AKTUALNO V središču nove Ustave - človek M* ;;Afs ■ 'Ci# /i- £jQjj£jjj!3f9jL TEDNIK m Zvezni ljudski poslanci in zrcalo stvarnosti, izražala bo člani zveznega odbora Socia- resnično stanje družbe in listične zveze delovnega vse dejanske okoliščine, ki ljudstva Jugoslavije, so na so osnovne in pomembne za skupnem zasedanju, ki se je družbo in državo. Ugotavlja pričelo 20. septembra v Beo- torej to, kar je, in kazala gradu, začeli izredno po- pot naprej, membno in eno naj odgovor- zdaj vselej govorimo o nejših nalog v povojnem novi Ustavi. Vendar ustava, razvoju Jugoslavije — z raz- 0 kateri smo pred dnevi zapravljanjem o novi Ustavi. čeli z javno razpravo, ni V Jugoslaviji imamo doslej nova v tistem pomenu bese-dve ustavni listini — ustavo, de, kot je bila ustava 1. 1946. ki jo je sprejela ustavodajna prva ustava Federativne skupščina leta 1946, in ustav- ljudske republike Jugoslavije ni zakon, sprejet leta 1953. je spremenila obliko in tip Oba je naš izredno hitri in države, družbeno ekonomske dinamični gospodarski in temelje in nosilca oblasti, družbeni razvoj že prehitel. Naša nova Ustava : e bo Spremenila se je zlasti vloga nova v tem pomenu, proizvajalca v proizvodnji in Vendar pa bo nova Ustava delitvi, še nadalje se je raz- nova šele v nekem drugem vijal mehanizem socialistične pomenu. V njej bodo našle demokracije. izraz oblike, metode in lunk- Zato je bilo vedno bolj cije samoupravljanja kot no- zacljska in kadrovska vpra- čutiti potrebo, da se spre- Vega družbenega sistema, šanja ter zvezna ljudska po- TRBOVLJE, 4. OKTOBRA 1962 © ŠTEVILKA 41 © LETO XV © 20 din Tov. Lidija Šentjurc v Zasavju TRBOVLJE, 10. OKTOBRA izredno — Od torka naprej se mudi prav v Zasavju predsednica komisije IO Zveznega odbora SZDL Jugoslavije za organi- pomembno, da se vse mlade občane vključi v javne razprave o pred osnutku nove ustave in osnutku novega statuta občine, hkrati pa njim in vsem statuta preveva misel, da je v naši socialistični družbi vsak svoje sreče kovač. Tovarišica Šentjurc se je petem, ko je v torek zvečer govorila političnemu aktivu hrast niške občine sestala včeraj dopoldne s političnim aktivom v Trbovljah in pozneje govorila na sestanku s pro- ostalim občanom prikaže izvajalci in družbCno-politič tudi uspehe na naši sedem- nimi deiavci iz gospodarskih najstletni poti socialističnega organizacij, zavodov in usta-razvoja in perspektive za naš nov. Sinoči se je pa sestala ..... nadaljnji razvoj. Tov. Sent- je s prosvetnimi delavci Za-membe v družbenem in go- Tako bo naša nova Ustava slanka za Zasavje tov. Lidija jurc pa je tudi naglasila, naj savja. spodanskem razvoju uzakoni- poleg državne organizacije Šentjurc. vse razprave okrog pred- Danes obišče tovarišica Lilo * novo Ustavo. In ne zgolj obsegala tudi načela in orga- V torek zvečer se je v osnutka nove ustave in dija Šentjurc Zagorje ob spremembe. V ustavi naj bi nizacijo družbenega samo- Hrastniku udeležila razšlrje- osnutka novega občinskega Savi. ne seje plenuma ObO SZDL, na kateri so razpravljali o organizaciji razprav o pred-osnutku nove ustave ter o še močneje prišle do izraza upravljanja, pa tudi perspek-perspektive našega razvoja, tive za nadaljnje gibanje v gospodanskih odnosov in so- smeri socialistične graditve v cialistične demokracije. »komuni, v gospodarskih or- »Sprejem nove Ustave ganizacijah ter na področju osnutku novega občinskega je potreba, ki izhaja iz 'dinamike našega celokupnega družbenega razvoja. Ustavo, ki jo je sprejela ustavodajna skupščina januarja 1946. leta, smo morali zaradi hitre družbene preobrazbe v naši deželi spremeniti in dopolniti, ker so bile mnoge stvari zastarele in so zato nekatera določila te ustave postala ovira za nadaljnji pravilni socialistični razvoj. Zaradi tega je ljudska skupščina sprejela 13. januarja 1953. leta ustavni zakon o osnovah prosvete, kulture, zdravstva statuta, in socialnega varstva. V razpravi na plenumu je »Izhodišče ustave mora sodelovala tudi tov. Šentjurc, biti človek kot proizvajalec in upravljal ec, država pa se pojavlja samo kot faktor koordinacije.« Besede predsednika Tita v govoru ob 15. obletnici republike so postale novi Ustavi. V zadnjih dneh so v Za- ki je mimo drugega zlasti podčrtala, da je treba dati v razpravah o predosnutku nove ustave še poseben po uda- savju zaključili priprave na rek razpravam s tisto gene- volitve članov skupščine no-racijo, ki zdaj šele stopa v ve komunalne skupnosti so-vodiio aktivno družbeno življenje, cialnega zavarovanja. Tako se pravi z mladino. Zato bo bodo na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje volitve članov danes, na področju občine Litija pa v prihodnjih dneh. Danes volitve članov nove skupšč ne komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Seminarji za vodstva (ar) HRASTNIK — Občin- Hrastniku in Radečah. Na ski sindikalni svet v Hrast- njih so obravnavali gospo- niku je HHMI družbene in politične ure- skupščino že v juniju. Sedaj proizvodnjo gospodarskih or ditve v Federativni ljud- si je pa zadal za nalogo, da . ., komuni ter no- i_______,, . , . , zaravsivene siuzoe in*zveznih'organHi^obi^stL ‘Sc'~e poUUČne probleme, L .J dinarskem prispevku Sedaj so zastarela že zato je organiziral seminarje nadalje priprave za tolmače tildi mnoga določila tega za predsednike, tajnike in nje nove ustave in občinske- zakona, zaradi česar mo- blagajnike sindikalnih po- ga statuta, prav tako pa tudi ramo izdelati povsem novo ustavo, ki bo ne samo ustrezala sedanjemu stanju in stopnji družbenih odnosov, ampak bo vsebovala trajnejše osnove za nadaljnjo gradnjo in razvoj socialistične Jugoslavije.« Predsednik republike, Josip Broz Tito v marcu 1962. To misel je predsednik republike Tito ponovil v svojem govoru v Splitu maja letos takole: »Naša nOva ustava mora biti osnova, temelj našega nadaljnjega družbenega razvoja in regulator naših notranjih dogajanj!« Pred volitvami je bila v „ „ . vseh štirih zasavskih občili6.1; darske probleme, 8-mesečno nah vrsta zborov zavar0Van- cev. Tako jih je bilo v Tr-boi ku 31 in v Zagorju ob Savi 29. Zborov zavarovancev se je v Zagorju udeležilo skoro 30 odstotkov zavarovancev, družnk. Seminarji so v probleme v delu sindikatov, obisk je bil dober tudi v Tr- Zlastl mikaven Izlet v teh jesenskih dneh je na planinsko postojanko Janče (794 m), 2e osnutek nove Ustave kjer je dom planinskega društva Lltlja-Šmartno. Dohod na Janče je mogoč Iz Litije, bovljah; iz Hrastnika pa poročajo, da je bila udele.ba zelo dobra. — Ob zaključku zborov zavarovancev so pripravili povsod tudi posvete s predsedniki volilnih teles, na katerih so se dogovorili o vseh podrobnostih v zvezi z volitvami. Razprave so bile na vseh zborih zavarovancev razgibane. V Trbovljah so največ ' razpravljali o zdravnik,' službi, o okrepitvi zobozdravstvene službe in o 69-za z.lra-vila; v Hrastniku in v Radečah so pa skoro na v eh zborih zavarovancev pos a-vill zahtevo po ustanovitvi okulistične ambulante v Hrastniku. Zbori zavarovancev na Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik so podrobno obravnavali nekatera vprašanja glede izkoriščanja skladov socialnega zavarovanja in na obratu Trbovlje javno obsodili Vsle, ki izkoriščajo ta sredstva. Na zboru zavarovancev na področju zagorske občine so pa govorili največ o prekomernem številu nesreč, o povečanju števila zobozdravstvenih delavcev in o povečanem nadzoru nad simul n-ii. Predlagano je pa tudi bilo, da se naj zaradi vse večjega števila prometnih nesreč in drugih namernih po-kodb uvede revizorska služba za odškodninske zahtev« zagotavlja, da bo torej verno Kresnic, Jevnice in Laz. Seveda pa se motorizirani izletniki pripeljejo lahko prav do Janč ke. V ospredju vprašanje odgovornosti V' soboto,. 29. septembra, je bila v Zagorju letna kon- na področju zagorske občine, ferenca občinskega sindikalnega sveta, ki se je je zraven Nekatere gospodarske organi-izvoljenih delegatov in predstavnikov družbeno-političnega zacije se že morajo ubadati s življenja zagorske občine udeležil tudi tajnik okrajnega težavami, deloma .so pa sokri-sindikalnega sveta Ljubljana Jože Marolt. v; zanje tudi organi delavske- V poročilu, ki ga je občin- govornosti, ki so jih prevzeli S sprcjc skemu sindikalnemu svetu z raznimi sprejetimi sklepi in 1 Pomanjkanje odgovornosti Zagorje ze pred konferenco drugimi odločitvam.. ej pa frpazitj še tudi drugod. dal dosedanji predsednik ob- Ugolovljeno ie, da so v ve- jz ^ega tudi izhaja ugotovitev, tinskega sindikalnega sveta čini zag0rskih gospodarskih da se je sicer sodelovanje Jože Bračun, je bilo med organizacij na zasedanjih or- med občinskim ljudskim od-drugim tudi poudarjeno, da ganov samoupravljanja obrav- 6orom in gospodarskimi or-se na področju zagorske ob- navali polletne gospodarske ganizadjami ter med samimi čine vključuje v razprave o dosežke pod 3. toč. dnevnega g0Sp0darskimi organizacijami gospodarjenju vse sirsi krog reda za drugfmi - pravzaprav v zadnjcm času sicer izbolj-proizvajalcev, hkrati pa le- manj pomembni - vprašanji. §alo vendar bi bilo lahko še ti vse pogosteje zahtevajo y razpravah sta v posameznih t,0y§e _ m. LIPOVŠEK tudi sami razprave a gospo- gospodarskih organizacijah darjenju. Zato ni čudno, če sodelovala največ dva ali trije Še letos se bodo vselili so na plenumih občinskega tovariši, od tega največkrat (ar) TRBOVLJE — Strojna sindikalnega sveta pogosto direktor in še morda kak vo- tovarna Trbovlje gradi v na-obravnavali vprašanja go- dilni uslužbenec podjetja, selju Kešetovo v Trbovljah spoda-rjenja, delitve dohod- zraven njih pa še predsednik nova stanovanja s pomočjo ka, pravilnikov o delitvi do- delavskega sveta. Tako je bi- zavoda za stanovanjsko iz-hodka, večje proizvodnje, ja npr. razprava o polietiiih gradnjo. Letos bo vseljivih zmanjšanje stroškov itd. — dosežkih na zasedanju osred- 40 stanovanj, in sicer bo prvi Priznati tudi velja, da se je njega delavskega sveta na stanovanjski stodpič skončan delavsko samoupravljanje na Rudniku rjavega premoga Za- do novembra, drugi pa do področju zagorske občine že gorje brez pripomb na doseže- letošnjega decembra. Tretji uveljavilo, čeprav bo treba nc uspehe, in se tako prisotni stolpič, ki se gradi, bo vse-še močneje razvijati aktiv- - kot vse kaže - niso zaveJa- Ijiv prihodnje leto, v kate-nošt sindikalnih podružnic 11 odgovornosti, ■ da sprejema- rem bo pa STT imela le šest za nadaljnje razvijanje in j0 poročile e polletnih dese- stanovanj. - Vsi koristniki utrjevanje delavskega samo- žkih brez vsake poglobljene teh stanovanj so že znani in upravljanja in njegove de- razprave. so tudi že vplačali 5-odštotni ceniralizacije. Opaziti je pa tudi, da čutijo delež vrednosti stanovanja. Ob vsem teni se pojavlja organi delavskega sameaprav-med osrednjimi problemi, ka- ljanja premalo odgovornosti terih rešitev bo terjala prc- tudi pri obravnavi posamez-rej naporov tako sindikalnih nih izjav za poroštva. Včasih organizacij kot drugih druž- sprejemajo poroštvene izjirve _ „ beno-političnih organizacij in brez razprave in prehodnega Termoelektrarne Trbovlje so neposrednih proizvajalcev, poizvedovanja. Lahko se pa odobrili plačilo 2 milijonov zlasti še naslednje: v zadnjem ob tem zgodi, da bodo organi dinarjev za gradnjo rampe času nastopa na področju za- delavskega samoupravljanja na železniški postaji v Trgovske občine v skoro vseh gospodarski organizaciji ob bovljah na cesti o>d Cemen-gospodarskih organizacijah in formalni privolitvi za garan- tarne do Elektrarne. Ta prL-v delu organov delavskega cije in druge zadeve brez raz- spevek je delovni kolektiv samoupravljanja vprašanje prav onemogočili nadainji ob- potrdil, ker tudi Elektrarna odgovornosti organov deiav- stoj podjetja. Dejstvo je, da uporablja to cesto za prevoz skega samoupravljanja za vo- lahko vsak preuranjen in ne- materiala s tovornimi avto-den.;e in uspehe podjetij. Or- premišljen sklep privede go- mobili in ker se kolektiv gani delavskega samouprav- spedarske organizacije v prc- podjetja zaveda dolžnosti, ki Jjanja so na področju zagor- ccjšnje težave, kar je ugotov- jih ima do komunalne skopske občine dosegli tako stop- ijcno tudi na nekaj primerih nosil, njo, da vodijo gospodarske organizacije in sami odločaj« o vseh zadevah. nc zavedajo se pa odgovornosti, ki jih prevzemajo s sprejemanjem raznih sklepov in drugih odločitev. Sindikalne podružnico so postale ob, tem nemočne, saj niti niso znale probleme gospodarjenja in vodenja podjetij obravnavati kot glavna vprašanja, niti niso znale opozoriti člane organov delavskega samoupravljanja za od- »ZASAVSKI nilts,. glasilo SZDL. Litija, Zagooje, Hrastnik, Trbovlje 4 Ureja uredniški odbor 0 Glavni urednik Stane ŠUŠTAR 0 Odgovorili urednik Marjan LIPOVŠEK a Tiski CP .Gorenjski tisk- v Kranju e Uredništvo im uprava TR-BOVhJE. Frg revolucije li li; telefon 80-RI1, poštni predal 82 g Tekorčii račun pri $orodni' banki Trbovlje 600-13-2 1-16 0 Letna naročnina 720 din (z dostavnimi)- mesečna 600 din (z dostavnico) 0 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Pričeli smo z razpravami o osnutku nove ustave Prispevek za gradnjo rampe na kolodvoru (ar) TRBOVLJE - Na zadr nji seji delavskega sveta Tudi v vse.