Leto XXI., št. 33 Upravništvo. L|ubt|ana, Knaflieva 6 - Telefon itev 3122 3123. 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul. - tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor Grajski trg št. 7. Telefon st 2456. Podružnico Celje. Kocenova ulico 2 Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavod'**> Ljubljana št. 17749. Ljubljana, sobota 10, februarja 1940 Cena \ Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev 2 55; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Odločitev že letos? Na zapadu tolmačijo nekatere novejše izjave odgovornih predstavnikov nemške politike kot napoved, da bo leto 1940 »leto odločitev«. To naj bi med drugim pojasnjevalo, zakaj se v Angliji in Franciji pripravljajo zadnje čase z gotovostjo na nemško ofenzivo, o kateri se že na splošno trdi, da ne more več dolgo iz os tati. Zdi se, da moramo iskati razlago za ta napovedovanja in tolmačenja predvsem v različnem gospodarskem položaju obeh vojnih taborov. Znano je, da računajo vsi vojaški načrti zapadnih velesil z dolgo vojno. Chamberlain je na to namignil že takoj ob izbruhu sedanjega oboroženega konflikta, ko je svojemu narodu priporočil, naj računa z možnostjo, da bo vojna trajala tri leta. Glede Nemčije pa prevladuje nasprotno mnenje. da hoče izsiliti odločitev čim prej Kaj je podlaga teh domnev in napovedi? Verjetno predvsem prepričanje, da more potek tako zvane gospodarske vojne odločilno vplivati na vojne načrte obeh taborov. Kolikšen utegne biti ta vpliv, je objektivno seveda težko reči, toda ne da se tajiti, da je nova vojna v svojem prvem razdobju zado-bila predvsem gospodarski značaj. To dejstvo bo nedvomno vplivalo tudi na potek nadaljnjih vojnih operacij, ne dajo pa se že sedaj premeriti vse posledice tega nepričakovanega začetka. Postavlja se tu vprašanje, ki ga je pred dnevi označil ameriški publicist Walter Karig v »Sunday Dispatchu« z naslednjimi vprašaji: »Ali bodo franki, funti, marke, rublji, lire, pezete in dolarji odtehtali bombe, granate in bajonete? Ali so prazni želodci bolj nevarni od napolnjenih nabojev?« V tem jie danes problem gospodarske vojne Medtem ko vrhovna vojaška poveljstva na obeh straneh še vedno izdajajo kratka uradna sporočila s pričakovanimi ugotovitvami: »Nič no«/ega«, izdelujejo poklicani gospodarski strokovnjaki na obeh straneh podrobne račune o doslej doseženih uspehih m nadaljnjih predvidevanjih gospodarske vojne. Gospodarski štabi, da jih tako imenujemo, slede na obeh straneh z vso pozornostjo razvoju gospodarske ■vojne, ne izdajajo pa o njej rednih vojnih poročil, kakor smo na to navajeni pri poteku ostalih vojnih operacij. Javnost si skuša napraviti približno sliko o razvoju gospodarske vojne predvsem iz poročil o raznih dogodkih v pomorski vojni, toda ti predstavljajo dejansko samo majhen del splošne gospodarske vojne, ker registrirajo samo uspehe blokade pomorskega prometa. Pomen gospodarske vojne se ne da presoditi samo po tem, ali je kateri izmed vojskujočih se strank že zaprta pot prekomorskih dobav, temveč predvsem po tem, ali so te dobave tej stranici nujno potrebne, ali so nadomesti j i-ve ali ne, odnosno ali se ni vzporedno z njih izgubami zmanjšal tudi njihov konsum, ne da bi to dotični vojni stranici škodovalo. Točen pregled teh sprememb seveda ni lahek, ker se je na podatke iz raznih virov težko zanesti. Čitateljem hočemo tu prikazati nekaj podatkov ameriškega izvora, ki jih že navedeni Walter Karig navaja v svojem članku po poročilih iz ameriških vladnih krogov. Nemčija proizvaja po teh podatkih 184 milijonov ton premoga, potrebuje ga pa 189 milijonov ton. Železa ima sama 8.5 milijona ton, porabi pa ga letno 30 milijonov ton. Uvoz bombaža, ki je potreben predvsem pri izdelovanju streliva, je ▼ celoti blokiran. Isto velja za gumo. Iz Južne Amerike in Afrike je Nemčija jemala polovico klane živine in s pre-Ikomorskim dovozom je krila do 67% svojih žitnih potreb. Po Karigovem mnenju ne more Nemčija najti zadostnega nadomestila v Rusiji in ne v Ru-muniji, ki prihaja v poštev predvsem :sa petrolej. Glavna neznanka v teh računih pa so tudi po Karigovem mnenju nemške rezerve surovin. Po ameriških računih, ki slone glede večine surovin na kontroliranih podatkih, bi te rezerve, skupno z novimi dobavami, kar jih še priteka, lahko zadoščale za dve leti. V pogledu prehrane pa bi se utegnile pojaviti težave že poprej, čim bi eno samo od doslej še svobodnih koles gospodarskih dobav ne funkcioniralo v redu. Toda na drugi strani stoje tem računom nasproti povsem drugačna nemška predvidevanja. Nemci se zanašajo na uspeh svoje gospodarske štiriletke, o kateri je minister dr. Funk pred kratkim dejal, »da bo pokazala svoje dobre strani šele v najbližji bodočnosti«. Nemci so torej trdno prepričani, da čas, ki je po zatrjevanju večine zaveznik za-jpada, nevidno dela tudi za Nemčijo Ko bodo zmanjkale nemške rezerve, se bodo pokazali že prvi vidni uspehi gospodarske štiriletke, ki so jo Nemci pripravili z vso temeljitostjo. K temu pride še možnost izdatnejših dobav iz Rusije. Tako si stojita oba tabora nasproti s IhfodfMp" gospodarskimi računi strokov- Ameriški opazovalec v Evropi Dne f 7. f. m. od potu ie podtainik ameriškega zunaniega ministrstva Sumner V/ailes v posebni misiii v Evropo — Obiskal bo Angino, Francijof Nemiiio in Itaiiio in zbiral iniormaciie o položaiu VVashington, g febr. s. (United Press). Predsednik Roosevelt je sporočil danes na konferenci tiska, da bo pod tajnik ministrstva za zunanje zadeve Sumner VValleS poslan v kratkem v posebni misiji v Evropo, da zbere informacije o položaju. Obiska] bo Italijo, Francijo, Anglijo in Nemčijo. Predsednik Roosevelt je odklonil podrobnejše podatke o Wallesovi misiji. Dejal je samo, da ne bo stavljal VValles nobenih predlogov v imenu vlade Zedinje-nih držav in da ne bo prevzel nobenih obveznosti. Podatki, ki jih bo zbral, bodo na razpolago samo njemu in zunanjemu ministru Hullu, da se more po njih ravnati vlada v vodstvu svoje zunanje polit ke. Na podlagi zbranih podatkov, bo morda ameriška vlada formulirala gotove predloge evropskim državam. Roosevelt je nadalje dejal, da zaenkrat ne vidi možnosti skupnega mirovnega posredovanja Vatikana in Zedinjenih držav. Predsednik Roosevelt je govoril tudi o možnosti pomoči Finski in je poudaril, da Jvomi, da bi bilo mogoče Finski d-mJiti neposredni nakup topov v Zedinjenih državah, to pa zato, ker je Finska zapleten.* v oborožen konflikt. Včeraj je bilo namreč sporočeno, da Zedinjene države proučujejo možnost prodaje vojnega materi-ila skandinavskim državam. V zvezi s tem je poudaril predsednik Roosevelt da m;sli vlada na možnost prodaje vojnega materiala iz Zedinjenih držav samo v one drža-e, ki niso v vojni. Zunanji minister Hull je sporočil novi-larjem, da je stopila vlada Zedinjenib držav v neof;cielne razgovore z vladami nekaterih nevtralnih držav predvsem gle-gosp sodelovanja. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, bu dr- žavni pod tajnik Walles odpotoval v Evropo 17. t. m. z italijansko motorno ladjo »Rex«. Prva etapa njegovega potovanja bo Italija. Washington, 9. febr. s. (Reuter). Zunanji minister Hull je sporočil danes, da vodi ameriška vlada z vladami drugih nevtralnih držav razgovore glede eventualne obnovitve svetovnega miru. Hull je izjavil, da ti razgovori za enkrat ne vsebujejo nobenega posebnega načrta, temveč imajo samo preliminarno obliko in se bavijo z možnostjo ustanovitve zdravega mednarodnega gospodarskega sistema in omejitve oboroževanja. Verjetno je, da se bodo razgovori razširili na vse nevtralne države, ne bodo pa se bavlll s pogoji sedanje vojne. K razgovorom bodo pritegnjene tudi vlade vojujočib se držav, toda samo v vprašanjih varovanja nevtralnosti. V krogih ameriške vlade ugotavljajo, da potovanje podtajnika za zunanje zadeve Wal-lesa v Evropo ni v nobeni zvezi s to drugo akcijo ameriške vlade. London, 9. febr. s. (Reuter). K obvestilu o bližnjem obisku ameriškega državnega podtajnika za zunanje zadeve Wallesa v Evropi ugotavljajo v angleških političnih krogih, da bo VValles naletel v Londonu kot posebni odposlanec predsednika Roose-velta gotovo na prisrčen sprejem in da mii bo stavila vlada na razpolago rade voljt vse informacije, ki jih je mogoče dati. Rai se tiče sporočila zunanjega ministra Hulla o posvetovanjih z nevtralnimi vladami za obnovitev svetovnega miru, pripominjajo v Londonu, da je angleška vlada že ponovno poudarila, pod kakšnimi pogoji je pripravljena na sklenitev miru in za kakšne principe se bori. Moskva hoče Finec itzieno isrpaa Kljub siltslin izgubam sovjetska armada ne popušča in hoče z ^mtni n^afli Fince do $kraj«?i>st! izmučiti London. 9. febr z. Vojaški solrudnik vExchangt l"tleaiat.-ha« prihaja na podlagi zanesljivih poročil zadnjih dveh dni do zaključka, da je postal položaj Finske dokaj kritičen Kljub silnim izgubam sovjetska armada ne popušča in se neprestano vrste novi napadi Sovjeti so dobili na pomoč nove divizije, ki so jih poslali v prvo črto. Finci nimajo skoraj nikakih rezerv in so v neprestanem boju. tako da so imeli v zadnjem tednu komaj 20 ur spanja Finski vojaki so že do skrajnosti izmučeni in ne bodo mogli več dolgo vzdržati silnega navala sovjetske armada, ki ne štedi niti ljudi, niti materiala, da izsili zmago. Dosedanji vdor v prvo črto Mannerheimo-vih utrdb sicer sam po sebi ni nevaren, ker so ostale glavne finske postojanke neprizadete, toda Finci bodo kljub temu omagali, če sovjetski napad ne bo popustil. Kakor pa vse kaže. je sovjetsko poveljstvo odločeno uveljaviti svojo številčno premoč in prisiliti nasprotnika k umiku. Finsko v^jno poročilo Pariz, 9. febr br V izvlečku iz današnjega vojnega poročila vrhovnega povelj-ništva finske vojske pravi agencija Havas, da so sovjetske čete tudi včeraj nadaljevale svojo fenzivo pri Sumi na Ka-relski ožini, a so bili tudi vsi včerajšnji napadi odbiti in so imeli Rusi velike izgube. Na Karelski ožini so sovjetske čete prešle v napad tudi pri Kunosijokiju ob reki Tajpali ter pri Pasurijuh Pri Kunosijokiju so pri napadu sodelovali topovi, letala in tanki. Napadi so bili odbiti in 12 sovjetskih tankov je bilo uničenih. Tudi napad pri Tajpali se je izjalovil in so Rusi izgubili dva tanka. Tudi severovzhodno od Ladoškega jezera so se boji nadaljevali. Fincem je uspelo zavzeti neko sovjetsko utrjeno postojanko. Sovjetom so uničili 19 tangov. Tudi pri Kuhmu so Finci izboljšali uvoj >oložaj. Finsko letalstvo je včeraj uspešno napadlo nekaj sovjetskih avtomobilskih kolon ter jih razpršilo. Sovjetsko letalstvo se je omejilo na letalske akcije nad vojnim področjem. Nekajkrat so sovjetska letala s strojnicami obstreljevala finske ete. Helsinki, 9. febr. s. (Reuter) Finska vojska še vedno na vseh frontah uspešno od- njakov, ki sproti merijo uspehe gospodarske vojne in izvajajo iz tega zaključke, o katerih javnost izve le malo. Tem temeljite j še pa se s temi računi in zaključki seznanjajo vrhovna vojaška poveljstva na obeh straneh, kajti zdi se, da predvsem po njih odrejajo svoje nadaljnje načrte. O teh še ni mogoče nič konkretnega slutiti, le na splošno se domneva, da zaupa ena stran bolj v naglo ofenzivo in nenaden napad, ki naj nasprotnika preseneti, druga pa bolj v uspešnost vsestransko pripravljenega odpora in vzdržnosti. Ali bo odločitev o novi bojni taktiki obeh strank padla že letos, je težko napovedati, toda po prevladujoči sodbi sme-Olp to pričakovati. bija sovjetake napade Tudi s severa po-.očajo nevtralni novinarji, da se je Fincem posrečilo zavzeti celo nekaj novih postojank. Cesto, ki vodi iz Pečenge proti jugu, pa so sovjeiska letala z bombam: popolnoma razdejala, i Finci so na severu pričeli uporabljati posebne oddelke z dresiranimi psi. ki naj šteje uporabljati take oddelke, ki bi imeli , dali. Finsko vrhovno poveljstvo pričakuje. | da bo sovjetska vojska začela vse pogo-j šteje uporabljati take oddelki, ki bi imeli nalogo, da vrše v zaledju špijonažo in uničijo važne vojaške objekte. Moška vski komunike Mos«va, 9. febr. AA. Poročilo gli_____^a poveljstva leningrajskega vojnega okrožja pravi: Dne 8. februarja je bilo izvidniško udej-stvovanje na raznih bojiščih. V teku borb pehotnih patrol, ki so bile v zadnjem času na Karelski ožini, so sovjetske čete zasedle utrjeni kraj Hotinen z osmimi beto-niranimi topniškimi utrdbami. Na odseku med Ladoškim jezerom in Suvan to so zavzele sovjetske čete pet betoniranih utrdb s topovi. Sovražnik je imel v obeh primerih znatne izgube. Sovjetsko letalstvo je z uspehom bombardiralo vojaške objekte. Težave oskrbovanja Finske z orožjem Curih, 9. febr. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da je preskrba Finske s francoskim in angleškim orožjem ter municijo naletela na velike težave. Francija m Anglija imata sicer na razpolago dovolj orožja in municije, ki bi ga lahko odstopili Finski, toda to orožje in munlcija sta zaenkrat za Finsko neuporabni. Finska ima izključno nemško opremo in francoske in angleške municije ne more uporabljati. Finsko vojaštvo bi se moralo šele nanovo izvežbati v uporabi angleškega ln francoskega orožja. Na drugi strani so transportne težave zelo velike. Reden dovoz bi bil mogoč le preko Pečenge, kar pa ie zaenkrat izključeno, ker je tam še rdeča armada ln bi mogel tak korak dovesti do odkritega konflikta s Sovjetsko Rusijo. še vedno možnost mirovnih pogajanj Milan, 9. febr. z. Posebni dopisnik »Po-, polo d' Italia« poroča iz Stockholma, da I še vedno obstoji možnost mirovnih pogajanj med Finsko in sovjetsko Rusijo, toda Stalin hoče poprej izgladiti dosedanje neuspehe sovjetske vojske in doseči vsaj eu pomembnejši vojaški uspeh. Nemčija je pripravljena posredovati, toda zaenkrat gredo njena prizadevanja predvsem za tem, da prepreči vsako podporo Finski od I zunaj. Baš zaradi tega zelo pritiska na Švedsko in Norveško, češ da kot nevtral-j ni državi ne smeta dopustiti prevoza vojaštva in vojnih potrebščin za Finsko preko svojega ozemlja London, 9. febr. z. Kodanjski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da je prihod nemških poslanikov v Moskvi in Helsin- kih v Berlin v zvezi s pogajanji o razdelitvi interesnih področij na Finskem meo sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Nemčija si hoče za primer, da si sovjetska Rusija osvoji Finsko, ali vsaj dobi na njo odločilen vpliv, zagotoviti čim večji uvoz raznih sirovin iz Finske. Sovjetska ofenziva popušča Rim, 9. febr br. »Giornale d' italia« objavlja v poročilu iz Helsinkov, da se je sovjetska ofenziva na Karelski ožini, kakor vse kaže. zaustavila. Na cesti proti Vilborgu so Rusi prodrli do nekega kraja ki je 25 km oddaljen od Viborga Ta uspeh pa so poplačali z ogromnmi izgubami. Očitno so hoteli za vsako ceno pre-dreti Mannerheimovo linijo, a se jim to kljub borbam ki so trajale 12 dni, tudi takrat ni posreč lo. Prometni kaos v Rusiji Moskva, 9. febr. s. (Finska tel. ag.). iJanes bo v Kremlju posebna seja strokovnjakov pod Stalinovim predsedstvom, da prouči vprašanje prometa v Sovjetski Rusiji, ki se trenutno nahaja v velikem neredu. Poljski prostovoljci Pariz, 9. febr. s. (Reuter). Potrjujejo, da so pripadniki poljske vojske v Franciji že na poti kot prostovoljci za finsko armado. število prijavljenih prostovoljcev ni označeno. Kakor poročajo, so med njimi tudi Poljaki iz Amerike, ki so zlasti izvež-bani kot izvrstni mehaniki. Šolska vzgoja evakuiranih otrok Helsinki, 9, febr. s. (Fin. tel. ag.). Finska vlada je podvzela posebne ukrepe, da se bo nadaljevala nemoteno šolska vzgoja 60.000 evakuiranih finskih otrok. Večje število otrok je bilo poslanih na švedsko in obiskuje sedaj redne švedske šole. Za one, ki so ostali na Finskem, je urejen poseben pouk po pošti in po radiu. Učitelji, ki niso bih uvrščeni v vojaško službo, bodo prevzeli kontrolo nad poukom, tako da bo vsak izmed njih nadzoroval gotovo število otrok. Radijski pouk je bdi na Finskem deloma uveden že pred vojno, toda samo za pouk tujih jezikov. Sedaj bo sistem radijskega pouki še razširjen in bo pomagal otrokom, da v sedanjih izrednih časih vsaj najnujnejših stvari ne pozabijo. Tajna seja francoske poslanske zbornice Proti Daladierovi želji je trJ! včeraj sprejet Bluinov predlog, da naj se vrši tajna seja z razpravo o poteku vojne Pariz. 9 febr s fPeuter) Ko je danes dopoldne v parlamentu poročal ministrski predsednik Oaladier o delovanju nemških agentov v Franciji in" rezultatu preiskav*, v sovjetskem trgovinskem zastopstvu, je stavil vodja socialistov Blum predlog. 'Ia naj bi se vršila tajna seja parlamenta ki bi razpravljal o poteku vojne Ministrski predsednik je predlogu nasprotoval, vendar je prepustil odločitev parlamentu Pri glasovanju se ie 262 poslancev izrazilo za tajno sejo 221 pa oroti Za tajno sejo so glasovali predvsem radikali in socialisti Ker pa s predlogom ni bilo zvezano vprašanje zaupnice oziroma nezaupnice vladi ni bilo pričakovati da bi Imelo sprejetje predloga o tajni seji kakršnekoli posledice za vlado. Takoj nate so bili odstranjeni iz dvorane vsi novinarji in občinstvo in tajna seja se ie pričela ter je trajala do 13. Po dveurnem odmoru se ie seja nadaljevala tudi popoldne F>aist bivših komunističnih poslancev, ki so se javno odpovedali svoji stranki, tajni seji ni hotelo prisostvovati. ker niso hoteli prevzeti nase odgovornosti za primer, da bi podatki o tajm seji prodrli v javnost. V poročilu, ki ga je dal ministrski predsednik Daladier pred tajno sejo. je omenil, da je policija pri preiskavi v sovjetskem trgovinskem zastopstvu našla mnogo važnih dokumentov. Ugotovljeno je tudi. da so imeli nemško-sovjetski agenti v Franciji nalogo, da poizvedo za razpoloženje med ljudstvom do sedanje vlade, dalje zs» družbo, v kateri se giblje ministrski predsednik. za razpoloženje napram njemu v parlamentu itd. Po tajni seji. trajajoči: do 12. ure, so sklenili nadaljevati javno sejo ob 15. Daladier je po tajni seji izjavil časnikarjem, da ne more data podrobnosti o tem o čemer je razpravljala tajna seja, da pa "ah-ko izjavi, da je vlada doživela enodušno podporo v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu in so se v glavnem nanašala na narodno obrambo. Wdsfufigton ln Moskva Zakaj je ameriška vlada proti prekinitvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo Washington, 9. febr. s. (Havas) Pismo zunanjega ministra Hulla zunanjepolitičnemu odboru senata, v katerem ugotavlja, da je sovjetska vlada sicei kršila prevzete obveznosti do Zedinjenib držav, pa se kljub temu izraža proti prekinitvi diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, tolmačijo v ameriških političnih krogih s treh vidikov: 1. Ameriška vlada hoče vpoitevati oja-čeno protikomunistično razpoloženje ameriškega javnega mnenja. 