83 številka.
„EDINOBT"
izhaja po trikrat na teden t sostili iz-danjih oh torkih, £etrthlh
in lobotAh. /.jutranjo izili.nje izhaja ob K. uri zjutraj. Tečemo pa oli 7. uri vei'er. — Obojno Izdanje stane :
r.a Jmlen meneč . f. — .Ho, izveu Avatril« f. I.4U za tri mesec . . . 2A i . . 4,— za pol leta . . . .'>.— ... 8,— za v»e leto . . . 10.— ... 1«.—
Na naročbe brez priložene naročnine m ne jemlje azlr.
Posamično številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobnka t? Tratil po a im\, v Gorici po 3 nrč. Sobotno rečemo izdanje v Irntu M ni., v Gorici 4 ne.
(Večerno lzdnnje.)
V Trstu, v četrtek dne 12. julija 1894.
Tečaj X!
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oiflmi s« račune po tHrifu r petitu; za naslon* * debelimi črkami se plačnjo prostor, kolikor o!>*ega isradnih vrstic. Poslana osmrtn.ee in javnoialival«, d>>-niači oglasi itd. so računajo po pogodbi.
V«i dopisi naj se poiiljajo uredniAlTu: ulica Caaerma it. J S, V.titko piMiio mora biti frankomno. k.<r nofraukorana so no »proj miajo. Rokopisi te no rračujc.
Naročnina, reklamacijo in oglaso spro-jema uprarni.itro ulica Casorraii 13. Odprte reklamacije so pru«te poAtnin«.
i, T »dinomtl Jt mor t'
Pri koreniki treba izruti zlo!
Dno 5. t. m. vraila ae je pred deželnim sodiščem [tržaškim kazenska razprava proti Hletncmu učencu Herkulu ErcoleRsiju radi
—	žaljenja Njegovega Veličanstva, presvitlega cesarja našega.
Ta dogodek sam na sebi ne bi bit nič posebnega, saj se dobo tu pa tam tudi drugod nesrečneži, kateri en pregreiajo nad posvećeno osebo vladarjevo: bodisi iz pregrešne lahkomiŠljenosti, bodisi da so jih zavele v to bedaste teorije onih brezvestnih kričačev in breidomovinskih agitatorjev, kateri si do. mišljajo, da človeštvo more dospeti do avoje sreče le potom neugasne mržnje do vsakoršne avtoritete in po takem tudi do vrhnih pred. staviteljev iate.
Saj imamo celo mi tržaški Ulov ene i — primati moramo to na našo veliko žalost — takih ljudij med sabo, ki bi hoteli po vsej sili širiti zlasti med našimi nižjimi in, naravno, tudi manj razsodnimi sloji take pogubne teorije. Taki ljudje sovražijo v svojem slepem fanatizmu ne le državno in cerkveno avtoriteto, ampak zaprli so hermetično svoja trda arca sleharnemu blagemu čutu : oni ne poznajo niti najplemenitejsega čuta ljubezni do avojega rodu, do zemlje, ki jih je rodila, in do laBtne krvi. Njim mrzi vse, kar ni proračunjeno v nasilni prevrat v človeški družbi. Ti ljudje proganjajo ae svojo neugasno jezo vsako ustanovo, če jej tudi ni druzega namena, nego povspeievati gmotni blagor ■vojega bližnjega, ali pa iiriti omiko in plemenito čutatvovanje med svojim lastnim narodom. Tako se je neko človeče nedavno isjavilo — hoteč zavesti naše delavce na pogubna pota —, da so delavska podporna društva zgolj sleparija in slovenska šola pri sv. Jakobu pa — lu m parija. Seveda bi bilo to človeće v veliki aadregi, ako bi se toliko ponižali, da bi je hoteli povpraševati: zakaj in v katerem pogledu je nedolžna slovenska šola nevarna blaginji delavskega stanu P Ali kaj je takim ljudem do pametnih raalogov, ko sovražijo vse, razuo samega sebe! In tako vidimo tudi rea, da ao ti brezvestneži poleg vseh svojih komunističnih načel vendar-le najhujši teroristi proti vnanjemu svetu in najhujši a b-s o 1 u t i s t i med svojimi drugi.
Da ponovimo: takih ljudij je najti v vseh deželah in med vsemi narodi, ki tirajo se svojimi pogubnimi nauki uboge žrtve na zatožno klop — radi žaljenja najvišje avtoritete v državi, postavljene od Boga.
Drugače moramo soditi o slučaju, navedenem v uvodu tega članka. Ta alučaj moramo soditi s drugačnega stališča, ker tu nam je poštevati mladost sloČinca, okolnosti, ki so spremljale taku ovadbo kolikor obsodba nesrečnega dočaka, in pa kraj, kjer ao jo dogodil zločin.
PODLISTEK. "
Kmetski upor.
Zgodovinska pvrett ieitimjstvga reku.
