PRVI DVE LETI DELOVANJA PRVE
ŠOLE, ZGRAJENE IZ
SAMOPRISPEVKA
Pred petimi leti so se delovni Ijudje na področju Ijubljanskih občin odločili za samoprispevek, ki je bil na-tnenjen za gradnjo šol in vrtcev. Samoprispevek naj bi omogočil, da bi vsaj delno rešili pereč problem pro-storov za vzgojo in varstvo. Akdja je opravičila svoj namen, kajti s pomočjo zbranega denarja je od 50 predvidenih objektov že zgrajenih 37, v gradnji so še 4, preostalih 9 pa je v programu za prihodnjo pomlad. Med prvimi smo tudi Zaločani dobili objekt, zgrajen iz samoprispevka: novo osnovno šolo Adolfa Jakhla.
Pred dvema letoma, točneje 20. junija 1974, je bila šola do-gra jena in istega dne so jo predali njenemu namenu. Takrat je bilo navdušenje veliko in mnogo pri-čakovanj in upov je bilo poveza-nih s tem novim objektom. Po dveh letih se je pokazalo, v ko-likšni meri je šola izpolnila pri-čakovanja. Zato sem se odločila, da nekaj več o tem povprašam ravnatelja te šole Cirila Brgleza. Tovariš Brglez se je vabilu rad otizval in povedal mnogo zani-raivega o utripu življenja na šoli.
»Nisem Zaločan, vendar sem ob otvoritvi nove šole čutil enako veselje in pričakovanje kot vsi prebivalci Zaloga. Zavedal sem se, da pomeni prehod iz stare šole s štirimi učilnicami v novo z desetimi veliko pridobitev, še' posebno zato, ker so se delovni Ijudje zavestno odločili, da bodo otnogočili boljše izobraževanje svojim otrokom. Če samoprispe-vek ne bi bil izglasovan, verjetno Zaločani še danes ne bi imeli nove šole, kar pa bi pomenilo, da bi 600 učencev imelo izredno slabe in neurejene možnosti šo-lanja.
Sola je bila zgrajena v izredno kratkem času in je stala približno osem milijonov dinarjev. Še danes pa nimamo uporabnega dovoljenja, ampak delamo le z ^ačasnim uporabnim dovoljen-jem. V šoli je deset učilnic za ka-binetni in predmetni pouk, ven-. dar je stanje v Zalogu ob koncu šolskega leta 197 5-76 tako, da bi potrebovali še najmanj štiri učil-nice. Med letom se je doseJilo 47 otrok in smo v stari šoli odprli dva nova oddelka. Ob koncu šol-skega leta je bilo skupno 22 oddelkov rednega pouka in 4 oddelki podaljšanega bivanja. Na račun rednega pouka v stari šoli smo ukinili dva oddelka po-daljšanega bivanja, v katera so bili vključeni otroci, ki so sedaj prepuščeni cesti.
Trenutno je v šoli 600 učen-
. cev, predvidevamo pa, da jih bo
že čez dve leti okoli 750 do 800.
Glede na naš položaj je to zelo
zaskrbljujoče!«
AIJ ste imeli kake težave s pe-dagoškimi delavci?
»Sprva je bilo seveda vse novo, tako za učence kot za ko-lektiv in je bilo malo težje. Ko-lektiv je bil nov, a zelo mlad in je bil — in je — izredno prožen za spremembe v sedanjem sistemu 'ocenjevanja in novem sistemu šolanja.
Na šoli poučuje 36 pedagogov. Velik del se vozi na delo iz mesta, kajti šola nima na razpolago niti .enega stanovanja. Kljub temu so vsi zelo požrtvovalni in angaži-rani ne satno v okviru pouka, ampak tudi v drugih dejavnostih, pri vodenju krožkov, dopolnil-nega pouka, priprav na tekmo-vaija itd.
Starši so bili na začetku do njih nekoliko nezaupljivi — glede na njihovo mladost. Vendar je v njih še veliko pedagoškega idea-lizma. Ta pa predstavlja kapital, ki ga ne smemo prezreti in zane-mariti. Njihovo sodelovanje z učenci in uspehi, ki so jih ti učenci dosegli na različnih tek-movanjih, so jim v spodbudo za novo delo.«
Ali je delovanje učencev zunaj rednih šolskih obveznosti dobro in uspešno?
»Lahko rečem, da je v tako kratkem času — dveh letih — izredno uspešno. Učenci imajo najrazličnejše interese in se vključtijejo v razne organizacije — to pa je najbolj pomembrio.
Poleg dveh dejavnosti, v ka-tere so učenci vključeni, so letos dosegli izTedno lep učni uspeh — 99,5 %, kar pomeni, da sta zao-stala le dva učenca. To je skoraj maksimalno, kar lahko doseže-mo. Ta uspeh natn kaže prve re-zultate moderne šole, prizadev-nosti učiteljev in učencev in te-snega sodelovanja s starši.
