osmine piafaaa » sonnai LETO L!X V Ljubljani, y nedeljo 8. marca Î931 STEV. 5"	Cena 2 Dii
Naročnina mrarčno ацнв flHHBI^^^^^.	Črk račun: Ljub-
25 Um. ia možem- Лн^А Ј&^^^Шк ^^^ ^	Ijaua it
■Ivo 40 Din - ne- РЖ. w јШВШ ™ ЈШШ Ж H V MHf Ш	ШШ W IU.344 za
del iska izdaja ce- flR^. ЈЕвШ ШшШ ШШЛ ШШК И JN^^^L. Ж Ј^^в.	№Жж štv 7563,
loleiuu 46 Din, za ЦИ ЕШШ ЛV Л Ш М^^Г^^*	ШШШ Zagreb štv 34.011,
inozemstvo 120 Din _ ^ЖВДВШ SS&g ШЈВХ M» 8ШШ jM M	^НИ Praca-Duna
Urr.i » -Јг&^^ ^t&MHŽ^^ ILr -ЈИ ff ■ |,И|Ц|ГЈ |ЈГ	^^ Uprava: Kopitar-
Kopita, ievi ui b/iii -«чвеивј^ cjuu»* «импгснишш» v ^	jevab ,ele)on
Kr-^^r^^r.n'S z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«	pt'ie^^^tevrp^aS
i
Mogočen odmev okrožnice jugoslovanskih škofov v Nemčiji
Dvojna mora'a
Nne ni krik fašističnega tiska, posebno trža-Bkoga ne, prav nič presenetil. Fašisti so bili namreč la'ko zaslepljen i in zaverovani vase in v svojo nedotakljivost, ila so mislili, da bodo lahko večno za bleskom italijanske kulture, ki je seveda niso ustvarili oni, skrivali pred svetom tudi najhujša zlodejsriva, ki so jih zagrešili na račun našega življa. Ko se je potem še posrečilo Mussoliniju re-šiti rimsko vprašanje in skleniti konkordat, tedaj so fašisti v vprav omotičnem stanju razposajenih triumfatorjev naivno računali, da bodo Cerkev vpregi i v svoj voz in jo izvabili v svoje imperialistične namene; na Primorskem in v Tirolu pa naj bi postala Cerkev pravcato raznarodovalno orodje.
Fašisti so se uračunali. Zavedali se niso, da ee da tudi dobro ime, ki so ga pridobili njihovi očetje Italiji v svetu s stoletnim delom prav kmalu zapraviti, da so t vsako krivico, ki eo jo prizadeli našemu ljudstvu, izpodmaknili velik kamen iz te veličastne slavbe. Zavedali se niso, da svet danes poleg vsega razlikuje fašistično Italijo od Italije. Glede Cerkve pa so pozabili, da je danes katoliška, vesoljna, prav tako, kakor je bi.lo od svojih početkov, in da gleda ludi na fašizem »sub apecie aetemitatis«. Zato radi verjamemo, da je tiste naivne fašiste, ki so smatrali Cerkev za italijansko ustanovo, okrožnica jugoslovanskih škofov presenetila
Trditev, da je Vatikan molčal in da se ni nikdar pritoževal nad zapostavljanjem cerkve na Primorskem, ne drži. Se vojaški škof Bartolomasi je priobčil I. 1921 v svojem pastirskem listu oster protesl proti preganjanju in pretepanju slovanske duhovščine v Istri. V Rimu je med drugim dejal, da ga je sram, da so ljudje njegove narodnosti zagrnili take zločine nad katoliško duhovščino..Tedaj je papež Benedikt XV. naslovil na tržaškega škofa ganljivo pismo, v katerem se je zgražal nad preganjanjem katoliške duhovščine in obžaloval, da ne more za njo pri italijanski vladi posredovati, ker so odnošaji z Italijo prekinjeni.
Sedanji sv. oče je v konkordatu s 81. 22. izpo-eloval od fašistične vlade, da je načelno priznala, da imajo narodne manjšine pravico do svojega jezika v Cerkvi, da se morajo v krajih, kjer ljudstvo ne zna italijanskega jezika, župnikom dodeliti ko-operalorji. Iri poznajo jeeik ljudstva, in da se mora dušno pastiretvo v teh krajih vršiti po načelih katoliške Cerkve. Seveda si fašistični tisk razlaga ta člen po svoje, in dela subtilno razliko med župniki tii kooperatorji ter prihaja celo do zahteve, da »o morajo nn vseh župnijah postaviti italijanski župniki. Konkordat sicer dopušča, da pridejo v slovenske vasi ludi italijanski župniki, toda tedaj morajo imMi slovenskega kaplana, da se lahko dušno pastiistvo vrši po načelih katoliške Cerkve, to se pravi, slovenski verniki imajo pravico, poslušati Kristusov nauk v svojem jeziku Sv. oče je podpisal konkordat v dobri veri in odtlej s prav očetovskim (»trpljenjem čakal, da ga prične fašistična vlada res tudi izvajati. Fašizem ni držal besi-de.
Po sklenitvi konkordata so dejanska nasilja proti cerkvi na Primorskem sicer nekoliko ponehala, v resnici pa se je gonja proti duhovščini in slovenskemu jeziku kmalu še poistrila, in sicer pod plaščem >zakonitosti<. Kazenski pohodi so ponehali, strahovlada fašističnih oblastnikov, učiteljev in občinskih načelnikov je popustila, zato pa so zgrabili za krmilo državni predstavniki, policijski ravnatelji in državni tožilci, ki so kmalu našli »zakonito« podlago za »policijska svarila«, kon-tinacije, denarne globe in odrekanje privoljenja za nastavitev slovenskih župnikov. Višek »legalnega« nasilja pa predstavlja govor prvega državnega to-iilea g. Mandruzzatija v Trstu, s katerim je najvišji predstavnik javne justice uzakonil vsa nasilja odgovornih in neodgovornih eJementov proti cerkvi in proti slovenski duhovščini posebej; zahteval Je od slovanske duhovščine, da se slavi v službo raznarodovanja, sioer bo odstavljena, in da cerkev le enkrat opusti »narečje, ki ga nikdo v Italiji ni dolžan znati«.
Malodane v vsakem govoru se je sv oče pritoževal nad vlado, češ dn ne izpolnjuje konkordata. V odgovoru na božična voščila je sv. oče obsodil nacionalizem in pohlepnost velikih narodov, ki hočejo male poteptati; vladni krogi so v tem videli na miga vanje na položaj narodnih manjšin v Italiji in radi tega prepovedali fašističnemu tisku natisniti papežev govor. Vatikan je v zadnjem času ponovno nastopil proti preganjanju slovenske duhovščine v svojem glasilu ïOsservatore Romano« in »Ave.nlre d' I tal ia«, glasilo italijanskih kato'i-êanov se je tudi večkrat oglasil. Nedavno je sv. oče poslal na Primorsko vizilatorja, čigar prihod je •lino razburil krajevne oblasti. Sv. stolica je pač « tem pokazala, da je položaj Cerkve na Primorskem vse prej kakor normalen.
Ljudje, ki vtaknejo otroka že s G. letom v vojaško suknjo, mu vcepljajo v glavo, da je vojna »normalno stanje človeškega udejslvovanja« in ga vzgajajo v nacionalni nestrpnosti, so postali nenadoma tako rahločutni in vprav skrupulozni v strahu, da bi okrožnica jugoslovanskih škofov zanetila sovraštvo mod prizadetima narodoma in da bi se iz tega ne izcimile bogve kakšne mednarodne komplikacije... Takrat, ko so navalili na slovenske narodne domove, ko so prirejali kazenske pohode, požIgaM slovenske vasi (Drežnica, Mačkovlje), izganjali duhovnike in redovnike (Sv. Gora, Gorica, Kostanjevica, Koper, Pazin, Sv. Križ itd.), ko so ponoči zvabili duhovnika na cesto, češ, naj gre previdet, da so ga potem natepli (Kršan), ko so vrgli hrvatskega duhovnika v vrečo, ga metali na tovorni avtomobil in zopet z njega na cesto ter mu zbili več zob (župnik Crvar je nedavno umrl za boleznijo, ki si io ie tedaj nakopal), ko so lovili
Dočiin je italijansko časopisje trdilo, da bo okrožnica jugoslovanskih škofov proti preganjanju našega jezika v cerkvenem življenju naših bratov v Italiji napravila v inozemstvu slab vtis in naši stvari škodovala, češ, kaj se vmešavajo škofje v notranje zadeve italijanske države in tako poostru-jejo napetost med Italijo in Jugoslavijo — se je v resnici zgodilo ravno narobe. Okrožnica jugoslovanskega episkopata ni samo izzvala ogromnega zanimanja in tako svet močno opozorila na problem naše manjšine v Italiji, kakor doslej še nobena druga izjava, ampak je povsod napravila tudi pozitiven in odobravajoč vtis. Naj citiramo danes dve ugledna nemška lista, ki predstavljata dva nasprotna politična tabora — »Germanio«, glasilo nemškega katoliškega centruma, in »Frankfurter Zeitung«, največje glasilo nemškega liberalnega meščanstva:
Berlin, 7. marca. »Germania« posveča okrožnici jugoslovanskih škofov daljši članek iz peresa svojega rimskega dopisnika, v katerem podaja vso zgodovino trpljenja Jugoslovanov v Italiji. Pravi, da se je na italiiansko-jugoslovanski meji, ki se lahko označuje kot politična potresna cona v južni Evropi, pojavilo podzemsko grmenje, ki ga je takoj zaznamoval občutljivi rimski seizmogral. Italijani so spričo radosti nad pridobitvijo nekaterih jugoslovanskih pokrajin bivše Avstrije pozabili, da pri-klopitev moOne narodne manjšine nikakor ne pomeni sreče za nobeno državo. Te/kočam narodnega vprašania se pridružujejo izredne gospodarske tež-ko.'e. tako da se Italija zaman trudi, da bi si pridobila simnatije prebivalstva, kateremu se pod Italijo godi veliko slabše, nego se mu je pod bivšo habsburško monarhiio. V Rimu so mnenja, da je Avstrija zato propadla, ker ie različnim narodom, izigravajoč enega proti drugemu, dovoljevala preveč koncesij. Zato more Italija manjšinsko vprašanje povolino rešiti le. če se z vsemi silami prizadeva za pooolno priličenic manšinjskega naroda na državni večinski narod Italijani mislijo, da bodo v par desetletjih z uvedbo italijanskega šolstva in
Dva parniha sta se potopita —
Belgrad, T. marca. 1. Davi okrog pol I so jo dogodila na Donavi doslej največja nesreča, kar jih |K>inni kronika nesreč po vojni. Iz do-s(4hij neznanega vzroka si« trčilo dva parnik«, ki prevažata potnike med Belgradom in P«n-čevim. 1/. Pan če va je ob |и>1 12 odpeljala velik« ladja »1'nrnchet еГЕчрегоу«. Obenem je ia Belgrail« proti Punčovu odpeljal parnik »Zagreb«. Nekako sredi |>ota se je »Zagreb« z vso silo zaletel v »Franchet d'Fsperuvn«. S sprednjim delom, s svojim kljunom se jo zaril v to ladjo in prebil kuhino II. razreda. Posledice trčenja so bile stniišne. »Franoliet d'Esperay« se je [>o-topil in sicer s »prednjim, potein p« t mil z zadnjim delom. Potnikom I. razreda so ni /godilo ničesar, toda med potniki II. razreda, ki so se jim pridružili radi slabega vremena nekateri
Каиппч, 7. marca. Sv. Stolica je kakor pričakovano odgovorila na protestno noto litvanske vlade. Predsednik Smetona se je pritožil v Vatikanu proti zadržanju katoliške duhovščine in zahteval v smislu konkordata intervencijo sv. 0'eta proli katoliški duhovščini, ki dela vladi neprilike. Do sedaj vladni krogi šo niso ničesar zaupali jav-nosli glede vsebine dokumenta, ki je prišel iz vatikanskega mesta. Vendar pa mislim, da smem iz zanesljivih virov upravičeno trditi, da je sv. Stolica gladko odbila pred stavko litvanske vlade. Z veliko odločnostjo je pribila, da nobena vlada na svetu ne more in ne sme kaznovati katoliškega duhovnika radi izjav, ki so jih podali v cerkvah raz prižnico, tudi takrat no, če bi te izjave dovoljevale politično razlago. Nadzorstvo nad cerkvijo in nad cerkvenimi obredi vodijo izk'jučno le cerkvene oblasti in dolžnost litvanske vlade bi bila, naznaniti cerkvenim oblastem nezakonitosti katoliške duhovščine, ne pa da jih gre zapirati in kaznovati. Mi v krščniis'-o-doinokratski stranki, se popolnoma zavedamo, kaj lo pomeni, in da moramo pričakovali mnoga preganjanja in nova nasilstva,
oerkvene pevce na polju in jih čaknli v zasedi (fašist Suppancich, ki je ustrelil v Pomjanu cerkvenega pevca Košiča, je ostal v zaporu le osem dni), ko so trgali otrokom hrvatske molitvenike iz rok, ko so skrunili cerkev sv. Ignacija v Gorici, prerezali električno napeljavo in poniazali blagoslovljeno vodo, ko so streljali na slovenskega pridigarja pri Sv. Antonu v Trstu, ko so odvedli slabotnega istrskega duhovnika v najhujšem mrazu v konfinacijo (župnik Eesich), takrat ti gospodje niso mislili na sovraštvo, ki bi ga moglo vžgat i njihovo početje pri zatiranem narodu in njihovih bratih, ne na morebitne mednarodne komplikacije, ki bi jih lahko zanetila maščevalna strast. Na to tedaj niso mislili, ker eo vse delali v imenu civilizacije I
podobnimi metodami, zlasti pa s pomočjo naseljevanja Italijanov v obmejne province, narodne manjšine vsesali. Zdi se pa, da je odpor zavednega naroda prevelik in da fašistične metode nikakor niso sposobne, da bi obmejno prebivalstvo pomirile in izzvale v njem simpatije do Italije. Napram jugoslovanski iredenti stoji fašistična vlada sicer budno na straži, toda veliko močnejši nego ireden-ta so duhovni faktorji, na katere Italija ni računala. Med te spada tudi okrožnica jugoslovanskega episkopata, kojega nastop pomeni moralično neprimerno več nega iredentizem in kojega pojav na pozornici razširja vprašanje jugoslovanske narodne manjšine v Italiji v evropski problem. Rimska vlada je takoj jasno spoznala, da pomeni okrožnica jugoslovanskih škofov akt, ki težko ogroža prestiž fašističnega režima v svetu. Zato »Giornale d'Italija-, dajoč duška svojemu ogogrčenju nad okrožnico episkopata, naravnost ni mogel priti do sape; zaradi te zadrege je organ palače Chigi izbral » obrambo Italije malo srečne argumente. Ni nas« naloga, da bi preiskovali vsa lakta, ki so bila povod, da so se jugoslovanski školje odločili za tako ! izreden korak, — more se pa dvomiti o tem, da i so mogli odpreti škofom usta samo zelo tehtni raz-: logi. Zato je napak, če italijansko časopisje ocenjuje to nadpastirsko izjavo zgolj z merilom diplomacije in političnega oportunizma.«
•Germania« se nato bavi z glasovi nemške javnosti, ki svetujejo nemškim škofom, da tudi oni nastopijo tako odločno pred vso javnostjo, kakor so jugoslovanski školje v obrambo najvišjih vred-I not svojega naroda pod Italijo. Taki nasveti, pravi •Germania«, so odveč. »Kdor le približno ve, kaj je episkopat Nemčije, Avstrije, Ogrske, Ukrajine itd., tako na tihem kakor javno storil za nemške manišine, ki so ogrožene v svojih naravnih pravicah, ta ve, da so nemški škofje svojo dolžnost vedno storili in jo vršijo dalje. Gre torej kvečjemu za vprašanje metode. Kar se tega tiče, moramo priznati, da je okrožnica jugoslovanskih škofov odprla novo stran.«
Število ufopl,encev še ni znano
potniki III. ragreda, je nastala panika. V trenutku trčenja je udrlu vod« in iigusnile so vse električne svetiljke. Potniki so v p« ničnem strahu drli proti vratom. Priskočili so tukoj n« pomoč mornarji, nastala p« je med vrati gneča, d« se je sicer mogla rešiti večina potnikov, a ne vsi. Koliko potnikov je utonilo, se še ne ve, ker 1н> mogoče parnik dvigniti šele drugi te<len. Pogrešajo sestri Teti in Pavlino Janns iz Punčeva ter krmarja parniku Šime Sevljeviča. I'udi parnik »Zagreb« je bil poškodovan in so ga morali odpeljati, da ga (»opravijo Kolika ina-terijalna škod« je nostala na parniku »Franchet d'Ksperay« bo ugotovljeno, ko ga odvleče-jo v dok. Kdo je kriv nesreče, bo dognala preiskava.
s katerimi bo vlada hotela maskirati svoj poraz v boju z največjo moralično velesilo sveta, ki pa j»o izjavi našega zanimivega zunanjega ministra ne zasluži spoštovanja, zato ker nima armade, da bi se uveljavila. Nasilstva so so itak že pričela. Prcd-snočnim namreč je nad 100. policistov obkolilo dijaški dom krščanske dijaško zveze Ateitinmknd in naposled na barbaričen način udrlo v študenlov-ska stanovanja. Trenutno šteje dijaški dom GO dijakov. Vse sobe so bile premetane, dva odbornika dijaške zveze, ki sta se šele komaj pred par dnevi vrnila iz zloglasnega jetnlškega tabora, sta bila ponovno odvedena na policijo in napceled vržena med navadne zločince. Vlada je opravičevala svoje dejanje s tem, da je trdila kako je dijaška zvez-a razširjala časopise in letake, ki so pozivali narod naj se opogumi in strmoglavi framasonsko kul-turno-bojno vlado.
Na drugi strani pa sem izvedela, da so nekatere inozemske države posredovalno vplivale na Litvo, naj se nikar ne spušča v kulturni boj, iz katerega doslej v zgodovini katoliške cerkve še nobena država ni odnesla lavorovega venca.
Tedaj se niso bali, da bi početje fašističnih četašev in odgovornih državnih predstavnikov ne zanetilo miru nevarnih strasti. Miru nevarne pa so molitve, ki so jih odredili jugslovanski škofje, gnani od krščanske usmiljenosli, da bi ublažili bedo preganjanih in bi razpoloženje, ki ga je ustvarila fašistična protiverska politika med katoličani naše države, usmerili k dobremu.
Fašistični tisk se zaman zaganja ob pastirsko pismo jugoslovanskih škofov, nedoslaja mu poleg vaega moralne kvalifikacije, ko nima postaviti ene morale, ki naj velja za vse, mogočne in šibke. Na drugi strani pa zgodovina uči, da se ni Cerkev nikdar umaknila, ko je šlo za obrambo njene svobod».
Berlin, 7. marca. »Frankfurter Zeitung« prinaša od svojega belgrajskega dopisnika pod velikim naslovom »Pastirsko pismo v obrambo slovanske manjšine v Italiji« daljši dopis, v katerem pravi, da bo pastirsko pismo dr. Ante Bauerja izzvalo močan odmev tudi preko jugoslovanskih mej. »Dočim si jugoslovanska vlada in jugoslovanski tisk napram Italiji nalaga najstrožjo rezervo, pa pastirsko pismo ostro prijema fašistično preganjanje slovanskega maternega jezika v območju rim-sko-katoliške cerkve Julijske Benečije kot nekaj, kar nasprotuje božjemu moralnemu redu, in obenem odreja po vsej jugoslovanski državi molitve za brate, ki so v svojem versko-moralnem razvoju kruto tlačeni.« Nato navaja dopisnik pastirsko pismo v ccloti dobesedno in zlasti podčrtuje mesto, kjer je rečeno, da so italijanske oblasti zaslepljene po poganskem nacionalizmu, zoper katerega je večkrat tudi sv. oče dvigal svoj glas.
Na koncu prstavlja ugledna »Frankfurter Zeitung« sledeče: »Malo je uradnih izjav katoliških škofov, ki bi s toliko odločnostjo nastopile za pravico maternega jezika v cerkvi, kakor je okrožnica jugoslovanskih škofov«.
Odmev na Kvirinatu
ffim, 7. marca. kk. Kakor poroča »Wiener Allgemeine Zeitung« iz Rima, je radi pastirskega pisma zagrebškega nadškofa dr. Bauerja priilo do resnega nastopa med Mutsolinijem in Vatikanom. Mussolini je zaprosil pa peta, naj nastopi proli lemu pastirskemu pismu, vendar Vatikan dotlej molti. Tem bolj pa so fašistični listi od dneva do dneva ostrejši in dnnašnje izdaje odločno zahtevajo, da se mora Vatikan pokoriti željam Mussoll-nija. Diplomatski krogi z velikim zanimanjem zasledujejo nadalnji potek zadeve, posebno, ker je pričakovati, da se bo na dan 19. marca občinstvo v Jugoslaviji v ogromni množini odzvalo pozivu dr. Bauerja.
„Ossrrvafore Romanom o našem lista
Glawflo Vatikana »Osservatore Rotnanx piše o odmevu, ki ga je našla okrožinioa svetega očeit« o krščanskem z«ik«nu v publicistiki »v», ta. Pišoč o Jugoslaviji, pravi tozadevno: »Okrožnic« Časti connubii je iz/.vnla tudi r krnljeetvn Jugoslavije najširši odmev. Ne govorimo o dnevnikih in revijah, ki jih pišejo katoliki aJi pa ki so vsaj krs&inskemu svetovnemu nn/oru prijjur.ni; oni so prinašali okrožnico v obširnih izvlečkih in priolvčili pomembne komentarje. Nekateri kakor ljuibljanski »Slovenec« so jo razčlenili, tolmačili in branili v dolgi intere-santni seriji člankov, ki jih je občinstvo zelo čitalo in visoko cenilo.«
Potres
Belgrad, 7. marca. AA. Nocoj ob 1,17.42. se zabeležili seizmogiafski aparati na postaji TaS-majdan začetek močnega potresa v daljavi 530 km v jugo-jugovzhodni smeri od Belgrada. Maksimalno gibanje tal je bilo ob 1 18.3з. in je znašalo 280 mikronov. Po poznejših vesteh so čutili posebno močno potres v Valandovu, Strumici, Gjev-gjeliji, Demir Kapiji, v Vardarski dolini in Kava-darju. V nekaterih krajih je bil potres tako močan, da je potrgal telefonske in telegrafske žice. Potres so čutili tudi severno in vzhodno Belgrada ter so ga zabeležili tudi v Sofiji. Močno bobnenje pod zemljo je spremljalo potres, ki se je ponovd ob 2 po polnoči. Epicenter potresa ni v omenjenih krajih, temveč med Solunom in Orfanakim z» livom.
Sina'sha zamisel zmaguie
Dunaj, 7. marca. kk. Nemško-romnnsko trgovinska |H>gaj«.nj«, ki se vodijo nn IXiruijn, so (»osebnega pomena m to, ker daleč presegajo dogovore, ki že na zunaj veljajo samo za dogovore med posameznimi državami, temveč jih je smatrati, el« se vršijo v okvirju agrarne konference. Žc prihodnji teden so začno paralelna trgovinska pogajanja me-d Romunijo in Avstrijo, v katerih se bo kot glavna smernica vi(K>ste^ vala določim o preferenčnih carinah, kaikrAna velja v neonsko-romunskih pogajanjih. Mogoče je, da je iz razvoj« teh |>og«j«nj pričakovati nov<>gu poglavja gos>j»odiirs.ko'gu življenja v Kvropi.
Naproti balhanshi zvezi
Atene, 7. marca. kk. Predsednik prve balkanske konference Papanastasiu je danes velikemu odboru, v katerem se nahajajo voditelji strank in bivši zunanji ministri, v prisotnosti Venizelos« |M»j«snil rezultate prve atenske konference in zadnje seje komisije, ki je biila v Solunu. Grška vlad« pripravlja korake za poenostavljenje |>oHnili in brzojavnih tarif za vt»e balkanske države. Pričakuje se, d« !>o povabljena tudi Turčija, ker l>o druga balkanska konferenca sklicana v Turćijo, na kateri se I »odo vsi zunanji ministri Balkana posvetovali o balkanski uniji. Grčija sc Im « utlcIožuLa tc koufercucA
Sirarna nesreča na Donavi
Fr&:7&asonsivo v Litvi noče nehati
Sv. stolica zavrgla predloge litvanske vlade
Krst „Kraljice Marije
a
Prihod NJ. Vel. kralfoa.
Split, 7. marca. AA. Danes ob 11 50 je s posebnim dvornim vlakom prispela na tukajšnjo postajo Nj. Vel. kraljica Marija s spremstvom.
Ko je vlak privozil na postajo, je godba za-ovirala državno h mno. Nj. Vel. kra'jica se je najprej pokazala pri ok"u vagona, kar ie takoj zbudilo ravdušene in dolgotrane ovacije.
Ob izstopu iz vagona je sprejela Nj. Vel. kraljica najprej poročilo komandanta častne čete. Nato je pristopil predsednik splitske občine Račič in s kratkim nagovorom pozdravil prihod Nj. Vel. kraliice. Nato sta gospe predsednika občine in bana Primorske banovine dr. Iva Tartagli e predali Nj. Vel. kraljici dva lepa šopka cvet'ic. V spremstvu Nj. Vel. kraljice so bile dvorne dame gosoe Eleonora Švrljugova, Tavčarjeva in Srsk:čeva. Na postaji sta bila tudi, čakajoč na prihod Nj. Vel. kraljice, maršal dvora Dimitrijevič in admiral Wickerhauser.
Ko ie Nj. Vel. kraljica zanuščala postajo, so bile pred poslopjem zbrane neštete množice prebivalstva in ozračje so pretresli navdušeni in burni vzkliki: Živela kralj'ea! Ti vrkbki iz tisočev in tisočev grl so spremljale Nj. Vel. krabico od postaje in po vsej poti do obrambnega naspa. kamor se je Nj. Vel. kraljica s svojim sprems.vom peljala v avtomobilu.
Krst nove ladje.
Ob nasipu je bil privezan parnik »K-a4ica Marija«. Na stopnicah parnika ie sprejel Nj. Vel. kraljico predsednik Jugoslovanskega Llovda, Ba-nac. Nato je deček Marinovič predat Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Kial'ica se mu je zahvalila in mu dala roko z besedami: »Srečna sem, da sem mogla priti.«
Potem se je Nj. Vel, kraljica v spremstvu gospoda Banca in svojega spremstva napotila na ladjo in krenila naravnost na poveljniški mos'. V trenutku, ko se je pojavila na mostu, so se oglasile sirene vseh ladij v pristanišču. Obenem je vojna mornarica, ki se ie bila formirala v v s'.o v pristanišču, pozdravila Nj. Vel. k a'jico s častnimi streli. Nato se je takoj začel obred krsti.ve,
t ki sta ga opravila katoliški in pravoslavni svečenik. Obred je bil kratek. Ko je na dano znamenje mornarjev, da j« kričenje gotovo, Nj. Vel. kraljica pritisnila na električni gumb na poveljniškem mostiču, to se jele spuščati ob bok ladje velike jugoslovanske zastave, ki so dotlej zakrivale ime ladje »Kraljica Marija«. S tem je bil obred kršie-I nja opravljen.
Ob 13 je bil serviran na ladji mrzel prigrizek. I adja je bila v ta namen jako okusno in razkošno okraiena. V go rji dvorani so servjrali zakusek Nj. Vel. kral'ici in nje emu sp.emitvu ter najodličnejšim povabljencem medtem ko so za druge povabljence servirali v spodnji dvorani. Med zakusko je predsednik Jugoslovanskega Lloyda Banac pozdravil Nj. Vel. kraljico, ki se je za pozdrav zahvalila s temle beset'ami:
»Čestitam vam h krslu tegi divnega parnlVa s toplimi željami, da rorosno in uapei-o ponese ; po morjih Jugoslovansko trgovskj zastavo. Naj ga spremlja tiečal«
Na te besede Nj. Vel. kraljice se je dv'gnil orkan odobravanja.
Kot gostje so prisostvovali svečanemu ak'u krsta našega največjega parnika povabljenci iz vseh krajev države, preds avniki političrih obla-, sti, mnogih občin, najuglednejši naši predstavniki j gospodarstva in meUani. Med drugimi so bili navzoči minister za promet Radivojevič, bana I dr. Krulj in TarUflia, bivši minister Drlnkovič, bivši poslanik Tresić-Pavičić, komandanta armij armi'ska generala Nedič in Pelič, pomočnik načelnika generalnega štaba general Simonovič, bri-gadni general Todorčevič, industrijalci Teslič, Arko, Aleksander, predsednik kasači skega sodišča Dušan Subotič, predsedn k Narodne odbrane general Milič, admi' al v pokoju Koch, podpre sednik belgrajske občine Sto'adinovič, nače'nik mesta Zagreba Srkulj in predstavniki domačega in inozemskega tiska. Vsi gostie so prišreli že v toku včerajšnjega c'neva v Split. Peljali se bodo z ladio do Boke. Ob 16 je krenila lad a »Kraljica Marija« iz splitske luke ter začela reza'i va'ovje modrega Jadrana. Sn-cml'ali so jo navdušeni klici množic in topovski streli.
Italijanski kralj obišče Pariz?
Rim, 7. marca. AA. Poročajo, da bo po sklenitvi italijanako-franooekega pomorskega dogovora posetllo italijansko vojno brodovje francosko luko Toulon, francosko brodovje pa Spezzio. Dalje bo italijanski kralj uradno ixxntil Pariz, dočim bo francoski predsednik Doumergue posetil Rim.
Him, 7. marca. kk. Italijanski politični krogi ne potrjujejo vesti, ki jo prinaša »Petit Parisien« o tem, da bi bil nameravan medsebojni obisk italijanskega brodovja v Toulonu in francoskega v Spezii, nakar bi sledil ob'ek italijanskega kralja v Parizu in francoskega predsednika v Rimu.
Razstava našega tiska v Parizu
Belgrad, 7. marca. AA. V mesecu maju, juniju in juliju bo poleg vel čanstvene kolonialne razstave v Parizu v prostorih mestne posvetovalnice splošna in posebej še francoska razslava umetniških in drugih tiskarskih izdelkov. Poleg I tehnično lepo izdelanih vezanih in nevezanih knj g bodo razstavljena tudi kallgrafska in tipografska dela, tisk v barvah, ilustiacije in platnice za knjige. Razstava bo obsegala dobo zadnjih 20 let. Naša kralje vir a Jugoslavija, ki nima velike tiskovne industrije in tradicije, bo navzlic temu iz-ko istila tudi to p-iliko, da pokaže vsemu svt u, da imamo lepa dela tudi na tem pol,u kul.u.c.
Naš oddelek nas mora dostojno reprezentlratl in
zbrati čimveč in čimbolj îeprezentativnih naših del. V to svrho so ustanovljeni v vseh naših kul« turnih centrih lokalni odbo.i, ki bodo zbirali ma* terial za to razstavo. Opozarjamo vse naše bi-bliografe in tipog afska pod,et,a, ki ima o priliko brez stroškov sodelovati pri tej razstavi.
Vsi interesenti za to razstavo se obveščajo, naj javijo dopisniku Centralnega presbiroja gosp. Zobcu, Bleiweisova cesta 15/1 vsaj do ponedeljka zvečar, ali in s katerimi deli se uameravajo udeležiti te razalave.
Cerkev (e treba poitalijancîti
Trst, 7. marca. Listi vnovič obširno poročajo o »naipadih« na obmejnega miličnika Na Logu pri Bovcu in na carinika pri Cerknem. »Piccolo« piše, da so gore gnezdo tihotapcev in zločincev, ki na sniučih prihajajo in odhajajo čez mejo in zaključuje članek z novim izbruhom proti... slovenski duhovščini! »Tihotu.pci in zločinci prihajajo in odhajajo ter ščuvajo ljudstvo proti državi in pri tej agitaciji jim pomaga tudi slovenska duhovščina, ki si je nadela plašč slovanskih apostolov in žrtev fašizma. Še nedavno so nekemu slovenskemu duhovniki zam'enili brevir, v katerem je bilo tiskano mesto Viktor Emanuel kralj Aleksander. Duhovnik se je izgovarjal, dn je knjigo, ki je tiskana v latinskem jeziku, kupil v Jugoslaviji, a da kljub temu moli za kralja Viktorja Emanuela. Treba je poitalijančiti cerkev in župnišča. Nikakor ne zadostuje, da se sv. maša bere v latinskem jeziku in slovenski pridigi doda še italijanska. Ves sistem je trrlxa menjati in preprečiti zahrbtno propagando s prižnic. Sistem jc treba
menjati, sicer, ako ostane pri sedanjih rez-me-rnh, bo trud naših organizacij ničen, zavlačevala se bo asimilacija, do katere mora priti v nuši edinstveni državi.«
»Piccolo« jc res iznajdljiv. Pri slovenskih duhovnikih so našli brevir z natiskanim imenom jugoslovanskega kralja. Niti v državah, ki sklenile z Vatikanom konkordat, se v brevir-jih nikdar izredno ne natisne ime krulja, za katerega nnj duhovniki molijo. Jugoslavija pa še ni niti konkordata sklenila in žal nam je, da ne moremo »Piccolu« poetreči z brevirjem, ki bi nosil ime našega kralja. »Piccolo« je enkrat nasedel svoji brezvestni gonji proti slovenski duhovščini in slovenskemu jeziku v cerkvi.
Obenem pa se je »Piccolo« tudi ujel. Kajti še pred pa r dnevi jc pisal, da jugoslovanski škofje govorijo neresnico, ko obsojajo protiver-sko italijanizatorično gonjo v Primorju, zdaj pa sam vnovič zahteva, da sc naj Cerkev v Primorju italijaniziru!
„Indsha zastava bo odslej svobodno vihrata poleg angleške
u
Proslava Massaryhove 8iletnice
Prasa, 7. mnrea. kk. Ob proslavi 81 letnice predsednika Masaryka je švedski poslanik baron Lfivven izrečil predsedniku čestitke in voščila diplomatskega kora. Nalo je češkoslovaška vlada izrekla svoje čestitke, potem pa je jugoslovanski poslanik dr. Kramer predstavil pre<|«edniku de.puta-cijo ljubljanskega vseučilišča, ki je izročila predsedniku diplomo o častnem doktoratu. Masaryk se 1 je zahvalili s prisrčnimi besedami in se pri tem spominjal prijateljstva, ki ga veže z Jug* slavijo. Ljubljanska deputacija je bila povab'jena na kosilo, katerega sta se udeležila tudi dr. Beneš in njegova soproga.
iz'.ethaic. uren'a^ov po Primorîu
Pariz, 7. marca. A A. Na inicijativo prof. Hur-tiga, člana francoske akademije in univerzitetnega profesorja prirede mcseca aprila francoski učenjaki izlet s parnikom »Kraljica Marija« po našem Primorju.
Drobne vesli
Belgrad, 7. marcn m. 14. marca bo v Hipotekami banki žrebanje 7% založnic Drž. hip. banke.
Belgrad, 7. marca. ž. Izdal se je pravilnik k zakonu o izvrševanju zakona o podjetjih zn prevoz potnikov z vozovi.
Kiiln, 7. marca. kk. Kardinal Schulte ln škofje v Miinstru, Osnabriicku in Limburgu so v svojih pastirskih pismih ostro obsodili narodni socializem.
London, 7. marca. kk. Bolezen Snovvdena se je pce'abšala, pojavil se je hud pljučni katar. Snovv-dem bo moral več tednov ostati v pestelji.
Pariz, 7. marca. A A. Tukajšnja izdaja »Chicago Tribune« poroča, da dobi Romunija mednarodno posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev, ki ga bodo podpis"le posebno francoske in ameriške banke, v prvi vrsti Banque de Paris et de Pays Bes. Te dni se vršijo zadnje konference v tem smislu. Romunija bo uporabila to posojilo v investicijske svrhe.
Rim, 7. marca. kk. Ruska vlada se bo oficielno udeležila rimske studijske konference za žitni problem.
Iondon, 7. marca, AA. V dvorani Albert se je
vršil velik protestni shod proti sovjetski gospodarski vojni. Shoda se je udeležilo 7000 ljudi. Red je delalo 500 rediteljev.
London, 8. marca. Razume se, da se tukaj slejkoprej govori skoro izključno o s|K>razumu med angleško vlado v Indiji in indski m i nacionalisti.
Najprej jc treba kot nov moment ugotoviti, <Ia je kritika konservativcev, ki so izrabili prvi moment nejasnosti, ko besedilo sjiorazuma šc ni bilo točno znano, za ostro kampanjo proti popustljivosti angleške vlade, skopnela skoro v nič. Nasprotniki te»ga s(>ora/.uniu so ostali samo maloštevilni prijatelji Churchilla, ki označujejo Gandhija kot »pol nagega revolucionarnega fakirja«. Vse liberalno in laburistično časopisje pa daje izraza mnenju večine angleškega naroda, da je namreč sporazum v Novem Delhiju še bolj povoljen, nego se je zdelo v prvem hipu. Anglija ni žrtvovala nobenega svojega življenskega interesn, indski nacionalistični kongres pn jc takoj lojalno о;1гсчН1, da ima protianglcška kampanja v Indiji ponehati.
Tudi, kar se tiče bojkota angleškega blaga, je v 24 urah skoro popolnoma prenehal. Zaradi tega so zdaj tudi industrijski in trgovski krogi s sporazumom zadovoljni. S tem, da jc anglo-indska vlada izpustila iz zaporov 50.000 političnih jetnikov, se je odstranila velika rana v ind-skeni proračunu, ne glede na to. de je politični učinek tega koraka neprecenljive vrednosti.
Najvažnejši |>olitični fakt v Angliji |>a je, da je vodja konservativne stranke Baldvvin, ki se spočetka v zbornici ni hotel pridružiti večini, katera je odipt>sliila indsketnu podkralju lordu Irvvinu pozdravno brzojavko, zdaj to [>o-Pravit in na javnem shodu pohvalil politično in diplonintično spretnost lorela Irvvina. Zaradi tega je razkol v konservativni stranki gotova stvar. Kar se indskega problema kot takepn tiče, nihče ne dvomi več o tem, da 1н> Inrlijn dobila dominionski položaj. Bojazen tistih Angležev, ki pravijo, kaj bo, če se bo morala angleška birokracija iz Indije polagoma odstraniti, je brez podlage. Treba je pomisliti, dn se večina birokracije že danes rekrutira iz. Ind-cev in da so le najvišja mesta tnko v indski upravi kakor v indski armadi zasedena od Angležev. Na drugi strani pa bo ogromni gevspo-darski razvoj Indije Angliji veliko lx>lj koristil, nego ji doprinaša koristi njeno elosednnje direktno vladstvo. Sicer pa jc treba konservativcem |>ovcdati, da jc avtonomijo Indije zahtevni že veliki Macauluy v angleški zbornici I. 1853, rekoč: »Kadur bo Indija dobila evropsko ustavo, bo to dan največje slave v zgodovini angleškega naroda.« Dodati je še, ela je kraljica Viktorija predvidela avtonomijo Indije v svojem zgodovinskem proglasu 1. 1858, ko je po strahoviti vstaji Sepojccv prevzela indsko upravo od vzhodnoindske družbe. L. 1917 pn je pod tajnik za Indijo Montagu v parlamentu Iudcein za njihovo lojalno pomoč v svetovni
vojni v imenu vlade avtonomijo slovesno obljubil.
Gandhi je v ponovnem intervjuju časnikarjem izjavil, da bo moral položaj Indije v britski svetovni zvezi narodov biti popolnoma enakopraven položaju Anglije in vseli ostalih dominiotiov. Indskn zastava bo odslej kot zastava svobodnega narodu vihrala v družbi ostalih zastav. Njegov sporazum s podkraljem niti malo ne nasprotuje sloviti resoluciji indskega kongresa, ki je bil v Kuračiju sklenil, dn mora Indija postati popolnoma neodvisna. Indija bo |>opolnoina neodvisna država, ostajujoč del britskega imperija.
Lord Wellington, ki je imenovan za novega jiodkralju Indije na mesto lorda Irvvina, je izjavil, da bo njegov vladni program obstojal v tem, da se ustvari indskn vlada, ki bo popolnoma enukopravna vladam ostalih dominijonov.
Nemški socialisti
proti krščanstva
Nemška socialno demokratska stranka je objavila v Berlinu v svojem založnišivu malo knjižico, kjer napoveduje široko zasnovan načrt, ki naj v kratkem času dovede do odpada kolikor mogoče veliko število katoličanov. S tako odkritostjo in prostodušnostjo se do sedaj tudi v Nemčiji ni vršila odpadniška propaganda.
Knjižica objavlja tudi številke dosedanjih odpadov, ki so se izvršili radi socialistične propagande. Dosedanje delovanje je povzeto v sledeči frazi: »Petindvajset let dela, 000 000 vpisanih v stranki, 2 milijona odpadlih od cerkve. To so dejstva, ki nam dajo poguma zn nadaljnje delo.«
Nemški šhofjeproti nacionalistom
Berlin, 7. marca. AA. Narodni socialisti ostro protest rajo proli pastirskemu listu nemških škofov, ki svarijo svoje vernike pred narodnosodali-stičnim gibanjem, ki nasprotuje idejam vernih katolikov. Pismo je napravilo v berlinskih političnih krogih ogromen ut;s ter menijo, da bo imelo velike jiolilicne posledice.
Nov finančni škandal v Franciji
Paris, 7. marca. AA. Polom zračne poštne družbe grozi nndkriliti po svojem obsegu znano Oustricovo abro. Današnji listi pišejo, da je vlada v nevarnosti, ako ne bo Laval takoi izkljuill ir. svojega kabineta tinnnčrriji minislra Flandina, ki jo zapleten v to zadevo.
Vlada je že snoči čutila posledice le afere. Na seji letalskega odbora je bil s 15 proti Ireni glasovom odklonjen vladni načrl za sanacijo zračne poštne družbe. Na včerajšnji edi zborni.-e je socialistični poslanec Ronaudel trdil, da je finančni minister vedno deloval v kerisf družbe. Finančni minister je priznal, da je bil upravnik zračne poštne družbe in drugih letalskih podi» Ilj, da pa jo takoi. ko je postal miuislcr, odložil vsa ta mesta.
Zakaj učit. pevski zbor ne gre v Romuni,o
Belgrad, 7. marca. 1. Belgrajsko časopisje prinaša danes zelo obširne kritike o koncertu pevskega zbora L1JIJ. Kritike so v glavnem zelo pohvalne. Učiteljski zbor postavljajo na najodličnejše mesto v Jugoslaviji. Naglašajo požrtvovalnost, predvsem pa muzikalnost in i z« vežbunost tega zbora. »Jugoslovenski Glasnike piše o tem koncertu to-le:
»Obžalovati je, da je bila učiteljskem« pevskemu zboru onemogočena turneja v Romu. nijo, ker bi ta pevski zl>or dostojno predstavil našo muzično kulturo. To je nov dokaz, da morajo merodajni krogi glede na zunanjo reprezentanco hoditi po drugih potih, ne po dosedanjih. S strokovne strani so se v tej smeri stavili predlogi. Skrajni čas je, da merodajni krogi te predloge sprejmejo, ker to zahteva ugled naše nvuzJkalne kulture in misli za pravičnost.«
Pripomnimo, da je bilo za turnejo učiteljskega pevskega zbora v Romunijo vse pripravljeno in so tudi v Romuniji slovenske goste pričakovali z velikim zanimanjem. Kljub temu, da je učiteljski pevski zbor to turnejo zamislil in organiziral, so pa odločujoči činitelji odločili, da učiteljski pevski zbor odstopi od svoje nameravane turneje po Romuniji, češ da bo šel te dni tj« akademski pevski zbor »Obilič« ш Belgrada.
Wanderwetde proti versa'skemu miru
Bruselj, 7. marca. AA. V belgijski poslanski zbornici se je oglasil k debati o proračunu zunanjega ministrstva tudi socialistični voditelj Wander-welde. Govornik je nastopil za revizijo versajske mirovne nogodbe. Pogodba je za Nemčijo krivična, tako glede kolonij, saarskega ozemlja, vzhodnih meja in vojske.
Dunajska vremenska napoved. V severo-
zapadni Avstriji se bo počasi zjasnilo in bo nastopil precejšen-mraz. V severovzhodni Avstriji je pričakovati zopet snega in mraza. V južuih Alpah pa bo zapadel nov sneg.
Pretekli teden
Okrožnica jugoslovanskih škofov ki nalaga javne molitve za naše v Italiji preganjane krvne brate, je silno odjeknila po vsem kulturnem svetu. »Slovenec« poroča na drugem mestu o glasovih inozemstva glede na ofenzivo molitve za pravičnost napram narodnim manjšinam.
Polagoma se gradi mir v Evropi, tako počasi, da se polašča evropskih narodov že nestrpnost in pesimizem glede na bližnjo bodočnost. Kljub vsemu temu pa se ne smejo zatajiti pozitivni uspehi na poti do miru, ki so tem bolj dragoceni, ker so se priborili z velikim trudom. V preteklem tednu bomo lahko našteli kar tri zelo važne politične dogodke, ki bodo vsak v svojem okviru mnogo prispevali k temu, da se izločijo priložnosti za bratomorno prelivanje človeške krvi.
I. Rimski sporazum ali sprava med Italijo in Francijo, ter pristanek obeh na pomorsko razorožitev, katero je predlagala lani pomorska konferenca v Londonu, je svctovnopoliličnega pomena. Med Francijo in med Italijo je zijal prepad, katerega so obstoječa nesoglasja, umetna pretiravanja, neupravičana sumni-čenja, užaljeno samoljubje združeno s trmoglavostjo latinskega plemena, čiindalje bolj širile in poglabljale. V svojem nasprotstvu do Francije, se je Italija udala v zunanji politiki sanjani, ki prav čisto nič ne odgovarjajo njenim koristim, kako more Italija resno zagovarjati reviz. mirov, pogodb, znižanje nemških reparacij, ustanovitev podonavskega zavezniškega bloka, ko so ji pa mirovne pogodbe povečale ozemlje, ko ji ravno nemške reparacije nudijo možnost, da odplačuje svoje vojne dolgove in ko bi bila podonavska zveza držav Italiji v isti meri Škodljiva, kakor bivša Avstro Ogrska. Kaj neki more razumna italijanska politika iskati v Tuičiji ln katere koristi sme pričukovati od prijateljstva s Sovjeti. Toda vse to se je zgodilo iz opozicijonalnega duha do Francije, iz nekega maščevalnega nagona in iz gole trmoglavosti. Rimski sporazum je odstranil temeljne vzroke nesoglasja, in na enkrat so padli vsi medsebojni predsodki ter ustvarili zelo ugodno razpoloženje zn sodelovanje ne samo med obema državama, ampak za sporazumen nastop ludi na drugih poljih evropsko politike. Agitacije za revizijo mirovnih pogodb bo konec in sovjetsko prijateljstvo bo ostalo ne-zaželjeno za kulturne države. Zasluga za Ia pre-okret se mora zapisati v dobro angleški diplomaciji. Mi izražamo samo to upanje, da bi imenovani sporazum tudi blagodejno vplival na balkansko politiko in na rešitev manjšinskega vprašanja.
II, Avelro — nemški sestanek na Dunaju, ki je spravil v neposreden stik nemškega in avstrijskega zunanjega ministra, moiuuio
kljub vsem nasprotnim namigavanjem pesimiste? prištevati v vrsto dobrodošlih in koristnih političnih seslnnkov. Brez dvoma obstojajo v obeh nemških državah struje, in sicer zelo močne, ki se zavzemajo za nov pohod gormanstva proti vzhodu, vendar pa ostanemo prepričani, da sta oba nemška državnika o priliki svojega sestanka soglasno ugotovila nevarnosti romantičnih avantur, ki so predvojnemu germanstvu prizadejalo toliko zasluženih razočaranj, ter da sta skupno spoznala potrebo, sodelovati t. obstoječimi slovanskimi državami, ki ju obdajajo, na upostavitvi normalnih gospodarskih in političnih razmer v Evropi. Naša država je pripravljena v simpatičnem duhu presojati posebna predloge gospodarskega značaja, katere sta oba državnika dr. Schober in dr. Curtius, sklenila na Dunaju. Naša država, ki preživlja težko poljedelsko krizo, bo na vsak način rajši videla, če bo mogla s sigurnostjo vsako leto raprodati svoj poljedelski pridelek, kakor pa, da bi se morala samo sebe in svojega kmeta obremeniti z hipotekarnimi posojili, ki jih ponujajo zapadne države. Toda eno je in ostane naša želja in pogoj za naše sodelovanje, kadarkoli načenjamo vprašanje avstro-nem-škega bloka, namreč, da se naj od nas ne zahteva, da so ločimo od svojih slovanskih zaveznikov, in da nnj pozabimo na neminljive božie pravice, katere imajo koroški Slovenci, da ohranijo neskaljeno svojo narodno kulturo.
III. Mir v Indiji
sta sklenila briLski podkralj lord Irwin in voditelj indskih nacionalistov v Mahatma Gandhi, ko sta pretekli torek v Novem Delhiju, novi prestolici Indije podpisala tako imenovani indski mirovni pakt, ki bo napravil konec dolgoletnemu nesptv razumu, vrnil v deželo mir ter omogočil ta velikanski kontinent, da v miru in v upravni neodvisnosti neguje svojo samobitno kulturo ter izko-riščuje neprecenljiva bogastva, kalere krije indska zemlja. Velika zevajoča rana v zgradbi britskega imperija so je začela celili. Zasluga gre nedosegljivi angleški koloniialni politiki, ki se ne doti-kujo kulturnih svetinj narodov, katere je pripeljala pod zastavo britskega kralja in ki zna izkoristiti vso dobro voljo domačinov in vse njihove zntožnosli, da polagoma in neprisiljeno skoroda nevidno zanese med nje svojo zapadno kulturno obeležje. Način kako je Velika Britanija spravila s sveta težko indsko vprašanje in kako je reševala indsko cesarstvo, bo ostal edinstvena primera v kolonijalni zgodovini vseh narodov in vseh časov. Mi smo prepričani, da bo sedaj AtHija, ko se je osvobodila težav v Indiji, s tem večjim veseljem in vztrajnostjo sodelovala v Evropi sami v istem pravcu kot se je udejslovala v sporu med Italijo in Francija
Rimski vodovod obnovljen
Vodovod za Krško dolino — pred skoro 2000 leti
Pri Izviru.
Cerklje, meseca marca.
Nekako sredi med Krškim in Cerkljami se nahaja vas Druovo. Tu je stalo takrat, ko so še Rimljani gospodarili v naših krajih, mesto Nevio-dunum. Odtod je vodila cesta proti mestu Siscia. današnji Sisek pod Zagrebom. Cesta je pri vasi Zupeča vas (par minut od Cerkelj) zavila proti mostu čez Krko. Sled poti k mostu je mogoče videti še danes takoj pod vasjo Zupeča vas, a mo-itu seveda že ni davno več.
Kamor so Rimljani prišli in se naselili, tam bo najprej poskrbeli za dobro pitno vodo. Ker pa reka Sava, ki je takrat tekla prav ob mestu (struga se še dandanes pri vasi Drnovo prav lepo pozna), ni mogla dajati dobre pitne vode, so šli Rimljani iskat studenčue vode. Našli so jo na desnem bregu reke Krke, ki teče prav mimo Cerkelj, in sicer pod Gorjanci, vrh katerih stoji znana v laška vas Stojdraga. — Ta studenec je od Krke oddaljen tri in pol kilometra ter nosi ime Izvir. — Močan je pa tako, da takoj po priteku iz skalne dupline žene dva mlinska kamna. Merili so ga in dognali, da daje 67 litrov vode na sekundo. Ljudje trdijo, da je vedno enak ter razne letne dobe in vremenske spremembe (padavine) nič ne vplivajo na količino in kakovost vode. — Je pa ta voda tudi kvalitativno zelo dobra. Kadar gre člo vek mimo tega studenca, skoro da ne greš napre da ne bi šel pit. čeprav nisi ravno žejen. — In naj boljša priča, da je voda res bita in je dobra, je to, da so Rimljani ta studenec zajeli in ga po lon-Senih ceveh napeljali v mesto Neviodunum. Še danes je prav lepo ohranjen tlak iz opeke, ki so ga naredili Rimljani takoj pri dotoku vode iz skal ter še prav lepo so tam ohranjeni kameniti kvadri, ki so usmeriali vodi pot k cevem. — Kakor je to še lepo ohranjeno, tako pa ni težko dobiti v zemlji cevi, ki so bile položene v zemljo, da je po njili tekla voda v mesto. Te cevi so dolge po 47 cm ter imajo svetlobe 180 mm. Narejene so — kot sem že omenil — bile iz ilovke, in sicer tako. da so se ena v drugo vtikale. Vrat cevi ima 10 cm dolžine. — Pred Ieli so na Gorenji Pirošici Vintarjevi rigolali za vinograd. Pa so naleteli na te cevi in so jih nametali iz cevovodnega jarka cele skladovnice. Pod skedenj so jih zmetali, kolikor jih niso raznesli na razne vetrove. Dve izmed teh cevi pa sta dobili to čast, da sta bili porabljeni pri Vintarjevih za dimnik, kjer še danes lepo sedita na strehi, izpostavljeni vsem vremenskim spremembam, katerim pa kljubujeta z lahkoto. — Solidno rimtjansko delol
Po teh ceveh je torej tekla voda v nekako 7 km oddaljen Neviodunum. Cez Krko je šla pod mostom v Zupeči vasi. Kmalu po priteku Čez Krko pa je tekla voda v vodni nabiralnik (rezervoar), ki je stal koncem vasi Zupeča vas — proti Cerk-ljam. Posestniki tamkaj stoječih hiš (Urekar, Tur-Sič. Zarn) so že mnogokrat zatrjevali, da večkrat slišijo v tleh votlo bobnenje. Kaj naj to bo drugega kot ostanki tega rezervoarja, ki je moral biti dokaj velik. Od rezervoarja dalje se da prav lepo Se slediti cevovod, in sicer ob poslopju Zdravstvenega doma tja gori proti vasi Zasap (zasip), kjer se ob vrtu trgovca Pleterskega vzdolž še sedaj nahaja do 2 metra visok nasip. Od tu pa do prvih vrat inesta Neviodunum je komaj en kilometer.
Obnovimo rimski vodovod!
Ta rimski vodovod bi Higijenski zavod v Ljubljani rad obnovil. Ne bi šel cevovod po starem rimskem tiru. a ista voda naj bi tekla v iste kraje in še nekoliko naprej, ker je sedaj namreč zamišljen vodovod tako, da bi tudi mesto Krško dobilo vodo. Krško je glede pitne vode silno sla- j bo preskrbljeno in bi se jim vodovod prav prile-gel .Je sicer prav neverjetno, da bi ta voda imela v Krškem sama po sebi tolik pritisk, da bi jo bilo mogoče s samim naravnim padcem spraviti v višje hiše in nadstropja, a bilo bi že dokaj doseženega, če bi jo vsaj na tleh imeli, kot jo imajo sedaj v svojih dveh vodnjakih. Studenec ne leži prav zelo visoko, a ker je vode veliko, bi se dalo doseči pri večjih ceveh vsaj to, kar je možno. — Iu možno 1 je spraviti vodo v Krškol
Higijenski zavod namerava dati iz tega vo- : dovoda vso potrebno vodo vsem vasem v občini Cerklje ter vsem onim vasem iz občine Krško, ki leže v ravnini (v hribe vode ni možno spraviti. I ker ni potrebnega pritiska, dasi bi bile tudi vasi v hribih vode potrebne). Teh vasi je okrog 30. — Lepo omrežje bi bilo to, če bi se ta zamisel uresničila, kajti poleg neštetih vasi bi prišle do vode tudi nekatere vasi iz občine Sv. Križ pri Kostanjevici, če ne omenjam vasi onstran Save nasproti Krškemu.
Ker daje studenec 67 litrov (sekundnih), zato li strahu, da bi vode zmnnjkalo, ampak jo bo pri vsem odjemu Se toliko ostalo, da bo mlinarska obrt neprizadeta. Ob potoku, ki nastaja iz tega studenca, kateremu se pridruži še par drugih izvirov, se namreč nahaja kakih 6 ali 7 mlinov, ki se boje, da bo njihov obrat obtičal, če bo kdo količkaj vode zaprl v vodovodne cevi. Ta strah je popolnoma neopravičen, ko vendar tolike množine vode ni mogoče popiti po vaseh. Strah jih je, ker si ne znajo narediti računal Mi pa vemo, da bo komaj ena Sestinka vse vode šla v cevi, čeprnv bodo vse vasi pile. Pomisliti treba, da voda izvira noč in dan 1er du lo znaša v enem dnevu 5.788800 litrov. Ker torej studenec daje v enem dnevu 57 888 lil, bi ta količina zadostovala za najmanj DO000 ljudi Vse navedene vasi z mestom Krško 'rod pu nimajo čez 7000 ljudi (živali ne štejem,
ker je pri številu več kot 100 litrov vode za eno osebo na dan brezdvomno toliko ostanka, da je s tem krita tudi potreba za živali in pranje). Tegu preračunavanja sem se navadil od g. ing. Guzeija pri Iligijenskem zavodu, ki zadnje leto veliko o tem razmišlja in preračunava, ko dela načrte Pa vzemimo, da bi bila količina dobrih 100 litrov na osebo premajhna. Smemo vzeti še enkrat toliko množino in celo dvakrat tolikšno, pa bo še vode na ostajanje! — Dnevna vporaba torej 7000 hI, a priteče je pa skoro 58 000 hI. — In mlini?! Laliko bodo mleli, če se bodo nekoliko pobrisali, da bodo vso ostalo vodo zajeli ter da ne bo tako kot je sedaj, da namreč polovico vode odteka po drugih potih in ne na mlinsko kolo.
Pa elektrika!
Pa še nekaj bodo morali mlinarji storiti! Sedaj imajo še naprave iz nekdanjih dni in vse to je tako neokretno, da se Bog usmili! Poleg vsega tega pa bo najbrže takrat, ko bo do nas prišla velenjska elektrika, kdo tako podjeten in bo napravil mlin na ta pogon, ki je sicer dražji (saj iaz tako mislim) kot ie vodni pogon. ki tudi
Kimska vodovodna cev.
povzroča stroške, pa je pogon z elektriko bolj siguren in neodvisen! V iem slučaju pa bodo naši mlinarji potisnjeni ob stran, če se ne bodo znali oni sami strniti in si narediti modernega podjetju. Ti časi pa — upamo — niso več tako da-
Krška dolina brez dobre pitne vode.
Nazaj k vodovodu! Mordu bo kdo rekel, da je vodovod za vse kraje, ki sem jih omenjat, luk-sus. l'a ni! Imamo sicer pri nas vodo. in sicer talno, ki pa od leta do leta bolj pada. Ce bo padata tako kot doslej, bo v nekaj deset letih sleherna vas brez vode, kot so danes brez vode že oh vsaki količkajšnji suši nekatere vasi, kot n. pr. Gorica, Jelše iid. — Naša talna voda ima svoj dotok — tako trdijo — iz Save. Savo se poglablja, to drži, muguri le malenkost vsako leto!
Pa tudi nek drug moment je, ki prav zelo govori za vodovod, in to je: zdrava pilna voda. Ta voda, ki io imamo sedaj, ni najbol Sa, du ne rečem zanič. Kdor pozna te naše vasi, ta ve, da se marsikje pojavljajo leto za letom razne epide-mične bolezni. Krivda je na slabi pitni vodi! Kdor pogleda ljudi v vaseh od Krške vasi pa tja gori i do Krškega za Savo, ta takoj opazi veliko šte- J vilo vratnih golš In strokovnjaki izjavljajo, da je temu vzrok zopet slaba pitna voda. — Dobra torej ta voda ni, če povzroča take stvari! — Lahko se prepriča o velikem številu nalezljivih bolezni, ki jih je največ v vsej banovini baš v krškem in brežiškem okraju, kdor vzame v roko uradni list banovine. — To so dejstva, ki jih ml in nihče z nami ne more biti veseli Prav to pa povzroča skrbnemu direktor;u Higijenskega zavoda, dr. Pir-cu, veliko misli. On je mnenja, da se ta vodovod mora uresničiti — naenkrat je seveda nemogoče — v elapah v razdobju več let. — Prav je tako! Poznejši rodovi mu bodo še bolj hvaležni kot sedanji!
Kaj pa reče sedanji rod?! Ker sem v mesecu novembru imel več sestankov po vaseh v tej zadevi, moram reči, da ljudje v splošnem dobro razumejo in so pripravljeni pomagati pri celi zadevi, kolikor bodo pač mogli. V sedanji gospodarski krizi je nemogoče zahtevati od ljudi denarnih prispevkov, a delo je tudi denar, in temu se niso odrekli. — Jarki za cevi bodo do 150 cm globoki, v močvirje in skalo bodo zadeli, a kljub temu so ljudje pripravljeni to narediti ter prispevati vse potrebne vožnje. — Je že to lep davek, a vendar napram ogromnim vsotam, ki jih bo vodovod stul, ne prehud. — Iz proračuna, ki ga izdelujejo v Iligijenskem zavodu, ne morem povedati ničesar, vem pa, da en snm meter cevovoda, kakršen mora biti položen do Cerkelj, če hočemo, dn bo voda tekla kedaj prav do Krškega, stane 2~,0 Din. — Naj si torej račun napravi vsakdo sam in naj ve, da v tej vsoti izkop jarka ni vračunan! — Od studenca do Cerkelj je (do tu je že trasirano) 3030 metrov. — Ce bi pn vodovod šel samo do Cerkelj, bi pa zadostovalo vzeti več kot polovico manjše cevi in bi tudi stroški bili občutno manjši. — A vendar povem svoje mnenje, ki je, da ne bi kazalo opusjiti misli na celotno vodovodno mrežo I Prav gori do Krškega in tja do Krške vasi, do Broda in Velike vasi naj teče dobra voda od ^rimskega studenca« — kot smo ga krstili svoj čas! — To bo potem res obnovitev rimskega vodovoda! Cez Krko bo šel cevovod pod mostom v i Cerkljah. To je najcenejši način.
Če omenim še to. da bi tak vodovod bil silnega pomena tudi v slučajih požara, ko navadno vode zmanjka, če jo sploh kaj je kje, sem zaenkrat povedal v glavnem vse. Kolikokrat se je že na tem našem polju pripetilo, da so ob priliki požara prišli gasilci, ki pa niso mogli stopiti v akciio. ker ni bilo mogcče iz sedanjih vodnjakov in vaških luž dobiti zadostno množino vode. Ogenj ob požarih vrši svoje grozno delo naprej. Beda pa se pomnoži v par minutah za 100%, in to predvsem zato, ker ni vode.
Vprašanje tega vodovoda je prišlo v resen pretres že takrat, ko se je Higijenski zavod odločil, da sezida pri nas Zdravstveni doin, ki posluje že 2 leti. Priprave so pa trajale 3 leta. Kdor
Po Hripi
treba okrepiti telo
čegar n i oč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana
kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna in lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca.
DobiTa se v vseh lekarnah, drogerijah in iioljšili speceri, škili trgov nah: mula škatlja Din 10'— sredn.a škatlja l*in 32'—. velika ■.katlja Din ">i>"— ekonomični zavoj Din 100-.
Članarina za Mohorjevo družbo
Rok za vpisavanje v Mohorjevo redno poteče 5. marca. Uprava je ta rok podaljšala še do dne 15. marca, da se vpišejo lahko vsi tisti, ki so doslej pozabili za leto 1931 plačati članarino.. Ob tej priliki opo2arjaino zlasti na knjigo o Baragi, ki bo obsegala 15 tiskanih pol in bo imela iio 100 podob. Ta knjiga je celotna, po virih podana podoba tega velikega Slovenca, junaške in svetniške duše. Baraga je naš ponos, zgled največje požrtvovalnosti, edinstveni primer velikanskega duševnega in telesnega dela. Napori, ki jih
ie zmagal, so tako ogromni, da se zdi človeku, ko vse to bere: kakšne plahe osebice smo v primeri s tem možem! Naj bi ne bilo slovenske aru-
žine, ki bi ne praznovala stoletnice, odkar je Bo-raga odšel v pustinje ob velikih jezerih Severne Amerike vsaj s tem, da si nabavi in prebere to knjigo! — Razen Barage bo zanimala široke plasti zlasti še Kuharica. Vsak si ne more nabaviti dragih Kuharic. Ceniti bi mu bile? Saj nas 99% jé tako preprosto — toda to skromno bi radi jedli okusno pripravljeno. Tem je namenjena ta knjiga. Poleg teh dveh dobiš za članarino 20 Din še 4 druge knjige, kakor zveš iz koledarja. Važno se nam zdi pripomniti tole: Letos je prišlo Mohorjevi toliko naročil za knjige tedaj, ko so že izšle, da pri
leč. Želimo vsi, da bi pač bilo uresničeno, knr je prejšnji ban g. inž. Sernec obljubil deputnciji vseh tukajšnjih in sosednjih posavskih občin, ko jim je i že pred časom ni torej uvidel potrebe tega vodo-rekel, da se bo banska uprava že v letu 1931 pe- j voda, je prav, da se je vsaj sedaj prebudili
najboljši volji ni bilo mogoče večini ustreči. Zakaj ne? Vsak avtor, ki proda rokopis Mohorjevi, ga proda le za to, da je krito število članov. Nihče tte dovoli, da bi se preko števila članov natisnilo »za zalogo« še kar par tisoč knjig več. To bi bila nekakšna nova naklada in bi bilo treba zanjo novih pogojev. Zaradi tega uprava Mohorjeve nujno prosi, naj se zglasijo še zadnje dni vsi, ki si želijo knjig za prihodnje leto. Iti še en vzrok je, da ni mogoče kesneje jiostreči — z nekaterimi knjigami. Grudnove »Zgodovine slovenskega naroda« je še nekaj v zalogi. Prav toliko izvodov mora ostati tudi dr. Malovih zvezkov. Oddati je mogoče le celotno zgodovino, posameznih zvezkov trgati iz celote ni mogoče. Delo pa je lako, da ni misliti zlepa na ponatisk. Vsa poverjeništva prosimo, naj opozore še zadnjič vse zamudnike in naj povabijo nove člane. Opozore naj tudi na knjige za doplačilo (na *Svete maše«, »Med zemljo in nebesi«, za deco na ilustriranega medveda Kosmatina, za kmete na »Splošno poljedelstvo«). Komur je od rok hoditi v župnišče, se naroči lahko v Ljubljani pri Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni, v Celju pri Družbi sami.
itOletni starček slutil
svojo smrt
čala s pro;ektom za elektrifikacijo naših krajev. In če bo šlo srečno naprej, bi nekako v letu 1933 bila naša dolina na tem, da bi začeli tedaj prižigati že prve električne luči.
Higijenskemu zavodu in	vsem prizadetim kličemo: »Ne odnehajte, dokler	ni uresničen prelepi načrt obnovitve rimskega	vodovodal Mesto Krško, zgani se tudi ti I Tomazin.
Kam po'demo za kruhom?
Usodno vprašanje slovenskega sezonskega in industrijskega delavca
Delavska mizerija
< M. Sobota, 6. marca.
Gornje vprašanje se vzbuja vsakemu, ki ve, da je 8- do 10-tisoč naših ljudi obsojenih, du leto zu letom izven Slovenske Krajine išče kruha sebi iii svoji družini. Odgovora zaenkrat ne more dati nikdo.
Včeraj in danes je stalo pred tukajšnjo borzo dela na stotine lju li. Dela so prišli iskat. Tako bo od sedaj nuprej dan zu dilem. A kakšni so upi? Dosedanji tozadevni podatki ne nudijo nikuke tolažbe. Znaki kažejo, du bo moralo ostati več tisoč delavcev doma.
Pretežna večina našega sezonskega delavstva je bila do sedaj zaposljeno v Bački, v Franciji iti Nemčiji Na te kraje je delavstvo računalo tudi letos. Pa slabo kaže — V Bački se je pred dnevi mudilo več polirjev, ki so hoteli prevzeti dela in potem začeti z nabiranjem delavcev. Vsi so se vrnili brez uspeha. Delodajalci so ponudili tako nizko plačo, da polir ji delu niso mogli in hoteli prevzeti. Bučka torej za letos ne pride v poštev.
O Franciji še ne vemo nič gotovega. V Nemčiji pa je zadeva precej kritična. Letos so je odpravljalo tja do 3000 delavcev. Kakor smo doznali, jih sprejme Nen čija samo okrog 1200, in sicer do 200 moških in do 1000 ženskih delavcev. To število je nasproti velik množici tisočev, ki iščejo delu, sevedu malenkostno.
Delavsko vprašanje je v Slovenski Krajini eden najbolj perečih problemov. Tisočem je treba dati kruha. Ako delavci ne dobijo dela v svetu, jim bo treba nuditi priliko za delo doma.
Nova redukci a v litijski predilnici
Litija, 7.
v Mežici
marca.
V težki krizi je litijska predilnica, kjer tedensko delajo le 4 jxiliie dni s ca 600 delavci, mesto normalno nad 800. — Ker se pa kriza še vedno zaostruje in ima predilnica polna skladišča izgotovljene preje, za katero ni odjema, bodo v najkrajšem času zopel začeli reducirali, kar bo itak prikrajšano predilniško delavstvo spravilo le I še v težji položaj in bedo.
Vsi kakor se nam zdi čudno, da predilnica vzlic zelo zaščiteni carini ne more konkurirati z drugimi sličnimi podjetji v naši državi in inozemstvu. Bilo bi res interesnntno izvedeti, kje tiči vzrok krize, v visokih cenah izdelkov predilnice i ali pa res v konkurenci inozemstva.
Črna, 6. marca.
Obratovanje svinčenega rudnika v Mežici in v Žerjavu se vedno bolj krči iu zmanjšuje. Zunanji obrat je bil lani Se do pozne jeseni v pogonu, čez zimo se je pa delalo še samo do 2 popoldne. Na vsakem koraku se opazi, da je delavcev vedno manj in manj. Jeseni so jih reducirali, da so zunanji obrat omejili; tudi v rovih so jih nekaj reducirali, a ostale so obremenili z delom, ki so gu prej opravljali reducirani. In sedaj že zopet reducirajo. Zadnji ponedeljek je delo bilo odpovedano 27 delavcem, zdaj po večini samo takim, ki imujo še kitk dom ali še kaj, da bodo inogli brez dosedanjega zaslužka še vsaj za silo izhajati, nekateri pa tudi nič nimajo. Sredi tega meseca pa bo delo opovedano baje še 70 delavcem.
Treba je priznati, da se pri redukciji upošteva to, ima li delavec kako nepremičnino, premoženje, je li samec ali oženjen, kako dolgo je že pri tem rudniku in končno ali je oženjen brez vsakršnega premoženja. Pričakuje se, da bo med prihodnjimi reduciranimi že nekaj tudi oženjenih, ki nimajo ničesar razen svojih žuljavih rok in kopice otrok, ki hočejo imeti kruha, a ga ne bo. Dobiti delo v gozdovih skoraj ne bo mogoče, ker je že itak preveč lesa pripravljenega za prodajo, a kupcev ni, kakega drugega zaslužka pa tukaj tudi ni. Dobro bi napravil najbrž oni, ki bi začel obdelovati zemljo, da bi mu vsaj kruha dala. še boljše pa rudniško vodstvo, če bi zmanjšalo plače nekaterim, ki dobe po toliko, kakor 10, 20 ali celo 90 delavcev skupaj.