« Zasavju smo že pričeli s prvimi javnimi razpravami o osnutku nove Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Objava osnutka nove- Ustave je vzbudila med vsemi prebivalci Zasavja precejšnje zanimanje. To ugotavljajo na vseh štirih občinskih odborih ocialistične zveze delovnih ljudi in v drugih družbeno političnih organizacijah. Prejšnji teden so na seji okrajnega odbora Socialistične zveze v Ljubljani med drugim sklenili, da naj bi ustanovili sekcije za razpravo o osnutku nove Ustave. V načrtu je, da ob obravnavi osnutka nove Ustave aktivi-zirajp vse članstvo Socialistične zveze. V teh razpravah naj, bi zlasti temeljilo razpravljali o področju druž-beno-političnib razmerij, ki jih obdeluje osnutek, in pa področje pravic in dolžnosti državljanov. S tem v zvezi, pa bo- tudi važno razpravljanje na terenu o razmerju med občinami, o osnulkih novih občinskih statutov in drugem. Dejstvo je, da so ena izmed najprimernejših oblik javne razprave o osnutku nove Ustave sekcije, ki jih bodo že v naslednjih, dneh orgaaanalriiz zhSK . g. organizirali pri krajevnih organizacijah SZDL in tudi pri drugih organizacijah. Zdaj, ko je objavljen osnutek nove Ustave v središču zanimanja vseh zasavskih občanov, pa v nekaterih družbeno-političnih organizacijah v Zasavju žc razpravljajo o konkretnih programih javnih razprav o osnutku nove Ustave. Tako so o tem razpravljali že na seminarja. Strojna tovarna Trbovlje je na zagrebškem velesejmu v okviru poslovnega združenja »GRAMEKS« razstavljala drobilce Seja ObLO Hrastnik ar) HRASTNIK - V soboto, 29. septembra, ie bila v Hrastniku seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so med drugim obravnavali ustvarjene dohodke in izdatke proračuna občine po stanju dne 31. avgusta 1962. Razpravljali so nadalje na lej seji o- omejitvi proračunske potrošnje za leto 1962 ih o tem tudi napravili ustrezne sklepe. Prav tako so- obravnavali in- sklepali o pred-logu odloka o spremembi družbenega piana občine za letošnje leto. Enako, so na seji sprejeli več odlokov, tako na primer o organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik ter razpravljati e sistematizaciji delovnih mest upravnih organ« v pri občinskem odboru, nadalje n spremembi odloka o občinskem prometnem davku. Na seji so. imenovati tudi komisijo za odločanje o oprostitvi- plačevanja obe lisk.-.ga prometnega davka ml rezanega le,'a, porabljenega za domača uporabo. Končne so odborniki n» lej si i razpravljali še o poročilu ‘ veki za tržišče * preskrbi občanov z ozimnicami. ki ga je priredil občinski komite ZK Hrastnik za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na seminarju, ki ga je priredil hrastniški občinski sindikalni svet v Hrastniku in Radečah za predsednike, tajnike in blagajnike sindikalnih podružnic ter na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju. V našem uredništvu pa smo se dogovorili, da bomo v prihodnjih številkah opozorili na -nekatere najbistvenejše stvari o osnutku nove Ustave in hkrati podrobno poročali o vseh javnih razpravah in predlogih za de-^lnitev osnutka nove Ustave. Hkrati pa prosimo vse naše bralce in naročnike, da naj nam tudi oni sporočajo svoje pripombe in mnenja ter predloge k osnutku nove Ustave, ki jih bomo rade volje objavili. Naša želja je, da bi se vsi občani Zasavja kar najbolj aktivno vključili v javno razprava o osnutku nove Uslave. Izdelava jamborov za daljnovod -tudi napredek V okviru, del za izboijšanjje prenosa električne energije na področju« zasa-vslrih. občin j£ v teku tudi gradnja daljnovoda 35/10 kV iz Trbovelj v Zagorje, ki bo pa priključen na RTF- v Trbovljah. Daljno--vod' iz Trbovelj v Zagorje je bil zgrajen leta T933* za- dVa. sistema in opremljen z dvojnimi različnimi vodniki. Dolžina celotne daljnovodne trase, znaša 5- in pol kilometra. Daljnovod1 poteka iz TE Trbovlje preko Bukove gore ter v veliki višini križa trboveljsko glavno cesto, nato pa gre trasa- daljnovoda preko Ravenske vasi v Zagorje. Novi daljnovod Trbovlje — Zagorje se bo vzankal na novo razdelilno transformatorsko postajo v Trbovljah. Za izgradnjo novega daljnovoda’ bosta potrebna tudi dva velika nosilna japbora za električne žice, eden v višini 28, drugi v višini 32 metrov. Oba jambora bo izdelalo podjetje Elektro-Trbovlje samo s svojimi ljudmi. Eden izmed teh nosilcev bo kmalu zgo-tovlj.cn in ga bodo že v kratkem vgradili na trasi daljnovoda iz Trbovelj v Zagorje. S. Šuštar Seja izvršnega odbora ObO SZDL Zagorje (ma) ZAGORJE - V petek je bila v Zagorju seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. na kateri* sa razpravljati o- zaključkih zadnje seje okrajnega odbora. SZDL, o nekaterih organizacijskih: vprašanjih) o predračunu za leto-1963 in o-orgam-7. ari ji javnih razprav o osnutku nove U.siave in no-, vega občinskega statuta. Zagorski premog tudi za izvoz Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi je mogoče prišteti med tiste zasavske gospodarske organizacije, ki iz Zasavja že najdalje izvažajo svoje izdelke. Zagorski premog gre namreč že dvanajst let preko meja naše domovine. Plan izvoza za letos predvideva izvoz 6000 ton premoga iz zagorskega rudnika. Računajo, da bodo predvideni plan izvoza dosegli, čeprav so do konca avgusta izvozili le 2700 ton premoga, ker bodo v naslednjih mesecih izvoz povečali. V glavnem izvažajo zagorski premog v Avstrijo, v zadnjem času so ga pa manjše količine — okrog 300 ton — izvozili tudi v Italijo. Možnosti za izvoz premoga v Italijo so manjše, čeprav je tudi v Avstriji konkurenca domačih premogovnikov ostra kljub temu, da je avstrijski premog dražji. Dejstvo je, da perspektive za izvoz premoga niso najboljše. V Avstriji namreč uvajajo vse bolj kot sredstva za pogon nafto in plin, v Italiji pa nafto. Zaradi tega za zdaj še niso načrtovali točneje izvoz premoga v prihodnjem letu. Povedali so nam pa, da bodo imeli zastopniki Rudnika rjavega premoga Zagorje ob koncu meseca oktobra razgovore s kupci zagorskega premoga iz Avstrije, na katerih bodo razpravljali zlasti o nadaljnjih možnostih izvoza premoga iz zagorskega rudnika v to državo. Po prvih ocenah obstajajo za zdaj vse možnosti, da bi tudi v prihodnjem letu izvozili iz Zagorja kljub veliki konkurenci avstrijskih rudnikov v Avstrijo 6000 ton premoga, so pa dane tudi možnosti za izvoz še nadaljnjih 6000 ton premoga, prav tako za potrebe avstrijskih kupcev. — (ma) Predstavljamo vam1 zasavske izvoznike Sredstev več, kot so predvidevali V juniju 1961 je začela poslovati sedanja trboveljska komunalna banka kot medobčinska banka za trboveljsko in hrastniško komuno s sedežem v Trbovljah. Na podlagi Zveznega družbenega plana ter Zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih je sestavila Komunalna banka kreditno bilanco, ki predstavlja dopolnilni' instrument družbenih planov občin. Kreditna bilanca zajema vsa sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove in družbene organizacije in društva, katera imajo naložena sreds.va v obeh Narodnih bankah ter Komunalni banki v Trbovljah. Predvideno je bilo, da bodo ta sredstva znašala 31. 12. 1962 7.507,000.000 din, 31.8. pa je bilo doseženo že 9.204,029.000 in so porastla v primerjavi z decembrom 1961 le -ta za 3.540,029 000 din. V nadaljevanju obravnava kreditna bilanca vso kreditno problematiko in predvideva kreditne plasmaje za poedine panoge gospodarstva. Na podlagi predvidevanj naj bi kreditiranje gospodarstva potekalo takole: za obratna sredstva: gospodarske organizacije naj bi na podlagi porasta proizvodnje po družbenih planih dobile 207 milijonov kreditov za obratna sredstva. Po kreditni bilanci se predvideva, da se bodo krediti gospodarskim organizacijam gibali po tromesečjih: v I - 180,000.000, v II -359,000.000 in v III - 349 milijonov ter v IV - 288 milijonov dinarjev. Toda že v prvih treh tromesečjih so bila predvidevanja presežena za 104 milijone din. Na povečanje kreditnih plasmanov vpliva podkreditiranje v prejšnjih letih, ko so veljali re-strikcijski ukrepi. Pričakuje se pa, da bodo potrebe po kreditih še večje, predvsem zaradi stalnega porasta proizvodnje In večjega blagovnega prometa. Zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih dovoljuje, da se zbirajo prosta sredstva gospodarskih organizacij in skladov na račun depozitov na odpovedni rok. Ker so se pokazale potrebe po občasnem kreditiranju nekaterih investicij je banka obvestila vse gospodarske organizacije, da je pripravljena prevzemati od njih taka sredstva. Tako kreditna bilanca predvideva, da bodo združena sredstva porastla v letu 1962 na 365,000.000 din napram 108 milijonom v lanskem letu. Do 31. 