247. številka.
Ljubljana, v petek 27. oktobra 1899
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po8ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ) kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko ve5, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu St., 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
Sedan klerikalne stranke.
Klerikalna stranka je bila v včerajšnji bitki za kmetijsko družbo popolnoma poražena. Ta bitka je zanjo prava katastrofa, kakršna je bila bitka pri Se-danu za francoski imperializem na Francoskem. Govoril je narod, govoril je priprosti slovenski k m e t in njegova sodba je za klerikalno stranko uničevalna.
Kmetijska družba je rešena klerikalnih naklepov in zagotovljeno je, da bo, ne vtikaje se v strankarske boje, mogla mirno nadaljevati svoje delovanje za povzdigo kranjskega kmetijstva, tisto delovanje, s katerim si je pridobila jedno prvih mest med vsemi kmetijskimi družbami v Avstriji, in iz katerega je rosil blagoslov na večinoma kraška tla naše domovine. Slovanski kmet je na najsijajnejši način izrazil tej družbi svoje zaupanje in pokazal, da želi, naj ostane družba, kakršna je bila doslej. In še več! Slovenski kmet je pokazal na presijajen način, da spoznava in obsoja tisto gospodarsko sleparijo, ki jo je klerikalna stranka udomačila v naši deželi. Čutil je dobro, instinktivno, da hoče klerikalna stranka iz kmetijske družbe napraviti nekako konsumno društvo, nekako središče vseh svedrcev, in to ga je pripeljalo v Ljubljano, da je zaklical klerikalnim osrečevalcem: Pročrokeodkmetijske dru žbe!
Kolosalna večina, s katero je zmagala včeraj naša lista, priča jasno, da se je začelo daniti, da je tudi potrpežljivi slovenski kmet naveličal se svojih osreče-valcev v talarjih, da je spoznal pogubnost njihovih nakan in da je odločen, postaviti se po robu, braniti svojo kožo, veljaj karkoli.
Klerikalna stranka se je neznansko trudila, da zmaga v tej bitki. V svoji okrožnici zaupnikom je povdarjala, da je volitev v odbor kmetijske družbe za stranko važnejša, kakor  vsaka državnozboiska ali
deželnozborska volitev, in rotila je zaupnike na vse načine, naj napno vse žile, naj porabijo ves svoj vpliv, naj delajo kar jim je mogoče in naj se ne vstrašijo nobenih žrtev, samo da zmaga klerikalna lista. In zaupniki so tudi vs-3 storili, kar se je od njih zahtevalo, kar se je od njih moglo pričakovati, ali slovenski kmet se ni hotel več pokoriti, ustavil se je duhovniški komandi in volil po svojem prepriča nju.
Klerikalna stranka je postavila mej kandidate prve svoje može: dr. šusteršiča, Povšeta, Kalana in deželnega glavarja. Poskušala je kaptivirati učitelje — katerih je prišlo na občni zbor kacih 200, in ki so se krepko in uspešno zavzeli za našo zmago s tem, da je kandidirala učitelja Ran ta —, poskušala je kaptivirati veleposestnike s tem, da je kandidirala dr. pl Wurzbacha, ali vse to in vse ogromne denarne žrtve niso nič pomagale, kakor ni pomagalo vse nepošteno, sleparsko, osebno nehonet-nost klerikalnih prvakov razodevajoče ščuva nje s Tomaževo žlindro. Stranka je bila naravnost strašno pobita, in ta poraz je z ozirom na kolosalno razliko mej glasovi naših in klerikalnih kandidatov za stranko naravnost sramot en.
Govoril je slovenski kmet. Pri kmetijski družbi so najboljši, najinteligent-nejši, najnaprednejši kranjski kmetovalci. Členi kmetijske družbe so dejanski jedro slovenskega naroda v naši deželi. V tej družbi je zbran tisti del našega ljudstva, na katerega se opirajo vse naše nade za lepšo narodno prihodnost. In to ljudstvo je včeraj na mogočen način manifestovalo, da smatra klerikalno politiko za pogubno in škodljivo, in da o njej neče ničesar vedeti.
Odkar je klerikalna stranka z zlorabo spovednice, lece in najsvetejšega ujela nekaj deželnozborskih in državnozborskih mandatov, se je vedno bahala, da je ljudstvo v njenem taboru, da
je slovenski kmet na njeni stranki, v taboru napredne narodne stranke, pa da je samo mestna inteligenca. In ponavljala je to bahanje neprestano, če tudi je pri vseh dopolnilnih deželnozborskih in mnogih družin volitvah propadla.
Sedaj se je izkazal ves h u m b u g, ki tiči v tem bahatem zatrjevanju. Včeraj je govoril slovenski kmet, najboljši del delavnega naroda je imel besedo, in ta slovenski kmet je pokazal, da stoji s svojimi mislimi in čustvi v taboru napredne narodne stranke, in daje ta stranka jedina zastopnica volje slovenskega ljudstva na Kranjskem.
Zatrjevanje klerikalne stranke, da je slovenski kmet na Kranjskem v njenem taboru, je bilo smešno in puhlo, dokler prva kmetska organizacija v deželi, dokler c. kr. kmetijska družba ni v njenih rokah. To so klerikalci sami uvideli in opetovano priznavali, in v tem tiči politični nagib k poskušenemu naskoku, kateri je vzel tako klavrn konec in vrgel klerikalno stranko kar čez noč za dvajset let nazaj. Slovenski kmet neče, da bi kmetijska družba bila v rokah tistih ljudij, ki so se skrili pod katoliško zastavo, on tem ljudem, kate'rih pokorna služabnica je z malimi ča s tni m i i zjem a m i v s a duhovščina, nezaupa svoje kmetijske družbe, nego jo zaupa samo naši stranki, vede dobro, da naša stanka ne bo zlorabljala njegovega zaupanja, da družbe ne spelje na opolzla pota katoliške organizacije, nego da jo bo vodila tako vestno in nesebično kakor doslej.
Včerajšnji občni zbor ni samo sijajno spričevalo vodstvu kmetijske družbe, sijajno zadoščenje in priznanje družbi, nego tudi usode pol na obsodba vse klerikalne politike in gospodarskega njenega organizo vanj a, grozna katastrofa za to kliko, ki nima na svoji
strani niti meščana niti kmeta, in hoče vender vse vladati in strahovati.
Začelo se je daniti. Tudi ponižni slovenski kmet se je dvignil, in zdaj gledamo prav lahko s polnim zaupanjem v prihodnost ! _
Občni zbor kmetijske družbe kranjske.
Ob ogromni udeležbi, kakoršne pač še ni bilo, kar obstoji starodavna naša kmetijska družba, nadaljeval se je včeraj občni zbor te družbe, katerega so dne 13. julija klerikalne jate onemogočile z nasilnim svojim nastopom. Že v sredo prihajala so od vseh stranij dežele kmetska krdela pod vodstvom kaplanov in župnikov, kateri so skrbno pazili, da njihove ubogljive ovčice ne pridejo z nikomur v dotiko, ki bi tem zapeljancem pojasnil stališče.
Iz „Katoliškega doma", kjer je bil glavni klerikalni tabor, korakali so pobožni svedrci trumoraa v „Narodni dom", kjer se je vršil občni zbor. Tudi pristašev naše stranke prišlo je lepo število. Obširna »Sokolova" dvorana bila je napolnjena do zadnjega kotička; navzočih je bilo čez 2000 oseb, a mnogo občinstva je bilo še v ostalih prostorih poslopja.
Ob določenem času (ob polu devetih) otvoril je predsednik družbe, cesarski svet. Murni k, zborovanje. Razven členov glavnega odbora bil je kot zastopnik deželne vlade navzoč okrajni glavar pl. Chron in štirje uradniki deželne vlade, ki so pri posameznih volilnih komisijah nadzorovali glasovanje. Družbin predsednik polagal je členom na srce, naj skrbe za to, da se bode mogla volitev mirno in dostojno vršiti. Pri tolikem številu navzočih pač ni mogoče, da bi se glasovalo pri eni komisiji; zatorej naj se sestavijo štiri komisije in sicer posebej za Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko ter za mesto ljubljansko in njega okolico. Pri vsaki teh komisij naj ima vsaka stranka po jednega zaupnika.
