TRBOVLJE, 31. MAJA 1962
zmumuTEBNIK
GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE • UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK
TITO - ČASTNI OBČAN
N
A
Š
I H
K
O M U N
Dan pred Titovim rojstnim dhevom je predsednik stalne konference mest, Vječeslav Holjevac Ob navzočnosti petdesetih predsednikov občinskih ljudskih odborov iz vse Jugoslavije izročil predsedniku Titu v slavnostni dvorani Zveznega izvršnega sveta slovesno listino, s katero ga vse komune v Jugoslaviji proglašajo za svojega častnega člana. - Tej slovesnosti je prisostvoval iz Zasavja tiuU predsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje. Tako so bile izročene hkrati tudi diplome o imenovanju za častnega elana zasavskih komun Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika.
„ , ,?b.ttj	je tovariš Tito v zahvalni besedi poudaril: »S takšnim ljudstvom in s takšnimi
delovmm1 kolektivi, kakršne imamo mi, je moč premagali tudi največje ovire.« — Dejal je tudi tole: »Obljubim in prosim vas, da sporočite to vsem članom naših komun, da bom tudi v prihodnie skupaj s svojimi tovariši iz Centralnega komiteja in vlade storil vse, kar bo v naših močeh, da bi HjramTi našo deželo taao, kakor žele naši narodi vzlic težavam, na katere bomo zadevali.«
Še nezadovoljivo
Statistični podatki o doseženi proizvodnji v zasavskih gospodarskih organizacijah za prve štiri mesece letos kažejo, da na področju litijske in zagorske občine gospodarske organizacije še vedno niso dosegle zadovoljivih planskih rezultatov, v Hrastniku in Trbovljah pa nadaljujejo z nizanjem i uspehov ki so jih dosegli, čeprav ! so v aprilu v Trbovljah nekoliko | zaostali za proizvodnimi dosežki prvih treh mesecev.
Predilnica Litija je v aprilu dosegla s 96,8 % predvideni me-sočni plan fizičnega obsega proizvodnje v efektivnih kilogramih, v baznih kilogramih pa s 103,9 %: predvideni fizični obseg za prve štiri mesece so pa dosegli s 94 %. Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem je v aprilu dosegla 84 % predvidenega mesečnega fizičnega obsega proizvodnje, za prve štiri mesece Pa 86 %. V Kresnički industriji apna so dosegli v aprilu 94 % predvidenega mesečnega obsega proizvodnje, prav s tolikšnim odstotkom pa predviden obseg za prve štiri mesece. Izjema je Lesna industrija v Litiji, ki je do konca aprila dosegla že 35,5 % predvidenega letnega načrta realizacije. ,
Gospodarstvo zagorske občine je doseglo do konca aprila 28,66 % predvidene realizacije, industrija 29,22 %, gradbeništvo 24,60 */o, promet 31,77 °/o, trgovina 28.93 %, gostinstvo 21,6 %, obrt 28,21 %, komunala 29,01 % ter kmetijstvo 27,61 %. Ob tem velja omeniti, da so rudarji z Rudnika rjavega premoga Zagorje nakopali do konca aprila že 223.200 ton premoga in tako dosegli 31,69 % predvidenega načrta. Med industrijskimi gospodarskimi organizacijami Je le Tovarna elektroporcelana z Izlak presegla planska predvidevanja, saj je dosegla 33,78 % predvidene proizvodnje, predvideno plansko nalogo so pa presegle še »Prehrana«, »Emona«, obrtno podjetje »Zaščita«, Radiocenter in projektivni biro »Komuna«.
V zvezi s takim izpolnjevanjem predvidenih planskih nalog je občinski komite Zveze komunistov v Litiji na zadnji seji sklenil, da
naj člani Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah ponovno proučijo sklepe seje občinskega komiteja ZK Litija, na kateri so razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Ob tem so v Litiji naglasili, da naj preko organov delavskega samoupravljanja in sindikalnih podružnic zastavijo v gospodarskih organizacijah vse sile, da neposredni proizvajava v celoti začenjajo izpolnjevati planske obveznosti proizvodnje in obveznosti do izvoza ter da zgradijo trdnejši sistem nagrajevanja. Na občinskem komiteju ZK v Litiji so naglasili, da so prvenstveno odgovorni za izpolnjevanje teh nalog člani Zveze komunistov. Pri tem so še naglasili, da je treba člane delovnih kolektivov obveščati o vseh problemih, tako y. zvezi s proizvodnjo, tržiščem, delitvijo, realizacijo in drugim; hkrati s tem si je pa tudi treba prizadevati, da bodo v gospodarskih organizacijah letos načrtneje izkoriščali letne dopuste, da v poletnih mesecih ne bo občutneje padla proizvodnja.
Pred delovnimi kolektivi stojijo odgovorne naloge, ki pa so uresničljive. Kazno je, da bi bilo mogoče ob nekoliko večjem izkoriščanju notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah in nekoliko večjih prizadevan-"ih za izboljšanje delovnih procesov ne samo doseči planska predvidevanja pro-
Praznik mladosti na gradbišču nove zasavske ceste
Tudi pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade ki so pred dnevi nadaljevali z deli na novi Zasavski cesti na odseku Renke— Zagorje, so skupaj z zagorskimi pionirji v petek popoldan lepo proslavili praznik mladosti in 70. rojstni dan predsednika Tita.
Kljub slabemu vremenu so ta dan pripadniki JLA marljivo delali na trasi nove Zasavske ceste, potem so se pa skrbno pripravili na sprejem pionirjev, ki so prišli na gradbišče nekaj po 14. uri. Snidenje pionirjev ,n pripadnikov JLA je bilo nadvse prisrčno, tako kot so vselej prisrčna in edinstvena vsa srečanja pripadnikov JLA z našimi delovnimi ljudmi.
Po ogledu naselja so se pionirji tkupaj j pripadniki JLA napotili v Vojaški klub, kjer so lepo proslavili praznik mladosti. Ob tei priložnn-sJi je Slavko Ajtič, predsednik občinskega odbora SZDL, ki je skupaj s sekretarjem občinskega komiteja ^ K s pionirji obokal pripadnike JLA, zaželel graditeljem Zasavske tcite dobrodošlico. Predstavniki za-torskib pionirjev so pa nato česti-i pripadnikom JLA za praznik mladosti ter jim izročili lep Šopek r°* in darila.
'..^branim je spregovoril major \ M ato Orlič, ki je med drugim Zlatil da so pripadniki JLA —1 Zasavske ceste še posebej p **“>, d* so jih obiskali pionirji iz 7o*6r,a praznik mladosti in ob rojstnem dnevu predsednika a ter pri opravljanju naloge, ki ,0 n‘ti lahka niti enostavna, in ki
lotil' 'p tr.i.Padn,k‘ 1[A t veseljem Prish smo, da letos do konca c*b,iemo odsek noVe Zasavske /,rjs'r od Renk do Zagorja. Nalogo Ig**", zagotovo opravili, ker doslej 1La‘ 0 Pr‘mtra' da pripadniki p ne bi izpolnili sprejete naloge. got ni.Zovoru majorja Orliča so za-JIa ' Pionirji izvedli pripadnikom ctA na gradbišču nove Zasavske c krajši kulturni program.
Slavje, ki ne bo šlo v pozabo
Zal jc slabo vreme v nedeljo onemogočilo, da bi lahko v Hrastniku in Litiji izvedli parado mladosti za zaključek uspelega skoro dvomesečnega slavja ob prazniku mladosti v Zasavju.
Kljub temu lahko zapišemo: še nikdar ni bilo slavje ob prazniku mladosti v Zasavju tako pisano. Se nikdar ni bilo toliko topline, radosti, prisrčnosti in hvaležnosti kot te dni. Se nikdar ni bila tako čudovito pisana mavrica mladosti.
Kot smo že nekajkrat pisali, so se prireditve vrstile od začetka aprila. Predolg bi bil tale sestavek, če bi hoteli v njem navesti vse prireditve, tekmovanja, nastope in drugo, vse kar je pripravila mladina skupaj z ostalimi prebivavci Zasavja za letošnji praznik mladosti in še posebej za visok življenjski jubilej, 70-letnico naše dragega predsednika Tita.
V Zagorju so sc na primer v zadnjem tednu zvrstile številne prireditve. Učenci obeh osnovnih šol so se nekajkrat predstavili občinstvu z naštudiranimi igricami. Oddaja »Kaj veš o Titu«,
Razprava po krajevnih organizacijah SZDL
ki je bila v Delavskem domu, je ostalih zasavskih občinah, v nadvse uspela. Prisrčno je bilo j Hrastniku in Litiji. Skoda le, da na sprejemu pionirjev v organi- sta morali tu odpasti osrednji zacijo Ljudske mladine. In še in prireditvi slavja - paradi mlado-še bi lahko naštevali.	| sti in zborovanji mladine obeh
V Trbovljah je bila zadnji pe- i občin, tek — zaradi slabega vremena vi-,
Delavskem domu — revija mla- ' . Petek so se številni prebival-
dinske dejavnosti, potom pa zborovanje, na katerem je govoril predsednik občinskega komiteja LMS Drago Spoljar. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu ob njegovem ■ 70. rojstnem dnevu. Na osnovni šoli Tončke Čečeve so sprejeli 100 pionirjev v mladinsko organizacijo. Kljub slabemu vremenu so bila v Trbovljah izvedena številna športna tekmovanja med mladinskimi aktivi.
Nič manj prisrčno in nič manj uspelo ni bilo slavje tudi v obeh
ci Zasavja pridružili ob radijskih in televizijskih sprejemnikih tisočim na stadionu JLA v Beogradu, da prisostvujejo veličastni paradi mladosti v Beogradu, temu veličastnemu zaključnemu slavju ob dnevu mladosti in življenjskemu jubileju predsednika Tita.
Letošnje slavje ob prazniku mladosti je bilo prav povsod velika revija mladosti in moči, odločnosti in poguma. Hkrati pa tudi slavje, ki ne bo šlo v pozabo.
Zbori volivcev v Hrastniku
Zbori volivcev, ki so bili v zadnjih dneh v hrastniški občini, so bili dobro obiskani. Tudi tukaj so razpravljali o gospodarskih in aktualnih političnih vprašanjih. Volivci so prinašali dokaj dobre predloge, ki zadevajo zlasti gospodarjenje v komuni in v krajevnih skupnostih. — or.
PLENUM SINDIKATA
HRASTNIŠKE OBČINE
Te dni je bil v Hrastniku plenum občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o vprašanjih, o katerih govori zadnje pismo CK ZKJ, in o vprašanjih, ki jih je nakazal v svojem govoru v Splitu tovariš Tito. Ob tem so ugotavljali pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v hrastniški občini. O gospodarjenju in družbenem upravljanju v občini razpravljajo tudi sindikalne podružnice. — er.
SEJA ZBORA
PROIZVAJAVCEV
ObLO HRASTNIK
Nedavno je bila seja zbora proizvaja vcev ObLO Hrastnik. Razpravljali so o realizaciji družbenega plana za prvo letošnje tromesečje. Razprava je bila dokaj šibka, čeprav je bilo poročilo precej izčrpno in je nakazovalo vrsto problemov, tako v industriji, obrti in trgovini, kot tudi v drugih panogah gospodarjenja. — or.
izvod nje, pač pa tudi preseči. Zaradi tega ni odveč naglasiti, da bo potrebno, da bodo v prihodnje usmerjena prizadevanja vseh članov kolektivov v zasavskih gospodarskih organizacijah v povečanje proizvodnje, storilnosti, k varčevanju, odkrivanju notranjih rezerv in ne nazadnje tudi k doslednemu izpolnjevanju nalog v zvezi z izvozom. Ne bo pa odveč naglasiti, da naj se čimprej tudi ostale gospodarske organizacije iz Zasavja, ki imajo vse možnosti za začetek izvoza, takoj vključijo v izvoz, ker je namreč doslej opaziti, da so nekje vse preveč rezervirani do začetka izvoza.
O družbeno
politični
dejavnosti
Dogajanje je na področju hrastniške občine. — Zadnje tedne je zelo živahno v vseh družb, organizacijah In tudi med občani se je to odrazilo na zborih volivcev. Vsepovsod je govora o trenutnem gospodarskem in političnem položaju in o nalogah, ki nastopajo v zvezi s tem. Nedvomno je vzrok tej pojaČa-ni dejavnosti pismo CK ZKJ in govor Tita v Splitu, čeprav je Mio veliko prizadevnosti tudi že prej.
Tudi tokrat ugotavljajo predstavniki družbenih političnih organizacij, da je bilo od lanskega leta tega časa do zdaj veliko premalo storjenega ob tem, da je bilo na vseh občinskih in drugih konferencah organizacij veliko sklenjenega.
Dejstvo je namreč, da bodo lahko ti sklepi, ki so biti sprejeti pred enim letom, obveljali tudi še v letošnjem letu skoraj v celoti. To opozarja na dokaj šen razkorak med besedami in dejanji.
Kakšno stališče jc zavzel do tega vprašanja razširjeni plenum SZDL občine Hrastnik, še ne moremo povedati, ker je ta številka bila tedaj že v tisku in zadnjega poročila o tem dogodku tokrat še ne moremo objaviti. Nedvomno pa je, da bo tokrat terjana od vseh prisotnih na plenumu največja doslednost.
Upajmo, da čez leto dni ne bomo prisiljeni zapisati enakih ugotovitev, kot smo jih zabeležili tudi tokrat: kar je bilo storjenega, je še vedno premalo!
V. SIREC
Zasavje in zasavska cesta
V prvi polovici maja je sklicala Socialistična zveza v hrastniški občini razširjene seje odborov . krajevnih organizacij. Teh so se I nam cesta odpira nove, neslutene
Gradnja Zasavske ceste se nadaljuje. Če bo vreme naklonjeno graditeljem, bo letos v celoti prebit drugi odsek ceste Renke—Zagorje, ki jc dve leti kljuboval. Cesta s tem še ne bo končana, vendar nam daje to priložnost za razmišljanje o možnostih, ki se z graditvijo nove ceste skozi Zasavje ponujajo. Nedvomno jc, da je cesta najbolj pomembna za promet. Prav tako
udeležili tudi predstavniki drugih možnosti za turizem. Zelo po-družbenih organizacij. Na vseh, membna pa bo tudi za oskrbova-
s«jah krajevnih organizacij je bilo okrog 300 krajevnih funkcionarjev. Razpravljali so o oktual-nih gospodarskih in političnih vprašanjih, o pripravah na zbore volivcev in o občinskem statutu.
Plenum SZDL v Hrastniku
Občinski odbor Socialistične zveze v Hrastniku je imel v torek popoldne razširjeno sejo, katere so se poleg članov plenuma SZDL udtiežilt tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja LMS, predstavniki delavskih svetov in vodstev gospodarskih organizacij, -nekateri člani ljudskega odbora in še drugi tovariši. Razpravljali so o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih občine Hrastnik. — or.
nje zasavskih mest s kmetijskimi pridelki. Zlasti to velja za povezovanje litijske občine z ostalim Zasavjem, kajti ta občina je kmetijsko močna in lahko' oskrbuje s kmetijskimi pridelki vse Zasavje.
Seveda pa je gradnja Zasavske ceste pomembna predvsem tedaj, če bo vladalp istočasno prizadevanje po ureditvi celotnega cestnega omrežja, ki povezuje Zasavje z ostalimi predeli Slovenije in s cestami, ki povezujejo Slovenijo tudi s sosednjo republiko. 2e prav boleče aktualno je na primer vprašanje ceste Zidani most—Rimske Toplice in Zidani most—Videm Krško s povezavo na Ljubljano in Zagreb. Potem je aktualno tudi vprašanje urejenega cestišča na relaciji Pas-jek—Litija—Ljubljana. Seveda pa je na prvem mestu nadaljevanje gradnje ceste od Zagorja do Zidanega mosta.
Nemara se zdi, da je neopravičeno pisati o vsem kompleksu cest, ki sodijo v sklop cestnega omrežja Zasavske ceste, ker gre trenutno za gradnjo samo Zasavske ceste. Toda prav zategadelj, ker je ves kompleks cestnega omrežja življenjskega pomena za ta predel Slovenije, in ker lahko le na ta način načrtujemo vse ostalo, je dobro vedeti natančnejše načrte okrog teh gradenj in ureditve omenjenih cestišč. Le z vzporednim planiranjem prilagoditve kmetijstva, turizma in vsega ostalega gospodarjenja ter možnostim, ki jih daje novo cestno omrežje, bomo lahko storili smiselne gospodarske ukrepe za izkoriščanje vsega, kar je v naših komunah mogoče.
Samo za primer. Imamo mnogo turističnih postojank in mnogo lepih krajev, ki jih še ne poznamo dovolj in jih turistično še ne •izkoriščamo. Turizmu nimamo prilagojenih gostinskih kapacitet, niti trgovine, in še ne vemo, kakšne kapacitete potrebujemo, in kaj vse nam je pri tem še za storiti. Za kmetijstvo, zlasti v litijski občini, je važno preračunati, koliko lahko konsumira zasavski trg in kakšno in kolikšno proizvodnjo je s tem v zvezi zagotoviti. So pa še drugi či-nitelji, o katerih bi lahko govorili, kajti resnično je, da se s to cesto Slovenija odpira Zasavju in Zasavje Sloveniji — in še več: domala vsemu ostalemu svetu, saj bo ta cesta z vsemi odcepi pomembna tranzitna cesta.
Izdelan program obiskov
Prejšnji četrtek so se na občinskem odboru Socialistične zveze v Zagorju zbrali predstavniki pripadnikov JLA - graditeljev nove Zasavske ceste skupaj s predsedniki vseh štirih občinskih odborov SZDL iz Zasavja, zastopniki zasavskih občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev ter občinskih zvez za telesno kulturo. Na sestanku so se domenili o organizaciji gostovanj med pripadniki JLA.
Na posvetovanju so predstavniki iz Zasavja pokazali veliko razumevanje in izrazili pripravljenost. da tooiio po svojih močeh storili vse, da bo Mvanje pripadnikov tretje izmene JLA — graditeljev nove Zasavske ceste med nami kar najprijetnejše. Ze na samem sestanku so izdelali okvirni program obiskov posameznih skupin graditeljev. Tako je domenjeno, da bodo na trasi nove Zasavske ceste gostovali najprej Zagorjani z revijo zabavnih ansamblov. Tem bo sledil koncert trboveljske delavske godbe, nastop mladinskih pevskih zborov iz Litije, koncert godbe na pihala in velikega zabavnega ansambla ter mladinskih pevskih zborov in mladinskega zabavnega ansambla iz Hrastnika. Zagorjani bodo pripravili predvideno 8. julija v Delavskem domu pripadnikom
JLA predstavo baletne in folklorne skupine ter nastop ansambla »Veseli revirdani«. Za tem bodo gostovali pri graditeljih Zasavske cesto »Veseli rudarji« s humoristi iz Trbovelj, godba in mešani pevski zbor iz Litije, trboveljski zabavni orkester in drugi.
