f
Leto UX. (fevilKo 274.
V UalliniL v petek 3. immixn 1926.
Ceno Din rsc
lifi»b «a»i» tfc-    o; tu  ,    m:.ir. ceiei e  d  »ravnine.  -   oiirai  ao ot> pctii .     u. üc IOU vis
2. -> 50 p, večji inseiat petfi *»sta 4 L). notice, poslano, zjave eklame preklic r-eseda 2 D. — Popusi po dogo Von*. — inseffttm drvel* ncsebe>   — „SlovVBSk? fliarad*  veha  etno * luposiavii   240 O. za noiems'vo 420 D
üpravBistvo- 4natlova ulica stav. ät lritilcie - Yeision ste« 304. ora daist v o   inaliora oilca si. 5, u nadstropje    -   feleton stev. 34
HT      Poštnina pia ana m gotovim.
Opziciji
v odločilno bo bo
Dolga posvetovanja opozic?jonalnih šefov. — Dr. Korošec v avdijenci, — Obupna politična in gospodarska situacija. — Radie in nekateri radikali bi še vedno radi obdržali režim RR.
— Beograd. 2. decembra. V političnih krogih vlada razburjenost kakor pred velik m>i krizami. Vse komentira izjave in nastope Stepana Rad ča ter zafrkljrv odgovor, ki mu ga je dal Ni-kola Pašič.
Danes dopoldne so se nadaljevale avdijence na dvoru. Ob 10. je bi sprejet v avd jenci vodja SLS dr Korošec. Po končani avdijenci je izjavi! novinarjem, da je bil vedno prijatelj novinarjev, da pa nima navade dajati izjav o svojih avdijencali. Končno je dr. Korošec obljubil, da jim poda jutri daljšo izjavo o poKtičnem položaju. Z dsora se je dr. Korošec odpeljal v Narodno skunšč no, kjer se je sestal z drugimi voditelji ožje opozicije, katerim je poročal o poteku svoje avdijence.
Opaženo je büo, da so se voditelj' opozic je sestali danes dopoldne precej zgodaj in da so se še pred avdijenco dr. Korošca dolgo posvetoval.
Iz izjav, ki so jib tekom današnje dopoldanske konference podali novinarjem, da so voditelji ože opozicije tekom s»vojih dosedanjih avdiienc predlagali kroni, naj .»e vladi ua kriza čim preje reši V notranjosti or-iave divja huda gospodarska socijalna in politična kriza, ki se odraža tudi v vladi. Se-
danja koalicija ni zmožna deta Voditelji opozicije so obvestili novinarje I odi o tem. da lokalne oblasti v notranjosti iržave večinoma ne izvajajo naredb centralne .»blasti in ministrstev, marveč da se ravmtjo po zahle vah in željah poslancev. Med siromašnim prebivalstvom vlada pnti predstavnike« Iskalnih oblasti veliko ogorčenj. Voditelji <>z\€ opozicije so mnenji«, >la bo treba ispne-meniti ves sistem državne uprave, ki je temeljito z vozen. Tu-t /diui i,a pcü'ik-i je v zadnjem le*u doživela same neuspehe
Zanimivo je. da ;*e je danes dopoldne se slalo ua stanovanju Nikole P;;šiča izredno veliko število njegovih prijateljev in nrva-kov radikalne stranke  Med njimi tudi pre» sednik Narodne skupščine M; rko Trifkovič Glavni boj se vodi med Pasičem in Radičem Predsednik vlade Nikola Uzunovič bi se rad l ostalimi ministri obdržal na vl.di ler ra čuna s tem. da bo Slepan Radič do 7 decembra še vedno lahko   kapituliral glede žalitev o poročilu anketnega  odbora, ki b*-predloženo Narodni skupščini iele 7 deceni bra.     Uzunovič  računa, da  bo tedaj <tepan Radič po svojem -darem običaju tudi v teu» vprašanju kapituliral   Uzunuvičevi prijatelji srn. trajo. da treba zadnje ostre nastope S*e pana Radiča tolmači tako, da hoče za vsako ceno ostati v vladi.
D'joboj med n\ čem In Rod čem
Kako je prišlo do veheroentnih Radicevih naoadov* — Nova ko-rupcijska afera? — Buršikozem Pask'ev odgovor Radie u, — Radikalni disidenti se vračajo v stranko.
— Beograd, 2. decembra. Rad! praznika ujedinjenja je včeraj nastopilo eno-dtievno politično zatišje. Politični krosi razpravljajo in tehtajo šanse raznovrstnih kombinacij, ki se napovedujejo za prihodnje dni. Stepan Radič je po svoji stari navadi napolnil stolpce beogradskih in zagrebških listov z raznimi izjavami, ki so vse naperjene proti staremu voditelju radikalne stranke Nikoli Pašiču in njegovim ožjim prijateljem. Tako navaja Radič, da je bivši minister saobračaja dr. Veli-zar Jan-kcvič odredil v družbi z bivšim finančnim ministrom »n s pristankom tedanjega šefa vlade Mikale Pašiča izplačilo ogromnih milijonov neki Češki tovarni za popravo železniškega parka, dasi ministrstvo ni imelo niti zadostnih faktur. Razun tega je ministrstvo baie prostovoljno zvišalo cene za 23%. dasi ie tvornica ponujala celo 30% popusta. Ogromno provizijo v tem poslu pa je dvignil Rade Pašič. Na to težko obtMŽ-bo objavlja »Politika« prompten odgovor dr. Velizana Jankoviča, ki zanika navedbe Stepana Radiča in izjavila, da ie bila pogodba s češko tvornico podpisana pod njegovim prednikom in da ie on sam izdal le splošen sklep, naj se likvidirajo vsem tvor-nicaim dolžne svote. Dr. Jankovič je tako Ifkvidiral tudi račune avstrijskih, madžarskih in domačih tvornic
*Polit:ka» objavlja dolg intervjuv s Ste* panora Radičem, v katerem izjavlja Radič, da je njegov sedanü nastop proti vladi predvsem pa proti Vikoli Pašiču pripisati v prvi vrsti ititrg: dr. Laza Markoviča. ki je prišel v ned-'Ijo v Zagreb ter tamkaj pričel govoriti, da bodo prihodnje dni radičevci zleteli iz vlad-* in da bo novo vlado sestavil N kola Pašič, ki bo sprejet v avdijenci. Ko je Srepan Rad č zvedsl za Pašičevo avdi* jenco, je uvidel. da utegne biti napoved Laze Markoviča resnična in je v tem smislu na znan način reagiral proti Nikoli Pašiču. Stepan Radi* izjavlja kcn*no, da dobmo do 7. decembra novo vlado. V Vojvodini bo Radič pri oblastnih volitvah sodeloval s skupno L tube Jovanoviča.
«Politika» objavlja dalie duhovit odgo* -vor Nikole Pašiča. ki je vzbudil v javnosti pravcato senzacijo Pašič odpravlja Stepa* na Rad ča in njegove natolcevania zadnjih dni z naravnost m'ddcnisko buršikoznostio. Poročevalec «Politikc» je vprašal Nikolo Pašiča: «G. pred ednik, ali ste čitali napa* de Stepana Radiča na nekatere bivše radi* kalne ministre in na vas? Kaj pravite k temu?»
Ko je Pašič slišal ime Stepana Radiča, se je nasmehni in veselo odvrnil: «Da, pre* čital sem.» Nato je nenadoma vprašal novi* nar'a: «Ka^ je danes novega in zanimiv vega?»
«Kolikor ie meni znano, g predsednik, ni razun izjav Rad ča ničesar novi ga.»
«Kako da ne? Saj je od včeraj velik« megla v Beogradu!«
«Da. to ie, g predsednik. Skoro bi se zdelo, da smo v Londonu.»
«V dite, po m gli je treha zelo previdno hoditi, ker lah1' človek zaide. Vevar* nost obstoja zlasti za one, ki 80 kdaj že
padli v kako jamo radi megle, da zopet ne-padejo v kako beogradsko jamo. ki jih je hvala B)gu precej*
«Tudi to ie res. g predsednik.*
«Svctujem. prosim vas, ljudem, ki imajo slab vid, da so po>eKno previdni.»
Nato je Pašič vstal   n se poslovil.
Pozornost je vzbi dilo včerai, d<i ie Ni« kolo n šiča obiskal bivši notranji nrnister v DavidovičaKoroŠr vi vladi in radikalni di» s;dcnt Nastas Petrovič, torej mož, ki fe zadnia leta strahovito napadal Nikolo Pa» šiča. ->r<d.r m z orožicm proti korup-:je. Petrovič ie ostal ri Pašiču tričetrt ure in se jc baje ž niim popolnom? pobotal S tem je ureieric irasan'e sk» *>ine neodv^ni^ ra* dikalov, l.i s* povrnejo v radikalno stranko O    m bo izdano službeno .orodo
Te^oi včera išn i^ga dne je pr^d^rdnik vlade ob!skal Pašiča ter odšel na^o na dvor. Položaj se razv"ia v znamenju borbe med Rad.čci.i in Paš lern.
Radičevci in muslimani '
— Beograd. 2 decembra V političnfh krogih je vzbudila pažnjo vest Radičevega «Dorna», da so se radičevci in muslimani v Bosni zedinili na sodelovanje pri oblastnih volitvah. Merodajna o^eba v muslimanskem klubu je izjavila vašemu poročevalcu: »Ničesar ne vem o tem, kar se javlja iz Zagreba Vemo samo to da je bilo na sej! *aše organizacije v Sarajevu zak jučeno, da sodelujemo ^ muslimani pri oblastnih volitvah povsod* z demokrati. Samo. kjer bi lokalne razmere zahtevnle, se lahko sodeluje « kako drugo stranko, toda samo z opozt-ciionalno stranko. O kakem sodelovanju z radičevci ne vem> ničesar.
— Sarajevo. 2 decenbra. Povodom Izjave Stepana Radiča v Zagrebu, da bo HSS sodelovala z JMO, je izjavil Vašemu poročevalcu član vodstva JMO, da je Radič dejan-ko stavil muslimanom to ponudbo, toda o tem bo stranka sk'epala v sporazumu a demokratsko stranko. JMO bo v prvi vrst! sodelovala z demokrat, šele nato eventualno radi lokalnih razmer morda z ostalimi strankami, nikakor pa z radikali.
Poročilo anketnega odbora
— Beograd, 2. decembra. Poročilo Ranka Triunoviča o delu anktetnega odbora je sestavljeno. Poročilo obsega 72 tiskanih strani m ie razdeljeno na tri dele. Tri-funovič zakliučuie svoje poročilo s tem. da država ni bila oškodovana in da ni nihče osebno kriv in odgovoren, kar pa se tiče pioviziie. naj se oni. ki so bili oškodovani, sami obrnejo na sodišče.
NEMCI IN VOLITVE
— Beograd. 2. decembra. Danes se vrši seja vridstva nemške stranke v Zemunu. Seji prisostvujejo tudi dele-Tati iz Slovenje. Vodstvo nemške stranke razpravlja o na^tonu nemške stran-
'r nemških manjšin pri oblastnih volitvah.
Nevarnost tujskega prometa. — Nedooustnost skupnega koua-nja moških in žensk. — Promenade in plesi v kopalnih kostumih. Vlada naj izda odredbe v zaščito morale.
Kakor znano se je vršila v Zaerebu pred tedni konferenca jutcoslovenskih škofov, ki je traja'a skoro teden dni. Konferenca je razpravljala o vseh važnih vprašanjih cerkve in verstva v naši državi ter sklenila, da izroči notranjemu ministrstvu tnd- sle • f*« spornen n o javni morali in kopaliških, ki bo zanimala tudi javnost Snomenica je bila izočena vladi in se glasi:
»Kopališča na Jadranu in na otokih se vedno boli razvijajo Tujski nromet nrinaša enemu delu našega naroda mno^e gmotne koristi Kljub temu se pojavljajo v razvoju kopaliških mest razne neugodnosti, ki lahko postanejo vrlo škodljive za moralno življenje našega naroda. Zato smatra predsedntštvo škofovske konferen.-e za <=vHn dn'ž-nost da opozori ministrstvo na razne pojave ki bi bili zelo škodljivi za javno moralo našeea naroda ako bi DreSli v njegovo življenje in običaj Ona?a se namreč povsod skupno kopanje moških in ženskih. To naš narod odkana kot zablodo javne morale. To zablodo so obsojali že poganjki rimski cesarji na primer Hadrijan. Mark Avrelij, Alek-
ler Sever ter jo strogo prepo*. edo-
vali.
Še več! Opaža se, da prirejajo tuji
kopališki gostje izlete v kopalnih kostumih, da obiskujejo v teh kostumih, odnosno v konalni halji gostilne, restavracije, kavarne da nastopajo v tej neprimerni obleki na javnih cestah, poteh in stezah dasi ie edino pravilno, da ie kretanje in bivanje v kopalnih kostumih odnosno kopalnih ha'jah omejeno na kopališča Opaža se dalje, da se foški in ženske iavno slačijo in oblaTijo na istem mestu na oba'i. zlasti tam. kjer se občine odnosno odbori poedinih kopališč še niso nobrieali za zgradbo potrebnega števila kabin. To javno oblačenje in slačenje moških in žensk na istem mestu ie velika moralna nevarnost za narod Se večjo moralno nevarnost za narod nomenijo kon'no olesi v sa^ih konalnih kostumih ali haljah.
Slični poinvi kakor v konalrščib na morski obali se opažajo tudi drugod v mestih in krajih, ki leže ob rekah in drugih vodah kjer se liudie poleti kopljejo.