LISTEK.
Mihovil Nikolić o Cankarju.
V 241. štev. hrvatskih „Narodnih No vin" smo čitali podlistek o Cankarjevih pesmih („Erotika") in novelicah („Vinjete"). Listek je spisal jeden najodličnejših hrvatskih modernih pesnikov, Mihovil Nikolić. Temu listku posnemamo nekaj najznačilnejših odstavkov.
Mihovil Nikolić piše:
„Aškerc je že udaril novim potom, Ivan Cankar koraka tik njega. Nove glasove poslušata in čujeta zvoke, ki najdejo zavednega odmeva v njiju dušah. Zašla sta globočje in iščeta človeka, celega in istinitega. Okolica se izgublja, a notranjost sili na površje ... In včasih začutite oster zvok, kakor da je val pljusknil ob pečino, a včasih nesrečen, zadušen vzkrik, katerega ne more tolmačiti niti solza. Vse je nemirno in vzburkano, a nad railieujem počiva bledo, mračno nebo. Zdi se vam, kakor da slišite jesensko pesem, katero pevajo suhe veje in drhteče listje. Tužna, globoka je vedno, mila redkejše, a harmonična nikdar. Kakor Griegova disonanca zveni globoko in silno; poslušaš jo z razumevanjem, z napetimi živci, a vendar pušča v tebi disakord, nesrečen občutek in bled, nervozen nasmeh na ustnicah--
Prišle so mi v roke Cankarjeve „Vinjete" in „Erotika0. Čitajoč „Tište lepe večere" čutil sem pisatelja, kako se mi bliža. Nekaj izgubljenega, brezmočnega, nekaj, kar je imelo nekdaj jako vero, a jo je potem izgubilo . . . Tak občutek se mi je razlil v prsih.
To je povest, iskrena povest človeka. Ko se zlomi in poruši glavna podpora v življenju, težko je iti dalje. Kakor razvalina, s katere se sedaj pa sedaj ruši kamen, nima veselega pogleda v bodočnost. Živi se samo od prošlosti In iz njenih razdrtih sanj se gradi fantom — in potem pada energija . . .
Cankar je realist, oster, večkrat sarkastičen. Včasih ga čutite za zastorjem, kjer se posmehuje cinično, čuti močno. Poleg velikega subjektivizma toplo riše okolico. Zna se čisto preliti v milieu.
Cankar je vedno pesnik, in siser globok pesnik v prozi in pesmih Pročitajte vse „Vinjete", pa najdete jednako noto, veliko in tragično. In jaz — ko* sem zaprl knjigo, sem pomislil na pesnika. Njegovo sliko ustvariti si je težko. Zadobljen v bedo življenja do kraja, koplje po temnih straneh. Svetle slike ga ne zanimajo. On ne išče solznega očesa, a išče fiziognomije, na katerih je bleda, globoka bol vtisnila svoje poteze. On kliče nesrečnike, katerim je beda življenja zaprla usta .. . Tem pušča,
da govore o svojih delih. In kadar jih slišiš govoriti, obidejo te mravljinci . . .
Kadar dočitaš kako njegovo stvar, čutiš v prsih nekaj težkega, kar stiska brez odgovora. Bude" se v tebi tugepolna vprašanja z veliko tragiko, ki pa ostanejo v duši nerešena.
Poleg lepe, ostre dikcije krasf njega velika plastika. Svoja opažanja iznaša tako plastično, da se ti zdi, kakor da gledaš sliko pred seboj . . . Njegove barve pa so meglene in temne. Posmeh srečaš tu in tam, a resignacijo vedno. A ta resignacija je težka kakor kamen. Brezuspešno je izpraševanje; ta resignacija osvaja s slabo in nemočno melanholijo docela . . .
On je samostalen pisatelj. Samo življenje, njegova nevolja in bol — to so vzroki, ki vodijo njegova dela ... On ima svojo filozofijo, ako že hočete, da mu od-kazujem mesto v slovenski literaturi. Ta filozofija pa je temna, izraža se včasih v samem jednostavnom razpoloženju. (Brez prestanka Vinjete.) Razpoloženje razprede Cankar redkejše ; ljubša mu je istina, jasnost Zavije pa jo s svojim gledanjem. Včasih pade v docela grobo realisti ko. (Čudna povest. Vinjete.) A vedno, v vseh stvareh občutite tngo, ki vas premaguje. In ni vedno nejasna. Včasih začutite jake akcente, ki prodirajo v dno daše . . .
Nekaj teškega in tragičnega leži v milieuu   Izpolnjuje ga pretežno  čut za
ženo, katero je ubila usoda . . . Pesnik neizmerno občuti za padlo žensko. V njej vidi samo bedo. In zato mu je blizu. Zato pa so vsi „Dunajski večeri" polni tragike, ki neizrekljivo deluje . . .
V Cankarju je zvok nečesa izgubljenega, močne in lepe energije, ki je bila podpora življenja, katere pa ni več . . .
Ostali so le disakordi in težka tuga.u (Prevel Fr. G.)
Velikomestna čast.
Spisal K. Katolinić-Jeretov.
— Čitaj . . .
Monsieur Pavel je vzel pismo, katero mu je dal njegov prijatelj, ter ga začel čitati.
— Kaj meniš?
— Ba, anonimna denunciacija.
— Ne, jaz mislim, to je resnica. Glava mi hoče počiti. Moja žena, ta angeljček, kdo si bi to mislil! In mogoče je kak zelen študent, ali kak potujoč pevec! A verjemi, maščeval se bodem. Čast mije nad vse!
— Kaj pa hočeš storiti?
— Popoldne grem na kraj, katerega je določil pisec v pismu.
— Ne hodi, gotovo je kaka laž.
— Čast--hočem se maščevati. —
— Bon jour, Pierre . . . __
— Adieu, Pavel . . . i^^* --^ Ločila sta se.
Le na ta način je mogoče volitev Se danes izvršiti. Govornik apeluje opetovano na člane, naj v interesa družbe omogočijo, da se izvrši dnevni red današnjega občnega
zbora.
Knezoškofijski kancelar Šiška, kise je v prvi vrsti oglasil za besedo, je opo zarjal, da je bilo v sinočni seji glavnega odbora sprejetih jako mnogo članov, ki pa po njegovem mnenju danes ne smejo glasovati, ker je ta občni zbor le nadaljevanje preloženega občnega zbora z dne 11. julija. Tudi oporeka, da bi se volitev vršila v štirih oddelkih, češ, da je potem kontrola težavna ali celo nemogoča Temu mnenju pridružila sta se tudi poslanec Po v še in župnik Pintar iz Stare Oselice, ki je patetično naglašal, da bodo klerikalci že počakali, če se volitev tudi danes ne konča.
Župan Hribar je pravo zadel, ko je omenil, da predlog klerikalcev meri le na to, da bi se glasovanje zavlačevalo (Burni ugovori in medklici.) Bodite vsaj toliko uljudni, da poslušate mirno, ker smo tudi mi poslušali vaše govornike; že dostojnost zahteva to. Volilci naj bi se utrudili, to je vaša taktika. A menda vendar ne bodete hoteli ostati par dnij pri občnem zboru (Klici: nam je vse eno!) Tistim, kateri mi segajo v govor, je morebiti res vse eno, saj najbrže nič ne zamude in najbrže tudi niso prišli na svoje troške v Ljubljano. Nam pa to ni vse eno, ker ne smemo tratiti časa. Zajamčeno in skrbljeno je, da se bode volitev vršila pravilno. Ako vkljub temu oporekate taki volitvi, potem je vaš namen jasen. To je bolehen pojav v našem javnem življenju. Lahko bi se delovalo skupno, in interes kmetijske družbe zahteva to, a vi odklanjate skupno delovanje, ker se vam gre za prevlado. — Te besede spekle so klerikalne agitatorje, kričali so in tulili, tako da ni bilo mogoče slišati nadaljnjih izvajanj.