4. julija bo v Litiji tradicionalni nogometni turnir za pokal zveze borcev, na katerem bodo zraven pripadnikov JLA sodelovali tudi nogometaši iz vseh štirih zasavskih občin. 22. julija bodo pa organizacije ZB iz Zasavja ob dnevu vstaje slovenskega naroda povabile pripadnike JLA na obisk znanih partizanskih krajev v Zasavju.
Sicer bodo pa v tem času tuni številna športna tekmovanja, tako v nogometu, odbojki, šahu in streljanju med pripadniki JLA in zasavskimi športniki.
VSE MOŽNOSTI ŠE NISO IZKORISTILI
Zbor proiavajavcev občinskega LO Litija je na zadnji Seji zraven poročila komisije za izpolnjevanje predpisov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov razpravljal še o realizaciji gospodarskih organizacij y prvih treh mesecih letošnjega leta. Pri tem je Mio ugotovljeno, da planska predvidevanja niso bila dosežena, čeprav v gospodarskih organizacijah niso izkoristiti vseh možnosti za dosego predvidevanj.
Na seji so govoriti tudi o službi inšpekcije za delo, pri čemer so naglasiti, da je treba čimprej organizirati to službo, ali pri občinskem LO v Litiji, ati pa v sodelovanju z občinskim LO Ljubljana Moste — Polje. Odborniki zbora proizvajavcev v Litiji so pa Sklenili, da bodo na prihb3nji seji zbora proizvajavcev občinskega LO Litija govoriti o izvozu in o poročilu Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve.
KaltirSSf	k St tRCT? Vfti m HevIPli *
Trenutki odločitve
Vse je pripravljeno na rekonstrukcijo Tovarne dokumentnega
in kartnega papirja v Radečah, le še dokončno potrditev programa rekonstrukcije čakajo. Kako bo odločeno na najvišjem pristojnem mestu, bo znano v prvih dneh prihodnjega meseca (junija). Toda zadeva je že tako daleč, da bo v prihodnjem mesecu dokončno zgrajena cesta od Radeč do tovarne, ki predstavlja praktično prvi korak rekonstrukcije. Optimizem je na mestu tudi zategadelj, ker bodo rekonstruirali to-
Vse dogajanje od 1959. leta. ko | proizvodnje znatno izboljšal. Toda so začeli misliti na rekonstruk- še največ govorijo o izterjevanju cijo, pa do danes, je v tovarni v dolgov, čeprav eo zmanjšali dol-znamenju skrajnega varčevanja, gove na polovico, vendar jih je Zadnja leta delajo tud! vse nede- še toliko, da bi obresti na zne-
lje, razen ob praznikih, kot so Prvi maj, Dan Republike in Novo leto. Tudi organizacija gospodarjenja in upravljanja je v pričakovanju reorganizacije, ki jo bo prinesla rekonstrukcija tovarne, zato o ekonomskih enotah in svetih ekonomskih enot v dokončni obliki še ni govora. Zarad: koncentracije sredstev za rekons*ruk-
vamo z lastnimi sredstvi. Pravi- čile tukaj še ni obračunavanja po jo, da jim manjkajo le devizna j ekonomskih enotah, katerih je pet
ttrJwtotT7s Tri txq 4il> oortotnT.l,v. „ i.~:	_v 
sek, ki jim ga dolgujejo odjemav-ci, dosegel eno plačo celotnega kolektiva.
V letošnjem letu bo varčevanje v tej tovarni dokaj občutila tudi krajevna skupnost, ki je bila do-
podružnica? Tokrat so se sestajali po ekonomskih enotah pred izvolitvijo novih organov delavskega upravljanja. Rekli so, da bi bilo potrebno, da bi na sejah delavskega sveta in drugih svetih vsi člani upravljanja aktivno sodelovali. Da bi bilo mogoče, naj bi ti dobili obsežnejše gradivo, ne le dnevni red s skopim pojasnilom. Ugotovili so, da jim še vedno
slej deležna velike pomoči delov- j manjkajo osnove o delitvi dohodnega kolektiva. Samp sindikalni ! ka in sploh gospodarjenja, in se
sredstva, M pa jih zagotavlja investicijska banka. Za rekonstrukcijo pe zlasti govori dejstvo, da Je tovarna edina v Jugoslaviji, ki proizvaja najkakovostnejše, specialne papirje za potrebe domačega trga in da količina takšnega papirja ne bo zadoščala potrebam tudi takrat, če bo z rekonstrukcijo proizvodnja za enkrat povečana. So pa trenutno stroji že do 73 odstotkov odpisani, torej že povsem izrabljeni.
in ima vsaka še nekaj obračun' skih mest.
V proizvodnji je očitna zlasti težnja po podaljševanju življenjske dobe reprodukcijskemu materialu, ki ga uvažajo, in so zategadelj vedno v težavah glede deviznih sredstev. K temu prizadevanju se pridružuje tudi težnja po zmanjšanju izmeta, ki znatno ovira proizvodnjo. Z dosedanjim zmanjšanjem izmeta za 2.6 odstotka lani se je tudi finančni uspeh
podružnici, ki vzdržuje vrsto društev, so letos zmanjšali dotacijo skoraj za dve tretjini, vse prevoze, ki eo bili doslej več ali manj brezplačni, so letos postavili na ekonomsko osnovo, in celo delavski svet se je odrekel svojemu trodnevnemu, že tradicionalnemu izletu.
Ce vprašate katerega koli člana kolektiva, na kaj želijo še posebej ooozoriti, boste dobili odgovor: »Ponosni smo na kopališče na Njivicah, ki je znano po vsej domovini in izven nje!«
O čem pa govorijo na sestankih, ki jih organizira sindikalna
želijo o tem poučiti na seminarjih. Sindikalna podružnica pa želi, naj se čimprej uvede obračunavanje po ekonomskih enotah in ne samo planiranje po ekonomskih enotah. Razen tega pazi na primernost delovnih mest za delavce in skrbi tako zanje.
No, in še vest, ki jim ne ugaja najbolj: letos bi morale biti športne igre papimičarjev v Radečah, vendar eo jih morali predvsem zaradi predvidene rekonstrukcije odpovedati in bodo drugje.
Viktor Sirec
Nepravilnosti
v delitvi dohodka
Poročali smo že, da je pred dnevi v Litiji zasedal razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, na katerem eo razpravljali o proizvodnih dosežkih v prvih treh mesecih, o nekaterih nepravilnostih delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah bi ustanovah, o varčevanju s sredstvi, o izkoriščanju letnih dopustov ln drugem.
Seja občinskega LO Zagorje
V soboto je bila v Zagorju 44. seja obeh zborov občinskega LO. Odborniki občinskega zbora in Zbora proizvajavcev so na ločenih sejah razpravljali in sklepali o načinu odmerjanja stroškov za uporabo skupnih naprav v hiši, ki jih morajo plačevati nosivci stanovanjske pravice, tli kdaj jih je treba plačevati; določili so stroške za tekoče vzdrževanje stanovanj; govorili so o oprostitvi plačevanja amortizacije od starih zgradb; o dodelitvi in odvzemu zemljišč, last SLP; o proda j p hiš, last ŠLP; o odloku o prispevku iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij, gospodarskih organizacij storitvene obrti in gostinskih gospodarskih organizacij; o garancijah; o popravku odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno; o odloku o enotnem dimnikarskem okolišu za celotno območje občine; o dimnikarskih storitvah ter o odloku 'o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za letos. Na skupni seji obeh zborov so odborniki sklepali po poročilu komisije za volitve in imenovanja.
Minče
Kurent -78-Ietnik
Remont in kompletna revizija elektroenergetskih naprav
Vsakoletni remont letos Izredno obsežen — 7 kllome- nje s češkimi tovarnami otežko-trov cevi bodo zamenjali — Znaten prihranek na deviznih če"°-
sredstvih — Izboljšava elektrofilter ja, Izboljšanje čiščenja '6e	popito,^toda
dimnih plinov — Obratovanje ustavljeno od 15. do 30. ma- tovarna ga ne more izvesti zaradi ja — Vsa dela na letošnjem remontu, ki je znatno obsež- zasedenih kapacitet in še drugih
nejši kot sicer, bodo opravili z domačimi strokovnjaki — ?“fv- f11 t'frbini za 20 000 kW P®
r	. bodo izvršili normalno revizijo
Vsa popravila bodo končana do 15. julija
Nedavno sva se srečala, ko jo
Je Minče mahal na sestanek godbenikov-upokojencev. V kratkem razgovoru z njim sem zvedel, da Je ta še vedno korajžni in nasmejani možakar star že 78 let, katero obletnico je praznoval 19, maja t. L
Dolga doba življenja in dela je tella to, saj je naš Minče samo kot strojnik in kurjač delal pri trboveljskem rudniku aktivno nad petdeset let. Da ne pozabimo: preko 45 let Je aktivno deloval pri trboveljski godbi, jo vsepovsod spremljal, le da zaradi invalidnosti ni mogel z ostalimi godbeniki v NOV, pač pa je njegova zaslu-
Tiho in mimo je te dni v Savski dolini. Nič se ne kadi in praši iz visokega dimnika trboveljske termoelektrarne. Ravno v teh dneh, od 15. maja do konca meseca, opravljajo revizijo energetskih naprav, In to vseh tistih delov, ki jih med rednim obratovanjem elektrarne ne morejo pregledati.
Vsakoletni remont, ki ga letos opravljajo v trboveljski itermo-elektramt, je to leto izredno obsežen, zlasti zaradi tega, ker lansko leto ni bilo časa za Izvršitev popravil na določenih proizvodnih enotah.
Po. temeljito pripravljenem načrtu eo z deli pričeli prve dni aprila in so končali prva dela na kotlu za 60t/h namesto 28. že 26. aprila. Z večjim zavzemanjem iz-vajavcev remonta eo uspeti prvo etapo popravil izvršiti dva dni pred rokom. Druga etape del pa je remont na kotlu Pauker 125 t/h in kotlu Borsig 100t/h. Pri kotlu Pauker bodo vzporedno s popravilom povečali tudi elektrofiltr-sko napravo, ki bo znatno izboljšala čiščenje dimnih plinov, česar bodo veseli prebivavci v Savski dolini in v Spodnjem Hrastniku.
Pri tem remontu bodo opravili delno zamenjavo cevj prt pregre-valniku pare, ki je močno korodiran zaradi težkih pogojev obratovanja. namreč izredno nizke, minimalne obtežbe ter visoke, maksimalne obtežbe elektrarne, kakor nanese odjem električnega toka. Pri vseh delih na remontu bo treba vložiti mnogo truda, da bodo vsa dela pravočasno zagotovljena, posebno če bo potrebno - kar se rado zgodi v poletnih mesecih — da bo elektrarna v obratu v celoti,
Prav značilno pri letošnjem remontu, zlasti pri kotlu Borsig za 100 t/h Je, da bodo zamenjati srednji del ekonomlzerja z okoli 7 ki-
lometrov cevi. Potrebne cevi je izdelala Železarna Sisak, ki sicer niso najkvalitetnejše, vendar se Je Termoelektrarna Trbovlje zanje odločila predvsem zato, da pokaže zaupanje do domače proizvodnje, na drugi strani je pa treba pomisliti na prihranek deviz. Sedemtisoč metrov vgrajenih domačih cevi pomeni tudi znaten prihranek na devizah, za katere bi bilo treba okoli 6000 dolarjev. Tako pa bomo cevi plačati v domači valuti, kar je ob današnji gospodarski situaciji pohvalno za vodstvo Termoelektrarne Trbovlje, da se je odločilo za takšno rešitev tega vprašanja.
REMONTNA DELA
NA TURBINAH
Remont bo treba opraviti tudi na turbinah, kjer so tudi potrebna popravila in izmenjava raznih delov. Tako bodo na turbini za 12.500 kVV izmenjali ohišje krmilnih ventilov, katere so odlili v Litostroju, obdelati pa v »Jugo-turbini« v Karlovcu. Tudi tu bodo napravili znaten prihranek na devizah. Ta turbina je bila izdelana v nemški tovarni Siemens. Po ponudbi, ki jo je poslala ta firma, bi stala obnova krmilnih ventilov okoli 18.000 DM. Pri največji turbini za 24.000 kW bodo izmenjali lopatice, na rotorju in statorju v 11. do 27, vreti, ki so močno izrabljene in ogrožajo varnost obratovanja. Te lopatice pa je bilo treba dobiti iz Nemčije v vrednosti 42.000 DM, in to za 200 kilogramov težkih lopatic. Na tej turbini pa je potrebno izmenjati tudi lopatice v zadnjih vrstah. Te je rekonstruirala v letu 1947 tovarna iz Cečke - Praga. Ta problem je nekoliko težji, ker tovarna Siemens zaradi rekonstrukcije ni hotela prevzeti naročilp, medtem ko je trenutno poslova-
USPEŠNA PRIZADEVANJA V ZAGORSKI »ZAŠČITI«
Obrtno podjetje -Zaščita« iz Zagorja, prej - Čevljarstvo«, se že nekaj časa ukvarja z izdelavo sredstev za tehnično zaščito pri delu, v zadnjem času pa Je skoraj v celoti preusmerilo svojo dejavnost za izdelavo zaščitnih sredstev.
Zagorjani so nastopili s svojimi izdelki na nedavnem mednarodnem sejmu »Alpe—Adria« in vzbujali pozornost obiskovavcev tega sejma, med njimi tudi inozemskih. Te so zanimale zlasti še zaščitne, rokavice. Vee keže, da bo tako to
8.a.’.da ^.e rPimo trboveljskih Švab- | mlado zagorsko podjetje že letos
izvozilo prve izdelke.
Delovni kolektiv je letos krepko zastavil delo. Že v tem mesecu je izpolnil polletni plan realizacije in vee kaže, da bo do konca leta plan krepko presegel. Ob tem velja omeniti, da Je kolektiv v zadnjem času z lastnimi sredstvi izpopolnil
altih straž utibotapll godala v NOV, godbeni arhiv pa varno spravil, tako da je bil na razpolago ob povratku preživenih borcev - godbenikov iz NOV. Štirideset -Novih let« je nadalje Minče vodil rudarsko godbo po Trbovljah, ko je le-ta ob vsakem Novem letu po stari tradiciji s pri kupnimi, poskočnimi marši re-virčanom voščila dobro Jutro in srečno novo leto po rudarskih kolonijah.
K njegovemu življenjskemu prazniku mu iskreno čestitajo vsi domačini z željo, da bi Minče še dolgo vnto let »drev la vedno dobre volje živel med nami in s svojim znanim humorjem razveseljeval, kakor je to znal vee evoje življenje.
R.
Tekmovanje
za prehodni pokal ObK LMS v Litiji
Na strelišču »Usnjarja« v Šmartnem je bilo tekmovanje tričlanskih ekip aktivov LMS za prehodni pokal ObK LMS. Prehodni pokal Je eevojlla v trajno last ekipa aktiva LMS Industrije usnja lz Smartna, pred ekipo aktiva LMS Industrije usnja II. Breg, Seva, Jevnice itd R. D.
in razširil strojni park. Pri teh prizadevanjih pa kolektiv pričakuje pomoč tudi od zagonskega občinskega LO, da si čimprej v celoti izpopolni strojni park, da bi tako še laže nastopal na tržišču in znatno povečal realizacijo.
(ma)
PIONIRJI SO POČASTILI
PADLE NA JANČAH
21. maja, na obletnico veliko partizanske zmage nad Nemci leta 1942, so se na Jančah zbrali pionirji osnovnih šol:	Jevnica,
Senožeti, Križevska vas, Janče in Prežganje. Ko so se odpočili, so si ogledali šolo. Zatem eo pionirji iz Jevnice, Senožeti in Križevska vasi odrinili proti spomeniku padlih borcev NOV. Tu jim je potek borbe razložil šolski upravitelj z Janč, Nato eo pionirji skupno zapeli1 nekaj partizanskih pesmi Ob skromnem spomeniku so se vsi še slikali, potem pa kreniti proti dolini.
stroja brez kakšnih večjih pravil.
Popravila opravlja termoelektrarna nadalje v svojem savskem črpališču, kjer bodo namestili novo črpalko za hladilno vodo s kapaciteto 80 m3/min. To črpalko bi bilo treba preskrbeti že leta 1955 pri namestitvi novega turboagre-gata, vendar je njen nakup zaradi pomanjkanja sredstev tedaj izostal.
Ob vsem tem je zelo zanimivo, da so nekoč za vsaka taka večja dela in popravila prihajati k nam strokovnjaki iz inozemstva, za kar je bilo treba odštevati tujim državam lepe vsote. V novi Jugoslaviji pa smo doslej večino takih in podobnih del opraviti z domačimi strokovnjaki. Tako tudi sedaj, ko bodo vsa dela in popravila opravili strokovnjaki iz domače elektrarne. Da bi pa vsa dela čim hitreje izvršili, so v elektrarni zaradi obsežnosti del poklicali na pomoč delovno silo drugih domačih podjetij. Pri izvršitvi vseh teh remontnih del preveva vse edina želja, da bi potrebna popravila kar najbolje in kar najhitreje opravili, tako da bo trboveljska termoelektrarna lahko čimprej začela spet obratovati, zlasti sedaj, ko se bližajo poletni meseci, ker je mogoče, da bodo naše termoelektrarne morale v večji meri pomagati hidroelektrarnam.
Ce bodo vsa dela potekala tako, kakor je predvideno, je možno, da bodo skončana še pred 15 julijem.
SS.
Iz etatističnih podatkov, ki smo jih že objavili, sledi, da litijske gospodarske organizacije — razen nekaterih izjem ■ — niso dosegle predvidenih planskih dosežkov v prvih treh mesecih. Na plenumu so po obsežnem uvodnem poročilu predsednika občinske organizacije SZDL Staneta Volka ugotovili, da v gospodarskih organizacijah niso izkoristili vseh možnosti, da bi dosegli predvidene planske postavke. Na to je sicer vplivalo nekaj objektivnih težav (premajhen uvoz surovin, slaba kakovost surovin), več pa subjektivnih težav (v Industriji usnja, krzna, konfekcije ln lahke obutve v Šmartnem neurejeni notranji odnosi, nizka storilnost; v Gradbeniku slabi odnosi in nagrajevanje mimo sprejetih pravilnikov itd,).