**
Izvirne trancoske jiastilje
VALDA"
proH pr« i-mii prelitailii, nnhodti, er'nlioln, vnetju rl IJn n k u t i lin n kroničnim kalni Jem. lir |il Influcncl, naiiiihl.
ProiaJ.Jo vse ikiiriio m uro orlie.
Belgrad, 7. marca.
Iz Krive Palanke v Makedoniji poročajo, da je v vasi Kurincu umrl na pravoslavni pust Dode Milenkovič, ki je bil star 110 let.
Lanskega oktobra ga je obiskal časnikar. Dodo mu je ves žalosten pripovedoval, da mu je ciganka prorokovala, da bo umrl nn pustni dan leta 1931. Starček je bil čisto prepričan, da se bo res zgodilo tako. Ko ga je časnikar fotografiral, je bil še bolj prepričan v svojo skorajšnjo smrt. Sosedom je pravil:
»Prišel je gospod in mi vzel mojo podobo sedaj je vsega konec.«
Na pustni dan zjutraj je mož zdrav vstal navsezgodaj. Pobožno je molil ter se priporočil Bogu. Nato je oblekel novo srajco in sklical vse člane svoje zadruge, ki jih je okrog 40. Vse je poljubil in se od vseh poslovil. Snahe in sinovi so se mu smejali, češ zakaj se tako boji smrti, ko pa je Se tako zdrav in kre|>ak. — Naenkrat je vpričo vseh starček omahnil in pri priči izdihnil.
Požgi na Bučki
pred novomeškim sodiščem.
Novo mesto, 6. marca.
Danes se je vršila glavna razprava pred senatom trojice okrožnega eodišča zoper Kočevarja Franceta. 52 letnega jioseslnika iz Jerman vrha zaradi hudodelstva požiga. Obtožnica mu očita, da je 17. oktobra 1930 zažgal v Obrečic.i pri ZaborStu Janezu Zelezniku hišo, goveji in svinjski hlev, skedenj in kozolec ter del čebelnjaka. Isti večer je prižgal tudi slamnato streho na svinjskem hlevu ilupar Marije v Jerman vrhu ter nekaj ur nato v Stari Bučki Mlakarju Antonu živinski in svinjski hlev ter povzročil nevarnost v velikem obsegu za imovino, pri Ruparievi ludi za njeno življenje.
Razprava je pokazala, da je bil Kočevar v na-sprotstvu z oškodovanci, zlrsti z Železnikom Janezom. svojim svakom, s katerim je imel več pravd. Priznal je vse tri požige, zagovarjal pa se je, da je bil listi večer knr zmešan, da mu je glavo kuhala vročina, tako da ni vedel, kod hodi. Sklenil je napraviti samoumor, pozneje pa se je premislil.
Priče so polrdile, da ie bil Kočevar res zelo čudaški, sam zase, da je malo govoril in da se z družino ni razumel. Zaslišana sta bila tudi zdravnika primarij dr. Pavlič in dr. Polenšek, da pre-iščeta Kočevarjevo duševno stanje. Ugotovila sta, da je bolan na srcu in da ima arterio seleroso, da se pa sjKiminja na dejanje in da je krajevno in Časovno orientiran 1er dn ni slaboumen.
O vifiini škode z ozirom nn tekoče civilne prav de sodišče ni rnzmotrivalo. ker je obtoženec škodo v zneskih, priznanih v civilnih pravdah, poravnal.
Z ozirom na zelo mnoge olajšitne okolnosti je sodišče obtoženca obsodilo le nn 18 mesecev strogega zapora ter mu všteto v kazen preiskovalni zapor.
Senatu je predsedoval sodnik okrožnega so-dižča B. Romih, prisednika sta bila sodnika okrožnega sodišča Kočevar in Kacjan. državno tožilstvo je zastojial namestnik Kovač, obtoženca ie zagovarjal odvetnik dr. Čeenik
Kralj zločincev - velesila
Kdo j« to? Že dosti je bilo pisano o njem,
o Al Capoueju, kralju vseh banditov v Cikagi, ki ima na vesti 30 umoiov. ne da bi «nkrat bil obtožen, ki ima letno 30 milijonov dolaijev prometa in ki je pravi gospodar drugega največjega mesta Amerike. Cikage. V teku 6 let je postal eden najbogatejših in eden najmogočnejših veljakov Amerike. Da, Amerika je čudovita dežela vseh možnosti!
Preden se je pojavil Al rapone, je bil k-alj podzemskega sveta, vodja zločincev Irec D.on O' B a u i o n Ko je bil ta umorjen in so ga pokopali, so ga njegovi pristaši položili v srebrno krsto, na katero so nasuli 10.010 rdečih vrtnic. Vsa policija Cikage je bila na nogah, da je pri pogrebu skrbela za lep špalir.
Za njim je zavladal zmagovalec Al Capone. Nekega dne so našli umorjenega na cesti državnega pravdnika Me. Sviggi'ia, ki je bil znan za največjega sovražnika alkohola. Drugič je bil v polnem vlaku ustreljen urednik lista »Chicago Tribuna«, enega največjih ameriških listov, Alfred Lingle. To je bilo delo Al Caponeja. In ugotov li so. da je bil umorjeni državni pravdnik Mc. Sviggin sam član tihotapske tolpe, ki je vtihotapljala in varila prepovedano pivo. Sam Sviggin, preganjalec alkohola, je šel za svojo družbo v čikaško predmestje agitirat za pivo svoje družbe. V tem okraju pa je imel svoje od|ema!ce Al Capnne. /ato je Sviggin padel. — Časnikar Lingle ie bil Capo-nejev zaupnik, ki je imel po njegovem naročilu zveze s policijo. Ker pa je mož preveč zapravljal, je izsiljeval Caponeieve odjemalce in jim grozil s policijo. Zato je padel tudi on. Al Capone je postal moč in sila.
Kakor je menda dognano, je Al Capone rojen v Neaplu (je torej Italijan in ne ^adia'). Njegovi starši so se izselili še z mladim dečkom v Ameriko. Tu se |e mladi Capone vzgajal med laškimi banditi. Med vojno je stopil v ameriško vojsko, se bojeval, se vrnil v Ameriko in odšel v Čikago. Čfkaga je dovolj velika, da p.enese in preživlja več banditskih tolp. Toda Al Capone ie ka kor Mussolini — on hoče vladati sam. Vstopil je med bandite «voiega rojaki in učitelja Italiiana Torrio. Kaj kmalu je moral mos'er bežati pred učencem v Italijo; tolpo svojega irskega konkurenta Dion O'Bauiona pa je po';o"čal do zadnjega moža. Prav tako ie uničil tolpo polj kega žida Weissa in tolpo Georgea Lugs Morena. Al Capone je zavladal sam.
S čim vse se bavi? Njegovo polie je široko, obširno. Dela pa po vzgledih svojih prelnikov. Sistem in metoda je njegova Organizira in vodi »rackete«. Kai je to? To so organizacije — kajpada tajne —. ki so na uslugo temu in onemu, tej ali oni gospodarski ali politični stranki za dogovorjeno plačilo, za desetino. Vzg'ed!
Pred več leti je živel v Newyorku bandit,
ki so ga imenovali Paul Kelly. Njegovo pravo ime je bilo laško faolo Vaccarclli. Pod tem imenom mož uživa danes velik ugled v Newyorku. kjer je bogat meščan. Favel Kelly je organiziral svoje bandite ter svojo moč ponudil v varstvo lastnikom beznic in brlogov — za desetino zaslužka. Svoje bandite je dobro plačeval sam obogatel. To je bil »racket«. Ko je začela vojna in so v newyorški luki nakladali voini materijal za Evropo, so delavoi holeli to izkor stiti. Zahtevali so povi«anie plač, če ne, bo Žtraik! Paul K»Ily je imel dobre zveze na vse strani. Njegovi bandi'i so naenkrat bili med pristaniškimi težaki. Kajpa a so delali. Toda čisto slučajno so se vedno z-ali spreti s štrajkarskimi agita to'ji, ki 90 nekate e
Pretepli, nekatere postrelili V enem letu je bil aul Kelly podpredsednik težašk strokovne organizacije. Strah pred štra:kom ie minul. Kelly je sam vse uravnaval — seveda dobro plačan. To je bil »racket«.
Se en vzgled, iz katerega se ie učil Al Capone. Kellyiev učenec je bil Brindell v Newyorku. ki pa je žalostno končal v ječi On je »organiziral« stavbinske delavce. To se pravi, s svojo tolpo jih je teroriziral, a tudi poskrbel za nje, ne da bi pri tem pozabil nase. Kdor je hotel v Newyorku graditi, se je moral obrniti po delavce na Brin-della. Dobil si ga navadno v elegantnem hotelu Commodore, kamor je hodil obedovat. Vsak podjetnik mu je moral plačati desetino od 2Л0П do 20.000 dolarjev. Kdor ni hotel, ni zidal. Sabotaža in eksplozije so mu vse uničile. Ko je postal pre-
objesten, so Brindelta vendarle zaprli. N|egov
• racket« pa je ostal in ga vodijo drugi. To je »racket« po zgledih desetina, organizirano izsiljevanje v vseh panogah
Al Capone j« zastavil pri alkoholu, kateri |e prepovedan. To polj« je dovolj obUrno, da na njem živi lahko več »racketov«. Al Capone ima svojo družbo, ki organizira produkcijo in prodajo alkohola na skrivnem. Kdor ga moti. pade. In padlo jih je že mnogo. Vendar Al Capone ni bil še zaprt. Mogočen je. On ni organiziral le produkcije alkohola, ampak tudi sadne trgovce, pralnice, krojače in volivne glasove. In v tem je njegova politična moč, če Al Capone temu in onemu obljubi, da mu bo dobil v okraju ^ОО ali 7COO glasov, jih dobi. Tudi upravne in sodne uradnike v Ameriki volijo, ne le poslan:evl
Pred kratkim je policija prijela enega manjših tihotapcev alkohola; pisal se je Zuta. Policija je moža zasliševala 24 ur. 7uta pa je bil nekam strahopeten in ni znal molčati kakor drugi Iz-čvekal je nekaj preveč. Vendar njegove izpovedi
Policiji niso bile zadostne zato ga je izpust h. a ni hotel iz policije. Prosil |e, nai ga policja sptemi domov, ker se boji. Posadili so ga v policijski avto in ž njim oddrdrali domov. Na sredi pota je prldirjal za njim el ga ten avto. Nekaj strelov. Zuta je obležal mrtev Policija je preiskala Zutovo stanovanje in našla seznam čikaške alkoholne organizacije med njim doslej neznan Al Caponeiev naslov pod firmo »Dr. Brown«. Policija je poiskala dr. Browna. Našla je lepo urejeno pisarno s 125 nastavljenci, kartoteko, kniigovol-stvom. Ravnatelj firme »dr. Brown« pa je bil Mr, Jack Guzik — trgovec in ne bandit. Tako hitro je pojasnil vse skupaj polici1! da ga niso modi aretirati. Pač pa so ga obsodili na globo 250.000 dolarjev, ker ni davkariji nanovedal dohoHkov od svoje kupčije, ki je prepovedana! Koncem Al Caponeieve družbe je bil odkrit. Ugotovili so, da od alkohola zasluži na leto 60 milijonov dolarjev, od igralnic 25 milijonov od pl-sišč in javnih hiš 10 milijonov, od »racketov« tO mil jonov — sku->aj 105 miliinnov dolarjev na leto — to le za delovanje v Chikagi.
Al Capone pa se udeistvuje tudi drugod izven Chieage. Po vseh večiih mestih že ima svoje podružnice. Zato je gotovo, da znaša niegov letni dohodek na 130 milijonov dolarjev Seveda ni vse njegovo. Ima velike stroške. Del dobička dobi Guzik, uslužbenci požro velike vsote, podkupnine 5e več. Vendar ostane Al Caponeju na leto 25 milijonov dolarjev. 7ato pa ie zadnjič tudi poročil svojo hčerko z vsem sija:em, z večjim kakor pa je njegov rojak Mussolini poročil svojo hčerko.
Al Capone je tipična figura iz družbe, kjer ni drugega Boga kakor dolar. Kjer vse služi le dolarju, tam je Al Capone velesila. In res jel
9iai pravite?
Zadnje zasedanje banskega sveta je dvignilo mnogo prahu, posebno med učiteljslvom. V koliko upravičeno ali neupravičeno ne bom razmolrival. Vsiljuje se mi druga primera: Kako vsi kritizirajo krnela. Mnogi?n je dostikrat oderuh, dusiravno prodaja svoje jtridelke mnogokrat pod lastno ceno. Kdor je raztrgal v šolskih klopeh vsaj ene dolge hlače, ima ги vse slabe lastnosti samo eno ime: je pač kmet! Posamezni slučaji so mogoče upravičeno grajani. Toda zakaj se blati res kmečki Stan? Saj obsega tS0% države in prispeva k vzdrževan . ostalih 20% največ in se njegovih dajatev drti znoj in krvavi žulji. Nai kmet molči in si prizadeva, da s svojim delom 1er izobraževanjem odgovarja kritikom molče. Ne zboruje, ne sklepa protestov in zahtev, ampak le dela, ker je pač kmet.
Citai sem nedavno itatistiko izvenšolskega dela učileljstva iz enega okraja. Tudi naročevanje in čitanje časopisov spada po tej itatistiki sedaj zraven. Sodelovanje v društvih! Koliko naše mladine ima iste ali podobne zasluge! In vendar se s lem nihče ne ponaša. Dalje: S čigavim denarjem so se zidale in se vzdržujejo gimnazije, učiteljišča Itd. Kdo je izobražencem pomagal k izobrazbi, če ne kmet. ki je bil poprej ko drugi in bi brez kmeta ludi izobražencev ne bilo. Ali ne velja za izobražence samo doUnost povrnitve dajatev, ki so jih prejeli od kmeta?
Zadružna šlatistika nam kaže, kako močno /e zadružništvo v Sloveniji. V zgodovini tega razvoja bi našli tisoče in tisoče lihih skromnih delavcev — kmetov, kateri so leta in leta delali na • lem polju. Večina leh pionirjev je imela samo leto ali dve šolske izobrazbe, mnogo je bilo samoukov, njihov dolg dolžnosti je bil pač minimalen in vendar so žrtvovali ne dnevov, ti so bili posvečeni borbi za vsakdanji kruh, ampak čas počitka in vre, ki so jih pritrgali spanju. Urez plačila, brez šla-tistik se je vršilo njihovo delo, zato je kmetov spomenik. njegovo zadružništvo, tem sijajnejši.
IIi še lahko pisal in primerjal o podpiranju naše književnosti in kulture. T o bi bila šlatistika, ki bi ne bila kmetom v kvar. Pa nočemo kritizirati in tudi. boiim se, da boste g. urednik, ali pa kdo drugi dejal: Kdo bi poslušal vse to, saj nam to oripoveduje ali piše pač le —	Kmet.
Ljutomer ostane brez bolnišnice
Likvidacija neustanovljen« bolnišnice usmiljenih bratov v Ljutomeru.
Ljutomer, 5. marca 1081.
Pretekli četrtek se je mudil v Ljutomeru pre-svitli pomožni škof g. dr. Ivan TomažiČ iz Maribora v zadevi likvidacije bolnišnice, katero so pred nekaj leti nameravali ustanovili v Ljutomeru usmiljeni bratje. Zbrali so že precejšnjo svolo denarja, kupili stavbeni prostor v bližini prehoda čez železniško progo, skopali studenec itd. A akcija je pozneje padla v vodo, ker je bila započela preveč na veliko. Bolnišnice niso začeli zidati, vsled česar Je kupna cena stavbenega prostora (50 000 Din) skupno s prostorom pripadla nazaj lastniku g. tovarnarju Sinigoju. Že par let se je vlekla ta ne-vSeSna zadeva. Sedaj se je ugodno rešila v sporazumu z mestno občino. Ugotovilo se Je, da je od zbranega denarja preostalo okoli 80 000 Din v gotovini, ki je naložena v raznih denarnih zavodih. Gotovino upravlja štiričlanski odbor, ki sestoji iz zastopnika mariborskega ordinariata, ljutomerske mestne občine in vsakokratnegu župnika v Ljutomeru ln pri Svetinjah. Gotovina se sme uporabiti samo za ustanovitev nove bolnišnice v Ljutomeru, oziroma sličnegn zavoda. 0 tem odloča navedeni odbor. Tako Je ta zadeva neustanovljene bolnišnice usmiljenih bratov v Ljutomeru likvidirana. V Ljutomeru smo pa Se veduo brez boluiSuice, d asi M bila potrebua.
Istočasno za dan in noč
je
NIVEA-CREME
ker najvpžrejša ses'avinn ELCFKIT, ki pos, e-u e nego kože, omogoča Nivea Creme, da prodre globoko v kožo, ne da bi ostavil na ovršini blesk. Podnevi Vas varuje ta vsesana кгецЈч pred trpkostjo slabe a vremena in nadomešča maščobo, ki Vam iO izloča veter in neug' i no vreme, ter ohranja kožo mehko n ulično. Ponoči de uje Nivea Creme na ta n. čin, da osvežuje in kiepi polt in dobite lako sve' in m ados.ni izgled.
Nadomesti ne morete Nivea Creme niti z naidrnžjimi luksu/.nimi i-remami, ker ni nobene, ki bi vseb vala EUCliRIT, ki varu e tkivo kože in osveSuie, na Čemer sloni vse preseuet-lj vo blago učinkovanje Nivea Creme.
Skatlje po Din 5'—, 10'— in 22'—, tube po Din 9 — in 14'—. Proizvaja v Jugosaviii: .'ugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor, Gregorčičeva 24
Med reveži, hi prežvetm;e;o čas
Obisk na borzi dela
Ljubljana, 6. marca.
Da je mnogo bede pri nas, vsak rad verjame. Kakšna in kako velika je, pa spozna vsak šele tedaj, kadar pride z njo v dotiko, in si ob tej priliki sname svoja malomeščanska očala in zre z odkritim pogledom in čutečim srcem v silo gorja, ki nas srebava ob vsakem koraku. Ce pa kdo misli, da ni tako, pa naj stopi dopoldne na borzo dela, kjer bo videl in slišal bedo, skoro grenkejšo od resnice.
Vsak torek in petek se delijo na borzi dela brezposelnim podpore. Prav tako kot malenkosten milodar se ne poznajo podpore skoro nikjer. Za veliko število prosilcev so vsi fondi in rezerve premajhne. Gospodarska kriza ie pač udarila najprej tiste, ki imajo že itak najmanj. Vsa leta po vojni ie bilo povprečno število brezposelnih okrog 2500 do 2800, letos pa je število strahotno naraslo in se povečalo za 100%. Nad 5000 brezposelnih pritiska danes na borzo dela in njene podružnice v dravski banovini in s strahom opažaio poklicane oblasti, da naraščanje še ne ponehava.
Temu velikemu številu odgovarja tudi vsakodnevni poset brezposelnih na borzi dela. V precej veliki čakalnici jih stoji okrog 9 zjutraj nad sto, ki čakajo, natrpani ko vžigalice v škatli i, podpor, dela in polovičnih voznih izkaznic. Cigareta je redkost, ki si jo le malokdo more privoščiti, in se to le v polovički. Na vsakem obrazu se odražajo tedni in meseci skrbi, lakote in mraza, ki žro na nezaposlenih. Zgodbe, ki si jih pripovedujejo, ilustrirajo žalostna pota, ki čakajo vsnkega, ki je brez dela. V tej čakalnici pa se tudi šele dobro izkaže, kako malo socialnega čuta je med nami in kako vpliva tako nerazumevanje na ljudi, ki vidiio svojega bližnjega v razmeroma dobrem položaju, na prošnjo pa ne dobe od njega niti lepe besede, kvečjemu psovke.
Tudi znani Lakner je lansko leto v februarju in v avgustu iskal na borzi dela kruha, kar mu je uspelo. In kar je storil eden. še ne sme postati merilo za vse. In vendar je danes ogorčen pripovedoval delavec, ki ni dobil zaslužka že štiri mesece, da je nred par dnevi potrkal na vrata, na katerih je bila pritrjena vizitka z doktorskim naslovom. Razumljivo je, da po štirih mesecih stradanja ni prišel v salonski suknii in s samozavez-nico in najmodernejšim klobukom. Naibrže tudi ni bil obrit, pač pa je imel volio in željo, da bi delal vse, samo da bi se do sltepa naiedel. Pa mu je nekdo tam pri vratih povedal, naj gre krast in ubijat, pa bo lažje živel. In kdo je bolj vreden obsoie. t», ki je to v svojem izobilju svetoval, ali revež, ki bi ga ubogal.
Drutri je šel no leni cesti sredi mesta, n« je videl, kako so pripeljali pred hi*o voz premaga Hitro je povprašal, kdo trs le dobil, in potrkal na vrata: >AII hočete, da vam zmečem premog v klet?«
Kmet, pomagaj si sami
Tovarlii kmetje!
Ustanovila se je Kmetijska okrajne zadruga z o. z. v Kranju za |R>IHičiii okraj Kranj.
Zadruga Lina namen pomagali kmetovalcem članom v sedanjem težkem času, ko je vprašanje za kmeta satno dvojno: v zadružništvo ali v propust.
Kmetu bo zudruga nudila pomoč zlasti м dvojni način:
L Zadruga bo skrbelu za skupno nabavo kmetijskih potrebščin. Z naročanjem naravnost iz tovarn [ki tovarniških centih in z vagon-skimi pošiljkami I ki mogla zadruga članom dobavljati vse kmetijske potrebščine doeti ceneje in bolie, zlasti ker IhkIo no drobno razdeljevanje blaga oskrbovale krajevne zadruge, ki bodo vtlunjene v to Kmetijsko okrajno zadrugo.
2. Zadruga l>o stkrbel« za skuipno prodajo kmetijskih pridelkov kolikor mogoče brez pre-kupcev naravnost konsuurnim zadrugam. Po možnosti Ivo pridelke tudi izvažal«. Zbiranje pridelikov bodo zopot prevzele zadruge po <икraju. ki bodo včlanjene pri Kmetijski okrajni zadrugi. Kjer tnke zadruge še ni. bo razdelitev in zbiranje oskrbel določeni poverjenik.
Z ozirom nn tak namen zadruge vabimo vse kmete okraj«, da prislonijo kot člani in pričakujemo, da se bo vsak kmet temu vabilu od« val.
Čim več bo čla.nov, tem močnejša bo zadruga, tem lažje bo vršila svojo nalogo in tem več- lxi koristila svojim članom.
Delež, ki je bil prvotno naimeravan v znesku 1000 Din, je bil konciioveljavtvo znižan na 250 Din in lo zaradi lažje udeležbe monjšlh posestnikov. Seveda pričakujemo, da bodo ve? boljši posestniki vzeli po velikosti posest V» vsaj dva, tri ali več deležev.
Pisarna in skladišče Kmetijske okrajne zadruge se nahaja v Delavskem domu v Kranju, kjer se ob poslovnih um h dajejo Vsa tozadevna natančnejša pojasnila, tako glede vpisu flniov, kaikor tudi »orejeima naročil po-tnl.ndens.kih potrebščin, kmkor gnojil in raznih .semen. Zarodi lažjega obratovanja bodo pn v najkrajšem času dostavljene vsem v okraja obstoječim zadrugam in poverjenikom tozadevne prijavne in naročilne tiskovine.
Prvo načelstvo zadruge Je sestavljeno ii kmetov okraja, ki jih vsi jxw.na.te.
Kranj, dne 1. marcn 1931.
Predsednik: Brodnr Janez, 11 rastje. — Namestnik predsednika : Novak Lovro, Pivka. — Odborniki : Burgar Joža, Ilroiše; Molk Frnnc, Vo-trlje; Ahčin Anton, Zg. Brnik: FrZnr Lovrenc, Psenična Polica; Snjovie Ciril. Vele*ovo; Krl-slnnc Janko, Srednја-vas: Znplotnik Karel. Le-tence; Zupan Ivan. Sraikovlje; Križmir Tomaž, Okroglo: šifrar Martin, Bitnje; Dolenc Jožet Žnbnica; Jumnik Frnnc, Podreèa.
Odborniki za škofjeloško, tržiško i« jezersko okolico se bodo določili še na jxisebnib sestankih v teh krajih.
Slovenski delavci romajo v Rim
Gospa ga je premerila od nog do glave, zaprla vrata in se šla posvetovat. Cez par minut so se odprla zopet vrata in brezposelni je slišal služkinjo, ki je klicala za gospodinjo: »Milostljiva, sai vam ga bom jaz za pet dinarjev!« Oospa je zopet premerila brezposelnega delavca in izjavila, da za barabe pri nas nimamo dela.
Kdo dela zločince? Kdo surovost? Ali je čudno, če odgovori brezposelni, ko pride vprašat za delo, nekomu, ki ga potolaži: .E, saj imate še dobro obleko! Tako hudo se vam pa še tudi ne godi!« — s temi-le besedami: »Saj vem, da sita vrana lačni nikdar ne verjame. Kadar bom pa strgan in razcapan, bom za vas baraba, ki vašega praga nifi prestopiti ne bom smel.«
Kdo je kriv, da se nabira v zagrenjenih srcih brezposelnih sovraštvo do premo'nih sloiev, če ne ti sami, ki mislijo, da ne smejo dati revežu v slabi obleki niti lepe besede. Brezposelni po takih žalostnih izkušnjah spozna, da je niegov priiatelj le tisti, ki prav tako nima nič več kot on sam.
Ali ni sramota, da pripoveduje breznose'ni tako-le: »V Mežico sem prišel, kjer so reducirali rudarje. Tepa seveda nisem vedel in sem prišel Iskat dela. Da ga nisem dobil, je jasno. Toda živel sem pa le. Se nikdar se mi ni godilo tako dobro kot tam pori, ko sem jedel in spal pri redu-ciranih rudarjih, in še denar sem dobil na pot. Potem sva s tovarišem šla iz Mežice peš proti Celju. Še daleč od Celja sva se ustavila pri premočni hiši. kjer je bila gostilna, trgovina in dva tovorna avtomobila. Dala sva mu svoje knjižice in prosila za delo. Ce pa tega ne, pa naj nama da vsai prenočišče. Tako sva sedela do trde teme v gostilni čakaioč. kaj bo. Ob 9 nama prinese knjižici in naju nažene v noč in mraz. Hodila sva V9o noč in sva prišla zlutrai v Celie. lačna in nremra-žena. Zato pa vem da bom prej dobil od reveža kovača kot od takega boeataša dinar. Saj celo dnnee v Llubllani nravi vsak, tudi če nima na vratih magistralne tablice, ki priča da plačuie vse pod"ore naravnosl na magistratu, da plačuie tam in da se nai obrnem nn magistrat. Kaj nam ostane drupepa kot čakati tukaj in prežvekovati čas, če nam kruli po želodcu.«
Brezposelni M. A. prosi za staro ob'eko in čevlje in ie pripravljen odslužiti protivrednost v kakršnemkoli delu. Prav tako nrosi T. A. za stare čevlie, katere bo prav rad odslužil. Peki. klitičavni-čarii. monter)!, mlzarii, hlanei. vrtnarji in nad 300 delavcev težakov čaka, da bi ilm kdo dal dela. Podpore ne zadnščaio. čpprav ie borza dela izdala samo Innuaria 93.000 Din podpore, februaria na ftSOOO Din In ie že prekoračila dane kredite, tako d* dobivalo podpore v celoti le še delavci z dru-žlnsmi. dočim dobiio samci le še 10%. Ce hoče kdo urediti «vol vrt. ima «ednf nrl';W>. de to onra-vi s pomočjo teh brezposelnih, ki bodo veseli, da
Ljubljana, 7. marca.
Na želfo sv. stollce bo v Rimu mednarodna slovesna proslava lOletnice Leonove okrožnic« »Rerum novarum«. Te proslave se udelež mo tudi Slovenci, saj je ravno okrožnica L«ona XIII. »Rerum novarum« bila ena osiednjih točk naših katoliških shodov in je temelj krščansko socialističnega gibanja, ki se pri nas vedno bolj Živo uveljavlja.
Splošni program slovesnost! je:
14.	maja: Ob 9 v lateranski baziliki rv. mala. Po sv. maši položitev venca na g;ob Leona XHL in odkritje spominske plošče. — Popoldne bo na dvorišču palače apostolskih uradov proslava 40-letnice okrožnic« »Rerum novarum«, govorili bodo delegati raznih narodov.
15.	maja: Ob 9 bo papeževa sv. maša v vatikanski baziliki. Opoldne pa skupna avdijenca.
16.	ma|a imajo narodi proslave po lastnem programu.
Točnejša navodila in pojasnila sporoči odbor posameznim interesentom oz lih bo obavljal v listih Kdor se namerava udeležiti romanja, na) naznani to takoj »Pripravljalnemu odboru za proslavo 401etnlce »Rerum novarum«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1.« Obenem nai pošlje 50 Din za izkaznico, do 15. aprila najkasne e pa ves znesek; t. j. 1250 Din, v kateiem je všteta vožnja iz Ljubljane do Rima in nazaj hrana in stanovanje.
Za sedaj je gotovo tole: Iz Ljubljane se odpeljemo dne 12. maja dopoldne in se vozimo na-■ ravnost v Rim. Iz Rima odidemo 16. maja zvečer v Padovo, kjer bomo imeli v cerkvi sv Antona i skupno sv. mašo. Nato si ogledamo Benetke in se j naslednje jutro 18. maja vrnemo v Ljubljano.
Vsak udeleženec mora imeti potni list. ki ga j dobi pri okrajnem načelstvu v:zum na Italijan-j skem konzulatu preskrbi pripravljalni odbor.
Tudi Slovenci hočemo pokazati, da vidimo I rešitev sedanjih razrvanih soc:alnih razmer v oživo-tvorjenju načel ki jih je že pred 40 leti poudaril papež Leon XIII.
Avto zgorel ob Dravi
Maribor, 5. marca.
G. Rozman R. se je vračal dne 2. marca v spremstvu g. Lnjt-a že pozno zvečer s potovan'a v Maribor. Komaj 1 m od Drave je postal avto žrtev plamenov.
Hoteč obiskati še eno stranko v Rušah, sta se podala z avtom na brod, ki vzdržuje zvezo med Selnico In Rušami. Na cesti, ki vodi od broda v Ruše, jima je avto obtičal v globokem snegu. Vkljub vsem naporom nisla mogla naprej. Voda v hladilniku je ponovno zavrela. Ni preosta.ialo drugega kakor umakniti se nazaj na brod in z brodom na levi breg. Tu se je zgodila nesreča. Ko sta ee hoteln odpeljati z broda, je Izbruhnil požar v motorju, ki Je bil ves rnzgret in zamaščen z oljem. Ognja vkljub vsem naporom nista mogla uduSitl. Zajel je v hipu ves prednji del avtomobila in rezervar za bencin. Rešila «ta samo naloženo blago, vse drugo Je postalo plen grabežljivih plamenov. ki so svoje delo v kratkem času dokončali. Ostalo je od avla snmo kup ožganega železja. Sreča v nesreči je biln, da sta oba potnika odnesla še razmeroma dosll zdravo kožo razven par ran In nekaj opeklin. Pot sta morala nadaljevati s kouj-I sko vprego.
bodo lahko zopet prijeli za delo. Kdor pa hoče pomagati z obleko ali obutvijo omenjenima cema. naj to javi »Slovenčevi« uorav/
K današnjemu pevskemu prazniku
K nrvi redni letni skupščini vabi Hubadova pevska župa vse v njej včlanjene zastopnike pevskih zborov. Ime. katero župa nosi. pomeni obenem program in cilj, za katerim naj bo vee njeno podrobno delo v pevskih zborih usmerjeno. Dokaj let je že. kar je Hubud začel s svojim delom; polagoma, nevidno je stavba njegovega dela doraščala, niegovi učenci so daleč naokrog sejali njegove naoke in naša Slovenija se more ponašati z izredno Številnimi pevskimi zbori, ki morejo v tehniški izg'aje-nosti naravnost močno presenetiti. Glede pevskih organizacij se je že mnogo poskušalo in deloma tudi mnogo nnnravi'o: vendar stolnih uspehov ni bilo zaznamovati. Dobro mišljeno započeto delo so večkrat zavirali vzroki, ki so bili nenriČaknvani in večkrat tudi plod manj plemenitih človeških stremljenj.
Sedanja organizacija, ki stoii pod nalvišiim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ie zns'drana na najširših osnovah: ne more se reči. da je v podrobnostih popolnoma izdelana, seveda stremljenja gredo za tem. da sp njpna organizacija razvija prav v vseh naših večjih in maniših kulturnih postn-jankab. Nikogar ni danes, ki bi moč in važnost pevske izobrazbe v rpz"čnih pogledih vzgoje podcenjeval. Šolska izobrazba more nudili dandanes tudi v tem oziru splidno podlago in pevska drvštva — bodisi samostojna, bodisi pod okriliem širših prosvetnih organizacij — morejo taisto nadaljevati in temboli izpopolntevati.
V tej novi organizaciji (Južno-slovensVi nevač-ki savezl se prvi nastop vrši dnnos. Nastopi 13 zborov z 28 skladbami najrazličnejše vsebine, istotako 19terih skladateljev, oziroma prirediteljev, največ slovenskih pa tudi srbskih in hrvatskih. Pesem, ki bo poslana in predana zračnim valovom, bo na svoiski način najlepše govorila in izpričevala o značaju in lastnostih bratskih narodov, ki si dele svojo usodo v skupni Jugoslaviji. Sliko naše lepe državne skupnosti bo današnja revija lepe pesmi mnogo točneje tolmačila, kot bi to mogla katerakoli znanstvena razprava opisati in razložiti. Pri dopoldanskem zborovaniu si bodo pevci jasno in odkrito medseboi to'mačili in izmeniali misli, nasvete in želie o težnjah in pptrebah pevskih udruženj. popoldne se pa veselili medsebojnega tekmovanja in napredka.
Gojitev lepe pesmi (e danl^nes še boli važna kot kdaj prej: ona je nosilka zdravega optimizma, ki življenju tudi v resnih in težkih časih daje svoj pravi zmisel: dalje skrb in trud za razširjenje lepe pesmi nujno vzgaja požrtvovalnost in idealizem: obojno — če je prenešeno na razna področja človeka z njegovim bližnjim — rodi čudovito lepe uspehe.
Zato dnnašnii pevski zbor nafleoše pozdravlin-mo z žel ki, da bi bil začetek k novim vzponom in razmahom.
Obsojena žepartca
Novo mesto, 6. marca.
Danes se je vršila pred senatom trojice okrožnega sodišča v Novem mestu razprava zoper 25 letno Bednjač Terezijo, posestnikovo ženo iz Totovca pri Čakovcu, že trikrat predkaznovano radi žepne tatvine. Obtožena je bila, da je vzela v družbi neznane ženee"5 dne 23. decembra 1930 v Črnomlju Ivani VesepAîevi dva nova naglavna robca, vredna 60 Din, Katarini Gorše 172 Din gotovine, Frančiški Weiss denarnico z zneskom 1430 Din, in Mariji Zupančič 50 Din gotovine
Kakor v preiskavi tako je tudi pr glavni razpravi Bednjačeva tajila ter se izgovarjala, češ, da je prišla v Črnomelj terjat svojo kumo Marijo Milo-ševičevo. da ji vrne posojenih 2'00 Din. Seveda Miloševičeve v Črnomlju ni bilo. zalo je šla v trgovino Pera Korena, kjer je hotela kupiti naglavni ro'>ec. Sodišče pa ji ni verjelo, temveč je verjelo pr čam, ki so povedale, da so jo videle v družbi neke druge večje ženske v gneči, da je posegla tudi v košaro Veeeličeve in da se je gnetla tudi tik za Goršetovo ter jo neprestano opazovala. Ko so ženske opazile, da jim manjkajo robci, oziroma denar, so zadevo naznanile orožništvu ter označile Bednja-čevo kot sumljivo osebo, dočim je večja ženska izginila. Orožniki so Bednjačevo aretirali in io odvedli v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Pri Bednjačevi sicer n;so našli ukradenih predmetov. Imela pa je dovolj prilike, da jih je oddala svoji tovar!5ici.
Sodišče ie Bedniačevo obsodilo radi vs»h pod obtožbo stavljenih tatvin na 18mcseccv robije.
Ljubljana Nove občinske invesîicne
Ljubljana 7. marca.
Kakor znano, znaša v letošnjem občinskem proračunu izredni promet 46.454 milijonov dinarjev. Iz tega zneska bo mestna občina izvršila predvsem razne prometne pa tudi druge investicije.
Iz že sklenjenega posojila 10 milijonov za tlakovanje cest je ostalo še 1.196.000 Din. Ta /nesek se bo uporabil za izvršitev trumivajske-ga pasu ob progah.
Iz investicijskega posoiiln 6 200 milj. Din se bo nadaljevala gradnja obeh mostov na Opekarski cesti čez Mali Graben in v Groharjevi ulici čez Gradaščico. kar ob veljalo 510.000 Din. Za ureditev Streliške ulice bo mostna občina dala še 60.000 Din. Za stranišče v Tivoliju in za popravila drugih stranišč bo mestna občina dala 416.000 Din. Ureditev dohoda na Grud in prostora pred sv. Jožefom bo veljala 191 000 dinarjev. Naorava zbiralnih kanalov v Rožni dolini in Šiški pa bo veljala 377.000 Din. Skupno bo iz tega posojila izrabljenih t,535.000 Din.
Od posojila 3.300.000 Din za knnale je ostalo še 2.S3I.OOO Din. Zbiralni kanal nn Lin-hartovi ulici bo mestno občino vel jal še 1.250.000 dinarjev. Kanal za Rutarjevo, škrobčovo in Strokijevo ulico bo veljal 53.000 Din. Zbiralni kanal za Podrožnik v podaljšku Dobrilove ulice do Tržaške ceste Iki veljal 960 000 Din. Razni manjši kanali 300.000 Din. Knnnl na Stari poti llQ.000 Din. Končno bo mestna občina kunila tudi apnrat za torkretiranje, ki bo veljal 170.000 Din.
Iz poidrugrnilionskega poso'ila zn vodne zgrudile in mostove je mes'na občina dosedaj izrabila samo 117.000 Din. Ostanek pa bo uporabila za ureditev zgradb, naprav in hodnikov na Frančiškanskem mostu, kar bo veljalo 400 tisoč dinarjev. Za železobetonski most čez Gra-duščico v Groharjevi ulici bo iz tega jioglnvja prispevala mestna občina še 93.000 Din. Železobetonski most čez Volarjev jarek na Bnrju l>o veljal 25.000 Din. Železobetonska brv čez Ljubljanico v Ribji ulici bo veljala 255.000 Din. Železobetonska brv čez Ljubljanico na Poljanah bo veljala 25(1000 Din. Brv čez Gruberjev prekop v podaljšku Streliške ulice, o kateri smo že poročali, pn bo veljala 120.000 Din. S tem bo to posojil® izèrjwuo.
Avtobus se prevrnit
Ljubljana, 7. marca.
Davi se je Pečnikarjev avtobus, ki vozi na progi Dolsko — Dol — Ljubljana in odhaja ob 6 zjutraj proti Ljubljani, prevrnil okrog 7 ure v Zeleni jami. Avtobus se je moral namreč v bližini tovarne kleja umakniti vozu in je zašel tako na rob ceste. Novozapadli sneg in slaba cesta pa sta zakrivila, da je voz zgubil ravnotežje in se prevrnil. Kljub tej smoli, )>a so vsi potniki odnesli zdravo kožo in tudi avtomobilu se ni zgodilo nič hudega razven, da sta se razbili dve šipi. Zasluga, da se je stvar tako srečno iztekla, gre šoferju, ki je ohranil prisotnost duha. Voz so kmalu nato dvignili na ceslo, nakar je lahko zopet od-peljaL
Ptuj
Smrt. Dočim !e prejšnji teden dobi'o pokopališče med svoje s'anovalce dva deve d set-letnika, vdovo Pulrichovo in posestnika Krep' a, so včerajšnio soboto poooldne pokopali Kureš Marijo, ki je bila ludi v visoki starosti 85 let. Omenjena ie bila vdova po deželnosor'nem svetniku.
Fantovska ko-g-cgacija iz Maribora zaigra danes popoldne lepo igro o krščanskem mučencu Venanciju. Pričetek ob 3 popoldne v ptujskem mestnem gledališču.
Se prevoz pošte. Ponovna pogajanja za od-daio prevoza pošte na progi Ju šinci—Ptuj, po enkrat na dan razen ob nedeljah, se bodo vršila v torek 10. t m. v pisarji mps'nrga načelstva v Ptuju. Izklicna cena 14.500 Din. Vožnja se odda s 1. majem.
Licencovanje bi1rov. starih nad 15 mesecev, se bo v Ptuju vršilo 13. marca. Žival mora biti na sejmi"-fu ob 8 ziutraj.
Dobri vojak Švejk, igra po znanem Haško-vem romanu o vojaku veseljaku, pride spet na ptujski oder. Prihodnjo nedeljo popoldne jo vprizore delavci kot ie razvidno iz lepakov po mestu.
Po regulaciji Pes Ice vpije črta od Dornave do Pacinja. Poleg tega bi morali ravno tu deloma popraviti lesene d loma pa napraviti nove mostove. Na tem kraju namreč Pesnica skoro štirikrat na leto poplavi ozemlje, in to v dolžini ere-ga kilometra. Na cestah je na posameznih mestih voda pol metra ali tudi cel meter visoko Letošnjo zimo je n. pr. že tri tedne poplavl:ena banovinska cesta Ptuj—Trbegovci—Gor. Radgona. Promet se vrši od Pacinja do Mostja le z vozmi. S tem pa ie živina izpostavi ena nevarnosti, da se prehladi in zboli. Pešci «edai sploh ne mo e:o preko. Dolgo časa morajo včasih ča' ati, da pride kak voz; pri tem pa ie seveda še računati na voznikovo milost, ali dovoli prevoz ali ne Okoličani, ki priha:ajo v mesto, dnevno tožijo o tem in prosijo, da bi postavili vsaj brvi za pešce, da jim ie omogočen promet ob takih prilikah. Regulacija ne hi ravno toliko stala, sai imenovana črta obsega le 3 km. Prekopi so deloma že tudi napravljeni, da bo banska uprava upravičenim prošnjam ljudstvu ugo-'ila.
Za dve novi cesti se bo vršila komlsiia v ponedeljek in torek Ce ta Stojne; Oslu«evci bo stala okrog 300.000 Din, ker že delana obstoji. Fr milijon dinarev pa bo stala cesta Z*«rč—lui-iki vih—Klenovuik.
0 Velik koncert slovenskih pevskih zborov bo danes popoldne ob 3 v veliki Unionski dvorani. Nastopijo ljubljanski in izvenljubljanski zbori, ki so včlanjeni v Hubadovi pevski župi. Koncertni program obsega 27 umetnih in narodnih zborov, katere poje 13 pevskih društev z nad 700 člani. To bo najmočnejša pevska prireditev, kar jih je bilo kdaj v Ljubljani. Vsak ljubitelj slovenskega zborovskega petja bo dobil na lem koncertu krasno sliko o požrtvovalnem delu naših pevcev in o visoki slopnji, na kateri stoje danes posamezni zbori. Na programu so moški in mešani zbori. Hrastni-čani pridejo tudi s svojim orkestrom. Opozarjamo, da se dobe vstopnice od 10 do 12 in od 2 dalje v veži pred Unionsko dvorano.
0 18. marca 1931 — »Vnebovzetje«.
0 Sprememba posesti. Gospa Lajovic Ana, soproga sadnega svetnika Antonn Lajovica, in dr. Ladislav Lajovic, ravnatelj zavarovalnice »Triglav«, sta te dni kupila trinadstropno Vilharjevo hišo v Dvoržakovi ulici. Omenjena hiša še ni dodelana in bo porabna šele v juliju.
0 Občni zbor Organizacije absolventov Gradbene rokodelske šole bo 19. marca ob !) v Delavski zbornici (Miklošičeva cesta), v vestibulu dvorane. Vabljeni č'ani in učenci Gradbene rokodelske šole!
0 Nov fotografski atelje ie otvoril na Šmor-t i nek i cesti št. 6 v Ljubljani g. Franc Kralj, katerega toplo priporočamo.
© Slovensko zdravniško društvo opozaria svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil danes ob 19.30 v restavraciji »Zvezda«.
4S
in če$kega sukna !
BOGATA IZBIRAI
A. & E. SKAFERNÈ
LJUBLJ AiNA
Iz 7 mil jonskega posojila za regulacijo mesta Im> mestna občina mogla izrabiti še ostanek 4.36S.OOO Din, ki bo šel ves v tu namen.
Od 1 milijonskega posojila zn zgradbo malih stanovanj je osla lo še 783.000 Din. Mestna občina Ik> ta ostanek porabila za napravo ograje in ureditev kolonije na Vodovodni cesti.
Zu popravilo magistrata bo mestna občina izdala letos t.360.000 Din lani pa je izdala 93.000 Din. Ti zneski boilo kriti iz dveh, že sklenjenih posojil po 700.000 Din.
Za mehanizacijo cestne oskrbe, to je za nakup in ureditev raznih strojev, potrebnih za 'vzdrževanje cest iu ulic ter kanalizacije, bo mestna občina letos izdala t.200.000 Din.
Na vogalu Gosposvetske in 3leiweisove ceste namerava mestna občina letos zgradili novo uradno poslopje zn mestni dohodarsiveni urad. Zato l>o kupila tam Ileinriharjev svet, ki bo veljal 715.000 Din. Nova zgradba sauna pa bo veljala 3 milijone Din.
Za ureditev sejmišča bo mestna občina kupila 6.6S2 ni'1 Vrhovčevega sveta Zanj bo dala 177.000 Din.
Za zgradbo nove šole v Svefokriškem okraju bo mestna občina morala na jeti 5 mil jonsko posojilo. Od tega l>o leïos najela prvi obrok v znesku 2 milj. Din.
Na račun kaldrminskegT fonda bo mestna občina nadaljevala naslednja dela: Zalila 1к> regularni thik na strmem delu Miklošičeve ceste in na južnem delu Resljeve ceste ter na Musurykovi cesti med Resljevo in Dunajsko cesto Dalje bo tlakovala Gosposvetsko cesto in del Celovške ceste, dalje preostali del Resljeve ceste, šmartinsko cesto med Bohoričevo ulico in Vilharjevo cesto, novo Vilharjevo cesto, carinsko dvorišče in Masnrvkovo cesto med Resljevo in šmartinsko cesto!
Pod tem poglavjem so vračunani tudi gradnja stanovanjske kolonije za carinske uslužbence, gradnja carinskih skladišč in upravnega poslopja ter prestavitev nekaterih železniških objektov. V vse te namene je mestna občina do sedaj izdalo že 1.179.000 Din. Nndolj-na dela pa jo bodo veljala 23.820 000 Din. ki bodo krili s posebnim |>osojiloin, oziroma s kal-dariuiuoin.
Ker bo danes
Drama: Ob 3: »Divji lovec.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8: »Gospoda Glembajevi.t Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera: Ob 20: »Luiza.« Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Filharmonija: Ob 11: Predavanje prof. Franceta Vodnika: >.0 sodobnem umetnostnem nazoru.«
Union: Ob 3: Pevski koncert Hubadove pevske župe.
.šišenska prosveta: Ob 5 za mladino, ob 8 za odrasle film: »Tragedija kaznjenca.«
Ljudski kino Glinre ob 4 in 6 »Ropar iz za-pada«.
Društveni dom Glince ob 8 »Rodoljub iz Amerike«.
Nočno službo imata danes lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska.
Kaj ho jutri?
Drama: »Divji lovec.« Red A.
Opera: Zaprta.
Šišenska prosveta: Ob 8: Predavanje g. prof. Dolenca o kmečkih uporih.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkmczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
Vselel,
ko pridete v stik s tujimi osebami. Vas najlažje obvarujejo nevarnosti nku-
zenjn
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena za mali zavitek Din 8'—, za veliki zavitek Din 15'—.
Alojzij, sin posestnika, 3 leta, Sp. Vodale pri Tržišču; Pentek Franca, 44 let, dninarica, Otovci 15.
0 Tečaj za izobrazbo polirjev železobetonske stroke. Tečaj za izobrazbo polirjev, ki so zaposleni v železobetonski stroki, bo otvorjen s prvim predavanjem, ki se vrši v četrtek dne 12. t. m. ob 7 zvečer nu srednji tehniški šoli v sobi št. 5 (pritličje). Vabim vse, ki so se priglasili v tečaj, da se prvega predavanja sigurno udeleže. Evenluelni vpis slušateljev, ki se še niso priglasili, je še mogoč pri gori navedenem prvem predavanju. — Univ. prof. dr. ing. Miroslav Kasol.
© Služkinje! Nihče ne more tajiti, da so izobrazbe tudi služkinje potrebne. Služkinje same dobro vedo, dn prnv v današnjem času dobe dobra mesta le tnke, ki so vešče več jezikov. Kruha bi se otepala, ki bi ne hotela posečati tečaja nemščine, ki ga oo oskrbela Poselska zveza. Danefe popoldne ob 3—4 pridite služkinje v pisarno Poetske zveze na Miklošičevi cesti (Delavska zbornica), da se domenimo glede časa, kraja itd. Ne pozabite pa tudi, da imamo služkinje svoj pevski zbor, ki se jako dobro razvija. Vaje imamo vsak četrtek ob pol 9 zvečer in trajajo do 10. Vaje so v Alojzijevi-šču na Poljanski cesti. Služkinje, tovarišice, priglasite se in pridružite se naši pesmi.
© Čigavo je blago? V nekem hlevu v ljubljanski okolici so te dni našli več jierila, ki je bilo najbrž ukradeno kakšni perici ali pa komu drugemu. Med perilom je bilo 22 sveže opranih in rabljenih belih žepnih robcev, dva ženska naglavna robca, 8 brsač, 2 servie'! in 1 bela preobleka za blazino. Perilo je bilo zlikano in ima le-te mo-nograme: »S. A.«, Alojzij Stare št. 5, 10, 14«. »M, J.« in >D. K.« Poleg perila pa so ljudje našli tudi eno pištolo s'stemn Steyer s 27 naboji. Kdor misli, da so mu bili predmeti ukradeni, naj si jih ogleda pri upravi policije v Ljubljani.
O Mučenje živali Ena izmed grdih razvad, ki jih drugi narodi že uspešno odpravljajo, pri nas pa se še trdovratno drže, je surovo postopanje z živalmi. Na ljubljanskih ulicah niso nič redki prizori, dn vozniki neusmiljeno pretepnjo vprežene konje ali pa da prevažajo klavno živino prav kruto zvezano in stlačeno na voz. Stražniki bi imeli preveč dela, če bi intervenirali v vseh s'učajih. Včasih pa le intervenirajo. Tako so te dni imeli ljudje priliko opazovati mučen prizor pred skladiščem glavnega kolodvora, kjer sla se dva zakonca prav poskušala v tem, kdo bo bolje pretepal v težnk tovorni voz vprežena konja. Občinstvo je poklicalo, stražnika, ki je neusmiljena zakonca ovadil.
O Razno tatvine. Te dni je bilo z nekega osebnega avtomobila izpred gostilne pri »Pavletu« ukradenega precej blaga. Neznan tat je izmaknil 4 in pol metre črnega blaga zn kostum, 3 m svi\e za podlogo, poldrug meter kontenine in 5 in pol metra črnega žameta. Iz ročne torbice, ki je bila tudi v avtomobilu, pa je zmaknil 375 Din denarja. Skupaj znaša škoda 1580 Din. Razni tatovi se specializirajo menda na šole, kjer prežijo na prilike, kdaj bi mogli kje kaj ukrasti. Na geomoterskem od-de'ku srednje tehnične šole je te dni neznan tnt ukradel 300 Din vredno risalno orodje znamke »Vostler«.
0 Ovratnike higlenifno pere svetlo lika. kemično č'«'- nblnkp Šimenc. Kp'odvnrska 8
lj Vsi cenj. gospodic v Lhibljani se opozarjajo na poseben način pranja in svetlolikn-nja ovrntn;kov po ongleškein načinu, da se kravata lnliko vloži in se ne poškoduje. Obrab-
Za bližnjo spomlad smo izdelali veliko zalogo modernih plaštev
za gospode in dame. - Vabimo na izbiro v to najcenejšo oblnčilnico.
DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16 I.