Še le po daljšem presledku dobavil si je predsednik, cesarski svetnik M urnik, posluh. Izjavil je, da je res bilo v sinočni seji glavnega odbora sprejetih nekoliko novih članov. Da-li naj ti danes glasujejo ali ne, to je preporno vprašanje, katero bi v smislu i; 36. družbenih pravil moralo rešiti posebno razsodišče. A da bode vender mogoče še danes izvršiti volitev, izjavlja po dogovoru s člani glavnega odbora, da se člani, ki so bili sprejeti po zadnjem občnem zboru ne bodo pripustili k glasovanju. Volitev vršila se bode povsem pravilno in skrbelo se bode za to, da bodo vsi člani mogli oddati svoje glasovnice. Predsednik je končno izjavil, da se bode takoj pričelo oddajanje glasovnic
Posamezne volilne komisije so bile sestavljene takole in sicer: Za Gorenjsko: cosarski svet. M u r n i k, ravnatelj Pire in knezoškofijski kancelar Šiška; za Notranjsko : nadučitelj Ž i r o v n i k , pristav S t u p a r in poslanec P f e i f e r ; za Dolenjsko: poslanec Povše, učitelj kmetijske šole na Grmu R. Rohrmann in potovalni učitelj Gombač; za Ljubljano:
In Pierre je šel na določeni kraj, v park Monceau. Pazljivo je gledal skozi vejevje, da bi ju videl neopazen. In glej! Videl je svojo ženo — as kom? — S Pavlom! In tedaj je Pierre govoril sam med seboj tako-le: Maščevati bi se moral, stopiti bi moral nenadoma med njiju; toda potem bi se moral ločiti od Pavla in z ženo bi se moral razporočiti.
Moj Bog, Pavel je bogat človek, dober moj prijatelj.
--Pokazal sem mu tudi tisto anonimno pismo. In glej, moja gospa si želi oni klobuk, tega ji bode gotovo kupil Pavel — in ona se mi bo ponašala, da toliko prištedi. Da, da, modrejše je molčati, in zakaj se bi človek vznemirjal zavoljo nedolžnega fiirta!
... In Pierre se je izgubil. Bon soir... * *
— ... soir, Pavel. Ali si bil tam?
— Ne, premislil sem se. Prav imaš, to bode gotovo kaka anonimna neumnost. Čemu tratiti zlati čas? Toda poslušaj, prijatelj: ali bi mi posodil 100 frankov; to svotico rabim jako nujno.
— Zelo rad, ljubi Pierre . . .
— Hvala lepa, z Bogom.
— Moj pozdrav Tvoji gospej . . .
— Pridi zvečer k nam! . . .
odvetnik dr. pl. Wurzbach, poslanec Pogačnik in družb, uradnik O r a ž e n.
Izid volitev smo že včeraj naznanili, sicer pa je bil poraz klerikalcev od začetka zagotovljen.
Ob polu štirih popoludne se je občni zbor nadaljeval. Cesarski svetni M u r n i k naznanil je najprej izid volitve, katerega so zborovalci pozdravili z burnimi dobro-klici. Klerikalna stranka se nadaljevanja občnega zbora ni udeležila ter s tem jasno pokazala, da je imel župan Hribar prav, ko je rekel, da se gre tej stranki le za prevlado, ne pa za prospeh družbe. Predsednik zahvalil se je v imenu dobre stvari zboroval cem, da so omogočili mirno volitev ter s tem redno delovanje družbe.
Ravnatelj Pire nasvetoval je v imenu glavnega odbora, naj se leta 1899. novo ustanovljene podružnice v smislu družbenih pravil potrde in sicer podružnice Primskovo, Naklo, Dolenjavas pri Ribnici, Sv. Gregor, Doberniče, Sv. Jošt in Gornji Logatec. Ta predlog bil je brez ugovora sprejet.
Potem pa je sledila dolga vrsta predlogov raznih podružnic. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo tukaj le važnejše predloge in sklepe
Podružnica vipavska je predlagala, naj bi kmetijska družba svojim členom zopet oddajala gumijeve vezi za zeleno cepljenje. Predlog, ki je našel splošno odobravanje, bil je soglasno sprejet, in bodo torej členi po svojih podružnicah prihodnjič zopet lahko dobivali dobre gumijeve vezi za primerno ceno.
Podružnica eolska je predlagala, naj bi kmetijska družba izposlovala, da bi se ne postopalo tako strogo proti razdelitvi skupnih gojzdov. Družba storila bode v tem smislu pri c. kr. vladi primerne korake.
Podružnica v Lescah predlagala je z ozirom na to, da inozemci pokupijo najboljša žrebeta v radovljiškem okraju, naj glavni odbor stori primerne korake, da boljša žrebeta ostanejo doma, in da bi se v to svrho posestnikom lepih žrebet dajale primerne podpore. Ta zadeva odstopi se s priporočilom konjerejskemu odseku
Nadalje sprejel je občni zbor predlog podružnice Primskovo, naj bi se vplivalo na to, da bi se za Gorenjsko projektovana kmetijska šola ustanovila v bližini Kranja, in predlog podružnice mokronoške zaradi večje množine brezplačnega smodnika za streljanje proti toči. Končno odobrili so se nasveti, naj bi se pri nakupovanju bikov bolj oziralo na domačo goved; naj bi se troški za pregledovanje bikov-plemenjakov pokrivali iz okrajnih blagajn, in naj bi se vendar že enkrat popolnem odpravila stara mera in vaga.
Pred zaključkom občnega zbora vprašal je g. Josip T ur k, je-li je glavni odbor glede ustanovitve živinske bolnišnice v Ljubljani kaj ukrenil. Ravnatelj Pire je odgovoril, da se sedaj deželni odbor peča s to zadevo, in da je odvisno od deželnega zbora, je li in kedaj se ustanovi bolnica za živino.
Cesarski svetnik Mu mik priporočal je v sklepnem govoru, naj bi se med členove in zlasti v podružnice povrnil mir, ker le tedaj je v interesu kmetijstva pričakovati uspešnega delovanja. S trikratnim slava-klicem cesarju zaključil je potem predsednik občni zbor.
V LJubljani, 27. oktobra. Državni zbor.
Poslanci Berner, Hybesch in tovariši so stavili početkom včerajšnje seje nujni predlog glede dogodkov na Moravskem. Predlog se glasi: „Vsa Moravska je postala bojno polje. Skoraj vsak dan dohajajo poročila o posredovanju orožništva in posledicah: mnogoštevilnih mrtvecih in ranjencih. V odgovornih krogih so igubili menda glavo, kajti namesto preventivnih odredeb delujejo dalje puške in bajoneti. Ako ne poseže kmalu parlament vmes, se prelivanje krvi ne ustavi. Podpisani so torej pripomorani predlagati: visoka zbornica skleni, naj se izvoli odsek 24 členov, ki bode krvave dogodke na Moravskem, zlasti v Holešovu in Všetinu, preiskal in dognal, kaj je ukrenila vlada, da zabrani nadaljno prelivanje krvi." Potem se je nadaljevala debata o Clarvjevi izjavi. Ko je začel govoriti posl. dr. Kramar, je večina levičarjev in socialistov zapustila zbornico. O njegovem govoru smo poročali včeraj v brzojavkah. Posl. Biankini je govoril naj-
prej hrvatsko in nadaljeval nemško. Izjavil je, da smatra hrvatska stranka prava za svojo glavno nalogo, doseči združenje vseh hrvatskih dežel, da se oživi zopet nekdanje neodvisno hrvatsko kraljestvo. Dalmatinski Hrvatje se smatrajo delom Hrvatske in je njihovo zastopstvo v avstrijskem parlamentu le provizorično. Biankini se je izrekel proti sedanji vladi, ki se je ustrašila Schonererjevega in Wolfovega rogoviljenja.
