t, C tO V., štev. 68
TfT»af« ob * ifutraV.
gtane mesečno 20-— Din
jj, inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifa. Uredništvo:
Uflilošičeva cesta št. 16/1. T-jicfun št. 72.
Ljubljana, petek, 7. marca 1924
Dnevnik za gospodarstvo,
Cena 2 Dln
Upravnlštvo:
LJubljana, Prešernova
ul. št. 54. Telef. fit. 36.
Podružnici i
Maribor. Barvarska ui. Cei|e, Aleksandrova o.
Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljano, 0. marca-
Dnnes jo dospel v Beograd poslanec
jiSS gosp. Predavoc. da Izroči pTed-'tdn;ku narodno skupščino poveriilnico „ večje število radičevskfh poslancev, tem stopa v akutni Stadij vprašanje novania opozieijonnlnecrn bloka, če-glavna naloga estaja slej ko prej tom. ''a so vrže homogena, radrltal-i vlada in i njo radikalski režim. V tem, da je treba strmoglaviti reki sc naslanja samo na eno plo-rožim, ki Sivi od podkupovanja* Jarkov in Nemcev iz državnih sred-
nr
jta,
Radičev odposlanec v Beogradu

ter na račun jugoslovenskih naei-inalnih interesov, režiim, ki je dokazal ■»verjetno korupcijo tor uvedel na ško-vsoga prebivalstva pogibelino gos*; ■larko politiko, jo s poslanci opozi-jjonrdnih grup solidarna in pre-juričaiia ra poštena jusoslovenaka javnost, a demokratskega kluba, ki se je vt-lanes v ReogTadu, ie z otiodličnimi !avami poslancev znova potrdila, da samoradikalskl režim smatra v vseh .'mtinah za zlo. Id ga je treba čim ijnejše odstraniti, ako nočemo, da sta radi njonra trpela država in na-od nepopravljivo škodo. Nezadovoljivo proti radikaliji so ne izraža v »orčenju le v Sloveniji, nolo na Hr-rsl-kom. v Bosni in Dalmaciji. marveč ii v Vojvodini, v Makedoniji in nič iunj v sami Sumadiji. V katerem tompu se bodo razvijali iitični dogodki v prihodnjih dneh, se ■> da prerokovati. Taktika ofenzive in hrambe bo igra.la veliko ulogo. Tudi ao da reči, v kateri obliki so bo po-mal končni uspeli akcije opozieijo-ilaega bloka. Pri takih dalekoeežnah ikcijah jo treba vedno računati z raz-limi oveiitualitefami: kajti na končno niltanto vplivajo različne komponen-katerih sila in moč se ob takih pribil rada pokaže šole v Stadiju nnpe-e?a in odločilnega boja. >'aj f! jo po. že kakor hočo v prihodki, že to. kar se je dosedaj dogo-Slo, dokazuje rosno voljo, prelomiti s ed.uiiostjo tor mosto nje postaviti lep-in boljšo bodočnost. Tej krepki vose ne more danes v državi nihče več lirati. Kriza vlade ie postala neiz-cibna in ž njo kriza celega dosedanje-režima. Obnovitev radikal skega 1923. sa nam zdi izključena. Preko toh vprašanj našega politične-življenia pa se pred nami odpira flva perspektiva, a,ko pomislimo, da-z opoziciioralno akcijo tesno zvezali tndi parlamentarna akcija radičov-»ih poslancev. Ako uspe šefu demo-ntrke stranke gosp. Davidoviču, da "idejo radičevski poslanci v narodno kupščlno, in ni več dvoma, da bo ta-\ jo s tem storjen velikanski korak notranji konsolidaciji našo države. Res je, da so radlčevci še v nedeljo :iali o seji parlamentarnega zastopava HRSS komnnikč, ki h živa najpri-litivnejša patrijotična čustva. Toda jihov prihod v jugoslovenski paria-tent desavuira njihove besede. Z izroditvijo poverilnic, z verifikacijo man-Jtov in s prisego zvestobo kralju in »rodnemu edinstvu so tudi za pollti-:P_f08p. Radiča postavljeni novi moj-Naj njegovi poslanci in on potem 'javljajo in zagotavljajo šo toliko, da "jlržali ob prisegi figo v žepu, nikdar 5 no izbrišejo dejstva, da so dojan-®> priznali skupen parlament. To jo Id vodi v nove smeri. Treba jim je preko tega visokega zidu, da pri-!"io od politike negaeijp k politiki re-mosti. Po bridkih Izkušnjah, ki ;L\ je oživel gosp. Radič v Londonu. Rimu 1 po petletni brezplodni ln baš ■ hrvatski narod toliko škodljivi poli-''si, bi bilo pričakovati, da začne tudi ,ri zastopnikih hrvatskega, ljmlstva lornialno politično naziranje, ki bi mo-lo biti v velik blagor celokupno dr-ave.
Začetek je storjen.
VČERAJ JE PRINESEL POSL. PREDA VEC (.0 POVERILNTC RADI-CEVSKIH POSLANCEV V BEOGRAD TER J|H DANES IZROČI. -PREDAVCEVE KONFERENCE IN IZJAVE.
kolikor Jih le potrebno, da se podpre akcija opozlcijonsilnega bloka. Ako bo potrebno, bomo poslali vse poslance. O tem bomo govorili na popoldanskem sestanku z g. Davldovlčem. (Ta sestanek se nl vr
Beograd, 6. marca. p. Danes zjutraj
je prispel v Beograd odposlanec HRSS Josip I' r e d a v e c. Njegov prihod je ostal neopažeJi, ker posl. Predavec ni odpotoval iz Zagreba, temveč jo predvčerajšnjim odšel v svoj rodni kr.'j Dugo solo, odkoder so je sinoči odpeljal v Beograd. Vlada vsled tega o njegovem prihodu ni bila obveščena. Ob 0. dopoldne je prišel Predavec v na-
šli, radi tega, ker je bil Davldovlč zadržan na seji demokratske stranke). Za tem je Predavec zavrnil radikalsko vesti o oklevanju HRSS ter jc izjavil, da bo lutri dopoldne izrodi povcrilnlcc poslan
rodno skuipSčfrio." Ker so radikalski listi I cev IIRSS prcdsediiiitvu narodne skup-zadnjo dni neprestano ponavljali, da \ Sline. Ko bodo mandati verificirani, doto si radlčevci zopot premislili, je bilo j spo poslanci v llcograd. Proces verifika-presenečenje veliko. Mod radikali jo j cije mandatov sc mora Izvršiti po obl-vest o prihodu Radldevega odposlanca ! čajni praksi in v smislu poslovnika. Ml delovala kakor bomba.	I verujemo, da se radi nas ne bo kršil po-
Takoj po svojem prihodu jo posl. slovnlk. Toda pripravljeni smo tudi na Predavec poiskal poslanca drja. Spaha ! iznenadenja s strani radikalcev in zlora-
in jo imel nato ž njim iu drjem. Korošcem kratek sestanek. Konferenca z gosp. Davidovičem se nl mogla vršiti radi soje glavnega odbora iu poslanskega kluba DS.
Posl. Predavec se Je udeležil seje muslimanskega kluba ter Jc nato sprejel zastopnike časopisja, katerim jc podal izjave o pomenu svojega prihoda.
Izjave radlčovskesa odposlanca.
Q. Predavec je izjavil sledeče: Odbor IIRSS je sklenil, da bo podpiral akcijo opozicijskega bloka in bo v to svrho uporabil vsa sredstva, kl Jih ima na razpolago. Podrobnejše podatke bosie dobili od gospodov, kl vodijo ta blok, t. j. od Davidoviča, Korošca In Spahe. Jaz samo izvršujem sklepe HRSS in sem prinesel pooblastila za vcrlilkacljo naših mandatov. Nedeljska seja hrvatskega narodnega zastopstva je sklepe vodstva HRSS soglasno odobrila. Vesti, da so jc pokazal pri sklepanju nesporazum so neresnične. Manjšina sc je popolnoma uklonila želji večine. Šefi opozicijonalnih skupin imajo sedaj določiti število poslancev, kl nai pridejo v Beograd, da se vrže vlada. Na opasko dopisnika «Jutra» zakaj nočejo priti v Beograd vsi poslanci HRSS, ie Predavec odgovoril: Znano vam je, da je velik del poslancev hrvatskega naroda po svojem poklicu seljaškega stanu. Zaposleni so s svojim delom ln ne morejo zapuščati svojega doma. Vendar smo pripravljeni dati toliko število poslancev,
Demokrati pred odločitvijo
VČERA! IE PRIČELA VAŽNA SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA, KI
SE DANES NADALJUJE. - REŽIM SE MORA ZRUŠITI. -Beograd, G. marca. p. Danes dopoldne | Sanja, Ul so bila stavljen:-, v teku dopol.
ba z one strani ni Izključena. Svrha našega prihoda v Beograd nl borba proti srbskemu narodu, pač pa boj proti režimu ili koruptnemu sistemu. Radi tega verujemo, da se bo med Srbi našlo dovolj ljudi, ki bodo znali preprečiti namene radikalcev, ki nnm hočejo preprečiti prihod v parlament, kl ga tako željno pričakujejo. Predavec ostane v Beogradu še par dni, da se natančno pouči o politični situaciji. Radič Je o položaju obveščen teleionično. Razen tega so odpotovali na Dunaj trije hrvatski poslanci, da ga še osebno informirajo. «Povcrilnice Stjepaua Radiča nisem prinesel, ker jo namerava prinesti Radič sam, ko pride v parlament.*
Na vprašanje dopisnika .Pravde« ali so radlkalcl stavili radlčevcem kakšne nove ponudbe, Je Predavec odgovoril, da radlkalcl tega niso storili ln da bi to tudi ne imelo nobenega smisla. Med radlkalcl ln Hrvati so prekinjene vse zveze. Radikale! bi mogli pri Hrvatih Izbrisati slab! vtis, kl so ga 'napravili nanje, lc tedaj, ako bi dokazali to z dejanji. To pa se mu zdi Izključeno. Najboljša rešitev položaja je, da se čimpreje izvedejo volitve, v katerih bt se pokazalo pravo mišljenje naroda. Bilo bi fatalno za Srbe In za Hrvat«, ako bi srbski narod odobril iu priznal koruptno delo radikalskega režima. Predavec Je končno naglašal, da med hrvatskim narodom ne obstoji nl-kako nasprotstvo proti srbskemu narodu. Zato nl ovire za sporazum s Srbi.
se le pričala seji ažjega glavnega odho ra demokratske stranko In demokratskega poslanskega kluba. Seja je bila pro-glaSena ra sirog" tajno.
I»o otvoritvi je podal predsednik Ljuba Davldovlč obSiren referat o osnovah iu o poteku dosedanjih pogajanj za opo-zlcionalfil klub ter je predložil, da s» program cpozleionalnega klolia odobri.
Davldovičev referat je spopolnil še posl. dr. Voja Marlnkovlč s podrobnimi pojasnili glede samoupravnega programa opozlclonalnega liloka In glede raznih taktičnih vprašanj za bodoče skupil« nastope.
Nato se je razvila obširna stvarna debata, katera bo se udeležili posl. dr. Grl-sosor.o, Kostn Tlmotljevlč, Pera Markovi?, Svetozar Gjorgjevlč, nakar jc bila seja ob pol 1. url prekinjena.
Na popoldanski Seji je najpreje podal g. Davidovič pojasnila na nekatera vpra-
dansiie debate, nakar ao je razprava nadaljevala. Isto je storil dr. Marlnkovlč, nakar so govorili posl. Sečorov, Paute-lic, Vlldcr, Pera Markovie, dr. llija 8u-mcnkovlč In S. Kiijundžlč. Popoldanska seja jc trajala od 16.30 do 19.30.
Jutri so seja nadaljuj« In bo debata trajala najbrž še ves dan. Sklenjeno ja, da se v razpravi Izjavijo poslanci iz vseh volilnih okrožij ln da »e morajo čuti mišljenja zastopnikov stranke h vseh do. lov države. Brzojavno jo bilo pozvanih v Bci^nid tudi 9 poslancev, ki danes nl-so bili navzoči. Za jutri ee pričakuje tu. dl prihod predsednika ljubljanske JD3 drja. Žerjava.
t) končnem zaključku sc naravno še ne more reči ničesar. Ugotoviti pa je, Ua je debata pokazala popolno enotnost na. ziranja, da je treba storiti vse, kar jo mogočo, da sc zruši sedanji korupcljskl radikalski režim.
Oficirji proti vladi in Veaizelosu
SPOMENICA ZA TAKOJŽNO PROKl.AMACIJO REPUBLIKE IN PRO-TI PLEBISCITU.
Atene, 6. marca. d. Oficirska republi« vso ono oficirje, ki bo podpisali protest-
Kriza vlade neizogibna
PAŠIC NAMERAVA DEMISIJONIRAT1 TAKOJ PO PRIHODU RADI-CEVCEV. — ZADNJE INTRIGE RADIKALOV.
kanska liga jc zbrala podpise 2000 čast nikov na spomenico, v kateri zahteva takojšnjo proglasitev republike in izjav, lja, dn je plebiscit o vladavini nepotre« bcn. Oficirji "roze, da bodo vsi kvitirali službo, ako vladu njihove spomenice nc bo upoštevala.
Včeraj popoldne sc je oglasila pri ml« nistrakem predsedniku Kafandnrisu ofi> cirska deputncija, da mu izroči sporne«
no izjavo proti vladni politiki kaznovati ■i disciplinarnimi ka/.ni.
Rim, 6. marea. j. Po vesteh «?tampej[ iz Aten, postaja politični položaj na <>r-škc-m vodno bolj zapleten. Govori no že o pvcdstoječein odpotovanju Vonizelusa, ki jo baje izjavil, da bo zopet odpotoval v Francijo ter prepustil Orčijo svoji usodi, ako njegovi nasvotl ln njegiva posredovanja med strankami ne bnda
nico. Kafiindnris sc je takoj telefonično j imeli uspeha. Nl izključeno, da so jo Vo. zvezni z Venizelosom, nato pa pustil do nizelos odloČil v to na podlagi demurše, putuciji sporočiti da jc ne more sprejeti. | ki so jo storile pri njoin razne častniška Oficirski zaupniki so imeli nato zboro> idole;racije, ki so protoBtirale preti vladt
ipniki
vanje, o katerem ni bilo mogoče niče« sar izvedeti. Atene, 6. marca. J. Vlada namerava
ni politiki in ki očividno znhtovnjo, d* so mora vlada o'1'ofno Izreči za icp 'Mt-kanizem.
Beograd, 6. marca, r. Dnnes popoldne ob 17. do 21.30 so je vrSila seja vlade. Bila je posrečena izliljafno Tpra?anja notranje politično situacije, ki jo za radlkal-
Radikalsko časopisje >e medtem na rse mogoSe načine trndl prikazati situnrijo -	, , .
kot ugodno u radikal o ter so čujo eelo ^sesUvUcno takole: P^eds^in
to, da je prihod posl. Prodarra !o tormal-
Volilna reforma v Fran- j ciji sprejeta i
Pariz, 6. marca. j. Francoski senat je * danes z 142 proti enemu glasu sprejel od zborni:e sprejeti predlog glede volil« ne reforme. Vsa levica se jc vzdržala glasovanja.
Nova belgijska vlada
Pariz, 6. marca. s. Kakor poroča «Ma* tin» jc Thcunis definitivno sprejel zo« petno sestavo vlade. Novo ministrstvo bo sestavljeno takole: predsedstvo in fi« nancc Thcunis zunanje ministtstvo IIy«
.	' JVV « r . T, i ■ T iraans, narodna obramba Longucville, žc«
c, postala kritična. Razprava se j. vrši a nega značaja. Srn se tn« kombinacija da |	gospodarske zadeve Ta:,
pod vtisom prihoda radldevskog. dc egata | »o bodo sporazume l HBSS., SLS .n rad - j defifc	^^ dr
ln posvetovanj opozlr.jonaln.h skupin kali kot tri najmočnejše p cmensko jkn-	poljedelstvo baron
2e res dan so širijo vesti, da bo radi-1 pine. »Samouprava* je »dno v skrbeh,! >	'
kali na podlagi informacij, ki so jili dobili glode mišljenja drugega nr-iavnega taklorja o položaju, sklonili opustiti dosedanje nekatere svojo (aktično namere. Irgleda, da Be bo verifikacija radičevskih mandatov izvršila bres vefjih zaprok. Izkazalo se jo tndi za nemogoče, da 1)1 vlada po sprejetju pror.itnra morala odgo-ditl parlament, ker l.rona vitraja na tem, da se takoj po biidželu nujno razpravlja in končno sprejmo Invalidski rakon. Zato jo verjetna vest, da bo g. I'a»'ič r trenutku, kn pridejo radičevski poslanci v Beo-;trad poslal demisijo. Kakor se znlrjujo, jo vlada na svoji današnji seji v tem ozir« žo storila konkroine sklepe. »Pravdni ve poročati, da je demMja sklenjena stvar.
ODPRAVA CARSKEGA POSLANIŠTVA V BEOGRADU. Beograd, 6. marca. r. Oddelek za t i ili
f ministrstvu zunanjih poslov je inlal nastopni komunike: Iler je politična misija tukajšnjega ruskega poslaništva pre« nehala, je g. Strandman, dosedanji poslu, nik v Bcogrdu poverjen s tem da čuv« interese ruskih emigrantov v Jugoslaviji, — Ta ukrep so smatra kot prvi korak za zbližanjo.s sovjetsko ltusijo.
NAŠA SVOBODNA LUKA V SOLUNU. Rim, C. marca. j. Kakor javljajo iz Soluna, je jugoslovanska komisija za določitev mej svobodne cone v solunski lukt prispela tjakaj ter že pričela s svojim delom.
kako bi «o n. pr. mogla crazumetU Koro šcc in Žerjav.
Zaključna konferenca opozicijskih šefov in post. Predavca so bo vršila Bele po končani razpravi r demokratskem kluba. Ni izključeno, da so vsled tega predaja poTerilnio zavleče.
KOLIKO POVERILNIC IMA PREDA V VC
Beograd, fi. marca. p. Javnost se zolo interesirn, koliko poverilnic je prinesel r «cboj posl. Predavec. Po njegovi listni izjavi, jih ima G0, vendar jih namerava izročiti v verifikacijo le 40. Po drugih vestoh io prinesol posl. Predavec a so-boj 3! poverilnic, ostrde pa prinepeta jnt.ri dr. Maček in dr. Krnjevlč.
Sistiranfe kuluka?
Beograd, 6. marca. r. Ogorčenje nad 'Opisom kuluka jo prisililo radikalsko 'Mlanoo fe Vojvodine in Bosne, cia so 'foillcžili vladi zahtevo, naj se ukine Rajanje kuluka za to leto, kl je pred-">eno na podlagi 1-delancga pravilnl-!a. Skoro verjetno je, da se kuluk to še no bo izvrševal in vlada v ra-bkalnih krogih uverjenje, da bo vlada "stala na predlog omenjenih poslan-
KRALJ
Radlčevci in zemljorad-niki
Beograd, fi. marca. p. Nocoj ob pol (5. uri so jo vršila seja zemljoradniškega kluba, kateri je prieostvovnl Rndičev de-Ifgat posl. Fredaveo. Na seji so je razpravljalo načelno o možnosti ožjih stikov med obema strankama in event. sodelovanja v parlamontu. Razprava jo bila zaenkrat informativnega značaja. Srbski zemljoradnlki so posl. Preda veu Izjavili, da želijo ožjih stikov s HRSS.
Glede opozicionalnega bloka je nastal v zomljoradniških krogih preokrot ter bodo zomljoradniki najbrž blokn oficlel-no pristopili.
Razgovori o tem 60 Jutri nadaljujejo.
SPORAZUM Z NEMČIJO PODPISAN.
Beograd, 6. marca. r. Danes popoldne ob 17. uri j« bil podpisan sporazum glede nabav na račun reparacij naši dr-
ž&vd X SsMifc '	■•!'•
Nove aretacije v Bolga-• • •
nji
Praga, 6. marca. b. Bolgarska brzojav« na agentura poročn iz Sofije: Aretacijo makedonstvujuščih sc nadaljujejo. V Sofiji sami je bilo aretiranih 100 oseb. Med Makedonci vlada izredno nezado« voljstvo, ker smatrajo aretacije za nc« opravičene. Vlada odločno zavrača tr« ditve beograjskih listov, da so tc areta« cije rezultat intervencije angleškega po« slanika in da pripadajo aretirane! iz« ključno legalni organizaciji Makcdonccv (ilindaniiki organizaciji), ne pa tudi bor« beni organizaciji makedonstvujuščih. — Res jc marveč, da so med aretirane! po večini pripadniki borbene zveze make« donstvujuščih. (VeČ od vseh sličnih iz« jav bi zalegla vest, da so aretirani Alek« sandrov ln drugI organizatorji in vodi« tel j I neprestanih bolgarskih vpadov v našo državo. To vesti pa iz Sofije ni in ŠU fiBv.H&Jsv I ' ' ;
Ruzette.
Tretja stranka v Ameriki
London, 6. marca. j. Po vesteh iz W.v shingtona namerava senator Johnson ustanoviti tretjo stranko »Farmer La-bonr Paity», ki bo nastopila že pri prihodnjih predsedniških volitvah, Johnson utemeljuje svoj korak b pctrolejslrim škandalom, ki je pokazal, da so tako demokrati, kakor republikanci kompromitirani in da jo zato nujna potreba, da o ustanovi nova, »čista, stranka.
USTOLlCENJE NOVEGA TRŽAŠKEGA ŠKOFA.
TKST. 0. marca, e. Danes popoldne je prispel iz Gorico v Trst novi tržaško-ko-prski škof dr. Alojzij Fogar. Nn postaji so ga pozdravili zastopniki državnih In mestnih oblasti ln veliko število duhovščino. Jutri opravi ikof službene poaete, v nedeljo dopoldne pa bo slovesno ustoličenje v stolnici sv. Jušta.
PRED KONCEM BANČNE STAVKE V AVSTRIJI?
Dunaj, 6- marca, s. Pogajanja med zastopniki bank In bančnih nustavljenccv so se pozno zvečer pod predsedstvom zvczne;:a kancelarja dr. Selpla nadaljevala. Zastopniki bank so v vprašanjih blagajniških ur In pragmatlzaclje pogodbenih nastavljenccv zelo popustili. Pogajanja so pred koncem. Računa se, da sc bo delo vzpostavilo v soboto.
BANČNA STAVKA TUDI V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 6. marca. h. V krogih ban čnih uradnikov sc v zadnjem času opa« ža živahno gibanje za povišanje plač. Razpoloženje med uredništvom jc zelo bojevito.	;;
i/ ' ' ■ • ' '	■ >»i M rtji "
Inozemske borze
6. marca.
CURIH: Beograd 7.20, New-Torij 078.1250, London 24.81, Pariz 23.82, MIlan 24.79, Praga 10.7550, Budimpešta 0.011, BukVrcšta 805, Sofija 4.10, Dunaj 0.008150.
TRST: Beograd 2P.90 do 29.20, Dunaj 0.0328 do 0.0333, Praga 67.10 <lo 67.50, Pariz 94.25 do 94.75, London 100.20 do 100.45, Ne\vyork 23.20 do 23.35, Curih 402 do 405, dinar 29 do 29.25, dolar 23.20 do 23.35, curiški franki (20 zlatih) 89 do 89.50, uradni tečaj zlatu lire 461.22.
