je ija iv; tr n i n idaj pc i V' -A i f ; 2 GOSPODARSTVO j^RGOVIN A ♦ FINANCA ♦ INDUST R I J A ♦ OBRT ♦ KME TIJ STVO Leto x št. 205 _peti:k, 29. julija 1955 trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933 i « a a r » I AMERIŠKI INDUSTRIJO SE NE BOJE RAZOROŽITVE Učinek ženevskih zaključkov na gospodarsko področje Ovire v izmenjavi med Vzhodom in Zahodom je treba odstraniti ..Konferenco ministrsjdh predsednikov štirih velikih držav (Amerike, Sovjetske zveze, Vel. Britanije in Francije) v Ženevi, na kateri so razpravljali o političnih vprašanj h, je spremljala po časopisih razprava gospodarskih izvedencev 0 gospodarskem razvoju za primer, da Pride do političnih uspehov v Ženevi. Strokovnjaki postavljajo resno vpraiša-Pje ali ne bo. vsaj trenutno nastopila kriza v nekaterih državah in v nekaterih vrstah industrije, ako se velike države odločijo, da skrčijo izdatke za o-horoževanje? Kaj se bo zgodilo v tem Primeru? S čim bodo zaposlili tisto in-thistrijo, ki dela danes za obrambo, se Pravi za oborožitev? Predvsem ugotavljajo izvedenci, da P°jde v primeru, da se v Ženevi pred-riavniki velikih držav sporazumejo', sa-rio za skrčenje izdatkov za vzdrževale vojsk, torej ne za pravo razoroži-*ev. Uspeh bj bil že v lem, ako bi se oboroževanje ustavilo na določeni rav-Pi in bi tako prenehala sedanja tekma, kdo se bo čimbolj oborožil in s tem tu- 01 čimveč potrošil. Učinek političnih zaključkov v Ženevi se bo le polagoma cutil na gospodarskem področju. Fran-c°s.ki ministrski predsednik Faure predlaga, naj bi se z dena jem, ki bi se prihranil zaradi 'Skrčenja izdatkov za voj-ske', ustanovil mednarodni sklad; iz tega haj bi črpali denar za dvig gospodar-slVa y zaostalih predelih. V ameriških Oiplam.atskih krogih poudarjajo, da se ameriški državniki ne bojijo prehoda °d proizvajanja v vojaške namene na Proizvajanje za civilne potrebe. Tako havajajo, da bi že sama obnova ameriških šolskih zgradb, iki so razmeroma žapuščene, zahtevala toliko denarja, kolikor bi ga prihranili zaradi skrčenja oboroževanja. Verjetno je, da se bo industrija drugod po svetu, kjer dela za oboroževanje, prav kmalu prilagodila rivilnim zahtevam. Prehod ne bo' tako ložak, ker se tKjdo stroški za oborože-Vanje le počasi zmanjševali. Kaj stane človeštvo današnja nora 1 ekma za oboroževanjem, razlaga anigle-ski politični časopis »New Statesman Nation«; Angleži potrošijo danes 2a obrambo vsakega moškega, ženske in dočka 12 šilingov (1.020 lir, ako raču-P&mo, da velja 1 šiling 85 lir). Poleg !ega požre oboroževanje ogromno kobrino delavne sile, surovin in strojev; Angleži, poklicani pod orožje, ne mo-ritjo dve leti gospodarsko proizvajati. Kako naj bi se razvila trgo-viNa med vzhodom in zapadom V zahodnih diplomatskih krogih so hmenja, da. želijo tudi Rusi, da bi se Ustvarili pogoji za mirno sožitje, ker hočejo imeti odprt pristop na svetovni *rg s surovinami in industrijskimi izdelki. Zato se zavzemajo za svobodno delovno trgovino, se pravi za odpravo jjseh prepovedi glede izvoza blaga y sovjetsko zvezo in države zaveznice, “opuščanje hladne vojne naj bi torej Prineslo gospodarske koristi Sovjetski 2vezi. Glede organizacije trgovinske izmenjave med Sovjetsko zvezo ip zahodni-rii državami pripominjajo v zahodnih Jmančnih krogih, da gredo predstavnici Sovjetske zveze in njeni zavezniki 'ri tem, da bi uvažali na dolgoročne kre^ rite. ]\Ta Zahodu so mnenja, da je se-hanj; način nabave surovin, živil in industrijskega blaga v zahodnih državah 2a Sovjetsko zvezo predrag. Ta namreč rivaža v London in V Curih zlato in s J6®! nabavlja omenjeno blago. Le red-C® velike banke na Zahodu dovoljujejo 1-°vjetski zvezi kredite, s ka'erimi bi ta Nabavljala blago v tujini. 2e zdaj so opravljali mimogrede v Ženevi o tem Vnašanju. O tem vprašanju je potere-h&u sporazum med državami; kajti po-sairnezne države naj bi jamčile ,držav-hiut ali zasebnim bankam, ki bi bile Pripravljene podeliti takšen kredit, za Povračilo. K vzhodnih državah želijo, naj bi se tunanja trgovina postavila na nasled-I hi° osnovo: vzhodne države bi izvažale hjdustrijske izdelke po stalnih cenah-/J Ci bi veljale več let, v zameno naj bi • [ ®rejemale surovine. Na takšni osnovi je Sovjetska zveza sklenila trgovinski spo-Oum z Argentino ini Indijo. V prime-r'’.da bi države uvoznice dovoljevale Oje kredite, bi bili v vzhodnih drža-'rih pripravljeni plačevati uvoženo bla-I Po višjih cenah. Ki dvoma, da si tudi v zahodnih go-??°darskih krogih močno želijo pospe-I ^ve trgovine z vzhodnimi državami, I |a bi si zahodno gospodarstvo zagoiovi-® vzhodne trge. O vprašanju trgovin-O izmenjave z vzhodnimi državami so | r''a dni razpravljali na konferenci nem-, ,*h gospodarstvenikov v Wiesibadenu, ri j0 je voiji1i 2vezni minister za gospo-Ostvo Erhard. JKISKI PREDLOGI ZA 'ZMENJAVO Z ZAPADOM .Maršal Bulganin, ki je kot predsed-riC sovjetske vlade vodil delegacijo na huevski konferenci, je izjavil, da bo 50vjetska delegacija predložila svoj na- črt za izmenjavo Vzhod-Zahod pismeno. G tem vprašanju je moskovski list uzvestja« poročal v času ženevske kon-rience: Y prvem tromesečju leta 1955 Združene ameriške države izvozile Sovjetsko zvezo in države zaveznice .a 5 milijonov dolarjev blaga; v istem asu je ameriška vlada odbila za 26 mi-bonov izvoznih dovoljenj. Vlada je riibiia celo dovoljenja za izvoz zdravil. Po tej poti ne pridemo do konca hlad- 116 Vojne. Na Zahodu morajo končno Sprevideti, da gospodarsko razločevanje diskriminacija) predstavlja eno izmed Najtežjih oblik hladne vojpe. Do dejanega popuščanja napetosti je mogoče Priri samo, ako se te diskriminacije Cončajo. Trgovina med Vzhodom in Za-Nodom se lahko razvija in se mora razriti. Kanada izvaža pšenico v VZHODNE DRŽAVE Kanadska vlada je objavila podrob-Nosti o pogajanjih s Poljsko glede iz- voza pšenice v evropske vzhodne države. Kanada je zaključila >s Poljsko kupčijo za izvoz pšenice 9,25 milijona bu-šlov v vrednosti 19-20 milijonov dolarjev. Poljska, bo poravnaila' 15% svojega dolga v denarju. Ostali kanadski izvoz v iznosu 85% bo kreditirala kanadska državna banka Export Credits Insurance Corporatioijr y Ottavri. Kreditni rok znaša eno leto. Poljaki so med pogajanji izjavili, da trenutno ne razpolagajo z zadostno količino dolarjev, da bi lahko kupili kanadsko žito; v enem letu pa bodo ta dolg poravnaJi. Tudi Madžarska bi rada .nabavila v Kanadi pšenico, in sicer 7 milijonov bu-šlov v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ako bi Kanada odobrila zadevni kredit. Madžari bi plačali v denarju 10%; Kanada zahteva pa vsaj 15% y denarju. Koniunkliira v ameilški indiislnii Ameriški minister aa gospodarstvo Sinclair Weeks je na podlagi poročila o razvoju proizvodnje v 400 raznih industrijskih panogah napovedal nov razmah ameriške industrije v tem letu. Dosedanji razvoj je pokazal, da je proizvodnja jekla, avtomobilov, a-luminija, kemikalij in gumija, kakor tudi v gradbeni delavnosti narastla. V drugem polletju tekočega leta pričakujejo nazadovanje proizvodnje o-rodnih strojev v primeri z razvojem v drugem polletju lanskega leta. Promet te industrije je v prvem poletju 1955 dosegel 390 milijonov dolarjev, medtem ko računajo, da bo v drugi polovici znašal 280 milijonov dolarjev. Preteklo leto je industrija strojnega o-rodja dosegla promet 1 milijarde dolarjev. Proizivodmja železarn in jeklarn je prejela tudi za drugo polletje obilo naročil in bo po vsej verjetnosti o-stala na dosedanji ravni; ni izključeno, da utegne nekoliko nazadovati v primeri z rekordnim razvojem v prvem polletju tega leta. Proizvodnja avtomobilov utegne preseči rekord iz leta 1950, ki je dosegel 6,665.863 enot; vprvem polletju 1. 1955 so v ZDA izdelali 4,270.000 avtomobilskih vozil. Letos jih bodo po vsej verjetnosti izdelali za 30% več kakor lansko leto. Promet z gospodinjskimi artikli, kakor pralnimi stroji, hladilniki in pohištvom, ki je v prvem polletju presegel vsa pričakovanja, in to ostal na tej ravni po vsej verjetnosti tudi v drugem polletju. Tito je govoril jasno Jugoslavija ni v nobenem taboru - Za vojaško pomoč se Jugoslavija ne proda - Nemčija naj plača Predsednik FLRJ Tito je imel v Karlovcu na proslavi obletnice vstaje hrvatskega ljudstva in ob 10-letnici osvoboditve važen zunanjepolitičen govor. Dejal je, da je ženevska konferenca pokazala, da se bo človeštvo izognilo vojni, in da bo lahko mirneje dihalo. Na ženevski konferenci so bili postavljeni konstruktivni predlogi za rešitev nemškega vprašanja, vprašanja razorožitve, vprašanje kolektivne varnosti itd. Izrazil je svoje prepričanje, da Rusi želijo mir prav tako kakor ameriški, angleški, francoski in vsi ostali narodi na svetu. Glede razgovorov s sovjetskimi državniki, ki so obiskali Jugoslavijo, je poudaril, da so bili dosežki razgovorov dobri. Normalizacija in zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo sta precej napredovala. Sovjetski državniki so ugotovili, da Jugoslavija ni prodana država, da po svoje gradi socialistično življenje, da ju miroljubna dežela in da ima svoje poglede na mednarodna vprašanja, ki so miroljubni. Prepričali so se, da je Jugoslavija neodvisna in da hoče ostati neodvisna od Zahoda kakor tudi od Vzhoda. Ker so se s tem strinjali, je bila najdena skupna govorica za nadaljnje medsebojno gospodarsko, politično in drugo sodelovanje. »Mi smo komunisti,« je dejal Tito, »toda ne želimo, da bi bili v kakršnem koli taboru, hočemo biti neodvisna dežela, ki gradi socializem. Ne glede na to, kar je morda nekdo mislil na Zahodu, bomo smelo šli naproti normalizaciji prijateljskih odnosov z vsemi deželami na Vzhodu, e-nako pa ne bomo. niti koraka odstopili od prijateljskih odnosov na Zahodu.« Dodal je, da hoče Jugoslavija okrepiti svoje odnose z Ameriko in Anglijo in z vsemi državami, ne pa jih oslabiti. »Razume se pa, da na moremo dovoliti, da bi se kdo izmed njih vmešaval v naše notranje zadeve.« Zavrnil je trditve nekaterih ljudi na Zahodu, da se Juogslavija vrača v vzhodni blok. Govoreč o zadolžitvi Jugoslavije v tujini je ugotovil, da njena zadolžitev ne presega njenih terjatev. Jugoslavija ima več kot 400 milijonov dolga v tujini zaradi uvoza za industrializacijo. Ti krediti iz tujine ne predstavljajo nikakšne pomoči, saj mora Jugoslavija plačati zanje 90 milijonov dolarjev obresti. Tako ni bilo treba ravnati z Jugoslavijo, ker so njeni narodi dali bogat prispevek med vojno za zmago zaveznikov nad fašizmom. Ob sklepanju mirovnih po- godb ni Jugoslavija naletela na razumevanje glede povračila vojne škode. Prejela ni niti tište vojne odškodnine, ki je bila določena v londonskem sporazumu o vojni odškodnini. Zaman so bili poskusi Jugoslavije, da bi se sporazumela z Zahodno Nemčijo glede poravnave vojne odškodnine. Jugoslavija ne ho odnehala in zahteva od Nemčije izplačilo 100 milijonov dolarjev. Dovolj je že popustila. To je najmanj, kar zahteva za vso štoedo, ki jo je Nemčija povzročila Jugoslaviji med vojno. Predsednik Tito je nato primerjal odklonilno' gledišče Zahodne Nemčije z ravnanjem Sovjetske zveze, ki je Jugoslaviji črtala njen dolg 90 milijo-hov dolarjev, kateri je nastal pred letom 1948 zaradi uvoza raznih surovin, kakor koksa in drugega blaga ter vojaškega materiala. Med razgovori v Beogradu so sovjetski voditelji pokazali uvidevnost tudi glede gmotne škode, ki jo je pretrpela Jugoslavija zaradi gospodarskega bojkota vzhodnih držav. Glede vojaške pomoči, ki jO' prejema Jugoslavija od Amerike, je predsednik Tito poudaril, da obstaja v tem pogledu nesporazum, ki vse bolj odmeva tudi v ameriškem tisku. Jugoslavija je v popolnosti izpolnjevala sporazum z Ameriko glede nadzorstva. »Toda nekateri ljudje,« je dejal, »bi radi imeli vpogled v vse njihovo in naše orožje. Mi pa ne moremo dovoliti, da bi se naša skladišča orožja pregledovala in nadzorovala. Tega ne bomo dovolili v nobenem primeru. Njihova stvar pa je, ali nam bodo še dali orožje ali ne. Mi smo ga pripravljeni sprejemati, toda samo pod tistimi pogoji, ped katerimi smo ga prejemali tudi poprej, a ne pod novimi pogoji.« Predsednik Tito je še poudaril, da se jugoslovanski odnosi, ki so bili u-stvarjeni v zadnjih letih do ameriške^ ga ljudstva in do zahodnih držav, ne bodo spremenili ne glede na to, ali bo Jugoslavija prejemala pomoč — gospodarsko ali vojaško — ali ne. TOVARNA AVTOMOBILOV V MARIBORU, ki je doslej proizvajala v glavnem tovorne avtomobile, je pričela s serijskim izdelovanjem avtobusov. STO JUGOSLOVANSKIH VAGONOV ZA BURMANSKO ŽELEZNICO Izdelavo 100 vagonov, ki je burmanska železnica poverila na licitaciji v Londonu Jugoslaviji, je prevzela tovarna vagonov y Kraljevu. Kdo sme voziti z motornim vozilom Kdor hoče v Italiji voziti avtomo-bM, mora imeti najmanj 18 let in na-pravni izpit. Ta izpit je prav lahek, napravi ga navadno 100 odstotkov kandidatov. če hočeš voziti motorno kolo ali mikromotor, ni potrebno, da si prej preskrbiš vozno dovoljenje ali da napraviš vozniški izpit. Seveda je ta o-kolnost ugodna priložnost za frkoli-ne, da si od starejšega brata izposodijo »motor« in na njem pokažejo svoj vozniški talent. Morda je treba prav tej okolnosti pripisati dejstvo, da je pri prometnih nesrečah udeleženo ne-iprimerno visoko število »vesp« in »lambret« ter drugih mikromotorjev. Vsekakor pripravljajo zakon, ki bo med drugim določil tudi najmanjšo starost za vozače motornih koles in mikromotorjev. Predpisi, ki so danes veljavni na področju Trsta, so nekoliko strožji; tako je potrebno tudi vozaču vesp in lambret vozno dovoljenje, ki ga prejme po prestanem izpitu. Kako pa je z voznimi dovoljenji in z vozniškimi izpiti v drugih državah? Oglejmo si zadevne določbe v ZDA, Angliji, Grčiji, Švedski in Španiji. ZDA: Vsaka posamezna država ima v tem pogledu lastne prometne zakone, ki se med seboj deloma prav znatno razlikujejo, zlasti glede najmanjše starosti vozača. Tako se da v državah New York in Arizona doseči vozno dovoljenje šele pri 18. letu, v večini drugih držav pa pri 15. ali 16. letu, v državah Nova Mehika in Južna Karolina celo že pri 14. letu. Razlike med motornim kolesom in avtomobilom ni: za oba je potrebno vozno dovoljenje. Dovoljenje, izdano v e™ državi, je veljavno tudi v vseh ostalih državah, vendar za vozača, ki potuje skozi nekoliko držav, ni posebno lahko, ko mora imeti v glavi vse prometne določbe, ki so v veljavii v državah, skozi katere potuje. V Nev/ Yorku velja vozno dovoljenje tri leta in stane okoli 1800 lir. Za vsakoletno kolavdacijo vozila je treba plačati razen tega še pristojbino najmanj 6000 lir. Anglija: Pristojbina za vozno dovoljenje znaša letno le okoli 500 lir. Podaljšati je treba dovoljenje vsako leto. Do odvzema dovoljenja pride le redkokdaj in vsekakor le v preočitnih primerih brezobzirne vožnje. Določbe, ki urejujejo promet, pa so številne in in različne, da ni najti vozača, ki ne bi jih dnevno nevede kršil. V večini primerov se kršitelj reši z majhno denarno globo, včasih pa mu prekoračenje dovoljene hitrosti vpišejo tudi v vozno dovoljenje. Grčija; V Grčiji ni lahko priti do voznega dovoljenja. Kdor si ga hoče preskrbeti, mora bloditi po tako zamotanem birokratičnem labirintu, da se bo brez tuje pomoči kmalu znašel v slepi ulici. Zaradi teh težkoč je vzcvetel v Grčiji pravi pravcati novi poklic »pilota«; proti nagradi 20.000 lir prevzame »pilot« vse tekanje po 2e v pi.ejšmjih poročilih smo omenili, da je metropolit (nadškof pravoslavne cerkve) Makarios med prvimi borci za priključitev Cipra h Grčiji. Zato očita grški vladi, da j? preveč popustljiva nasproti Vel; Britaniji. Grška vlada je sprejela povabilo angleške vlade, naj bi se Grčija in Turčija udeležile konference v Londonu, pa kateri bj se z Anglijo dogovorili glede bodočnosti Cipra. (Na Cipru živi poleg 400.000 Grkov tudi 90-100.000 Turkov). Makarios trdi, da bi morala 'grška vlada vso zadevo na vsak način spraviti ma dnevni red zasedanja organizacije Združenih narodov Po njegovem mnenju so Angleži povabili Grčijo na konferenco v London, da bi preprečili Grkom, da spravijo zadevo pred Organizacijo združenih naVo-dov. Makarios ne zaupa Angležem, ker so prav tiste dni, ko so povabili Grke na .razgovore, pooblastili guvernerja na Malti, da lahko zapre vsakogar, ki bi bil na sumu, da je v zvezi s teroristično