Predsedništvo škofovske konference prosi ministrstvo na i izda za vsa kopališča primerne naredbe ki nai varujejo iavno moralo v narodu in odstranijo gori navedene pojave in sploh vse. kar lahko škodi moralnemu življenju našega naroda.c
Dnevni red uradniškega kongresa
— Zagreb. 2. 'oecembraT Iftwave za letošnji kongres uradniških organizacij iz cele države, ki se bo vršil v Zagrebu koncem tega tedna, so v polnem teku. Ena naivažneiSih točk dnevnega reda je zahteva glede revizije uradniškega zakona. Na vsak način bo morala vlada umakniti predlog da se Število službenih let za polno ptnzijo podaiisa od 35 na 40, število let za upiavičeno penzijo pa od 15 na 2). O tem vprašaniu bo kongres zavzel ostro stališče.
Dnevni red kongresa je sledeči: V sobo to 4. decembra ob 7  zjutraj sprejem dele* galov in oddaja sob v uradniškem domu tu v hotelu aEsplanado«   Ob 11, otvoritev kongresa  v  veliki  naborni dvorani  na Markovem   trgu   Ob  t3   skupno  kosilo  v Grand Hotelu   Ob  15.  nadaljevanje kongresa. V nedeljo. 5. decembra, ob 9. nadaljevanje kon gresa v saborni dvorani, ob 12. posvetitev uradniškega  doma   na  St«°rem  SajmiStu In pr**gl*>d  v  njem  nastanjenih zavodov z za kusko. Ob 15 in pol konec kongresa, ob 19. tn pol «vPČan;i predstava v Narodnem gledališču. V ponedeljek 6. decembra pregled za grebških kulturnih ustanov in odhod delegatov.
NOVA TELEFONSKA ZVEZA
— Beograd. 2. decembra. Z včerajšnjim dnem je bila izročena prometu nova telefonska zveza Subotiea-Sombor-Zagreb-Ljub-ljaua.
ITALIJA IN ALBANIJA
_ Rim, 2. decembra. Med Italijo in Albanijo je bila sklenjena pogodba o prijateljstvu. Pogodba je bila podpisana 27. no vem bra v Tirani. Stranki 3e obvezujeta za status quo. R zun tega ne smeta sklepati ne vojnih ne političnih pogodb proti zaveznici. Pogodba velja za pet let. Italija je pristala na razne koncesije, da si tako zavaruje svoj vpliv v Albaniji in Balkanu sploh.
KONFINACIJE V ITALIJI
— Rim, 2. decembra. Mussolini ie odredil, da se bodo podeljevale tistim konfi-nirancem, ki bodo brez zaslužka, v mestu internacije dnevne podpore po 10 lir, ostalim pa po 2 do 4 bre. Listi naglašajo. da ie bilo konfiniranih v celem samo 552 oseb. Razume se. da listi ne smejo poročati resnice. Število konfinirancev presega po zatrdilu opozicijonalnih krogov 5000, ki pa še vsak dan narašča.
NOVA RUSKO-AZIJSKA KONFERENCA
— Varšava, 2. decembra. »Agencija Sgodnjac javlja, da pripravlja sovjetski ko-mij»arijat za zunanje posle novo konferenco po vzoru sestanka v Odesi. Na tej konferenci bodo sodelovali LHvinov in Rarahan, s strani Perzije Timur pa§a, s strani Afganistana Aef generalnega štaba Meh med Omar.
Veliko izortfe delavcev
— Oražd^ne. 2 decembra. Tekstilna industrija na SaVsonskem in v Turingijj je *^d' 1or»!*a t-ftrsodro delovnega ministra in izprla kakih 26.000 delavcev.
K vprašanju oodružnice Državne kinotekama banke
Trenotno cre za podružnico Državne Mno-tflkarue banke v Zagrebu, katere ustanovitev so ^Tvat*kt gospodarski kro^i nekaj let preprečevali, in to pod vplivom svojih vele-bank. koiiH ena ima <*ama nad 4O0 milijonov javnega denarja, istočasno pa sta ZagTeb in vsa gospoda reka javnost zahtevala posojil pri Pržavni Mpoteknrni banki. Zanimivo ie pri tem. da ie tudi unrnva Prz~vne hipotpkarne banke sama proti ustanovitvi, podružnic v Zagrebu in v Liublinni. Čes. da bosta pasivni.
K^r se SlovpnHe tiče. so naše hran;lnice bile vedno nekoliko ljubosumne na Državno hiootekarno banko — ne radi iavnih vlog, ki jih pri nas ni mnogo in v«činomn ni>^ bite v hranilnica*, mti ne toliko radi pupi-lairnih vlog. ki tvorijo razmeroma majhen del relo'.-iinnih vlo« in 7abtevaV> mno?o dela ter pisarii. ki na so za denarni zavod in nie-riov ucled velikega moralnega nomen;i temveč v erlnvnem zato. ker b? bil v tem. da sme oun'larne vlo<»e Imet? le Državna hir>'-teknrna banka, nekak izraz nez^unanja, ki ena nase *t?iniTnic** no mnogod(Petletnem poslovanju n'^o zaslužile.
V tem o7i>u «o noklicanf Činitelii storili komke. da se v novem *raniln'čnem zakonu s^m^pio HMnČhe k» bedo hranilnicam vrnile, kar «e "m bi na tn način iemalo. Seveda z^kon o r^rif^vi«! hi^ct^ami banki ie že z*»kon. hranilr»?JSne*ra na 5<> nf in ne ve se. V?»ko era bodo kontno re^Oi minister za trgovino in indnstr;'o. v'Hi In s^-up5čina. Treb° bo torei na v«bo me? nritiskati. «la b^~ do tako *raniln*c'r*i r^k^n k*»koi* odtrov**'*^»i*-?i «odnooca nizaci i*ki z^^oni dali tudi hra-nlli,!"!,m r»ri7n*»n:e minilim*» varnosti.
MfwO^m ko te ta «stv^r Mkttiatna. na se bli-ir* termin ko brvd^ morale nove lavne in nu-pilarne vlo^e v D"ž°vnn hi^oteV^rno banko, afire na q*» brd0 mor*»tp fdc+oT»?t? v fi^d^ti-fi»n r-f»fin letIh   Al-o v \t*vn trorinUrn n«» bo v
T.nihUnr.J   n^,,t»7"i',o  rvm P p i f» n f>rrn   T^vnda. bo
peir^m'hno da r\otd<» dep^r v 7aweb ali v centralo To bi b'tn rrotovo neMubo b?»5 onim 1-rr.orrvm. ki se zavzemak) za pocenitev kreditov.
^"^^Ini odnor nreti u«t»novitvi nndmžni^e y fjhiMi^rd  torei p?''!»Tnor pe vodi   W« to. d*!
bi n"5a iMt1*vh svoi st'»1*» twvo«I orvivrtiii. ker im^nn v fJovenfn in |V*l|tii»rf*l ro<miflHvne
V»r«nUnice.   ptv«*> yp'^i.   ^im   D3 'e
d »»ž** ven hinoteJfni 7.«vod tu. se «?a ena po-l-T>otfna ne more ubraniti in se mu ne more odreci.
Pono^noma nr^vilno se novd-^^H. da ie Državna bfnetpV^rna bank** dnb?la mno^o denarja iz innv.emsfva in bo torei Kv^ta, ki na de na n*»5e kr**»**. boJT si'm'-na T<». če imamo pod ni ?n i r»n v Lnihtlini f morda z ekspozituro v Mariboru^. Država bo «r,i.>h razne finančne transakcMe fn. pr. za melHoraciiske kredite) najraje izvrševala preko lasir.c podružnice.
Nar.acno ie stalile osrednie dir»»kcife Državne mdc^ek^me ban^*e. da bosti podružnici v Zagrebu In LntM'-»ni rjasi"''! M*>r.1a neka i Cjisa tu s«»n>o. če se bo podružnici dal značaj kenVuren?nega zavoda z naMbm opremo sred« mrsta Državna hip »lekarna banka ima laike par sob s skromna inve*H. cijo v k'*ki državni zorradbi brez izložbe. K.t «r ji  Pc>. k> bo vseeno na§el.
Delati werswo torei za loslen kompromis raznih uprav»rVnih zahtev in bo propra za v*e v - i"jven« »ekm» vanju. Na^lu hi'in'Tnic pa ltfnva ne nne oslabiti v njihovi veljavi in ugledu.__
Spominjajte se
nesrečnih poplavljencev!
Tržič - mesto
Trbovlje — trg
— Beograd, 2. decembra. Povodom narodnega In državnega prazn^a ie kralj podpisal ukaz, s kater ra se po. deljujejo dosedanji trški občini Tržič prav.ee mesta, vaška občina Trbovlje, največji industrjski center v Sloveniji, pa je povzdignjena v trjj.
Proslava 1, decembra
— Beograd, 2. decembra. Včerajšnji praznik ujedinjenja je ie bil proslavljen v prestolici na izredno svečan način. Kralj in kraljica s celokupno vlado, diplomatskim zborom, visokim vojaštvom in predstavniki javnega življenja so prisostvoval! služb: božji v saborni cerkvi. Istočasno se je vršila služba božja v sinagogi in v turški džamiji. Iz vseh krajev notranjosti prihajajo poročila, da Je bil praznik povsod proslavljen na svečan način in z vojaSkmri paradami
Stepan Radič se je odpeljal dopoldne v avtomobilu na grob neznanega vojaka na Avali. Pri povratku se mu je dogodila manjša avtomobilska nezgoda.
Ninčič peseti Varšavo
— Beograd, 2. decembra. Poljski minister zunanjih del groi Zaleski je pozval septembia meseca dr. Ninčiča, naj ga po-seti v Varšavi. Dr. Ninčič je sprejel povabilo in nameraval odpotovati v Varšavo koncem novembra. Vsled latentne vladne krize je bila ta namera preprečena. Ker odpotuje poljski zunanji minister začetkom decembra v Ženevo, bo dr. Ninčič posetil Varšavo bržkone 5e le v drugi polovici decembra. V političnih krogih se zatrjuje, da bosta oba ministra na tem sestanku razpra\ Ijala o poglobitvi odnosajev med oberm; državama.
FANTASTIČNI NAČRT DUNAJSKEGA FIZIKA
— Dunaj, 2. decembra. Univ. profe^ur dr. fiefit se peča s konstrukcijo rakete, ki bo v stanu se dvign.ti v eni minuti do 100 km nad zemeljska površino. V raketo bu konstruiral skladišče magnezija, tako aa bo magnezii v stahu rasvetliti mesec. Pojav bo moleče opazovati tudi /. zemlje, ker t>o količina rnagnezna tolika, da bo pojav viden z daljnogledi Raketa bi rabila po njegovem računu od zemlje do meseca 98 ur.
Nov izum za brezžično prenašanje slik
— Kodanj, 2. decembra. Znanemu norveškemu inženjerju Helmodu Petersonu sc je posrečilo sestaviti poseben aparat za sprejemanje in oddajanje, s katerim more prenašati slike. Prenos slik je 60krat hi-trejši kot z dosedanjimi aparati te vrste. V četrtek je inženjer Peterson pokazal učinek svoje iznajdbe pred povabljenimi. Sliko 1202 kvadratnih centimetrov je po* slal v daljavo v dobri minuti. Izumitelj pravi, da se dajo po njegovem sistemu pre» našati slike potom brzojavne žice na pri* mer iz Osla v Kodanj, kjer jih brezžična postaja oddaja dalje in jih sprejema lahko vsak rado^sprejemni aparat, ki mu je pri* ključen njegov sprejemnik za slike.
Češkoslovaško-madžarski trgovinski odnošaji
— Budampešta, 2. decembra. Pogajanja s Češkoslovaško za eklenitev trgovinska pogodbe so dovedla do sporazuma v tem smislu, da se dosedanji začasni dogovor, ki poteče s koncem leta, ne odpove, ampak da velja še nadalje, dokler se ne sklene nova tarifna pogodba. Češkoslovaška delegacija zahteva, naj tvorijo češkoslovaške minimalne carine podlago za pogajanja in obljublja koncesije, ako opusti Madžarska zahtev« »o znižanju minimalnih carin.
Huda obtožba rumunsKega škofa
Zavajal redovnice k nemoralnemu življenju.
— Bukarešta, 2. decembra. >Lupta< objavlja ovadbo, kl sc jo vložile tri redovnice na prosvetnega ministra. Redovnice se pritožujejo, da r,h je 5kof Genadier Iz Buzana prisilil, da so začele živeti nemoralno In da so se mu morale pokoriti. Prosvetni minister ie ^dredh, da se uvede stroga preiskava. ?'učaj je preiskovala tudi sfnoda, ki pa je sklenila, da prosvetni minister nima prav. da se vmeša v privatno življenje škofov. Obtožba je Izzvala v vseh krogih veliko senzacijo List napove-duie še nad^ljna *euzacijonalna razkritja o življenju za samostanskimi zidovi. Razumljivo Je da ie vest povzročila v cerkvenih' krogih veiiko razburjenje.
13965207
Novinarski koncert v Ljubljani
Tudi letos je bil obisk rekorden, uspeh vsestranski.