DUNAJ: Devize: Beograd 880 do 884, Berlin 15.35 do 15.90, liuknrešla S08 do 370, Londou 80-1.700 do 805.700, Milan 3084 do 8040, New-York 70.935 do 71.186, Pariz 2832 do 2808, Praga 211.45 do 2056, Sofija 49D do 494, Curih 12.205 do 12.316; valuto: dolarji 70.860 do 71.200, funti 302.000 do 304.500, francoski franki 2845 do 2875, lire 8030 do 3050, dinarji 872 do 878; otekli (v tisočih): Gutmann 141)0, Slaveks 670 do 690, Jesenice 28, šečerann Osi jok 13C=), Slavonija 140, Trbovlje 660, JulI-Stld 540, Anglobank 336, Bankverein 193, LSInderbank 828, fiemens 234, Alpine 691, Skoda 1272.
• TRAtJA: Beograd 44, Dunaj 4.90, Berlin 7.7(1, Rim 151.25, Budimpešta 5, Pari« 142.8750, London 150.6760, Ne\v-Yorlt 85.10, Curih 010.50.
BLRLIN: Beograd 5.48, D itn," j 6.38, MIlan 18.15, Pragii 12.21, Pariz 17.16, London 18.055, Ne.w-York 4.19, Curih 72.82.
LONDON: Beograd 815, Berlin 19.25 bilijonov, Pariz 107.35, Ilnllja 100.81, Švica 2-1.85. Nevr-York 429.87. Dunaj 805.000, Bukarešta 820. Budimpešta 240 tisoč, Praotn 143.37, Varšava 40.000.
NRTV-VORK: Beograd 126.76,' Berlin 22.25, London 429.81, Pariz 897, Svloa 17.29, Ilallja 428, Dunaj 14.12, Budlmp«. Šta 19, Praga 289.76.
«JUTRO« št. 58 -
Petek T. ffl. T95fi.
Dobrovoljska debata v Narodni skupščini
p. Beograd, 6. marca.
Današnja seja narodne skupščine se jc pričela dopoldne ob desetih. Na dnev« nem redu jc bila interpelacija zemljo« radnika Vujiča na predsednika vlade Pašiča, radi nedostatkov in zlorab pri ureditvi dobrovoljskega vprašanja.
Prvi jc govoril poslance Voja Lazič, ki jo utemeljeval interpelacijo ter po« jasnil, da jc bila stavljena na predsed« nika vlade radi tega, ker je intel tačas, ko so sc formirale dobrovoljske legije in ko sc jo Icgijonarjcm toliko obečalo, vso moč v sv.ojih rokah baš Nikoli Pa« šič. Prav radi važnosti tega vprašanja mora odgovarjati predsednik vlade, nc pa vojni minister. Zatem jc krltikoval slabo administracijo v vojnem ministiv stvu, kjer vlada glede dohrovoljccv po« poln kaos. Danes sc sploh ne ve, kdo je bil dobrovoljcc in kdo nc. Število do« slej še ni ugotovljeno. Dobrovoljske cer« tifikate so dobili ljudje, ki sploh niso bili dobrovoljci.
Prvi je odgovarjal vojni minister, ge< neral Pešič, ki jc izjavil, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da da mo« ralno in gmotno priznanje dobrovolj« cem. Vsi dobrovoljci, ki so stopili v ju« goslovensko vojsko leta 1918. so dobili poverilnicc, na podlagi katerih morejo
zahtevati vse pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Teh poverilnic jc bilo izdanih okoli štirideset lisoč. Sporno slučaje re« šujc interministerijalni komitet pod pred sedstvom ministra socijalne politike.
lntcrpclant Vujič jc odgovarjal, da se vlada po krivdi predsednika 1'ušiča ni ozirala na tovariše, ki so se borili v Odesi, Dobrudži in Solunu. Ostro je na« ghišul slučaje, da so sc izdajale poveril« nicc ljudem, ki sploh niso bili dobro« voljci. Zahteval jc, da sc to popravi in da so v bodoče take zlorabe prepre« čijo.
Poslanec Moskovljcvič jc povdarjal važnost akcije, ki so jo vršili naši dobro voljci na Ruskem.
Minister Pcšič jc nato izjavil, da sc bo potrudil preprečiti zlorabe, ki so sc vršile, in kaznovati krivce ter pripomoči dobrovoljccm do njihovih pravic.
Interpclant Vujič jo predlagal, da sc ustanovi komisija, ki naj prouči zlora« hc in predlaga krivce v kaznovanje. Ta
defetlstično propast, je prav lako malenkostno, kakor mačje božanje dr. Korošca. »Samouprava* pravi, da dr. Koroščovi ljudje v Sloveniji razsajajo z avtonomijo, v Beogradu pa jo direktno nikdar no zahtevajo. Zaslran tega si «Saniouprava> zastonj dela preglavico, ker to uvidevujo tudi dr Koroščevi volilcl sumi. Smešna pa je njena grožnja, da bodo «radikalci po Sloveniji razvili nnjostrejšo borbos. To je strašilo za deco, pa še ta se smeje, saj colo ona pozna radikalske Pappeuhei-■nerje okrog ljubljanskega konzorcija . . .
Naglo lanslranemu rndikalskemu alarmu, d« Radič ne pusti svojih poslancev v Beograd, (ljubljanski radikalski reptil prihaja, kakor povsod, tudi tu za 21 ur prepozno), je sledilo hitro iztreznjeuje. V Beograd je dospel radičevski delegnt Predavoc s (10 poverilnicainl, istočasno pa se je sestal glavni odbor DS., ki končnoveljavno rešuje o programu ia taktiki opozicijonabiegu bloka.
Potvarfalci zgodovine
,	»Slovenec* si zadnje časo silno pri-
evni red ie sprejel tudi vojni minister ] ^^ da t ,,|žmj in ^j^jj za.
t. - _	. ! a a/IaUviI., n.ipA/ini« cl-nn • ....	....	.	.
nakar ga je odobrila narodna skup ščlna.
S tem jc bila seja zaključena in je bila
brisil sramoto, ki jo je uprizarjala katoliška duhovščina v dobi svetovne vojno, s tem, da napravlja rimsko - ka-
prihodnja odrejena za jutri dopoldne jt:oli&ko cerkev za najbolj vdano služab-
ob 9. z dnevnim redom proračunske debate.
nadaljevanje
Burna otvoritev češkega parlamenta
IZJAVA MIN. PREDSEDNIKA ŠVEIILE O K0RUPCIJSK1H AFERAH.
v francoski Alglr ropat in morit. Res je, da se da tudi taki dežela pn
clficirati; uspehi Francije v francoskem Maroku, ki je toliko kot osvojen in mi«
rcn, so priča temu. Toda za tako pacl« fikacijo jc treba mnogo investirati, in treba jo jc izvesti sistematično in od> ločno. Tega pa Španija doslej ni mogla ali ni znala.
Če bo do Rivera stvar opravil boljše, nego njegovi predhodniki, je veliko vpra šanjc. Doslej obeta lc ustvaritev velike najemniške vojske, kar pač ni videti za Španijo najprikladnejši sistem.

h. Praga, 6. marca.
Danes jo bila otvorjena pomladanska sezij.i parlamenta. Takoj po otvoritvi seje je prišlo do viharnih prizorov. Ze pred pričetkom se je opažalo v kuloarjili in v sejni dvorani, ki je bila močno zasedena, da je nekaj v zraku. Govorilo se je o velikih demonstracijah, ki bi zaradi zadnjih afer glede bencina iti špirita, v katere je zapletenih več politikov in državnih funkcionarjev, ovirale pričetek parlamentarnega dola. Seja so je zakasnila za tričetrt ure. Ko je predsednik zbornice Toma-1 šok otvoril sejo, so pričeli komunisti z velikanskim krikom. Klicali so: Proč z vlado reakcijo in korupcije! Razpišite nove volitve! Nastal je velik hrup, vsled katerega so niso mogle slišati besede predsednika. Med voditeljem komunistov .šmeralom in češkimi narodnimi socijalisti je prišlo do ostrih kon-fliktov. Obstojala je nevarnost, da bo priči o do dejanskih spopadov. Komunistični poslance Tlaken jo postavil pred sedež ministrskega predsednika steklenico z bencinom, ki je imela na zamašku zastavico v barvah republike. Ministrski predsednik Svehla je vrgel steklenico na t!a. Pri tem je zastavica padla iz zamašk.i. Drug poslanec je vrgel steklenico na hodnik, kjer se je razbila. V tem trenotku se jo začutil po vsej dvorani velik smrad po špiritu.
Končno pa je vendarle nastal mir in predsednik TomaSek jo mostel prečita-tl razpise predsednika republike, s katerimi se '/.aključi jesensko zasedanje in otvori pomladansko zasedanje. Prestalo so je tudi odslovilno pismo na bivšega ministra Tučnega. Nato sta prisegla dva poslanca, in sicer en Slovak in en Madžar. Predsednik Toma-šek sc je nato v toplih besedah spomnil smrti bivšega ameriškega predsednika Wilsona. Pri tem so nemškonacijo-nalni poslanci zapustili dvorano, kar je izzvalo klico protesta pri večini. V znak žalosti se je seja prekinila za 10 minut.
V zopet otvorjeni seji je med napeto pozornostjo spregovoril! ministrski predsednik Svehla o znanih aferah. Izjavil je: Češkoslovaška javnost je napolnjena z nezaupanjem. Vendar p;, nimamo absolutno nobenega vzroka
terorja. Odločeni smo nastopiti za čast republike in našli bomo sredstva, da izženemo te farizejco iz templja pravičnosti. Izjava ministrskega, predsednika je bila sprejeta, z velikim odobravanjem.
Češkoslovaška javnost so že več tednov sem vznemirja radi odkritja raznih korupeijskih afer. 0 takozvani špi-ritovi aferi smo že poročali. Zveza Češkoslovaških špiritovih tovarn, kateri je načeloval bivši senatni prodsednik P r a S o k. je imela o;rromen fond, iz katerega je podpirala posamezno stranko in menda tudi politike. Govori se, la je bilo razdeljenih 35 milijonov Kč. Znano je, Itako je predsednik republike Masarvk z odklonitvijo novoletne av-ijeneo gosp. Prašeka spravil stvar v štadij razčiščen ja. Kot žrtvi sta padla Prašek in pa narod. soc. minister pošte T u č n y. Afera še ni do kraja razčiščena.	'
Pričetkom marca pa je prišel novi alarm. V vojnem ministrstvu so odkrili družbo oficirjev - referentov, kl so zadnja leta. podku/pljent z velikimi vsotami. oddajali dobavo bencina za armado družbi »Naftaspol«, ki je za višjo cene dobavlinla slab bencin in oškodovala češkoslovaško državo za približno 15 milijonov Kč. Več oficirjev je bilo aretiranih, pa tudi nokaj civilnih oseb, med njimi glavni urednik uradnega lista ministrski svetnik S v a-t. e k. Preiskava bo vodi z največjo strogostjo.
Komunistični listi namigujejo zadnje dni z novo afero. Gre baje za izvoz konj in masti in kompromitiranih da je več odličnih politikov. Dokumente o tem da ima neki odvetnik v Varšavi .. .
Ni dvoma, da so te afere zelo zastrupile politično atmosfero. Nemci iu komunisti jih spretno izrabljajo.
Konflikt med komunističnim voditeljem Šmeralom in narodnimi socijalisti ima sledeči povod: komunisti najbolj obtožujejo narodne socijalisto, da so dobili iz špiritovega fonda največje zneske. Narodni socijalisti 6e ostro branijo in so zadnje dni v svojem časopisju obtožili Šmerala, da je bil za časa Avstrije c. kr. policijski
bati se jasnosti. Korupeijske afere, ka-ISpi jon. «Čcsko. Slovo« izrecno zatrjuje,
kor so se zadnji čas dogodilo pri nas, je dejal Sveltia, so dogajajo v vseh deželah novega in starega sveta. Stalne Skandulske afere pomenjajo terorizira-nje javnosti, proti kateremu bo vlada
da ima za to dokuinentarične dokaze. Dr Smeral je bil, kakor znano, pred prevratom poslanec v dunajskem parlamentu in voditelj takozvane desničarske struje v češki socijalni deano-
odločno nastopila. Ničesar no bomo krači ji. Danes jo glavni zaupnik mos-opustili, da odstranimo profe-si jonalco ' kovskih boljševikov na Češkem.
Of
nziva
Ljubljana, G. marca.
Razumljivo jo za radikalsko strategijo, da uravnava svoje glavne sile proti radičevcem. Pogoduje ji radičevska ideologija in Radičeve dosedanje politične kvalitete; treba je le z močnim grmenjem na-javljati prelečo »razdiralno* buro, obenem pa s skritim pritiskom in odprtimi grožnjami pripraviti Radiča k preokretu — in opozicijski blok bi zašantal, radikale! pa zatriumtirali, da so spet enkrat rešili domovino. Mora se reči, da radikalski trik s tretiranjem radičevstva opravlja svojo funkcijo v polni meri. »Samouprava* (5. III.) jo prinesla poseben članek pod naslovom: «Kaj hoče Radič?* Pravi, da ničesar drugega ko nove volitve. Zakaj? Ker hočo z nečem zavarati svoje utrujene in razočarane seljake; stagnacija ubija vsak pokret, zato Radič želi volilno borbo zdaj, ko so mu zdi, da premore nekaj dobrih parol in računa, da bo oskubil tudi dr. Korošca in Spa-ha . . . Če ni hujšega, tedaj »Samouprava* slabo opravičuje radikalski ogenj proti prihodu radičevcev. Saj Radič te namere sam ne taji v svojem <SIobodnem domu* In tudi opozicija jo dobro pozna. Ridikalcl pa ne morejo oporekati, da Je ia« »o nove volitve dozorel, da poldrugo-letno vladanje radikalsko-turškega režl-
da radičevci najavljajo delinitivni sporazum o bistvenih spornih točkah šele na osnoM volilnih rezultatov. A kaj, če pri liovib volitvah dobi večino Ideja narodnega in državnega edin3tva? Najprimitivnej-ša logika bo zahtevala, da se federalisti odrečejo svojim revizijonističnim postavkam, prnv tako, kakor zdaj Radič v optimističnih izgledih najavlja končni sporazum <na osnovi ljudsko volje*. Simulirana bojazen radikalov pred Radidevo zmago pa ni tolika kakor je v resnici pred zopet n im ojačenjem jugoslovanske demokratske ideologije, ki bi jih zbodlo huje kol nadaljnja papirnata vojska radičevcev in ostalih federalistov.
Radikalsko bombardiranje radičevcev je le Sanca k sistematični gonji proti ostali opoziciji. Zato pa prinaša današnja »Sa-mouprava» (G. III.) oster napad na Radičeve »zaveznike*, v glavnem soveda na Ljubo Davidoviča iu demokrate. Kako se morejo demokratski voditelji, med njimi cclo Sv. Pribičevič, sporazumeti z radičevci! To bi rada vedela »Samouprava*, četudi jI je bilo žo stokrat povedano, toda njej konvenira obskunn premlevanje in prevračanje dejstva, da opozicija prevzame tekoče državne posle, jih dovrši vsaj toliko pošteno kakor radlkalsko-turška vlada In nato s popolno odgovornostjo izstopi pred ljudsko glasovanje. »Samoupra-vino* zaverovanje, da Pribičevičeva «sku-
uia »r hleva ljudsko »odbo. T^dl lo_ ftojij	JB^	v
nico in podpirateljico vsega nasilnega brozpravja in dolgoletnih zverstc*v strahovite vojno. Riinovei so vojno aktivno podpirali, razglasili so jo za ■»sveto« in za »pravično*. Katoliška duhovščina je pognala na tisočo in tisočo svojih vernikov na najbolj ekspo-nirana mesta na vseh frontah, katoliško časopisje jo ves čas svetovno vojne, skoraj tja do prevrata, stalo v službi habsburških krvnikov. Klerikalna parola je bila: zadnjo kapljo krvi našega ljudstva za Franca Jožefa in za Karla in zadnjo mrvico imetka za nemško gospodo. Protestantovski WiU.»,m in mohamedanski sultan sta bila proglašena za varovanca — Marije Device .. .
Rimski papež, o katerem piše «Sb>-venec», da jo »oče vseh», je stal z vso odločnostjo na strani onih, ki so d Ii alarm za svetovno vojno. Na strani Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgariji; jo bila samo še paipoška kurija. Zalo-.t-na resnica, da so Rim in njegovi služabniki na vso moč podpirali vojno kalnje ter stali na strani sovragov tudi našega naroda, je v zgodovini tako utrjena, da se jezuitje okoli »Slov-m-za» zaman trudijo jo falsificiratl.
Španija v Maroku
London, 6. marca. s. Časopisne vesti iz Gibraltarja velijo, da eo španske čete pri bojih v Maroku Imele zelo težke Iz« gube. Španska tujska legija je bila sko> raj popolnoma uničena. Melila gori. Na« dalje se javlja, da so ie španske čete,
kl bi se morale vkrcati za Maroko, uprle. •
Fašistovska revolucija v Španiji Je bila reakcija v vojaških krogih na slabotno politiko prejšnje vlade v Maroku. Di« rektorijalna vlada de Rivere je zatrje« vala žc v svojih prvih cnuncijacijah, da namerava z največjo intenzivnostjo in odločnostjo obnoviti ugled Španije v se« verni Afriki In okrepiti nje gospostvo v koloniji.
Ni brez interesa motriti nagibe, ki vo« dijo Španijo, da tako trdovratno tišči v Afriko. Navadno jc gospodarska podjet« nost ona sila, ki podžiga evropske drža« ve, da si iščejo kolonij po kontinentih; kolonije naj jim služijo v svrho pridobi« vanja hranil ter industrijskih sirovin in jim nudijo primeren trg za prodajo in« dustrijskih izdelkov ter za trgovino sploh. O takih nagibih jc pri Španiji tež« ko govoriti, zakaj nepodjetna in siro« mašna Španija niti domačih ekonomskih možnosti ne izrablja; njena rudniška in industrijska podjetja sc nahajajo po ve« likem delu v rokah tujega, največ angle« Skega kapitala. Sicer je v zadnji dobi v tem oziru opažati precej preokreta na bolje, ali vendar se o gospodarski zre« losti države še dolgo no moro govoriti.
Da si Španija hoče na vsak način osvo« jiti in obdržati teren v Maroku, pri tem igra veliko vlogo težnja, imeti v rokah vsaj afriško obalo gibraltarske ožine, katere evropska stran je v oblasti Angli« jc. Posest te*ožinc ji daje vendarle za« vest, da gibraltarskih vrat nimajo An« glež! popolnoma v svojih rokah. Dalje je seveda na tchtnici nacijonalna čast, kar jc bila v Španiji vedno velika za« deva. Spanci hočejo, vendarle uživati vsaj del one velike nekdanje slave, nek« danjega svetovnega gospostva.
Pri tem pa jo deželica za katero gre v Afriki, jako majhna. Ko so sc Francozi na podlagi pogodbe z Anglijo najprejo pravno in nato tudi faktično polastili Maroka, so saturirali pretenzije Špancev s tem, da so jim v oktobru leta 1904. prepustili precej neznaten obrežni pre« del na severu nasproti Gibraltarju; po« gajanja leta 1911, so določila šc natanč« nejšo razmejitev. V teh mejah meri ves španski Maroko Ie okroglo 28.000 km', to je tedaj približno toliko kot Alba« nija, ali še manj kot dve Sloveniji; pre« bivalcev pa ima samo 470.000, torej niti toliko kot polovica Slovenije. Vrh tega je dežela gorata, prebivalstvo pa jc ne« navadno nebrzdano, neomikano in bojci vito. To je oni znameniti EI«Rif, pri morska dežela, kl je bila /.e od nekdaj gnezdo najsmelejših pomorskih roparjev Marokanci so ostali roparji do naših dni; marokanskl sultan jim v polpretekli dobi niti z največjo pazljivostjo ni mo«
Politične beležke
+ Demokratski klub iu mandat poslanca Relsnerja. Načelstvo JDS je prejelo sledeči dopis: Klub poslanika demokratske slranke rešio jc na svojo) sednicl od 26. februara o pitanju mandata e. .losipa Rcisnera, narodnog poslanika, da potpnno osvuja vaše gledlšte. t. j., da g. Rcistier i dalje zadrži svoj mandat, i tlme smatra ovo pitanle definitivno likvidirano I skinuto s dnevnog reda. O ovomc čast ml je izvestitl vas, radi znanja. Bratsko jugoslovensko pozdravijo šalje sekretar glavnog odbora Agatonovii. — S tem je tudi najkompe-tcntncjšl forum stranke se solidarizlral s stališčem ljubljanskega načelstva. Pripominjamo, da jc klub razpravljal v zadevi na podlagi aktov In tudi spomenice, ki io Je dr. Ravnihar razposlal vsem strankam. Pri tej priliki naj mimogrede omenimo, da Ravnikarjev memorandum tudi pri ostalih strankah ni našel nobenega odziva. Ko je pred nekaj dnevi v proračunski debati govoril posl. Relsner. ga je vsa zbornica pazilo poslušala lu o »demonstraciji proti bcsedolomstvu«, katero je napovedoval g, Ravnihar nl bilo niti najmanjšega sledu... Še radikalom so jc zdelo smešno sc lzlagatl za ambicije njihovega ljubljanskega eksponenta.
+ Resnicoljubnost «Siovenca». Ničesar se «Slovencc» bolj ne otresa, kakor opravičenega očitka, da je SLS Instalirala samoradlkalskl režim. Da bl prikril svojim bralcem resnico, jc »Slovenec« zadnji čas cclo zatrjeval, da »Jutro, ta očitek ponavlja brez vsoWA dokazov. Nato smo napisali z avtentičnimi citati lz samega »Slovenca« podprto obtožnico proti SLS, katera nepobltno dokazuje nele, da so klerikalci postavili radikalsko homogeno vlado, marveč tudi to, da so bili klcrlkalcI najbolj vnet! njeni prlga-njači, kl so se potem, ko se jim je posrečilo osedlatl g. Pašiča, na vso moč hvalili kako velike zasluge imajo na tej politiki. Včerajšnji »Slovenec« pa sedaj na naše dokaze odgovarja z zafrkaclja-ml ter sc povspne celo do trditve, da smo »-Slovenca« — lalzlflcirall. Za nas nl ta nepošteni način polemike od strani glavnega glasila SLS nobeno presenečenje. Opozarjamo pa nanl one pristaše SLS, katerim še nl zamrl poslednji čut za dostojnost in katerih možgani še znajo pravilno misliti. Ako »Slovenec« že nima toliko resnicoljubnosti, da bl priznal, da naši Iznešenl dokazi absolutno drže, pa naj bi vsaj molčal. Vsekako bi to bilo bolj možato, kakor pa lastne ljudi varati z novimi potvorbami in zavijanji.
+ »Oče vseh». To je naslov »SIo-venčevega« članka, v katerem ta list dokazuje, da Je rimski papež popolnoma nevtralen v mednarodnih sporih, ker Je on «očc vseh«. Kot nalašč prihaja Iz Rima vest, da je imenoval papež za rektorja (upravnika) zavoda sv. Jeronima, kl smo ga dobili z rimskim sporazumom — Italijana. Res, lep »oče vseh«, kl tako italijansko čuti, da celo za upravnika jugoslovanskega zavoda Imenuje — Italijana!
+ Panika med podrepašL Za pristaše podrepaške struje (radikali barve •Jadranske banke«) te dni prihajajo dan na dan lieprijetncjše vesti. Na eni strani je jasno, da je grupa g. Štcfanoviča do bila premoč v radikalski centrali In da sedaj preti osveta podrepašem. Na drugi strani pa opozicijski blok preti, da ubije radikalske eksponente v državnih službah zlasti na železniški direkciji. Tako so se »vsemogočni« gospodje pogreznill v hude skrb!. Javnost je složna v presojanju partlzanstva v državni službi: pod repaše ven, vsaka politika in strankar stvo iz državnih uradov ven!