dejavnost j o. Uporniki so od začetka junija izvršili 20 napadov. Dve osebi sta bili ubiti in 22 ranjene. Nemčija popusUjirejša ? V zadnjih mesecih je prišlo med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo do precejšnje napetosti zaradi ispora o vojni odškodnini, ki naj bi jo plačala Nemčija Jugoslaviji. Nemška diplomacija ni hotela pristati na odškodnino y višini, ki jo je zahtevala Jugoslavija glede na neprecenljivo škodo ki jo je pretrpela zaradi Hitlerjevega napada- Ta spor je kvarno vplival tudi na gospodarske odnose. Sodeč po pisanju nemških listov kaže, da se bo zadeva končno uredila. V tem smislu presajajo nemški listi tudi imenovanje novega poslanika v Beogradu. Nemška vlada je izbrala za poslanika zveznega poslanca Ffleidererja. To mesto je bilo že delj časa izpraznjeno. Ptfleiderer je po svoji karieri diplomat, ki je služboval v Milanu, Pekingu, Moskvi, Ltningi! a-du, Katovicah in na zadnje kot generalni konzul v Slo.kholmu. Kakor poroča »Die Welt«, ni Jugoslavija še da^ la uradno svojega pristanka; jugoslovanski krogi pa ne krijejo .svojega zadovoljstva nad tem imenovanjem. Plei-derer je bil v nemškem parlamentarnem odposlanstvu, ki je ped vodstvom predsednika zveznega zbora obiskalo jugoslovansko ljudsko skupščino. Vsi člani tega odposlanstva iso izjavili, kakor poroča »Die We't«, da je treba utrditi nemško-jugo,slovanske odnose z i-menovanjem ..novega poslanika in s čim prejšnjo ureditvijo vprašanja v zvezi z jugoslovanskimi finančnimi zahtevami. Ali bo nemška konjunktura še trajala? Priznani nemški gospodarstveniki razpravljajo v zadnjem času mnogo o vprašanju, ali bo sedanja nemška -gospodarska konjunktura še trajala. Previsok vzpon nemškega gospodarstva, ki zbuja zavist tudi gospodarskih krogov zahodnih držav, lahko dovede do reakcije. Poleg tega utegnejo izdatki za o-borožitev neugodno vplivati na razvoj nemškega gospodarstva. V resnici ne izključujejo Nemci možnosti, da gospodarska konjunktura popusti, kakor se je to zgodilo lansko leto v Ameriki. Toda prav v tem primeru bi si nemška industrija pomagala z naročili, ki jih bo zahtevala oborožitev. Vsekakor priznavajo, da je bodoči razvoj nemškega gospodarstva odvisen tudi od bodočega mednarodnega političnega razvoja, se pravi, od akcije za splošno pomirje-nje v svetu. Gradbena delavnost je v polnem razmahu. Otonova stavb, ki so bile porušene med vojno, zahteva nenehen napor. Po mnenju ministra za obnovo bo ta konjunktura trajala še naslednjih 20 do 30 let. Ko bodo porušene stavbe obnovili, bo treba misliti na obnovo starih- Računajo tudi, da bo gradnja cest, zlasti avtomobilskih, zaposlila mnogo delovnih sil. Za to leto je bilo v ta namen določenih 121 milijonov nemških mark (18 milijard 150 milijonov lir); temu bodo dodali še 60-80 milijonov mark. Zaradi naglega razvoja gradbene dejavnosti so gradbeni stroški za stanovanjske hiše povišali za 5-10%. Povpraševanje po, jeklu je silno narastio. Pristojni ministri so mnenja, da bodo nemške jeklarne, ki danes proizvajajo v merilu 20 milijonov ton na leto, lahko krile te potrebe. Značilno je, da so nemške jeklarne uvozile rusko surovo železo, da bi proizvedle ladijske plošče za ruske ribiške ladje. Težave nastajajo pri nabavi surovine za izdelavo jekla. Vedno bolj se čuti pomanjaknje po starem železu. Velike težave so glede preskrbe s koksom in premogom sploh. V Nemčiji ni več zadevnih zalog. Pomanjkanje bi .se pojavilo toliko bolj v jeseni. ,Za-to pa hočejo Nemci uvoziti 1,3 milijona ton ameriškega premoga. Glede tega u-voiza so že zaključili dogovore; vendar so izvedenci mnenja, da bo Nemčija morala uvoziti vsaj 7 milijonov ton a-meriškega premoga. Ta je nekoliko dražji kakor domači. Od lanske jeseni polagoma popušča prebitek v nemški zunanji trgovini. To se pojavlja kot posledica naraščanja u-voza. Narašča potreba po surovinah; računajo, da se bo uvoz še povečal, in sicer ne samo uvoz premoga, železne rude, okroglega lesa in kavčuka. Nemška proizvodnja se letos giblje na ravni, ki je za 15% višja kakor lansko leto. V primeri ,s predvojnim časom (z letom 1937) se je podvojila. Storilnost delovne sile (v času ene ure) se je dvignila za 14%, v Angliji za 26% in v Franciji za 24%. Nemški gospodarstveniki ugotavljajo v tej zvezi, da se je nemška proizvodnja lahko tako dvignila, ker je razpolagala z obširno delovno silo. Te rezerve se naglo črpajo in Zahodna Nemčija se bliža k meji popolne zaposlitve. Sedanje pomanjkanje strokovnih delavcev lahko traja še do leta 1961, ne da bi proizvodnja zaradi tega občutno trpela; toda po mnenju Zvezne zveze nemških industrijcev bi pomanjkanje strokovne sile po. tem le tu utegnilo imeti hude posledice. Za 30 milijonov dolarjev vojaških naročil Italiji Blizu Heidelberga v Zahodni Nemčiji je ameriški štab za vojaške nabave USAiREUR. Ameriški listi poročajo, da so bile tu sklenjene pogedbe »off sho-re« z Italijo v višini 30,504.500 dolarjev. Vojaške nabave so bile razdeljene takole: Socieia industria Meccaniohe Marnati e Leriizza iz Castelfrapco na Beneškem (blizu Trevisa) za dobavo havbičnih granat (8 palcev) v vrednosti 8,70'0.000 dolariev in 155-milimetr-'kih granat v. vrednosti 5,100.000 dolarjev; Fratelli Boirletti iz Milana za nabavo' ar ilerijskih granatnih vžigalnikov v vredinos i 6,415.000; Socieia Italiana Mu-nizioni Esplosivi iz Rima za 155-mili-metrskih granat v vrednosti 5,500.000 dolarjev in nabojev za 9,500 dolarjev; Socieia Italiana Generale Miuniziomi E-spiosivi iz Rima za nabavo 155-mili’me-trskih granat. y vrednosti 4,780.000 dolarjev. V krogih ameriškega poslaništva v Rimu računajo', da predstavljajo omenjena naročila 1,780.000 delovnih dni. Pioizvoiliiia ieltla ia železa v llaliji Po donokoničnih podatkih je železarska proizvodnja v mesecu maju dosegla nove rekorde. Posebno se je povečala proizvodnja surovega jekla, kakor je razvidno iz naslednje primerjave s proizvodnjo v mesecu maju leta 1954 in 1938 (v tonah): železarska industrija v mesecu maju: 1938 1954 1955 lito železo 67.837 109.829 160.633 jeklo 188.345 346.650 472.360 valjana pk S. 149.692 260.968 345.869 železne zlit. 4.373 13.195 15.565 Podrobnejše je bila proizvoidnja lite- ga" železa razdeljena na 138.225 za valjanje, 22.236 za .livarne in 173 y druge namene. Podatki proizvodnje železarske industrije v prvih petih mesecih tega leta v primerjavi z Jeti 1938 in 1954 so naslednji: proizvodnja od 1. jan. do 31. maja: 1938 1954 1955 lito železo 320.271 481.765 630.220 jeklo 922.624 1667.593 2178.419 valjana ploč. 720.374 1210.001 1633.684 železne zlit. 11.007. 29:972 26.646 Iz teh podatkov je razvidno, da je i-talijanska železarska industrija znatno 'napredovala, čeprav je prav v tem času dobava nekaterih surovin zaostajala. BLAGOVNA IZMENJAVA MED ITALIJO IN ANGLIJO Po pregledu Board of Trade, ki je izšel pred kratkim v Londonu je razvidno. da je vrednost uvoza iz Italije v Vel. Bri anijo dosegla v prvih petih mesecih 1955 21,470.000 funtov šlerlingov prah 19,790.000 v istem razdobju lanskega leta. »Britanski izvoz v Italijo je znašal 24,290.000 funtov šterlingov (lani v istem razdobju 25,880.000). ŠIMO PODBOČJE KMETIJSKEGA ZADBUlŠTVA V SEOVENIJI Kmetijske zadruge tudi v zunanji trgovini Iz poročil, ki so bila pgdana na IV. občnem zboru Glavne zadružne zveze LR Slovenije, navajamo nekaj podatkov, ki govorijo o razvoju kmetijskega zadružništva v Sloveniji. V zadnjih dveh letih se je število posestev in obratov v kmetijskih zadrugah povečalo od 2,607 na 3.210, to je skupno za 543. (Kmetijske zadi uge novega tipa se po področju svojega udej-stvovanja, ki se razteza tudi na trgovino, razlikujejo od nekdanjih kmetijskih delavnih zadrug). Skupni dohodki vseh gospodarskih dejavnosti kmetijskih zadrug so znašali leta 1952 3 0 milijarde LIGNIT V MAKEDONIJI. Makedonski geologi so v okolici Negotina ob Vardarju odkrili velika ležišča lignita. raznih uradih nase in pripelje voza-ča-kandidata varno v urad, kjer prejme vozno dovoljenje. švedska; Vsaka nad 18 let stara o-seba, ki je telesno normalna in ima zadosten vid in sluh ter 'prestane precej težak uradni vozniški dizpit, prejme lahko na švedskem vozno- dovoljenje, za vozilo s hitrostjo nad 30 km na uro. šestnajst let stari mladoletniki si lahko tudi nabavijo vozno dovoljenje za motorno kolo ali traktor. Za vozila, katerih največja hitrost ne presega 30 km na uro, ni potrebno ne dovoljenje ne izpit. Vozač ne sme za časa vožnje uživati alkoholnih pijač. švedska prometna policija strogo pazi na to določbo. Pri najmanjšem sumu, da se je napil, odpeljejo vozača na najbldižjo policijsko postajo, kjer mu napravijo krvni preizkus. Španija je za avtomobiliste srečna dežela. Ko si enkrat opravil vozniški izpit 'in plačal okoli 3700 lir pristojbin, dobiš vozno dovoljenje, ki ti služi nato vse življenje in ga ni treba nikoli več podaljšati. Vozno dovoljenje je opremljeno s sliko voznika, z zdravniškim potrdilom in voznim dovoljenjem ministrstva javnih del. Izpit sestoji iz dveh delov: iz praktičnega in iz pismenega (o prometnih pravilih). Za vozače ni sicer nikjer v Španiji predpisana najnižja starost, toda prav mladih vozačev ni dobiti ne za avtomobilskim krmilom, ne na motornih kolesih, kar brez dvoma pomeni, da imajo starši v Španiji tudi v tem pogledu še vedno dovolj razsodnosti in vpliva na sinove. F. dinarjev, v letu 1954 pa 4,3 milijarde, povečanje je znašafo torej 63%. Zmanjšal pa se je dobiček kmetijskih zadrug. Ta je v letu 1952 dosegal 1.331 milijonov dinarjev, v letu 1954 pa samo 1.144 milijonov dinarjev. Prispevki .družbeni skupnosti so leta 1952 znašali 62 milijona, leta 1954 pa 743 milijonov; tudi zaradi teh se je zmanjšal dobiček. Zadružna posestva imajo skupno 7.912 hektarov površiine pretežno iz splošnega ljudskega premoženja. Po ocenitvi okrajnih zadružnih zvez odkupijo kmetijske zadruge nad 60% vseh tržnih ‘Pridelkov v kmetijstvu. Oprema zadrug je še pomanjkljiva; saj imajo še vedno samo 160 kamionov. V letu 1954 je bilo v kmetijskih zadrugah odobrenih 1,5 milijarde obratnih kreditov. Zadruge so tudi same organizirale hranilno - kreditno službo, s katero se bavi 611 hranilnih in kreditnih odsekov. Ti so zbraij 450 milijonov hranilnih vlog. Ob koncu lanskega leta so imele o-krajne zadružne zveze 150 raznih podjetij, od katerih je bilo 45 trgovinskih, NOVOSADSKI SEJEM V JESENI Mednarodni novosadski sejem industrije in kmetijstva bo od 24. septembra' do 2. oktobra. Razpoložljivi prostor je bil že ves oddan. Na sejmu bodo razstavljali kmetijske proizvode; udeleženo bo tudi čebelarstvo, nadalje živinoreja, ribolov in lov. Industrija bo razstavljala samo kmetijske stroje. Na. sejem pride tudi Sovjetska zveza, ki si je zagotovila 1000 kv. metrov pokritega prostora in 5.000 kv. metrov na prostem. Zahodna Nemčija bo nastopila s proizvodi kemične industrije, ki se uporabljajo v kmetijstvu in is plemensko živino. Madžarska bo priredila kolektivno razstavo in razstavljala živino in kmetijske stroje. Priglasilo ise je tudi več podjetij iz Švedske, Švice ip Holandije. Pričakujejo še prijave jz Anglije in Italije. MARIBORSKI TEDEN Četrti »Mariborski teden« bo od 30. julija do 7. avgusta. Mariborski teden je združen z gospodarsko razstavo, y kateri bo sodelovalo veliko podjetij Iz; raznih krajev Jugoslavije. 'Razstavni, prostor je ostal v primeri z lanskim v bistvu ineizpremenjan. Tudi število nar-javljenih razistavljalcev je ostalo neiz-premenjepo. 44 kmetijskih posestev, 15 mlekarn, 11 agro-seirvisov, 9 industrijskih podjetij, 18 usilužnostinih, 9 gostinskih obratov in 4 mesnice. Skupni promet podjetij o-krajnih zadružnih zvez se je od 6,3 milijarde v letu 1953 dvignili na 9,9 milijarde v letu 1954. Glavna zadiužna zveza je ustanovila 13 podjetij in 1 finančno samostojni zavod. Od 'tega se bavi 9 podjetij z zunanjo trgovino, dve sta proizvodni in 2 za pospeševanje 'kmetijstva. Kot finančno, neodvisni zavod velja Zaožba »Kmečka knjiga«. ZUNANJA TRGOVINA ZADRUG Podjetja glavne Zadružne zveze so v letu 1954 izvozila za 1,825 milijonov deviznih dinarjev blaga; od tega odpade na kmetijske živilske proizvode 76,3% na Izvoz lesa pa 23,7%. Dviga se izvoz končnih mesnih izdelkov na račun žaganega ini tesanega lesa; pada uvoz večjih kmetijskih strojev, narašča pa uvoz rezervnih delov in reprodukcijskega materiala. Povečal se je izvoz v Imdo-kino, Indonezijo, Jordan, Švedsko in Južnoafriško unijo. V. GORENJSKI SEJEM V Kranju bo' od 29. julija do 8. avgusta V. Gorenjski sejem. To bo obrt-no-iindustrijski sejem blaga za široko potrošnjo. Na programu je tudi strokovno ocenjevanje obrtniških izdelkov. Tudi za ta sejem je železniška uprava v Jugoslaviji dovolila 25% popusta na svojih železnicah. Kranj se čedalje bolj razvija v pomembno industrijsko središče, ki si je organiziralo tudi lasten sejem. VELESEJEM TEKSTILNE INDUSTRIJE V LESKOVCU V Leskovcu so v nedeljo 17. julija;odprli HI. velesejem tkanin in tekstilnih strojev. Sejem je trajal do' 24. julija. Sejem je odprl član .Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek. Sejem se čedalje bolj širi. Na prvem sejmu so razstavili H vrst raznega blaga, lani 34, letos že 100 vrst- Razstavi tekstilij je dodana razstava tekstilnih strojev. Ako postavimo predvojno proizvodnjo tekstilne industrije y Jugoslaviji na 100, znaša današnja proizvodnja 143. Proizvodnja bombažnega prediva je narastla za 18%, volnenega za 40%, konopljenega za 40%, bombažnih tkanin za 50 odst. Zdaj gradijo v Ložnici še tovarno »Jugo-Viskozo«. Posebni jugoslovanski velesejmi Zakaj so obtičala pogajaoja o ribolove že v zadnji številki smo poročali, da se je italijanski delegat Sturoni, ki je vodil pogajanja v Beogradu o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah, vrnil v Rim. V rimskih diplomatskih krogih se je nato razširila vest, da so pogajanja zašla na mrtvo točko, češ da ni bilo1 mogoče doseči sporazuma o globini pasu, ki naj predstavlja jugoslovanske teritorialne vode im v katerem je ribolov tujim ladjam brez pristanka Jugoslavije prepovedan. Zadnje poročilo italijanskega gospodarskega lista »24 Gre« (22. julija 1.955) iz Rima zveni bolj optimistično. Pravzaprav gre za poročilo »italijanske parlamentarne agencije«, ki ga je omenjeni list ponatisnil. Poročilo poudarja, da ne gre samo za ribolov, temveč za gospodarsko sodelovanje sploh. Ta pogajanja se vlečejo od pretekle zime. Junija je prišlo do nove pobude v tem pogledu, nato so bila pogajanja prekinjena, da bi bila obema delegacijama dana možnost, da stopita v stik s svojima vladama. Italijanski delegati so bili zaradi naj-novejše vladne krize v Italiji prisiljeni odločiti vsako odločitev, zato so se pogajanja zopet ustavila. Ako bo italijanska vlada lahko proučila to vprašanje na svoji prvi seji po izglasovanju zaupnice v parlamentu, se bodo pogajanja lahko obnovila, v nasprotnem primeru se bodo odložila do septembra. dede sporazuma o gospodarskem sadeljovanju\ (vprašanja izmenjave strokovnjakov, kreditiranja izvoza tehnične opreme iz Italije itd.) poroča omenjena agencija, da je bil v glavnih obrisih sporazum dosežen. AVSTRIJSKI TRANZIT SKOZI REŠKO PRISTANIŠČE NARAŠČA. Avstrijski promet skozi reško pristanišče je v lanskem letu dosegel 83.338 t (od tega 75.505 t izvoz in 3738 uvoz), to je 5% celotnega prometa čez Reko. V prviih dveh mesecih tega leta je avstrijski promet skozi Reko znašal 40.378 t, to je skoraj polovico celotnega lanskega prometa, kar priča, da Avstrija vedno bolj uporablja reško luko. nn n nase Pri 30 stopinjah Recimo, da bi razpisali anketo (preiskavo), kaj prinaša poletje Tržačanom najbolj neprijetnega. Vročino, boste prenaglo odgovorili. Mesto se kuha v pravem kotlu na strmem bregu ob morju, ki so ga z nasipanjem potisnili nazaj za nekaj sto metrov, in meščani v njem med štirimi zidovi. Temperatura v stanovanjih okoli 30 stopinj podnevi in ponoči. Ko se vležeš, začutiš okoli glave pravi pravcati ognjeni venec, ki ti ne da spati. Kljub temu ti Tržačan poreče, da ima rajši poletje kakor zimo. Vročina sama na. sebi torej še ni takšno zlo. Proti njej se lahko boriš v skrajnem primeru tudi s ... kimanjem. Da ima »Dolce far niente« svoj izvor v južnih krajih, je povsem naravno. Sami ljudje niso tega krivi. Proti vročini se torej lahko boriš. Če se ne bojiš otroške ohromelosti, lahko greš na kopanje; lahko se zatečeš pod košato drevje, recimo v Piščance, ko je že vojni vihar odnesel »bošket«. Dlje torej ni mogoče, kvečjemu do Drage. Na tržaškem Krasu težko najdeš hrast, la ga ne bi obrale gosenice. Drugod naokoli pa ogromne table »Pazi, meja je blizu!