Plenum je opozoril na nekatere nepravilnosti v zvezi z delitvijo osebnih ddh od kov v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Tako eo naglasili, da imajo v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem najnižje minimalne osebne dohodke, v prvih treh mesecih se Je pa gibalo ranmerje med najnižjimi in najvišjimi izplačanimi osebnimi dohodki od 1:9,7 do 1:8,7, pri čemer velja še posebej poudariti, da je bila zabeležena v teim času precejšnja fluktuatija delovne sile - kar 15,7%. Pa tudi v nekaterih ustanovah — n. pr. v Zdravstvenem domu v Litiji — so si v zadnjem času znatno povišati osebne dohodke, pri tem pa dosegli tudi precej visoka razmerja med izplačanimi osebnimi dohodki. V nekaterih gospodarskih organizacijah In ustanovah je prišlo do teh anomalij zavoljo tega, ker organi samoupravljanja tem problemom niso posvetiti dovolj pozornosti, zraven tega pa tudi samim odnosom med zaposlenimi, seveda na osnovi izplačanih osebnih dohodkov. V šolah niso še povsod rešili problema nagrajevanja, saj še niso sprejeti pravilniki, navzlic temu je pa opaziti nekatera izsiljevanja po višjih osebnih dohodkih od nekaterih prosvetnih delavcev. Na-plenumu so v razpravi o tem poudarili, da naj to vprašanje rešujejo organi samoupravljanja in člani kolektivov, ker najbolj poznajo pogoje in notranje odnose, seveda se je pa treba lotiti te naloge z vso resnostjo in odgovornostjo.
V ostalem so na plenumu naglasili, da je treba kar najbolj varčevati s proračunskimi sredstvi. V razpravi o investicijah so poudarili, da je treba dokončati vse investicije in žele potem začeti z novimi. Zraven tega so pa opozorili tudi na potrebo varčevanja s sredstvi, ki gredo iž materialnih stroškov (potni stroški, pavšali In kilometrina). In ob tem opozorili na nekatere nepravilnosti v zvezi s tem, ki so Jih ugotovili v litijskem Gradbeniku in Zavodu za zaposlovanje delavcev.
Govorili so še o trošenju fondov časa in o sklicevanju raznih sestankov in sej med delovnim časom ter opozoriti, da je treba letos načrtneje planirati koriščenje dopustov.
Sicer je pa skozi vso razpravo vela misel, da je treba prvenstveno povečati proizvodnjo in storilnost ter odpraviti anomalije v delitvi osebnih dohodkov, kar vse bo pripomoglo k še večjemu gospodarskemu napredka.
fma)
Administrativni
ukrepi
niso primerni
V	delovnih kolektivih v Zasavju so se, sicer ne povsod, s premajhno zavzetostjo ln odgovornostjo lotiti nalog v zvezi z navodilom ZIS o izvajanju načel pri delitvi čistega dohodlca In pri delitvi osebnih dohodkov.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, so se v nekaterih gospodarskih organizacijah - čeprav sicer začasno — zatekli v ponovnem urejanju meril za delitev osebnih dohodkov k administrativnim ukrepom. Čeprav so ti ukrepi začasni, vsekakor ne morejo prispevati k trdnejšemu hi učinkovitejšemu urejanju anomalij oziroma notranjih odnosov v delitvi osebnih dohodkov.
V	litijski občini so se n. pr.
najprej v Predilnici zatekV k administrativnim ukrepom, takoj za njimi pa le v Ind"-strlji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Smarinem. V Predilnici > delavski svet sklenil, da s-znižajo zaposlenim, ki ima jo osebne dohodke nad 40 00 din, le-ti za 10%; hkrati s tem so pa za 50% znižati dodatek za stalnost, ker pravzaprav ni v podjetju fluk-tuacife delovne sile. V Industriji usnja, krzna, kon-fekciie ln lahke obutve so pa sklenili, da bodo m*!?** za 10% osebne dohodke z«, poslenim, ki imajo nad 40.0 if) din. Ob tem velja omeniti, da so prav v tej gospodarski organizaciji n a.bližji minimalni osebni dohodki, in da so v prvih treh mesecih letos dosegli razpon r delitvi osebnih dohodkov tudi do 1:9,7 ter ds je v precejšnji meri zaradi takih odnosov v delitvi osebnih dohodkov zabeležena precejšnja fluktu-acija delovne sile. Verjetno je, da tak administrativni ukrep ne bo rešil problemov v zvezi z nagrajevanjem. In je vprašanje, kako korist bo imel že omenjen administrativni ukrep.	(ma)
Naloga kolektivov
Na sobotni tiskovni konferenci v sekretariatu Izvršnega sveta LRS za informacije o vprašanjih, ki se nanašajo na politiko in kriterije dela komisije za izvajanje Predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov, ki jo je vodil sekretar Sekretariata IS za delo in predsednik republiške komisije za izvajanje predpisov o delitvi dohodka Miran Košmelj, so se novinarji seznanili z nekaterimi problemi pri vsklajevanju razmerij delitve v gospodarskih organizacijah in zavodih.
Dejstvo je, da so se vse komisije z vso odgovornostjo lotile nalog, ki jim jih nalaga navodilo Zveznega izvršnega sveta o izvajanju nalet pri delitvi listega dohodka. Tovariš Košmelj je ob tem naglasil, da je delitev dolrodka stvar kolektivov samih in njihova odgovorna družbena funkcija zlasti še zato, ker temelje vsi predpisi na teh naletih in je zavoljo tega tudi vskla-jevanje notranje delitve dohodka stvar, ki jo morajo rešiti sami kolektivi. Kljub temu je opaziti nekatere nemogole pojave, saj so razprave omejene le na ozek-krog vodstvenih strokovnjakov, delavski sveti o tem še niso razpravljali, nekje pa razumejo vso nalogo le skozi izralun faktorja po posebni formuli, in le /f ta faktor ugoden,
DO KONCA MARCA LE 21,5 ODSTOTKOV PREDVIDENEGA IZVOZA
Litijske gospodarske organizacije so v prvih treh mesecih letos dosegle le 11,5 % predvidenega izvoza. Pri tem velja omeniti, da eo v Litiji letos precej povečali predvideni obseg proizvodnje, saj bo Predilnica, ki se bo letos prvič Vključila v izvoz, Izvozila 10 %
proizvodnje. Lesna Industrija Litija 35 % rezanega lesa Iglavcev In listavcev ter 60 % proizvodnje furnirje, Industrija usnja, krzna, konfekcije ln lahke obutve 20,5% proizvodnje, obrat »Presad« kmetijske zadruge Gabrovka - Dole pa skoraj vse suhe jabolčne krhlje.
smatrajo, da so to družbeno odgovorno delo že uredili.
Tako pojmovanje je pa lahko le škodljivo, ker namreč pomeni stagnacijo gospodarskega razvoja. Proizvodnja prvih štirih mesecev še ni na zadovoljivi ravni, kljub temu je
OBČINSKA PEVSKA REVIJA
V LITIJI
Občinski svet Svobod v Litiji je izvedel prejšnjo nedeljo v Litiji občinsko revijo mladinskih zborov. Kljub deževju so vsi mladi pevci in pevke prispeli v okrašeno Litijo, Po skupnem kosilu so pevci nastopili.
Najprej je zaigral harmonikarski orkester Glasbeno šole iz Litije, nato so pa zapeli zbori iz Jevnice, dva iz Polšnika, iz Dol, Koetrevnice, Kresnic, Litije in Šmartnega.
Občinski svet Svobod Je nudil zborom vso pomoč. Priredil je v ta namen dva seminarja, obiskale pa eo zbore še posebne komisije glasbenih strokovnjakov, predvsem lz Ljubljane, ki so Jim dale potrebne nasvete.
Pevske revije eo ee udeležili predstavniki organizacij in občine, s predsednikom občine na čelu. Premalo pa je bilo na prireditvi drugih ljudi.
Vsi nastopajoči eo biti zelo zadovoljni, tn to Je glavno. Na koncu, pred skupnim nastopom z množičnimi pesmimi, so prejeti vsi nastopajo«, zborovodje fh dirigenti kot darilo lepe knjige.
Po nastopu so imeli organizatorji in zborovodje le kratek posvet za nadaljnje delo.
M. V.
pa naraščanje osebnih dohodkov še vedno precejšnje, kar pa ne daje osnovo za čvrstejšo perspektivo vsakega posameznega kolektiva. Kazno je, da lahko naraščajo osebni dohodki le v skladu * boljšimi uspehi in ob večji proizvodnji• vprašanje urejanja notranjih odnosov v delitvi osebnih dohodkov <* urejanje razmerij je pa mogoče opraviti v vsaki gospodarski organizaciji le v okviru razpoložljivi!' materialnih možnosti. Ob tem 'e opozoriti na nalogo kolektivov, d“ vplivajo na strokovnjake, da posvetijo vse sile izboljšanju organizacije dela, iskanju notranjih rezerv ’n večanju produktivnosti, ker boa« le tako lahko naraščala sredstva, gospodarskih organizacij in oseba’ dohodki zaposlenih, seveda 0 zmernih osebnih dohodkih posamt’' nih članov kolektivov, predvsc strokovnjakov in tovarišev ‘ uprave.	.
Težave so tudi v tem, ker * ustanove družbenih služb še w r publiških predpisov o splošnih f rilih za delitev dohodka. ^rat.0. tega so pa kolektivi tudi brez V trehnih izkušenj.
Na konferenci je bila poudarjena nujnost, da v ko*<*5Lt-z vso skrbjo izdelajo analize danjega gospodarjenja.
♦ZASAVSKI TEDNIK«« Vft CP »Gorenjaki tiak« v Uredništvo lu uprava:
LJE. Trg revolucije 11 /II«
81-191, poštni predel lb0f\ie račun pri Narodni banki 806-13-S-148 - Letna	p*'
720 dinarje? (s doetavtdnoh^r' sečne 00 din (prav teko * ^ V ni no) - Nenaročenih rokel*'^ fotografij ne vračamo.
teBnflE M S*.' m*fa fofl? e Rtevfflfci 23
3

Prodam dobro ohranjen električni gramofon. — Naslov v upravi lista.	________
Zamenjam enosobno stanovanje. Poizve se: Majcnova cesta št. 5, Trbovlje
Slovensko ljudsko gledališče
Celje bo gostovalo jutri, v petek,
1.	junija 1982, v Delavskem domu Trbovlje zadnjič v tej gledališki sezoni. Predstavili nam bodo komedijo Marcela FRANCKA: SREČA NA UPANJE. Predstava ob 16. je namenjena mladini, ob 20. pa za večerni abonma. Vse abo-
nente prosimo, da še pred predstavo poravnajo svoje plačilne obveznosti pri blagajni Delavskega doma.
Hkrati sporoča uprava Delavskega doma vsem ljubiteljem gledališke umetnosti, da bo ljubljanska Opera gostovala namesto v pomladi, šele v jesenski sezoni tega leta. Zadržek je namreč nastal zaradi adaptacijskih del na gledališki zgradbi v Ljubljani, zato se je njihova redna sezona pričela šele z noVlm letom. Razumljivo je, da imajo velike obveznosti do lastnih abonmajev.
Čeravno kulturna sezona 1961/62 s tem gostovanjem še ne bo zaključena, se vsem obiskovavcem prireditev v tej sezoni lepo zahvaljujemo za sodelovanje in obisk. Pričakujemo, da boste z enako vnemo in pozornostjo obiskovali prireditve v Delavskem domu tudi v naslednji sezoni.
Uprava Delavskega doma Trbovlje
Prijave za izlet v Goriška brda sprejema Turistična pisarna Trbovlje do petka. 1. junija, ali po telefonu na številko 80-247. Vljudno vabljeni!
Posebno obvestilo obiskovalcem kina Svoboda II Trbovlje
Obiskovalec kina Svobode II v Trbovljah obveščamo, da bodo od 1. junija naprej predstave ob delavnikih ob 17,30 in 19,30 uri, ob nedeljah pa ob 15,30, 17,30 in 19,30 uri.
Kino »Svoboda - Trbovlje II—:
1.	do 4. junija italijanski barvni cin. film »Sin rdečega gusarja*; 5. in 6. junija nemški film »Jazz, ljubezen in pesem«.
Kino »Svobode II« v Hrastniku:
2.	do 4. junija ameriški barvni film »Darby o’Gill«; 6. in 7. junija nemški film »Zaljubljeni detektivi«.
Kino Delavski dom v Zagorju:
2. do 4. junija francoski barvni film »Splavarji z Volge« — matineja v nedeljo ob 10. uri; 6. in 7. junija domači film »Kota 905«.
dem-Krško — deklico; Zofija Predanič, Trebež 3 - deklico; Gabrijela Jazbec. Videm-Knško - dečka; Jožefa Smajgel, Brežice - deklico; Štefanija Krošelj, Zg. Pohanca 41 - deklico; Dragica Sahinpašič, Rozga 23 — mrtvor. sina; Nada Stoje, Sevnica — deklico; Neža Krošelj Gor. Pohanca 7 — dečka; Marija Kodrič, Brežice - deklico; Justa Jazbec. Videm-Krško - dečka.
Porok ni bilo.
Umrli sta: Marija Poč, upokojenka iz Vidma-Krškega - stara 96 let; Neža Planinc, gospodinja iz Zg. Pohance 38 - stara 65 let.
Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi obvešča vse poslovne prijatelje, da je zaradi pomanjkanja upravnih prostorov preselila del uprave v druge prostore. Zato posluje uprava zadruge od 20. 5. 1962 dalje v naslednjih prostorih:
L Upravnik, tajništvo, splošni sektor in tehnični sektor kmetijske poslovne enote na Cankarjevem trgu št. 5 telefon št. 81-032.
2.	Komerciala, fakturni oddelek, glavna blagajna, knjigovodstvo in računovodja na Cesti 9. avgusta št. 2 — tešefon št. 81-175.
3.	Gozdarska poslovna enota, upravnik in ostali tehnični kader na Prešernovi št. 2 — telefon št. 81-015.
Prosimo vse stranke, da vzamejo gornje na znanje.
(Iz pisarne KZ Zagorje)
Trčbvlj-li
31. maja dr. D; nov/ak'Hinko
1.	junija dr. Komorowsky Vladimir
2.	junija dr. Drnovšek Mihaela
3.	junija dr. Drnovšek Mihaela
4.	junija dr. Drnovšek Mihaela
5.	junija dr. Kramberger Ludovik
6.	junija dr. Južnič Vladimira
7.	junija dr. Drnovšek Hinko.
OBVESTILO
Po 143. členu Zakona o bankah (Uradni Ust FLRJ, št. 10/61) sporočamo, da je letno poročilo in zaključni račun Komunalne banke Zagorje na vpogled vsem koristnikom družbenega imetja v poslovnih prostorih Komunalne banke Zagorje.
Za zbor bomo koristmkm poslali pismeno obvestilo.
KOMUNALNA BANKA ZAGORJE
RAZPIS
VEČERNIH ODDELKOV PRI DELAVSKI UNIVERZI TRBOVLJE
Za seaomo 1962/63 razpisuje Delavska univerza v Trbovljah vpis v naslednje oddelke za odrasle:
1.	večerno osemletko;
2.	administrativno šolo,
3.	višji administrativni tečaj; pogoj dovršena gimnazija ali administrativna šola in 2 leti prakse ali 2 gimnaziji in 2 leti prakse;
4, I. letnik ESS;
5.	I. letnik TSS strojni oddelek;
6.	I. letnik Elektrotehniške čole;
7.	I. letnik Tehniške srednje šole - rudarski oddelek;
8.	tuji jeziki - angleški intenzivni - začetni
angleški intenzivni — nadaljevalni nemški intenzivni — začetni francoski intenzivni — začetni.
Za oddelke od 4. do 7. je potrebna popolna osemletka ozir. ustrezna industrijska ali vajenska šola.
Kandidati naj v razpisnem roku do 20. junija 1962 dostavijo Delavski univerzi pismeno prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom in pismeno izjavo (osebno ali gospodarske organizacije) o plačevanju šolnine.'
Delavska univerza Trbovlje
Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla proti Mariji Sladič iz Vel. Sirja, in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Angela Blatnik, Zidani most, Vel .Sirje 32.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše mame
Marije Skočir
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna hvala godbi. —
Sin Tone, Ivan z družino, Rudi z družino in Stane z drUžino.
Trbovlje, 28. maja 1962
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega
Draga.
v življenju imeli tako radi in mu želeli dobro, prisrčna hvala. Enako tudi vsem, ki ste ga spremljali na mnogo prerani zadnji poti in obsuli njegov grob e prelepimi venci. Zahvaljujemo ee tudi upravi Rudnika Trbovlje — Hrastnik, godbi, pevcem, organizacijam, govornikom, duhovnoma in sploh vsem, ki eo nam pomagali v teh težkih urah.
Žalujoči: žena Majda Klanjšek s sinčkom, mama, brata, sestra z možem, Kmetovi in ostalo sorodstvo
TRBOVLJE
Rodile so: Hermina Siatinjek iz Trbovelj, Opekama 19 a - deklico- Lidija Gerhard iz Zagorja, Selo 98 - deklico; Berta Sladič iz Trbovelj, 1. maj 13 — deklico; Elizabeta Medved iz Knez-dola 33 - dečka; Breda Erjavec iz Trbovelj, Keršičeva 47 — deč-ka; Marija Mars iz Zagorja -
Umrli so: Viktorija Brilej roj. Perhovec, upokojenka iz Trbo-veli - stara 65 let; Srečko-Fe-liks Drobež, delavec iz Podvin -Zagorje - star 18 let; Apolonija Taber roj. Pirc, upokojenka iz Trbovelj, Kežetovo 13 - stara 82 let; Ema Zenkovič, upokojenka iz Trbovelj, Trg F. Fakina 9 stara 1 let; Ivana Golob, gospodinja s Planinske vasi 12 - stara 68 let.
HRASTNIK
Rojstev (izven porodnišnice) m bilo.
