših iger, kar jih je letos na repertoarju, in bo brez dvoma pri najširšem občinstvu našla dopadajenje, ki mu gre. Zgodba je malo nenavadna, toda človeka z vso silo osvoji. Ubog zasebni uradnik, ki je ves up svojega življenja zastavil žrebanju v državni loteriji, v resnici zadene milijon. Tolikšne sreče njegova šibka ramena ne vzdrže. še preden utegne raz-dati vso to pravljično vsoto vsem znanim in neznanim ljudem, ki se mu zdijo potrebni, obnemore in zblazni. Daneš je tega izcednega človeka s tako majhno, in vendar tako brezdanjo in vseobsežno dušo. odigral v sijajni, pretresljivi kreaciji. Komedija m igralci, ki jo igrajo, zaslužijo, da pnee vsa Ljubljana pogledat to stvar.
Pri šentjakobčanih pa je oba popoldneva žel triumf špicarjev »Pogumni Tonček« v režiji ge. A. Danilove in s Tončkom — gdč. Grumovo. Oba popoldneva je bila dvorana natrpano polna mladega in starega sveta in občinstvo je prav skrbno pripravljeno predstavo sprejelo z nezadržanim priznanjem. Avtor, ki je prisostvoval premieri, in ga. Danilova, sta bila deležna živahnih aklamacij.
Na plesu naših obrtnikov
Ze več časa se je ljubljansko Obrtniško društvo, ki si je poleg Vajenskega doma postavilo s svojim delom že mnogo pomembnih spomenikov, pripravljalo na svojo, letos že deseto tradicionalno obrtniško zabavo, ki se je vršila snoči v dvorani Kazine.
Zabavo, na kateri se vedno zbere vsa elita naših obrtnikov, so obiskali tudi mnogi predstavniki naše javnosti, med drugimi gg. načelnik dr. Mara, in višji inšpektor Guštin za bansko upravo, župan dr. Puc, predsednik Zbornice TOI g. Jelačin, narodni poslanec Mohorič, prdsednik velesejma g. Bonač, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Majcen, zastopniki Sokolstva, raznih gospodarskih institucij itd.
2e takoj v začetku je v dvorani zavladalo izredno prisrčno razpoloženje, ki sta ga Odeon jazz in znani Zadravčev silvanec iz naše Prlekije še povečala. Originalna zamisel z japonskim dumpingom je bila prav posrečena in zlasti ona z otroki, ki so jih prodajili kar po 3 Din. štorklje so damam prav pridno prinašale otročiče; proti jutru je najbolj »blagoslovljena« dobila lepo darilo.
Poudariti moramo dejstvo, da je naše Obrtniško društvo prvo uspelo, da na svojih zabavah zbere poleg elite tudi vse preproste naše mojstre in meščanstvo v tako velikem številu, kakor to sicer moremo zapaziti le na redkih drugih zabavah. Velik obisk te odlične organizirane zabave pa je še razveseljiv iz razloga, ker je bil ves čisti dobiček namenjen v korist onemoglih obrtnikov, njihovih vdov in Vajenskega doma v Ljubljani.
Lepa prireditev naših varnostnih organov
Družabne prireditve sta v novem letu otvorila policijski m obrtniški ples, ki sta oba med ljubljanskim prebivalstvom že zelo priljubljena. O obrtniškem plesu poročamo na drugem mestu. Zabavna prireditev »Podporne zadruge državnih policijskih nameščencev v dravski banovini« se je vršila v soboto zvečer v vseh prostorih hotela Union. Bila je naravnost rekordno dobro obiskana in je združila pripadnike vseh ljubljanskih slojev. V okusno dekoriranih dvoranah se je razvilo nadvse prijetno družabno vrvenje, ki je obiskovalce tako navezalo, da so ostali prostori polni prav do jutranjih ur. Neumorno sta svirali dve godbi, večja v veliki in manjša v gornji stranski dvorani.
Poleg številnih drugih reprezentantov so prireditev vrlih ljubljanskin policijskih stražnikov posetili gg. ban dr. Marušič, pod-ban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem, državni tožilec dr. Ogoreutz, skoro vsi načelniki banske uprave, narodni poslanec Mohorič, policijski upravnik Ker-šovan, zastopnik g. generala Cukavca, predsednik Narodne Odbrane dr. Cepuder, predsednik Novinarskega Udruženja Virant itd.
Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže
Krajevni odbor JS v Ljubljani obvešča člane in prijatelje, da bo v torek 30. t. m. ob 20. v prostorih Slamičeve restavracije tretji redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega odbora; poročilo nadzornega odbora; predlogi in sklepanje o absolutoriju; volitev predsednika in članov upravnega to nadzornega odbora; predlogi članov; smernice za bodoče delo; volitev delegatov za oblastno skupščino; slučajnosti. Priporoča se članom, naj se zbora zanesljivo udeleže.
Obenem opozarjamo članstvo in javnost, da bo 20. t. m. ob 20. v dvorani Uniona tradicionalni večer Jadranske straže s sodelo-
vanjem narodnih noš. Vstopnice bo v prodaji po 10 Din za osebo to po 25 Din za družine s tremi člani to se dobe v pisarni JS na Tyrševi cesti Ia/TV to v Tičarjevi trgovini v šelenburgovi ulici. Vstopnice v prodaji vnaprej se morejo nabaviti najkasneje do 12. ure dopoldne na dan prireditve. Pozneje nabavljene vstopnice bodo stale za osebo 15 Din, družinskih vstopnic pa ne bo več.
Kronika nesreč
V bolnišnico so prepeljali 261etno poljsko delavko Utšo Polajnerjevo z Gornjega Jezerskega, ki se je bila pred tednom dni doma poparila s kropom. Ker se je njeno stanje poslabšalo in so se pričele opekline gnojiti, je bila prisiljena iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici.
Jože Zajec, sin posestnice iz Preseke v savski banovini, je prišel pred dnevi v Kranj, da si poišče zaslužek. Včeraj je bil v Gorenji vasi, kjer se je v neki gostilni zbrala vesela družba. Vince je razvnelo duhove in običajnemu prepiru je sledil pretep, ki se je pa žalostno končal. Nekdo je porinil Zajcu nož globoko v prsa in ga hudo ranil. Fanta so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je sicer zelo kritično, a zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje.
Tudi smučanje je zahtevalo žrtve. Olga Klemenčeva, hči posestnika iz Podlipovce, občina Zagorje, je pri smučanju tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Pri sankanju se je ponesrečil tudi Janko Svegel, sin ključavničarskega mojstra iz okolice Kranja, ki si je zlomil desno nogo.
Aretacija
Policija je aretirala 291etnega Blaža C., ki je po mestu ponujal na prodaj štiri sveče, očividno ukradene v neki cerkvi. Blaž je svečano zatrjeval, da je nedolžen, toda policija ga predobro pozna, saj je že desetkrat zabeležen v njenih analih, vrhu tega pa za stalno izgnan iz Ljubljane.
prii • svojima lepim« g.asovoma tudi gd? Vedtlova to Zupnn«
Ko so končal, oevci, je stopil pred oder prtosednik prireditvenega icibora za bo žicnico g. dr. Umi; k, ki je pozdrav:; prisotne goste gg. župana dr. Dinka Puca kot predsednika krajevne organizacije JNS za XI. in XII. okraj, direktorja Antona Juga kot zastopnika, sreske organizacije, inž. Ladislava Bevca kot presednika krajevne organizacije za IX. in X. volišče in g. Rudolfa Juvana kot znanega socialnega delavca. V nadaljnjem se je zahvalil vsem nabiralcem in darovalcem za prejeta naklonila, zlasti ministru g. dr. Kramerju, g. banu in drugim darovalcem. Izvajal je, da nas mora vezati bratska ljubezen v veliko celoto. Prav ljubezen nam bo dala moč in silo, da bomo zaživeli v boljši bodočnosti. Za to pa nam je treba tudi žive vere v državo in njeno silo z vitežkim kraljem Aleksandrom I. na čelu, ki mu kličemo vsi: Zdravo! Po dvorani je odjeknil navdušen pozdrav.
Zastopnik sreske organizacije JNS direktor g. Jug je naglašal, da naj velja izrek iz evangelija: Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe!« danes in v bodoče še trdneje. Drugod še vse bolj kakor pri
nas pritiska dandanes beda na narode. Naša naloga je, da vzgojimo pošteno in zdravo mladino, ki je naš up in naša bodočnost. Naposled se je zahvalil vsem prirediteljem,
ki so si nadeli skrb, obdarovati siromašno mladino, in čestital je k obdarovanju vsem malokom, žeieč jim mnogo veselja.
G. Karel Urbančič je nato povabil vse nestrpno pričakujoče otročiče bliže k zalogi dobrot. Šlo je vse lepo po vrsti: celotno je bilo obdarovanih 200 otrok iz dvorskega okraja: 35 jih je dobilo nove čeveljčke, 17 jih je odneslo domov zavoje z raznovrstnimi živili. -10 jih je obleklo nove tople oblekce, 130 pa se jih je zadovoljilo s slaščicami. Poleg domačih je vzbujala prav posebno pozornost skupina 7 bosanskih Besičev, siromašnih otročičev muslimanske rodbine, ki životari v karoseriji starega avtobusa na nekem vrtu poleg Muzejskega trga. Oče Ramo. po poklicu priložnostni delavec, leži bolan za jetiko v bolnišnici, z otroško drobnadjo pa se doma ubija bedna mati. Otroci so dobili obutev, obleko in živila Tudi tvrdka Sla-mič jim je podarila za praznike 3 kg mesa. Vsi otroci so odhajali po obdarovanju domov veseli m hvaležni svojim dobrotnikom.
K roparskemu umoru v Malem Brebrovniku
Nekaj podrobnosti o strašnem zločinu nad ubogim
starčkom
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 7. januarja.
S prazniki je nastopilo jasno vreme, zaradi česar je iz mesta oba praznika odpotovalo na tisoče izletnikov. V petek zvečer je priredilo v veliki dvorani Uniona agil-no
Družtvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru
svoj XIV. elitni ples, ki je postal že tradicionalen. Čisti dobiček plesa se bo uporabil za siromašne akademike. Dvorana je bila po načrtih cand. arh. Danila .Fursta izredno okusno okrašena. Pri prireditvi je igral izvrstni ljubljanski akademski jazz Ronny. Otvoril je ples z županjo go. Li-poldovo poslevodeči podpredsednik DJA cand. ing. Tone Germek, nato so se pa razvrstile dame častnega komiteja, ki so prevzele pokroviteljstvo, z akademiki in ostala družba. Med gosti so bili navzočni tudi župan g dr. Lipold. sreski načelnik g. dr. Senekovič, poveljnik mesta general g. Hadžič in drugi.
Danes dopoldne je bil v dvorani hotela »»Zamorca«
redni občni zbor mornarske sekcije Jadranske straže
v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil v navzočnosti mnogoštevilnega članstva predsednik g. Drago Jug. Navzočni so bili tudi zastopnik krajevnega odbora JS predsednik g. dr. Rapotec, tajnik g. Pire in drugi Predsednik g. dr. Rapotec je v daljšem govoru očrtal velik pomen .mornarstva v pokretu Jadranske straže in njene mornarje sekcije, ki združuje vse bivše mornarje vojne in trgovinske mornarice Nato je predsednik sekcije g Jug na kratko očrtal dosedanje delovanje. Čeprav je bila sekcija ustanovljena šele pred tremi meseci, vendar že beleži lepe uspehe Sekcija šteje kljub kratkemu obstoju že 60 članov, nedvomno pa se bo to število še pomnožilo, ker je v Mariboru in okolici več sto bivših
mornarjev, ki kažejo veliko zanimanje za svojo organizacijo. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: za predsednika Jug, za podpredsednika Jarc, za tajnika Rozman, za namestnika Čaks, za blagajnika Zagorec, za namestnika Vencelj; v odbor pa gg.:
Jereb, Kokot, Lipuž, Močivnik, kapitan bojnega broda Milenkovič, Dobrovski, Goršič in Salomon; v nadzorni odbor pa Gomivnik in Hiibl. Sklenjeno je bilo, da se bodo ustanovili letos razni odseki, med njimi tudi kulturni in vodnosportni.