O P. Hugo'in Sattner: »Oljki.« Izza prevrata bo ljubljanska Glasbena Matica prvič izvajala to delo na javnem koncertu v četrtek. 12. marca. Izvajala bo »Oljki« z vsem svojim velikim aparatom, pod vodstvom ravnatelja Poliča. Orkester bo štel nad 60 godbenikov, mešani zbor Glasbene Malice šteje danes preko 130 članic in članov. V solističnih partijah pa sodelujejo: operna pevka gdčna Vera Mojdičeva, članica zi)ora gdčna Ljudmila Ve-dralova in operni pevec Josip Križaj. Ravnatelj Polič je to delo priprnvil z vso ljubeznijo in vestnostjo, umetniško dovršeno izdelal tudi najmanjše detajle, kakor smo pač od njega dos'edno navajeni. Če omenimo še, da je konceri v proslavo 80 letnice odličnega avlorja, emo pač povedali vso važnost te prireditve Glasbene Matice. Opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
0 Ccnjrno občinstvo opozarjamo na današnje predavanje Franceta Vodnika o »Sodobnem umetnostnem nazoru«. — Dvorana Filhnrmonične družbe Kongresni trg. Začetek ob pol 11. Vstop prost. — Slavistični klub.
© »Ljubljana« ima danes ob 11 kratko pevsko vajo. Vsi točno!
0 Rokodelski dom. Drevi ob 7 bo v dvorani Rokodelskega cioma prosi, va stoletnice Matije Valjavca. Govor bo imel gosp. prof. dr. J. Lovierčič.
O Umrli v Ljubljani: V času od 28. februarja do 6. marca 1931 so v Ljubljani umrli: Grilc Helena, roj. Podbevšek, 71 let, zasebnica, Krakovska ulica 29; Černivec Marija, 14 dni, hči strojevodje drž. žel., Podlimbarskega ulica 40; Nardin Anton, 40 let, zidar. Frančiškanska ulica 10, Činkole Marjana, roj. Zun, 51 let, delavka v pivovarni, Celovška cesta 22; Borštnar Neža. bivša tov. delavka, 81 let. Sv. Petra cesta 17; — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Lončar Marija, 8 let, hči posestnika, Dvor pri St. Vidu nad Ljubljano; Srdonar Ana, 48 let, za.-ebnicn, Moste pri Ljubljani; Golobič Franja, roj. Tomšič, 53 let, žena vratarja, Kolodvorska ulica 39; Matevžič Ivana. 45 let, hišarica. Podžaga pri Lužarjih; Knez Darinko, 1 leto. hči posestnika, šujca pri Dobravi; Kočevar Elizabeta, 20 let, služkinja, Marijin dom; Pavlin Franc, 14 let, sin posestnika, Preserje; Kuštrin Ivan, 74 let, inšpektor drž. žel. v p., Jesenice; Feldstein Pavla, roj. Smolnik, 45 let. žena strojnega slavca, Paz-potna ulica 8; Ahačič Frančiška. 37 let, žena posestnika, Luža, p. Dobrnič; PetrnČ Alojzij, sin posestnika, 1« mesecev, Podkoren 64; Šuma j Katarina 44 let, žena žeWn:čarja, Hrn='nik čn n'nlca; Kaižur Janez, 70 let, uiitkar, Zg. Sorica 7; Turk
] ljene ovratnike obrača in pogladi, kar podaljšuje njihovo trajnost. Cene za škrobljene ovratnike 1.50 in 2 Din komad. Franjo Šimenc, 1 Kolodvorska ulica 8. Domačo tvrdko toplo priporočamo.
Ig pri Ljubljani
Knjiž-ica prosvetnega dmštva je nakupila že precej prav lepih slovenskih knjig. Upanje je, da se bo knjižnica z najnoveišmi leposlovnimi knjigami še bolj spopolnila. Ob nedeljah je sedaj kar živahen promet od pol 1 do 2 popoldne, in prav je tako! Posebno nas veseli, ko vidimo, da je zlasti mladina navdušonti za lepo slovensko knjigo! — Knjižnica je last prosve'.nega društva na Igu, in sicer vsa knjižnica od prve do zadnje knjige, ki se nahaja v knjižnici. Го poudarjamo zato, ker nekdo na Igu večkrat govori, da ie veliko knjig v knjižnici njegova lastnina. Če bo društvo še enkrat sli/alo ta^o govorjenje bo prav na kratko in jedrnato dotičnega poučilo razločevati med društveno in njegovo las nino!
Bi mo bomo imeli letos na Igu, in sicer v torek po beli nede'ji, 14. aprila Ves?l praznik bo to za celo faro, ko bo novi knezoškof prvič prišel v našo faro.
Služba or^a ?sla in cerkvenika je, kakor slišimo, razpisana na Igu.
R<re
Predava-je, ki je bilo naznanjeno za danes teden, bo že danes ob pol 4 v dvorani stare šole, ker je predavatelj, g. prol. Se. ivy, pr hodnjo nedeljo zadržan; predaval bo o razme ah v sedanji Rusiji in sosednjih slovanskih državah. Besede bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Radi važnosti predmeta se pri akuje obilen obisk.
Sola šteje zdaj, ko je razdeljen tudi 1. razred, 3 sporednice in 6 razredov; podučuje 6 ženskih in 3 moške moči, skupaj 9 učiteljev.
Nesreče tudi pri nas ne počivajo. Zadnje dni beležimo tri manjše: delavec Kunplež ie v tovarni za dušek padel v prepad in si poškodoval rebra, posestniku Gomziju je ostra plo'evina prerezala žilo na nogi, delavcu v žagi g. Viktorju Glaserju je stroj poškodoval roko.
AU ste že poravnati nas&čnlno?
Dnevna kronika
Koledar
Nedelja, 8. marca (8. postna nedelja): Janez od Boga, spoznnvalec; Fllemon, ш učenec.
Ponedeljek, 9. marca: Frančišku Kiminska; Gre-gorij.
Novi grobovi
-j" Smrt 91 letno ione. V Oederovcill pri Murski Soboti so v petek pokopali Vukauovo staro mater — vdovo, ki je dočakala izredno visoko starost 91 let.
Osebne vest i
— Prošnjo za trajno vpokojitev je vložil dolgoletni šel oddelka za neposredne davke in pomočnik finančnega direktorja pri dravski finančni direkciji v Ljubljani g. Fran Bajič.
= Imcnovunjo. Pri okrajnem nnčelstvu v Pre-valjah je imenovan za upravnega uradnika Robert Sadne k, bivši komandir orožniške postaje.
= Iz poštne sluibe. Administrativni jiošlni uradnik dr. ,'anko Tavzes je nn svojo proSujo premeščen iz Zagreba v Ljubljano, kier je v |>etek tj. t. m. nastopil službo v 11. odseku ljubljanskega poštnega ravnateljstva.
Znatne stovbne prihranite
dose;ete, če Vam izvrši načrie, proruiune in nadzorstvo Teh leni biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25 1.
Ossla!« vesti
—	Rok za vpis v Mohorjevo je podaljšan izjemoma do 15. marca. Opozarjamo na dopis: Članarina za Družbo sv. Mohorja v današnji številki.
—	Nov občinski odbor je bil imenovan od kr. banske uprave za trg Konjice. V novem odboru, ki šteje 17 odbornikov, so štirje odborniki od bivše SLS, dva Nemca in 11 odbornikov bivše SDS. Pri starem odboru je bilo številčno razmerje sledeče: 5 odbornikov bivše SLS, 8 Nemcev in 4 odborniki bivše SDS. Malo čudno se zdi tržanom, zakaj v novem odboru ni več g. Brudermana, podpredsednika HO, ki je bil zelo delaven član v starem odboru. Kako bo novi odbor delal, bomo videli.
—	Požar je vpepelil gospodarsko poslonje jiosestniku Ivanu Kovač na Dobravi pri Zrečah. Do tal je pogorel hlev in z njim vred vsa krma in žito. Kako je požar nastal, ni dognano še nič gotovega. Posestnik sumi, da mu je nekdo hotel krasti krmo in si je pri tem svetil s svetilko in tako zanetil požar. Ooreti je začelo zvečer окгоц 20. škoda je velika, ker bo moral zdaj za živino, ki je ima precej glav, kupiti vso krmo. Znano je namreč, da živine v tej krizi ni mogoče prodati.
—	Opekarski te"aj se je vršil v Zbornici za TOI v Ljubljani od 23. febr. do 7. t. m. Udeleževalo se ga je izprva 24, pozneje 15 udeležencev iz vseh krajev. Celo iz Hrvatske in Slavonije so bili trije. Med udeleženci so bili večinoma mlajši ro-slovodje, pa tudi starejši lastniki opekarn. Tečaj je priredil Zavod za pospeševanje obrti pod predsedstvom g. Iv. Ogrina. Predavali so: predsednik g. Ogrin o stavbarstvu, prof. Beran o keramiki, inž. Stolfa o elektrifikaciji, ravnatelj Karo o praktičnem ooekarnarstvu, prof. Kline o knjigovodstvu. V četrtek so se udeleženci skupno slikali. V petek so si ogledali stroje na Tehniki. V soboto so odšli v Kranj ogledat si ondotno /abretovo onekarno. — Omeniti je treba, da je bil ta tečaj takorekoč le jioskus za tovrstni tečai, ki ga namerava zavod prirediti drugo leto. Tedaj bo trajal tečaj najmanj mesec dni. Udeleženci so bili s tečaisni zelo zadovoljni ter so po lastnih izjavah mnogo pridobili, zakar so hvaležni zavodu in predavateljem. Le škoda, da je bilo prekratko.
)ame, hotere so napravljene eleqanlno in onceni, kuoujeio DAGMAR-SVILO. - Pazile na naš oqlas
= Sodražica. Pri zadnji obč. seji je bil izvoljen za občinskega blagajnika g. Franc Stupica, bivši sodraški župan.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 17 od 7. marca t. 1. je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakouu o samoupravnih cestah z njegovimi izpremenibami in dopolnitvami«, dalje »Uredba o izpremombi naziva občine Lajtersberg'*, »Odlok o izpremembi imena vasi Lajtersbergv, »Odredba glede nabave tujih plačilnih sredstev«, »Okrožnica glede nabave trsjac, »Razglas glede ljudskega dela , »Popravek k naredbi o gorskih vodnikih in -»Objave banske upravah o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931«.
—	Živinorejska in mlečno-konlrolna zadruga v St. Jurju ob j. ž. naznanja, da priredi v torek 10. marca dopoldne v št. Jurju ob j. ž. ob priliki licencovania bikov plemenski sejm sivopšcničtiih (pomurskih) bikcev. Na seim bodo postavljeni 8 do 15 mesecev stari bikci od na mlečnost kontroliranih in v rodovnik vpisanih krav.
tf
Elite
H
veliko izbira aamskih pluščev in površnikov za gospode in otroke. Prvovrstni salon za naročila po meri.
Liubliana, Prešernova ti!. 7 — 9.
—	Kaznovani radio-kmnarji na Nemškem in pri nas. Zaradi naprave in uporabe radio aparatov je bilo v zadnjem trimesečju 1030 v Nemčiji kaz-novanili 258 oseb proti 185 jsebam v omiki dobi lani in proti 221 osebam v tretjem trimesečju 1930. Nekateri so bili obsojeni na občutno denarno globo. Med obsojenci so tudi osebe, ki so sokrive naprnv in ujiorabe radioaparatov. — Dasi se v Sloveniji proti radio-komarjein najstrože postopa, vendnr se njih število ne krči, ampak je v zadnjem Času še narusio. Človek se čudi, dn je med slovenskimi niuio-Komarji celo nekaj inteligentnih In Imovitih oseo, kar jim je vse prej ko v čast.
—	Znkljtičok 7 ledenskega kmetijskega tečaja v smartnem nn Litiji. V četrtek 6. t. m. popoldne se je znključil v Šmartnem 7 tedenski kmetijski tečaj, katerega se je udeleževalo redno 50 do 70 kmečkih fantov, posestnikov In tudi nekaj gospodinj. Tečaj sta organizirala okrajni ekonom gospod F. Jereb in šolski upravitelj gospod Maks Kovačič. Tečaj se je vršil vsak teden trikrat od 4 do 8 zvečer. Predavanja so Imeli brezplačno sledeči ee.: dekan A. Oornlk o verski in moralni
vzgoji, okrajni glavar Kr. Podboj o kmetijski zakonodaji, inž. Zupančič iz Maribora o kletarstvu iu škodljivosti Šmurnice, beneflcllut Fr. Pleša o kmetijskem knjigovodstvu, učitelj Fr. Vidic o zemljemerstvu, višji veterinar dr. Fr. Veble o živinskem zdravljenju iu prvi pomoči, upravitelj M. Kovačič o računstvu in splsoslovju, okraiuï gozdar Burnik o gozdarstvu, upravitelj g. L. Ru-pelj iz Ponovič o praktičnem poljedelstvu, ter ekonom Fr. Jereb o pomenu intenzivnogn in cenenega gnojenja.
—	Železniškim vpokojencem ln provizijoni-stnin. Direkcija držuvuiii železnic v Ljubljani raz-gluša tole: Po nalogu Generalno direkcije državnih železnic br. 109 003-30 od 28. februarju preneha 15. t. m. veljavnost dosedanjih rdečih iu listno ličnih legitimacij vpokojenih odnosno provizijoniranih železniških uslužboncev, vdov in sirot, vsled česar si morajo do tega dne vsi vpokojenci, vdove In sirote nemudoma naročiti nove rumene legitimacije potoni najbližjih železniških stanic vpokojenčevega stanovanja, kier dobe vsa potrebna navodila.
—	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpošilja te dni plačilne naloge za Januar 1931. Ker je s 1. jnn. 1931 stopila v veljavo nova uvrstitvena nnredba ministrstva za soc. pol. in narodno zdavje, po kateri so vsi obrati in posli preuvrščeni v nove nevarnostne razrede. Plačilni nalogi imajo tri vrste pečatov z začetno besedo »Ob'-estiloi, »Odlok« in »Opomba«. Plačilni nalogi s pečatom »Odlok« in »Opomba« veljajo hkrati kot uvrstitvenl odloki. Za take obrate urad ne bo iz-daial posebnih uvrstltvenih odlokov; pritožbe proti takim obvestilom o uvrstitvi .io vlasnti v roku 15 dni po prejemu plndilneya iwlnqa. Za one obrate, ki imnio na januarskem plačilnem nalogu pečat »Obvestilo« bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev izdal poseben uvrslilveni odlok, proti kateremu bo šele mogoče vložiti pritožbo v roku 15 dni. Bistveno spremembo nove nevarnostne tabele so v tem, dn je za vse pisarno določen oni nevarnostni odstotek, v katerega Je uvrščen glavni obrat, da .ie najnižji nevarnostni odstotek 4 in da se je zvišal srednji nevarnostni odstotek XII. razreda od 59 na 00, XIII. razreda od 73 ua 75 in XIV. razreda od 87 na 90. Ako so nove uvrstitve v skladu z novo uvrstitveno naredbo, je naravno, da pritožbe proti preuvrstitvi niso utemeljone.
Vsem, focr sc fl€e
Tovarna »Pekatete« le začela izdelovati novo vrsto testenin z obilno jajčio primesjo. Tem lesteni am je dala ime »Tajniner. »Jajnine« so izbornega okusa in bodo teknile vsakemu, celo razvajencu. Prodajajo se sam i v pro'ornih vrečicah po '/< kg.
Čigava sta fantka
Spor dveh družin za pravega sina
j^kaUtj mtv*
Berlin, 5. marca.
Višje sodišče v Gladbachu se bo moralo v kratkem baviti z zelo zapletenim vprašanjem, ke -bodo morali sodniki odločiti v sporu med dvema ženama, ki vsaka trdi, da ima otroka svoje nasprotnice.
Stvar je tale: L. 1919 namreč, dne 24. okt., sta dve srečni materi, gospa Do <k in gospa Bojth povili v kliniki v Gladbachu dva zdrava otroka moškega spola. Ko so babice vrnile materam novorojenčke po izvršeni kopelji, je gospa Donk z vso resnostjo zatrjevala da ji niso prinesli njenega otroka. Sele po dolgem dokazovanju in prigovarjanju so preplašeno gospo Donk pomirili, da je sprejela otroka. Gospa Bojth pa je nasprotno bila zadovoljna s svojim otrokom.
Lani pa, tudi meseca oktobra je gospa Fojth prisostvovala predstavi cirkusa Barrasani ki :e razpel svoja taborišča v bližini Donkove družine. V cirkusu je gospa Bojth opazila mladega dečka, ki ie bil nenavadno podoben njenemu možu in najstarejšemu sinu. Gospa se mu je približala ter ga vprašala kako mu je ime in koliko je star. »PISem se Donk,« je odgovoril deček, »in star sem 11 let.»
Na podlagi te ugotovitve sta se obe d'užini vsaka s svojimi potomci zbrali na skupnem sestanku, da se porazgovorita in da p;imerjata telesno podobnost obeh fantov z njihovimi roditelji. Družini sta prišli od sklepa, da je res fant Donk živ posnetek očeta Bojth in da je fant Bojth v vseh telesnih delih podoben očetu Donk in njegovim prednikom in drugim potomcem, Zadeva je prišla končno pred sodišče. Pozvani so bili nai-večii specialisti, ki so analizirali kri v družinah Bojth in Donk, ter na vs* zadnje res ugotovili, da se pretaka po žilah fanta Bojtha Donkova kri in da polie po žilah fanta Donk kri iz rodu Bojtho-vega. Sodnija pa se s tem šc ni mogla zadovo'jiti in je zahtevala novih strokovnjakov, ki so prišli in merili širino in dolžino kosti, posebno pa o dike čeljusti Donkov in Bojthov. Na splošno razočaranje so ti drugi izvedenci našli da ima fant Bojth enake čeljusti, kakor mama Bojth in da je profil dečka Donka v vseh podrobnostih podo'en mami Donk, Naidbe krvnih strokovnjakov to ej v ničemer ne odgovarjajo ugotovitvam kostnih ve-ščakov.
In sodniia v Gl-dbachu je sedaj ravno tako brez moči, kakor je bila preia.
Zobni aielie Zins
Celovška cesta 34
sprejema od 8—l2h in od 2—6h
— Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. —
Zanimanje za domačo umetnost se je zadnja leta zelo dvignilo. Iz tega nagiba Je napisal naš priznani strokovnjak dr. Fr. Slele lep. zaokrožen pregled, kako je živela pri nas umetnost od najstarejših časov do danes. Knjiga je pisana preprosto in zanimivo, da je lahko dostopna tudi širšim krogom. Bogate ilustracije med tiskom in posebej še koncem kn.iige lepo pojasnjujejo razpravo. Knjiga Je izšla pri Novi zalošbi v Ljubljani in Je zelo primerno darilo za vsako priliko. Slane mehko vezana Din 50.—, v odlični vezavi Din 60.—.
—Zobotehniki za svoje pravice. 1'od gornjim naslovom je bilo pnobčenih od razuih strani v »Slov. narodu« več člankov, ki so bili deloma tudi take vsebine, da bi mogli spraviti javnost v zmoto glede delokroga koncesijoniranih zobotehnikov — zdaj dentistov-tehnikov. Zato si dovoljujepodpieana zadruga opozoriti cenj. občinstvo, da imajo navedeni naši člani po zakonu pravico izvrševati kakor dentisti vsa zobozdravniška in zobotehnišku dela v človeških ustih v okviru § 17 zakona o zdravnikih specijalistih za ustne in zobne bolezni iu o zobnih tehnikih. Naši člani imajo lorej pravico do izdiranja in plombiranja zob, čiščenja, polnjenja in zdravljenja korenin itd ter sploh do vseh del, ki so potrebna v človeških ustih za namestitev umetnega zobovja, dalje izvrševanja in vstavljanja kron iu mostičkov, protez, obturator-jev, reguliranja zobovja itd. To pojasnilo se liani zdi umestno zavoljo tega, ker je bilo par člankov napisanih v nelepem tonu z očividnim namenom, oblatiti naš stan v očeh javnosti. Tako postopanje sliči nečedni reklami za posameznika, zato se v jiodrobnosti člankov ne spuščamo, temveč prepuščamo javnosti, da oceni njihovo vsebino. Podpisana zadruga dalje izjavlja, da ni v nobenem stiku z doslej priobčeniml Članki pod omenjenim naslovom in da tudi za bodoče odklanja vsako časopisno polemiko o tej stvari. — Radovan Franjo, t. č. načelnik zadruge konc. zobotehnikov zdaj dentistov-tehnikov v Ljubljani.
— Nekaj najvažnejših gospodarskih knjig. — Vsak posestnik, pa bodi samo vrtiček okoli hiše, potrebuje gotovo kak migljaj, nasvet, kako mu je obdelovati vrt, polje, sadno drevje itd. V naslednjem navedemo nekaj najpotrebnejših strokovnih knjig: Domači vrt. i'rakliČen nnvod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Priedil M. liumek. Pojasnjeno s 102 podobami v besedilu in 2 barva-nima slikama. II. pomnožena in predelana izdaja Din 42.—, vezana Din 54.—. — Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena
ŽELEZNO MEDENO
NAJSOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE
'a,'- .	. ,v .'■■ pri - .
ZAGREB Ујц/У/Ј
BARONA; 'IEVACJĆA .2 ХЦТЏОјј £
Lakner'eva rohovnjaštva p o Kamniku
kaninlik, 5. marca.
Razburjenje, ki ga je povzročil roparski u mor častiUjivij*, j m.iuo-kegn župnika g. Kušarja. se jo |x> aretaciji morilcu siccr znatno poleglo, vendar |>n sc siponiin nu ta žalostni dogodek znova oživi, ko prihajajo počasi na dun razne pustolovščine iu tatvine, ki jih je izvršil morilec 1л'кпаг preti umorom v Mengšu. Na svoji turneji križem Slovenije, ko jo prosil po hišah in žiipniščih in zraven obrezoval kje bi sc dalo kaj odnesli, jo prišel iudi v Ka m n i k.
Kamnik je Laknarju gotovo dobro znan, saj je bil rojen v Ne vi juh, vasi. ki leži kaike l«d ure od Kamniku v dolini Nevljice. Tudi sorodnike iniïi v tej vais i. V Kamniku in bližnji okolici je Laknar izvršit več tatvin, ki jih je v zaporu v Ljubljani suni oriznal. Izvršil jih je ua tako premeten način, da ga ni'koli nihče ni Ojviizil in so ostati o vse tatvine do sodili zago-netka.
V nedeljo, II. januarja, je prišel laknar s svojim sorodnikom v gostilno »Nn Koroškem« v Sii.inostniiski ulici. Bil je prav čedno oblečen, imel jo siv površnik in se vedel prav oblastno. Predstavil se je kot bogat vinotržec iz Dolenjskega. V polliterski steklenici je imel rdeče vino. katerega je nosil s seboj za »miišter« in ga ponujail gostil ničarki v nakup. Gostilničarja g. Alberta Uršiča v tem času ni bilo doma, ker je odšel lia gasilski občni zbor I.nknar je trdit, da imn na Dolenjskem veliko zukno vina, katerega bi rad rozprodail. V Kamnik rça je prinesel samo S litrov zu poskušnjo. liil je zelo vsiljiv s svojim vinom in končno je pregovoril gosti l n i tn rko, <l.'i je pokusila njegovo »kapljico«. Ka7>ljica j*n je biln zelo slalin. kisla in jc vsebovala morda komaj 4odst. alkohola. Go-stilnlčnrkn mu je povedala, da tako slabega vina ne more vzeti, ker bi ga v Kamniku nihče ne pil. On jxi se nI dol prepričati o slabi lastnosti »svojega« vina in ga je natočil kozarec tudi bivšemu mestnemu stražniku, edinemu gostil, ki je bil ta ča« v g»»stilni. PriinovodovnI je, da i mu tudi boljše.gn. njegov sorodnik dn to lahko potrdi, pri tem pa se je zvedavo ozirail
110	gostilniški sobi. Brez dvoma je študiral, knj
111	sc dalo ob priliki odnesli. Ker kvaliteta vina tudi gostu ni ugnjflln, je Loiknar dejal, dn bi gostilničar moral iti z njim na Dolenjsko
in so tam prepričati na mestu in prav gotovo bi g4i kupil znatne množine iiz njegove ZUiloge. Očividno je hotel spraviti gostilničarja s seboj na Dolenjsko.
Laknar je menda u videl, da z vinsko kupčijo v Kamniku nc bo dosti opravil, zato se je vrgel un posel, katerega je bil bolj vajen in od knitercg« si je obetu,1 več uspeha.
Par dni po svoji neuspeli vinski kupčiji se je Liikner oglasil nu Vrliipolj 'li v hiši g. ško-fica. Prišel je najbrž iz ceste, ki pelje iz Nevelj na Vrhpolje in krenil po vrtu v vežo. škoflcevi >o bili tisto dopoldlle vsi z doma; donna je bila samo gospodinja. ki se je pa v času. ko je jiri-šel Laknar v hišo, mudila v prvem nadstropju. Ko je Laknar videl, da ni nikogar v veži, je odprl prva vrata na levo in se znašel v s.palnici, ki pa je bila tudi prazna. Storiil je k nočni omarici in našel v njej denarnico, iz kintere je izmniknil 200 Din, s katerimi je noto neojia-žen odšel skozi vežiui vratu, katera je še prej odklenil, ker so bila zaklenjena.
Ko se je domača hčerka vrnila, je takoj opazila, du jc niorul nekdo hodiiti po liiiši, ker so bila vrata na cesto, katere je pustila zaikle-njena, odprta. Pogledala je tudi po sobi, a je našla vse na svojem mestu. Celo uhani in prstan so bil v nočni omarici, katerih se nepridiprav za čudo ni dotnknil. Tatvino denarja je opazila šele prihodnji dan, vendar tatu niso mogli izslediti, dokler ni Laknar v zaporu sam priznal, <ia jih je on vzel.
Nedolgo nato pn jc izginila vrtnarju im posestniku g. l^ipu na šutni iz nočne omarice srebrno uro. Tatu tudi niso odkrili. Sedmj pa so sporočili v Kamnik, da so jiri [лкпптји zaplenili podobno uro, knkor jo opisuje g. Lap. G. Lap sc spominja, dn sta se onega dne oglasila pri njem dva mlajša moškn, ki sta prosila podi|xire in dela, cel da sta brezposelna. Eden se je nekaj čnsn projtovnrjal z gospodarjem nu dvorišču, drugi pa je v tem času neopo-žen smuknil v prvo nadstropje in izmaknil uro. Laknerja so opazili tudi po drugih hišah v Kaoiniikn. Večinoma je prosil za jiodporo, zraven j>a zvedavo ogledoval nn vse strani. Mogoče je Izvršil še več tatvin, ki pa so ostale prikrite. Spo/Jtmli pn so ga sednj |н> slikah, ki so bile priobčene v časonisih. Kani";""ni so zadovoljni, da je nevarni zlikovec in roparski morilec v mkah pravic«
s 24 barvanimi prilogami in 97 slikami v tekstu. Priredil M. liumek. Vezano Din 80.—. — Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskr-bujmo. Priedil M. liumek. Din 10.—. — Sadje v liospodinjslvii. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domaČi sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadl. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami med besedilom. Priredil M. Humek. Din 24.—. — Nnuk o čebelarstvu z dodatkom Al-bertijev-Žnideršičev panj ln kako v njem Čebeln-rimo. Priredila F. Rojina in M. liumek. Din 24.—. Kubična raiunica za okrogel in tesan les. Sestavil Mirko Logar. Din 15.—. — Nasveti za hiio in dom. Po lastnih praktičnih virih sestavil J. Ma'dič. Din 20.—, vezano Din HO.—. — Vse tu naštete knjige se naročajo v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.
—	Naše prijateljice — priljubljema knjiga o sobnih rastlinah, ki jo je spisal inž. C. jeglič, bo vsakomur, meščanu ali |»odeželnnu, zares dobrodošlo darilo za god. Naročite jo takoj pri Mohorjevi družbi v Celju, kjer dobe družbeni udje veznn izvod te obširne in liogalo ilustrirane knjige jio znižani ceni "U.20 Din. Dobite jo pa tudi v vseh knjigarnah.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku im ob straneh, ponianjikanju saipe, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem rarz-)K>loženju povzroči naravna »Frnnz-Josef«-gren-čica izdatno izprnizn-jenje črev in osvoboditev (eisnobnostnlh občutkov. Mnogi zdravniki tnpo-
I. rahljajo »Franz-Josef«-vodo z zelo zadovoljivim j uspehom tudi pri težkočali v letih menjave.
xFrnnz-Joscf«-grcnčica se dobiva v lekarnah, , drogerijah in speeer. trgovinah.
—	Holandske likerje si lahko vsak sam pri-I jn-avi s Holandskimi ekstraktl, ki jih dobi v trgo-, vinnh F. Senčar-ju v Ljutomeru in v M li Nedelji.
—	lloj proti glavobolu. Napredek!/medicinsko i vede. V dobi neroplonov in radiu tudi medicina z ! velikimi koraki napreduje. Epohalna odkritja na
polju notranje sekrecije, serolologije, bakteriolo-gije in rentgenologije zagotavljajo napredek zdravljenja. Poznanje vitaminov je pripomoglo k pre-prečenju motenj pri prehrani in rasti. Kljub temu napredku vendar muči glavobol — ta vsakdanji mučilec — človeka pravtako slejkoprej. 90% glavobolov izvira od slabe prebave, lenivosti črev ali zaprtja. Klinike iu zdravniki dajejo največje pri-znanjo malim Artin-dražejam. Dovoljno jo vzeli zvečer 2 dražeji in zjutraj ima človek normalne izpraznjenje, ki ga osvobodi nadležnega glavobola.
—	Zimsko kopališče 8K Ilirije. V ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 18.30 je kopališče odprto samo za dame. Kopališče imn velik plavalni bazen in skakalno desko.
—	Okuženja se najliolje ubranite s sredstvom Snnoforin. Zahtevujte v lekarnah in drogerijah le zaščiteno znamko tvrdke »Chcino-techna« Ljubljana, Mestni trg 10!
—	Arborin, preizkušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za pomladansko zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju, dalje Cepilno smolo, najfinejše kakovosti, pri-poroča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka Che-motechna, družba z o. z., Ljubljano, Mestni trg 10.
—	Guini-klinikn Goršič, Dunajska cesta št. 9, popravlja z najmodernejšimi stroji pnevmatike, galoše, snežne čevl je in podobno.
—	Kraški teran, go iški bric dobite vedno v gostil >1 Cen clovi (s Sv. Gore pri Go ici), Zagreb, Radičeva ulica 1 (na dvorišču) tik Jeloči-čevega trga. Priporočamo se vsem Slovencem, k potujejo v Zagreb.
BeSokran'shi kotiček
Vinarska zadruga v Metliki. Pred mreeci že so je bsalo, da je naklonila vlada imenovani vinarski zadrugi 50.000 Diu podjwre. Skoraj so zadružniki pcetajali že maloduâni, ko so namesto denarja dobivali še nadaljnjo jiogoje. Sedaj se je pa Izkazalo, da jo bilo temu zavlačevanju vzrok neko nesporn-zumljenje. Gospod minister za kmetijstvo Šibemik je zadevo kar na kratko razvozlal: poslal je 60.IKK) Din. K tej vsoli pa se bo [»rišteln še odgovarjajoča banska jiodpora. Tako je zadrugi s tem znatno olajšan njen jHiložaj. Morda zanima javnost, kako vinarska zndrugii uspeva? NI da bi s hvato pretiraval, znkaj vinsko krizo čutijo j>rivntniki ш se ta ne ogne nili zadruge, toda kljub temu je razposlala že okrog sto hektov vina. Ima ga pa še večje množine v zalogi in to prav izvrstnega vina, močni g i in prijetnega. Kolikor se dn sediti po fwnovnih naročilih od Istih strank in tudi po dobljenih priznanjih, so vsi odjemalci z zadružnim vinom prav zadovoljni. Želeti bi bilo le, da bi ss s pristnim prvovrstnim »metličanoin«, spoznali tudi lani, kodor ob-rekujejo našo plemenito kapljico in ji dobro ime kradejo zato, ker lega, pravega, vina niso šo nikdar pili. Zato naj vsakdo kar pohiti in si sodček pristnega naroči pri vinarski zadrugi v Metliki.
Učiteljsko spremembo. Iz Metlike je odšla v Trjič gdčnn Možilnova. Bhign učiteljica jo zapustila tukaj nnjlppSl spomin. Otroci njenega razreda se nekaj dni knr niso mogli sprijazniti z mislijo, dn jo ne bo več nnznj. Vzorni učiteljici in vzgojiteljici nnj bo nn tem mestu Izrečena najlepša zahvala za njeno ljubezen in njeno delo. — V Metliko je prišel i/. Hcdelovlč (v Zumbrrku) g. Smiljnnič. V celoti jo •edal v Beli Krajini žo âcst hrvačlcih učnih moči.
Nepoznana dežela
Katera je ta? Nain duša... Nain dnin — temljaï Ua. l'o v seh svojih lastnostih. Koplje se v nebesni luči; rodovitna je; svetla na površju in temna ter skrivnostna v globinah. Treba jo je obdelovali in le kultivirana donnia prijetne sadove. Sveta zemlja je naša duša, od Boga blagoslovljena •it njemu posvečena, da bi rodila le tepe in plemenite sadove.
Toda ali nam ni nain dnia v teh nemirnih dneh postala veliki neznanec? Kakršna je ie vaša usoda, verjetno je, da ste tudi Vi potegnjeni v nemirni vrtinec življenja, k i ni drugega kot boj za kruh, denar, oblast, čast ali naslado... nemirno vrvenje, ki nikomur ne prizanaša in ki nas ju vse zasuznjilo. Kdo se pri vsem tem pehanju ie spomni na svojo duio, kdo misli nanjo, ki bi morala biti poglavitna skrb vseh naših dni.
Danes teden se prične misijon v Ljubljani. Njegov namen je nam zopet odkriti našo dušo, dn jo bom čislali kot *izbrun vinograd-r, kol »skriti vrl-', kjer se bomo radi mudili v izbranih trenutkih. Naia duša ne sme bili več kakor duše mnogih ljudi, ki tavajo kakor brezdomci okrog in nimajo nikjer las/nega ognjišča, h kateremu bi se vračali v teikih dneh tivljenja. Misijon nas bo zopet naučil vrednotili ceno naše duše, ki je bila odkupljena s trpljenjem in krvjo našega Odreienika.
Namen misijona je, da v prvi vrsti zajeme vse tiste, ki so bore za svoje duše. Vidijo cilj pred očmi, a čutijo, dn ne moreio za njim, ker jim manjka volje ali spoznanja. Boriti se morajo za nravnost, borijo se za spoznanje. Inteligenčni krogi morda niso bili ie nikdar lako sploino prepričani o filozofski anarhiji, ki jo je prinesla лznanost* XIX. stoletja, kakor so prepričani danes. A od lega spoznanja in nemirnega iskanja pa do
Celje
vere je včasih ie dolga pot, kakor je ludi pri marsikom dolga pot, da vera postane življenje. V misijonskih dneh je prav posebna prilika, da oni, ki Boga s odkritim srcem iščejo, tudi najdejo.
Je še druga vrsta, takozvanih »tudi lcatoli- I čanov*. Katoličani so, ker je bitu katoliška njihova vzgoja, tradicija, vse okolje, t? katerem so se gibali. Ko bi Uveli med drugoverci, bi versko popolnoma propadli. Ker iive med katoličani, jih splošen val vleče s seboj. To so nezavedni in po-vrini verniki, katoliki samo slučajno, misleči, dn je vera le neka zbirka formul, ki jih zahteva bon Ion. Prav II bodo v dneh misijona, ako sa ga bodo udeleževali, odkrili v svoji veri do sedaj nepoznano bogastvo duhovnih vrednot, ki jim bo vir moči zn značajno krščansko življenje.
Za ljudi, ki stoje sredi gospodarskega boja in se s trudom bore za svojo eksistenco, bo redno udeleževanje misijonskih govorov precejšnja žetev. A naj se spomnijo, da je treba tudi zn duio nekaj storiti. Ici je morda zanemarjena žc deset, dvajset ali ie več let in je kaj mogoče, da je lo poslednja prilika, da primejo za roko, katero jim Bog nudi v spravo.
Čas je ugodno izbran. Javnost ni razrvana vsled političnih bojev, katere bi utegnil kdo navesti zn pretvezo odsotnosti. Slovensko ljudstvo je napram misijonotn vedno m povsod pokazalo veliko resnobo. Ni ga skoraj slovenskega človeka, ki bi preslišal glas misijonskega zvona in svoji, slejkoprej religiozni duši ne dal prilike, (In se izmiri z Bogom. Zalo je veliko upanja, dn ludi Ljubljana, srce Slovenije ne bo zaostajata, ampak bodo vrli Ljubljančani poskrbeli, da bodo šli lelos prenovljenih duš in src radostnemu Vstajenju nr,-sproti.
Kuj ho dnncs? Ob ix>1 -t po|>oldnc uprizorijo celjski Krekovcl v Ljudskem domu narodno igro »Deborah«. Vstopnico so dobijo tudi danes dopoldne.
& Kaj bo jutri? Julri /večer lx> prcd«\ul ul>čc znani poznavalec da I j neg« siantskegu kraljestva g. inž. lupin Ferdo o Sin mu. Vstoonice /u to zanimivo predavanije se dobijo jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu, zvečer pn pri \ hodu v dvorano.
& 19. III. I9"5I — »Vnebovzetje*.
Ç? V celjski bolnišnici je moral iskati i>o-inoči 46 letni Mih« Veber, hlapec pri t v гч * k i Palme v Celju. Vsled slabega vremen« je padel n» cesti tako nesrečno. <ln si je močno poškodoval desno nogo v gležnju.
Kamnik
Srčno, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo
v Dobrni.
Do 15. junija komnlet.io 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) zn Din 1200'—. Prospekti zastonj.
Voirtift
Marfhor
Mladi Pen v Mariboru
Čisto zasedena dvorana kina Apolo jih je sprejela v petek zvečer z navdušenjem in priznanjem. Prave umetnosti lačni in žejni. In se je pokazalo, da jih je še vedno toliko, da ne kaže podcenjevati zdravega kulturnega jedra, ki ga zakriva neka do absolutne brezbrižnosti stopnjujoča se otopelost, ki pa je zlasti ostala prihranjena delu našega mariborskega izobraženstva in naši idealni dijaški mladini. Uvodoma je predsednik Ljudske univerze, v katere okvirju se je vršil nastop mladih iz Ljubljane, pozdravil nadebudne pionirje na torišču naše mlade slovenske literature. V svojih informativno progmatičnih izvajanjih je France Vodnik, predsednik »Mladega Pen kluba«, tolmačil težnje mladih, ki so v svojem umetniškem oblikovanju zavzeli stališče proti la.purtartizmu in ki jim je življenje in umetnost nekaj enotnega nc-razčlenljivega in nedeljivega pri literarno ustvarjalnem delu. Nekaj kakor globoka resignacija je zvenelo iz izrazilo dojetih in otlikovanih A. Ocvirkovih pesmi (Tiha pesem, De profundis, Žalostna, Pomladne tercine, Soneti); z nežno narodno motivnostjo prepletene so bile A. Gspano-vo »Dete gleda«, »Čez ravan«, »Pismo« itd. Ves zase zarit in potopljen je Rudolf Kresal v »Asji«. Iz bogoiskateljstva" in globoko občutene religioznosti rasle F. Vodnik od »Izgnanca«, ter p eko »Borivca z Begom«, »Keliha grenkobe«, pa do »Bele poti« v jasno priznanje. Ludovik Mrzel g a-di in kleše svoje subtilno gledane in izčiščene stvari ter jih nanizava z logiko in živahnim smislom za psihološke finese (»Gabri v polju«, »Slovo«, »Granitni tlak«). Z občutjem in močno besedo sega in grebe Mile Klopčič v strahoto ro-vev, fabrik in revirjev »Otrok se pogovarja z očetom«, »Noč« itd). Z gromkim aplavzom je sprejelo občinstvo recitujoče mlade literate, ki se jim je ob zaključku predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec še prav toplo zahvalil. Pri Orlu so se ebrali nato v Lovski dvorani mariborski knližcv niki in drugi kulturni delavci k prijateljskemu sestanku, ob kateri priliki so spregovorili F. Vodnik,
inž. Kukovec in R. Rehar.
*
□	Pontifikalno mašo jc daroval včeraj na praznik sv. Tomaža Akvinčana v Alojzijevi cerkvi pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Službi božji so poleg bogoslovcev prisostvovali vsi bogoslovni profesorji.
□	Grobovi. Umrli so: Upokojeni polkovnik Robert Obertynski, star 66 let, pogreb bo danes ob pol 16 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Valentin Brence, upokojeni nadučitelj, star 83 let, Cankarjeva 13; pogreb danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. — Helena Leber, vdova finančnega uradnika, stara 78 let. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Margareta čerič, viničar-jeva žena, stara 45 let; pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Albert Buchta, upokojeni nadsprevodnik drž. žel. star 77 let, Wiîdenrajnerjeva 16; pogreb danes ob pol 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Blagim pokojnikom časten spomin, težko prizadetim rodbinam naše na globlje sožaljel
□	Nič kaj razveseljiva bilanca. Drugo Iro-mesečje je mimo. Glede uspehov na mariborskih srednjih šolah, zlasti pa že za klasično gimnazijo drži, da so uspehi zelo slabi, kakršni lansko leto niti najmanj niso bili. Na konferencah so profesorji zelo razpravljali o tem vprašanju in so malo-dane prišli do zaključka, da je učnim neuspehom iskati razloga v predolgih letošnjih božičnih počitnicah, kar je povzročilo, da je dijašlvo prišlo iz kontakta z učnim rodom in da bas radi lega ni zmoglo ogromnemu zaostalemu učnemu gradivu, ki ca je v smislu zadevnih predpisov Ireba ab-solvirati.
□	Mariborska Jugoslovanska matica poziva vso svoje člane in somišljenike, da se udeležijo dne 11. t. m. koncerta, ki ga priredi Slov. pevskrj društvo Maribor v Unionski dvorani v proslavo SOletnice skladatelja II. Sattnerja. Istotako naj smatra vsak zaveden Jugoslovan za svojo dolžnost, da se odzove okrožnici zagrebškega nadškofa dr. Bauerja ter se dno 19. t. m. udeleži javnih molitev za naše brate v Primorju.
□ Mariborski naročniki prejmejo dnjice priloženo vabilo n« koncert »Maribor««, ki so vrši v proslavo Sattncrjcvc 80 letnico dne H. lnnrc« 1931.
□	Ohi'ni zbor Mariborskega konzuma so vrši v smislu zadružnih pruvil 51. 31 in 48 dne 12. marca t. 1. ob 1!) (7 zvečer) v prostorih JSZ, Koroška cesta 1 v Mariboru, — Dnovni red: 1. čitanjo ln odobritev zapisnika, 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročila načelstva, 4. poročilo nadzorstva, 5. odobritev bilance 1030, 0. volitev načelstva In nadzorstva, 7. slučajnosti.
□	Za kolportaio našega lista iščemo primerkih in sposobnih ljudi. Vprašati v upravi nn Koroški cesti. Sprejmejo so tudi ženske.
□ 11. marca 1931 — »Vnebovzetje«.
□	Posestne spremembe. Kupili so: Apoloni j Vogler od mariborsko mestno občine parcelo pri Sv. Magdaleni za 7490 Din; Franc in Edita Deželak od Franca in Julijane Karner parcelo v Kettejevi ulici za 15.000 Din; Terezija Sehwelgcr od Tomaža Uobarja parcelo v Dušanovi ul. za 5032.50 dinarjev.
□	Na raariboiskem trgu so se včeraj v ne-mali meri čutile posledice ponovnega snežnega naleta. Kmetje so pripeljali jedva 98 vreč raznega blaga, na perutninarskem tigu pa je bilo mariborskim gospodinjam v izbiro 166 kokoši, 184 piščancev in 22 puranov. Sena in slame je bilo na senenem trgu za 12 vozov. Veliko blaga pa so navzlic sneženemu blagru pripeljali slaninarji; nič manj kakor 321 zaklanih svinj.
□	Za ubogo ženo je daroval neimenovani 50 Din. Darove sprejema uprava na Koroški cesti št. 1.
SSSK Maraton. Pozivajo se spodaj nave-hkoatleti, da se v svrho podatkov za verifikacijo gotovo zg'asijo danes med 10 in 11 dopoldne ali jutri med 18 in 19 v klubovem tajništvu v Zadružni gospodarski ba"ki: Jože Smerdel, Karel Sckolec, Josip Vidic, Ludovik Sef, Cirij Verstovšek, Viktor Smerdel, Franc Sekolec, Nace Novak, Franc Kebrič, Fianc Dujec, Leopold Beice in Josip Ledinek.
□	Radi prevozov v nočnem času. Mariborski reševalni oddelek opozarja prcbiva'stvo na sklep zadnjega občnega zbora, v smislu katerega se pri prevozih v nočnem času to je od 22 do 6 odslej zaračuna 50% pribitek k normalni taksi razen slučajev, kjer zd'avnik nujnost prevoza potrjuje, Kjer ne pridejo v poštev nakaznice bolniških blagajn, se ima pla'ati vozarina vnaprej ali pa pri izvršitvi prevoza. Prevozi v okolico se izvršijo samo tedaj, če se že pri naročilu vplača zaračunani znesek. Vsaka pomoč pri nezgodah v mestu samem ali bližnji okolici t. j. v Studencih, Krčevini, Pobrežju, Novi vasi, Kamnici, Razvanju, 1'eznem in Košakih do opekarne pa seveda popolnoma brezplačno.
□	Poročila s Pohorja. Mariborska koča: temp, —9; 70 cm snega na stari podlagi; sankali-šče uporabno. — Ruška koča: sankališče uno ab-no do Repoluska. — Klopni vrh: temp. —9; 85 cm snega na stari zmrznjeni podlagi, mimo, oblačno. — Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp, —10; 20 cm novega suhega pršiča na stari 1 m visoki zmrznjeni podlagi, veter — sever, oblačno. Smuka povsod ugodna.
□	Uboga žena z več nepreskrbljenimi otroci prosi usmiljena srca za pomoč,
□	Nižji poštni in brzojavni uslu'be^ci pri-retle dne 12, aprila t. 1. na Trgu Svobode dobrodelno tombolo. Lansko leto je šlo bolnim tovarišem, vdovam in sirotam nižjih poštnih in b zo-javnih uslužbencev podpore v znesku preko 20.C00 Din. Te dni prično nabirati pri trgovcih za tombolo in se priporočajo za na'dnn'cnost pri trgovcih, tovarnarjih in drugih podpornikih.
□	Senzacionalna aretacija. Po Mariboru se je včeraj hipoma razve lelo, da je policija aretirala 61 letnega knjigovodjo Janka T., v mariborski družbi obče znanega. O dogodku smo naknadno zvedeli: Janko 'Г. je bil že dalj časa pri gostilničarju N. Kapetanoviču v Vetrinjski ulici vodil knjigovodske posle To delo e vršil v posebni sobi, kjer se je v miznici, ki je bila zaprta, nahajal denar, ki ga je deval Kapetanovič vsak dan sproti vanjo. V poslednjem času pa je onazil Kapetanovič, da mu zmanjkuje denarja. Vendar si glede pravega krivca ni mogel priti na iasno. Sum se je osredotočil na Janka T. Včeraj dopoldne so zalotili Janka Г. ravno v trenutku, ko je z vitrihom odpiral omenjeno miznieo, nakar je sledila aretacija. Dejanje je priznal, vendar pa se izgova ja z bedo. Višina ukrar'ene vsote se doslej šc ni mogla natančno ugotoviti.
Slovenska Bistrica
Slovensko lovsko društvo je imelo 4. marca evoj občni zbor. Lovski revir desetih občin meri 5680 hektarov. V preteklem letu so ustrelili samo dva srnjaka lil 125 zajcev. Poetrelili pa so 22 psov, 78 mačk, 274 šog, 106 vran, 85 srak, 23 Jastrebov in kun, 3 sove, 2 podlasici in 3 lisice. Snoči se je vršil v hotelu »Wallnndc lovski dan, ki je dobro uspel.
Krajevni odbor Rdečega krlfa ima svoj občni zbor v torek 10. marca ob 8 zvečer v dvorani hotela »Bol grad«.
Hajdina
Naša župnija ima letos 20 rojeneov in 20 mrll-ïev. Med drugimi je umrla ludi veleuglodna goetil-ničarka pri Sv. Kungoti, Terezija Lobenwein, in želar v Skorbi, Martin Galun. Tik pred njim sta umrla oba njegova otroka, da sta kot angelčka sprejela očetovo dušo. — Naà pevski zbor bo kmalu ob tri dobre pevce, ki gredo kralja služit. Naj se le dobro drže kot lantje, ki vedo. kaj ie vojaèka časti
Katoliško ptosvel o društvo za Vojnik in okolico je v svoji podjetnosti priredilo v tukajšnji dvorani tri dobro uspele predstave Kristusovega trpljenja. Skrajna požrtvovalnost na denarju in času je obrodila zasluženo vsestransko priznanje. Oprema historično pravilna, vloge točno naštudi-rane, srečno porazdeljene, dovršeno podanel Dvorana vsekrati polna! Občinstvo je resnobno, z napelo pozornostjo zasledovalo s pravim užitkom vse nastope. Bodi prirediteljem in vodstvu izražena iskrena zahvala.
Trbovlje
Dobrodelua akademija Rdečega kri?» bo drevi ob osmih v Soko'skem domu. Cisti dobiček je namenjen počitniški koloniji za revne otroke, zato je pričakovati obilne udeležbe.
Smrtna nesreča. Delavec Jože Gornik je šel 5. marca kot običajno okrog 10 dopoldne v službo. Kmalu nato so ga pa našli njegovi tovariši mrtvega ležali na tleh. Ubožec je padel in se ubil.
Knjižnica Prosvetnega društva si je v zadnjem času nabavila precej novih knjig poučne in zabavne vsebine. Opozarjnmo vee prijatelje dobrih knjig, da pridno segajo po njih. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in praznik v Društvenem domu od 10—11, vsak četrtek pa od 5—7 popoldne.
»V slogi je moč.« Pod tem geslom se vrši danes ob pol 4 popoldne v Društvenem domu prosvetna prireditev. Na sporedu je petje, deklamacija in predavanje dr. Basaja o zadrugah. Vstopnina 3 in 2 Din.
Našn občinsko gospodarstvo so razvija v znamenju diktature. To dni instalirajo vodno števoe, kar je samo na sebi sicer dobro, toda Čuden je način, da se o tem strank nič ne obvesti. Ne predloži se noben proračun; delavci samo pnidejo po nalogu občine, opravijo svoje, ti pa takoj plačaj. Če vprašaš za m črt ln proračun, če Imaš kakšne pomisleke, pa ti vodo enostavno zapro. Ali Je umestno, dn se sedaj, ko je kriza tako občulna, trga ljudem denar iz rok? Saj je dobila občina v asnnae.ij-sko svrhe lepo vsoto, s kntero bi lahko srd-tj priskočila na pomoč, ljudje bi pa potem po malem odplačevali. Podobno je bilo tudi pred «-som, ko smo dobili nove napise in hiJne šiterilke. Nam so jih zaračunali po 27 Din, a vem za občino v Savinjski dolini, kjer so j'ih plačevali po 10 Din. Ali jih ni tovarna povsod enako cenila?
Kuezdolčani prosijo za pismonošo. Zdaj morajo sami hoditi po pesto v Trbovlje in imajo rr.di trga dostikrat občutno Škodo, zlasti pri tovornih pošiljkah, kor dobivajo obvestila prepozno.
Um se jo oniračll Koveču Hlnku. rudarju, etn-n u jočem u v hiši za snmre na Polaju. V blaznosti ja mislil skočili v Savo, pn so ga njegovi tovariši pravočasno rešili smrll. Prepeljali so ga v bolnišnico in je upanje, da bo ozdravel.
V Zadružni knjigami v Trbovljah dobite leposlovne, znanstvene, tM>slovno in šolske knjige, vse pisarniški- in šolske polrebščinc. devo-cionuilije, slike, kipe, modne liste, tiskovine, vnibilo, papirnate dekoracije itd. po n-»jngndnej-mIi cennh. Na željo preskrbi ludi vse knjige iz inozemstvo.
Šmartno pri Velcnm
V nedeljo 15. t, m. bo imel v društvenem domu po jutranjem opravilu p-.eûavanje o sadjar-stvu g. Vardjan iz kmetijske šole v Št. Juriju ob j. ž. Vabljeni tudi sadjarji iz sosednjih župnij.
G. Franjo Horvat se je preselil iz vrtnarije »Herberstein« v Saleku v Ljutomer. Ljubitelji cvetja so hodili k njemu po cvetice od Gornjega grada in Vranskega 1er Dravog:ada. V Ljutomeru začne z lastno vrtnarijo.
Cesta Škale—Velerle in Šmartno—Velenje. Veliko nejevoljo je zbudila v obeh občinah vest, da namerava novi cestni odbo črtati itnenovni cesti iz seznama okrajnih cest. Koliko sta se svoj čas prizadevala že rajni gospod Cizej in mansignar dekan Rotner, da sta bili cesti uvrščeni msd okrajni! Upajmo, da imajo prav tisti, ki trdijo, da cestni odbor lega ne bo izvršil.
Danes se pričnejo običajna postna romanja k ! Sv. Primožu nad Kamnikom. Služba božja bo ob 10, tako da je primerno tudi zn izletuike, ki pridejo v
Kamnik ob i) z vlakom in se peljejo naprej do I Stahovice z avtobus' m Kregar-Fajdiga. Služba božja pri Sv. Primožu bo tudi v nedeljo 15. in 22. t. m. ] Pridite! — fTanffl uprizori prosvetno društvo v Mekinjah v svojem domu ob pol 4 popoldne igro: >Xnr.ga ljubezni . — V četrtek 5. marca se je vriU Izredni ob'ni zbor DruMva Kamnik v Kamniku. V i e Ibcr sla hlla nanovo izvoljena g. Miha Jenko in g. Al. Čeh.
rtovo rnesio
Prihod novega predsednika novomeškega i okrožnega sodišču. Prod i«ir meseci imenovani I predsednik novomeškega okrožnega sodišča g. dr. J. Kavčič je naatopil svoje novo službeno mesto. Pred nastopom te službe je bil g. predsednik dolgo vreto let referent zu gvodročje \H. dež. sodišča v Ljubljani in Splitu v pravosodnem ministrstvu v Belgradu. Zu tem je bil imenovan z« sodnik« «pel. sodišč« v Ljubljani, nato pa v tem svoj nt vu pridcljen sodišču /« zaščito tlrž«ve v Belgradu, ko je bilo s ixtsehnilii zttikonoin formirano. V sredo |м>ро1<1пс so se g. predsedniku predstavili vsi gg. sodniki tuik. okrožnega sodišča. Na novem službenem mestu žcHmo g. predsedniku čim največ u«i>eliov.
Prosvetno društvo v Novem mestu priredi drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma Finž-gnrjev večer s pevskimi točkninl, recitucijapii in slavnostnim govorom.
Zobozdravnik
M. U. dr. Ione Furlan
je odprl v Novem mestu ordinacijo Ordmira od S —12 dopoldne m od 2.— 5. poooldn*
Šholia Loka
Zanimanje za francoščino jc pri nas ze.lo veliko. Nižji in >išji tečaj imata niniogo sluš«-teljev, ki so tedenskih ur živahno in vztmjno udeležujejo. Numéro v« si- poJagoniu ustanoviti /« prijutclje francoskega jtviku tudi mejim« primerna knjižnica.
Predavanje prof. Šimenca o okulti/mu je bilo izredno dobro obiskano. Predavatelj jc IHikjiKul, d« je res strokovnjak za tn vprašanju, « jili jemlje povsem ri'*no, brc/ vsakega dilc-tnnti/mi«.
Finžgarjcvo proslavo priredi v četrteik. 12. t. m., Kat. prosvetno društvo, združeno z družabnim večerom. Slavnostni govor itn« prof 'I inc Debeljak. Vabimo!
Gospodarska pretlnvnnjn. Danes (8. more«) ob II govori v Društvenem domu |>od'predsed-niik TOI g. Iv«n O g r i n o sedanjem položaju obrtništvo. Prihodnjo nedeljo ob i »tem času predava inž. J. Skubic o sadjarstvu. Vstopnine ni.
»Bele sonre« je naslov filmi a, ki je danes v Društvu. Film jc imel v Parizu \cčmcscčnii triumfalni uspeli.
Šenčur pri Kranju
Prosvetno društvo priredi v nedeljo 8. t. m. ob 3 pop. v Ljudskem domu javen prosvetni shod. Proslavi Finžgarjevo 60letnico s sporedom: 1. Umnik deklamira »Salezlju za 60. godi«. 2. Rožman Fr. govoril »Gospod FinŽgar, naš koltdnik, stopa v šestdeseti letnik«, 3. Etič Fr. kaže kn ige: »V naši knjižnici se sedem knjig blesti! Beri! Iz njib pisatelj Finžgar govoril«. 4. Celjer Ivo recitiral »Urednik Finžgar prosvetne delavce veliča...«. 5. Režiser razlaga: »Dramatik Finžgar nam je štiri ljudske Igre stvoril, a burko lc eno, ki vam jo naš oder bo vprizori!,« 6. DOKPD predstavi: »Vse na'.e.« 7. Tamburaški zbor Igra med govori z a od. dih. Vstopnine ni. Vabljeni vsil
Celodnevno češčenje sv. R. T. smo imeli v petek. Zvršllo se je z največjim sijajem. Pridigala sta g. ravnatelj Jagodic J. in g. vikar dr. Pogačnik J. Obhajilna miza je bila ves dopoldan naravnost oblegana. Ljudje so se čudovito streznili in zresnili! Trumoma se vračajo k najglobljim vprašanjem življenja!
Litija
Lhitomer
Šolsko tombolo v prid ubožni »oleki deci priredi podporno društvo osnovne šole v Ljutomeru danes popoldne v vseh prostorih hotela »Zavrat-nikc. Glavni dobitek: stožec sladkorja.
iQuo vadiš?« je znnmenMi roman poljskega pisatelja Sienkaewitsza. Dramatizirano dejanje tega romana boste v kratkem lahko vide-li na katoliškem odru v Ljutomeru. Prva predstava, bolj za domačine, se vrši že prihodnjo nedeljo, 15. marca, druga in tretja pa dve prihodnji nedelji, 22. in pa 29. marca, bolj za okoličane.
Liter vina in klobaso dobi oni tal, ki je pred par tedni ukradel g. oskrbniku Raltovcu v Slam.nja-ku dragocen daljnogled, ako istega mirno vrne. Kaj hujšega so mu ne bo nič zgodilo. Lahko sc tudi maskira.
Smrtna kosa. V Nunski grabi ie umrl g. Novak, oče g. oskrbnika Drago Novaka. Pokoj njegovi duši I
Murska Sobota
Bolezen g. Klckla. Iz črensovcc poročajo: G. blvSI poslanec L Klekl je zbolel na hripi. Pridružila se je tudi močna živčna bolezen. Potreben mu jo popoln mir.
Pregled motornih vozil. V četrtek ee je vršil v M. Soboti pregled motornih vozil. Pregledanih jo bilo nad 50 avtomobilov in motornih koles.
Voda v kleteh. Neprijetne poeledire snegn Imeni gospodarji še sedaj čutijo. V mnoge kleti je vdrla voda. V nekaterih dosega višino 1 motra. Ponekod je prišla voda tako naglo, da kleti niso mogli izpraznili in razni poljski pridelki sedaj gnljejo pod voda
Prošnja na železniško rnvnnfeljslvo v Ljnb-ljani: Knikor čujemo, sc sedoj izdeluje nov lotili vozni red, ki stopi v veljavo 15. maja t. 1. I.itjanom in sploh vsemu prebivalstvu ob progi Ljubljana—Zid«ni most je vedno najbolj prav priiSel opoldanski oscibni vlak, ki je odhujni okoli 12 i/. Ljubljane. Ta vlak pa jc bij svoje dni ukinjen, tako d.i smo od 8 zjutra j do 3 p<>-poldne brez zveze iz Ljubljane, kor pri živahnem prometu gotovo ni pruv. Poleg teg« nimamo popoldanske zveze proti Zagrebu, kamor teži osnbni promet trgovcev in pr«v posebno gostilničarjev, ki nakupujejo vino v krajih ob progi proti Zagrebu. Zato naprošamo ravnateljstvo, d« upošteva opravičene želje potnikov ob celi progi in upostavi v promet zopet osebni vlak r. odhodom okoli poldneva iz Ljubljane. V slučaju pa, da iz razlogov štodnje to nc bi bilo mogoče, pa prosimo, da sc uvede za t« lokalni promet do Trbovelj motorni vlak i/. Ljubii«id«s г odhodom okoli poldneva iz ljubijansice stajc. Če i» tudi posledn je z« sod« j nc bi bifeo možno, pn prosimo, da bi v Litiji, /лдопи m Trbovljah ust«vlj«l opoldanski nrzo-vlak, toiko d ti bi imeli potcim potniki zve« na Zagreb in Maribor.
It drvštveneča iivlienic
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljub Ijani sporoča vsom članom in obiskovalcem prosvetnih večerov, da se vrši XIV. prosvetni večer v sredo dne 11. marc« ob 8 zvečer v društvenem domu Karunova ul. 14. Predvaja se lep film »Tra-godija kaznjenca«.
Pevsko društvo >Zora« na Jeiici ima letu občni zbor 15. t. m.
ČrnuČe. Prosvetno družlvo uprizori jutri ofc 3 in ob pol 8 dramo »Dom«.
Dol pri Ljubljani. Tukajšnje katoliško izobra-žovalno društvo naznanja, da so vrši danes popoldan ob 3 redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vjudno vabimo člane in vse prijatelje prosvete.
Dol pri Hrastniku. TuknjŠnjn podružnic« Nadja-rske in vrtnarske družbe priredi v slučaju lepega vremena v ponedeljek, dne 9. t. in. brezplačen tečaj za pravilno »mi žen je s«dnega drevj«. Sestanek udeležencev ob osmih zjutraj pred novo šolo»
Za skupne zbornice
Cilal sem v nedeljskem Slovencu«, da se zavzemajo nekateri gospodje, ki so гфпЈа v zve/i z Drž. Obrtno banko, za nekakšne ločene zbornice. Tudi sino dobili okrožnice od ljubljanske kleparske zadruge, ki agitira za ločene zbornice. Nam sc zdi, da smo iineli že dovolj prepira in sovraštva med obrtniki, zato smo proti temu, da se zopet agitira za stvar, ki je za uas slovenske obrtnike že davno rešena. Nam obrtnikom, posebno podeželskim se godi i»reslabo in časi so prehudi, gospodarska kriza splošna. Združiti se moramo vsi gospodarski stanovi, če hočemo, da se bo kaj izboljšalo in nastopati skupno, nc pa cepiti naše vrste. Mi res ne razumemo, zakaj bi se morali ravno sedaj ločiti. Vsaka pokrajina gleda, da uredi svoje razmere tako, kakor zahtevajo njene potrebe. Življenje nas uči, da gledajo povsod le sami na sebe in da se nain ne bo godilo dobro, če bomo našo usodo prepuščali drugim, če se bomo cepili, ko smo ze itak sedaj v skupni fronti dostikrat preslabi. 2e sedaj se nas noče upoštevati, kakor treba, pa naj gre za kupčijske posle, ali kaj drugega ali oddajo del itd. Sam vem, kako nas gledajo postrani kadar pridem po kupčijah v druge kraje, kakšne velike težave delajo onim, ki bi se hoteli naseliti n. pr. v Srbiji. Kako te.ka nam je konkurenca, k"r nam merodajni faktorji ne dajo pogojev glede ta-rifov itd. Ce bomo sedaj razbili našo skupno /bolnico, potem se lahko zanesemo, da bomo dosf^li še manj. Na razne obljube pa se prav nič ne zanesemo, ker imamo preslabe izkušnje. Tisti, ki nam obljubljajo raj, če bodo ločene zbornice, splcli ne poznajo naših razm?r in jim gre v glavnem zato, da bi koniandirali obrtništvu cele države iu ker se zavedajo, da z nami ne bodo mogli delati, kar bodo hoteli, dokler bomo združeni v pokrajinah \ skupni fronti vsi gospodarji, obrtniki, trgovci in industrijci, ki nas tarejo skupne težave, glede davkov, glede carin, fociialnih daiatev itd. Mi vemo kako se strogo in pravično postopa pri nas, kadar
gre za obrtni list in vemo, kako se morajo plačevati ločeni zbornici v Beogradu obrtni listi. Takih razmer si mi ne želimo. Kako dela ločena zbornica za obrtništvo n. pr. obrtniška zbornica v Beogradu in kako naša skupna zbornica, pa tudi vemo. Naša zbornica ima že tretje leto svoj zavod za pospeševanje obrta iu je v ta namen za prireditev tečajev, predavanj, za podoore obrtnikom, da so se izpopolnili v inozemstvu, izdala ogromno vsoto samo lansko leto 450.000 Din, /a obrtne nadaljevalne šole 200.000 Din. Belgrajska obrtniška zbornica pa je v petih letih skupaj izdala po njenih poročilih za podpore obrtništvu in za pospeševanji obrta komaj nekaj čez 80.000 Din, če tudi ima 75.000 članov, pri nas pa nas je komaj 20.000.
Danes nas tlačijo vsepovsod bremena. Potrebno je bilo, da so se tudi prispevki obrtništva za zbornico znižali od 25 na 10 odstotkov. Ce bomo pa hoteli imeti svojo obrtniško zbornico, moramo pomisliti, kai bo s financami: če bo ta zbornica liotela delati, bo rabila najmanj pol milijona samo za uradne svrhe (prostori, uradni št vo, potnine za seje itd.) Pri tein pa seveda ne bo moglo ostati za obrtne nadaljevalne šole in za pospeševanje obrta, obrtništvo pa bo moralo prispevati najmanj j desetkrat toliko, kakor je v letošniem proračunu ! predvideno za skupno zbornico. Mi sina proti ! temu, da bi se nas še bolj obremenjevalo radi j eksperimentov, ki ne morejo rodili nič dobrega. ! Noeemo, da bomo več plačevali, /ato pa dobili ; nekaj slabšega, kakor že imamo. Mi smo bili do-5 sedaj in ostanemo še /a bodoče ua stališču, da more slovensko ^osneutarstvo in slovenskega obrtnika zastopati najboljše in na'uspešnejše skupna zbornica. Mi smo proti ločenim zbornicam za enotno slovensko gosnodarsko fronto. Tako sc inora glasiti tudi odgovor na okrožnico ljudi, ki nas hoCejo cepiti in sejali med nas razdor
Obrtnik z dežele.
Spori
JVilrolosbt Ritše
•\kcija banske uprave p-lc-do pocenitve .motnega gnoju in načinu naročevanju ш-јнј-s red no pri občinah, jo bila sprejela z velikim zadovoljstvom v vrstah ii'V-ih kmeiovnlcev. Seveda [vi je la uikcij.-i, ki je v načinu prva te vrste, glede administrativno izvedbe tu iu tam naletela nn težkoco. Vendar pa so s pra\itniin razumevanjem važnosti orgnnizaeije zn pocenitev tega, kar kmetovalce rabi za svoj obrat, da narediti še mnogo več. Cela zadeva zavisi samo od ljudi, ki jo mora jo izvršili, v Io n si:: čaju cul občinskih tajnikov. Uvidevnost, pravilno tolmačenje in praktičnost igrn tukaj pr\o vlogo.
Takoj bodi odgovorjeno e;i ono vprašanje, ki se od mnogih kmetovalcev, ki >«■ do s,-<!aj sploh niso uporabljali umetni gnoj mijčo-čo postavi, kaj je pravzaprav Nitrofoskal-lluše?
Posevi: /itn. okonavinc. vin-kn trta sadno drevje, hmelj, trave iid. rabijo v slavnem sledečo hrano: dušik, iosforno kislino, k'ilij iu opno. Z vsakoletnim pridelkom se zemlja izčrpa z znatnimi količinami to rastlinske hrano. Z hlevskim gnojem so vrača zemlji večji del te hrane. Vendar pa moramo n. pr. I kat. jutro zemlje pognojiti z '-0 rj lilev~.ko:M gnoi i. 'ko želimo vrniti zemlji one količino rastlinsko hrane, ki smo jo z. žetvijo odvzeli, Malo je tako srečnih kmetovalcev, ki bi imeli na razno-higo dovolj gnoja, d« bi samo z hlevskim enojem osigurnli na celi svoji površini dobro žetve. Vsled tega umni kmetovalec v naprednih krajih uporablja umetni gnoj. Po točno s<avaljanem gnojilnem načrtu, gnojijo is'o zem.ljo ono leto z mnogo hlevskega gnoja, drugo leto in tretje oz. četrto z umetnim gnojem, četrlo oz. peto leto zopet z hlevskim gnoiem. Ker je hlevski gnoj radi svoje vsestranske hranilne vrednosti nujlioljši. je industrija prMoniin izdelovanju umetnega gnoja, ki takoisto vsebuje vso rastlinsko hrano, kot hlevski gnoj. toda v mnogo večjem odstotku. Takšno gnojilo je Ni-trofoskal-Ruše, ki vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano. V 100 kg N i t rofosk al-n-R il še se nahaja dušik, fosforna kislina, kalij in apno v rni/.merju 4:8::8:33.
Nitrofosknl-Ru^e je torej gnniilo z vso rastlinam potrebno hrano, dočim vsebuje n. pr. kakšno drugo gnojilo samo eno rastlinam potrebno hrano. Superfosfat vsebuje samo fos-forno kislino, čilski soliter samo du-šik, kalijeva sol samo kalij, Tomaževa žb'ntlra, oz:r. apneni dušiik vsebujeta dve rastlinski lirnni in sicer Tomaževa žlindra fosforno kislino in apno. apneni dušik pa dušik in apno.
Kdor gnoji svoje posove z. vsestransko hrano, t. j. dušikom, fosforno kislino, kalijem in apnom ima največjo sigurnost, du je gnojil pravilno.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Iz poslovnega poročila Kreditnega zavoda za trgovino iu industrijo, ki jc bilo podano na občuem zlniru 7. marca dopoldne, posnemamo, da se je preobrat na slabše v gospodarstvu začel že jeseni 1029, lani pa se je kriza šebolj raztegnila. Poročilo navaja dalje, da je bilo lani razglašenih 57 kon-kurz.ov (1929 46), odpravljenih pa jih je bilo 62 (46). Tudi pri nas se vedno bolj uveljavlja prepričanje, rla jo za boljše gospodarsko blagostanje pri nas prav posebno treba skrbeti s pravimi gospodarskimi ukrepi za okrepitev domaiega trga in povečanj« domače potrošnje.
Promet zavoda je lani narastel od 27.803 nn 28.154 milij. Din. Bilanca pa kaže tolo sliko (v milijonih Din; v oklepajih podatki za 1929). Aktiva: blagajna 21.3 (24.3), menice 70.2 (67.6). vredn. papirji 21.2 (13.2), konz. računi 10.8 (14). realit-te 1.14 (1.105), tlolž. banke 78.5 (1198), drugi dolžniki 270.7 (230.9); pasiva: glavnica 12 5 (12.5), rezerve 15.2 (13.&5). Irate 0.5 (0.3), vložne knjižico 84.25 (82.9(1), upniki 303.7 (363.7), čisti dobiček 3.579 (3.626): bilančna vsota je narasla od 476.9 na 479.7 millj. Din. K bilanci je pripomniti, da so vredn. papirji in konz. posli znatno narasli radi dokupa domačih drž. papirjev. Kratkoročne naložbe pri bankah je zavod lani zelo znižal, pn so še vedno visoke in kažeio na mobilnost zavoda. Račun dob'čka ln izgube izkazuje skoro iste dohodke kot 1929; povečanje donosa od 8.99 na 906 milij. jo pripisovati večjemu prenosu: 0.4 (0.3) milij. Tudi stroški so ostali v glavnem neizpremenjeni; povečale so so le pluče od 2.25 na 2.35 milij.
Rezerve zavoda bodo z letošnjo dotacijo naraslo od 15.2 na 16 milij. Nadalje je bil ustanovljen lastili pokojninski sklad za nameščence, ki je bil dotiran s 0.7 milij. Din Omeniti je, da ima zavod že Podporni fond za svoje nameščence v znesku 1 tnllij. Din in Knezov fond v znesku 0.54 millj. dinarie».
fz čistega dohičkn 3,579.000 (8.626 000) Din se zopet plačuje 10''., dividenda kakor od lota 1923. dalje.
*
Tečaj z» av toge n o > «renie na Jesenlenh Zavod za pospev. vanjo obrta Zbornice za 'I"I v Ljubljani priredi na Jesenicah v času od 16. do 25 t. m. tečaj za pviogeno varenje. Poučevalo se bo v tečaju var nje enostavnejših predmetov, pr dvs чп v železu. jekiu in aluminiju. Pri današnji gospodarski krizi je 7;i kovinarskega obrtnika in poinočn'ka velike važnosti, .la si- izvežba v tej široki. Z v,trenjem si- dajo izvršiti mnoga popravila železnega orodja, strojnih delov, poljedelsk' gn orodja, avtomobilskih blokov iu karterjev, preiomlj'nih jer-monic, osi, železnih konstrukcij itd. ki bi so sicer ne dala izvesti. Spretnemu varilcu se zato odoira novo polie dela in s tem turii zaslužka. Iz blejskega okoliša se jo na poziv blejsko obrtne zadruge prijavilo že precejšnje število udeležencev. Ker trn jo se nekaj prostora. o|M>zarinmo kovinnrio i/, savske doline, da se nemudoma pismeno prijavijo za Ia tečaj, odnosno dne 16. t. m ob 9 zjutraj zg'nse v delavnici g. Antona Tršana na Jesenicah, kjer s« bo tečaj vršil.
Konkurz je razglašen o imovini Martina Ka-ro'n, trgovca v Kostanjevici; prvi zbor upnikov 1S. m.-ir a. prijaviti je do 16. aprila, ugotov. narok 23. aprila.	,
Harra
Na ljubljanski borzi je znnšnl d'vizni promet Ia teden 17.69 milij. Din v primeri s 19.2. 18.1, 18.25 in 14.5 milij. Din v prejšnjih tednih. V ponedeljek iu torek so tečaji bili v soglasju s tendenco prejšnjega tedna čvrsti, v sredo pa je nastopil preobrat in tečaji so nazadovali, rnvnolako tudi v è--trtek. V peti k zopet pa so tečaji bili čvrstejši. Ta fluktuaclja je v zvezi z gibanjem deviz v Ciirihu. Največ prometu je bi>o v devizah Curih in Praga.
Denar
Curih. Belgrad 9.1264, Pariz 20 35. London 25.2425, Newyork 519.75 Bruselj 72.425. Milan 27.22, Madrid 56, Amsterdam 208 27, Ber'ln 123.55, Dunaj 78.025, Stockholm 139.15. Oslo 138.975 Ko-penhagen 138.975. Sofija 3.7675. Pragi 15.3925. Varšava 58 20 Budimpešta 90 585, Atene 6.725, Carigrad 2.465. Bukarešt 3.09, Helsingfors 13.05.
Vrednostni papirji
Punaj. Podon.-savskn-jadrnn. 8H.40, Wieivr Bankverr-in 16.35 ( reditanstalt 46 50 Escompteges. 159 75, Alpine 20.20, Trboveljska 42, Rima Muranv 63.80.
Žitni fr«
ludi danes je bila v Budimpešti čvrsta tendenca in tečaji so s - ponovno dvignili. Tudi pri nas I je bila danes pšenica nekoliko čvrstojša in je bilo j zaključeno potisko blago po 165, za Srbobran pa so zahtevali 162.50 do 165. Pričakujejo, da bo v marcu kupčija boljša kakor v februarju. Koruza jo nadalje čvrsta in je nje cena napredovala. Času primimo suho blago jo stalo 86 do 87.50. času primeren suh činkvantin pa 130 kaže, da bo šla koruza v ceni še nadalje kvišku. Slej ko proj je živahno povpraševanje za otrobe, ki so razmeroma dragi, in zahtevajo zanje v Vojvodini 100 do 110 za drobne, katerih pa ni dobiti, debeli pa notirajo okoli 120. Slovenski mlini zahtevajo za otrobe 125 do 130. V ostalem na trgu ni bilo i-zrirememb.
Novi Sad. Pšenica sr. 78 kg 142."0—145, slav. 78 kg 142.50-145. 77/78 kg 140—142.50, konizii sr. ger. 83—85, bač. ladja Donava posušena 89—00, oves bač., sr.. slav. 100—105. sr. 95-100.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet sre-don. Pšenica marec 15 75—16.15, zeklj. 15.90-15.95, 1 maj 15.98-16.35. zakli. 16.15—16.16, rž marec I 11.24 -11.84, zaklj. 11.23-11.24, maj 11.52-11.55, j zaklj. 11.45—11.46, koruza maj 11.65-11.86, zaklj. 12.75-12.77, julij 12.96—13.12, zaklj. 12.96-12.97, tranz. maj 10.15.
J«.i<*a
Pozno zimsko vreme je v resnici produkcijo skrčilo, in ker jo konzum vsled nizkih con velik, so na enkrat čuti neko pomanjkanje blaga, katero dejstvo jo povzročilo čvrstejšo tendenco. Vsled tega so se cene tuko v inozemstvu. kakor tudi nakupne cone v tuzemstvu nekaj dvignilo. Pri nastopi všom toplem vremenu so bo seveda nn enkrat produkcija izdatno povečala in ker se letos tudi v Angliji in Nemčiji pričakuje večja produkcija kukor v prejšnjih letih, bodemo sigurno v kratkem doživeli neprijetna presenečenja.
Živina
Mariborski sejem. No svinjski sojem C. t. m. je bilo pripeljanih 189 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125—135 I Din, 7-9 tednov 180—250, 8—4 mesece 280—350, 5—7 mesecev 400—500. 8—10 meseccv 550—600. , 1 leto 900—1100 Din, 1 kg žive teže 8-9, mrtve ' 10—12 Din. Prodanih je bilo 49 evini
OdhoJn'ca GuHormsena
(Konec tečaja za smuške skoke.)
Mojstrana, 5. marca.
Danes se je zaključil 4 dnevni tečaj za smuške skoke, ki ga je vodil po nalogu in s pomočjo JZSS Signiund Gutormsen. Pomagač in tolmač pa mu ie bil ing. Janko Jania. Učitelj je bil z učenci, zelo zadovoljen. Izmed učencev so bili trije začetniki v smuîkih skokih, ki so pokazali, da so v Mojstrani res talenti. Tečaj je jiosečal tudi 13 letni naraščaj-itik Kluučuik, ki je skočil že čez 20 ni. Tudi naši favoriti, ki so zelo izboljšali stil, so napredovali, /.ahvala gre JZSS, da je klubu poslal tega najboljšega učitelja. Ljudje so prihajali na Bor tako se imenuje kraj, kjer stoji skakalnica), da vidijo tudi oni, ki niso bili v Bohinju, Norvežana, kako leti po zraku. Kako priljubljen je postal mladi Norvežan Outormsen, je pokazala njegova odhodnica, ki se je vršila v hotelu Triglav v Mojstrani. M"d drugimi se je poslovila v imenu kluba tajnica gdč. Minca, ki ga je prosila, naj izroči pozdrave, ko se vrne na Norveško tudi ing. Ilansenu, ki je prvi pripravljal naše smučarje za boj na mednarodnih tekmah. Klub mu je poklonil tudi nekaj slik iz okolice Mojstrane. Outormsenu so naši kraji zelo ugajali.
PRVA TFKMA P« SNEGU.
ASK Primorje : Del. reprezentania.
Prireditelji danešnje tekme se niso ustrašili nenadnega snega ter kljub temu. da je igrišče pobeljeno, odigrajo prijateljsko t'-1 mo. Del reprezentanco si sla vi ji jo najboljši igralci Gr.if'ko in Svobi.de. Tekma se od'gra ob vsr-kem vremenu na igrišču ASK Primorje in prične ob 15.8*1. Nameravana predtekma z Jadranom odpade.
•
V Kranjski gori je padlo 15 cm pršiča. smuka idealna vreme kiasno. Kavarna »Prlsank* in villa Plan k»'
Hanknška trk ma l'a Ljubeljski cesti. SK Tržič priredi v nedeljo 8. marca medk'uhsko sankaSko tekmo na Ljubeljski cf-ati, ki j.- bila prvotno razpisana za 22. februar, pa jo bil"« radi slabih snežnih razmer pieložena. Start ob 15 pri cerkvi Sv. Ane i in žrebinje i-tolani eno uro prej. Tekmuje «e v I treh kategorijah iu sicer: 1. ••n'rs.'dežno dime. II. ' enosedežno gospodje in 14. dvmedežno Zmiigova- ; lec vsake skupine prejme lej» darilo od SK Tržif i. i Snežne razmere ugodne. Prijavnimi tO Din se plača na startu. Avtobusna zveza Pernuš dum s ob 11 izpred F'goven v Ljubljani.
SK Ilirija (»abljašla sekcija). U <li potrebne novovreditve s koije in dostave osebnih tmdntkov JMS so vrši v ponedeljek 9. marcu ob priliki red- | nega treninga |<onoven, plenaren sestanek sekciie. Sestanek je obvozen n vs» članstvo, katero d. sislaj ni prM'vi'o 'zstopn iz sekcije
SK IH ija. Plenarna s«ia upravnega odbora bo v torek 10. m iren ob 20.30. Na dnevnem redu so m»S"čni refernti sekcijskih načelnikov, zabavnega odseka in uprave drsališča. — Tajnik
fcSK Hermes. nog' metn» sekcija V ponedeliek 9. marca obvezen seslneek vseh igralcev v posebni sobi Reininghausa ob 20.
Miihlacker: 20.0'5 Koncert orkestra — 22.00 Kabaret (plošče) — 23.00 Plesna glasim — Mor. Ostrava: 18.40 Koncert: Akordeon — 19.00 Ploščo — 19.30 »Ruvnillii«. opora — 22 20 Radio-orkester — Leipzig 20.00 Simfonični koncert — 22.10 Zabavna glusj>u.
Torek, 10. marca. Belgrad: 12.4^ Koncert Rndio-ork. — 17.00 Narodne pesmi (petje) — 17.>0 Koncert: kvur-tot — 20.00 Koncert Puulio ork. — 20.30 Zagreb 22.50 Gl.isba — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Prenos glasbe iz kavarno — 20.30 Nehuman nov večer — 21.3(1 Plesnn glasbn — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe — 15.30 Mladinska ura
—	17.30 Koncert cig. glasbe — 19.30 »l.olien-grin«. opera, Wagner — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert — 20.00 Pesmi: glasbi iu pot je
—	20.30 P. I.incke-jev večer — 23.00 Večerni koncert — Milan: 17 00 Plošče — 19.30 Pestra glasl>n — 20.30 Prenos o|>erete — Prnga: 19.05 Ljudski večer — 20.15 Komorn a.glaelMi — 21.00 Danski večer — Langenberg: 17.(K) Popoldanski koncert — 14.45 Večerni koncert — Rim: 17.00 Vokalni i ninstrumentiilni koncert — 20.40 Prenos ooere — Berlin: 19.50 Poljudni koncert 21.00 vOrfojc opora. Monteverdi — Katovice: 16.25 Ploščo — 17.45 Simfonični koncert — 19.50 »Casanova«, oioru (Varšava) — Touoluse: 12.45 Koncert — 17.15 Ruske pesmi — 18.50 Plesna g|a>sl>a — 19 15 Dunajski orkester — 21Л5 Simfonični orkester — 25.50 Vojaška godba — Miihb-cker: 11.45 Koncert — 19.45 Momloline 20.15 Zgodba Forikrvegn avtomobila — 22.30 Zu-bavni koncert — 0.50 Nočni koncert — Mor. Ostrnvn: l.?.'J5 Orkestralni koncert v Brnu — 17.45 Plošče — 20.15 Orkestralni koncert Radio orestra — 20.5o Praga — 22.20 Koncert Radio-orkestrn.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 8. nnrca ob 15: LUTKA. Znižane cene. —
Ob 20: CARDAftKA KNEGINJA. Kuponi. Pono<leliek, 9. marca: Zaprto. Torek. 10. marca ob 20; KAROL IN ANA. Ab. C. Kuponi.
PTIIJSKO fïl.EDAI.ISCE
Ponedeljek 9 marca ob ?0: ČARD^lSKA KNE-GINJA. Gostovanje maiiborskega gledališča.
Rficfro
SLAVKO OSTFRC V ČEŠKI FILHARMONIJI.
V sroilo. dne II. marcu zvečer, prenošu praški radio običajni koncert Češke filho.rmo-monije, ki ga čujooKi jionavadi tudi v nušeiii radiu v prenosu. To koncert |ki bo za uns So poseben dogodek, ker se bo izvajala mod Iroini skladbami tudi skladba slovenskega modernega komponista, g. Slavka Osterca. prof. na ljublj. konsorvatoriju. G. Slavka Osterca in go. soprogo smo večkrat čuli v našem radiu. V vesolje nam je, da lx>ino čnli v sredo njegov koncert zn vijolino iu komorni orkester v izvajanju nnjodličnej-ših čeških glasbenikov. Pobir njegii sta na sporedu Predrag Milosevic in G. Mailler.
Hroproml Kadin-Linhliano t
Nedelja, 8. marca: 9 Inž. Jože Cerne: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos ceikvene glasbe. — :0 Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 10,»0 Gdč. Son a Cerne: Pomen zgodnje valitve piščancev. — 11 Radio-orkester.
—	12 časovna r.apoved, vesti, plošče. — 15 Gdč. A. I.ebar: Dekle — čuvarica o;!nja v templju — 15.20 Humoristično čtivo, pisatelj Milčirski. — 16 Radio-orkester. — 17 Ljudska igra. — Ž0 Prencs iz narodnega gledališča v Belg.adu, — 22 masovna napoved in poročila. — 22.15 Hawaii-jazz.
Ponedeljek, 9. marca: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevno vesti — 13.00 Cas, plošče, borza 17.30 Mladinska ura: Pevski zbor Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani jxije narodne in domorodne pesmi, nato plošče
—	(8.5oDr. A. Bajee: Itali j 4i>"čimi — 10.00 Prof. Debeljaik: Poljščina — 19Л0 Zdravstvena ura — 20.00 Večer Radio-orkestra — 22.00 Časovna najKrvod in ;x>ročila.
Torek, 1(1. marca: 12.15 Plošče (pesmi -plesna glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 <"'as. ploščo, borza — 17.50 Kmečka ohcctmi godba — 18.30 Prof. Franc Pengm : Izlet nu luno — lO.(K) Dr. Rova: Vremenoslovjo — 19Л0 Dr. Grafenauor: Nemščina — 20 00 Mozartov večer: a) uvodno besedo govori dr. lo<s. Mentu-ani: b) Tri klavirske sonate izvaja Marjan Li-j ki v šok; c) Radio orkester — 21.1X1 Koncert Radio orkestra — 22.00 Časovna napoved in |и>-ročila — 22.15 Hawaii-jazz.
Drugi programi i
Ponedeljek, 9. marca.
Belgrad: 11.50 Plošče — 12.45 Koncert Radio orkestra — 17.50 Citre — 18.00 Prenos glasbe iz hotela — 20.00 Narodne s kitaro — 20.30 Klavirski koncert — 21.40 »Aida«, Verdi, opera (Plošče). — Zagreb: 12.50 Plošče — 17.00 Prenos zvočnega filma — 20 30 Prosto za prenos — Budapest: 12.05 Koncert orkestra — 17.25 Koncert iKibilojk — 19.30 Koncert budimpeštain-ske Filharmonijo, nato ciganska glasba. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert — 17.50 Mladinska uri; — 19.30 Jazz in petje — 20.00 Wagnerjev večer — 22.10 Večerni koncert — Milan: li.15 Postni glasba — 17.00 Plošče — 19.30 Vesela glasba — 21.00 Koncert orkestra: kom. glasim
—	22.00 Komedija — Praga: 19.00 Prenos iz narodnega gledališča »Spomini mrtve hiše« — Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert — 2(I.(XI »Collegiuni musicutn« — 22.50 Plesna glasba — Rim: 17.30 Koncert: violina 20.10 Lahka glasba
—	Berlin: 18.25 Čajanka s plesom — 20.00 Iz Berlina — 21.50 Koncert — 22.30 Plesna glnshn
—	Katovice: 17.45 Lahko glasba — 20.30 Glasbeno kramljanje — 21.00 Varšuvn — Toulouse: 12.45 Koncert simf. orkestra — lO.(H) Koncert: poster spored — 19 45 Koneert solistov — 20 30 Ruske ocsuii — 23.30 Dunajski orkester —
Nase diiaštvo
Kongregncija akndeniičark Ima sestanek v torek KI. t. m. v škofijskem dvorcu ob 17 (brez akad. četrti!).
Ozebline
vsakovrstne na novo »d mraza nastale bodisi na roki, prstu nosu licu ali uhliu ki io otekle in srbe izgineio lakot ako iih namažete z znano Partuličevo ZDRAVILNO MASTJO Cena škalliice samo 10 Din: po ooili pošliemo le po h škatl ic po povzetiu za 60 Din Fdino prava se dobi v I 159e) ustanovhem Kaptolski lekarni V Barlulić Za d i eb Jelačičev tri! 20.
POHŠT* oTÔwfaNi CENI
kupite, dokler ie zaloga, in sicer najmodernejše spalnice in jedilnice iz vezanega lesa kakor trdi iz trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo — 10 dc 20''.'( reneie. Za delo se iamfi. Ogled tudi ob n e d e 1 j a h.
ANDREJ KDFGAQ IN SINOVI
tvo-nica pohištva V12MARJE - ST. VID 100 — PRI KOLODVORU
Proda se Ivš'ca
z vrtom, primerna za letovišče, ležeča poldrugi kilometer od postaje brzovlaka na progi Zidani most—Zagreb. Hiša ima dve sobi in kuhinjo, vrt je ohsajen z donosnim sadnim drevjem. Hiša je dobro ohranjena ter leži ob cesti, torej pripravna tudi za obrtnika. — Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
»«-f» I ^ O I.-I i,	i ш! " I -...... —M M, _!■■ 1.1 ^.нПиГУи
^ahvala
Podpisani se Trgovskemu dobrodelnemu društvu »POMOČ« v Ljubljani naj-topleje zahvaljujem za točno izplačilo posmrtnine po moji pokojni soprogi.
Vekoslav rv[escrf(0
trgovski pcslovod a v Ljub'janï.
......................................