« Potni list torej in vizum! Nabaviti si potni list in vizum to je menda naj. večja muka, ki jo prinese poletje Tržačanom. Tu si brez moči. Ako trkaš na vrata kralju ali cesarju, so ljubeznivi povsod, toda navodila... Tisfa navodila od zgoraj, ki jih je treba iz vesti! Državno kolesje je težko. Državne koristi to zahtevajo. Kaj pa je državna korist? Prav glede mnenja, kaj je državna korist in kaj je, škoda, se nosilci oblasti in državljani žejni pravice, ne strinjajo. V tem je vse. Vsa trenja in vsi nesporazumi. Ob vprašanju, kaj zahteva državna korist, padajo vlade, celo vladavine . ■ ■ Kaj šele ubogi popotnik s tako težkim bremenom protokoliranih pravic. Nič čudnega, če omahne včasih že pri Kajfežu. Kdor hoče v letu 1955 podpirati turizem, mora biti res junak! ŽURNALIZEM Zurnalizem te pripelje do vsega, pod pogojem, da se iz njega izvlečeš. Ni šdle za žurnalizem, kakor ni sindikata za pesnike. Ni šdle za žurnalizem, pač ,pa je žur--nalizem potreben poklic. Sodelovanje med časnikarjem in Sitavcem je bilo eno .mojih najbolj prijetnih odkritij v tiskarni v Ulici La Fayette. Stavec je v resnici prijatelj časnikarju; v vseh tiskarnah, s katerimi sem imel poisia pozneje, sem palete! samo na poštene ljudi, pripravljene na uslugo. Prežeti z željo1, da bi bilo delo popolno. Potrpežljivi nasproti naši vročici, dostopni za naše pomisleke kot pomisleke piscev. (Simon Alberot v knjigi Journaliste) KONFERENCE Po označbi Aldousa Huxleya je diplomatska konferenca sestanek določenega števila predstavnikov raznih držav, ki si prizadevajo, da bi se sporazumeli, kdaj je treba sklicati naslednjo diplomatsko konferenco. SKUSNJA Profesor vpraša mlado dijakinjo, ali bi mu lahko navedia uradno besedo za mnogoženstvo. »Poligamija«. »In temu nasprotno?« je vprašal dalje. »Monotonija«, je odgovorila ona. BLw flaT^nžiBr-m O C> U C. e., iitai - ui, iua r » i w riL.£.i ai. io/i. - tclkkun ar. 78.0« ^ffl^TOSPOmRSKEGA ZDRl JŽCNJAl SLOVENSKO GOSP. ZDRUŽENJE izraža svojo naklonjenost delavstvu, ki je z zadnjo splošno stavko z dne 25. julija podprlo električne varilce, ki že nad dva meseca stavkajo za svoje pravice ter izreka vse priznanje svojim članom, ki so v znak solidarnosti do stavkajočih zaprli za čas stavke svoje trgovine in obrate. POSLOVNI KOLEDAR Do 5. avgusta morajo' proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod ,leda in sveže ribe plačati davek pa poslovni promet za prodajo tega blaga izvršeno prodajalcem na drobno v mesecu juliju) 1955. Do 10. avgusta morajo trgovci, po- to 1955. Povišanje plač v trgovinsKi stroKi URADNIKI Uradniško osebje dodeljeno uradom: V smislu delovne pogodbe, ki je bila podpisana 15. julija, bodo trgovski nameščenci ip delavci od 1. julija dalje deležni nekaterih mezdnih poviškov, ki gredo od 14,5% do1 16,5% lir. Za 1. kategorijo je določena sedaj temeljna mesečna plača 49.000 lir mesto prejšnjih 42.100 lir s poviškom 16,5% ali mesečnih 6.900 lir. Zadnji povišek pa zanima najbolj trgovske pomočnike; kajti doslej je bilo v plačah omenjene kategorije največje nesorazmerje. Nova pogodba določa zdaj 20.500 lir mesto prejšnjih 17.900 lir s poviškom torej 2.600 lir ali 14,6%. Za 4. uradniško skupino in pomožne trgovske pomočnike je določen povišek 14,5% lir tako, da je določeno sedaj 15.800 lir za prejšnjih 13 tisoč 800 lir ali mesečni povišek 2.000 lir. Določeni so nadalje poviški za delavce iz trgovinske stroke. Tako so ti deležni za vsakih 8 delovnih ur poviška 15,27%, kar ustreza tedenskemu povišku 550 lir in mesečnemu 2.365 lir. Poviška, ki ga predvideva omenjena delovna pogodba, so deležni uslužbenci v trgovinah jestvin, sadja in zelenjave, manifaktur ter raznega blaga in opreme, v prodajalnah mleka itd. V razpredelnici navajamo osnovne plače ip mezde posameznih kategorij delavcev in nameščencev trgovske stroke, ki veljajo' v smislu nove delovne pogodbe od 1. julija t. 1. dalje: Smrt slovenskega časnikarja V Ljubljani je te dni umrl prof. Filip Peric, večletni glavni urednik tržaške »Edinosti« po prihodu Italije v naše kraje. Prvotno je bil po svojem poklicu sicer šolnik, vendar je poaneje svoje najboljše sile posvetil javnemu delu kot slovenski časnikar v najtežjih časih, ki smo jih preživ-Ijali v Trstu. Bil je izredno plodovit in široko razgledan pisec, a hkrati dober kot človek in tovariški nasproti svojim sodelavcem. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v dobrem spominu. (Ib) UMRL JE V LJUBLJANI slovenski pisatelj Ivan Albreht. SMRTNO SE JE PONESREČIL tržaški dijak Franko Stupar, star 14 let, iz Škednja, med taborenjem slovenskih skavtov v Zajzeri pod Monta-žom. 5000 AMERIŠKIH VOJAKOV SE BO PRESELILO iz Avstrije v Italijo, pravljilnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radio-električne aparate in material predložiti komcesionira-nemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaje teh aparatov in materiala v mesecu juliju t. 1. Do 10. avgusta morajo delodajalci predložiti Zavodu za Soc. skrbstvo izpolnjene obrazce V. 4 in G.S. c.2 za mesec julij 1955 jn nakazati Zavošu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje. Do 18. avgusta morajo davkoplačevalci plačati prvi obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za 1955/56 in tretji obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za le- mesečno moški ženske 1. kat. (a) 49.000: 49.000 2. kat. (b) 38.500 38.5C0 2. kat. 30.000 27.000 3. kat. 20.500 18.400 4. kat. 15.800 13.200 Uradniško osebje dodeljeno 'trgovinam in skladiščem: 5. kat. 49.000 49.000 6. kat. (A) 30.000 27.100 6. kat. (B) 27.300 24.800 6. kat. (C) 26.200 23.700 7. kat. 20.500 17.000 8. kat. 15.800 13.200 DELAVCI osebje z neuradniško kvalifikacijo de deljeno uradom, trgovinam in skladiščem: tedensko moši ženske 9. kat. 4.150 3.400 10. kat. 3.950 3.250 11. kat. 3.950 3.250 12. kat. 3.650 pomožno osebje: 3.000 13. kat. 4.150 14. kat. 3.650 15. kat. (8-urno delo) 4.150 15. kat. (10-urno delo) 5.050 15. kat. (A) 8-urno d. 3.950 15. kat. (A) 10-urno d. 4.850 16. kat. 4.300 17. kat. 4.800 18. kat. 4.150 ker je Avstrija postala neodvisna država. TRST' IN ŽENEVA. »II Lavoratore« piše v članku »Ženeva in Trst«, da pričakuje tudi Trst od ženevske konference popuščanje mednarodne napetosti. List izraža željo, da bj bili ženevski zaključki tako pozitivni, da bi odločno vplivali na politiko italijanske vlade, o;l katere bdvisi, ali bo Tnst lahko razvil v položaju mednarodnega popuščanja 'Svojo veliko miroljubno funkcijo posredovanja med Vzhodom in Zahodom ter da, se bo končno rešil iz sedanjega dramatičnega položaja. KAJ JE OPRAVILO TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO V RIMU? Tržaški občinski svet je sprejel resolucijo, ki opozarja vlado na najnujnejša gospodarska vprašanja v Trstu: poslovati mora začeti rotacijski sklad za obnovo tržaškega gospodarstva; Trstu je treba dati nove redne pomorske proge; pospešiti je treba mednarodni promet; uvesti regionalno avtonomijo. Tržaški župan je takoj odpotoval z resolucijo v Rim. Sledilo mu je od- poslanstvo, v katerem so bili predstavniki republikancev, liberalcev, socialnih demokratov in podžupan, pristaš demokrščanske stranke; nadalje člani opozicije, in sicer komunistične stranke in socialnega italijanskega gibanja (misini). župana je sprejel novi predsednik vlade Segni in za njim še predsednik republike Gron-chi. Vse kaže, da je bil oreševanje teh vprašanj odloženo do jeseni. SPLOŠNA STAVKA V TRSTU. Varilci Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu stavkajo zaman že 2 meseca. Spor se je še zaostril, ko je ravnateljstvo začasno odpustilo veliko število delavcev, škoda, ki jo zaradi tega spora trpi tržaško gospodarstvo, je velika. Tudi tržaški občinski svet je s posebm resolucijo skušal vpliva^ ti na ugodno rešitev spora. Zaman je bilo tudi posredovanje vladnega komisarja dr. Palamare. Končno so predstavniki obeh glavnih sindikalnih organizacij napovedali splošno stavko, da bi podprli zahteve delavcev. Do te je prišlo pretekli ponedeljek, ko je vse življenje zlasti popoldne na tržaških ulicah, v .tovarnah, javnih uradih, trgovinah in drugih lokalih skoraj popolnoma zamrlo. Na Beneškem trgu je bilo zvečer zborovanje delavcev, na katerem so govorili 4 govorniki. Sprevode po mestu je policija prepovedala. Od Beneškega trga je velika skupina, kakih 500 zborovalcev, odkorakala proti mestu čez trg Unita. Na Borznem trgu jim je policija (»celere«) zaprla pot. Tako je prišlo do spopada. Policija je aretirala 6 ljudi, med njimi prof. Šemo, voditelja komunistične sindikalne organizacije. ODHOD IZ JAVNE SLUŽBE. Okoli 700 bivših nameščencev vojaške u-prave, ki so služili pri civilni policiji in finančni straži, je izjavilo, da hoče izkoristiti odlok generalnega vladnega komisarja, ki predvideva za vse takšne uslužbence, ki se sami odpovedo službi, odpravnino v znesku 6 do 6 mesečnih plač. Omenjeni odlok velja do 30. septembra. Mnogo uslužbencev bivše Zavezniške uprave odhaja v Avstralijo. ZAMENJAVA JETNIKOV. Med i-talijansko in jugoslovansko vlado je prišlo do sporazuma, po katerem bo Jugoslavija izpustila 10 političnih italijanskih jetnikov, Italija pa 9 slovenskih jetnikov. Podrobnosti o tej izmenjavi še niso bile določene. Računajo, da bo prišlo do novega sporazuma, po katerem bodo izpuščeni še drugi jetniki. RAZPUST RAZREDNIH SINDIKATOV. Glavni odbor razrednih sindikatov v Trs u je sklenil razpustiti svojo organizacijo, ker je v Trstu, odkar je prevzdla oblast italijanska uprava, nastal nov položaj. Člani razrednih sindikatov so za to, da se ustanovi enotna sindikalna organizacija v smislu programa, ki ga je postavila Neodvisna socialistična zveza (USI). Neodvisna socialistična zveza se bo borila za socializem, za krajevno avtonomijo, za gospodarsko obnovo, za popolno prosto cono, za spoštovanje pravice manjšin y diuhu londonskega sporazuma in za litalijansko-jugoslo-vansko zbližanje. »II Progresso«, tedensko glasilo razrednih sindikatov, je prenehalo izhajati. j LISTNICA UREDNIŠTVA Lj. Z. . Gorica. Rokopis sprejmemo, podrobnosti v pismu. Kaj moraš vedeti o socialnem zavarovanju vin. Poleg obveznega socialnega zavaro-vanja; ki smo ga razložili v prejšnjem poglavju, izvršuje Zavod za socialno skrbstvo tudi neobvezna in prostovoljna zavarovanja. Oba primera bomo razložili jia kratko, posebno o prostovoljnem zavarovanju, ki bi iga moral poznati vsak delavec in nameščenec. PROSTOVOLJNO SOCIALNO ZAVAROVANJE Nadaljevanje prostovoljnega socialnega zavarovanja je zelo važno za tiste dellavce in nameščence, ki so iz katerega koli razloga prenehali s plačevanjem prispevkov za obvezna zavarovanja, preden so dosegli pravico do invalidnine ali pokojnine. ,S prostovoljnim nadaljevanjem prej obveznega zavarovanja ohranijo namreč zase in za svoje potomce vse tiste zavarovalne pravice, katere so si pridobili z rednim plačevanjem prispevkov za socialna zavarovanja. Ce bi ne bilo prostovoljnega zavarovanja, bi zavarovanec po prenehanju obveznega zavarovanja avtomatično izgubil pravico do vseh že plačanih prispevkov. Zato je nadaljevanje prostovoljnega zavarovanja izredne važnosti predvsem takrat, ko bi morda zavarovancu manjkal le še kratek rok za pravico do dajatev zavarovanja proti jetiki, za invalidnino ali celo pokojnino. Za vsa tri omenjena zavarovanja se delavec ali nameščenec, ki je bil prej obvezno zavarovan, lahko zavaruje na prostovoljni podlagi. Ce gre za kratek rok za dosego pokojnine, se mu izplača denar za prispevke celo izposoditi. V primeru nadaljevanja socialnega zavarovanja na prostovoljni podlagi mora delavec ali nameščenec sam neposredno' plačevati vse tiste prispevke, ki jih je prej zanj plačeval delodajalec. Ti prispevki se odmerjajo po višini mezde ali plače, ki jo je prejemal naj-dalje v zadnjem petiletju, vendar s 15% popustom dopolnilnih prispevkov vseh treh zavarovanj. Vsi prostovoljni prispevki se, z razliko od plačevanja obveznih prispevkov, plačujejo z lepljenjem tedenskih znamk v posebno izkaznico ,ki jo izda -zavarovancu Zavod za socialno skrbstvo. .Znamke mora vsak zavarovanec lepiti sam v izkaznico vsako soboto ter jih uničiti z datumom. Znesek tedenskih zavarovalnih prispevkov določi Zavod za socialno' skrbstvo na itemelju zavarovančeve prošnje. Pravico do nadaljevanja zavarovanja na prostovoljni podlagi pa imajo samo zavarovanci, ki so v zadnjem petletju plačali vsaj 12 mesečnih ali 52 tedenskih prispevkov. 'Stalni kmečki delavci zadobijo to pravico s plačilom vsaj enoletnega zavarovalnega prispevka; ostali odrasli kmečki delavci-dminarji s plačilom 93 dnevnih prispevkov, kmečke delavke-dninarice ter mladina obeh spolov pa s plačilom 52 dnevnih prispevkov. Plačevanje prostovoljnih zavarovalnih prispevkov v znamkah je urejeno po naslednji .lestvici (št. 7): RAZRED DOMNEVNA TEDENSKA PLAČA Zav, za invalidnost, starost in potomec ter proti jetiki Samo zav. za invalidnost, starost in potomce Samo zavarov proti jetiki Osnovni prispevek za starost in invalidnost 1 DZa vse zavarovance: (razen kmečke delavce) Do L. 2500 245 190 55 6 2 Nad 2500— 4000 255 200 65 8 3 Nad 4000— 6300 405 315 90 10 4 Nad 6300— 7800 635 495 140 13 5 Nad 7800'— 9500 785 610 175 15 6 Nad 9500—11400 955 745 210 18 7 Nad 11400—13500 1145 895 250 21 8 Nad 13500—15800 1360 1060 300 25 9 Nad 15800—18300 1590 1240 350 29 10 Nad 18300—21100 1840 1435 405 33 11 Nad 21100—24200 2120 1610 470 37 12 Nad 24200—27700 2430 1890 540 41 13 Nad 27700 2780 2165 615 45 2) Kmečki delavci; Stalni delavci — moški 285 237 48 6 » „ ženske 230 190 40 5 Dninarji — moški 370 290 80 12 „ ženske 270 230 40 9 Koloni in polovinarji — — 25 Opomba: Osnovni prispevki zadnje kojnine, kar bomo natančneje pojasnili razpredelnice služijo, kakor v primeru v naslednjem poglavju. Zveznega zavarovanja, za določitev po- NEOBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE Od obveznega, socialnega zavarovanja za invalidnost, starost in potomce so še vedno izključene široke skupine prebivalcev, kakor na primer kmečki po sestniki. polovičarji in koloni, obrtniki, svobodni poklici, go. podinje ter mali trgovci. Zavod za socialno skrbstvo daje tudi tem skupinam možnost, da se zavarujejo za primer invalidnosti ter za starost in potomce s tako imenovanim neobveznim socialnim zavarovanjem. Kdor hoče uživati koristi takšnega zavarovanja, nima drugega opravila kot vložiti pri Zavodu za socialno skrbstvo prošnjo na obrazcu, ki mu ga da brezplačno .Zavod. Prednosti neobveznega zavarovanja pri Zavodu za socialno skrbstvo, y primeru z drugimi zasebnimi zavarovalnimi družbami, so v tem, da zanj ni potreben noben poprejšnji zdravniški pregled, ne sklenitev zavarovalne police, niti dolžnost plačevanja rednih obrokov zavarovalnih premij. Zavarovalne prispevke za invalidnost, starost in potomce (izključeno zavarovanje proti jetiki!) plačujejo zavarovanci po lestvici št. 7, ki velja za prostovoljna zavarovanja, in sicer z lepljenjem predpisanih znamk v osebno knjižico. Invalidnina in pokojnina pa se odmerja na podlagi po zakonu določene tarife. V. F. (Se nadaljuje) BILANCA RJLUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA’. Nekdanja tržaška zavarovalnica Riunione Adriatica di Sicur-ta, ki je preselila svoj sedež v Milan, je imela te dni občni zbor v Milanu. Poročilo, ki ga je podal upravni odbor, pošilja v uvodu pozdrave svojemu »rojstnemu mestu« Trstu. Nadalje ugotavlja, da je bilo lansko leto z gospodarskega in političnega vidika za Italijo srečno. Družba je v Italiji razširila zavarovanje proti kvaru pa motorjih jn riziku pri montiranju. Zadovoljiv razvoj so ugotovili tudi pri družbi L’As-sicuratrice italiana v Milam/ ki je povezana z Riunione. Stanje zavarovanj na doživetje se je dvignilo od 121 na 134 milijard do konca lanskega leta. Družba mnogo investira doma in v tujini v nove gradbe in nakupe. Bilanca za lansko leto se je zaključila z dobičkom 369 milijonov, kar omogoča izplačilo dividende po 185 lir za delnico (dividenda za leto 1953 je znašala 160 lir). NOV STANOVANJSKI BLOK treh velikih stavb s 114 stanovanji bodo sezidali pri Sv. Maniji Magdaleni Spodnji. Dražba dela bo 5. avgusta pri ravnateljstvu javnih del. Stroški bodo znašali okoli 275 milijonov lir. Dne 2. avgusta bo v imenovanem ravnateljstvu dražba za zgradnjo menze v Javnih skladiščih. JsUU&em IZDAJE »KMEČKE KNJIGE« NARAŠČANJE TURIZMA V TRSTU. Po Trstu kroži mnogo avtomobilov s turisti iz tujine. V prvem' polletju letošnjega leta je bilo v Trstu 241.179 nočnin (lansko leto v istem času 174.954). Junija je bilo y Trstu 53.036 turistov, med temi 38.363 iz Italije in 14.673 tujih državljanov. Iz Italije prihajajo veliko potnikov pa ogled Trsta, odkar je prevzela oblast italijanska uprava. Lani je bilo v Trstu 403.767 nočnin leta 1953 336.417, leta 1938 504.325. V PRVEM POLLETJU so odprli v neapeljski pokrajini 37 novih hotelov, ki imajo 925 sob. UGODNA TURISTIČNA SEZONA V JUGOSLAVIJI. Letos se turizem v Jugoslaviji ugodno razvija. V prvih petih mesecih je bilo 30% več tujih turistov kakor v istem obdobju lanskega leta. Navadno1 pride v zadnjih dveh mesecih sezope do pravega navala turistov v Jugoslavijo. Povečalo se je število turistov iz Avstrije ip Italije. Računajo, na močan dotok iz Zahodne Nemčije. Urad za zvezo v Celovcu je izdal do konca junija nad 10.000 vizumov za potovanje v Jugoslavijo, medtem ko jih je lansko leto do zaključka sezone izdal 18.000. V prvem polletju so jugoslovanska predstavništva na Švedskem izdala 3.000 vizumov za Jugoslavijo, v vsem lanskem letu je Jugoslavijo obiskalo 3.886 Švedov. Tudi na Jugoslovanskem predstavništvu v Trstu imajo letos s prošnjami za vizume izredno veliko posla. Poleg Tržačanov, ki potujejo v Jugoslavijo, je mnogo turistov, zlasti iz Nemčije na prehodu čez Trst v Jugoslavijo. V LJUBLJANI BODO ZGRADILI NOV HOTEL. Na občnem zboru Gostinske zbornice v Ljubljani so se sporazumeli, da Ljubljana nujno potrebuje nov hotel. Ljubljana razpolaga danes s 540 hotelskimi posteljami, kar je občutno premalo. Ljubljanski hoteli so letos morali odkloniti 191 tujih turističnih skupin; zguba je zaradi tega dosegla 10 milijonov deviznih dinarjev. Nov hotel bi stal 300-400 milijonov dinarjev. Po načrtu gostinske zbornice naj bi za gradnjo hotela prispevala gostinska podjetja; denar bi se zbiral pri Gostinski zbornici. V sklad bi prenesli tudi 30% doseženega dobička. Tako bi gostinska podjetja zbrala letno okoli 60 milijonov dinarjev. V ljubljanskih hotelih je lansko leto prenočilo 72.234 domačih in 30.595 tujih gostov, se pravi 17.394 več kakor predlanskim. 600.000 FRANKOV PRISTOJBINE moraš plačati, ako hočeš spremljali kolesarsko dirko po Franciji y turističnem avtomobilu, 850.000 y kamiončku in 1,200.000 v tovorniku. Založba »Kmečke knjige« je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1953. V tem času je izdala 43 knjig y skupni nakladi 341.600 izvodov. Razen knjižne zbirke je lansko leto izšlo 18 knjig. Letos bo »Kmečka knjiga« izdala 60 knjig. Založba izdaja časopis »Našo vas«, ki izhaja 2-krait mesečno; letos je v nakladi 15.000-19.000 izvodov. Poleg tega izdaja še »Sadjarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo«, mesečnik »Socialistično kmetijstvo«, »Zbornik agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete« in »Slovenski zbornik«. »Ekonomska revija«, Ljubljana, izdaja Zveza ekonomistov Slovenije. Zadnja številka prinaša naslednje razprave: Dr. J. Pokorn: Denarno pojmovanje im narodni dohodek; inž. A. Ordhaber: Kvantitativna analiza trendov kapitalizma v XX. stol.; inž. R. Modic; Kemična indu- strija v Sloveniji; Dr. J. Boncelj: Ali je zavarovanje res kupčija na srečo; T. Klemenčič: Ustanovljeni e Ekonomski institut LRS; A. Gros: Obračun proizvodnje in njegove analize; Ff. Baš: Jz zgodovine predkapitalistične Idrije; T. Hren: Rudarstvo LR Slovenije. »Les«, revija za lesno gospodarstvo, Ljubljana. Prinaša v zadnji dvojni številki (4-5) naslednje članke: Ing. Z. Turk: Kaj nas uči pomanjkanje lesa ali kje so še viri industrijske surovine; ing. L. Žumer: Gozd in les; ing. A. Svetličič: Lesno gospodarstvo v Sloveniji ob lO-letmici osvoboditve; ing. Fr. Flach: Razvoj lesnega strojništva V Sloveniji in Jugoslaviji; Ivan Bore: Proizvodnja lesne moke; Fr. Aleš: O varnosti pri delu v lesni industriji; dr. ing. B. Pejo-ski: Tropski lesno tehnični center v No-gentu; M. Mehora: Pomen muzejskih zbirk za zgodovino lesne industrije v Sloveniji; ing. M. Simič: Predelava in uporaba lesa na I. mednarodni razstavi v Ljubljani- Jugosl. banda za zunanjo Irgovino V Beogradu je bila ustanovljena Jugoslovanska baraka za zunanjo trgovino. Banka bo neodvisna, čeprav bo poslovala tudi s sredstvi, ki ji bo dala na razpolago Narodna banka. Banka bo o-lajševala transakcije v zvezi z zunanjo trgovino, lahko pa bo tudi kreditirala in financirala udeležbo domačih gospodarskih organizacij pri tujih družbah (primer kooprodukci j e). Centrala banke bo v Beogradu: po potrebi bodo u-stanovili podružnice po irepublikah. U-stanavljalai bo lahko svoje podružnice, ekspoziture, predstavništva in agencije tudi v tujini. Jugoslovanski gospodarski tisk je pozdravili ustanovitev posebne banke za zunanjo trgovino. Parcele so v Trstu druge1 Tudi 50.000 za kv. meter Kljub hudi gospodarski krizi vstajajo v Trstu razmeroma naglo visoke stanovanjske stavbe v samem središču mesta pa tudi v predmestjih, in okolici. Stanovanjska stiska je še huda. V mesto in okolico se je po vojni priselilo nad 40.000 beguncev -iz Istre; prihajajo pa še vedno novi. Tako se je prebivalstvo Trsta dvignilo od predvojnih 250.000 na okoli 275.000 (konec aprila 273.000). Po nastopu italijanske vlade se je priselilo iz Italije novo u-radništvo najrazličnejših kategorij Močno povpraševanje po stanovanjih je torej razumljivo. Zemljišča za gradnjo hiš so v Trstu zelo draga, ker je mesto stisnjeno med kraško planoto in morjem ter se ne more razmahniti v širino. Danes pla čujejo v samem središču okoli 50.000 do 60.000 lir za kv. meter. Tako gre glas, da je podjetje Forst, ki je zgradilo veliko palačo na prostoru nekdanje »Evrope«, plačalo okoli 50 milijonov lir za stavbišče s površino 1400 kv. metrov. Del tega stavbišča je pokrivala enonadstropna hiša. Na križišču Milanske in Carduccijeve ulice gradi ing. Maionica nebotičnik (14 nadstropij) na stavbišču okoli 500 kv metrov. Pravijo, da je stavbišče stalo okoli 75 milijonov, vendar je samo 25 milijonov šl/o za samo stavbišče, a drugih 50 za odpravnino 4 obratom, ki so imeli manjše prostore v začasni pritlični stavbi. Razvoj samega središča ovira okolnost, da je težko spraviti stanovalce in podjetja iz starih hiš, da bi lahko na istem mestu zgra dili nove stavbe; za odškodnine tem ljudem so potrebni milijoni in mili j oni. klinam, ki se ne vračunavajo v ceno posebej), nekoliko dalje od centra, ka kor n. pr. v začetku ulice C o miner ^ ciale (po novem Ulica Marbiri delia1 & Liberta) okoli 2 milijona za prostor ' ^ v predmestjih kakor n. pr. v Roj ant J® okoli 1 milijon lir za prostor (sobol-u Tako stane trosobm stanovanje v stro-jjj gem centru okoli 9 milijonov lir, neko-Jj liko dalje od centra okoli 6, v Rojanu pa 3 milijone lir. To so seveda pov-^. prečne cene. Pe Gre torej za precej visoke cene. To- ^ da tudi te so relativne. Parcele so sekj0 podražile, delovna moč je za okoli 7“/ jo dražja kakor pred dvema letoma, kfc/ gradbeni material je ostal približne^ pri starih cenah (razen lesa, ki se jH • podražil). Nekateri gradbeni artikli s l»o] se celo pocenili. Kljub visokim cenaF Va prodajajo podjetniki kaj kmalu pro-Rn store v velikih stavbah v središču. D( Uto drugega nadstropja (vštevši) kupujejo‘til; stranke prostore po večini za poslovni) kli uporabo (urade, ambulante itd.), prireži stori v višjih nadstropjih so namenje-fei ni navadno stanovanjem. R i MB KAJ VSE VPLIVA NA KUPČIJO S*0 i HIŠAMI. Blizu križišča med novo aV',s t tomobilsko cesto' proti Proseku ter ce% i sto iz Trsta proti Sežani na Opčinat^ je dalj časa naprodaj vila s 6 sobami-pi: Neki kupec je ponujal 9 milijonov, ^ lastnik je zahteval 10' milijonov. Mediji pogajanji se je razširila vest, da b<>i a do za novo avtomobilsko cesto napra-1, so že pričeli ž- s Tudi izven strogega središča so cen stavbiščem še visoke. Tako so plačali celo na pobočju od Sv. Justa proti ladjedelnicam Sv. Marka (v ul. Com-bi) za parcelo z notranjo lego, se pravi ne s pročeljem na ulico) 15.000 lir za kv. meter; v Rojanu pa gredo parcele še po 10.000 lir. Na Rocolu, v Bar-kovljah in visoko na Greti ter drugih predmestjih plačujejo 2000 do 3000 lir za kv. meter, različno po legi ih drugih okoliščinah; niže na Greti o-koli 4000 lir. vili nadvoz. V resnici so ze pneen ' delom za začasno cesto, po kateri naj ^ bi se razvijal promet v času graditve Osp nadvoza. Nasip za nadvoz bo seveda E/j, pokvaril razgled v okolici. To je 1101%; ponudnika tako vplivalo, da je dejal, ^ da zdaj ne bi plačal za isto vilo Pin kakor pet milijonov lir. je hiei Podjetniki navadno prodajajo do. grajene stavbe po posameznih stanovanjih ali poslovnih lokalih v tako i menovani kondominij, se pravi, da no vi lastnik kupi eno stanovanje ali prostore za urad ali lokal, ali pa tud celo nadstropje. Cene se seveda rav najo po legi in po notranji oprem-' stavbe. V središču mesta plačujejo o-koli 3 milijone za prostor (kot prostor v trgovinskem smislu štejejo- sobe medtem ko pripada kuhinja k priti- „GOSPODARSTV0“ .i:i izhaja vsaic drugi petek. — UREDNIŠTVA^ in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel ^' 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25-^ za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. čet račun »Gospodartvo« št. 11-9396; . a i za JU:«ai goslavijo letna 380 din, polletna 200 naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZB^11 SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica. ^ 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. $1^; KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsa% ^ m/m višine v širini enega stolpca 40 lit' za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« RADIO TREVISM TRST, ELICa S. MC0L0 21 - TEL 24 018 Originalni angleški hladilniki znamke _______________L E C:__________________ priprave za segrevanje in ohlajevanje prostorov, hladilniki na pritisk 10G l 200 volt hladilniki 160 l za bare in sladoleclarne Slovito švedsko podjetje ELECTK0l.lX nudi najnovejše hladilnike s 43, 70, 90, 140, 170, 206 zmogljivosti 220 volt na petrolej ali na tekom plin. Sesalnike za prah, stroje za čiščenje-Pralne stroje, motorje za čolne. Jamstvo 10 let. Direktno uvažanje franco Jugoslavija. Hladilniki CR0SLEY-BREDA na pritisk 170 l L. 139.000 franco Trst 223 l L. 199.000 franco Trst Jamstvo 5 let <1. (I. IM 1*0 IM - EXPORT Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TKST - Sedež : ul. Cieerone 8/II - Telefon: ui. Clceron« 3031-1 - Sealo Legnami «6710 A VTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. '28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitrn. Cene ngodne N 'fai, K ‘to St »like inv k; tlT tem Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MiLIZlE 19 - TEL. 96-510 2ahlopnik in g-laima zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV MELILLO ALFREDO Tr ieste-Trst V. Antonio CJaccia 3. Tel.90-039 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Z\ MOTOCIKLE „PARILLA“ in „BIANCHI“. Zastopnik in zaloga biciklov znamke „MELILLO“ - „BENOTTO" -„BIANCHI". Zaloga specialnih biciklov za dirkače in zaloga nadomestnih delov za motocikle in bicikle Motocikel PARILLA (Milan) Mehanična delavnica za popravila, revizijo in obno.o avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna kolesa in motoskuterje. dvtognraža : ,,S. Giusto" l/. Antonio Caccia 10 - Tel. GO 159 SPECIALIZIRANI- PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVIN A Z DRVMI IN PREMOGOM h GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32 ^an a pua Mc 'kt ir Adua-čufciei TRST CICERONE St. 292** TELEFONO Preskrba trgovskih, navadnih, turi' stičnih in tranzitnih vizumov za Ju' goslavijo - Predstavništvo za zdfV vi i išči RADENSKA SLATINA /" DOBRNA, penzion po 1700 Ur i6 ceni je vštet zdravniški pregib|(< in zdravljenje). Z JESTVINAMI TRST Ul. Valdirivo 3 Telefon 35-034 IMPEXPORT Toibdha uvoz SIEA JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 ZOBOZDRAVNICI AMBOLATORIJ Dr. A. M. Sancin /obozdrai/nih-tiirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze Sprejema od 9. do 12. in od lS-do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-H (vogal Ul. Carducci) tel. 37-1J8 TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje £* U/friHO" GoJtilna ,, V- s v- -j.,, ——---------------- S/h-T, S ul. c a novca 4/ _____________ G. M. MM & FIGLID hiši ^Ijša UVOZ - IZVOZ PLUTOVIM in IZDELKOV Trst, Ulica I. dellaCroce^ TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Postrežemo Vam SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom inje i .. ktd K tar ^P: S. ! -i^akc S. I. L. L. A. f! COSSI ALFONZ sai ?e’iavn UhOZLESA GORICA U Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 j cg ttosm ca ^'ROPI NE BO VOJNE er- ^^erenca ministrskih predsedlni-118 ( štirih velesil — Amerike, Sovjet-jr .^eze, v. Britanije in Francije — Je v Ženevi uspešno zaključila. o)-J ^ ustavitev hladne vojne med ro-^Mn in Zahodom in za rešitev spornih vprašanj, kakor vpra-nt[^bodočnosti Nemčije — niso bili dV-?. izdelani, vendar je bilo vsaj o-v katerem so se pogajali, po-mirno i-n spravljivo; poleg te-se 50 začrtali smernice, po karerih naj ■je/, zunanji ministri, ki se sesta-]fL.v oktobru v Ženevi, rešitev za .flC^ha vprašanja. Sporazumeli so ’ jfl^j se Vzhodna in Zahodna Nem-, Zopet združita. To naj se izvrši s, °bodnimi volitvami. Zagotovi naj ^ ['Zrnast v Evropi in skrči oboro-zdaj je naloga zunanjih mi-. P07, da se sporazumejo v podrob-eJ J; dokler ti ne pokažejo stvarnih 11 sl« > moS°če soditi dokončno o repkih ženevske konference. Prevla-J6"!6 vsekakor mnenje, da vojne v Ev-f1 bo. Vprašanj Daljnega vzho-r^ormoze in Koreje) se v Ženevi 1 S10 dotaknili. Angleži niso zadovolj-a-vJ postopkom, po katerem so se vo-C®V ženevska pogajanja. Predsednik Eiseinhower jih je namreč pri hi-?Zjanju potisnil v ozadje, ker se je cyVi j®žvu sam pogajal z Rusi. Angle-[ed Jd tudi očitajo, da so bila poga- ■P na njegovo pobudo preveč jav-ra-ji medtem ko bi oni hoteli na taj-i k Sestankih izvleči iz Rusov, kaj jal razprav nameravajo. LUČE JE IZROČILA 'L, [Ktivna letala ■ Pijanski listi poročajo iz Rima, da Jr^eriška poslanica v Rimu Clara rhe Luče med svečanim obredom v rntl izročila italijanskemu letalstvu reaktivnih letal »F 86 K«, ki [je izdelalo podjetje »Fiat« s sodelo-fidm ameriške družbe »Norih Arne-Aviation«. tel.«Aj NAMERAVA PERON? Po u-25, mornarice v Argentini so se du-P pomirili1. Peron išče nove poti. et, Je, da je pripravljen pogoditi ju-L8 Cerkvijo. V zadnjem času je še da se odpoveduje voditeljstvu gA kazinih organizacij in da hoče o-^ samo predsednik republike. To $ ».