V petek popoldne je našla žena 341etne-ga delavci in dolgoletnega biljeterja v tukajšnjem gledališču Alojzija Wutteja. ko je prišla z dela domov, stanovanje zaprto. S silo so odprli vrata in našli v sobi na kljuki
obešenega moža.
Policijski zdravnik dr. Zor jan Je ugotovil smrt in odredil prevoz trupla v mrtvai-nico. Pokojnik je že dolgo časa bolehal za želodčnim rakom in bil je trdno prepričan, da je neozdravljivo bolan. To ga je tudi pognalo v obup in smrt.
Pravoslavni božič je slavila tukajšnja pravoslavna cerkev skupaj z vojaštvom mariborske garnizije v prav veselem razpoloženju V soboto ob 13 30 je krenil dolg sprevod pod Kalvarijo po badnjake, nato pa se je napotil v melj-sko vojašnico, odtod pa še v druge vojašnice na desnem bregu Drave.
Na reševalni postaji so obvezali nekaj mesarjev, ki so se porezali po prstih, v bolnico
so pa prepeljali 211etnega ključavničarskega pomočnika Vinka Vengusta iz Maribo- ; ra, ki si je zlomil desno nogo. Prav tako j pa je morala v bolnišnico 151etna železni-čarjeva hčerka Frančiška Malekova iz Rad-vanja, ki si je zlomila desno nogo pod kolenom.
Mala Nedelja, 7. januarja.
Kakor je »Jutro« že poročalo, so orožniki izsledili morilce, ki so v Malem Brebrovniku v viničariji g. Mihaliča od j Male Nedelje umorili v noči na 22. decembra starčka Antona Balažiča. Naj navedemo še nekaj podrobnosti:
Ljudje so umor javili orožniški postaji v Ivajnkovcih, ki je zadevo vzela na zapisnik in potem nadaljnjo preiskavo odstopila orožnikom v Ormožu, v katerih rajonu se je umor izvršil. Orožniki so stikali za krivcem ter aretirali najprej 8 ljudi, vendar je bil njihov alibi dokazan.
Dne 2. t m. je pa orožniška patrulja iz Ivanjkovcev slišala, da se med ljudmi nekaj šušlja. Na podlagi teh govoric sta se orožnika napotila k nekemu Bohincu. Preiskava je imela uspeh. Našli so se noži, vilice, kozarci in mast, last umorjenega Balažiča. Na vprašanje orožnikov, kje so dobili te predmete, je žena rekla, da ji jih je izročil njen svak Janez Bo-
hinec s pripombo, da jo zakolje, ako pove, od koga jih je dobila.
Pred meseci je prevzel morilec Janez Bohinec viničarijo g. Lukačiča pri Mali Nedelji. Večkrat se je vračal v Jeruzalem po razne reči in tako tudi usodni petek. Tedaj je dozorel v njem sklep, da umori starega Balažiča. K temu je nagovoril tudi svojega brata Antona. Starčka sta umorila na prav bestialen način. Polomila sta mu več reber in mu prsni koš popolnoma zdrobilo.
Orožniki iz Ivanjkovcev, ki so bili na sledu, so prišli v sredo zvečer z vozom k Mali nedejji, kjer so aretirali Bohinca Janeza in Antona. Krivdo sta oba sprva zanikala, vendar sta se pri hišni preiskavi našla dva kozarca, last Balažiča. Tudi ljudje v Jeruzalemu so videli usodnega petka ob 17. uri Antona Bohinca v Jeruzalemu. Glavni krivec Janez je pa baje v soboto, dan po umoru, ležal v hlevu skrit. Spričo teže dokazov sta aretiranca zločin naposled priznala.
Zagonetna bolezen v Perčecevi koloniji
Zagreb, 7. januarja.
V Perčecevi Janka Pusti na Madžarskem, kjer žive tako zvani hrvatski emigranti pod pokroviteljstvom Perčeca in njegovih tovarišev, se vrše — kakor poročajo zagrebške »Novosti« iz Budimpešte — prav čudne reči. Življenje emigrantov je obupno in mnogi bi se radi rešili suženstva, v katero so padli, zlasti oni, ki se jim je za-gabila služba proti lastni domovini in ki nikakor ne marajo sodelovati pri atentatih, ki jih tam pripravljajo za Jugoslavijo.
Kakšen je položaj na Janka Pusti, nam pove dejstvo, da stražijo to kolonijo že mesec dni madžarski orožniku Ta kolonija
ni nič drugega kakor madžarsko vzgajali-šče za atentate v Jugoslaviji.
Zdravstveno stanje na Janka Pusti je skrajno slabo. Oktobra lani je nenadno umrl emigrant Josip Rebič, v začetku decembra lani so umrli tam kar trije emigranti, od katerih sta se dva pisala Cvi-janovič in Jurčec. Za neznano kužno boleznijo je obolelo šest emigrantov, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Veliki Kaniži. Menda gre za črne koze. Lani je tudi eden emigrantov, Josip Žarko, izvršil samomor. Tako emigranti žalostno zaključujejo svoje življenje v službi sovražnih nam tujcev. Mnogi se že kesajo zaradi svoje* lahkomiselnosti, a ne morejo pobegniti.
Objave
Celjski dogodki ob praznikih
Celje, 7. januarja.
Oba praznika sta pripravila zlasti smučarjem mnogo veselja. V soboto je bilo precej toplo, v noči na nedeljo pa se je vreme malo izpremenilo in zjutraj je padla temperatura na 8 stopinj pod ničlo. Oba dni so romale dolge vrste smučarjev in smučark v bližnjo celjsko okolico. Mnogo jih je bilo tudi pri Celjski koči in na Mozirski planini, kjer so se jim nudili izvrstni tereni. Celjski zimsko-sportni klubi so priredili danes dopoldne
smučarsko tekmo na 18 km dolgi progi Sp. Hudinja—Šmartno v Rožni dolini—Sp. Hudinja. O tekmi poročamo na drugem mestu.
V soboto, na
pravoslavni badnji dan, je krenil iz vojašnice kralja Petra skozi mesto na Sp. Hudinjo lep sprevod z vojaško godbo na čelu. Sledil je oficir na konju z državno zastavo in za njim večje število oficirjev na konjih. Za njimi so se vozili oficirji, podoficirji, civilni pravoslavni verniki in vojaki v okrašenih avtomobilih in vozovih, sprevod pa je zaključil vod vojakov s puškami. Na Sp. iHudinji so naložili badnjake na vozove. iNa povratku so oddali badnjake v stanovanjih poveljnika vojaškega okrožja in poveljnika polka v vojašnicah kralja Aleksandra in Kralja Petra ter v Oficirskem domu.
Na praznik treh kraljev se je dogodila ina nezavarovanem železniškem prehodu pri postaji v Petrovčah pri Celju
huda nesreča, ki bi bila skoro zahtevala človeško žrtev. Ko se je peljal hlapec posestnika Kudra iz Levca na praznem dvovprežnem vozu iz Petrovč domov in prispel ob 13.40 do omenjenega prehoda, je stal na postaji osebni vlak, ki odhaja ob 13.30 iz Celja Lokomotiva je bila v bližini prehoda Hlapec ni pomislil na nevarnost in je vozil čez progo. V tem pa se je začel vlak pomikati s postaje. Strojevodja ni
mogel več ustaviti vlaka. Hlapec je hitro skočil z voza in ošvrknil konja z bičem. Konja sta hitro potegnila voz. Ko sta bili živali že preko proge, je stroj zadel v voz, ki je bil še na progi, in ga raz- j bil. Hlapec in konja so ostali po srečnem i naključju nepoškodovani. V zadnjem ča- j su se zopet množijo nesreče na savinjski železniški progi. Ker noben prehod ni zavarovan, bi bilo nujno potrebno, da bi dala železniška uprava v smislu predpisov vsaj na važnejših prehodih čez železnico namestiti zapornice, da se preprečijo nadaljnje nesreče.
V petek je
umrle
v Celju (Na okopih štev. 1) 72 letna kuharica Terezija Mikoličeva. Blag ji spomin!
Prisrčna božičnica obeh krajevnih organizacij JNS za dvorski okraj
Ljubljana, 7. januarja.
V	telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti se je vršila včeraj popoldne prisrčna prireditev Zbrali so 6e siromašni in pridni malčk1 iz dvorskega okraja, da prisostvujejo božičnici, ki sta jo priredili obe krajevni organizaciji JNS za dvorski okraj, organiziral pa jo je poseben odbor, kateremu na čelu je bil dr. Ivo Um-nik, tajnik je bil g. Andrej Ražem, blaga inik pa g. Kare' Urbančič.
V	lepo okrašeno dvorano so prihajali malčki v radostnem pričakovanju in siromašne družinice. Stopnice, ki držijo na oder, so bile temno pregrnjene, in kmalu so se vžgale na visokem božičnem drevesu euktrične žarnice. Pod drevesom s;> bile 5 stavljene jaselce, zadaj za drevo pa so se postavili pevci Goso -darskeaa n izobraževanega društva za u1^ rsfci okraj pod vod-*tv»ir g Potočn'ka. ki so zaoeli dvoje ieplh božičnih pesmi. Dobro vpeti zbor sta ped-
Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije 9. t. m. se priredi družabni večer ob 21. v prostorih Zvezde. Pozivajo se gg. rezervni oficirji in gospodje, ki imajo vabila, da izvolijo prisostvovati prireditvi.
Narodnemu ženstvu sporoča ženska sekcija Jadranske straže, da se ji je posrečilo dobit1 večje število krasnih narodnih noš iz južnih krajev proti odškodnini 100 Din za kompletno nošo. Reflektantke se naj pismeno ali osebno javijo najkasneje do torka dne 9. t. m. dopoldne v pisarni Jadranske straže. Tyrševa ulica la-IV.
Grafični prosvetni večer. Danes, v ponedeljek. 8. t. m ob 20. uri priredi prosvetni odbor SGRJ, podružnica Ljubliana, v dvorani Delavske zbornice GRAFIČNI PROSVETNI VEČER s pestrim, bogatim sporedom. Uvodno besedo bo imel g Drago Kosem. Nastopita orkestralni odsek »Grafika« in pevsko društvo »Grafika« ter gledališki odsek »Grafika« z Ganglovo eno-dejanko »Dcdščina« v režij Rajka Kosa. — Vstop prost Sporedi se dobe po 2 Din zvečer pri vhodu.
ZKD film »Dunaj, mesto pesmi«, ki vzbuja v Elitnem kinu Matici toliko smeha in veselja, se bo predvajal danes nepreklicno zadnjikrat. Kdor se hoče prijetno zabavati, naj še danes pohiti k predstavi, ki bo ob pol 3. popoldne.
XIV. slovanski večer J. n. a. d. Jadrana pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Alek. sandra I. bo v soboto 13. t. m. na Taboru. Pri koncertu bodo sodelovali člani opere ga. Thierry-Kavčnikova, član opere g. Primožič in pevski zbor akademikov. Vabila
so razprodana. Reklamacije na J. n. a. d. Jadran, Tomanova ulica 3. Tel. 2974.