2 Zeli odvzeti republikanski stranki možnost, da bi izkoristila javno mnenje za svoje strankarske svrhe. če bi vlada o tem vprašanju zavzela premalo energično stališče. 3 Hull je želel očitno še enkrat pred javnostjo poudariti točno stališče vlade v tem vprašanju. Vlada je proti prekinitvi diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo ne samo zato, ker if>hko dobiva preko svojega poslaništva v Moskvi važne informacije, temveč tudi Weygandova misija zato, ker lahko izvaja gotov političen vpliv na sovjetsko Rusijo. Pri vsem tem pa vlada pazljivo spremlja, kakšno stališče za-i vzemata do sovjetske Rusije Anglija in Francija ter se hoče držati v svojih akcijah gotovega paralelizma do angleškega in francoskega stališča. V krogih ameriške vlade še tudi poudarjajo, da bi prekinitev diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo mogla izzvati sovjetsko vlado, da bi napovedala Finski vojno, nakar bi moral predsednik Roosevelt proglasiti veljavnost nevtralnostnega zakona tako za sovjetsko Rusijo kakor tudi za Finska S tem pa bi bili onemogočeni vsi napori ameriške vlade, da nudi Finski na indirek-ten način čim večjo pomoč. Washington, 9. febr. s. (Havas) Senat je sprejel s 65 proti 3 glasovom predlog, da naj borzni komite pospeši dovoljenje za finsko vlado, da bo smela vnovčevati svoje vrednostne papirje v Zedinjenih državah i za nakup vojnega materiala. v Egiptu Kairo, 9. febr. s. (Havas). Vsi tukajšnji listi posvečajo velike pozornost navzočnosti generala Weyganda v Egiptu. Egiptsko in arabsko časopisje poudarja izredne sposobnosti generala Weyganda, ki je pred 20 leti organiziral poljski odpor proti sovjetski invaziji, pozneje pa se izkazal kot izreden vojaški in upravni strokovnjak kot guverner francoske Sirije. Listi pravijo, da organizira general Weygand sedaj tako z vojaškimi kakor tudi z diplomatskimi sredstvi zavezniško armado na važnem križišču mednarodnega prometa na Bližnjem vzhodu. Pakt Anglije in Francije s Turčijo je Weygandovo osebno delo in ga je sam pripravil s svojim obiskom v Ankari. Kakor tvori Turčija severno postojanko zavezniškega obrambnega sistema na vzhodu, tako je Egipt južna postojanka tega sistema. Zapadne demokracije in Bližnji vzhod i ao združeni v misli svojega skupnega po- veljnika Weyganda. Že njegova pot v Kairo iz Ankare preko Damaska in Beyruta naznačuje zavezniško obrambno delo v tem predelu. Egipt stoji na strani Anglije in Francije v službi njunih idealov proti nem-ško-sovjetskemu sodelovanju. Karolova črta v Rumuniji Bukarešta, 9. februarja. AA. (Reuter). »UniversuU piše, da bi v primeru napada na rumunske prekope, ki predstav, del Ka-rolove črte, t. j. novega sistema utrdb, ki je bil nedavno končan, bili ti prekopi takoj napolnjeni z gorljivimi tekočinami. Ta sistem obrambe ima namen zavarovati v primeru izrednega napada potreben prevoz čet za časa mobilizacije. Utrdbe imajo tudi mnogo pasti za tanke. 20.000 IjuJi je bilo ter je Se sedaj zaposlenih pri delih, ki so se začela leta 1936. Prve vesti o gradnji teh utrdb so bile objavljene šele včeraj v mi mlinskem tisk«, Nov napad nemških letal na trgovinske ladje V spopadu z angleškimi lovskimi letali je bilo eno nemško letalo sestreljeno London, 9. febr. br. Ob škotski in angleški vzhodni obali so nemška letala danes ponovno bombardirala ter s strojnicami obstreljevala nekaj angleških ladij. V prvih dopoldanskih urah je skupina nemških letal napadla neko ladjo ob vzhodni angleški obali in odvrgla nanjo več bomb, ki pa ji niso prizadejale noh«oe škode. Letala so se spustila tudi nizko nad ladjo ter obstreljevala s strojnicami njeno posadko. 10 minut je trajal napad, tedaj pa so se že pojavili angleški lovci. Nemška letala so se še pravočasno umaknila nad Severno morje. DrugI napad je bil izvršen na neko ladjo, ki je plula iz Škotske proti jugu. Na padli sta jo dve nemški letali, a tudi tej ladji so prihitela na pomoč angleška letala, ki so sovražnika pregnala. Končno je neko nemško letalo napadlo še manjšo angleško ribiško ladjo. Tudi okrog nje je padlo več bomb, a je ostala ladja nepoškodovana. Nemško letalo se je tudi v tem primeru umaknilo prihajajočim angleškim letalom. Eno nemško letalo je bilo blizu Firth of Fortha sestreljeno. V bližini Charborougha sta dve nemški letali bombardirali več manjših ribiških ladij. V bližini neke ladje je eksplodirala bomba, kl je povzročila, da se je mala ladja prevrnila. Vse kaže, da sta dva člana od 9 članov posadke utonila. London, 9. febr. AA. (Havas). Od začetka vojne je bilo zaradi sovražnikovih napadov ubitih 431 mornarjev angleške trgovinske mornarice, ranjenih pa je bilo 235. Nemški list o vojsrh ciljih Anglije Berlin, 9. febr. AA. (DNB). »Berliner Borsen Zeitung« razpravlja o vojnih ciljih Anglije in piše: Poleg drugih vojnih ciljev Velike Britanije se zdaj pojavlja tudi boj proti gospodarskemu nacionalizmu in avtarkiji. Narodi, ki jih pozivajo, naj se odrečejo svoji gospodarski samostojnosti. Imajo pravico zastaviti Angliji dve vprašanji: 1. Ali je pripravljena odreči se v korist svobodne trgovine in gospodarskega ravnotežja na svetu svojega monopola in svoje blokadne politike. 2. Ali je Anglija, če se morajo Nemčija, Italija in drugi narodi odpovedati avtarkiji in drugih sredstev gospodarske osamosvojitve, pripravljena odpovedati se nadvladi na morju, nadzorstvu nad pomorskimi potmi in važ- nim oporiščem ter zahtevi, da mora imeti največjo mornarico. To se pravi: kdor postavlja vprašanja avtarkije, postavlja s tem tudi vprašanje svobode morja, a vprašanje svobode morja za vse narode v dobi vojne in miru je glavni pogoj za svobodno trgovino. Ce ima Anglija resen namen ustvariti boljši svet, končuje članek, naj ustvari tudi pogoj za to: jamčiti mora svobodo morja, odpovedati se gospodarski vojni in nadoblasti na morjih in s tem svoje prispevati za »gospodarsko ravnotežje. Tako bi se samo po sebi uredil problem avtarkije, prav tako pa tudi problem svobodne trgovine. Francozi zaplenili 130.286 ton blaga parfz, 9. febr. br. Francoska admirall-teta je danes objavila naslednji komunike: V tednu od 28. januarja do 4. februarja so francoske vojne ladje pripeljale v francoske kontrolne luke 18 trgovinskih ladij, s katerih so iztovortli 130.286 ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Od pričetka vojne je bilo na ta način z 284 ladij zaplenjeno 536.934 ton v Nemčijo namenjenega blaga samo v francoskih lukah. Vse blago je bilo registrirano in prodano. Skupno z blagom, ki so ga zaplenili v angleških kontrolnih lukah, je bilo zaplenjenega v Nemčijo namenjenega blaga že mnogo nad en milijon ton. Žrtve min in nesreč London, 9. febr. AA. (Reuter). Francoska ladja »Marie Down« (2956 ton) je zadela na Severnem morju ob mino ter se potopila. Posadka, ki je štela 29 mož, večinoma Senegalcev, se je rešila na neko nizozemsko ladjo, ki jih je pozneje prekrcala na neko angleško ladjo. En član posadke je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v trenutku eksplozije. London, 9 febr. AA. Angleška ladja »Highlive« (3847 ton) je zadela predsnoč-njim ob podvodno oečino v bližini angleške obale. Vsi člani posadke so bili rešeni. Kanada proti uvozu nemškega blaga Ottawa. 9. febr s (Reuter) Kanadska vlada je izdala posebna določila za ore-prečenje uvoza nem=kesa blaga. Ves uvoz iz nevtralnih držav Evrope v Kanada mora imeti potrdilo, da uvoženo blago ni z več nego 25% nemškega izvora ali dela. Patruljne na Spopad nemške^ Pariz, 9. februarja. A A (Reuter) Živahnost patrulj in oglednih letal na zapadni fronti, ki je bila nekaj časa nemogoča zaradi slabega vremena, je na vsej zapadni fronti oživela. Zavezniške čete imajo iniciativo v teh malih operacijah in jih izvajajo v mnogo večjem obsegu kakor sovražnik. Zavezniške patrulje so predrle celo do nekaterih točk zapadno od Saare in vzhodno od Vogezov. Pri ogledih teh patrulj je bilo tu pa tam streljanje iz pušk. Zavezniška letala so bila neprestano zaposlena s fotografiranjem gibanja sovražne vojske. Berlin, 9. februarja. AA. (DNB). S fronte poročajo: Na zapadni fronti je na več točkah dan nekoliko živahneje minil kakor noč. V južnozapadnem delu pri Vorbachu je neki nemški zaščitni oddelek trčil ob neko sovražno ogledno četo. V boju, ki se je vnel, in se ga je pozneje udeležilo tudi topništvo, je nastalo živahno streljanje. Sovražnik je izgubil 6 mrtvih in več ranjenih, razen tega smo zajeli 4 Francoze. Nemška zaščitna četa je izgubila samo enega moža. Kljub živahnemu oglednemu delovanju, ki se od časa do časa razvija na zapadni fronti, niso nemške čete imele priložnosti priti v stik z britanskimi četami, ki se baje že delj časa nahajajo v prvih vrstah. Še danes je angleški poročnik, ki smo ga pred daljšim časom ujeli, edini Anglež, čigar navzočnost na fronti je nesporno ugotovljena. Francosko in nemško vojno poročilo Pariz, 9. febr. br. (Havas). 317. vojno poročilo, kl ga je davi Izdalo vrhovno poveljništvo francoske vojske pravi: * Nikakih pomembnejših dogodkov. Partz, 9. febr. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo 318. vojno poročilo: Na obeh straneh je bilo topništvo na področju med Mozelo in Saa-ro močno v akciji. Napad neke izvidniške čete je bil odib'.t. Pri včerajšnjih izvidniških akcijah je prišlo do manjšega, a hudega spopada, v katerem je imel francoski izvidniški oddelek nekaj izgub, a prav tako tudi sovražna četa. Berlin, 9. febr. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo: m Neka naša prednja straža je v Vorbachu naletela na večjo sovražno patruljo. Pri spopadu je bilo ujetih več nasprotnikov. Naša izvidniška letala so bila na stražnih poletih ob meji, a niso prišla v stik s sovražnikom. Rancelar Hitler odpotoval iz Berlina Kodanj, 9. febr. o. (United Press) Kakor poročajo, je kancelar Hitler odpotoval včeraj lz Berlina Kje se sedaj mudi, čuvajo zaradi njegove osebne varnosti v največji tajnosti. Vojvoda Windsor?kf nadziral postojanke Pftriz, 9. febr s (Reuter) Včeraj j pregledal postojanke angleške ekspedicr-ske vojske v Franciji vojvoda VVindsorski. akcije francoski Sronti zaščitnega o^etfca s francosko i it % "jfmško žeto Istočasno je posetil vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske vojske lord Gort angleške čete na fronti ter se je podal celo v nekatere skrajne postojanke pred sovražnimi linijami, kjer je potem osebno dal navodila posameznim poveljnikom odsekov. Govor kane, mornariškega ministra Pariz, 9. febr. br. (Havas) Minister vojne mornarice Campinchi je imel snoči po radiu govor, v katerem je med drugim izjavil: V tej vojni, ki nam je bila vsiljena ne nastopamo z nikakimi teritorialnimi ali drugimi zahtevami. Borimo se za pravično razmerje med narodi, za spoštovanje dane besede in za osvoboditev Evrope od nasilnih režimov. Ce bi dopustili, da bi se razmere v Evropi razvijale še nadalje tako kakor doslej, ali tedaj ne bi morda zasedbi Avstrije in Češkoslovaške kmalu sledila zasedba Belgija, Rumunije ali morda celo severovzhodne Francije? Položaj pa je drugačen, kakor si ga predstavljajo naši sovražniki. Francija ima najboljša letala, najjačje tanke in največ topov. Mi točno vemo, da bomo zmagali ker smo bogatejši, močnejši in poštenejši. Spref em na čast kanadskem oSisirjem London, 9. febr. s. (Reuter). V Manslon House je bil danes prirejen sprejem na čast oficirjem vojsk iz dominionov, ki se mude v Angliji. Sprejemu so prisostvovali tudi Kentskl vojvoda, vojni minister Stan-ley, letalski minister VVood in poveljnik domačega brodovja admiral Pound. V odgovor na pozdrav vojnega ministra Stan-leya je omenil poveljnik kanadske ekspedicijske vojske, general Maks Norton, da se je ves prevoz kanadske vojske v Anglijo no do- dneva ln are. Čeprav je Mo prepeljanih na desettisoče vojakov, nI bUo prav nobenih izgub. Zaleski v Londonu LPndon, 9. febr. AA. (Reuter). Poljski zunanji minister grof Zaleski Je prispel v London, kjer ostane nekaj časa ter bo imel informativne razgovore s predsednikom vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom HaHfaxom. Lord Amery za večjo letalsko agresivnost London, 9. februarja, b. (BNA) Ugledna revija »News Rewiew« piše, da se je angleško letalstvo vzdržalo doslej večjih letalskih akcij v Nemčiji iz enostavnega razloga, ker je angleška vlada odredila, naj se ne bombardira noben nemški vojaški objekt, ako obstoji najmanjša nevarnost, da bi bilo zaradi tega prizadeto tudi civilno prebivalstvo. To pa seveda ne pomeni, da bi se angleško letalstvo izognilo takim akcijam, ako bi se pokazalo potrebno. Sedaj pa se vrši pritisk na angleškega letalskega ministra, naj bi proti in-strukcijam vlade odredil bombardiranje nemških industrijskih središč. V tem smislu se izreka v navedeni reviji tudi bivši prvi lord admiralitete in tajnik za kolonije lord Amery. ki piše mea drugim: »Anglija se mora odločiti za agresivnejšo taktiko v zraku. Odkrito poudarjam, da ne razumem, zakal ni naše letalstvo doslej napadlo nemškega ozemlja.« Lord Amery je mnenja, da je večja letalska ai?reslvnost nuino potrebna, ako se hoče Nemčijo prisiliti, da iztrosi ve? svojega voinega materiala in ako se hoče de-moralizirati nemški narod. Nadaljnje aretacije komunistov v Franciji Pariz, 9. febr. s. (Reuter). Francoska policija je pričela z novo akcijo proti komunistom. V teku zadnjih 24 ur je bilo aretiranih 23 oseb, ki so obtožene, da so prisostvovale tajnim sest" nkom, ki so imeli za cilj obnovitev prepovedane komunistične stranke v Franciji. Današnji pariški listi se obsežno bavijo z aktivnostjo nemških agentov v Franciji. Tako poročajo, da $e mnogo rodbin prejelo črno obrobljena pisma, v katerih je rečeno, da Francozi na fronti umirajo za Anglijo- ■ Turčija odpustila vse nemške strokovnjake Ankara, 9. febr. s. (Reuter). Turške oblasti so danes odredile odpust vseh nemških inženjerjev in tehničnih strokovnjakov v vseh državnih in poldržavnih tovarnah, ki delajo za narodno obrambo. Prizadetih je okoli 100 Nemcev in vsem je bilo sporočeno, da morajo v prihodnjih dneh Turčijo zapustiti. 20 nemških inženjerjev in tehnikov je bilo zaposlenih pri dovršitvi dveh turških podmornic v nemški ladjedelnici v Carigradu, 20 nadaljnjih je bilo zaposlenih v oporišču turške vojne mornarice ob Marmarskem morju, 20 pa v tovarnah municije. Turška Vlada ni navedla za odpust in izgon nemških strokovnjakov nobenih razlogov. Vwjiia na Kit^a&em Čungking, 9. februarja AA. (Havas). Ki tajske čete se v severozapadnem delu Kitajske krepko upirajo japonski ofenzivi v pokrajini Suian Na južnem Kitajskem so v pokrajini Kvantung kitajske čete prodrle v mesto San Jusi, ki leži 40 km od Kantona V srednji Kitajski so imele kitajske čete v pokrajini Kvangsi istotako uspehe. Šanghaj, 9. febr. br Vrhsvn.) poveljstvo japonske vojske na Kitajskem je izdalo komunike, v katerem pravi, da 90 japonske čete zavzele v južni Kitajski mesto Uming, ki leži 50 km severno od Naninga Uming je bila poslednja strateška pozicija, na katero so se lahko opirale kitajske čete, ki so v zadnjem času poskušale ponovno zavze ti Naning. Razpust rusko-ame žavn kov. Rojen je leta 1898 in je študiral pravo in gospodarske vede v Bernu, Innsbrucku in Leipzigu, od leta 1923 pa sodeluje aktivno v gospodarskem in znanstvenem življenju Bolgarije in sicer v začetku kot član gospodarskega sveta, nato kot visolk uradnik Narodne banke, kot ravnatelj državne statistke in profesor narodnega gospod- r-stva na sofijski univerzi Na vseh teh položajih je pokazal Zagorov vidne uspehe tako da ga v gariji izredno cenijo kot uglednega učenjaka in zaslužnega strokovnjaka. Od oktobra je minister za trgovino in obrt. Pred svojim odhodom v Jugoslavijo je minister Zagorov dal po agenciji A vali naslednjo izjavo za jugoslovenski tisk: »Ljubeznivo povabilo, Idi mi ga je poslal trgovinski minister dr. Andres, naj bi prisostvoval svečani ustanovitvi jugoslovansko - bol ga rske trgovinske zžbomioe v Beogradu, me je s lno vzradostilo kaJkor tudi vso bolgarsko vlado. Odhod v Beograd zbuja pri nas upanje, da bomo čez teden dni videli v Sofiji kot našega cenjenega gosta ministra dr. Andresa. Z ra/-dostjo nas tudi navdaja, da odhaja jutri zvečer v Beograd delegacija bolgarskih gospodarstven kov. Predstavniki vseh trgovinskih zbornic v državi in vseh strokovnih združenj, voditelji bolgarskih kmetov, trgovcev, industrijeev in obrtnikov, bodo prišli v Beograd, da izroče pozdrave vseh bolgarskih slojev za priliko, ko se polaga temelj za bodoče skupno delovanje med jugoslovenskim in bolgarskim narodom na produkcijskem polju. Globoko verujem, da bo z uspehom kronano trudi gospodarsko sodelovanje med obema bratskima narodoma. h -OfiV-"' Ljubljanski mestni svet Na dnevnem redu sc bUe le tekoče zadeve Ljubljana. 