8. je bilo zbrano že 485 milijonov din, odobrenih pa 454 milijonov din kreditov. Prav tako predvideva kreditna bilanca, da bodo porastla posojila hišnim svetom v tem letu za 7 milijonov din. Kljub temu, da so nekatere gospodarske organizacije slabo likvidne in izkazujejo večje zneske neporavnanih dolgov, predstavljajo sredstva na žiro računu Ln obvezna rezervna sredstva zadovoljivo likvidnost banke. Komunalna banka ima pa tudi najeta sredstva za začetni sklad obratnih sredstev, za potrošniška posojila in za kmetijstvo v višini 1,224 milijonov din, vsa ostala kreditiranja pa vrši z lastnimi sredstvi. Z ugodno obrestno mero in ne previsoko provizijo ter sprostitvijo centralnih depozitov, kot vipom povečanega kreditnega potenciala se je omogočilo gospodarskim organizacijam, da so prišla do višjih potrebnih obratnih sredstev, s katerimi so si zavarovala normalni potek proizvodnje. ek V bodoče bo odločala ! samo stanovanjska komisija (ar) TRBOVLJE - Doslej je bilo v praksi, da je delavski svet Elektrarne Trbovlje reševal prošnje za dodelitev stanovanj. Delavski svet podjetja je pa sedaj sklenil, da bo vse zadevne prošnje reševala stanovanjska komisija.' Devetmesečni proizvodni plan so dosegli (ar) TRBOVLJE - Devetmesečni proizvodni plan ja kolektiv Strojne tovarne Trbovlje dosegel 100-odstotno,-po realizaciji pa s 104 %. Kolektiv tovarne se trudi, da svoj povečani in delno preusmerjeni proizvodni plan doseže do konca leta in ga po možnosti tudi prekorači,- Potrebno bo skrbnejše gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja s sredstvi soc. zavarovanja Proizvajalci iz vseh štirih zasavskih občin so na zadnjih zborih zavarovancev spregovorili tudi o bolezenskih in nezgodnih izostankih z dela in o prispevku za socialno zavarovanje, ki ga morajo plačevati gospodarske organizacije zaradi prc- bnnu'i>nift HavaI ipnpp, števi- la bolanih in ponesrečenih. - Iz statističnih podatkov izhaja, da so gospodarske organizacije na področju vseh štirih zasavskih občin vplačale do konca meseca junija že 38,882.777 din prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji (Zagorje ob Savi 19,345.803 din, Trbovlje 11.194.029 din. Litih, « jonov 299.350 din in Hrastnik 2,043.595 din). V prvih šestih mesecih lelos je bilo na področju Zasavja skupaj 2911 nesreč (Trbovlje in Hrastnik 2154, Zagorje ob Savi 546 in Litija 211) pri 20.788 aktivnih zavarovancih, kar pomeni, da se je v tem obdobju ponesrečil kar vsak 7. aktivni zavarovanec. Dela pri gradnji nove rampe v bližini trboveljske železniške postaje dobro napredujejo Na področju podružnice Zavoda za socialne zavarovanje v Trbovljah (ki deluje za področje občin Trbovlje ' in Hrastnik) na primer ugotavljajo, da se je letos število obolenj povečalo za 36 odstotkov, izgubljeni dnevi zaradi bolezni in povprečno dnevno število bolnikov pa za 32 odstotkov. Medtem ko so lani plačale do kanca junija gospodarske organizacije le 2,613.595 din prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji, so letos vplačale že 11,194.029 din. -Na 100 zavarovancev se jih je letos ponesrečilo 11,4 odšteto, kar je za 10 odstot- kov več kot v istem obdobju lani. Na področju podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju ob Savi ugotavljajo, da po gospodarskih organizacijah še vse premalo razpravljajo o problemih socialnega zavarovanja, niti niso smatrali za potreben razgovor o ureditvi službe socialnega zavarovanja, posebno še zaradi precejšnjega odstotka nesreč pri delu. Letos je bilo do konca junija skupno 955 nesreč pri delu in izven dela. Izostanki z dela zaradi nesreč in bolezni dosegajo v Zagorju odstotek 5,24 (republiško povprečje za lani pa je 4,43 odstotka). Pet zagorskih gospodarskih organizacij pa plačuje prispevek za socialno zavarovanje po posebni stopnji (tako Tovarna konfekcije in pletenin -Sava«, Tovarna elektropor-celana Izlake in Lesno industrijsko podjetje po stopnji 4 odstotke). Sicer se pa v Zagorju poraja vprašanje, zakaj se z vse bolj razširjeno in razvito zdravstveno službo ne manjša število nesreč in obolenj. Na področju podružnice Zavoda z% socialno zavarovanje v Litiji so izoetanki z dela porasti! zlasti v aprilu in juniju, tako v aprilu za nad 64 odstotkov in v junija za skoro 42 odstotkov; v povprečju pa so se do konca meseca junija letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 34,54 odstotka. V Litiji ugotavljajo, da delo občinske komisije za HTV še ni zaživelo, da pa se je Izboljšalo delo komisij za HTV v gospodarskih organizacijah. Zraven tega pa v Litiji še ugotavljajo, da je v porastu tudi število nesreč na poti na delo in z njega. Z ustanovitvijo komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in z večjo vključitvijo aktivnih zavarovancev v vseh štirih zasavskih občinah v gospodarjenje s sredstvi skladov socialnega zavarovanja. Zadovoljivo stanje Problemi s prometno Minuli teden je bila v Tr- ranjem blaga, da bi se do-bovljah sektorska konferen- segla tako imenovana admi-ca, ki jo je sklicala Gospo- nistrativna poštenost v trgo-darska zbornica okraja Ljub- vini. ljana oziroma sekcija za trgo- y razpravi glede stanja vino in turizem. Sektorske obratnih sredstev se je izka-konference so se iz Zasavja zai0j da je to vprašanje v udeležili vsi predstavniki tr- zasavskih trgovskih organiza-govskih podjetij ter nekaterih cijah zadovoljivo in da ni ObSS razen iz Litije. Na nobenih večjih problemov, ki konferenci so obravnavali b; ovirali normalno poslova-oziroma primerjali poslova- nje Predstavniki trgovskih nje trgovskih podjetij v pr- organiZacij so pa poudarili, da vem polletju 1961/62 ter iz-. je bilo v juliju in avgustu vajanje resolucije o politiki opaziti tako količinski kot gospodarskega razvoja v ljub- finančni padec prometa za-Ijanskem okraju. Prav tako radi letnih dopustov, upati je so primerjali tudi promet v pa_ so poudarili, da se bo ta juliju—avgustu. izpad nadoknadil do konca Predstavniki sekcije za tr- leta. Hkrati so pa tudi pove-govino in gostinstvo so že dali, da je opaziti, da je pri povezavo Zasavja Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi je pre- sta tudi idejni in glavni pro-. tekli četrtek sklical v turistično gostinskem centru jekt, ki pa so ju v zadnjem Medijske toplice posvetovanje o nekaterih proble- času delno spremenili. Zdaj mih v zvezi s prometno povezavo Zasavja z ostalimi središči Slovenije. Posvetovanja sta se udeležila tudi sekretar v Sekretariatu Izvršnega sveta LRS za promet Bojan Polak, predsednik okrajnega sta izdelana projekta za odseka od Maljeka do Zagorja in od Maljeka do Litije; v izdelavi pa sta projekta za ljud. odb. Ljubljana Boris Mikoš, predstavniki vseh odseka Zagorje — Trbovlje in štirih zasavskih občinskih ljudskih odborov ter predstavniki nekaterih večjih zasavskih gospodarskih organizacij. Hrastnik — Zidani most (predvideno bo šla trasa nove Zasavske ceste na odseku od Hrastnika do Zidanega mosta po levem bregu Save — op. slabem stanju in grozi nevarnost, da bi zaradi izrabljenosti mostov in izredno slabega stanja cestišča ter ozkosti ceste na njej morali omejiti promet. Zdaj je v gradnji nova Zasavska cesta, ki bo, ko bo dograjena v vsej pred- pravzaprav prehitel vse na- Litija, Zagorje ob Savi, Tr-črte. Dejstvo je, da predstav- samim začetkom del pri lja edino povezavo "z vsemi gradnji nove Zasavske ceste pisca); ni pa še izdelan preostalimi kraji železnica, ki se problem cestne povezave Za- jekt za odsek ceste od Litije še ni prilagodila vsem željam savja z ostalimi kraji rešen, do Šentjakoba. Izdelani pa naročnikov uslug, in cesta iz Ker tedaj niso računali na tudi še niso načrti za mosto- , revirjev preko Zagorja do tako frekvenco cestnega pro- ve. V kolikor bodo zaintere- uvodoma poudarili, da je bila finančnem ohsegu poslovanja -projan pa je v izredno meta, je razvoj tega prometa sirani občinski ljudski odbori izdelana analiza na osnovi opaziti letos v primerjavi z periodičnih obračunov o re- lanskim in prejšnjim letom zultatih prometa vključno do določen odstotek boljši pro-avgusta ter da se opažajo do- met. ločene težave pri poslovanju V nadaljnji razpravi so go-nekaterih trgovskih podjetij vorili še o sprejemanju učen-zaradi prehoda od fakturira- cev v uk, o pomoči, ki naj bi ne na vnovčeno realizacijo, se jim nudila, o šolanju s Zato je bilo v razpravi po- posebnim poudarkom na po- videni trasi od Ljubljane pre- godljivosti železnice potre-udarjeno, da je potrebno re- šolskem izobraževanju. Zlasti ko Litije, Zagorja, Trbovelj bam naročnikov prevozov se alno oceniti stanje zalog, pri slednjem so poudarili, da in Hrastnika ter Zidanega je precej gospodarskih orga-kupcev in dobaviteljev ter je potrebno nuditi vso po- mosta do Radeč, najidealneje nizacij v Zasavju in kupcev vprašanja kreditov v trgovi- moč tistim, ki se žele pošol- povezala Zasavje med seboj izdelkov v Zasavju preusme-ni na drobno. Podčrtano je pa sko izobraževati in da je ter Zasavje z Ljubljano, Do- rilo na prevoz blaga s tovor- treba misliti o ustanovitvi lenjsko, Posavjem in celj- njaki s prikolicami. Zaradi V zadnjem času preusmeritev na prevoz blaga s tovornjaki tudi bilo, da bodo nastopile določene težave v naslednjem takih centrov, letu z materialnim evidentl- skim področjem. Sicer so nekateri smatrali, da bo že s Medijske toplice bodo zaživele tudi pozimi bovlje, Hrastnik, Ljubljana • Bežigrad in Ljubljana — Moste — Polje dosegli soglasje za skupno financiranje izdelave idejnega načrta za 30 km dolg odsek ceste od Litije do Zaradi še premajhne prila- Ljubljane, potem bodo izdelani vsi potrebni načrti za novo Zasavsko cesto. Rešitev za boljšo povezavo: preusmeriti del prometa na železnico ter obnoviti cesto Zagorje—Trojane ter jo redneje vzdrževati! Da bi čimprej rešili vprašanje povezave Zasavja z močno povečanega prometa je že tako slaba cesta Trbovlje — Zagorje — Trojane še slabša, zaradi česar nastopajo že precejšnje izgube na prometnih sredstvih, hkrati pa ostalo Slovenijo in prepre-je močan promet na ozki in čili, da bi se še naprej delala slabi cesti ovira za hitrejši precejšnja škoda na motor-promet. nih vozilih, je bilo na posve- tovanju v Medijskih toplicah Pospešiti dela pri grad- predlagano, da se naj prednji nove Zasavske ceste ^a.sav-'a Pogovorijo z J ZTP Ljubljana, da bi del Udeleženci posvetovanja so težjega tovornega prometa in bili mnenja, da je treba po- del prometa z avtobusi pre-spešiti dela pri gradnji nove usmerili na železnico, ki bi Zasavske ceste, ker pomeni ta se v tem primeru morala cesta pravzaprav najidealnej- bolj prilagoditi potrebam in šo povezavo Zasavja z ostalo zahtevam. Hkrati so predla-Slovenijo. Dela bo pa mogo- gali, da naj bi se izdelal če v prihodnjih letih pospe- predračun za najnujnejše po-šiti le z večjo soudeležbo pravilo in delno korekturo vseh štirih zasavskih občin- trase ceste Zagorje - Troja-skih ljudskih odborov in za- ne, ki naj bi jo po popravilu interesiranih zasavskih go- rodno in bolje * vzdrževali, spodarskih organizacij pri fi- Seveda bodo pa morali za ta nanciranju teh del. dela prispevati sredstva za- Investicijski program za •savski občinski ljudski odbori vso traso nove Zasavske in zainteresirane gospodarske ceste od Ljubljane do Radeč organizacije, je že odobren; odobrena pa Marijan LIPOVŠEK Zbor volivcev Število obiskovalcev turistično gostinskega centra Medijske toplice na Izlakah nad Zagorjem se veča. Kopanje v termalni vodi je užitek za vsakogar. Vendar pa zmogljivosti Medijskih toplic v zadnjih letih, zlasti še v mesecih izven glavne sezone, niso bile v celoti izkoriščene. Da bi izkoristili zmogljivosti Medijskih toplic skozi vse leto, je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi pripravil prejšnji teden posvetovanje z namenom, da bi se ta turistično gostinski center kar najbolje pripravil n* to, da že letos pozimi sprejme prve goste. Sklenili so, da bodo uredili vse potrebno, da bodo vse sobe pozimi dobro zakurjene; poskušali bodo pa ogrevati tudi zimski kopalni bazen. Pregledali bodo nadalje vse zasebne tujske sobe in jih kategorizirali ter organizirali enotno recepcijsko službo v turistično gostinskem centru Medijske toplice. Sicer bodo pa obiskovalce Medijskih toplic presenetili tudi s specialitetami kuhinje. Zraven tega bodo pa poskrbeli tudi za zabavo gostov., ki se bodo letos pozimi odločili preživeti nekaj dni v Medijskih toplicah. Seveda zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev do konca leta ne bo mogoče urediti vseh potrebnih stvari. Kljub temu pa upajo, da bodo letos pozimi Medijske toplice že sprejele prve goste v zimskem času in da bodo z bivanjem v toplicah zadovoljni. Na posvetovanju pa so govorili