—	Spisal Avgust Šenoa. Preloiil t. P. Planinski. —
A ko se narod na Stobioi zbere na dan sodbe in pravice, vzravna pred kraljevim možem ponosno glavo kmet Matija Gube« in položivši roko na srce, izpregovori:
— Goapoda! Hvala jasni kroni, da nas je bedne siromake uslišala. Ljudje smo, imamo srce in dušo! Pravice nam dajte, da bomo mogli dihati, živeti. Pojdite na okrog, vprašajte slehernega berača: „Zakaj si berač?" in plskaje vam odgovori: „Tahi me je spravil na beraško palico 1" Vprašajte vsake vislice: „Kdo vas je napravil P" In odgovore vam : „Tahi za avoje veselje*. Vprašajte rane na našom telesu; „Čigava znamenja ste?" Odgovore vam rane: „Me fino
Dečaku je še-Ie 14 let, svoj nesrečni čin pa je dovršil — v šoli, torej v navzočnosti mnogih součeneov, katerih mlada in nežna srca «o vsikdar na iztežaj odprta vsemu dobremu in — slabemu. Svoj sločin je dovršil torej v pričo mnogih mladih glav, vsled čessr ni mogel ostati prikrit, ampak prišel je do znanja kompetentni šolski oblasti. Šolsko ravnateljstvo je storilo svojo dolžnošt: prijavilo je to neljubo zadevo višji oblasti, mestnemu magistratu. Vestni župan zopet ni mogel drugače, nego da je storil svojo dolžnost: prijavil je stvar sodišču. Do tu je bila stvar v redu, kolikor se dostaje kompetentne oblasti.
Drugače so sodili nekateri mestni svetovalci, kajti pozvali so gospoda župans celo na odgovor, „lakaj je mestni magistrat ovadil dotičnega učenca sodišču ? !• Dotični interpe-lant se je culo pobahal, da je se svojim vprašanjem hotel izraziti javno menenje. A tudi tej interpelaciji ne bi pripisovali tolike važnosti, ako bi moi li misliti, da je bil to zgolj čin pojedinca ; toda izvedeli stno izza kulis, da je vsled t"ga dogodka navstal resen spor med večino zbornice in županom, da so se torej mnogi zastopniki identifikovali z vročim in „patrijotiikim" interpelantom — da: oelč o d< m siji gospoda župana se je bilo govorilo po mestu,
To je važno, to je značilno. Seveda so se gospdda na videz postaviti na stališče človekoljubja, češ, otrokom treba materine šibe, ne pa zapora; v resnici pa — o tem smo uverjeni — so jih vodili povsem drugi razlogi.
Se stališča človekoljubnosti obžalujemo tudi mi ubozega dečka. Komu ne bi se milo storilo, ako vidi, da je uničena mlada ekzi-steuoija že pri vratih svoje bodočnosti P Kdo ne bi pomiloval uboge rodbine, koje nadobudni član sedi mesto v loli. v za poru P Kdo ne bi pomiloval ubozih starišev, katerih mlademu sinu je tukorekoč odrezana pot do lepe bodočnosti P
Ali v to zadevo je vpleten javni interes, interes lojalnega avstrijskega čustvovanja — in v tem slučaju mora utihniti sleharna sentimentalnost.
Dotični dečak isvestno ni občeval z anar-histiškimi norci in slodejei, kateri bi mu bili navdihnili mržnjo do Onega, kojemu smo dolžni brezpogojne pokorščine po božjih in človeških postavah. Njega je dovela v zapor slaba vzgojs. A tu ne mislimo Specijalno ni domače ui Šolske vzgoje, ampak na mislih nam je splošna javna vzgoja, ki je naravna posledica zgrešenega zistema v javnem inpolitiškem življenju mesta tržaškega!
Ne domača hiša in ne šola sama-zaae nista kriva na teh žalostnih prikaznih, na vsem je kriv sistem, kojega so uveli in ga podpirajo oni, ki so se zagnali v župana, ker je ovadil, kar ni smel in tudi ni mogol prikrivati.
znamenja Tabijevega biča, Tahijevega meča.* Pravice želimo ! To nam je zdravilo. Ne dajte, da zopet pritečo kri iz atarih ran, ker kri rodi kri, po krvi postane krščeni človek divja zver. Te besode položite na kraljevo krilo, naj nam pravico sodi, saj on jo od Boga!
In poštenjak Družkovič napiše verno vsako solzo, vsako muko, napiše tri komolce dolgo pismo Tahijevib* grehov in je pošlje kralju na koleno.
*
* *
Na vratih župnega dvorca stoji pod večer župnik Babič, držeč za roko upravitelja Grdaka.