9 n 1940 Nocoj je ljubljanski mestni svet imel kiatko sejo, na kateri Je rešil celo vrsto upravnih zadev, župan dr. Adlešič je v predsedstvenem poročilu omenil, da je lani ustanovljena Glasbena akademija letos dobila svojo prvo upravo in prve tri redne profesorje. Nato je poročal o dosedanjih rezultatih zimske pomoči mestne občine. Letošnjo zimo je bilo z njo zaposlenih nad 600 brezposelnih delavcev. Na poziv Nj. Vis. kneginje Olge vsem jugoslovanskim mestom se je zimska akcija tudi v Ljubljani še bolj poživila. Nadalje je župan omenil nesrečo rušilca »Ljubljane« in blagoslovitev mestnega otroškega zavetišča v Trnovem, potem pa se je v toplih besedah spomnil nedavno umrlega zadnjega viškega župana Jurija Petrovčiča, pisateljice Marije Bartol-Nad'iškove, bivšega predsednika deželnega sodišča dr. Otona Papeža, pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča Rajka Stojca. ki je več let sodeloval v mestnem svetu, profesorja dr. Pavla Grošlja in učitelja Frana Trošta. Mestni svetniki so stoje počastili spomin imrlih s slava klici. Odobren je bil računski zaključek kreditnega društva Mestne hranilnice ljub-janske za leto 1938 sklenjenih nekaj nakupov sveta v regulacijske svrhe ln rešenih več ugovorov proti predpisom mestnih V.jeii cilj! angleške delavske stranke London, 9. febr. s. (Reuter). Angleška delavska stranka je izdala snoči proglas o svojih vojnih ciljih. Izraža se popolnoma za politiko vlade v njenem odporu proti nacionalno socialistični agresiji. Kot svoj j vojni cilj označuje: premagati hitlerizem in popraviti krivice, povzročene zaradi na-cionalno-socialističnih napadov, toda tako, j da pri tem ne bodo »torjene nove krivice, i Poljskemu, češkemu in slovaškemu narodu j mora biti povrnjena svoboda, Avstrijci pa morajo dobiti priliko, da se svobodno od- j ločijo, če žele ostati v Nemčiji ali ne. Fran- j cosko zahtevo po varnosti je treba spraviti v sklad z nemško zahtevo po enakosti. Spomenica poudarja angleško - francosko ozko sodelovanje in pravi, da naj bi to tvorilo jedro širše skupnosti narodov, ki naj bi bila odprta vsem narodom. Baltiški Nemci naseljeni tudi v Lodžu Berlin, 9. febr. br. Oblasti na Poljskem so odredile, da se bodo Nemci iz baltiških držav stalno naselili tudi v Lodžu, glavnem industrijskem centru nekdanje Poljske. Snoči je prispelo v Lodž prvih 2.000 Nemcev iz baltiških držav. Danes so bili že nastanjeni po raznih stanovanjih Poljakov, kl so zbežali iz dežele. Poslanik Vukčevič se je vrnil v Atene Atene, 9. febr. AA. Jugoslovenski poslanik Vukčevič se je vrnil z letalom iz Beograda v Atene ter prevzel svoje dolžnosti. davščin in trošarin ter nekaj prošenj za odpis neizterljivih terjatev. Potrjenih je bilo 11 parcelacij in odobren nakup zemljišča Sokolskega društva Ljubljana n. na Piulah v izmeri okroglo 3000 m2 za kupnino 550.000 din Mestni svet je rešil več proženj za sprejem in za zagotovilo sprejema v ljubljansko občinsko članstvo. K enemu takemu primeru, ko je bilo slovenskemu mizarju iz Egipta odklonjeno zagotovilo sprejema, je m. s. dr. Bohinjec, opozoril, kako sedaj razne nacionalne države pozivajo svoje sorojake na vrnitev v domovino in take akcije pospešujejo. Zato se mu ne zdi prav, da mestna občina ljubljanska, ki je predstavnica Slovenije, odklanja, odnosno ote-žuja slovenskim rojakom vrnitev v domovino. želi, da bi se o tem problemu vršilo posebno načelno posvetovanje, in da bi mesto Ljubljana zavzelo v tem pogledu drugačno stališče. Na dnevnem redu je bilo tu- • de mi je je dovrSt z odličnim uspehom leta I sta hrabrostnih medalj. vrtin 1—t rrnci omogočata lahko normalno iztrebljenje — 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—, 60 kom. din 37.—. Reg. S. br. 31888/38 1900. Nato je dovršil še višjo šolo vojne akademije in pripravni tečaj za general-štabno stroko. Sodeloval je v vojnah za oevobojenje in uedinjenje, bil je na važnih in nevarnih položajih; zlasti se je uveljavljal v divizijskih štabih. Kariera ga je vodila od vodnika in komandirja čete navzgor do armijskega komandanta in sedanjega visokega položaja. Posebno se je odlikoval kot načelnik štaba združenih odredov dobrovoljske brigade ter krajinskega in vlasinskega oddelka, prav tako pa tudi kot načelnik štabov divizije in armije, kot divizionar v Ljubljani 1932-33 in kot poveljnik Boke Kotorske, dalje kot pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. Komandant 11. armijske oblasti jej bil od leta 1936 do danes. Za pomočnika vrhovnega inšpektorja naše oborožene sile je bil postavljen prav za 40-letnico svoje oficirske službe, kar je pač najvišja in najlepša nagrada za njegovo neumorno delo v prid napredku naše vojne sile. O njegovih vojaških sposobnostih pričajo številna naša in tuja odlikovanja, med njimi: Karadjordjeva zvezda z meči 4. stopnje, Beli orel z meči 5. stopnje, Karadjordjeva zvezda 3. stopnje. Sv. Sava I. in II. stopnje, Jugoslovenska krona 2. in 3. stopnje, Legija časti 3., 4. in S. stopnje ter Vode se razlivajo Beograd, 9 februarja Kakor je bilo pričakovati, je začela močna od juga v raznih pokra »;nah Jugoslavije povzročati hude povodnji. ki so že doslej zalile velike ploskve zeml|e in povzročile obilo škode Kakor poročajo iz Slavonskega Broda. Sava naglo narašča in je dosegla že 5 m nad normalo Sneg se povsod naglo topi. narasti* so vsi pritok' Save, ki neso s seboj velike ptošče ledu. Najhujše so povodnji v Pomoravlju Ve-| lika Morava je zlasti zajela va« Mijatovac, i ki )e popolnoma poplavljena Kmetje se takratnih mogotcev pri generalnem ravnateljstvu južnih železnic na Dunaju in v Gradcu. V noči na 30 novembra so Ljubljančani zasedli Maribor in s tem dejanjem je bilo rešeno to krasno mesto in ustvarjena je bila naša severna meja na Štajerskem Po Pregljevem nalogu in po njegovih navodilih so potem naši železničarji zasedali proge ob severni meji. Druga za drugo so padale nemškutarske postaje v upravo naših ljudi. Bil sem med onimi železničarji-uradnlki ki so se v noči od 29 do 30 novembra pripeljali na popolnoma temno in zapu- trov nad normalo. Iz Smedereva poročajo da je zaradi na glega naraščanja Morave v nevarnosti ve liki moravski nasip ki varuje neka: vasi pred povodni jo Bila je storjeno vse po trebno. da se nasip učvrsti Tudi reka Bosna je že poplavila velike dele zemljišča Avtomob Isk- promet med Banjaluko. Prnjavoron, m Dcrvento je ne mogoč Iz Zaječarja poročajo da imajo tam že neka) dni krasno pomladno vreme Reka Timok. ki je bila doslej pod ledom nosi zdaj ogromne plošče ledu, ki se razbija s strašnim pokanjem Na Savi pri Obrenovcu je začel pokati led, ki ograža dva državna vlačilca napolnjena s premogom. Organizirali so akcijo, da rešijo oba vlačilca pred tesnim objemom ledu. Pri Beogradu opazujejo, kako razbija Ini. ar h. Mitja Svigelj: Pogled na Triglav Jutri, v nedeljo ob H. nri, bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava olj ln plastik inž. arh. Mitje Šviglja. Razstavljale« se po dolgoletnem študiju pri različnih naših mojstrih sedaj prvič predstavlja na tem polja. Svigelj, ki ga zanimajo naše gorenjske pokrajine tn Id jih zajema na večjih platnih v mirnih nastrojenjih, se poleg tega spušča tudi v druge raznovrstne sižeje. Predvsem se udejstvuje v figuralnih skupinah športnega značaja in anatomske kompozicije. Zbirko njegovih del izpopolnjujejo portreti ter v tehniki in pogleda različno zajete plastike. Razstava, ki bo odprta od 11. do 25. L m. bo zaradi svoje nove vsebine in novega razstavljal ca gotovo zanimala občinstvo, ki poseča naše razstave lagoma nadaljujejo pot iz Save v Dunav. Moč ledu je ogromna, kajti taki bloki lahko zdrobijo kar se jim postavi po robu. pa naj bo iz lesa, zidu ali železa. Komisa-riat ladijske policije v Beogradu je naročil, da se izselijo iz nevarnega območja vse družine Kakor na beograjski, je živah- toplo vreme ogromne ledene bloke, ki po- j no tudi na zemunsk; strani Življenje v obmejnem industrijskem revirju Jesenice Imajo najboljše smučarje v državi — Dolga vrsta društev polaga letne obračune Jesenice. 8 februarja j traj gredo cele gruče smučarjev na pla- Smučarska sezona ie dosegla višek Največje zinukosportne prireditve so že za nami Izredno ugodne snežne razmere so omogočile izvedbo vseh prireditev v oolnem obsegu Vse tekmovanje. Dredvsem pa zimskosportne igre KID so pokazale zurjenost tekmovalcev in tekmovalk ki so si kasneje pr: tekmah za državno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji osvojili vsa Drva mesta Jesenice so postale središče iugosloven-skega smučarstva Tu so najboljši jugoslovenski smučarji doma Kdor hoče danes kjerkoli uspeti, se mora boriti, in naši fantje so se na te bo'be temeljito ori-oravljali več let Skorai ves svoi prosti čas prebijejo pozimi na smučeh Vsako soboto Dopoldne in v nedeljo zgodaj zju- nine. kjer na strmih gorskih pobočjih vozijo z bliskovito naglico in delajo v snegu elegantne zavoje kakor ribe v vodi. V divni gorski prirodi klubujejo mrazu, burji in viharju Ob nedeljah proti večeru pa se v dolgih vrstah vračajo zdravi in zagoreli v revir Tud; sezona društvenih občnih zborov je v polnem razmahu. Na Jesenicah je društveno življenje silno razgibano. Tu obstoja okoli 60 kulturnih, političnih, športnih planinskih, gasilskih strokovnih. stanovskih gospodar., humanih in narodnoobrambnih društev Torej več ko dovolj Manjka menda edino še društvo za pob.ianje društev ki bi spravilo marsikatero nedelavno edinico iz sveta Priznati pa ie le treba, da lepo število dru- ? štev zelo marljivo in uspešno deluje. ! Medtem ko je športno in kulturno živ-1 ljenje silno razgibano, je v političnem življenju nastopilo skoraj popolno zatišje. Jeseničani so politično že davno opredeljeni. V politiki je potegnjena zelo vidna črta, ki loči ljudi raznih svetovnih nazorov v več skoraj enako močnih taborov. Tu se ne da skoraj nihče pridobiti za drugo miselnost. Vsak je zvest svojemu prepričanju, razen nekaj redkih izjem, ki so navadno vedno tam, kjer se jim obetajo koristi Zdajšnji napeti mednarodni položaj je politično prepričanje močno potisnil ob stran. Občani zelo malo govore o lokalnih političnih zadevah. Skoraj vsak skrbno čuva svoje čuvstvo in se pokorava disciplini, ki jo narekujejo hudi časi. To je viden znak duhovne zrelosti našega preprostega človeka, ki se zna popolnoma obvladati. Prenehale so politične strasti in strankarske borbe, ki so dolga leta razkrajale naše vrste in zastrupljale naše j življenje. ' Z največjo pažnjo. a tudi s skrbjo gledamo na dogodke, ki se dogajajo v širnem svetu in okoli nas. Z velikim zanimanjem motrimo delo naših državnikov na notranji preureditvi države. V teh dneh še posebno čutimo, kaj pomeni ved-ja država za majhen narod, ki živi na njenih skrajnih mejah. V polni meri se zavedamo dobrin, ki jih ima naš industrij-| ski predel v državni skupnosti, kjer lahko ! vnovčujemo izdelke svojih rok. Kulturni m Zgodovina starih Grkov (Ob knjigi Antona Sovreta »Stari Grki«. Mohorjeve občne zgodovine drugi zvezek. Celje 1939, 568 str. v 4°) Zgodovina stare Grške bo ostala še dolgo, če ne za vedno tista snov, h kateri se bo neugnano vračal zvedavi človeški duh Nad vsemi zmagami in porazi naše omike vstaja privid Akropole, teh najčudovitejših razvalin, ki so postale simbol nesmrtnega narodnega genija, s katerim je vstopilo v človeško kulturo toliko lepega in podnetnega. Evropska civilizacija se vrača na ta sveti prostor, ki mu je Renan pcleg neštetih drugih zapel visoko hvalnico, kakor se vrača človek v svoj rodni kraj; vrača se. da se zopet napije vere vase. Knjige ki združujejo v celotni pregled bitje in žitje tega davnega naroda, so bile vedno dogodek. Težko si je že misliti narodno kulturo, ki ne bi položila svojega posebnega prispevka za spoznavanje starih Grkov; čeprav se zdi, da je bilo že vse povedano, je vendar treba v vsaki dobi ln pri rsakem narodu, ki si hoče pridobiti notranjo veličino, povedati vse iznova... Pisec teh vrstic je že težko pričakoval nekaj časa napovedano starogrško zgodovino iz peresa prof Antona Sovreta. Ne morda zato. ker ne bi imel na svojih knjižnih policah drugih, tujih del te vrste od Bruckhardta do Thassila von Scherffer-ja. Mnogo bolj se je veselil napovedane knjige zaradi tega. ker je prav Anton Sovrč avtor, ki s svojimi že priznanimi kvalitetami vzbuja največje zanimanje in zaupanje. Kdor je željno pričakoval njegovo knjigo se ni razočaral: njegovi »Stari Grki« so v slovenski znanstveni, pose bej še v zgodovinski prozi resničen dogodek. Kje so časi, ko smo hlastavo prebirali Staretovo »Občno zgodovino«? Odtlej se je močno spremenila zahtevnost slovenskega čitatelja in potreba občne zgodovine se je prenesla iz širokega ljudskega kroga v izbirčnejšo inteligenčno plast Nova »Mohorjeva občna zgodovina« je namenjena tej plasti in monografije o posameznih narodih ali dobah, ki bodo izhajale v tem okviru, ne bodo mogle zaostajati za podobnimi izdajami v tujih jezikih, izmed katerih mi najprej prihaja na misel velika »Weltgeschichte« nemške založbe Propy-laen. Založba ni mogla z večjim učinkom vzbuditi zanimanja, skoraj bi dejal: zlasti po novi slovenski Občni zgodovini, kakor je storila prav s Sovretovimi »Starimi Grki«. Kaj odlikuje ta spis? Ne glede na vse, kar bo povedala strokovna kritika (a pri nas ni menda nikogar, ki bi tako kakor prof. So vrč poznal stare Grke), je treba z laičnimi očmi ugotoviti: Pregledno razdelitev obsežne snovi. Id v dvanajstih lepo zaokroženih delih razdeljenih v posamezna poglavja, vsebuje najvažnejše, kar more zanimati sodobnega čitatelja; mikavno prikazovanje pojavov ki zadosten razgled po vseh področjih grškega življenja od vojaške zgodovine preko politične tn sor la ne k najvišjim vzponom tvornega uha v likovni umetnosti, poeziji in filozofiji: pri vsem tem pa slog in jezik, ki -:ta kai ustvarjena za uživanje. Piof Sovrč je delal na podlagi najno-ejših virov in združuje v svojih pregledih dob in pojavov rezultate sodobnih proučevanj, marsikje pa c:"pira samostojne, močno zanimive poglede na tisti starogrške pojave, ki si jih sme vsakdo razlagati po sili lastne doglcdrosti in osebnega okusa tei jih gledati tako rekoč skoz: svojo dobo Ne le po formalnih vrlinah, marveč tudi po na inu, kako je avto- obdelal posamezne dobe in pojave je oelo prof. So-vrčta edinstveno in ga ne more nadomestiti nobena tujejezična zgodovina starih Grkov. To pomeni da »Stari Grki* niso sad še tako srečne kompilacije, marveč rezultat samostojnega proučevanja in razmišljanja, delo, ki ima vzlic znanstveni zanesljivosti in objektivnemu stališču turi pečat avtorjeve osebnosti. To je odUka vseh zgodovinarjev, ki so hoteli biti kaj več kakor samo zbiratelji gradiva in arhivski delavci. Čemu je treba vedno znova prebirati zgodovino starih Grkov ? Danes morda bolj kakor kdaj prej zaradi usodne krize civilizacije In kulture, ki se odmotava pred nami in katere konca ne more v tem hipu nihče dogledati. Skoraj vsi veliki vzleti človeškega duha v politični, socialni in duhovni kulturi (ne pa v religiozni) imajo svoje začetke v grškem svetu; vse napake in slabosti se kažejo že tam, prav kakor vsi obrisi človeške veličine. Prof. Sovtč je v svoji zgodovini Grkov d ogledal značilni ritem zgodovinskega razvoja, ki je v raznih dobah ponavljal oblike starega, srednjega In novega vek*. Nič ni novega pod soncem vzklika čitatelj. ko bere o pojavih totalitarnega pojmovanja države pri Spar-tiakih ali o poskusih avtarkije, ki so imeli že tedaj slab konec. Na vsej poti skozi slavno grško zgodovino srečujemo pojave, ki nam vzbujajo misli na našo težko za-mračeno sodobnost, in če bi bila zgodovina res magistra vitae, bi lahko že grška zgodovina maisikogar izpametovala. Narod, ki je imel toliko genialnih glav. je vodil v splošnem slabo politiko. »Svojeglavnost in pretirano poudarjanje samobitnosti«, piše avtor na str. 76. »je zmerom oviralo združitev v panhelensko celoto ... Ob prebiranju teh ooglavij grške zgodovine dobiva človek naravnost klavrne vtise. Ko bi Grki drugod ne bili ustvarili neminljivih reči — v politiki nam ne morejo biti za vzgled.« Kako prijetno ti stori, ko čitaš v poglavju o homerskem eposu: »Ni ga domala naroda, ki bi se mogel ponašati z lepšo analogijo k predhomerskemu pesništvu ko ravno Jugosloveni. In če za koga, mora biti za nas homersko vprašanje rešeno. Naši slepi guslarji. njihove gusle in petje se čudovito ubira z aoidi. še več: naša epska narodna pesem je izv rstna razlaga za nastanek Iliade in Odiseje . . .