Poročili so ae: Silvester Boltin, kovač iz Hrastnika, Studenci 30, in Ida Smolič, uslužbenka iz Hrastnika 243; Ivan Trbovc, rudar z Dola 145, in Matilda Kmetič, trg. pomočnica iz Hrastnika 376; Franc Papež, ključavničar iz Praprotnega 51, in Hedvika Alauf, delavka z Dola 1.
Smrti ni bilo.
ZAGORJE
Rojstev (izven porodnišnice) m bilo.
Poročiti so se: Ciril Rupar, radio-mehanik, in Štefanija Gorišek, krojačica iz Vin; Franc Špehar, delavec iz Zagorja, in Cecilija Kordan, gospodinja iz Zagorja.
Umrl je: Andrej Oblak, upokojenec iz Zagorja - star 78 let .
BREŽICE
Rodile so: Ana Hruševar, Stolov-nik 17 — dečka; Neža Šekoranja, Bizeljsko 166 - deklico; Marija Vranaričič, Rijeka — deklico; Ana Urekar, Mihalovec 32 — dečka; Zlata Babič, Krško - deklico; Nevenka Filipčič, Brežice - dečka; Terezija Zidarič, Krška vas 71 - deklico; Cvetka Cerjak, Brežina 11 — dečka; Irena Gorišek, Račja vas 30 — dečka; Marija Gomilšek, Cretež 12 — deklico; Ana Lupšina, Vi-
Kino Delavski dom v Trbovljah:
1. do 4. junija italijanski barvni CS film »Orientalke«; 5. do 7. junija ameriški film »Zanka za zajce«.
ČETRTEK - 31. maja 8.05 Matineja orkestra Radiotelevizije — Ljubljana; 9.25 Sovjetske in madžarske popevke; Poje Slovenski oktet; 12.05 Logarski fantje igrajo in pojo; 12.15 Kmetijski nasveti - Miki Pucko-Lešek: Okrepčila in odmori med delom na polju; 14.00 Mali klub ljubiteljev popevk; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 19.0$ Od melodije do melodije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK - 1. junija
8.05	Zabavni kaleidoskop; 10.43 V ritmu Latinske Amerike;
12.05	Jože Gašperšič poje slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmeti jeki nasveti - Jože Kregar: Oskrbovanje vrtnic poleti; 13.30 Morda je vmes tudi vaša melodija; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer. Čebelica z modrim lončkom; 15.45 Jezikovni pogovori; 1810 Petkov popoldanski spored domačih napevov; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Po tipkah in strunah; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA - 2. junija 8 35 Glasba ob delu; H-00 Tno Slavka Avsenika s pevcema Danico Piliplič in Francem Korenom; 1130 Sto pisanih taktov za dober tek; 12.05 Slavko Korošec: Za našo vasjo; 13.30 Melodije na tekočem traku; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Mali ansambli v plesnem ritmu; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Sobotni domači p61e mčle; 20.00 Za prijeten konec tedna.
NEDELJA - 3. junija 8.00 Mladinska radijska igra -A. Audet: Prigode Tatarina iz Tarascona; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Karel Leskovec: Dolomitske zgodbe; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Poje Slovenski oktet; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00
Humoreska tega tedna — S. Roz-
man: Študentovska soba; 17.
Zabavni intertnezzo z orkestrom Raphaele; 17.15 Radijska igra: 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK - 4. Jmrija 8.25 Zabavni kaleidoskop; 11.00 Kvintet Borisa Kovačiča; 12.05 Slovenske narodne pesmi poje KZRTVL; 12.15 Kmetijski nasveti; 14.00 Zabavna glad* na tekočem traku; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — L Sa-tunovski: Zelo ljubezniv človek;
17.05	-55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.45 Radijska univerza - France Bemot: Nekaj o slovenskem morju; 20.00 Pojoči mozaik.
TOREK - 5. junija
8.05	Gorenjski vokalni oktet;
10.15	Izberite melodijo tedna;
12.05	10 minut z Veselimi planšarji; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Pridelovanje zdravih in kvalitetnih češenj za tržišče; 13.30 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo -Romanca; 15.20 Hitri prsti; 15.30 V torek nasvidenje; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 S popevkami v dobro voljo; 20.30 Radijska igra — N. V. Gogolj: Dnevnik blazneža.
SREDA — 6. junija 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb:
11.15	Človek in zdravje; 11.25 Od melodije do melodije; 12.05 Tončka Maroltova je pripravila ume priredbe slovenskih narodnih pesmi; 13.30 Ob zvokih vedre glasbe; 15.20 Zabavni orkester Joe Bushkin; 17.05 Šoferjem na poti; 18.10 Planine in morje; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Radi bi vas zabavali.
Športniki STT za dan mladosti
Strelska družina Strojne tovarne iz Trbovelj se je udeležila 24. maja strelskega tekmovanja v Ljubljani. Tekmovalo je 288 strelskih družin.
Smučarji te tovarne so se nadalje udeležili tekmovanja v veleslalomu na Okrešlju v nedeljo. 27. maja. Prvo mesto je zasedel Marjan Bajda iz Strojne tovarne Trbovlje.
V gosteh so imeli športniki STT kegljače iz Litostroja. Kegljači obeh podjetij so se pomeriti v prijateljskem dvoboju, v katerem so bili gostje boljši. Litostrojča-ni so zmagali z 38 podrtimi klini več kot kegljači STT.«
RAZPIS
Tehniška srednja šola v Trbovljah bo sprejela za šolsko leto 1962/63 v 1. razred 60 učencev, in sicer po 30 učencev v strojni in elektrotehniški oddelek.
Vpisni pogoji:
1.	uspešno dovršena osemletna osnovna šola
2.	starost do 17 let	.	.
Ako se bo priglasilo več učencev kot jih določa razpis,_ bo
razpisna komisija šole izbrala tiste kandidate, ki imajo največ pogojev za uspešno šolanje na tehniški srednji šoli.
Komisija bo upoštevala pri izbiri uspeh kandidatov v osnovni šoli v tistih učnih predmetih, ki so za uspešno šolanje na tehniški šoli posebno pomembni.	. ^	.	.
Ce se bo komisija odločila, da bo izbrala kandidate na podlagi sprejemnega izpita, bodo kandidati opravljali izpit iz slovenskega jezika in matematike v obsegu učne snove višjih razredov osnovne šole.
Prijave za vpis:
Kandidati naj se priglasijo ravnateljstvu tehniške srednje šole v Trbovljah (v poslopju industrijske rudarske šole) do 22 junija 1962 s predpisano prijavo (obrazec 1 JO), kolkovano z državnim kolekom za 50 din (tiskovina se dobi v knjigarnah oziroma v pisarni TSS).
Prijavi je treba priložiti:
—	rojstni list,
—	spričevalo o dovršeni osnovni šoli,	, .
—	mnenje osnovne šole, kjer je kandidat devršd zaključni razred, o sposobnostih in nagnjenjih kandidata. Ce kandidat ne prihaja neposredno iz osnovne šole, tega mnenja ni treba pn-
rdrsrfi24	1962 ob
9. uri v pisarni ravnateljstva TSS v Trbovljah, kjer bodo zvedeli v	/; ) do terminu sprejemnega izpita.
Ravnateljstvo T86
79. Dekletce Je zagrozilo, da se ne vrne v posteljo, dokler bodo Glorgia pretepali. Potem ga Je vsega trepetajočega tu pretepenega vrgel An-selmo v kot in zapahnil rešetke. — Vse popoldne .'e ostal Glorglo na svojem podstrešju. Bolelo ga je vse telo, še bolj pa zavest, da vel verjamejo, da je ukradel denar, celo Angelletta in mojster. Zvečer je slišal, kako se nekaj tiho plati proti njemu. »81 ti, Angelletta?« je zašepetal. Za rešetkami > zagledal Anselmov zloben obraz: •NI ona, jaz sem. Menda boš zdaj dobro premislil, preden me boš tožil očetu? In še to tl povem, da Je oče govoril e policijo: Jutri pridejo po tebe!« In Anselmo se Je zlobno zarežal. Gior-glo je še dolgo bedel in pričakoval, da bo prišla tudi Angelletta.
80. Toda dekletca ni bilo. - Nenadoma se Je Glorglo spomnil, da je nekoč odkril, da Je e podstrešja mogoče priti v mizarske delavnico, ki Je bila v pritličju. Previdno je odstranil majave deske in ee splazil v delavnico to od tam na dvorišče. Ko je bil na uMei, se Je vprašal, kam Je pravzaprav namenjen. Seveda, Alfrede! K njemu bo Sel In mu vse povedal. Bilo ga Je strah na temnih in samotnih ulicah to tekel Je, kot bi ga pregan.'ay. Vedno se mu Je zdelo, da diši za seboj korake, a ni bilo nikogar. Ko Je zagledal ob kanalu grmovje, Je sklenil, da se odpočije. Toda komaj j,e našel varen kotiček, ga Je nekdo ustavil: »Stoj! Sicer bom streljal. KaC iščeš tukaj?« Zdaj Jc bil Gdorgte šele prestrašen, da Je kar jecljal: »NIŠ. Same spočiti sem se betel. Dimnikar sem.*
redne poklicne šole Centra za izobra-Trbovl" ”
vlje-Hrastnlk.
šole.
in
RAZPIS
za vpis v rudarski odsek r« ževanje delavcev rudnika Ti Vpisni pogoji:
Kandidat mora uspešno dovršiti najmanj 6 razredov osnovne
-	V koledarskem letu 1962 mora dopolniti 15. Isto starosti in sme biti star največ 17 let. Mora biti tsleeno ln duševno zdrav ter dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik.
Kandidati se bodo strokovne usposabljali na učnem delovišču in v delavnicah ter izobrzševaii v šoli Centra za poklic
rudarja - kopača.	,
Mladinci, ki se tele vpisati, morajo predložiti upravi Centra prošnjo, kolkovano s 50 din drtbvne takse, in ji priložiti naslednje dokumente:
-	zadnje šdlsfco spričevalo,
-	izpisek iz rojstne matične knjige,
-	mnenje šole o spoeobnoetib in nagnjenjih kandidata,
-	potrdilo e premoženjskem stanju za leto 1961,
____potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo
izven Trbovelj),
-	potrdilo O višini otroškega dodatka.
Pri šoh Je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Prošnje Je vložiti upravi Centra najpozneje do 20. avgusta 1962.
Center za Izobraževanje delavcev RTH — Trbovlje
Novo strelišče na Dolah
V	začetku letošnjega leta ustanovljena strelška družina na Dolah je izročila svojemu namenu kombinirano strelišče za streljanje z zračno in malokalibrsko puško ter pištolo. Ob otvoritvi je bilo tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo pet ekip. Prehodni pokal je osvojila ekipa »Usnjarja« iz Smartna, pred Litijo, Dolami itd. Med posamezniki sta bila najboljša Danijel Jug in Jože Kokalj.
Nastop
z malokalibrsko puško
Strelska družina Dol pri Hrastniku je pripravila na novem strelišču tekmovanje v strtijanju z malokalibrsko puško. Med petimi nastopajočimi ekipami so bili najuspešnejši strelci »Usnjarja«, pred SD Hrastnik — Rudnik, Zidanim mostom itd. Med posameznika so pa biti najuspešnejši strelci »Usnjarja« Danijel Jug, Alojz Kumar in Jože Kokalj.
V	Jevnici je temno
Lansko leto eo za L maj zagorele v Jevnici tri električne luči, to to pri železniški postaji, na križišču, kjer sedaj stoji spomenik, in pred Benčičem. Sedaj Je pa že dalj časa tema to ee je zato zgodila že nesreča, ko je kolesar zavozil v nezavarovan kanal, po katerem teče voda. Parkrat eo zamenjati pregorele žarnice, eeoaj je pa tema.
Nekoga bo treba zadolžiti, da bo obveščal pristojne čtotttije, kadar bo pregorela žarnica, da jo bodo spet zamenjati. Namestiti bo pa vsekakor treba trpežnejše žarnice.
M. V.
Zgradba, v kateri je sodil Vuk Karadžič
Na obali Donave v Brzi Palan-ki je zelo stara zgradba, ki je po nekaterih podat’ 'h zgrajena v 17. stoletju. Zgradba pa ne privlačuje mimoidočih zato, ker je najstarejša v mestu, temveč isto, ker je v njej leta 1812 sodil — Vuk Karadžič.
V tej zgradbi je bila nekaj dni tudi turška »mezulana«, kjer eo izmenjali poštne konje na poti Negotin — Kladovo. V njej je bila tudi prva pošta v Srbiji. A najbolj zanimivo je to, da je v njej tudi pisarna današnje pošte,

4
PORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT
Ponovno: AFERA BRVAR
Verjetno, da še nihče izmed naših bravcev ni pozabil lanskoletne »afere Brvar«, ko je ta Rudarjev atlet pošiljal sebi v prid podpise pri izbiri najboljšega športnika Zasavja, ki ga je organiziralo naše uredništvo. Veliko ljubiteljev atletike in sploh športa se je takrat spraševalo če je mogoče, da neki športnik nastopi tako nešportno in ne fair. In nismo še pozabili te afere, ko jeizbila nova, še veliko težja in ncsramnejša afera, katere pobudnik in izvajavec je ponovno nekdanji Rudarjev atlet Brvar.
In v čem je stvar? Na minulem tradicionalnem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« je Brvar samovoljno zamenjal člana Rudarjeve ekipe Pavška s tekmovavcem iz Celja Primožičem v teku na 25 km. Brvar je sam prijavil člane ekipe, ker sta bila predsednik atletskega kluba in trener atletov Rudarja tov. Pungartnik zadržana. In tako je Brvar izkoristil to priložnost za izvedbo te nesramne geste, ki ni oblatila samo njega, temveč vse trboveljska atlete in prikazala prizadevne mlade trboveljske atlete v očeh slovenske športne javnosti kot nešportnlke in tekmo-vavce, ki jim lahko očitamo športni kriminal.
Vodstvo atletskega kluba je takoj uvedlo preiskavo in ugotovilo, da je to zakrivil pomožni trener Brvar, posredno pa so krivi tudi ostali štirje člani, ki so se udeležili pohoda, ker niso preprečili nadaljnjega tekmovanja, ko so videli, da nastopa za njihov klub tuj tekmovavec, ker niso o tem obvestili kluba niti tekmovalne komisije.
V razgovoru s predsednikom atletskega kluba Rudar smo zvedeli, da je bil takoj suspendiran nešportnik Brvar, prav tako pa da so diskvalificirani tudi ostali štirje tekmovavci in izročeni disciplinski komisiji društva.
Kazno je, da tak nešportnik, kot je Brvar ne more vzgajati v pravem športnem, tovariškem in socialističnem duhu naše mladine in da zanj ni prostora več v poštenih športnih vrstah, tako v Zasavju kot v drugih klubih Slovenije. Kajti dejanje, ki ga je sedaj zagrešil, ni samo omadeževan je športne morale in blatenje imen njegovih poštenih tovarišev, temveč je skrunitev tistega, kar nam je najdražje in za kar so se borili naši očetje, bratje, sestre in matere, v katerih spomin je posvečen ta tradicionalni pohod.
Janko Savšek
SLOVENSKA CONSKA LIGA Odred - Krim : Rudar 4:0 (2:0)
V četrtek popoldne sta se pomerili v zaostali tekmi slovenske conske nogometne lige ekipi ljubljanskega Odreda-Krima in trboveljski nogometaši. Obe ekipi sta nastopili pred približno 1500 gledali v standardnih postavah. Srečanje je zadovoljivo vodil sodnik Podlipnik iz Ljubljane.
Strelci — za Odred-Krim: v 21. in 28. minuti Škraba ter v 60. in 68-. minuti Pal.
Številni gledavci so bila razočarani nad nepovezano in razbito jgro gostov. Edinstveno priložnost za dosego gola je imel v prvih minutah prvega dela igre Halila-gid. Gostje niso bili v nobenem pogledu kos domačinom, ki so ves čas tekme prevladovali na igrišču. Prav tako, kot je bila slaba obramba Rudarja, je bila neučinkovita tudi napadalna petor-ka, ki ni znala izkoristiti niti ene priložnosti.
Ljubljančani niso pokazali kake lepe in smiselno učinkovite igre, znali so pa izkoristiti vse napake Rudarjeve obrambe ter večkrat presenetili nezanesljivega vratarja.
Rudar : Ljubljana 4:6 (1:4)
Nedeljsko slabo vreme je delno zapustilo posledice tudi na slabi, nepovezani in razbiti tekmi. Dokaj maloštevilni gledavci so nadvse razočarani zapustili igrišče, Saj kaj takega nihče ni pričako-
val. Dobremu sodniku Kolencu iz Ljubljane sta se enajsterici predstavili v naslednjih postavah:
RUDAR:	Kalček (Leskovšek),
Sorel, Pristav, Kos S., Kos M., Cop, Jovič, Halilagič, Knavs, Kastelic, Naraglav (Bostič).
LJUBLJANA:	Prič, Belantin,
Soštar, Konič, Skušek, Turšič, Jež, Majcen, Gosar, Džeferovič, Com.
Strelci — za Rudar: v 14., 57., 81. in 85. min. Knavs; za Ljubljano: v 7. minuti Džeferovič, v 10. minuti Majcen, v 39. minuti Jež, v 41., 72. in 73. minuti Com.
Po prvih dokaj nervoznih potezah obeh moštev gledavci niso pričakovali poraza domačinov. — Kaj kmalu se je slika na igrišču spremenila, ko so pobudo prevzeli gostje. Tako je že v 7. minuti ušel Džeferovič dokaj nezanesljivi obrambi Rudarja in dosegel prvi zadetek. Ta njegov prodor je bil pravzaprav otvoritev kasnejše serije zadetkov gostov. — Domačini niso imeli niti časa, da bi uredili svoje vrste, ko je e kakih 15 metrov Majcen dosegel že drug gol. Sele po tem zadetku so ee skušali domačini resneje upreti gostom. V tem času enakovredne igre so domačini uprizorili nekaj nevarnejših akcij, tako da je v 14. min. uspelo Knavsu doseči prvi zadetek za Rudarja.
— Drugi del Igre, vsaj začetek, je kazal na to, da bodo domačini skušali nadomestiti izgubljeno. Tako so bili v prvih petnajstih minutah drugega polčasa enakovreden nasprotnik gostom.. V tem času je Knavs dosegel drugi gol. Rudar se je trudil, da bi izenačil rezultat, toda v tem prizadevanju je dosegel Com v 72. minuti že peti zadetek za Ljubljano, po krivdi desnega braniv-ca, kateremu je odvzel žogo in jo mimo nemočnega vratarja poslal
v vrata. V teh zadnjih minutah so napadavci Rudarja zaigrali dokaj lepo, toda zamudili so vrsto priložnosti za znižanje rezultata. Sele v 81. minuti je uspelo Knavsu doseči tretji zadetek in nekaj minut pred koncem tekme če četrtega.