Tudi letošnji novinarski koncert se je častno pridružil svojim prednikom in jih, ako je to mogoče. Se prekosil. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je bila obsežna Uni-onska dvorana napolnjena do zadnjega kotička, morda celo preveč, tako da je vladala na stojiščih prehuda gneča. Sedeži so bili vsi oddani že v predprodaji, dve vrsti zasilnih sedežev prodani pri večerni blagajni tekom pol ure. Popularnost prireditve, zanimivi program, nastopi ge. Brandl ovo in naših najodličnejših dirigentov, prvih naših glasbenih organizacij, proslava narodnega praznika in ne v zadnji vrsti vsestranski stiki, ki jih ima časopisje z vsemi panogami javnega življenja — vse to je zbralo tudi letos to množico reprezentanco v vseh ura dov, korporacfj, organizacij in vseh slojev prebivalstva, ki daje novinarskim koncertom prav posebno obeležje, kakršnega nima nobena druga ljubljanska prireditev.
Koncert so poselili zastopniki skoro vseh državnih oblasti z velikim županom dr. Baltičem Ln diviznjonarjem generalom Kalafatovičem na čelu. Navzoča je bila dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, konzuli gg. dr. Strautz (Avstrija), marki Ga-votti (Italija), dr. Resi (CSR), Flache (Francija), M. Dular (Belgija) in M. Hribar (Španija), bivš: ministri dr. Žerjav, dr. Kramer in prof. Sušnik. poslanec Smodej, načelnik v notranjem ministrstvu dr. Sve-tek, rektor univerze dr. Lukman, železniški direktor Kneževič, finančni delegat dr. Savnik, vladni komisar mestne občine dr. Mencinger, komandant žandarmerije polk. Trnkopovič, šef trgovskega oddelka dT. Marn, šef prosvetnega oddelka dr. Lončar, policijski direktor dr Güstin, predsednik Ljubljanskega velesejma Bonač, predsednik Odvetniške zbornice dr. Majaron, zastopnik Združenih papirnic dr. Pavlin, v zastopstvu TPD tajnik Pogačnik, v imenu Sokolske-ga saveza I. Jeras. knezoškof dr. Jeglič ln predsednik nadsodišča dr. Bubiik sta se opravičila radi bolehnosti; opravičilo se Je tudi več drugih gospodov. Večina gospodov je prišla s svojimi soprogami in dvorana je nudila tako res izredno in svečano sliko ljubljanske družbe in vsega ljubljanskega prebivalstva. Neizbežna obupna gneča pr; garderobah in naval ter soparlca v dvoran: — vse to ni moglo pokvariti svečanega razpoloženja, ki je objelo vso publiko, ko so zadoneli iz instrumentov Orkestralnega društva akord' drzavnj himne
Koncert sam je otvorilo Orkestralno društvo Glasbene Matice z državno himno, nakar so sledili zan'mivi Grainger, živahni Dvorak in eksotičnega solnca ter in umnosti polne Adamičeve tri Turkestanske lju-bavne pesmi. Orkestralno druš.vo Glasbene Matice (dirigent g. Adamič) in Pevski zbor Glasbene Matice (pevovodja g Hu-bad) sta bila dva vogelna kamna včerajšnje prireditve Z iskienim veseljem in velikimi ovacijami je občinstvo pozdravilo po večletni pavzi g. Hubada zope: na čelu maiičnega pevskeea zbora. Mlad in svež je, kakor je bil. Nerrekosliiv, globoko mu-zikalen, sam svoj. kot nihče, ki so ga v dobi njegovega oddiha nadomeščali. Pod njegovo roko se ie zbor umiril, ustalil Včerajšnji Mokra ijac je pokazal, da pevski zbor Glas Matice kakor nekdaj, tako tudi sedaj stoji na čelu našega pevskega gibanja kot svetal vzor vsem drugim našim pevcem Enako se razvija Orkestralne društvo Glasbene Malice, stremeč za najvišjimi umetniškim cilji. To je z včerajšnjim nastopom naj^ijajnejše dokazalo Poleg teh dveh glavnih činiteljev našega slovenskega koncertnega glasbenega življenja sta nastopila pevska zbora Slavca (pevovodja g. Brnob'c) in Ljubljanskega Zvona pevovodja g Prelovec), vsak s tremi mešanimi zbori piav dovršeno ni z najlepšim uspehrrn. Pcsebno je ugajal Ipav-čev «Ej tedai» S'avcevega zbora in Adamičeva «Ciganska posmehulja», originalna in tehnično težavna skladba v zboru »Ljubljanskega Zvona*. Tako orkester kakor tudi vsi zbori so želi burna odobravanja, di-rigentje so bili deležni prisrčnih ovacij.
Za srečno in zanimivo izpremembo se je izkazal nastop vijolinske virtuozinje ge. Fanke B r a n d 1 o v e, ki je z velikim umetniškim zanosom igrala četvero krasnih skladb ter žela nedeljena, burna odobravanja. Šopek rdečih nageljnov je bil le skromno priznanje, za njen prekrasen nastop, s katerim si je docela osvojila ljubljansko publiko. G. prof. Ravnik jo je spremljal na klavirju,   kakor to edino on
zna:   z   najglobjim    ume v an je m in finim umetniškim čustvovanjem.
Po koncertu se Je razvil običajni prijateljski večer, pri katerem so z Ijubeznjivo spretnostjo prodajale na korist novinarske-ga penzijskega fonda cvetlice, kavo, mali-novec in priznane izborne izdelke svoje kuhinje gojenke «Mladike» v svojih ljubkih domačih «uniformah». Umevno, da je bil naval na bifeje vedno velik in da so vse one sladke umetnine prav kmalu skopnele. Tudi dravska divizijska godba je prispevala svoj del, da je bila zabava animirana in prijetna
Koncert v Mariboru
Letos tudi mariborski novinarji prvič priredili velik koncert v prid novinarskega penzijskega fonda. Kakor v Ljubljani je imel tudi v Mariboru koncert značaj svečane proslave narodnega praznika in so se ga zato udeležili predstavniki oblasti in raznih organizacij z velikim županom dr. Pirkmajer-jem na čelu. A tudi drugo občinstvo se je odzvalo vabilu novinarjev v takem številu, da je bilo gledališče razprodano. Saj pa je bil koncert tudi takšen, kakoršnega v Mariboru menda ni bilo. Nastopili so štirje najmočnejši pevski zbori Maribora: Glasbena Matica (dirigent ravnatelj Hladek-Bohinjski), Drava (prof Schweiger), Jadran (g. Lab) in Maribor (stolni kapelnik Gašparič), ki so želi izredno animirano priznanje. Popoln uspeh je dosegel tudi osješki koncertni pevec g. Plein.
Tako je tudi mariborski koncert dosegel j vsestransko ugoden rezultat in se dostojno pridružil ljubljanskemu.
Praznik ujedinjenja v Ljubljani
Ljubljana je praznovala praznik Ujedinjenja na svečan in dostojen način. S
hiš so plapoiaie narodne in državne zastave, trgovine so bile zaprte, ogromna večina obratov je praznovala. V cerkvah se je vršiia prosiava s slovesnimi mašami. V pravoslavni kapeli v vojvode Mišica vojašnici je »«ravil prota l>im -trije Jankovič ob 9.45 slovesno božjo službo. Tudi v protestantski cerkvi je bila primerna slovesnost. V stolnici je bila ob 10. dopoldne slovesna božja služba, kateri so prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, ka-Kor tudi zastopniki raznih kulturnih in drugih korporacij. Po končani službi božji je bila na Vodnikovem trgu velika parada ljubljanske garnizije. ki jo je gledala velika množica ljudi. Večinoma na novo opremljene čete so naredile na občinstvo izrtidno ugoden in pomirjajoč vtis. Vojaštvo je strumno in v impo-zantnem redu defiliralo pred komandantom dravske divizije generalom Danilom Kaiafatovičem. velikim županom dr. Baltičem in drugimi predstavniki.
Opoldne so zastopniki tujih držav, vojaških oblasti n c vilnih uradov ter številnih korporacij in organizacij obiskali g. velikega župana ter mu sporočali svoje in svojih institucij čestitke. Zvečer je bila po mestu običajna baklja-
da vojaške sodbe, ki je z lampiiončki obšla glavne ulice. Kljub dežju se ji je tudi letos priključil lep sprevod občinstva.
Svečan zaključek praznika ie tvoril novinarski koncert v Unionu, o katerem pa poročamo na drugem mestu.
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 2.: Kovarstvu in ljubezen. C Petek, 3.: Slaba vest. A. Sobota, 4. : ob 16. Jov. Dijaška predstava
pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 5.: Stalni gosi, Boubouroche. Izv. Ponedeljek, 6.: Kovarstvo in ljubezen. B. Opera. "tčetek ob pol 20.) Četrtek, 2.: Mrtve oči. B. Petek, 3.: Židinja. D. Sobota, 4.: Nižava. E.
Nedelja, 5.: ob 15. Grofica Marica   v prid Udruienju gledaliških igralcev. Izv.
Opera «Židinja*. V sredo zvečer je bila v operi premijera Halevijeve «Zidinje», ki jo je scenično in pevsko izvrstno priprav* Ijeno in naštudirano prinesel kapelnik gosp. Balatka. Opera je dosegla močan uspeh. O «2idinji» priobčimo daljše poročilo po re* prizi.
Odličen gost v ljubljanski operi. Da* nes, v četrtek zvečer, se poje mesto na zna* njene d* Albertove opere «Mrtve oči» Ros* sinjeva opera «Sevilski brivec». V vlogi brivca nastopi baritonist g. Rudolf Ertl iz Beograda. Odličen gost uživa med heograd* sko publiko najlepši sloves in to kot pevec in igralec. Njegov bariton je poln, sočen ter posebno v višjih legah zelo lepo doneč. G. Ertl je tudi izvrsten igralec in brez dvoma je. da nam poda težko, toda briljantno par* tijo brivca v dovršeni formi. Predstava se vrši za abonente reda B mesto »Mrtvih oči», ki so vsled bolezni g. Hofodkova morale trenutno ustaviti \z repertoarja.
Dijaška predstava v ljubljanski dva* mi. Tretja diiaška dramska predstava v le* tošnji sezoni se vrši v soboto dne 4. t. m. popoldne ob 16. Vprizori se ljubka Gals* vvortvjeva igra «Joy-». Predstava je name* nima v prvi vrsti dijaštvu, vendar lahko poseti isto tudi vse ostalo občinstvo. Za predstavo veljajo izredno znižane cene ter sc predorodaja že vrši pri dnevni blagajni v operi.
Vzor Sokola. Vestnik praške sokol-ske Župe prinaša jako lep spominski članek o bratu Vaclavu 2dimeryju, bivšem prednjaku praškega Sokola, ki Je pred desetimi leti ket dobrovoljec jugoslovenske dobn oljske divizije padel v bojih na Do-brud.ži. Ob tej priliki izraža predlog, kako bi se morali v nagovorih spominjati takih junakov in to baš pred mlajšim članstvom in naraščajem Ne smem pozabiti sokol-skih junakov, ki so padli za osvobojenje slovanskih bratov v svetovni vojni, ampak nasprotno predočevati jim moramo vedno kot vzore današnjim sokolskim generacijam. Slavnih ljudi ne iščimo samo v davni preteklosti, ko jih imamo danes toliko, ki so nikli v naši sredi in to po sokolski vzgoji.
SAMO ŠE DANES! SAMO ŠE DANES! SAMO ŠE DANES!
DOUGLAS FAIRBANKS
filmski graJec svetovnega slovesa, dobro znan pod imenom:
..Človek iz gumija"
nastopa samo še danes v svojem kolosalnem ljubavno*pustok>vncm filmu:
.ČLOVEK 2 8 IGE K"
Velikanski obisk pri vseh dosedanjih predstavah je najboljši dokaz, kako pri* ljubljen je ta veliki umetn'k tudi v Ljubljani.
Sijajna igra vseh sodelujočih — vesele, ljubavne, napete, komične in razkošne >cene fer izvrstna vsebina polna ljubavi in pustolovnih zapletljajev. — <rDON Q — ZORROV SIN» — DON X — OCE MLADEGA CEZARA DE VEGA» Če želite izvrstno zabavo in obilo smeha, ne zamudite izvrstne prilike in oglejte
si ta imenitni film!
Predstave se vrše ob: 4., 24 6., H S. in 9.
Prvovrstni umetniški orkester svirt pri vseh predstavah.
«ELITNI KINO MATICA».  Najudobnejši kino v Ljubljani.
Telefen 124.
Zanimiuosti iz naš,h kra eo
Krvavo maščevanje nad nezvesto ljubico. — Nepojasnjena lju-bavna drama v Subotici. — Tihotapstvo cigaret in tobaka« —
Samomor radi — dečje glavice«
Takoj po poroki je ženka prosila moža, naj ji dovoli nositi «bubi»*frizuro. Mož ji je to strogo zabranil in ji celo zagro* zil, da je s sekiro ubije, če mu pride ostrižena domov. Anka pa jc v sredo, na državni praznik, res prišla domov ostrižena po najnovejši modi. Moža je to silno razkačilo. Med obema zakon* cema se je vnel hud prepir. Stražnik je Bošnjaka opozoril, naj ne dela v hiši škandala, ker bo moral sicer postopati proti njemu. Pripomnil je še, da mož ne more ženi zabraniti nošenje bubi* frizure, pač pa jo lahko toži na ločitev zakona ali pa jo odslovi iz hiše. Žena je včeraj prosila stražnika, naj jo vt» ruje pred možem, ki ji vedno grozi. To je moža še bolj rp:^kačilo. V razburje* nosti je segel po solni kislini ter je izpi! precejšnjo množino. Nezavestnega so prepeljali v bolnico.