še o nekaterih nalogah v zvezi s pripravami na novo letno sezono, (mu) (ko) TRBOVLJE - Minulo sredo je bil v klubskih prostorih Svobode II v Trbovljah zbor volilcev z območja stanovanjske skupnosti F. Fakina. Udeležba je bila bolj slaba, toda tisti občani ki so se udeležili zbora, so v temeljiti razpravi nakazali nekatere probleme, tako gospodarske kot tudi komunalne. Mimo drugega so na zboru razpravljali o možnostih nadaljnjega zaposlovanja od- svet za finance pri ObLO Trbovlje prouči možnosti ustanovitve knjigovodskega centra za manjše uslužnostne organizacije, ki se borijo mimo drugega tudi s problemi tovrstnega kadra. IMENOVANJA NA SEJI ObLO TRBOVLJE (ko) TRBOVLJE - Zaradi odhoda dveh članic upravnega odbbra Centra za napredek gospodinjstva je ObLO večne delovne ženske sile, o razvoju gostinstvo, o delih na otroški bolnici, o kanalizaciji na Kcršičevem hribu ter o izpolnjevanju sklepov prejšnjega zbora volilcev. Mimo ostalega so sprejeli sklop, naj imenoval za člana UO 6:r njenoga centra no minuli suh Štefko Bivic, ki bo zaslon; "a interese gospodinj ter Vi 1 i'a Zupančiča, ki bo kot tajnik Stanovanjce skupnosti Center na :bo1ie skrbel za koordinacijo .dela r, -d Centrom in Stanovanjsko skupnostjo. Vtisi s potovanja po ZSSR Nepozabni vtisi s pokopališča leningrajskih herojev Povsod v Rusiji, tako nam pripoveduje tov. Janez Zahrasinik, zlasti pa v Leningradu, s .no v razgovorih z ljudmi opazili silno sovraštvo do Nemcev, posebno do ponovnega obujanja nacizma. Ruski človek z zavestjo govori o tem, da bi ob izbruhu vojne z Nemčijo ruski ljudje neizprosno maščevali svoje velike žrtve. Ko človek hodi po leningrajskem pokopališču, lahko razume to sovraštvo. ."namenitosti nam je. bila Z rovoren dokaz, da je Leningrad, kot smo mi ocenili, najlepše mesto na svetu, polno arhitektonskih spomenikov ruske zgodovine. Za Leningradom leži finski zaliv Baltiškega morja, ki daje mestu še lepšo sliko. V oko- ___________________________________________________________lici je tudi prekrasen letni dvorec Petra Velikega s pet Prav gotovo so na nas, po kapljicah voda iz 16 raz- £to vodometi in številnimi Jugoslovane, najmočneje de- ličnih smeri, kar predstavlja pozlačenimi skulpturami. Med lovati vtisi, ki smo jih dobili, 16 ruskih republik, doteka- vojno, ob blokadi Leningra-ko smo obiskali veliki spo- joča voda pa solze domovine da, so Nemci uničili precej-minski muzej — pokopališče za padlimi heroji. Celotno gcn del letnega dvorca, ki je v okolici Leningrada, ki je pokopališče je muzejsko ure- danes obnovljen. Hitler je med drugo svetovno vojno jeno. Ko človek v tej tišini, namreč naročil svojim ko-dobil ime mesto — heroj ki jo spremlja le lahka s;m- mandantom, naj uničijo vse, Leningrad. To pokopališče je fonična glasba, gleda vse to, ker da -na Vzhodu ni kul-del velike zgodovine Lenin- dobi občutek tihega, iskrene- ture«. grada. Devet sto dni v letih ga spoštovanja. V Moskvi po svoji lepoti 1941 do 1944 so prebivalci Le- Tega pokopališča ne sme dominira Kremelj s svojimi ningrada in vojaki sovjetske pre&t0piti nemška noga, vsem mnogimi kulturnimi zname- armade branili svoje mesto ostnlim tujcem je pa vstop nitoslmi, zgodovinsko palačo, pred podivjanimi Hitlerjevi- dovoljen. Na levi strani po- orožja, s 15 tisoči oblek Kami divizijami, ^ kopališča pravkar gradijo tarine Ruske, s cerkvami ita- Pokopališče leži na velikem veibazen za pet tisoč ko- lijanskega porekla, z muzeji polju in je dolgo več kilo- paicet,. To bo prikaz novega itd. Prej Kremljem na Rde-Imctrov. Pri vhodu na desni življenja .sovjetskih ljudi, ka- čem trgu stoji Leninov mav-in levi strani sta dve veliki jerega so zagotovili tudi zolej, pred katerim vsak dan stavbi, preurejeni v muzej, padIi ^eningHijski heroji, ki prikazujeta borbo Lenin-grajčanov v času nemške blokade. Na tem pokopališču počiva 650 tisoč Lenin-grajčanov, od katerih jih je desettisoči disciplinirano čakajo v vrstah, da počastijo NEPOZABNE LEPOTE IN KPomin velikega Lenina. Po-ZNAMENITOSH -sebnosl Moskve je nadalje cerkev Vasilija Blaženega, Težko je z besedam: opisati zgrajena v ruskem stilu še za .400 tisoč umrlo od lakote v vse kulturne znamenitosti in časa Ivana Groznega. Legen-ebkoljencm mestu, ostali so lepote ruske zemlje. Kijevski da pravi, da jc "dal Ivan pa padli pri obrambi mesta Metro zapušča nepozaben Grozni oslepiti umetnika, ki ali od bombnih napadov vtis zaradi svoje izredno lepe je gradil to cerkev, da ne bi nemškega letalstva. Več sto opremljenosti, stalna razstava mogel kje na svetu še kdaj metrov dolge gomile pokti- napredka Ukrajine pa nam zgraditi podobne stavbe. V vajo danes mladost, lepoto je bila hkrati dokrz, da je ta Kremlju, ki ga je sezidal in junaštvo prebivalcev Le- republika med najnaprednej- Ivan Veliki, 'je danes sedež ningrada. Na koncu pokopa- Šimi v ZSSR. vlade ZSSR. Moskva tudi lišča je na velikem podstav- Leningrad s svojimi tremi sicer daje videz velikega ku 18 metrov visoka skulp- milijoni prebivalcev se brez mesta. Povsod je mnogo tura žene, ki predstavlja dvoma lahko uvršča med naj- novih zgradb, pa tudi mnogo mater - domovipo. V rokah lepša mesta na svetu. Cela novih Stanovanj, šol jn dru- drži razpleten venec iz hra- vrsta pozlačenih kupol, pre- g ih stavb zidajo dandnevno stovega listja, kar pomeni krasen nevski prospekt ob tamkaj. V sami Moskvi in v večen spomin padlim bero- reki Nevi, sloviti F.rcmitagc njeni okolici je 1.700 tovarn, jem. Na levo in desno od te z deset tisoči razstavijo .ih Najbolj obiskana v Moskvi skulpture so v granit vkle- slik tujih umetnikov od Leo- je stalna razstava ruskega sanc bakle, obrnjene navzdol, narda da Vincija do znamen!- gospodarstva in napredka, ki in zastave, spuščene k tlom, tih holandskih mojstrov, v propagandnem in tchnič-kar predstavlja ^ večno čast Zimski dvorec Petra Velike- nem smislu močilo vpliva na leningrajskim žrtvam. Na ga z dva tisoč sobami, pred obiskovalec. Vsaka izmed posebnem mestu na pokopa- njim usidrana -Aurora-, ki ruskih republik ima tu svoj l:šru jc majhen bazen, kale- je dala znamenje za pričetek paviljon, zgrajen v narodnem rega dno je pokrito z barv- Velike revolucije, in Se motivu. Precejšen del raznim mozaikom v obliki bakel vrsta drugih kulturnih, zgo- stavnih prostorov je posvečen in zastav. V ta bazen doteka dovinskth In umetnostnih ruski raketni tehniki in osva- Del spomenika na pokopališču leningrajskih herojev 1 ' \ «2? mm ..... ■ '‘."z*. Osrednji vhod na pokopališče leningrajskih herojev janju vesoljstva. Tu je dokumentirano, da so Rusi že leta 1930 poslali prvo raketo v vesolje. Posebno pozornost vzbuja Sputnik, v katerem je 1557. leta potovala Lajka, ki je v raketi tudi poginila. Danes ji nameravajo zgraditi velik spomenik. Na razstavi je prav tako kozmična raketa, ki je leta 1959 odvrgla na Mesec svetle ploščice z oznako ZSSR. Dalje se tu prikazujejo priprave Gagarina in Titova pred odhodom v vesolje, njihove rakete v originalu itd. Desettisoči ljudi, ki prihajajo semkaj iz vse Rusije, da vidijo svoj napredek, se predvsem navdušuje nad uspehi, doseženimi na področju raketne tehnike. RUSKI KOLHOZI Imeli smo tudi priliko, obiskati enega izmed kolhozov v bližini Moskve, Celotno delo v kolhozu je plansko. Povsod je .polno grafikonov, lč prikazujejo hektarske donose, produktivnost in druge uspehe v delu kolhoza. Kolhoz ima svojo skupščino kolhoznikov, ki se shajajo vsake štiri mesece in imajo nalogo, da pregledujejo izvrševanje plana. Uprava kolhoza šteje enajst voljenih predstavnikov iz vrst kolhoznikov in uslužbencev. Dolžnost uprave je, da tedensko zasleduje celotno delo v kolhozu. Na Selu uprave stoji predsednik kolhoze v svoj-stvu našega direktorja. Zaslužek kolhoznika znaša okrog 60 rubljev. Vsak izmed članov kolhoza ima lahko tudi sam po 1 ha zemlje, hišo in druge gospodarske objekte. Ker so vse cene kmetijskih pridelkov administrativno določene 'od države, je razumljivo, da imajo kolhozi obilo problemov, zlasti s pridelovanjem mleka, mesa itd. ČE ZBEREM VSE SVOJE VTISE, TUDI TISTE IZ TOVARN IN IZ RAZGOVOROV S PREPROSTIMI LJUDMI, SI LAHKO ZAMIŠLJAMO, DA JE ZSSR DEŽELA MNOGIH PROTI« SLOVI J, DEŽELA RAKETNE TEHNIKE, MOČNO. OBOROŽENE ARMADE. MOČNO RAZVITE INDUSTRIJE, AVTOMATIZIRANE PROIZVODNJE, OGROMNIH GOSPODARSKIH USPEHOV, DEŽELA ZAVESTNIH LJUDI, Kh CENIJO SVOBODO, DEŽELA, V KATERI JE UMETNOST IN KULTURA PRODRLA V VSAKO VAS — NA DRUGI STRANI PA JE TO. ZEMLJA, KJER P REP RO-. STI LJUDJE ŽIVE DRUGAČEN NAČIN ŽIVLJENJA KOT PRI NAS. V TEI VELIKI DEŽELI LJUDJE DISCIPLINIRANO ČAKAJO V. VRSTAH NA ŽIVILSKE 1N\ DRUGE ARTIKLE. PROPAGANDA PSIHOLOŠKO DELUJE NA CELOTNO ŽIVLJENJE, PAKTU A PA KREPKO DRŽI V ROKAH CELOTNI RAZVOJ. OBJEKTIVNEMU OPAZOVALCU SE NE MORE SKRITI NE ENO NE DRUGO. NJIHOVA RAZVOJNA: POT JE DRUGAČNA KOTi MASA. RUSKO LJUDSTVO. PA GOJI NAJLEPSE SIMPATIJE DO NAŠEGA NA« 1, RODA, IN MISLIM, DA SMO SI TU ZELO BLIZU/ Delavske univerze v Zasavju na začetku tretje izobraževalne sezone Delavske univerze v Zasavju so zaorale novo ledino in so se morale nujno opreti na moči. Doseda- Tudi ta dva sta se vključila med tiste, ki si v popoldanskih In večernih urah nabirajo novo znanje Obračan dela dveh izobra- čilno za trboveljsko delavsko ževalnih let dokazuje, da so univerzo je, da v sezoni delavske univerze odvisno od 1961/62 ni bilo organiziranih okolja in podpore našle nobenih seminarjev družbe-svoje mesto v izobraževalnem neekonomske in ideološko-procesu, navzlic objektivnim politične vsebine, razen ye-in subjektivnim težavam, re- Černe in mladinske politične lativnega razumevanja in šole. lastne iniciative. To se tudi Delavska univerza v Za-cdraža v naslednjem oprav- gorju je priredila v istcm ob-1 j enem delu: dobju 16 seminarjev In teča- Delavska univerza v Hrast- jev s 329 slušatelji, 31 preda-niku je priredila v prvih dveh vanjz 2.765 poslušalci, odde-letih obstoja 81 seminarjev lek za odrasle ESS ter ve-in tečajev s 5.384 slušatelji, černo in mladinsko politično 34 predavanj s 3.160 poslu- Volo. šalci, 7 ciklusov z 31 preda- Anton Kukoviča: proračunih i® Vladih sred- vitve, je vprašanje kadrov, ske zasedbe: Trbovlje 3, Li- Uspeh delavske univer$;p je lavcev. Ztrto bi morali za de- stva, potreti10 delavskim Zbrani podatki kažejo, da tija 1, Hrastnik 2 stalno za- zelo odvisen od števila stalno lavske univerze začrtati dalj- Tako kot večina delavskih in ljudskih univerz V Sloveniji tako tudi univerzam zaudarjanje ma- imajo delavske univerze v poslena, medtem ko ima Za- zaposlenih na njej in tudi novidno kadrovsko politiko. zasavske delavske univerze pričenjajo letos svojo tretjo izobraževalno *“"** •* *"• 3 6o”” 01 sezono. Zaradi tega je prav, da povzamemo nekatere statislične podatke j ^ • -»« ii in sporedno opozorimo na aktualne in karakteristične probleme, ki jih I «_ 1 ' • I, -. kažePkonkretno reševati v posameznih občinah. Preden naštejemo posa- " . \' jL ■ mezne podatke iz dejavnosti, je prav, da ze v uvodu povemo nekaj || I £ ^ konkretnih zapažanj glede na dosedanje delo zasavskih delavskih uni- || Jk . , "m, ^ ^ffflffII verz. V prvi vrsti moramo trditi, da se zasavski kraji ne morejo pohva- m 1 liti z razvitimi delavskimi univerzami. Delavske univerze so sicer razvile I | MMflMMfc; *LjlS/Sf///|/# različne izobraževalne oblike, vendar moramo ugotoviti, da je bilo znatno S'.L. | ImEPU a. t flff#fff#fi premalo storjenega na področju družbenega (družbeno-ekonomsko in I liliIŽJ| ideološko-politično) izobraževanja. Ob tem si zastavimo vprašanje: ^ »Ali je bila podpora vseh činiteljev, ki so podpirali ustanovitev delavskih f univerz, zadostna, usmerjevalna, konkretna oziroma ali je bila preveč deklarativna?