Mladinci — SCL
Odred - Krim : Rudar 0:4
Rudar : Ljubljana 8:2 (6:1)
REPUBLIŠKA LIGA
Moste : Rudar 54:49 (30:19)
Košarkarji trboveljskega Rudarja so se v nedeljo dopoldne pomerili s košarkarji iz Most. Domačini so bili nekoliko borbenejši ter si v zelo grobi ■ in nefair igri priborili dve dragoceni točki. Domačini so dominirali na igrišču v prvem delu igre ter si z odličnimi meti od daleč zagotovili zmago. Nekoliko boljši so bili tudi pod koši. Pri domačinih je bil daleč najboljši T. Turk, ki je dosegel 15 košev, prav tako je bil dober tudi Lesjak s 14 koši.
V drugem delu igre so 'gostje (Rudar) nekoliko uredili svoje vrste in v lepi in borbeni igri odločili ta del tekme v svojo korist, kar pa je bilo premalo za zmago.
Za Rudarja so dosegli koše: Bole 12, Virt 7, Velkavrh 7, Poličnik 6, Pintar in yidic po 1, Simončič 5, Perpar 8, Maleš 2.
II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
čateks : Rudar 12:12 (6:6)
Rokometaši trboveljskega Rudarja so v nedeljo dosegli v Čakovcu pomemben uspeh z neodločenim rezultatom, se pravi z osvojitvijo dragocene točke na vročem in nad vse težkem ča-kovškem terenu .Igravci obeh ekip so se trudili, da bi si priborili dve točki, ki sta potrebni obema moštvoma.
S tem nadvse pomembnim uspehom so dokazali rokometaši Rudarja, da njihova odlična igra v spomladanskem delu prvenstva ni slučajna, temveč da je plod načrtnega in trdega dela.
NOGOMET
LJUBLJANSKA PODZVEZA Litija : Kamnik 10:2 (7:0)
Nogometaši Litije so v nedeljo na domačem igrišču katastrofalno porazili Kamničane. Po premoči v prvem polčasu so domačini v drugem delu igre nekoliko popustili. Za domače so bili uspešpi Pavlica s 7 zadetki ter Štrus, Šu-bara in Jelnikar; za goste pa obakrat Rutar.
V	predtekmi so mladinci Litije premagali sovrstnike iz Kamnika s 5:0 (3:0). Pionirji Litije so pa igrali s pionirji Proletarca 1:1.
Svoboda (K) : Grafičar 1:2
V	Kisovcu je izgubila domača Svoboda srečanje z ljubljanskim Grafičar j eni, ki je prikazal tehnično boljšo igro. Domače občinstvo s tekmo ni bilo zadovoljno in je spet vdrlo na igrišče.
Mladost (T) : Celje
0:1 (0:1)
V	Trbovljah je bila odigrana tekma v hokeju na travi. Gostje iz Celja so začeli takoj s silovitimi napadi, domačini pa so prešli v obrambo in se nekaj časa dobro branili. Majhna nepazljivost se je maščevala in gostje so dosegli gol in s tem tudi končni rezultat tekme. Rezultat tekme bi bil lahko še večji, vendar gostje niso izkoristili priložnosti. Gostje so pokazali odlično igro, domačini pa požrtvovalnost. R. K.
Razstava o telesnovzgojni
dejavnosti v Hrastniku
V	prostorih doma TVD Partizan v Hrastniku je bila do danes teden dni odprta razstava, ki je prikazovala celotno telesnovzgoj-no in športno dejavnost v občini. Rastavo je pripravila Občinska zveza za telesno vzgojo in šport.
Tradicionalni
»Tek Orehovica«
Partizan iz Zagorja je zadnjo soboto priredil tradicionalni »Tek Orehovica« na progi iz Orehovice do Zagorja. Zmagali so tekači Rudarja pred Radečani in Partizanom iz Zagorja.
Ekipa STT zmagovavec
Na rokometnem turnirju za praznik mladosti so nastopila moštva Gimnazije, Industrijske rudarske šole, Cementarne in Strojne tovarne. Zmagalo je moštvo STT. Rezultati: Cementarna — Gimnazija 4:11; STT — IRS 9:8; Cementarna — IRS 5:8; Gimnazija — STT 6:8; Gimnazija — IRS 6:6 in STT — Cementarna 5:0.
Njegove besede so razbojniki navdušeno pozdravili, baron pa je po krajšem molku nadaljeval:
— VI pripadate društvu »Bakla«. Boljšega Imena nismo mogli Izbrati. VI ste sinovi noči, bakla pa je vaša zvezda, ki osvetljuje vaše delo. Ml smo tako močni, da se nam ne more nihče upreti. Izdajavcev ne sme hiti v naši sredini! Vprašam vas: kdo bi nam lahko plačal izdajo tako, kot ml nagrajujemo zaupanje? Prepričan sem v vaše zaupanje in gorje tistemu, ki bi nas hotel izdati.
Ponovno se je zaslišalo odobravanje iz vseh strani.
— Prijatelji, je nadaljeval baron, povedal vam bom še nekaj, kar vam bo v dokazilo, kako neizmerno vam zaupam. Povedati vam hočem, kdo sem, povedal vam bom svoje pravo ime, predstavil vam bom svojo ženo. Prijatelji! Ta veliki prostor, v katerem delate, je »Pri hudiču«. Cez nekaj trenutkov bo zgoraj zbrana vsa elita dvora in med njo tudi sam minister policije — zbrani bodo v mojeun domu nad vašimi glavami. Mojstra Davida, mirnega pariškega meščana, ni več! Na njegovo mesto je stopil plemič, ki je v sorodstvu z najvišjim plemstvom v državi. Jaz sem baron de Querjean, zet vojvode de Simeuse!
In Querjean je potegnil z obraza masko. Razbojniki so začeli noreti od veselja. Nekaj trenutkov pozneje je odgrnil tudi Izidorin obraz.
- živela naša kraljica! so vpili razbojniki. Morda je bila ciganka prvikrat v življenju ganjena, kajti ti razbojniki, strahovavd Pariza, se jo imenovali za svojo kraljico.
Ko Je vpitje malo ponehalo, je baron dejal:
In sedaj prinesite in pokažite kraljici vaše delo, vaš trud!
Nekaj močnih razbojnikov je privalilo iz druge sobe sod, ki Je Ml do polovice napolnjen z novimi zlatniki. Baron je zagrabil pest katolikov in jih dal ciganki.
— Poglej jih in občuduj! Ali bi si lahko mislila, da Je mogoče Izdelovati take zlatnike, ki jih niti najboljši mojster ne razloči od denarja, ki ga izdelujejo v kraljevih delavnicah? V tem sodu sta dva milijona frankov, ki me stanejo le štirideset tisoč frankov! Presodi sama, ali nismo bogati! Prijatelji, to je vaše, in zapomnite el, da je to neizčrpen vir vaše sreče!
Cez nekaj trenutkov je bil dragocen sod prazen.
Baron in ciganka sta kmalu zapustila razbojnike in se vrnila T svoje sobane.
Querjcan Je imel prav, ko je dejal vedeževavkl:
— Sprejel bom celo mesto in dvor. Najvišji državni uslužbenci bodo počaščeni, če jih bom poklical na slavnost.
Imel je prav. Nihče ni odbil njegovega povabila, kajti mnogo dvorske gospode je želelo videti prvi sprejem, prvo zabavo, Iti jo je priredil zet gospoda de Simeuse. Približno ob dveh ponoči je
KAVIER DE MONTEPIN	31
Maščevanje in ljubezen
dosegla zabava vrhunec. Dva največja salona sta Mia določena za ples. Potem je bila tu še dvorana za razgovore, za okrepčevanje itd. Italijanski godbeniki so napolnjevali vso hišo s prekrasnimi melodijami.
V igralni dvorani se je zbralo okoli zelenih miz več resnih gospodov, ki so igrali resne igre. Barona je doletela čast, da Je igral z dvojico kavalirjev In bil soigravec gospoda de Sartlnesa, ministra državne policije.
Med Igranjem so sc razgovarjall in povsem razumljivo je bilo, da so začeli govoriti tudi o zločinih. Policijski minister je začel duhovito razlagati teorijo, po kateri so zločinci prav tako kot ostali ljudje podvrženi neki določeni modi.
— In kakšen zločin Je sedaj v modi? je vprašal baron ministra.
— Izdelovanje ponarejenega denarja.
*	— Tako? Torej so zločinci oziroma ponarejevavcl pridno na delu?
— Vsekakor! Dosegajo tudi Izredne rezultate. Pariz je poplavljen s ponarejenim dcaarjem.
-	Od kdaj?
— Približno že štirinajst dni. Bankirji so v največjih neprlMkah. Trgovci me nenehno prosijo, naj naredim konec tem lopovom, ker jim grozi polom.
— Upam, da boste te zločince kmalu ujeli.
— Upam.
— Kakšen denar pa Izdelujejo — zlati ali srebrni?
-	Zlatnike s sliko Ludovika XV. z letnico 1772.
— Zanima me, če je že dokazano, da je denar ponarejen?
— Seveda. Toda priznati moram, da je kovanje denarja prav takšno kot v kraljevih kovačnicah.
— In težlna zlatnikov?
— Je prav taka kot pri pristnih louiedorih.
— Ali ste že videli ta ponarejeni denar?
— Sem. V žepu imam nekaj takih ponarejenih zlatnikov. Ali jih hočete videti?
— Zelo hi vam bil hvaležen, če hi ml jih pokazali.
Minister policije je izvlekel Iz žepa nekaj zlatnikov in Jih Izročil baronu, ki Jih Je nekaj časa opazoval z velikim zanimanjem. Drugi igravci so nehali igrati in prav tako z zanimanjem gledali ponarejene zlatnike. Končno je baron spregovoril:
■ MšSesfl IStnttr W ST: mala TM * Sfevfife 83
Ukleti partizan
I Rafal komisarjeve strojne puške je zadel majorja, zdravnika j von Stathena. Padel je po tleh in izpustil svojo pištolo. Ni fctio j upanja, da bi se še rešil. Stokal je in klical na pomoč bolničaifoh. j Tedaj pa je od strahu tako močno razprl oči, da bi mu skoraj ! izpadle: nad sabo je zagledal puškino cev... Zdela se mu je tako ! dolga, kakor da prihaja od same planine.
In tedaj je počilo in vse je utihnilo za »plemenitega« znan-I stvenika doktorja von Stathena...
Tiste trenutke je več kot dve sto nemških vojakov hitelo : v smeri proti skupini, ki se je prebila do bolnice misleč, da je i tukaj nemški štab. Jasno pa jim je postalo, kje so, ko so zavohali specifičen duh bolnišnice.
— Umaknite se! je zaklical Komnen in ostal, da bi ščitil četo. Zraven njega je ležal puškomitraljezec Obren. Ž dolgimi i rafali je streljal na nemško četo, ki ga je hotela napasti. Prisilil je Nemce, da so polegli, tedaj pa je izkoristil trenutek- in pohitel iz taborišča proti izhodu. Na tej strani so pokale ročne granate, _ in drugi puškomitraljezec je zdirjal in med tekom streljal. Toda s njegov pomočnik Dušan je zastal in se poskušal obdržati na M nogah. Bolničarka mu je prihitela na pomoč.
— Zorka, pojdi! ... Jaz več ne ... je še dejal in padel.
Zorka ga je poskušala izvleči, toda -namestnik komandanta s jo je odrinil. Plazeč se, je vlekel za sabo ranjenega tovariša, s Jagoš je, plazeč se po tleh, hitel proti izhodu. Ni vedel, da vleče H za sabo mrliča.
Zbrali so se pri požganih panjih. Z leve in desne strani H so prihajale skupine vojakov.
g — Po trije se prebijte do spodnje postojanke! je velel H Komnen.
f§ Na njihovem desnem krilu je z roba gozda usekal mitraljez 1 in zanesel paniko med nemške vrste, ki bi morale zapreti izhod.
H — Nekdo nam pomaga! je vkliknil Rade.
H	— Ali pa je nemška napaka... je pripomnil Komnen.
H	— To je izključeno, saj se vidi kakor podnevi. Nihče ne
s more metati nas in te preklete zelene kuščarje v isto vrečo, a je dejal komisar, obračajoč se na vse strani. Potem je tudi S sam odšel.
H Nemci so imeli velike izgube prav zaradi svojih svetlobnih s raket. Zato so nehali z njimi streljati. Skupina je odšla okoli H ovinka, obraslega z drevjem. Zaustavili so se, da bi se prešteli.
H Manjkala sta vodnik Mijač, kmet iz Podramije, in puskomitra-3 1 jez ec Dušan. Borci so vodili s sabo hudo ranjenega majhnega j| borca Raduloviča. Nihče si ni zapomnil njegovega imena, ker so g ga vsi klicali za »Zduvača«.
§§	— Kaj, ali je tebe tudi zadelo? ga je vprašal Obren. Ali ti ni
g pomagala srajčka?
s Zduvač je verjel po ljudskem prepričanju v to, da se je rodil = ■ posebno srajčko in da ima nadnaravne sposobnosti. Tako je H bil na primer prepričan, da ga krogla ne more zadeti. Bil je že s v mnogih bitkah. Krogle so mu razcefrale obleko ,mu pretrgale ; = pas, raztrgale nahrbtnik, nikoli pa še ni bil ranjen. Zato so ga [ §§ tudi vsi klicali za Zduvača. To ime je mimo sprejel in se tudi s nanj oglašal.
3 Sedaj so stali vsi okoli njega, g — Stisni me krepkeje, Džojo! je prosil tovariša, ki ga je držal.
3	Tedaj so zaslišali:
g	—	Tovariši! Tovariši! Tukaj je Miraš!
s — Pridi semkaj! mu je zaklical Komnen.
Po strmini se je prikotalilo njegovo telo in Miraš je počasi H vstal.
E	-	Od kod pa ti tukaj? ga je vprašal	Rado.
g	—	Pozneje vam bom povedal ... Sedaj	pa	pohitite! Nemci vas
hočejo obkrožiti in zajeti v obroču, je dejal namesto odgovora in prvi odkorakal naprej.
V popolni tišini so odšli v hosto in odnesli ranjenca s seboj. Kmalu so pa < žili, kako nemška kolona obkoljuje ovinek, na | katerem eo pc ..vali. Mimo so gledali, kako nemški mitraljezi in minometavci lomijo drevje na ovinku.
Ranjenec se je umiril. Ko so hoteli naprej, so opazili, da je mrtev... Umrl je brez besed, brez stoka in joka...
Za neko skalo so razgrehli listje in izkopali plitvo jamo. Tu so pokopali mrtvega tovariša.
— Naprej! Tišina! Drži zvezo! je poveljeval Komnen e tihim, toda ostrim glasom.
Za njim je korakala tiho kolona in v njej mirno dekle iz Ljubotinja. V mislih je bila pri svojih bratih. Trije od petero junakov, s katerimi je odšla v partizane, so ostali živi. NI slutila,< I da je tisti dan padel tudi njen zadnji brat tam nekje metri bukvami Hrčavke.
Mimo je korakala in razmišljala o vseh nevarnostih. V njej je bilo še majhno upanje, da jih bo kmalu videla.
Minila je že polnoč, ko so prispeli na strmino nad planinsko. 1 stezo, ki je držala proti Konjskim vodam. 'Tam so malo polegli,;I _ da bi se odpočili in nabrali spet novih moči. Zbirali so zadnje'' 1 drobtinice kruha in odpirali zadnje mesne konserve z bajoneti. ' 1 Bila je hrana, ki so jo našli v nahrbtnikih ubitih nemških | vojakov.	(Nadaljevanje dedi)
iiiiinniinnitiiiimiinimiiimniniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimuiimimiiiimnniii

— Priznati moram, da ne bi mogel razločiti pravih kovancev od ponarejenih.
— Tega nihče ne more, če jih primerja e prostim očesom?
— In kako jih potem lahko razločujete?
— Samo z močnim udarcem, kajti ponarejeni kovanci se razlete, pravi pa ne.
To je res čudno. Toda na nesrečo človek no nosi e seboj majhnega nakovala in kladiva.
Prav imate. Toda obstaja še neko drugo, veliko bolj enostavno sredstvo, s katerim se lahko takoj dožcnc, ali je denar ponarejen ali pristen.
— Zelo me zanima, kakšno?
— Zmes kovine, s katero ponarejevavcl delajo denar, se takoj raztopi, če ponarejeni denar damo nad gorečo svečo.
Komaj je minister to povedal, je baron dal neki kovanec nad gorečo svečo. In res: komaj se Je plamen sveče dotaknil denarja, že se Je ponarejeni kovanec začel topiti kot svinec. Minister se je nasmehnil.
— Vidite, gospod baron, to je način preizkušanja pristnosti denarja, ki vas ne bo nikoli razočaral.
— Seveda. Najiahkotnejšl način, da preizkusimo pristnost denarja.
Kako lahkotno Je baron to dejal! In koliko truda ga Je to stalo, kajti v njegovi notranjosti se Je vse podiralo.
Prekinjeno igro so spet začeli nadaljevati in Jo končali. Minister policije je oskubil barona za osem tisoč frankov. To Izgubo mu Je baron Izplačal v zavitkih, ki so vsebovali po petdeset zlatih louls-dorov.
Medtem ko so st ostali igravci Izplačevali dobitke In Izgube, je minister policije čisto mehanično odprl neki zavitek zlatnikov: In prvega preizkusil nad svečo. Zlatnik se Je mimogrede stalil. — H*1, je vzkliknil policist tako glasno, da so sc vsi obrnili k njemu.
Baron je pobledel in vprašal:
-	Kaj ee Je zgodilo, gospod minister?
— Poglejte!
Izvlekel je Iz zavitka drugi zlatnik ln ga položil nad svečo* Tudi ta se Je mimogrede raztopil,
— Resnično, Je spregovoril minister, tega ne razumem!
— Gospod minister. Je dejal duerjean, poplava poosreJe°®*® denarja, o kateri ste prej pripovedovali, je mnogo večja, ko* **• mislili.
-	Kje ste dobili ta denar, gospod baron?