V Dalmaciji so jezikovne razmere še vedno jako žalostne, listi pa se konfiskujejo pogostejše kakor na Turškem. Hrvatje bodo sedanjo centralistično vlado pobijali z vsemi sredstvi. Potem je govoril posl. Za ček, ki je obsojal krvavo politiko sedanje vlade na Češkem in Moravskem ter očital Nemcem, da delajo nato, da postane Avstrija vazalna država Nemčije ali pa dj jo razbijejo. In tem veleizdajalskim Nemcem se je uklonila vlada Njegovega Veličanstva! Ko je bil odklonjen Stiirgkhov predlog za konec debate, je napadal socialist Daszvnski vlado radi dogodkov na Moravskem ter trdil, da igrajo Mladočehi komedijo, češ, njihova opozicija ni odkritosrčna. Končno je izjavil posl. B u 1 a t imenom slovanske kršč. zveze, da bo solidarna z desnico.
Coklja desnice
je že od njenega rojstva do danes nemška katoliška stranka. Kar je škodila ta stranka s svojimi Ehenhochi, Kathreini in Dipauliji desnici, je nenadomestljivo. Žalibog so desničarske stranke sedaj še vedno primorane hoditi s temi neznačajnimi klerikalci, dasi bi bilo za ugled desnice mnogo boljše, ako bi posadili klerikalce že  davno pred prag.
V zadnjem času se je pokazala nemška katoliška stranka kar dvakrat zapored ve-rolomna in izdajalska stranka. Prvič se je to zgodilo pri volitvi podpredsednikov, ko bi bili vsled klerikalnih spletk malone zmagali obstrukcionisti s svojim kandidatom Le disciplini drugih desničarskih strank se je zahvaliti, da je dosegel Clary z Nemci vendarle hud poraz. In po izjavah desničarskih strank o programu CIarvja je izjavil Kathrein v popolnem nasprotju z drugimi desničarskimi strankami, da bode njegova stranka Clarvjevo vlado podpirala. „Nar. Listy" očitajo Kathreinu naravnost izdajalstvo in vprašajo, ali je po tem dogodku še mogoče, da ostanejo nemški klerikalci še nadalje na desnici? „Narodni Listy" protestirajo, da bi se trpelo še nadalje nečuveno, nedisciplinirano postopanje nemških klerikalcev, ki so na desnici menda le zato, da ovirajo druge stranke v ener gičnem delovanju.
Mogočnost nemških ki erikalcev se kaže prav sedaj v bengaličnem svitu Klerikalci, ki so grešili s Kathreinovo izjavo proti solidarnosti in slogi desnice ter podali levici dokaz, da vladajo med desničarskimi strankami principialna nasprot-stva, ti klerikalci si upajo sedaj napadati Čehe in groziti z odstopom iz desnice. „Grazer Volksblatt" piše n. pr.: Vsled teh dogodkov (v seji, ko je moral justični minister Kindinger pred Čehi bežati) je postalo dvomljivo, ali more katoliška narodna stranka še ostati v večini, kajti za razsajajočo politiko se iz vzrokov dostojnosti ne more navdušiti, in z ljudmi, ki so postavili na politični svoj program bombardiranje ministra s papirnatimi aškrci, ne more zastopati skupnega programa. Za tegadelj se je zbrala nemška katoliška narodna stranka takoj po parlamentarni seji ter sklenila, da morajo njeni zastopniki zahtevati, naj se Mladočehi zavežejo, da se taki prizori ne bodo ponavljali, kajti sicer bi morala stranka stopiti iz desnice.
V istem smislu grozi Ebenhochov „Lin-zer Volksblatt". In „Vaterland" javlja, da je izvrševalni odsek desnice res sklenil obesiti Čehom torbo na usta. Odslej mora vsaka desničarska stranka prej šele vprašati izvrševalni odsek desnice, ali ji je dovoljeno, da se pri tej in tej priložnosti malo razburi ter pove ministrom par resnic! Radi „dostojnih" nemških klerikalcev bo treba poslej vedno prositi dovoljenja za prireditev energičnih opozicionalnih nastopov.
Vojna v Transvaalu.
Polagoma dohajajo vendar-le natančnejša poročila z južnoafričanskega bojišča. Ta poročila pa so v popolnem nasprotju z vestmi, katere so prinašali minole dni angleški in Angležem prijazni listi. „Bitke" pri Glencoe, Dundee in Elandslaagte, ka-
tere so slavili Angleži kot velike zmage, so bile le male, dasi hude praske, ki so provzročile obema strankama mnogo izgub. Buri so bili odbiti, ker so zgrabili, dasi manjši po številu, povsod angleško premo', ki je imela izvrstno topničarstvo. Vzlic vsem tem zmagam pa Angleži vendarle niso mogli zabraniti Burom, da se ne hi njihove čete zbrale z vseh stranij pre 1 Ladysmithom. Angleški general Yule je moral zapustiti Dundee in Glencoe ter se umakniti nazaj proti Ladysmithu, kjer stoji general \Vhite s svojo vojsko. Tu prej Ladysmithom se vname vsekakor prva velika bitka, ki bo važna za nadaljni razvoj vsega vojevanja. Ako preženu Buri Angleže tudi iz Ladysmitha, potem se bodo morali umakniti 110 kilometrov daleč nazaj proti jugu, do glavnega mesta Natala, d Pietermaritzburga. — Nedavno so ang'eV listi poročali, da so angleški konjeniki pre-ganjali pri Glencoe premagane Bure ter jih pomandrali ali pa pobodli s sulicami. Sel pa so dobili angleški listi obvestilo, da s tisti „ premagani" in „bežeči" Buri uje! vseh 200 preganjajočih jih husarjev in šes častnikov. Vesti o pomandranju in nabadanju Burov so bile torej laž. — Da «^ Burom ne godi slabo, kaže tudi najnovejš-dejstvo, da so proklamirali aneksijo Beč manske dežele in Zah. Griquanske dežele Te dve deželi sta si Transvaal in Oran; ■ že razdelili. Seveda sedaj samo šele na — papirju ! Vendar pa kaže to, da se čutijo Buri — sicer precej prezgodaj — ž< zmagovalce. — General Cronje je bombar diral te dni mesto Mafeking.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. oktobra. — Zmaga v kmetijski družbi. Neki klerikalec, prečitavši poročilo „Slovenčevo-o včerajšnji volitvi v kmetijsko družbo, j • izrekel smehlaje te-le značilne besede: Hudiča, lagati pa znamo, da nihče tako. [n priznati moramo, da je mož govoril resnic in da je „Slovenec" včeraj to sijajno d kazal tako, da o tej klerikalni ?posobnos: i ni nobenih dvomov. Natvezil je klerikalcem toliko laži, da bodo potrebovali več tednov predno jih prebavijo. Laž je, da smo prip ljali cele vagone plačanih ljudi z dežele Prišlo je naših pristašev cele vagoni ali prišli so na svoje stroške, da obvari. kmetijsko družbo.  Laž je, da „v Ljuhi kjer je itak velika večina udov liberalnih je centralni odbor še sinoči (v sredo zadnjem hipu, sprejel na stotine, govori s o 300 — dvakrat cementiranih liberalcev, ki so danes kljub protestu podpredsedniki Povšeta  in  svetnika Šiške vsi glasovali. Kako velikanska  laž  da je to,  se vidi dejstva,  ki je uradno konstatirano, da j bilo v skupini ljubljanskih členov oddanih 242 glasov za naše in 46 glasov za klen kalne. Kje pa je tistih 300 dvakrat cementiranih liberalcev, ki so bili sprejeti v sredo Mej tistimi, ki so glasovali, ni bilo n i k o g a i kateri ni vsaj toliko časa člen družbe, kakor aranžer in provzročitelj včerajšnjeg boja, dr. Šusteršič. Laž je tudi, da so kmetj v ogromni večini  glasovali za klerikalce kajti mej našimi glasovi je vsaj 9 00 k m e ' s ki h, mej klerikalnimi pa komaj dobrih 200.  Laž je tudi, da je naša stranka kan didovala pet Nemcev, kajti resnica je, da j kandidovala  ves  dosedanji odbor i:, tudi klerikalca gosp. Po všeta. Gos; deželni glavar kot častni člen kmetijsk družbe po pravilih ni mogel biti vee izvoljen, a radi tega se je namesto njeg'. kandidoval deželnega glavarja namestnik Najskrajnejša laž pa je, da je bilo zadn, hip sprejetih v družbo kacih 300 kmetov kajti v resnici ni bil nihče sprejet in v resnici ni nihče glasoval, kdor ni bil že pred 13. julijem člen družbe. Duhovniki katerih je  bilo  vse črno na voliščih, so strogo pazili na to, da so volili samo stari členi, sicer pa so bile komisije najboljS jamstvo za pravilno volitev, saj je bil v vsaki komisiji poleg družbinega uradnik i jeden zaupnik naše in klerikalne stranke vrh tega pa še vladni zastopnik. Če se »Slovenec" ne more in ne zna drugače tolažiti, kakor s takimi budalastimi lažmi, potem ga moremo samo milovati. O tem, kar je napisal včeraj, velja pregovor „Gelogen wie gedruckt". Pa ni pametno, tako brez sram;i lagati. Na občnem zboru je bilo vsaj 1500 trdih kmetov, ki vedo, da se je od naše strani delalo samo s poštenimi sredstvi, in
da se je volitev pošteno in v redu vršila. Ti dobe, če bodo brali „Slovenca", jako čudne pojme o resnicoljubnosti prečastite duhovščine, in rekli si bodo, kakor je rekel začetkom teh vrst omenjeni klerikalec: „ Hudiča, lagati pa znajo, da nihče tako!il
— Vsakemu svoje. „Slovenec" je sinoči pohvalil gospoda dr. Slanca, da je bil 14 dnij na konju in agitoval po Dolenjskem za naše kandidate. To je gola resnica. Da bo pa še bolje vedel, kdo je vzdignil dolenjske člene, mu povemo, da sta si za našo zmago pridobila ogromnih zaslug tudi gg. M a j z e 1 j in Rozman. Za naše kandidate je bilo oddanih 388 dolenjskih glasov in to je največ zasluga gg. Majzelja, Rozmana in dr. Slanca. Prav tako, kakor ti gospodje na Dolenjskem, delali so naši somišljeniki tudi na Notranjskem in na Gorenjskem. Niso nam znana vsa imena, ali vztrajna in požrtvovalna agitacija zasluži najiskrenejše priznanje. Tako kakor za ta občni zbor naj se dela pri vseh volitvah in potem bo naš deželni zbor imel kmalu drugačno lice.