« Ni mogoče našteti v tem okviru vseh vrlin zajetne knjige, ki je prava mojstrovina slovenske zgodovinske proze. Koliko jasnega znanja ti daje pisec s svojimi orisi likovne umetnosti, stavbinstva, poezije, tragedije! Kako plastično je umel z nekaj potezami orisati like velikih grških državnikov. vojakov, pesnikov, mislecev! Močna prednost takih spisov je že v tem, če nimajo občutnih »mrtvih mest«, t. j. odstavkov, kjer se pisatelj in z njim bralec pogrezata v podrobnosti, izgubita glavno linijo. V kn,jigi prof. Sovrčta Jih skoraj ni, tako da se nikjer ne dolgočasiš, če le imaš kaj zgodovinskega čuta In netug živah- nejše domišljije, da še bolj oživi bi polni piščevo pripovedovanje. S »Starimi Grki« nam je dal prof. So-vre delo, ki bo ostalo še dolgo nedosežena Založba je opremila knjigo s številnimi ilustracijami. Imenik ob koncu spisa, ki ga je sestavil prof. dr. Albin Vilhar. je nekak slovar h grški zgodovini in še bolj olajšuje uporabo te kar dragocene knjige. „Praznih cvetočih češenj" v ljubljanski drami Po večletnem presledku so 8. t. m. zopet v prizorih Klabundov »Praznik cvetočih češenj«. Nesporno je, da je ta igra vredna nove vprizoritve (tudi v stari režiji, zasedbi in inscenaciji), vendar so njeni prvi uspehi v Ljubljani časovno še tako blizu, da se vprašujemo, ali je ni poklicaJa na oder bolj repertoarska zadrega, kakor pa prepričanje o njeni sufctilni aktualnosti ▼ žalostnih časih, ki Jih preživlja današnji svet? Pred leti trmrft nemški pesnik E. Hei>-schke-Klabund je imel pri nas kar izreden uspeh z dvema svojima orientalskima predelavama »Krog s kredo« in »Praznik cvetočih češenj«. Menda je to pripomoglo, da smo dobili v slovenskem prevodu še nekaj njegove krhke, nervozne proze, polne sveže domišljije in vročičnih prividov. Klabund je v svoji kratki »Literaturge-schichte« posvetil nekaj vrstic tudi slovenski literaturi in omenil Prešerna, Stritarja in Gregorčiča. »Praznik cvetočih češenj« Je Klabund obdelaj na osnovi japonske Igre Takedija Izumi. Besedilo, ki je pretkano s pesndški-' mi, ponekod vptrav liričnimi stavki, je I vzorno poslovenil Fran Altarecht. V relSLjl Cirila Debevca in inscenaciji še pokojnega OBnace vesti Zadnja beseda o kovancih Gospod urednik, glede na razne jerem-jade zaradi zamenjave kovancev Vam pošiljam sledeči sestavek: Pravijo, da je križ z zamenjavo starih kovancev. Res je križ, toda največji je z nami samimi, ker ne vidimo, da si sitnosti delamo sami. Zamenjava kovancev bi smela biti vprašanje nekaj tednov, ne pa mesecev. Se-veda je treba pri tem sodelovanja vsega prebivalstva. Nikdar ne bo konec starih kovancev, če jih bomo odrivali drug drugemu. Pri tem prednjaeijo državne in samoupravne ustanove, ki so pri velikem prometu kakor nalašč ustvarjene za hitro regulacijo drobiža. Prideš na postajo in kupiš vozni listek. Plačaš z novim petdesetakom, blagajničar pa ti nasuj„ drobiža »vsake sorte farbce«. Isto pri mestni cestni železnici: pol belega, pol »zlatega« denarja. Poštar ti prinese nakazilo in te sortira z vsemi barvami in velikostmi kovancev. V trgovinah prav tako. Pri tem pa ima podružnica Narodne banke novih kovancev na pretek, stare pa porivamo med seboj in se čudimo, da jim noče biti kraja. V trgovini Bat'a Sem opazila, da od strank kasirane stare kovance tako.; odd l le in jih strankam ne izdajajo več. Na moje vprašanje, kaj delajo z njimi, so mi povedali, da jih oddajo pošti ali pa Narodni banki, ki ima dovolj novih kovancev na razpolago. Ko bi tako postopale naša cestna železnica, ki ima ogromen promet ravno s kovanci, pošta in vse trgovine v mestu, bi se gotovo nikdo ne pritoževal zaradi »kratkega« roka za zamenjavo, ker bi stari kovanci mnogo prej izginili iz prometa. Z odličnim spoštovanjem..... Podpisana je ugleda ljubljanska gospa iz trgovskega stanu. Moramo ji priznati, da pismu nimamo pridati ničesar drugega kakor piko. 39 vrst kolonjske vode, odlično parfii ni ranih — toči v vsaki količii. tn po nizkih cenah Parfumerija »VENI S«, fvrSeva * Eno izmed najboljših Svetovnih reportaž o Ameriki pod naslovo »Enonad-stropna Amerika«, ki sta jo napisala Rusa Iljf in Petrov, je začel objavljati »Naš val«, številka za prihodnji teden objavlja poleg tega zanimive odgovore univ. prof. inž. Marija Osane o tehničnih vprašanjih naše rad' jske postaje, zanimivo rubriko »Od tu in tam«, poglavje »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh dveh področjih in kotiček za smeh. »Naš val« objavlja v posebnem programskem delu tudi programe vseh važnejšh evropskih radij&kih postaj za tekoči teden in posebsn izvleček najboljših oddaj, na ovitku pa posebno tabelo ur, ko najvažnejše evropske postaje oddajajo poročila o najaktualnejših dogodkih. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko »Našega vala«. k!i vam jo bo uprava takoj poslala. Mesečna naročnina je samo 10 din, naroča se pri upravi: »NAS VAL«, Ljubljana, Knafijeva ulica 5. * Poroka. Pred dneVi se je poročil v Skoplju naš zavedni nacionalni delavec, član Sokola na Jezici, učitelj g. Rajko Kunaver, doma iz Savelj pri Ježici, z gdč. Jovičevo Rraiiko iz Skoplja. Poroika se je vršila po predpsih katoliške vere v skop-ljansiki cerkvi. Mlademu paru iz srca želimo kar največ sreče! G. Kunaver Rajko je šel Jani z dvajsetorico slovensk h učiteljev med naše brate v Južno Srbijo. * poroka, V Tržiču sta se poročila g. Franc Ažman. uslužbenec Pernuševega avtobusnega podjetja in gdč. Julija Sovrč-tova iz Dola prt'co Danico Petiovičevo. že dolgo časa je moledoval, naj bo njegova. Toda dekletova mati je nasprotovala. Ker je fant nedavno groail Danici, da jo bo ustrelil, je moral 7 dni hladiti vročo kri v zaporu. Toda niič n'i pomagalo Ko je spet prišel na prosto in je videl Danico gnati ovce na pašo, je pohitel za njo in jo zadel naravnost v srce. Marko je nato tri dni taval okrog. Ko je bila Danica že pok^pnna. se je Marko vlegel na sveži grob in se ustrelil v glavo. * Veliko svatovanje v slavonski vari. V Slavoniji se še sleherno zimo vrstijo pom-pozna svatovanja, ki vzbujajo pozornost Letošnji predpust so imeli tako svatovanje v vasi Gundincih pri Djakovu, kjer se je poročil Mirko Skopal, sin premožnega gospodarja. Izučen je za krojaškega pomočnika in je dobil premožno nevesto Ružo Kokancvičevo iz iste vasi. K poroki se je obralo 500 svatov in je svatovanje trajalo celih 5 dni Pojedli so 6 svinj, 2 kravi. 90 kokoši, 63 velikih hlebov kruha in ogromno drugih potrebščin, izpili pa so 1.400 litrov vina, 500 litrov domače slivovke in 75 litrov črne kave. Igrali sta dve godbi. Svatje so prinesli lepa darila, vredna nad 10.000 din. Tako velikega svatovanja tudi v Slavoniji že 10 let ni bilo. * Lahkovernost, praznoverje in p"dar-stvo menda nikjer niso tako v cvetju kakor v Bosni in še prav posebno v Sarajevu. Venomer se vrstijo afere, pri katerih se razkriva, da imajo različni padarji in preroki svoje zveste kliente v »visokih krogih« Javna tajnost v Sarajevu ie da je svoj čas neki visok upravni uradnik Premiera zabavnega muzihalnega filma CIGANSKA GODBA NARODNI PLESI! V glavnih vlogah: Gustav Frohlich, Camila Horn, 1'ibor de Halmay in Huszar Puffy U .. U Union, teh 22-21 žk- M O. m Predstave ob 16., 19., 21. ari i aSvm FLESJ W70RCU POD PAFIfKIMI MOSTOVI Sijajna italijanska muzikalna komedija. — Indiskrecije iz privatnega življenja lepega princa. Sodeluje balet milanske Scale. Kino Matica, tel. 21-24, ob 16., 19., 21. uri iiigirirr,*-, - JI PREMIERA VELIKEGA FRANCOSKEGA FILMA, čigar zanl miva snov je Izcta iz naših časov bi iz naše generacije. Ganljiva ljubezen fanta in mladenke, katera vleče njihova mladost v življenje in boljšo bodočnost. — Film poln ganljive ljubezni in vernega prijateljstva pretkan z vedrim humorjem. V tem filmu briljirata dva odlična francoska filmska igralca in umetnika: Jean Pierre Aumont in Michel Simon, nadalje Meg Lemonier in Saturnin Fabre. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri. pogosto iskal nasveta pri svoji simpatični prerokinji, pa vse skupaj ni nič pomagalo in je gospod nekega dne padel s stola Zdaj je na dnevnem redu afera nekega Milana Dodiga ki si je znal ustvariti sloves preroka po vsej Herceg-Bosni in tudi po Dalmaciji. Ze nekaj let ima z njim sitnosti zdravniška zbornica v Sarajevu, zraven pa tudi sarajevska policija in sodišče. pred katero je bil zdaj klican na odgovor. Pa dar se sklicuje na svoje paciente, ki uporno pričujejo njemu v prid in ga opisujejo kot izrednega človeka. Milan Dodig je izdajal tudi recepte za specialna zdravila, ki so jih pa klienti dobili le v nekaterih lekarnah. Zaenkrat zadeva še ni rešena in se bo sodišče po nadaljnji preiskavi z njo še pobavilo. * Za nevesto je zapravil premoženje, ženo pa je po nesreči ubil. Pred .^oc'ščem v Tetovu so obravnavali veliko družinsko žaloigro. Zagovarjati se je moral 25-letni kmetovalec čaz:m Sejfulovlč iz Velke Rečice, ker je ubil svojo mlado ženo Muni-bo. Lani v januarju, ko je Muniba komaj spolnila 16 let, se je čazim zagledal vanjo. Ker je bil lep fant, se je bila Muniba voljna poročiti z njim. Po običaju pa je nevestin oče zahteval od ženina 14.000 din. Zaljubljeni čazim je moral prodati posestvo, da je lahko plačal tastu tako vsoko ockupnir o. Dva meseca sta bila čazim in Muniba zelo srečna. Usodno naključje pa je končalo njun zakon. Ko je Muniba pospravljala sobo. je vzel čazim revolver s police, da ga očisti. Naenkrat se je samokres sprožil in je krogla zadela Mun i bo v glavo. Srota je izd:hnila po nekaj minutah v naročju svojega moža. »Smrt moje žene je najhujša kazen«, je rekel ženin pred sodiščem. Tudi tast mu je vse oprostil. Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem pa je bil čazim obsojen na 3 mesece zapora. * Trgovci z belim! sužn,j»ml v Zagrebu na delu. Za»inji čas sta izginili iz Zagreba kroj°ški učenki 14-letna Ivana Puc-ljeva in 16-letna Marija Volčanškova. Bili sta nerazdružni prijateljici. Zadnji čas sta svojim znancem, nekim mladen:čem v Tkalčičevi ulici prepovedovali, da bosta v kratkem odpotovali nekam daleč, ne samo v Beograd, marveč celo v Skop'je Obe dekleti sta prav lepo razviti. Policja sodi. da sta padli v roke trgovcem z belimi sužnjami, ki so ju odpravili v Južno Srbijo. * Aretacija po 6 letih. 17 avgusta 1934 so našli v Velušiču v Dalmaciji v neki kolibi mrtvega Ivana Matiča, pos^vodjo v rudniku Monte Prcmina. Izprva so sodili, da ga je zadela strela, toda med ljudstvom se je vzdržala govorica, da je bil ubit. Sele te dni je uspelo pojasniti njegovo smrt. Sodišče v Drnišu je prijelo nekega paznika in dva rudarja pri rudniku Monte Promina Aretacija je zbudila v Drnišu in Šibeniku veliko pozornost. * Društvo zOb°zdravnikov ra dravsko banovino bo irrelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11 t. m. ob 14.30 v restavraciji pr. Slamiču. Udeležba članov je obvezaia. (—) * Vino za Sv atbo so ukradli. Trgovcu z vinom Josipu Nadayu v Murski Soboti so vlomlci odnesli iz zaklenjene garaže 140 litrov rdečega 'ina v dveh manjših sodih in napravili skupno škode okrog 900 din. Preiskava je dognala, da so morali priti na dvorišče in v garažo skozi glavna dvoriščna vrata okrog 5. zjutraj in odpeljati vino na sankah čijih sledovi so bili zjutraj še vidni. Ker ni b'lc nobenih sledov, da bi bila vrata s silo odprta, je sum takoj padel na Nadayevega slugo, ki je ve roman »Sirena« v prevodu Ferda Kozaka in Arthura Lutherja roman iz življenja ruskega pesnika Lermontova »Demon« v prevodu M. Klopčiča. Izdala bo tudi izviren slovenski roman, ki mu bo priznana druga Prešernova nagraia. Roman za sedaj še ni znan. Natečaj osnutkov za n*ka podružnica Narodne stroKovne zveze pinedi v nedeljo dne 11 februarja t. 1. ob 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice delavsko akademijo na katero opozarjamo naše napredne občinstvo in nacionalno delavstvo kakor tudi gospodinjske pomo nice predvsem članice Zveze gospodinjskih pomočnic. Poleg obširnega sporeda bodo igrali tudi »Kovačevega študenta« spevoigro v treh dejanjih, ki jo bodo izvajali dramatični, pevski in tambura ki o , razpolago vsak dan v tajništvu NSZ v Del zbornici in v nedeljo pri dnevni blagajni dvorane Del. zbornice od 10. do 12. v nedeljo dopoldne in popoldne od 15. ure dalje. Vstopnina je od 10 do 4 din sedeži in 2 stojišče. Nacionalno misleči meščani v nedeljo popoldne v Delavsko zbornico. u— Bežigrajske prilike in neprilike. G. Franc Magister, lastnik avtobusnega podjetja. nas naproša za objavo: Pod tem naslovom se je dobro poznan gospod oglasil, da kritizira naš avtobusni promet. V njegovem dopisu pa kar mrgoli neresničnih, tedencioznih očitkov Na začetku toži nad obupnimi razmerami, ker sneg ni odkidan, v isti sapi pa že zahteva redno vzdrževanje prometa, ko bi moral vendar upoštevati, da je avtobusu sneg vsaj toliko ovira kakor pe"cu. Ko piše, da začne avtobus voziti šele ob 7. zjutraj, ne pomisli, da mora voz že ob 6. iz St. Vida, da lahko ob 7. s potniki z Jezice prispe v Ljubljano. Neresnico govori, ko trdit de voz« zadnji voz ob 8. zvečer. Ob delavnikih odhaja zadnji ob 8.15, ob nedeljah ob 8.45. Spotika se, da zadnji čas vozimo vsake pol ure, ne zdi pa se mu graje vredno, da celo cestna železnica v večernem času vozi v enakih presledkih. Podjetje se je že ukvarjalo z namero, da obiskovalcem gledališča in koncertov ustreže z vožnjo do 11.30, pa se najde človek, ki avtobus v resn ei malokdaj rabi, in s svojo zlo voljo razdira, kar je dobrega. Kako kiivičen je pisec, je najbolj razvidno iz dejstva, da je podjetje na svoje stroške najelo po 4 delavce, da so napravili izogibališča na cesti, cesto izravnali, kolikor je bilo mogoče, in jo ob poledici posipali s peskom Kar se presledkov voženj in zamude tiče, moramo pripomniti, da na taki cesti brzine ni mogoče pospešiti. Od postajališča v Tavčarjevi ulici do Stadiona potrebuje avtobus ▼ tem času 12 do 15 minut, medtem ko poleti samo 5 minut. Velike težave so na prelazu zlasti zdaj, ko so vlaki znatno daljši ko sicer. Nihče ni grajal železnice ali tramvaja, če sta imela v velikem snegu zamude, ta krivica je morala biti prihranjena za napad na avtobusno podjetje, ki je v najslabšem vremenu redno obratovalo s pomnoženimi vozovi. Prav tako je zlobna opazka o »starih vozovih«. Kar se tiče voženj na vsakih 6 minut, so zaradi prelaza že iz tehničnih ozirov nemogoče. Nikakor pa pisec ne more zahtevati od nas, da bi vložili ogromne vsote za nabavo norih voz, ki bi naj nam bili nekakšna rezerva za primer vremenskih neprilik. V takih primerih dajemo na razpolago pomnožene vozove — več nihče ne more zahtevati od nas. Slaba volja, ki jo je pisec zlil na nas, se lahko skuha samo v tistih komodnih ljudeh, ki se poslužujejo avtobusa samo, kadar jih neurje zateče na cesti, in če takr?, .aleti-jo na gnečo, si domišljajo, da je zmerom tako. (_) Danes pri MIKLIČU VALČKOV VEČER slaščičarskih pom. 10. februarja 1940. Odbor. u— Za zaščito otri>k za primer vojne so darovali: Dular Iva, Novo mesto, 50 din, Ivan Medič, industrija perila, Novo mesto 50 din, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj 330 din, Savinjska tkalnica, barvarna in apretura Ogri-seg & Themel, Sv. Peter v Sav. dolin 200 din, Prva jugoslovenska tovarna za dia-slad, slad in kvas Rudolf Zal oker, Ljubljana Vič, 100 din, Kolinska tovarna hrar nil d. d. Ljubljana 50 din, Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. z., Gorje nad Bledom, 100 din, Vktor Glaser, Ruše 100 din. Iskrena hvala! Unija za zaščito otroJc, Ljubljana. tt— »Uj"ž«, duhovito Nušičevo »eSelo-igro, bodo šentjakobčan ponovili petnaj-stič drevi ob 20.15 in jutri ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, kupite vstopnice že v naprej v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. To sta poslednji uprizoritvi te zabavne veseloigre in naj nihče ne zamudi prilike, ogledati si to izvrstno uspelo igro. u— Bežigrajski sokol Ljubljana IH. vabi na prosvetno akademijo sokolskega naraščaja drevi ob 20. uri v telovadnici bežigrajske ogledne šole na Vodovodni cesti. Na sporedu so koncertne točke in uprzoritev najstarejše slovenske komedije, Linhartove »županove Micke«, v spomin na 1501etni jubilej. Vabljeni vsi! u— Dol z logiko — živela ljubezen! Tako bd se lahko imenovala Reinaldijeva šti-ridejanska zabavna salonska komedija »Mlada ženka brez logike«, ki se bo uprizorila v torek 23. t. m. ob 20.15 v frančiškanski dvorani. Sodelujejo Mlekuš-Pu-gljeva, Novak, Dežman, Lombar, Poljanska. u Občni 7b©r krajevne organizacije JNS za sodni okraj bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v prostorih Kolodvorske restavracije g. Cirila Majcena z običajnim dnevnem redom. Pozivamo vse somišljenike, da se zibora udeleže. u— V počastitev petletnice smrti g. Franceta Stupice je darovala ga. Irma Stupica za ubožne bolnike 500 din. V imenu obda; ovaneev se za velikodušni dar iskreno zahvaljuje uprava olbče državne bolnišnice v Ljubljani, u— Predavanje SPD bo v torek 13. t. m. ob 20. uri v »Belli dvorani« hotela Union na Miklošičevi cesti in sicer pod nazivom »Gora in človek v gospodarskem pogledu«. Predavatelj g. dr. Svetozar He-Šič bo oprl svoja izvajanja predvsem na primere iz naš h domačih gora ter obravnaval tudi posebnosti v ostalih evropskih gorovjih zlasti Alpah in v naših jugoslovanskih planinah, nadalje bo navajaj posebno zanimrve primere gospodarskega, udejstvovanja v izvenevTopskih zlasti azijskih velegorjih. V ilustracijo predavanja bodo služili številni di apozitivi Vstopnice si pravočasno nabavite v predprodaji v društveni pisarni SiPD na Aleksandrovi cesti št. 4/L (—) u— Mestno adravniSko dežurno služb® bo opravljaj v soboto od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni vš-ji svetnik dr. MSs Franta, Poljanska ce» sta 15/H, telefon 32-84. it— Zaključna plesna vaja Akademska Jadranske straže bo dne 10. februarja 1940 v Kazini. Ljubitelji našega Jadrana, toplo vabljeni! i—i u— Po begu prijet. Malo časa se je veselil zlate svobode Viktor Kokalj, Ki so ga pred dnevi aretirali na ljubljanskih ulicah. Kokalj je stari znanec policije m sodis&ča, saj je bil že prenekaterikrat kaznovan zaradi večjih ali manjših tatvin. To pot pa se mu je posrečilo takoj po aretaciji, z obljudenega dvor-šča policijske uprave pobegniti. Je pa pri nas že taJ&o, da se strogemu očesu postave težko, težko izmakneš. Po nekaj dnevih uživanja svobodnega gorenjskega zraka so ga v Kranju prijeli orožniki ter ga privedli v Ljubljano. n— Stari grehi. V kriminalni kroniki za leto 1938 stoji zapisano da so tisti čas neznani tatovi pokiadli po raznih vaseh okrog Iga velike množine starega železja. ikoda je šla v težke tisočake. Dolgo so iskali tatove, dokler niso našli nekega Ivana Kumpa, ki je pa tajil in se izgovarjal, da je kraoel nekdo drug. Ta neznanec da je z denarjem in železom vred pobegnil neznane.:am. Kump je sicer se^el nekaj mescev, česa posebnega mu pa niso mogli dokazati. Tako so ostale tatvine nepojasnjene vse do 6 februarja tega leta, ko je bil Ptuju aretiran neki Ivan Cvitkovič. Pri izpraševanju njegove vesti se je nenadoma odkrila resnica, namreč, da je on sam sku-kaj s Kumpom pred dvema letoma kradel železo ter ga potlej prodajal