^menilo konec peronizma, to je salJd4neg.a socialneiga gibanja, za ka-lUrj0 ie Peron ustanovil celo posebne L Kakšni so njegovi odnosi z vo-lirU poveljniki, ki so gospodarji L^aia, nj znano. Margerita Higgins ameriškemu listu »Nev? York dld Tribune«, da je Peron že prej " il v svoji gospodarski politiki ‘oti ameriškemu kapitalu ter do-Velikim podjetjem, kakor H. J. k m Chrjrsler Corp., da zgradijo (T1® tovarne v Argentini. Komuni-stranka je pravno dovoljena, ^ tako radikalna. Mnogi Ameri- Itii so mnenja, da bi bili radikali [ hasprotni njim kakor sam Peron. Hvalci, pravi M. Higgins, so mne-da so množice delavcev in kme-2a Perona. [ITO POJDE V FRANCIJO. Pred . tfc francoske vlade Edgar Faure ^aivil, da Franci.ia z zadovoljstvom je obisk predsednika FLRJ Jugoslavija in Francija dajeta “jemu političnemu življenju vsa-l ba svojem področju spodbujajoče JVe. Mostritev v alžiru in ma- J^r. V zadnjem času so na dnev-r1 redu atentati upornikov proti lirskim oblastem v Alžiru in Ma-f'11- Uporniki napadajo tudi franco-vojake. Skoraj ni dneva, da ne bi 0 človeških žrtev. Socialni - UTRINKI \ SESTANKU 'CENTRALNEGA 'OR.A Sindikata pomorskega gospo-Jugoslavije so ugotovili, da je J v Jugoslaviji 170 absolventov polkih šol še nezaposlenih. Letos bo alo šole 360 pomorščakov. Po ma-bodo skupno zaposlili 520 pomor-ifov, ko se pokaže potreba zaradi po-Jjk tonaže in prometa. y°LANDIJA BO SPREJELA 500 spe-l2iranih delavcev iz Italije. Lansko 0 Se je izselilo 34.676 Holandcev, da Jkžli zaposlitev drugod po svetu. J°00 STANOVANJ so lansko leto v Jugoslaviji. ifjLOZAJ GOSPODINJSKIH PO-V NEMČIJI je bil te dni ure-j, med organizacijama, ki predstav-k koristi gospodinj jn gospodinjskih ^očnic. Računajo, da je v Nemčiji gospodinjskih pomočnic. V or- IS S Raciji nemških gospodinj je 150.000 k™®- Organizaciji sta se sporazumeli, k. “o delovni čas pomočnic trajal 48 ur leden. V ta čas pi vključen čas pojiti za zajtrk, kosi'o in večerjo. Med J® Uro zvečer in šesto uro zjutraj ^očnica ne sme delati. En dan v ted-v “u prosta; lahko je to nedelja ali Jrl koli drugi dan v tednu. Pravico S do 12-18 dni dopusta na leto; po dobi službovanja se dopust po-Sa- Pomočnicam, ki ne prejemajo Jj® in ne stanujejo v hiši, lahko godrnja odpove v času od 1. do 15. vsa-meseca. Za pomočnice, ki preje- jjj. hrano in so nastanjene pri gospo-r. Iah, zahteva dogovor enomesečno pSv®d'. PRECEJŠNJA RAZLIKA v LETIH. L ličarskih Alpah preživljata mede-tedne 14-letna princezinja Lidija “hla Antonija Caracoiolo iz Torel-Italiji in 74-letni grof Aubry Wil-Tealdi, botanik, ki ima premo-4 j6 j® U milijonov dolarjev. Za poroke (vadija morala izposlovati papežev J^anek, ker je premlada in ker je J2 Protestant. V ^JANŠKI DELAVCI JAMČIJO JL kkor poročajo nemški listi, priča-j®Jo v Baden-Wuettembex,gu prvih italijanskih kmetijskih delavcev, hsti poudarjajo, da gre za poiz-' Italijanski delavci bodo lahko de-samo na poljih in v gozdovih. Z ^Pcidarji bodo sklenili pogodbe z ikvnostjo 6 mesecev. Povečat izvoza električoe eoergiie iz Avstrije v Nemčiio 10 milijonov dolarjev za elektrarno Luenersee MED ITALIJO IN TUJINO O novem sporazumu z Avstrijo Iz Washmigtona je prispelo podrobnejše poročilo o posojilu Mednarodne banke za obnovo in razvoj Avstrije, za zgraditev velike elektrarne na Luenersee. Posojilo znaša 10 milijonov dolarjev. Iz te elektrarne bodo izvažali e-lektrično energijo v Nemčijo, se pravi, v Porurje in zahodne predele. Ko bo nova elektrarna dokončana, bo dobavljala Nemčiji za poldrugi milijon dolarjev električne energije pa leto in sicer po nižji ceni, kakor je električni tok nemških termičnih central. Posojilo Mednarodne banke je povečini v evropskih valutah; 7 milijonov dolar, bodo potrošili za nabavo opreme nove e-lektrarne. Posojilo je bilo dano družbi Vorarlbenger Illwerke, ki ima sedež v Bregenzu pa Predarlskem. Družba je bila ustanovljena leta 1924 z nemškim, avstrijskim in švicarskim kapitalom, da bi zgradila hidrocentrali na Luenersee in na rekiTllu, tudi v Vorarlbergu. Nemci iso imeli v svojih rokah pretežni del delniške glavnice, zalo je bila družba pod javno upravo v povojnem času. Družba VIW (Voraillberger Illvverke) je v zadnjih letih prodajala 15% električne energije v Vorarlbergu in pa Tirolskem, 85% pa dvema ■nemškima družbama, in sicer Rheinisch-Westfalisches Elektrizitaetswerk, ki dobavlja energijo predvsem Porurju, in »Energie-Versor-rung Schwabep«, ki dobavlja v glavnem električen tok deželi Wurttemberg-Ba-den. Med tema družbama in družbo VIW je bila sklenjena dolgoročna pogodba, po kateri bosta družbi odkupovali energijo jz elektrarne Luenersee« Kakor rečeno, bo ta elektrarna dobavljala nemškim družbam energijo po nižji cepi kakor nemške elektrarne. Pomanjkanje energije se čuti v Nemčiji pa tudi v Avstriji. V dosedanjih elek- Na tržaškem trgu se čutijo posledice manjšega dotoka blaga iz krajev proizvodnje. Cene avstrijskega kakor jugoslovanskega lesa so čvrste in ni upanja, da bi se znižale. Po vesteh lokal-nihnih uvoznikov stanejo jugoslovanske jelove deske: blago izpod mere 25.000 lir kub. meter, opiata 27.000-28.0000 lir, tombante 30-32.000 f.co Sežana, neocarinjeno ali Fob jugoslovanska pristanišča. Medtem ko se kupčije tržaških trgovcev omejujejo na redke in manjše o-peraedje, kupujejo trgovci z italijanskih otokov in iz Neaplja direktno jugoslovanski les; izkoriščajo namreč klavzulo Fob jugoslovanska pristanišča in opuščajo posredovanje tržaških trgovcev. Na jugoslovanskem trgu s trdim lesom so cene visoke in ne kaže, da bi se znižale zaradi pomanjkanja blaga pri proizvajalcu. (Vel. Britanija je še vedno stalno prisotna na jugoslovanskem trgu z lesom in kupuje ogromne količine blaga, namenjenega za izdelavo pohištva. Tudi izvoz v Zahodno Nemčijo je olajšan zaradi jugoslovanske bilančne neuravnovešenosti nasproti tej državi. Kakor se zdi, bo takšno napeto stanje trajalo do jeseni. Kljub temu je Italija še vedno med prvimi odjemalci jugoslovanskega lesa. Kvotacije za blago neocarinjeno jugoslovansko-italijanska meja ah Fob jugoslovanska pristanišča so približno naslednje: parjena bukovina dolga 44 tisoč lir za kub. meter; idem kratka 38 tisoč lir; idem oparjena IH. mera 34.000 hrastovina IH. vrste 43.000 lir za kub. meter. Izvedenci so mnenja, da ni za zdaj nobenega upanja, da bi se povečala proizvodnja jelovih desk in trdega lesa, ker je sedanje izkoriščanje gozdov v Jugoslaviji že itak veliko. PoHev pienga v Evropi Napoved angleške vlade (National Coal Board), da bo primorana zvišati ceno premoga, je izzvala oster protest Zveze angleških industrijcev- Zveza je opozorila vlado na nevarnost, ki bi jih povzročilo 18% zvišanje cene premoga. Angleška industrija mora izvršiti naročila po dogovorjenih cenah ih nikakor ne bi mogla teh zvišati za 18%. Povišanje cene premogu bi industrijo v e-nem letu stalo 40 milijonov funtov šter-lingov (1 funt velja okoli 1700 lir) Angleški industrijci obtožujejo vlado, da ni dovolj utemeljila svojega sklepa. Obenem pozivajo vlado, naj skrči izvoz premoga in se tako izogne1 nepotrebnemu uvozu tujega premoga, ki stane 2 funta šteriinga več kakor prejme Anglija za izvoženega. Za uvoz premoga iz tujine potroši Anglija 24 milijonov funtov šterljngov. Evropska gospodarska komisija v Ženevi je objavila poročilo o preskrbi premoga v Evropi. Izvedenci te komisije so mnenja, da bo v razdobju julij-september tega leta proizvodnja koksa v Evropi za 500.000 ton manjša kakor zahteva po koksu. Položaj bo hu,ši v državah izven Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki uvažajo premog. Letos so evropske države (razen Jugoslavije) kupile v Združenih ameriških državah 11,934.000 top premoga, in sicer v razdobju od junija 1954 do maja 1955. V istem razdobju leto poprej so nabavite v Ameriki samo 6,940.000 ton premoga. PODRAŽITEV ANGLEŠKEGA JEKLA Dne 25. julija so se cene izdelkov angleške železarske industrije povišale. Cene veljavnih izdelkov so za 5% višje. Angleži poudarjajo, da so njihove cene še vedno nižje kakor v Ameriki in na evropski celini. Surovo železo se je podražilo za 7%, lito železo za 9,5%, jeklo za 6,5%, težji jekleni izdelki za 5,75%, vroče valjani izdelki za 5,5%, pločevina za 4,5%. KOŽE NA NEMŠKEM TRGU Na 80. dražbi kož y Hannovru je o-slalo mnogo govejih težkih kož neraz-prodanih. Bolj gladko se je razvijala kupčija s telečjimi in konjskimi kožami, medtem ko so cene ovčjih kož popustite. Zabeležili so naslednje cene: telečje kože 215-504 tw, lažje kože 211-220 (na prejšnji dražbi 209-217), volovske (15-20 20 1/2 kg) 154-175 (152-177), kravje (15-39 1/2 kg) 131 do 137 (128-136), bikove 156-186 (167-192), jagnjeta 110-162 (143), konjske (nad 20 cm) 18-27,40, žrebeta 7 (7-10,60) mark za komad. trarnah proizvaja VIW 365.000 kilovatov energije; elektrarna Luenersee pa bo proizvajala 185.000 kw. Luenersee bo dajala tudi več vode in s tem omogočala povečapje proizvodnje elektrarne v Rodundu, ki je nižje od nove e-lektrarne 'Luenersee. Načrte za novo elektrarno so pričeli izdelovati spomladi leta 1954. Zgraditev elektrarne bi bita dokončana leta 1958. Elektrarna bo stala skupno 1.003.000.000 avstrijskih šilingov (38,600.000 dolarjev) Za gradnjo bo — poleg posojila Mednarodne banke za obnovo — prispevala tudi sama družba VIW, njeni potrošniki in avstrijska Laender Bank pa tudi s posojili. Posojilo Medparodne banke je bilo podeljeno ma rok 25 let proti 4,75% obrestim. Za posojilo jamči avstrijska vlada. Poleg tega se je Banka za mednarodno obnovo vknjižila pa posest Luenersee; nadalje ji bo VIW odstopala del svojega dobička od izvoza električne e-nergije. AVSTRIJSKA ZUNANJA TRGOVINA PASIVNA Po začasnih podatkih avstrijskega osrednjega statističnega zavoda je Avstrija v maju uvozila za 1801 milijon šilingov blaga, izvozila pa za 1473 milijonov, se pravi, da je primanjkljaj v zunanji trgovini znašal 328 milijonov šilingov. V primeri z aprilom je izvoz narastel za 73 milijonov šilingov, medtem ko je uvoz ostat v glavnem neizpremenjen. Do meseca marca je uvoz nenehoma naraščal, medtem ko je zdaj to naraščanje prenehalo. V prvih petih mesecih tekočega leta je zunanje trgovinski primanjkljaj znašal 2089 milijonov šilingov. NEMŠKA ŽIVINA ZA IZRAEL. V lanski sezoni so izvozili iz Nemčije v Izrael 389 glav plemenske živjne, iz Holandije pa 239. Iz Nemčije je šlo v Izrael več prevozov tudi gorske živine. Tudi ta izvoz gre na račun nemške odškodnine. NEMŠKI IZVOZ V juniju je Zahodna Nemčija izvozila za okoli 25 milijard nemških mark blaga (22 milijard lansko1 leto). Tudi uvoz je narastel, vendar računajo, da je ta še vedno manjši kakor izvoz. Minister za gospodarstvo Erhard je izjavil, da bo vlada ob koncu leta ukinila izvozne podpore. NEMŠKA TRGOVINSKA MORNARICA ima danes 818 ladij s skupno to-nažo 2,240.000 ton. V nemških ladjedelnicah gradijo 737 ladij in 61 ladij-pe-trolejk- JUGOSLOVANSKE BOROVNICE NA ANGLEŠKEM TRGU Za jugoslovanskimi borovnicami je sredi julija prispela prva velika pošiljka borovnic s Poljske, In sicer kar cela ladja. To je povzročalo padec cene borovnic sploh; tako so jugoslovanske dosegle ceno 15-16 šilingov. Računajo, da bo cena še nazadovala in padla izpod 10 šilingov za plat (1 plat tehta 6 funtov). Kakor rečeno, izvaža borovnice iz Jugoslavije podjetje »Slovenija-sad-je« iz Ljubljane. Dne 30. junija je prispel v Hull iz Jugoslavije prvi vagon borovnic, ki so bile hitro razprodane po ugodni ceni (21/6 šil. po platou-91b). Drugi vagon je prispel y Manchester 2. julija in blago je bilo razprodano še po ugodnejši ceni (22/6 in 23 šilingov). Naslednje pošiljke so že pa potj. Jugoslovani upajo, da bodo prispele pred ladjo z borovnicami iz Poljske, ki je glavna izvoznica tega blaga in največji jugoslovanski konkurent na angleškem trgu. Ko bodo prispele poljske borovnice, bo vsekakor cena znatno padla. Povprečna cena je v sezoni 12 šilingov. Borovnice izvaža v Anglijo podjetje »Slovenija-sadje«, ki je tudi to leto uspelo časovno prehiteti poljske pošiljke. »Slovenija-sadje« dobavlja na angleški trg omejene količine borovnic in tako doseže visoko ceno. V prejšnjem letu je izvoz jugoslovanskih borovnic znašal 23.264 funtov, poljskih pa 159.873. PODRAŽITEV TURSKEGA BAKRA Turška banika Eti-Bapk, ki nadzira izvoz bakra, je povišala cepo od 2.400 lurških funtov na 3.100. Banka ceni letošnjo proizvodnjo turškega bakra na 26.000 ton (lani 25.194). UVOZ LITEGA ŽELEZA PROTI ZNIŽANI CARINI Uradni list »Gazzetta Ufficiale« je objavil ukaz ministra za finance, ki določa, da se v tem letu lahko uivozi 80.000 ton litega železa, namenjenega livarnam proti znižani carini (8%). Uvoz je bil razdeljen na naslednje carinarnice: Genova 36.000 ton, Savona 2000, Chiasso 20.000, Luino 5000, Do-modossola 5000, Fortezza 10.000 in Modane 2000. Uvozniki morajo prošnji za odobritev zadevnega kontingenta priložiti potrdilo trgovinske zbornice, da gre za uvoz, ki ga zahteva livarna. IZVOZ JUGOSLOVANSKE KAMILICE Jugoslavija izvozi na leto približno 200.000 t kamilice. Znan je predvsem kamilica iz Vojvodine. Izvaža se v Združene ameriške države, Kanado, Brazilijo, Egipt in Izrael. Nabaviš jo lahko tudi v tržaških lekarnah. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo krajevne proizvodnje 765 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 710; čajno maslo 830; sir gra-na proizv. 1953 730-780 dir kg, proizv. 1954 500-560, 1-30 dni star 320-340, 30-60 dni star 360-370; sbrinz star 1 mesec 400-410, nad 3 mesece star 530-560; ementhal svež 440-470, nad 3 mesece star 520-540; provolone 1 mesec star 390-410, nad 3 mesece star 460-490; gorgonzola nad 8 dni star 240-250, postan 380-390; italico nad 8 dni star 360-370, postan 400-420; taleggio in quartirolo svež 280-300, postan 370-390. KRMA MILAN. Za stot f.co milanska postaja: majsko seno 2500-2600; otava 2302-2400; seno iz detelje 23000-2500; stlačena slama 900-1000 lir, lanene pogače 7150-7350; koruzne pogače 440-4500. FUNT STERLING NE BO RAZVREDNOTEN. Zadnji teden so se na medna-rodinih borzah razširili glasovi, da namerava Angleška narodna banka znižati vrednost funta šteriinga. To vest sedaj zanikajo in navajajo, da gre le za to, da hi se obseg (marža) dopustnega nihanja povečal. Zdaj znaša 0,75% v vsaki smeri. Ko bi se ta obseg povečal samo navzdol bi seveda to pomenilo razvrednotenje v določeni smeri. Toda prav tolikšna možnost je ,da se poveča tudi navzgor. O' tem je bilo govora na sestanku Evropske plačilne zveze v Parizu. Vprašanje bj prišlo na dnevni red samo v primeru vpeljave zamenljivosti. Vsekakor bi moral dati pristanek za takšno povečanje obsega nihanja Mednarodni denarni sklad, ki dovoljuje sedaj nihanje samo do 1%. NOVI KOVANCI V JUGOSLAVIJI. Beograjska vlada je sklenila izdati nove kovance v vrednosti 10, 20 in 50 dinarjev iz zmesi bakra (91%) in aluminija (9%). Papirnati denar bo nato potegnjen iz obtoka. Kovanje 20- in 10-dinarskih kovancev iz aluminija, kakor je bilo prej odrejeno, se ne bo izvršilo. Danes so v obtoku cinkovi in aluminijasti kovanci (0,50, 1, 2 in 5 dinarjev). Narodna banka sproti poteguje iz prometa oin-kov denar. Banka odkupuje stare srebrne kovance, jugoslovanske, avstrijske, nemške, nadalje tolarje Marije Terezije. ZLATE IN DOLARSKE REZERVE V EVROPI NARASLE. V zahodni Evropi — razen V. Britanije — so zlate in dolarske rezerve v letu 1954 narasle za 1565 milijonov dolarjev, in sicer za 643 milijonov v zlatu in 922 milir jonov v dolarjih. Velika Britanija je pridobila 100 milijonov dolarjev. Rezerve vsega sveta — tudi Sovjetske zveze, v kolikor gre za povišanje dolarskih rezerv — so narasle za 2,172 milijonov dolarjev. Najbolj so narasle rezerve Zahodne Evrope, in sicer v V. Britaniji, Zahodni Nemčiji (za 773 milijonov), Franciji (305), Italiji za 113 mil. itd. PRODAJA IN PROIZVODNJA ZLATA. Lansko leto so proizvedli v svetu za 910 milijonov dolarjev zlata. Sovjetska zveza je prodala za 50 milijonov dolarjev zlata. Gene iegoslovaeskega blaga na tujih trgih Navajamo nekaj cen, ki jih je doseglo jugosilovanisiko blago v zadnjem času na tujih trgih: Stalaktiti v Švici 21 švicarskih frankov za tono, frapco jugosflovanisika meja proti odbitku 5% provizije; kremenčev pesek, izvožen v Itali o, po 3.800 lir tona, franc o jugoslovanska meja brez provizije. Rjavi premog, izvožen v Avstrijo po ceni 10,45 dolarja za tono f.co jugoslovanska meja; izvožen v Italijo po 7.200 lir za tono vrsta 0/10 mm in 8.200 za tono vrste 10/20 mm, fob Ra-ša, proti odbitku 2% provizije. Ognjevarna (magnezitna) opeka, izvožena v Italijo po 74.500 lir za tono franko jugoslovanska meja Sežana. Beli boksit, izvožen v Zahodno Nemčijo po 191 nemških mark za tono, franco postaja Jesenice; izvožen v Italijo po 32.000 lir za tono franco jugoslovanska meja Sežana. Opeka. Zaključene: so bile kupčije za izvoz v Italijo po 6,80 lir za komad f.co jugoslovanska meja proti 3% proviziji, za izvoz v Avstrijo po 11,90 dolar ja za 1000 komadov, franico jugoslovanska meja, proti proviziji 1.5% za tujega a-genta. V Italijo so bile prodane opeke mere 26x12x6 po 5,80 za komad, franco tovarna, mere 26x26x13 po ceni 23 lir za komad, mere 26x13x8 po cepi 6,50 lir za komad; vse franco tovarna brez provizije. Korci za Trst po cenah 10,80 italijanske lire za komad, planete 15 lir f.co opekarna. Azbest-moka VII. razr. v Italijo po 18 lir za kg, franco Sežana. Marmor v blokih »iMima« za Zahodno Nemčijo po 88 dolarjev za klub. m franco jugoslovanska meja, proti 