4- Radičevski izvirni greh ie v tem, da navzlic samozavesti kot velika stranka s 70 mandati radi nasedajo Intrigam In so včasl uprav otročji. Prošli petek so najavljali, da v pondcljek sigurno odrinejo v Beograd, očitali dr. Korošcu, da zavlačuje svoj sklep, končno pa se včeraj odločili lo k temu, da so poslali v Beograd poslanca Predavca s pooblastili. Nasedli so, kakor doznava «Riječ», spletki velikega župana dr. Clmiča. Ta je v pondeijek pohitel v Beograd ln je, na-vodno po sporočilih svojih zajcdnlčarsklh zaupnikov, razodel radlkalskemu glavnemu štabu, da radičevci pripravljajo za Davidoviča nove pogoje, kl jih Davldovtč nikakor no bo mogel sprejeti. Radikali so to Izrabili s takojšnjim oznanllom, da radičevcev v Beograd ne bo, ln radičevci so se promptno zadržali doma. Kal njihovega izvirnega greha pa je v dejstvu, kl se te dni splošno ugotavlja v beograjskih političnih krogih: Po lanskih volitvah so demokrati v verlflkacijskcm odboru zastopali najpoštenejše stališče, da Je treba radičevske mandate, četudi radičevci niso poslali polnomočlj, pretresati na osnovi uradnih aktov in jih verificirati, odnosno ako so sporni, o tem sfvorltl zaključek. Ce bl se bil ta predlog sprejel, bl bilo radlkalcem Izbito lz rok vsako orožje taktiziranja in izlgra-
glasovall tudi KoroSčevt ln Spahovt (Sv nl veriflkacljskega odbora. Takrat bl r».
dlčevcl bili lahko izročili tudi svoja pol. nomočja, ker to spada šo v volilni akt, četudi niso nameravali oditi v parlament Tako pa se zdaj morajo uklanjatl pret. n jam, da bo verifikacija šc dolgo trajali. Iu ta kal Izvirnega greha vleče za seboj sedanjo plašljlvo, neresno vlogo, kl j|m ruši ugled, še preden so prestopili prat parlamenta.
+ Novi radičevci? Komunistično jlj silo «Delavske Novice« se pričenja vneto zavzemati za iederacijo balkanskih re. publik. Teorija kl jo razvija, povsem od. govarja starim Radičevlm konceptom o poljedelsko-delavsklh balkanskih repubU-kali. Pravi, da to niso «sanje nedogledne bodočnosti, temveč že aktualna parola sedanjosti«. Ker pa nato navaja, da te danes o politiki delavskega razreda y^ Jugoslaviji nc more govoriti, ker le rjj. kosan v razne struje, je smatrati, da st slovenski komunisti orijentirajo v R>. dičevo smer, ki je »aktualno parolo s«. danjostU glede balkanskih federalističnih' republik zastopal že takrat ko so kotnu-liističn! poslanci bili še najlanatlčneju centrallstl.
Iz demokratske aL^.uKe
Kova krajevna organizacija JDS. m jo ustanovila v Zrečah pri Konjicah. Predsednik je nadučitelj Mravljak, namestnik lesni trgovec Veršnlk, tajnik učitelj Un-vordorben, blagajnik posestnik Uračun.
Seja eksekutlve JDS., ki jo bila na-povedana za petek odpade, ker Je pred-sodnik dr. Žerjav moral včeraj odpotovati v Beograd v neodložljivih strankinih zadevah. Vsled tega jo moral biti preložen tudi nedeljski shod v Trbovljah.
Po svetu
—	Prvi krvavi pričetek volilnega boji Italiji. Iz Rima poročajo: V zadnjih
dnevih bo postali krvavi poboji med fašisti ln opoziclonalniml strankami prav pogosti. V Grottaferneti so napadli it-šistl bivšega načelnika 1'antarettija in mu zažgali dvoje hlevov. V Reggio Emi-lia so oblasti prepovedale svečan pogreb umorjenega bivšega socialističnega poslanca Peccininija, ki so ga fašisti ubfli iz zasede. V nekem predmestju Pallia jo prišlo do krvavega spopada med fašisti in fašističnimi disidenti in na obeh straneh Jo bilo več ranjenih, oden fašistov pa ubit. V mestu Anfonzione pri Ravennl sta bila v nekem spopadu med fašisti in komunisti težko ranjena dva fašist*.
—	Krvavi spopadi med stavkujočlml In policija BadenBke tvornice anilina ln sode so se sprle z dolavcl zaradi zahtevanega povlška plač. Kor delavci niso hoteli popustiti, so jih tvornice Izprle ln najele nove delavce. Kakor poročajo lz Ltidvvigshafna, so IzprtI delavci včeraj zjutraj s silo vdrli na dvorišče tvornlcs ter pregnali delavoljne. Uradnikom eo preprečili vstop' v poslopje uprave. Ko je intervenirala policija, da izprazni cesto pred tvomico, so jo delavci napadli. Z obeh strani Be je ostro streljalo. VeJ ranjenih policijskih uradnikov so spravili v ambulanco tovarne. Pri spopadu jo bilo okrog 20 oseb ranjenih, nekaj oseb pa celo usmrčenih.
—	Nova poslanika. Za novega poljBkfr ga poslanika v Parizu je imenovan poiL Chlapowski, član katoliške demokratska stranke v poljskem sejmu. Pariško po-slaniško mesto je bilo izpraznjeno, odkar je bil prejšnji poslanik grof Zamojski imenovan za poljskega zunanjega ministra. — Za norega belgijskega poslanika v Pragi je bil Imenovan dr. de. Ray-mond.
—	Iz Rumunlje. Ministrski svet j«
predložil parlamentu zakonski načrt, hi predvidova kolonizacijo zapadnih in južnih obmejnih ozemelj po vojakih, ki so se odlikovali po vojni. Ti bodo dobili posestva 20 do 25 ha. — Pogajanja blok opozieionalnih strank so so končnoveljavno razbila. Zemljoradniška stranka objavlja komunike, v katerem izjavlja, da bo zopet pričela samostojno boj proti vladi. — Pogajanja o gospodarskem dogovoru med-Rumunijo in Avstrijo pričnejo dno 10. marca. Rumunski delegati za ta pogajanja odpotujejo iz Bukarešto v četrtek.
—	Novi madžarski finančni minister. Iz Budimpešte poročajo 6. marca: V političnih krogih so bile danes razširjene vesti, da jo prehranjevalni minister Bud pripravljon prevzeti vodstvo finančnega ministrstva. Imenovanje Buda se pričakuje žo prihodnjo dni. Kakor se govori, je že prevzel vodstvo finančnega mim-BtrBtva.
—	Dr. Smeral — avstrijski konfident.
češke Slovo« napoveduje objavo dokazov, da je bil dr. Smeral, vodja komunistične stranko na. Češkem, med vojno v službi avstrijske polloije in avstro-ogf ski konfidemt.	.
—	Razdržavljenje romunskih državni« podjetij. Rnmunska vlada se je bavlh z načrtom, da odda, po vzorcu Italije P«" što, železniee in dmga državna podjetja v zakup privatnemu kapitalu. Vsled odpora, ki ga je ta namera vzbudila 11 javnosti, je vlada sedaj svoj načrt deloma umaknila in bo oddala v zakup f mo državna industrijska podjetja, dočM bo pošto bi žoleznice obdržala če nap«) v državni upravi.
Seja poslovnega odbora LNP se vrši danes v petek ob 18. v sobi Sportn' zveze. Radi važnosti polnoštevilno a«"*
1 tem pa hitro po cesti proti Jagodini, j Ko je nepregledna vrsta vozov dospela| ' kjer je poročal oblastem. Pomagalo pa j.lo .stanovanja dobrosrčni'; a gospoda, v^e skupaj ni nič, ker je razbojnik žc lju ta izročil izvoSčkom 6000 dinarjav 5
pobegnil.
Anketa proti brezposelnosti v Mariboru
Maribor, 6. marca.
Zborovanje, li kateremu je sklical mariborski župan Grčar nocoj gospodarske kroge na posvetovanje za odpravo vedno bolj grozeče brczposclnosli, je bilo zelo dobro obiskano. Dvorana občinskega sveta je bila polna odličnih zastopnikov fospodarskih organizacij, občinskih svet-nikov in drugih javnih činiteljev. Samo državne oblasti niso bile zastopane, iz-vzcmšl državno borzo dela. Posebno je padla v oči odsotnost vodje Inšpekcije dela. Glavni referat je Imel župan Orčar, U je slikal grozečo nevarnost, ki preli mestu z raztočo brezposelnostjo.
Zanimivo statistiko o delavskem trgu r Mariboru je podal vodja državne bor-<e dela g. Stabel, ki jc med drugim navedel, da je biio lani v Mariboru priglašenih 1 Olti brezposelnih. V resnici pa jih je vsaj še enkrat toliko. V Prckinuriu pa jih jc okrog 8000. V preteklem letu jc Min v Mariboru zabeleženih vseli brezposelnih dni 74.730. Dela je iskalo 10.700 oseh, ponudb dela pa je bilo lc fi9I3. — Borza dela je izvršila 3287 posredovanj. Obširno je govoril o vzrokih brezpo-: iiiosti tudi znani nemški politik Julij ;.'isor. ki pa je moral svoj dolgi nemški •,tcrnt seveda zaključiti z refrenom, da |« predvsem potrebno voliti Nemce v ,-oilstvo mostne hranilnico. G. Glaser s«
>	spustil tudi proti bankam. Druge štrlite jo navil nemški inženjer Derganz, ki
>	trdil, da je zakrivila brezposelnost zla-«1 naša industrija, ki zadnji čr.s eisto-tiatično odpušča domače nastavljenee z
.ovorom pomanjkanja dela, obdrži pa r službi inozeineo. Govornik je navajal jrastične konkretno filučajo v Mariboru, lledklic: Kje io inšpekcija dola? V daljših govorih so Se poročali gosp. Rojjlič, ki jc zahteval od države naj svo« o dobave izvršuje doma, dr. Pipuš ime« nora industrijccv, ki je priporočal, naj država in pa tudi mesto prične z grad« kao akcijo, da zaposli delavce. Urednik lucn jc kritiziral pogrešeno nacionali« ncijo industrij in sploh državno gospo« iarsko politiko. Zahteval je državnih kreditov za gospodarsko obnovo. Dr. Li« ar iz Ljubljane, jc navedel, da je Slo« euija v 1. 1923 vplačala v po dr. 2cr« avu svoj čas ustanovljeni fond za brez« poselne 1,300.000. Ta denar naj se sedaj uplača.
(J. Bahun je izjavil, da bo tudi občina :u5aia z nujnimi deli odpomoči brez« josclnosti. Zupan Grčar je nato prečita! sestavljene resolucije, ki jih bo v to iz« voljeni odbor še redigiral, ter odposlal prizadetim činiteljem. Ob 23.30 jc župan Grčar zaključil sko« raj štiriurno konferenco.
vo
si&vij-e
Ako govori Jugoslovon o bogastvu tvojo domovine, ni to prazna hvala, ';cr Jugoslavija skriva v svoji zemlji (,'romna bogastva, za katera se zanima tudi zunanji svet, ki bi jih seveda 5d izkoriščal. Ko so pri nas razvije mdarstvo v toliki mori, da bodo lahko itkoriščani vsi viri najrazličnejših rud, ki jih skriva naža zemlja, bo Jugoslavija ena najbogatejših držav v Evropi.
Ministrstvo šum in rud dobiva sko-'sj vsak tedern nova poročila od svojih radarskih komisij, ki raziskujejo iemljo, da so prišli v teh in teh krajih M gotovo znake, iz katerih se s sigurnostjo lahko sklopa, da so nahaja v Mlji žila te ali one rude. In s toonej-Hm preiskovanjem se je navadno pokazalo, da se resnično skrivajo v zemlji velika rudna bogastva.
Takih poročil je bilo v zadnjem času vefi, posebno iz južne Srbije, kjer w bfla najdena polja soli. nafte in že-'v'.a. Pri Stipu so našli žilo železa, ki
zavzema prostor Štirih kvadratnih kilometrov in 10—-20 motrov debelosti. V Črni gori so našli polja z železom, mineralnim oljem, premogom in živim srebrom.
Žo danes se izkoriščajo mnogi rudniki, najveS premogokopi in železni rudniki. S premogom jo najbogatejša Slovenija, kjer se ga tudi največ izkoplje. Za, Slovenijo pridejo drugo pokrajine: Rosna - Hercegovina, Dalmacija, Srbija in Hrvatska. Od vsega premoga, ki se ga letno Izkoplje v državi. odpad« največ na Slovenijo, namreč 21 milijonov stotov. potom pride Bosna z 10 milijoni, Dalmacija s 3-5 milijona, Srbija s 3 milijoni in Hrvatska z 1-3. milijona stotov, V Sloveniji deluje že danes okoli 15 premogoko-r o v s kvaliteto 4500 do 7800 kalorij.
Tudi raznih drugih rud je v državi dovolj, deloma izkoriščanih, največ pa iieizkorlSčanih. Ko no bodo vsi tj rudniki rncijonalno izkoriščali, bo prišlo I tudi bogastvo v državo, ker vrednost vseh teli rudnikov znaša več sto milijard dinarjev!
Zloraba cerkve ia ver<č v politične svr'ae
Ker klerikalci vidijo posledice svoje pogubonosne politiko, so vpregli zopet ves cerkveni aparat v svojo politično agitacijo. Da bi zajezili odpad onih, ki so jih zapeljali pri zadnjih skupščinskih volitvah, so začeli pripravljati si tla za bližajoče volitve potom misijonov. Stvari, ki nam jih poročajo iz nekaterih kra-jov, 80 naravnost neverjetno. Naj navo-demo le par slučajev. V nekom kraju se je vršil misijon. Raz prižniee je grmelo na vse časopisje, ki ni vproženo v klerikalni jarem. Ženske so bile tako naliuj-skano, da so lovile napredno časopisje in ga trgale ter toptaio z nogami. K ljudem, na katero ta hujskanja raz prižni-co ali v spovcdnici ni učinkovala v za-žcijoni mori, pa eo prihajalo iz verskega ravnotežja spravljeno ženske ter Jim pripovedovalo največjo neumnosti: da so videli znamenje nad njihovo hiSo, naj se brzo spokore Itd. Najhujše pa so pritiskali pobesneli limokatoliški derviši v spovednicah. Opazovalec teh dogodkov ni vorjol, da so gode tako Btvari v spo-vcdnici. Zato je čel sam k spovedi. Bila je cela politična debata. Spovednik se je [»ovzpel med drugim do trditve, da so domokratjo krivi, da emo Izgubili Reko. Ni bo nadejal, da ima pred seboj človeka, kl si takih stvari no da pripovedovati pri spovedi. Ko je bil ta »spovednik* primerno zavrnjen, se jo pričel umikati. V nadaljnji politični debati mu je ♦grešnik« ocenil po zasluženju politično hujskarijo in sovraštvo, ki se sejo med nerazsodno ljudstvo. »Spovednik* mu je nazadnje moral izjaviti: «To Vam priznam, tega ni na Hrvatskem in pri pravoslavnih tudi ne, kor imajo narodno vofo. Vi Imate prav, toda ini moramo tako delati in učiti! Tudi za Vas jo boljo, da sto z nami, Vam bo bolj neslo! Tako mislim jaz. Kar pa Vi veste, je bolje, da obdržite za Bebo, mi pač moramo tako učiti«.
Napreden mož jo prišel k spovedi. Spovednik ga je najpreje vprašal, ali je naročen na <slabo» časopisje. Odgovoril mu je, da v njegovi hiši ni elabih časopisov. Sedaj ga vpraša gospod spovednik, kakšno časopisje boro. Ko dobi odgovor: «Jutro» in »Domovino*, ga spovednik ves razburjen pozove: »Ali so odpovesto tem listom?« Dobil jo odgovor, da dobrih časopisov no odpove, »spovednik* pa mu je zaprl vratca, rekoč: »Ne dam odveze*. — Na nekaterih žrtvah misijona bo kažejo znaki prave verske blaznosti.
Kadar bo prišel na dnevni red zakon, • katerim sa bo izvedla določba ustave,
da se vorska služba ne sme zlorabljati ; . .. ,	,
v politično svrho, bodo pa naši klerikal- ! .52 ljublj. DOIOtne dVOmnC ol zopet vpili v skupščini, da ni sploh I nobenega Blučaja, Poskrbljeno bo, da se j jim za mašo usta z navedbo kraja, dne in 1 oseb. Država sicor no plača ravno bogato duhovništva (nižjega namreč), toda za tako delo mu ne gro plača, ampak treba zagotoviti zapor za vso politično agitatorje, ki iz zd'avih ljudi delajo vor-fko blazne in sejejo sovraštvo in razdor v družina.
Tragedija Jugoslovanke
v tujini
Beograjska policija je prejela iz Milana poročilo, dn je heograjska študenta ka Vera Orlič izvršila v nekem milanskem hotelu strašen samomor. -Vera je prišla pozno zvečer v hotel in v svoji '"■bi legla k počitku. Ko je zjutraj sobarica hotela očistiti sobo, so bila vrata šo zaklenjena in na njeno klicanje se ni nihče javil. Ker tudi popoldne ni b;io iz sobo nobenega glasu, je bila o i --tvori obveščena policija, ki jo odprla vrata. Pri-sotnim se je nudil grozi n pri-z(r. V veliki luži krvi jo ležala na postelji r esrečna Vera s strašno spačenitn li'- m in š"roko zi^-ajočimi očm PvU g nje so našli poslovilno pismo, k: ga j-1 j pisala svoji materi v Beograd.
Policija je uvedla poizvedbe, ki so ; odkrile vzroko strašne tragedij1. Vera je v Beogradu spoznala nekega Italij i na Giuscppa Bersejn, ki je dospel v našo prestnlieo po trgovskih po<''ti. Ker se je Berse mudil v Beogradu dalj časa. se je večkrat sestal z Vero. Zaljubila sta se drug v drugega in ko sc je Berso vračal v Italijo, je odpeljal s seboj tudi Vero. Ko pa sta dospela v Milan, je Vera zvedela, da jo njen zaročenec že — oženjen. Ta vest jo jo tako potrla. da je odšla v hotel in v obupu končala svoje mlado življenje. Milanska policija je pozvala Berseja na odgovor in ga izročila sodišču.
Razbojnik z dolgimi lasmi
Zgodilo sc je to v okolici Jagodine, znanega mesta na progi Beograd«Niš, kier je veliko puranov. Kadar hočejo ljudje iz drugih krajev razjeziti Jago« dinca, mu rečejo, da je tak, kot pravi jagodinski «čuran» (puran).
V območju občine deoničke, se je te dni zgodil drzen zločin. Neki zločinec z dolgimi lasmi je pri belem dnevu in na ravni cesti, v malem gozdu oropal štiri ljudi na prav drzen način.
Kmet Miloje Stankovič iz Siokovca je peljal drva v Jagodino z malim deč« kom. V gozdu stopi na rob ceste velik močan človek s karabinko v rokah, brez pokrivala na glavi, z dolgimi lasmi in zavpije: «Stoj!» Stankovič sc je hotel delati neumnega in je rekel: »Prijatelj, gotovo si šel na lov. Ali je kaj zajcev?® — «Da, da, na lov sem šel, ali ne na zajce«, odgovori razbojnik. «Kar v gozd pojdi takoj in daj denar!« Kmet je šel v gozd in tam sc je izkazalo pri natančni preiskavi, da nima denarja. Deček jc medtem z vozom odšel in razbojnik je zapovedal Stankoviču, da napravi ogenj. Ta jo zbral listje in suhe vejice ter na< pravil ogenj. V tem pa pridejo po ccsti zopet štiri kmetje in razbojnik jih usta« vi s klicem: «Seditel» Sedli so. ker so videli v gozdu ogenj in mislili, da imajo pred sabo celo razbojniško družbo. Pa so so morali sleči in pokazati ves denar ki ga je bilo okoli 1500 dinarjev. Denar je razbojnik vzel in jih pustil dalje po cesti, žugajoč jim, da se nobeden nc obrne, ker bo takoj streljal.
Končno je razbojnik vendar odšel proti globini gozda in je naročil Stan« koviču, da dalje kuri. Ta ga je ubogal, ko pa je videl, da razbojnika nikjer več ni, je lepo počasi odšel od ognja, po«
VSSSE:
Sodnlk-votaiit.
NAORADA ZA UBOJ.
Scljak Pero Bogdanovič v Plškorcvcih pri Djakovu, sc ponaša z Imenitno častjo, da je tri mcsecc presedel v preiskovalnem zaporu, ker je lani precej dolgo v svoji hiši skrival hajduka Carugo; sam si je nadel pridevek: »Cartigin brat». Prošli torek jc sedel v vaški gostilni in Pero r,e je med majhnim prepirom razkoračll: »Rad hI nocoj koga spravil ua oni svet, aii pa, da mene kdo ubije. 1-vo, dva tisoč dinarjev mu dam. kdor me pritisne...* Kneinu izmed gostov', mladeniču Jnzl Vldakovlču, so takoj zrastli zobje za denarjem in jc koj pristal na ponudbo. Gresta na dvorišče, Pero ponudi Joži lopar In leže na Ila. Joža ga resnično z loparjem treskne po glavi, da švigne kri meter visoko. Lopar se zlomi in Joža vdrugič udari z ročajem. Bil bi ga dotolkcl, da ga niso zadržali gostje, kl so gledali skozi okno. Poro je četrt ure ležal v krvi in nezavesti, nakar so ga vaščani vendar odpeljali v bolnico In jc upati, da bo trda njegova glava, željna pretepaške slave, prebolela ljuto rano. Joža pa nI dobil nagrade, temveč šele čaka nanjo — pri sodišču.
OSEMDESET LET VOJAK.
V	časopisu »Augsburgische Ordinati Postzcitung* iz leta 1773. se nahaja sledeča zanimiva vest:
Na Kranjskem, in sicer v Beli Krajini, živi Anton lic. Rojen jo bil leta 1065. in jo torej 109 let star. Oženil se je dvakrat in ima 18 otrok. Kljub visoki starosti je še popolnoma zdrav, dela na polju in se bojujo cclo z mladeniči. Le redkokdaj ga kdo premaga. Njegov praded KriStof lic jo bil 117 let star. Rojen je bil leta 1574. in je, kakor se j« izkazalo pri inspieira.nju armade nedaleč, od Pnžuna leta 1683., služil 80 let kot kirasiT pod petimi cesarji, in sicer: Ferdinandom I., Rudolfom II., Ferdinandom II. in III. in Leo-poldom I. O priliki obleganja, oziroma sel svojemu takratnemu polkovnemu osvoboditve Dunaja leta 1683. jo osvojil par turških bobnov, ki jih jo princ-poveljniku polkovniku Goetzu, zn kar jo dobil od cesarja, ker je odklonil zavetišče v bolnici ra Dunaju, in izjavil, da hoče ra je umreti na bojišču, srebrno čašo, ki jo ima šo seclaj njegov vnuk.
CE SE BOGATAŠ NAPIJE.
Slika iz Beogradu.
V	noči od sobote na nedeljo so jo zabaval v nekem hotelu na Terezijah v Beogradu neki beograjski gradbenik in vojni bogataš. V svoji dražbi je imel več prijateljev. Po končani zabavi jo ob 1. ponoči plačal ta bogataš za vino in jedila lepo vsoto — -10.000 dinarjev — in se nato dobro voljo polagoma odpravljal domov. Med potjo si je naročil izvoščka in mu naročil, da ga odpelje na stanovanje. Ker je bilo na stajaii-šfiu še okoli 30 nezaposlenih voznikov, je naročil vsom, naj so peljejo za njim.
naročilom, da si jih razdcle med seboj. Iv,vu.y>čki so nato zopet odšli v povorkj na svojo stajalisče, kjer so si veeett razdelili lepo »nagrado*.