Vse prijatelje vokalnega petja, posebno še prijatelje naše starejše zborovske literature opozarjamo na koncert, ki ga bosta imela pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« to njegov kvintet v ponedeljek 15. t. m. v Filharmonični dvorani. Na sporedu bo vrsta naših skladateljev primorskih rojakov, katerih zbori so tvorili včasih, pa tudi še danes tako zvani železni zaklad za nastope naših pevskih zborov. Natančni spored objavimo. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Spored nocojšnjega koncerta za violončelo, ki ga bo imel čelist g. Bogomir Les-kovic ob 20. v Filharmonični dvorani: 1. Brahms: Sonata v e-molu; 2. Boccherini: Koncert v b-duru (oboje za čelo s sprem-ljevanjem klavirja). Po odmoru zaigra na klavir Gluck-Saensov Caprice m Boelma-novo Toccato g. Marijan Lipovšek. Nato bodo sledile zopet .skladbe za čelo s sprem-Ijevanjem klavirja: Valentini: Sonata X v e-duru; Boccherini: Rondo v c-duru; De-bussy: Reverie; Bach: Arija! Rimski-Korsakov: čmrlov let. Koncertni spored je obilen to vsakdo mora priti na svoj račun. So po večini klasična dela izredne lepote, čustvena, polna, široke kantinele, pa tudi izrednih tehničnih težkoč. Nocojšnji koncert je prva samostojna koncertna prireditev mladega domačega virtuoza. Vabimo vse, ki se zanimajo za komorno glasbo. Sedeži so od 10 do 30 Din v prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Darujte za nesrečne pcplavljence
EDVARD, MARJANA in ŠTEFANIJA, otroci, IVANA RAPEI, sestra in ostali sorodniki sporočamo, da nas je v petek 5. t. m. ob 5. uri popoldne naš nadvse dobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN RAK
hotelir in posestnik
po daljši bolezni v 81. letu starosti za vedro zapustil.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, na pokopališče v šmartnem pri Velenju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
Velenje, 7. januarja 1934.
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Dogodki po širnem svetu
Rudniška katastrofa pri Duchcovu v ČSR
Ključ, ki je odprl ameriška pristanišča
i, Ponedeljek, 8. januarja 1934
Državni predsednik — prijatelj otrok
Fraaooaki državni predsednik Le brun in njegova soproga atn povabila v gost« najboljše učence in učenke pariških šoL
Zračna poštna zveza Francija — Amerika
Ogromna tuna
Prvi parnik, ki je prlplul z evropskim alkoholom v New York, so »prejeli s slovesnimi ceremonijami. Na simboličen način so ob tej priliki odklenili zaprto pristanišče
nntnMHnBBBn
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prva letošnja pomladanska moda
Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan
za 13.000 Dir!
Prva originalna slika o straSni katastrofi v rudniku »Nelsonu« pri Duchcovu. Nočni posnetek razvalin podrtega dvigalnega stolpa.
Odstranjevanje razvalin okoli Sahta, katerega nadzemske naprave so bile zaradi podzemske eksplozije docela uničene.
Svojci ponesrečenih rudarjev čakajo pred vhodom v šaht, ki ga stražijo orožniki.
VTaksim Gorkij:
Kadar so ljudje sami
Danes sem gledal damico v majcenih čeveljčkih, blodinko z nezrelim obrazom dekleta, ki je stala na Trojickem mostu, se z rokami v sivkastih rokavicah držala za ograjo, kakor da hoče zdaj pa zdaj skočiti v Nevo, zraven pa kazala mesecu svoj ostri, zlobni jeziček. Stari nebeški lisjak se je prikradel skozi oblak umazanega dima, bil je sila velik in rdeč, prav kakor da je pijan. Zazdelo se mi je, da ga damica povsem resno draži.
Ta dama je v mojem spominu obudila neke »posebnosti«, ki mi že dolgo časa niso dale miru. Motreč takole človeka, kadar ie sam, se mi vidi ko norec — druge besede ne morem najti.
To sem prvič opazil, ko sem bil še otrok: clown Raudel, Anglež, je nekoč šel po praznem hodniku mimo ogledala, snel cilinder in se vljudno priklonil svoji lastni podobi. Na hodniku ni bilo žive duše. Sedel sem v rezervoarju za vodo nad njegovo glavo, nisem slišal njegovih korakov, marveč sem čisto slučajno pomolil glavo iz vode ravno v trenutku, ko je clown pozdravljal samega sebe. Njegovo dejanje me je navdalo z nekim mračnim, neprijetnim čuvstvom. Potem sem se spomnil: elown in zraven tega še Anglež, torej človek, katerega poklic ali pa umetnost je ekscentričnost.
Toda videl sem tudi A. Čehova, kako je sedeč na svojem vrtu lovil s klobukom solnčne žarke in se zastonj trudil, da bi jih hkratu s klobukom poveznil na glavo. Videl sem, da je ta smola lovca solnčnih žarkov dražila in da je njegov obraz postajal zmerom bolj jezen. Kon-
čal je s tem, da je udaril s klobukom po kolenu, ga z odločno kretnjo posadil na glavo, z nogo razdraženo odrinil psa Tu-zika, pomežiknil, postrani pogledal proti nebu in odšel v hišo. Ko me je pri vhodu opazil, mi je smeje dejal:
»Pozdravljeni. Ali ste čitali Baljmon-tovo »Solnce diši po travi« ? V Rusiji solnce smrdi ko kazansko milo, tu pa kakor tatarski znoj ...«
Takisto je nekoč poizkušal zmašiti debel rdeč svinčnik skozi grlo majčkene lekarske stekleničice. To je bil očiten poizkus, prekršiti stalen fizikalni zakon. Čehov se je lotil dela z resno in vztrajno nepopustljivostjo raziskovalca.
L. N. Tolstoj je tiho vprašal kuščarja: »Ti je dobro, kaj?« Kuščar se je grel na kamenju v grmovju ob poti proti Džulberju, Tolstoj pa je stal pred njim ter vtaknil prste obeh rok za pas svoje srajce. In ko je oprezno pogledal okrog sebe, je velikan tega sveta priznal kuščarju: »Meni pa ni dobro.« Profesor M. M. Tihvvinskij je nekoč vprašal svojo sliko na bakrenem podstavku.
»Kako kaj živiš, prijatelj?« Ko ni dobil odgovora, je globoko vzdihnil in jo pričel z dlanjo skrbno brisati, pri čemer je nejevoljno pihal skozi nos, podoben začetku rilca.
Pravili so mi, da je N. S. Leskova nekoč nekdo zasačil pri takemle poslu: sedel je za mizo in visoko dvigal kosmič bombaža ter ga metal na porcelanast j krožnik. Pri tem se je z ušesom zmerom približal krožniku, kakor da bi h.»tel slišati, kako bo vata padla na porcelan.
Oče F. Vladimirskij je postavil predse čevelj in mu prepričevalno dejal: »No, pojdi!«
Vprašal je: »Ne moreš?«
In nato je dostojanstveno izdavil: »Tako, tako! Brez mene niti koraka!« »Kaj delate, oče Fjodor?« sem ga vprašal, ko sem stopil v s< bo.
Pozorno me je pogledal in mi pojasnil: »Glej ga — čevelj! Zanič je. Zdaj že obutev slabo izdelujejo . .«
Nemalokdaj sem videl, kako ljudje jokajo in se smejejo, kadar so sami. Neki pisatelj je povsem trezen — zakaj mož je vobče malo pil — plakal in žvižgal hkratu napev:
?Ali grem na pot . . .« žvižgal je slabo, ker je jecljal ko ženska in ustne so mu podrhtevale. Iz oči so mu počasi tekle solze in izginjale med temnimi kocinami brk in brade Jokal je v hotelski sobi, stoječ s hrbtom proti oknu in šireč roko, kakor da se uči plavati; toda ne zaradi telovadbe. Zainahi so bili počasni, slabi, neritmični.
Toda to ni prav nič čudnega: jok in smeh, oba sta izraza razumljivih razpoloženj. Tudi osamljenim nočnim molitvam na polju, v gozdu, v stepi in na morju se človek ne čudi.
Moj sosed v hotelu »Knežji dvor«, graščak iz Voroneža, je ponoči povsem trezen, napol slečen, pomotoma prišel k meni. Ležal sem v postelji. Luč sem bil že zdavnaj ugasnil. Soba je bila polna mesečine, zato sem skozi luknjo v zasto-ru lahk videl suho lice, smehljaj na njem, in slišal tih dialog moža s samim seboj:
»Kdo je?« »Jaz.«
»To ni vaša soba.« »Ah, oprostite!« »PvuFim.«
Umo'knil je, si ogledal sobo, popravil
brke, se gledal v zrcalo in tiho zapel:
»Nitem prišel na pravi kraj, kraj, kraj! Kako sem mogel ja-a-az? . . .«
Prav za prav bi bil moral oditi, toda vzel je knjigo, jo postavil s hrbtom navzgor, gledal na cesto in z močnim glasom dejal, kakor da bi nekoga karal:
»Svetlo je kakor podnevi, toda dan je bil mračen, grd — oh! V redu . . .«
Ko je odhajal, je stopal po prstih, ba-lansiral z rokami in z veliko opreznostjo zaprl vrata za seboj, tako da ni bilo moči niti slišati.
Ce se otrok trudi, da bi s prstom odtrgal sliko z lista v knjigi, v tem ni nič čudnega, toda malce nenavadno je videti, če se s tem bavi učen človek, vseučili-ški profesor, in se pri tem ozira okrog sebe ter prisluškuje, če morda kdo ne prih ja.
Očividno je bil uverjen, da je natisnjeno sliko moči odtrgati s papirja in jo spraviti v telovnikov žep. Dvakrat je mislil, da mu je to uspelo, vzel je nekaj z lista knjige in skušal z dvema prstoma, kakor da je denar, vtakniti v žep. Ko pa je pogledal prste, se je namrdnil, opazoval sliko proti svetlobi in iznova pričel strgati natisnjeno, kar mu pa vendar ni uspelo. Vrgel je knjigo proč in naglo odšel.
Točno sem pregledal vso knjigo: bila je nemška tehnična knjiga z ilustracijami različnih električnih motorjev in njihovih delov. V njej ni bilo niti ene prilepljene slike. Znano je, da natisnjenega ni moči vzeti s papirja in s prsti vtakniti v žep. Profesor je to vsekako vedel, čeprav ni tehnik, marveč humanist.
Ženske neredko govore 3ame s seboj, posebno kadar si urejajo toaleto. Nekoč sem okoli pet minut opazoval izobraženo
damo, ki je povsem sama jedla čokoladne bonbone in vsakemu posebej dejala L »Pojedla te bom!« Ko ga je pojedla, je vprašala i »No — ali sem te?« Potem iznova: »Pojedla te bom!« »No — ali sem te?« To je počela, sedeč v naslanjaču poleg okna. Bilo je okrog petih popoldne, lepega poletnega dne; v sobo je z ulice prodiral pijani šunder velikomestnega življenja. Njen obraz je bil resen, sivomo-dre oči so osredotočeno gledale v škatlico na njenih kolenih.
Lepa dama, črnolaska, je zamudila gledališko predstavo. Sama je stala v gledališkem preddvorju, si pred zrcalom popravljala lase in se strogo in precej glasno vprašala:
»Ali je vredno umreti?« V preddvorju ni bilo nikogar razen mene, ki sem takisto zamudil predstavo, toda ona me ni videla, pa če bi me bila tudi videla, mi po vsej priliki ne bi zastavila tega, malce kočljivega vprašanja.
Dosti takih »posebnosti« sem že videL Naj še dodam:
Pesnik A. A. Blok je nekoč stal na stopnicah, držal v roki »Svetovno literaturo« in nekaj s svinčnikom pisal po robovih knjige, ko se je na mah stisnil k ograji in vljudno napravil prostor nekomu, ki ga jaz nisem videl. Stal sem na vrhu stopnic in ko je Blok, spremljajoč namišljenega moža, ki je stopal po stopnicah s pogledom, polnim zasmehovanja, srečal moje po vsej priliki začudene oči, je izpustil svinčnik, ga pobral in me vprašal:
»Ali sem zamudil?«
Enostaven bi ljubek model, kakršne bomo srečavali letos v začetku pomladi.
Orjaški hidroplan. ves lz kovine, s štirimi motorji, vsak po 650 k. s., ki bo oskrboval poštno službo med Francijo ln Ameriko,
Ta velikanska tuna je bila prošle dni predmet poglavitnega zanimanja neke pariške
prodajalne za ribe
ŠPORTNI DOGODKI
Klubski dan smučarjev
Smučarski klubi so imeli včeraj klubske prireditve — Mladina je bila pri Iliriji — Sneg
je bil večinoma dober, udeležba povsod lepa
Maribor, 7. januarja.