5% provizije. »Pazin« za Holandijo po 250 holandskih goldinarjev za mere 149 cm, 270 hol. golid, za mere 249 cm im 300 holl. golid za mere nad 250 cm. Vse za kub. meter franco jugoslovanska meja brez provizije. »Travertin Kučkovo« za Belgijo po 3500 belgijskih frankov za kub. meter, franco jugoslovanska1 meja brez provizije; za Avstrijo po 65 dolarjev za kub. meter franco jugoslovanska meja. »Ven-čac« v ploščah za Finsko po 6 dolarjev kv. meter franico jugoslovanska meja. Cement Portland za Brazilijo po 23 dolarjev cif Rio Grande za tono. Portland cement za Sirijo po 112 šilingov tona caf Latakija; cement »500« za Italijo po 7.300 lir tona franico tovarna; Portland cement za Paragvaj po 29 šilingov za tono cif Buenos Aires, proti 3% provizije. NOVO NAROČILO REŠKIM LADJEDELNICAM Neki grški brodar, ki posluje v Angliji, je naročil v reški ladjedelnici »3. maj« izgradnjo 10.600 tonske ladje tipa tiramp. ,Zdaj gradijo v reški ladjedelnici 9 ladij za »Jugolinijo«, 3 za Švico in 2 za grške brodarje. GROM IN STRELA. Redko kdaj so v Evropi razsajale takšne nevihte kakor letos. Iz Francije poročajo, da je tam strela ubila v enem dnevu 7 ljudi. V Zabljaku v Črni gori je udarila strela v stajo, kamor se je zateklo 12 črnogorskih kmetov. Ubila je 9 kmetov. V Milanu je 25. tega meseca med nevihto udarila strela okoli 500-krat. V Avstriji je bilo v okraju Gmundeni 23. julija 9 žrtev. Hudournik je odnesel neki most, vanj je zavozil avtomobil z og-njegasci in za njim še drugi avto. GOSTILNA FU Bli ABf 11K PII \ TA 15 O K domIčpTkuhinja in pristna VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentaborl Avstrija. Z novim trgovinskim sporazumom od 31. maja, ki bo veljal od 1. julija dalje eno leto, je Italiji u-spelo povišati nekatere svoje izvozne kontingente, -tako n. pr. za sveže sadje od 8 na 17.000, za svežo povrtnino od 10 na 15.000, za mlad krompir od 7 na 8000 ton, za vina in vermut od 300.000 dol na 25.000 hi in za cvetlice od 40 na 80.000 dolarjev; pri zelenjavi in sadju je pa predvideno, da bo avstrijska vlada dovolila prekoračenje kontingentov, če bi sedaj določene avstrijski trg izčrpal pred potekom leta. Ne glede na to, da bo Avstrija s 1. julijem — kar sovpada z uveljavljenjem novega sporazuma — povišala uvozne sprostitve za članice OEEC na 84,1% svojega uvoza, so bili doseženi poviški italijanskih izvoznih kantin gentov tudi za razne tekstilne in kemične proizvode ter artikle kovinsko-mehanične in drugih strok. Da navedemo nekatere postavke (v tisočih dolarjev); jeklene cevi (250), stroji za kopanje in žerjavi (200), cilindri za valjarnice (200), razni proizvodi e-lektrične industrije (600), orodni stroji (200), drugi stroji (500), »razni« kemični proizvodi (500), znanstveni aparati in instrumenti (50), blagajniški registratorji (20), gumijaste cevi (50), pnevmatike in zračnice (70). Kar zadeva povišanje avstrijskih izvoznih kontingentov, je bilo' največ zanimanja za les, posebno ker je tudi Avstrija omejila izvoz tega važnega artikla. Dosežen je bil sporazum za 2,7 mil. kub. metrov žaganega lesa, 100.000 kub. metrov tramov (»uso Trieste«), 7000 ton lesnih odpadkov, 15.000 kub. m prečnikov in odrnic (Stangeni- und Gerustholz) in prav toliko jamskega lesa. Plačilni promet se bo odvijal na podlagi dosedanjega plačilnega sporazuma. Po statističnih podatkih ministrstva za trgovinsko mornarico je promet v italijanskih pristaniščih v lanskem letu prekosil vsa dosedanja leta. Bil je višji kakor y vsakem' povojnem letu, pa tudi višji kakor v predvojnih letih. V italijanske luke je lansko leto prispelo, oziroma odplulo iz njih 269.012 ladij s čisto tonažo 156 milijonov ton; v letu 1953 pa 259.140 ladij s skupno tonažo 144 milijonov ton. Narastek čiste tonaže, je torej znašal y letu 1954 8,3%, kar približno ustreza tudi povišanju prometa z blagom. V italijanska pristanišča je lansko leto prispelo 58,4 milijona ton blaga-, leta 1953- 54,1 milijona in leta 1952 47,2 milijona ton. Blagovni promet je bil lani za 7,9% večji kakor y letu 1953. Celoten promet z blagom je lansko leto presegel za 14,6 milijona ton promet iz leta 1938 v starih mejah in za 17,5 milijona v sedanjih mejah; povišanje znaša v prvem primeru 33% v drugem pa 43%. Ce upoštevamo samo promet s tujino, je količina blaga izkrcanega v italijanskih lukah leta 1954 presegla 2,9 milijonov ton količino izkrcanega blaga v letu 1953, za 13,68 milijona pa količino iz leta 1938. Navajamo v vrstnem redu luke po količini prometa: 1. Genova 10,1 milijona ton prometa, se pravi 17,3% vsega prometa v italijanskih lukah; 2. Neapelj 7,65 mil. ton prometa (13,1 odstotkov vsega prometa); 3. Benetke 6 milijonov ton (10,3%,); 4. Livorno 4 milijone ton (6,8%); Briški vodovod Brda so od meseca junija tja do oktobra v suhem poletju brez vode; domači vodnja. ki so tedaj po večini suhi. Prebivalci šte-verjana, šentmavra in Oslavja jo morajo tedaj voziti iz Pevmi-ce, iz Rutarjev pa hodijo ponjo v Idrijco. Brici morajo' v tem času silno štediti z vodo, kar povzroča marsikatero nevšečnost. Zadnje čase so tudi oblasti spoznale, da je treba temu odpo-moči. Zdi se, da hoče goriška občinska u-prava speljati vodovod do najivišjte točke Oslavja, in sicer s potiskanjem z brizgalkami. Oslavje spada namreč pod goriško občino. Pozneje naj bi se isti vodovod podaljšal na podoben način do števerjanske cerkve. Ta voda bi prihajala iz Mrzleka pri Solkanu (v Jugci^ sla/viji), od koder prejema vodo goriška občina proti primerni odškodnini, ki jo pia. čuje Jugoslaviji. Kakor znano, je Jugoslavija speljala vodovod v vse njene predele Brd;. Goričani bi si prihranilo o-gromne stroške, ako bi briški vodovod prosto podaljšali v vse predele iitalij aonsfcih Brd. S tem bi odpadli vsi stroški za dvigalne naprave. Voda bi pa prihajala na i-sti način im verjetno po isti ceni kot za Gorico. Jugoslavija bi v tem pogledu gotovo šla na roko. Tako bi prihraniiM) tudi novo finančno breme slovenskim občinam, ki bi jih zahtevalo neekonomično! podaljšanje vodovoda do števerjanske cerkve. Sporazum predvideva, da bi ena izmed pogodbenih držav popolne ma ali deloma preklicala liberalizacijo' uvoza. V takem primeru bo morala izdati ta država hkrati s preklicem vse potrebne ukrepe, da bi se ne zavrla blagovna izmenjava in da se bodo mogle izpeljati že prej sklenjene dobavne pogodbe; kar najhitreje se bo sestala tudi mešana komisij a, da bo prilagodila trgovinski sporazum nove mu položaju, ki bi nastal s preklicem sprostitvenih ukrepov. V zvezi z novim sporazumom je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino odredilo', naj se na italijanski izvoz v Avstrijo uporabljajo predpisi tabele ESPORT z vsemi morebitnimi poznejšimi spremembami. Za uvoz avstrijskega blaga pa veljajo dosedanji predpisi okrožnice št. 225565 s poznejšimi spremembami. Kontingenti tistega blaga, katerega izvoz ali uvoz je podvržen licenci, se bodo, kolikor ne gre za sezonsko blago, razdelili polletno. Prošnje za prvo polletje je vložiti do 25. julija, za drugo polletje pa od 1. 1. do 25. 1. 1956. Prošnje, ki so dospele na ministnstvo pred 1. julijem, se ne bodo upoštevale in se morajo ipotemtakem ponoviti. Omenjeni roki pa ne veljajo za uvozna in izvozna dovoljenja, če gre za artikel, ki spada pod postavko »drugo blago«; prošnje za taka dovoljenja se bodo reševale sproti, kakor bodo vložene. IZVOZ BOMBAŽNEGA PREDIVA IZ ITALIJE V PAKISTAN Pakitanska podjetja so naročila v Italiji bombažnega prediva za 1 milijon dolarjev. To je peto naročilo v okviru ameriške gospodarske pomoči Pakistanu, ki znaša skupno 22 milijonov dolarjev. Prejšnje pogodbe v o-kviru te pomoči je Pakistan sklenil z Nemčijoi, V. Biritanlijo, Hongkongom 5. Savoma 3,7 milijona ton (6,3%); in Libanonom. 6. X,a Spezia 3,6 mil. ton (6,2%); 7. Trst 3,6 mil. top (6,2%); 8. Bari 3 milijone ton (5,1%); ■9. Augusta 2,4 mil. lop (4,1%); 10. Cagliari 1,2 mil. top (2,1%); 11. Falconara Marittima X milijop ton (1,7%). Skoraj 50% prometa v italijanskih lukah je predstavljal promet s petrolejem. Glede položaja tržaške luke, ki je v predvojnem času zavzemala tretje mesto med italijanskimi lukami, se' pravi pred Benetkami, naj omenimoi da je promet v lanskem letu po statistiki Tržaške trgovinske zbornice znašal 3 milijone 633.617 ton, medtem ko nimamo podrobnejših podatkov o prometu v Speziji, ki ga statistika ministrstva za pomorstvo postavlja, pa isto višino kakor promet v Trstu. Po podatkih iz drugih virov je bil promet v Trstu manjši kakor v Speziji, tako da je Trst v resnici zdrknil na sedmo mesto. Po goli količini se je promet v Trstu v letošnjem letu razvijala nekoliko bolj ugodno, glede same smeri prometa in sestave pa je položaj slabši. V petih mesecih tekočega leta je celoten promet po. morju dosegel 2 017.046 ton (v letu 1954 1,518.577). Povečal pa se je promet samo izkrcanega blaga (1,577.657 top letos, 1,078.176 ton lapi), medtem ko se je promet vkrcanega blaga zmanjšal (439.389 top letos, 440.401 lapi) • Tudi v Trstu narašča promet s petrolejem ,tako je v maju p. pr. prispelo v DROBNE IZ ITALIJE ŠVICARSKO POSOJILO ZA ELEKTRIFIKACIJO ITALIJANSKIH ŽELEZNIC Zdaj so bile objavljene podrobnosti o velikem švicarskem posojilu, ki je bilo podeljeno italijanskim državnim železnicam s posredovanjem Evropske plačilne zveze. Gre za 200 milijonov švicarskih frankov, ki jih bo Italija vrnila v 26 letih. Denar bo uporabljen za elektrifikacijo italijanskega železniškega obrežja med Genovo, ki je pomembno izhodišče za švicarski tranzit, in Švico. Elektrificirali bodo proge Pino-Luino, Alessandria — No-vara — Oleggio — Arona, Oleggio — Šesto Calende — Luino in Laveno — Gallarate ter zgradili in elektrificirali dvojni tir Gallarate — Aroma. ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA NA PODLAGI DVOSTRANSKIH POGODB Državni podtajnik za zunanje zadeve Folohi je izjavil agenciji Inter-ipress, da je bilo sodelovanje med itar lijanskim ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za zunanjo 'trgovino v preteklem letu tesno. Pred letom 1954 so bile velike težave, kako poiskati za italijanski izvoz primerne kupce v tujini, in sicer takšne, v katere bi italijanski izvozniki imeli zaupanje. To je bila zadeva dvostranskih sporazumov. Za svoj izvoz na podlagi dvostranskih sporazumov je Italija prejela lansko leto 203,6 milijona dolarjev, prejšnje leto pa 106,8 milijona dolarjev; to predstavlja povišanje za 25%. V istem času je morala Italija plačati višje vsote za uvoz, in sicer 254,5 (prejšnje leto 198,2) milijona dolarjev. IZVOZ ITALIJANSKEGA ŽIVEGA SREBRA V prvih petih mesecih letošnjega leta je Italija izvozila 432 ton živega srebra (1.261 ton v petih mesecih lanskega leta). luKe Trst 121.572 ton nafte (lansko leto v i-stem času 67.375). Narašča tudi dovoz premogai torej splošno promet težkega blaga, medtem ko promet z drobnim blagom, ki prinaša 'največ zaslužka nazaduje. »JUGOLINIJA« IN TRST Jugoslovanska linijska plovba (Ju-goslavenska linijska piovidba), ki je v vseh svetovnih lukah znana pod skrajšano označbo »Jugolinija«, je po drugi svetovni vojni vso svojo delavnost posvetila organizaciji rednih prog. Družba je utrdila svoj ugled v svetu s svojimi novimi sodobnimi motornimi ladjami. Danes razpolaga s 54 čezoceanskimi ladjami, ki so povečini nove. S tem ladjevjem vzdržuje poleg svobodne plovbe vrsto rednih prog iz jadranskih luk, in sicer: Vsakih 10 dni proti lukam severne Evrope. Vsakih 15 dni proti lukam Severne Amerike. Vsakih 8 dni na Bližnji vzhod. Vsak mesec na Daljni vzhod. Ni dvoma, da je to jugoslovansko plovno podjetje s svojimi progami mnogo koristilo tudi tržaškemu gospodarstvu; kajti uvedba njegovih rednih prog privablja tranzitno blago iz tržaškega zaledja, z katerega se sicer poteguje močna konkurenca severnih pristanišč. VEDNO VEC PROMETA V REŠKI LUKI. V prvih šestih mesecih tega leta je promet skozi Reko presegel 1 mi. lijon 500.000 ton. Tako računajo, dr bo promet v tem letu dosegel 3 milijone ton. UVOZ DRV IN OGLJA Gorica, ulica Aiplina št. 17 Telefon št 23-29 mmm omto TRST - UL. F. VENEZIAN S Tel. 24-197 Zaslopoik zalrsl, Videm, Gorico m Ril SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERM0REL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki. CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. L0LI -Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo. ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAM BELLI na nalto in sanitarni predmeti. _ F, SPADARO« SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA j'1'EV. 2 TEL. 35-785 .n 31-087 SCAL0 LEGNAM. - SERVOLA TEL. 9fi H47 SCAL0 LEGNAMi- PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 42 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPACDPEDIT GIUSTINA societA per azioni TORINO - VIA SERVAIS 125 TELEF0N0 790-022 Univerzalni rekilacijski stroj na hidravlični pritisk FIFTTllTIlf TCRisTičBO poduzhce F Lil lil IH ZAGREB - JU GOS LAVI M Tul. 32=257, fl, 0 Odjcljenjt: za inostranstvo Id cin n: 32-726 Vrši; hotelske rezervacije, prodajo sve vrste voznih ispreva za zemljn i inostranstvo - željezničke, brodske, aviunske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjaeku slnžbu, službu pasoša i viza te fotoslužbu PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L, A. GORIZI7VNA. G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 EL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg PROMET V ITALIJANSKIH LUKAH Neugoden položaj tržašKe MMiilZIN FMESIUH STOFOlfA TRST - GUGA SAM MIC0L0’ BRDA 22 - TELETOM 31-138 - TRST PRILIKOM VASE G DOLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU * PR00AJA MA VELIKO 1 MALO 0R1GIMALM1H EMGLESK1H ŠTUEOVA ZA MUŠRA 1 ŽEMSKA 001 JELA IIZ MAJM1ŽE CIJ E M E. TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Povprečne cene kave na viru proiavodnje SO' naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg foh: Rio N. Y. 5 49; Rio N. Y. 3 51; Santos Superior 63; Santos extra prime good to large bean 66; Viotoria 5 good to large bean 39; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 tog fob: Haiti naravna XXX 56,25; Salvador naravna ‘59; Kostarika 71; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 340; Moka Hodeidah 1 420; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 270; indonezijska kava v holandskih florintih za 100 kg cif. Bali Robusta 10-12% nečistoče 267. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Brazilska kava: Rio N. Y. 5 1180; Rio N. Y. 3 1200; Santos Superior 1390; Santos E. P. good to large bean 1410; Vittoria 5 good to large bean 1140; Srednjeameriška kava: Haiti naturale XXX 1405; S. Salvador 1510, Kostarika 1590; arabska kava: Gimma 1200, Moka Hodeidah 1 1355; afriška kava: Uganda oprana in prečiščena 1060; indonezijska kava: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1080. KAKAO TRST. Tržaški prekupčevalci so prejeli ponudbe kakava z Zlate obale po naslednji ceni; kakao good fermen-ted 267/6 šilingov za 50 kg cif proti vkrcanju v juiiju-septembru, 290 šilingov proti vkrcanju v avgustu-okto-bru in 295 šil. proti vkrcanju v oktobru za 50 kg cif Trst. SLADKOR TRST. Cene sladkorja so ostale skoraj neizpremenjene, trg je miren, sklenjenih kupčij je malo1. Angleški kristalni sladkor ponujajo po 43 funtov šterlingov za tono cif Trst. Belgijski sladkor začasno^ ne kvotira. Cene kubanskega sladkorja so ostale na prejšnjih kvotacijah. Italijanski trg Na ilalijanskem trgu z vinom vlada fe dalj časa mrtvilo zaradi majhnega povpraševanja. Prekupčevalci sp zelo previdni pri sklepanju kupčij. Čeprav so prodajalci pripravljeni znižati cene zaradi potrebe po denarju in ker morajo izprazniti stare zaloge, ker se bliža trgatev, trgovanje z vinom ni zaživelo. Proizvajalci trdijo, da je prišlo do teh kritičnih razmer zaradi konkurence tako imenovanih umetnih vin. Eden izmed vzrokov tega stanja je tudi ta, da je cena vina na drobno previsoka za kupno moč širokega sloja potrošnikov. Podobne razmere so na trgu z mlečnimi izdelki, na katerem prevladuje ponudba. Proizvodnja sira se je v prejšnjem letu dvignila na 3,370.000 stotov; zaloge nerazprodanega sira se vedno večajo. Na trgu z rižem, ki je trenutno oživel, ko je bilo sklenjeno, da se bo v letošnjem letu zasejana površina zmanjšala, vlada zopet mrtvilo. Cene kljub temu niso padle in to zaradi dobre e-konomske organizacije proizvajalcev. Trg z ž tom je ustaljen. Cene se krepko držijo, čeprav prevladuje ponudba. V zadnjem tednu je bilo sklenjenih veliko število kupčij. Na nekaterih tržiščih so cene moke padle. Po otrobih je precejšnje povpraševanje. Cene krme so različne v raznih po-krajinahj zaradi različnih vremenskih razmer. Na trgu s klavno živino so cene ustaljene. Večje je povpraševanje po prašičih. Cene olivnega olja so čvrste. Sveže sadje in sezonska povrtnina se dobro prodajata. ŽITARICE LODI. Mehka pšenica fina 7100-7300, dobra 6700-6900; trda pšenica fina 8600-8800, dobra 8400-8600; koruza fina 6700-6900, srednje kakovosti 6150-6300, dobra 5800-5900; inozemska koruza 5800-6000; inozemski ječmen 4900-5100; oves 6300-6500; inozemski oves 6100-6200; inozemska rž 4500-4600; proso 6500-7000; inozemsko proso 6500-6800; pšenična moka tipa 00 10.400-10.900, tipa 0 9650-9750, tipa 1 9250-9350, tipa 2 8450-8550; moka za testenine tipa 0 10.250-10.450; pšenični zdrob tipa 0 11.300-11.500, tipa 1 10.800-11.000; (koruzna moka 5400-5600, boljše vrste’6400-6600; pšenični otrobi 3700-3800. Neoluščeni riž; Arborio 8400-9300; Vialone 7500-8300; Maratelli 7000-7300, navaden 6200-6400, slabše vrste 5600-6000. Oluščeni riž; Arborio - 16.500-17.500; Vialone 14.500-14.800; Maratelli 12.000-12.500; krajevna vrsta navaden 10.000-10.500, slabše vrste 9600-9900. ŽIVINA LODI. Cene za kg žive teže fco stala, klavna živina: voli I. 300-350, II. 250-280; krave I. 290-360, II. 220-280; biki I. 310-360, II. 270-290; junci in junice I. 300-360, II. 240-290; vprežna živina: par volov 290-320.000 lir, vprežni junci 1-2 leti starosti 240-280; junci do 1 leta ‘Starosti 80-120.000 lir glava; molzne krave 80-100.000 lir glava; krave prvesnice 130-140.000; junice 90.000-100.000; telice za rejo 40-50.000; mladi biki za pleme 120-190.000. Konji za zakol I. 290-330, II. 240-280; žrebeta za zakol 300-340; vprežni konji 140-160.000 lir glava; kobile 150-200.000 lir glava, žrebeta do 1 leta starosti 40-60.000, čez 1 leto 90-120.000. PERUTNINA LODI. živi piščanci I 830-900, II 650-700 lir za kg, zaklani I 900-1000, II 720-820; inozemski zaklani purani 380-400; inozemske zaklane pure 400-480; žive gosi 300-310, zaklane 350-360; žive pegatke 800-850, zaklane 950-1000; žive kokoši 500-550, zaklane 630-690; živi golobi 600-650, zaklani 750-850; živi zajci 350-400', zaklani 450-480; žive race 380-420, zaklane 500^550; goske za rejo 500-600 lir komad, račke 300-350; piščeta OO-dlO, pegatke 200-250, purani 300-330, pure 350-400 lir komad; jajca sveža I 25-26 lir komad, II 24-25; inozemska jajca 20-25. KOŽE GENOVA. Sveže osoljene kože: teleta (kvadratne kože) z repom 3-8 kg 560-670 lir kg, 8-12 kg 450-480, 12-20 kg 370-420; junci 20-26 kg SIO^-SSO; vodi in krave do 40 k.g z glavo in parklji 215-240, nad 40 kg 205 235. ZELENJAVE IN SADJE MILAN. Suh česen 60-75 lir kg; korenje- 65-80; ohrovt 35-50; kumare 5-15 lir komad; kumarce 50-60 lir kg; čebula 24-38; rožmarin 180-220; svež fižol 60-90; fižol v stročju 75-95; gobe 1000-1200; cikorija 70-140; solata endivija 90-130; melancani 80-110; krompir 28-32; paprika 70-110; rumena paprika 250-350; paradižniki 40-80; peteršilj 90-120; zelena 40-60; bučke 30-60; buče 70-80. Marelice I. 140-150, I;I. 90-110; smokve 100-140; jabolka navadna mešana 60-70; hruške navadne mešane 70-140; breskve L 120-150, H. 50-80; slive L 110-150, II. 40-80; belo. grozdje 170-220; pomaranče (jajčaste) 180-250; limone 120-150. KONOPLJA TURIN. Konoplja iz Piemonta f.co skladišče v stlačenih balah: dobra konoplja I. 26.950 lir stot; srednje vrste I. 23.570; navadna 19.600; slabše vrste 15.360; odpadki konoplje II. vrste 6830 do 10.270. OLJE FIRENZE. Za kg f.co proizvodnja: o-livno olje extra do največ 1% kisline 520-530, do največ 1,50% kisi. 510-520, do največ 2,50% kisi. 500-5.10, do največ 4% kisi. 490-500; dvakrat rafinirano tipa »A« 545-555, tipa »B« 485-495; semensko olje navadno 385-390; olje iz zemeljskih lešnikov 400-415. KONSERVIRANA ŽIVILA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 in 10 kg 140-150, v škatlah po 1/2 kg 160-170; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 6 in 10 kg 150-160, v škatlah po 1/2 kg 170-180; olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 130-135 lir škatlah, v škatlah 500 g 70-75; grah v škatlah 500 g 180-190 lir kg; fižol v stročju 190-220; gobe v kisu 1500-1700; čebulice. y kisu 210-220; tunina v olju 730-830; sardine v olju 480-E60; polenovka 550-850; marmelada odlične kakovosti v škatlah po 5 kg 220-240 lir kg, v škatlah 1/2 kg 250-260; marmelada iz jabolk in sliv v škatlah 5 kg 150-160. v škatlah l/2 kg 170-180. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 27,0 12. 7. 26. 7. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 1995/6 201 74 1H91 4 Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 1421/, 140 72 1345/c NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 40,- 40,- 40.- Cin (stot. dol. za funt) . . . 94.87 95.87 98 37 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 15,- 14.80 15,- Cink (stot. dol. za funt) . . . 12.50 12.50 12.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 23.20 23.20 23.20 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 64.50 64.50 64.60 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 34.75 34.58 34.45 Živo srebro dol. za steklenico ...... . . . 283.- 276,- 268.— Kava Cstot. dol. za funt Santos 2) . . . 60.50 54.50 55.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 328- 343 - 369 V2 Cin (f. šter. za d. tono) ........ . . . 727.— 736 — 770 — Cink (f. šter. za d. tono) . . . 9074 92— 90 74 Svinec (f. šter. za d. tono) . . . 10272 105 V4 107'/2 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . ■ ■ 420. 425.- 430,- Splošni optimizem zaradi ugodnega zaključka mednarodne konference štirih vodečih velesil se je prenesel tudi na svetovne borze. Upanje na pospešitev svetovne izmenjave in ustalitev trgov je splošno ugodno vplivalo na cene v smislu njihove utrditve. Iz posebnih vzrokov so se nekateri artikli zopet podražili, tako n. pr. kavčuk zaradi velikih nakupov Sovjetske zveze. ŽITARICE Pšenica se je v tednu db. 22. julija v Chicagu pocenila od 201 3/4 na 200 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Prav tako je cena koruzi nazadovala od 138 1/8 na 134 7/8 stotinke dolarja za bušel. Po sklepu a-meriškega senata bodo ZDA lahko od svojih presežkov izvozile za 1.500 milijonov dolarjev žita namesto 700 milijonov. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorjft za malenkost napredoyala_ in sicer od! 3,20 na 3,23 stotinke dolarja za funt. Ameriška parlamentarna komisija za kmetijstvo je odobrila načrt za nov zakon, ki pooblašča vlado, da začenši z letom 1957 da na razpolago polovico razpoložljivega sladkorja domačim proizvajalcem, ostalo polovico pa izvoznikom. S tem hočejo bolje založiti domači trg, ker se je domača potrošnja povišala za 155 tiioč ton la leto. — Cena kavi je v New Torku v tediiu od 22. julija napredovala od 45,2 na 46,10 stotinke dolarja za funt. V kratkem ,se sestaneta ministra za finance Brazilije in Kolumbije v Riu de Janeiro. Na sestanku bo govora tudi o tečaju valut glede na izvoz kave iz teh dežel. Brazilija hoče olajšati zadevne valutne ovire. — Nenaden padec cene kakava je iznenadil prekupčevalce. Cena je padla v 'New Torku od 34 na 31,90 stotinke dolarja za funt. Prodajni urad Zlate obale je objavil, da je pripravljen prodajati kakao po 295 šilingov za cw,t (1 ewt tehta 50,8 kg), cif angleška pristanišča, in sicer proti vkrcanju v oktobru-decembru. Doslej še ni bila izvršena nobena prodaja pa tej ceni. VLAKNA Nihanje cene bombaža na newyorški borzi ni veliko. Dne 32. julija je bombaž natiral 34,65 (teden prej 34,60) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Liverpoolu bombaž middling 15/16 po 31,31 penija za funt (teden poprej 30,87). V Aleksandriji Kamak good 6o (61,01) talarja za kantar. — Cena volni je v New Yorku ostala neizpre-menjena pri 135 stotinki dolarja za funt v Londonu česana vrsta 64’SB 112 penijev za funt pri kupcu, 113 pri proda- jalcu, proti izročitvi v septembru. Na dražbah v Londonu so bili manj pesimistični glede bodočnosti. Po podatkih gospodarskega komiteja Brlanske skup nosti je izvoz iz 9 držav izvoznic volne vrst »wo.rstea« in »cordee« nazadoval od 32,3 milijona funtov v zadnjem tromesečju 1954 na 27,4 'milijona funtov. Cena v Franciji (Rouibaix) 1110 (1130 teden prej) frankov za kg proti izročitvi v avgustu. Pakistanska vlada ceni pridelek v sezon; 1955/56 na 5,5 milijona bal jute, se pravi približno tiljko kakor v prejšnji sezoni. — Juta v Kalkuti 22. julija first Pakistan 105-108 indijskih rupij za maunid (1 maund 82 funtov). KAVČUK Cena kavčuku je zopet napredovala, in sicer y New Yorku od 40,15 na 42,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. V Londonu od 36 5/8 pa 37 1/2 penija za funt pri kupcu in od 37 1/8 na 37 3/4 pri prodajalcu proti takojšnji izročitvi. 'Skok čeme pripisujejo velikim nakupom Sovjetske zveze. Z druge strani rastejo potrebe ameriške avtomobilske industrije po gumiju. V prvih štirih mesecih je bita potrošnja za 52.000 top večja kakor proizvodnja. V mesecu maju tega leta je svetovna proizvodnja naravnega kavčuka dosegla 135.000 ton potrošnja pa 160.000 ton. Zaloge so se zmanjšale za 25.000 ton. KOVINE Elektrolitičen baker je na mewyorški borzi v tednu do 22. julija zopet napredoval, in sicer od 41 na 41,30 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Proizvodnja je zaradi stavk v ZDA zaostala. Zguba znaša okoli 35.0C0 ton. Zaloge rafiniranega bakra so se v ZDA silno skrčile, ker so ZD'A izvozile v juniju za 132.810 ton bakra. Vlada je morala iz svojih zalog dodeliti oboroževalni industriji 53 milijonov funtov bakra. Proizvodnjo v Čilu cenijo v letošnjem letu na 420.000 ton (lani 320.000). To je cenitev čilske vlade, toda nevarnost stavk obstoji tudi v Čilu. ;— Cin je v New Yorku napredoval od 96 na 97,50 stotinke dolarja za funt. Prav tako je cena poskočila tudi v Londonu, kjer je dosegla raven iz aprila lanskega leta, to je 773 funtov šte lingov za tono. Cena antimona Laredo je ostala ncizpre-menjena pri 28,50 stotinke dolarja za funt. (Lito železo neizpremenjeno pri 56,59 dolarja za tono, Buffalo pri 35,’0; staro železo 40,32 (teden prej 38,50) dolarja za tono; živo srebro, neizpremenjeno pri 288-29.1 dolarja za steklenico.. Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 23. julija: svinec 139,52 DM za kg, cink 116,26 in cin 923 DM. VALUTE \ MILANU 1 1. 7. 55 25. 7. 55 Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Dinar (100) 87 85 85 88 13. 7. 55 26. 7. 55 Min. Maks. Funt šterling 5.900 5.975 5.900 5.975 Napoleon 4 075 4.075 4.050 4.075 Dolar Franc, frank (100) Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 628 027 626 171.50 171 170 146.50 146.50 146 1.720 1.710 1.700 24 20 24 24 714 713 711 628 171.50 147 1,720 24.40 714 Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst« 1.613 19 350 5.380 7.400 5.2)0 910 1.735 20.125 5.800 7.800 5.210 928 1.599 10.350 5-580 7,400 910 1.735 20.400 5.800 7.800 928 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« Martinolič 8,250 4,750 8.250 4.750 — 25, 7. 1955 Premuda 13.800 13 800 — — ZDA (1 dol.) 4.28V4 Belgija (100 fr.) 8.4872 Tripkovič 12.050 12.050 — — Anglija (1 f.št.) 11.62 Holand. (100 fi.) 111.40 Openski tramvaj 2.400 2.400 — — Francija (100 fr.) 1.162 Švedska (100 kr.) BOJA Terni 313 386 313 366 Italija (100 lir) 0.68 Izrael (1 f.št.) 1.70 ILVA 524 621 522 621 Avstrija (100 š.) 16.35 Španija (100 pez.) 10.10 Zdr. jadr. ladjedel. 432 462 432 462 Cehoslov. 12.50 Argent (100 pez.) 13 85 Ampelea 1,400 1.400 — — Nemč. (100 DM) 101 Egipt (1 f.št.) 10 70 Arrigoni 1.000 1.000 — — &tm KMEČKE ZVEZE metinih gnojil y Jugoslaviji seže 440.000 ton, prihodnje jo nameravajo povečati tisoč top. SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FlLZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 NA KOROŠKEM JE SE PETINA KMETOV RESNICA 0 UMETNIH GNOJILIH Se najdeš kmete, ki dvomi- plačajo, kako so vremenski vpli-jo o učinkovitosti umetnih gno- vi, n. pr. suša, vzrok nepovolj-jil in jih odklanjajo, češ da so nim uspehom itd. Umnih ali celo škodljiva. Vzrok tiči y tem, shokovmo usposobljenih kmeto-ker so se razen dobrih dosegli valcev pri nas ni- Po čigavi tud; slabi uspehi. Vobče lahko krivdi? Vprašajte naše kmečke trdimo, da se umetna gnojila gospodarje, kakšne so njihove povsod izplačajo, če jih pravil- že desetletja stare želje in zah-no rabimo. Najboljši dokaz za teve. (Zakaj še nimamo kme-to je rastoča poraba tega po- tijske šole?) A tisti, ki so za to možnega gnojila. Ako bi se to odgovorni, se za te in tudi mno-gnojjlno sredstvo ne izplačalo, ge druge upravičene kmečke bi ga napredne dežele nikoli pe zadeve ne zmenijo in jih »rešu-uporabljale v takem obsegu, ka- jejo« za zeleno mizo. Zanje je kor se to godi danes. Kmetje n. pr. vprašanje znižanja plod teh dežel bi se gotovo smejali posti naše zemlje le eno izmed mnenju nekaterih sicer bolj statističnih poglavij. Naše kme-redkih naših ljudi, češ da ta tijstvo ima od takšne kmetijske gnojila po svojem učinku ško- ustanove samo dvoje: davke in dujejo zdravju. zaostalost. Gospodarji, ki imajo pomisle- Koliko časa bomo še deležni ke o vrednosti umetnega gnoji- tega mačehovskega skrbstva? U-lo, so nedvomno imeli slabe iz- parno, da bo tudi birokratski ši-kušnje s temi gnojili. Za to sta mej končno izdihnil. Medtem mogoča dva razloga: nepravilno pa naj kmečki gospodarji upo-gnojenje in neugodne vremen- števajo strokovne nasvete ,svo-ske razmere. Oba ta razloga i- iskrenih prijateljev. Eden mata pri nas svojo odločilno be- teh nasvetov, ki zadeva umetna sedo. gnojila, je tale: Važno in potreb Že naziv »umetno gnojilo« po- no jej da se pred uporabo Save dovolj razločno, da ga je iz- mi prepričajo o dobičkonostno-sledil človeški um in ga name- sti teh gnojil na svoji zemlji in nji zemlji, da ji .pomaga pri hra- pri svojih sadežih, in sicer ta-nitvi rastlin. V ta namen pa je .delajo gnojilne poskuse moral že prej ugotoviti, kaj vse na odmerjenih površinah, hiša (zemlja) potrebuje za rejo 0pozal.jam0i da se umettna svojih otrok rastlin).kakšne gnojila najbolj USpeš,no rabijo redilne snovi namreč. Tudi to pa dobrj ifl razgnojeni zemlji je znanost ah kemija (toiej zo- -n Qb ugodnem vremenu, kot je pet. um) rešila. Žal pa msmo e- za Kra>s leU>špje (mokro). V ga za uspesno kmetovanje tako teln primeru j,; se m0gii doseči pomembnega vprašanja prakti- pri pas zelo lepi uspehi celo na čno rešili mi. Koliko je kmetov, osir0mašenih travnih parcelah, ki poznajo kemično .sestavo svo- Je r.eSipicai da umetna gno~ je. zemlje, ustroj poljski ra5-- jba zemjj0 izčrpajo, ker jo prilito sestavine domačega (hlev- ijo do večje ,deiavnosti -skega ali naravnega) gnojila, r0idov;tnosti. cim več pa zem-umetnih (rečemo jim tudi ke- j■ da, ^emveč j; moramo vrni-mičnih) gnojil? To .pa je prvi t; pa ody2etjb redilnih snoveh pogoj za uspešno rabo ‘teh gno- -n precjvsem v obliki dobre- i11; • * S3 hlevskega gnoja. S tem pa Umetna gnojila zahtevajo to- smo ,se spet srečali s starim 0_ rej umno roko. Le ta more s p0m;norn; Skrbimo za čim več-to^ pomožno jo količipo dobrega .gnoja! J. F. Prj pravilni .pripravi terana izgubi njegov mošt oziroma vino svojo precej ostro jabolčno kislino, ker nastane iz nje mila mlečna ščegetajoča ogljikova ki slina. Zato kraški kmet že od pamtiveka izkorišča, četudi ne-vedoma, bakterijsko vrenje mošta takoi da pridela ne samo pitno, ampak prav okusno vino. S tem, da puste orobkane jagode dva do osem dni v čebrih, dosežejo razmnoževanje bakterij mlečne kisline. Toplina v kraških kleteh je enaka zunanji toplini, kar vpliva ugodno na le bakterije. Zaradi te topline nastajojoče močno vrenje drož zavira njih delovanje; zato se mlečnokisli cjk ne more pojaviti. Ko pozimi nastopi hladno vreme, zavira hlad v kleteh razvoj nevidnih bakterij, ker so te za mraz občutljive. Ker pa ostajajo vina do maja meseca na dro-žeh, nastopi marca in aprila toplina, ki ugodno vpijva na razvoj in delovanje