— Tudi zamolčanje ni nič pomagalo. Klerikalci so bili v listo svojih kandidatov sprejeli tudi g. deželnega glavarja Otona pl. De tel o in veleposestnika odvetnika g. dr. pl. Maksa pl. \Vurzbacha. Gospod deželni glavar je bil naznanil nam in tudi „Slovencu", da izvolitve na noben način ne sprejme. Mi smo to naznanili, „Slovenec" pa tega obvestila ni sprejel in ga ni priobčil. Tudi g. dr. pl. Wurzbach je v „Laib. Ztg." izjavil, da volitve od strani klerikalcev ne sprejme, da sprejme mandat za centralni odbor kmetijske družbe samo iz naših rok, a „Slovenec" je tudi to zamolčal. Pomagalo pa tudi to ni čisto nič!
— Notranjski členi kmetijske družbe so bili jako presenečeni, izvedši, da je bilo v notranjski skupini oddanih poleg 363 glasov za naše člene tudi 177 glasov za klerikalce. Rekli so takoj, da na Notranjskem klerikalci nimajo toliko Členov. In to je tudi resnica, kajti v notranjski skupini so glasovali členi podružnic tudi iz vrhniškega sodnega okraja, kateri prav za prav ne spada h Notranjski. Iz tega okraja je največ tistih glasov, ki so jih klerikalci dobili v notranjski skupini.
— Velika smelost.  Itzig Silberstein, ali kakor je že krščen tisti nesrečni človek, ki opravlja za „Slovenca" posle dunajskega poročevalca, je poslal svojemu listu včeraj
naslednje poročilo: »Trditev „Narodova", da je poslanec Karlon Stranskemu zatrdil, da je bil klub katoliške ljudske stranke informiran po drju. Šusteršiču glede kandidature dr. Ferjančičeve, je popolno zlagana. Posl. Karlon je zatrdil popolno določno, da o tej zadevi ni bil njegov klub poučen ne od drja. Šusteršiča in ne od katoliško narodnih poslancev slovenskih." Gospod Kalan je postal jako smel. Zdaj je že začel falsificirati. Kdor Čita naš list, tisti ve, da nikdar nismo trdili, da bi se bil Karlon tako izrazil, kakor piše „Slovenec". Kanonik svete rimskokatoliške cerkve mora to vedeti, ker je „Slovenčev" šefredakter, in zato je on odgovoren za to laž. Gospod kanonik, Vi ste se zopet jedenkrat zlagali. Resnico o celi tej aferi, v kolikor jo je bilo možno dognati, izveste jutri. Že danes pa Vam povemo, d a bo ta resnicaVašo stranko bolj pekla, kakor nas.
— Povodom občnega zbora kmetijske družbe se je primerilo mnogo jako zanimivih prizorov, in res škoda je, da ni bil noben fotograf ravzočen. Posebno veliko smeha sta obudila neki duhovnik in njegov spremljevalec. Dotični duhovnik je bil tako debel in rejen, da so ga komaj noge nesle, kar puhtel je kakor kuhan rak, in zmanjkovalo mu je sape. Njegov spremljevalec, slabo oblečen, vidno siromašen kmetic, pa je bil dolg kakor preklja in suh kakor huda južina, tako da se je človeku, ki ga je videl, kar smilil. Ko je občinstvo to čudno dvojico videlo, je vdarilo v smeh in slišali so se klici: Glejte, tu se vidi, kako skrbe* »Gospodje" za kmeta! —Izmej 123 dolenjskih volilcev, ki so bili zbrani okrog gg. Rozmana in dr. Slanca, se nam je izneveril samo jeden. Pregovoril ga je neki kaplan, češ, da mora duhovnika poslušati. Mož je ugovarjal, da je dal besedo, a kaplan ga je učil, da moške besede ni treba držati, in ko je še moža strašil z zadnjo uro, ko bo duhovnika potreboval, se je mož udal. Njegovih tovarišev ga ni nobeden več pogledal
in zagrozili so mu, da ga vržejo pri oknu iz vagona, če se od njih ne odstrani. Mož je bil vidno poparjen. Sramoval se je in ni čakal skupnega odhoda dolenjskih mož, ampak se je že opoludne odpeljal, bridko tožeč, da ga je dotični kaplan „v sramoto zapeljal*. — Neki gospod je dva znana trdna kmeta iz ljubljanske okolice ogovoril pred „Narodnim domom" z besedami: No, kako sta pa vidva naredila. Jeden ogovorjen in ugleden, in tudi za cerkvene reči požrtvovalen mož, je odgovoril: „Pri nas posekamo drevo, ki ne rodi. Zdaj pa vedč, kako sva volila". — Neki kmetič-liberalec je pred »Katoliškim domom" naletel na znanca, ki hodi s kat oliško stranko. Vprašal ga je: „No, kaj pa tu delaš" ? Odgovor se je glasil: „Gledam, kako gospodje gruntajo, da bi dokazali, da je 594 več kakor 1268!" — V neko prodajalno je prišel klerikalni kmetic s svojo hčerko in „glihal" za ruto. Zdela se mu je predraga, a hčeri se je ruta dopadla, in zato je očeta nagovarjala, naj jo kupi. In ko vse drugo ni pomagalo, je izigrala zadnji „trumf" češ: „Oh, lahko jo kupite", saj so Vam gospod fajmošter dali „finfer", da ste ž njimi volili."
— Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 29. t. m. igra se drugikrat v tej sezoni Langmannova drama iz delavskega življenja „Jernej Turazer".