za lep denar Tako je opravil dolgo spoved, ki ga bo za dolgo zadržala v zaporu. Kajti za pokoro in kesanje bo menda še zmerom čas. u— V nedeljo na Poižev«. Prijave Put- niK (_) u— članstvu »Tovarištva«, podpornega društva finančnih uslužbencev v Ljubljani (prejšnje »Podporno društvo državnih in banovinskih ulužbencev dravske banovine«), sporočamo, da se je društvena pisarna, ki je doslej poslovala v hiši nad kavarno Evropo Tyrševa c. 15/n, preselila v hišo zavarovalnice »Croatia«, šelenbur-gova ul. 4/1. (—) Iz Maribora a— Sestanek mariborskih rezervnih oficirjev. Po vzoru ostalih naših rezervnih oficirjev, ki so se pričeli posvečati s poseb-ex) pažnjo vprašanjem strokovne vojaške spopolnitve. so se tudi mar borski rezervni oficirji sestali, da se pomenijo o po-življenju svojega dela na naši severni meji. V sredo popoldne je bila seja mariborskega pododbora pod predsecln'štvom g. Perhavca. Seje se je udeležil kot zastopnik ljubljanskega pododbora dr. Vinko Vrhunec, in poročal o sekciji za čim boljšo strokovno vojaško izpopolnitev našega rezervnega oficirskega zbora. Po njegovem referatu je bil soglasno sprejet sklep, da se osnuje za Slovenijo skupni akcijski odbor vseh podo iborov Udruženja rezervnih oficirjev, ki bo skrbel za skladno izvajanje akcije, da se čim bolj povežejo naš), rezervni oficirji na aktivno vojsko in da se jim omogoči nadaljevanje strokovnega vojaškega izobraževanja, ki je na podlagi zkušenj v poljsko-nemški in pa tudi v sovjetski-finski vojni neogibno potrebno. Zvečer pa se je vršil širši sestanek mariborskih rezervnih oficirjev v dvorani Ljudske univerze, ki je bila do poslednjega kotička zasedena čeprav je bil dovoljen vstop samo na vabilo. Zbranim rezervnim crficirjem je obrazložili dr. Vrhunec smotre, ld si jih postavljajo danes naši rezervni oficirji Za svoja patriotska izvajanja je hil deležen burnega odobravanja vseh nav-zočn h. a— Na čast najstarejšemu mariborskemu fantu Blažu Zafošniku je priredil tulca jšnji »Staribor« ob njegovi SOletnici poseben počastitveni večer v Narodnem domu, na katerem sc izrekli tople čestitke mladostnemu slavljencu gg. dr. Jure-čko D. Kocmut, ravnatelj Smrtnik iz Celja, J. Valjak, F. Majer, L. Strašnik Cizelj, Doba, Zorko in Zorzut. a— Premiere MrakOvih dram so v Ljubljani dogodki, ki pritegnejo vso elito našega izobraženstva. Zato bo tudi predstava tragedije »Stari Rimljan«, 15. t. v Narodnem gledališču brezdvomno dogodek za vso mariborsko kulturno javnost, a— Drevi premiera V gledaTšču bo drevi »Cigan baron«, premiera za red C. jutri popoldne »Neopravičena ura«, znižane cene. jutri zvečer »Cigan baron«. a— Obmejne novice. Marljiva podružnica CMD v Gornji Kungoti je priredila prav lepo uspelo igro »Ženska volilna pravica«, ki jo je spisal domači šo'slri upravitelj g. Horvat Ljudi je bilo toliko, da so morali odhajati Zastopnik glavnega odbora CMD šolski nadzornik g Ivan To-mažič se je v odmoru prisrčno zahvalil vsem igraicem zlasti še požrtovalnim go-spem. vzpodbujajoč jih k nadaljnjemu siožnemu delovanju na severni meji Poudaril je zelo razveseljivo okolnost složnega, vzajemnega delovanja gornjekun-goških obmejnih Slovencev brez ozira na politično usmerie^ost. a— JTK v Mariboru Pred^nočnjim je bil pn Orlu redni občni zbor mariborske podružnice Jugoslov Turing kluba Izčrp no so poročali o pod-užničnem delovanju predsednik ravnatelj J Loos, tajnik g Weis in blagajnik g. A. Kralj. Poročila so splošno ugotavljala težko stanje ki je na stalo v turističnem prometu zaradi svetov nih dogodkov Navzlic temu je podružni ca marljivo delovala pri pospeševanju >-az voja našega turinga V marib podružnici je organiziranih 144 članov, atiliranih se dem športnih klubov Celotni promet ie zna:al v pretekli poslovni dobi 11R.0S.S 02 din, sam denarni promet pa 53.054.68 din Volitve so bile le delne. a— S°kO] Maribor-matica ima svoj letošnji občni zbor v sredo 14. t. m. ob pol 20 v društvenih prostorih Sokolskega doma Dne 12. t. m. v ponedeljek pa bo istotam sestanek članstva v svrho sestave kand datne liste. a— Sokolsko društvo Maribor I. ima drevi ob pol 20 uri redni letni občn' zbor, na katerega pozivamo članstvo k čim večji udeležbi Uprava. a— Ritmika in gimnastika Svoj tečaj je ga Marijana Dragana Janeček zaradi pustnih veselic prekinila V ponedeljek 12. t. m bo pouk spet nadaljevala v Narodnem domu. a— Število rojstev v kamniški župniji stalno pada in razlika med številom rojstev in smrti je vedno manjša, v zadnjih desetletjh je bilo število rojstev stalno nad 100, zadnja leta pa se giblje med 70 do 90 Letos fe bilo rojenih 86 otrok umrlo pa je 54 ljudi, in sicer 28 moških in 26 žensk Povprečna štev Ika umrljivosti je zelo visoka, saj je umrlo 9 ljudi v star rosti med 60 in 70 letom, 12 med 70 in 80, 9 pa v starosti nad 80 let. Deset otrok ttm£lo v starosti do 5 let. a— Ribji trg. Včeraj so bile sledeče cene: moli 20, girice 10 raki 34 do 36, ka-lamaja 24, burboni 38, list: 36, kanpi 12, ščuke 18. belice 8 din za kg. a— Materinski tečaj se prične v sredo 14 t. m. ob 20. v Ljudski univerzi. Predavala bo ga dr Leben-Klemenčeva o negi in zdravju otroka Pridite žene in pripravite vprašanja! Ga. predavateljica bo rada dala mnogo koristnih nasvetov in pojasnil. a— 200 let »tara domačija je zgorela, v Vukovskem vrhu v Slovenskih goricah Posestnik Rajmund Ferlinc je oškodovan za 17.000. Zgoreli so tudi vsi pridelki in seno. a— Štorklja v lenarškem avtobusu. Vi- ničarka A Škofova iz Zamarkove se je vračala iz Maribora domov v lenarškem avtobusu Nenadoma je začutila med vožnjo porodne krče. povila je zdravega fantka in je domala vse delo sama opravila Njo in sinčka so potem prepeljali s sanmi na njen dom. a— V transmlsiji. 52-letni delavec Pav-lič Peter iz Marenberga. ki je zaposljen v tamošnji usnjarni je prišel po nesrečnem naključju v transm) jo. ki ga je parkrat zavrtela. Pavlič je obležal z zlomljeno hrbtenico in drugimi nevarnimi poškodbami. Njegovo stanje je precej resno. a— Zlobna roka nasula strup v svinjska korita. Pri Šumanovih pri Sv Lenartu v SI gor je poginilo vseh 12 svinj-plcmenk ^ivinozdravnik ie dognal da so svinje polnile zaradi zavžitja strupa ki ga ie oči-vidno zlobna roka nasula v korita. Škoda 3 nrece;šnia. a— Obsojen pustolovec. 321etni bivši zidar Štefan Vuksan iz Belovara ima za seboj pestro pustolovsko življenje. Včeraj se ie moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom. V Zagrebu so mu temni °lementi preskrbeli železniško legitimacijo na tuje ime. ki mu ie omogočila razne sleparske trike pri tvrdkah predvsem v Beogradu. Zagrebu, Varaždinu in Ljubljani škodo, ki jo je povzročil cenijo na 60.000 din Tudi razne denarne zavode je opeharil za večje zneske Na ta način se je Vuksan preživljal več kakor pol leta. V Ptuju pa je bii konec njegove sreče Pri včerajšnji razpravi je vse lepo priznal Zagovarjal se je. da ga je beda pahnila v kriminal Obsojen je bil na tri leta robije in 3120 din globe. Iz Celja e— S°koj Celje-matica, Drugi večer prosvetnega odbora, ki je bil v sredo je bil kljub pepelnici dobro obiskan. Referent za debatne večere brat dr. Franc Farkaš je na j ako dojemljiv način razvijaj debato, članstvo je pokazalo mnogo zanimanja in je s tem dokazano, da so bili ti večeri potrebni. Bratje in sestre si naj članek »Dr. Miroslav Tyrš: Naša naloga. smer in olj« prečitajo in ga proučijo, da bo debata prožnejša. Vprašajte za članek v društveni knjižnici. Prvikrat je bil preveden v slovenščino tn objavljen v » Slovenskem Sokolu« leta 1904. e— Predavanje za rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju vabi vse rezervne oficirje, da se udeleže predavanja generala Skekiča, ki ga bo interpretiral tov. dr. Vrhunec iz Ljubljane v ponedeljek 12. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Vabljeni so člani pododbora in tudi nečlani. e— Glavni* turnir Celjskega šahovskega kluba. Stanje po 7 kolu je naslednje: Pe-šič 5, Rupar 4 (1), Grašer 4, inž. Sajovic 3 in pol (1), černelč 3 (1), Cijan 2 in pol (3) Fajs 2 in pol (2), Diehl 2 in pol (1), Schneider 2 in pol dr čerin 2 (1), Tavčar m Dajhman 1 (1), Csorgo pol, inž. Marja-novič 0 (3). e— Tragična smrt. V noči na pustni to ek si je 301etni posestnikov sin Alojz San-da na Zg Rečici pri Laškem pognal doma na podu s samokresom kroglo v glavo. Kc so ga zjutraj našli je bil že mrtev. Pokojni je bil zaposlen kot rudar v rudniku Hudi jami pri Laškem. Bil je marljiv in varčen mož. Izgleda, da ga je živčna razrva-">ost pognala v obup. e— Predavanje za skavte Jutri ob 10 'opoldne bo predaval v risalnici meščanske šole za člane Mrkonjičevega stegp skavtov g. inž. Lavrenčič o zaščiti civilne ga prebil^tva pred napadi iz zraka pod naslovom »Skavtizem v službi naroda« Za člane je predavanie obvezno vabljen oa so tudi vsi prijatelji skavtizma. e— M»šk^r/o agrarne 52 — 53. 4«/« severne agrarne 50 — 52, 6% beghoške 76., 6<"/o dalm. agrarne 70 — 72, 6®/o šumske 67 den., 7®/0 stabiliz., 67 den., 7®/0 invest. 98 den.. 7®/0 Seligman 100 deh., 7*>/» Blair 88.50 den.. 8«/0 Blair 97 den.; delnice: PAB 190 den., Trboveljska 245—246 (260), Gutman 60 bi., šečerana Osijek 145 den., Osiječka Ijevaonica 160 den. Bc«grad. Vojna škoda 428.50 — 430 (429), 4% agrarne 53 — 54 4°/0 severne agrarne 50 den., 6°/0 begluške 77.50 — 77.75 (77.50 — 77.75). 6r,/o dalm. agrarne 72.50 — 72.75 (72.50), 6% šumske 70.50 — 71 (71), 7®/o invest. — (99), 7®/0 Seligman 100.50 den.. 7<"0 Blair 90 den. (90), Naiodma banka 7450 — 7500, PAB 194 den. Blagovna tržišča Žito '+ Ch'cago, 9. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 99.875, za julij 97, za sept. 96.375; koruza: za maj 56.625, za julij 56.375. -j- Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica; baška okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155 — 157.50. Oves, baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 125 — 126; nova pariteta Indjija 124 — 125. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292.50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7« 212.50 — 222.50: »8« 137.50 (io 390 — 400 Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130; ban. 125 — 127.50. Žhina '+" Marib°rski svinjski Sejem. Po večmesečnem presledku zaradi prepovedi živinskih in svinjskih sejmov v mariborskem Okolišu v zvezi s pojavom slinavke in parkljevke, je bil v petek 9. februarja spet svinjski sejem v Mariboru. Vendar ie bil dogon svinj in prašičev zelo majhen. Okol'ški kmetje so pripeljali na trg komaj 53 repov, prodanih pa jih je bilo 24. Cene so bile naslednje: 3 do 4 mesce stari prasci 200 do 220 din, 5 do 7 mescev stari 300 do 340, 8 do 10 mescev stari 450 do 510, eno leto stari 780 do 840 din. Svinje so se prodajale za kilogram teže po 6.50 do 8.50, za kg mrtve teže pa po 10.50 do 11.25 din. t živMenia na lefeli DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. uri prekrasni velefilm »Zloraba zaupanja«. Prihodnji spored v sredo in četrtek »Marionette« (B. Giigli). Ogled obeh filmov toplo priporočamo! (—) LJUTOMER. Zvočni: kino Sokolski dom bo predvajal drevi Ob 20. in jutri otb 16. in 20. veselo komedijo »Mornarski kadeti«. Dodatek: Foksov zvočni tednik. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 ter jutri db 16.. 18. in 20.15 zvoftnil velefilm: »Demon vasi« (Slovafike melodije). V glavni vlogi najboljša češka igralka J. Stepničkova. Predigra: Zvo&ni tednik. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajaj drevi olb 20. in jutri ob 15.15 in 20. film »Donavske melodi je«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Predavanje o zavarovanju pred letalskimi napadi bo v soboto 10. t. m. ob 19. v Sokolskem domu. Predavanje priredi odbor za obrambo kraja pred napadi iz zraka v Trbovljah; predaval bo pehotni kapetan g. Toš. Pridite vsi! R I S°b°ta 10. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvok! (plošče). — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila, Objave, napovedi — 13.02: Plošče. — 14: Poročilo. — 17: Otroška ura: slovenske narodne pravljice (ga. Mileva Ukmar-Boltarjeva); nato nastop otrok gd£. Vencajaove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročla. — 19.20: Nac. ura: Inšpekcija narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki dr. A. Kuhar. — 20.30: Humor iz revirjev: vesele .stare in nove rudarske. — 22: Poročila, napovedi. — 22.15: Radijski orkester. BeOgrad 18.20: Plošče po željah. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Simfonični koncert. — 22.50: Ples s plošč. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Koračnice in plesi. — 20.30: Bosanske sevdaJinike. — 20.45: Prenos opere iz Trsta. — Praga 19.25: Kabaretni spored. — 20.45: Odflom-ki ia opere »Carmen«. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 18.20: Kvartet maniolin. — 20: Mali orkester. — 20.45: Valčki in pesmi — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 15.10: Vesela muzika. — 20.15: Zabaven spored. — 22.20: Pohotno rajanje. — 2i.l0i Nočni koncert, , Takšna |e sovjetska vojska Eden izmed redkih posnetkov, ki prikazuje skupino sovjetskih vojakov na ozemlju severne Finske Podplat zdrži milijon korakov Pešpot iz Ljubljane v Beograd in deloma nazaj Le malokdo si je na jasnem kako dolgo in na kakšen način mu rabijo predmeti vsakdanje rabe. Številke, ki prihajajo pri tem na dan. so naravnost čudovite. Kaj zmore n. pr. navadno pero kdaj se utrudi, kdaj izgubi svojo sposobnost za pisanje? Odgovor je precej presenetljiv: dobro jekleno pero napiše o-krog 670.000 črk in šele potem izgubi, kakor so pokazale točne materialne preizkušnje, svojo pisalno sposobnost. Vsak dan natipkajo pisalni stroji pod pridnimi rokami na tisoče črk Računi so pokazali, da jih natipkajo v desetih letih okroglo 180 milijonov. Dobei podplat ve- mo ceniti posebno pozimi v snegu in mrazu ter v odjugi. Ali pa smo kdaj pomislili, koliko zdrži takšen podplat? Preizkušnja je pokazala, da zmore okroge' mil*jon korakov, ali z drugimi besedami: lahko bi pešačil z novimi podplati iz Ljubljane v Beograd in šele tedaj ko bi bil že dober kos poti nazaj, bi jih mora! obnoviti. Kdaj se krušni >nož izrabi tako. da ga je treba spraviti med staro železo? V splošnem šele po 15 letih, če ga gospodinja prav pridno uporablja, toda v gospodinjstvu dveh, treh oseb zdrži še neprimerno daljši čas. Pergčagje v starih fesih Kako so prihajale novice v svet, ko še ni bilo radia če se danes nekje na svetu zgodi kaj posebnega, zve ves ostali svet o tem s pomočjo brezžičnih valov najpozneje v nekoliko urah. Ko je pa dne 5. maja 1821. umrl Napoleon na Sveti Heleni, je dospela vest o tej smrti šele petdeset dni pozneje na Angleško, čeprav so bili tam že pričakovali te vesti in so pripravili vse potrebno, da bi jo sporočili čim prej. Poročilo o Napoleonovi smrti so objavili londonski listi 4. julija, 6. julija si ga bral v pariških listih in šele dne 14. julija v berlinskih. Sto let preje je bila poročevalska služba seveda še bolj počasna. L. 1717. je trajalo skoraj devet mesecev, da je vest o smrt; »velikega mogula«, turškega sultana v Carigradu, dospela v Srednjo Evropo. »Najnovejše vesti« so potovale kaj počasi, listi so jih prevzemali drug od drugega. V takšnih okoliščinah je bilo že žurnalistični rekord, da je uredništvo časnika »Schvvabischer Merkur« v decembru 1825., ko je prispel sel z vestjo o smrti carja Aleksandra in ruski hišni revoluciji, dalo ustaviti tiskalni stroj, da bi moglo to vest še vriniti v list. Da pa so že tedaj gospodarski momenti imeli večjo ulogo ne- go politični, nam pove zgodba iz začetkov znanega lista »Kolnische Zeitung«. žena njenega izdajatelja je nekega dne skozi okno zaklicala v tiskarno, kjer so tiskali najnovejšo številko: »špansko ven, pole-novke so tu!« šlo je namreč za oglas nekega trgovca s polenovkami. Prepovedan film Grete Garbo na švedskem švedski filmski cenzor je prepovedal predvajanje filma »Veliki nemir« na švedskem. ker ga smatra za nezdružljivega z nevtralnim zadržanjem švedske do Sovjetske Rusije. Film obravnava dožvljaje nekega finskega prostovoljca iz 18. stoletja v vojski švedskega kralja Karla XII. Poročajo nar dalje, da se tudi zadnji film Grete Gajrbo »Ninočka« na švedskem začasno ne bo predvajal, ker obravnava tudi delovanje ruske tajne poVcije. Ta film kaže igralko v ostalem prvtč v bistveno veseli vlogi. Led pred Budimpešto i češe ne veš, zda) izveš: j da je rumunaka Vlada todala odlok za zbiranje starega železa; da je v hiši holandskega letalskega poveljnika izbruhnil nenaden požar. Posre-i čilo pa se je rešiti najvažnejše listine in načrte; da je angleška vlada naklonila sto tisoč funtov Sterilngov podpore za poljske begunce v tujini. da je ruska vlada določila štiri nagrade za literaturo. Nagrade se bodo podeljevale pod Stalinovim imenom 5n bodo znašale vsako leto po 10 tisoč rabljev za najboljšo knjigo lirike, proee, drame 'n kritike; da obsega angleška »črna lista« trenutno 647 imen tvrdkin oseb, s katerimi je angleškim državljanom ptrepovedaao sleherno trgovanje; da so italijanski karaibinerji v dramatični bitki ustrelili albanskega razbojnika Rufa Fcrka, ki ima na vesti mnogo človeških življenj. Pred svojo smrtjo je Far-ka ubil nekega italijanskega vojaka; da je zadnji potres v Italiji ogrozil tudi 60 m visok zvonik v Sieni, katerega sedaj z vso naglico skušajo rešiti propada; da je bil sovjetski general Štern zopet prestavljen v Habarovsk na Daljnem vzhodu; _ da je v Nemčiji mogoče tudi avtomobil kupiti samo proti izkaznici; da so v Carigradu ugotovili pet primerkov tfusa; da se italijanska vlada bavi z načrtom čajevih nasadov v dolini Pada; da je na letališču Romford pri Essexu nastal požar, ki je uničil osem zasebnih aeroplanov; da so v Oslu letos zabeležili rekordno temperaturo 23 stopinj pod ničlo, mraz kakršnega niso imeli v norveški prestolnici že celih 65 let. N* Finska vojska je zaradi nepretrganega bivanja na bojišču močno Izčrpana. Ta slika prikazuje oddelek borcev v zaledju med odmorom Dvakrat trajčki Te dni je poročal Ives francoski tisk o dveh veselih dogodkih. 