Razpis
Stavbeni odbor za popravo žepne cerkve » Škofji Loki razpisuje sledeča dela:
1.	Prebeljenje in prebarvanje cerkvene notranjščine.
2.	Naprava in odstranitev v to potrebnih odrov.
3.	Naprava poda na pevskem koru in poprava
stopnjic.
4.	Poprava in prepleskanje oken.
5.	Naprava nastavka za krstni kamen.
6.	Preureditev električne napeljave. Popravljanje se ima pričeti v juniju. Ponudbe naj se vpošl:e;o do 20. marca 1931
podpisanemu župnemu uradu, ki daje tudi tozadevna pojasnila.
Mestni župni urad v Škoiji Loki.
Novo? dana hiša
krasna lega, 4 sobe, s prostornim gospodarskim poslopjem, nekoliko oranice in travnika, v najlepši bližini mesta, železniške postaje, šole ia cerkve, primerno za vsako obrt ali penzijon — poceni proda
MARTIN KLEP, Sp. Breg 143 pri Ptuju,
ÏTSLÂNOVÎC
SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO. LJUBLJANA, GAJEVA ULICA STEV. 2.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Speci jel no za delikatesna in sla-ščičaraska namizna in izložbena stojala >z medenine ali železno potiiklovana.
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo
V. Lidin:
Povesi o ljudeh na ledu
(Iz zbornika >Njedra«, Moskva)
Pozimi je vse narobe. Ljudje bdijo ponoči, zaspijo kvečjemu za eno uro in ko se zbudijo, pa drug drugega vprašujejo: koliko je ura? — ne vedo, ali so to dnevne aii nočne ure. Tečajno solnce enako živo sije podnevi kakor ponoči. Pozimi, ko je Belo morje natrpano polno zelenega, težkega leda, prihajajo z ledom vred tjul-nji. Tu se parijo in ob koncu zime že pestujejo samice na ledu svoje mladiče. Na Letni obali Belega morja postavijo svoje kolibe lovci. Poleg lež.ijo njihovi čolni, leseni karbasi z enim zakrpaniin jadrom. Februarja, ob koncu ljute zime, ko so tjulnji že skotili mladiče, postane za lovce led kopno, kamor si gredo služit kruh. Znano jim je, da se včasih čoln po več tednov ne more oprostiti iz leda. Zato vzamejo s seboj za več mesecev živil in v sili so pripravljeni, da sredi ledu dolge mesece čakajo na pomlad. Petero zastavnih in krepkih Primorcev iz
A. KoSko:
je, se pogrel in zaspal pod kožami. Zdaj je bil najsrečnejši izmed vseh, ker je zaspal na plavajočem ledu za enajst dni... Drugi dan je postalo prav tako slabo drugemu in tretjemu lovcu. Ponoči so spali vsi na kupu, ob svitu i zopet jedli surovo ribo. Zatečena dlesna so jim j krvavela, in 22. dan morske poti je izpljunil en > ribič s kosi neprebavljene ribe vred dva sprednja bela in krepka zoba. Ljudje so otekli od gnilobe dlesni. Ležali so na kupu na ledu in ničesar niso videli v megli. Morebiti so bile prav blizu ribiške jadrnice, morebiti celo obala. Vedeli so samo po vetru in peni, ki nastane ot stiku dveh morskih tokov, da plavajo proti polnoči, v Ocean, kamor ne jadra nobena ladja.
Vendar je še brlelo na ledu življenje, in ljudje so branili življenje, dokler so obvladali prste in občutili toploto v nosu, torej še niso zmrznili. Streljali so iz pušk, da bi jih čuli
Žrtev radija
(It «pomlao* nekdanjega načelnika moakovuke preiskovalne komisije).
Remji jc odrinilo ob koncu februarja proti otoku Moržovcu, kjer je največ tjulnjev. Zadnje dni februarja že piha vzdolž obale jug in drobi led. Karbas mora dolgo pluti po ledeni kaši, in zunaj v odpitem morju že plava stotine po več kilometrov dolgih, zelenkastih ledenih polj. Ljudje morajo na vsako izmed njih potegniti karbas in gredo potem po ledu kakor po kopnem. Led je posut s tjulnji. I^vci hodijo dan za dnevom po ledu in z gorjačami pobijajo samice pa drolma ščeneta z belim trebuhom. Blizu Moržovca so zagledali lovci stotine zveri, in srce jim je vztrepetalo od radosti. Vedeli so, da bodo po izdatnem lovu lahko sladko počivali dolge mesece in si v domačem kraju zgradili visoke, močne hiše. Zapustili so svoj karbas in v nizki, mlačni megli korakali po ledu dan za dnevom, vedno naprej. Proti koncu marca že nI več nepretrgane tečajne svetlobe. Namesto polnočnika (NO) piha že obednik (SO). Mraz popušča, veter drobi led in ga nosi v kosih iz ozkega belomorskega grla ven v Ocean, kjer ee bodo ledene klade z ropotom in žvenketa-njem zalevntale druga v drugo, talile in plule vedno naprej proti večnim grenlandskim ledenikom. Petero lovcev se je razvnelo od lovske strasti in ni opazilo v belkasti megli, kako globoke so postale zelene razpoke v ledu. Sli so vedno naprej, in ko so se spametovali, jih je že nesel odkrušen kos ledu daleč ven. Ves plen s čolnom vred je ostal na drugem kosu ledu, in zraven je bil samo en lovec, najmlajši izmed vseh.
Zdaj se pričenja povest o ljudeh in ledu, o 28 meglenih dnevih na plavajočem ledu. Tu je treba pripomniti, da so Primorci na žalost skoraj nepismeni in jim malo koristi njihova pogumna spretnost na morju. Nedvomno so bili večkrat ob tečaju. Ko je odkril Anglež Not-hurst kot prvi kulturni raziskovalec otok Shve-dish Foreland, 2000 km daleč od Arhangelska, ga je napadla, čim se je izkrcal, čreda belih medvedov, in so Angleži ustrelili deset zveri, a potem so našli v globini otoka pravoslavno cerkvico, ki so jo bili zgradili ruski Primorci. Spitzbergi so bili pod imenom O ruinant, »hudi Grumant«, Primorcem znani 400 let preje, nego jih je odkril Baerenz in jim dal ime Spitzbergi; in vendar so postali premogokopi, ki so med vojno s kurivom zalagali Petrograd, norveška lastnina...
Cetvorica lovcev ni vedela, kaj bi počela. Imeli so puške in smodnik, malo kruha in soli, dve škatljici vžigalic in napol prazno steklenico vinskega špirita. Zvezali so s tjulnjevimi kožami puške v jambor in dvignili belo zastavo, klic na pomoč, a marčna megla je skrivala zastavo. Dokler so imeli prazne sode, so si kurili, da bi ogenj svetil v megli, da se bi greli in kuhali ribe. A dež in veter sta ogenj gasila. Ko jim je na osmi dan pošla prva škatljiea vžigalic, so sklenili, da bodo prižgali ogenj samo enkrat dnevno, ponoči. A dvanajsti dan so postale preostale vžigalice vlažne od megle, in fosfor je bil premehak, da bi se vnel. Tema in megla sta zagrnili lovce, in lega dne je ponesrečil drugi tovariš, brat onega najmlajšega, ki so ga bili,izgubili poprej. Stal je z mrežo na robu loda in lovil polenovko ter nenadoma izginil. Nihče n: vedel, ali ga je potegnila 20 kg težka riba v morje ali pa je kar zblaznel. Ta dan so ljudje na ledu prvič jedli surovo polenovko. Ujeli so jo z mrežo, ji z ostrim nožem odprli trebuh, potegnili ven najboljši kos, jetra, in jili pojedli, potom pa žvekali ostalo surovo, mrzlo ribje meso Tu in tam so žvekali za spremembo še suh jermen, da bi občutili zobje vsaj neknj prožnega namesto kruha. Ponoči so se stisnili, kakor so mogli, drugi k drugemu, da bi obvarovali toploto, in se pokrivali z vlažnimi tjulnjevimi kožami, a veter je pihal tudi pod kožo. Pet dni so jedli surovo ribo, a potem jo postalo enemu od njih slabo. Izbljuval je neprebavljene kose ribjega mesa in z njimi vrod kose temne, strjene krvi. Tovariši so mu dali zadnji požirek špirita, ki jim je ostal. Popil ga
ljudje. Ustrelili eo gnge in jedli sinjkasto ptičje tueso. Naredili so iz preostalih sodov nekak čoln in na debelo zamašili špranje s tjulnjevo mastjo, da ne bi utonili, kadar se bo zdrobila njihova ledena ladja. Ljudje so izgubili zobe, v teku 25 dni so postali suhi in temnopolti, sivi starci. Pljuvali so kri, in morska sol jim je raz-jedala roke in obraz. Namazali so se od nog do glave z mastjo, da bi manj trpeli od vlage, in namazali tudi spečega, ki se ni zbudil. Borili so se za življenje, trdovratno jedli surovo meso, da ne bi onctnocrli in mukomn brzdali bljuvanje, da bi obdržali onemogli želodci vsaj malo za življenje potrebne hrane. A hrana s krvjo jim je uhajala iz ust, in so vedeli, da so zapisani smrti.
Ko je napočil 28. dan, so ležali na kupu , kakor ponoči in prvič niso mogli jesti ob svitu. A ob svitu se je prvič razpršila megla, se prikazala vodna gladina in v daljavi dim, parnik.
Po stari vsakoletni navadi so odpotovali aprila meseca najboljši petrograjski in moskovski detektivi k začetku sezije na kavka-ške vrelce: v Pjatigorsk, Kislovodsk, Esentuki in 2eleznovodsk. Njih navzočnost je bila potrebna, ker so redno ribarili v kalnem med nedolžnimi bolniki in premožnimi kopališkimi gosti poklicni zločinci. Zakrivili so več, ponekod krutih izsiljevanj in sleparij. Dogodek, o katerem zdaj pripovedujem, je sicer samo navadna tatvina, ki pa je imela izredno tragičen zaključek.
Tudi leta 1913., zadnje leto pred vojno, je odpotoval v Pjatigorsk na čelu detektivov moj osebni tajnik Mihajlov. Kmalu mi je javil, da je osrečil kavkaška zdravilišča s svojo navzočnostjo dobro poznan in izredno iznajdljiv slepar Aleksandrov, 25 leten mož lepe zunanjosti in brezhibnega nastopa. Svoječasno je z odliko dovršil šolo, a dolgovi so ga kmalu zapeljali na slaba pota. Oblasti so ga ponovno izgnale iz Moskve. A njegov oče, nekdanji visoki uradnik in pozneje senator v pokoju, je imel dobre zveze. Izprosil je preklic omenjene prepovedi bivanja v Moskvi in je od tedaj bival sin pri starših. Pestai je sicer nekoliko previdnejši, a v bistvu je nadaljeval staro sleparsko življenje in se vedno nahajal v nevarni bližini različnih kazenskih paragrafov. Majnika leta 1913. je razpolagal Aleksandrov z znatnim zneskom denarja. Sijajno oblečen in z novim elegantnim kovčkom je plačal spalni prostor v prvem razredu kavkaškega sezijskega brzovlaka. Pripovedoval mi je pozneje, da je vse videl v rožnati luči. Sicer ni imel nobenih določenih načrtov za bližnjo bodočnost, seveda pa je bil pripravljen izkoristiti vsako ugodno naključje. Zaspal je v vlaku v sladkem upanju, da Im srečal, vase zaljubil in pošteno oskubil katerokoli bogato damo, da bo tudi lahko pri kvartanju obral številne generale in dostojanstvenike, ki so pili Narzan (ime najslavnejšega vrelca) itd. Naposled se bi tudi lahko oženil, če bi imela nevesta milijon ali več rubljev dote. V tem prijetnem razpoloženju je dospel Aleksandrov v Pjatigorsk in se nastanil v najboljšem me«t-nem hotelu »Bristolu«.
Zgodilo se je, da je preživela to leto v Pjatigorsku počitnice večja skupina ruskih univerzitetnih profesorjev in docentov. Nekateri teh so dopisovali z nemškim tovarišem prof. K. in so mu tako hvalili Kavkaz, da je sklenil po-služiti se žveplenih kopeli v Pjatigorsku. Prišel je na Rusko s hčerko Emo in med potjo na Dunaju kupil malo količino drafforenega radija. Drobna zrnra čudežne kovine so se nahajala v izvirni svinčeni cevki s pečatom .Ta-chymovskih rudnikov na Češkem. Pokrovček je bil opremljen z Marijinim steklom, skozi katero se je videla vsebina. Cevka je ležala v mali svinčeni škatljici. Ključek je nosil profesor redno v žepu, zaklenjeno škatljico pa je imel v kovčku. Nemška gosta sta se ustavila v hotelu »Bristolu«. Aleksandrov se je z njima kmalu seznanil pri skupnih kosilih. Prof. R. je v njegovi navzočnosti večkrat kazal radij ruskim tovarišem, ki so se zelo zanimali za ta znanstveni zaklnd.
Sicer so mi postale te okoliščine znane šole dokaj pozneje. Majnika leta 1913. so nadaljevali letoviščarji svoje veselo življenje. Aleksandrov, ki je bil lep mož, je kmalu pričel po vseh pravilih oblegati sentimentalno gospodično Emo. Spremljal jo je skoraj dnevno na izlete v planine: na Maštik. Reštau (Petero-glavo goro) in celo Elbrus (4970 m). Bila sta v znanem Breznu, nabirala cvetje po dolinah in soteskah, občudovala divje potoke krasnega in surovega Kavkaza. Vsi ti vtisi so snubnču olajšali p"sel, in je bila enoličnejšega domačega življenja navajena nemška gospodična kmalu
Tedaj so pričeli ljudje na ledu streljati in izstrelili zadnje naboje. Eden je zlezel drugemu na pleča, da bi vihtel belo capo, a drugemu so se Sibila kolena od slabosti in je pokleknil na ledu. Toda zdaj je nepričakovano padel na belo cunjo 28 dni pogrešani solnčni žarek, in za žarkom se je prikazal parnik, lcdolom. Razvil je zastavo, in na zastavi je bil v krogu vzpeti beli medved ter spodaj s srpom prekrižano kladivo. To je bila zastava sovjetske severne mornarice. Ladja je pripravljala v ledu pot za trgovsko karavano iz Norveške.
Ledolom je vkrcal štiri obupance, jih prepeljal na celino. Lovci so mesec dni počivali doma, da hi okrevali po mrazu in stradanju. Potem so zopet mesec dni pripravljali mreže in smolili eno jadrnico, šnjako, da bi zopet odrinili v morje, čim bo napodil veter skozi ozko belo-morsko grlo led v Ocean. Kaj so hoteli drugače? Napočila je - prelomna doba", poletje. V prelomnih, poletnilv mesecih v velikanskih jatah prihajajo lososi, in noben ribič ne sme v teh mesecih ostati na kopnem.
Zapisal sem to ledeno povest za ljudi s celine, da bi vedeli o ljudeh, ki jim je postal celina — Ocean. Solnčne'tečajne noči mi jo je pripovedoval na krovu Primorec, mornar, ribič in lovec. Parnik je metal levo in desno kose plavkaste pene, in plavkasta proga je kazala zadaj njegovo pot po olivasti oceanski vodi. Na , kraju sveta se je dvigala iz morja nepozabna i slika, pepelnato plavkasta črta mirnih belih t'jordov in po njih slemenih oledeneli gozdi. 1 Vem, da se bom v najtežji uri mojega življenja spomnil te oceanske vode. nepozabne, na svetu edine prostornosti in v neskončnost letečega vetra.
premagana. Aleksandrov Ji je razodel ljubezen Ш je bil uslišan.
Prof. R., ki mu je vzorna hči takoj zaupala svojo srečo, ni hotel načeloma ugovarjati, a vendar je poskrbel za podatke o dosedanjem življenju svojega bodočega zeta. Obrnil se jo na mojega zaupnika Mihajlova in ga prosil, naj poizve o sedanjem življenju lepega Aleksandrova. Mihajlov je prav dobro poznal Aleksandrova še iz Moskve, kjer je ta izvi šil nešte-vilno pustolovščin in je nemudoma odgovoril. Prof. R. je hčerki sporočil policijske podatke. Sicer je moral dolgo prigovarjati zaljubljeni Emi, a na srečo so Nemke ubogljive. Potrta nevesta Je naposled pustolovcu izjavila, da ga ne bo vzela... Aleksandrov se je več dni potikal po Pjatigorsku in z revolverjem v roki po parkih ali ponočnih vinskih kleteh glumil popolen obup. Nobenih težkoč ni delal policiji, ko ga je ta opozorila na neumestnost samomorilske komedije, in je naposled neznano kam izginil.
Mesec dni po teh dogodkih je nekoč potreboval profesor svoj radij, pa ga ni nikjer našel. Zelo se je razburil in prijavil tatvino istemu Mihajlovu. Detektivi so pričeli preiskovati in so zvedeli od neke hišne v »Bristolu«, da je Aleksandrov, ko je bival v hotelu, večkrat zahajal v profesorjevo sobo. Prof. R. je stanoval poleg hčerke, in je Aleksandrov navadno čakal v njegovi sobi na gospodično Emo, ki se je preoblekla ali umivala v sosednji sobi. Mihajlov je Nemca takoj opozoril na to okoliščino. A profesor je najbrž na hčerkino prošnjo odgovoril, da je po njegovem mnenju ponesrečeni ženin izven vsakega dvoma. Zvedel sem vse te podrobnosti šele pozneje, in sicer meseca septembra, ko so se povrnili naši detektivi po zaključku kopališke sezije v Moskvo. Julija sem prejel zgolj navadno policijsko poročilo o izvršenih zločinih, kjer je Mihajlov med drugim na kratko omenil ukradeni radij. Priporočil sem mu v odgovoru, naj se poaebno pobriga za radij, ker je bil poleg visoke vrednosti lastnina uglednega tujca. Ruska policija je morala dokazati, da je tudi kaj vredna... Vendar Mihajlov ni zasledoval Aleksandrova, ker je upošteval profesorjevo prošnjo. To ni bilo prav in sem Mihajlovu v Moskvi moral dati službeni ukor. V teku najinega razgovora sem se spomnil, da je prinesel avgusta najbolj razširjeni ruski dnevnik, moskovsko »Ruskoje slovo«, malo vest o radiju, ki ga je nekdo ponudil v nakup Harjkovski univerzi. Radij je redko blago, in zato sem se takoj obrnil na policijo v Harjkovu s prošnjo, naj podrobno poizve, kdo je bil prodajalec. Deset dni pozneje sem dobil odgovor. Avgusta meseca se je zgla-sil na univerzi lepi mladenič, ki se je predstavil kot Dunajčan von Adler, in univerzi ponudil radij za 80.000 rubljev. Strokovnjaki, ki jih je imenovala univerza, so ogledali radij in ga sklenili kupiti, a od Adlerja seveda zahtevali pismene dokaze o izvoru njegove cevke. Adler je obljubil, da lx) prihodnji dan prinesel potrebne listine, a se ni prikazal nikoli več. Adlerjev osebni popi» je bil sličen onemu Aleksandrova. Poslal sem takoj v Harjkov njegovo fotografsko sliko, in so na univerzi potrdili, da je to lastnik radija. Naročil sein nemudoma detektivom, naj Aleksandrova po-ščejo na njegovem moskovskem stanovanju. Zvedeli so pa, da se nahaja na kliniki, kjer je bil pred kratkim operiran. Imel sem takrat veliko posla in sem se šele čez dva dni osebno potrudil na kliniko, a bolnika nisem našel. Profesor, ki je izvršil operacijo, je rekel, da zdravniki ne vedo ničesar o vzrokih bolezni, dovolil mi je pa Aleksandrova obiskati nn stanovanju. Mislil je, da moj obisk ne bo posebno škodoval bolniku, ker je bil itak zapisan smrti.
Kurenčhova Neška
sna tud beseda
Buh ve, če u pr nas kerkat predpusta konc! Ki je že pustn tork, Ide pa kar naprej in naprej nureja in se žiu krsi več na zmen za pralka. Jest sama na vem, za kua mama prouzaprou ta pratka, ke se nubedn več pu ne na rihta.
Neki sm scer že brala, de uja zdej en-kat stupil nčen ge-spudi skp, seveda sam tak, ke znaja svet zregulirat pu sojeh pu-trehah, na ena kumferenra. Na te kumferenc uja puskusl pngruntat, kuku b se pratka na ta viža dala preštlmat, de b biu na let več dni za delat, pa mal mn za plačat Jest scer na vem glili, kulk je resnice na tem, ampak neki u že res, ki iblansk dneunik »Jugosluvan« je že letaš februar za en dan putegnu, tku, de je ta dneunik tud 20. februarja vn ptšou, čeprou srna mel usi vern kristjani sam 28 dni u februari.
Ki u prnuzaprou ta kumferenca, se Se na ve natank. Mogoče de u Afrik, pa prou gvišn še ni, ke Afrikanci sa bi za Australija, al pa za Amerika, nnš delegati b ja mel pa še ta narraiš u Aziji, pa sam zatu, de b se sojeh babne za en lep čas znebi. Tak holt dedci. Sej sa usi gllh, zatu pa jest mojmu še preveč na zarnerm, če mu use sorte muhe pu glau brenČeja. A b na mel lohka take kumference gor nn Goluc? Lep mir je gor in lohka b iz pou-nem doinfam delal, babnee, b Jm pa lohka kusu gor nusile. Kuku b pršle tak« kumforence pu cen Zdej nas pa kuštaja te kunifereuce nč kulk, naredi
pa nisa še nkol nč Predn prideja du kašnga sklepa, se zmeram skregajain greja spet usak na soja plat. Druh let se pa spet na kašnem drugem konc sveta, kjer jh Ide le tku na puznaja. skp dubeja in kumference se spet ud konca znčneja. In tku gre naprej in naprej in u šlu naprej in naprej, dokler uma mel še gnarja kej. Ke uma enkat usi na sulim, uja pa kumference tud fertik. Nazadne uja še šli še rad na Ooluc. če uja mel še kej za sklepat. In še prusil nas uja, de b jm kusiu gor nusile, ampak me jm uma fige pukazale, kokr nam jh dedri zdez kažeja.
Kar stare babnee peklaja, mama že use sorte kumference: miroune kumferenca mama, pa čez-dali več kanonu. Pol take za varstvu majnšin, pa ma.inšine čezdali bi pregajnaja in kdur more use te kumference naštet, ke jh je pa tulk. A ni škoda za gnar? Scer je u nedela razdelu Ilustriran Slu-ven< en par cekinu sojem naručnikem. Tud jest sm dubila dva. Pa takeh cekinu nubedn na mara. še »Sluvenc« sam jh ni tou ur.et, ke sm mu jh za naručnina puslala.
Ja, zdej b pa hmal puzabila puvedat de sa Zvejzda že začel pu načrleh gespuda Plečnika obrazirat. Tist briuc u Zvejzd je pa obrazirajne zlecetiru. Sevede on sam na razira Zveizde, on sam deluce kumendira, de praviln pu načrteh ra-ziraja, pa prgajna jh, de bi flink delaja, de se u preh iz negave briuske dvurane na nunska ura vidi. Ke uja fertik iz razirajnam, uja pa tisi svet lepu preural in 0u8 usjal. Na rotuš prauia: stu let sa se Iblančani u Zvejzd hladil in lenoba pasi, zdej nej ma pa tud mestna žvina neki u Zvejzde. Jest, ket prjatelca žvali — bouh sevede na maram — jm dam čist prou. Za tiste deluee, ke sa jm du zdej babnee u Zvejzda kusiu nusile, uja pa naredi pud trem flečkalnarskem mustovm ona mu-derna autumatična jedllnca. ke u Iku prštimana de jm u ja pečene p-p-p- noja, piške reeima, kar na talar letele. Pa čist zastoin. kar je glaun. Sej praum: »Ureuiena Krajncem uja se zjasnila.« pa je fertik.	K. N.
Ddpeljal sem se torej k Aleksandrovu na dom in ga našel v postelji. Blazine in rjuhe s čip-kaniin robom, svilena odeja in krzno ob vznožju, svileni japonski kimono z belimi lilijami in neštevilo parfumov, pomnile, pudra itd., na toaletni mizici — vse to bi prej pričakoval v sobi katerekoli modne dame. A vendar sem pi šel na pravi naslov. Aleksandrov me je takoj spoznal se bridko nasmehnil in znš'petal:
»A, K' ško, gospod načelniki Prišli ste se-ve 'a p'> radij. Žal, prepozno prihajate. Božja piu\ičn<>st me je kaznovala že poprej, nego me ho utegnila človeška. Preostaja tni samo nek"liko kratkih dni življenja...«
Videl sem, da ne laže. Nekdanji lepi mladenič je tako shujšal, da ga na cesti ne bi sp >znal.
»Kaj se vam je zgodilo?« sem vprašal. »Saj ste zapustili Kavkaz popolnoma zdravi «
Bolnikove ud i te oči so postale solzne. »To je dolga zgodba,« je zašepetal, »in ne sinem veliko govoriti. Vzemite to polo. Spisal sein vse, ker sem vedel, da boste prišli.«
Na hitro sem preletel drobno popisano polo in se prepričal, da je postal Aleksandrov žrtev izredne nesreče. Izvabil je »«liiihlje"e ker se je bal zasledovanja. Pred kakimi še-Eme očetov radij, ker ga je mislil vnovčiti. Nosil ga je vedno v desnem žepu telovnika, stiuii tedni je nenadno opazil na desni strani trebuha kaor mali novčič velik rdeč madež. Od kraja se in pobrigal za lo, ker ni čutil nobenih bolečin. A mauež je kmalu postal dvakiat večji, vedno raste I, in je naposled nastala neka nabreklost. Aleksandrov je šol k zdravniku, in kirurg mu je izrezal oteklino. A čini se je rana zacelila, se je zopet vnela in otekla. Kmalu se je spremenila v grozovito gnojno bulo. Pred štirinujstiini dnevi so izvišili drugo operacijo in je bil zdaj bolnik tretji dan doma. Profesorji so iiiu povedali, da se uiora pripiaviti na najhujša ...
Pogledal sem Aleksandrova in ta se je žalostno nasmehnil: »Naj govore profesorji, knr hočejo. Saj itak vem. da iiioiaiu umreti. Ce bi e vedeli vi, kako je žalostno s 27 leti oditi v irtovo deželo. Sicer pa sem sam vsegn kriv in to vas seveda ne zanima. Prišli ste po prokleti radij. Poglejte, prosim, v mizici, v desnem predalu. Tam je v srebrni pudernici. Gospod na-îelnik. jaz sein vam olajšal vašo nalogo. Rodite. prosim, tako piijuzni. in mi zato privi ščite samo eno: mirno smrt. Saj nimate ničesar od tega če bi umrl v ječi...«
Dva ledna pozneje je podlegel Aleksandrov strašnim ranam v želodcu. Usodni radij smo seveda takoj vrnili njegovemu lastniku.
Šah
Naslednja partija {• bila igrana na dopisnem
turnirju, ki ga je priredila «Wiener Schachzeitung«. Prvo nagrado je dobil Priwonitz iz Hamburga.
Bell: Priwonitz	Črnli Dr. B o I o g h
(Hamburg)	(Romunija)
1	Sgl - £	d7 — d5
2	d2 — d4	c7 — c5
Jako riskantna obramba, ki vodi do hitre otvoritve igre in daje belemu prilike, da preide k napadu.
3.	c2—c4
4.	c4 X d5
Navadno se igra 4.
5.	Ddl — d2
6	Sbl - c3
7	Sf3 X d4
8	»2 —e4
9	f2 - f4l 10	Dd2 —f2
c5Xd4 Dd8 - a5 +
DXd5.
Da5 X d5 Dd5 - h5 Lc8 - d7 Sb8 — c6 0-0 — 0 Dd5 — a5
Rešitev wfan'-e t
Radio na deželi
Antenski drog je prihlitno 4 % niPlra visok. Njegova višina se da z lahkoto ugotoviti, ker stoji v njegovi neposredni bližini miza s stoli. Vse mize so visoke 7ti do 78 centimetrov. Ker je drog šestkrat lako visok kakor miza. znaša njegova višina približno 4 'Л metra.
Črni kralj nujno potrebuje pomoči.
11 Sd4 — b3	Da5 — b4
12. Lel — «3	Stf8 —f6
13	Df2 —c2	e7 — e5
14	a2 — аЗ	Db4 — e7
15	Lfl - e2	e5 X f4
Boljše bi bito 15. ... De8; vkljub temu pa bi črni še vedno bil na slabem.
16	Le3 X (4	Ld7 — e6
17	0 — 0	g7 — g5
To je nameraval pri e5 X 14.
18	Lf4 — g3
Ne	18. L X g57 radi L X b3 ■ Dc5 + in
D X g5.
14	...	Lf8 — «7
19	Sc3 —b5	I.»6Xb3
20	Sb5 X »7 +	Kc8 — d7
21	Dc2Xb3	Sc6Xa7 22.	e4 — e5l	Sf6 - d5
4.	Sgl - m
5.	h2 — a4
6.	e2 — e3
a7 — ав
c7 — c5
Brez dvoma je	močnejše 6. «2 — e4 To je tudi vzrok, da se sprejeti dominov gambit danes redko igra.
6.	...	e7 — e6
7.	Ul X c4	Sbe — 06
8.	o - o	Lf8 — e7
9.	Ddl -d3
Jako čudna poteza T X dl, L X c5 bi bil prednosti in bi imel po napadalni izgledi. Na roduo.
9. ...
10	Tfl - dl
11	e8 X d4
12.	Dd3 - e2
13.	Sf3 — еб
14 Lel - f4
15.	Se5 - g4
16.	Sg4 — e3
17.	Tal - cl
18 Lf4-e5
19.	Г2 — Г4
20.	f4 - fSI
21.	Se3 X f6
I Po 9. d X e, D X dl, 10. beli z dvema potezama v 9. De2. c::d, 10 Td1 dobri d3 stoji kraljica jako ne-
0 — 0
c5 X d4 So6 — b4 b7 - b6 Lc8 — b7 Ta8 — a7 Dd8 - a8l Tf8-e8 Lb7 - c6 Ta7 - d7 LcG — b7 гб X f5 SM - св?
Ali 22. ... oziroma 24. Tal
23	Tal - «HI
24	Tal X d5 21 Dh3Xd5 26 t.e2 — c4 27. Lg3 —f2l
Lf2 — c5 odloči.
Ke8 23. (XI, L X16, 24. Lh5 -el itd.
Kd7 - e8 Td8 X d5 h7-h5 Th8 —18
27	...
28	Lf2 — c5 29. Lc5 X f8
Sa7 — c6 De7 X e5 in črni te uda.
Spre eti damln "ambit
(Iz šahovskega turnirja, ki se je nedavno vršil v Herlinu.)
H. S I e i n e r (New York)
S fi m i t c h 1. .12 - <14
2	c2-c4
3	Sbl - c3 Navadno se igra 3 Sgl
poteza 8. ... e7 —еб propre 8 ...
Peli: Črni:
d7 — d5 d5Xe4
- f3, da se protl-
Jako težka napaka]
22. Sf5 X g71
Na 22. .. k X g7 sledi 23. Dg4 -f. 24. L X f6 in 25. D X d7 itd.
22.	...	Sc6Xe5
23.	d4 X e5?
Beli ne najde pravilne poteze. Enostavno bi bilo S X e8 Z ogrožanjem 24. S X 16 +, Dg4 + in D X d7 in beli bl lahko zmagal.
23.	..	Le7 —c6 +
24.	Kol-hI?
Zgubi takoj t Igrati bl moral 24. Kfl.
24. ...	Te8 X еб!
Beli se uda, ker na 25. D X еб bt sledilo sledilo L X g2 -f mat Kljub obojestranskim težkim napakam v končni igri jako intereeantna partija.
Rešitev šohovshega problema
«f. 25
(N. D. Grigorleff.)
Beli: Kg3. Bh7. g«. f5. d4. g2 (6).
Črni: Kh& Bc7. e7, ев, g6, c4 (6).
Bell na potezi zmaga.
i. ra — rei
Sg8 - Г6
i
2. d4 - d5
8.	Kg8 - g4
4.	Kg4 — f5
5.	KÎ5 — r6
6.	Кев - Г7
7.	g« - g7 +
8 b7 - g«D +
9.	T)g8 - B7 +
10.	Db7 — h8 +
11.	Dh8-h8 +
12.	Dh3 - f3 +
13.	Dh8 X 16 +
14.	Df6 — g6 + ta zmaga.
e7X M ев Xd5 o4 — c3 c3 - c2 c2 - clD Dc2 (ali bl) Kh8 X h7 Kh7 h6 Kh6 h5 Kh6 - g4 Ки4 - f4 Kf4 — об Кеб — еЧ
Sohovski problem šl. 31
(I. Palurie — Barcelona.) Beli: Kg6, De7, ТеЗ, Th4, Le6, Lc6, Sd3, BdO, c6, a4, аЗ, c2 (12).
Črni: Kc4, Dd4, Td5, Sb8, Sa7, Bb7, c7, c5. a5, сЗ, h2 (11).
Mat v treh potezah.
a b c d e f g h
	ШТ ,-éSmm'				ш '■iđim		рр^'
m	i			ш			
li	Ш	& m Шмт	vïffiw,'/ i	& ШШ , $ !	Ul		Wm
1&	s				ÉÉÉ!		ш.
mm шШ	a	S â	& шш	шШ.		Гј	ш
m	__	wMm					
a b c d e f g h
David Ilaek:
Zakon
Bila je lepa in dobro vzgojna, vendar no-tmovita. Imela je mnogo oboževalcev, a le malo resnih snubcev. In te je zuvručula. kajti tmeli prav tako niso mnogo in mogli bi ji nuditi le skromno življenje, mnogo skromnejše od onega, ki ga je imela doma pri starših. Tu so namreč živeli bolj imenitno, kakor bi prav za prav šlo; starši so menili, da to dolgujejo sebi in bodoči sreči svoje hčerke.
Imela je dvaindvajset let in bila še vedno
sama.
Tedaj Je on nekega dne prišel tn jo zasnubil.
Ni ga ljubila, sovražila tudi ne — ln se ž njim oniožila.
Očarala ga je njena lepota ta lahko ji Je nudil prijeten dom.
Bila mu je zvesta žena. ki bi o njej nihče ne moeel kaj slabeča povedati In on je bil dostojen človek, ki Je ljubil svojo ženo ta jo cenii in tudi sam pošteno živel.
Nikoli se nista sprla.
Ampak ostala sta si vedno tuja. v njunih srcih Je manjkalo ljubezni in toplote, bilo je pusto in golo kot v kakem razpadlem svetišču. Prav dobro sta čutila, vedela sta. kako prazno je vse okoli njiju in v njih samih, prigovarjala sta si. da Je to pač zato. ker nimata otrok.
A z njunih obrazov je vedrost sijala ta ljudje so zavtdno govorili:
»Kako srečen je ta zakoni«
Prevel Flnee.
Karoiaite .Slovenca'!
|4i i
za lepo obleko se poveča vsled dobre kvalitete in nizke cene
DAGMAR-SVILE
Zahtevajte v vsaki trgovini to svilo in pazite, ako ima oznako na robu.
DAG MA Rrf VI LE
J U d O Č E S K. A