— Slovensko gledališče.   Sinoči so ponavljali  izvirno Stritarjevo igro »Logarjevi". Gledališče je bilo polno, in občinstvo je z zanimanj em gledalo in poslušalo pristno domače ve denje in govorjenje Logarjevih. Z živo vnemo in navdušenostjo, ki sodi domačemu delu, so tudi včeraj izvršili igralci in igralke svoje naloge. Pred vsemi se je odlikoval g. Verovšek, katerega Logar je med najboljšimi kmetiškimi očanci, kolikor jih je   že igral.   V večjih ulogah so se nadalje odlikovali gospodje Inemann in Danilo ter dami D a -nilova in Polakova, ki je dobila koncem tretjega dejanja v dar velik šopek. Manjše uloge so rešili jako lepo gspdčna. Ogrinčeva,   gdč.  V r a č k o   ter gg. Deyl, Housa, Polašek itd. — Na-prošeni smo konštatovati, da je skrajšala „Lcgarjeve" za eden akt intendanca sama, in da je v to amputacijo le skrajno nerad dovolil g. pisatelj Jos. Stritar. — Po „ Logarjevih, ki so jih gladko in temperamentno odigrali brez mučnih dolgih presledkov, so peli   „Cavallerio   rusticano" s tistim živahnim, ognjenim izrazom, s tisto vrečo, strastno igro, ki ju zahteva opera sama. Gdč. Carneri je s krasnim svojim glasom zaklepala občinstvo v zavzeto pazljivost.   Pela je z vso vročo ljubeznijo in obu pnostjo prave italijanske Santuzze. Nad vse izborna je bila v igri in petju posebno v duetu z Alfiem in s Turidom, ki ga je pel g. Desari z neprisiljenim povdarkom, z glasom, ki mu zlasti v srednjih legah zveni velesimpatično.   Igral je prav živo, nekako sigurno in zavestno. Prav izboren je bil v duetu z Lucijo, ki jo je pela jako dobro gdč. Bitenčeva. Kot vedno bila je tudi včeraj g. Polakova taka Lola, da ji moramo priznati vso pohvalo. Gosp. No 11 i j e bil izvrsten Alfio. Zbor je pel posebno „Slava njemu!" vse pohvale vredno. Občinstvo mu je ploskalo. —a—
— Nova izvirna drama. Gosp. Anton Aškerc je dovršil svojo štiridejansko rodbinsko dramo „1 z maj lov". Drama, katere dejanje se vrši na Ruskem, se vprizori na
slovenskem odru še tekom letošnje sezone.
— Telovadno društvo „Sokol" pri redi svojim členom in rodbinam v soboto, dne 28. oktobra 1899- rodbinski večer v telovadni dvorani v „Nar. domu" s sodelovanjem vojaške godbe. Iz prijaznosti sodelujejo: oddelek pevskega društva „Slavec" in gg. Inemann in Housa. Vsporedj 1. Parma: „Mladi vojaki", potnica. 2JTitlj „Zlatokmet", ouvertura. 3. Komzak: „Veseli Dunaj", valček. 4. Parma: „Slavčeva himna", moški zbor. 5. Ipavec: „Domovini", pesem za 2 roga. 6. Strauss: .Ognja varen", polka frag. 7. Zeller: potpouri iz „Vogel-handler". 8. Komičen prizor „Učitelj pred 50 leti", izvaja g. Inemann. 9. Pahor: „Na planine", zbor s tenor-solo. 10.1. Bartl: »Kolesarska*. 11. Komičen prizor, „Vitez z Lomii", izvajata gg. Inemann in Housa.
12. Suppe:  „Pesnik in kmet", ouvertura,
13. Christoph:    „Medeni   tedni", valček
14. pl. Zaje:  .Slava delu", moški zbor.
15. pl. Zaje: duet in finale iz opere »Zrinj-ski".   16. Czibulka:   „Gozdno šepetanje",
glasbena ilustracija, 17. Kovač: „Ljubkanje", polka mazur. 18. Koble: „Hop-hop", galop. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop prost za člene in njih rodbine.
— Akademicni kipar g. Ivan Zaje na Dunaju je skoraj že dovršil svoj osnutek Prešernovega spomenika. Gospod Ivan Zaje je pristaš moderne realistične šole dunajskih mojstrov-kiparjev. V kratkem bo gotov s svojim osnutkom tudi akademicni kipar g. Iv. Repič.
— Vseh svetih dan — ob 3. uri po-poludan pojeta pevski društvi „Slavec" in „Ljubljana" na pokopališču pri Sv. Krištofu običajne žalostinke.
— Krška bolniščnica sme z Najvišjim dovoljenjem nosili ime Njegovega Veličanstva.
— Občinske, oziroma deželno-zborske volitve v Trstu. V sinočni seji obč. sveta tržaškega je župan naznanil, da se bodo nove splošne občinske, zajedno deželnozborske volitve vršile v mesecu februvarju ali marcu.
— Olepšava mesta. Mestni magistrat je dal prostor in pot okolu nove vojaške bolnice nasuti in zravnati, kar je ondotni kraj znatno olepšalo
— Policaj mrliča obudil. Včeraj po-poludne so pripeljali iz deželne bolnice na južni kolodvor nekega bolnika, ki je zapustil bolnico, da pojde domov, kjer si želi umreti. Spremljevalec spravil ga je v prvi razred v brzovlaku. Ko pa je bolnik prišel v kupej, postal je naenkrat ves bled in se je onesvestil. Pasažirji so začeli kričati, da je mrtev in tudi njegov spremljevalec je bil tega mnenja in ga je dal prenesti iz kupeja na klop na peronu in mu je zavezal z ruto glavo, kakor je to pri mrličih navada. Spremljevalec je jokal in si ni vedel kako pomagati. Nato je prišel na kol odvoru službujoči policijski stražnik in je potipal navideznega mrliča za roko. Čutil je, da še bije žila. Odvezal je ruto in dal prinesti konjaka in vode. Konjak je spravil navideznega mrliča spet k zavesti in mu dal novega življenja. Odpeljali so ga potem spet v bolnico. Dotičnik, ki je 74 let star in že 8 let bolan, bi se bil lahko zadušil, ker j e bil tako prevezan, da bi ne bil mogel dihati, če bi se bil osvestil.
— C. kr. deželno žandarsko poveljstvo št. 12, oddelek I. v Ljubljani nam piše: „Slav. uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Sklicuje se na notico v Vašem listu z dne 21. t. m. št. 242 pod „Dnevne vesti" „Roparski napad na poti na Drenikov vrh" prosi se v zmislu §. 19. t. z., da objavite na istem mestu sledeči popravek: Ni res da se žandarmerija v gozdu na Rožnik in na Drenikov vrh nikoli ne prikaže, res pa je, da je — kakor se iz zapisnikov postaje „Gornja Šiška" razvidi — orožniško moštvo te postaje dotični gozd že v tekočem letu 68krat službeno obhodilo. — Ljubljana, dne 27. oktobra 1899. — Meden, nadporočnik.
— Tukajšnja c. kr. davčna administracija se dne 28. t. m. preseli iz poslopja finančnega ravnateljstva v svoje nove uradne prostore na Bregu hišna štev. 6, erarično poslopje. Radi selitve je omenjeni dan urad za stranke zaprt.
— Poškodovanje kostanjevih dreves In drevoredov. Mladi pobalini raznih šol in obrtnih mojstrov vajenci klatijo ob prostem času divji kostanj z dreves ter poškodujejo drevje. Stariši in mojstri naj bi bolj strogo pazili na take zlikovce.
— Konji splašili. Hlapcu Francu Čar manu na Dunajski cesti št. 35 sta se včeraj v Komenskega ulicah splašila vprežena konja i n dirjala s praznim tovornim vozom po Komenskega in Kolodvorskih ulicah na Cesto na južni kolodvor in po Dunajski cesti domov. Hlapec ni mogel konj obdržati, ker so se mu odtrgali vajeti. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Nezgoda. Služkinja Barbara Ne-manič na Emonski cesti št. 2 si je včeraj pri sekanju drv odsekala kazalec na levi roki.
— Kavckega električno gledališče, ki
je povsodi zarad bogatega in zanimivega vsporeda svojih zanimivih predstav vzbudilo splošno zadovoljnost, bode priredilo te dni tudi v Ljubljani nekaj predstav. Posebno zanimanje vzbuja električna dama in pa dresirani golobje. Kraj in dan prve predstave se bode naznanil posebej.