I SI
KRANJ. Podružnica Jugoslov. Matico v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v Bobolo dno 8. marca oh 8. uri (za primer nesklepčnosti uro pozneje) zvočer v gostilni »pri Puteruku«. Tem povodom ho predaval delegat pokr. odbora U Ljubljano o razmerah na Primorskem.
KRANJ. V nedeljo so pokopali 20 let. noga mladeniča Franceta Radija, kl ja podlegel zavratni bolezni. — Poveljstva tukajšnjo orožniško čete jo prevzoi po, rudnik .Milan Kovinčič. — Vse pvedpust-no prireditve so uspele v vseh ozirlh dobro, posebno sokolf ka maskam da, ki je privabila v prostorno dvorane Narodnega doma letos prvič fkoio 800 ljudi. — Na pustni torek so jo vršil na trgu pustni korzo, l.i je bil jako zanimiv. Z vočernimi zabavami po gostilnah so je zabavni čas azključil ter prične zopet resno delo.
MENGEŠ. Pripravljalni odbor zn prt, reditev veselice v korist obrtno nadalje« valni foli ee tem potom najlepšo zaliva-ljujo vsem, kl so na ta ali oni način pripomogli h krasnemu uspehu n.-ifc obrtno veselico.
VRANSKO. Lovsko društvo na Vran skem je darovalo osnovni šoli 547 Din za nabavo pre potrebnih šolskih knjig, Iskrena hvala za velikodušni dar!
ČRNOMELJ. Dno 1. in 2. marca je priredil Sokol akademijo v hotolu Lackner. Program je bil zelo obširen in izvedeli v splošno zadovoljstvo. Zahtovn! jo obilo truda, za kar so zahraljujemo načelniku iu načelniei. Dne 4. mavca pa jo priredil Sokol maškarado. Sploh je gibfc« nje Sokola v Črnomlju zelo živahno.
RIBNICA. Kakor marsikje v Sloveniji,
smo imeli tudi tu posebno učiteljico ženskih ročnih del, ki jo poučevala ua meščanski in dekliški osnovni šoli. Hord« jo bilo za njo fatalno, da je bila t-'.alaoi nameščena na dekliški osnovni in uo na, meščanski šoli in tako jo je dolrlela, usoda, da jo bila reducirana ■/. fi-hru-arjem z nakazilom šo nadaljnjo dvorno-sečne plače. To je prejela kot plačilo z* njeno dolgoletno uspešno dulo v r.oli in zunaj šole. Človeku so zdi neverjetno, da je mogoče v pravni državi metati na cesto ljudi, ki so bili na podlagi razpisov višjega šolskega svotu. dofinitivno nastavljeni. Najbolj obrtni kraj Dolenjsko ostane tako brez pouka v ženskih ročnih delih, ker ni nikogar za nadomestilo. Nad 300 deklic jo oropanih pouka, ki so mu sledile z zanimanjem pod veščo roko reducirane učiteljice. Ne gro za osebo, ampak lo za princip. Meslo je bilo pravilno sietemlzirano iu tudi nujno potrebno, in zato rodukcija nikakor ni upravičena.
CERKNICA. Bližajo se občinsko v o, litve. Upamo, da to pot lie bo to'iko strank, kakor smo jih imeli zadnjič, l.na jo žo zmanjkala, namreč SKS. Stranka jo imela dno 2. marca občni zbor, katerega pa so jo udeležilo tako malo ljudi, da niso mogli izvoliti niti odliora. Smo pač Bpoznali voditelje te stranke no samo v Cerknici, ampak tudi v Ljubljani. Tudi jaz sem bil pri zadnjih volitvah njen agitator, nc bom pa nikdar voč, ker SKS nima pravega smisla za naše kmečke interese. Zanimivo jo, da jo prišel na občni zbor tudi govornik u Ljubljane, ki pa jo moral po gostilnah spraševati, kje pravzaprav zboruje SKS. Zašel jn tudi v neko gostilno, kjer jo dobil tako temeljit pouk od prejšnjih pristašev SKS da ga gotovo nikdar več ne bo aa občni zbor v Cerknico.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Petek, 7.: »Tri maske*, »Smešne precl-
ioze*, »Priljudni komisar*. B. Subota, 8.: »Kamela skozi uho šlvanke*
'prcmiicra). Izven. Nedelja, 9. ob 15.: »Liliom*. Ljudska predstava. Izven.
Nedelja, 9, ob 20.: »Ašantka*. Izven. Ponedeljek, 10., zaprto.
Ljubljanska opera.
Petek, 7.: »Poljub*. D.
Sobota, 8.: Plesni večer znamenite plesalke «Otfys*. Izven. Nedelja, 9.: «Alda». Izven. Ponedeljek, 10., zaprto.
Mariborsko gledališče.
Petek, 7.: »Onstran življenja*. C. »obota, 8.: »Čarostvelec*. B.
reografsko umetnost, ki polaga glavno vnžnost na mimiko in se nagiblje k idili. — Na našem opernem odru gostuje lepa Odys v soboto, dne 8. t. m. ob osmi url zvečer. Vstopnice bo naprodaj vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Ljubljanska drama. Sobotni večer 8. t. m. je posvetila ljubljanska drama češki umetnosti. Uprizori se prvič nn slovenskem odru češkega pisatelja Fr. Langerja originalna veseloigra <Kamela skozi uho šivanke*. Začetek ob 8. uri zvečer. Predstava bo izven abonmaja.

Čarostrelec" v Mariboru
Maribor, 8. marca.
Pripovedka o »čarostrele.u* jn nastala časa interregna romantike v nemški književnosti. Besedilo jo iztaknil Kind; '.n ga jo tudi dramatiziral. Brez dvoma bi bila snov za »čarost.relca* zašla v pozabo, čo bi ne bil prišel Wobor in napravil to, kar poznamo danes pod tem imenom. »Čarostrolec* jo zanimal celo \Vagnerja. Toda pustimo snov in postanek opere pri strani in izpregovorimo o mariborski uprizoritvi.
Orkester nam z bravuro zasvlra uverturo pod veščim vodstvom dirigenta. Pri tem moramo pohvaliti posebno rogove, ki imnin nrneni ta2k« na.rt.lta. Zastor as
dvigne; strel pade, na odru vidimo dokaj naravno veselje, ki ee koncentrira v dobro naštudiranem »pohvalnem spevu* Kiiijanu. Zasmehovanje poda zbor dobro. Maks je očividno slabo razpoložen. Kuno nnpredujo (sicer ima za. naša ušesa še nekaj trd akcent). Kaspar v srednjih in višjih legali je jako dober, ne obvlada pa nižine. «Pesem» mu leži v obsegu glasu; finalč jo drugačen. Zato tembolj briljira Anica, ki dajo svojemu petju primorno živahnost. Tudi Agata nam ugaja, čeprav zveni njen glas ostro. V toreotu je treba izvajati strogi tempo (allegro), sicer pride ta del ob svoj efekt. Maks poje »Andamtino* zelo posrečeno. Pri spremembi jo scencrija z ozirom na finančni položaj dobra. Zbor nevidnih strahov ne vpada pravočasno, ostalo življenje je dobro imitirano. Lučko pri nočnih pticah jo troba na Bpodnjl strani ohlodeti i, ru javim svilenim papirjem; sicer motijo. ICaspar in Maks obvladata imenitno vsak svojo vlogo. Krasna je bila Sajelova maska. V nadaljevanju poje res ljubko Agata »Cavatino*. Izvrst 110 in brezhibno ji dedi Anica g svojo težko kolorirano vlogo. Lubejcva ima bodočnost; zbor devic je krasno najjudi-van, samo bolj radoveden mora biti na mirtin venec Agatin, kar zahteva igra. Po novi spremembi jo najboljše podana zborovna točka zbor lo/cev; krasno jo Izvajanje pp na koncu. Otokar v finalu nima dovolj močnega glasu. Isto velja za Eromlta. Nieerov elas bi motal domi-
nirati nad prizorom v višjih in nižjih legah. V sokstetu je Agatin glas osamljen, ker jo premočan in oster. Zaključni zbor reši,jo pevci imenitno.
Ce spregledamo nekatore netočnosti s zboru in pri solistih ter nekaterih slabili nastavkih pihal (Webor zalito ca od hor-nista skoraj preveč) smatramo uprizoritev »Carostrelca* lahko za posrečeno. Čutili pa smo, da jo pustil g. Mitrovič svoje dirigentsko vajoti včasih bolj na lahko. 8 tem seveda nočemo podcenjevati njegovih dirigentskih zmožnosti v splošnem, marveč na to le opozarjamo.
S. P,.
VII. muzikalno predavanje pod naslovom »Mladinska pesem in hartas se ponovi v nedeljo 0. t. m. ob 11. v Filhar-monični dvorani. Pri vhodih bo uvedena najstrožja kontrola ter ponovno opozarjamo da je vstop dovoljen lo mladini, ki se izkaže z programi.
II. konccrt jugoslovansko komorno glasbo t Ljubljani se vrši, kakor jo objavljeno, v ponedeljek 10. I. m. ob 8. v Fil-harmonični dvorani. Na sporedu so kvarteti Konjovičn (d-mol), fttolcerja (d-dur) in Dvoraka (d-mol). Stojišča za ta komorni večer se dobe v Matični knjigarni, istotam se dobi program z razlago posameznih ločk.
Smetanova proslava v zagrebški opori. Zagrebška opera proslavi Smetanov jubilej z novo našludirano «I>rodano no-v.esto>, .<Dvema vdovama* in cDulibor-
jcm>. Prva sc uprizori 0., druga 16., tretja pa 23. marca.
Ponovitev Smetanovo slavnostno matineje v Zagrebu. Zagrebška Filharmonija ponovi 9. t. m. Smetanovo slavnostno matinejo, na kateri bo izvajala simfonično pesnitev «Ma vlasto.
Jubilej beograjskega igralca Oiniča. 3. t. m. je praznoval g. Dimitrije Ginič, član beograjskega gledališča, svoj 351etni jubilej. Nastopil jo v Kremčevem drama-liziranem romanu <Zona Zam!irovn». Ginič ima za razvoj srbskega gledališča pri-lične zasluge. Najbolj jo znan kot ustanovitelj srbskega taborišltega vojaškega gledališča <Nador> poleg Bizerto v Afriki. Ginič jo Bcdaj karakterni igralco ln režiser beograjskega gledališča, kjer deluje od leta 188,S. Njegov jubilej so praznovali Beograjčani z vso prisrčnostjo.
Baletni večer v Celju. V celjskem mestnem gledališču nastopi v soboto, dne 8. t. in. ob 20. uri gdč. Rut Vavpotičeva, hčerka znanega slovenskega umetnika akad. slikarja g. Iv. Vavpotiča v Ljub-ljani. Baletni nastop priznane umetnica jo izval žo v Ljubljani jako laskavo kri< tiko, tcin večji užitek bo nudil Celjanom, ki imajo le redko kdnj priliko, pozdraviti v svoji sredini odlične zastopnike na raznih poljih domače umetnosti, Ker je baletni večer izven abonmana, naj si občinstvo preskrbi pravočasno vstopnice.
Akademija mariborskih Brednješol, rov. Mariborski Brcdnješolcl so v pono> deljek priredili nlnsbeno-rccUacljsko aka-
« JUTRO« št. 58
4
Petok 7. in. 1924.
Domače vesti
POST IN POMLAD.
Po pepelnični megli, ki je z vlažnim svojim tonom ovila zaspano Ljubljano, odpravila kapitalnega mačka, karakte-rizirala kontrast k zadnjim vročim ma-fekeradam ln prekrokanim nočem, se je včeraj debelo zasmejalo solnce z neba, zažuborela po ulicah in pod Tivolijem tista stara, pa vsako loto nova pesem: »Ljuba si ti spomlad, kak' si vesela..Dobro de meščanu nekaj nove zastonjske toploto, kakor mravlje se razlozejo familije, vsekrižom se v popoldanskih urah raztrese ljubljanski drobiž, zvečer pa se pred svetlimi izložbami zbirajo radovedne gručo. Uh, pomlad se javlja, dinar se ustavlja, cene pa so Še vedno gibljejo v dosad-nem foxtrottu, pomladanske toalete in konfckcije ne krenejo g predpustnih mer. Zato bo letošnji post skop in ne bo mogel solidno postreči niti s slaniki niti s polenovkami.
Tu manjka originalnih predlogov; in kar milo se mi je storilo, ko sem včeraj po naključju zopet, dobil pred oči Bernotov »Naprej«. Ta je včasih v Ljubljani Se pihnil katero originalno. Saj vam jo še v spominu, kako se je požrtvovalno zavzemal za pšenično va. luto (pk); letos bi se nemara za slani-kovo. Potlej je predlagal znamenite predvolitve. Pa ga Ljubljančani niso znali uvaževati in se je mož, to Be pravi «Naprej» odpravil drufram. Ampak originalnost ga ni minila. V Stovilki, ki jo berem. Išče redak'erja, veščega knjigovodstva, tujih jezikov ali vsaj — es-peranta. Drugih bolezni, oziroma oglasov nima, to pa zato, kakor sam povč, kor nima naročnikov. O blaženi časi »Dolenjskih Novic*, ki jih »Naprej* modernizira tam doli nokjo v Krškem. Še se slovenski žurnalistiki obetajo lopi časi, posebno zdaj, ko pomlaad je
speet.	Ssa.
*
*	Osemdesetletnica dr. Josipa Serneca.
Na osebno željo je obhajal g. dr. Sornec to redko slavlje v ožjem rodbinskem krogu. Tekom dopoldneva In popoldneva 4. t. m. so Jubilantu čestitale deputaclje outh narodnih in kulturnih društev, kojlh odlični delavec ln podplratelj je bil ves čas svojega neumornega dela. Zvečer mu Je zapel moški zbor Celjskega pevskega društvo podoknico, nakar Je predsednik društev, strokovnjak učitelj Fink, slavil velike zasluge jubilanta na narodnem in kulturnem polju. Odgovarjal mu je sivolasi slavljenene s prisrčnimi besedami ter se je med drugim spominjal raznih razveseljivih dogodkov iz svojega narodnega In političnega delovanja.
*	Njegošev spomenik na Lovčeno. Kar kor javljajo iz Beograda, jo kralj Aleksander naročil kiparju Meštroviču, da izdela načrte za Njegošev spomenik in za njegovo gTobnico na Lovčonu. Njegoševe kosti se prenesejo potem s Cetinja zopet nazaj na Lovčen.
*	Kongres Inženjerjev ln arhitektov se vrši letos v Subotici v prvi polovici meseca julija. Po dosedanjih izgledih bo prisostvovalo kongresu preko BOO delegatov iz cele države. Razpravljalo se bo ra kongresu o strokovnih tehničnih vprašanjih v zvezi s pospeševanjem našega gospodarstva.
*	Institut ia tropsko boleinl t Skop-lju. Ministrstvo za narodno zdravje Je izposlovalo kredit v znesku 1,000.000 Din za razne instalacije in zn opremo instituta za tropske bolezni v Skoplju. Institut prične že lelos svojo delovanje hi se bo bavil zlasti s pobijanjem malarije, ki je v naših Južnih krajih zelo razširjena.
*	Izročitev reškega bazena našim oblastem. Italijansko-jugoslovonska mešana komisija je končala prvi dol svojega dola s prodajo reškega bazena Thaon d i Rovei, ki ga je dobila Jugoslavija za 50 let v najem. Italijanska delegacija je odpotovala včeraj v Rim in so vrne na
Reko šele 21. marca, da se rešijo šo mo-dalitoto finančne in carinske službe v bazenu. Našo ladjo morejo z današnjim dnem žo pristajati v bazenu.
*	Usposobljenostnl Izpiti za osnovne in meščanske šole prod izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) so prično dno 28. aprila, ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljeno prošnjo za pripust U usposobljenostni preizkušnji naj so predložo po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 15. aprila v rokah izpraševalno komisije. Prošnje naj so pišejo na celo polo ln kolkujejo s 5 + 20 Din, vsaka priloga pa 7, 2 Din.
*	Poroka. V Petrovfah se Je poročil v nedeljo, due 2. t. m. g. Josip Jarh, zavarovalni uradnik, z gdč. Zorko 1'ristov-šokovo, hčerko uglednega posestnika v Drešlnji vasi pri Žalcu.
*	Društvo »Merkur* namerava razširiti svoj delokrog. Zastopniki zugrebškega društva »Merkur* so predvčerajšnjem obiskali ministra za socijalno politiko dr. Peleša in zahtevali,gananviumlumlm širjenje delovanja društva na teritorij cele eržsve. Kakor znano, se bavi »Merkur* z zavarovnnjem intelektualnih delavcev, lo je bančnih, industrijskih in trgovskih nameščencev. Društvo želi, da v tej smeri orgnjizira vse privatne uradnike v naši državi na socijalnl bazi, kakor je lo že izvedlo v Zagrebu.
*	Ali smo enakopravni ali nc? Pišejo nam: S 1. januarjem so bili uzakonjeni novi davčni predpisi glede trgov, reklam ki pa so ne izvajajo enako v celi državi Tako n. pr. so v Sloveniji pobira davek na kinorcklaino letno po 150 Din od reklame, dočim se v vseli ostalih ju-goslov. mestih zaračunava samo po 15 Din letno. Upamo, da napravi delegacija ministrstva financ potrebne korake, da se bo reklamni davek tudi za Slovenijo pravilno ln pravično zaračunaval.
*	Spomlad na Jugu. Tudi v solnčni Dalmaciji je bila zima letos zelo trdovratna ter je še prošli toden vladal občuten mraz. Mandlji in breskve, ki cveto navadno že koncem januarja, so letos začeli cveteti šele početkom marca. Mnogo palm jo po-zeblo. V Dubrovnik in v druge južnodalmatinske kraje bo začeli prihajati pomladanski gostje v večjem številu. Dohajajo gostje Iz Jugoslavije, a tudi iz raznih krajev Inozemstva.
*	Železniška nezgoda. Na železniško progo pri Prilepu se ie prošli ponedeljek z visoke slene odvalila približno 8000 kilogramov težka skala, kl je močno poškodovala železniški tir. Malo je manjkalo, da se ni pripetila velika nesreča, ker je v kritičnem trenutku prihajal osebni vlak; vendar se je strojevodji posrečilo, da je komaj tri metre pred nevarno skalo ustavil vlak.
Iz Ljubljane
u— Sobotni zabavni večer v «Kazini». Zaradi včerajšnje naše notice nam jc do šel pravcati formalni protest. Naš do« ber namen so tolmačile preljubeznive gospe in gospodične za zanikavanje njih samih. — Da ne znamo modernih ple« sov? — Kaj je treba za to že javnih plesnih šol? — Takšen je tenor vseh ogorčenih protestov. Popravljamo vče« rajšnjo notico v toliko, da se bodo ple« soli ta večer tudi: shimmy, foxtrotti, tango, blus, jova itd. Pridite, ne bo Vam žal veselih urici Pripravljalni odbor.
u— Dramatični odsek Sokola v Mo« stah nastopi po daljšem odmoru v nede« ljo dne 9. t. m. v dvorani na Selu z Gnnglovo dramo «Sin». Drama je znana po napetosti in pestrosti dejanja, kakor tbdi po lahko umljivi vsebini. Začetek tončo o bpol 8. uri zvečer.
u— Plesni venček trgovskih akademl« kov se vrši v soboto 8. t. m. točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Plesna vaja v petek odpade. Oni gospodje ln gospodične, ki nimajo šc va«
demljo, na kateri so čitali svoje literarne proizvode gg. Kopriva, Ferme ln Kro-lelj. Glasbeni del prireditve je obsegal Ostercev kvartet v A-molu ter več repro-duktlvnih točk. Zadnjo točko programa je tvorilo Izvajanje Silove tragedije »Nemoč*, o kateri je <Jutro» poročalo pred prireditvijo. Akademija je uspela zadovoljivo. Bilo je mnogo aplavza, pa tudi mnogo ugovarjanja.
Ljubljanska drama. Vladlmar Perzyn-ski je bil sinoči drugič na našem odru. Leta 1918. smo videli njegovo komedijo cLehkomiselua Bestra*, zdaj njegovo dramo cAšantko>. Prva je bila boljša. — »Ašantka* ne prinaša ne z vsebino ne tehnično ne z značaji prav nič novega. Stvar je precej pltlka, nekam skicirana, .vsa dejanja nekako prisiljeno odlomlje-na. Da »Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro* in da <gliha vkup štrilia>, je do sita znana resnica. V dokaz pač ni treba pisati ali celo gledati slabe drame. Z »Ašantko* so torej naš repertoar ni obogatil ln — škoda delal Predstava je stala na srednji višini. Močnejše osebnosti in umejšl tempo bi morda igro dvignili vsaj v zunanjem efektu. Predstava nas jo zanimala predvsem zaradi gostovanja ge. J. Sctinske. Mlada igralka simpatične zunanjosti in precejšnje odrske rutine. Svoj temperament Izraža še bolj zadrževano, ker stoji pač pred neznano publiko. Ko se osvobodi, dobimo lahko z njo prav uporabno moč. Zelo bi bila potrebna. fflenda je rodom Hrvatica! vokftU . lA
kračnlce jo Izdajajo. Dosegla Je nedvomno uspeh. Prav dober lehkomiseln ljubimec zapravljlvec in tepec je bil g. Poček, ki postaja polagoma močan uteher naše drame. Nekaj dramatičnih prizorov je podal prav lepo. Izvrstno šaržo je zaigral g. rež. Putjata s svojim donjuanskim lopovom natakarjem; zanimiv tip stare »koreninice* je bil vedno zanesljivi in igralsko solidni g. Plut. Z masko je zanimal g. Danilo. Priznanje gre tudi gg. Cesarju in Terčiču. Končno je pohvalno omeniti še nadarjeno in gracijozno gdč. Juva-novo.	i
6. Jan v klasičnih vlogah ljubljanskega igralca Kralja. Radi obolelosti člana ljubljnnske drame g. Kralja je zadnjo čase prevzel njegove vloge v klasični drami g. Jan. Nastopil je v cOthellu» kot MUiael CaBsio in v »Hamletu* kot Laer-tes. Kot Cassio nI bil posebno Brečen; ovirala ga je retoričnost. Nasprotno je odgovarjal zahtevam Laertove vloge, ki mu je ležala jako dobro, kar bodi izrecno omenjeno.
Predavanje g. Masalltlnova v Beogradu. G. Masaiitinov, režiser in odličen igralec »Hudožestvenega teatra*, kl gostuje sedaj v raznih mestih naše države, je iinel za beograjskega gostovanja IIu-dožcslvenikov v tamošnjl dramatični Šoli predavanje o postanku In umetniškem delovanju tlludožeslvenega leatra*. Predavanju je prisostvoval celokupen igral ski zbor z režiserji in inlendimtoui,
bil, jih dobe v soboto popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Odbor.
u— Plesni krožek oTaboro je razpo« slai zadnje dni vabila za zaključni ven« ček, ki se vrši v soboto 8. t. m. zvečer v areni Narodnega doma. Kdor bi vabila ne prejel jn sploh vsakdo, kl se želi ven« čka udeležiti, naj se prijavi čim prej pri br. Vrečarju, Tiskovna zadruga, Prešcr« nova ulica 54.
u— Občni zbor pevsk. društva «Ljub> Ijanski Zvon» se vrši v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu.
u— Šahovski klub v Šiški zaključi svoj redni turnir v soboto dne 8. t. ni. ob 20. uri v restavraciji g. Stepiča. Člani ln prijatelji šaha dobrodošli.
u— Mestna zastavljalnica ima tome« sečno dražbo julija 1923 zastavljenih predmetov 13. marca t. 1. popoldne.
Plesna vaja T. A. v petek odpade. Vabila za venček so dobijo v soboto od 9. do 18. v Narodnem domu. Odbor.