Tehnik Milan Mihajlovič in soproga beogradskega novinarja Kozara Vi-dakovič roj. Milanovič sta se že poznala iz mladih let. Oba sta bla doma iz Cačke in že zgodaj se je razvilo med njima pravo intimno prijateljstvo, ki se je pri Mihajloviču končno razvilo v ljubezen. Pred kratkim se je njegova prijateljica poročila z beogradskim novinarjem Slobodanom Vidakovičem in M'hajlovic je postal popolioma spremenjen. Dolgo je snoval načrte, kako bi se maščeval nad nezvesto ljubico. V ponedeljek zvečer je gospa Vidako-vič sedela v kavarni «Moskvi» pri oknu. Zagledal jo je Mihajlovič, ki je takoj nato zavil v kavarno. Gospa je, spoznala, da se bije v tehnikovi notranjosti težak boj. Slutila je pretečo nevarnost Izmenjala sta sprva nekaj brezpomembnih fraz, na kar je Mihajlovič urno potegnil iz žepa bodalo ter gospo večkrat sunil v prsa, da se je nezavestna zgrud la na tla. Napadalca so prijeli in ga izročili policiji. Težko ranjeno gospo so prepeljali v sanatorij, kjer so jo operirali. Ima pet ran, Mihajlovič je pri zaslišanju kazal znake blaznosti. Vidakovičeva je bila takoj po prevozu v bolnici operirana, vendar pa ni upanja, da bi okrevala.
V Subotici se je začetkom meseca odigrala v nekem večjem hotelu krvava ljubavna tragedija. Neko nedeljo zjutraj so naši; v sobi v mlaki krvi lepo in mlado ženo Terezo Glantz, soprogo uglednega odvetnika iz Sombo-ra, poleg nje pa je nezavesten in okrvavljen ležal njen ljubimec, . bančni uradnik Stefan Schäufer. Ker je žena kazala še znake življenja, so jo najpre-je prepeljali v bolnico in čez nekaj dni nato v Sombor k njenemu možu. toda med potjo je umrla. Zdravniki so skušali ohraniti življenje težko ranjenemu bančnemu uradniku. Vsa zdraviliška umetnost je fcwla tudi v tem slučaju brez uspeha. Odpeljali so ga celo na Dunaj, da bi ga tamošnji zdravniki operirali in ozdravili. Schaefer pa je te dni podlegel težki operaciji in umrl. Vsa somborska in subotiška javnost je nervozno pričakovala končne izpovedi bančnega uradnika, toda ta je vzel vse tajnosti in zagonetko ljubavne tragedije seboj v grob ...
Kliub naistrožiim meram tihotaps stvo še vedno bujno cvete. V zadnjem času sicer ni bilo slišati o kakih večjih tihotapskih aferah, pač pa se na drob* no vedno mnogo tihotapi. Običaino se «mali» tihotapci baviio s saharinom, vžigalicami, cigaretnimi papirjem itd. Skraino slaba kvaliteta naših tobačnih izdelkov, zlasti pa cigaret, je končno napotila tihotapce tudi na tobak in ci* garete. Dejstvo je, da se dobe^ skoraj v vseh sosednih državah, ki od nas ku* pujeje tobak, mnogo boljše cigarete, kakor pa pri nas. V naših krajih doslej sicer tihotapci tega blaga niso prena* šali preko meje. pač pa je v južnejših pokrajinah tihotapstvo v cvetju. Vče» raj pa je železniška policija zasačila v Zagrebu nekega Bosanca, ki je nosil celo vrečo turških cigaret. Opazil ga je uradnik železniške policije. Začel ga je zasledovati, a tihotapec ga je kmalu opazil. Pobegnil je preko želez* niških tirov in izginil med vagoni. — Stražniku se je kljub temu posrečilo, da ga je po dolgem iskanju iztaknil. Ko je tihotapec uvide!, da s svojim plenom ne more uiti, je zavröel vrečo in po* begnil. Stražnik je oddal za njim več strelov in ga končno ujel. Priznal je, da se že dalje časa bavi s tihotapstvom cigaret in tobaka ter da mu posel zelo dobro uspeva, ker se kadilci povsod kar trgaj- za to robo. Ta primer naj bi bil naši tobačni upravi opozorilo, da bo treba končno tudi naše «tobacno» vpra* sanje urediti in nuditi kadilcem za drag denar vsaj pošteno «traveo». pa bi tiho* tapstvo samo od sebe prenehalo.
Kakšne zmešnjave in nesreče lahko napravi ženska «bubi»*frizulfa! V Za* grebu živi lastnik ljudske kuhinje, 21* letni Mihajlo Bošnjak, ki se je pred osmimi meseci poročil z lepo Anko.
eleznica
KOLEDAR.
Danes: četrtek, 2. decembra 1936: katoličani: Bibijana, Tihomir, pravoslavni: 19. november: Avdija, muslimani 26. džumai-cl - ula 1345, 2ldje: 26. kisleva 5687.
Jutri: petek, 3 decembra 1926: katoličani: Fran Ksaver Sveljub; pravoslavni 20. novembra: CHrgorije, muslimani 27. Džu-mat - el - ula 1345; Zidje: 27. kisleva 56*7. DANAŠNJE PRIREDITVE
Gledališče: Opera: Mrtve oči. — Drama: Kovarstvo in ljubezen.
Kinematografi: Kino Matica: Človek z bičem. — Dvor: Carjev glasnik. — Kino Ideal: Katastrofa.
Predavanje: Dr. Rus: Prva pomoč pri nezgodah po električnem toku, Mestni dom, ob 18.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes; Trnkoczy, Mestni trg, Kamor, Miklišičeva cesta.
Jutri: Bohinjec Rimska cesta, Lev-stek, Resljeva cesta.
*
S o 1 n c e zaide danes ob 16.20, vzide jutri ob 7,20 in zaide ob 16.20.
Mesec zaide danes ob 15.5, vzide jutri ob 5.3 in zaide ob 15.32.
Sport
Hazena Zagreb - Ljubljana
Po dolgotrajnih pogajanjih za odigranje medmestne hazenske tekme Zagrcb*Ljublja» na, je končno prišlo med obema podsavezo« ma do pozitivnega sklepa. Tekma se odigra v slučaju ugodnega vremena v nedeljo dne 5. t. m., in sicer v Ljubljani na prostoru Ilirije. S to tekmo doseže letošnja hazenska sezona brezdvomno svoj višek. Medmestne tekme med našima metropoloma Zagrebom in Ljubljano so vzbudile med našo športno publiko vselej izredno zanimanje ter so bi* le vsakokrat rekordno posečene.
Nedeljska tekma bo peto srečanje obeh reprezentanc. V vseh dosedanjih tekmah je izšel kot zmagovalec Zagreb, ki je s tem dokumentiral svojo vodečo pozicijo v naši državi. Ljubljana je pokazala v teh tekmah stalen napredek, tako da je postala Zagre; bu že skoro enakovreden protivnik, k a te* rega bo moral Zagreb to pot prav resno upoštevati Ljubljano bo zastopala povečini ista družina, kakor proti Mariboru. Postava Zagreba nam ni še znana, pričakovati pa jc, da bodo tvorile družino Zagreba večji del igralke Concordie. Tekma prične ob 14. uri.
Ob 15. igra Ilirija v nogometu proti Djački četi iz Maribora, v kateri se nahaja več prvorazrednih igračev Zagreba, Beogra* da, Subotice in Sarajeva; med drugimi na* stopa v tem moštvu tudi znani internacijo* nalec Načevič, ki je opetovano igral za naše državne barve. Vstopnina jc za obe tekmi enotna.
Kandidat za bodočega predsednika Zedinjenib držav
Demokrat Alfred Smith, ki je pri zadnjih volitvah z najvišjo možno večino 400.000 glasov premagal   svojega republikanskega nasprotnika   ter   postal   tako   naj resnejši kandidat za bodočega predsednika.
G. Gnjedič: 2
Ljubezen u pustinji
Z obema rokama je prijela čajnik. Pokrovčka ni bilo. Notri je pljuskala čista mrzla voda.
— Kako pa naj pijem? — je vpra* šala začudeno.
Zasmejal se je njeni naivnosti. — Iz rilčka, Antonina Mihajlovna, kako neki drugače?
Tudi ona S2 je zasmejala. Piti iz rilčka vodo in sedeti na senu v gosteh pri Kabardincu — to pa res ne diši po Moskvi — a je vendar originalno. Vo» da je bilo zelo okusna, sveža.
— Povejte mi, Kolja, — je vpra* šala in postavila čajnik na tla — ali imate sorodnike?
— Da, brata imam.
— Kje pa je?
— Zivi tam daleč v gorah, kakih sto kilometrov od tod. Zelo bogat je. Pokažem vam njegov portret. Vasja. — je poklical hlapca — prinesi portret v okviru, ki visi za pečio. Hitro! Ni* koli se ne vidiva — Je pripomnil.
Vasja je prinesel fotografijo. — Ti* pični Kavkazec s črno brado je sedel na stolu. Kraj njega je stala naslonjen
na na skalo ženska štiridesetih let, Ie» pa, v amazonki, z jahaško palčico in ščipalnikom na klasičnem nosu.
— Nekam znano lice — kdo pa je to? — je vprašala Antonina Mihaj» lovna.
— To je bratova žena. Kaj se pa čudite? To je vaša moskovska — Hor-jakova ... Zelo bogata. Najmanj tri* sto tisoč ima. Zdaj živi stalno tu. Sicer pa moram omeniti, da nista poročena. Živita kar tako, na koruzi — svojega moskovskega moža je zapustila. Ločila sta se. O čem razmišljate? Pri nas v Kabardi je mnogo dam. Po pet, po šest let žive tako v divjem zakonu. Zapuste zakonske može, na deco pozabijo. Tu v naselbini sta dve taki. V Moskvi mi« slijo. da sta že davno umrli. Prišli sta na letovišče in ostali.
— Kolja, kaj pa govorite, — saj ni mogoče!
— Ako hočete, vas §e danes sezna* nim z njima. Sicer se pa izogibljeta letoviščariev — samo jeseni se poka* žeta na uHci, drugače pa sedita vedno doma. Da, taka je naša Kabarda! — ie pripomnil, kakor bi se hotel poba« bati.
— In kaj mislite. — ali so srečne? — je vprašala zamišljeno.
— Nekatere so srečne,  druge ne.
Moj brat jo tepe. Grdo je to! Zadrhtela je.
— Gotovo je nesrečna. Mar ga ne more zapustiti?
— Ne — sam jo podi: »Kar pojdi, poberi se s svojimi tisočaki. Ze nešte* tokrat jo je podil. Ne, ne gre spak, zo* pet se vrne k njemu.
Izpil je iz čajnika ostalo vodo, izlil zadnje kaplje za ograjo in sedel po orijentalsko na prekrižane noge.
— A, imenitna ženska je to, vam pravim, — je nadaljeval. — Brat je pijanec, razbojnik. Zakaj neki ga tako ljubi? Vrag vedi! Njeno brezmejno ljubezen bi moral ceniti. Poljubljati bi moral sledove njenih nog- On pa raz* graia tn divja. Strašne reči se gode pri njih.
Vrata so se na stežaj odprla in pri« hajal je jezdec, mnogo starejši od Ko* 1 je, v preprosti čerkeski in z dragoce* nim nabranim pasom. Sedel je na močnem vrancu. Približal se je Kolji, tako da so koniska kopita malone stopila ia krilo nieöove znanke.
Kolja ie planil pokoncu in pozdra* vil tovariSa s tisto, skoraj neopaženo aziiatsko düwfoosNe ki ie pričala, da je srost starejši in da si šteje gospodar njegov noset v čast.
— Kar brez skrbi bodi. — je dejal
prišlec samozavestno dami, — konj je miren, ie sedi, nič se ne boj. Prišel sem, Kolja, povedat, je nadaljeval očividno iz spoštovanja dc dame v ruščini in sc trudil, da bi pravilno izgovarjal, — da* nes noč — da, danes noč — pojdem v Karmov aul (orijentalski izraz za vas ali naselbino op. prev.) k Užipsi po opravkih. Greš z menoj — saj si hotel.
— Grem. Obljube ne prelomim. Rekel sem, torej grem, — je odgovoril Kolja samozavestno.
— Mnogo ljudi bo. Od vseh strani se zbero. Buza (orijentalska pijača, op. prev.) bo. Džigitovka bo. Naravnost k Užipsi pri jahava. Torej greva skupaj? Čim se zdani, odrineva, a?
— Velja,
— Velja.
— «Raketo» zajaši, džigitiral bos. Dvignil je kučmo  in   obrnil konja.
Prešiči, ki so stikali po dvorišču, so pre* plašeni odskočili in se skrili med ka» men je.
— Kam pa pojdetc. Kolja? — je vprašala. — V kateri aul?
Kakih sedemdeset kilometrov od tod. Ali greste z menoj? — je pripomnil naglo. Samo na konju — v kočiji se ne pride tja. Jahati znate izborno — hitro bova tam.
— Kdo pa še pojde? — Sama ne grem.
— Med letoviščarji je mnogo takih, ki si radi ogledajo orijentalske običaju. Zelo vas bo zanimalo. Tam je ob ne> deljah praznik. Narodne plese bodo plesali. I lezginko, i sandarak. Bitze niste še nikoli pili? To vam je pravi aul. Stoji na strmih skalah, spodaj žubori hudournik. Pot tj je čudovita. Torej gremo, a?
Laskavo*proseče ji je pogledal v oči. — Nu, kaj porečete?
— Dobro. Premislim, zvečer vam pa odgovorim.
— Nu vidite, pa je vse v redu. Prijel jo je za roko in jo pritisnil
na ustnice,
— Pustite me. — se je branila na videz. — Nikar tega!