31 letna ga Ronde-pierrova iz Besta, ki pa stanuje v Parizu, je rodila dve hčerki in dečka. To so njeni prvi otroci in so krepki in zdravi. Istega dne pa se je v neki drugi pariški bolnišnici isto tako primeril porod trojčkov. Neka ga Bru-hantova, ki je imela že prej >tin otroke, je rodila tri deklice. Novovrsten rešilni čoln Izum danskega inženirja Neki danski inženir je nastopil z novo-vrstnim rešilnim čolnom, ki bi bil posebno danes pereč, ko se dogaja na morju toliko nesreč. Čoln se naslanja na idejo Noetove barke. Po svoji obliki predstavlja sedem metrov dolg valj, ki je na vseh straneh zaprt in sta mu konca ostra, tako da sliči debeli smotki. Čoln naj bi bil z vrvjo zvezan z ladjo, ki bi ga vlekla za seboj V primeru nevarnosti bi posadka lahko mirno šla vanj. Dostop v čoln predstaviiajo padalna vrata. ki se odpirajo le naznotraj m ne more ob njih, če so zaprta, niti kapljica vode v čoln. Čim stopi človek v čoln, se vrata za njim Budno na straži Francoski vojak na straži pred Maglnotovo Unijo Mož smrči kakor bas avtomatično zaprejo. V čolnu je stalna straža, ki ima nalogo, da v primeru nesreče vrv, ki veže čoln z ladjo, prereže ;n prične pobirati ljudi s ponesrečene ladje. Močan motor skrbi za to, da se more čoln samostojno in neovirano gibatii, v notranjosti pa so shrambe za kurivo, živila, rakete, da bi z njimi klicali ladje na pomoč, in sploh vse priprave, ki bi jamčile, da se bodo ljudje v rešilnem čolnu tudi v resnici rešili. Čoln je zgrajen tako. da bi se tudi v najhujšem vremenu ne mogel potopiti. Tam, kjer je stanoval njegov oče.. • Stari in mladi vojaki doživljajo danes v vojujočih se državah včasih na prav nenavaden način spomine na svetovno vojno. Tako se je zgodilo mlademu Nemcu, ki je bil kot vojak nastanjen daleč nekje v Vzhodni Prusiji. V hiši se je počutil kakor domačega. Gospodar in njegova družina so bili z njim zelo prijazni. Nekega večera so mlademu gostu pokazali kup fotografij lz svetovne vojne in se je nemalo začudil, ko je na eni izmed slik spoznal svojega očeta, kakršen je bil pred četrt stoletja v frontni uniformi. Izkazalo se je, da je oče mladega vojaka spomladi 1.1915. bival v isti hiši. To odkritje je bilo seveda tako gospodarjevim, kakor mlademu vojaku veselo presenečenje. Poletni čas v Nemčifi Nemško ministrstvo za narodno obrambo je odredilo, da se s 1. aptrUom ob 2. ponoči uvede poletni čas za vso Nemčijo. Veljal bo do 6. oktobra. Prevefana ženska je prišla do hiš NAMESTO ANEKDOTE V teh mrzlih dneh so mične nožice neke mlade dame zapeljale moškega, da jim je sledil celo vrsto cest, dokler se mi lepotica končno ustavila in ga nahrulila z ogorčenimi besedami: »Gospod, prenehajte s tem zasledovanjem!« — »Oprostite,« je dejal občudovalec vljudno, »bilo je samo zavoljo dobrega namena«. »Kakšnega dobrega namena?« — »Danes je tako mrzlo. Če grem za vami, pa mi je takoj topleje.« Te bese-i de so mlado damo razorožile. Po Donavi pred madžarsko prestolnico plavajo zdaj velike množine ledu Pred ločitvenega sodnika v Turinu ie prišla te dni mlada plavolasa žena in mu navedla vzroke, zavoljo katerih naj bi njen zakon ločil. »Zakon me je napravil že po polnoma nevrastenično Moj mož 'ma tež ko napako, da smrči kakoi bas. tako da ne morem zaspati. Da bi temu smrčanju ušla sem se preselila že v drugo sobo, a ni nič pomagalo. Stanujeva v novi zgradb « »Pomirite se, gospa.« je dejal sodnik »Če vam moderne hiše zv./ke preveč prena šajo, se vendar lahko preselite. Poiščite si ' stanovanje v stari, solidno zgrajeni hiši .« Mož, ki je takoj nato stopil v sodnikovo sobo, je samo skomignil z rameni: »Kaj nai napravim? Poskusil sem že z vsemi mogočimi leki, pa zaman. Bi sem za to, da se mo-i ja žena preseli v drugo spalnico, a tudi to ' ni pomagalo, da bi se ji živci pomirili. Pred- j lagal sem ji preselitev .« »Hiša ki jo je hotel moj mož najeti, je bila star zaboj,« je dejala žena »To ni res. bila je gosposka hiša v eni glavnih ulic,« je odgovoril mož »Z nekaj dobre volje se da primerno stanovanje že dobiti gospa«, je rekel tedaj sodnik, »dam vam osem dni časa, da si ga poiščete.« Čez teden dni sta se zakonca spet pojavila pred sodnikom Takrat se nista več gledala z besnimi pogledi temveč sta se smehljala drug drugemu. Na sodnikovo vprašanje je žena odgovorila »Danes sem srečna, gospod sodnik Končno se mi je izpolnila najbolj vroča želja moj mož mi je kupil mično majhno vilo na griču in je pripravil vse, da jo lepo opremi. Tako pred svojimi prijateljicami ne bom več delala žalostnega vtisa... Tožbo seveda umikam.« SAK DAN ENA »Veste, jaz se navadno vedno tukaj spo-čijem in povrhu tega še zastonj«. (»Settebello«) M1CHEL žfiVACO; 34 Don Juan ito VN. Leonora ga je nepremično gledala s svojimi čistimi očmi Poslušala je dona Juana, da, celo pazljivo ga je poslušala... a to je bila samo pažnja, ki jo ima človek do vsake grozeče nevarnosti... Ali je don Juan čutil to brezbrižnost? Ali se je zavedal daljave, ki ga je ločila od Leonore? Morda, kajti obupen vzdih mu je dvigal prsi in dve solzi sta se mu iskrili na trepalnicah. Glas mu je zadrhtel. Ustnice so mu pobledele. Ves je vztrepetal. »Ne odgovorite mi, Leonora. Čutim, da mi ne boste nikoli odgovorili. Jaz nesrečnik pa dobro, predobro vem, da vas bom zmerom ljubil. Kakšno bo poslej moje življenje! Sleherni utrip srca, ki tako silno polje v meni. mi bo ponavljal, da ona, ki mi pomeni vse, zametava mojo ljubezen. In sleherna ura tega žalostnega življenja bo zgolj obupna tožba!...« Zgrudil se je na kolena skril čelo med dlani in zaihtel. In zdajci se je rahlo in tožno zbudil v njem odmev romance, ki mu jo je takrat, v obednici Ca-niedovega dvorca, prepevala nevidna pevka: »Ali nas je deset, ali nas je c /ajset — ki smo g p videle klečečega pred seboj ..« Počasi je vstal. Leonora ni trenila. Gledala ga je, ga poslušala m pazila nanj, da je nt bi presenetil. »Ne, ne!« je rekel. »To srce, ki ga ne poznate, Leonora, hoče še živeti. Še hoče ljubiti in ljubilo bo do poslednjega utripa. Do svojega poslednjega diha bo don Juan Tenorio oboževal Leonoro. Oh, saj ne veste, kaj je Tenoriova ljubezen! Storila bo, da boste pozabili vse moje grehe in zločine. Spoznali boste, kako velika, čista in plemenita je ta ljubezen, ki jo prezirate: kako vzvišena je nad vse, kar se ljudje drznejo imenovati ljubezen!... Oh, ne očitajte mi, da sem zakrivil smrt sestre, ki jo objokujete... nje, ki jo objokujem tudi jaz... in ki spi v kapelici svetega Frančiška svoje mirno in nedolžno spanje... Ne očitajte mi, da sem jo pre-varil in izdal... Ne, Leonora, nisem je prevaril! Bila je žrtev usode, ki hoče, da ljubim vas! Na Boga se vam kolnem, da sem ljubil v Christi samo vas ... vas edino!...« Leonora se ni ganila. Le obraz ji je nekoliko pobledel, ko je začula Christino ime. Don Juan je stopil še korak naprej. Roke je sklenil in z vročim glasom nadaljeval: »Ljubim vas. Vi, Leonora, ste moja prva ljubezen. Moja edina ljubezen. Tista ste, ki sem jo pričakoval. Tista, ki sem se je nadejal. Kako prazna je bila prej v mojih ustih beseda ljubezen!... in kako so moje ustnice lagale, kadar so rekle: ljubim te! A saj niso lagale, motile so se! . Kajti, ali sem vobče vedel, kaj je ljubezen? Kako bi bil mogel vedeti, ko sem čakal vas! Vse, kar sem kdaj rekel Christi, sem prav za prav govoril vam. Moje oči so gledale njo, toda moje srce je iskalo vas. Kadar sem videl Christo. sem bil srečen, a kakor hitro je izrekla vaše oboževano ime, sem začutil, da mrjem od ljubezni, čuden trepet je izpreletel vse moje bitje, in kmalu sem moral spoznati sladko in strašno resnico: v Christi ljubim Leonoro, samo Leonoro, in nji edini mečem svoje srce k nogam!...« Nagel nasmeh mu je šinil po obrazu, ko je izrekel te besede, ki jih je bil že tolikrat ponovil ženskim ušesom Odkritost ga je minila prav tako nenadoma, kakor ga je bila obšla... in spet je postal don Juan: »Navadni ljudje me ne morejo razumeti niti mi ne morejo odpustiti. Ustanovljeni red me obsoja. Toda moja ljubezen je vzvišena nad vsakršno mo-ralko. Moja ljubezen je to, kar je. In najsi bo moja ljubezen zločin, kaj morem zoper njeno moč? Odgovorite mi, Leonora!... Kaj, niti z besedico ne? ... Niti pogleda mi ne privoščite? ... Ali me sploh poslušate? ... Ali me slišite? .. .« Spet je stopil korak proti nji. Nasilna strast je zavihrala v njem. Kaj! Mar ni bil don Juan, gospodar vseh žensk? Že ga je bilo sram pravkaršnje ponižnosti; že si je ponavljal, da je prošnja slab pripomoček, kajti kdor prosi in trpi in joče. se ženskam ne smili... ženske obču dujejo samo drznega krotilca!... Hoteti je treba! Kadar naide ženska tistega, ki si vse upa, ji je -°daja v slast... Z nekfikšno togoto je zarohnel: »Odgovorite, Leonora!...« Čas je bil, da se ohrabri. Hotel je pokazati, da je gospodar. Ves iz uma je znova stopil naprej in z zlobnim obrazom rekel: »Bog mi je priča, da ne pojdete nikamor, dokler ne odgovorite! Kolnem se vam, Leonora: morate mi odgovoriti!« »Ne!« je rekel za njegovim hrbtom miren in odločen glas. Tenorio se je zdrznil in naglo pogledal čez ramo. Črte Leonorinega obličja, ki se je že pačilo v zavesti bližnje nevarnosti, so se sprostile... Iz ozadja polrazpadle izbe je stopal proti njima mlad mož, zalega, vrlega obraza, ki mu je sijala iz oči iskrenost, srčnost in poštenost... Don Juan ga je premeril z očmi in se oddahnil, češ: s temle ne bo veliko posla! Mladi človek se je z globokim spoštovanjem priklonil Leonori, se nato obrnil k Tenoriu in mirno, z nasmeškom na ustih, dejal: »Saj vidite, gospod, da vam gospodična noče odgovoriti. Čemu, vraga, torej silite vanjo?« »Kaj se vtikate?« je zaničljivo in ošabno rekel don Juan. »Vtikam se, ker mislim, da mi je vse to nekoliko mar. Če žalite žensko, je moja pravica, da stopim vmes. Ni mi všeč, da vsiljujete svojo navzočnost dami, ki vas očitno ne more trpeti. Prosim torej, da odidete.« Don Juan se je vzravnal. Blisk mu je planil iz oči. Nato pa je sLesel glavo, kakor da se brani tako grdega čuvstva, kakor je jeza, in z ljubeznivim naklonom dejal: Polemika o radikalih Nejasne „Slovenčeve" obtožbe — Zagrebške Informacije ,,Politike" — Uvodnik v glasilu dr. Mačka Slovensko glasilo JRZ dokazuje v članku z naslovom »Politični položaj je jasen«, da deluje JRZ mirno brez krize in da se pogajanja s staro-radikali uspešno nadaljujejo. Kot dokaz za svoje -rditve navaja, da »vztraja dr. Kulenovič lepo v JRZ in da JRZ živahno deluje«. »Slovenec« je pri tem samo pozabil povedati, ali je vodstvo JRZ sprejelo stališče ministra dr. Ku-lenoviča, ki je dejal, da se ne strinja s sklepi izvršnega odbora te stranke, ki zahteva najpreje preureditev države in potem šele kakršnekoli volitve, dočim zahtevajo muslimani najprej volitve, enako kakor dr. Maček. Prav tako ne pove »Slovenec«, dali so se v vodstvu JRZ definitiv-no odrekli nameri iti v Narodno radikalno stranko in likvidirati JRZ ali ne. čudna je tudi trditev »Slovenca«, da skušajo »nasprotniki radikalov izrabiti akcijo za zbiranje radikalov za udrihanje po JRZ in njenem predsedniku«. Kolikor se mi spominjajo, je napisal nekaj kritičnih besed o stanju v JRZ univ. prof. dr. Ilič, kl ga pač ni mogoče prištevati med nasprotnike radikalov, še manj pa med nasprotnike JRZ in predsednika Cvetkoviča, saj je vendar znano, da je ravno on igral zelo vplivno vlogo pri formuliranju sporazuma med gg. Cvetkovičem in dr. Mačkom. Predsednik Cvetkovič se mu je za njegovo delo tudi javno toplo zahvalil. Morda pa prištevajo v Kopitarjevi ulici med nasprotnike radikalov prvega podpredsednika Narodno radikalne stranke g. Mišo Tri-funoviča, ki je res. kakor je tudi sam »Slovenec« zabeležil, dejal, da bi pomenil sprejem prvih predlogov JRZ glede združitve radikalov »navadno dekretiranje nove stranke s strani vlade ali JRZ. Po naših mislih bi bila to samo druga oblika JRZ«. Ce je tako, potem naj se gospodje radikali v Kopitarjevi ulici in na beograjskih Te-razijah o tem sami pomenijo, kdo je boljši radikal. Med »intrigante« je najbrže prištevati tudi zagrebške politične kroge, ki z veliko pozornostjo zasledujejo potek akcije za združitev radikalov. Po informacijah »Politik«, o kateri ni ravno mogoče reči, da bi bila neprijateljsko razpoložena napram predsedniku Cvetkoviču, prevladuje v Zagrebu mišljenje, da »leži situacija v rokah g. Ace Stanojeviča in njegovih prijateljev v glavnem odboru, ki ne bodo popustili od svoje zahteve in ne bodo vstopili v nobeno kombinacijo, ki bi bila podobna katerikoli dosedanji, od zgoraj umetno ustvarjeni.« »Hrvatsko stališče do JRZ — nadaljuje rodajnem mestu, da se ne pogaja z JRZ, nego z g. Cvetkovičem kot predsednikom vlade in mandatorjem krone. Se jasnejša je bila v tem oziru zadnja nedavna izjava g. dr. Mačka, ki je značilna za njegovo in njegove stranke stališče do JRZ.« Glede JRZ so v Zagrebu mišljnja, da v bistvu, ni nikdar bila enotna stranka, temveč le koalicija treh strank, od katerih se je največji srbski del izločil kmalu po ustanovitvi stranke. Kompletno sta ostali v JRZ samo Slovenska ljudska stranka in pa Ju-goslovenska muslimanska organizacija, ki pa hodi sedaj že tudi svoja pota. Prilikam v JRZ posveča svoj uvodnik tudi dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, kl razpravlja o razgovorih za združitev radikalov. List prihaja do zaključka, da sedaj sploh ni mogoče več reči, kako se naj bi izvedlo zbiranje radikalov v skupni politični organizaciji, ko izjavljajo pristaši Narodno radikalne stranke, da ne gredo v JRZ, dr. Kulenovič s svojimi muslimani pa zopet noče v Narodno radikalno stranko. »Verjetno je, da iščejo sedaj za to neko novo formulo, za kar vlada razpoloženje tako pri Aci Stanojeviču, kakor pri JRZ. Gotovo pa je, da danes ne more nositi nobena strankarska formacija obeležja radikalov, če ne da svojega formalnega ln stvarnega pristanka g. Aca Stanojevič.« Nato razpravlja »Hrvatski dnevnik« še posebej o stališču in položaju muslimanskega in slovenskega dela JRZ in med drugim piše: »Dr. Kulenovič je že izjavil, da se ne solidarizira z znano resolucijo izvršnega odbora JRZ, a tudi Slovenci ne kažejo razpoloženja, da bi se vtopili v radikalni stranki. Dr. Korošec očividno občuti, da bi bili danes brez učinka oni razlogi, s katerimi je utemeljeval vstop v JRZ. Sedaj ne bo več nikakih ovir, da ne bi imeli tudi Slovenci svoje samostojne politične organizacije. Obstoji tudi tehnična možnost, da gredo samostojno na volitve, ker bodo vedno lahko zbrali dovoljno število zahtevanih podpisov. Z osnovanjem banovine Slovenije, do katere bo vsekakor prišlo, bo odpadel vsak tudi navidezni vzrok, da ostanejo Slovenci še naprej brez svoje samostojne politične organizacije. V skupni narodni skupščini in vladi pa se bo lahko vzpostavilo sodelovanje med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi strankami na podlagi stvarnega skupnega delovnega programa. Umetne strankarske tvorbe lahko Slovencem in muslimanom samo več škodujejo, kakor koristijo ... Muslimanom ne bo preostalo najbrže drugega, kakor da se odločijo za Srbijo, ali pa za Hrvatsko, že sedaj moremo reči, da se muslimani vse »Politika« — je že splošno znano. Obeležil ga je že ponovno sam dr. Maček, ki je »že ob pričetku razgovorov za sporazum dal , bolj vsmerjajo za Hrvatsko.« na znanje na merodajen način in na me- ' Beležke Vatikansko- glasilo o balkanskih izgledih »Osservatore Romano«, je ves čas posvečal zanj izredno pozornost beograjski konferenci Balkanske zveze. Sedaj objavlja še zanimiv komentar o odmevih konference na Madžarskem in Bolgariji List piše med drugim: »Po mnenju madžarskih listov ni napravil beograjski sestanek nobenega koraka naprej v zbliževaniu z Madžarsko, toda storjen ni bi! tudi noben korak v nasprotno smer. Vsekakor je opaziti upoštevanje pomirjevalnih namenov. Bolj optimističen pa je vtis konference v bolgarskih listih Sofijski razgovori med Saradzoglom in Kjoseivanovom so nudili priliko za ugodna razmotrivanja o obliki revizionizma, ki bi od njega imela Bolgarija koristi. Dasi se bolgarska vlada ne more odpovedati svojim zahtevam, ki tvorijo jedro ne le njene zunanje, temveč tudi notranje politike, bi mogla vendar kaka sprememba v postopanju z bolgarskimi manjšinami, kaka olajšava za razvoj bolgarske trgovine proti Egejskemu morju, predvsem pa kaka finančna pomoč vplivati na znatno zbliža-nje Bolgarije z Balkansko zvezo in znabiti tudi na njeno sodelovanje v sistemu pomoči med črnomorskimi državami.« Zanimiv napad v »Slovenskem domu" Včerajšnji »Slovenski dom« se je v dvo kolonskem članku spiavil na ljubljansko mestno občino, odnosno na razsodišče, ki predlaga občini razdelitev mestnih Prešernovih književnih nagrad. Nagrade sta letos dobila, kakor smo že poročali, pesnik dr. Igo Gruden in pisatelj, ki se skriva pod psevdonimam Prežihov Voranc. List vidi v podelitvi nagrad podpiranje komunizma in v obeh nagrajencih vsaj prikrita komunista. Prežihovemu Vorancu celo naravnost očita, da je bil »nekdanji poverjenik ko-minterne za Jugoslavijo.