Za Sokola v Stepanji vasi je da« rovala družba veselih prijateljev Sokola v gostilni A. Žabjek 250 Din. Hvala!
Redni letni občni zbor Zveze io« ferjev Slovenije se vrši v soboto, dne
8.	t. m. v gostilni g. Kodelja, Rimska cesta 11. Ker sc občnega zbora udeleže tudi nekateri zunanji delegati, poživlja« mo v Ljubljani stanujoče člane, da pri« dejo zanesljivo in točno.
u— Orkester Dravske divizije za svo« jega kapelnika. Prejeli smo sledeči do* pis: "Pošto va ni gospodinc urcdničel Or« kestar Dravske Divizijske oblasti prote« stira protiv nezasluženih napadaja g. su« ca Lajovica na kapelnika g. dr. Josipa Čcrina. Napadaj g. Lajovica tiče se i nas stoga izjavljujemo, da smo dosadašnje naše koncertc priredjivall dragovoljno bez svakog materijalnog dobitka jedino za podizavanjc glazbcnc kulture u Slo« vcnaca i radi toga nc dopuštamo, da so nam i našemu šefu podmeču političke namere. U ime orkestra: Za jugosloven« ske glasbenike Jan LHman. Za češke glasbenike Vit Samek. Za ruske glasbe« nikc Pavle Ivanov.®
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Lucija Mahnič, zasebnica, 78 let. — Marjeta Robas, delavčeva žena, 70 let. — Ladi« slav Klopčič, sin postajnega odpravnika, 4 mesece.
Pevski zbor Glasbene Matice. — Vaje so odslej tako razporedene: Pone« deljek in četrtek moški zbor, torek in petek ženski zbor, sreda mešani zbor. Vsakikrat ob 18.15. Vsi in točno!
u— Proslava 60 letnice I. S. Macharja v Ljubljani. Jugoslovensko «Češkoslova« ška liga in Češkoslovaška Obec v Ljub« ljani proslavita 60 letnico I. S. Macharja z akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne
9.	t. m. ob 11. uri dopoldne v univerzi« tetni dvorani. Govori dr. R. Krivic.
u— Mesto k poroki v smrt. Včeraj do poldne se je obesil v Vrtni ulici št. 19 hišni posestnik in belostrojar, 51 letni Alojzij Burger, rodom iz Ribnice. Bival je več let v Ameriki, kjer si jc prihra« nil lepo premoženje. Predlanskim se je vrnil v domovino in si kupil v Ljubljani hišico. Pretekli teden se jc odločil, da sc poroči. Nesrečnežu pa se je očividno omračll um in jc v trenotni zmedenosti izvršil samomor.
u— Svilen dežnik v prevlečkl, s krivim držajem iz breze, na koncu tuIa«okov, je bil 6. t. m. pozabljen v popoldanskih urah na glavni pošti. Najditelj naj ga izroči proti nagradi 50 Din na naslov Znideršič, Valvazorjev trg 6. III.
Razžaljenje straže. Posestnika Fr. Zvolena iz Notranjih Goric Je pozval v sredo na konjskem sejmu stražnik, da zapelje svoj voz na primeren prostor. To pa Zvolenu ni bilo všeč in je počel stražnika obdelavatl z raznimi priimki.
u— Neznan uzmovič so je pojavil dne 4. t. m. v gostilni Ivan Vidmar na Sv. Jakoba trgu in ukradel kletarju Miha« elu Savcu črno suknjo, vredno 1000 Din.
u— Policijske prijave prestopkov. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljeja nočnega miru, 1 prestopek cest« nega policijskega reda, 2 prestopka pre« koračenja policijske ure, 3 prestopki pa« sjega kontumaca in en prestopek golju« fijc.
Iz Celja
e— Kolo jugoslovanskih sester priredi o priliki svojega občnega zbora v nede« ljo, dne 9. t. m. ob 16. uri v mali dvora« nI Narodnega doma predavanje o Femi« nistični alijansi v državi SHS. Predava gdč. Štebijeva iz Ljubljane, kl je refe« rentka alijanse za Slovenijo.
e— Nn državni realni gimnaziji je po« ročal v Bredo predsednik Svete vojske, duhovni svetnik Janez Kalan, o antialko« holnem gibanju v Jugoslaviji in o orga« nizaciji mladih junakov, ki so v prvi vrsti poklicani stopiti v boj proti pijan« čevanju, največji socijalnl kugi med slo« venskim narodom. Ker se je na tem za« vodu žc ustanovil Podmladek rdečega križa, ki ima namen navajati mladino na kota treznosti, karititivnega udej« stvovanja in moralnega prerojevanja, se namerava v tej organizaciji ustanoviti odsek, ki sc bo bavil šc prav posebno z vprašanji in stremljenjem antialkohol« nega gibanja Svete vojske.
c— Podružnica »Slovenskega lovskega društva v Celju« priredi v soboto, dne 15. marca ob 8. uri zvečer občni zbor v hotelu »Balkan«. Po občnom zboru pri« jateljski lovski večer s kratkočasnim sporedom.
a— Ponesrečen samomor. Podnared« nik tehnične podoficirske šole, Andrija Dclasovič, so jc v samomorilnem name« Bgjriltiftt Hstrslii a isUnterUsJc« aušjko
v trebuh in brado. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnico.
Iz Maribora
i— Iz predsedstva mariborske oblasti. Včeraj jo prišel v Maribor vladni svet« nik dr. Vodopivec kot namestnik veli« kega župana dr. Ploja ter prevzel za« časno vodstvo oblastne uprave. Veliki župan dr. Ploj je po poročilu iz Pariza žc odpotoval v Maribor, kamor prispe v soboto 8. t. m.
i— Iz sodne statistike. Okrožno sodi« šče v Mariboru je imelo leta 1923 civil« nih tožb 3654, meničnih tožb 315, civll« nih prizivov 369, rekurzov 331, kazenskih
vsklicov 856, zcmljoknjižnlh vlog 1874 slučajev hudodelstva z 980 obtožni, cami. Okrajno sodišče v Mariboru n, je imelo 1908 civilnih tožb, 165 bogatel, nih tožb, 3958 slučajev prestopkov, 3(j9j slučajev eksekucij, 1162 zapuščinskih zi, dev, 662 varstvenih zadev in 3144 zenu ljiškoknjlžnih vlog. Skoraj v vseh zade, vah so bila mariborska sodišča najmoi, nejše zaposlena med vsemi sodišči v Slo, veni j i.
a— Iz vlaka je padel 54 letni delavec Alojz Vračko med vožnjo lz Limbušj v Maribor in se na glavi in levem očem težko poškodoval, Prepeljali so ga T bolnico.
Jos. Kocian in Fr. DolnKar
mesarska mojstra v Šolskem drevoredu, nljudno naznanjata da bosta prodajala od sobote naprej do preklica
telečje meso (pečenko) B. vrste po 24 Din II. vrste po 20 Din

IIBMBiiliatiMttiR-tiBeHeH
Porotne razprave
Ljubljana, 6. marca.
ZLORABE PRI CARINSKEM POSLOVANJU.
Na zatožni klopi sebi 25-letnl Otokar Zorn, bivši carinik, kasnc]e raznašalcc listov, sedaj vojak v Valievu, kl je bil obtožen, da ie kot carinski uradnik carinarnice v Kozarščah zagrešil več poneverb na škodo države. Tako Je dne 26. novembra 1921 prodal na uradni licitaciji zaplenjenih volov šest volov za 15.500 Din, v licitacijskl zapisnik pa zabeležil le 10.314 Din 50 par In si torej prilastil 5185 Din 50 p. Vole Je namreč kupil posestnik Ivan Ronko, ki pa danes pred sodiščem ni mogel zanesljivo Izpovedati, koliko je plačal /a nje. Orožnika pa, ki sta bila tihotapcem zaplenila omenjeno živino, sta se zanimala za prodajno ceno, ker jima po carinskih predpisih pripade gotov del zaplenjene vrednosti, in tako sta poizvedcla, da je obtoženec prodal vole dražje, kot ie bil to javil. Obdolženec je prvotno priznal, da je proda! vole za 15.500 Din, pred sodiščem pa je krivdo izrecno tajil.
Nadalje se mu očita, da Jc pri nek! drugI dražbi zamenjal zdravega zaplenjenega vola za pohabljenega vola posestnika Andreja Tellča, kt mu je k zamenjavi prigovarjal, in mu tudi plačal odškodnino v znesku 700 Din. Telič prizna vse to, trdi pa, da je bil njegov vol celih 50 kg težil od zamenjanega in je torej njegova napaka bila odtehtana.
Tretji dellkt Otokarja Zorna pa Je njegovo nepravilno postopanje o priliki dražbe dne 24. februarja 1922 v Cerknici. Carinarnica Je namreč objavila Javno dražbo tihotapcem odvzetih in zaplenjenih volov; dražbo Je Imel voditi Zorn. Mesto tega pa se Je vsedel v gostilno k vinu v družbi baš tistih tihotapcev, kl so Jim bili voli odvzeti. Zedinll so Je z njimi, da jim bo vole prepustil po neznatni ceni. Cerkniški kupci so zaman prišli k dražbi; odslovil Jih Je že takoj pri prihodu, češ da ie prekasno. Zamujena ugodna prilika nakupa Je seveda razjarila cerkniške kupce, kl so videli, kako jim loški tihotapci pred očmi jemljejo zaslužek. Zorn Je prodal 7 volov ženi svojega carinskega kolega za malenkostno ceno. Vsega izkupička je bilo 20.745 Din, od katerih pa Je po svoji navadi vpisal v licitacijskl zapisnik le 18.745 Din, preostanek 2000 Din pa Je obdržal sam, oziroma razdelil med sokrivce. Da so bili prodani voli mnogo več vredni, dokazuje že to, da je kasneje prekupčevalec dobil za štiri od njih že lepo vsoto 13.500 Din In Je bila torej država pri Zornovl prodaji znatno oškodovana.
Porotnikom so bila stavljena štiri vpra sanja glede krivde v navedenih slučajih. Zagovornik je temperamentno branil obtoženca, povdarjal nedokazljivost krivde, delinkventovo mladost, neoporečnost njegovega dosedanjega življenja in osobito zanemarjeno vzgojo, ki je Zorna privedla do tega, da ie vzlic realskl maturi šel za raznašalca listov! Njegov zagovor je izzval kar najgloblji vtis in Je bil živahno aklamiran od publike. Porotniki so vsa štiri vprašanja glede krivde zanikali, nakar je sodišče izreklo prostorek.
Maribor, 6. marca. BOJ ZA VOLE.
Danes se Je zagovarjal pred porotniki 26-Ietnl brezposelni mesar Ferdinand Koren Iz Zg. Ročice, delomržen tihotapec ln pretkan goljuf. Pečal se Je tudi s pre-kupovanjem živine ln ga le bilo videti na vsakem živinskem sejmu. Dne 18. septembra 1923 Je prišel na sejem v Ptuj In kupil tamkaj od posestnika Antona Hab-Janiča lz Lancove vasi, 2 vola za 60 tisoč kron. Izplačal je Habjanlču 200 kron are, nato pa oba vola prodal Janezu Cuč-ku ml. Iz Sp. Vollčine za 54 tisoč kron ln prijel od nJega takoj 4000 kron are, Po »llkofu* se Je Cuček vrnil na sejmišče, da bi nadaljeval nakup živine. Ko* ren pa ie naročil Habjanlču, nal odpelje vola v gostilno Marije Zupančič, češ, da pride tudi on kmalu tja, da Izplača In prevzame vola. Toda Habjanič Je zaman čakal na Korena. Ker ga dolgo nI bilo, ga Je šel Iskat In ga našel v gostilni »Pri belem križu*, kjer mu ie ravno Janez Cuček Izplačeval kupnino za vola. Odtod sta se podala Habianlč in Koren v Zupančičevo gostilno, iz katere se pa ie Koren kmalu zmuznil, češ, da mu ?e manjka nekaj denarja ln da more Iskat onega, kateremu ga Je posodil. Klical ie navidez nekega moškega, kl Je šel pred njim in se spustil potem za njim še v tek, samo, da Je mogel priti kmetu izpred oči, kar se mu ie končno tudi posrečilo. Anton Habjanič sc Je nato podal z voloma proti domu. V bližini Koserjeve gostilno pa mu ie prišel nasproti Janez Cučck; kl Je odštel Korenu 54 tisoč kron za vole, nakar se Je med obema pričel boj za živino. Habjanič Je nI hotel dati iz" rok, češ, da mu Koren vola še nI plačal. Cuček pa lih Je zahteva! od Habjanlča, češ, da jih Je Korenu pošteno plačal. Prepiru Je napravila konec ptujska policija, kl Je Izročila oba vola Janezu Čučku, Habjanič pa Je bil ogoljufan tako od Korena za znesek 59.800 kron. Koren, ki se Je na sejmu legitimiral kot Franc Se-nekovlč iz Zg. Radgone, ie bil kmalu nato aretiran. Še pred aretacijo pa Je ia previdnosti poslal na varnostno stražo V Ptuju v svrho konfrontacije z oškodovanim Antonom Habjaničem neko drugo osebo In dosegel tako potrdilo, da nI Istoveten z osebo, kl Je ogoljufala Antona Habjanlča. S to sleparijo Je dosegel, da je bil v resnici Izpuščen iz zapora okral-nega sodišča pri sv. Lenartu. Nesreča pa Je hotela, da se Je po svojem prihodu i2 zapora ustavil v Solakovi gostilni pri Sv. Lenartu, kjer sta ga spoznala Cuckov oče in jetničar okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu Franc Krajnc kot onega, ki ie opeharil Habjanlča. Nato Je bil vnovič aretiran in Izročen mariborskemu sodišču, kjer Je končno priznal svojo goljufijo.
Pri razpravi se ie obdolženec na vse mogoče načine zagovarjal ln zabaval celo dvorano. O oškodovancih Je trdil, ' sta boli neumna kot njuna vola. Ko je njegov zagovornik dr. Makso Šnuderl pozval, na! raje prizna, Je obdolženec rekel, da naj zagovornik prizna. Posledica njegove brihtne kupčije 3 in pol letna tež ka ječa in civilna pravda med Cučkora in Habianlčem, čigava sta vola. Predsedoval je poroti nadsvelnik Posega, državno pravdnlštvo Je zastopal dr. Jatiiic-
Ljubljana 6. marca 1924.
poročilo
Ljubljana 806 nad moljem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd , Dunaj ■ , Praga . . Inomost .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
763 6
765-1
766-2
764-4 763-6 7648 783'2
Zračna temperatura
4-0 11-0 60
40
del. obl, megla Bueg jamo
V Ljubljani barometer stan. temper. višja Solnce vzhaja ob 6-81, sahaja ob 17-53 Dunajsko vremensko poročilo 6. t ni.: I gorkejše kot včeraj. Dunaj je imel
6-0
2-0 1-0 -1-0
Veter
Jug
jug. vzh H
zapad sov. vzh brezvetra
Oblačno 0-10
vi. jasno jasno
Padavine mm
V Avstriji jo bilo večinoma jasno, le Niž-jeavstrijska jo imela nejasno in megle.
no vreme. Na zapadu alpskih pokrajin izključene. Nekoliko bolj mrzlo. B bilo, JMfccoj&o bolj	ja.hg&U-'- v"v Vr
stopinj nad ničlo. Napoved za petek: Večinoma oblačno. Lahke padavine ni60
iar
m sveta
Srebrne fcrompete
V nodeljo 17. februarja je bil v Moskvi slavnostno sprejet grof Manzoni, veleposlanik (arobassadeur) Italijo pri federativni socialistični sovjetski ruski republiki. Anglija jo sicer prehitela Italijo s svojim priznanjem Rusije, torta grof Manzoni jo prišel poprojo v Jloskvo, kakor anglešld zastopnik O' Gradjr. V Kremlju »o zastopnika »bur-lujske* države sprejeli z vsemi Častmi (n r. velikim ceremonljalom in pompom. jjB je to fašistovska država, ki je svojo komuniste s silo zatrla; in boljševiš-y poedravnl pomp je bil bogat, kakor ga ne premore nobena država Malo antante.
Na kolodvoru je buržujskega ambasadorja sprejel »sodrug* Florinskij, direktor »protokola* pri »narodnem ko-inisarijatu za zunanje zadeve*. Temu ruskemu posnemovalcu diplomata Fon-quifere90ve šole so stali ob strani vsi jrtavni sotrudniki gospoda sodruga Či-{erina. V veži kolodvora (perron, quai) bnržujskemu veleposlaniku izkazala vojaško čast vzorna Častna kompanija rdoče garde, pod poveljstvom genora-la. Ko je italijanski grof in diplomat »topi! Iz vagona, ga je pozdravila fin-(ara iz dvanajstih srebrnih trobent, okrašenih z rdečimi aastavaimi in svilenimi vrpcami.
Grof Mansool te na Cel« svojega osebja korakal ob pozdravni paradni (eti, godba pa je taRas igrala zaporo-(lema, — najproje italijansko kraljevsko koračnico, potem pa rusko rd.vn',«. oljsko himno! Nato je podanika odpeljal v njegov hotel sijajen landauer s ietvomo vprego, pred vozom, ob 11,'eifl in za njim je pa peketala častna straži boljševiške gurdne konjenice.
Pa amo se včasih čudili, da so pri carskih ruskih prireditvah Igrali istočasno »Bože carja hrani* in marselje-10! Evo, nifi novega na svetu Conte Manzoni si je najbrže mislil: »Si carn-Ma ti mae6tro di capella, ma 'a muslca lempro quella!» (Nov kapeinik, pa Etira pesem!)	,
Priprave za poroke na evropskih dvorih
Vladarske hiše Imajo zelo težavno stališče kadar jim sinovi in hčere doraščajo za ženitev. Posebno sedaj po vojni, ki ie toliko dinastij dctronlzirala, so težko-ie večje kakor kdajkoli prej. Možitve in ženltve se na dvorih pripravljajo zelo vestno In natančno. Tam nI v prvi vrsti sovora o srcih In srčnih nagnenjlh, temveč o rodovnih tradicijah, na podlagi katerih se dajejo In jemljejo roke.
Na treh evropskih dvorih so sedal v skrbeh, kako bodo omožlli in oženili svo-le ženske In moške potomce: v Bruslju, Rimu In Bukarešti. Izbira jc prcccj težka; na severu se namreč že nekaj časa sklepajo neenaki zakoni; dva člana danskega In švedskega dvora sta se poročila z bogatimi Američankami. Mnogim kraljevskim potomcem pa ta vrsta ženltve In možitve še vedno ne prlja; oni se ozirajo samo po ženinih In nevestah nJim enakovrednega pokolenja.
Med člani vseh sedanjih evropskih vladarskih hiš je sedaj najbolj agilna ru-munska kraljica Marija, kl je svoje hčere srečno poročila z dvema kraljema. Sedaj oddaja še eno hčer, princeso Ileano ln sina, princa Nikolaja. Humorlstlčnl Italijanski novinarji menijo, da je rumunska kraljica v poročnih zadevah Jako Izvež-bana In zna vse urediti, da se Izteče prav. Pred kratkim se je mudila v Italiji, kjer sl jo ogledala drugo hčer Italijanskega kralja, princeso Malaldo. Ta se jI namreč zdi pripravna partija za njenega sina. AH priprave za to poroko niso tako enostavne. Mafalda Je namreč rimskokatoliške vere, princ Nikolaj pa grško-ortodoksne veroizpovedi. Kraljica se Je zato obrnila na rimsko kurijo z vprašanjem, ali bi papež dovolil Mafaldl prestop v vero njenega ženina. Dobila Je za-
dovoljiv odgovor, kajti Vatikan se Je v zadnjih časih navadil tudi na tovrstne konccsije. Dispens Jo baje žc dovoljen. Ako se doseže sporazum v ostalih stvareh, bo torej papež privolil v to, da princesa Mafalda prestopi lz katoliške v pravoslavno vero.
Italijanski dvor Je bil dolgo v zadregi, kje naj poišče ženo za svojega prestolonaslednika. Slednjič jo jo našel v osebi belgijske princese. Obratno vzame belgijski prestolonaslednik za ženo hčer italijanskega kralja, princeso Cllovanno. Zenln je star 23, nevesta pa 17 let.
Tako se nam obetajo v prihodnjih mesecih kar tri poroke na evropskih dvorih.
Diktatorjev polet i padec
ProSlega oktobra jo vsa Bavarska navdušeno vzklikala. Prišel je njen rešitelj, njen diktator von K a h r. Vsi nemški nacijonalisti so v njem videli bodočega rešitelja celega Reieha in predhodnika monarh is tične restavracije. Nacijonalisti - reakcijonarji pa sedaj priznavajo, da so se hudo motili. Von Kabr je bil samo navidez diktator, v resnici pa »štroman* princa Rupprechta in zaupnik bavartddh legi-timistov (pristašev Wittolsbachovcev), »ein treuer Diener seines Horrn*. Sabo
škandala. Odkritje »Nevvyork Heralda* ie vzbudilo ogromno senzacijo, ker dopušča sum, da ie stal VValsli v svojem svojstvu kot preiskovalni sodnik v zvezi z obdolžencem In torej nI vodil preiskave ob- i Jektivno. Splošno sc zahteva, da mora senat NValsha takoj odstaviti.
X Belgijski monstre-proces proti I mednarodnim zločincem, v Belgiji je1 te dni začela nenavadna sodna razprava.; Na zatožni klopi sedi 36 oseb, 33 moških in 3 ženske. Družba ie obtožena radi napadov ln ropov in jo brani 21 odvetnikov. Obravnava sc vrši pred porotniki, kl bodo morali odgovoriti na nič manj ko 350 vprašani. Proces bo trajal gotovo mesec dni ter bo razkril veliko senzacije, kajti obtoženci so kradli in ropali križem Evrope ter Imajo na vesti neskončno vrsto grehov.
X Umetni lasje lz slekla. V Diirin-genu sc je nekemu strokovnjaku posrečilo izdelati umetne lase iz predenega stekla. Stekleni lasje so nenavadno lahki. Izdelujejo jih lahko v vseh barvah in odsevih. Imitacija je baje tako Izvrstna, da Je mogočo lc z natančnim preiskovanjem spoznali, ali so lasje pravi ali umetni. Z ognjem seveda ne smejo priti v dotiko, prav tako ne kakor pravi lasje. Ne vnamejo se sicer, toda raztopijo se In se strnejo v čope, kl Jih nI mogoče več razčesatl.
X Pospešena telegrallja. Iz Stock-holma poročajo, da je Izumil poročnik T. Thoernblad novo metodo za hitro br-zojavljanje. Kakor poročajo listi, bo mogoče po tel novi metodi telegraliratl 400 besed v eni minuti.
X Ekspedicija v centralno Airlko. Te dni sc je vkrcala angleška ekspedicija, ki odpotuje v centralno Airiko, da prouči kraje okolu jezera Taganyka ter odkrije neke losllno ostanke, za katere se misli, da so stari približno en milijon let. Pred vojno Je pripadala ta pokrajina Nemčiji. Odkrili so tamkaj več fosilnih okostnjakov ogromnih prahistorlčnlh živali. Zlasti dobro so ohranjeni okostnjaki nekaterih dinosaurov, kl sc nahajalo sedaj v berlinskem prlrodoslovnem muzeju. Vodja ekspedlclje jo profesor Leakey iz Cambridgea. To jo ena onih redkih ekspedicij, ki odhaja s popolno gotovostjo, da bo našla, kar Išče.
vec. Ljudje so preiskali tudi najskrlvncj-še kotičke in so splezali nekateri celo na hišna vrata ob cesti, da pogledajo, ali ul morda tamkaj v kaki špranji bankovcc. Razpraskali so tudi vse špranje med tro-toarjein, a zaman. V zadnjem trenutku — določeno je bilo namreč samo 2-1 ur — pa ie neki enookl mladenič našel bani-vcc pod kosom opeke, ki jc bila položena na kup materijah za popravo ccste. Tako je zgubil umetnik nc samo stavo, ampak tudi najdeni bankovcc za sto funtov.