(Dalje prihodnji*) 1
mranninr.ninnninnminminniHnTiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiinnnniHnnniiiinniiinninni, mniiinninnmimiiinnmiiiniimmininnnininmnnnimmiiiiiniinilKinnmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBflmiimniiiinmMimiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiiiiMiimmiimHiiiiiiiiliffli
| Deseti praznik občine Trbovlje - 1. junij 1962
Občani trboveljske občine slave letos že desetič 1. junija svoj občinski praznik v spomin na neuspel pohod Orjune 1. junija 1924. leta in na odhod prvih Trboveljčanov 1941. leta v NOV.
Kot vsa leta doslej bo tudi letos ob občinskem prazniku vrsta prireditev.
Četrtek, 31. maja
ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma kulturni program »TRBOVLJE IN 1. JUNIJ«; izvajajo ga učenci osnovne šole Alojza Hohkrauta.
Petek, 1. junija
ob 8. uri v sejni sobi slavnostna seja občinskega LO Trbovlje; ob 9.30 uri v Cementarni slovesnost ob začetku poskusnega obratovanja novih rekonstruiranih obratov tovarne; ob 11. uri v domu družbenih organizacij na Trgu revolucije otvoritev novih prostorov Centralne ljud-
ske knjižnice; ob 11. uri v prostorih osnovne šole Alojza Hohkrauta na Vodah odkritje doprsnega kipa narodnega heroja Alojza Hohkrauta; ob 12. uri pri Avtoprevozni-štvu otvoritev novih obratnih -prostorov Tapetništva; ob 17. uri na stadionu Rudarja prijateljska nogometna tekma.
Sobota, 2. junija
ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma podelitev zlatih in srebrnih značk ter diplom krvodajavcem; po podelitvi v gledališki dvorani. Delavskega doma predstava »Krčmarice Mirandoline« v izvedbi gledališča Svobode-Center — za krvodajavce.
VABIMO OBČANE, DA SE UDELEŽE PRIREDITEV V ČIMVEČJEM ŠTEVILU!
Občinski ljudski odbor Trbovlje
a
mnillllllllliliillilllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillilii ■!!i!iimiiiiiiM'i!Hiim!iiiiiii!iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiHiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiiii!miiiiiimmi^i'- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiililiiiliiiliiilllllllllillliiililliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiilll
trbovelisk
OBČAN
reč dosežemo naše planske naloge in jih po možnosti še presežemo. Vse naše sile moramo usmeriti v proces proizvodnje. Ob vsem tem pa bo nujno treba proučiti možnosti izvoza, zlasti tam, kjer so ga že povečali, kakor na primer v Strojni tovarni. Težiti bomb morali tudi za tem, da se tudi naša mlada industrija vključi v mednarodno delitve dela. Prav tako mora ■ iti naše prizadevanje za tem, da zagotovimo n-drVn'o rast in pove-
čanje družbenih skladov. To so nove zahteve, nove naloge.
Naloge, ki stoje pred nami, so velike, ne smemo se jih pa ustrašiti. Pogumno moramo iti v naših prizadevanjih v bodočnost. Naš smoter mora biti, združiti vse napore, da nadalje krepimo naš družbeni sistem, da tudi v naši komuni nadalje delamo z vsemi močmi za nadaljno rast in napredek v občini v najtesnejšem sodelovanju Z ostalimi zasavskimi komunami in
PIŠEMO O O Odločno naprej O Program praznovanja občinskega praznika O Prvi junij 1924 v Trbovljah O Naši prvi udarci O Nove tone cementa O Povečati proizvodnjo elektrofiltrske opeke O Malenkosti, ki niso malenkosti
O Trgovina in potrošnik O Športna in kulturna dejavnost v komuni O Za občinski praznik čestitajo
vsemi v okviru velike jugoslovanske skupnosti, za našo srečnejšo prihodnost, za naš lepši in svetlejši jutrišnji dan.
Pred novimi nalogami
Odločno naprej!
Prvi junij je praznik delovnih Trbovelj in praznik vseh naših delovnih ljudi in občanov. Ko danes spet ocenjujemo naše dosedanje delo, lahko ugotovimo velik napredek na vseh področjih naše ustvarjalnosti. Izredno dinamičen razvoj naše socialistične skupnosti in našega gospodarstva v zadnjih letih je viden tudi v naši trboveljski komuni. Ko praznujemo letos 10. občinski praznik Trbovelj v spomin na revolucionarni dan, ko so pred 38 leti razredno zavedni revirski delavci v Trbovljah zaustavili pohod fašistične Orjune, se ob tem prazniku spominjamo tudi odhoda prvih revirskih borcev v NOV.
V državi smo uspešno zaključili Obdobje izgradnje naše težke industrije ter povečanje vlaganj v naš družbeni standard, vendar stoje, pred ustvarjalnostjo jugoslovanskih delovnih ljudi in tudi delovnih ljudi v Trbovljah spet nove naloge. Trboveljski kraj je v povojnih letih močno spremenil svojo podobo. To niso več stare Trbovlje, to so nove Trbovlje, mesto napredka in nenehne ustvarjalnosti. V našem kraju so po osvoboditvi zgradile na primer: Strojna tovarna, podjetje »Mehanika«, »Elit« in »Metalija«, zrastla je Tovarna pohištva, podjetje »Tika«, podjet je Tapetništvo, Zlatarstvo, rekonstruirana Cementarna in Elektrarna s tovarno zidakov, poslovno združenje »Rudis« in tako dalje — kar vse je sad neutrudnega prizadevanja naših delovnih ljudi. Tako se je v povojnih letih stalno večala proizvodnja, od samega rudnika in vseh naših tovarn, do slehernega malega obrata in podjetja. V zadnjih letih se je proizvodnja povečala za več kot desetkrat.
Tudi letošnje prvo tromesečje je bilo v realizaciji planskih nalog naših gospodarskih organizacij zadovoljivo, vendar so rezultati v naslednjih mesecih bili nekoliko! slabši. Vse to nas opominja na po-l treba doslednjega izvajanja naših! planskih nalog, da da sleherni de-lovni človek vse iz sebe, da dosežemo potrebno skladnost, da nam«
Rudarski dom danes. 1924. leta so ga zažgali Orjunašl
BILO JE PRED 38 LETI
Ob občinskem prazniku
Bilo je 1. junija pred osemintridesetimi leti — Trbovlje so zaustavile pohod fašistične Orjune — Krvavi trboveljski dogodki so takrat opozorili vso jugoslovansko javnost na nevarnost Orjune kot fašistični pojav — In
zgodilo se je ...
V prvih letih po prvi svetovni vojni je v sosednem Zagorju delovale in uspevalo kultumo-prosvetno driAivo Vesna, ki jO v času ob nj*»i>vem razpustu po 1. juniju 1924 štelo okrog 800 aktivnih članov, ki so delovali v številnih društvenih odsekih. Društvo Vesna se je vedno bolj razvijalo in prirejalo tudi razna gostovanja širom po Sloveniji. Vsako gostovanje se je spremenilo v veliko delavsko kulturno manifestacijo. Ta delavska kultumo-prosvetna društva so postala množična torišča političnega delovanja. Vse to živahno delovanje je pa bodlo v oči vse nasprotnike delavskega gibanja. Or-juna je takoj po svojem osnovanju osredotočila nanje svoje teroristične napade. Množili so se spopadi med Vesno in Orjunaši.
Ta okolnost je narekovala delavskim društvom potrebo po posebnih obrambnih oddelkih. Njihov vojaški organizator in vodja je bil Franjo Vuljč, s konspirativnim imenom »Vlado«. Ilegalno so se snovali po vseh naših močnejših središčih obrambni oddelki pod imenom P. A. C. (Proletarske akcijske čete). Najmočnejša je bila četa v Ljubljani in v revirjih. V njih so se rekrutirali skojevci ter zanesljivi, pogumni in bojeviti fantje, ki jih je Vuljč učil discipline in bojne veščine. Bili so oboroženi z boksarji, gumijevkami in podobnimi sredstvi, ki jih je bilo mogoče skrivati pod obleko ali pa maskirati v obliki tedanjih rpo^r-vh sprehajalnih palic.
V prič. :jvaniu večjih spopadov z Orjuno, ki se je očitno oboroževala, so člani delavskih obrambnih oddelkov zbirali tudi orožje, zlasti
pištole. Organizirani so bili v čete (50—60 ljudi), vode in desetine. Vaje so maskirali z izleti v naravo. Te čete so postajale tako udarna pest naših organizacij v boju z Orjuno. Vedno so nastopali organizirano ob raznih manifestacijah, javnih nastopih, zborovanjih in kulturnih prireditvah pod firmo rediteljev, da bi lahko odgovorili na vsak napad Orjune. Tako je ostalo vse do krvave nedelje 1. junija 1924. leta v Trbovljah. Toda tudi v samem delavskem gibanju so bila tedaj deljena mnenja o pomenu in mračnih ciljih te novonastajajoče, oborožene fašistične organizacije. Crv oportunizma in strahopetnosti se je tiste čase globoko zagrizei v takratna vodstva revolucionarnih gibanj v Sloveniji. Prihajalo je do razcepa sil v samem revolucionarnem krilu delavskega gibanja, ki je sledil v naslednjih letih. V vodstvu sta se oblikovali dve frakciji, ki sta se opredeljevali v stare in mlade. SKOJ in legalna množična organizacija delavske mladine Jugoslavije, ki je v svojem poletu pod vodstvom Franca Klopčiča nosila vso težo priprav za odpor proti Orjuni — vsemu temu je nasprotoval del starih, kar je očitno slabilo odporno silo delavskega gi-
banja. Poraz rudarjev v dva meseca trajajočem štrajku leta 1923, h kateremu so pomagali kapitulantski elementi v vodstvu delavske organizacije, je deloval na delavstvo de-moralizujoče. Takratna reakcionarna buržoazija je zato računala, da je prišel čas, da se z orjunaško pestjo udari po delavskem gibanju v Trbovljah.
TRBOVLJE 1. JUNIJA 1924
Pohod fašističnih srajc v Trbovlje. Za ta prvi pohod Orjune v Trbovlje so našli njegovi organizatorji dokaj plehek povod. Kljub temu, da je zadnji rudarski štrajk demoraliziral delavstvo, organizacija Orjune ni mogla dobiti omembe vredne baze. Orjunaši so tvorili malo skupinico nekaterih domišljavih gosposkih maloaneščamov in lumpen-proletariata. Tako jedro ni bilo dovolj močno, da bi se moglo razviti in postati neka množična politična sila za borbo proti delavskemu gibanju, zlasti ne, ker so bile delavske organizacije budne in borbene proti Orjuni.
Našli so pa izhod, namreč razvitje zastave lokalne orjunaške organizacije v Trbovljah, ki naj bi se izvršilo z velikim pompom in parado vseh Orjunašev iz vse Slove-
nije, in celo iz Zagreba in drugod. Mobilizacija Orjunašev v Trbovljah se je pripravljala z velikim pritiskom ter z očitnimi napovedmi in grožnjami po tedanjem liberalnem časopisju, da nameravajo Orjunaši z vsemi sredstvi obračunati z »rdečo trdnjavo« v Trbovljah in na Turjaškem trgu v Ljubljani.
V Trbovlje je tisto nedeljo dejansko prišlo z vlakom okrog 500 v vojaški formaciji organiziranih, uniformiranih in oboroženih Orjunašev z nekaj stotinami ostalih v civilu, ki so z godbo Dravske divizije iz Ljubljane prikorakali s kolodvora
v Trbovlje, računajoč na lahko zmago in na obračun z delavskim gibanjem..
Mladi skojevci so bili organizirani pod vodstvom Franca Klopčiča in Vuljča, ki sta organizirala razen trboveljskih delavskih mladincev tudi one iz Hrastnika in Zagorja ter poslala večjo skupino iz Ljubljane in še iz nekaterih drugih krajev. Seveda je pa bilo vse to premalo, da bi ustrezalo do zob oborožepim silam Orjune, zbranim za pohod v Trbovlje. Posebno je treba še podčrtati, da je Orjuna uživala očitno podporo, legalnost in toleranco tedanjega vladnega režima, medtem ko se je delavsko gibanje vzdrževalo le v pogojih pol-ilegalnosti. Takratni Pašičev-Pribi-čevičev režim je skušal s svojo policijo in žandarmeri-jo preprečiti kakršni koli revolucionarni odpor proti Orjuni.
VELIKO DELAVSKO ZBOROVANJE
Kljub vsemu pa je delavska organizacija sklicala za nedeljo 1. junija 1924 v Trbovljah veliko predvolilno zborovanje pred Rudarskim domom za bližnje občinske volitve. Zbrala se je večtisočglava množica. Oportunistični del vodstva je želel zborovanje hitro zaključiti, da bi se množica razšla že pred pohodom orju-naškega sprevoda. Drugi del je pa vztrajal, da se to zborovanje zavleče. V ta namen so se vrstili govornik za govornikom, zlasti iz vrst mladine, ki so dvigali borbeno razpoloženje tudi za odpor proti Orjuni. Tako je glavni del množice pričakal, orjunski pohod in ga sprejel z ogorčenimi vzkliki.
Orjunaški sprevod, ki je tiste minute prispel v center Trbovelj, je razumljivo izzval revolt množice, ki je vdrla na cesto in jo zaprla. Or-junaš, zastavonoša na čelu sprevoda, je pričel streljati in v krvi sta obležala neki stari rudar in šestletni otrok. V tistem trenutku nt bilo sile, ki bi zadržala organizirano mladino, ki je izkoristila svoje različno strelno orožje. Spopad je bil kratek, vsega morda deset minut do četrt ure splošnega streljanja in detonacij nekoliko bomb.
Orjunaški sprevod je zajel paničen strah in beg na vse kraje. V
Polaganje vencev in cvetja pred spomenikom žrtvam Orjune
prvem hipu je bežala tudi žandan-merija ter godba Dravske divizije, pa tudi večji del rudarske množice se je razbežal.
Sele nato je z veliko brutalnostjo intervenirala žandarmerija, ki je skušala poloviti rudarske mladince. Le-ti pa so imeli navodilo, da se ne smejo spopasti z žandarmerijo, niti se dati prijeti z orožjem, zlasti ne tisti, ki so prišli iz Ljubljane ali od kod drugod. V tem kratkem spopadu sta od prvih strelov Orjunašev padla omenjeni deček in star rudar. Za odgovor mladih skojevskih revolucionarjev pa so padli mrtvi orjunaški poglavarji: Slajpah, Žnidaršič in Boltavzar ter desetina ranjenih.
S pomočjo žandarmerije, ki je preganjala množico rudarjev, se je nato del sprevoda Orjunašev ponovno formiral, vdrl v Rudarski dom, ga zažgal in pričel s svojo kazensko ekspedicijo teroriziranja rudarjev po kolonijah, kjer so na primer hudo pretepli neko rudarsko ženo, ki je na poti v trgovino očitno izražala svoje ogorčenje nad orju-naškim divjanjem.
Nadaljnji smrtni žrtvi orjunašev sta bila še 70-lctni in 60-letni rudar. Ostali del orjunaške ekspedicije pa se je vračal na trboveljski kolodvor, ker ni računal na takšen konec svoje ekspedicije.
Med rudarji, ki so jih Orjunaši vzeli s seboj kot talce, je domač Orjunaš spoznal Skojevca Franca Fakina iz Zagorja, ki je postal tragična žrtev orjunaškega divjanja. Z njim so Orjunaši uprizarjali strah* vite scene pretepanja in mučenja, kakršnega so v minuli vojni opravljali četniki nad partizanskimi in antifašističnimi borci. Vsega strahotno pretepenega so Orjunaši končno zavlekli v kamnolom pod Klečko v Zg. Trbovljah, ki so bile predvidene za orjunaško slovesnost in razvitje njihove zastave, in ga po grozovitem mučenju ustrelili z dvorna streloma v glavo.
Vse trboveljsko prebivalstvo se je še dolga leta živo spominjalo na prizore orjunaškega divjanja v nji-hovem kraju, od katerega bo leto^ njega 1. junija preteklo že 38 let. Ljudje so si takrat zapomnili vse glavne domače udeležence in simpatizerje Orjune, nad katerimi so uveljavili splošen bojkot in prezir, tako da so se nekateri izmed njih morali izseliti iz Trbovelj.
Žrtve fašističnega pohoda v Trbovlje 1. junija 1924. leta: Rozina, Franc Fakin, S. Fric, Jakob Ocepek in tovariš Zupan niso bile zaman. Zaustavljen je bil tedaj pohod fašistične Orjune, delavski razred pa je dobil dragocen nauk in dokaz, kaj delavski razred zmore, če ima do bro organizacijo in vodstva. To se je pokazalo posebno v času naše narodnoosvobodilne revolucije, to se očituje tudi danes, ko v našem sistemu socialistične demokracije z delavskim samoupravljanjem v podjetjih in v družbenem upravljanju v komunah odločajo delavci, nepo sredni proizvajavci sami o svoji usodi in tempu socialističnega napredka.
(Prirejeno po Ljudski pravici
1. junija 1954)	«V
Naši prvi udarci
V zasavskih revirjih v boju proti okupatorju leta 1941
' Ko spet praznujemo občinski praznik trboveljske komune, je prav, ie se spomnimo na prve dni upora T revirjih proti okupatorju. Borcev-Jtomunistov nacistični napad na Jugoslavijo v revirjih ni presenetil. Franc Salamon, Francka Unetič, Vilko Vresk in Lojze Hohkraut so šli * tistih usodnih dneh leta 1941 v $olo na Vodah in nekemu jugoslovanskemu majorju ponudili pomoč In prostovoljce. Ob vplivu Partije $e je namreč javilo lepo število prostovoljcev v jugoslovansko vojsko, V obrambo pred nacističnim navalom.
V Trbovljah je vladalo med celotnim prebivalstvom tiste pomladne dni vcKko vznemirjenje. Ze dne 11. aprila 1941. leta so vdrle v Trbovlje prve nemške motorizirane vojaške enote — predhodnice. Dajale so razne obljube in ljudje so se pomirili in potolažili. Toda razočaranje je bilo toliko večje že takoj prvo noč. Okupator se je lotil prvih aretacij v kraju po že naprej Sestavljenem seznamu. Ves vodilni nparat v kraju je bil zamenjan z Nemci in njihovimi domačimi sodelavci. Najhujša pa je bila gonja proti komunistom. Iskali so jih povsod, jih preganjali in zapirali.