— Ah, kako vas ljubim! mu je ušlo nepričakovano.
Naslonil se je na steber in si zakril obraz z rokami.
— Kaj vam je, Kolja! Dovolj je teh neumnosti, nehajte! — je dejala s tistim občutkom zadovoljstva, ki se oglasi v vsaki ženski kadar ji moški priznu svojo ljubezen. — Izbijte si te gluposti iz glave. Ako mi še enkrat omenite ljubezen, ne pojdem z vami.
Danes II. del in konec grandiioznega ruskega veefilma: JULES VERNA
»Carjev glasnik" Mihael Strogov
Pri vseh predstavah sodeluje pristni ruski balalajka orkester, ruski pevski zbor in pomnoženi lastni orkester.
Danes predstave ob 4 , pol 6., pol 8. in 9.
Kakor v romanu, tako tudi v filmu II. del prekaša prvega!
KINO „DU0R"
Telefon 730
dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1926
— Univerzitetne vesti. Z ukazom prosvetnega ministra je imenovan za izrednega profesorja na gozdarski fakulteti zagrebške uni verze inž. dr. Albert Ogrizek. Sprejela je ostavka prof. tehniške fakultete v Ljubljani Josipa H m 1 j a, ki je odšel na tehniško visoko šolo v Brno. Ljubljansko univerzo zapušča dalje dekan tehnične fakultete inž Josip KropaJ, ki odide tudi na Češko. Inž. Josip K ropa č je rodom iz Pfibrama ter je bil dolgo let nameščen pri rudniku živega srebra v Idriji do okupacije po Italijanih. Na ljubljanski univerzi si je odlični strokov-imjak pridobil velike zasluge za organizacijo rudarskega oddelka tehnične fakultete.
— Zamenjava znamk in dopisnic. Ker so bile znamke in dopisnice s povečano verdnostjo v veljav; samo od 1.—30. novembra, se bodo lahko pretiskane znamke in dopisnice od l. do 31. decembra zamenjale pri vsaki pošti proti efektivni vrednosti. Vendar pa bodo smatrale pošte pošiljke s pretiskanimi znamkami za pravilno taksirane ter računale takso po nominalni verdnosti. Isto velja za dopisnice. Zamenjava se bo vršila pod sledečimi pogoji: Pooblaščeni prodajalci poštnih vrednotme lahko zamenjajo te znamke in dopisnice v toliki količini, kolikor odgovarja njihovi kupnini Poedinci, ki bi ne hoteli porabiti pretiskanih znamk za taksiranje svojih do-psnic, jih lahko zamenjajo potom seznama-popisa, v katerem morajo posebej navesti število komadov vsake vrednosti.
— Blago za obleke popla% Ijenccm. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je od ljubljanskega trgovskega gremija darovano blago za obleke in živila razdelil deloma o priliki komisijonelnih porazdelitev podpor, deloma pa razposlal krajevnima odboroma Rdečega kriza v Skofji Loki in na Viču ter županstvom v Polhovemgradcu, Dobrovi, Ži-reh in Medvodah z nalogom, da se to blago razdeli najrevnejšim poplavljencem proti potrdilom, ki bodo pri oblastnem odboru na vpogled. Pri tej priliki izrekamo trgovskemu gremiju v imenu poplavljencev ponovno najiskrenejšo zahvalo. Oblastni odbor UK.
— V naše državljanstvo je sprejetih več ruskih emigrantov, med njimi inženjer v Ljubljani Erast Suberski in dnevničar direkcije državnih železnic v Ljubljani Boris K a š k a r e v.
— Upokojitev d'rektorja tobačne tovarne v Ljubljani. Dolgoletni vodja ljubljanske tobačne tovarne direktor g Josip j\lan-delj je bil, kakor poročajo beogradski listi, te dni upokojen.
— Imenovanja in upokojitve. Imeuovau je eeometer Luka J a g e r za katastrsko sekci jo v Smederevu. Popre je je bil na mesen pri generalni direkciji katastra v Beogradu. — Upokojen je Franjo S i m e i č, pisarnišl< i ravnatelj pri finančnem okrožnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Obrtne in trgovske šole. Novi finančni zakon za pioračunsko leto 1927/28 določa, da se vse obrtne in trgovske šole v naši državi dodeljujejo v kompetenen ministra trgovine in industrije. Pod to ministrstvo bodo spadale vse trgovske akademije, trgovske šole, srednje tehnične, obrtne in obrtnonadaljevalne šole. Trgovinsko ministrstvo se hkratu pooblašča, da izdela poseben pravilnik za vse te šole.
— Zakon o srednlh šolah. Posebna komisija v prosvetnem ministrstvu je začela izdelovati novi zakon o srednjih šolah. Komisiji predseduje pomočnik prosvetnega ministra Dragomir Obradovič, glavni ^dbor Jugoslovenskega profesorskega udru-ženja pa zastopa v komisiji Jovan Kan-
5 t g a.
— Draginjske doklade. Beogradski listi javljajo, da ostane sklep ministrskega sveta glede znižanja draginjskih doklad državnim uradnikom še nadalje v veljavi. V tem oziru je stavljena v načrt finančnega zakona za leto 1927/28 posebna določba, ki se glasi: a Jemljejo se na znanje in odobravajo: a) sklep ministrskega sveta D. R. '5r. oo.OOO z dne 23. julija 1926 glede znižala pomoči, honorarjev, odstotkov za tan-
^me in draginjskih doklad i. t. d.
— Deželni most čez Savo pri Tacnu je radi ogroženega stanja desnega rečnega ste bra zaprt za promet s tovornimi avtomobil' i II vozov i, težkimi nad 1000 kg. Vsa ostala vozila morajo pasirati most v počasnem tempu.
— Davčne kategorije. 26. novembra je odbor za razpravo o zakonu o izenačenju davkov končaj svoje delo. Sprejeti so bili še zadnji Členi in izvoljen je bil poročevalec odbora. V čl. 40 o davku na zgradbe je znižana davčna stopnja od 20 odstotkov na 16 odstotkov. V čl. 46 o kategorijah in skupinah davčnih obvezancev je prišlo do sledečih izpre-inemb: pri dohodkih na podjetja, trgovine in {»oklice so uvrščene v drugo kategorijo vse osebe svobodnih poklicev, duševni delavci, obrtna podjetja, ki delajo s pomočjo strojev in druge obrtne delavnice, ki imajo stalne lokale. Za prvo skupino teh davkoplačevalcev je določena davčna stopinja 12 odstotkov, za drugo 6 do 10. Podjetja, ki morajo javno polagati račune, dalje vsa poljedelska in šumarska industrijska podjetja spadajo v prvo skupino in plačujejo 12 odstotkov davka od dobička V drugo skupino, ki plačuje
6 do 10 odstotkov, spadajo odvetniki, notarji, zdravniki, geometri, književniki, duhovniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki itd. V tretjo kategorijo, ki plačuje 2 odstotka, spadajo sluge, služinčad in druge osebe brez ^talnega poklica.
—   Ustanovitev    zveze jugoslovenskih mest. Beogradaka občina je sprejela vabilo zagrebške občine, da se udeleži predkon-ference zastopnikov mest Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega s*da. Konferenca ima I
razpravljati o ustanovitvi Zveze jugosloven-skih mest.
— Naraščanje brezposelnosti med bančnimi uradniki. Likvidacije m fuzije raznih bink imaio za posledico veliko brezposelnost bančnih uradnikov, ki so bili še nedavno eden najboljše plačanih m najbolj trdnih stanov. Samo s L decembrom ie bila odpovedana služba nad 150 uradnikom Slavenske banke, ki so sedaj dobesedno na cesti, ker se tudi večina ostalih denarnih zavodov bavi z redukcijo uradništva in zmanjšanjem aparata. Savez bančnih uradnikov je te dni interveniral pri ministrstvu za socijalno politiko ter zahteval, da se za-brani zaposlovanje inozemskih bančnih uradnikov v naši državi, da pride tako vsaj del brezposelnih domačih uradnikov do kruha.
— Sprememba železniškega pravilnika o posebnih dokladah   S 1   decembrom je
prenehal dosedanji pravilnik o posebnih dckladah za železničarje, kot je bila dokla-da za prihranjeni premog, olje, nadzorovanje strojev, čezufno delo itd. Z istim dnem je stopil v veljavo novi pravilnik, ki predvideva redukcijo teh doklad skoraj za dve tretjini dosedanjih zneskov.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Wolfova ulica 12. so darovali: Hiti Frane, Turjak, 15 Din; Raut Andrej, Cirkovce, 10 Din; župni urad Sv. Jurij ob Sčavnici 15 D; Grča Blaž. Šenčur, 20 Diu; Soprogar Andrej 100 Din; Witine Heinrih, Planina, 10 Din, neimenovani, Ormož, 50 Din; občinski urad Gornja Radgona 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem najprisrčnejša zahvala. — Prosimo vsa usmiljena srca, da se nas zadnje dni pred Miklavžem spomnijo s kakršnimkoli darom. — Odbor.
Kmalu zimski šport bo zacvetel, topel sueter mrzle ude grel. kaj želodec greje, športnik ve: «BUDDHA» čaj to v pni vrsti je!
Iz Ljubljane
—lj Proslava ujedinjenja v Štepanji vasi.
štepanjski Sokol je v torek zvečer priredji prav ljubko in lepo uspelo ter dobro obiskano proslavo. Igro, telovadne točke in dekla-macije je sokolska mladina izvedla prav do vršeno, sebi v ponos in v zadoščenje staršem in vaditeljem Na poslušalce je mogočno vplivalo vzorno predavanje br. dr. Lokarja o sokoiski misli m vzgoji. Pevsko društvo vS a-v ac je zapelo več mienih, večeru primernih pesmi. Naj bi nam marljivo društvo še večkrat priredilo kakšno podobno slavje — veseli ga bomo vsi. — P.
—lj Potovanje princa Viljema Švedskega v Kongo in Srednjo Afriko. Zveza kulturnih društev bo predvajala v kinu Matici 5. t. m. izredno zanimiv in poučen šestdejanski kulturni veiefilm, ki bo vzbujal gotovo vseobče zanimanje občinstva. Predstavlja potovanje princa Viljema Švedskega v Kongo in Srednjo Afriko. Izredno lepe slike nam prikazujejo življenje črncev, njih šege in navade, običaje raznih divjih plemen Srednje Afrike, lov na divje zveri itd. Predstave se vrše v sledečem redu: Za šolsko mladino in dija-Štvo ob znižani ceni (2 Din za vsak sedež) prva predstava v soboto ob 14., druga predstava v nedeljo ob 9.15; za široko publiko se vrši predstava v nedeljo ob 10.30 dopoldne ob vstopnini 4 Din za vsak sedež. Vstopnice za dijaštvo je dobiti v tajništvu%ZKD. (Ljubljana, Kazino, IL nadstropje) med popoldanskimi urami, za ostalo predstavo pri blagajni kina Matice. Ker bo naval na vstopnice z ozirom na izredno lepoto filma velik, priporočamo občinstvu in dijaštvu, da si vstopnice nabavi čimprej v predprodaji.
—lj s>Ženski Pokret« priredi v nedeljo, 5. t. m., ob 10. javno predavanje v zbornični dvorani vseučilišča. Predava gospa Mira Vodvafka-KoČenda, profesorica ženske realne gimnazije v Zagrebu in predsednica »Ženskega pokreta^ v Zagrebu o temi: a Praktična psihologi ja v. Vstopnine ni, samo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vabimo vse naše ženstvo, zlnsti matere in učiteljevo, da se udeleže predavanja. .
—lj Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v nedeljo 5. t. m. svoj Miklavžev večer in ei ter za deco iu naraščaj od 16. do 18. ure na
."Šentjakobskem gledališkem odru v Florijan-ski ulici, za članstvo pa od 20. ure* dalje t salonu gostilne pri »Lozarjus v Rožni ulici. K obilni udeležbi vabimo vse stariše naše mladine kakor tudi vse ostalo, Solrolstvu naklonjeno občinstvo. Dobitki se oddajo isti dan dopoldne od 10. do 12. ure na odru Šentjakobskega naprednega društva proti pristojbini 1 Din od paketa. Zdravo!
—lj Smrtna kosa. Umrl je 1. decembra ob 3. zjutraj g. Milan B r a j e r, uradnik drž bolnice v Ljubljani. Hiral je že dlje časa na zavratm bolezni. Bil je dober uradnik in zvest tovariš. Pogreb se vrši danes ob 14. Pokoj njegovi duši!
—lj Stalna higijenska razstava na prostoru velesejma se je zatvorila včeraj, 1. decembra. Ponovna otvoritev se objavi v listih. — Drž. big. zavod.
—lj Akademsko društvo Tresnost. Opozarjamo na redni sestanek, ki se vrši na univerzi v petek, S. t. m. ob 15. (soba 77), — Vsi tovariši, kakor tudi oni, ki ste naklonjeni našemu gibanju, nujno vabljeni!
—lj Pravljice. Letošnjo sezono pravljic otvori Atena v petek, 3. t. m. ob 5. popoldne v Mali dvorani Narodnega doma. Pravljice pripoveduje ga. Vanda Gorčeva. Na splošno željo poje otroške in narodne pesmi operni pevec g. Šubelj, ki je že lani s svojim prednasanjem otroških pesmi dosegel velike uspehe. Prostovoljni prispevki. 1076 n
—lj Ruska Matica. RHiska Matica, Jurčičev trg 3, II. nadstr., priredi tečaj ruščine za
začetnike (odrasle) pod vodstvom univerzitetnega lektorja dr. Nikolaja Preobraženske-ga ob sredah in sobotah od 19. do 20. Vpisnina 20 Din mesečno. Pričetek pouka 4. decembra.