« Ko navajamo nekatere statistične pokazatelje dejavnosti ^ / delavskih univerz v vseh 4 zasavskih občinah, želimo v prvi vrsti opo- HgjBf r zoriti na to,-da so te delavske univerze na različni stopnji razvoja in ■idBP < ’ k da delajo v različhih okoliščinah. Na drugi strani pa na to, da delavskih MH| | . jkjMg ‘ ne moremo šolskimi merili Delavske univerze imajo tudi svojstven položaj glede predavateljskega aktiva, pri čemer se predvsem opirajo na zunanje strokovne delavce. Vse štiri občine so uspele pritegniti primerno število razpoložljive nje uspehe delavskih univerz sodelavcev: Hrastnik 42, Tr- Delavska univerza v Litiji ,““J‘ ---- u- ----- je organizirala 12 seminar- Organizirala je 9 sol za star- tečajev z 247 slušatelji, Če 3 Šole za živlienie. en od- „ ____< _ o nnn____ vanji in 1.636 poslušalci. če, 3. šole za življenje, en od delek za odrasle ESS ter ve- 7 predavanj s 3.000 poslušal- Slušateljl P°|illČne k>le v Trbovljah med razpravo delek za odrasle lč>č> ter ve- d odde]ke za odrasle večer-čemo politično in mladinsko np osem]etke in administra-politično šolo, V Hrastniku izkazujejo v sezoni 1961/62 nekoliko manj seminarjev in vg0 ž(iri Savske univerze tečajev in znatno manj. slu- izkazujejo manjšo dejavnost v sezoni 1961/62 v primerjavi s sezono 1960/61. Vzroke za ne osemletke in administrativne šole. Splošna ugotovitev je, da čateljev. Delavska univerza v Tr- bovljah je v zadnjih dveh delen padec dejavnosti pri-letih organizirala 49 seminar- pisujemo predvsem trem jev in tečajev s 1.334 slušate- osnovnim ugotovitvam: delni lji, 181 predavanj z 8.059 po- stagnaciji delavskih univerz, slušalci ter oddelke za od- prehod iz kvantitete na kva-rasle TSS, ESS, administra- liteto, kljub temu, da je to tivne in osnovne šole. Zna- lahko relativno in kar je naj- meznih organizacij, ki se je poklicane realizirati odrazila v čakanju na izved- tiko. bo volitev organov samo- Zakaj zastavljamo ta pro-upravljanja in sindikalnih blem iz te plati? Predvsem vodstev. Tudi padec javnih zaradi tega, ker v zasavskih merjati z dejavnostjo ostalih predavanj kaže, da je bilo komunah ni urejen oziroma izobraževalnih ustanov. Brez le-teh manj, predvsem žara- opredeljen In konkretiziran dvoma je potrebno podčrtati, di nczagotovljenih finančnih pojem osnovne dejavnosti de- " ' sredstev za to zvrst izobra- lavskiji univerz. Drugič, ker v ževanja državljanov. komunah ni izpeljana delitev x dela na področju izobraževal- Organizirane oblike izobra- nega dela, in ker se kot tre- ževanja na vseh delavskih tje postavlja vprašanje, v univerzah v Zasavju kažejo koliko je oblikovana zavest na tendenco usmeritve na or- o izobraževalnih potrebah ta- ganizacij") oblik izobraževanja, za katere je zagotovljeno plačilo uslug. * el 1 • 1— — l.niiM 1»--------- • .lini ^fcdstva za družbenega 23 kate- re ni mogo^ 1 plačnika. Reševanja uveljavljanja vlog6 uni- verz v Zas®'^6, 8 nimamo ___________ _ . . , , • , , . lotevati ne > ,ii'Sl,hi, niti z nedvomno vplivala napačna upravni forumi doumeli vlo- niso konkretizirale <3°*°^ aktivističnim1 * «0 pro-izobraževalna politika posa- go delavskih univerz kot spe- zakona. Delavskun univerzam svct!te.,5,r:m: L-o in pred. bolj značilno za vse štiri občine, znatno manjša naročila gospodarskih in drugih organizacij. Dejavnosti delavskih univerz tudi ne moremo pri- da se delavske univerze bistveno razlikujejo od drugih izobraževalnih ustanov, ker morajo v mnogo večji meri razvijati dejavnost v skladu s specifičnimi potrebami in zahtevami okolice in jim šele taka dejavnost zagotavlja materialno bazo. V oceni dejavnosti delavskih univerz v Zasavju pa moramo podčrtati občuten padec v organizaciji oblik družbenega izobraževanja in znatno znižanje števila organizacijskih oblik za izobraževanje samoupravnih organov proizvodnih in neproizvodnih organizacij. Na to je moramo pripisati požrtvovalnim kadrom. Mi ne moremo biti zadovoljni, da v tako pomembnih izobraževalnih ustanovah, kot so delavske univerze, predstavljajo upravniki alfa-omega vsega dela: od vodstvenih poslov uprave, do sestavljanja programov, razmnoževanja skript, organizacije dvoran itd. Naši upravniki, ki so edini strokovni sodelavci na delavskih univerzah, predstavljajo v določenem smislu »deklo za vse« na svoji ustanovi. Ali si lahko zamišljamo tak sistem na redni šoli? Prav verjetno da ne, zato bi se morali ustrezni činitelji zamisliti nad tako . neodgovorno kadrovsko politiko, ki diši po nerazumevanju vloge delavskih univerz, oziroma bi celo lahko rekli: po podcenjevanju vloge edine specializirane ustanove za izobraževanje odraslih v komuni. Napak bi bilo misliti, da se terja določen izjemen položaj ali monopol nad določenim izobraževanjem. Najboljša naložba v delavske univerze je tudi kadrovska. Ta je odločilna za izoblikovanje ustrezne fiziognomije delavske univerze. bovlje 95, Litija 8 in Zagon« je 21. Večji krog zunanjih' sodelavcev je potret en za toj ker na delavskih univerzah ni nič stalnega: ne krog slušateljev, ne učni načrti. Tako širok krog sodelavcev, v večini primerov neprosvetnih delavcev, terja, da jih bomo andragoško usposabljali. Občinski činitelji naj posvečajo DU več skrbi Našteti problemi opozarjajo po eni strani na večjo skrb ustanoviteljev in družbenopolitičnih organizacij posamezne občine za nadaljnjo utrditev delavskih univerz v Zasavju. Po drugi strani pa bližina in podobna problematika narekujejo tesno sodelovanje in povezovanje, kar bi ob kadrovskih in materialnih utrditvah prispevalo k še uspešnejšemu delu in specializaciji. Kljub pomanjkljivosti moram ob zaključku tega prispevka ugotoviti, da so delavske univerze v Zttsavju opravile pionirsko delo, in da je stvar vseh činiteljev posamezne komunalne skupnosti in tudi samih delavskih univerz, da bodo uspehi še večji. Delavske univerze in njih mesto v zakonu o financiranju šolstva. Zapažanja o dosedanji dejavnosti delavskih ko v podjetjih, ustanovah kot v organizacijah in koliko je ta zavest materializirana, In sicer v koliko se kaže v ustrezni finančni politiki pripravljenost financirati to ali' ono izobraževanje. Zakon o financiranju šol- gi^tva, me, AV se -va, vzgoj<) kadra, dela, amortizacijo “L' kot tretje pa, da zago<"« vse izobraij^6 oblike Slovesnosti ob 20-letnici ustanovitve pionirske organizacije univerz v Zasavju brez dvo- siva je pravno izenačil poloma lahko strnemo okrog na- žaj delavskih univerz z osta-slednjcga vprašanja: Ali so limi izobraževalnimi ustano-občinski družbeno-politični in vami. Vendar se doslej cUliziranih ustanov za izobraževanje odraslih, ko so le-te ustanavljali? Nasploh pa sc postavlja vprašanje zavestne izoblikovanosti kadrovske izobraževalne politike na vseh področjih v komunah, in koliko ta politika temelji na pri- bi morali tako kot drugim izobraževalnim ustanovam zagotoviti potrebna sredstva za stavami, omejeno delavskih in togo P vloge . , , v*'jtj,. le lahko izobraževalno in vzgojno delo zelo čkod|jiv6-/- h°Vega pri-ter sredstva za gradnjo in ho1njp„a raSf0? he mo-e opremo Res je da eo delav- zagotavljati^^ Predni-ske univerze dobile od • eOV, rr.arve- %s;'a če".ovna noviteljev oz. sposobnost ^ za druž- šolslvo dotacije, ki so bile .H Ta teden smo prejeli v uredništvo poročila naših sodelavcev o uspelih proslavah v počastitev 20-let-nice ustanovitve pionirske organizacije v vseh štirih zasavskih občinah. Pišejo nam, da je bil že ves mesec september v znamenju priprav na ta praznik in da bodo do konca leta priredili zasavski pionirji še nekaj prireditev po pionirskih odredih na čast prazniku. pravljenosti, zagotoviti mate- zelo različne in brez kon^re rialno bazo ustanovam, ki so tizacije: Hrastnik 1960.leta . 1,425.000 1961 2,750.003 Trbovlje 1960. leta 852.388 '."61 1,120.000 Litija 1960.leta 250 000 1961 204.200 Zagorje 1960. leta 800.000 1881 250 000 verzah P® deklarativne., Iz tečaja angleškega jezika Dodeljevanje sredstev pod pojmom dotacije pravzaprav ne pomeni uveljavitev zakonskih določil. Ta določila v 3. členu zakona predvidevajo, da družbena skupnost zagotavlja vsem izobraževalnim institucijam, ki sl prizadevajo vzgajati ' in izobraževati otroke, mladino in odrasle — sredstva za delo ter sredstva za gradnjo in opremo. V zasavskih občinah, predvsem pa v Trbovljah, so značilne tendence, da si delavske univerze same zagotovijo sred- stva (tako kot obrtne organizacije z uslugami); Nedvomno je prav, da naro. niki — gospodarske in druge organizacije (tudi družbeno-poli-tične) financirajo naročene oziroma programirane izobraževalne oblike. Ob tem pa se odpira vprašanje spesobno-t: in pripravljenosti vseh. ki naročajo posamezne izobraževalne oblike, da za vsako izobraževalno delo zagotovijo tudi potrebna finančna sredstva, Kot drugo pa, da ustanovitelji zagotovijo v svojih sov, marveč sposobnost lfl bene potreti6 11 'io>-zbi. Za uveljaV-fi, dveh lastnosti na„«t> "''h unl-ti le iHnivi.« * Pomoči, niti le kri1" dela. Potrebno :#;,i Po"rukt:vno sodelovcn"* j/ pr. čemer mn®6 -110 bo. j v ospredju .trav, "c h sindikalnih 6„giii>n, 0 toliko bolj, ker j6, v.ll,:h *ni;:,no:"a zaloga dr.,#e'9. univerz predvs.Ti ,bfnje ^-tonom-sko izobra-1 Proizvajalcev. Delavski* ustrezno , 11A91 c, :'a*.etlUi) Naslednji ,cl»vsiti()ks Pr0" blemov na %’žanv univer-je'PV%uv tesno nfl J Z večjimi prireditvami v počastitev 20-letn;ce ustanovitve pionincke organizacije so začeli v Zasavju že v petek, Tako so bile številne slavnostne Jjonfcrence po pionirskih odredih, proslave, kulturne prireditve in športna srečanja. Prav tako pa t o se na prenekaterih šolah 1,: očali pionirji s predstav-11'ki družbeno političnih or-gaa.iZ". ij in bivšimi borci NOV. Ileogi pionirji pa so cY.sk li (udi grobove padi h pirn rjev med NOV in polo-vi'i r.