Smučarska sezona v Mariboru se je prav za prav začela z današnjim klubskim dnevom. Vsi mariborski in okoliški klubi so izbrali Pohorje za torišče svojih prireditev. Ugodne snežne razmere so privabile posebno na Ruško kočo armado smučarjev, ki so prisostvovali deloma kot gledalci, deloma pa kot tekmovalci pri raznih prireditvah. Dopoldne je bila klubska tekma MSK in Železničarja, popoldne pa tekma v smuku ruškega Sokola. Maraton je imel svojo prireditev v soboto popoldne po terenih okoli Cinžata. Vsem tekmovalcem se je poznalo, da so zaradi zgodnje zime dobro v treningu. Tekmovanja so bila zelo zanimiva in napeta, posebno zaradi tega, ker so mariborski klubi, predvsem pa MSK, pridobili letos mnogo novih dobrih tekmovalcev.
Na Činžatu
Rezultati klubske tekme Maratona so
bili naslednji:
Seniorji: (1 skupina 16 km): 1. štangl 1.17,27, 2. Skamlec 1.20,16, 3. Knuplež 1,25.14. (2. skupina: 8 km): 1. škof 43.08, 2. Kramberger III 43.58. 3. Kebrič 53.48.
Juniorji: (1. skupina 8 km): 1. Bauman 49.45, 2. Seidler 51.10, 3. Satler 52.15, #(2. skupina 4 km): 1. Kores 26.10, 2. Paloc 28.35, 3. Žebot 28.45.
Dame 4 km: I. Kreiner 25.56, 2. Vršič 31.43, 3. Rijavec 34.35.
Popoldne je bila namesto nameravane tekme v smuku tekma v slalomu z naslednjimi rezultati: 1. Paloc 1:41, 2. Seidler 1:47, 3. Goreč 1:50.
Izven konkurence je med juniorji dosegel najboljši čas talentirani Božo Gajšek z 1:24, najboljši čas dneva pa štangl z 1:10. Tekme so se vršile pod vodstvom klubovega predsednika in je bila organizacija prireditve dobra. Na tekmi je startalo 28 tekmovalcev, pri slalomu pa 16.
Pri Ruški koči
sta danes dopoldne priredila skupno klubsko tekmo MSK in mariborski železničar,
in sicer s startom in ciljem pri koči. Proga za seniorje je merila 18, za juniorje pa 8 km. Snežne razmere so bile prvovrstne in ;je startalo skupno 9 juniorjev (6 žel., 3 MSK) in 20 seniorjev (11 žel., 9 MSK), izven konkurence pa 1 član ruškega Sokola.
Doseženi rezultati so bili naslednji:
Juniorji: 1. Jerič Franc (žel.) 33:40, 2. Zej Svetozar (žel.) 35:20, 3. Lašič Ivan (MSK) 39:38, 4. škapin Boris (MSK) 40:48,
5.	Voller Kristian (MSK) 41:45, 6. Kranj-čič (MSK) 42:32.
Seniorji: 1. Vodenik Milko (MSK) 1:05.25, 2. Ivič Franc (MSK) 1:07:15, 3. Brlek Anton (žel.) l:0y:46, 4. Pinterič Miro (MSK) 1:12:45, 5. Krajšek Janko (MSK) 1:13:37,
6.	Legvart (Žel.) 1:14:42.
Popoldne ob 14. se je pričela tradicionalna tekma v smuku za prehodni pokal ruškega Sokola na znani progi od Ruške koče do Ruš. Dočim je bil prvi del proge pokrit z idealnim pršičem, je bil nižje ležeči del popolnoma zledenel, mestoma pa so bile tudi velike kopne lise, tako da je bila proga za tekmovalce skrajno težavna. Prehodni pokal si je letos priboril član ruškega Sokola Franjo Fric v času 24:43 (lanski čas je bil 23:26), na drugo mesto pa se je plasiral lanski zmagovalec štangl s časom 24:57. Naslednja mesta so zasedli Brlek (26:06), Pijavec (Sokol Ruše — 27:13) in Voller (29:14). Vsega je startalo v smuku 17 tekmovalcev.
Po končanih tekmah se je vsa smučarska armada odpravila v Sokolski dom v Ruše, kjer so bili objavjeni rezultati in razdeljena darila. Zvečer je bil prav tam še družabni večer, nato pa so se razigrani smučarji z izletniškim vlakom vrnili v Maribor.
Tekma celjskih klubov
Celje, 7. januarja.
Celjski zlmsko-sportni klubi so priredili danes gb 9. dopoldne klubsko smučarsko tekmo na IS km dolgi progi Golovec na
Sp. Hudinji _ Prekarje — Šmartno v
Rožni dolini _ Lokrovec _ Golovec. V
konkurenci je startalo 11 članov ZSOSPD v Ce.ja, saK Olimpa in smuč. kluba v Celju. izven konkurence pa 6 smučarjev. Zaradi zmrzlega snega je bila proga težka, vendar pa ni bilo nesreč. Organizacija tekme je bila dobra.
Rezultati tekme so naslednji: 1. Herman Tkalčič (Olimp) 1:30.47; 2. Mirko Mejav-šek (SPD Celje) 1:34.07; 3. Josip Hriber-nik (smuč. klub) 1:36.56; 4. Karel FilaC (smuč. klub) 1:38.26; 5. Franc Regner (Olimp) 1:41.35; 7. Feri Pleteršek (izven konk.) 1:47.06.
Celjski medklubski prvak je postal v skupni konkurenci član SK Olimpa Herman Tkalčič in je prejel častno darilo, ki so g$. poklonili vsi trije verificirani klubi-prireditelji. Razen tega so prejeli prvi trije najboljši tekmovalci vsakega kluba od svojih klubov darilo in diplome. Na sestanku ob 20. v restavraciji »Evropi« so bila najboljšim tekmovalcem izročena darila in diplome.
Mladinska tekma Ilirije
Ljubljana, 7. januarja.
Smučarska sekcija SK Ilirije je priredila v soboto popoldne na terenih v neposredni bližini Ljubljane (rajon Večna pot. Brdo, Bokavce) dobro obiskano mladinsko smučarsko tekmo, na kateri Je startalo nič manj kot 64 mlad'h tekmovalcev. Po prijavah bi bila ude'ežha Se večja, toda istočasno sta se vršili skoraj v istem okolišu še dve drugi slični prireditvi ožjega obsega, ki sta pritegnili nekatere izmed bodočih konkurentov na smučeh. Tekmovalce so prireditelji po starosti razdelili na tri kategorije, in sicer najmlajše do 12 let, dalje od 13 do 15 let ter končno one od 16 do 18 let. Proga za najstarejšo kategorijo je merila 6, za ostali dve pa po 3 km. Na startu ozir. cilju, ob začetku Večne poti, se Je zbralo precej občinstva, zlasti staršev tekmujočih, ki so nestrpno pričakovali svoje ljubljence Snežne razmere so bile ugodne in tudi rezultati so z ozirom na to, da je večina smučala s smučmi za ture in še slabo mazala povrhu, prav zado-
voljivi. Organizacija prireditve je bila prav dobra.
Podrobni rezultati tekme so biLi naslednji:
v I. kategoriji (na 3 km, do 12 let) 1. Janežič Savo 9:34. 2. Urbane Anton 9:35, 3. Remic Bogdan 9:53, 4. Krizman Leander 10:07, 5. Andolšek Ivan 10:10, 6. Jan Anton 10:12 7. Jamnikar Danij. 10:14, 8. Prevoršek Dušan 10:26, 9. L r-banc Peter 10:30, 10. Šturm Lado 10:37, 11. Kostnek Marjan 10:50, 12. Trp'n Peter 10:55, 13. Dergane Silvo, Stavljanek Lado 11:02. 14. Grad Valter 11:12, 15.
Izven konkurence sta dosegla S Križman Marjan 11:17. Izven konkurence sta dosegla Lavrenčič Josip s 8:47 in Malis Tego s 9:04 (stara 13 let) najboljša časa. Na 20. mesto se je plasirala tudi pogumna deklica Martina Leitgebova, ki je prevozila progo v 13:05. Izstopil eden.
V II. kategoriji (na 3 km, do 15 let)
1. Magister Slavko 19:51. 2. Štrukelj Ivan 20:18, 3. Kurent Ivan 20:19, 4. Sme-rajc .Marjan 20:53, 5. Dimnik Dušan 21:14, 6. Gale Viljem 21:18. 7. Gregorač Franc 21:35, S. Vahtar Zdenko 21:41, 9. Biber Mitja 21:49, 10. Jamnikar Marjan 22:14, 11. Krč Boris 22:38, 12. Vidervol Ivan 22:50, 13. Deisinger Janez 23:02. 14. Loborcc Zdenko 23:03, 15. Rozman Franc 23:29.
v III. kategoriji (na 6 km. do 18 let) 1. Pribošek Franc 27:06, 2. Zuccato Vinko 31:35. 3. Lombar Franc 31:39, 4. StoDar Branko 31:4^. 5. Dekleva Milan 31:57. 6. Marinko Maks 33:02, 7. Jenko Kari 33:09, 8. Bricelj Franc 33:19. 9. Lav-rih Kari 34:19. lrt. Zubalič Leopold 34:49, 11. Felle Kari 34:5S, 12. Osolin Anton 3t:!8, 13. Cešnovnr Ivan 35:59, 14. Gaber-šč k Miran 37:24 15. Malis Vladimir 37:25. Izven konkurence je dosegel Hri-bernk Friderik čas 30:49.
Ilirija državni prvak v table-tenlsai
V Zagrebu se Je v soboto in nedeljo vršilo tekmovanje za državno prvenstvo moštev in posameznikov v table-tenisu — Med meštvi je zasedla prvo mesto Ilirija pred Hermesom in Sremcem
Zagreb, 7. januarja. 20:12. Precej presenetil je zagrebški Sre-
V dvorani SK železničarja so se včeraj in danes vršila tekmovanja za državno prvenstvo v table-tenisu. Ob uri so znani šele rezultati za prvenstvo moštev, pri katerem je ljubljanska Ilirija po trdem boju s Hermesom zasedla prvo mesto in prejela naslov državnega prvaka.
Ilirija je v svojih nastopih porazila Her-mes s 5:4, Sremca s 5:1, Ivlakabi a 5:1, TTC s 5:0, obenem pa dobila igri proti Gradjanskemu iz Kari ovca in Croatiji s 5:0 par forfait. Doseženo razmerje setov je 30:6. Najtežji nastop je imela Ilirija proti žilavemu Hermesu; boj je trajal tri ure in se je zaključil s pičlo zmago Ilirije. Hermea je zasluženo zasedel drugo mesto, z nekaj več sreče bi bil lahko postal tudi prvak. Zabeležil je pet zmag in razmerje setov
mac, ki je potisnil Makabija na četrto mesto je prišel karlovški Gradjanski z eno vičilo, da ni nastopil kompleten. V ostalem so imeli Sremac, Makabi in TTC vsi po tri zmage ter je vrstni red odločil razmerje setov, in sicer za Sremca 18:15, za Makabija 23:20, za TTC pa 19:21. Na šesto mesto je prišel karlovaški Gradjanski z eno zmago in razmerjem 8:26, na zadnje mesto pa zagrebška Croatia brez zmage.
V soboto zvečer se je vršila tudi glavna skupščina JTTS, na kateri je bil izvoljen za predsednika dr. Egon Zahradka. V odboru je kot blagajnik in tehnični referent tudi g. Nagy (Ilirija, Ljubljana).
(O podrobnostih tekmovanja in prvenstvu dam in posameznikov bomo še pisali. Op. uredn.)
Prvi start naših drsalcev v tujini
Državni prvak v umetnem drsanju Polo Schwab in talentirani junior Gvido Sernec sta po božiču startala na mednarodnem prvenstvu Visokih Tater — Na potu sta obiskala še Dunaj, Prago in Mor. Ostravo
Dva naša mojstra na ledu, večletni jug. prvak v umetnem drsanju Polo Schvvab m mnogo obetajoči junior Gvido Sernec sta dne 18. pr. m, odpotovala preko največjih drsalnih središč v Avstrjji in na Češkoslovaškem v Tatransko Lomnico, kjer sta častno zastopala naše barve m barve svojega kluba Ilirije. Šchwab je v hudi konkurenci zasedel sigurno drugo mesto, S&r-nec pa je dobil lepo darilo za svoj ekshi-bicjjski nastop. Evo nekaj vtisov s te turneje:
Prvi najin obisk na poti v Visoke Ta-tre, kjer sva imetla nastopiti na mednarodnem prvenstvu teh go-ra v Tatranski Lomni ci, je veljal
Dunaju
i-n njegovemu Eislaufvereinu.