X Vpliv vremena na žlvco. Letos iinajo londonski zdravniki nenavadno mnogo opravila z flvčniml boleznimi, kl so radi pomanjkanja solnca zavzele naravnost epldemlčeti obseg. Pol Londona trpi na posledicah megle in vlage, kl poleg živcev nadleguje In truje tudi druge organe, predvsem pljuča, grlo in srce. Pri bolnikih te vrste sc najprej pojavi slaba prebava, glavobol, omotica In končno Cesto podležejo srčni kapi. Takih slučalev beleži londonska zdravstvena kronika že na tisoče in šc nočejo nikakor ponehati.
Domače ognjišče
tiral jo Ludendorffov državni udar z dne 8. novembra, in sicer takoj, Cim je spoznal, da bi pripravljeni prevrat koristil lo krenprincu Wilhelmu, Wittels-bachovce pa bi potisnil definitivno v ozadje.
Evo. še odstavljeno so nemške separatne dinastijo dovolj jake, da preprečujejo edinstvo naroda iu njegovo sanacijo. Reakcijonarna 6lepota jo pri Nemcih neozdravljiva, kakor rak.
Pangermanska stranka sedaj Kahra prav nič no štedi. Zlasti mu ne more odpustiti, da je dal zapreti Ludeudorf-fa in Hitlerja, in še celo, da ju jc postavil pred sodišče, očividno samoba-varsko sodišče, ki se za »Berlin* sploh no zanima. Kabr jo bil končno prisiljen, da je osem dni pred pričetkom procesa odstopil od svojega diktatorstva. Vsa »desničarska*, t. j. reakcijonarna NemSija vidi v njem pravoga obtoženca v Ludendorff - Hitlerjevem procesu.
Za moč nemške reakcijo je značilno, da, je njena neodimost rešila državo pred nsodepolnim monarhističnim prevratom. Kahr nI hotel podpreti Hohen-zollernov, Ludendorff pa ne Wittels-bachovcev, — in puč je padol v vodo
X Nov škandal v ameriški petra-lejskl aferi. Poročali smo že, da je ameriški senat določil več komisij, kl naj preiščejo znano petrolejsko korupcijsko afero. Eni teh komisij je predsedoval senator Walsh. V sredo zjutraj pa je objavil «Newyork Herald« kot veliko sen-zacijo vest, da Jc Walsh v zadnjih dneh poslal par šlfrlranlh brzojavk pctrolej-skemu magnatu DohenyJu, kl jc eden izmed glavnih udeležencev petrolejskega
W Velika noč!
Veseli jo boste le, ako Vam Vašo noro obleko preskrbi ugledna
konfekoljska lndnstrlja g
Drago Scliroab, Ljubljana.*
X Nepojasnjena smrt V bližini bivšega vojaškega skladišča na Dunaju so opazili v petek opoldne moškega in žen-
sko, ki sta so sprehajala ob obrežju Do-
nave. Nenadoma ic ženska na neznan na-
čin skočila v vodo, moški pa jc dirjal ob obali za truplom, katero so nesli valovi, lu klical: »Za božjo voljo, pomagajte moji ženi, ki Je padla v vodo!. Več v bližini zaposlenih delavcev jo v rcsuici skočilo v vodo in so potegnili žensko na suho. Ponesrečcnka ie nekaj trenotkov še živela, umrla pa Je še pred prihodom rešilne postaje. Njen dozdevni soprog, ki je klical na pomoč, se Je med tem zgubil
v gneči ln zginil, še predno je mogel kdo zahtevati od nJega pojasnila. Zanimivo ic, da se ta mož še vedno nI iavll pri oblasti, vsled česar se domneva, da ie najbrže on sokrlv smrti ženske. Identitete utopljenke še niso dognali.
X Sreča enookega. V Mauchestru je bilo na pustni torek v eni največjih ulic neobičajno živahno. Na tisoče ljudi, večinoma mladine, Je preiskalo skoro vsak kamen. Iskali so namreč bankovcc za 100 funtov (34.200 Din). Dragoceni bankovcc pa nI bil slučajno Izgubljen, ampak ga je neki znani gledališki igralec namenoma skril na ccsti in obljubil bankovec in še 50 funtov onemu, ki ga najde. Računal jc z nepazljivostjo množice, ki je v resnici prvi dan zaman Iskala dragoceni banko-
M. D.:
Nekaj besed o vrtnarstvu
Bliža se pomlad in za ljubitelja zaže< ljcni čas, ko začne postavljati svoje cvetlice zopet na solncc in dnevno opa« zovati, kako sc rastline hitro požive po lolgcm zimskem spanju. Sedaj jc treba natančno pregledati vso zbirko, prer,aje= vati rastline z malih lončkov v večje, trebiti, obrezovati, sejati nova semena, sploh skrbeti za cvetlico lončnice, ki smo jih imeli v sobi, a še bolj za one, ki so bilo vso zimo v temnih prostorih, 11. pr. v kleti itd. Kdor je odgojeval svoje cvetke z ljubeznijo, ta čuti i njimi in zadene kar sam od sobe, brez dolgega razmišljevanja to, kar jim najbolj prlja. Tu hočem govoriti le o pomenu vrtnar« stva v ožjem Bmislu besede, saj ni vsa« komur dan« prilika, imeti na razpolago vrt, in vendar bi si marsikdo rad olep« šal svoj prosti čas z negovanjem cvet« lic. Te vrstice so namreč namenjene skupnemu interesu onih, ki si naprav« ljajo, v pomanjkanju Ustne grude, ve« selje s tem, da delajo svoje vrtičke bo« disi na oknu, balkonu, hodniku ali na podobnih, solncu dostopnih krajih.
Cvetko, ki jih samo gojimo, nam po« stanejo prave prijateljice in so nam mar sikako uro v razvedrilo. Zato bi sveto« vala vsem, ki imajo vsaj malo časa ns razpolago, da ga žrtvujejo temu delu in videle bodo, da niste veselje z doseže« niml uspehi. Navedem naj majhno zbir« ko najbolj priprostih cvetlic lončnic, ki zahtevajo le malo postrežbe, lc to, da Jim pravilno prilivamo, da jih presadimo v večje nove posode, čc so koreninice prerastic staro, da jim damo dobro vrt« no prst in jih postavimo včasih na dež. Za sobo ali balkon prihajajo v tem oziru v poštev:
Sčltovka (Aspldistra elatior) z veliki« mi, zelenimi listi, raste veselo na svet« lcm, ali tudi na temnem kraju in jc zato uporabna zlasti za stanovanja brez di« rektne šolnine svetlobe.
Lnuko uspevajo tudi rszne vrste fuksij brez izrazite svetlobe.
Tradeskancija, viseča rastlino, kt se razmnožujo s potaknicami in raste zelo hitro, vslcd česar se lahko uporabi kot enoletni okras balkonskih sten.
Velikolistni bršljan sc zadovolji z vsa« kim prostorom in krasno uspeh* cclo na krajih, in pod pogoji, kjer vsaka druga rastlina usahne.
Pelargonije so pri nas zelo znane hva« ležne rastline, ker nas razveseljujejo vse poletje s krasnim, pestrobarvnim cvet« jem.
Enako dišeča reseda, letni in zimski žeboj (levkoje).
Nageljčke razmnožujemo najbolje s potaknicami, ker smo tedaj sigurni, da dobimo isti cvet, kot ga je imela prvot« na rastlina.
Asperagus jc zelo lepa, a nekoliko več pozornosti zahtevajoča rastlina. Danes jc precej draga, pomagaš pa si lahko s tem, da kupiš seme in ga useješ v ion« ček, nakar imaš v dveh letih že lepe de« korativne rastline trajne vrednosti.
Begonije imamo razno vrste, vso se odlikujejo bodisi z lepim cvetjem ali pa z lepimi listi.
Kdor ima Ie malo prostora in časa na razpolago, temu bo zadostovala ta zbir« ka, posebno še iz razloga, ker jc vzgoja navedenih rastlin zelo preprosta in sc je začetnik tem lažje privadi. Ze s temi rastlinami pa nam jc mogoče doseči ve« lik estetičen učinek. Kako ceno si lahko okrasimo stanovanje! Tudi perečo vpra«
šanje, kakšno darilo bomo dali tej ali oni nam dragi osebi za god ali ob po« dobnih prilikah, jc zelo ugodno rešeno, če sc nam posreči vzgojiti lepo cvejtko, ki jo lahko podarimo.
A no le odrasli, tudi mladina naj se bavi z negovanjem cvetlic. Nedvomno je tako delo za mladino vzgojnega potna« na. Tudi otroku odmerimo zato pro« storček, kjer sain seje, sam sadi, pre« saja, priliva itd. Sprva morajo biti seve. da to lo najnavadnejše cvetlice, kjer je uspeli tudi ob pomanjkanju negovanja zagotovljen, sicer doživi otrok razočs« ranjc in izgubi veselje za nadaljno delo. Vse vrtnarsko delo je za otroka šola, kjer se uči biti skrben in pozoren; vzbu« di sc mu čut odgovornosti in ponos, ds je od njega odvisno uspevanje sli ne« uspevanje drugih stvari. Zato tudi z vzgojnega stališči no smemo po<)cenje« vati vrtnarskega dela.
Poleg tega bl omenil« Se drugjo oko« liščino, namreč to, da so pri nas širši krogi nc zanimajo v isti meri sa vrt« narstvo kot v inozemstvu. V Franciji, Nemčiji, na češkem in drugje nimajo le vrtnarskih šol, temveč tudi vrtnarsko visoke šole, kotere obiskujejo moški in ženske. Pri nas nismo imeli do najkraj« šega časa nobeno podobne šole, zato smo z veseljem pozdravili novico, da se usta« novi v Mariboru prva slovenska vrtnar« ska šola. To ni lc velik napredek v vrt« narstvu samem, temveč nudi naši mla« dini obenem možnost, da so Izšola v do« uiačem kraju in si na ta način pridobi tudi življenjski poklic.
Zunaj po svetu imajo namreč že lepo število vrtnarskih pomočnic, ki Jo ra/« meromu dobro situirane in — zlasti če iinajo primonio predizobrazbo — tu« dl splošno priljubljeno. Pri nas ao po« sebno v inteligenčnih krogih proti temu danes pač šc.precejšni pomisleki, ki pa bodo prej ali slej padli, kakor jc padlo že na stotino starih predsodkov pod sdo razvijajočega sc življenja.
Presoljene jedi lahko popraviš, ako pritrdiš čez posodo, v kateri ee kuba jed, vlažno krpo, kl jo pa moraš ohraniti vedno vlažno. Ako ImaS košček dobro izkubane gobe, jo vrzi v jed; v nekaj minutah so napoji s solio. — Lahko pa odpraviš ta nedo«tatek rudi, ako pri deucš jedem kisa ali sladkorja, Po so jim priloga. Prikuham pa kako ne.dano sočivjo ali najbolje krompir, špinači aH praženemu koronju prida j riž. Preslano meso. kakor gnjat, jezik, povojeno ribe, položi za ono ali dve uri v posneto mle-ico ali jih orij s platneno krpo ter zakop-Iji čez noč v pesok.
Izvrstno sredstvo proti kaštju. Umij 6 velikih, suhih fig, zreži jih na male kocke in jih kuhaj s peščico čajn od španskega bezga (dobiš ga v lekarni) i m osminko litra z mrzlo vodo opranim jermenom 1 do 2 uri. Tekočino večkrat po-j mešaj, da so ne smodi. Naposled pride-ni kandisovega sladkorja in precedi. Tot sredstvo učinkuje prav posebno pri ot,ro-»| kib.
Kako očistimo mastno madeže s papirja. V nekoliko čistega benzoia dodamo toliko žgano magnozijo, da doblmrt dobro testo. S to maso ribamo mastni madoi. Sveži madoži izginejo nacadno takoj. Pri starejših madežih izostan« uspeli redkokdaj, ako ribanje enkrat ali večkrat ponovimo. Henzolovo magnezija shranjujemo v neprodušnlh steklenih posodah. Najboljša je sveže pripravljena
I. Snehy:	11
V privatni obednici
i (Slika iz ljubljanske družbe.)
Ko sem vstopil v njihov krog, sem Ml po številu sedmi. Po nazirauju Turkov in Židov je šteivilka 7 srečonosna, mi navadni gjauri seveda smatramo Eedmico kot višek kondenzirane nesreče, Menda so bili vsi navzoči tega mno-"ja, izvzemši morda mladega Luje, ki j« doma tam nekje blizu Teme-švara, kamor še ni prodrl žarek te naše hiper-kulture. Morali so že biti tega mnenja, zakaj pri mojem vstopu »vtihnil glas ie violin*, pogledi so sumljivo tipali tja v smeri, kamor so posadili nesreč-"0 sedmico tik dražestne kandidatinje '»vd&jalstva ali po domače — farma-'evtke.
Da jo to morala biti in je tudi bila, "ii je bilo takoj jasno, zakaj iz njene Nižine je udaril na moj po vojni jako !'3ihopatiično navdahnjeni nos nekak opojni apotokarski miriš, da som se Vehote ogledal po navzočih, da-li ni ined njimi koga, ki se je ravnokar zbudil iz narkoze. Ker so pa vsi proudar-^o in amotreno držali žlice v roki, som Ukoj uvidel svojo trenotno pomoto. Lo-ta vanj se je jx> použiti juhi nekako
rekel s^oiii z ingredijopcar' —
prlkuh, se nekako amalgamiral ž njimi, da sem naposled žo v ustih čutil narkotično prevlako. Saj gnotel sem Grižljaj tako dolgo med zobmi, da me je na<poslod kučegazdarica pomilovalno vpraSala: »Kaj vam no diši, gospod?* Sedaj sem se vdramil iz trenotno omotice ter ravnodušno — lažnjivo odvrnil: da, -vJoslljiva, prav dobro je.*
Dočim j» farmacevtka soseda na moji desni strani, -ii-čd mojo levico hrabri sin Libušo. Le-ta je spreten besedni žong-lor, nadziratelj čisto izgovarjavo slovenščine in — kozčr. Gorjo onomu, ki v njegovih očeh groši proti predpisom kojesikoli faktiCne ali domnevane dru-žabno vezi, bodisi, da dotični revež drži v levici nož in v desnici vilice, bodisi, da jo z nožem, ali da si preko-morno naloži krožnik (v tem primeru jc njegov najmilejši izraz: krava), ali da kdo hlastno meče jedi vase. Mož je oči-vedno jjrotežirajiec tolerance.
Na njega lovicl sedi potomec kralja Zvonimira, ali v domačem jeziku povedano, Hrvat. Pri vsej svoji simpatični osebnosti, ljubeznivem šarmu iu prikupnem vedonju boleha mož na neozdravljivi demimttio slovenščine. Stavim, da so 110 bi priučil slovenščini tudi če bi deset let sodel v naši sredini. Ker jo v Zagrebu študiral, je naravno, da
'grattjgnsami rocaiih ja&j&feLfete1!®
kot posledico, da ga prejo opisani nadziratelj čiste izgovarja ve slovenščine, rojeni Čeh, neusmiljeno potlipijo.
Za njim, odnosno na njegovi levici se naslaja na kulinaričnih proizvodih kuharice Ano (NB. jako pobožne ženico, ki ti na petek za noben denar ne kuha mesnih jedi in čo to le pridejo na mizo, jih jo skuhala gospodarica) — katoliški Srbin Lujo, ki sem ga žo uvodoma omenil. Je dijak in seveda ljubitelj kinov. Drugače je pa zelo zdrave zunanjosti in okrogličast.
Kot šesti pride na vrsto mož, ld ga flnose, skratka nekak idealiziran ,Ja,podi čij o vsestranske poklicne in družabne nec v naši družbi. Njemu se ne zame-riS, pa če mu ne vem kaj zabrusiS v brk. Moj drug na levici si ga kaj rad »Izposoja*. V splošnem nadkriljujc že očrtano družbieo s pedantiCno vljudnostjo, vedno svežim prtiRem, ld ga po rabi lepo zravna, ln s to prednostjo, da je pri vsom vedno zadnji: zadnji pride, zadnji pojč in zadnji odhaja. Ker sodi ob desni strani naše dične gospodarico, bi človek mislil, da je privilegiran gost, pa ni, Čeprav je v dostojanstvenem oziru neorporoč.on.
No in prozidira nam, oziroma opisani družbi kučegazdarica. Če povem, da je vsa družba nekako klaverao raapo-
kakor pravi pod tretjo točko začrtani potomec, sem že označil, da v vsakem ozi.ru povoljno vrši svoje dolžnosti. Višek na So naklonjenosti napram njej kulminira v njenem vedno smehljajočem se pogledu, v njeni veseli živahnosti in — last not least — potrpežljivosti. Večkrat som ji zavidlijv radi njenih dobrih živcev, ki morajo prenašati tolikih udarcev naših včasih prav neslanih "ocrovorov.
Drugače 60 'n razumemo, čeprav so nas skupaj znesli prav različni vetrovi.
Maskarade
Pri najrazličnejših narodih sročava-mo maskarade ob raznih prilikah. Ljudje so se preoblačili in se šo preoblačijo v živaii. Dandanes so to godi iz razbrzdanosti in vesolja, prvotno pa so imelo maskarade globlji in venski smisel.
Za najstarejšo obliko religijo mnogi smatrajo totemizem. Kaj jo totemizem? Totemizem izvira iz besede totem, ki pomeni v jeziku severnoameriških Indijancev žival, rastlino, redkejo n:dnino, v koiteri vidi klan (rod, pleme) svojega prednika, zaščitnika. Totemizem
vedno no lo v Ameriki, ampak tudi v Avstraliji; pred davnimi časi je bil tmdi pri mnnsrili evropskih narodih.
Za vir totemizma smatra verski filozof S. Roluach preobilico socijalnegai čuta, kakor vidimo to n. pr. pri otroku, Ce ga peljemo med živali, recimo( na zoolcičen vrt. Takoj skleno z živalmi prijateljstvo.
Tofemistična žival jo bila sveta, nedotakljiva. Tako živali niso ali sploh" ubijali, ali pa samo zato, da bl rabilt meso v hrano pri obredih, verskih gostijah. Ljudje, ki so uživali moso tote-mistiCne živali, so verovali, da se posvečajo.
Sčasoma pa so so razvijali iz totemi-stičnih živali poganski l>ogovi, ld so dobili človeško podol>o in jim jo ostalo lo nekaj njihovo prvotno podobe.; Tako n. nr jo imela grška boginja He-ra, ki jo bila prvotno jitniea, priimek: »volooka*. Žival, iz katero so jo razvil bog ali boginja, jc postala najpriljublje-nejša žrtev in ie ostala njiliov simbol. Kadar so uživali meso tako totemfetič-ne živali, ni pomenilo to več uživati meso totcmističuoga prednika, ampak boga. In primitivni človek io vidol v tem pvispodnhl jnnie človeka k bogu. To so bili sicer Čudni nazori, toda dokazujejo nam, kako se jc hotel ta ubn-<
ja torej prvotna, oblika češčenja živali
..TCilčffltoin .njijj^ Je	v ? w}razUč,-
SlirSIPI^
Kolkovanje trgovskih knjig po novih določilih
V trgovskih krogih so nastali dvomi, ali se tarifna postavka 167 novega taks« nega zakona, po kateri se pobira za poa trditev (parafiranic) trgovskih knjig, ki se potrjujejo po zak., za vsak list taksa po t Din, odnosno 50 para, nanaša tudi na Slovenijo, ali pa le na ono pokrajine, v katerih so v veljavi trgovski zakoni, ki predvidevajo obligatorično sodno potrjevanje trgovskih knjig po analogiji S 11 trgovskega zakona bivše kraljevine Sr« bije, češ, da sc trgovske knjige v Sloveniji po zakonu ne potrjujejo, ampak jih davčni uradi lc kolkujcjo.
Da prepreči napačno izvajanje zako« na in obvaruje svoje interesente pred kazenskimi posledicami teija zakona, se je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani, ki jc glede kolkovanju tr« govsklh kniig odločila nastopno:
«Po določilu v točki 2 člena 115 taks* nega in pristojbinskega pravilnika je pln čati postavke 107 taksne tarife tudi ;:a potrditev knjig, ki jih po zakonu ni tre« ba potrditi, katerih potrditev pa zahte« va kdorkoli. Potrditev v zmislu zakona obsega, kakor jc iz določb pod tnekimi a in b tar. postavke 167 posneti, tudi pri nas običajno uradno parafiranje. Ako kdo predloži svoje trgovske knjige, da sc mu v zmislu ministrske narciibc dne 9. aprila 1850, drž. zak. št. 137 uradno parafirajo, mora torej tem povodom vsekako plačati takso postavke 167 taks« nc tarife.»
razmene 387.8; državni dolg 2961.6; vred nost državnih domen, založenih za iz« dajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 167.7. Skupno 8739.4.
Pasiva: vplačani del glavnice 22.4; rc< zervni fond 5.3; novčanice v obtoku 5(>77.1 (— 17.7); državni račun začasne razmene 387.8; drž. terjatve po raznih računih 0 (— 68.0); razne obveznosti 457.6 (— 7.5); državna terjatev za zalo« žene domene 2138.3; nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 50.5 (-j- 0.1). Skupno S739.4.
Hmeljarjem
Kadi izredno dolge zime bo letos ško-d.i, povzročena po hmeljskem hrošču v j naših hmeljiščih, prav občutljiva. Kakor jc znano, polaga škodljivec, svoja jajčeca v zgodnji jeseni na oni del trte. kjer ni več z zemljo pokrita, ali med «dan« iti «noč». Iz jajčeca prebujena ličinka se zarije v trto, jo razjeda in si vrta svojo pot dalje proti koreniki, v kateri se namerava vtaboriti in htncl.isko rastlino ugonobiti. Cim dallša je ta pot, tem manj ša je zgoraj navedena nevarnost. Zaradi tega In tudi iz drugih razlogov jc visoko naslpovanlc zelo priporočlllvo. Ako bl bila pri hmelju še lesenska rez priporočljiva, potem bi se škodljivca kmalu Iz-ncblli. Letošnja dolga zima pospešuje 11-člnklno potovanje proti koreniki; zato bo povzročena škoda tudi prav velika.
Kaj je storiti?
Kakor vsako leto, tako se mora pa posebno letos rez hmeljske rastline Izvrševati prav skrbno In tudi pravilno. V tem oziru so naši hmeljarji vočbe prav zanikrni in skrajno površni. Vesten in skrben hmeljar oskrbuje rez vedno sam, ali jo pa izroči le vestnemu iit zanesljivemu delavcu. Nikdar se pa naj to delo ne izvršuje potom akorda. Kakor zahteva vsaka trta v vinogradu svojo posebno rez, tako ie tudi treba pri vsaki hmeljskl rastlini strokovno prcvdarlti, kaj je storiti, kaj in koliko se sme, oziroma se mora odrezati, kaj sili na to, da sc uniči vsaka ličinka, vsaka buba in vsak hrošč, ki se zasači povodom obrezovanja. V to svrlio jc treba vsaj I dm dolge Igle z malim kaveljčkom. Odpadki okuženih trt se naj sežigajo.
Da so naši hmeljnih! tako zelo oktticnl, to je povzročila, žal, površnost in brezbrižnost našlli hmeljarjev pri obrezovanju hmeljske rastline.
Hmeljarji želijo vsako leto visokih cen, za ohranitev najlzdatnejšcga vira savinjskega blagostanja pa ne store ničesar.