Telefonična in brzojavna poročila.
Ribnica 27. oktobra. Včerajšnja volitev je vsemu svetu svečan dokaz napredka našega naroda. Slava zavednim volilcem!
Ribniški rodoljubi.
Lukovica 27. oktobra. Zavednim volilcem k volitviv v odbor kmetijske družbe gromoviti Živeli!
Liberalci.
Stari trg 27. oktobra. Bog je pravičen!!! Živeli narodni napredni zmagovalci!       Kmet in Olifčič.
Gradec 27. oktobra. Uzradoščeni na sijajni zmagi napredne narodne ideje, kličemo: Slava našim zavednim rojakom! Graški Slovenci.
Dunaj 27. oktobra V današnji seji poslanske zbornice je bila končana razprava o vladni izjavi. Na predlog dr. Kathreina je bil sklenjen konec debate. Pacak je ostro polemizoval proti Daszvnskemu, Pergeltu, Barnrei-therju in Fochlerju ter dokazal, da sta Avstriji odprta samo dva pota: pot pravičnosti vsem narodom in pot boja na življenje in smrt s Slovani. — Vachnianin je zahteval, naj se predloži jezikovni zakon. — Plaček, ki se je danes prvič in z lepim uspehom oglasil, je ostro prijemal vlado in končal s klicem: Proč s to vlado. Mej njegovim govorom se je primeril večji kontiikt. ki je pa bil hitro končan. Socialni demokrat R e s e 1 je prišel k češkim poslancem in jim kazal neki zakotni listič, ki je priobčil Čehe zasra-mujočo ilustracijo. Posl. Havnrih je strgal Reslu list iz rok, ga zmečkal in ga vrgel Reslu v obraz.
Dunaj 27. oktobra. Veliko presenečenje današnjega dne je, da se bode jutri vršila volitev delegacije Clary je pri tem popolnoma nedolžen. Clary se je na vse načine pehal, da bi se volitev že včeraj vršila, a izvrševalni odbor desnice ni v to privolil. Želel je potem, naj se določi volitev za danes in naj se določi za to posebna večerna seja. Tudi tej želji desnica ni ustregla, nego je poljedelskemu ministru namignila, da se bode vršila volitev šele po vseh svetih jedenkrat. Danesje desnica nenadoma drugače odločila. Odločba se je zgodila vsled izredne dogodbe, glede katere se varuje stroga tajnost, dogodbe, katera se je zgodila čez glavo grofa Clarvja. Predlog, naj se voli jutri delegacija, izide iz desnice: stavil ga bo J a w o r s k i.
Dunaj 27. oktobra. Mej češkimi in nemškimi poslanci se vrše pogajanja radi kompromisa glede volitve delegacije. Kompromis se sklene najbrž na tisti podlagi, kakor lani.
Dunaj 27. oktobra. Po jutrišnji seji. v kateri se voli delegacija, ne bo imela poslanska zbornica več dni seje. Najbrž bo prihodnja seja šele torek teden.
Dunaj 27. oktobra. Vlada je danes predložila parlamentu definitivni zakon o služabniških plačah. Ta se strinja povsem z zakonom, ki ga je Kaizl provizorno uveljavil.
Dunaj 27. oktobra. Kvotna deputacija se je danes sešla in izvolila predsednikom grofa Schunborna, podpredsednikom Javvorskega in poročevalcem Beera.
Dunaj 27. oktobra. Danes je končno mogel klerikalni profesor Hirn začeti svoja predavanja. Poslušalo ga je kacih 20 dijakov. Nacionalci niso predavanja motili, a pričakovali so Hirna na hodniku in ga zasmehovali.
Darila.
Uredništvu našega listaso poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. fonica Majzeljeva v Belicerkvi 10 K, darovala družba Novo meščanov kličoč slov. Efialtom Greuterjev „Fej!u — Rakovški samec 10 K, nabranih pri ustanovnem večeru I. kranjskega samskega kluba s sedežem na Rakeku. — G. Fr. Svetič, Nove hrady na Češkem 6 K. — G. dr. Jenko v Ljubljani 26 K nabral na svatbi g. Janka Travna na Glincah. — G. Anton Lončarič 2 K. — Skupaj 64 K. — Živeli rodoljubni darovalci!
Za Prešarnov spomenik: Gosp. Fran Svetič", Nove hrady na ČeSkem 6 K. — Živio rodoljubni darovalec!
5493.38. 1-60.
5—.
102. — 50. 55—,
XIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . gld
Uradniki banke „Slavije" v Ljubljani „
Gorjanec Jakob nabral pri stalni mizi „pri Figovcu".............. »
LjubiC Fran v Ljubljani nabral pri od-hodnici g. Janca v gostilni pri „ Zelenem hribu...........'      • »
Kolar Peter, c. kr. carinarski oficijal v Piranu...........• • • • • : "
Dr. Krek Gregorij, c. kr. vsenčihški
profesor v Gradcu, nabral...... „
katere so darovali: dr. Krek Gregorij 20 gld., Krek Lavra 10 gld., dr. Krek Bogumil 10 gld., dr. Krek Gojmir 10 gld., Hostnik M. M., c. gim. profesor v Rvleku 5 gld.
Vesela družba „sladostrastnikov" v „Narodnem domu" za prelepo pesem vrle „Ilirije"............... >
Plantan Ivan, c. kr. notar v Ljubljani „
Schlamberger A., c. kr. notar v Kranji „
Hrašovec Fran v Gradcu darilo radodarnega narodnjaka g. Avg. Skočirja, župnika deželne bolnice v Gradcu. „
Tratar J. v Mokronogu, skupilo za palico pri odhodnici učiteljev-vojakov „
Kač Ivan v Žalcu nabral v veseli družbi pri Kukcu................ »
Špilar Ludovik iz Št. Petra na Krasu „
Kmet Andrej, nadučitelj v Cerkljah, namesto v blagajno na g. Hribarja kegljišči................. »
Pirnat Stanko, c. kr. notar v Mokronogu............±...... n
Razboršek Ivan, trgovec v Smartnem pri Litiji................: »
Grabrijan Vekoslav nabral v veseli družbi v županovi gostilni v Dobu pri odhodnici gospice Regine .... „
Vesela družba „pri Llovdu- po gosp.
Novaku ..................
darovali so jih gg.: Murnik s soprogo 80 kr., Leskovec 80 kr., Počivalnik 50 kr., Svehenv 40 kr., Braunegger 40 kr., Gostiša 20 kr., Novak Fric 90 kr.
Dr. Kraut Alojzij v Celovcu ...... „
Seidl Ferdo, c. kr. profesor v Gorici .
Skupaj . . .
6—. 10—. 10—.
5—.
330.
330. 260.
104. 10—. 5—.
350. 4-—,
3—. 5—.
gld. 5627 04.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Poslano/
Ker je dopisnik .Zasavo", oziroma s Kozi-novne, v svojem dopisu št. 238. ^Slovenskega Naroda", v katerem je hotel navajati le gola fakta, nekaj teh v zadevi biča pozabil, ga opozarjam še na sledeča gola fakta:
Goli fakt je, da je bilo dopisniku dobro znano, komu in zakaj je bil obečan pasji bič, zakaj ni toraj navedel vsaj par stavkov iz znanega pisma, da bi bilo vsem jasno, kdo da je surov.
Goli fakt je, in se vsak trenotek lahko s prisego dokaže, da je Vaš „janičar" zvedel za dopis radi biča v „Slovencu" še-le od Polšakovega Nandeta.
Goli fakt je, da je dopisnik, oziroma tisti, ki se za njim skriva, v teku tega leta v svoji Salomonski modrosti volil že dvakrat dotično ,,cvetočo duševno revščino1' — kakor jo on imenuje — in sicer prvič za blagajnika „Sokolu" in drugič kot namestnika pregledovalca računov posojilnice.
Goli fakt je, da pošilja dopisnik slovenske kmete k ..janičarju", kateri je pa skozi vseh 10 let deloma kot tajnik in blagajnik pri „Sokolu" in sploh člen vseh zagorskih narodnih društev, da jim stoji za poroka pri posojilnici.