— Prijatelj, rečo starec solznih očij, hvala, vi sto prava hrvatska duSa. Da ni vas in vašega srca, ne bi Tahiju napočil sodni dan. Oj koliko ste prihranili jsdnemu narodu solza in krvi ! Da vi niste povzdignili glasu prod kraljevim licem, ne bi bilo nade, da
Naš sistem jo isti, ki zastruplja srca naši mladini, o d n o h a j i so taki, da zvab-Ijajo mladino na kriva pota. Tuje kor«-uika vsemu zlu, to koreniko treba iz-ruvati.
Zločin 14letnega učenca Eroolessija je znak naših bolnih odnošajev. Tem odnošajem treba radikalnega leka. Ako se združijo v povspeševanje poštene vzgoje rodbina, šola in jav.:o življenje, potem ne bode „krvavelo* srco razoiui interpelantom, ker 141etni dečuki sede v zaporu mesto v šoli.
Korenika tiči torej v /istemu, tu zastavite sekiro!
Politiške vesti.
Program potovanju cesarjevemu v
Galicijo je že določen. Cesar dospe v Lvov dne 7. septembra ter ostane tam pet dni. Vršil e so bodo seveda razne slavnosti, kojih se udeleži skoro vse plemstvo Gališko. Is Lvnva odpotuje cesar dne 12. septembra na Ogrsko.
Cesarjevo potovanje po Tirolskem.
Danes opoludne je zapustil c sar Madonno di Campiglio. Ob 6. uri je došel v Eppan, kjer je zopet stopil na nemška tis. Tu so ga vsprtjeli posebno prisrčno.
Sveti oče avstrijskim Škofom. Povodom zadnjih škofovskih konferenc, vršivših se na Dunaju, odposlali so združeni ikofje sv. Očetu pismo, v kojem so naglašali avojo nepremično udanost. Na to pismo je odgovoril papež s posebnim pismom v roke kardinala Schonborna. V tem pismu je posebno sna-menit odstavek, ki govori o razmerju mod državno avteriteto in Cerkvijo. Krivo je menenje — pravi papeževo pismo — če* da mora biii nasprotje med državo in cerkvijo. Obsojati treba torej tiste, ki hočejo ločiti Cerkev od države. Ti poslednji morati stati združeni. To velja sosebno za vzgojo mladine. Zato se nadeja sv. Oče, da novi naučni minister vkrcne tako, da ae na učiliščih avstrijskih duhovnikom pripozna primeren vpliv in da se ne dogodi ničesar, kar bi moglo v mlada srca vcepiti sovraštvo do katoličanstva.
Konservativci in koalicija. O tem predmetu smo spregovorili nekoliko v predzadnjem izdanju, naglašajoč, da se konservativni voditelji nadeli apone konservativni stvari. V sponah pa ni prijetno živeti nikomur — konservativcem tudi ne. Tesno je jelo prihajati gospodi v naročaju koalicije, a kako rešiti se iz objema židovskih liberalcev P! Otopati so sicer jeli malo okolo sebe, toda pomagalo jim no bodo dosti. Konserva* tivni „Linzer Volksblatt" vsklika v svoji nevolji: „Zunaj zidov parlamenta ni koalicije in je ne sme biti !* — O ne, to ni tako: dokler priznavate koalicijo v parlamentu, morate se pokoriti nje zahtevam tudi isven parlamenta, kajti vso politiško življenje je
so narod reši iz krempljev živega vraga. Blagoslovil vsa Bog, kakor vas blagoslavljam jaz in celi ta bedni, zapuščeni narod !
—	Oče sveti, poljubi Grdak starca v roko, da, v meni bije staro lirvatsko srce, katero mi je sporočil poštenjak oče. Vspre-jemljem vaš blagoslov, naj me krepi v svetem boji za pravico, in ako Bog dil, zdrobim glavo rasbojski pošasti na Sosedu ! Z Bogom oče moj.
Poln svetega navdušenja koraka plemič proti svojemu domu, a izpod lesene strehe župnikove puhte proti nebu klici starca svečenika :
—	Ilvala ti, OdreŠenik sveta, katerega slave narodi vesoljnega sveta. Bog! reši moj narod 1
XX.
Sirnen Drmačić jo dobre volje, Suknena čepica s kokošjim peresom mu čopi na levem
vsikdar v tesni zvezi z dogadki v parlamentu. Tu ne pomaga nikako sofulisko zvijanje: ali priznajte koalicijo v parlamentu in izv^n parlamenta, ali pa se jej postavito po rohu tu in tam! Drugače vam moramo reči, da lovite slepe miši.
Iločcto novega dokaza P
Glavno trobilo koalicije, ve'cmožna in neizprosna „N. Fr. Presse*, je namreč silno vznemirjena radi papeževega piima, kojeg* omenjamo na drugent mestu. Grozi se, da rnjšo žrtvuje desetero koalicij, ako bi jej bilo na izber: ali se zopet spomniti svoje nezavisnosti, ali pa rpeti skrivno plazečo so reakcijo. Slednjič zatrjuje, da nomško-liberalnn stranka bode vedela skrbeti, da se mejniki no premaknejo njej na kvar. Tu imate torej: koalicija ni konservativcem zagradila pot samo do katoliškega shoda, ampak tudi do verske šole. Ako konsorvatina stranka skoro ne zdrobi teh spon, potem jo zgubila — pravico do obstanka. O emu jej je konservativni program, ako ga pa izvajati ne sme!