Koliko slavnih imen je vezanih z njimi! Kachler, Bock.1, VVrede. Htigel, dr. Preis-ecker, Szabo, Ho!owska, Landbeck, same drsalke in drsalci svetovnega slovesa so pridobili svoje znanje na isti ogromni, motno beli lednL ploskvi, ki se je razprostirala pred nama. Prvič sem vozil na umetnem ledu in kar zavidal sem svoje srečne inozemske sotekmovalce, kj imajo dan na dan od jeseni do srede spomladi tako idealno drsališče. Led je vedno v brezhibnem stanju. V nekaj minutah ga očistijo, zgladijo in na novo polijejo s stroji. Vstopnina — S 1.90 je razmeroma zelo visoka — zlasti za naju, ker računava v dinarjih.
Baš je končala neka drsalka obvezne vaje in začenja s prostim drsanjem. Za razred je boljša od ostalih. Od Poljakinje Czo-rowne, znanke iz slovanskih zimskih iger v Moravski Ostravi, končno izveva njeno Ime: Landbeckova, svetovna prvakinja in rekorderka v hitrostnem drsanju, v umetnem drsanju pa sedaj najnevarnejša riva-Hnja avstrijske prvakinje Fritzi Burgerje-v6l V formi kot sem jo videl sedaj, i« v prostem drsanju (vsaj v pasemznih likjh) brezdvomno mnogo boljša od Burgerjeve In — same Sonje.
Rada bi bi.la na Dunaju obiskala Se En-gelmannovo umetno drsališče, toda mudi se nama v zlato Prago.
Z zgraditvijo novega umetnega drsališča je postala
Praga
mahoma orasen konkurent Dunaju. Po cestah, v tramvaju, avtobusih, povsod vidiš mladino in starejše, kako nosijo s seboj svoje »brusle« (drsalke). Sezona je na višku. Vltava je zamrznila čez in čez in je prepolna drsalcev. Tenišča so po večini vsa izipremenjena v drsališča in popolno zasedena. Vkljufo temu pa je »Zimni stadion« — novo umetno drsališče v Pragi nabasano. Pred vhodom svetlobne reklame, plakati Sonja Henie — Otta\va Sham-roeks — Sonja.... vse se drsa in trenira.
Zanimanje občinstva vzbuja predvsem za Sonjo Henie rezervirani del drsališča. Baš prihaja, danes za spremembo v modri toaleti. Sonja, nedanje čudežno dete, je že velika dama. Nediskretno se Informirava o njeni starosti. Po dolgi debati jo sporazumno določimo na 23 let. še vedno je kraljica na ledu, vozi šolo in prosto drsanje mojstrsko. Heinz, ki jo je videl že prej, meni, da je postala boljša v plruetah, slabša v skokih. Za moj okus moram priznati, da mi ie v posameznih likih prostega drsanja Landbeckova bolj ugajala. Seveda ima Sonja bogatejši program. Šolo riše
Sonja skoro idealno, pač pa je drža sem in tja pomanjkljiva. Svetovna prvakinja n. pr. pri zankinem paragrafu nazaj pač ne bi smela rok krčiti in krčevito stiskati k sebi. Najnevarnejša bo Sonji pri sedanjem evropskem, odnosno svetovnem prvenstvu po mnenju Pražanov mlada Švedinja Vi-vian Huitčn, ki ji vsi prorokujejo sijajno prihodnjost.
Zvečer hokej-tekma: Kanadci Ottawa Shamrocks: L. T. C. Praha 4:0. Nihče izmed sedemtisočerlh, ki so že pol ure pred pričetkom do zadnjega kotička zasedli stadion, se ne bi bil nadejal, da bo poraz Pražanov tako hud.
V pavzi je nastopili drugoplasirani češki umetnj drsalec Koudelka, naš dober lanski znanec iz Moravske Ostrave, v ekshibicij-skem drsanju. Kljub temu, da že od avgusta trenira v drsalni palači v Londonu, je bil splošen vtis prav medel. Ugajala mi je edino njegova počasna polumzka ostna pl~ rueta nazaj na ven. Ves ostali del njegovega programa bi mogel izvajati eden od naših drsalcev enako ali še bolje. Baje je mnogo boljši v obveznih vajah.
Poleg Prage, ki prednjači s svojim umetnim drsališčem, je
Moravska Ostrava središče drsalnega športa v C. S. R., in sicer od 1. 1924. dalje, ko so se tjakaj preselili organizatorji in propagatorjl umetno-drsalnega športa na Češkem, bratje Slive (inž. Josip, dr. inž. Anton in dr. Alojz). V Ostravi in okolici in nato po vsej državi so oni organizirali ves umetno-drsalni šport »Brus!afsky Svaz« šteje danes že 45 drsalnih klubov in tudi zgraditev umetnega drsališča v Pragi je njihova zasluga. Omenil bi končno še, da so bratje Sliva vzorno organizirali umetno drsanje tudi pri češkoslovaškem Sokolu.
Ker mi je ing. Sliva že februarja v Ostra-vj ob',iuibi'l, da bo prevzel trening naših tekmova'cev, če pridejo na Češko, sva hitela iz Prage v Ostra v o. Zal pa tamkaj ni bilo mogoče na ploskev, ker je tik pred prazniki nastopil jug.
Zato smo se tudi predčasno odpravili dalje v Visoke Tatre, v
Tatransko Lomnico.
Prvi znanec, kj smo ga zagledali na drsališču, je bila Sonja Henie. ki je ostala do konca z nami v Lomnlci. Trenira relativno malo, eno uro dopoldne in eno popoldne, vsak dan pa v drugi toaleti, tako da sva resno ugibila, odkod jih jemlje. No, pri njej to ni nič čudnega, saj je njen oče lastnik največjih modnih trgovin po vsej Norveški. •Tudi zvečer na plesu je nisem videl nositi dvakrat isto toaleto. Splošno se govori, da se bo letos za vselej poslovila od športa, ker se misli baje poročiti. Nekaj bo že resnice, saj je stalno v družbi vitkega mladega Norvežana, ki je baje njen zaročenec.
Vsa Sonjina moč tiči v uglajenosti šolskega in prostega drsanja. Vse stvari, lažje in težje in tudj najtežje izvaja sigurno in z lahkoto. Vendar pa žal ne vozi z izjemo Lutzovega skoka, ki ga vozi z izredno hitrostjo, nobene figure posebno individualno. Prosto drsanje izvaja, kakor je to mednarodno samo po sebi umevno, v zelo hitrem in razantnem temipu. Sploh ie treba ugotoviti, da se Je tempo prostega drsanja zadnje čase še stopnjeval. Tempo, različni koraki, skoki In zopet skoki, kombinacije, pa nekoliko manj in originalnejših
piruet, predvsem pa tempo-tempo, je vsebina modernega prostodrsalnega programa.
Tipičen zastopnik te nove smeri v umetnem drsanju je češki prvak Pražnovsky. J^red dvemi ali tremi leti so ga na Dunaju
.itizirali, češ da posnema SchSfferja. Danes ga gotovo presega (seveda le v prostem drsanju) in vozi popolnoma v svojem •onglnainem stilu. Novembra sta oba nastopila v pariški športni palači in odobravanje za Pražnovskega je bilo mnogo večje, kot ga je bi! deležen svetovni prvak. Da ,pa je bila kritika občinstva in časopisja absolutno objektivna, s'edi iz okolnostl, da je ista publika izžvižgala Francoskega dr-iavnega prvaka, ki je nastopil za njima.
Sedaj ko sem sam videl Pražnovskega, mislim, da so gorenje kritike docela upravičene. Običajni Eu'erjev in Rittbergerjev skok izvaja tako, da gledalcu zastane dih in njegove novitete: dvojnega Rlttberger-ja, Sa!ho\va, Lutzovega in mesečnega skoka alj njegovega nizkega šestila kombiniranega v Goldovo polnizko počasno piru-eto nazaj ven na konci drsalke nc posna-iTio nihče — niti Schaifer ne. V pjruetah na drsalkini krivini pa so mu naši drsalci precej blizu. Nizka pirueta naprej na noter našega prvaka Schwaba pri nastopu je vzbudila mnogo pozornosti. Schaffer prekaša Pražnovskega v eleganci, zato pa izvaja mnogo lažje stvari.
Škoda, da je
Južno vreni«
doseglo 30. decembra tudi Visoke Tatre. (Na prvenstvu Visokih Tater smo morali naslednjega dne nastopiti na ledu, ki ga je ipokrivala voda. Kljub temu j« bil izvajan dober šport in so vsi tekmovalci absolvi-.raLi obvezne vaje in prosto drsanje brez ipadca. Prijavljeni so bili za prvenstvo gospodov izmed znanejših: Pražnovsky <(Vys. sp. Praha), VVellmann (B. S. C. Ber-ilin), Glass (B. S. C. Berlin), Heinz (B. K. ;Ostrava), Schwab (Ilirija, Ljubljana), pri (damah Pavla Schmidt (B. S. C. Berlin), iMadame de Ligne (Belgija) Ln B. Skopa-ilova (B. K. Ostrava).
Pri gospodih seveda prvega mesta ni b't!o moči odvzeti Pražnovskemu, ki je dosegel mestno številko 3 in 192.01 točk. Lep in časten je uspeh Scwaba, ki se je z 176.02 itočkami in mestno št. 6 zasluženo plasiral ma drugo mesto. Pri damah je zmagala iSchmldova. Sonja Henie se je tekmovanja udeležila le kot gledalka. Pri Schmidovi je ©lasti ugajala njena originalna »metuljčkoma pirueta«, kakor jo sama imenuje,
Naš junior Gvido Sernec se je držal zelo častno. Ing. Sliva mu je posvetil pri treningu posebno pozornost Napredoval je <kar vidoma. Posebno bi poudaril njegov uspeh pri obeh eksibicijah v Lomnici. Dobil ije tudi prav lepo častno darilo.
Zal je dopust prekmalu potekel iti tudi v denarnicah so že preje začele zevati take praznine, da je bilo treba misliti na po-vratek. Ob slovesu, ki je bil nadvse prisrčen, sva od funkcionarjev čehoslovaške-ga saveza izvedela, da Poljaki z vso sigurnostjo računajo s Schwabovim startom februarja 1934 v Varšavi na II. vseslovan-skih igrah.
Še 24 ur dolge naporne vožnje in zopet sva bila doma. kjer so nas žal sprejeli samo z umazanim južnim snegom. Sch.
Nogomet
Turnir za zimski pokal
Ljubljana, 7. januarja.
>Eppur si muove* pravijo naši vrli Her-mežani in komaj je jug nekoliko znižal precej debelo snežno odejo, so že zopet poslali udeležcnci svojega turnirja za brezposelne igralce na »zeleno« polje. Seveda je bilo pretekla dva praznika na igrišču malo zelenega, prav za prav samo črte po in ob igrišču, medtem ko je vse drugo pokrival čuden sneg. V soboto moker in težak, danes pa zmrzel in nekoliko povaljan, tako da so moštva le s težavo poganjala žogo proti obojim vratom. Kljub vsem zaprekam pa so vzela svojo nalogo popolnoma resno in tudi publika, ki jo takšne dni odvračajo od nogometnega igrišča najrazličnejše zabave in predstave, je prišla dovolj številna. Kakor slišimo, je gmotni uspeh — vsaj za hladno sezono in naše razmere sploh — dovolj ugoden, tako da bodo Hermežani ob sklepu turnirja lahko priskočili vsaj malo na pomoč onim igralcem nogometnega športa, ki so v teh težkih časih ostali brez kruha.