« Ne čutimo se poklicane, da bi branili nagrajenca ali njuna dela .Dr Igo Gruden je javnosti že splošno znan in je nedavno za isto delo dobil tudi književno nagrado banovine. Kar pa se tiče Prežihovega Voranca, naj se gospodje pomenijo kar sami med seboj. O njegovi povesti, ki je bila nagrajena m je sami še ne poznamo, smo slišali iz ust poznavalcev naše književnosti sodbo, da ni nič bc-lj in nič manj levičarska kakor svoječasni roman urednika »Slovenskega doma«, ki je najbrž tudi sam napisal včerajšnji članek. Bolj važna je druga stran zadeve. Nagrade je podelila posebna komisija, v kateri je pet članov. Trije od njih so zastopniki mestne občine in člani mestnega sveta: gg. univ. prof. dr. Štele ter prosvetna inšpektorja VVester in Kranjc Poleg njih sta v komisiji Josip Vidmar kot zastopnik Penkluba in Božidar Borko kot zastopnik Društva slovenskih književnikov »Slovenski doma srdito napada slednja dva. Ker pa on prav tako dobro ve kakor mi. da je komisija svoje sklepe sprejela soglasno — na snočnji seji mestnega sveta je župan dr Adlešič to tudi izrecno pripomnil, ko je obema nagrajencema v imenu mesta čestital —, je njegov napad na gg. Borka in Vidmarja samo maska, za katero se skriva napad na ostale člane razsodišča, ki spadajo med najodličnejše in najuglednejše kulturne delavce njegovega lastnega ta bora, ali pa celo na sama vodstvo mestne občine. Javnost bo zdaj z zanimanjem čakala na nadaljnji razplet te vsekakor svojevrstne afere. Kulturnim delavcem brez razlike nazorske ali politične opredelitve pa priporočamo, da si članek v »Slovenskem domu« pazljivo prečitajo in se ob njem malo zamislijo. O razmejitvi med Srbi in Hrvati Zabeležili smo odgovor pravoslavnega episkopa dr. Nektanja Krulja v Tuzli na izjavo sarajevskega nadškofa dr. Šariča. da se Hrvati ne bodo umaknili s svojih postojank v Bosni in da je treba priključiti vse bosanske sreze s katoliško večino prebivalstva banovini Hrvatski, če ne pride do ustanovitve avtonomne Bosne in Hercegovine. Episkopu Krulju odgovarja sedaj »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da je govoril nadškof Šarič povsem jasno in pravilno, ko je zahteval za banovino Hrvatsko sreze Visoko, Žepče in Zenico. »Res je, da sta dva vatla pri merjenju novih banovinskih mej. toda ne samo za Srbe, temveč tudi za Hrvate. Kaj bi dejal Nektarij če bi kdo zahteval izločitev onih srezov iz Srbije, v katerih so Srbi vmanjšini. Gotovo bi vstal proti temu prav tako odločno, kakor vsi ostali Srbi. Kar pa velja za Srbijo, velja tudi za Hrvatsko. Ne bomo razpravljali o tem, kako ao se svoječasno delale meje nekaterih srezov na Hrvatskem. Bilo je to v času, ko je uporabljala Budimpešta vsa mogoča sredstva, da bi čim bolj oslabila Hrvate in formirala čim več srezov s srbsko večino. Ce bi danes STeze drugače razmejili, potem bi lahko kaj kmalu dobili drugačno sliko o razmerju med hrvatskim in srbskim življem po posameznih srezih. Dr. Krulj bi storil mnogo bolje, če bi se v to vprašanje sploh ne vtikal. Sicer pa je dosti bolj važno dejstvo, da so se Srbi naselili na hrvatsko ozemlje in se namestili na ozemlju med dalmatinsko in gorenjo Hrvatsko. Ni ga naroda na svetu, ki bi zavoljo tega mogel dopustiti razdelitev svojega narodnega teritorija, to tem manj, ko se ve, da Srbi niso prihajali na Hrvatsko, da jo okupirajo za Srbijo, temveč da najdejo v njej zatočišče. Po vsem tem je tudi razumljivo, koliko je vTedna zahteva episkopa dr. Krulja, da mora biti v banovini Srbiji toliko Hrvatov, kakor v banovini Hrvatski Srbov.« Zadeva bratov Bogdanovičev Poročali smo že o veselem poteku prvega naroka v tožbi beograjskega odvetnika g. Milorada Bogdanoviča proti dr. Stoja-dinovičevemu presbiroju za plačilo okoli 300.000 din, ki jih je potroši! tožitelj za neka izdanja presbiroja. Glavna priča v procesu je brat tožitelja g Bogdan Bog danoviča, do nedavnega glavna osebnost v presbiroju in še prav poseben »prijatelj« slovenskega opozicijskega tiska. V včerajšnjih beograjskih listih objavlja izjavo, v kateri pravi, da je ves spor čisto zasebnega značaja in nima nikakega uradnega ozadja. »Tožba Milorada Bogdanoviča ie povsem deplasirana, ker ni bil v vsej zadevi angažiran niti šef presbiroja Lukovič, niti pTesbiro niti ministrstvo notranjih del. Sploh so vse navedbe v tožbi samo plod tožiteljeve fantazije.« Muslimanski verski poglavar o svoji politiki Poročali smo že, da se je nedavno mudil v Beogradu reis-ul-ulema g. Fehim Spaho. Ker so se v zvezi z njegovim bivanjem v prestolnici razširile po Bosni različne vesti, je sprejel po svojem po-vratku v Sarajevo novinarje in jim izjavil med drugim: »Glavni namen mojega potovanja v Beograd je bilo urejevanje nekaterih važnih zadev islamske verske zajednice. Po po-vratku v Sarajevo pa sem zvedel, da se pripisuje mojemu potovanju čisto politični značaj. Govorili so, da se ne strinjam s težnjami, ki jih zastopa danes ogromna večina muslimanov v Bosni in Hercegovini (avtonomija Bosne in Hercegovine ter razpis volitev pred preureditvijo države). Nekateri so celo vedeli povedati, da mislim ustanoviti svojo posebno politično skupino, ki bi likvidirala našega dosedanjega političnega predstavnika, ministra dr. Kulenoviča. Resnica pa Je, da sem bil ves čas svojega bivanja v Beogradu v stalnem stiku z ministrom dr. Kulenovi-čem in da ni bilo dne*.-ko se ne bi vsaj parkrat sestala in posvetovala. Prosil sem ga tudi naj definitivno uredi neke zadeve, ki jih sam nisem utegnil rešiti. Reis-ul-ulema je končal: »V svojem 45-letnem javnem delu sem se politično udej-stvoval vedno tam. kjer je bila večina muslimanov. Zaradi tega kar ne morem razumeti intrig, ki se pletejo sedaj proti meni, kakor da bi mogel skruniti nekaj mescev po smrti svojega brata dr. Meh-meda Spahe njegovo življenjsko delo.« Steed o balkanski slogi Znani angleški publicist VVickham Steed je včeraj v svojem tedenskem pregledu mednarodnega političnega položaja, ki ga daje vsak petek v angleškem radiu, govoril tudi o konferenci Balkanske zveze v Beogradu Reke! je, da bi bila najboljša pot k utrditvi balkanske solidarnosti tesna zveza med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bi bila še lažje dosegljiva sedaj po srbsko-hrvatskem sporazumu. London in Pariz sta z rezultatom beograjske konference popolnoma zadovoljna Balkanske države gotovo nočejo aktivno sodelovati v sedanji vojni in nočejo staviti miru na kocko. Po Steedovem mnenju se jim tudi v bodoče ni treba bati nobene nevarnosti, če ostanejo složne v svoji obrambi in svoji politiki. Gotovo bo nanje izvajan z raznih strani še marsikak pritisk in morale bodo tu in tam še kaj popustiti, toda če bodo ostale složne, bodo odvrnile vsako nevarnost. I »Slcvenčevo« pok?pavan$e JNS Pri gospodi onkraj Zmajskega mostu bi najraje vpeljali že sedaj potne liste za jugoslovenske nacionaliste, ki potujejo v našo prestolnico. Dva dni se že razburja v svojih listih, ker se mudi v Beogradu glavni tajnik Jugoslovenske nacionalne stranke g. dr. Kramer in tam razpravlja z me-rodajnimi srbskimi in hrvatskimi političnimi činitelji. Predvčerajšnjim je »Slovenec« še tolažil svoje čitateije. da »ni vede! dr. Kramer pri svojem referatu predsedniku svoje stranke nič veselega povedati,« včeraj pa zopet zatrjuje, da »bi rad postal s svojim obiskom malo zanimiv, ker JNS na politični borzi nič več ne kotira in se ne jemlje več v politični račun. Zato je tudi hitel iskati zvez po pisarnah drugih strank, da bi z njimi napravil kako kombinacijo, da bi pri volitvah slovenska JNS zopet lahko kandidirala.« Kar se tiče referata g. predsedniku Živ-kovicu je »Slovenec« vsaj delno zadel. Dr. Kramer res ni mogel povedati o položaju v Sloveniji drugega, kakor da je še vedno enak kakor je bil pod režimom dr. Stojadi-noviča. Z večnim pokopavanjem JNS pa postajajo gospodje že veselo smešni. Svetujemo jim, da povprašajo svojega zaveznika v JRZ g. dr. Kulenoviča, kaj pomeni JNS n. pr. v Bosni in Hercegovini. Da so svojo krsto z JNS namesto na pokopališče to pot zapeljali na borzo, je očividno pripisati še vplivu njihovih nedavnih najintimnejših prijateljev okrog beograjske borze. Tudi o volitvah naj gospodje raje molče, saj so oni najbolj med vsemi listi v državi pritiskali na njihovo čim daljšo odložitev. Slovenski del JNS se volitev prav nič ne boji, še manj pa si dela skrbi zaradi postavljanja list. Slovenski pristaši jugoslovenske misli 90 postavili svoje liste v času dr. Stojadinovičevih volitev, o ka- terih je dejal eden danes najbolj uglednih članov vlade da so pahnile državo na rob propada in zanetile razpoloženje, zavoljo katerega je moral vrhovni čuvar države poseči po čl. 116 ustave, da jo je rešil pred katastrofo. Slovenski naprednjaki so imeli korajžo iti v borbo, o kateri so vedeli naprej, da je brezupna. Kje pa so bili gospodje leta 1931, 1935, ko okohščine za nje še od daleč niso bile tako težke in sovražne, kakor za jugoslovenske nacionaliste v Sloveniji v decembru 1938. Sedeli so doma, ali pa se ponujali Zivkoviču in Jevtiču na njuni kandidatni listi. Za roparski umor pri Laškem 14 let robije Celje, 9. februarja Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 20-letni tovarniški delavec Anton Pfeifer iz Tevč pri Laškem zaradi roparskega umora. Zaradi Pfeiferjeve mladoletnosti je bila razprava tajna. Anton Pfeifer je 30. decembra, na svoj rojstni dan, obiskal zvečer s 17-Ietnim tovarniškim delavcem Ivanom Senico iz Sliv-nega pri Laškem dve gostilni v Laškem. Oba sta v obeh gostilnah menjaje igrala harmoniko, kmalu po polnoči pa sta trezna odšla. Ko sta stopala po kolovozu pod gozdom v Debru pri Laškem, je izvlekel Pfeifer iz žepa samokres in ustrelil od zadaj v Senico. Krogla je zadela Senico v hrbet in mu prebila prsni koš. Ko se je Se-nica zgrudil, mu je Pfeifer še z nožem pre-rezal vrat, nato pa mu vzel iz notranjega žepa suknjiča 223 din. Senica je zaradi poškodb takoj izdihni L Anton Pfeifer je bil obsojen na 14 let robije in |e kazen sprejel. ŠPORT Demetz ali Smole]? To je veliko vprašanje jutranjega vztrajnostnega na 30 km v Mojstrani Med letošnje velike evropske športne dogodke se Je uvrstilo tudi jugoslovensko državno prvenstvo v vztrajnostnem smuškem teku, ki bo jutri v Mojstrani ln na katerih bodo poleg najboljših naših tekmovalcev startali tudi najboljši Nemci. Naša Mojstrana bo pozorišče po vsej priliki edinega letošnjega srečanja med obema najboljšima evropskima dolgopro-gašema, bivšim Italijanom Demetzem in Jugoslovenom Smolejem na 30 km progi. Razumljivo je torej, da bo pozornost vse evropske športne javnosti jutri obrnjena v Mojstrano. Demetz in Smolej sta se doslej srečala le na velikih zimskosportnih prireditvah, svetovnih prvenstvih ali olimpiadah. Za vztrajnostni tek je to prvič, da se bosta pomerila izven okvira take impozantne prireditve in seveda prvič na jugoslovenskih tleh. Naše drugo gorenjsko zimsko športno središče, Mojstrano, je doletela velika čast, da bo imela v gostih dva velika konkurenta, ki jih po pravici štejejo med najboljše smučarje sveta Vincenc Demetz je za kako leto dni mlajši od Smoleja. Rojen je 1. 1909. čeprav je skoro majhne rasti, ga odlikuje na smučkah izredna brzina, kateri ima tudi v največji meri zahvaliti svoje velike uspehe. Zato mu tudi na krajših progah t. j. na 18 km ali pa v štafetah v zadnjem času vsakokrat uspe, da zmaguje nad Smolejem. Vendar pa Demetz na dolgi progi koncem močno po- pusti, ali točneje povedano, druga polovica njegovega teka na dolgi progi traja zmerom nesorazmerno dalj časa Inakor prva in to mu kaj rado postane usodno. Smolej je namreč v teku precizen kake«- stroj. Pri njem ni opaziti razlike med prvo polovico, ko teče še svež in spočit in drugo, ko naj bi bil že utrujen. Franc že na startu samem in v teku vsega tekmovanja racionalno porazdeli svoje moči na vso progo in baš s tem, da doseže v drugi polovici skoro točno enak čas kakor v prvi tn da vsakokrat pride svež, z veliko rezervo fizičnih sil skozi cilj, baš s tem zadivlja gledalce in strokovnjake in baš s tem dosega svoje velike uspehe. Jutri v Mojstrani bo ta njegova igra nevarnejša: dolžina proge ne znaša kakor običajno 50, ampak »samo« 30 km, torej skoro polovico manj in Demetzu bo mnogo laže vzdržati do konca in živeti na račun silne brzine, ki jo običajno razvije v prvih dveh tretjinah proge. Naš Smolej bo tokrat moral z vsemi rezervami na dan, uporabiti vse moči, upoštevati vse okolno-sti .izdelati točen in do zadnje malenkosti pravilen taktični načrt, namazati brez napake — skratka, moral bo nastopiti absolutno pripravljen ln žrtvovati vse, če hoče, da mu bo letos uspelo premagati De-metza. Tekmovanje se prične ob 9. izpred hotela »Triglav« v Mojstrani, kjer bo tudi cilj. Maribor—Ljubljana v biljardu Začetek dvoboja drevi ob 20.30 uri v biljardnici »Zvezde« Danes in jutri se srečata v medmestni tekmi biljardski reprezentanci Ljubljane in Maribora, zastopani po Ljubljanskem oziroma Mariborskem biljardskem klubu. Obe moštvi bosta nastopili s po 8 igralci. Ljubljano bodo po vsej priliki zastopali naslednji: ing. Bricelj, Orehek, Sevnik, inž. Kodela, šivic, Kotnik, Pevalek in Košak, Maribor pa Lepej, Bender, Krušič, Poš, Zavratnik, Koser in Potočan. Oba kluba sta dozdaj odigrala že dve tekmi. Prva je bila v Ljubljani ln se je končala z visoko zmage LBK s 6:2. V re-vanžnem srečanju v Mariboru so Mariborčani ost obrnili ln zmagali precej nepričakovano s 5:3. Ljubljančani upajo, da bodo tokrat doma zmagali, čeprav ne morejo nastopiti v najmočnejši sestavi, kar pa velja tudi za Maribor, ki pogreša v svojih vrstah najboljšega, znanega mojstra Hobacherja. Tekmovanje se bo začelo drevi ob 20.30. Na sporedu bosta dve ali tri partije. Nadaljevanje bo jntrt. v nedeljo dopoldne ob 8.30, preostale partije pa popoldne z začetkom ob 14. Tekme se bodo odigrale v krasni biljardnici kavarne »Zvezda«. V nekaj vrstah Jutri bo torej dokončno le četrta tekma za pokal predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča med BSK ln Gradjanskim v Zagrebu. Obe enajstorici sta se temeljito pripravili za ta težak nastop. Zagrebčani, ki jih čaka težja naloga, morajo zmagati z razliko najmanj treh golov, če hočejo dobiti to dragoceno darilo. Moštvo BSK bo bržkone odigralo to tekmo v naslednji postavi: Mrkušič, Stojiljkovič, Dubac, Mano-la, Dragičevič, Lechner Glišovič, Valjare-vič, Božovič, Vujadinovlč, Nikolič. Za srečanje velja seveda v Zagrebu veliko zanimanje. Italijanska plavalna zveza pripravlja zanimiv turnir v plavanju, skokih in wa-terpoolu, kl naj bi se vršil letos poleti po olimpijskem sporedu med plavalnimi reprezentancami Jugoslavije, Nemčije, Italije in Madžarske. Ideja je brez dvoma vredna vse pohvale, tembolj ker letos zaradi Izrednih razmer po svetu ne bo mnogo priložnosti, da bi se naši plavalci lahko udej-stvovall tudi mednarodno, če bo res prišlo do tega turnirja, bodo morali naše plavalni gospodje poskrbeti za pravočasno pripravo naše reprezentance, ki je običajno v dobri formi šele konec sezone, kar bo vsekakor za ta turnir že prepozno. Matko S*jer f Iz Klatova pri Kumanovu je prispela v Ljubljano žalostna vest, da je umrl tam g. Matko Sojer, orožniški narednik-vodnik, star komaj 50 let. Zadela ga je kap. V Matku Sojerju smo izgubili človeka, ki je na vzoren način družil v sebi odlike, kakršne zahteva stroga orožniška služba, pa srčno toplino in čvrsto, neuklonljivo nacionalno zavest, da so ga ljubili in spoštovali vsi, ki so ga poznali. Nekaj časa je služboval v Ribnici, potem v Fari pri Kočevju in v Kočevju samem. Zapustiti je moral soprogo-učiteljico in dva otroka v Kočevju, z dvema pa se je odpravil v Štip, kamor je bil premeščen. Zadnji čas je bil nekam bolehen, zaprosil je za upokojitev in čez nekaj tednov bi bil moral nastopiti oddih, ki si ga je s svojim delom pošteno zaslužil. Pa ni učakal — kap mu je pretrgala nit življenja V torek so ga v Klatovu položili k večnemu počitku. Matku Sojerju časten spomin, nesrečni, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Zadnja po* aveh zaslužnih mož Maribor, 9. februarja Maribor se je danes poslovil od dveh zaslužnih mož, ki sta popoldne nastopila svojo poslednjo pot. Ob krsti narodnega borca ravnatelja g. Franja Piška se je zbrala na pobreškem pokopališču množica pogreb-cev iz vseh slojev mariborskega prebivalstva. Posebno številno so bili zbrani Sokoli s praporom, planinci iz Maribora in Ruš, lovci in mariborski bančni uradniki Med pogrebci sta bila tudi bivši mariborski župan g. dr. Fraojo Lip old io poveljnik 32. Glede letošnjih mednarodnih nogometnih tekem v Srednji Evropi je situacija še zmerom precej nejasna. Na zadnji konferenci v Budimpešti so se dogovorili za neko tekmovanje za podunavski pokal, pri katerem naj bi sodelovale reprezentance Jugoslavije, Madžarske in Rumunije. Kakor se sliši pa tudi ta dogovor še ne kaže na uspeh, ker so baje Madžari stavili neke pogoje Rumunom zaradi udeležbe svojih klubov, kl pa so zanje težko sprejemljivL Tako je tudi glede tega tekmovanja še vse v oblakih. Ponovno se bo o rešitvi teh spornih vprašanj razpravljalo na posebni konferenci v dnevih 15. in 16. t. m. v Te-mlšvaru. Tamkaj bo prišlo v razpravo tudi vprašanje sodelovanja Bolgarije v tej konkurenci. Te dni sta gostovala v Berlinu zagrebška profesionalna boksarja Drvarič in Stelzer. Drvarič je nastopil v poltežki kategoriji ln ga je knock-out položil Seidler v tretjem krogu, Stelzer pa je nastopil v welter kategoriji proti znanemu Ederju in prav tako izgubil s knock-outom. Propagandni skoki na Javorniku Skakalne tekme, ki jih je jutri hotela izvesti na Rožniku, je morala Ilirija zaradi neugodnega vremena prenesti na Ja-vornik, svojo majhno podružnico, kjer ima zgrajeno lepo skakalnico za trening. Za tekmovanje, kl se bo pričelo ob 15., so se prijavili številni znani skakači, od najstarejših do najmlajših, saj bodo tekmovali kar v treh skupinah, seniorji posebej, juniorji posebej in še mladina. Ker bo to menda prva takšna prireditev na Javorniku, vlada zanjo mnogo zanimanja. Razpis medklubskega teka na 10 km na Koma Smučarski klub »Kum« v Trbovljah razpisuje medklubski smučarski tek na 10 km na Kumu v nedeljo dne 18. februarja. (preložen od nedelje 11. februarja zaradi tehničnih zaprek). Prijave se sprejemajo do sobote 15. t. m. pri klubu odn. do nedelje 18. t- m. ob 10. dop. v Gasilskem doma na Dobovcu, kjer bosta tudi start in cilj. Prijavnine ni. Start bo točno ob 11., žrebanje številk ln razlaga proge pa ob pol 11. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Razglasitev rezultat tov in razdelitev nagrad bo ob 15. tudi tamkaj. Prvi trije bodo prejeli lepe plakete, nadaljnji trije pa diplome. Ugodne železniške zveze iz ljubljanske, pa tudi iz celjske smeri omogočajo udeležbo vsem, ki gojijo lepo panogo smučarskega teka. topniškega polica polkovnik Peter KUea Pevci so pod vodstvom učitelja g. Cibica ubrano zapeli žalostinko »Vigred«. Starosta Sokola matice dr. Slavko Fornazarič je očrtal 30 let požrtvovalnega sokolskega in nacionalnega dela zaslužnega pokojnika. Bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik pa se je poslovil od njega v imenu lovcev in mariborskih bančnih uradnikov. Izpred kapele mestnega pokopališča se je nato razvil dolg sprevod. Krsto s tn»-plom pokojnega Franja Piška so položili v avtofurgon, ki ga je prepeljal v Laško, kjer bo v soboto pogreb na tamkajšnjem pokopališču. Ob krsti pokojnega bivšega matičnega dirigenta g. Josipa Hladka-Bohinjskega pa se je zbral danes popoldne ves glasbeni Maribor. Poinoštevilno so bab zastopani zlasti Matičarji Pevci Ipavčeve pevske župe so pod vodstvom svojega zborovodje Albina Horvata odpeli žalostinki »Človek, glej« in »Vigred«. V poslednje slovo mu Je izpregovoril bivši matični predsednik ravnatelj g. dr. Josip Tominšek in navajal pokojnikove zasluge tudi na glasbenem področju Maribor bo trajno ohranil v častnem spominu oba zaslužna pokojnika I V Dalmaciji so odkdfi novo podzemsko jamo Sibenik, 9. febr. o. Pri selu Vrpolju Je odkril mlad pastir, ki je zasledoval lisico, veliko podzemeljsko jamo, ki doslei "i bila nikomur znano. O odkritju sc pestili strokovnjake. Velik požar Krffevd, 9. febr. o. V Vi " « a je v pretekli noči nastal v industrijskem podjetju Djure Predoviča velik požar, ki je uničil veliko žago in mizarsko delavnico, škoda je milijonska, a. jo ta z zavarovalnino prt družbi »Sava«. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po dO par ca besedo, Ulc 3.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din S. za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iftčejo llužb. Najmanjfil tnraek ta enkratno objavo oglasa Din L2._, Dopis) In ienltve ae uu-a£unaJo po Din 2.— ea vsako besedo, Din S__davkb Ca vsak oglas U> enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro aH dajanje naslovov. Najmanjši enesek ea enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi ae earaAunaJo po Dtn l.— ca besedo. Din 3,— davka Sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek a enkratno objavo oglasa Dtn 17._, Kam pa,kam 7 Pri Putrichu danes in jutri ples. Odprto do 1. ure. Igra prvovrsten iazz. Vljudno vabljeni. ^ 2754-18 Službo dobi Šivilje za šivanje moškega perila zlasti perila iz svilenega tri-koja, spreime takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 2741-1 Vodovodnega instalaterja iščemo, po možnosti zmožnega opravljati tudi ključavničarska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za Gorenjsko«. 2637-1 Kavarniško kuharico ki je ▼ tej stroki popolnoma verzirana, iščem. Poleg tega mora biti inteligentna simpatična pojava, poštena in pri delu hitra in čista Ponudbe z navedbo višine mesečne plače kakor tudi z vsemi ostalimi pogoji, s točnim naslovom poslati do 25. II. 1940 na ogl. odd Jutra pod šifro »Kavarniška kuharica«. 2657-1 Poziv! Železnik. pekovski pomočnik ! Oglasite se pri: Jur-man, pekarna, Goričane. 2714-1 Natakarico lahko začetnica, sprejme Jamšek Štefka, gostilna Br-nudula, Guštanj. 2691-1 Orel RADE Jagnje Iščem za Bosno mladega mesarskega pomočnika, klobasičarja s priporočilom. Marljiv, pošten in za samostojno delo naj pošlje obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za Bosno«. 2718-1 SLABO OLJE »KRADE« GORIVO ker s tem več plačate, če hočete prevoziti namenjeno pot. Veedol štedi moč in gorivo s tem, ker omogoča zapiranje in odpiranje vrtilnih obročev in ventilov trenutno in v momentu trenja. Avtomobilisti, ki štedijo, si priskrbe povsod boljše olje. Kupujte Veedol, ker s tem štedite s kurivom MOTOR OI L olje, ki daje večjo kilometražo — zmanjša porabo goriva. Sprejmemo mladega absolventa rudarske šole, ki razume teoretski vse rudarske posle kot tudi merjenje in risanje map. Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Eica 9, pod »Majstor 700«. Službe išče Točaj išče mesto za takoi, spreten in sposoben vseh gostilniških poslov. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutra. 2722-2 Služkinja z znanjem nekaj kuhe, poštena, pridna, išče službo. Tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim vrt«. 2770-2 Avto, moto Avto limuzino kupim, malo rabljeno, najnovejše tipe, znamke BMW DKW. Mercedes ali Wan-derer. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 2704-10 Kupim Parni kotel za ca 100—150 1 vode, Kupimo Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Kotel«. 2716-7 Veveričje kože dobre, plačujem 12—1), kune 300 več kot prej, jazbe čeve 1$, zajčje 2 dinarja več. Prinesite, dokler ima blago še dobro ceno. — Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 2739-. Lepe stavbne parcele v neposredni bliiini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri Faninger, Glavni trg 8 Celje._2677-2», Za skupno zidavo enonadstropne hiše v St. Vidu pri Ljubljani, iščem kompanjona. Pojasnila pri g. Ovnu, St. Vid. 2627-20 Lokali Pekarijo oddam samo dobremu podjetnemu mojstru takoj v najem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2760-19 Pisarniške prostore moderno arejene. telefon, plin, elektrika, v sredini mesta oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 2147-19 Pekarijo oddam takoj. Navadna peč. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2695-19 Trgovino s sadjem zelenjavo in živili, dobro vpeljano v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Redka prilika«. 2711-19 Stanovanje moderno urejeno, prikladno tudi za zdravniško ordinacijo ali pisarne (telefon, plin, elektrika) v sredini mesta, oddamo takoj. Ponudbe na <»1. odd. Jutra pod šifro »Februar 16«. 2724-21 Sobo odda Sobo prazno ali opremljeno (poseben vhod, pritličje) oddam stalni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2742-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam t centru. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 3750-2i> Prostorno skladišče za suho blago v centra mesta, vzamem takot ali pozneje v najem. Ponudbe na naslov, ki se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 2573-19 Skladišče veliko ,suho. iščemo v Ljub ljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 2744-19 Dvoriščni lokal Čopovi ulici oddam za Pisarno ali delavnico. — Vprašati: Kolodvorska 18, v mlekarni. 2737-19 Prostore velike, suhe. in svetle, z ndustriiskim tokom oddam za čisto obrt. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 2746-19 Sobe išče Prazno sobo z vhodom s stopnišča ali iz veže išče solidna gospo dična za takoj ali pozneje. Cen trum zaželien. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno 1940«. 2736-23a Gospodična išče malo svetlo, opremljeno sobo. Ponudbe na od. odd. Jutra pod značko »3322«. 2769-23a Dva dijaka ali boljša gospoda sprejmem na zelo dobro hrano in stanovanje s souporabo ko palnice. Krojaška 5-1. 2720-22 V ti i »Janko« dragi zlati srčne pozdrave Hela. 2693 24 Naše gledališče DRAMA Sobota. 10.: Na prisojni stiam Red A. Nedelja, 11. ob 15.: Princeska in pastirček Mladinska predstava Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12.: Tri kameiije. Red B. Torek, 13.: zaprto. »Na prisojni strani« je naslov veseloigre, katere avtorica je nordijska pisateljica Helga Krog. Dejanje se godi v fevdalni hi-& na vele posestvu ob fjordih, kamor se je primožilo dekle s »senčne« strani življenja. Ljudje s »prisojne« strani in oni s »senčne« premagajo nesporazum, ki ga ustvarja različnost prilik, v katerih so rasli, pre-b rede jo srečno različne konflikte in krize in se najdejo v posrečenem happy-endu. Nedelja v drami. Popoldne bodo igrali najzaftavnejšo izmed Golijevih mladinskih iger »Princesko in pastirčka«, zgodbo dveh otrok, ki sta ušla v gozd, kjer doživljata čudovite dogodivščine. Poetična, pisana in zabavna, zelo vesela zgodba je pri otrocih zeJo priljubljena. Naslovni vlogi igrata Levarjeva in Simčičeva. Rež. prof. Sest. — Zvečer pa bodo uprizorili Klabundovo Srček mnogo pri Tebi Tvoj Tvoj Aškerc 13 «. 2673-24 Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska c. 5. 2709-33 V Četrtek popoldne je revna gospodična izgu-jila rdečo malo denarnico z okrog 200 din v mestu. Vljudno naproša natditelja naj jo odda ▼ Glinški ul. 5, pritličje. 2717-28 nformacije Davčne napovedi za pridobnino, prometni davek, prožni e za odpis, sestavila strokovno: Davčna poslovalnica, L|ubljana, Ko lodvorska 41. 2755-31 |ZA VSAKO PRILIKO lajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri Preske.ju, I Sv KKTKA C «4 Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo sato Jo pustita redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski oasip 4-6 — Svcctolikalfuc. Otvoritev K0NKURS Mestna občina Bijeljlna SPREJME TAKOJ SPOSOBNEGA UPRAVITELJA PARKA ki je izboren cvetličar ta organizator parkiziranja. — Nastop 15 februarja. Plača po dogovoru. Reflektanti naj se obrnejo z dopisnico, da bi občina izbranega mogla pozvati na dogovor. Iz pisarne mestne občine v Bijeljini štev. 855 od dne 1. februarja 1940 leta. I trgovine I Čast, mi je obvestiti p. t. občinstvo, da sem z današnjim dnem otvoril v Ulici 10. oktobra 2 specialno trgovino z živili Potrudil se bom nuditi prvovrstno blago s solidnimi cenami ter tako popolnoma zadostiti spoštovane odjemalce. Za velik obisk se priporočam — z odličnim spoštovanjem MIRKO HOJNIK, SPECIALNA TRGOVINA Z ŽIVILI Maribor — Ulica 10. oktobra št. 2. dramo »Praznik cvetočih češenj«, delo. Id je vzbudilo že pred leti največjo pozornost, zaradi čudovito poetične in etično dogna-ne vsebine, učinkovite režije in sijajno podanih vlog. Letos ga bodo ponovili v isti zasedbi glavnih vlog. Veljajo znižane cene. OPERA Sobota. 10.: Gorenjski slavček Red B. Nedelja, 11 ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus Izven Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ponedeljek, 12.: zaprto. Drevi se bo uprizorila prikupna Foer-sterjeva opera »Gorenjski slavček« s Ribičevo. Franc lom, Kogejevo, J. Rusom, Zupanom, Anžlovarjesm. Barbičevo, Orlom in DolniCarjem v posameznih partijah. Našo letošnjo uprizoritev sta pripravila ka-pelnik A. Neffat ta režiser Zupan ter je bila kot priljubljeno domače delo od občinstva zelo hvaležno sprejeta. Nestroy-štritofova vesela glasbena barka »Lumpacius Vagabundus« je po svoj zabavnosti in pestrem aranžmaju kot nalašč za tisti del občinstva, ki se kdaj pa kdaj v gledališču rado tudi od srca nasmeje. Originalni dovtipi, zabavne muzikalne točke in obilica aktualni'" kupletov poživljajo že tako in tako razgibano m komično dejanje. V vlogi treh brezposelnih pomočnikov nastopajo naši popularni trije igralci Janko, Modest Sancin ta Drago Zupan, 'dgar je obenem tudi režija. Leharjeva »Frasquita« se po resnosti muzikalne obdelave lahko upravičeno meri z marsikaterim opernim delom, zato je tudi lahko priljubljena stalna gostja ga. Zlata Gjungjenac skupaj s tenoristom Franclom žela v nji pri našem občinstvu tako spontan uspeh. Tudi nocoj jo bomo imeli priliko zopet občudovati v tej priljubljeni partiji, ld je kot nalašč primerna njenemu temperamentu in živahni igri. Sodeljuje še Modest Sancin, Peček, Bar-bičeva ta J. Rus. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 10.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipdranih žen). Nedelja, 11. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10.: Cigan baron. Premiera. Red C. ^»^elja, 11. ob 15.: Neopravičena ura. Znižane cene. Ob 20.: Cigan baron. INSERIRAJ V „ JUTRU"! LIPSKI POMLADNI 50% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANIONI BIRO LAJPCI-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/L SEJEM 1940 od 3.-8. marca in častni zastopniki (ng. G. TONNIES. Ljubljana, Tyr£eva 33 — Telefon 27-62. JOSIP BEZJAK — Maribor. (Gosposka ol. 25. Telefon 20-97. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940. ZAHVALA Na našo veliko žalost nismo v stanu, da bi se ob priliki smrti našega ljubljenega soproga ta brata, gospoda GUSTAVA STIGERJA vsakemu posebej zahvalili za ljubeznivo sočustvovanje, ki nam je bilo Izraženo v tako bogati meri. Zato Izrekamo na tem mestu našo prisrčno zahvalo. CELJE, dne 8. februarja 1940. Rodbine STIGER 1 J G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA KAMENČKE v žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi m leči njihove oolečine. DURRAVKA ČAJ Mnogi so te ozdraveli, poskusite še vi. — 1 škatl din 30.—. Izdelaie: Kem. farm. laboratorij: lekarnaria Mra Ivana Andrijiča M O S T A R R S br 14471 25*V. 1938. OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13 t 72 top, cof, štrbunk! Dr. Tolstonog jez ▼so močjo cepnil na deblo, ki se je takoj prevegnilo. Doktor je izginil v valovih, voda je pljusnila skoraj do neba, Jumbabumba, ki je sedel na onem koncu debla, pa je vrglo v višavo... ZAHVALA Vsem, ki so našo predobro mamo, babico, prababico, teto ta taščo, gospo Franjo Kendovc roj. Levičnik spremili na njeni poslednji poti na 2ale ta ji darovali prekrasno cvetje, izrekamo našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. Puclju za njegovo vzorno skrb ta požrtvovalnost, č. duhovščini, usmiljenkam ta pevskima društvoma »Liri« in »Solidarnosti« za žalostinke, ki sta jih zapeli pred domom ta ob grobu. V KAMNIKU, dne 9. svečana 1940. Žalujoči ostali Mestni pogrebni zavod Obilna Ljubljana Po težki bolezni je Vsemogočni poklical k Sebi najino nepozabno mamico Marto Frelih roj. Bergant ki je s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Na zadnjo pot jo spremimo v nedeljo, 11. februarja 1940 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Hrenova ulica št. 19, k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 9. februarja 1940. EMIL, EVGEN, sinova; ANA, sestra; ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Obilna LJubljana Umrla nam je naša ljuba soproga, dobra mati, hči in sestra, gospa Dovč Antonija ro]. prevldena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 11. februarja 1940, ob 2. url popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. februarja 1940. Globoko žalujoči: JANKO soprog; MAJDICA, hčerka — ter ostalo sorodstvo. Sokol Sokol Ljubljana—šigka obvešča član-olvo, da je preminil 8. t. m. naš član br. Nemec Viktor. Pogreb bo danes ob 14. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. Pridite v čim večjem številu! Sokol v Orn]°žu. V preteklem tromeseč-ju je Sokol precej marljivo deloval. Lutkarski odsek je otvoril 12. novembra s krstno predstavo »Jurček, dvornii krojač« svoje redno delovanje. Dne 1. januarja smo videli lutkovno igro »Ma-rbuelo« in 28. januarja »Jurčkovo čarobno pijačo«. Obsk je bil razmemo dober pri vseh predstavah. Igralci so vložili ves trud v odseli in nas z igram' presenečajo. Br. Kojcu jc poverjeno delo ta se ga je oklenil z veliko ljubeznijo. Odsek zasluži da njegov« prireditve obiskujejo tudi starejši člani. — Dne 25. novembra je b la slavnostna akademija z razvitjem dečjega prapora, ki je prav dobro uspela. Proslava 1. decembra je bila nad vse slavnostna. Dne 12. decembra je bil pogreb s Olge šijančeve, katerega se je društvo s sodelovanjem sosednih edinic udeležilo v velikem številu s p. a,pori. Dne 20. decembra je bla prirejena božičnica ubožni sokolski deci, na kateri je b1-lo obdarovanih z obleko, perilom, ->butvijo in šolskimi'; potrebščinami 68 malčkov. Da je božičnica dobro uspela je zasluga br. Kovačiča Dragana. Dne 6. januarja je društvo s svojimi oddelki pomagalo bratski četi v Ivanjkovcih pri njenE ""kademiji, ki je odlično uspela. Čestitamo četi na takem napredku. Dne 3. t. m. je bila sokol ska ma&karada v Skorčičevi dvoran/L Razpoloženje je bilo odlično. Obiskovalci maškarade so bili prav zadovoljni Opazili smo. da je precej bratov in sester izostalo od te vsakoletne prireditve. Dne 6. t. m. je društvo priredilo otroško mar škarado. Prav prijetno je b'lo opazovati mladino v živorp-snih oblekah ta originalnih masikah. Po rajanju v telovadnici je bil obhod skozi mesto, nato pa je b la do ca pogoščena. Dne 14. januarja nas je za/-pustil priljubljeni ta marljiv režrser dramskega odseka br. Zrimšek. Premeščen je bil v Ljubljano. Na novem službenem me-«tu mu želimo mnogo uspehov! pred lOletnloo Sokola pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Letos stopi Sokol pri Sv Petra pod Sv. gorami v deseto leto svojega delovanja. Novembra poteče deset let. ko ie bil ustanovljen. Po sedanjih prilikah soleč bo lahko jubilejni občni zbor že v lastni dvorani, ki bo vsekakor otvorjena 1. decembra. Društvu se je posrečilo dobiti nosojilo, tako da se bo pričela v kratkem rdava. Delovanje društva je pač močno otežkočeno, ker nima društvo primernih orostorov. Letos je društvo aranžiralo tudi lep pustni sprevod in ob tej priliki tudi razpečavalo poseben list »šentpeterčanc, katerega je primerno uredil glavni steber društva br. Valenčak Ferdo. # I Umrla nam Je naša ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa NEŽA LIČAR roj.čULK soproga organista v pokoju, Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo iz hiše žalosti v cerkev s sveto mašo ob 9. dopoldne. Trbovlje, 9. februarja 1940. Globoko žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. u. aot tiakarnarja Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — V» ? Ljubljani.