Gibanje med narodnost i mi na Ogrskem. Romuska „Tribuna* javlja, da hh v kratkem onide k oiigres ogr.sk li narodnosti. Pri kongresu bodo zastopani liotuuni, Srbi in Slovaki. Voditelji teh treh nArodnosti so se baje že sporazumeli popolnoma. Kongresi bode ta namen, da sn narodnosti zjediuijo v tem, da le tedaj VHprejmejo m irebitnu ponudbe vlade za spravo, ako ista popolnoma vstrežo vsom njih zahtevam. Slednjič hočejo določiti organizacijo Ogernkih narodnosti proti skupnemu nasprotniku. — Mi seveda pozdravljamo iskrenimi simpatijami prihodnji kongres ogrskih n&rodiiosti. Dal Bog, da se ree doseže Np<>rH7Unilienie !
Kako priljubljen je bil Stambulov !
Dne 9. t. m. so se zavrAilo občutke volitve v glavnem mestu Bolgarske. Tem povodom je holela množica naskočiti hišo Stnmbulovo in gorjo njemu, da niso bili po konci vsi orožniki. In tudi gosp. Statubulov sam pozna menda svojo veliko „priljubljenost*, kajti oborožil se jo do glave proti avojim „obože-vateljem*. Proti jutru še le je nastal mir po ulicah v Sredcu.
Kako je gospodaril Htambulov! Ko
je nastopil Stamulov vlado, so bile financ« Bolgarske jalto ugodne, v letu 1888 so imeli celo dokaj rezevnega fmda vzlic bolgarsko-srbski vojski in građenju železnico Curibrod-Vakarel. Od tedaj so se jele slabšali finunee od leta do It-ta, tako da znaša sedaj primanjkljaj 70 milijonov levov. — In vendar je uzorni Stambulov dosledno predlagal sobranju jako ugodne bllauoijo in izkazoval celo prebitke. S tem jo varal ne le avojo lastno deželo, ampak ludi inozemstvo, ki jo kupovalo dvomljive državno papirje bolgarske. In takega zapravljivca so povsdigati v deveto nebo podkupljivi nemški in madjar-ski časnikarji !
ušosu, rdeči nos mu seva kakor rožo v ju-terni rosi, brada se inu neprenehoma giblje, a is meglenih očij mu lete iskro. Vrnil so je od cerkvenega posvečevanja, pa stoji ši-beč se pred sosedsko pivnico kraj ceste in vleče z levo roko za seboj Potra Bošnjaka.
—	Simon, pravi Peter, ti si pijan.
—	Oh 1 oh ! oh ! nasmeje so advokat, jaz pijan, Simon Drmačić pijan ! Tistega soda nima sosedska pivnica, v katerem bi so moja pamet vtopila, Kadar umrem, ostavim ti svojo birso, da jo prodaš Kranjcem. Bogat človek boš, amice! Vidiš mo, še stojim na nogah — pa sem, nota bene, žejen.
—	Žejen P udari Peter v smeh, mar ti nimaš dna P
—	Tako mi Porcijunkole, grlo mi je Buho, kakor sod pred moštom. Pojdi, greva noter. Jaz plačam. Nikari, da no bom mislil, da si res osel.	(Dalje prib.)
General Garko, kateremu bo politiiki poljski nasprotniki ie lani oditeli dni življenj«, vrne ae ▼ kratkem T VarSavo, da pre-Tsame civilno in Tojaiko opravo. Car ae je bil baje iijafil, da na je draije bolni Ourko, kakor idravi naslednik mu.
Velikodušnost Crispijeva. Dne 10. t. m. je uiniater Criapi vaprejel hčer zaprtega aocijaliata Defelice-a. Ubogo dekle ae je vrglo pred njim na kolena, proseč milosti aa svojega očeta. Criapi jo je prijazno obgo-varjal »agotovljajoi jej, [da hode storiti, kar je ▼ njegovi moči, da imanjia nesrečo ubogi rodbini. Za otroke ae bode akrbelo. Ona sama pa naj doatojno prenaia avojo nesrečo in naj ae ne d« varati po krivih prijateljih. Slednjič je Crispi dal ubogemu dekletu nekoliko denarja za prve potrebe. — To vam je velikodušnost. S par lirami hoče uteiiti bol in neizmerno ialoat nesrečne rodbine, koje nearečni oče je obsojen na veliko let krute ječe, ker je — no ker je raikril pred avetom vao neizmerno bčdo na Siciljskem otoku.