Kakor znano, se je za ta turnir prijavilo 12 klubov, ki jih je prireditelj po žrebu razdelil v dve skupini, med katerima bosta oba prvo- in drugoplasirana odigrala še poseben finale. Turnir je za zdaj prav za prav še v začetni fazi in se Se ne da reči, kdo bo prišel v finale.
V	skupini A Igrajo: Primorje, Slovan, Jadran, Reka, Domžale in Mars, v skupini B pa: Hermes, Disk, kranjski Korotan, Ko-rotan (Lj.) Sloga in viška Svoboda. Udeleženci so torej že po papirnati formi raznih kakovosti in nekateri že v naprej obsojeni na nižja mesta. — Zato je tem bolj razveseljivo, da ao se prijavili, ker jim gre pač za to. da dajo priliko svojim igralcem za nekaj treninga, s katerim bodo spomladi bolj pripravljeni stopili v prvenstveno borbo.
Na sporedu obeh praznikov so bili Štirje nastopi, in sicer sta igrala v soboto Sloga proti moštvu prireditelja ter I. moštvo Primorja proti Marsu, danes pa Reka proti Jadranu in oba Korotana.
V	podrobnem bi bilo zabeležiti:
Sloga : Hermes 4:2 (1:1).
Hermes se tudi v tem turnirju ni mogel ogniti svojega skoraj že tradicionalnega skoka v drugi ekstrem. Sloga je sicer fizično močan nasprotnik, v vseh ostalih ozirih pa bi mu nikakor ne mogli prisoditi znanja, da bi lahko zmagoval nad moštvi Hermesovega kova. Toda Hermežani so se spuščali v nepotrebne hiperkombi-nacije, lzpuščali šanso za Sanso ln se razen tega tudi manj uspegno borili s težkim terenom, kar je vse pripomoglo, da je mlada Sloga slavila nad njimi zasluženo zmago.
Tfkmo je namestu obolelega Dolinarja vodil precej šibko g. Erlih.
Primorje I : Man 6:0 (2:0).
V drugi tekmi je bila prva enajstorlca ligaša odločen favorit in je v drugi polovici tudi na zunaj popolnoma uveljavila svojo premoč. Mars se je do odmora mnogo trudil in žilavo branil, pozneje pa ni Slo več. Zmagovalci so še brez potrebe za-streljali dve enajstorici.
Tekmo je res prav dobro vodil g. Luke-žič.
Reka : Jadran 2:0 (0:0).
Nasprotnika sta nastopila • Številnimi rezervami, posebno Jadran, in sta igrala do pavze z izmenično iniciativo, pozneje pa je Reka vendar dobila nekaj sape in si v tem odlomku priborila naskok dveh golov in zasluženo zmago. Tudi igra teh dveh moštev je precej trpela zaradi terena.
Sodil je g. Jordan — v redu.
Korotan (Kranj) : Korotan (Lj.)
4:1 (2:1).
Kranjčani so vsaj doma znani kot dobri nogometaši, dane3 pa so tudi na Igrišču Hermesa pokazali, da se ne dajo zlepa. Njihovi solmenjaki iz Ljubljane so sicer sprva dobro osvajali teren in tudi zabili vodilni gol, toda še pred odmorom se je tehtnica nagnila na drugo stran. Po odmoru so kranjski Korotanci dodali še 2 gola in zasluženo spravili efektno zmago. Njihovi nasprotniki so v tem delu že spet malo preveč posegali po nedovoljenih sredstvih, kar pa je strogo preprečeval sodnik g. Lukežič.
Hermes je torej sredi zime poskrbel za zanimiv nogometni spored, ki bi po tekmah samih — Se bolj pa po pomenu — zaslužil bogatejši odziv.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Reprezentanca I. B razreda 4:2 (3:1>.
Beograd: Jugoslavija : Sparta 8:1 (2:1), BSK : Bask 4:1 (0:0). Božični pokalni turnir.
Sušak: Concordia (Zagreb) Viktorija 6:1, Onent : Concordia 1:0.
Dunaj: Rapidov turnir : WAC : FAC 4:0. Rapid : Hašk (Zagreb) 15:1 (6:0)!, WAC : Hašk (Zagreb) 8:0 (2:0))!, Rapid : FAC 13:2 (8:0)! Slednji rezultat precej razbremenjuje Haškc. in priča o odlični formi Ra-pida.
Atene: FC Wien : Enosis 3:1.
NiroeS: Vienna (Dunaj) : Slavia (Praga.) 1:1.
Berlin: Hertha : VSV Pankor 8:0, T«i-nis-Borussia : Minerva 2:2.
Stuttgart: Ferenczvaros (Budimpešta.) : Kickers 2:0.
Ulm: Ferenczvaros : Ulm 5:2.
Niirnberg: I FC Nilrnberg : Wack®r (Milnchen) 6.2, Schweinfurth 05 : Spv. Fiihrt 1:0.
Rim: Ambrociana : Palermo 1:1, Juvon-tus : Pro Vercelli 3:0.
Barcelona: Slavia (Praga) : FC Barcelona 3:2.
Praga: Sparta : Olimp (Plzen) 17:2.
Izločilna tekma za svetovno prvenstvo,
ki jo mora naša nogometna reprezentanca odigrati z Rumunijo, je bila po sklepu včerajšnje seje organizacijskega odbora za svetovno nogometno prvenstvo v Rimu določena na dan 15 .aprila. Vrstni red final-nik tekem bo izžeban 3. maja. Organizacijski odbor se bo spet sestal zadnje dni februarja, istočasno z izvršnim odborom Tife.
Medklubski odbor za ZP. Drert oto f).
seja pri Habjanu.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Vsi
igralci ligine in prve skupine, ki utegnejo, naj pirdejo popoldne ob 15. uri na Igrišče. S seboj naj prinesejo dolge stare hlače.
V	območju nebotičnika
Pohajkovati po ljubljanskih ulicah n* vsakogar zadeva. Vendar pa tiči vprav ▼ tem pohajkovanju nekaka, hi rekel, idila. Posebno ob deževnih dnevih, ki jih ima Ljubljana v preobilici.
Gosta zimska megla zastira razgled raz okno. Vmes rosi, počasi; kakor niti tenke kapljice polagoma za izpremembo preidejo v gosto deževje. Spet preneha in spet se ponavlja. Večna melodija dežja.
V	takih dnevih kaj rad kodovratim okr^g. Asfaltiran tlak ima privlačno silo. Saj! posebno pod večer, ko zažare svetilke, ki odsevajo v tlaku v vseh pestrobojnih odtenkih barv. Za take pohode so seveda najbolj pripravne asfaltirane ulice. Kdo bo gazil blato in preskakoval kotanje in iz tal moleče kocke!
Tam okrog opere je nekako izhodišče za avanturne pohode. Na Aleksandrovi cesti se vrši promenada dežnikov in galo.š. posebno onih, ki jih uporablja nežni spol. — časih se niti ne prerineš skozi gosto vrsto sprehajalcev na hodnikih. V sredini ceste ni posebno varno tavati, ker ovirajo promet avti in vozila. Posebno priljubljena je desna stran mimo Ketteja do Mad-diča. Ob deževnih dnevih so Kettejeve ln Magdičeve izložbe posebno mikavne. Med obema je kino Ideal. Tedaj, ta prostor je uporabljiv zgolj za ljudi, ki imajo živce v svoji oblasti. Moraš slediti otroškemu vozičku, ki ga v spremstvu kavalirja premika po trotoarju brhka damlca, ne oziraje se ne na predhodnike, ne na one, ki ji sledijo. Flirt na hodniku. — Ce se pa hočeš izogniti Scili, padeš v Karibdo — med avtoizvošček, ki so v dolgi vrsti nanizani vprav pred hodnikom na desni.
Na drugi strani je med dvema kavarnama pasaža, kjer se šetajo oni, ki nimajo dežnikov, in pa zaljubljeni parčki. Le tu mimo se laže prerineš, samo tam pred Emono so izhodišča zabaril "'rana z zve-zdogledi, ki se par tout ne umaknejo.
Krenem mimo Emone. Tramvaj poje svojo škripajočo melodijo, klop, ki jo običajno zasedajo postr^žčki, je sedaj prazna. 2e sem v objemu nebotičnika, ki raz svoje deseto nadstropje razsiplje name svetlobne žarke. Pred izložbenimi okni nehote po-stojlš, zakaj menjavajo se dan za dnem: čevlji, športni in fotografski aparati, par-femi in oprema. Nehote mi zastoji korak za vogalom nebotičnika. Tu se je v zadnjih anevih etabliral Korsika s svojo pe-strobarvno robo. Jaz vsaj Se nisem videl popolnejše in okusnejše izložbe, nego je ona njegovih cvetk. Barve, umetnost, to ni več zgolj vrtnarstvo. — Da si po vseh teh užitkih privežem dušo, stopim sedaj v prikupni lokal Kočevarja Kajfeža.
Nad nami čuva ponosni nebotičnik. In Ce sem voljan, se prepustim dvigalu, ki me popelje v blažene livade... Osem je odbila, s.et s« Je umaknil v zatočišča. Kavarna nudi sedaj zgolj sliko udobnega bi-vania — sam sem med Časopisi, sam opazujem ... Ljubljana v deževni zimi.. t
»JUTRO« ponedeljska izdaji
6
Ponedeljek, 8. januarja 1934
TEDEN DNI FILMA
Iz življenja za asmostan-skimi zidovi
>8estra Angel i ka« je naslov velefilmu, ki nam pokaže življenje za samostanskim zidom. Takšna dela občinstvo po navadi rado gleda Sveti mir, moten od velike ljubezni, je vsebiDa filma, ki mu tudi godba Jana Beneša pomaga do uspeha. Glavno vlogo sestre Angelike igra ljubka Suzana Marvilleova, ki se v takih vlogah posebno odlikuje. Kdor ljubi globlja dela-prepletena z ljubkimi prizori, mu bo ta film zelo ugajal Filmska kritika pravi o tem filmu, da je neoporečno na lepi umetniški ln tehnični višini.
Film po Wallacejevexn „King Kongu"
V najkrajšem času se bo tudi pri nas predvajal film »King Kongt, ki je v filmski industriji med največjimi deli g.ene na tehnično izdelavo. Snemanje tega filma je zahtevalo ogromnega dela. Vsebinsko je film vseskozi napet. Vsatk prizor je mojstrsko delo. Pri gledanju tega filma se nam zdi, da vidimo pred seboj res velikansko pošast, ki ruši in uničuje najmočnejše zapreke, pleza na vrhov najvišjih palač in z enjih grozi človeku, ki je nasproti njej skoro brez moči. Na boj zoper to strašno pošast so poklicani zrakoplovi in tanki King Kong razbije s samo enim udarcem največji aparat za bombardiranje. Po večurnem boju se posreči zrakoplovom obvladati pošast. Delo je posneto po senzacionalnem romanu Edgarja Wal-laceja >King Kong«.
Lilian Harvey v filmu „Moje ustne varajo"
Kmalu bomo spet Imeli priliko obču-do-artl to lepo filmsko igralko, in sicer v glasbenem filmu »Moje ustne varajoč. Kakor je znano, je bila Lilian Harvey nedavno angažirana od Foxfilma ter že nad pol leta deluje v Hollywoodu. Vsebina filma je pra prijetna in ugodna. Partner Lillane Harveyjeve je lepi John Boles. Delo pa je tudi v glasbenem oziru na lepem višku.
Snov fiima J« zajeta i* romantičnega življenja mladih knezov t mali kneževini, ki imajo vsega dovolj, a največ dolgov. V Lili, mlado; lepo pevko v nekem predmestnem lokalu, se zaljubi knezov šofer. Nekoč zvečer Jo s knezovim avtomobilom zapelje domov. Razkošen voz, ki vzbudi splošno pozornost v mestecu, se ustavi pred stanovanjem male Lili in na splošno presenečenje stopi iz voza Lili. Kot blisk se je raznesla po mestecu vest: »Lili je knezova ljubica«. Za govorice izve mladi knez, ki je bil sklenil, poročiti se z ne. ljubljeno, a bogato princeso, v kar so ga silili finančni interesi kneževine. Prav tako je slišala vse te govorice bogata princesa Solze in jok na vse strani. Knez je sklenil seznaniti se z malo Lili. Preoblečen v oficirja svoje garde se ji je približal. Kmalu sta se drug v drugega zaljubila. Po nekaj dneh je Lili dognala, kdo je mladi oficir. Istočasno pa Je tudi bogata princesa snoz.nala položaj ter noče ničesar več slišati o možitvi s knezom. Usoda je bila seveda mladima zaljubljencema naklonjena. V deželi so odkrili obilne petrolejske vrelce, ki so pomagali izboljšat! državne finance, da Je lah/ko mlada pevka Lili postala kneginja.