Mirko Kunčič:
V hral'estvu zdravja in zidane volje
(griča s petjem, deklamacijami in rajanjem.
Osebe:
Skupina deklic počitniške
kolnije Gozdni mir Planinski zrak Bistra sapica Kralj Zdravje Princeska Zidana volja
Kraljica Bolezen
Teta Cmerga
Beda
Glad
Obup
Slepa deklica Kraljica Smrt
PRVA SLIKA.
(Pozori*če: Na desni strani ka^lica s podobo aH lcipom Matere božje, za kapelico smrekov gaj.
Poleg kapelice nekaj smrekovih štorov.)
1.	prizor. Deklice počitniške kolonije.
Deklice (s cvetlicami v rokah veselo pri-pojô z leve strani):
Na planincah luštno biti, tam je dosti mleka piti. Pastir pa prav': Juhè, juhè, na planincah luštno je!
Prva deklica (največja in najsamozavest-neiša med njimi. Veselo): Otroci, zdaj smo na ciliu! (Pokaže z roko na desno stran pozrnice.) Glejte, tam se že vidi počitniški dom!
Druga deklica (ploskne z rokami in se svetlo zavzame): Joj, kako je tam lepo!
Tri deklice (stopijo iz skunine, položijo šonke k podobi Marije in enoglasno pozdravijo):
Pozdravlien gaj na solnčni trati, pozdravljena nebeška Mati! Pod Tvojim varstvom tu krepile si bomo dušo in telo...
Prva deklica (jih prekine z glasnim vzklikom in kaže z roko v smrekov gaj): Joj, glejte, glejte, kaj je to?
Vse deklice (iznenadene strmijo v ono smer in se plaho umikajo proti levi strani pozornice).
Druga deklica: Škratci, škratci!
Tretja deklica: Gozdne vile!
2.	prizor.
Prejšnje. Gozdni mir. Planinski zrak. Solnčni žarek. Bistra sapica.
Gozdni mir. Planinski zrak, Solnčni žarek, P'stra sapica (originalno kostumirani in ma-skirani, skrivnostno pridejo iz gaja).
Gozdni mir (v zelenem kostumu) in Planinski zrak (v svetlomodri, prosojni halii — nastopita z umirjenimi kretnjami in koraki).
Solnčni žarek (v lesketajočem se kostumu, nastoni nekoliko živahneje).
Bistra sapica (oblečena v motnosivo haljo, ki ima vse polno vihrajočih trakov, nastopi zadnja, rajajočih korakov Z rokami krili okoli sebe kakor s perotmi, napenja lica in piha predse).
Vsi šfirie (prHa^no in mirolitibno prožijo
zbegati'm deklicam desnice nasproti): Stojte, punčke, stojte, nič se nas ne bojte!
Bistra sapica: Nisem gozdna vila.
Gozdni mir, Planinski zrak, Solnčni žarek (v zboru):
Nismo gozdni škratci.
Bistra sapica (položi dcnico na srce in napravi z glavo lep poklon. Zaupno): Sestrica sem vatn.
Gozdni mir. Planinski zrak, Solnčni žarek (v zboru. Kot Bistra sapica): Mi pa smo vam bratci!
Prva deklica (se ojunači in osupla pobara): Kakšna sestrica in bratci? (Sanici) Nisi vila, (ostalim trem) niste
Skratci — kai pa ste potem, o bitia čudežna?
Oo7dni mir (stoni korak nanrej in "olo?i roko na srce. Z tnelikiin, pokojno uspavajočim glasom1»:
laz sem gozdni mir ...
Planinski rrpk (stopi prav tako korak na-prci in položi roko na srce. Z vedrim, svežim glasom):
... jaz Planinski zrak. V nama zdravja vir zlatega je ...
Solnčni žarek (huškne nanrej in ga pre-(cine samozavestno in resnicoljubno): Nak!
N'e чашо v vama — v nas vseh zdravja je vir. blagostanje. i\dor je bolan in utrujen, pride nai k nain na stanovanje!
Prva punčka: Jej, jej, kdo pa si ti, modrijan?
Sejnčpj iniek (se vedro nasntehlja in Ijub-*o prikloni):
O punčka, dober dan! .laz nisem modrijan. Srebrni solnčni žarek sem, največji čarodej: pričaram kar iz mrtvih tal vam — roktispokus. hej — pomlad ... (Majhen presledek. S poudarkom in dvignjenim kazalcem): In kar je glavno: najboljši sem zdravnik otrokom bledoličnim ...
Bistra sapica (zakrili z rokami kakor s pe robni, lahkotno skoči k Solčnetnu žarku, po loži razpeto dlan vodoravno pod spodnjo ust nico, napne lica, objestno pihne, ponazori le teči pihljaj z dlanjo in roko, vse v največji brzi ni, in z zvonkim glasom prekine Solčni žarek) Zapik, zapik, zapik! Zdaj je pa res že skrajni čas, da sem na vrsti tudi jaz!
(Se važno okrene k deklicam.) Jaz sem Bistra sapica, vsepovsod — nikjer doma. Zdaj po polžje, zdaj v galop dirkam, rajam, hoplahop!
(Gibko poskoči in zaraja.) Z grička v polie, s polja v gaj letam kot nevidna ptička, hlad priieten v vročih dneh vam pihljam v zardela lička.
(Skoči k najbližji deklici in ji nagajivo pihne v obraz.)
Deklicam (se obrazi povsem razvedrijo. Zvonko se smejijo in razigrano ploskajo.)
Prva deklica: Hojej, to je pa res prijetna družbica! laz se jih prav nič več ne boiim. (Stopi korajžno k njim in jim po vrsti poda roko.)
Druga deklica: Jaz tudi ne!
Tretja deklica (se pobaha): Jaz se jih pa že prej nisem nič bala.
četrta deklica: Misliš, da sem se jih jaz?
Peta deklica: Jaz tudi ne, da veš!
Ostale deklice (vsevprek vriščijo in moško zagotavljajo): Jaz tudi ne; Jaz tudi ne!
Bistra sapica (poredno pomežikne Solnčne-mu žarku, pomenljivo pomigne z glavo v smer, kjer stojijo deklice, se prime za trebušček in se na vse grlo zagrohota): Hohoho, ta je pa lepa ! Nobena se nas ni bala... !
Solčni žarek (s hlinjeno resnobo): No, no, punčkel (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Zgodba o hudobni mačehi iz današnjih dni
Toliko zgodb — napisanih in v srcu zamolčanih — o mačehah kroži po tem božjem svetu. In zmirom so te zgodbe strahotno žalostne in zmirom so mačehe, ki v teh zgodbah nastopajo, hudobne in brez srca. Nekaterim so te zgodbe že kar smešne in odveč. Z breskrbnim smehom gredo mimo njih: »Ah, kaj — saj to vse skupaj nič res ni, saj je vse izmišljeno, zlagano Prosimo vas, pokažite nam še kakšno hudobno mačeho. Dandanes, hvala Bogu, takih mačeh ni več...«
Tako pravijo. Kdor pa je — sam sirota — romal skozi življenje, je moral z bridkostjo v srcu spoznati: lažje je dobiti biser na dnu morja, kot dobro, skrbno mačeho otroku siroti --—
• « •
Poslušajte zgodbo iz današnj'h dni!
Stoji, stoji sredi doline vas. V tej vasi je
koča, v tej koči je izba — v tej izbi sta zagledali luč tega veselega, tega žalostnega sveta sestrici Francka in Anica.
Ko je bila še mama zdrava, je bilo punčkam še vse č:sto dobro in lepo. V gorki postelji sta spali, s sHnčnimi žarki in rožami in ptički v poljani sta se igrali, ne belega kruha