General Edon oproščen. Dne 9. t. m. atal je ▼ Parizu pred vojnim aodiftčem 59letni general Edon, zatožen umora vsled malomarnosti, ker je bil dne 14. junija t. I. sbok neopreanoati ustrelil poročnika SchifF-macherja. Sodiiče je apoinalo generala nekri-vim in ga reiilo obtožbe.
listaj a v Severni Ameriki. Is Chicaga javljajo včerajšnjega dne, da je itevilo itraj-koveev narastlo ie na jeden milijon. Vodjo itrajkovcev, imenom Deba, ao izpustili is zapora, ker je položil pri aodiiču izdatno jamčevino. Poloiaj je v Chieagu aploh nekoliko boljfti, vendar pa vlada poiilja vedno ie vojakov na liee mesta Jako reaen pa je polo< iaj v Kaliforniji. Uporniki imajo okolo 1500 puftk in par tisoč revolverjev; pripravljeni ao na boj i vojaki.
Različne vosti.
Imenovanja in premeiienja v učiteljevu. Vćerajinja ,Wiener Ztg.» javlja: Uči-telj na državnem gimnaziju v Novemmestu Matej Gembrečič je imenovan učiteljem na realki v Trstu ; profesor na državnem gimnaziju v Gorici dr. V e k o a 1 a v K i m m e r I e je dobil aluibo na realki v IV. okraju na Dunaju. Suplent Henrik L o w y driavne realke v Trstu imenovan je pravim učiteljem na gimnaziju v Kadanu (Češ It a), auplent Rok P i e r o b o n triaike občinake realke je imenovan pravim uiteljem na Gt-riiki realki in auplent Edvard S c h o U akadem. gimnazija na Dunaju je imonovan pravim učiteljem na gimnaziju v Gorici. — Doaedanji profesor na uditeljiiču v Kopru, Črnivec je dobil alužbo na gimnaziju v Pulju.
Zdravje ev. Očeta. Dne 10. t. m. je vaprejel av. Oče poalanika grofa Revertero v avdijenciji. V pogovoru, ki je trajal pol ure, izjavil je papei smehljaje, da ae letos počnti posebno dobro. Slehern verni katolik mora se le veseliti, da so neosnovane vse one vesti o slabem zdravju papeževem, koje vesti iirijo rasni liati is slobnih namenov. Sosebno mi Slovani združimo ae v molitvi, da nam ljubi Bog ie dolgo ohrani našega velikega prijatelja in saičitnika, Leva XIII.!
Za podružnico družbe ev. Cirila in Metoda na Greti so darovali kot Cirilo-Meto-dijaki dar sledeči gg.: Juat Piščanec 1 krouo, Anton Bremio 60 vin., Frane Dollenz 6 kron, Ivan Treven 1 krono, Steriinar Matevž 1 krono, Pertot Joaip ] kr., Gerdol Ivan 1 kr., Turk Joaip 1 kr., Štrekelj Fra* njo 1 kr. Rojanako posojilno in konaumno društvo 10 kron, Ivan Gregorić 40 vin., Carlo Gregorich 40 vin. Vkupe 24 kron 40 vinarjev.
Jesenske domobranske vaje. Domobransko poveljniitvo v Gradcu je odredilo, da ae bodo vršile letošnje jeaenake vaje domobranskih pešpolkov št. 3, 4 in & (kranjsko-pri-morski, štajeraki in koroški domobranci) od dne 15. avguata do 9. »eptembra. Vai trije polki bodo imeli svoje vaje v ribniškem in kočevskem okraju. Nadsorovat jih pride višji domobranski poveljnik nadvojvoda Rnjner.
0 veselici druitva „Slavec" v Ricmanjih prejeli smo daljši dopis. Tega dopisa aeveda ne moremo priobčiti doalovno, ker amo že sami spregovorili o omenjeni veaelici. Evo le nekatere opazke gospoda dopisnika :
Igra aBob is Kranja" predstavljala ae
je zarea prav dobro, le občinstvo jo bilo preglasno, česar pa ni toliko zameriti, če se pomiali na toliko gnječo in atrašno vročino. Svetujemo pa materam, da drugikrat puste svoje otroke doma. — Izmed igralcev nam je pohvaliti posebno potinjo Neiiko (g.dično Lampe), nevesto Polonico (g.dično Neti Je-rinčič), doktorja Orabeia in Tičeta. — Grabež je bil malo pretih. Najbolje pa je igral ko-vaiki učenec Tiče (g. Joaip Lampe). Šaljivi prizor „Mož in žena* bil jo popolnoma odveč, čeravno se je predstavljal dobro. Pijaneo pa je bil zarea malo pregrdo oblečen. Saj niao vai pijanci aami cigani! Po besedi začel ae je ples, ki je bil prav živahen. — Sploh je vsa veaelica izpadla prav čaatno za društvo .Slavec", kateremu želimo vsestranskega razvoja in mnogo prijateljev, kajti njegovi trije domači nasprotniki, znani cikorijaši, poskrili ao se oni večer, kakor ščurki. Čujemo, da je materijalni vapeh veselice prav dober, na čemur iskreno čestitamo g. blagajniku.