Poročilo orožniške postaje v Trbovljah z dne 10. julija 1941 se je glasilo:
»Komunistične spletke v Trbovljah in okolici. Po aretaciji nekdanjih komunistov (22. VI. 1541) in po izselitvi nekaterih družin ; je bilo opaziti, da je razpoloženje prebivalstva sovražno rajhu. Vzrok J lahko iščemo tudi v tem, da je . večji del komunistov pred 22. ju-' ni jem pobegnil in jih ni bilo mo-• goče prijeti. Ti ljudje so se klatili po gozdovih in vrbovih in so s propagandno dejavnostjo vplivali na položaj.«
VOJNI KOMITE
NAD URHOVCEVO LOKO
Nad Urhovčevo Loko v Trbovljah so v tistih dneh naši prvi borci ustanovili Vojni komite. Vodil ga je Sergej Kraigher, člani pa so bili: Fric Keršič, Lojze Hohkraut, Pavle Baloh, Jože Umek in I%an šorn. Sklenjeno je bilo, da se začne z odporom proti okupatorju, z zbiranjem orožja ter s sabotažnimi in diverzantskimi akcijami. V pripravah na oboroženi odpor so tedaj naši ljudje zbirali orožje, hrano, obleko, vojaški material in začeli pošiljati ljudi v ilegalo.
V revirjih je konec meseca maja močno odjeknila prva sabotažna akcija. Skupina borcev (Jože Umek, Viktor Umek, Janez Janc in Ivan Šorn) je minirala viadukt pri predoru na progi Trbovlje—Hrastnik. Skupina je odšla okrog 23. ure čez kamnolom in Praoreški graben k železniški progi. Tu so člani skupine počakali na odhod nemških straž ter se pripravili za miniranje. Okoli poltretje ure ponoči je pretresla ozračje močna eksplozija, ki je porušila viadukt in za en dan onemogočila železniški promet. Ta prva večia akcija v revirjih je v srcih svobodoljubnih ljudi toplo in navdušeno odjeknila.
USTANOVLJENA PRVA revirska Četa
Ob nacističnem napadu na Sovjetsko zvezo -dne 22. junija 1341 je napočil ugoden trenutek za oborožen upor proti okupatorju. Severozahodno od Partizanskega vrha se je na obronkih Cemšeniške planine zbrala in bila slavnostno ustanovljena PRVA REVIRSKA ČETA. V njej so Mii: Sergej Kraigher, Lojze Hohkraut, Lojze Ribič, Dolfi Htihkraut, Ivan Keše, Pavle Baloh, Ivan Gorjup, Jože Umek, Viktor Umek, Lojze Avsec, Alejz 2avbi, Franc Perše, Franc Zupan, Janez
Pred spomenikom Revolucije v Trbovljah	v
Janc, Ivan Strojin, Tončka Ceč, Lojze Zupančič, Ivan Som, Dušan Bastič, Vilko Vresk, Franc Vresk, Marjetka Vresk, Janez Pačnik, Franc Radej, Milan Vratanar, Milan Mrzel, Curk, Pivec, Nande Šuštar, Franc Kastelic, Frane Kralj, Fric Keršič, Alojz Juvan ter iz Hrastnika Majcen in Zužman.
Hkrati so na Cemšeniški planini tudi Zagorjani ustanovili svoje skupino, v kateri so bili Klukej, Kovič, Tomažič, brata Dergana, Grahek in drugi. Ta skupina je med ostalim že imela baterijski radio. Oborožitev revirske čete pa je bila še šibka: nekaj karabink, francoskih pušk, nekaj pištol in nekaj bomb.
V začetku avgusta 1941. leta so bile že izvršene večje akcije: napad na obratno stražo v Zagorju, miniranje ceste Trbovlje-Zagorje pod Ravensko vasjo.
-Slovenski poročevalec-« (16. avgusta 1*1) je pisal:
-Partizani rudarskih revirjev so v noči od petka na soboto, 8. in 9. avgusta, napadli žandarmerijsko postajo v Zagorju. Vrgli so več ročnih granat in nato obstreljevali žandarmerijo iz pušk. Hkrati je tudi drugi oddelek napodel z granatami in puškami kasarno obratne straže, v kateri so fašisti z^irjli de-nunciante in razne himpovske tipe. Po polurni borbi so se partizani umaknili. Fašisti so imeli več mrtvih in ranjenih, partizani pa so se umaknili brez žrtev. V isti noči so partizani razrušili cesto med Trbovljami to Zagorjem ter uničili telefonsko in telegrafsko omrežje.-«
O tej akciji je dalo -orožniško poveljstvo posebne poročilo, v katerem poudarja, da so storilci tega napada, ki bi prišli v poštev, iz Trbovelj pobegli komunisti (Josip Umek, Alojz Ribič, Milan Mrzel in drugi).
Taisti dokument tudi priča, da so četa in komunisti uživali vtso podporo delavstva.
-. . . so očitno v zvezi z drugimi pobeglimi komunističnimi tolpami ter vznemirjajo celo okrožje s terorističnimi in sabotažnimi dejanji in razširjanjem najbolj neumnih govoric. Delavstvo, ki je močno prežeto s komunističnim duhom, ne goji le simpatij, ampak jih dejansko tudi močno podpira s tem, da opozarja na policijske akcije, jim omogoča beg iz zakotnih skrivališč.«'
Ob vojaških akcijah je Revir,skti četa organizirala tudi druge akcije* Kmalu nato, 8. septembra 1941, je napravila Revirska četa dobro pripravljen napad na Nemce pn Sv.1 Lenartu (Vrbe). Pri tem napadu je ba Franc Vresk ranjen v noge, Pavle Baloh pa v roko. Smrtnih žea tev ni bilo in tudi Nemci niso nikogar ujeli. Partizani so dali okupatorskim vojakom takšen odpor, da je iznenadil same Nemce.
Revirska četa se je brez pritiske Nemcev umaknila na Cem šen iške planino in od tu na Kal. Tu je bil* četa spet izdana ter so jo napadUl Nemci in hrastniški obratni stražarji. Partizani so se umaknil- pro® Rečici, kjer se je četa razdelila * dve skuphti. Prvi je bilo določene politično delo, drugi pa vojaške ib diverzantske akcije. * v
NOVO MONTAŽNO
SKLADIŠČE STT
Da se zagotovi naročnikom stalna in takojšnja dobava vsega izdelanega materiala v Strojni tovarni v Trbovljah, je nujno potrebno, d* ima tovarna določen del svojih proizvodov stalno na zalbgi. Zato so se
v tem podjetju odločili, da pri vhodu v tovarno z grade na levi strani montažno skladišče, ki bo gotove od 10. junija t. I. Montažne dele za to skladišče je STT dobila iz Mostarja ter je vse ogrodje lahke konstrukcije. Za izgradnjo tega skladišča bo STT precej na boljšem, saj razni njeni izdelki ne bodo več izpostavljeni vremenskim neprilikam,
Hej brigade hitite, razpodite ...
ZADNJA LETA IN ZLASTI SEDAJ PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM VSE BOLJ ZVENE v USESIH ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA BESEDE, PRAVZAPRAV SKLEP DELOVNEGA KOLEKTIVA TRBOVELJSKE CEMENTARNE LETA 1959: »GLEDE NA VSE VEČJE POTREBE NASE GRADBENE INDUSTRIJE, ZARADI NENEHNEGA RAZVOJA NAŠEGA GOSPODARSTVA, IN KER SO STROJI V NASI TOVARNI ZE ZASTARELI, PRAVZAPRAV SO ZE ODSLUŽILI, BOMO ZACELI Z LASTNIMI MOČMI IN SREDSTVI Z REKONSTRUKCIJO TOVARNE. Z NJO SI BOMO IZBOLJŠALI DELOVNE POGOJE, POVEČALI PRODUKTIVNOST IN ZAGOTOVILI GRADBENI INDUSTRIJI POTREBEN MATERIAL.« — TO JE BIL SKLEP DELOVNEGA KOLEKTIVA, TO SO BILE BESEDE, KI SO JIH NENEHNO VZPODBUJALE K VELIKIM NAPOROM, SAMOODREKANJU TER POŽRTVOVALNOSTI, IN JIH JE PRIPELJALA K NAJVECJEMU DELOVNEMU USPEHU, KI GA JE DOSLEJ DOSEGEL TA DELOVNI KOLEKTIV V NASI KOMUNI.
Jutri bo slovesno predana trojemu namenu rekonstru-lana tovarna cementa. Prav kko, kot je bil nekam težak h nervozen začetek na začet-iih rekonstrukcijskih delih, bodo člani delovnega kolektiva težko pričakovali trenutek, ko bo začela obratovati nova rotacijska peč ter ostali objekti. Že sedaj je glavna tema razgovora o tem, kako bo jutri stekla peč, koliko cementa bodo proizvedli, in
pogovor teče o sedanjih in bodočih načrtih. Delavci, teh-ničarji, inženirji ter uslužbenci so nekako v napetem slavnostnem razpoloženju, kajti zavedajo se, da je to zmaga njih vseh, da so v novih strojih, v novih objektih za vedno vgrajeni tudi delci njih samih, njihove požrtvovalnosti, njihovega truda, njihovega pričakovanja v ta velik delovni uspeh. Že jutri bodo videli sad svojega dela,
Stara in pred kratkim vseljena nova stanovanjska stavba trboveljske Cementarne
Nova rotacijska peč, dolga 80 n)
stisnili si bodo roke in si čestitali, kajti to, kar so ustvaril, bo ostalo z zlatimi črkami zapisano v kroniko naše komune.
Obiskali smo delovišče in tovariše v Cementarni. Zaključujejo se zadnja dela, tu in tam je treba še pritrditi kak vijak, tam prepleskati, tu očistiti in njihov veliki cilj bo dosežen. Oglasili smo se pri direktorju delovnega kolektiva Cementarne tov. ing. Pinteriču. V razgovoru z njim smo zvedeli nekatere zanimive stvari, ki so nam popolnoma razkrile prizadevanja in požrtvovalnost kolektiva. Tovariš direktor nam je pripovedoval:
»Ta naš naj večji uspeh je zahteval od nas vseh neizmerno truda ter zlasti od investicijske grupe. Kako so si prizadevali člani delovnega kolektiva, da bi čimprej dokončali rekonstrukcijo, vam najbolje pove to, da smo morali najprej podreti stari del tovarne in napraviti temelje za nove objekte in stroje. Ob uspešnem sodelovanju gradbenega podjetja »Ingrad« iz Celja im mariborske »Hidro-
Clani domače montažne skupine
montaže« ter »Metalne« smo napravili glavni del za postavitev novih strojev. Tu se je zlasti izkazala domača montažna skupina, ki je pokazala visoko strokovno in delovno sposobnost.
S sedanjimi delovnimi uspehi smo lahko več kot zadovoljni, saj smo prva tovarna ▼ domovini, Id je izvršila tako obsežno rekonstrukcijo in hkrati še dalje proizvajala. Rečem lahko, da smo ta obsežna rekonstrukcijska dela opravili v zadovoljivem času.
Z vsemi deli smo zadovoljni. Rekonstrukcija je v zadnjih fazah dela. V poskusno obratovanje smo že dali vse stroje; tako smo spustili v poskusno obratovanje 23. maja sušilnico, 26. tega meseča pa je stekel v poskusnem obratovanju tudi naš glavni stroj:	nova rotacijska peč.
Po vsem sodeč ne bo nobenih nepredvidenih ovir in "bomo lahko za naš skupni praznik
Težki tovorni avtomobil je pripeljal prvi del nove peči trboveljske komune uspešno riti, da je to skupni' uspeh
izročili rekonstruirano tovarno v pogon.
Še enkrat moram pouda-
nas vseh, vseh članov našega delovnega kolektivi, in da smo le s skupnimi močmi dosegli to pomembno delovno zmago.«
Jasno je, da je moral delovni kolektiv trboveljske Cementarne mimo ostalih ovir premagati tpdi nešteto finančnih težav, da je bilo moč zgraditi to, kar bo jutri začelo obratovati, da je bilo moč zgraditi to, na kar so ponosni člani tega delovnega kolektiva, da je bilo moč zgraditi to, kar je v ponos celi komuni in vsem občanom.
Ogromna so sredstva, ki so vložena v rekonstrukcijska dela te tovarne, toda vsi vemo, da se bodo ta sredstva kaj kmalu bogato obrestovala. Za rekonstrukcijska dela, skupno z nakladalno postajo in žičnico, ki je bila zgrajena nekaj let prej, je bilo porabljeno približno dve milijardi dinarjev. Ta sredstva pa
Montažna dela zadnjega dela rotacijske peči
je v glavnem prispeval kolektiv sam. Ob tem pa je bila pomembna pomoč Jugoslovanske investicijske banke, ki je prispevala za podražitev oziroma za povečano carino in kurzne razlike 247 milijonov dinarjev v obliki posojila. Prav tako je Cementarni priskočil na pomoč okrajni ljudski odbor, ki je dal preko Komunalne banke 114 milijonov dinarjev poso--jila, ObLO Trbovlje 6 milijonov, tako da znese to skupaj 367 milijonov dinarjev sredstev. Občutno pomoč pa je podjetje dobilo tudi z združevanjem sredstev v komuni: tako je prispeval Rudnik Trbovlje-Hrastnik 50 milijonov dinarjev, med rekonstrukcijo pa je tovarni dala kratkoročno posojilo tudi Elektrarna Trbovlje v isti višini kot Rudnik. To posojilo je že odplačano.
Podjetje je lahko porabilo tudi 210 milijonov dinarjev blokirane amortizacije iz prejšnjih let. Vsa ostala sredstva so pa bila daha iz skladov in amortizacij same tovarne. Kot pričakujejo v podjetju, bodo do konca 1966. leta odplačali vse kredite za inozemske stroje ter poravnali obveznosti proti domačim, zgoraj naštetim upnikom.
Po dokončani rekonstrukciji tovarne se bo znatno povečala tudi storilnost. Podjetje ne bo potrebovalo nove delovne sile v sami tovarni, povečal pa se bo stalež' delovne sile v kamnolomu za 8 do 10 ljudi. Ze to občutno povečanje storilnosti in proizvodnje pri tetem številu zaposlenih dokazuje, kako potrebna in gospodarsko upravičena je bila rekonstrukcija in kako zastarel je bil prejšnji obrat
Zmogljivost nove rotacijske peti je 300 ton cementa na dan, tako da se bo eeda-na kapaciteta tovarne povečala na skoraj 180 tisoč ton cementa letno. Kova rotatij-
meru pa meri od 3 do 3,45 m. Z novo rotacijsko pečjo ne bo porast la samo proizvodna zmogljivost, temveč se bo povečal tudi delovni učinekj povečali se bodo osebni prejemki kolektiva, povečal se bo narodni dohodek in v zvezi s tem tudi splošni standard v komuni.
Delavski svet tovarne je sprejel sklep, naj se 2. junija t. L priredi v vseh prostorih' doma »Zasavje« sprejem za člane delovnega kolektiva in upokojence tovarne. Vsi člani delovnega kolektiva, ki delajo v tovarni 25 let, bodo dobilo v dar ročne ure, ostali člani pa denarne nagrade v višini enomesečnega zaslužka. To nagrado bodo dobili tudi svojci tragično preminulih članov delovnega kolektiva.
Člani delovnega kolektiva Cementarne so se obvezali) da bo vsak napravil osem udarniških ur, da se očisti in uredi okolica tovarne tee okrasi za to pomembno slovesnost.
Jutri ob 10. uri bo slovesno izročena in spuščena v po-' skusno obratovanje rekon« struirana tovarna cementa^ Tej slovesnosti bodo prisostvovali naj višji republiški gospodarski in politični pred-' etavniki ter občin*! "funkcionarji, prav tako gostje iz jugoslovanskih cementarn V, kulturnem delu programa pa bo sodelovala delavska godba, »Slavčki- in »Zarja«.
Sam občinski praznik, ki nas spominja na prvi odprti boj revolucionarnega slovenskega delavstva z Orjuno. na boj za lepšo in boljšo prihodnost, ter na odhod prvih zavednih Trboveljčanov v NO V j bo delovni kolektiv Cementarne počastil z najlepšim darilom s tovarne, Id je trud dolgoletnega dela in prizadevanje kolektiva, s tovarno. H opozarja na zavednost in požrtvovalnost našega delovnega človeka v njegovem boje za Km lepše in svetlejše žirije«*.
Rekonstruirana tovarna cementa v Trbovljah je plod prizadevanja celotnega kolektiva
NOVETONE
SME N TA
Malenkosti, ki niso malenkosti
Z beležnico skozi Trbovlje
— Presenečen sem bil, ko sem prišel po desetih letih spet v Trbovlje, nam je dejal zadnjikrat rojak, domačin, ki že dalj časa živi izven Trbovelj in ga je pot po dolgih letih spet privedla v domači kraj. Velik napredek in razvoj so napravile Trbovlje v povojnih letih. Tako je lepo urejena glavna cesta v kraju od Sušnika, pa dalje do Zg. Trbovelj, Strojna tovarna se je razširila, nova šola je zrasla na Plevčakovem hribu, banka, pošta, blagovnica, delavski dom, lep stadion SD Rudarja s tribuno, lepo poletno kopališče in še marsikaj.
Zelo je čutiti napredek tudi na ostalih področjih, tako na primer v kulturni dejavnosti. Zlasti so me razveselili uspehi dramske družine Svobode-Center, vrsta zabavnih orkestrov, zlasti pa še, da obstajajo mimo vrste mladinskih pevskih zborov na šolah, trije kvalitetni pevski
zbori v Trbovljah, ki so vsi že imeli svoje letošnje letne koncerte.
Prav začuden pa sem bil, ko sem slišal vse to, da nobeden izmed pevskih zborov iz revirjev ni nastopil lani na republiški reviji pevskih zborov v Mariboru. Mislim, da so Trbovlje mogoče edini krhj v Sloveniji, ki ima tri tako kvalitetne pevske zbore.
Pa tudi drugače je opaziti v Trbovljah napredek na marsikaterem področja, ni ga pa opaziti na področju gostinstva in turizma. Na obljubljeni hotel — pravijo — da bo treba čakati še precej časa. Pa tudi drugače sem opazil v Trbovljah mimo dobrih stvari in napredka precej pomanjkljivosti, ki bi se ob dobri volji dale z malimi sredstvi odpraviti. Tako bi tedaj marsikatera kritika in negodovanje lahko odpadlo. Pa poglejmo, kako je s temi zadevami.