—lj Predavanje o prvi pomoči pri nezgodah po električnem toku. Opozarjamo na današnje predavanje mestnega fizika dr. Rusa o prvi pomoči pri neagodah po električnem toku, ki bo ob 18. v Mestnem domu.
—lj Plesna vaja železničarjev UJX2B se vrši v soboto 4. t. m. v steklenem salonu na glavnem kolodvoru; pri vaji nastopi sv. Miklavž z vsem spremstvom. Isti dan od 19. ' dalje se sprejemajo darila v restavraciji.
—lj Sestanek hišnih posestnikov, ljubljanskih in okoliških, se bo vršil v soboto dne
4. decembra t. L ob 8. zvečer na verandi hotela Union; na sestanku se bo razpravljalo o novem stanovanjskem zakonu in drugih važnih stanovskih zadevah. Hišni posestniki in posestnice se vabijo, da se v velikem številu udeleže tega sestanka, na katerem bomo tudi sklepali o našem postopanju v prihodnjem letu na podlagi nove stanovanjske novele.
—lj Pevovodje in predsedniki vseh pevskih društev in zborov   Ljubljanske župe
J. P. 8.! V nedeljo 5. t. m. se vrši ob 10. dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice 2. redni sestanek. Vsled važnosti polnoštevilna udeležba obvezna! Ne pozabite na svoje točke sporeda za župni koncert 6. januarja leta 1927! Tajnik.
—lj Odborniki Ljubljanske župe J. P. S.! Važna od borov a seja je v petek 3. t. m. ob četrt na 7 zvečer v Glasbeni Matici. Vsi in točno! Tajnik.
—lj Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo
5. t. m. običajnega >Miklavža< v telovadnici v Narodnem domu. Deco obdari ob 3. popoldne, odrasle ob 8. zvečer. Igra godba Dravske divizije. Darila se sprejemajo v od borovi sobi v soboto popoldne od 4. do 7. ure dalje. 1074-n
—lj Plesne vaje SK ^Slarije« se vrše danes 2. decembra, na kar opozarjamo vse cenjene obiskovalce. 1075-n
—lj 4. ciklus predavanj umetnostno igo-dovinskepa društva. 4. predavanje se vrši danes v četrtek ob 18. v univerzitetni zbornici. Predava dr. Stanko Vurnik o »Zgodovini noše od renesance do danes*. Vstopnice pri blagajni; dijaki 3 Din.
—lj Drobna policijska kronika. Včeraj so bile aretirane tri osebe, ena radi kal jen ja nočnega miru, druga radi poneverbe 84 svilenih robcev v vrednosti 1260 Din in tretja radi pijanosti. Izvršenih je bilo več malih tatvin. Tako je nekdo ukradel dijaku Borisu šinigoju 50 Din vreden dežnik. Ukradena je bila tudi žepna ura, 4 osebe so prijavljene radi kaljenja nočnega miru in 4 radi nedostojnega vedenja. Ovadeni so Z gostilničarji radi prekoračenja policijske ure. Prijavljenih je končno 12 prestopkov cestnopolicijskega reda.
—lj Vreme. Danes ob 7. zjutraj je kazal barometer 758, termometer + 4° C. Opoldne barometer 759, termometer + 5° C. — Delo/na dež.
—lj Konj brez gospodarja. Na sejmišču pri mestni klavnici so včeraj prijeli konja, ki begal okrog brez lastnika. Povpraševali so po gospodarju, toda zaman; do danes se še ni javil.
—lj Kiemnova ljubica. Iz sodnih zaporov v Postojni so pripeljali včeraj preko obmejne postaje na Rakeku ljubico proslulega vlo-uilca Franceta Klemena, Jelko Podržajevo. staro okoli 30 let. Kakor znano, je Podržajeva bežala s Kleninom čez mejo, da bi se oba izognila zasledovanju naših oblasti, a sta bila oba aretirana pri Postojni. Pognano je, da je Jelka prinesla Klemenu v bolnico za duševne bolezni na Studencu žago, s katero je potom prežagal železno omrežje ter ponoči pobegnil. Pri Podržajevi so dobili in zaplenili obširno Klemenovo korespondenco, v kateri se ji iskreno zahvaljuje za podporo in za lajšanje težke usode. Nazivlje jo vedno prisrčni in zlati moj srček!'. Svari jo pred nekim zapeljivcem, ki je pravi hipnotik in je za njo zelo nevaren. Podržajevo so italijanske oblasti izročile zdaj našim, dočim bo Klemen sam sojen v Italiji, ker je italijanski državljan.
Iz Celja
Mestni občinski svet. Za ponedeljek je bila sklicana proračunska seja občinskega sveta. Ta seja pa se ni vršila, ker jo je opozicija napravila nesklepčno. Zahtevala ]e v upravni svet Mestne hranilnice 10 mandatov ter naknadno izglasovanje lokalne potrebe za Mohorjevo tiskarno v Celju. Ti dve zahtevi, ki nimate s preračunom nobene zveze, je stavila opozicija klubu delovne veČine eno uro pred plenarno sejo, dasiravno jc bilo za to prilike dovolj v finančnem odseku, ko se je skupno ustvaril proračun za 1927. leto, ki je po izjavi predsednika radikalnega kluba eden najboljših proračunov zadnjih let. Klub delovne večine je proti takemu neparlamentarnemu in zahrbtnemu postopanju opozicije protestiral. Prebivalstvo mesta odločno odklanja metode opozicije, katere hoče ista uveljaviti v občinskem svetu in tako rušiti njega delazmožnost. Pričakuje mo, da bodo prihodnje občinske volitve po-metle z ljudmi, katerim ni sa resno gospodarsko politiko v občini, ampak so jim prvi njih partijski interesi.
—c Redna plenarna seja mestnega občinskega sveta bo v petek dne & decembra ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov In slučajnosti.
—c Tedenski sestanek članev SDS sa Ce-Ije-Okolico bo danes v četrtek zvečer ob 20 uri v Sokolskem domu v Gaberju.
—c Andrejev sejem, ki se je vršil v torek 30. novembra v Celju, je bil dobro obiskan. Bilo je v Celju precej tujih trgovcev z raznim blagom, prignane je bilo tudi veliko število živine. Kupčija je bila srednja tako na živinskem kakor na krnmarskem sejmu.
—c Proslava ujedinjenja se je v Celju prav lepo izvršila. Mesto se je odelo v zastave. Po cerkvah so se vršile slovesne za hvalnice, katerim so prisostvovali zastopnik« vojaških in civilnih oblasti ter mnogo občinstva. Srezki poglavar je dopoldne sprejemal Čestitke. Sole so praznovale dan s šolskimi mašami in predavanji. Na predvečer je pri redilo Sokolsko društvo v mestnem gledali bču slavnostno akademijo, ki je lepo uspela, na praznik dopoldne ob 10. se je vršila v društveni telovadnici prisega med letom sprejetega članstva, ob 11. se je vršila matineja sOrjune« v veliki dvorani Narodnega doma. Delo v obratih in trgovinah je počivalo.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 22. do 28. novembra se je zaklalo: 3 konje, 17 volov, 22 krav, 5 telic, 26 telet in 41 svinj. — Uvozilo se je: 240 kg govedine, 1368 kg teletine in 1168 kg svinjine.
Iz Maribora
—m Spomenik kralju Petru bo postavil Maribor v kai najkrajšem času. Poseben odbor, v katerem so zastopani vsi stanovi, je prevzel tozadevno akcijo ter tc dni začel pri vseh trgovskih in industrijskih podjetjih nabirati prispevke. Maribor, ki mu je osvoboditev izpod tujega jarma zasigurala lep razvoj in razmah in ki jc doslej pri vseh narodnih akcijah zavzemal prvo mesto, se bo brez dvoma tudi ob tej priliki častno postavil.
—m Zaklepanje veznih vrat se vrši po nekod zelo površno. Cesto so vezna vrata vso noč odprta. Take prilike seveda izrabijo razni tatovi, ki imajo na ta način neoviran dostop na podstrešja in v stanovanja, kjer IzvrŠe razne tatvine. Hišni posestniki se opozarjalo na tozadevne policijske določbe. Hišna vrata moralo biti najkasneje ob 9. zvečer zaklenjena.
—m Adaptacija Narodnega doma je bila te dni dovršena in bodo na novo urejeni prostori otvorjeni na Miklavžev večer. Sedaj so vsi prostori racijonalno izrabljeni in odpravljeni nedostatki, ki so prej marsikoga odvrača;, od obiska te naše najstarejše narodne postojanke. Gostilniški prostori so sedaj nekoliko zmanjšani, zato pa so primerno preutejeni družabni prostori in dvorane v I. nadstropju.
—m Poprava cest je tekom letošnjega leta zelo napredovala. Občina je v to svr-ho žrtvovala velike vsote, mesto pa je mnogo pridobilo. Prej razorane in razdra-pane ulice so sedai moderno urejene in odstranjena marsikaka prometna ovira. Občino pa še čaka na tem polju mnogo dela. Zelo potrebna popravila je med drugimi tudi Aleksand-ova cesta, ki spada med najprometnejše ulice v Mariboru, enako tudi Tržaška in Koroška cesta, ki sta na nekaterih mestih v naravnost dezolat-nem stanju Pri sestavi proračuna bo treba upoštevati tudi te občinske potrebe in poskrbeti za potrebne kredite.
Srečkalt 58.938 zadela 1 milijon dinarjev
Zadnja dva dneva meseca novembra so bile izžrebane zadnje stev'lke razredne loterije, za katere je v Beogradu vladalo izredno zanimanje, ker so se ta dneva žrebale najvišje premije. Vestibül palače razredne loterije in stopnj'ce so bile nabito polne beograd-skih meščanov, ki so neprestano pričakovali izid žrebanja. Bilo je zlasti mnogo gospodičen. o katerih so šal j vi Be-ogradčani pravili da so prišle v razredno loterijo po doto. Naenkrat se je med čakalci razširila vest: »Srečka 58.938 je zadela milijon dinarjev!»
«Imam četrtino!» je veselo vzkliknil nekdo. Začeli so iskati srečne ljudi, ki so zadeli. Ugotovili so, da se nahaja ena četrtina pri Hrvatski štedionici v Zagrebu, druga Četrtina je bila prodana Lajošu Lustigu v Novem Sadu, tretja četrtina pa ie bila prodana nekemu siromašnemu človeku v Brodu ob Savi. Ta človek je bil tak siromak, da je prodajalnici srečk Vasiču v Brodu ob Savi poslal mesto gotovega denarja svojo obleko v zastavo. Četrta četrtna je bila .prodana v Beogradu in je bil srečni lastnik med množico, Ki je čakal V vestibulu na izid žrebanja.
Izpred sodišča
Bolne rože.
Mnogo jih. je v Ljubljani. Podnevi so skrite v lesenih cvetličniakih po mestnem logu in drugje, a ponoči zacveto v mesečini in zvabijo vrtnarje*ponočnjak.e. naj jih pre* sade v svoje mehke gredice.
Justm in Georgina sta bili v bolnici. Ovadba ju je obdolžila, da sta ponoči ho« dili z različnimi ljubčki. Zdravnik ju je pregledal in je ugotovil, da sta bolni. Prišli sta v bolnico, od koder sta pobegnili vsled strahu pred prisilno delavnico, s katero so ju potolažili že na policiji. Splezali sta čez ograjo v bolnišnici in tekli ob Ljubljanici do mostu v Vodmatu. Odfrčali sta čez most nt Ljubljansko polje in od tam proti Šiški Hodili sta po Šiški in iskali fantov, pa jih ni bilo. Napotili sta se na polje in preno* čiH pod nekim kozolcem.
Drugi večer sta našli Justinega ljubčka, ki se ju je aelo razveselil. Georgine še bolj kot svoje Justice. «Ah, kje si pa dobila ta piskotek,» je dejal ves navdušen in ju po* vabil na dobro večerjo Da bi jima ne bilo dolgčas, so se stisnili vsi trije v eno po* stelj in zaljubljeni Mihec je jedel vso noč piškote.
Vse je minljivo. Ko so proti jutru vsi trije sanjali lepe sanje: Justa, da lezi med samimi vrtnicami. Georgina da jo snubi lepi vitez iz Devete dežele, a Mihec, da iz* brra najslajše piškote — je naenkTat na
vrata potrkalo. Mihec je skočil kvišku, Justa  je hušknila  pod postelj,  a zaspana
Georgina se jc obrnila v zid in se pokrila
čez glavo.
Znova jc potrkalo in osoren glas je presekal ozračje: *V imenu postave takoj od= prite!«
»Ne morem,« je zajamral Mihec. Tedaj jc pa malo zaškripalo, vrata so se udal.i in sredi sobe je stal stražnik s pendrekoni
v roki.
Justa in Georgina sta morali s tem ne* priljubljenim fantom na policijo.
In tako sta zacveli dve blatni cvetki za črnim omrežjem sodnega evetličnjaka, ka= mor ne zašije zlato solnce svobode.
Jureta in Georgina sta obsojeni vsaka na en mesec zapora.
Stara Metka je prosjačila.