•Bralno druitvo* pri sv. Ivanu vabi na
vrtno veselio o, katera bode v nedeljo dne 15. t. m. na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. — Vepored: 1. Kocjančič: »Danes tukaj, jutri tam«, mazurka, udarajo tamburaii. 2. V. Eržen: .Zapirajte vrata", vesela igra. 3. Katkić: „Vienac hrvatskih na-rodnih popievaka", udarajo tamburaii. 4. A. Nedvod: „Preširnu", zbor. 5. M. pl. Farkaš: „Ženaka davorija', udarajo tamburaši. 6. F. S. Vilbar: „Bojna pjesma", zbor. 7. Borov-ščakov: „Šaljivi prizor", uvaja Borovščakov. 8. A. Leban : „Dijaška", zbor. 9. V. O. Brož: .Dom ovina moja", fantazija čeških pjeaama, udarajo tamburaši, — Začetek ob 7. uri pop. Vstopnina : sa možke 30 kr., za ženske 20 kr. Po koncertu prosta zabava. — NB. Pevske točke proisvaja bratsko društvo „Slava* od av. Marije Magdalene spodnje. Odbor.
Nova brzojavna postaj«. Včeraj ae je odprla v Turjaku na Kranjskem brzojavna postaja s omejeno, dnevno alužbo. Nova brzojavna postaja je apojena s tamošnjim poštnim uradom.
Statistika tržaika. Od i. do 7. t. m.
rodilo se je v tržaški občini 80 otrok (38 možkih 42 ženskih); poleg teh bili ao 4 mrtvorojeni. Umrlo je 99 oseb (65 možkih iu 34 ženskih). V razmerju na število prebival-atva pride 31'60 mrličev na vsakib 2000 duš. Med vsroki amrti navaja zdravniški izkas:
11	slučajev ikrlatiee, 16 difterite, 12 jetike,
12	slučajev vnetja sdpnih organov, 1 slučaj nenadne smrti in samomor.
Javna dražba. Naftelniitvo tukajinje ju-žnoželezniSke postaje javlja nam, da bode v sredo dnć 18 t. m. od 10. do 12. ure dop. v skladišču št. II „za prihajajoče blago", II. naatropje, javna dražba raznovrstnega blaga, katero prijemniki niso povzdignili. Blago se odda najboljšemu ponudniku proti gotovem plačilu in proti takojšnji odstranitvi. Zapisnik dotičnoga blsga izložen je na ogled v uhodu postaje južue ielesnice.
Za uboge V Zagrebu podaril je nadbiskup dr. P o s i I o v i 6 3000 gld. Zares velikodušen čin.
Obračun mestne uprave tržaike sa leto 1893. je od 16. do 29. julija t. I. javno is-ložen v predsobi mestne dvorane in sicer sleherni dan od 9. ure dop. do 2 pop.
Kolera v Galiciji. Od 8. do 10. t. m. bilo je v sodnom okraju Zalescsyky na Ga-liškem 24 slučajev kolere; umrlo je izmed obolelih 10 oseb. Vlada je proglasila okraj ZalescKyky središčem kolere.
Kaznovani Črkostavci. Iz Vatikanske tiskarne so odpuščeni vsi stavci, ker so bili prodali nekemu pariškemu liatu odtis poslednje papeževe enciklike, predno je bila ista še izdana na svetlo.
Ponesrečeni parnik „Vladimir". Mod najnovejšimi vestmi v večernem izdanju št. 82. našega lista amo bili objavili brzojavko iz Odese, katera je sporočila o grozni nesreči, ki ae je pripetila na Črnem morju blizo Jevpaterije (Eupatorie). O tej neBreči poročajo včeraj is Odese, da je o tej priliki utonilo nad 100 ljudij. Italijanski parnik, ki je bil trčil ob „Vladimira", je poslednjega doslovno razcepil, vendar pasejo „Vladimir* držal ie kake dve uri nad vodo. Ponesrečenemu parniku prihitel je na pomoč nek, drug parnik, kateri je prisilil italijanski parnik, ki je bil provzročil nesrečo, da so vrne v pristanišče pred OdeBO; tam so zaprli poveljnika italijanskega parnika.
Škofovske mitre iz aluminija. Iz Peter-burga javljajo, da je naročila Kazanska stolna cerkev v Peterburgu za mitropolita Paladija mitro iz aluminija, istotako Kijevski mona-stirski dvor za Kijevakega mitropolita. To mitre ao kakor is čistega srebra in ne tehtajo več kakor 1 funt, v tem ko so dosedanje mitre is brokata tehtale 5 do 6 funtov in poleg tega bile so mnogo dražje.