„TaJ5un"
V filmih o Japonsk smo skoro še vedno srečali veliko in skorj fanatično ljubezen Japoncev do domovine Ljubezen do domovine je pri Japoncih tako razvita, da so pripravljeni na vsako še tako veliko žrtev.
Tudi v filmu Tajfunu se obravnava tako vprašanje. V tem delu nastopa med dru-g:mi Liane Haidova v vlogi Helene Laro-cheve. Vsebina filma je naslednja:
Helena Larocheva je brezbrižna in srečna. Ljubi vse, kar je lepo: modro nebo nad seboj, poletje in mladega sumljivega novinarja Renarda Rrinskega. Nima nika-kih želj, dokler nekega lepega dne ne spozna mladega m interesantnega Japonca dr. Nitobeja Tokerama. S tem je b:la zapečatena njena usoda. Ljubezen do njega jo je vrgla iz ravnotežja in odprl se ji je nov svet, velik, lep in čaroben. Govorilo se je mnogo, da ima Tokeramo izvesti neko važno nalogo v prid svoji ljubljeni domovini. Helena ni o njein sploh ničesar vedela, niti tega, ali jo sploh ljubi. Njegov večni in zagonetni nasmeh ji je bil dražji od lastnega življenja Njegov mir je bil zanjo zagonetka. Odločila se je, da preizkusi, ali je ta človek tudi iz krvi in mesa. Dva dni ga je dražila, objemala in poljubljala, potem pa je prišla spet k njemu, kakor da se ni nič zgodilo. Dosegla je. kar je hotela. Nekega dne poseti Helena Tokerama v njegovem stanovanju, kjer je bilo zbranih mnogo Japoncev. Niti najmanjša kretnja ni pokazala ,da jim je gost nezaželjen. Tokeramu so pa dali nalog, naj se te ženske odkriža, ker ga ovira v izvrševanju njegove velike naloge — vsaj za toliko časa, da nalogo izvrši. Sumljivi novinar med tem časom ukrade neke važne dokumente in Tokeramo ga v borbi ubije Namesto njega se nekdo drugi prijavi kot morilec. Po izvršeni nalogi se Tokeramo sam prijavi oblastvom kot pravi morilec Kakor se je pokazal v življenju Helene, tako je tudi izginil.
To je gotovo med najmočnejšimi dramami, kar smo jih doslei videli iz japonskega življenja. Film nam pokaže mnogo japonskih običajev. Nedvomno bo ta film, ko se bo predvajal pri nas, deležen največjega zanimanja.
FILMSKI DROBIŽ
Hans Albers, znani filmski igralec, se je poročil z gdč. Hansi Burgovo iz znane igralske družine. Značilno je, da je Hansi Burgova židovka, a njen mož je zda i angažiran od Ufe, kjer gospodje niso baš naklonjeni židom. Na to se Hans Albers ni oriral, nego je sledil glasu srca.
»Vihar«, Cecil B. de Mille, režiser znanega filmskega veledela »V jnamenju križa«, ustvarja novo delo z naslovom »Vihar«. Film nam predstavlja vihar v srcu današnje mladine, ki se bori za boljšo usodo, za boljše življenje. Delo poveličuje plamen mladih duš, njih ustvarjanje in gledanje na življenje sveta ln narodov. Posvečeno je oni bodoči generaciji, ki bo vodila svet in ustvarjala novega človeka
Jean Harlow. Prej neznana statistka je zdaj up filmskih producentov Amerike Jean Harlovv je sre-čna žena znanega operaterja Hal Rossona. V svojem privatnem življenju je ljubka ln skrbna ženica, na platnu pa brezobzirno upropašča može in jih dovaja v obup in zločin. Njena lepota je njena demonska sila. Pred njeno lepoto klonejo najmočnejši možje. Njeno največje delo dosle je »2ena demon*.
žena v sodobnem svetu
Dobri nasveti ženam v stiski
Neki ljubljanski dnevnik je prinesel v •voji zdravniški posvetovalnici ženam nekaj zanimivih nasvetov. Prvi je naslovljen na dekle, ki se je zateklo po nasvet v duševni stiski: ohlajenje razmerja tik pred zaroko. Res je, kakor se je glasil odgovor v dotični rubriki, da taka zadeva »ne spada v zdravniško pomenkovalnico današnjih dni«. Toda dekle je gotovo imelo v mislih posvetovalnico, ki temelji na indi-vidualno-psiholoških načelih in kjer dajeta nasvete zdravnik in psiholog. Tu se človek lahko posvetuje v svojih duševnih stiskah zlasti take vrste, ki izvirajo iz odnosov med spoloma, a tudi o telesnih težavah, predvsem takih, ki imajo svoj izvor v neuravnovešeni duševnosti.
Take posvetovalnice imajo povsod v velikih mestih, njihov utemeljitelj je dunajski zdravnik dr. Alfred Adler. Eno takih posvetovalnic vodi Zofija Mazarsfeldova. znana po svojem delu »Wie die Frau den Mann erlebt«, ki je produkt izkustev v posvetovalnici. Fašisti te posvetovalnice odpravljajo. Gornje vprašanje bi gotovo spadalo v posvetovalnico te vrste, kjer bi se tudi odgovor drugače glasil, zakaj danes se zlasti moški desetkrat premisli, preden se poroči, a to predvsem pod pritiskom razmer: slabo materialno stanje. nesta'nost v službi itd. zato je treba danes dajati ženskam drugačnih nasvetov kakor na primer takih-le: »Veliko je ženstvo samo zakrivilo. da se mladi možje obotavljajo: ženstvo namreč preveč ponušča. ne samo po sili razmer, amnak tudi iz neverjetne zablode svoje žensko stališče, svojo ženskost, in posnema moške v resnem (!) poklicnem delu, pri sT>ortu, zabavah, celo v obleki in razvadah. Kolika zmota' Mož išče v ženski svoje dopolnilo, tisto, česar sam nima. skratka ženskost; ta ga privlačuje, posnemanje moškosti ga odbija! Druga du-Seslovna pomota ki se vtena na ženstvu, je lastno podcenjevanje. Mož ne ceni cvetice, ki jo lahko in brez truda utrga, ne mika ga trdniava, ki se mu udaia brez boja in odpora Mož boee svojo ženo resno pridobiti in zato odklanja one, ki se mu mečejo v naročje.«
Ce bi se razmere, zlasti kar se tiče mož-nnosti sklenania zakonov, izboljšale na podlagi izvrševania takih-le nasvetov, bi bilo kaj hitro rešeno to pereče vprašanje današnjega časa. zakaj resn;ca je. da je nekaj žen. ki stoje na načelnem stal;šču glede potrebe gosoodarske osamosvojitve s samostojnim poklicem in vobče s pridobitnim delom Prepričana sem pa. da ie večina pri tistih ženah, ki bi mnogo raiši stopile v srečen zakon kakor pa v službo, kajti žena služ; svoi krtih s čedalie teži;nv okoliščinami: nlač« pod ekrsten^nim minimumom. podaljšan delovni čas neprestan' očitki, da odieda drugim kruh razne seka-
ture Jefov. A ker mora živeti, mora pač vse to prenašati. Delati mora tisto, kar zahteva od nje značaj njene službe, ki se ne ozira prav nič na to, da bi uslužbenka ohranila svojo ženkost (razen v posebnih primerih), in hočeš nočeš mora »posnemati moške v resnem poklicnem delu.« To spoznanje je res nezaslišano za tistega človeka, ki mu ženska ni polnovreden človek, ampak samo »dopolnilo«. Da se »dopolnilo« loti resnega dela, ki ga more izvršiti samo subjekt mož, to pomenja res narobe svet Untergang des Abendlandes!
Ženska posnema moža tudi v športu, navadah in celo v obleki. Tudi nad tem se zgraža zdravniški svetovalec. Človek je produkt razmer in okolice in če žena prav tako dela v poklicu kakor moški, če je navezana na sožitje z njim tudi izven družine, pride nehote pod vpliv njegovih navad. Moški zlasti zamerijo ženskam kajenje. To gotovo ni priporočanja vredno, že zato ne, ker je to nepotreben izdatek. Toda če je tako grdo, zakaj pa moški po ves dan kade, pa se nihče ne zgraža nad njimi! Kar se tiče obleke, je pa treba samo to ugotoviti, da bi bilo mnogo pametnejše, če bi ženske boli ponemale moške, zlasti kar se tiče praktičnosti in preprostosti Zal se ženske še mnogo preveč po »žensko« šemijo, še mnogo premalo smotreno so oblečene, vse preveč so pod vplivom mode in prernnogokrat pozabljajo, da sta tudi v preprostosti lahko eleganca in okus.
Popolnoma zgrešena je primera glede cvetice, ki ne privlači moža, če jo lahko brez truda utrga. Ce ima »cvetica« denar, skoro vedno privlači moža, pa naj je bila že nekaterikrat »brez truda« utrgana. Ista je s trdnjavo. Naj bo »trdniava« še tako I trdna, če je brez dote ali brez službe, je ne bo n;hče oblecal, vsaj v svrho zakona ne. Morda se bodo zdele te-le besede preveč odkrite, toda današnje življenje je tudi ra ženo tako trdo, da je potrebno, da gleda deistva. kakršna so, ne kakršna ji hočejo pričarati.
»
Drugi nasvet je naslovljen na ženo, ki je pred porodom, pa ji je stanovanje pretesno. « v bolnišnici premrzlo. Nasvet se začne takole: »Te dni (ob božiču je bilo) bomo poslušali zjo^bo o materi, ki ji ni bilo postlano na rož:cnh. Na povelie obln-stev je morala v na 'težavne iš=m strni'' na dalinio pot, pot. ki ie v zračni črti tako dolga, kakor je dale* P^kmurie od Li"b-Ijane, in sicer peš. Morda je tudi lcai časa sedela na tovorn' živali.. Za^ek1« sta se ven iz me«ta v dunlme. ki so b'!* «taie za drobnico. V teh družabno kr'vien:h in zdravstveno nemooocih razmerah se je zgodilo naivečie čudo sveta RazmisVte to •rtfodbo: men:m da vas mineta skrb in zla
voli«	vaše u«ode«
Žena. k' ie vprs?«!* ra nasvet 'ma doma premalo prostora da b' mogla rod;ti Vlords ima tudi kop:co otrok ki jo ovira-
jo, in se je treba ozirati nanje, morda nima postrežbe, morda je bolehna. morda je ubožna Premnogo vzrokov je danes, zaradi kater;h se mnoge žene upravičeno boje poroda Ali jih bo minila skrb, če pomislijo na zgornjo zgodbo? Ali je sploh mogoče, da zdravnik daje take nasvete? Ali ne občuti mati, ki v siromaščini in obupu pričakuje svoje dete, v takih besedah ironijo presitega? Ali ne bi bilo bolje, da t;sti. ki toliko govore o materinstvu, resno delajo na ustvaritvi takih razmer in v tem smislu tudi dajejo nasvete, da bo za ženo pomenjalo matennstvo v resnici blagoslov, ne pa skrb in bojazen?
IfV^JPl
tsrbe
O mcže?i!u in drugo
Akvaristi zobniki so če*-"to v zadregi glede rastlin, ki ih morajo v^aditi v ribogojnico. da S3 jim posel olajša, bo treba pomladi zakaditi v jarkih prikladne rastline, ki se naglo razmnože, a lo zlasti podvodni sveder in strebuišn. (Vallisnerija, Sa<rittaria »a-eittifolia), ki iih ni na Barju. Po opazovanjih sta obe rastlini z?!o trdni, ker {ima tudi led ne Škoduj 5. V akvarijah. ki so razstavljeni v liubl:anskera muzeja, sta predpreteklega in preitekl^tra leta ob? rastlini pod Wpm prrv dobro prezimili, ne d? bi izgubili pvojo življenjske moč. Kdor ^e hoče o t?m prepričati, nai s^opt v muz*}.