Metka ima sedem križev na hrbtu. Že* niča še ni nikoli prosjačila in nikoli ni bila kaznovana. Pa je vendar morala k sodniji. Starka pravi, da si je zaželela malo sladkor* ja za kavo, zato je pa malo poprosila. Pa revica Metka ni imela sreče: tam za voga* lom blizu sv. Petra jo je vzel na piko straž; nik in kaznovana bo 12 ur. Pa pravi, da se bo pritožila.
ÜOQüKtVO
Živinski sejem v Ljubljani
Kljub državnemu prazniku se je včeraj, prvo sredo v mesecu vršil običajni iivinekj sejem, ki je bil po prodajalcih še precej do bro obiskan, dočim je bilo kupcev prav nu-la, zlasti ne tujih, ki pač niso računali, da et bo vršil sejem na največji državni praznik. V Italijo ni bil prodan uiti en rep, dočim je bil za Avstrijo kupljen le en vezji voi. Na sejem je bilo prignanih 311 kouj, 128 ves lov, 100 krav, 31 telet iu 146 presičev u rejo. Prodanih je bilo 4G kouj, 38 volov, 5-krav, 17 telet in 113 prešičkov. Cene so bilo neizpremenjene: voli I. 8 Din za 1 kg žive
teže, II. 7.50, III. 6.50, prave debele 5_6,
krave klobasarice 3—4, teleta 9—11, konj; komad 1000-0000 Din, prešicki 130 p<i velikosti.
Sladkorni tri,
Labilna tendenca je vladala na sladkor* i:t trgu do polovice preteklega tedna. Pre-zident Kube Machado je 20. novembra pod^ pisal dekret o omejitvi sladkorne produk« cije na Kubi na 4.5 miL ton proti letošnji omejeni produkciji 4.9 mil. ton. Ta odlo* čitev je padla na pritisk špekulacije na newyorskem trgu in ne\vyorških bank, ki financirajo del kubanske sladkorne produk* eije in nočejo riskirati nobenih izgub. Ban* ke se boje osobito nazadovanja honzuma v Zedinjenih državah. Ako se namreč ameri= ška prohibicija vsaj nekoliko omili, bo kon* zum sladkorja takoj manjši Amerika po* rabi zdaj tri četrtine kubanskega sladkorja, in sicer pri celokupnem konzumu, ki sc ceni letos na 5,621.450 ton proti 5J>5 mil. Ia« n i in 4.85 mil. 1. 1924. Zato je bil dekret o omejitvi produkcije na Kubi dobrodošel ve* rižnikom, ki so takoj navili cene.
Dnevni promet newyorske borze je bil sicer manjši kot predzadnji teden, ker je bil vmes praznik, vendar je bil pa še visoko nad povprečnim nivojem. Celokupni promet v preteklem tednu je dosegel skoraj pol milijona (predzadnji teden 893.000) ton. Velik porast cen je imel za posledico naravna reakcijo in obsežno terminsko realizacijo Kubansko prompt blago, ocarinjeno, je no-tiralo 24. XL 5.02; 27. XI. pa 4.90, termin= *ko za december 3.16 in 3.10. za januar 3.1n in 3.11, za maj 3.17 in 3.19, za julij 3.24 in 3.19 in za avgust 3.32 in 3.26.
Evropska tržišča so zelo občutno reagirala na newyorski trg. Položaj na Ion* donskem trgu je bil nekatere dni celo sta* bilnejši kot ne\vyorškega. Zanimivo ie, da je Licht znižal svojo prvotno cenitev le* tösnie sladkorne kampanje v Nemčiji na .1,675.000 ton (za 125.000 ton), na Javi pa za 300.000 ton.
*
—g Važna izjava o našem finančnem sta
iija. Predsednik finančnega odbora dr. J. Ra-donie je pojasnil ministrskemu svetu svoje naziranje o finančnem položaju naše države. Naglašal je, da bi morala država v prvi vrsti znižati davke na železniške tarife. S tem bi omogočila razvoj narodnega gospodarit v a. Radonič upa, da bo mogoče državne izdatke znatno znižati. Ni izključeno, da se bodo povodom proračunske razprave znižali tudi državni dohodki. Doslej so ostali dohodki vedno neizpremenjeni.
—g Načrt zakona o gospodarskih rtrorni-eah. Trgovinsko ministrstvo je predložilo vla-«ii nov osnutek zakona o gospodarskih zbornicah. Po tem osnutku bi se delile zbornice v tri oddelke: industrijski, trgovaki in obrtni. V zvezi s tem bi bile zboiuiee reducirane.
—g Konferenca isTozalearf«* >
se je vršila v Beograda k< carjev iz vse driav«, mm ka*e*t mm }» ljalo o novem pravilnika 0 lai —I trgovlnL Pravilnik je Izdelala poaabna komtetl*. U Jo je odredil trgovinski minister Mnafp* tra ničarji niso zadovoljni s nekaterimi odstavki pravilnika. Na nedeljski konferenci ao izražali svoje želje v resoluciji, kl je bös predložena vladi in trgovinskemu ministru.
—g Naša trgovinska pogedba s Angliju. Trgovinska pogodba med našo državo in An-gliijo, ki je bila sklenjena v avgustu, bo od obeh vlad kmalu podpisana. Potem pride pogodba pred parlament obeh držav. Za enkrat je poga iL>;; z nekaterimi pridržki samo para Fi:
—g N»>\a lovaina usnja   t Karlovcu. V
Karlovcu je sicer že ve5 tovarn usnja, a kljub temu je Aleksander Podvinec osnoval novo tovarno z delniško glavnico 7 miL Din. Mestna občina je IIa novemu podjetju zelo na roke.
To in ono
Napad na jetnišnico ■
V Hlivici v Gornji Šleziji je M Izvršen v ponedeljek ponoči drzen napad na poslopje, v katerem so sodni zapori. Skupina napadalcev je vdrla v zapore in ustrelila službujočega stražmojsira. Nekega drugega stražnika so napadalci zaprli v samotno celico. Napadalcem se je posreČ lo osvoboditi 10 arestant^v, ki so bili v samotnih celicah. Oblasti so razpisale 1000 zlatih mark nagrade za izsleditev ubežnih kaznjencev. Kaznjenci so najbrž z osvobod tel ji vred .pobegnili čez mejo.
Uradna preiskava je ugotovila zanimive podrobnosti tega drznega napada. Napadalci so se skrili na temnem Shodniku In ko je prišel mimo stražmoj-ster, so ga obkolili in zahtevali, naj jim izroči ključe. Ker se je branil, so ga ustrelili, nakar je eden napadalcev oblekel njegovo uniformo in odvedel stražnika Krausa v posebno celico, kjer ga je stražal, dokler njegovi tovariši niso osvobodili kaznjencev. Oblasti domnevajo, da gre za zločin s pol tič-nim ozadjem. 6 kaznjencev je bilo namreč obsojenih radi vohunstva v prid Poljske. V nedeljo je baje privozil Čez mejo iz Poljske avtomobil, v katerem so sedele tri osebe, med njimi tudi neka ženska. Na meji so se jim pridružili še trije neznanci. Ob 11. ponoči se je ustavil isti avtomobil v temni ulici blizu jetnišnice in neznanci so z vntrihom odprli glavna vrata.
Kralj vlomilcev pred sodiščem
Pred dunajskim senatom se je vršila te dni razprava proti Juliju Moran-skemu, ki slov' kot kralj vlomilcev. In to po pravici! Moransky je pač eden najdrznejših vhomilcev in svedrovcev v zlatarske trgovine, kar jih pozna zgodovina. Iz obtožnice je razvidno, da je iMoransky izvršil serijo velikih vlomov •v Avstriji, na Madžarskem, na Ceho-slovaškem in v Švici, sumi pa se, da je prav spretno operiral tudi v Jugoslaviji, kjer je bilo bas zadnja leta izvršenih več drznih vlomov v draguljar-ne, o storilcih pa je izginila vsaka sled.
Moransky je star šele 29 let, toda kljub svoji mladosti je bila njegova življenjska karijera nenavadno pestra in pustolovska. Rodom je iz Madžarske ter se je izučil za krojača. Za časa rae-Če diktature na Madžarskem je stopil v rdečo armado in ie avanz ral za stot-ndjskega poveljnika. S svojo četo je strahova! daleč naokoli vse prebivalstvo in je bil prava šiba božja za madžarske aristokrate. Seveda je to spretno izkoristil sebi v prid. Po prevratu je :zg?inii iz Madžarske in se kasneje poročil z sestro proslulega zločinca Gabrijela Bodorja. Nato je izvrši serijo manjših vlomov, na Madžarskem in v Burgenlandu, bil je večkrat prijet in obsojen na večletno ječo, toda pobegnil je vedno.
Nato se je pojavil na Dunaju, kjer je odprl trgovino z delikatesami. Trgovino je koncem i. 1921 prodal in se nekega lepega dne odpeljal v Italijo. Vrnil se je bogato založen z denarjem, dragulji in briljanti ter postal solastnik draguljarne Seligmann. «Trgovski po-sli» so ga nato zanesli v Gradec. 25. julija 1922 se je vrnil iz Gradca z veliko zalogo zlatnine in raznih dragocenosti. Istega dne pa so poročali graški listi o velikanskem vlomu pri draguljarju Krispelu kjer je vlomlec odnesel plen v vrednosti poldrugega milijona Din.
V decembru 1922 je odjadral v Italijo, seveda »poslovno*. V M lanu so ga zajpiij pri vlomu v neko draguljarno in
bfl je obsojen na dve leti ječe ter v juniju 1924. izgnan iz Italije.
Tako je uganjal svoje pustolovščine nemoteno dalje in zagrešil nebroj zločinov, za katere ga ie naposled poklicala pravica na odgovor. Pred sodiščem je svojo nenosredno krivdo odločno tajil, toda vse njegovo prizadevanje, da bi se na ta način reš 1. ie bilo zaman.
Senzacionalna razprava proti temu rafiniranemu vlomilcu je bila končana v torek pozno zvečer. Kralj vlomilcev je bil obsojen na 7 let težke ječe 'n bo po prestani kazni izgnan iz Avstrije. Njegova ločena žena Julijama Moran-ska je bila oproščena z motivacijo, da se sodšče ni moglo prepričal, da bi bila vedela, od kod je mož dobil dragulje. Pač pa ie sodišče obsodilo njegovo ljubico Hohe dampf ovo na 6 mesecev ječe. ki jih ie odsedela v preiskovalnem zaporu. Obsojenka je izjavila, da kazen sprejema. Poslovla se je od svojega ljubčka in zapustila porotno dvorano. Moranskega so stražniki odvedli takoj v iečo.
Kai vse sovi.
Mnogo reči, stvan m izdelkov. Tak sloves, ko* so ga docela oblačila tvrdKe Drago Schwab  L'uMtana doseže redko kak i'd* !ek
Rdeči kapitan aretiran
Bivši diktator italijanskih mornarjev, znan pod imenom rdeči kapean Giulietti, s kater m sta imela tajne sestanke tudi d ^niiunzio in Mussolini, ie bil 9. novembra v R mu aretiran O njegovi aretaciji so smel ralijanski listi poročati šele koncem meseca. Vlada je odredila to are'acijo zato da bi se mogla polastit; milijonov lir, ki so prpadali strokovnemu udruženiu mornarjev in ki jih ie Giulietti sprav.1 pri svojih prijateljih. Ko so oblasti zahtevale, naj j'm ta denar iz/oči. se ie odločno uprl.
Giulietti je bil i. 1919 vsemogočen. V zvezi s socijalno-revolucijonamirni organizacijami ie obvladal n pozneje tudi ustavil ves pomorski promet. Zasedel je s svojim revolucionarnim štabom ladje in odredil splošno stavko. Vse potnike ie dal rzkrcati. Mornarji so mu brezpogojno pokorili Giulietti jim je izjavil, da so lastniki lad'i lopovi, ki morajo plačevati posadko z zlatom. Vsem mornarjem je dal najlepše kabine in naiboljšo hrano. V genovskem pristanšču so se stekali takrat v njegovo bbgaino težki milijoni. Giulietti je uvedel na ladjah boljšev ski
režim :n popolno enakopravnost vseh od kapitana do zadnjega mornarja. V resnici so bili italijanski mornarii takrat absolirni gospodarji nad pomorskim prometom Na ladjah so pr rejali za svoje ožje prijatelje in prijateli:ce razkošne pojedine. Skratka, v italijanski mornarici je zavladala Drava boli-ševiška revolucija
Strokovno udruženje mornarjev je podpralo vst boliševiške pokrete in mornarji so nosili Giuliettiju svoj denar. Mož je bil dolgo njihov mal k Ko je pa začel njegov vpliv pojemati, se je sprijazni Giulietti z d* Annunzijem. takratnim gospodarjem Reke, in s fašizmom Za časa iašistovskega pohoda na Rim ie bila Giulietti.ieva moč še velika. Mussolinju so bili vplivni zavezniki dobrodošli in zato mu je šel zelo na roko. Skleni* ie z njim pogodbo, katero ie pozneje podaljšala njegova vlada Mussolini je priznal strokovno udruženje mornarjev kot ofic jelno korporacijo pod kontrolo fašistovskega
reprezentanta. D Annunzio je podpisal to pogodbo lo. oktobra 1922. Posledica je b.ia. da so se milijoni v Giu-lieit jevin rokah še pomnožili.