' '4
ne sladkega mleka ne prijaznih besedi nista pogrešali. Tudi očka je bil takrat še ves drugačen ... Dom tihe sreče je bila ta koča, ta revna koča sredi vasi tedaj.
Pa se je kakor v svetlo pomladno jutro črn oblak — prikradlo v to kočo gorje. Za-vratna bolezen je položila mamo na posteljo in je nikoli več izpustila iz svojega koščenega objema.
Očka je bil prve dni ženine bnlezni silno potrt Potem je postajal vsak dan bolj resen in zamišljen; mrke, odurne gube so jele pre-predati njegov obraz. V svoji sebičnosti jc začel ženi očitati: »Le čemu mi je takale žena? Dan za dnem moram šteti novce zate in
ti streči z najboljšimi jedrni — delati moram pa vse sam ...«
In se je nekega dne kar na lepem odločil in je prodal kočo bogati trgovki. Prodal pa ni samo koče, prodal je z njo tudi bolno ženo, ki mu je postala — nehvaležnežu — v veliko breme.
»Ivan,« ga je s povzdignjenimi rokami prosila uboga žena, »kakor se prosi Bo<?a, Te prosim: Ne pusti me samo pri tujih ljudehl Vsaj Francka in Anica naj ostaneta pri menil«
On pa se ni dal preprositi. Odvedel je obupno plakajoči deklici s seboj — v daljni tuji kraj. Tam si je kupil novo hišo, z novo hišo pa — mačeho, ki je bila kruta in brez srca, da ji enake skorajda nobena pravljica ne pozna. Nobene prijazne besede ni privoščila svojima pastorkama, nobene še tako skromne želje jima ni uslišala. Očka se je prve dni še včasih zavzel za sirotici, potem pa je postalo njegovo srce povsem brezčutno in zakrknjeno ...
Nekega dne — pozno v jeseni je že bilo — je hudobna mačeha napravila v sebi nečloveški sklep. Zaprla je Francko in Anico k živini v temen hlev. V lesenem koritu na trhli slami sta morali sirotici preležati poslej vse dni in noči. Na ves glas sta plakati, na ves
glas sta klicali mamo — a nihče ju ni slišal, nihče se ju ni usmilil.
Dnevi so tekli, tekli...
Ledena burja je zavela preko dolin in gora. Sneg jc jel naletavati v gostih kosmičih.
Zima tudi ubogima deklicama v hlevu ni prizanesla. Kradoma kakor tat se je jel plaziti skozi razpoke strupen mraz do njiju in ju gristi do kosti. Kakor dvoje slabotnih bilk v vetru na polju sta trepetali njiju sestradani telesci pod tenko poletno obleko ...
To nečloveško ravnanje hudobne mačehe z nedolžnima pastorkama pa ni ostalo nekaznovano.
Nekega jutra — sredi najhujše zime je bilo — je potrkal na duri hiše, v kateri sta udobno stanovala očka in mačeha ubogih deklic, sosed Martin. Trkal je zaman; ne mačehe ne očeta ni bilo doma. Pa je stopil sosed Martin na dvorišče in zaklical:
»Hoi. hoj, ljudje božji, kje pa ste?«
Molk Nobenega odziva.
2e se je sosed Martin okrenil, da bi odšel
—	pa je nenadoma kakor prikovan obstal na mestu in pozorno prisluhnil. Presunljiv otroški plač mu je udaril na uho.
Presenečen je stopil sosed Martin k hlevu, odkoder so prihajali tožeči glasovi, in radovedno pokukal skozi lino v notranjščino. In je videl prizor, ki ga je navdal z grozo in ga presunil do dna srca: kakor dve do smrti trpinčei in onemogli živalci, skoraj povsem goli in brez odeje, sta ležali tam tesno objeti
—	sestrici Francka in AnW, ki ju že pol leta nihče v vasi ni videl Dušili sta se v krčevitem joku. Še nikoli v življenju ni bil videl, ni bil slišal sosed Martin koga tako obupno, tako strahotno jokati ...
Kar so tfa nesle stare, okorne norfe. je stekel po orožnike v vas Orožniki so ljudje, ki so vajeni v življenju najhujših prizorov — toda pogled na ti dve ubogi, strašno shujšani in bledi, komaj še človeškemu biti« podobni deklin, jih »e tfan;l. jih je pretresel tako. kakor iih ni dotlci še noben prizor v življenju.
In konec? Tudi konec ni vesel. Br^rsrčno mačeho in brezvestnega očeta so orožn;ki odgnali s seboj in iu zaprli: sestrici Francko in Anico pa so vzeli k sebi dobri ljudje. DeMici pa sta ostali kljub tomu sirotici za vse življenje: toliko solz, toliko grenkih, pregrenk'h solz sta v svolem samotnem, brezupnem jet-ništvu pretočili, da so jima oslepele oči.
Za bistre glave
Zloženka
Amerika — kokoš — kol — učenec — cerkev — ata — volk — ime.
Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk odzgoraj navzdol čitali ime znane pomladne pticc.
Uganka
Živela je mati, ki je imela tri sinčke. Nekega dne je mati dala najstarejšemu pobiču štiri jabolka in mu ukazala, naj jih bratovsko razdeli. Pobič je jabolka razdelil takole: eno jabolko je dal najmlajšemu brat cu, eno srednjemu, ostali dve jabolki pa je pridržal zase. Najmlajši bratec je nato vzel nož. prerezal svoje jabol ko na štiri enake dele in dejal: »Zdaj se spo dobi, da ludi jaz svoie jabolko bratovsko raz
delim. In je podaril košček jabolka srednjemu bratcu, drugi košček najstarejšemu bratcu, ostala dva koščka pa je pridržal zase. — I'.aj
so postali ti trije pobiči, ko so dorastli? »
Za pravilno rešitev obeh ugank je razpisana lepa nagrada. Nagrajenca bo določil žreb. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 12. marca, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Stričkov kotiček
135.
Dragi Kotičkov striček!
Zdaj Ti že tretjič pišem — pa tudi zadnjič. Vsem drugim odgovoriš, samo meni ne. Ko je moja sestrica Lojzka pisala stričku Matičku, ji je ta takoj odgovoril. Drugič bom ludi jaz raje pisal stričku Matičku, kot Tebi in Požganče-vemu očetu. — Te pozdravlja
Marijan H orn, učenec III. razreda v Nevljah pri Kamniku.
Odgovor:
Dragi Marijan! Več kot 1000 neobjavljenih pisem Se leži v moji torbi — Ti pa praviš: »Samo meni nočeš odpisati.. .< Ja, primojkokoš vendar, ali misliš, da znam cojn-ati, kali?
Stričku Matičku je lalikô. On dobi vsake kvatre kakšno pismo, jaz pa dobim pisem vsak teden desetkrat več, kot imajo Poigančev oča škrbastih zob v ustih. Torej vidiš, kakšna velikanska razlika je med m,enoj in med sinčkom Matičkom! Sicer pa — daj no, povej, kdo in kje je prav za prav ta striček Matiček? Saj ga razen Tebe in Tvoje sestrice menda živa duša ne pozna. O kar hvali ga in delaj reklamo zanj — jaz vem, da mu od mojih ko-tičkarjev nili eden ne bo pisal, marveč bodo ni do zadnjega diha ostali zvesti samo meni — Ko ti čk o v e mu s tr i t k u.
136.
Dragi Kotičkov striček!
Vsak dan čitam Tvoje poveslice, ki so »ni na vso moč ršeč. Ime mi je Dolje in hodim v IV. razred ljudske šole v Mostah. Učim se zelo rad. V šoli dostikrat pripovedujem o Tebi svojim součencem, ki me radovedno poslušajo.
Naznanjam Ti ludi, da zelo rad molim. Včasih zmolim, preden zatisnem Irudve oti. J ludi zate očennšolc v ta namen, da hi ostal vedno tako velik prijatelj otrok.
Iskreno Te pozdravlja mali kotičkar Dol f e KI o p č i č , učenec IV. razreda v Mostah.
Odgovor: Dragi Dolfe!
Toliko pisemc iz vseh krajev Slovenije in ne samo iz Slovenije — celo iz Italije, Amerike in Francije — sem že prejel, da bi jih krvoločna moja peč tri dni in Iri noči ne mogla izpremeniti v prah in pepel, a razen Tebe mi doslej še noben kotičkar ni pisal, da rad moli. Vidiš, to je lepo od Tebe! Naj se vsi drugi kotičkar ji skrijejo pred Teboj, kajti pravi fant od fare ni samo listi pobič, ki se zna imenitno sankati in drsali in še to in ono — pravi Jani od fare je predvsem tisti, ki tudi lepo moliti zna. Nič lepšrga ni v življenju, kakor je veren, pobožen olrok. To naj si vsi kotičkorji in ko-tičkarice blagohotno zapišejo za uho! Iiog Te živi!
Količkov striček.
137.
Dragi Kotičkov striček!
Zadnjič sem uganil, kdo je mož, ki nima ne duše ne srca, pa ga vendar vsak otrok dobro pozna. Tudi jaz sem naredil takega moža iz snega, in sicer tako velikega in lepega, da si ga moraš priti ogledati. Sem prepričan, da bo tudi Tebi všeč. Saj si kljub svoji visoki sto-rosti gotovo še tako krepkih in gibčnih nog, da Ti la Irratka pot iz Ljubljane do Most ne bo delala nobenih težav. Torej pridi, ljubi striček, prav gotovo pridi!
Mnogo pozdravčkov od Vinka Sebeni k a, učenca V. razreda v Mostah pri Ljubljani.
Odgovor: Dragi Vinkol
Ilolaj, kar se urnih in čvrstih nog tiče, se niti tete Dolgopete ne ustrašim in se upam celo z ljutim gospodom viharjem kosati! Posebno takrat bi jo znal na moč jadrno mahati po beli cesarski cesti, če bi kdo za menoj s kanonom streljal ali pa če bi kakšen gladen ljudožre tekel za menoj ...Pot iz Ljubljane do Most je za moje noge igrača. Sem zadnjič pri-drdral v treh pičlih minutah v Moste in nisem bili nili toliko upehan, kolikor je upehan polž, če napravi tri centimetre dolg sprehod od svojega doma v božji svet ...Le čemu naj bi bil upehan, Te vprašam, hohoho, le čemu, ko se v ljubljanskem tramvaju tako udobno sedi, da se človeku kar imenitno zdi...
Moje noge torej niso nobena zapreka. Kar koj bi jo primahal tja, toda dragi moj — moža, ki nima ne duše ne srca, je medtem gotovo le teta Burja odnesla. Zato ne pridem. Pa me čez leto dni, ko bo spet jyrikašljala starka zinui v deželo, vnovič povabi! Bom pa takrat dokazal, kako vrne so moje noge — kadar se v tramvaju vozijo...
Na svidenje torej!
Kotičkov striček.
Domače ognjišče
Zdravniška
posvetovalnica
(v zadevah splošne in socialne medicine ter higjene)
E.	T. na B Kri Vas peče in tišči po vseh udih in životu in Vi me vprašujete, aii je to v zvezi z ženskimi leti. Težko mi je odgovoriti, ko Vas nič ue poznam in ne vem, koliko let imale in kakšno je Vaše splošno stanje. Obrnite se do enega ali drugega zdravnika v domačem kraju, ki gotovo do-zene vzrok Vaše krvne vznemirjenosti in jo najlažje užene. Sicer pa menim, da se take nadlež-uosti porazgube tekom časa tudi same.
Z. V. v S. Vetrovnost Vas nadleguje zlasti ponoči Skoraj vsako noč vstajate, da si jo z dve- ali triurno hojo odženete. Kajpada je stanje nevzdržno. Čudim se Vain, da si še niste uredili hrane tako, kakor Vam je svetoval znaui zdravnik, jaz na Vašem mestu bi se rajši sprehajal podnevi ko v nočnih urah. Ste že kaj poskušali s česuoin, ki je v sličnih primerih naravnost čudovit pripomoček? Tudi oglje slovi kot protivetrovno sredstvo. — Omei^ rte tudi sladkorno bolezen. Svetujem Vam, da posvetite pozornost tej bolezni in jo pod vodstvom bližnjega zdravnika če že ne odpravite pa vsaj toliko krotite, da Vam ne zraste čez glavo. Bržkone so Vaše prebavne težkoče v zvezi s sladkorno boleznijo.
M. Z. v S. Brazgotine in pege v obrazu po navadnih krastah se porazgube same, ako jih puščamo prav v miru!
Isti. Oprsje imate stisnjeno, prsnica Vam štrli ven. Ker ste bržkone še mlad, v dobi rasti, Vam svetujem obilo gibanja na prostem in dihalne vaje. Zelo koristna je hoja v hrib, usta držite zaprta in dihajte samo skoz nosi
M. C. v V. n. Vaša golša se z mazanjem ne odpravi Ce Vas moti, dajte se operirati.
H. L. v Š. Mozolji na obrazu in po hrbtu so v Vaši dobi kaj pogostna nadležnost. Tudi v naši posvetovalnici so bili že na vrsti, preglejte št. 240 in 291 lanskega letnika.
D. N. v Sv. F. Isto; ne smem se radi drugih smešiti s prepogosto im ponavljajijem.
F.	Z. v P. Tuberkulozno vnetje v kolku iiina Vaša 9 letna hčerka že 7 mesecev in navzlic strokovnemu zdravljenju se bolezen ni izboljšala. Otrok naj dobiva do srede maja ribje olje (2 otroški žlici na dan), imejte jo čim več na zraku in solncu, dajajte ji domačo, posebno mlečno hrano. Ko odvzamejo otroku mavčevo obvezo, preskrbite mu lahko Ln pravilno bergljico, da se otrok more gibati ne da bi se oslanjal na bolno bedro. Ako Vam je mogoče, pošljite otroka za tri mesece v Kraljevico, kjer je dobro игејело zdravilišče za take bolezni.
M. P. v B. Radi razširjenega srca bodite brez skrbi; prvič, ko je najhuje, se je porod iztekel srečno, drugič pojde še lažje. So zdravniki, ki menijo, da treba ljudi begati ali držati v nekem strahu, jaz Vam priporočam srčnost, ker vem, da celo znatne srčne napake (navadno razširjenje je brezpomembno!) ne ogrožajo življenja porodnic. — Kopeli, zlasti polne kadne kopeli so priporočljive vsak čas!
A. T. v D. Radi tresave mrtvifnosti se nikar ne prenaglite. Po Vašem opisu sodim, da je bolezen posledica možganskega vnetja in da bržkone ne bo napredovala. Po najnovejših poro ilih so uspehi zdravljenja prav povoljni. Spravite bolnika na večmesečno zdravljenje na živčno kliniko v Zagreb; sam sem videl nepričakovan uspeh od tamkaj.
A. C. v Lj. Pege na obrazu, vratu in rokah se Vam pojavljajo vsako leto, ki pa se pozimi nekoliko porazgube. Veseli me, da ste pametno dekle, ki mu take malenkosti ne gredo do živega. Izredna občutljivost Vaše kože napram solnčnim žarkom se ne da odpraviti, z raznimi sredstvi ee da nastajanje peg nekoliko omejiti. Jaz bi se s takimi igračkami ne bavil ter bi na Vašem mestu napravil iz nevšečnosti — posebnost. Poznam mlade ljudi ;n vem, da je marsikomu pegav obraz prav tako aH še bolj mikaven kakor mlečen ali rožnat.
A. M. v C. Glede bolezni Vaše stare matere menim, da ni več misliti na kako uspešno zdravljenje, bržkone je rak. Naloga zdravnika je ne samo zdravljenje, marveč tudi lajšanje bolečin, kar se da dandanes doseči v izdatni meri povsod.
M. H. v K. Radi hude možganske bolezni Vaše soproge Vam svetujem, da vendar poekusite z zdravljenjem na živčnem oddelku kakšne večje bolnišnice ali živčne klinike. Ako imate eredstva na razpolago za vsaj trimesečno zdravljenje, pošljite jo v kakšno tako zdravilišče, kakršnega ni, žal. v naši državi, pač pa jih je več v Avstriji. Uspeha Vam v naprej ne zagotovi noben resen zdravnik, pač pa je več primerov znanih, da so se najbolj moteči znaki bolezni jx>razgubili in da se je napredovanje bolezni ustavilo. Poskus bo ugodno vplival na zavest Vaše soproge in na Vašo — vest, tudi če bi ne bilo sicer nikakršnega uspeha.
M. S. v Z. Vi ste pujs, ali, če Vam je ljubši naziv, prase nenavadne vrste. Ko se je navaljal v lastnem blatu do onemoglosti, bi se hotel valjati še v tujem blatu in ker tega s svojimi močmi ne /more več sam, naj mu j>oniore — zdravnik! Usmiljenje do Vaše mladosti je premagalo v meni čut ogabne?!i iu zato Vam kot zdravniški prijatelj svetujem (če ste še dostopen za kak pameten nasvet, zakaj staršev ne poslušate, kakor priznavate sami); Dv'guile se iz blala, očistite telo in prav fKisebno nolr.miost — višjo in nižjo duševnost — vseh uma-v 1 r '4-1 i in j>oltenos1i, živite vsaj tri leta čisto živ-lei.ie v telesnem in duševnem pogledu, potem se Vari .i/lrošene moči iznova nabero, ne pa za svinjarije, marveč za potrebe resnega življenja, ki zahteva več žrlev kakor daje užitkov. Shranite ta od-favor In ga preberite čez sedem let! Takrat Vam bo resničnost razvidna ali v ugodnem ali neugodnem zmislu, kar pa je odvisno samo od Vasi
Pravni nasveti
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15.
Poprava občinske poti. L. E. S. Poprava občinske poti spada v delokrog občine, zato se obrnite v tej zadevi na županstvo.
Kaj je »peniijon«? à. M. K. Pravilnik določa, da je penzijon obratovalnica, v kateri se daje zn odškodnino stanovanje osebam, naročenim za gotov daljši čas. V penzljonu se sme prodajati samo hrana brez alkoholnih pijač. Penzijon ne služi niti prehajajočim gostom niti komu drugeipu razen penzijonarjem.
Postopanje pri norih stavbah. I. K. S. Postopanje pri novih stnvbnh smo opisali v naši rubriki 209 št. »Slovenca« z 23. novembra 1930 in št. 291 z dne 21. decembra 1930. Če bo sosed gradil tik Vaše hiše in ima Vaša hiša na tisto stran okna, ima v zmislu stavbnega reda biti med Vašo hišo in sosedovo vsaj 3 m prostora, ako sosed ne bo zgradil proti Vaši hiši oken. Če pa bo napravil tudi okna proti Vašim oknom, pa določa stavbni red 6 m vmesnega prostora. Te določbe, ki so javnopravnega značaja, ima upoštevati že županstvo pri izdaji stavbnega dovoljenja. Če pa županstvo Vaših ugovorov ne bo upoštevalo in tudi s pritožbo na okrajno načelstvo ne boete uspeli, Vain pa preostane le še pravdna pot.
Mapa ni merodajna za lastninsko pravico. I. K. S. Ni meredajno za Vašo lastninsko pravico, če mapa »kažec poldrugi meter razlike v Vaše dobro. Če sosed oni del zemljišča, ki je po mapi Vnš, že 30 let uživa, ga je prijiosestvoval. — Glede ureditve sporne meje postopajte tnko, kakor je navedeno v notici »UredltPv meje« v šl. 37 našega lista z dno 15. februarja 1931.
Dokaz resnlre za očitek kaznive»» dejanja. T. Z. T. Za Vašo oprostitev radi očitka beračenja ne bi zadostoval dokaz, da je nasprotnik ree berači! ali pošiljal otroke bernfit. Vas bi moglo sodišče oprostiti samo v tem slučaju, če bi bil nasprotnik radi dejanja, ki ga mu očitate, pravomočno obsojen. Znto le mirno izvršite obveznosti, ki ste jih prevzeli s j>oravnavo ln bodite zadovo'jni, da »te stvar na najcenejši In za Vns najugodnejši način likvidirali.
D. J. Z. Na Vaše vprašanje o »zlati« valuti najdete odgovor v naši rubriki z 8. februarjn pod I. G. v M. Če bi kaj več o tem pisali bi bilo to samo prorokovanje.
Kuluk. V. M. Št. Uporaba ljudskega dela (ku-luk) je urejena v zakonu o samoupravnih cestah in se bo ljudsko delo lahko uporabljalo, dokler bo veljala ta zakonita določba. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški od 18 do 55 let starosti. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost os"bnega dela ter plačujejo nad 100 Din ne>[»srednega davka, morajo ne glede na spol, starost in detovno spreobnost, plačati odkupnino. Od oeebnegn dela so izvzeti vsi državni in samoupravni uradniki, civilni In vojaški usUižbenci, kaltor tudi vse duhovniške osebe in upokojenci. Ti plačajo odkupnino v znesku tridnevne plače odnosno pokojnine.
Hranilci in rojniea. A. M. Č. Hranilci po našem naziranju ne plačajo vojnice. Ta obveznost zadene le nesposobne in one. ki se sami odtegnejo vojaškemu službovanju, dočim ne more zadeti tudi hranilcev, ki ®o vendar sj>osobni.
Kako dolso se plačnje vojniea. Isti. Vojnica se plačuje od dovršenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta stnreeti.
A. M. Č. Če ste rezervnik, sle lahko vsako leto poklicani na vežbanje.
Kako ie kolekovati prošnje in priloge v vojaških stvareh? P. S. K. Prošnje za skrajšan rok in oprostitev je kolekovati s kolkom za 5 Din !n priložiti za rešitev kolek za 20 Din. Družinske pole je kolekovati za prve tri Člane po 10 Din, za vsakega nadaljnjega po 5 Din; uverenja in potrdila po 20 Din, vojaške izkaznice (ieprave) pa po 2 Din.
J. F. S. Dokler mati živi hčerka ne more zahtevati »dediščine«. Dedovanje nastopi ved.no le še le jx> smrti zapustnika, če Je Werka dobila dediščino po očetu, pa s tem še ni izgubila dedne pravice do matere. Če je mati za časa življenja izročila vse svoje premoženje drugemu otroku, hčerki pa ni dala ničesar, ta zaenkrat ne more zahtevati ničeear, pač pa bo po materini smrti mogla uveljaviti pravico do nujnega deleža. Če na to pravico reflektira, bi bilo svetovati, da v svrho zavarovanja dokazov da oceniti materino premoženje, ki ga je vsega izročila samo enemu otroku.
Nnturalno stanovanje in stanarina. J. C. S. Šolski upravitelj ima naturalno stpnovanje. Poročen je z učiteljico, ki službuje na isti šoli. Ali je dolžna občina plačevati soprogi upravitelja stanarino, ker itak uživata obn skupaj naturalno stanovanje? — Pravice in dolžnosti učiteljev so določene v zakonu za civilne uradnike iz leta 1923, v kolikor zakon o narodnih šolah iz leta 1929 drugače ne določa. Po zakonu za civilne uradnike je jasno povedano, da oženjenima državnima uslužbencema gre le enkratna stanarina. Po zakonu o narodnih šolnh pa je določeno, da imajo vsi učitelji pravico do stanarine. Gre sedaj le za razlago zakona, ker se dn eno in drugo utemeljevati. Ker gre občini za načelno vprašanje, naj se pusti za enomesečno stanarino tožiti in se bo po tozadevni pravomočni sodbi vedela ravnati v bodoče.
Odpoved dolgotrajne zakupne posodbe. E. L. Sv. K. Cerkvena podružnica je zemljeknjižna lastnica parcele, zn katero tudi redno plačuje davek. To pnrcelo pa ima v zakupu neki kmet. ki redno plačuje letno najemnino še v goldinarski veljavi ter povišane najemnine noče priznnti. — Ker traja zakupna doba nad eno leto, morate sedanjemu zakupniku sodno odpovedati na pol leta. Po preteku odpovednega rokn lahko daste parcelo najboljšemu ponudniku v zakup.
Vtoževanje posojil. E. L. Sv. K. Posojilnica je dala raznim na osebni kredit jxisnjila nn štiri letn. Dasi je ta doba pretekla, se nekateri posojilojemalci tudi ns opomin ne zglnsijo, da bi plačali ali vsaj podaljšali zsdolžnice. — Najcenejši naMn sodnega 1/,terjanja Je. če posojilnica vloži zoper zamudnike opominske tožbe.
Isti. Glede umestnosti spremembe pravil vprašajte zn navodila svojo centrala
Zakonite obresti od posojil». T. T. 1—5. Pred več leti sle prejeli od znanca posojilo. Dogovorjeno je bilo, da ga vrnete, kadar boste mogli. Glede obresti «ploh nt bilo govora. Po dveh letih Vas je upnik pismeno pozval na povračilo dolga. S ponovnim opominom po štirih letih pa terja poleg glavnice še 9% obresti. — če nI bilo med vama dogovorjeno izrečno brezobrestno posojilo, sme upnik od prvega opomina na povračilo dolga dalje zahtevati zakonite, to je 5% obrceti. Terjatev na plačilo zastalih obresti zastara v 3 letih. Od dolžne glavnice boste morali plačati najmanj 5% obresti za zadnja 3 leta. — Če ste v času, odkar imate posojilo, ob katerikoli priliki ustno ali pismeno obljubili plačati višjo obresti, odnosno ste priznali (tudi lahko molče) zahtevane obresti, je s takim priznanjem bilo zastaranje obrestne terjatve prekinjeno in morate plačati obljubljene ali priznane obresti za celo dobo.
Naročba knjig na ogled. C. L. T. Naročili ste književno delo. Založnica ga je jxielala f>o pošti. Ko ste si delo ogledali, se Vam ni dopadlo in ste ga takoj zopet vrnili po pošti založnici Po enem letu Vas terja založnica na plačilo naročene publikacije. — Če ste publikacijo naročili brezpogojno, jo morate plačati. Če ste jo pa naročili na ogled, ste bili opravičeni nedopadujo'e delo vrniti. Morebitna zguba pošiljke pri vračilu po pošti gre v prvem slučaju v Vašo, v drugem pa v škodo založnice.
Pravica upnik» do tožbe. T. T. 6. Upniku odplačujete večje j>osojilo v obrokih. Ker ste se pa z upnikom siporekli, zahteva takojšnje plačilo dolga z obrestmi in Vam preti s tožbo. — če pri iz-
plaČThi ровоЈПа nI bflo dogovorjeno, kdaj ae Ima
posojilo vrniti, zapade takoj ob prvem opominu. Če odplačujete posojilo v obrokih in ste se glede obrokov dogovorili z upnikom, no more upnik pri rednem plačevanju obrokov tirjati naenkrat celotnega plačila oetanka dolga. Upnik sme tožiti na povračilo posojila, dim je posojilo zapadlo odnosno čim ne plačujete dogovorjenih obrokov.
Razdruiitev skupne imovine. R. M. L. Po pokojnem bratu ste podedovali posestvo ter je hilo pri zapuščinski razpravi dodeljeno vdovi tri šestine, otitalim trem bratom pa po eno šestino. Vdova in dva brata hočeta posestvo prodati, da bi si izkupiček sorazmerno razdelili, tretji brat, ki je najel na poseetvo večje posojilo, pa se temu upira. — Ker se brat kot solastnik ene šestine poses'.va upira, ne morete posestva kar tako prodati. Pravico pa imate s tožbo zahtevati razdružitev skupnosti in se bo po tozadevni pravomočni sodbi poseetvo prodalo na javni dražbi, izkupiček pa sorazmerno razdelil med solastnike.
Elektrifikacija. M. R. Č. Junija 1930 ste se i drugimi posrstniki vred podpisali, da boste dobavili električni tok od podjetja, ki je dobilo koncesijo za elektrifikacijo Vaše občine. Ustno ste se še dogovorili, da mora električna luč do jeseni 1930 zažareti po hišah. Podjetje toka do danes še ni napeljalo. Imate pa priliko, da bi od drugega podjetja dobili jx>d ugodnejšimi pogoji tok. — Prvemu podjetju stavite primeren naknadni rok, da v tem roku izpolni svojo obljubo, to Je, da napelje tok. Po brezuspešnem poteku tega roka niste več vezani na pogodbo s prvim podjetjem in lahko dobavite tok od drugega podjetja.
Določitev poklica. A. F. P. Slar ste 16 let in imate veselje za mehanikarsko obrt. Vaš oskrbnik pa hoče, da se izučite v trgovini. Matere nimate več, oče pa živi v Ameriki in se glede tega ž njim niste še dogovorili. — Pojdite k sodišču, razložite varstvenemu sodniku Vaše težnje. Sodnik bo nato poklical skrbnika in gotovo Vas ne bodo silili več v trgovino, za katero nimate poklica.
Modne novosti
Bela bluza v obliki jumper-a iz crêpe sa-	<?rn kostum s črno-belo progasto bluzo —
tina z lokom. Zraven bel slamnik z ripsoni.
Volnena obleka iz črne jersey dentelle. Oblekapima zvončasto kazaško obliko, bele ob-šive, pas iz irhovine.
velja kot vodilen za nastopajočo pomladno sezono. Svojevrstna je posebno oblika rokavov.
Jedilni listi za mesec marec
(Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.)
Nedelja, 8. marca.
Kosilo: VraniČni cmoki na kostni juhi. — Po-nrr jen jelenov hrbet v polivki, krompirjevi za-pognjenci, pražen riž. — Medena potica.
Večerja: Rižota z grahom in solata.
Ponedeljek, 9. marea.
Kosilo: Riževa juha. — Prašičeve zarebrnlce, kislo zelje s krompirjem. — Orehovi hlebčki.
Večerja: Makaroni s paradižnikovo omako. — Solata.
Torek, 10. marca.
Kosilo: Ovseni kosmiči na juhi. — Govedina, rdeče zelje s kislimi jabolki, pražen krompir. — Omeieti.
Večerja: Telečji baše z rižem. — Solata.
Sreda, 11. marea.
Kosilo: Obarna juha iz telečje glave. — Po-
narejene ribice, sladka repa s krompirjem. — Ro-ziuovi hlebčki.
Večerja: Ajdovi žganci z mlekom.
Četrtek, 12. marca.
Kosilo: Bombaževa juha. — Mesni cmoki v paradižnikovi omaki in krompir v koscih. — Sadje.
Večerja: Itičet. — Solata.
Petek, 13. marea.
Kosilo: Jabolčna juha z ocvrtim grahom. — Ribja rižota z masleno polivko. — Beljakova po-gača.
Večerja: Pečen krompir s surovim maslom — Lipov čaj in nagajivčkL
Sobota, 14. marea.
Kosilo: Karfijolna juha z rezanci. — Paprika« zrezki, krompirjev pire in pražen ohrovt. — Sadje.
Večerja: Telečja obara in žemelni cmoki.
David Haek:
Za pogrebom
Po cesti se zložno pomika sprevod. Za mrliškim vozom korakajo žalujoči: najbližji svojci, prijatelji In znanci pokojnika
»Dober človek je bil, Skoda ga je!« se je oglasil eden izmed pogrebcev.
»Res, škoda!« mu je odvrnil sosed. »In koliko ljudi gre za pogrebom!«
»Imel je velik krog znancev. Povsod so ga cenili in spoštovali.«
»Ampak da Je tako nenadoma umrl!«
»Moj Bog, srčna kapi Pred tem ni končno nihče varen Kdo ve, če še pričnka naslednjega dne? — Na večer pred smrtjo jo bil šo živahen in dobre volje. V gledališču sem ga srečal.«
»Tako! No, kako ste bili zadovoljni s predstavo?«
»PopolnomaI Iz srca sem se nnsmejaL In tnko igre so mi nnjbolj všeč. Neumnosti, ampak človek se pri tem izborno zabava. Prosim vas — v gledališču hočete vendar razvedrila in zabave.«
»Jaz sem prav tega mnenja I Življenje je že itak dovolj resno. — MoJ poklon!«
»Kam pa?«
»Pri prvem cestnem ovinku tnmle izstopim. Vreme .ie preveč neprijazno, da bi se dalje hodil. Kako lahko se prehladim!«
»Prav imate! Počakajte! Grem z vami.«
»Lel Oživeti ga vendar ne moreva več. — Stopiva na vrček piva?«
»Pojdival«...
Zadnii groš
Svoj poslednji groš sem bil izgubil. To je brez dvoma bilo usodno, zelo usodno, kajti poslednji groš je vreden več kakor vseh prvih deset še nenačetega zavitka. Je docela razumljivo, da sem ga ves nemiren iskal, vse žepe po sedemkrat preobrnil, po trikrat preiskal vsako špranjo, ampak najti ga nisem mogel.
Bil sem ves potrt. Da bi mi bil tedaj kdo prinesel vrv, bi bil svet čisto gotovo izgubil enega izmed najboljših ljudi.
Tedaj sem srečal starega prijatelja.
Denarja, to sem vedel, sicer ni nikoli Imel, torej danes najbrž tudi ne, ampak z dobrim svetom je že marsikomu pomagal Iz zadrege. Razodel sem mu svojo skrb. Nekoliko je pomislil, nato pa ves vzhičen dejal:
»Svojega zadnjega groša, praviš, da ne morei najti I Nič lažjega kakor to. Pojdi na davčni urad, moj dragi, pa jim povej, kaj se ti je zgodilo. Tisti gospodje se dobro rn/nmeio nn take reči in že kje iztaknejo tisti tvoj groš, 5o ga le imaš. — Po-I zdravljeni«	Prevel Finec.
Vsake beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 SODin Nd|man|ii znesek 5Dm Oglasi nad 9vrstic se računajo višje ia oglase slro ] gotrgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2t>in.Na|manjsi znpsekiOOirt.Pristojbina ta iifroSOin Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamo le.te je pnlole na tndmka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9. Telefon štev 2325
a»
Prodajalka
i trgovskim tečajem,
Strojevodja
industr. prog i i č e službo; gre tudi kot strojnik. Zmožen popravil. Ponudbe na upravo pod »Absolvent obrtne šole« 1799.
\y,____
letno prakso v špecerij. !	1	_
stroki, z znanjem nem-( Čevljarski pomocnk ičine, zmožna tudi kav- ' mlad, išče službo. Nasto-cije, išče nameščenja v pj takoj. Ponudbe na upr.
trgovini. Naslov v upravi pod št. 2371.
Šofer
trezen ln zanesljiv, z 2-letno prakso, išče mesta k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, — Ivan Petrič, Blatna Brezovica 1 št. 10, Vrhnika.
Učenka
15 let «tara, ki je do- 1 vršila 4 razrede meščan' j ske šole, želi vstopiti v j trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod št. 2266.
pod »Pošten« št. 2117.
S?u?kirja
pridna in poštena, za vsâ biSna dela, išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Novo mesto.
Perfektna kuliarica
samostoj. gospodinja, želi premenitl službo v 'rgov-sko hišo v Ljub4ani. Naslov v upr. pod št. 2506.
Kuharica
samostojna, dobro izurjena, srednje starosti, vajena preproste in bol|še kuhinje ter močnatih jedil, se išče k dvema osebama brez otrok. « Pon"dbe z navedbo dosedanje službe pod »Dobra plača«,
Vajenca
za medlčarsko obrt takoi spreimem. R. Petschni-t, Ljubl|ana, Sv. Petra c. 59
Kmečkega fanta
od 14 do 16 let starega, spreimem. - Ivan Podboj, D. M. v Polju 48.
Organist
t večletno prakso i 8 č e službo. Nastopi 1. maja, Naslov v upravi »Slov.« Maribor.
Izurjena kuharica
in gospodinja išče mesta samostojne gospodinje. -Vajena je voditi večje gospodinjstvo in kuho. -Ponudbe pod »Mihela« na upravo »Slov.«
Gospodinja - kuharica
vajena vseh gospodinjskih del ln živinoreje išče mesta v kakem župnišču na Štajerskem z začetkom
Mladenič
i vojaSčine prost, mizar — ! išče kakršnakoli Sl"žbe. j Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo.
Pridno dekle
Ž0 let staro, želi službe pri manjši družini. Vajena je vseh hišnih onrnvil. ^ Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo »S1.« Maribor.
Kroj. pomočnika
mladega, ki se je Izučil Obrti, išče V/allet Exnres, МмћЧапа, Stari trg 19. -Prednost imajo t dežele.
Vajenca
za kolarstvo sprejmem. H^nna v hiši Bobnar Fr., kolar, Fužine pri Ljublj.
Odd«» s« služba
cerkvenika in organista na Tgu. - Obrtniki imaio prednost Pro?"ii na župni urad Ig.
Kuharica
prvovrstna In samostojna moč se išče za takojšnji nastop Zahteva se znanje nemškega jezika. — Zglasiti se je: Gorupova ulica št. 4, I. nadstropje, vrata 4—5, Ljubljana.
Oskrbnika
poročenega, Išče uprava tenis prostorov SK Ilirija. - Reflektanti naj se zglase v soboto 11. marca ob 15 v klubski garderobi pod Ceklnovim gradom.
Samostojne likarice
za novo oškrobljeno perilo sprejme takoj tovarna perila. Plača po dogovoru. Naslov v upravi
j -Slovenca« pod št, 2397.
-
Krojaški pomočnik
se takoj sprejme za boljše veliko delo. Biti mora priden delavec, — Janko Kosmač, кгојаб • Radomlje.
Učenko
za strojno pletenje ali Izurjeno špularico sprejmem. • Naslov v upravi pod Št, 2456.
Trgovsko učenko I
r. dežele, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem i lakoj na deželo. - Dopisi na Janko Meljavac, trg., Pravotina, p. Jurovaki i hrod, Hrvatska.
Učenko
krščan. staršev, 14 letno, z dvema razr. mešč. šole, sprejmem Ponudbe pod »Živilska trgovina« 3452 na upravo.
Čamerntkova
šoferska šola Liubljana. Dunajska c. 16
lJugo-avtol Prva oblast koncesnonirana Prospekt tastom Pišite poni!
Oblaslt. koncesljonlrana
šofershašoJa
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Lfubljana, Blerrei-sova cesta 52.
60 letni mož
ki |e nad 30 let izvrševal službo ekspeditorja, zara- j di nastavitve mlajše moči brez službe, išče primernega zaposlenja, - Cenj. ponudbe na upravo pod
»Pošten« Št. 2480. Pisarniška moč
v
pod št
2375.
aprila. Ore tudi drugam. T& ekspediti veSe tudi pa. Naslov v upravi »Slov.« ( kiranjai sortiranja in vseh s tem zvezanih pisar, del ter strojepisja, išče primerno služho s takojšniim nastopom. Cen), ponudbe na upravo pod »Voiaščine prost« št. 2481.
Gospodična
■rednilh let, sposobna hotelskih poslov in perfekt-tclskih postov in perfekt. sezonskem času nameščenja ozir. prevzame vodstvo hotela ali samo kuhinje. - Gre pa tudi kot družabnica. Ponudbe pod »Upraviteljica liotela« it.
2270 na -jprftvo. —-«—^т- -
Starejša vdova
irez otrok i i fi e službo
za hišnico ali kaj slične-ga v Trbovljah. Službo sprejme za nizko plačo. Ponudbe je pošiljati na podružnico »Slovenca« v Trbovljah.
Vzgojiteljice
domače učiteljice in pestunje priporoča »Savez pedagoga«, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 20.
Prodajalka
želi službe kjerkoli. Vajena je tudi Šivanja in drugejia dela. Naslov v upravi »Slov.« štev. 2372.
Šofer
trezen in zanesljiv i i £ e službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. -Alojzij Ćampa, Gora, poŠta Sodražica.
Kateri mehanik
mojster na deželi bi sprejel v uk krepkega 15 letnega dečka, učenca VI. razreda mestne deške narodne šole v Celju? — Kdor bi vzel dečka brezplačno v uk, stanovan|e ln hrano fza obleko, obutev ln perilo bodo skrbeli starši), naj se javi na naslov: Drž. krajevna tsS'ita dece in mladine v Celju - mestna osn. šola.
Gospodična
s 4 razredi meščan, lole in 2 letnikoma učiteljišča, vešča nemščine in stroie- | pisia, išče službo bodisi kot vzgojiteljica, bodisi kot pisarniška moč. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zvesta«.
Šoferja
za avtobus s kavcijo do 20.000 Din sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Avtobus 20«.
Gospodična
vešča strojepisja in stenografije, se takoj sprejme. Prednost: nekoliko znanja hrvaškega in nemškega jezika. Prošnje z navedbo plače pod zn. »Zadruga« šl. 2491 na upravo.
Zdravo dekle
do 24 let, ki zna kuhati in ima veselje do malega otroka se sprejme. Nastop takoj. Naslov pove uprava pod št. 2492.
Služkinjo
ki je zmožna tudi kuhati in ima rada otroke, sprejmem. Viktorija Godnov, Tržič.
ekdaj je kameno-tisk zahteval mnogo časa in mnogo dela litografov. — Iznajdba posebnih brzotiskalnih of f se t-s t to j e v pn je omogočila naglejši tisk vseh eno- in večbarvnih tiskovin
Će potrebujete plnkate, etikete, reklamne in druge tiskovine, bodisi v eni ali več barvah, Vam jih izvrši
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
v offset-tehniki lepo in okusno ter po ugodnih cenah. Na zahtevo Vam predloži tudi tozadevne osnutke, izdelane od lastnih risarjev, ako morda ne rnz-polagate sami s kako primerno risbo
O
Kuhar ca
Krojaški vajsnec
se sprejme. Dunajska cesta št. 47, Pavel Vrtačnik. Priporoča se cenj. občinstvu za izdelavo civilnih in častniških oblek.
Dcklica
siromašnih staršev, od 14 do 20 let stara, se sprejme. Mora biti poštena. Služba trajna - Ponudbe na upravo »S1.« Maribor pod »Na kmetih«.
Trgov, pomočnika
Itarefša, pridna in popol- . izurjenega, ali prodajalko noma samostojna, vajena za papirno, galanterijsko v fini in navadni kuhinji, ; in knjigotrško stroko se želi službo. Nastopi lahko sprejme. Ponudbe s pre-t 15. marcem ali pa po- j pisi .pričeval in sliko je Pripravno" za" moškega z «neje. Tereziia Wengust, poslati na upravo Slov. ženo. Na razpolago sta-Arja vas 64. p. Petrovče.	pod št. 2280.	i „ovanje z elektriko, ne-
I kaj vrta. ter plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Po'eg Ljubljane« št. 2314.
Upokojenca
za malo hišico, sadni in zelenjadni vrt bi potreboval. osebo za obdelavo in oskrbovanje istega, ki ima veselje do cvetk in se razume na to delo. -
ililisETE
fFBCUAiNgteSiWhnrKrX ffi^ C5B& 89L. ШЕГ "ИР ~
ÏW«ÎEVRJTE "ССНИК
VSEHVnSTHLDOKENSKI
~~ тжжа&лгаЕ: ж ReSBHMMRIC'i OUĐILff\HlVLIHKAm0VfYl6
Mesarski pomočnik
dobro izurjen, voiaščine prost, se sprejme. Naslov v upravi pod št. 2282.
Učenko
sprejme damska kroiačl-a. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Učenka«.
Učenca
sprejmem v trgovino * mešanim blagom. N*«lov I v upravi pod št. 2412.
Sprejmem šoferja
k tovornemu avtomobilu, ki ima večletno prakso in je zmožen vseh popravil. - Ponudbe na Franc Sumak, Vinica pri Varaždinu.
Prazno sobo
i posebnim vhodom In štedilnikom oddam. • Ci-glerjeva ulica 16, Moste.
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s pritiklinami, v mestu za takoj ali kasneje išče mirna in dobra stranka. Ponudbe z višino nalemnine pod »Dvosobno stanovanje« št. 2326 upravi lista.
Stanovanje
dveh »ob, kuhinje, sobe za služkinjo, kopalnice in j pritiklin, z elektr, lučjo, v vili, visoko pritličje, solnčna lega, se » I. aprilom odda. Naslov v upravi pod »t. 2157.
Sostanovalko
preprosto, sprejme vdova. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 2470.
Lepo sobo
solnčno, z dvema posteljama, elektriko, oddam takoj. Jelovlkova c, 26, Trnovo.
Kot sostanovalko
sprejmem v lepo oprem-lieno sobo solidno gospodično. Naslov v upravi pod št. 2468.
Stanovanje
soba, kuhinja in shramba, se odda v Stožicah 120.
Od dobrega naibolile ie le			
GRITZNER-ADLER			
šivalni sirot in kolo			
Klegantna irvedba,	ШШ	il	
naitioiiši tnnivriiail			
Novolt.	i iiIS		
Šivalni stroj	fjf 1		
Kot etamska	IfS		
pisarna miza Njjj			
Le pri			
1 OS. PETELINC	. LJUBLJANA		
TELEFON iNTERURBAN 2913			
imerne cene, tudi na obroke			
Stanovanje
soba in kuhinja, oddam takoj. Zalaznik, Podutik št. 19, Ljubljana VII.
Trgovino
staro, dobro vpeljano, z velikimi lokali, se odda takoj v najem z ali brez zaloge. Več se poi2ve v trgovini Franc Picek — Ribnica na Dolenjskem.
Trgovino
oddam v najem z vsem j inventarjem, stanovanje ter skladišče v novi eno-nadstropni hiši pri glavni cesti in farni cerkvi, na prometnem kraju. Ponudbo na naslov: J. Javor-nik, Ig št. 34.
Tovarna pletenin
s stanovanjem vred. dobro vpeljana, se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji v Ljubljani. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovarna pletenin« št. 2416.
Hišo г vrtom | Enonadstrop. hl8o
rodam v Novem mestu. ' v trgu na Goren|skem — 'onudbe na upravo pod prodam. Pripravna je «a St. 2453.	; vsakega obrtnika, poseb-
■	-— i no za čevljarja, ki bi
Posestva in graščine prodajal usnje in izgoto*-od 2 do 300 oralov pro- 'iene čevlje, ker je lokal daja ugodno Posredoval- : trgovino Naslov pove niča, Maribor, Sodna 30, ! uPrava "Slov-€ 2401'
Gostilne in kavarne
mestne in deželske, prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Mline in žage
prodaja Posredovalnico, i Maribor, Sodna ulica 30. !
Hiše in vile
prodaja Posredovalnica, ! Maribor, Sodna ulica 30.
Stavbne parcele
se prodajo ob prometni cesti, 5 minut od kolodvora. Zraven tudi voda in razsvetljava. - Poizve se pri Fr. £ a m e r n i k , Gunclje, St. Vid nad Lj.
Dve stavbni parceli
majhni, v Korytkovi ulici št. 29 naprodaj.
Oprem'jeno sobo
se odda takoj solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 2466.
Nova hiša
po Zelo ugodni ceni naprodaj v Rožni dolini, cesta XV, It. 30.
Malo posestvo
naprodaj. • Vel. Mlačevo št. 5, p, Grosuplje.
Lepa hišica
v bližnji okolici L)ubt1a-ne, z vrtom, naprouuj. Ima elektriko in vodovod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lep prostor« št. 2390.
Prodajalko
mešane stroke, mlajšo moč, pridno in pošteno, najrajši z dežele, zmožno nekaj kavcije, sprejmem takoj kot samostojno voditeljico manjše trgovine. Takojšnje ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Trgovina na deželi« št. 2450.
Učenka
za melano stroko — se sprejme. Pogoji po dogovoru. - Karel Sima, trgovec, Poljčane.
Pridno dekle
ki zna tudi moli'1, «prejme dobia hlla. "-rašatl: pri Hslbir'h. Trubarjeva ulica 89, Maribor.
Žene
ki se želijo izpopolniti v kuhanju ali šivanju, naj pošljejo svoj naslov z dopisnico za odgovor na upravo »SI.« pod značko »Izredno poceni«.
«•'g*- v.'-v»	i
.Stanovanja
Stanovanje
sobo in kuhinjo, oddam. Dravlje, Rokova pot 133.
Dve delavnici
oddam na Grosupljem, primerni za kakršnokoli obrt. - Jožef Ahlin, Grosuplje Št. 9.
Majhno hišico
kupim z nekaj zemljišča, najraje na Dolenjskem ali blizu Celja. Ponudbe pod štev. 2214 upravi »Slov.«
Znatne stavbne
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25 I.
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom in elektriko, i i č e starejši gospod v Poljanskem okraju. > Ponudbe pod »Upokojenec« upravi »Slovenca«.
Lepa soba
velika, se odda na Gosposvetski cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2433.
Mesečna soba
»« odda U'"d solidnemu gojpodu nt »abont. '"eč uc poizve » upravi »Slovenca« trna IL 2431
Parcela
na Kodeljevem naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2455.
Posestvo
hiša z gospodarskimi poslopji, dva orala zemlje, ravnina, ob glavni cesti in železniški postali, primerno za obrtnika ali upokojenca, se ugodno proda. Informacije- Spodnja Hajdina 75, Ptu|.
Zastonj
dobite informacije o posestvih, ki so naprodaj, kakor tudi o kupcih, kateri nameravajo posestvo kupiti. Naprodaj imam vedno razna posestva, hiše. graščine, stavbne parcele itd, po GorenjskeQ in tudi na Stalerskem. Kupci in prodajalci, priporoma.rt se Vf I I.ovro Rebolj, Kranj 38.
Hiša
z dvema sobama, ktihinio in lepim vrtom, se ceno proda. Pohrežje pri Mariboru, Gtibčeva 29.
Enodružinska bi*a
z večjim vrtom, pri Dev. Mar. v Polju, se odda s 15. aprilom v najem. Pismene ponudbe na upravo pod »Hiša in vrt« It. 2123.
Več stavbnih parcel
na krasni legi v D. M. v Polju, ob želez, in avto-postaji. naprodai. Na«'ov v upravi pod št. 2499.
Enodružinsko vilo
prodam na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2263.
Stavbne parcele krasne, v Dravljah, tik drž. ceste Ljubljana — St. Vid. Sola v vasi. Poleg avtopostaja (bodoči tramvaj). - Vpraf*li: gostilna Sojar, Dravlje.
Hišo in zemljišče
z a eno glavo živine, prodam ali dam v najem pri Medvodah. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 2376.
Vila v Zg. Šiški
št. 100, enonadstropna, 2 štirisobni stanovanji s kuhinjo In kopalnico, eno enosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami, parket, elektrika, vodovod v hiši — se po ugodni ceni proda. Poleg je 1700 do 1800 m vrta. Vila se nahaja na naj-lenši točki, pripravna za zdravnika ali zobozdravnika. Pojasnila istotam!
Hiša
hlev. lupa. drvarnica, vrt stavbna parcela se ugodno proda v Dravljah — Vselitev takoj. Poizve se Jernejev* "lica 18. Liubliana Vil. Pirnat L.
Posestvo
ob promet, cesti, 42 oralov njiv, travnikov in gozdov, enonadstropna hita t dobro idočo gostilno In gospodarskim poslopjem, lastna vodna moč, gra-mozolom In zidano apne-nico se na prostovoljni iavni dra^hl 16. marca letos ob * .*9 dopoldne proda. - Pojasnila dajes Fr. G'avlĆ, posestnik In gostilničar, Polhov gradeč 54
Posestvo
29 oralov, gozdovi, njive, travniki, hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju, oddaljeno eno uro od postaje, naprodaj *a 50 000 Din. • Pavel Čož, fttanga, pošta Litija.