Rib"ce se pa drže v goščavi in ne jemliolo nobene hrane. Dibanie in v zv?zi z njim krvotnk sta zelo po*n«na. a njih telesna io-plota je mimi 1 do 3 s'npini višia kakor toplota vode. Pod ledom ne bi mogle živeti niti naiboli utripe tonlovodniee. ker se navadno do smrti prehladi že pri temperaturi 8 do 12 stopini. Lahl-o oa vztrajajo r*>d ledom zlate r^ice. nekatere vrste pev^Toame-riških ostrižev in kaipada vse naša lepe ribice, ki posfrm^jo pri najmanjšem dvigu vodnp toplote živahne.
Zdaj nekaj o človeški ribici (Proteurs an-guinus). Mnogi m'«liio. da ep?"1a v red rib, kar pa ni res- To ims je dobila po barvi kože. ki je podobna človeški. 6icer pa spada v repaste hrkone (dvoživke), a pravo ime ji je moferil. V akvariju potreb.ii? mo<V>.ril svoio posebno hrano namreč majhne živalce, ra s;lo pa tudi prav drobno nastrgano me«o. Naibolje je. če vržemo neka! k?oic črvičkov tnbife^iaov v akvarij, ki se za H je'o v dno m ki iih močeril z 6vojo lopatasto glavo iskop-lje in poj?. Praviio. da ie močeril filip. in re?> ima zakrnele oči r>od kožo. ki so r>a z-Mo občutli;ve. kaiti moferil. ki era spu^tno v akvarij, si bo takoi poiskal naitemneiše ;n* sto. ker ie stanoval?« podzemskih iam slovenskega Krasa. Snrpdnii t^nki nožici imata no 3. zadnii pa no 2 or«ta. Ob straneh "lave ima močiril vejnate škrge (kakor ličinke močeradov), v telesni duplini so pa tudi pljuča. Načelno diha Skozi škrge, vendar priplava močeril v akvarijih, kjer so tudi druge ribe in kjer je nekatirikat premalo kisika, v presledkih na gladino, kar nam vzbuia misel, da uporablja tudi svoja pljuSa za dihanje. Take akvarije moramo dobro pokriti, siceir se napoti močjril na potovanje. da si poišče vodo. polno kisika. Kar se tiče dihanja, se obnaša tudi činklja slično. Navadno diha skozi škrg?. Ko pa količina v vodi obstoječega prostega kisika doseže minimum priplava v presledkih na gladino po zrak. Kadar memjamo vodo (če osvežimo vodo z prezračevalnikom ali pa s prekisom). ostaneta činklia in proteus mirno v svojih skrivališčih Močeril ima veela9t rep. plava zelo spretno ali pa Ijze po dnu, kjer išče hrano. V naših kraških jamah je mnogo lph nežnih živalic, ki pridejo z vodo vrad po močnešem deževju na dan.
Dobro namerno jih jemljejo mnoei ljubitelji prirode domov, a v večini primer >v pogin ?io te uboge živalce zaradi nedovoljne negj in več mesečnega stradanja. To ie zelo kruto: bolje je. da pustimo močerile v podzemskih jamah. nimamo namere, opazovati njih življenje.
V tem primeru jim moramo nuditi vs% kar imajo tudi v prirodi, torej urejene akvarije, skrivališča, obilno hrano in vodo polno kisika. Ce jih haniino z nasrtrganim aie-som. pogr?znemo zvečer tako m^eo (a ne več kakor Vsem3), zjutraj pa poberemo ostanke z natego, sicer začne voda 6mrdeti, zlasti v poletnih mesecih.
Močeril rodi v mrzli vodi 2—3 žive mladič?, v topli vodi pa odlaga samica jajčeca. Za akvarije si vzamemo mlajše močeril«?. V 40—50 litrski akvarij, določen samo za močerile. dinemo lahko tudi pet večjih živali. V tak akvarij pogreiznemo podvodni mah kar s kamni vred. na katerih raste, druge rastline pa vsadimo v lončke. Dno pokrijemo 2 mm na debelo z mivko, da s i tubifeksi ne morijo pregloboko zariti.
Zelo zanimivo piše dr. Pavel Grošelj ▼ ilustriranem časopisu za poljudno prirodo-znanetvo »Proteus« o odkritjj naš»ga mo-čerila za časa Valvazorja in o njegovem podzemskim življenju. Dolžnost akvaristov
te, da se u po zna jo s to tako zanimivo, po
vsem svetu znano, a samo v naročju lepe slovanske zemlje živečo živalco. O. S.
Zgornješišenski Sokol je podal obračun
Zgornja šišlca, 7. anuarja. t Sokol v Zgornji šiškl je v petek zvečer ! imel četrti redni občni zbor, ki je poka-. zal, kako g-loboko se je naš Sokol že vsi-dral v naši lepi občini. Sokolska dvorana pri Carmanu je bila polna, saj je prišlo na skupščino okrog 100 članov in članic. 2upo Je zastopal prosvetar br. Janez Poharc. občino pa župan brat Ivan Zakotnik. Oba Je ob otvoritvi občnega zbora starosta brat Cerv najtopleje pozdravil ter je v imenu društva zahvalil občini za vsestransko podporo in razumevanje sokolskih teženj. V imenu župne uprave je njen delegat v krajšem govoru porval članstvo na še Intenzivnejše delo.
Poročila poedinih funkcljonarjev so pokazala razveseljiv napredek društva. Dru. štvo nima samo vseh telovadnih oddelkov,, nego tudi svoj lutkovni oder, mladinski pevski zbor, smučarski odsek in dramski odsek. Posebno številna je deca. Telovadne prireditve so pokazale, da se polaga vsa pažnja na pravilno izvajanje telesne vzgoje v družtru. Te telovadne prireditve so bile: javni nastop, telovadna akademija na prostem in društvene lahkoatletske tekme. Sodelovalo je društvo s telovadci vseh oddelkov tudi na okrož zletu, na pokrajinskem zletu in z nekaterimi telovadci tudi pri prireditvah okoliških društev.
Tudi prosvetno poročilo je pokazalo, da društvo deluje v sakem oziru po intenci-jah župnega prosvetnega odbora.
Ker se je že na predsestanku, ki je bil odlično obiskan, sestavila kandidatna lista odbora za poslovno leto 1934, so volitve odbora hitro in gladko potekle. V glavnem so v odboru ostali dosedanji od-
ali oglasi
borniki, ki uživajo med članstvom občni ugled in spoštovanje zaradi svoje delavnosti.
H koncu, ko so bila vsa poročila soglasno sprejeta in izbran odbor, se je oglasil k besedi še župan brat Zakotnik, ki je obljubil v imenu občine še nadaljnjo vsestransko podporo in pozval prisotne, da še nadalje delujejo z enako vnemo za napredek Sokola.
Omeniti je treba še, da je Sokol priredil božičnico, na kateri je bilo obdarjenih nad 250 otrok. Zborovanje je zaključil starosta br. červ s pozivom, da odboru priskočijo pri delu na pomoč, kadar jih pozove, tudi vsi člani.
Prostorček za zaljubljence
Nc Angleškem pazijo strogo na tu. da se mladi zaljubljenci ne ustavljajo k zatrjevanju svoje večne zvestobe na javnih pro štorih, a tudi v nobenem gozdu niso vami. da jih ne izsledi čuječe oko postave.
Te razmere so se videle nekam dobremu možu v bližini Londona vendarle krivične in zastarele. Po vsej priliki ima mož čuteče srce za mlade ljudi, kajti ob njegovem gozdu, ki se razprostira ob prometni cesti, visi že nekaj časa deska z velikanskim napisom: »Pribežališče za ljudi, ki bi se radi poljubljali. Vsak parček se lahko ustavi s svojim avtomobilom tu. Zasebno zemljišče, zato nima policija tu ničesar iskati.«
In da je nos policiji še večji, se končuje napis s stavkom: »Policistom je stopanje po mojih tleh strogo prepovedano!«
Božič v ječi
Letos 23. decembra se je zglasila pri upravi jetnišnice v Filadelfiji ženska z 18 dni starim detetom v naročju. Prosila je upravo zavoda, če sme ostat' čez praznike pri možu. Ravnatelj jetnišnice ji je to dovolil. Ženska z otrokom je žena bankirja Skwiruta, ki je bil obsojen na daljši zapor zaradi bankrota.
V« »!»-<l* | {Hti
i» i-. an *r fu*tov» al t» *ifro m S P4» 'TS
Viose bank
Nikup |>"><la.a enfiurt te» •D	kuk'« lud- w»
a oar >6i!a uvSiijrOi na:ug"ilneje P'»iovi>- t* V<wi i i..	pra
Sk« 'Ilira	'*!efoti S8
Za y1»'>v>>r priioiilt tnam ko ta 3 Dio	52 16
Knjižico
Bano7!nr-kf hranilnic* » L]uWjani Uu|»n> Nunt-"' r'ive oe a« iddHtk JT'« 09 16
Vsa*. r>w<la 1 Di'> u lij»Tij> mm.>t> al ta	u« S Pvn 'iT
Trgovino
krop>tn vli viamt-TD v M jem na promr nt-m kraju. Plačilo po dogovoru — Otij i>o-n u4tvp Wag"T-oM te po*latf pod inočko • KiH''m »!' vzflim-ni v na :em« n« ■jfflsMii odd^ok »Jutra«.	503 17
Brfvnico
o^dam » najem r Zjortji Šiški - čutilna Ma-t;n<v 45» 17

tak*	1 Din.
■t	rvaalora aH |
/., *ifr*i M 5 Dil '»V i
Trg. In gostilniško obrt
>ddam prot n-ajbju r :eti obrti. — P'«iu4be aa >>g!«s. oddfl^V »Ju;ra« po-d »Pogoji ugodni«. 4(*3-30
Starši!
Ne dajt* igrač »vojlh otrok zavreil, k?r po pravim za najnižjo ceno vsakovrstne igrate v vsakem stanju. Specialna urarska delavnica Ludovik Zaje, Tyrševa št. 58.	515-30
ta dajanj« oa»l»»a al' !
'.% Hfrn pa S Hia <87 j
Telefon 205r
PREMO' /\ suha rt'
POGAČNIK Bohoričeva al <

"i
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stric, brat in svak, gospod
JOSIP RUŽIČ
višji stražnik v pokoju
po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 13.30 v 48. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. t. m. ob 16. uri lz mrtvašnice okoliškega pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. januarja ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. Celje, dne 7. januarja 1934.
Žalujoči ostali
mi
Brez posebnega naznanila.
V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam, da je preminul nepričakovano v 83. letu starosti naš nepozabni oče, oziroma dedek, gospod
PONIŽ BENEDIKT
vadnični učitelj v p.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. januarja 1934 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 7. januarja 1934.
GROZDAN - vnuk	MILENA - hči
in ostalo sorodstvo
'.jiiJu	;.v5i
• •: -.V
Brez posebnega naznanila

Bela žena je danes strla življenje naSi ljubljeni sestri, oziroma teti in svakinji
ANI ZEVNIK
učiteljici v p.
po dolgem, junaSkem odporu, petolaženi s svetotajstvi sv. vere.
Pokojnico prepeljemo v torek 9. t m. ob %9. uri izpred mrtvašnice državne bolnice v LJubljani po blagoslovu na Čatež ob Savi, kjer se vrži pogreb istega dne ob 15. uri.
LJubljana-Catež-Kamnik, dne 7. januarja 1934.
ANTON ZEVNIK, javni notar v Kamniku; FRANC, posestnik na Čateža; LEO, Javni notar; LA SALLE, s. KRISTINA v Kočevja, ZINKA, učiteljica v p. v Kamniku — bratje in sestri —
ter ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja t
eršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.