Samomor. 63letni pekovski pomočnik Anton Trampuš, s Krasa, stanujoč v ulici del Trionfo hit. 1, službujoč v Lloydovi pekarni v ulici Sanitk Mt. 1., obesil se je bil včeraj zjutraj v pekarni. Starec je bil udovec, brez otrok, in bi lahko živel razmerno prav dobro, da se ni udal poslednja leta žganju. Predsinočnem hotel je, pijan, skočiti v morje, toda zadržala sta ga dva finančna stražnika; včeraj zjutraj prišel je na delo in z izgovorom, da se gre nekoliko odpočiti, splezal je na pod nad pekarijo, kjer je izvršil svojo žalostno nakano. Samomorilčevo truplo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu.
„Slovanski svet", 13. Stev. od 10. julija ima naslednjo vsebino : „Ostmark" in Slovani. — Iz apostolskega lista Leona XIII. — O ravnanju % narodnostjo v vojski. — Pesmi: Za dom v boj (hrv.); Stritarjeva: Vrabcu"(v|la-tinici, cirilici in ruskem prevodu ; CtTIT (ruska isvirna) ; Življenje je igrača ; „Hrvatska pjesma", „More i kraj" (hrv.); — „Der Ko-nigssohn Marko* ; U boj za dom (hrv.) — „Vojna i mir". (Kritična razprav«). — Odmev francosko ruskih simpatij. — Dopisi. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Policijsko. Kmet Anton Suligoj, stanujoč na letovišču „Antonietta" v ulici Sntte Fontane hit. 94 je prijavil polioiji, da je zasačil 13letuega Karla B., stanujoćega v ulici Do-nadoni in lllntnega G vida L., aUnujočega v ulici Sette Fontane, ko sta na omenjenem letovišču kradla aadje. — Minolo nedeljo ukradli ao neznani lopovi v ulici dolle Legna goapej G, B. zlato uro s verižico vred, vredni skupno 60 gld. Ker so ae bilo nekatere auoi-ljive prikazni navlašč zaletavale v gospo, mislila ai je takoj, da so ji iati ukradli uro. Prijavila je atva polic, oficijalu g. Tizu in opiaala dotične lopove. G. Tiz je res našel dotične ptičice, ki ao znani tatovi : 32letni težak Benedikt Juriza iz Trsta, 20lotni težak Josip Vertavec is Goriikega in ž njima je zasačil v neki gostilni pri av. Jakobu že večkrat kaznovane: Josipa Depinta, Josipa Na-nuta in Santa Visentinija. Družba je veselo popivala za vrednost ure, katero ao bili sastavili pri krčmarici za pijaćo.
— Gospa Antonija Baaipat, stanujoča v ulici della Cactedrale hšt. 6, prijavila je policijskemu ravnateljstvu, da so ji dne C. t. m. odnesli nesnani tatovi is njenega stanovanja dokaj obleke in perila. Polic, ofioijal goap. Tiz je prijel včeraj 23letnega znanega tatu Atilija Liberalija, kateri je bil bržkone izvedel omenjeno tatvino. — Neznani tatovi bo ukradli „mestnemu očetu" goap. Leopoldu Mauronerju is njegovega letovišča zopet dva prašička, kajti ni dolgo časa tega, odkar so mu odnesli jednega. Ti bresvestneži zares ne privoščijo ubogomu gospodu Poldetu, da bi jih o prihodnjih volitvah pogostil z mastno pečenko 1
Loterijske itevilke. Izžrebano 11. t. m. Praga	37, 49, 54, 28, 35.
Lvov	26, 18, 1, 37, 14.
Inomost	66, 49, 67, 9, 48.
Sibinj	66, 36, 22, 3, 49.
Najnovejše vesti.
Gradec II. Danes popoludno je navstal tu grozen vihar, ki jey zrušil neštevilno šip ter razkril mnrgo hiš. Skoda je velika. Mnogo oseb je poškodovanih,
Dunaj 12. Danes sjutraj je umrl drž. poslanec dr. Ileilsberg, član in vodja nem-ike levice. Zadela ga je kap. Dr. Ileilsberg jo bil 54 let star.
Dunaj 12. Minister za notranjo stvari jo izdal naredbo na vse deželne oblasti, b katero posebno opozarja na določbe Draždan-ake konvencije z ozirom na kolero v Rusiji in posamične slučaje kolere v Galiciji in Bukovini.
Reka 12. „Bilancia* javlja, da ao požrli morski volkovi blizo St. Jurja pri Senju dva 6—8 let stara otroka, ko sta se kopala v morju,
Karlove vari 12. Dospel je sem princ Ferdinand Koburški z velikim spremstvom. Njegov prihod ni bil objavljen poprej.