Polagoma je pa prišel fašizem do poLtične moči in položaj rdečega kapitana je bil omajan. Mornarji so sc spametovali m otresL Giuliettijeve tiranije. Na ladjah je zavladal prejšnji red in s tem je bila GiuJietiijeva popularnost najhujše prizadeta, v Njegovi diktaturi je napravila konec zakonita dvedba sindUal zrna. Njegovi najzve-stejši prijatelji se mu obrnili hrbei in ga izdal zmagovitemu rasizmu. M-ž, ki je bil eden giawiih činiteijev boljše-viške povojne Italije, ki je orga.uziraj neštete stavke in malone un 61 italijansko trgovsko mornarico, je zdaj obdol-žen mil jonske poneverbe in bo končal svoje burno življenje v ječi.
Tolpa rumenih čevljev aretirana
Budimpeštanska pol c ja je aretirala v torek zjutraj tolpo raui'.ranih zločincev, ki so do.go strahovali preumestja madžarske presiolice. V okolici Bud.m-pešte so že več mesecev zaporedoma napadali po;n ke in jih z revolverji prisilili, da so jim izročali denar in dragocenost; Po vsakem napadu so se ra-finirani zl<>č nc; razbežaJi na vse strani.
Bilo jih je 7. Ker so nosili vedno rjave čevlje, je bila znana njihova tolpa v Budimpešti pod imenom »tolpa rumen h čevljev« Oblasti so te zločince že dolgo zaman zasledoval . V torek zgodaj zjutraj so izvršili detektivi v okolici Budimpešte racijo in naleteli na štiri kop.ee slame Policijski inšpektor je odredil. naj stražn ki za vsak slučaj preiščejo tudi slamo In res je neki stražnik porinil sabljo v kopico. Takoj se je zaslišal iz kopice glas. »Pustite nas spat. in glejte, da hitro izgint-te. četudi ste policisti' V kopici smo namreč štirje oboroženi!* Nato so po.eg-nili stražniki revolverje, razmetal kopico in naleteli na brlog, v katerem je čepelo vseh 7 band'ov. Ko so zagledali nastavljene revolverje, so se zločinci brez upora udali
Zanimive številke z Dunaja_
Lmnaiska nol cij<ka direkcija i z-dala te dni nekak almanah, ki poroča o njenem delovanju in njenih opazovanjih. Almanah vsebuje serijo zanimivih in deloma presenetljivih številk ki bodo zanimale tudi pri nas. Predvsem ne bi nihče mislil, da je od tujcev, ki prihajajo na Dunaj, največ Poljakov. Med vsemi so na prvem mestu. Koliko je med njimi Zidov, statistika žai ne pove, sko-ro gotovo pa bodo tvorili večino Po številu drugi izmed tujcev so Čehoslo-vaki. tretji Nemci iz Reicha. četrti Madžari, peti Jugosloveni, šesti Bolgari.
Izmed tisoč prostitutk je bilo poprej 345 služkinj. 331 pomožnih delavk. 126 Šivilj 69 blagajničark. ena sama filmska igralka, 25 statistinj in baletk. 28 konto-ristk. 39 natakaric itd. Po policijski poizvedbah je med prostitutkami samo 30 odstotkov takih, ki izjavljajo, da jih je dovedla do prostitucije beda. 15 odstotkov jih odkritosrčno priznava, da so si izvolile poklic iz lahkomiselnosti, ogromna večina pa si ga je izbrala po treznem prevdarku kot dobičkanosno obrt.
Pijancev beleži dunajska kronika največ v septembru, ko nori ves Dunaj pri »Heurigen«. Najslabša, odnosno najboljša v tem oziru sta meseca januar in februar, ko ima policija s pijanci najmanj opravka. Med osebami, ki so bile prijete radi pijanstva tvorijo pribl žno polovico pomožni delavci. Na zadnjem mestu so državni na neščencl ki so tudi v Avstriji tako slabo plačani da si ne morejo privoščiti pijančevanja Tudi pijančevanje med študenti je minimalno.
Največ kriminalnih deliktov se je zgodilo v prvem okraju; za njim prideta Prater .n Uttakriiig, najboljši je Vili. okraj.
..KIJI) t"
nai bol j še, na/1 r pc2nq se zato najcenejše
Kako povečati žitni obrodek
Zadnji dve stoletji se Človeštvo strahotno množi, živila pa se ne množe v istem sorazmerju »V 10 letih ne b do mogle Zedinjene države več izvažati žita. po vsej priliki ga bodo morale Še uvažati za svojo prehrano.c se je let/>s izrazil neki krab žitar c onk-aj v«, like luže Mogoče hodo začele pove a vati domači pridelek ki znaša povprečno na hektar 10 centov kakor v Južni Francji (v Severni pa 18) Danska nridela 30 kvintalov na hektar Sever je torej nri-kladnejši za žitarice. NTa jugu bi s dal zvišati donos z znanstvenimi pripomočki: pametna izbira semen no podnebj'i, iskane zbolišanih pavrsti. tlom primerna obdelava ustrezna spojiva boj plevelu, boleznim sovražnikom. Najb 'je bt bilo povsod indastrtfaiizirati pr delovanje žita kakor te to izvedeno na Danskem. Nizozemskem. v Belgiji.
Se da Ii nanravit? še več? Aerronomi mislijo na ogljično k'sh'no. ki se dobavlja rastlinam z ve'ikim pridom. A nri tem jim je treba nndirj t"di vseh ostalih hraniv v sorazmerni koH ;ni. Karbo-nikacija (to je dodajanje oglji'ne kislne v ozračju obdelanih do\0 se je us ešno oreiskusila pri ž/tu Posamezm znanstveniki trdijo da ie mo'no pri nekaterih rastlinah povečati donos za 800 odstotkov Tako v labora'onrih. Kai na na obzirnih nfvah? Ne hod i M priprave oredraee? Ocrlii^no kis'ino ^drnša pod milim nebom veter Kako naj nosane karbonikactja učinkovita?... Nadalje: kakšno vlogo ima oeljična kislina v
zemlji? Ali jo morejo korenine posrkati? Ali pa koristi s tem, da se raztopi v vodi. da se loti rudn.nskih snovi, jih razkroji ter takisto usposobi za hrano koreninam? Zamotano je vprašanje tal. življenja kemije. Nepusrtdjn poskus je pokazal, da ogjLna k s ina šk di razvoju raznih rastlin, ako je obilna v prsti (5 do 10 odstotkov). Nasprotno pa je agronom Bornemann dognal s posk. si. da po vrtnina sreblje z listi ogljično k slino ki jo v zemlji proizvajajo m krobi. Mogoče pa gnoj uč.nkuje bolj na ta način, aa olajša tvorbo og jične kisline nego s svoj.mj rudninskimi ses avinami. z dušikom, pepeiikom. frsforom? O teh bistvenih vprašanjih v'ada se nesoglasje. Prav nič ne vemo. kai op a zijamo, če obdelujemo svoj vrt. Po Reina »ov h opazovanjih se zdi da se pri obdelava-nju pod milim nebom tekom dneva ob mirnem vremenu zelo izpre ninja množina ogljLne kisline v zraki. V višini ovsenega klasja zrak vs huje zjutraj 21 desettiso ink. opoldne pa samo 2.9. Ta ogljLna kisi na prihaja iz tal. po de-jatnosti najnižj h oreansk h bitij, ter se izloča v dobi vegetacije. Ali ie treba gc dodajati osrlj1 ne kisline ozračju? Po uspehih se zdi da. AM pa nai se dodaja :rajno. med vso dobo rasti? Taka in enaka vprašanja se morajo še razrešiti. Mnogo težkih prob'emov se je že razvozlalo utegne se torej pr-.j ali s'e.i <<b-nesti tudi karbonikacija v poljedelstvu.
Danes (četrtek) zvečer gostuje v operi «Sevilski brivec*
baritonist g Rudolf Ertl
Predstava za red B.
X Kako težka je godba. vPoljeka gla?ba< objavlja zanimiv članek znanega belgijskega teoretiku Eruesta Glosena o teži glasbenih kompozicij. Glosea ugotavlja, da zahteva pritisk na klaviaturo potrošnjo šile in energije in to za vsak glas 100 do 121 gramov. Za Beethovnovo sonato >Apassionata«, ki obstoja iz 12.000 glasov, ie polemtakeiu potrebna sila enaka 997 kg. Dveurni koncert zahteva silo enako 5000 kg.
X Mati zastrupila sebe io oba otroka. V torek zvečer se je v dunajskem Pratru odigrala žalostna tragedija. Neka 351etna dola vka je zadušila s plinom >ebe in svoja dva otroka dvojčka, stara 4 leta. Zena je živeta s svojim možem v srečnem zakonu in je bila pri sosedih in znancih zelo priljubljena Tu di zaslužila sta ona in mož toliko, da je lahko rodbina skromno živela. Zato si ne more nihče razlagati, kaj je vzrok pretresljive drame.
Srečke
državne razredne loterüe
nudijo nedvomno nai'<?č'0 možnost dobitka   ket |e vsaka druga srečka izžrebana.      Na večii dob>tek v na srečne šem slučaju
mr om 4,200ooo- -m*
rtxen tega neb oi visokih dobtko* po *etf «tot so^ n nuiogt« tisoč dinarjev Prvo ftrebame      vrti tfnv It« januarja 192?
Cena eeit- »reck* ......Din >00
Cena potov<£ne irečke Oln 50
Cena četrttnsfce «refke       ....      Di» 2b
JHaročIla «» srv6kv aoreiama *• veda;
Zadružna hranilnica rej;, pos. in gosp zadruga za t LJUBLJANA. Sv. Petr» cesta 19
i7.v»
Nit.
razprodajamo ,» odprodajamo
oa smo vendar se
a J cenejši.
Za Miklavža m Božič
*<- Vam nudi priložnostni nakup vsakovrstnega oblačila. Pridi, pogle, in kupil bode*!
irriAča ^^k-sv.^>4 & C1E., Gradišče štev. 4.
S kaoitalom
od Din 150 000 naprej — se lahko 'jdeležite pri dobičkanosnem dobro vpeljanem podjetju So» delovanje se želi, ali m pogoj — Ponudbe pod «Resen sotrudnik» — na anončno ekspedicijo Ma» telič, Ljubljana 3487
Lovska ouška
dvocevka, dobro ohra» njena ceno naprodai. — Ogledati J Koželj. Kolodvorska ulica 12. dvo* risče.
j Moderno
friziranje
n striženje >e izvršuje pr Sf Kelsin brivec Liuhliana Kopitaneva dica I 175 T
Ključ, pomočnik
mlad. močan. zmožen tudi nemškega jezika — išče službo pri večjem podjetju — Ponudbe na upravo «Slov Naroda» pod »Takojšnji nastop 3498» na upravo «Slov Naroda*
Poveneni prodaialec srečk državne razredne loterije
Drag. R* Holakovič
BEOGRAD .i-j prodaia na veliko m malo. Najbolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodnejše pogoje za proda io srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno.
arŠSrŠBJBŠHBrS
Ivan Brlceli. L
Najstarejša slovenska pleskarska In i i carska delavnica
Ounatsk» cesta 15 tn Seseosvetska t~ 2 (dferttte *avirm .ttrota**
Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. &tf
Zimska suknja
in skoro nov smokinj — ceno naprodaj — Ogle* dati: J. Koželj, Ljublja» na. Kolodvorska ulica 12 (dvorišče). 3506
Iščem dve sobi
z električno razsvetljavo in brez inventarja v sre* dim mesta; plačam po dogovoru. — Ponudbe do 5. t. m. na upravo «Sl Kar.» pod «2500/10 3505».
Zastopnike
išče tovarna kisa — Po* nudbe   pod «Produkte 3508»  na  upravo «Slov Narod a».
Prostor
zm mesarijo in gostilno naprodaj. Prevzame se lahko takoj. — Vpraša se* Adolf 2abjak. LimS* Ijana Poljanska cesta 55
Hišico
enodružinsko v Brežicah ob Savi, kupim takoj — Plačam takoj: ev vza* mem stanovanu v na« jem. — Ponudbe pod Stanovanje ali hiša/3504
Privatno posojilo
Din 40—50.000 za izvoz* no dobo 6 mesecev — proti plačilu visokih obresti, za takoj — išče solidno lesno pod tet je z garancijo neohremenje« nega veleposestnika — Ponudbe pod Takoj/3494 na upravo «Slov Nar.»
Oglejte si Blcaste in baržnnaste klobuke
od 80 Din naprej samo v modnem salonu STU» CHLY-MASCHKE. 2i. dovska ulica. Ljubljana
3482
Snežne čevlje
in ga I o že popravlja AVGUST S OF
BORŠTNIKOV TRG
polee Rimske ce-te LliULO.LOJUUi.il JULCT'irir P
Prvo rs no uvedeno n ief»omlrano podite sp e me v svrho po>e čan a event. enega
družabnika
z minimalno gotovino od Din 10 M 00 n*nrei Poi-Ldne »od
.Dotra udeležba •! * Aloma Com na is   • ubl a<>a
Raspis službe
Podpisan; zdravstveni zastop razpisuje službo sekundarna v ženski javni bolnici v Novem mestu z mesečno plačo 1000 Din in prosto osk-bc   *l. razr**la
Prosilci dosluženi stažisti nai /lože pravilno opremljene prošnje do 31 decembra t L Dil jodoisanem zdravstvenem zastopu.
Izvrševanje Drlvatne prakse je sekundarljem prepovedano.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu
29 novembra '926.
Alolzil Vovk L r.% t č. načelnik.
Za Miklavža
najcenejii (n najboljši
keksi
orl tvrdM
VIUEM BIZJAK
Gosposvetska cesta 7. Prešernova ul.
U raju je; Joaip 4upeo6i& * Za «Narodoo ciakerao». f rae Jescriek — Za uueratoi del bate. Oum Chrutot. — Vaa * Ljubljani.
1006046231