LJUBLJANA DOBI SODOBNO SEMAFORSKO OMREŽJE
Na pobudo skupščine mesta LjuHjane in urada za promet je v letu 1971 prevzela firma Signalbau-Huber iz Muenchna v sodelo-vanju z ljubJjanskim urbanističnim zavodom v izdelavo program izgradnje semaforske mreže do leta 1985.
Program obsega ureditev semaforskega sistema na ob-močju razširjenega centra me-sta, ki je omejen na jugu z Aškerčevo in Karlovško cesto, na zahodu s Tržaško cesto, go-renjsko in kamniško progo, na severu s Posavskega in Dimi-čevo ulico, na vzhodu pa s Šmartinsko cesto, Njegoševo ulico in Karlovškim mostom. Zunaj tega območja, ki je zajet 'ompleksno, so obdelane še vpadnice, in sicer: Celovška z Vodnikovo, Titova s Podmilšča-kovo, Zaloška, Dolenjska in Tržaška cesta. V celoti je tako zajetih v obdelavo 79 križišč, od katerih jih obdrži 27 obsto-ječo  opremo (razen  krmilnih
omaric in detektorjev), 52 pa jih je popolnoma novih.
Kontrola prometa je pred-videna s pomočjo televizije in so v projektu podani vsi potreb-ni elementi.
Stroški za realizacijo tega pro-grama bodo predvidoma znašali 41.000.000 dinarjev. Del pro-grama, ki zajema moderniza-cijo, bi bil krit iz sredstev petih občin in mestne skupščine. Ta del stroškov bi znašal 18,5 mili-jona dinarjev, medtem ko bi ostali znesek v višini 22,5 mili-jona dinarjev bil krit iz inve-stidj za gradnjo in rekonstruk-cijo cestnega omrežja v Ljub-ljani. Letno bi torej morale občine in mesto po tej raz-delitvi v letih 1974-1986 pri-spevati poprečno 1,5 milijona .dinarjev.