Goli fakt je, da bode zvedel ob prvi priliki,
— ako spletk, laži in obrekovanja ne bode konec
— vse zamolčano radi pobiranja podpisov.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1951)
Goli fakt je po mnenju dopisnika menda tudi, da ima tisti, kije na „Vsesokolski slavnost^' v Hafnerjevi dvorani strgal slovenski znak raz svojih hrabrih, pardon, „našopanih" prs, najboljše nazore in prepričanje.
Toplice pri Zagorju, dne 22. oktobra 1899.
li^opold Jer In računovodja br. skl.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne" 23. oktobra: Meta Velkavrh, gostija, 76 let, 08tarelost.
Dne" 24. oktobra: Katarina Petek, gostija, 67 let, naduha
Meteorologično poročilo.
VUinft nad morjem 80«-8 m. Br*dnji tr.cul tlak 736-0 mm.
itober j|	Čas opazovanja	Stanje barometra	g S? 8.-6 t	Vet-OTi	Nebo	11 u
o		v mm.	£1			* »
26	9. zvečer	7393	48	sr. sever	jasno	00 mm
27. «	7. njatraj 2. popol.	740 3 7392	0*4 si. jzahod 10*1 | si. ssvzh.		megla jasno	
Srednja včerajšnja t3mperatura 74°, nor-male: 85°.
nDunstJslra. borza
dne* 27. oktobra 1899.
Skupni državni dolg v notah.  . 99 gld. 55 kr.
Bkupni državni dolg v srebra 99 B 30 „
Avstrijska zlata renta   .... 117 , 75 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0 .   . 99 , 40 »
Ogerska zlata renta 4' „.   .   .   • 116 » 25 „
Ogerska kronska renta 4° 0 95 , 15 ,
Avstro-ogerske bančne delnice 903 „ — ,
Kreditne delnice....... 370 „ 75 „
London vista........ 120 „ 75 »
NemSki drž. bankovci za 100 mark 69 » — .
20 mark.......... 11 „ 79 ,
20 frankov......... 9 a 67>/, „
Italijanski bankovci  .  ,  .   .   . 44 „ 70 ,
C. kr. cekini....... 5 . 70 „
fcjf Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečka na mesečne obroke po 2, 8, 5—10 gld.
Ana Krameršič kot mati in Ivan Krameršič c. in kr. stotnik, kot brat naznanjata v svojem kakor tudi vseh drugih sorodnikov imenu jako žalostno vest, da je njih preljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Avgust Krameršič
strojni kjučar
po dolgi, jako težki bolezni danes ob 8. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 43. letu svoje dobe preminul v Gospodu.
Pogreb bode v soboto dne 28. oktobra ob 5. uri popoludne iz hiše toge na Mestnem trgu št. 12 na pokopališče h sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah. (1952;
V Ljubjani, 27. oktobra 1899.
Posebni parti se ne izdajo.
Na prodaj je
pri kolodvoru južne železnice v Postojini
okoli 2500 metrov jelovih suhih drv
(1887—6)
po jako ugodni ceni, meter 1 gld.
Kdor želi kupiti naj se oglasi pri
Franu Jurcu
lesotržcu  v  1? o s t o j i 11 i.
IfcST Drva se bodo prodajala na lici mesta skupno in tudi na drobno od 2 metrov naprej. *~2fc-U
Dobivajo se tudi preklane debele drva in tudi bukove po pogojenih
cenah.
Poštna in brzojavna upraviteljica 1915 3)
išče službe ter želi takoj vstopiti. — Oglasila sprejema upravništvo „Slov. Naroda".
Priporočava vi
(21—247)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Prešernovih ulioah.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane juž. kol Proga čez
Trbiž Oh 12. uri 5 m. po noči osobni vlik v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če Selztbal v Aus4e, Solnograd; čez Klein - Reiflmg v Steyr, v Line, na Dana) vja Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; č**z Selztbal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selztbal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, H b, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsho, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob G. uri : 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob G uri 55 in. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. ni i 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ivpskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljka, Franzensfe'ste. — Ob 11. uri 17 m. dopi-ludne osobui vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasten.a, Ljubna, Celovca, L'euca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfesta Pontabla. — Ob 9. uri ii m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Prog-a 1l Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odkod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2 i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. in ob 10. uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5S m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, posle I nji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1206)
Vzamejo se v stanovanje in hrano
gospodične, m. dijaki.
Istotam odda se tudi (i949-i>
lepo meblovana mesečna soba.
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.a.
Josip Leuz
trgovec v Ljubljani, Reseljeva cesta kupuje in prodaja
vsakovrstni semenski krompir; za sem ■ ima v zalogi: zgodnji češki rožnik, češki onejidovec, beli okrogli češki krompir in rumeni krompir itd., nadalje izvrstno jedilno čebulo, čebuljček, suhe gobe semenski oves, ajdo, laneno seme, suhe hruške, krhlje itd. itd. Nadalje kupuje vsakovrstno fino namizno sadje, sadje za mošt, kakor hruške in jabolka tudi v celih vagonih. (1947
(prej
tT/pižS*,. Marijaceljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni ..pri ogerskem kralju'-Karla Brady-Ja na Dunajl I, Flelsch-markt 1.
v obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja in. okrejjouje želodeo, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Oena «t *»1< lenlol..... -10 nov«'*.
Dvo|nu s*toliloasloa.. . . T<>
Usojam se opozarjati se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejaj". Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenju va"i=tveno znamko s podpisom C. Bradv, m naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Bradv.
Kapljica za želodeo o.g£5g.,.
(prej Marijaceljske kaprice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih .škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e,/^alZ^
Deli so navedeni.        (1829 —4) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = "v vseh. lelE3.ma.iL. =
Razpis učiteljske službe za risanje.
Na tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli odda se učiteljsko mesto, in sicer v I. tečaju po 3 ure na teden za geometrijo in prostoročno risanje, v II. tečaju po 3 ure na U za nauk o projekciji.
Vseh 6 ur se lahko izpolni v enem dnevu.
Učna nagrada se določi po dogovoru. — Potnina se posebej plača. Prosilci naj d<'pošljejo podpisanemu odboru svoje dokumentirane prošnje
do clai«e l. decembra t. !. Šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole za klesarje vNabrežini
dne 24. oktobra 1899. (1948-1
Prodaja konkurzne mase.
v
Iz konkurzne mase trgovca gosp. %ajca lx Ht  Jerneju nn
Dolenjskem proda se celotno skladišče trgovinskega blaga, ob
stoječe iz
manufakturiiBfla, špecerijska in norimberštega Masa.
Zaloga je cenjena na 3079 gld. 60 kr. in se proda en Dlock tistemu, ki bo največ ponudil, toda le za cenilno vrednost ali pa nad isto. Kupci naj izvolijo svoje ponudbe pismeno podati «lo lO. novembra i**1?* pri opravitelju konkurzne mase. Zajedno s ponudbo se mora položiti 10°/0 vadij, to je 307 gld. 96 kr. Konkurzno oskrbništvo si pridrži pravico, ponudbe v nadaljnih osmih dneh odobriti ali odkloniti.
Zapisnik inventure je na ogled pri konkurznem oskrbniku, kateri tudi razkazuje
zalo8°- Konkurzni oskrbnik:
(1950-1)
A1 o j x i j Gatsc h
trgovec v Kostanjevici.
	
1 Jf	(Ti ——  s \
| Mm	JH         >^ i
	h 3 ^ S ■      CZ I c*** (sri --j B. -5? !J
1 prodaja najceneje J	
/zir Alojzij Erjavec /zor
črevljarski mojster * Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče VBtrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 42 Mt-re se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strug-ar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja.
lesa izvršuje po najnižji ceni. 42
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fagoni ®   H   ®   W   @   priporoča   ®   <§j   ®   @ g)
HENRIK KENDA,«Li«v.?^il!
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, gts B © G, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. £> o, a a s
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
i
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na line indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 42
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
T lastnina in tisk a Narodne Tiskarne".
30