Carjigrad 12, Včeraj sta se primerila zopet dva sunka. Močnejši se je primeril ob 12 uri 24 m. v smeri od soverja proti juga tor je trajal 10 sokund. Računajo, da je kakih 10 oseb mrtvih in poškodovanih, Bazar v Stambulu jo večinoma poškodovan, istotako
ladije-tesalska šola. PoruSili so se mnogi minareti in cerkve. Pod podrtinami bazarja j« pokopanih več oseb. Potres je provzroćil mnog.) požarov. Del prebivalstva je prenočil pod milim nebom in je še sedaj po vrtih in na polju. Javni zavodi, borza in mnoge pro-dajalnico so zaprte. Neposredna brzojavna zveza jo pretrpana.
Rim 12. Tukajšnji politiški krogi zagotavljajo, <la je komisija generalov, koja je imela proučevati možnost prihranitev v vojski, že končata svoja proučevanja. Komisija se je baje izjavila, da pri sedanji organizaciji italijanske vojske nikakor ni mogoče misliti na varčenje.
London 12. Kakor javlja „Reuter'a Office* ae Japon brani umakniti svojo vojsko iz Koreje, razun pod posebno ugodnimi pogoji. V Yokohamu menijo, da je vojska s Kitajem neizogibna.
Chicago 12. Splošni štrajk so je ponesrečil. Železniški promet se je zboljial in štrajkovci se ne upirajo vojakom. — V S. Frančišku so Štrajkovci vrgli iz tira nek vlak. Od pri-hitevših vojakov ao uporniki ubili 3.
Trgovinski brzojavi.
Bndlmpaita. Pšenica za jesen 6 87-B.88, za spomlad 7-20-7 21 Koruza za juii-avgmt 1VO6 do 6 07 Ovo« za jesen 5 91—5 »2. Iti 5 16-5-18.
Pšenica nova od 77 kil. f. 7*00—705, od 78 kil. f. 7 10-715. od 79 kil. f. 7 20—7 25, od 80 kil. f. 7 25-7 35, od 81 kil. for. 7-.'IO—7 45.
Ječmen — •—•— ; proso	—
Povprašo vanjo in ponudbe po pšenici slabe. Proiialo ho jo 7.' 00 met. stot. stalno. — Vreme t jako veliku vročina.
Praga. Noralinirani sladkor za julij f. 15.55 nova roba za soptembor f. 14 55, brez poda.
Bavrt. Kava Santo« good average za juli »7 25, za november 87 75, mirno.
Hamburg. Snntos good average za juli 78 50. september 75-50, december G9 '25, mirno. Dunajska bona 12. julija 1804.
včeraj danes
Državni dolg v papirju .... 98-10 98-10 . „v srebru .... 98-10 98-10 Avstrijska renta v zlatu , , , 121.95 12210 »	.v kronah . . . 97'80 »7'80
Kreditne akcije....... 350 — 350 75
London 10 Lst....... 125 25 125-20
Napoleoni.........99« 9 95'/,
100 mark.........6140 61-37'/,
lf»0 itolj. lir....... 44-50 44 55
Gostilna „Ali'Anti c o Moro"
ulica Solitario 12, (po domače pri „ Vrvačkovcu") prodaja ima in bela vina prve vrste is p vraški h in dornberikih vinogradov, in siccr: domaće črno po S'Jt belo po 30, modra fra ukinja po 40, črno kratko po 40 iu rizlink po 48 nč. liter. Izvrstna kuhinja. — Drieč se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča se podpisani sa obil obisk. Anton Vodoplvee,
gostilničar.
Slovencem tržaškim Sft
k o v 1 j a b „All-a bella lrie*te". Izborna domača kuhinja, pvistnn domača vina in kraiki toran.
Gabrijel Devi
C. kr. dvorna lekarna
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniusgijn, priporočajoč so najtopleje in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi ce nami. Članom „Delalskega pedpornoga društva pa naznanja Se posebej, da inu je odbor istega dovolil sprejemati recepte od niih v slučaju, ako njim taksne drustvona zdravnika predpišeta. Za *lučnjno tokarske potrebe se priporoča 101—30	Ivan HffizKan.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
Piazza Cnserma h. št. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči teran I. vrsti iz prvih klotij iz Kazetj in Avbcrja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo v porabo. — G r a & k o pivo, izvrBtnn kuhinja (italijanska in nomftka) po jako umestnih cenah. — Priporoča so si. občinBtvu (101)	Ant. Brovedani.
pivovarne bratov
Reininghaus v Steinfeldu — Gradec
pn
150
A. DEJAKO, junior, t TRSTD
Via degli Artisti št. S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico stnroznano steinfeldsko oksportno (Export), ožujski (Milrzon) in uložano (Lnger) pivo, tako v sodih kakor po Btekluiiicah, pod ugodnimi pogoji.
DROGERIJA
nu dobole in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legna 1.
Odlikovana tovarna čopičev.
Veliku zaloga oljnntih Jbr.rv, lastni izdelek. I.ak za kočijo z AngiuSkoga, iz Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za Blikarjo, po ugodnih conah. — Leak za parkoto in podo.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrolcev
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-p^anje trt. ioi—38
Lastnik politično druitvo .Edinost" — Isdavatolj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Tratu.