-.njc cvetje in vence. In kaj nam poročajo naši sodelavci: TRBOVLJE: Najlepše na osemletki . »Ivana Cankarja« področju trboveljske občine pripravili številne prireditve, slovesnosti in drugo. — Skoro gotovo je, da so najlepše proslavili jubilej pionirji z osnovne šole »Ivana Cankarja«. Ti so se v soboto zjutraj zbrali v šolskih prostorih in skupaj zapeli novo pionirsko himno, ki so se jo učili ves teden. Potem so bile razredne slovesnosti, na pionirji višjih razredov na Vrhe, kjer bi obiskali tudi spomenik na kraju, kjer je bila ustanovljena 1. revirska četa in pripravili krajšo slovesnost; pionirji nižjih razredov pa v Čeče, kjer bi skupaj s pionirji tamkajšnje šole proslavili jubilej, a so zaradi negotovega vremena v petek zjutraj oba pohoda odpovedali. Ostali trboveljski pionirji pa so praznovali takole: pionirji z osn. šole »Alojza Hohkrauta« so se v soboto zbrali na osrednji odcedni slovesnosti v domu »Svobo-de-Zasavje«. Pionirji z 8-let-ke »Tončke Čečeve« pa so v petek dopoldan in popoldan poslušali radijsko šolsko li osrednje občinske slovesnosti ob 20-letnici ustanovitve pionirske organizacije. — Pač pa so v soboto pionirji iz Litije in Smartna odšli na obisk k pionirskim odredom v okolici. Ti so skupaj proslavili 20-letnico pionirske organizacije in se pogovarjali o problemih šol, o šolskem in izvenšolskem delu in drugem. Po pogostitvah so skupaj odšli na krajše izlete. ZAGORJE: Osrednja slovesnost v Delavskem domu katere so povabili tudi bivše govorili o zgodovini pionirske organizacije. V soboto so bila na vnsti med-razredna športna tekmovanja starejših pionirjev; učenci iz nižjih razredov so pa odšli na izlete v bližnjo okolico. LITIJA: Litijski in zah, ki navezan (N. K.) TRBOVLJE -ugoto- prazniku pionirjev so Ob na borce; pionirji pa so prisluhnili tudi sobotni radijski šolski uri. Vsi pionirji pa so tega dne prejeli tudi spominske značke ob 20-letnici pionirske organizacije. Skozi ves prejšnji teden pa so bile na šoli konference pionirskih štabov, na katerih so govorili o zgodovini pionirske organizacije. Sicer so imeli na šoli »Ivana Cankarja« v načrtu, da gredo (ma) ZAGORJE - V Zagorju ob Savi so pripravili osrednjo slovesnost v Delavskem domu, ki so se je udeležili zastopniki vseh pionirskih odredov v občini in na kateri so izročili naj-prizadevnejšim aktivom priznanja in nagrade. Program osrednje slovesnosti so pripravile skupine nekaterih pionirskih odredov in člani zagorske Svobode. Po slo-šmarskl pionirji drugod vesnosti v Delavskem domu so bila na sporedu na stadio-(A. K) LITIJA — V Litiji so nu Proletarca športna tek-se odločili, da niso pripravi- movanja. HRASTNIK: Srečanje pionirjev na stadionu Rudarja Predstavniki pionirjev so odšli v Ljubljano Predstavniki vseh pionirskih odredov so pa skupaj e prosvetnimi delavci odšli v soboto v Ljubljano, kjer so .se udeležili osrednje republiške slovesnosti ob ZO-let-nici pionirske organizacije in med drugim tudi odkritja spomenika padlim pionirjem med NOB. Proslava 20-Ielnice ustanovitve pionirske organizacije v Hrastnika (ar) HRASTNIK - V soboto, 29. septembra, so bile v hrastniški komuni proslave 20-letnice ustanovitve pionirske organizacije. Proslave so bile po vseh šolah, kjer delujejo pionirski odredi. Bila so srečanja posameznih pionirskih odredov. Tako sta imela v Hrastniku pionirska odreda šole Ivana Cankarja in šole heroja Rajka Meniha medsebojno srečanje na stadionu tamkajšnjega SD Rudarja. Iz vseh pionirskih odredov pa so poslali po enega zastopnika na centralno proslavo v Ljubljani. g 0 Zasavski tednik 0 št. 41 0 4. X. l‘vr* Odslej del dohodka Turizem - ” cIfI a tff O ■enot in je za leto 1962 dolo- ^ (JOVOTOd ^**”®'*w čeno s noeodbo med obema S131,003 Sicer je res, da v trboveljski komuni se ni urejeno vprašanje gostinske mreže, ki je ena izmed osnov za uspešen razvoj turizma. Toda razprave o tem problemu so že bile in še bodo, in upati je, da se bodo sadovi tega prizade-Clani "Janja poznali že v naslednjem ki enot in je za leto 1962 -določeno s pogodbo med- obema gospodarskima organizacija-(ko) TRBOVLJE — Odbor- ma in ObLO Trbovlje v niki obeh zborov so na so- skupnem znesku 4,175.000-din botni seji razpravljali 6 tem, (»Krojaštvo in šiviljstvo« da bi odslej gospodarski 3,598.000 din in -Foto« 327 ti-erganizaciji storitvene' obrti soc din). »Itrojaštvo in šiviljstvo« ter obrtna delavnica »Fo- Borcem iz NOV to«, obe iz Trbovelj, na- priznanje mesto, da bi plačevali pri- (ar) TRBOVLJE - uram — spevek iz dohodka vlagali naših delovnih kolektivov, ki ■' Sl,'si se 0 ”ecrti* ure' del dohodka v sklade. so se udeležili NOV, uživajo dltve tc&a a^i °nega gostišča, Pavšalni znesek, ki ga pla- pred ostalimi člani določene ° Sradrtji manjšega sodobnega čujeta doslej imenovani go- prednosti, kar smatramo za h.a1?la>, vejajo se ceste, ki spodanski organizaciji kot pravilno Tako je tudi de- drzc k . Plam"skim postojan-prispevek iz svojega dohodka, lovni kolektiv Termoelek- kam.\ sl%1 se 0 n>‘h°vi Pre~ obsega . poleg tega prispevka trame Trbovlje na zadnji ureditvi ‘n Podobno. In veliko tudi pespevek v družbene sejj svojega delavskega sveta se H le Utdl na tem Podro^!‘ investicijske sklade in pri- sklenil, da se dopolni 73. člen storilo. spevke v skupne rezervne pravilnika, točka 6, tega pod- Želimo pa opozoriti na to, sklade političnih teritorialnih jetja, in sicer da člani kolek- da je v trboveljski komuni -------- tiva, ki so aktivno sodelovali precej turističnih zanimivosti, T.4„_„ ___v, „ v NOV in so člani ZB NOV, ki so prebivalcem Zasavja ana Poroštva uživajo izredni plačani do- znane in si jih ogledajo kar (ko) TRBOVLJE — Na so- pust. tako mimogrede. So zanimivo- botni seji obeh zborov ObLO Tako se prizna borcem od til, obstajajo pa tudi realni Trbovlje so odborniki raz- leta 1941 10 dni, od leta 1942 pogoji za nadaljnji uspešni pravljali in sklepali o izdaji 8 dni, od leta 1943 6 dni, razvoj turizma. ObLO je že poroštva za najetje posojila borcem od 1. I. 1944 4 dni, letos dal določena sredstva y Kmetijske zadruge v znesku borcem od 1. septembra 1944 želji, da bi se tudi na področ- 7,793.000 din, ki ga bodo po- dalje pa 2 dni izrednega pla- j« turizma napravili začetni rabili za nakup motorne žage, čanega dopusta. Za pravilno koraki. Naredilo se je že nc-kmetijske opreme in plemen- koriščenje teh dopustov bo kaj, toda vse premalo. Ni ske živine ter za ureditev skrbel aktiv ZB NOV v pod- dosti samo delati, temveč je hleva, kozolca in ceste na jetju. treba temu delu dati določeno Ostenku ter Zadružnega doma. propagandno obclcžjc^ tcr sku- Prav tako je bilo izdano Živahno kulturno delo šali na ta ali oni'način sezita-soglasje za najetje posojila v Turju nit; občane s tem, kaj je stor- v znesku 505.736 din za kine- „. Lin n- jene ga in kaj se pripravlja. matograf Svobode II za pla- °r"aven» Vsekakor je pa potrebno čilo »Xenol« žarnic. Odbomi- začel„ Prejšnjo" neddjo^jc ”afrin0 pjou6iti ”agaSttt’ r% ki bo pa prav tako razprav- ../L * voja turizma. Potrebno bi Ijali tudi o možnosti najetja k . . , , . .. . bilo, da bi tako odgovoriti posojila v višini 300.000 din N i 1 . bB zbor. 5m 2fl blagovni promet, goža ureditev Doma upokojen- “ dam stinstvo in turizem v sodelo- cev na Dobrni. ln a TtlJT? van>“ z ” (initel>‘> ki se m ugotovil., da je bilo delo ukvarja]o , l0 dcjavnostjo, ter zelo živahno. Član, so nastu- z „pra’nimi organi na 0bL0 d,ral, eno celovečerno igro „a „ajM{ 0%ovi prmtčii pet enodejank imel, so pet maiumi razvoja turizma. O predavanj, izvedb so pa tud, tem h; moraL ra2pravljati z igram, več gostovanj. Pro- ,w& oba zhom ohiinskcga svetno društvo je lahko glede ljudskega odbora ter. sprejeti Nedavno tega je bila seja podlagi te analize sc je ugo- 17, I. Cankarja za 15, ESŠ »vnosfa vzor ostalim poli- Določene .sklepe na podlagi predsedstva občinske konfe- lovilo, da so se malice v šo- za 15, IKS za 25 odstotkov t,(‘nim 'n družbenim organi- predlogov in zaključkov zgo- renče za družbeno aktivnost lab letos izboljšale, ne dose- napram lanskemu letu. racijam. Po številu šteje naj- raj omenjenih činitcljev. O žena trboveljske komune, na gaj o pa še priporočil za zdra- Podčrtano je, 'da se skoraj mani članov, a po delu do- tcm JC potrebno razmišljati že kateri so razpravljali o pro- vo prehrano, ker se ne po- vse šole v trboveljski komuni sega uspehe, ki prekašajo sedaj, tabo da bj se labbo v blematiki vzgojnovanstvenih rabi dovolj vitaminov, se borijo z določenimi težavami us[>che ostalih društev In or- naslednjem družbenem planu ustanov ter o vprašanju pravi, da v nekaterih šolskih okrog šolskih kuhinj, ker ni ga",za<'ij. ^ morda zagotovila tudi dalo-. otroških malic v šolah. Usta- kuhinjah porabijo premalo primčrnih prostorov. Ponekod .j. obcnein zboru s« fikle- čcna sredstva v ta namen. vHi se bomo pri tem zadnjem sadja, zelenjave in mleka, bi pa radi pripravljali • učen« w *’ , za denar, ki so jasno je, da je pričakovati dokaj perečem problemu. Te analize je Center poslal oem tudi enolončnice, pa šole ga aas uzlli. s prireditvami, uspeb [e takrat, če se bodo Na seji so poudarili, da je tudi vsem šolam s priporo- naletijo na določene težave, .upi 1 , c e vi zor. Nekaj sred- tega dg[a iotm vsi, ki delajo pravilna prehrana eden naj- Čilom, kako naj usmerijo ki jih same ne morejo pre- * 1 v 0 ® prispevala tudi na lcm področjit. Mimo tega važnejših faktorjev za telesni delo v šolskih kuhinjah ih broditi. Da se šole zalagajo dTuffa drus‘va- je pa potrebno misliti tudi na in duševni razvoj otroka, ojačajo malice. Opozorili so za to, da bi učencem nudile Center za napredek gospo- tudi na to, da se je letos čim boljšo in močnejšo hrano dinjstva je izdelal analize zmanjšalo število učencev, ki (malice), govorijo tudi podatki prehrane za vse šole v ko- prejemajo malice v šolah zai šolske ambulante o hranjeno- muni za leto 1961 in 1962. Na osemletka A. Hohkrauta za sti otrok v šolskem letu (ko) TRBOVLJE — Delavci trboveljske »Komunale« so že prejšnji teden začeli z ureditvenimi deli na pločniku ozirena dvorišču pred novim in starim stanovanjskim blokom Cementarne pri knjigami. Sedaj so odstranili del starega pločnika ter pripravljajo teren za betoniranje in ureditev pločnika. Z ureditvijo pločnika oziroma dvorišča pred obema stavbama se bo precej spremenil dosedanji izgled, ki ni bil nič kaj preveč lep zaradi razrite in neurejene pročelne površine. Malice v šolah , to', da je vloženo precej sred- til prave za ustanovitev štev v ureditev raznih planin- družin Počitniške skih postojank, ki so doslej zveze v Zu°orju znane le "Zasavcanom, in da (J. M.) ZAGORJE - Na po- bl }l}° "mestno izdelati pro- 1991'62 v primerjavi z letom budo občinskega komiteja s,pekte . s temeljitim opisom ----- . ...... - lepot in vsega, kar lahko ze nudimo turistom. tivnega odbora za ustanovi- , Mimo tega pa menim•, da bi prav tako je padel tudi od- tev družin Počitniške zveze. . nadvse umestno, ce bi v (ko) TRBOVLJE - Kot vse bo ustanovil tu počitniški stotek slabo hranjenih otrok Ugotovljeno je bilo, da naj okviru Zasavja, pac vsaka koka že se bo kaj kmalu pre- dom, kar je trenutno najbolj- °d 13 odstotkov v šolskem bi v Zagorju najprej ustano- ”lHna 7a sef’e- tr,da v določeni imenovalo gostišče in dom ša rešitev. Vse pravice in letu 6°/61 na 11 odstotkov v Vji; družine PZJ po šolah in koordinaciji, izdelali programe »Franca Salamona« na Pat- -dolžnosti gostišča bo prevzel Belskem letu 61/62. večjih gospodarskih organi- ""daljniega razvoja turizma, tiranskem vrhu v »Počitni- Rudniški odbor sindikata Na seji so razpravljali tudi zacijah. Najvišji organ PZJ v n te$!l pa sledila vsa 1 ški dom Zveze borcev NOV BlldnLka rjavega premoga o tem, da bi po vseh šolah občini pa naj bi bil izvršni tur,s“cn0-Pl°pagandna de av- Trbovlie na Partizanskem Trbovlje - Hrastnik, izkupi- razpisali anketo, s pomočjo odbor PZJ občine Zagorje, ki nost’ vrhu« ‘ poslovanja pa namenjal katere bi zbrali razne podat« bi ga izvolili na prvi skup- ObOZB NOV, - ko in tako lahko določili »čini družin Počitniške zveze, skimi odseki planinskih dru- Zaradi nenehnega padanja Svet za blagovni promet, cene malic. Podčrtali so po- Na seji so precej govorili štev ter turističnimi društvi količinskega in finančnega turizem in gostinstvo je pro- trebo, da vse šole morajo tudi o nedograjeni koči nad v Zasavju. V ta namen naj prometa je^ gostišče preneha- učil prošnjo ObO ZB NOV skrbeti za kvaliteto priprav- Izlakami, ki naj bi po pred- bi čimprej sklicali posveto- lo delovati. Zaradi slabega Trbovlje, da bi izdal dovo- 1 jenih malic in si skušajo logu postala dom mladinske- vanje predstavnikov teh dru- zalaganja poslovodij so eko- Ijenje za začetek poslovanja pripraviti ozimnice, da bi ga turizma, kar bi bilo mo- .