H:-;e!!arji. skrbite torej za pravilno rez.
Anton Petrieck.
Narodna banka SHS
Stanje 29. februarji 1924.
Aktiva (v milijonih dinarjev; v okle. pajih razlika napram stanju 22. febru« arja): kovinska podloga 436.2 (— 15.3); posojila 1439.2 (— 26.5); račun za odkup kronskih novčanic 1208.2; račun začasne
uejšimi nevarnostmi dvignili nad slabotno človeško sile. Hotel je biti bit.je, ki ima isto bitost kakor njegov bog.
In ker se je smatral za bogu podobnega, je hotel to podobnort, javno pokazati, in sicer s tem. da si je prilaščal ime dotičnega boga in njegovo znake ter se je začel vanje preoblačiti.
. Tako n. pr. so si dajali D.i.onyso<vi častilci. ki »o uživali jelenovo meno, ime bakciioi. Znauo je, da je Bakchos samo drugo ime Dionvsa. In pri tem so se zavijali v jelenove kože; to jo bila maškarada, ki naj bi simbolično označevala podobnost z bogom.
Trne bog in njegove znake so si pri-laStali ljudje pri raznih prilikah, n. pr. iu-i bogoslužju. Tako so se n. pr. pr i-oblaSila mlfda atenska dekleta, ki so vršila kult.'boginjo Artemide, boginje lova, za medvedko.
To je torej prvoten smisel maskara-<ie. Sčasoma se jo pridružil komični moment. Primer za to imamo n. pr. v fiprevodu na čast boginjo Isidc v Itimu. V tem sprevodu korakajo svečeniki, ki Inoeijo maske egiptovskih bogov. In tako tudi ees:w Commodus. Ta cesar tlela pri tem rasne grima«e in kljuje s kljunom svojo maske svečenika., ki koraka jired njim. To jo bilo torej že pt.iv ^hu paši jjedjMstni ipafsktgftig!. 'H^i
Tržraa poroiiJa
Novosadska blagovna borza (6. t. m.) i Pšenica: baška, 79 do SO 1;;;, 2 odstotna, ' 4 vagoni 332.5 Ječmen: baški, jnri, 67 do 68 1 vagon 320. Oves, 1 vagon 245. Turščiea: 8.5 vagona 245 do 230; stara, I vagon 250; duplikat kasa, 19 vagonov 2)0 do 260. Moka: '<6«. 1 vagon 310; «6», pariteta Bosanski Brod, 2 vagona 330; «7», 2 vagona 270. Otrobi: baški, v jutinih vrečah, 1 vagon 190; banatski, 40 q 185. Tendenca brez prometa.
Dunajski živinski sejem (6. t. m) — Goveja živina: dogon 187 glav; od tega
39	iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive tc/c v tisočih aK: voli 12 do 16.5, biki in krave 12. do 16.5, slaba živina 8 do 11.5. — Svinje: dogon 337 Notirajo za kg žive teže v tiioeih aK: debelo 24 do ' 26, mesnate 23 do 26
Zagrebški tedenski sejem (5. t. m.) Dogon in dovoz priiična. Promet jc bil živahen. Cene svinjam so popustile, do« čim so cene goveji živini bile čvrste. — Cene za k^ žive teže: voli domači I. 15 (izjemno 16), H. 13 do 14, 25, III. 11.50 do 12.50, mlada živina 13 do 14, krave 1. 13 do, 14, H. 11.25 do 12.50, teleta I. 17.50 do 18.50, 11. 16 do 17, voli bos.m« ski 1. 13 do 13.50 (izjemno 14), II. 12 do 12.50, III. 10 do 11, svinje debele 25 do 26, raršave boljše 22.50 do 23.75, mršave slabše 20 do 22 dinarjev. Krma: seno SO do 112.50, otava 125 do 137.50, dete« lja 112 do 137 Din, slama 75 do 87.5 Din za 100 kg.
Vprašanje Industrijskega posojila.
Iz Beograda poročajo, da so vrši dne 9. marca v Beogradu konferenca zastopnikov industrijskih podjetij. Razpravljalo so bo o korakih, ki naj se podvzamejo za zaključerje novega industrijskega posojila.
= Prijava dolgov ln terjatev v tujih valutah In v zlatu, nastalih pred 1. marcem 1919. V «Uradnem listu* št. 10 z dne 29. februarja 1924. objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek za kreditno naprave in zavarovanja v Beogradu poziv na vso fizične in pravne osebe v tuzemstvu, naj v la-stnem Interesu takoj prijavijo svoje dolgove in torjatve, ki jih imajo iz časa prod 1. marcem 1919. v tujih valutah ali v zlatu — izvzem&i avstro-ogrske krone — proti fizičnim in pravnim osebam v avstrijski republiki. Prijavo se morajo poslati naravnost gornjemu oddelku ministrstva za trgovino in industrijo z nastopnimi podatki: 1.) upnikovo in dolžnikovo ime in njiju priimek, nadalje naslov enega in drugega; 2.) valuto in znesok dolga ali terjatve; S.) obrestna mera; 4.) kdaj je dolg (terjatev) nastal, kako, na kakSne einjenico se opira in kdaj eo nastale to einjenico; 5.) kaj služi za kritje dolga; 6.) ali so se vršila doslej pogajanja za poravnavo dolga (po plačilo terjatve) in s kakšnim uspehom; 7.) vse druge va,žne podatke. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo opozarja vse interesente na ta poziv z vabilom, da ji zaradi pregleda in informacije pošljejo propise svojih predmetnih prijav.
= Vprašanja zakupa državnega posestva Beljo. Iz Beograda poročajo: Ponudba za zakup državnega posestva Belje so so zaelc množiti. Med ponudniki so veinoma tuji: angleški, amoriški, češkoslovaški, italijanski, madžarski in drugi kapital. Posestvo je prineslo državi lani 30 milijonov Din čistega dobička. Zlasti zanimivo jo, da pripravlja ponudbo tudi Savoz nabavljačkih zadruga državnih činovnika. Baje nameravajo ponuditi
40	do 50 milijonov Din letne zakupnine. Savez bo apeliral na državo, da sprejme to ponudilo tudi, ako ne bo najpovolj-nejiSa, češ, da bi se s tem znatno pomagalo državnemu uradništvu.
=n Carinski dohodki pri glavnih carinarnicah so znašali v drugi dekadl februarja 1924. 41,238.463 Dln. Največ dohodkov je imela carinarnica Zagreb južni kolodvor 7,560.872 Din, potem Ljubljana 4,445.612 Din, Beograd železniška postaja 4,141.109 Dln, Subotlca 3,296.481 Dln, Maribor 2,824.655 Din, Novi Sad 1,687.549 Din, Skoplje 1.687.412 Din, Sarajevo 1,474.568 Din, Velika Kikinda 1,403.599 Din, Split 1,849.774 Din in drugo.
^Likvidacija banke v Osljeku. Iz Zagreba poročajo, da bo Dobroroljačka banka d. d. ukinila v Osljeku svojo podružnico.
Jugoslavenskl vlnogradar I vodar, št. 4 ima nastopno vsebino: Naš list glasilo Saveza jugosiav. vinogradara. — Konstituirajtiča skupština jugoslavenskih vinogradara. — Milan Marsič: Vinska kriza i zakon o vinu. — Stj. Bulič: Lo-je gojene u Dalmaeiji. — B. Skallekl: Trsna plijesan. — Marko Marčič: Od ma-slinjaka, do uljarnice. — Iz naših kraje-va. Situacija na tržištu. Izložbo J
sajmovl. — Kaine vijesti iz vinarstva i vočarstva. — Letna naročnina znaša 60 dinarjev iu so pošlje na: Uprava «Jugo-slavenskega vinogradara I votiara«, greb, Petrinjska ulica 28.
-- Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl so vrši dne 20. mar-cn, ofortalna licitacija glede dobave specialnih svedrov (Gasgctt-indobohrer), pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 2«. marca ofortalna- licitacija glede dobave ROO.tKtO komadov novih vreč iz juto, v pisarni Stalno vojno bolnice Dravske divizijsko oblasti v Ljubljani dne 26. marca ofortalna licitacija, gledo dobavo živil in drugih potrebščin, pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 15. marca ofortalna li< itaclja gledo dobavo cigaretnega papirja. Natančnejše v Trgovski in obrtniški »bomlci v Ljubljani. Direkcija di Javnih železnic v Ljubljani razpisuj« ofertalno licitacijo na 20. marca za dobavo 200.000 kg bukovega oglja, na dan IR. marca za. dobavo 28.000 komadov hrastovih pragov 2.4/5 m dolžino. Pogoji so nahajajo na vpogled pri Ekonomskem odelenju (Go3posvetska cesta), Ljubljana.
e?: Davčna konferenca z Italijo, ki je r.borovnln v oktobra v Ljubljani, so bo nadaljevala dne 15. marca v Rimu. Delegata našo države gg. Hllarij Vodopi-voa ter Niko I.Iarič odpotujeta dne 12. marca v Rim.
— Vprašanje nabave soli v Rumunljl. V Beograd se jo vrnila naši delegacija, ki jo v Bukarešti vodila pogajanja za nakup aoll na račun naše uprave državnih monopolov. Pogajanja so sc zaključila neuspešno, ker 60 Rumuni zahtevali pretirane cene.
= Madžarska vina v Češkoslovaški Po madžarski statistiki je kupila Češkoslovaška v letu 1928. v Madžarski 27.923 hektolitrov vina. Od tega je sama Slovaška prevzela 21.124 hI. V Madžarski kupljena vina so večinoma rdeča.
= InSoIvenca romunska banke. Trgovinska banka v Sata Maro je najavila insolveneo. Izguba se ceni na 20 milijonov lejev.
Sokolstvom v službi naroda, bo za večno dokaz idealnega čustvovanja pokojnega Oražna, ki je bil in ostane jakn sokolska osebnost in vzor sokolsko požrtvovalnosti, ljubezni iu delaljubnosli. Članek je napisan kot nagovor pred vrsto in prav bo, ako se dne 11. marca spomnijo vsa naša društva velikega jugoslovenskega Sokola. — Poročilom iz saveza in tehničnega odbora slede kratki dopisi iz žup, od katerih se posebno odlikuje po svoji jedrnati in odkrili vsebini poročilo celjske Sokolsko župe o nadzorstvu svojih društev. Taka naj bi bila vsa poročila: malo besedi. n mnogo vsebine. — Beležke pa poročajo o sarajevskem zletskem vestniku in o listu Sokolski Vidovdan, ki so ga izdali vojvodinski jugoslovenskt nacionalisti.
fJugoslovenskl Sokol> ima na prvem mestu spis o Smetani, ob stoletnici nje« govega rojstva od br. Gangla. Br. Ahčin popisujo postanek znaka za sokolski naraščaj. Članku so pridane tri slike, ki kažejo osnutke, predloženo savezu potom natečaja za naraščajski znak. — Za naše prednjake je jako poučen članek br. S. Vrdoljaka: O potrebi stručne spretne za prednjalta, v katerem prav dobro utemeljuje potrebo dobre priprave, ki jo naj ima vsak prodnjak, da s svojim postopanjem v telovadnici ne odbije gibanja željnih vežbnčev. — Rubrika zdravstvo ima krotek spis dr. Mnjerja o koleri. — Pregled delovanja češkega Sokolstva ja opisal urednik češkega lista «Sokol> brat Benda, Nato sledijo krajša poročila o ruskih in poljskih Sokolih ter o belgijskih. francoskih in italijanskih glmnastih, kar je za naše razmere in za naše člnn-slvo jako poueljivo. — Poglavje o sokolski književnosti in o knjigah, ki spadajo v sokolsko knjižnice, zaključuje to številko fjugoslovenskega Sokola*. — Tudi to dve številki obeh sokolskih glasil sta vrlo zanimivi ln vredni, da jih čita vsak Sokol.
Ima državama. Toda glej čudo! V docel* sportske zadeve so se pričele vmešavat) i politične osebe, ki se še niso mogle otre. | sti znanega madžarskega šovinizma. Sam ! državni podtajnlk v madžarskem notra« ; njem ministrstvu je opozoril Imenovana | madžarska kluba na te tekme, ki bl | Igrale proti klubom onega naroda, kl sa | dali tolikokrat povod za ogorčenje m&i I džarske javnosti In da treba s tem raJn« miti. Sedaj Izgleda, da do teli tekem n« bo prišlo in da jo madžarski šovinizem preprečil sportsko prijateljstvo dveh na. rodov, čljih sportski zastopniki bodo pa vendarle skupno nastopili na Olimpijadi v Parizu.
Avstrija na pariški Olimpijadi. Aw strija odpošlje k lahkoatletskim konku, rencam tta Olitnpijado 20 športnikov; Imenujejo se lahkoatleti Kilhnel, Welk helm, Ledercr, Schcdl, Malir, Priebe, Be, ' nedek, Volkmar, \Vettermann in Sflcz. Trening tega moštva bo prevzel Sve$ Andersoliil.
Japonska in Kitajska na Olimpijadi^ Nogometni moštvi Japonske in Kitajska i za pariško Olitnpijado sta že doioienj i in pridno trenirata. Preden bosta odpo, j tovali v Pariz, se bo v Osaki vršila tek-| ma med obema moštvoma. Leta 1926 prU rede narodi Daijnjcga vzhoda na Japoa^ skem svojo Olitnpijado od katere bodot ostali narodi izključeni.
Nov plavalni rekord Weissm(illerja, Kakor poročajo iz Miami na Floridi, j» VeissmuMer postavil nov svetovni rekord na 100 m. To progo je preplaval^ izrednem času 57.4 sekund.
Domače borze
6. marca.
ZAGREB. Ka efektnem tržišču jc tendenca čvrsta. Skoro vsi bančni papirji so poskočili. — Na deviznem tržišču je bila tendenca precej čvrsta. Blaga nl bilo dosti in so tečaji vseh deviz poskočili za nekaj točk. Narodna banka nl intervenirala. Promet je bil dosti velik. Notirale so devize: Amsterdam 2970 do 0, Dunaj 0.1182 do 0.1152, ček 0.118 do 0.115, Bruselj 280 do 285, Budimpešta 0.125 do 0.155, Bukarešta 0 do 42.75, Italija izplačilo 842.5 do 845.5, Kristijanija 1060 do 1070, London izplačilo 344.5 do 347.5, ček 848.75 do 846.75, New-York kabel 80 do 81, ček 79.75 do 80.75, Pariz 822.7 do 327.7, Praga 281.5 do 284.5, Sofija 0 do 59.25, Stockholm 2067.5 do 2082.5, Švica 1390 do 1400, Varšava 0 do 0.002; valute: dolar 79 do 80, aK 0.113 do 0.115, Kč 229 do 0, napoleondori 306 do 815, leji 41.5 do 0, lire 340 do 0; efekti: Eskomptna 167 do 169, Kreditna Zagreb 148 do 149, Hipotekama 87 do 89, Ljubljanska kreditna 285 do 237.5, Jugoslavenska 188 do 139, Praštediona 1040 do 1050, Etno 180 do 142, Slavenska 106 do 0, Srpska 144 do 150, Eksploatacija 132.5 do 142.5, Seče-rana Osijek 1460 do 1480, Narodna šumska 120 do 122, Nihag 125 do 180, Gut-mann 1600 do 0, Slaveks 726 do 825, Slavonija 160 do 165, Strojne 160 do 0, Trbovlje 785 do 0, Union 1025 do 1075, Zagorska šumska 230 do 240, Tvor-niea vagona 170 do 177.5, Vevče 180 do 185, 7 odst. investicijsko 61 do 64, vojna škoda 175 do 180.
BEOGRAD. Spočetka je bila tendenca čvrsta, a je kasneje oslabela radi intervencije Narodne banke. Notirale so devize: Dunaj 0.1189 do 0.114, Bruselj 282.5 do 287, Bukarešta 42.25 do 42.75, Ženeva 1825 do 1885, London 884.25 do 834.70, Trst 838.5 do 884, New-York 79.75 do 79.85, Pariz 828 do 325, Praga 233 do 283.7.
Dobatnl večer se vrši v prostorih
Jugoslov. Sokol skega Saveza (Narodni dom) v torek, dne 11. marca t. 1. ob 8. uri zvečer. Uvodoma predava br. Bajželj o zaprekah sokolakega razvoja, nakar se bo vršila o tej temi debata, kl Ima namen razblstrlti in razčistiti vzroke, zakaj se današnja mladina premalo lntere-sira za sokolsko telovadbo in kako naj se odpravijo zapreke, kl ovirajo napešno sokolsko delo. Na letošnjih društvenih in župnih občnih zborih ao se mnogokrat čule pritožbe v tem pogledu, zato je dolž-' nost vseh sokolskih činiteljev, da skušajo izboljšati stanje in napredek Sokolstva. Na debatni večer so vabljeni val oni Sokoli, ki jim Je sokolsko delo zares pri srcu in kl se zanimajo za porast Sokolstva. V prvi vrati pa naj pridejo k sestanku člani tehničnih odborov, pred-njaških zborov in upravnih odborov ljubljanskih sokolskih društev in žup, dobrodošli so tudi člani ljubljanskih okoliških sokolskih društev. Seveda velja to tako za Člane kakor tudi za članice. Bratje in sestre, z dostojno udeležbo, s stvarno debato ter z resnimi predlogi pokažite, da je sokolsko delo vzvišeno in da nam je za napredek in razvoj sokolske misli ter za dobrobit našo mladine 1
Češka inozemska sokolska župa je imela 1. in 2. marca svoj IV. redni občni zbor v Pragi v Tyrševem domu. Udeležili so se ga delegati sokolskih enot iz Augsburga. Berlina, Draždan, Hamburga, LipskegR, Monakovega, MSrsa, Ntirnber-ga, Pariza, Gornje Orehovice na Bolgarskem In iz Sofije. Enota v Londonu se je opravičila. Obravnavalo se je v posebni seji vprašanje, kako in kdaj naj se odpravijo otroci iz tujine v domovino. Češko kmetsko ljudstvo je radevolje prevzelo v oskrbo češke otroke iz tujine, kjer so jih vzgajali v sokolskih enotah ter oskrbovali. To delajo vsako leto. Za starosto župe je bil Izvoljen J. B. Zyka, prvim namestnikom K. Beneš. drugim dr. Aiter-han, načelnikom J. Spešny, za načelnico M. Bfeznoska, za tajnika Frydrych, za izobraževatelja prof. K. Vetter, za blagajnika zd. BelohlAvek.
Sokol
Sokolsk iGlasnik in Jugo-slovensM Sokol
Dne 1. marca je izšla čotrta številka saveznega glasila <Sokolskl Glasnik* ln druga številka njegove priloge tJugoslo-venski Sokoh.
Uvodnik v cSokolskem Glasniku* ob ravnava uspehe saveznega dne ne toliko v gmotnem oziru kakor v pogledu soltoi ske disčipline, kajti je še'mnogo društev, kl sklepa odborovo seje niso izvršila, kar gotovo ni znak pravega pojmovanja sokolske discipline, zlasti ker je predlog o oaveznem dnevu izšel iz vrst župnih zastopnikov ne iz saveza samega. Saveztii dan je poslal morilo o izpolnjevanju sokolskih dolžnosti, o vzajemnosti in o sokolski zrelosti. — V toplih besedah je risan članek br. Gangla: Tretja obletnica smrti našega prvega brata staroste. Iz članka vejo občutna izguba, ki je zadela jugoslovansko Sokolstvo s smrtjo brata dr. Oražna, koje posledice čuti Sokolstvo vedno huje. Idejna zapuščina br. Oražna, ki odseva iz listine njegove poslednje volje; Zdravnik v slutbi Sokolstvji <n s
Šport
Za smuiarle. Oskrbnik koče na Veliki Planini pošilja sledeče poročilo z dne 2. L m. Po momentano nastalem južnem vremenu so nastopili zopet krasni zimski dnevi. Sneg, kl ga je nad poldrugi meter, je osrenjen ter za smuko idealen. Pot do koče zadostno markirana in lahka za dostop. Koča sama preskrbljena z vso potrebno prehrano. Dnevi solnčni In jasni brez vetra in megle. Razgled vsled tega krasen. Opozarjajo se vsi smučarji, katerim čas dopušča Izlete v naše lepe planine, da posečajo Vel. Planino, ki nudi vsem krasen teren.
Sporlshe prireditve v Dubrovniku. Kakor poroča dunajski «SporttagbIatt», priredi splitski Hajduk junija meseca v Dubrovniku velike športne prireditve, h katerim je povabljenih tudi več dunajskih klubov.
Splitski Hajduk ie v nedeljo pri teknil za olimpijski cup premagal S. K.Split z 10 : 0. Hajduk, ki je nastopil biez Ro-dlna in Kurirja, jc bil vso tekmo v očitni premoči.
Sportski mir med Češkoslovaško in Madžarsko šc nl vzpostavljen. Pred kratkim smo poročali, da bosta dva madžarska kluba, FTC. in MTK., igrala za Veliko noč v Pragi proti tamošnji Slavijl. To bl bile po vojni prve tekme med društvi teh dveh narodov in bi značllc vzpostavitev; doslej prekinjenih odnošajev nicd obo-
• vv
-"5
^ Prepozno napovedana iusolvenca.'
Leta 1921. »ta oteorila v Celju trgovine z mešanim blagom in i lesom Jernej ia Matevž Tumšek iz Polzele pod firmo ■»Brata Turnšek., Začetni kapital 10.000 kron ter popolna trgovska in poslovna nezmožnost pa niso ovirali obeh nerealnih trgovcev, da no bi trgovala kar na veliko in oškodovala tekom časa vej drugih podjetnikov. Do februarja 1928, ko sta zaprosila pri celjskem okrožnem sodišču za poravnalno postopanje ter ponudila upnikom 80 odst., sta napravti la samo eno bilanco, dasi sta ae čutila že davno prej globoko zadolžena. Celo knjigovodstvo je bilo v velikem neredu ter poslovanje nikakor nl odgovarjalo; trgovskemu zakonu. Jo to tipičon slu-Saj povojne špekulacije na rovaš reelne tr. govine. Okrožno sodiščo v Celju jo obsodilo oba brata na, mesec dni poostrenega zapora.
§ Priporočljivi trgovski potnik je 89-; letni Anton Gospodartč - Walther iz Bre ga pri Celju. Kot trgovski potnik tvrj. ke Wogg v Celju je ponoveril v Grsou 27.600 Kj, kl jih je dobil od raznih strank denar porabil večinoma zase, nato pa pobegnil k svojemu očetu. Dobil je tri mesece poostrene joče.
§ Podjetnost. 25-lotni F. ?.. iz Mengša, že večkrat kaznovan zaradi tatvino, so jo spot enkrat poskusil okoristiti s tujo lastnino, pa mu je tudi to pot epodleto-lo. Svojemu sostanovalcu jo odnesel suknjo, kl jo je sicer cam lastnik cenil lo na 175 Din in torej ni predstavljala l>ogve kakšne vrednosti. Vsled mraza si jo je kar oblekel in šel z njo v kino ♦Ljubljanski dvor», od tam pa v najbližjo gostilno, kjer je »izposojeno* suknjo prodal za nedoločljivo vsoto. Da bi sa iznebil neprijetnega zasledovanja, jo je popihal čez mejo v Italijo. Ker pa je Šel čez mejo brez potnega lista, so ga v Logatcu pridržali 5 dni 'tr zaporu in ga reekspedirali. Peš sc je vrnil v Ljub. ljano ln se prostovoljno javil policiji, kl ga je prepustila ljubljanskemu deželnemu sodišču. Obsojen je bil na 8 mesece težko ječe, vštevši preiskovalni zapor.
g Kdor drugemu Jamo koplje... S sodbo okr. sodišča v Konjicah z dne 15. septembra 1923. je bil obsojen posestnik Anton Skutnik iz Velike Lipoglavo na 10 dni zapora, ker jo pretepel ženo Stof. Hrabošeka rti mu kradel zelen fižol t njive. Sodba še nl postala pravomočna, ker je vložil Skutnik priziv, istočasno pa ovadil Hrabošeka zaradi krivega pričevanja, češ, da obdolženec navedenega dne ni mogel krasti, kor jo bil na dolu pri nekih eorodnikih. Ker so pa orožni-ške poizvedbe ovrgle njegov alibi, bo moral 6odaj pihati dva meseca kašo že zaradi hudodelstva obrekovanja.