Na kaj čakate?
I Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. • Pouk je brezplačen. Vanj je li težko napisati pi-smo? Radi pošljemo ob-i širna navodila, ako pri-! ložite znamko za odgovor - Zadruga jugoslov. I pletača, Osijek.
1000 Din tedensko
j zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraiu. 7namka za odgovor. — Tovarnt Kosmos, Liubliana. polt-j ni predal 307
Z besedami
1 sem mora varčevati. Kdo potuje? Kdo hoče najti siguren dohodek? Broz-konktirenčno podjetje išče dostojne seriozne agente za prodajo praktičnih artiklov. Čevlji, obleke, naglavne rute, namizni nrti, rokavice, jedilni pribori ! in drurfi šlaijerji. Komisijska bila »Omnia«. Miklošičeva cesta 14.
Hiša
z gostilno in mesarijo, ' pripravna tudi za vsako drugo podjetje, ugodna lega v mestu na Gnrenl-skem. se pod ugodnimi plačil, pogoji lakoj ceno proda Ponudbe na upravo pod »Dober promet«. I
Les
Kupim več vagonov bukovih hlodov, zdravo, ravno blago — premer pod lubjem od 22 cm navzgor, dolžina 2.10 m. -Poni-Hhe franco vagon nakladalna postaja na Franc Lavrli. Rakek-
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. 11. nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 3b vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Mo/ina
Vsakovrstno
oo na'višiih cenah CERNE, luvelir Liubliana SX' ol lov s ulice «t 3
Mladega psa
bemardinca do enega leta, in eno mlado o^'co, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Ponuda«.
Rabljen avtobus
16 do 20 sedežen, v dobrem stanju, kupim. Meseca aprila se prične prevoz izletnikov. Ponud-na upravo »Slov.« pod »Avtobus« St. 2277.
Tračnice rabljene za poljsko železnico in vagon čke kupi gradbeno podjetje »Pro-buda«, Ljubljana.
Stare železne cevi
premer 70—200 mm, dolžine od pol metra naprej, kupim. Aljančič, Bistrica-Podbrezje.