štev in organizacij in se po- nomsk; pokazatelji kazali iz- počitniškega doma ter o tem tako zmanjšale stroške. goče doseči s povezavo med govorili o možnostih za ures- redno slabe rezultate, zato se seznanil tudi oba zbora ObLO. ek člani PZJ, taborniki, mladi n- niči tev lega načrta. « --- pudo občmsKega Komiteja c Počitniški dom na Partizanskem vrhu E* BrHEE % ŠPORTNI TEDNIK Rudar (Velenje) : Rudar (Trbovlje) 1:3 (1:1) VELENJE - Sodnik Zorko iz Ljubljane je pripeljal na igrišče pred približno 600 gledalcev standardni enajsterici obeh moštev Rudarja iz Trbovelj in Velenja. Prve minute igre so bile dokaj nervozne in igra ni bila preveč ix)vezan5. Obojestranski napadi napadalnih petork niso rodili zaželenih sadov. Toda ta preizkušnja je pokazala, da imajo domačini zelo nezanesljivega in slabega vratarja. Tudi lahke in nenevarne žoge je izpuščal iz rok, tako da je imela obramba domačinov dosti dela, da je reševala situacijo. V 26. minuti je Žibert dosegel prvi zadetek za Rudarja. Sele po zamenjavi vratarja in srednjega napadalca je uspelo domačinom izenačiti rezultat, ki je ostal nespremenjen do konca prvega dela igre, V drugem delu igre so imeli domačini le nekaj minut rahlo terensko premoč. . Te minute pa niso znali izkoristiti domači napadalci, ki so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za povišanje rezultata. Do konca tekme so imeli Trboveljčani igro v svojih rokah. Dokaj dobra je pa bila tudi povezava med napadom in obrambo. Drugi gol za Trboveljčane je v 67. minuti dosegel Kastelic. Po tem zadetku so domačini ponovno poskušali izenačiti rezultat, toda to so bili brez- uspešni napori. V zadnjih minutah igre je Ivečnik zadel lastno mrežo. S tem je bila usoda Velenjčanov zapečatena. Mladinci: Rudar (Vel.) : Rudar (Trbovlje) 0:1 Ljubljanska nogometna podzveza Proletarec : Svoboda (Kisovec) 1:1 (0:1) (č) ZAGORJE - V nedeljskem derbiju sta se v Zagorju pomerili enajstorici domačega Proletarca ter Svobode iz Kisovca. Tekmi je prisostvovalo približno 300 gledalcev. Začetne minute igre so bile nervozne, toda gostje so prvi uredili svoje vrste ter začeli ogrožati vrata Proletarca. V 31. minuti so gostje prodrli v kazenski prostor domačinov, toda groba napaka obrambe, zaradi katere je sodnik določil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Gostiša. Sele po vodstvu gostov so se domačini prebudili in začeli nevarneje ogrožati vrata gostov. Domača napadalna petorka ni znala izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. V drugem delu igre so prevzeli domačini pobudo in jo obdržali do konca tekme. Izenačil je v 61. minuti po solo akciji Mitič. Rezultat ustreza prikazani igri. Sodnik Vanelli iz Trbovelj je zanesljivo opravil svojo nalogo. Rudar (Hrastnik) : : Svoboda (Duplica) 3:1 (1:1) (č) HRASTNIK - Domačini so pokazali veliko lepšo in učinkovitejšo igro kot gostje. Gledalcev 200. Začetni udarec so imeli domačini. Že v 2. minuti je Oberčkal dosegel vodstvo za Rudarja. Po tem zadetku so se tudi domačini zdramili, toda napad ni znal izkoristiti niti ene priložnosti. Gostje so izenačili šele v zadnji minuti prvega dela igre. V drugem delu igre go irpeli gostje okoli 15 minut terensko premoč, toda napadalna petorka ponovno ni znala realizirati niti ene ugodnosti. V nenadnem prodoru je Kovač v 65. minuti dosegel drugi zadetek za Rudarja. Po tem zadetku so sledili obojestranski napadi, toda v zadnjih minutah igre je uspelo Urlepu prodreti v kazenski prostor gostov, in že je bilo 3 : 1 za Rudarja. Mengeš : Bratstvo 1:4 (m) MENGEŠ — Zaradi napada na stranska sodnika ,e bila v 82. minuti prekinjena igra med enajstericama Bratstva in Mengša. Pionirji: Proletarce : Svoboda (Kisovec) 3 : 0 Rudar : Svoboda (Duplica) 9 : 0 Mengeš : Bratstvo 1 :6 Zasavsko pionirsko prvenstvo v Trbovljah ... Rudar I (Trb) : LKfja 1:6 Proletarec : Svoboda (Kisovec) 5 :0 Proletarec : Rudar I 0:0 (I : 0 enajstmetrovke) Litija : Svoboda (Kisovec) 1 : 0 Proletarec si je v svoji skupini priboril prvo mesto. ... in v Hrastniku Rudar (Hrastnik) : Bratstvo 1 : 0 Ostalih udeležencev ni bilo in tako je osvojil prvo mesto v svoji skupini Rudar iz Hrastnika. I. razred okrajne nogometne podzveze Medvode : Papirničar (Radeče) 7:3 (3:2) Rudar B : Slivnica 3 : 0 TRBOVLJE - Moštvo Rudarja B bi moralo v nedeljo odigrati prvenstveno tekmo z enajstorico cerkniške Slivnice. Gostje pa niso prišli in tako je Rudar B dobil tekmo s 3 : 0. Republiška rokometna liga — vzhodna skupina Rudar (Trbovlje) : : Rudar )Velenje( 36:10 (15:5) (ar) TRBOVLJE - Maloštevilnim gledalcem so se v soboto predstavili Velenjčani, ki pa še zdaleč niso dorasli domačemu Rudarju. 2e sam rezultat nam pove o kvaliteti vzhodne republiške rokometne lige. Z razdelitvijo v skupine so strokovnjaki naredili zelo slabo uslugo razvoju slovenskega rokometa. Res je, da je tekmovanje bolj množično, vendar pa lahko pričakujemo samo padec kvalitete tega priljubljenega športa. Gostje iz Velenja so se vztrajno borili, vendar tokrat niso uspeli proti izredno razpoloženim igralcem Rudarja, med katerimi je bil najboljši Ačkun. Beltinci : Radeče 24:16 (10:6) Polfinalna rokometna l tekma v Mariboru Branik : Rudar 13:20 (6:10) MARIBOR — Gostje so začeli s silovitimi napadi, tako da domačini sploh niso prišli do izraza. 2e v nekaj minutah prvega dela igre so Trboveljčani vodili s 5:0, tako da je bila usoda Mariborčanov jasna. Domačinom je uspelo do konca prvega dela' igre znižati rezultat na 7 : 5 ter kasneje v drugem delu igre na 12 : 9. Prav tako kot v prvem' delu igre so domačini tudi v drugem polčasu skušali z vsemi silami obvarovati svoja vrata, kar pa jim ni uspelo. Republiška košarkarska liga — moški 111. Nenadoma pa sc je Giorgio nečesa domislil: -Preden začnete s pretepanjem, bi vam rad nekaj povedal,- — -O, poglej no klateža, ne/brž se boji, da bo umrl?- — »Je to tvoja poslednja volja? Bi rad napravil oporoko?- Vsi »Volkovi- so se mu rogali. »To je gotovo kaka potegavščina,- se je uprl Enooki. Toda Kozavi je bil manj nezaupljiv: »Naj bo, toda časa ima natanko dve minuti,— — »To mi zadostuje,- je pokimal Giorgio in začel: »Gotovo veste, da imamo dimnikar ! prav tako svojo družino kot vi. Vaš kapetan je Kozavi, naš pa je bil Alfredo.-- »Poznamo tega tipa,- sfe je oglasil Mačka. Toda Giorgio ni pustil, da bi ga motili, mirno je nadaljeval: »Zadela nas je velika izguba: Alfredo je umrl,- — »Umrl?« so se začudili na glas »Volkovi- skoraj obžalujoče, 'a, in jutri bi ga radi pokopali.« 112. Giorgio re umolknil. »Je to vse?- je vprašal Kozavi. »Gotovo si imel kak vzrok, da sl nam vse to pripovedoval,- — »Seveda,« je prikimal Giorgio, »toda drugi del moje povesti je prošnja,- — »Strahopetec, klatež, klepetulja!« je bilo slišati zmerjanje z vseh strani. Giorgia pa to ni zmedlo: »Nisem strahopetec, sicer ne bi poslal svoja spremljevalca proč in prišel z vami v tole L »mo. To menda lahko razumete,- Obroč okoli Giorgia se je začel ožili in zmerjanje je bilo vedno glasnejše. »Pustite ga, dve minuti še nista pretekli,- sc je vmešal kozavi Giovanni. »Ne bojim so vas,- je rekel Giorgio, »le poudarjam, da je to prošnja. Ne vem, kaj z menoj nameravate, toda jutri dopoldne bi se rad udeležil Alfredovega pogreba. Bil je moj najboljši prijatelj. Obljubljam pa vam, da pridem Jutri ob istem času v vašo jamo.« Proletarec : Moste \ 63:49 (33:19) (jj) ZAGORJE - Domačini so ponovno dokazali, da se znajo boriti za zmago. Borba za vsako žogo se je odrazila tudi v končnem rezultatu* Domačini so igrali zelo hitro* tako da je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Omeniti velja, da so Moste prvi nasprotnik, kateremu so igralci Proletarca odvzeli vse štiri točke. Gledalcev 300, dobro sta sodila Hojs in Cizelj iz Ljubljane. Pri Proletarcu so bili najuspešnejši: Štefrl 12," Stvarnik 11 in Kranjc 26, pri gostih pa Jernejčič 11, Kmetič 11 ter Turk I in Lesjak po 6 košev. RUDAR : ŠKOFJA LOKA 60 : 48 (26 : 23) (ek) TRBOVLJE - V XVII. kolu republiške košarkarske lige so Trboveljčani v dokaj borbeni in požrtvovalni igri premagali goste iz Škofji Loke ter si tako priborili dve pomembni točki. 2ačetek tekme je bil nervozen, prvi so 6e znašli gostje in povedli z 1Č koši razlike. Kaj kmalu so pa tudi do nas čini uredili svoje vrste in so do konca prvega dela igre prešli v vodstvo. Kljub izredni borbenosti mladi igralci gostov niso mogli nuditi večjega odpora razpoloženim domačinom, ki so nenehno večali razliko v koših. Pri Rudarju so bili najuspešnejši Perpar 17, Polič-' nik 13 in Virant z 12 koši; pri Škofji Loki pa Hafner 19 in Krajnik z 10 koši. Svoboda : Rudar 52:45 (20:22) Ilirska Bistrica : Proletarec 63:51 (26:28) VAŠ OBVEŠČEVAVEC Center za napredek gospodinjstva v Trbovljah še sprejema prijave za: 1. Splošno-gospodinj. tečaj 2. Večerni kuharski tečaj 3. Krojno-šiviljski tečaj Podrobne informacije se dobijo v gospodinjskem centru v prostorih bivše gospodinjske šole, v vrtcu na Vodah vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. — Rok za vpis je podaljšan do 15. oktobra 1962. Ugodno prodam lepo, pet let staro spalnico. — J. Z. Keršičev hrib 21, Trbovlje. Prodam harmoniko, znamke »Cantulia«, — Vprašati na Partizanski cesti 20 od 14. do 18. ure. Starejšim zakoncem dam v zamenjavo enosobno stanovanje v Trbovljah. — Naslov v upravi lista. Kupim usnjeno kapo za motor. — Naslov v upravi našega lista. ZAHVALA Ob nehadni bridki izgubi dragega moža in očeta IVANA NAPOTNIKA starega 39 let se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in ostalim, ki so nam kakor koli nudili pomoč. Žalujoča žena Ivanka, hčerka Jožica in ostali sorodniki Bilance na dan 31. decembra 1961 z ah v A L A Ob smrti našega dobrega moža, očeta in starega četa JAKOBA DOLARJA upokojenca se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Istočasno se zahvaljujemo še posebej dr. Majdiče-vi za skrb v času njegove bolezni, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Žalujoča žena Amalija, sin Drago z ženo Lidijo in otroci in hčerka Slavica PODJETJE -SLAŠČIČARNA. AKTIVA TRBOVLJE PASIVA v 000 din Ob v a s tila I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . Sedanja vrednost sredstev skupne porabe .................................. II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve . . . . Zaloge................................. Druga aktiva .......................... Skupaj Računovodja: Brinovec Marija 1. r. AKTIVA 3.433 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad . 6.349 Sklad skupne porabe . , . 125 — Rezervni sklad in drugi skladi 217 2.667 II. Druge oblike virov sodstev Krediti pri banki . . .... 237 2.794 281 Dobavitelji in druge obveznosti . 2.443 Druga pasiva 328 9.462 Skupaj . 9.462 Opozarjani vsakogar, ki bi me obrekoval zaradi pijančevanja, da ga bom eodnij-sko zasledoval. — Gotard Brvar, Planinska vas 19. i Radijski spored Predsednik upravnega odbora: Zamuda Eva 1. r. OBRTNA DELAVNICA Direktor: Kastelic Daniel 1. r. -FOTO-TRBOVLJE PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva 1. Sedanja vrednost osn. sredstev 1.660 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe - II. Druge oblike sredstev 3. Banka in blagajna 1.108 4. Kupci in druge terjatve . . . 370 5. Zaloge 334 6. Druga aktiva 53 Skupaj . . . 3.525 I. Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad ....IZ. 2.501 2. Sklad skupne porabe .... 105 3. Rezervni sklad in drugi skladi 39 II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri banki 165 5. Dobavitelji in druge obveznosti 655 6. Druga pasiva 60 Skupaj . . . 