TRGOVINA ZA SAVO
Sredi med stanovanjskimi kit«mi onkraj Save, nasproti trboveljske elektrarne, ima podjetje »Prvi ju-■ti* trgovsko prodajalno. Poslovalnica je skromna in ne ustreza pogojem trgovanja. Sama slika nam pove, da je res tako. Ker je potrebno to vprašanje urediti, so na zadnji seji DO v Trbovljah sklenili, da v sporazuma z Elektrarno, trgovskim podjetjem »Prvi junij« in občino to vprašanje rešijo. Nesmisel-
no bi namreč bilo, da bi to trgovsko poslovalnico, ker je potrebna, morda zaprti.
TESNO GRLO NA CESTI OD KOLODVORA PROTI CEMENTARNI
Mimo tega, da so se v Trbovljah pri železniški postaji lotili pokritja potoka Trboveljščica in da 60 konstruira cementna tovarna, en na trboveljskem kolodvoru predvidene še druge ureditve, s čimer bo rcvir-
Nevamo križanje
ski kraj spet napravil korak naprej. Seveda pa vsega ni mogoče napraviti kar čez noč. Kako tesna je na primer cesta na ovinku od železniške postaje proti Cementarni, po-kazuje slika. To vprašanje terja nujno rešitev, ker predstavlja stalno nevarnost v avtomobilskem prometu.
Od Cementarne dalje do Sušnika pa že urejujejo trboveljsko glavno
noči kdo prevrne v potok in si polomi rebra, če ne bo še kaj hujšega.
Druga »cvetka« v tem delu Trbovelj je ob Savinjski cesti. Vsi sta-novavci in vozniki, ki vozijo tod mimo, se »zahvaljujejo« tistemu pametnjakoviču, ki je navozil ob cesto kupe kamenja, ki so razstavljeni tamkaj že polne tri mesece. Verjetno je to kamenje posebne sorte. Kdor ga želi	si ge
cesto, ki bo najbrž že letos zgrajena, če ne bo kakih nepredvidenih zaprek.
STARO IN NOVO
V	ozadju stanovanjski bloki Strojne tovarne r Trbovljah, za njimi pa novi stanovanjski stolpiči. Naselje se širi in raste. V ospredju pa stoje še barake in stanovanjska hiša, ki bo po načrtih dala prostor novemu, modernemu stanovanjskemu bloku. Ati že letos ali drugo leto. še ni dokončno znano. Predvideno je bilo še za letos.
DVE CVETKI
IZ ZGORNJIH TRBOVELJ
V	Zgornjih Trbovljah je postalo že kar živahno, promet narašča in tudi drugače je tu vse bolj živo in zanimivo. Promet preko trga Franca Fakina je še vedno prepovedan. Mimo te nevšečnobti, Id predstavlja kar precejšnjo nevarnost za nesreče, je pa prvo »cvetko* opaziti ob trboveljskem potoku nasproti osemletke Ivana Cankarja, kjer so trhle deske in je potok še nezgrajen. Tako stanje je tamkaj že šesto leto in kaže, da ga še ne bo konec, dokler se ne bo pripetila kaka hujša nesreča, ker ni izključeno, da se po-
lahko ogleda ob vsaki uri od ranega jutra do trde noči.
Naša pot se je končala, ker je zmanjkalo filma za slikanje. Tako na primer nisem mogel fotografirati novih prostorov podjetja »Tapetništvo« in tudi ne nove firme »Avtoprevozništva«, ki se od pred-kratkega imenuje SAP LJUBLJANA, ekonomska enota Trbovlje ...
Kamenje na cesti
Trgovina in potrošnik
V Na etri minulih sej občinskega ljudskega odbora Trbov-' Ije je bila imenovana strokovna komisija — odberniška * komisija ki je izvršila pregled poslovanja trgovskih podjetij (Vitaminka, Prvi junij in Železnina) v zvezi s prodajnimi cenami potresnega blaga ter zaradi opozoril ' ■ občanov, da so enaki izdelki v enem podjetja cenejši, v drugem pa dražji. Strokovna odborniška komisija je naredila tudi primerjavo cen s sorodnimi podjetji v Ljubljani.	%
Telesnovzgojno delo
V naši komuni je telesno-vzgojno ter ostalo športne življenje zelo p"sano. Vsekakor je torišče .elesnovzgojne dejavnosti v TVD Partizanu, na športnem področju je pa vključeno največ mladine v raznih sekcijah oziroma od letnih občnih zborov naprej posameznih društvih Rudarja.
Ce bi primerjali kakovostno in številčno stanje v te-lesnovzgojnem delu v društvu bi lahko ugotovili, da deluje društvo zadovoljivo in da vključuje v svojih vrstah obilo mladine ter pionirjev in pionirk. Zal pa se društvo bori z določenimi finančnimi težavami, toda kljub temu je znalo poživiti v mladini željo po telesni vzgoji. To nam dokazuje tudi lepo število včlanjene mladine. Mimo določenih finančnih težav pa se društvo bori tudi m problemom pomanjkanja vodniškega kadra, saj so večinoma vsi tisti tovariši, na
katerih sloni delo v Partizanu, zaposleni tudi v šolah in delujejo v društvu pravzaprav v svojem prostem času.
Pestrost telesno vzgojnega dela v Partizanu .se nam pokaže tudi po drugi strani, in sicer po številnih vrstah — od mlajših pionirjev in pionirk, mladincev in mladink in tako dalje. Jasno pa je, da kljub sedanjim zadovoljivim rezultatom v telesni vzgoji — kar je predvsem zasluga požrtvovalnih vaditeljev — ne bomo smeli zanemarjati in prepuščati reševanje raznih problemov samo sebi in da bo morala komuna dati določena sredstva za pospešitev in olajšanje delovanja telesno vzgojne organizacije.
Drugo področje dela na telesni vzgoji so šole. Razveseljivo je dejstvo, da je šolska mladina spoznala vrednost telesne vzgoje in da so v te namene dijaki sami kot prvi v Zaeaviu ustanovili PO ne-
Na minuli seji obeh zborov ljani (Na-rua, Volna. Mesna je strokovna komisija poro- industrija Emona Ljubljana čala o svojem delu. Odbomi- ter trg. podjetjem Emona iz ke so člani komisije sezna- Ljubljane). Celoten pregled nili z rezultati dela in jim oziroma primerjave cen v tr-predložtif tudi tabelo, ki so boveljskih trgovskih poslo-jo naredili po zaključku pri- valnicah in sorodnih Ijub-merjav cen v trbovelj. tr- ljanskih so bile izvršene na govskih podjetjih (Prvi ju- podlagi vpogledov v original-nij, Vitaminka) in sorodnimi ne listine (fakture, obrazce, trgovskimi podjetji v Ljub- kalkulacije)	teh trgovskih
podjetij. V	tabeli so navedli
v	primerjave	163 artiklov (špe-
1 ICnDCTI A	cerijške vrste 72. galantenj-
ske 27, manufakture1 18 ter industrijske	vrste 54 arti-
katerih šolah. — kjer so bile klov).
dane možnosti — športna Mimo zgoraj navedene ta-društva. Le-ta so pa nekak bele je pa komisija pripra-podaljšek oziroma nadome- vtia tudi posebno tabelo, ki stilo načrtnega teJesnovzgoj- prikazuje razliko v cenah pri nega dela v Partizanu in posameznih trgovskih prodaj-delno tudi v Rudarju. Pozi- nih artiklih. Iz te tabele je tivno je tudi to, da je znala razvidno, da so v Trbovljah šolska mladina racionalno iz- edino špecerijski artikli ce-koristiti minimalna denarna nejši, medtem je pa treba sredstva (če sploh lahko go- upoštevati še dejstvo, da je vorimo o njih) in tako raz- v Ljubljani 6-odstotni previti delovanje svojih šolskih metni davek, v Trbovljah pa društev.	3-odstotni.
Jasno je, da je v naši ko- Komisija je predlagala, naj muni vrsta dejstev, ki govo- bi svet za blagovni promet re v prid nenehnemu razvi- pri LO opozoril domačo tr-janju telesne kulture, saj je govino, naj bi se ublažile mladina pripravljena sodelo- znatne razlike v prodajnih vati, toda kot je dejai tov. cenah manufakture v pri-Pungartnik, trener Rudarje- merjavi z ljubljanskimi ce-vih atletov, v nekem pogovo- nami, ravno tako tudi gaian-ru: »Dati jim moramo vsaj terije in industrijskega bia-osnovne pogoje za njihovo ga, ublažile v korist potro*-dejavnost in za njihovo pri- nikov in trboveljske komu-pravljenost sodelovanja v ne. Mnenje komisije je, naj društvu« ali z drugimi bese- bi se hkrati ustanovil pci dami: telesnovzgojnim orga- svetu za blagovni promet po-nizacijam moramo zagotoviti seben organ, ki bi stalno vsaj minimalna sredstva za* preverjal in vsklajeval pre-njihevo vsestransko dejav- dajne cene sporazumno e tr-nest.	govino tako, da ne bi bila s
tem pooblastila delav*ik svetov v trgovini prikrajšana. To pa za to, ker ja r trgovinah dovoljeno komer* cialno poslovanje za večino artiklov in je potrebno okrepiti le — socialistiZno moralo.
Komisija je še poudarila, da so v lanskem letu prešla v Trgovskem podjetju -Prvi junij- na sistem poslovanje po ekonomskih enotah, in d* so ugotovili,- da nekatere po* slovalnice poslujejo s precejšnjo izgubo. Ta izguba pa. je povzročila zviševanje kalkulacije ter zniževanje stroškov na najaižjo možno stopnjo. Z u valitvi jo trgo* vine na ravei ostalih g (»poda rukih organizacij morajo povečati narodni dohodek, to pa vpliva neposredno na občutno povečanje razlike med nakupno in prodajno centri Spričo nujne potrebe po večji akumulaciji sredstev j« lanskoletna marža 15,05 odstotka — opravičljiva.
Pripomniti še velja, da je oblikovanje cen. sproščena) razen najvažnejših živilskih artiklov, ki se v glavnem oblikujejo PO kalkulaciji * določeno maržo.
Jasno je pa, da bodo me« rali tako družbeni organi v trgovskih podjetjih kot tud* pristojni organ na IX) hodne spremljati kalkulacije te* dogajanja v samih trgovskih podjetjih ter takoj pravilne reagirati na morebitne nepravilnosti, ki kvarno vplivajo na razve* trgovine ia cen v na# komuni v trgovslrih
Odobren predlog
Gradnja stanovanjskih stolpičev na Kešetovem. Tu se je v*-	—
nesla elektroffitrska opeka Iz trboveljske Termoelektrarne — obrata tovarne zidakov	,	*
Povečati proizvodn o
Na minuli seji OLO Trbovlje sta Oba zbora soglasno sprejela predlog občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš o zvišanju kvote posojil individualnim graditeljem.
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš je v prvi polovici maja razpravljal o višini sredstev, ki naj tri se dodelila posameznim interesentom za individualno stanovanjsko gradnjo. V ta namen je bil , razpisan tudi natečaj, kjer se je prijavilo 54 interesentov za skupni znesek 38 milijonov dinarjev.
Zakon o financiranju gradnje stanovanj pa določa, da mora občinski ljudski odbor določiti višino sredstev, namenjenih za individualno stanovanjsko gradnjo. Ker pa družbeni plan in proračun občine za letošnje leto ne določa teh sredstev, je upravni odbor občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš predlagal ObLO, da se sprejme kvota v višini 21 milijonov dinarjev. Ta znesek so pa predlagali zato, ker - je glede na potrebe in razpoložljiva finančna sredstva umesten. Priliv sredstev je namreč normalen in poteka vsa ostala stanovanjska gradnja po programu Sklada.
S sredstvi, ki bi se vložila v stanovanjsko gradnjo po individualnih graditeljih, bi se izpraznilo 12 *už-benih stanovanj, s katerimi bo razpolagal ObLO. Ta stanovanja pa
predstavljajo približno vrednost 25 milijonov dinarjev. Mimo tega pa znaša lastna udeležba privatnih investitorjev skoraj 80 odstotkov, saj znaša investicijska vrednost objektov približno 150 milijonov dinarjev, kar je vsekakor ugodno razmerje.
STT RAZSTAVLJA V OKVIRU
ZDRUŽENJA RUDIS
Na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu, ki bo odprt do 5. junija t. 1., razstavlja združenje RUDIS iz Trbovelj izdelke svojih članov skup. ne v enem oddelku. V dvorani IV. razstavlja RUDIS maketo novega rudarskega topilniškega bazena Bor, Strojna tovarna iz Trbovelj pa razstavlja model novega lahkega verižnega transporterja za rudnike, nadalje dva nova drobivca, od katerih je manjši prvikrat razstavljen. Zanimanje za proizvode članov združenja RUDIS in če posebej za izdelke STT je precejšnje.
Prvi dan otvoritve sejma eo tudi ta paviljon obiskali visoki gostje, med njimi predsednik republike Josip Broz Tito v spremstvu svojih sodelavcev in predstavnikov republik. Tovariš lito ee je dalj časa zadržal tudi v paviljonu združenja RUDIS, kjer se je zanimal za delo in organizacijo poslovanja te ustanove in njenih članov.
V lanskem letu je opeka iz elektrolitskega pepela, ki jo izdelujejo v tovarni pri Termoelektrarni Trbovlje, zaostajala, ker kupci niso imeli vanjo zaupanja. Letos je pa opeke vedno premalo, prodali bi jo lahko še dvakrat toliko, če bi jo mogli toliko izdelati. Da bi lansko leto v tovarni prodajo opeke zagotovili, so v njej začeli izdelovati jamske kvadre, katere je najprej začel uporabljati Rudnik Zagorje. Tako eo teh kvadrov in elektrofiltrškega pepela vgradili že v dolžini 1600 metrov. Kvadri so se pokazali za boljše od prejšnjih in se torej
obnesli. Imajo še to prednost, da so lažji in mehanično vendar dovolj odporni.
V tovarni zidakov bodo v letošnjem letu delo avtomatiziraj! ter računajo, da bo proizvodnja znatno porastla.
Te opeke je — kakor je omenje. no — vedno premalo, saj jo samo za Trbovlje primanjkuje 40.090 kosov za gradnjo treh stanovanjskih stolpičev na Kešetovem. Opeko pa hočejo tudi drugod, posebne v Pulju in Kopru ter ostalih primorskih krajih, kjer se je doslej izredno obnesla.
Pozdrav Trbovljam ob občinskem prazniku
Ob letošnjem občinskem prazniku občine Trbovlje, ki ga praznujemo v znamenju velikega gospodarskega napredka in razvoja na vseh področjih dejavnosti, pozdravljamo vse občane občine Trbovlje in jim toplo čestitamo k doseženim uspehom na področju socialistične graditve z željo, jia bi tudi njihovo nadaljnje marljivo prizadevanje rodilo bogate sadove za razvoj in razcvet trboveljske komune.
Občinski ljudski odbor Trbovlje — Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski sindikalni svet — Občinski odbor ZB NOV — Občinski svet Svobod in prosvetnih društev — Občinski komite LMS — Delavska univerza Trbovlje in vse ostale množične organizacije in društva v občini Trbovlje, nadalje Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik — Cementarna Trbovlje — Strojna tovarna Trbovlje — Termoelektrarna Trbovlje z obratom tovarne zidakov — RUDIS, Trbovlje — Elektro Trbovlje — Podjetje za PTT promet, Trbovlje — Splošno gradbeno podjetje »Zasavje«, Trbovlje — Zavod za zaposlovanje delavcev, Trbovlje — Trgovsko podjetje »PRVI JUNIJ«, Trbovlje — Trgovsko podjetje »ŽELEZNINA«, Trbovlje — SAP Ljubljana, poslovalnica Trbovlje — MET ALI JA, Trbovlje — ELIT, Trbovlje — ODPAD, Trbovlje — Komunalna banka Trbovlje — »MESO«, Trbovlje — Obrtno podjetje »TIKA«, Trbovlje — Kino Svoboda - Trbovlje II — Stanovanjska skupnost Center, Trbovlje.
Gradbeni odbor nove bolnišnice si mnogo prizadeva, da rešuje težave pri tej gradnji, vendar se le-te pojavljajo kar same od sebe.
Perspektiven načrt gospodarskega razvoja
Društvo inženirjev in tehnikov pripravlja predlog perspektivnega razvoja oziroma možnosti, perspektivnega razvoja manjših gospodar-
skih organizacij v trboveljski ko^ mun: : :r osnutek predloga za reši tev vprašanja trboveljskega vodovoda. S perspektivnim načrtom! gospodarskega razvoja želi dru-: štvo nakazati pot in možnosti go-' spodanskih uspehov v manjših’ gospodarskih organizacijah, ki nimajo dovolj kadra in ee same tudi ne morejo orientirati v našem gospodarskem razvoju.
Vse sile za napredek in razvoj trboveljske komune!
Proizvodnja
IN OSTALI PROBLEMI
V	TERMOELEKTRARNI
TRBOVLJE
Na zadnji seji delavskega sveta trboveljske termoelektrarne so razpravljali o vprašanju proizvodnje v zadnjih 4 mesecih. V prvem tromesečju je elektrarna dosegla svoj proizvodni plan s 122,7 %, pri čemer je podjetje porabilo 114.292 ton premoga. Od tega ga elektrarna vzame samo od Rudnika Trbovlje — Hrastnik vsak mesec po 25.000 ton, kar da v treh mesecih 75.000 ton. Ostali -premog so Elektrarni Trbovlje dostavili rudniki Zagorje, Laško, Kanižarica in Kočevje.
V	mesecu aprilu je proizvodnja električne energije v tej elektrarni znatno porastla. V njej so proizvedli 82,861.500 kWh in plan dosegli s 127.4»/,.
Rezultat proizvodnje energije je v prvem letošnjem tromesečju zadovoljiv, prav tako tudi v mesecu aprilu in do polovice maja. Od 15. maja t. 1. pa je elektrarna v remontu.
Marsikje je zadnje čase kaj zastalo, tako je tudi pri gradnji nove bolnišnice v Trbovljah malo »zaškripalo«. Vendar pa bo, če be šlo vse po sreči, do letošnje zime prvi del nove bolnišnice v kraju, kjer bo nameščen toliko potreben otroški oddelek, vsaj že pod streho, le to je tudi nekaj.
NOVA BOLNIŠNICA BO SE LETOS POD STREHO?