bakterij. Kraševci pravijo, da v mrzli kleti ne dozori teran. Tu naj navedemo pridobivanje terana po novem načinu. Nekje na Krasu so 20 stotov re-foškovega grozdja takoj po trgatvi orobkali in zrnastih, mošt pa pustili povreti v pokritem čebru. Po osmih dneh so ga pre- Slovenskj koroški listi f čajo, da se je Kmetijska niča za Koroško nedavn® selila v obnovljene prosto1 Muzejski ulici. Ob tej pril1' sti ugotavljajo, da bi v tel1 sih, ko je Koroško kme“ sveča pa toliko večjo poz®1 severnemu delu. Tako je denar, ki je bil po vojni n8 > j — 1.........j ■ ,, polago iz Marshallovega F Hjjg, točili v sode v hladni kleti, v kateri je do maja meseca ostal na drožeh. V tem vinu ni bilo opaziti zmanjšane vinske kisline, pa tudi ne razvoja ogljikove kisline. Pri poskušnji je bilo to vino precej kislo in .slabo užit- .potrebno’ še posebne jX* no. Mlečne kisline je bilo v morala Kmetijska zborni®8 njem zelo malo. Po njegovem o- jati s toliko večjo vnem0 kusu to ni bil pravi teran . kmetijstvom se danes ba'0 Drug; paskus so napravili z Koroškem samo še petina namenom, da bi ugotovili ob- bivalstva. Kmetijska zb®' eutljivost bakterij mlečne kisli- zanemarja južni del Kor° ne nasproti žvepleni kislini, kjer so Slovenci v večin'1 Mlado teranovo vino so razdelili v dve polovici: prvo so le malo požveplali, drugo pa sploh ne. Maja meseca je nepožvepla-no vino postalo izboren teran s 7,75 grami skupne kisline (14,2 grama jo je bilo v moštu) in 3,35 grama mlečne kisline v litru. Požyeplano vino pa je ostalo kislo in neužitno. Ta dva poskusa potrjujeta, da pridobiva teran svojo značilnost predvsem od bakterij mlečne kisline in njihovega delovanja. Po ysem navedenem je lahko priporočati kraškemu vinograd- listje škropiti z modro gali® piku, paj še nadalje izvaja, sto- spodaj; odkar uporablja letja stari preizkušeni način na- šilnjk, ki je obrnjen navzgo! prave terana. Po tem se namreč učinek škropljenja nepri®’' pospešuje razvoj in delovanje večji kakor pri kmetih, ki £ bakterij mlečne kisline, ki mu e- pijo liste samo od zgoraj- . dina ustvarja njegovo izrazito no je, da peronospora okl,, značilnost in okus. končal predvsem v rokah 8 ških kmetov. Kmetijska pica ne podpira ne slov8' kmetijske šole ne slovenski spodipjskih šol. PRAVILNO ŠKROPLJEN^ TRTE V »Kmečkem glasu« op' ja slovenski kmet svoje 1°'. še, da je njegova lastna nja pokazala, da je treba Kmet In vrtnar v avgustu sredstvo in dognati, kdaj, kje in kako jih uporabljamo, če se iz- Teran-zdravilnapijača n. MLEČNA KISLINA V TERANU Kemična preiskava raznih vzorcev kraškega terana je dognala, da vsebuje mnogo mlečne kisline in sicer od 2 do 4,5 grama na liter, kar *se pri drugih vinih le redkokdaj najde. Zato je ta kislina z ogljikovo kislino vred značilna prvima terana. Obe kislini izvirata iz jabolčne kisline, ki jo razkrajajo bakterije. Na podlagi kemičnih ugotovitev se teran od drugih, sicer dobrih črnih vin znatno razlikuje po vsebini mlečne kisline, ki mu pa ne kvari njegovega okusa, ker je mila in prijetno dišeča. Iz podrobnega ocenjevanja se da torej sklepati, da je ta kislina najbolj značilna in tipična prvina kraškega terapa. V moštu pred vrenjem niso mogli ugotoviti kisline te vrste, kar dokazuje, da se ta tvori šele pri vrenju iz drož ip. s posredovanjem drobnoživk. Vinarski strokovnjak W. Seffert je dognal, da je njem tvorec y vinu bakterija Diplococcus malo-lacticus. Po delovanju teh bakterij se jabolčna kislina razcepi v ogljikovo in mlečno kislino, ki ju pa navadno najdemo samo v zdravih vinih. Tvori se pa tudi v takih, ki ostajajo delj časa v drožeh. Dognano je tudi, da dobiva teran .svoj mili, prijetno dišeči okus predvsem od nje. Mlečna kislina vzbuja in pospešuje tudi tek, kar je izrazi- ta lastnost tega vina. Njej prisojajo tudi vse teranove obče hvaljene lastnosti, ki ga uvrščajo med .posebno zdrava in krepilna vipa. Zlasti zdravilstvo je ugotovilo, da mlečna kislina — posebno V staram teranu pospešuje prebavo in ovira razvoj škodljivih bakterij v črevesju, ker jih uničuje. Zato .se uporablja kot zdravilo proti griži. Zaradi takega njegovega učinkovanja im ker je v teranu le malo čreslovine se v splošnem ima teran za zdravilno črno vino. Pravilnost te trditve potrjujejo številni zdravniki, ki za določene bolezni priporočajo zmerno uživanje terana. To pa Kraševci dobro vedo, ker so jih stoletne izkušnje zadostno izučile, zlasti ker ugodne fiziološke kisline tega vipa povzročajo dobrodelno učinkovanje pa človeško zdravje, ki je že stoletja obče priznano ne samo na Krasu, ampak tudi v Trstu ip v drugih bližnjih okoliših. Na njivi in na poljuf Se je čas za setev jesenske repe in koruze za zeleno krmo. Na zavetne njive sadimo še ohrovt. Fižol moramo sproti pobirati, kakor hitro je stročje suho. O-mlatiti in očistiti ga je treba nemudoma ip ga tudi irazkužiti z ustreznimi sredstvi, da ga ne bo razljuknjal in uničili fižolar. Koruzo moramo pobirati, kakor hitro je zrela. ,Za njo zasejemo njivo takoj z mešanico zelene krme (120 kg .nijv.ke gra-šice in 80 kg ovsa ali pa ječmena na hektar), ki jo boš lahko že v novembru kosil živini. Krmni pesi in korenju potresi čilskega ip apnenega solitra (5 kg na hektar) in ju okopaj še enkrat, da se bosta do jeseni še dobro razrasla, in odebelila. Na vrtu: Presej še poletno glavnato solato in brstični ohrovt ter endivijo. Primeren je čas za setev radiča, katerega b š lahko še letos večkrat rezal. Čebulo moraš sejati na rodovitno in rahlo zemljo, če hočeš imeti pred zimo rastlinice za presajanje. Vso vrtnino moraš prav pridno zalivati ip rahljati presajenim rastlinam zemljo. V senčno in vlažno lego lahko že seješ špinačo in motovilec ter zimsko glavnato solato rezi.v-ko-kodrasto. Primeren je čas za setev zgodnjega pomladanskega Ijo zasej z inkarnatno deteljo, katera zelo prija oljkam kot zeleno gnojenje. Po potrebi boš ipkarpatno deteljo porabil za zeleno krmo. V kleti: Pazi ,da se vino ne skisa. Zato naj bo posoda vedno dobro začepena ali zamaše- da peronospora spodnjo stran listja. DO ZDAJ DOBRA LETlN'1 V BRDIH V Brdih pedi 'Italijo se razvija pridelek razmero®88 bro, kakor poročajo iz Ste' jana. Pridelali so precej ®e: vendar je bila cena sploš®1 trgu preveč nizka. Dobro s° rodile tudi breskve in zgodnje sadje. Blago so P? dobro prodali na goriški, t>'!‘ nu. Polp.iazno in prazno vinsko ;n videmski trg. Obeta se P1! posodo moraš dobro zažveplati oziroma zadimiti, da se vino in posoda ne bosta kvarila. Ce je vino že nakislo, uporabi ga čim-prej. Ako imaš tega več, zaustavi v njem vsaj začasno nadaljnje kisanje z me.abisolfitom (10 gramov na hektoliter vina) in dobra vinska letina. Dosle[ ni tega predela Brd obi; toča. Zahvala za to gre . jugoslovanski obrambi pr®11 či. Občinska uprava v Ste' janu je dobro uredila cest£; slišana je bila tudi .prošnja bivalcev, da bi odprli poštf posvetuj se ,s kletarskim stro- rad. To se je zgodilo L julij1 kovu jakom, kako moraš s takim vinom nadalje ravnati. Kis, sadje, krompir in drugi pridelki ne spadajo v dobro vinsko klet. V shrambi: Razkužiti moraš shrambo z ustreznimi sredstvi ogljikovim žveplecom in te- ZA DEMOKRATIČNO ŽE''1 LJISKO POGODBO Dne 18. julija je 8 mili)0 italijanskih kmečkih dd8! manifestiralo za novo det®0 Učno zemljiško pogodbo o zemljiških pogodbah pa) ** trakloridom ter DDT priprav- slonel na kompromisu kat1' ilfuj ki — ker se v tem času še največ razmnožujejo raznovrstni škodljivci pridelkov. Shramba naj bo tudi zračena in tako tudi novi pridelki. T v "IN( ste i sBro s&oc »atn Pt Voa< vlad i*č, *e.l var vee Nji ^Va k , ^azj sP0c Vlog sled Jo. »roj lobi »Hi Je p Hite Volj bej »i i »osa Ve | SP0( Jaits Hi, tleti ttdi vilo bo kar’ Večj P, brai •tor Z8 Got, PŠENICA VAŽNA KAKOR JEKLO IN PREMOG ga zahtevajo predstavniki ralcev v vladi. KAKO ZATIRAŠ PLEVEP Založba »Kmečka knjil8' Ljubljani je te dni postavil* 1 trg novo knjigo »Zatiranj® "S' vela«, ki jo je napisal ing- *' !*e Zaplotnik. Na posvetovanju o proizvodnji žitaric v iNovem Sadu, za katerega je dala pobudo. Zveza zelja in za presajanje cikorije kmetijskih zbornic, je član Zvez TERAN SE DA PRIDOBIVATI SAMO NA KRASU Predvsem moramo navesti, da kraški teran ne pridobivamo iz kake posebne teranove trte, ampak samo iz sorte refošk, ki jo goje ne samo na Krasu, ampak tudi V Furlaniji ip Istri. Pravi teran se pa dobi le na kraški planoti, ki ima rdečo zemljo in 200 do 400 metrov nadmorske višine. .Zato so vina te trte v Furlaniji in Istri drugačna, ker so podobne ip talne razmere različne ip ravno tako njih naprava. ter vrtnih jagod. V vinogradu: Poškproplmo še enkrat ter primešamo na 100 litrov 1 kg škropilnega žvepla Vtormmo. Zrahljamo zemljo na vrhu, če je ta že stlačena. Zadnji čas je, da zrahljamo zemljo tudi starim trtam ip jih potem pustimo pri miru do trgatve. Zatiraj ose in druge škodljive živali, ki uničujejo grozdje. V sadovnjaku: Podvizati se je treba s cepljenjem mladih .sadnih dreves v »speče oko«. Cepiče odrežemo na drevesih, ki že stalno rodijo in obilen sad. Za to opravilo uporabljaj le prav oster cepilpi nož. Breskve moraš odrezati — vsaj skrajšati m razredčiti jim moraš poganjke, če imajo močno rast — takoj potem, ko si z njih pobral sad. Oljčna drevesa je treba okopali ih pognojiti vsaj ,pod krošnjo, da bo sad bolj debel in donosen za olje'. Zrahljano zem- NAPREDEK ITALIJAN SKEGA KMETIJSTVA Poročilo Mednarodne oif zacije za prehrano in K®8 kor tor ^fl * »a ; v T »osi »eni sivo FAO ugotavlja, da )e, italijanska kmetijska proi8’ nja y lanskem letu za 13% ja kakor pred' vojno. Edin®' nega izvršnega sveta Slavko Komar izjavil, da je borba za pospeševanje proizvodnje pšenice danes prav tako važna kakor „__________^______ ________ borba za večjo proizvodnjo jek- delovanje pšenice ni napr®^ la in premoga. Za nabavo sort- lo. Leta 1953 je sicer d®5' nega semena pšenice je letos na 110,9% predvojnega prjJ1 razpolago okrog 600 milijonov leta 1954 90,3% in leta 194® dinarjev. Sedanja potrošnja u- odstotka. Težave čebelarjev na Tržaškem JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telef®11 JlIGULlIUUfl - RIJEKA 2U-51, 2B-32, 2 Zastopstvo v Trstu: B0RT0LUZZ1 nuinunuM.i — reiegrami: ineste • /, 37 B13,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi * Pri nas je čebelarstvo tista postranska gospodarska veja, s katero se bavi fe malo število ljubiteljev. Ce hodiš posebno ob prehodu pomladi v poletje na izlete po okolici, opaziš le ma-lokje skromen čebelnjak z ne kaj panjev. Terenske in vremenske okoliščine ne dopuščajo vedno, da si postaviš čebel-no hišico. Čebelarjev je malo — okoli 25 jih je s približno 500 panjev na vsem Tržaškem. Suša in kraško podnebje mnogokrat odneseta čebelarju še tisto malo pomladanske paše, ki da ob ugodnem vremenu nekaj medu. Zgodi se tudi, da mora čebelar dodati sam hrano čebelam, posebno šibkejšim panjem, z upanjem ,da bodo v jeseni čebele to povrnile. Le y nekaterih krajih Tržaškega ozemlja si čebele lahko naberejo dovolj hrane za zimo. Tu prihaja v poštev spodnja okolica Brega in Miljski hribi s svojim prvim, skoro e-dinim cvetom akacije, v zgornji okolici pa je ugodnejši teren okoli Zgonika proti Nabrežini ter okoli Gročane. Drugi kraji so slabši. Akacija daje mnogo paše, le da hitro ocvete. Y slabih letinah se zgodi, da o-stanejo delavke skoro brez bi-re in 'tedaj jih krmi umn; čebelar. Ob ugodnih vremenskih letih čebele naberejo dovolj zaloge zase in tudi za svojega gospodarja; tako da dober panj tudi do 15 kg medu. Pred nekaj leti je Kmetijski urad zelo pomagal čebelarjem s podeljevanjem »melitozija«, posebne hrane za čebele, po piz-ki ceni. Zdaj mnogi hranijo svoje čebele spomladi, da bi ojačili panje sladkorjem, kar pa ni priporočljivo, ker taka hrana povzroči čebelam razne bolezni. Naše itak skromno čebelarstvo bi se opomoglo in razširilo le, če bi mu izboljšali pogoje. S sajenjem v glavnem češnjevih in hruškovih dreves, pa tudi breskev in marelic, ki pri nas dobro uspevajo, bi zvečali vsaj nekaj pomladanske čebel-ne paše, posamezniku bi pa prinašalo to sadje tudi nekaj koristi .pa skromnem terenu. Nekoč so v tržaški okolici sejali mnogo ajde, ki da čebelam izvrstno biro v veliki množini. Skoda pa, da naš človek to opušča. Temu je vzrok slab donos v skoro stalno sušnih letih. Kljub temu bi bilo koristno posvetiti čebelarjenju večjo skrb. Marsikdo bi lahko gojil po nekaj panjev. Samo veselja in poguma je treba. Naše učiteljstvo bi lahko mnogo pripomoglo z nasveti pri posameznikih, da bj začeli čebelariti po okolici. Že v zgodnji mladosti naj bi učencem postavljali čebelo kot zgled marljivosti in organizacije, kj je koristna tudi človeku. Na Tržaškem store naši čebelarji vse, da bi ohranili svoje čebelne družine. Priznati jim je treba veliko požrtvovalnost, s katero premostijo vse ovire, da ne bi pustil; čebele svoji usodi. Ker ni doma dovolj paše prevažajo panje na pašo izven svojega območja, to je do nedavnega tudi čez mejo, v ugodne kraje kakor Rodik in postojn ski okraj. V prejšnjih letih so jim bile obmejne oblasti naklonjene, zdaj pa ovirajo prevažanje s preostrim kontrolnim postopkom. Italijanske oblasti zahtevajo na meji velike kavcije in delajo precejšnje sitnosti sploh. Obmejni organi bi morali svoj postopek izvesti hitro in širokogrudno, saj je od naglega prevoza na pašo odvisen ves gospodarski učinek. Že tako ima čebelar velike stroške s prevozom. Na italijanski strani pa bližnja Furlanija ni ugodna za pašo čebelam, Karnija je pa predaleč. Čebelarji pa Tržaškem prodajajo svoj med privatno, po mlekarnah, trgovinah itd. Dajejo ga po 450 lir kg.' Le znani goriški čebelar ing. Bobič prodaja svoj med z lastno etiketo. 'Tukajšnji čebelarji uporabljajo večinoma Žnidaršičeve panje, ki najbolj ustrezajo našim krajem. F. C. Pridelek in prodaja medu v Italiji Predsednik Zveze italijanskih kmetovalcev dr. Zappi Ricorda-ti omenja v svoji razpravi o čebelarstvu v letu 1954, da je vedno cena uvoženega medu vplivala na ceno medu v Italiji. Medtem naraščajo stroški za vzdrževanje čebel. Kljub temu si čebelarji prizadevajo, da bi stare panje nadomestili z novejšimi — racionalnejšimi. Danes je v Italiji okoli 600-650.600 panjev. Največ medu pridelajo v srednji Italiji. Pridelek medu v preteklem letu je znašal 50 do 55.000 kg, povprečno 15-20 kg na panj- Po kakovosti se med v lanskem' letu ni posebno obnesel. Malo je finejših vrst. Tuji med' se je .prodajal po 160-230 lir za kg (z embalažo vred). Cena domačega medu se je sukala med 220 in-230 lirami za) kg s taro vred. Cena finejšega medu po 240-270 lir za kg. To so cene pri proizvajalcu za razliti med, medtem ko je cena pri grosistu za 60-80 lir višja pri kg, pri prodaji ma drobno pa za 90-100 lir pri kg. To so cene za razliti med. Preden pride razliti med do potrošnika, se njegova cena zaradi na-dalnje konfekcije zelo zviša. Proizvodnja voska je znašala 6.000-6.500 stotov; njegova cena se je sukala od 700-850 dir za kg. 'Na zunanjih trgih je bilo veliko povpraševanje po čebelah maticah, kar je ugodno vplivalo na izvoz. Ižvozili so 40-45% novih matic, to je okoli 24-25.000. Povprečna cena je znašala 500 do 600 lir za vsako. Italija je lansko leto uvozila 11.000 stotov medu v vrednosti 153 milijonov lir, medtem ko je izvozila 97 stotov v vrednosti 4 milijonov lir. MCHANEČHA DEILAVNIC^ JDIESEIL/* ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 TELEFON 96-130 Modorno opremljena s specializiranim osebjem revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamiono1'1 motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo-Dobava originalnega materiala nemških, angleškil1 italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva'11^ točna po zelo ugodnih cenah. RADIO S. ROSELLI Trieste, Trst via Tor S. Pietro 2, tel. 31294 Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«, »Alloc-chio Bachini«, »Čondor«. »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev —■ Radioaparati priznanih znamk z in brez »UKU« — Kontrolni radioaparati — Zaloga nadomestnih delov za televizijske aparate in radioapa-rate —- Cevke najboljših znamk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev . hšl »lo, yoj; *»lj; hio »fe| h>n k>n »jo hm s, Secj 2j 4 n »an Sov, Ves, »asi »i I G !»tj; ‘» ? »ijo Viil, »lih »is0 'av; »ak »»1» V Sij,)