3.525 ČETRTEK - 4. oktobra 8.25 Zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 S popevkami po Evropi; 12.15 Kmetijski nasveti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Petdeset minut turizma in melodij; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 5. oktobra 8.30 Zabavni kaleidoskop; 10.15 Od tod in ondod; 11.25 Petintrideset zabavnih minut; 12.05 Narodne poje kvintet Niko Štritof; 12.15 Kmetijski nasveti; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marja Cerkovnik: Jesenske podobe; 15.35 Križem po Sloveniji; 15.25 Vedra medigra; 17.45 Plesni karnet; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 6. oktobra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.25 Zabavna ruleta; 10.15 Od tod in ondod; 11.25 Izberite si svojega pevca; 12.05 Kvintet Vilija Petriča; 12.15 Kmetijski nasveti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Spomini na Johanna Straussa; 17.05 f Gremo v kino; 18.30 Pet popevk za pet pevcev; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 -Opatija 62-; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA - 7. oktobra 8.00 Mladinska radijska igra — Dragoljub Švare: Zgodilo se je ob 12.40; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši.. Komandantova pisma in njegova smrt; 11.30 Milenko Šober: Proizvajalci velikih motorjev; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 16.00 Humoreska tega tedna — Karel Michal: Izredni primer; 17.05 Športna nedelja; 20.00 Vaša pesem — vaša melodija; 22.15 Zabavni ansambel RTV Zagreb. Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Cerinšek Milan 1. r. TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE AKTIVA PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost osnov, sredstev 39.203 Poslovni sklad 49.216 Sedanja vrednost sredstev skup- Sklad skupne porabe 861 ne porabe Rezervni sklad in drugi skladi . 2.331 II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev Banka in blagajna 7.235 41.280 Kupci in druge terjatve .... Zaloge Druga aktiva ........ 22 423 44079 16.397 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva 2.937 32.712 Skupaj . . . 129.337 Skupaj . . . 129.337 RAZPIS Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij pri ' SAP - TURIST Ljubljana — poslovalnica Trbovlje razpisuje prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVU >JE Pogoji: finančni knjigovodja z najmanj petletno prakso. Nastop službe je možen s 1. novembrom 1962. Poslovalnica ne razpolaga s prostimi stanovanji. Ponudbe z življenjepisom pošljite na SAP-Turist Ljubljana — poslovalnica Trbovlje. Računovodja: Naroglav Zvone Predsednik upravnega odbore: Gracar Ernest GOSTIŠČE ELEKTRARNE AKTIVA Direktor: Šinkovec Drago TRBOVLJE PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe ........................ II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna................. Kupci in druge terjatve .... ?a!ogc........................... Druga aktiva .... .... Skupaj . I. Viri stalnih sredstev — Poslovni sklad Sklad skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi . II. Druge oblike virov sredstev 272 Krediti pri banki 378 Dobavitelji in druge obveznosti . 743 455 Druga pasiva 1.848 Skupajt**?*-5; Računovodja: Frane Grošelj 1. r. Predsednik UO: Rozina Janez 1. r, Direktor: Peter Kos 1. r. 1 848 1.348 RAZPIS Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, pošta Trbovlje, sprejme za jamske obrate Trbovlje, Hrastnik in Dol večje število delavcev v starosti od 18 do 30 let. _ x , „ ,v V poštev pridejo le zdravstveno in fizično spo-sobni delavci z dostojno disciplino, ki je potrebna v rudarstvu. Nastoo službe je mogoč takoj. Stanovanje je zagotovljeno v sodobno urejenih samskih domovih, pvohrana pa v obratu družbene prehrane, ki posluje v sklopu rudnika. Za disciplinirane *n dclavoljne delavce Je zaposlitev stalnega značaja, saj ima rudnik glede na bogate premogovne zaloge za vrsto let zelo dobro perspektivo, Vse morebitne kandidate vabimo, da sc s potrebnimi dokumenti zglasijo v kadrovsko-soclalncm sektorju na upravi rudnika v Trbovljah zaradi dokončnega dogovora. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij — Za božjo voljo, milostljivi gospod, usmilite •e nedolžnega človeka, ki nima nobenega drugega upa kot vaše usmiljenje, kajti kako naj se branim, če ne vem, česa sem obdolžen? Oh, kaj sem storil? Zakaj ravnate z menoj kot z razbojnikom? Zakaj sem zvezan tako trdo? Ali se vam zdi, da bi moje slabotne roke lahko naredile kakemu človeku kaj žalega? O, presvetli, mogočni gospod, usmilite se me! Dagobert bi še dalje tako besedičil, če ga ne bi baron ustavil. - Vi trdite, da ne veste, zakaj so vas zvezali? - Ne vem, milostljivi gospod, verjetno so me pred vami očrnili. — Zakaj ste pristopili v društvo baklačev? — Bil sem tat, milostljivi gospod. — In zakaj ste opustili ta posel? — Ker se nisem mogel preživljati. — In zakaj ste postali ponarejevalec denarja! — Da bi utešil svoj pohlep po denarju. — In kako ste zvedeli, da so podzemeljski prostori moje palače pravzaprav delavnica za ponarejanje denarja? Dagobert se je nehote nasmehnil. — Spoštovani gospod, mu je odgovoril Dagobert, vedeti morate, da sem poznal le prostore, še preden ste vi kupili to hišo, XAVIER DE MONTEPIN 48 Maščevanje in ljubezen Ouerjean je napel ušesa, ko je to slišal. — Kako ste zvedeli za te prostore? — O, to je dolga zgodba. Ali želite, da vam jo povem? — Da, tod« na kratko! Dagobert mu je veliko povedal, mnogo je pa tadi zamolčal. Baron, ga je pozorno poslušal, v mislih- pa dopolnjeval tisto, kar mu Dagobert ni povedal. Sedaji je zvedel, kako je Rene zginil in, kako sla Dagobert in Bonton d"Or spoznala de Rieuxa. — Ali ste končali? - Da. — AB mi nimate ničesar več povedati? — Ne, gospod. — Toda ničesar mi niste povedali a markizu dv Riruxu. Katerega ste zdravili in rešili. Dagobert je prebledel, ko je zaslišat markizov priimek. ..Uničeni sem,’ je pomisl i, .baron vse ve ali Pa vsaj sluti’ — na glas pa je s preseneeen.m glasom dejal: — Markiz de Rieux? Res ne vem, kdo je ta Plemič? - Vidva torej nista -v njegovi shiabi in vas ni on poslat semkaj? — Nikakor ne, gospod. Jaz sem tu. da st. zaslužim svoj vsakdanji kruh. Ceuuelicot, ki je stal blizu barona, je zašepetal baronu na uho: — Gospod baron, ali dovolite, da preiščem žepe tega lažnivca? Baron je v to privolil. — Koliko žepov imate .dragi prijatelj? je Ca-oueiicot vprašal pritlikavca. — Dva. je presenečeno odvrnil Dagobert in sc začel tresti. Dva, toda zagotavljam vam, #a sta prazna. — O tem se bom sam prepričal. Potem je pristopil k^ njemu in mu začel preiskovati žepe. Zraven denarnega drobiža jc v enem žepu našel tudi dva ključa. — Cernu potrebujete ta dva ključa? - To sta ključa" od mojega stanovanja. Coquelicot ga je prenehal spraševati in se je obrnil proti baronu. — Izvolite prciskusiti ta dva ključa na vratih v hodniku. Tam sem tudi našel tega moža. — Aha. je vzkliknil baron, ko je primerjal ključe s svojimi, zdi se mi, mojster Dagobert. da ste se dobro oskrbeli s ključi, s katerimi bi lahko vsak čas prišli v delavnico, ali ne? — Nikakor ne, milostljivi gospod, je prestrašeno spregovoril pritlikavec. Ne verjemite tega! '»•a palača je zine svetišče id nikdar je ne bi dpael prestopiti krez dovoljenja. — Pa vseeno: ka/e, da ste jih dali ponarediti Z;ito, «£a bi odpiral! moja vrata. - Teda ključi odpirajo tudi meje stanovanje. '*'• je g: 'o caltruLve, če odpirajo tudi tukajšnja \2*ta. Naključje se velikokrat poigra s človekom, mimo tega so pa ključi podobni drug dru-6emu. * Mi nimate ničesar ve? povedati? — Ničesar kot to, kar sem povedal. To pa je resnica. Coguelicot se je začel smejati. — Odpeljite ga petdeset korakov proč od tukaj, semkaj pa pripeljite drugega lopova, je ukazal baron. Bonton d’Or je imel dosti več moči kot pa pameti, a jasno mu je bilo, da sta z Dagobertom v veliki nevarnosti. ,Ce bom govoril,’ je mislil, ,bom izblebetal stvari, o katerih bi moral molčati. Ce je sploh kitit način, da se izvlečem iz te zagate, je — molk! Dagobert je pametnejši od mene in bo govoril za oba.’ Kakor je mislil, tako je tudi napravil. Baron ga je spraševal, on pa je molčal. Končno se je baron obrnil k drugim: — Al? me ne sliši? Ali v tej veliki glavi ni niti peščice pameti? — Lopov vas hoče nasmukati, gospod baron, je dejal Coquelicot. Baraba sliši prav dobro in razume vse ter zna sukati jezik kot mi vsi. Molči samo zato, da ne bi prišel v navskrižje s tistim, kar je povedal pritlikavec. — No, če je tako, bomo morali uporabiti druga sredstva, da mu razvežemo jezik. — Vem, kako to mislite, gospod baron, je dejal Cociuelicot. No, to se bomo smejali! se je zarežal. Tudi velikan je razumel pomen teh besed in ga je oblil hladen pot. Odprl je usta, kakor da hoče mikaj reči, a ne more spraviti iz sebe niti besedice. — Prijatelji, je vprašal baron prisotne, ali je kdo med vami, ki je izučen zidar? Dva moža sta stopila naprej. - prijatelja, vzemita dosti vrvi in dobro napravita delo, ki vama ga bom naložil. Pri teh besedah je vzel iz žepa kos oglja in narisal na zide pravokotnik. — Prijatelja, iztrgajta iz zida opeko na prostoru, ki sem ga zaznamoval. Oba moža sta se lotila dela. — Ati naj prebijeva zid, ali naj samo napraviva luknjo? sta vprašala. — Naredita samo luknjo, je odgovoril baron. — Kako globoka naj bo? — Kakih štirideset ali petdeset eentimetrev. Cez četrt ure je bilo delo opravljeno. — Sedaj pa moramo postaviti kip v to luknje, je naročil baron. Ljudje niso takoj raznmeii pomen njegovih besed in so se spraševati, kaj hoče. Baron se je obrnil k šesterici ljudi, -ki- so držati zvezanega velikana, in jim dejal: - To je živ kip, ki ga moramo semkaj postaviti! Naprej, tovariši! Razbojniki se mimogrede izpolnili baronov nfcaz. Nesrečnik je drhtel pod vrvmi, zobje so mn šklepetali, smrtni strah pa mu je odvzel moč govora. Tedaj je spregovoril baron: — Sedaj nimamo drugega dela. kot da zazidamo zid, kakor je bil prej. Prijatelji! Zazidajte t» odprtine, da be zid videti kakor prej. Mtslite pa na le. da takele kaznujem vsakega izdajalca, ki noče priznali svoje izdaje! Zidarja sta pohitela, da izpofnila krute povelje. Veselila sta se. da bosta lahko zaaidaki živega človeka. Cez nekaj minut je zid ie segal do velikanovih prsi. nekaj minut pozneje pa mu jc zid že segal do obraza. Nesrečnik je komaj še dihal. Ko je sprevidel, v kakšni nevarnosti je, je spregovoril: — Počakajte, počakajte! Umorite me, ie želite mojo smrt, toda ne tako! To je sramota! - CnqueIicot ima prav, je smeje dejal baron. Ta mož ni tako nenmen, kot se dela. - Rešite me! je zavpil velikan, sicer se bom zadušil! - ah boš sedaj govoril in priznal izdajo? — Da, da, vse, kar vem. vam bom povedal. — Prav. Pet minut imaš časa,'da se zbereš in poveš resnico. Toda pazi se! Prva laž, pri kateri te bom ujel, bo tvoja smrtna obsodba. Po teh besedah je baron obrnil oči od velikana in pogledal k Dagobertu, ki ga jc stražar postavil ob zid za nekim podpornikom, tako da ni mogel videti trpljenja velikana. (Dalje prihodnjič) V. Tatari 88 Ukleti partizan In sedaj, ko so bili partizanski položaji z zadnjim naletom letalskega ognja in s peklenskim streljanjem iz. vseh ostalih vrst orožja preorani, so nemške enote začele prihajati na položaje. Nekaj minut kasneje pa so celi bataljoni šli proti juri Sni- liniji.. Kapetan Welzer se je poskušal osredotočiti na dogajanje okoli sebe. Toda to mu ni ' uspelo, kajti vsak trenutek se mu je pred očmi pojavila podoba njegove ponosne G ret: h e. Ni si znal pojasniti, zakaj gai je njena pojava tako prevzela. Videl je svojo ženo oblečeno v črnino. Toda Grethe se je smejala, njene rjave oči so pa božale vrsto Ljudi . . . Njene ustnice so šepetale mlademu slikarju- iz ulice Scharnhorst v Cistrinu. . . Sprehajala sta $