31
Pianino
dobro ohranjen, tvrdke »Petrov«, poceni prodam. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.
Klavir
zelo dobro ohranjen, kupim. Dopise na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Klavir«.
Gramofon«
in ploiče prodata ie po itari nizki ceni Radoslav Dolinar Jesenice.
Semenski oves
češki, in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5
Klavirji
Preden kupite klavir, si
1 oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. ( Prodajam najceneje, na i najmanjše obroke, z garancijo. Najcencjša izposojevalnica! Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2.
Nov pianino
ceno prodam. Naslov v upravi pod št. 2509.
Tambura?i!
Note (partiture) skoraj zastonj proda pevsko i društvo »Slovan«, B--do, i p. Vič pri Ljubljani. Zahtevajte sezname.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ven-I tilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, Radovljica.
Elektromotor
24 KW 330 220, prodam za 8000 Din M. Svajgar Dravlje 74. St. Vid n. Lj
Finega sena
večjo množino, se proda Cena po dogovoru Naslov v upravi »Slovenca-pod št. 1348.
Za najfinejšo žimo
iz samih govejih repov, zajamčeno čisto, se priporoča za odjem z zagotovilom, da bo vsak s ceno kot kvaliteto zadovoljen — Remic Stanko Ljubno v Savinjski dolini
Čevljarji, pozor!
Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Oln ke druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi* pu 130 Din ke io čisti puh
00	250 Oin ke Razpoši Itam po poštnem povzeliu
L BROZOVIC - Zagieb llica 82 Kemična čistil niča oeria
Prodam
en vagon jesena in topole in nekaj bukovih plohov, vse skupaj po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2389.
Kup::je se sklepajo
samo s posebno cenenostjo Naše cene govore živo govorico. Velik prt s franžami 35 Din. no^a- , vice (čista svila) 40 Din, j
1	ducat toaletnega mila ! 50 Din, svilene kravate 17 Din, usnjene rokavice 40 Din, cvirnate rokavice j 25 Oin, kuhinjske tehtnice 65 Din, gramofonske plošče 20 Din i-dilni pribor v kaseti 300 Din. in drugi . priložnostni predmeti. — | ■ Omnia«, Miklošičeva ce
sta 14.
7 sedežni avto
odprt, v najboljšem stanju, po ugodni ceni prodam. Poizve se v gostilni Novak, Ljubljana, Rimska cesta 19.

Vse vr<te kakor tudi tirom« M.i7naniim	tičnp harmonike najbolui
naznanjam	kupite prav p. iiK„d.ii c-cej
da nisem plačnica dolgov, Pr' udelovaMJu harmonik katere bi event. napravili FranC Kucler moj mož. - Hilda Filipov, poe,aje Drenov griC pri Tržlč-	Vrhniki
Preklic.
Podpisana Marija Justin, posest, žena na Breznici, preklicujem vse žaljive besede, izrečene proti g. Janezu Andrle, posestniku na Breznici, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Breznica, dne 28. februarja 1931. -Marija Justin.
Preklic
Glasom medsebojne pogodbe z dne 29. aprila 1929 s tukajšnjim svoje-časnim čevljarjem Antonom Sedej, sedaj stanujo-čim v Notranjih goricah, in menoj Ivanom Pele v Polšniku, sta oba čevljarska stroja, katera ima on r uporabi, t. j. znamke Singer in Adler št. 32.756, Doja last in bi vsaka kupčija s tema strojema vila neveljavna. — Ivan Fele, Polšnik.
pripozu.inu najboljša domu a izdetovatuica
Pohištvo
Več hrastovih in mehkih spalnih ter kuhinjskih oprav proda Josip Kur-nik, mizar, Zg. Šiška.
Drva
odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaga I avrenčič & Ko i Liubliana Vošniakova ul 16, za goreniskim kolodvorom
Pletilne stroje
najfinejših številk, plošč-nate žakart in krožne — prodamo poceni na 18-mesečne obroke. Person, Ljubljana, poštni predal
1	št. 307.
Za spom'ad. saditev
nudi v poljubni množini , pritlična sadna drevesa, ' eno- in dveletna, v zanesljivih vrstah, nizke cepljene vrtnice in dveletne šoargeljnove sadike. - Matko M a r e t i č , Ljubljana. Gosposvetska 5
Slama
lepa, za krmo, cca. 3000 kilogramov — se proda. Cena po dogovoru. Vpraša se v upravi št. 1979
Med v safovju
se proda po nizki ceni, razpošilja vsako količino, pakovano je v sodih (300 jitrov). Naslov v upravi pod št. 2137.
Čebelarji!
Čebelarske potrebščine se prodajo pod dnevno ceno in kupi za protivrednost medu. - Naslov v upravi pod št. 2096.
Pozor, mizarji!
Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi.
Drva!
Lepa suha bukova drva
j (polena). S-jha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini : ali na kratko razžagano. j Dostavljeno na dom. PAVEL BOŽNAR, lesna
trgovina, Polhov gradeč.
Tehniku
absolventa Tehniške srednje Sole — strojnega oddelka — in več
samostojnih monterjev
za centralno kurjavo sprejme Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana, Slomškova ulica 19, za svoj novo ustanovljeni inštalacijski oddelek. — Prijave sprejema samo pismeno.
„Vzajemni pomoči"
reg pom. blagajni v Ljubljani.
Za Vašo izredno izkazano naklonjenost Vam moram tem potom izrekati prav posebno zahvalo, da ste o priliki smrti mojega očeta g. jožtta Barber izplačali posmrtnino in prosim, da vzamete to na znani e frostm Va >', da objavite v časopisih, da boao naši ljudje vedeli, aa domač zavod tudi nas Prekmurce pozna.
Z odličnim spoštovanjem
Ba/ber Štefan.
Opozarjamo, da zgorajšnja pomožna blagajna ni v n kaki zvezi z »Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani«.
Najvarnejše in naibolj^e naložite svo, de,.ar pn
LJUDSKI POSOMMCl
\ CEI JU ИГ° ZAPBHOA l IV h
v novi last palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul.
Stan e hranl'nih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo 1er zastavo pod najugodnejšimi pog ji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezirv in hiš nad 5000 članov-posestn kov z vsem svojim premoženjem.--
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne o tegujo vlagateljem
Pozor!
Najboljši in najcenejši šiva'ni stroji in dvokolesa se dobijo pri Pepi Krmeli, Celovška ce«ta šlev. 200, Zg. Šiška.
Nov pisa'ni stroj
poceni naprodaj! Halda, Ljubljana, poš-'ni predal št. 307.

Zanesljivo
Kaiïi a s« men« pouedclsho orodje
pecerijo in železnino kupite dobru pri
l€SŠp» gOdi C
Celje, Glavni trg
Žensko kolo
še novo, prodam ali zamenjam za dobro moško kolo. - Naslov v upravi pod št. 2454.
Troceven radio
poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« št. 2111.
jRidovrned
Čebetni pitanec, za potice, kilog'am 10 Din. -
A. Maček
čebelarstvo, Vrhnika.
Dva skobelnika
(Hobelbank) prodam. Mn-šič Franc, mizar, Mengeš.
Radionaročniki
pozor! Anodni aparat za izmenič. tok, skoro nov, ugodno prodam. Naslov v upravi pod št. 2451.
Dc'ikafesra trgov'na
moderno opremljena, na najpromet. točki, z me-mesečnim prometom 130 tisoč Din, v večjem mestu Slovenije, se radi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe pod zn. »Jadran« št. 2474. na upr. »Slovenca«.
Opozarjam
svoje cenj. odjemalce in cej. dame na moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. Oglejte izložbo na Dunajski cesti št. 9. - Štemberger - Reš.
Namizni prti
vezeni 150/150 na dobrem blagu 55 Din, »Breda« žepni robci po 2 Din komad. Matek Љ Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. - Vezenje zaves, perila, monogramov, ažu-riranje, entlanje, predti-skanje ter tamlniriranje oblek, cerkvenih para-mentov in zastav.
Foto Holynski
ustreže vsakemu i dobrim delom in nizkimi cenami Liubliana Du naiska c 6 Podružnica
Moste
Tvrdka A. VOLK
I toMlana. HfMilieva сема U. UU'II n«|ft ti r 11- t»r vrktr
pieni^nn moko »n Iroee nil«**«kr nlelke
Zahtevajte cenik!
T. soku«*
ГЛ ARltioq
Čepice
in štajer-hlačke nudim v nakup vseh vrst in velikosti. - Iste prev/.di,.^ ,i tudi v delo. - V slučaju večje naročbe pridem tu- ("itiljfp in sil'll6 di na dom. - Anton Za-; .vi ... . t vodnik. konfekcija in »Мо*еПСв«!

krojaštvo v Kraniski gori.
»Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
ттжк имммнн
Voz
samec, v dobrem stanju, se takoj proda. - Franc Zaletel, Stanežiče št. 7.
Delikatesna trgovina
s prekajevalnico, v večjem mestu Slovenije, se radi bolezni proda. Ponudbe pod »Mesečni promet 120.000« št. 2475 na upravo »Slovenca«.
FiXol
žlah'ne vrste, zgodnji — prodaja za seme Josip Tercelj, Savlje 62, pošta Ježica.
Ee<tonije
Gloksinije Montbrecije Iris
Amaryllis Cana indica Anemone Tuberoze Dalije
dobite pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Cepik brezplačno na zahtevo.
Poniklanje.
in prešanje (štancanie) kovinas'ih izdelkov po najnižjih cenah. T Soklič, Maribor, Aleksandrova 43
Modroce
posteline mreže železne zložliive poslelie otoina ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. i Ugodni nakup morske j trave žime. cvilha za modroce in blaga za i prevleke pohištva
Karbid
i
na drobno in na debelo »SO DO A D« Istočno društvo za proizvodinju kisika rastvorenog aceti lena. — Zagreb. Kraljice Marije 23 Teleton 21-97.
Sekehsm
OBES
zajamčeno ka jiv, skrlino očiščen kupile ugodno pri
tvrdki A. VOLK
v L'UBLJPNI
ResljeVa cesta 24. Zahtevajte ponudb«

denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in temeljne zidove, napeljave iz cev/ s svetovno priznanimi
XONIO-
amerikanskimi azbestno nitkastimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co: Euclid, Ohio U. S. A.
Razpečevanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov, Ljubljana, Ambrožev trg 9. Telefon št. 3146.
Železno blagajno
sistema VC'eiss & Comp., j pripravno tudi za shranjevanje knjig, prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« v Celju.
Čebelarjem
nudi prvovrstne čebelarske potrebščine po konkurenčni ceni Blagovni oddelek Čebelar, društva v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4.
Jajca za valenje
od amer, leghorn kokoši po 5 in 4 Din komad. -En par golobov, visoko-letečih-prevrtačev proda Avg. Kregar, Zaloška cesta 110, Moste pri Ljublj.
Vinske trte
cepljene — divjake Rip. Port, nndi po najnižji ceni Alojzij Grabar, Jur-šinci — Ptuj.
Prezden. samopomoč
Edino temeljita, drugod preizkušena rešitev splošne krize (zlasti razdolži-tev, zidanje). - Navodila: »Marstan«, Maribor. — Vpisnina 10 Din.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno «veže dobite pri
A & M. ZORMAN
Liubliana Stari tre št 32
Ako želite kupiti
no obroke
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r z z o z v Ljubliani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnnel
Pri kurivu
prihranite, ako uporabite pri pečeh in štedilnikih i mojo patentirano napravo j za istočasno zračenje in ogrevanje prostorov. Pojasnila in licence odda: i Aljančič, Bistrica - Pod-i	brezje.	1
VsahnorsfRe frgeoske knMge, Strace, mae, naleze, hetbar^e, odjcnsa.uz hnïiStXe, bkcïîc, zuezke i. t. d.
milim po s&raino ngodn It cenah! Ka debelo! - - Пл drobno!
ANTON J A K E ŽIČ
L'nhllana, F.orjansaa nM4
Knjigoveznica in trtalnKa trgovskih knjig.
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v MEDVODAH štev. 63 — tik kolodvora
de!avnfco za izdelovanje harmonijev
vsakovrstna popravila klavirjev, kakor skra'šanje istih. Zadostuje dopisnica, da pošljem po klavir na dom. - Uglaševanje klavirjev in cerkvenih orgelj. — Harmonije prodajam tudi na obroke,
Tremte Anton
izdelovatelj harmonijev itd., Medvode 63.


g
Tvrdka I. !. N^^'as - tovarna pohîsîva, naznanja, da je
umrl njen dolgoletni sotrudnik in poslovodja, gospod
Franc PleSko
Pogreb bo v nedeljo dne 8. marca 1931 ob M>4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Neumornemu, zvestemu in spoštovanemu sodelavcu ohrani tvrdka trajen spomin, Vsemogočni naj mu pa nakloni mirni večni počitek.
Ljubljana, dne 7, marca 1931.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
5 ,
Ш
Brezobrestna posojilo
zn zidavo hiš, za nakup hiš in poseslev, za prevzem hipotek un hišah m posestvih daje svojim članom
Jugrad"
Jugoslovanska gradbena in kred tua '«druna r. t. t o, z. t Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
Pravila proti plačilu Din б-— v znamkah. Z« odgovor prosimo znamko.
Uradne ure od 8—12 in 14—18.
N1A ii . tt O H
99
II im« Д Mi-Kicnih đL<«hs«iitiiov(i 19
Velika izbirna zaloaa: nogavic, otroških, ženskih ln moških sraic spodnjih hlač pletenin maic. i.uloverov telovnikov, 'astm izdelki. Čevlji ta dom in leiovadbo •ne/.nt čevlji dežniki icruče — Laslna pleiarna in predtisKarija ludi se prevzame entlanie in ažuriran e — Ves pribor za šivanje kakor volna svile itd Kro.,ači in šivilje dobe /.naten popust - Tudi uugalni Konji, sanke vozički za pupe po izittlno nizkih cenah. — Na drobil" m na debelo.
fonrnvltanje ur Ii« prHniiilonuv '»vrfcule 'očmi p« oliki crnl In garanclll. O'amnloui m iai trne yramolonakr i'IoAô- ao »ril-a» ? lali'iil pri
nîierman t Rinili
urana I* lUlerla
Ptul
Pomaranče. limone
itallanskega in šjianskega izvora in zele-niave vedno sveže prvovrstno blago nudi
Cclc&ina OSavirMiubimne
Pogaèariev trg 1
Tvrdka uvaže že skozi dolgo vrsto let blago direktno od uroducenta 1er lahko postreže svoje odjemalce vedn< z najbolièim blagom j>o nninižjih dnev iih cenah V jaloei ima velno veiiko izbire blacra vseh\rst in kakovosti. Pri večiem odjemu speciielne cene. Vsa inozemska in domača zeleniava vsakdan sveža in v največji izbiri.
lahfeYalte cenlhei
Л glejte
Kar ne ugaja, menja ali vrne
se za~ denar!
samo na ceno temveč tudi na kvaliteto. Soiinu^n jeklo je na boljše in Iz tepe okla razpošilja Trgovski dom Siermtcki britve p« 21 bili, ■ kar e 12 Din, brivski a <arat 12 l)in. laso^tri-nik 35 Din in vse drugo O'<iarsko blago po I»-
vunredno nizkih cenah. Naročite še danes veliki, novi, ilustr rani katalog, katerega prejmete »as. ou j I
Trgovski <№ni
Itcrmcchi
€811 E, stev. 15
ИИД
Zahvalo
Za vse neštete izraze blagodejnega sočutja ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, stare in prastare mame ter tete, gospe
Josipe Vehovec
se zahvaljujemo prijateljem in znancem, posebno pa častiti duhovščini ter pevskemu zboru za žalostinke, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Prosimo, da jo ohranite vsi v blagem spominu. Žužemberk, dne 7. marca 1931.
Žalujoč! ostali.
Novost!
ТШшпн dvo-
koln« Siiche" moiorjein no-
htjllUU ini^llO,
okvir nizek.l moi.V,t<J*u pneuniai iko, mot'.r v tre.lin. m ,utiran i dvo no l»r slav,, In spojko. I1« K. s>. V,ni 3' do 40 km iin uro in porabi i litra gorim na 1MI km. Doi'i f tudi sani inoiorćek. kateri se lahkn n« m vuiluo iih» no ,olo in.mtira. Cena prav ni/k«, ceniki truiiko. »TilIUUNA« F. II. L. lovar. a dvoknle» iu otro-š h voin Kov I.JuulJana. Kaduvšk;» ue ln štev. 1,
J
Pozor)
TELEFON 1827
SLOVENI A-TRflKSPORT wffîS «
Pozor I
Naznanja je, da so se vse cene oljnatih, kakor suhih barv,
lakov, firnežev, čopičev itd. — znatno znižale. Pred nakupom sc prepričajte o prvovrstni kvaliteti blaga v spec. trgovini barv
Franc WeHer, BWerbeckov nail.
Maribor, Gosposka 29.



Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Franc Pleško
poslovodja tvrdke Naglas
dne b. t. m. po dolgem in težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v i-osr>odti rasonl — o«reb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 8. marca 1°31 ob 544 poooldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 7. marca 1931.
Žalujoči rodbini P1VK - MORJE.
Мешш |/oirrcbn> zavod v Ljubljani

Delniška družba pivovarna
Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preie T. Gôtz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izde'ke in s;cer svetlo m črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit.
4^4
w^t .ш	flEu
в Ljubljana
Telefon:
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Brzoiavi:
Pivovarna .UNION* LJubljana Pivovarna ,UNION' Maribor
llubljeni
Ima stalno na zalogi :
De*e'ne pridelke • žito • mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago • sadje - mesne izde.ke -južno sadje • semena • seno • slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stro e in orodja umetna gnojila - cement - premog itd.
E-* ii ii fi si
- зт I i

Ii |i
Tujsko prometna zveza v Mariboru razpisuje mesto
vodilnega uradnika
Kot kvalifikacija se zahteva fakulteta alt trgovska visoka šola, razen državnega jezika perfektno znanje francoščine, nemščine ter po možnosti še drugih tujih jezikov. Prosilci ne smejo biti stari preko 40 let, morajo biti neoporečeni in jugoslov. državljani. — Prednost imajo oni, ki znajo več jezikov in ki so že bili v tujsko-prometni praksi. Glavni posel uradnika bo organizatorna in tujsko-prometna propagandna služba. — Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, je vložiti pri Zvezi najkasneje do 1. aprila 1931.
Kitaičeva papiga
10

Tedaj dogovorjeno! Ampak vraga, k jo neki ti-čita ona dva? Resno ine skrbi...«
Telefon je zazvonil. Alica je hitela k aparatu. »Ah, vi ste, Charlie? že tukaj v hotelu? Le pridite sem gor! Smo v četrtem nadstropju, številka 492. Da. Ste li satni?« Položila je slušalo nazaj in se okrenila: »Pravi, da je sam,«
»Tega ne razumom,..« Onemoglo se je sesedel Eden na svoj stol.
Trenotek kesneje je z zanimanjem motril debe-luhastega, majhnega gospoda, ki sta ga najprisrčneje pozdravljala gospa Jordan in njen sin. Kriminalni asistent iz Honoluluja v svoji ameriški obleki ni bil posebno elegantna prikazen. Imel je okrogla, napeta lica in kožo kakor slonova kost; toda draguljarja je presenetil izraz njegovih oči, ki so gledale tako drzno in prodirno, da sla se punčici svetili kakor dva črna gumba.
»Alec,« je predstavljala Alica Jordan, »to je moj stari prijatelj Charlie Chan — in to je gospod Eden.«
Kitajec se je slovesno priklonil: ?Moje počastitve se množe na tej celini. Najprvo sem gospodične Alice stari prijatelj in polom srečam visoko čislanega gospoda Edena!«
»Si se dobro vozil, Charlie?« je poizvedoval Viktor.
Eden je prekinil: ^Oprostite, če motim, toda moj «»In — hotel ie vas počakati pri ladjL«
»Mi je zelo žal!« Honolulujec je skrbno gledal. »Gotovo samo moja krivda. Bodite dobri in ne zamerite moji neumnosti — toda jaz nobenega čakajočega nisem videl v luki.«
»Nerazumljivo!« je v negotovosti mrmral draguljar.
»Nekaj minut sem čakal na mostu,« je nadaljeval Charlie. »Nikdo si ni upal iz deževnega večera. Zalo sem poklical avto in sem se hitro odpeljal semkaj.«
»Si prinesel bisere?« je vneto silil Viktor.
»Kakor se razume. Že sem si vzel sobo tukaj v hotelu in sem se moral napol sleči, da sem jih vzel iz svojega pasu, ki ga nosim na koži.« Položil je na mizo niz, ki je bil videti čisto preprost. »Oglejte si nakit Phillimorov na koncu njegovega potovanja!« se je zarezal. »In sedaj mi je s poštenim štrbunkom padlo s pleč veliko breme!«
Draguljar je pristopil z veščim pogledom strokovnjaka. »Bajno — čudovito! Nikdar in nikoli bi ne bili smeli tega niza prepustiti za tako ceno. En biser popolnejši od drugega! Mislim, da nisem še nik...« Ves navdušen je strmel v rožnati lesk. Hipoma pa se je prijel za čelo: »Toda Bob — kje je Bob?«
»Ah, bo že prišel!« je tolažil Viktor, božajoč s prsti dragoceni niz. »Sta se pač zgrešila.«
»Jaz sem kriv,« je skesano zagotavljal Chan. »Sram me je, da sem napravil tako napako..
»Morda!« je menil Eden. »Toda sedaj, ko tmaie bisere v rokah, Alica, vam moram nekaj zaupati. Poprej vas nisem hotel vznemirjati brez potrebe. — Danes ob štirih popoldne me je zopet nekdo poklical — baje zopet Madden. Tako vsaj je trdil. Toda nekaj v njegovem glasu... no, vsekakor sem postal oprezen. ,Saj menda vendar pridejo biseri s parnikum
Président Pierce,' je vprašal. ,In ime sla?' Čemu nafc mu ga povem, som poizvedoval. DejaJ je, da je dobil neka zaupna obvestila in da se boji, da so biseri v nevarnosti, da pa ne bi rad videl, če bi se kaj primerilo. Pravi, da bi mogel pomagati. Pri tem je vztrajal, da sem končno rekel: ,Dobro, gospod Madden! Odložite slušalo! V desetih minutah vas zopet pokličem ter vam sporočim zaželena navodila.' — Nastal je premor, potem pa je odložil slušalo. Jaz seveda nisem telefoniral na puščavsko raneho! Pač pa sem ugotovil, da je klic prišel iz avtomata v prodajalni tobaka na voglu Sutter in Кеагпу Stieet.«
Eden je umolknil.' Videl je, da ga Charlie Chan opazuje z globokim zanimanjem.
»Se li še čudite, če sem v skrbeh za Boba? Nekaj neznanskega se dogaja in priznati moram, da se v svoji koži nič kaj dobro ne počutim ...«
Trkanje na vrata. Draguljar je sam odprl. Lju-beznjivo se smehljaje je z lahnim korakom vstopil njegov sin. Ko ga je zagledal, se je očetova skrb umaknila jezi. »Res, ti si vzoren zgled trgovca!« se je jezno zadri na sina.
»Prosim te, oče, le nikar se mi ne dobrikaj tako!« se je poetavil Bob: »Radi tebe sem peš pretekel pol Friska.«
»Rajši bi bil z ladje spremil gospoda Chana, po-hajač, ki puščaš vnémar svojo dolžnost!«
»Pomiri se, ljubi papa i« Bob je zložno slekel od vlage se bleščeči dežni plašč. »Dober dan, Viktor! Dober večer, milostna gospa! Tu je pa najbrž gospod Iz Honoluluja?«
__ »Zelo obžalujem, da se nisva srečala v pristanišču!« je Charlie Chan otožno zajecljal. »VRoaa sem iaz kriv — vem za eotovo.. л
4,000.000 je v rabi pisalnih strojev
Šelenburgovn nI 6 Teleton ètev 29-80
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zaloga:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA
GRAD PUCHENSTEIN PRI ME21 sprejme sposobnega
kupite ure, zlatni o in srobr-nino pr. svetovnoznani tvrdki
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D O. LJUBLJANA
za ca. 50 oralov zemlje. Razumeti se mora na poljedelstvo in gozdarstvo, biti oženjen in trezen. Znanje nemščine potrebno. — Ponudba v nemščini na grad Puchenstein pri Meži.
prodaja po najugoduujàib cenah ш samo na debelo
.	£<j|Prešernova ulica št. 4
jf .. 1 ' ^ § Lastna protokolirana I	V. F tovarna ur v Švici.
f Ruzpo-ilja se na vse S i ! i kraje Evrope. Amerike, a, i »&Jf Afrike, Avstralije in Jw Azije. ^^^jsSr Velika zaloga urzznam-^лЛЗГ kami Glashulte, J VV.C. Schnffliaosen, ^olvil, Ornega, Longines, Doxn,Omiko, Iko, Axo itd. /.ahieva le veiiki iiustr. cenik zas on j in poštnine prosto od
Priporoča se prvi slovenski zavod
Ifzalemssa zauaroualnrca
Ljabitana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, RtnnV icvn trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beugrad, Poincareova 2
GRADBENO PODJETJE
IVAN SLOKRN
STKVBEMIK
ШУ1 line . . . .od 1)1
Kttare.....o.l Oln l!IS'
Trn • Im- .... «il l> n 4жг-ll.irnio itke . . ud Oln SS-
KniuiHt fiH' In klnvt.skp h a r ni nn I lie I it z/. Inair uinentt Žalitev»! «■ f liki liri ziilmnl Cf N K 0(1
i.a več je tu najcenejše nosili. tr. ir n/.lill .1 ици-lavlje
SPOMLADANSKA gfc UTK U JEI^OST m
ie znan po'av, ki smo mu vsi več ali manj	iJifTl
podvrženi. Tuke naravne pojave preprečimo naravnim potom: z okrepčitvijo in i/podbu a-
njem organizma. Važno, več let preizkušuno in preizkušeno sre 'sivo je
„PLANIi^KA" č«| Bahovec,
ki sestoji večinoma iz domač« gn zdravilnega alpskega rastUns'va. „PiiAlMIi^i K	razr dčuje kri, prepreču e poapnenje in
t»ko vrača žilam potrebno elastičnost. Odklonile potvorbe in zahteva te v lekarnah izključno „PI^NI '■■> K! Čc»( Bahovec v plombiranih zavojih po 2U Din in z napisom proizvajalca:
LEK^HN^ Mr. BAHOVEC, IJUULjA^A
IMA VNAPREJ SVOJE OBRATOVALIŠČE
IZ K L] (J ČN O
V LASTNIH PROSTORIH V TRNOVEM
KOLEZnSKa UUCfl ŠT. 7
• ovo na n>o bil >n harmnnlk
Prod i«>dr. Mnrl^O' t 102
TER NI Z GRADBENIM POD.IliTJEM
V	àTUDENTOVSKI ULICI ŠT. 7
V	NIKAKI ZVEZI
pripraven za modo dam in gospodov, se vzame na prometni točki v centrumu v najem Odgovor s ponudbo cene in velikost lokata na oglasni odd. »S'o""-fB, nnd šifro- »Poletna sezija« št. 2422.
PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAROČILA VSEH V GRADBENO STROKO SPADA.iOČIH DEL. KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO S PRIZNANO SOLIDNOSTJO.
teh vrst. velikosti in oblik
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem na Šmartinski cesti štev. 6 — olvoril svoj
zrcalno 6—8 n... amšinsko 4—* mm portalno legati alahastei itd.
Specfrum cl.d.
bnilil ant« VII - Teleton 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Uvedli smo izdelovanje modernih spalnic iz trd >ga lesa, kot: črešnja, bukev, hrast, prvovrstno blago z enoletnim jamstvom. Naše spn'nice so popolnoma kompletne in obstoje iz sledečih komadov: 2 omari, 2 postelji, 2 nočni отз i, 1 psiha z brušenim kristalnim ogledalom (velikost ogledala 45X125 cm), 1 mize s predalom, 2 stolov, 2 žičnih vložkov s križnim ojačeujem. prima afrik-modrocev za obe postelji in 1 otomana prevlečena s pohištvenim blagom na peresa. —
Cena kompletni spalnici iz trd;ga lesa samo 7000 Din, iz mehkega lesa 5000 Din,
franko postaja Celje, z dobro embalažo vred. — Izdeluje se tudi vsakovrstno luksuzno pohištvo
in tapetniško delo po najsolidnejših cenah.
Tovarna pohištva
FRANJO VEMOVAR	CELJE
Glavna zaloga pohištva in tapetniških izdelkov, GLAVNI TRG ŠT. 12. Telefon interurb. 41 Prodaja na obroke s primernim pribi kom. :: Državni uradniki brez pribitka.
Slikalo se bo ob vsakem vremenu, in tudi zvečer pri umetni svetlobi. — Vsem se najtopleje priporočam.
FRANC KRALJ, fotograf
Šmartinska cesta 6 :: Ljubljana.
Tanelniško podjetje
IVAN STRELEC
obstoječa iz: 2 polnojarmenikov 65 in 85 cm, 1 ameriški in 1 navadni cirkular, 1 veneciianke, 1 Dicktenhobelmaschine, vrtalni stroj, razne jermene, potrebna transmisija, žagini listi, 2 paina stroja po 100 PS in 40 PS, vse v najboljšem stanju, prodam resnemu kupcu proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod: »Hitro« na upravo »Slovenca«.
Avtotaksi I. UQOVC Novo mesto 62
Kličite telefon št. 8.
BkHSR&
l. Kil u* ■ Ljubljana
Natečaj!
Hrvatsko pevsko društvo »D a v o r* v Slav. Brodu (Savska banovina) razpisuje s tem natečaj društvenega
priporoča svojo nalogo leinlkov Holnfnikov in sprehaialnih patii l'oproviln točno in solidno
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta itd., gospoda
Pozor vsi, ki boste (etos zidali!
mestnega stavbenika in lastnika opekarne
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Osobito se zahvaljujemo preč. g. župniku P. Valerijami za tolaJilne besede pri odprtem grobu, p. n. zastopnikom industrijske zveze, p. n. mariborskim obrtnikom. Nadalje se zahvaljujemo mariborskemu šahovskemu klubu, občinskim zastopnikom občine Košaki, p. n uradnikom mariborske občine, kakor uredništvu in delavstvu naše tvrdke. — Prav prisrčno se zahvaljujemo godbenemu društvu »Ondadina« za žalostinke in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem prijateljem in znarcem, ter sploh vsem onim ki so ga spremili na njegovi zadnji poli. — Košaki pri Mariboru, dne 6. marca 1931.
Žalujoča rodbina Derwuschek — Ing. Kifimann.
ki mora biti obenem vešč In sposoben v poduče-vanju in ravnanju gasilske godbe. Letna plača za ti dve dolžnosti znaša 24.000 Din. Poleg tega so možni tudi dohodki za privatno podučevanje, bodisi za violino, klavir, orgle in dr. Reflektanti morajo priložiti prošnji: 1. Spričevala o sposobnosti. 2. Krstni list. 3. Domovinski list. 4. Potrdilo o izvršeni vojni dolžnosti. 5. Spričevalo politične oblasti o vedenju. Rok natečaja traja do 25. marca 1931. Prošnje naj se pošljejo na: Predsedništvo Hvatskega pevskega društva »Davor* (v roke f Tomislava Pracny) v Slav. Brodu, Gunduličeva ulica 22.
Vsi, ki potrebujete ali boste rabili za svoje nove stavbe vrata, okna, izložbe ali opremo za trgovine itd., obrnite se na tvrdko:
F r a n c Z a v o d n i k , specijalna delavnica za stavbeno mizarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano.
Nudim Vam brezkonkurenčno blago kakor tudi cene, s solidno in točno postrežbo! Proračuni brezplačnol
Izdajatelj. Ivan Itako v eo.
010001000002000202000200000000010202010102010100020201000102000101020202010201000201025301010101010100000100010202000200010101020101000100010001020100020001000102000000010101000202020202000102020201000100020100000201230002010201010100020100020000020200010100022323010153234823