Zunaj rednih šolskih dejavno-sti se učenci lahko vključujejo v več krožkov in organizacij; naj jih kar naštejem:
—  zelo pomembno in vsebin-sko izredno kvalitetno je glasilo Kristali, ki izide dva do trikrat na leto. Učenci ga urejajo in izda-jajo sami pod mentorstvom Bo-žene Dimitrovski;
—  na šoli delujeta dva pevska zbora  (učencev  višje  in  nižje stopnje), v  katera je vključe-nih približno 100 učencev. Ve-liko nastopajo na šolskih prosla-vah, na proslavah v okviru kra-jevne skupnosti in v OZD, v Ko-linski v Ljubljani;
—  likovno-modelarski    kro-žek svoje izdelke razstavlja v avli šole, sodeloval pa je tudi na pio-nirski koloniji v Škofji Loki;
—  foto krožek ureja fotokro-niko naše šole;
—  poleg teh stalnih zunajšol-skih dejavnosti pa učenci sodelu-jejo   tudi   na   tekmovanjih   za bralno značko, za Moškričevo značko, za Vegovo značko, na raznih tekmovanjih itn.
Organizirali smo tudi promet-novzgojno tekmovanje, na kate-rem je opravilo kolesarski izpit 300 učencev.
Prav tako smo organizirali šolo v naravi s plavanjem, in sicer v Pulju.
Skozi vse leto je potekalo tekmovanje v disciplini med vsemi razredi. Učenci soprevzeli skrb za disciplino in red. Naj-
boljši razred je bil nagrajen z izletom.
Med šolskim letom, smo izvedli dva posebna šolska dneva: samoupravni in obrambni dan. Na samoupravni dan so bili učenci sami nosilci funkcij vzgojnoizobraževalnega proce-sa. Za tol obliko dela so učenci pokazali precejšen interes. Poleg tega so učenci spoznavali prak-tično samoupravljanje v šolskih organizacijah RK, OO ZMS in v pionirski organizaciji, kar je pri-hajalo še prav posebno do izraza na oddelčnih konferencah. Naj-manj dvakrat na leto se zberejo starši, učenci in učitelji in skupno ocenijo delo učencev.
Obrambni dan smo izvedli v sodelovanju z vojašnico na Fuži-nah. Učenci so si ogledali orožje in transportna vojaška sredstva ter se seznanili s pomenom vsel-judske obrambe.«
Prav gotovo ste se srečali tudi s problemi — kateri so glavni?
»Zaenkrat je naš največji pro-blem pomanjkanje prostora, kajti število učencev je veliko in še stalno narašča. Iz tega pro-blema izhaja več drugih: zaklo-nišče ni dograjeno, prav tako igrišče, primanjkuje zelenih po-vršin in prostorov za podaljšano bivanje, zaradi pomanjkanja prostora si ne moremo urediti šolske knjižnice. Rad bi pouda-ril, da je program za celo-dnevno šolo narejen, vendar prehod ni mogoč zaradi pomanj-kanja prostora in delavcev.
Poleg teh osnovnih problemov obstaja seveda še veliko obča-snih, ki se pojavijo med šolskim letom. Rešujemo jih bolj ali manj uspešno, kar seveda vpliva na celoten vzgojnoizobraževalni proces.«
Kako pa ste se vi znašii kot ravnatelj osnovne šole Adolfa Jakhla?
»V Zalogu se dobro počutim, rad imam svoje delo, čeprav je precej odgovorno. Že prej sem več let poučeval angleški in slo-venski jezik na gimnaziji v Mo-stah. Prehod na osnovno šolo je bil težak, vendar sem se s po-močjo mladega in prožnega ko-lektiva že kar dobro vživel. Žal mi je le, da ne morem še naprej poučevati, kajti administrativno delo vzame veliko preveč časa. Moram priznati, da so se na za-četku pojavili pri sodelovanju s krajevno skupnostjo Zalog tudi problemi, vendar je naše sodelo-vanje že kar dobro zaživelo in upam, da bo šlo v tej smeri tudi naprej.«
Tako poteka življenje na osnovni šoli. Vsak dan se zgodi nekaj zanimivega, nekaj novega, z vsakitn dnem so otroci bolj pri-
pravljeni na samostojno življen-je. Je že res, da je za vse najboljša šola življenje samo, vendar si danes ne moremo predstavljatt življenja brez šole.
Kakšna je razlika med deset-letji staro šolsko zgradbo s sivimi stenami in velikimi vhodnimi vrati ter med novo, svetlo, pro-storno, sodobno šolo, ki je nujno potrebna v našetn vzgojnoizo-braževalnem sistemu! Delovni ljudje so to prednost spoznali že pred petimi leti, ko so izglasovali samoprispevek. Ob pogledu na novo šolo lahko vsak reče: »K tej šoli sem prispeval delež tudi jaz!«
Taka misel rodi prijeten obču-tek, da je vsak posameznik pozi-tiven delček naše samoupravne socialistične družbe.
MILENA MATJAŽIČ