§ Rekord v poškodovanju tuje lastnine. Dne 27. oktobra 1923. se je nahajal v večji družbi v gostilni Marka Kranj ca v Gruski 25-letni Rih. Huraskl iz Poljan pri Zagorski seli. Ker je gostilničarjev sin osumil nekega Jesiha, da je ukradel konjsko odejo, sta začela Jesih in Hunski razgrajati, pri čemor je pobil slednji na. gostilničarjevem poslopju 43 šip, 3 okvire, 4 rolete, 15 loncev cvetlic, 2 svetiljlcl, kozarce in steklenice v skupni vrednosti 15.030 Din. Obdolženeo dejanja ni tajil, izgovarjal pa so je s popolno pijanostjo. Okrožno sodišče v Celju jc obsodilo nasilneža na 2 meseoa po-ostrono ječe.
8 Nepoboljšljiv postopač. 21-letnl hišni sluga, Jos. Koleno iz št. Tetra v Sav. dolini je odslužil dno II. oktobra svojo štiritedensko kazen pri celjskem okr. sodišču. Še isto noč j") vdrl na Bregu pri Celju v zaklenjeno sobo Jožko Božiča, gostilničarja ua Škarpi ter mu odnesel razno obleko In čevlje v vrednosti 8466 Din. Zaradi tatvino in vlačugar-stva žo večkrat kaznovan, je dobil od okrožnega sodišča v Celju zopet eno loto poost.ene ječo.	. ^ '
«JUTRO* it.
Petek 7. nr. ttffl
flt. Balatka:
Bednch Smetana
narodni umetnik in človek
Smetani gre v češki zgodovini mesto ped onim skromnim številom oseb, katere odlikuje Bilna morallčna moč in globoko narodno čustvovanje. Skladatelj je jmatral celokupno svojo delo kot dolg, ^tprega mora plnčntl svojemu narodu, gredi največjega trpljenja napišo njegovo pero naslednje besede: »Svojemu narodu hočem podariti še to, kar mu dol-jujom in kar nosim v svojem 6rcu: delo velikega obsega, za katero moram žrtvovati vse moči, b katerimi razpolagam.* '(1882.) Tej resnosti je ostal Smetana (vest do groba.
Kakor je sam mislil, je tudi svetoval drugim. Leta 1878. piše svojemu učencu jos. Jiranku, znamenitemu klaviristu v Jarkov: »Čeprav živite v boljših gmotnih razmerah kot v Pragi, vendar ne vidim v Vašem sedanjem položaju večje koristi za umetnost. Sodaj vam ne preostaja časa, da bl se lahko poglobili v (tadij kakor je treba. Ce podučujete 0 do 9 ur na dan, ne morete pač nikamor. Obžalujem, da radi tolike zaposlenosti ne pridete do naloge, ki Je tako važna za \tio domovino. Domovina rabi predvsem produktivnih talentov. Velika škoda je, če si talenti Izbero drug poklio, mesto da bl se posvetili oni stroki, v kateri bi lahko korlstllL Zato ne pozabite na to, da ste vse svoje moči dolžni žrtvovati za čast in slavo naroda, iz katerega ito izSll.»
Leta 1881. se je pogajal hamburškl založnik Polilo b Smetano radi natiska njegovih skladb, posebno oper. Čeprav je bila ponudba za Smetano zelo laskava, jo jo skladatelj odklonil. Vzrok odklonitve je pozneje pojasnil svojemu prijatelju J. S. v pismu z besedami: »Sprejel sem (Pohlejevo) ponudbo samo pogojno ln ko nI hotel natisniti naslovn v češkem jeziku, sem smatral to za kršitev najine pogodbe in mu Bploh več nisem odgovoril.* Sllčnih mest je najti v Smetanovi kore-ipondenci celo vrsto, i Misel ln zavest, da še ni storil vsega, Jtnr bl bil ČeSki narod dolžan zahtevati od njega, je Smetano mučila do konca njegovega življenja. Po proslavi stote
uprizoritve »Prodano neveste* je izjavil, da nima več pravice do te opere, ker ga je narod zanjo že dovolj bogato nagradil. Po neuspehu »Vražje stene*, kl je bila po krivdi uprave zelo slabo opremljena bi neskrbno izvajana, so je med pavzo pomaknil v kot za kulise ter je s solznimi očmi izjavil: »Torej naj nič več ne pišem 1 Prestar sem že, ljudje nočejo ničesar več od mene!*
Zasledovati razvoj Smetanovega narodnega čustvovanja je precej težko. To se moro sestaviti samo iz izrekov, katere poznamo Iz njegovih dnevnikov. Njegovo narodno čustvo je bilo razvito že v mladih letih. Dasi je obiskoval nemške zavode, daal nI obvladal v svoji mladosti pravilnosti češkega pravoplsja, vendar je že zelo rano navezal stike s Karlom Havličkom ter se udeleževal dogodkov leta 1848. Kot inštruktor v rodbini grofa Thuna je ime! radi svoje narodne zavednosti precej težko stališče, vendarle je komponlral in na grofovskih zabavah igral svoje »Ccške melodije*. Njegov uči telj Proksch Jo dejal o nJem, da se preveč zanima za narodnostna vprašanja. Ugaja lo pa mu je na Smetani to, da je hotel njegovo metodo prirediti za Cehe. Koliko skladb Je zložil za narodne prireditve, plese in podobne naprave! Zato mu je bilo težko slovo od domovine, ko jo odhajal na Švedsko ne da bl vedel, če bo še kdaj povrne. V Ooetoborgu je pisal svojo »Souvenlers do Boheme en formo do Polkas* ter zabeležil v svoj dnevnik: »Žalostno Je, da moram Iskati zaslužita tako daleč od svoje domovine, katero iskreno ljubim. Dal Bog, da to ne bi trajalo dolgo.*
Ko se je vrnil v Prago ter se po kratkem nemškem potovanju delinilivno nastanil v svojem ljubem mestu, jo zabeležil (v decembru 1801.): »G. L. Prochaz-kn (kritik, znamonit klavlrist, poleg Ho-stlnskegn eden prvih borcev za Smetanovo umetnost) me je vpeljal v »Meščansko Besedo*, kjer sem se seznanil z mnogimi literatt ln drugimi odličnimi osebnostmi. Vročo želim izpopolniti se v svoji materinščini, in sicer v govoru In
pisavi.* V tem času se, kadar pile svojim I
prijateljem in znancem, čestokrat opravi-! čujo radi svojih pravopisuih napak, ki so jih pa je polagoma veduo bolj otre-| sal. Po neuspehu nekega njegovega slabo obiskanega koncerta beleži v svoj dnevnik: »Nemški listi vse zaničujejo, češki pa hvalijo.* Malo pozneje piše: »V .Besedi' som bil predstavljen knezu dr. It. Thn-xlsu, ki stoji sredi narodnega gibanja. To jo pravi značaj ln mož visoke inteligence, kakorčnih bl potrebovali mnogo, mnogo 1» Smetana so je vso od mladoBti naprej držal narodnih smernic. V tujini jo živel Bamo od hrepenonja po domačiji. Takoj po povratku med Cehe se Jo vpisal v češko narodno stranko.
Največje veselje mojstrovo so bilo po-' sobuo v lelih gluhote redno seje »Umetniške Besede*, katero jo pomagal Smetana z vso vnemo vzdrževati in krepiti. Ca jo bil mojster prisoten, je bila glavna točka seje Smetanovo pripovedovanje. Govoril jo rad in z imenitnim humorjem. Zaradi gluhoto mu je glas padal od nenaravnih višin globoko v uižlno. Hud jo govoril o Bvojem življnju, svojih skladbah ter o dirigentih, katere jo s svojim humorjem srečno posnemal. Ako jo le nanesla prilika, je rad sedel h klavirju in jo posebno rad sodeloval na kralkočasuih prireditvah.
Prišel Je dan, ko so časopisi objavili odlikovanju zasluge pri dovršitvl »Narodnega Divadla*. Zvečer se je vršila redna seja glasbenega odseka »Umetniške Besede*. Smetana je pripovedoval: »Danes sem bral v listih o odlikovanjih. Tisti, kl so bili t menoj v kavarni, so menili, da bi so moral tudi sam potegniti za odlikovanje, jaz pa nisem niti mislil na to. Sele sedaj sem začel premišljevati in vidim, da sem storil za češko gledališče več kot drugi, ki so dobili odlikovanja. Saj sem vendar ustvaril češko opero! Ampak naj vam povem, zakaj nisem bil odlikovan. Ko so Je vršila predstava vpričo prestolonaslednika, sem prišel v gledališče kaltor navadno v Samarl (slavnostni češki nacljonalnl obleki) mesto v fraku. Naenkrat pridejo k meni in ml povedo, da me hočo prestolonaslednik vi deti. Sprva sem se upiral in so Izgovar jal s čamarom. Slednjič pa sem moral popustiti. Peljali so me torej ter me pred-
stavili prestolonasledniku. On mi jc no-kuj govoril. Jaz mu rečem nato: »Vašu cesarska VisokoBt, jaz sem gluh * Prestolonaslednik se nasloni in govori dalje. Jaz zopet nato: »Vaša cesarska Visokost, jaz sem popolnoma gluhi* — Tako je bi-la moja avdljenca pri kraju. Odlikovanje pa Je splavalo po vodi, samo zategadelj, ker sem kazal svoje narodno čustvovanje tudi nn zunaj.
Ob času Bvoje gluhote je Smetano Se vedno obiskoval gledališča in koncerte. Ne da bi se tega zavedal, je motil koncerte
s svojo navzočnostjo. Nokoč je prilel » koncertno dvorano, lio Jo uoki klavirski virtuoz igral pp. Smetana vslo;»i in gre v zadnjo vrslo sedežev. Prepričan, o sebi, da stopa popolnoma nalahko, jo Sel precej ropotujoče. Publika, l;i je pozimlu vzrok hrupa, jo taktno ostala na svojih mestih ter se ni ozirala. Tako je narod ljubil svojega Smetano ter mu ob vsaki prilik) dokazoval svojo ljubezen in spoštovanj ter mu na ta način lajšal bridkosti, kiu tere so mu prizadevali njegovi ujedljtvj tovariši ln glasbeni strokovnjaki.
Tujci y lijubljani
Od srede nn četrtek je prenočilo v Liubljanl 126 tujcev, med njimi v hotelu
UNION: Fidrhel Vaclav, inženjer, SI. Ostrava, ČSR.; Golob Josip, zasebnik Miinehen; Hamcrlitz Maks, mag. pharm. Dunaj; Kozina Dcsiilcr, lastnik paromli« nn, Suhopoljc; Kobi Vladimir, trgovec. Borovnica; Kronbcrger Viljem, trgovec, Llnz; Locser Oskar, direktor, Beograd; I.utz Julij, tovarnar, Bludenz; Lavoslnv Mandl, trgovec. Novi Sad; Miiller Mo» ritz, trgovec, Dunaj; Mazzucato Ivan, trgovcc, Pndovn; dr. Miiller Ferdo, od« vetnik, Maribor; Maycr Jakob, trgovec, Zagreb; Noveth Karol, inženjer, Trst; Piozzi Josip, trgovec, Milan; Pczdirc A., direktor. Novi Sad; dr. Protič Vasilij, konzul, Celovec; Stern Hugo, trgovec, Dunaj; Soštar Janko, trgovec, Celje; E. Sehiffrcr, nadučitelj, Žirovnica; Franc Teibtner, dlsponent, Zagreb; Zlherl A, posestnik, Planina.
SLON: Durrlgl Marcel, direktor, Z«, greb; Daubcr \Volf, trg. potnik, Dunaj; F.gcr Gustav, tovarnar, Železniki; Hugo Goldner, prokurist, Belovar; Cosali M., uradnik, Regglo Emilia; Krepel Pero, ko« mandant žond. post., Velenje; Kessler Leo, trgovec, Dunaj; Lasus Oto, potnik, Dunaj; Montina Peter, trgovcc, S. Gio Manzono; Madirazza Lujo, trgovec. Za« greb; Popovič Ivan, trg. zastopnik, Za« greb; Prcdojecič Jovan, trgovec. Nova GradiSka; Saks Lav, ing. cand., Cmja; Schaffer Lco, inženjer, Dunaj; Schram« ke Adolf, trgovec, Ptuj; Tomec Ivan, dipl. cond., Dunai.
JU2NI KOLODVOR: Adamič Anton trgovcc, Videm; Bruseschi Peter, trgo«
vec, Trst; Klanšček Franc, trgovec. Loč* nik; Kovač Adolf, trg. potnik, Maribor; Kukolja Pavel, trgovec, Marija Bistrica; Logar Franc, posestnik, Hrastnik; Pobe« raj Anton, trgovec, Kronbcrg; Pavlov* čič Franc, žel. uradnik, Rakek; Vuga It, trgovec. Goric«.
LLOVD 7, mod njimi: EnbenSek Ivarv, stolar, Varaždln; Fink Josip, gostilničar^ Kranj; Klavert Vladimir, žel. uradnik, Zagreb; MerSol Vinko, gozdarski urad« nik, Boh. Bistrica.
SOČA: Držanič Franc, trgovec, fero* žico; Erga Ante, trgovce. Sibenik; MIho« lak Štefan, trg. potnik, Maribor; Haklja Salahovič, trgovec, Zagreb; SalahoviS Agan, trgovec, Zagreb; Vovk hran, tn( govec, Zagreb.
TRATNIK 5, med njimi: Dichter To« bija, trgovski potnik, Dunaj; dr. Jamiek: Klotilda, vdova odvetnika, Litija.
ŠTRUKELJ 11, med njimi: Ermenc Josip, trg. pomočnik, Ljubno; Kolenc F., lesotržec, Juvanj«; Kordcš Franc, trgo« vec, Kranj; Rlesch Josip, potnik, Mari« bor; Rastja Sladica, učiteljica. Dolenje Lendava.
TIVOLI! StJepanaM Vekoelav. atlet, Beograd, Lupak Anton, atlet, Zagreb.
Poleg tega v gostilnah: De Schlav« 14, Stari tlšlar 10, Kovač 4, Kajfež 3, Mo. žlna, Novi svet in Ameriknnec po 2 in Lozar 1.
Lnstnllc ln izdajntelj Konzorcij »Jutra«.
Odgovorni urednik P r. B r o s o r 1 č.% Tisk DelnISke tiskarne, d. d. v LJubljani.
vsaka b«»«d» 5« par. Za .Dopisovanj«" tn .Zenltva" M raeona vsaka beseda 1 Din. - PrlobeoJ«Jo s« U malt oglasi. kt »»lataai v n»»l«J. Plaia M lahko tudi v tnamkah. Na vpraianja odsevat)a oprava 1«. t* J« vpralanju prUoioaa sunka sa odgovor ur manipulacljika pristojbin. (S Din).

Krovstvo
Frane Fujan, Ljubljana, Oa-iltvlca St 19 pri dolenjskem kolodvoru, lavrSuJe vsakovrst, ca nova krovuka dela • fikrl-Ijem, Skalco, opeko Itd. — »prejema popravila raznih itarlb »treh. Zaloga aibeet-«;a Skrllja.	4831
ZavarovaL akvlzlterja
dobro vpeljanega po Sloveniji, iščemo. Reflektlra M umo na v«r»tran. moči. — Plamen« ponudb« pod Slfro ..Verzlran 10" na A loma Company. Ljubljana.
4552
Slike za legitimaelje
Izdeluj« najhitreje fotograf Hugon H 1 b i e r, Ljubljana, Valvasorjev trg.	804
(dobe)
Iščem služkinjo
irednjih let, poSteno ln pridno, kl ena kuhati ln ee dobro razume na v »a druga hlSna dela. Naslov pove upr. »Jutra".	4809
Potnik!
kolonljallstl in manufaktu-rUtl dobe postranski zaalu-tek. Naslov v upravi „Jutra" 4029
Iščem strojnika
*a parno lokomobllo. Prednost. ima oni, ki ima večletno prakso ln dobra spričevala ter mora biti izučen ključavničar. Plača po dogovoru. Parna žaga Mat. Tschinkel, Grčarica, poŠta Dolenja vas pri Ribnici.	4904
Samostojna gospodinja
varčna in skrbna, lell meata k samostojnemu gospodu. — Gre tudi na dobro orožnifiko postajo. Cenjene ponudbo pod ,,Samostojna 4000" na upr. ..Jutra".	4935
Dobra moč
želi priti na letovišče kot sobarica nll knj sllčnega. — Cenjene ponudbe pod ,,Dobra moč" na upravo „Jutra".
4931
Mlad gospod
vojalčine prost, ki Je dovr-fiil 4 razr. realke ln trgovski tečaj, iSčo primerne službe. Ponudbe se prosijo na upr. „Jutra" pod šifro „Karkoli" 4914
Dekle
iz bolJSe kmetske hISe, bl se rada naučila kuhati. V prostih urah bl zato pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na naslov: Miholič Marija, Stari trg pri Črnomlju. 48S0
Več kosov
malo rabljenega pohištva, se takoj proda po nizki ceni. Naslov povo uprava „Jutra".
4801
Hrastovega ležeč, lesa
Je v večji množini naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra".
•1383
Znižane cene
za otroBke vozičke, kl se dobijo direktno v domači tovarni otrofikih vozičkov ln dvokoles TRIBUNA, F. D. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam bo dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, felvalnl stroji ln pneumatika, ter se sprejemajo v popolno popravo za emaljliranjo ln poni-klanje dvokolesa, otrofiki vozički, Bivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke.	4297
Apno
živo, neugafieno, prvovrstno, več vagonov, se proda. Pismena vpralanja na poBtni predal fit. 7, Kamnik« 3522
Lepa gorska vila
na Gorenjskem, primerna za letovišče, »e radi selitve prav ugodno proda. VpraSanJa na Aloma Compaajr, Ljubljana.
4908
Posestvo
tri četrt ure od postaje Rim. Toplico nll Zidani most, kl obstoji iz 9 ornlov lepe rodovitne r.t»mljo ter nekaj gozda, na novo (reguliranim vinogradom ter lepim satlonos-nlkoin, hlžo, gosp. poslopjem in kletjo, vse v dobrem stanju, s« proda radi preselitve. Redi so lahko dve govedi in toliko pridela, da se majhna družina lahko preživlja. — Cena 154.000 kron. Natančnejša pojasnila daje Drago U 1 a g a v Smarjetl, Rimske toplico. Na nepriloženo znamko se ne odgovarja. 4880
Majhna soba
s posebnim vhodom, ce odda. iBtotam bo sprejme sostanovalec ter so proda en žaket in par lakastlh ženskih čevljev. Kje, povo upr. „Jutra".
4028
1% drž. inv. posojilo
kupim.— Ponudbo z navedbo cene pod Slfro ..Kavcija 7" ua upravo ,,Jutra". 4729
Kateri hlSnl gospodar
bi mogel tekom prihodnjih mesecev ali vsaj na Jesen vzeti na stanovanje mirno stranko bres otrok, proti ev. večletnemu plačilu stanarine vnaprej ter večkratni brezplačni dostavi premoga na leto?— Cenjeno ponudbe pod ..Snažnoet" na upr« ,,Jutra" 4930
Stanovanje
lz 2 sob, kuhinje ln prltiklln v moBtu, so zamenja z večjim ali enakim tudi v meatu. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Ugodna zamenjava".
4933
Lepa soba
a posebnim vhodom ln elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Naslov povo uprava „Jutra".
4913
„A DRIA'1
vanilijin-sladkor ia pecivni prašek i
Agllnega potnika
Wbro vpeljanega, za okvirje ln okvirno late ter atrugarja la teeene Izdelke, sprejme ta-M Produktivna zadruga za iMno Industrijo v Colju — "novi.	4385

(iščejo)
Mlad trg. nastavljenec
"»elane »troke, J.ell premenltl JluSbo. Nastopi naJraJSa v Mubljanl ali okolici. Ponudbo „MaJ" na upravo .Jutra' 4890
r-----
Trgovski pomočnik
JneSano stroke, zmožen alov.
nemškega Jezika, 16 C o • uHlio kot pomočnik ali elila-»liCnlk. Ponudbe pod Slfro t.PomoCnlk" na upr. .Jutra1.
4853
Blagajnlčarko
J™ Pisarniško mo8, lahko tu. II aaCetnlcl, ISče veletrgovl->"» v Ljubljani. Ponudbe na !|"ravo „Jutr»" pod „ZaCet-4840
kupujejo jih vse naše gospodinje i, največjim in zasluženim poverenjem.
m
ADRIA-izdelki osvojili so vsled svoje izborne kakovosti vso Jugoslavijo, iv
Opremljeno sobo
za goapoda v eredlRčtl meota, parket, elektrika, komfort, odda Realltetna pisarn« v Ljubljani, Poljanska ce-ta 12 4887
bo kot najstarejši izdelki, najboljši in najbolj priljubljeni;
Štedilnik
IskoraJ nov, m proda. Ogleda v Slomikovl ulici št. 19.
4874
IzpraSan strojnik
in kurjafi za vse kotle ln strojo, lSfie službe. Izučen Je strojni KlJulSavnICar, ltakor tudi «( montiranje električnega toka, a prav dobrimi spričevali. Ponudbe pod Slfro Strojnik" na upravo .Jutra' 4870
Izvežban potnik
nrovzam. za razpečavanje po-IJubon predmet. Plamene ponudbo pod Slfro ..Poljubno" na Aloma Companr, Ljubljana.	4906
Izložbeni aranžer
prevzame stalno sluSbo ali tudi posamezne arangemrnte Izložb. — Ponudbe pod Slfro ,.Berlinska Šola" na Aloma Companr, Ljubljana. 4907

1 vagon borovih desk
20, 25, 50 mm, suhih, neža-manla, so proda. VpraSu so: Žalec, postni predal 7.
4850
Filatelisti!
Na obroke al hitro poceni Izpopolnite zbirko. — Na Isljo pošljem na izbiro ln v komisijo proti garancijam. — J. BradsA, Ljubljana, Stari tre
....._______ u«a
Pletllnl stroj 5t. 8
malo rabljen, v dobrem stanju, se poceni proda. Naalov pove podružnica ,,Jutra" v Mariboru pod Slfro „StroJ".
4884
u^&tzešiStikl
Lep oves
po primerni cent naprodaj. Naslov povo uprava „Jutrn".
4855
Kupim znamke
samo kompletna »erlj« Evrope, nerabljeno ali rabljene. — Ponudbe pod Slfro „Znamke" na upravo „Jutra". 4762
Kože
voverično, polhove in od vse druge divjačine, kupuj o za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja, LJubljana, Sv. Plorljana ulica 0.
439
I Kdor liod ka) prodali Kdor hoče ia) kopiti Kdor lite Me Itd.
HlU MlMrlrj ^ JsHLi" «L
Pozor, Amerikanci!
Proda ee lz proste roke vefijo kmečko posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, z lepim sadnim vrtom, njivami, travniki ln gozdoma. V lilSl se nahaja sedaj tudi gostilna ln sicer ob cesti Skofja Loka— kolodvor. Natančnejša pojaa-nlla daje M. KržlSnlk, ItaJ-honburg.	4823
Enonadstropna hiša
v sredini mesta Celja, se takoj proda. NaBlov pove upr. „Jutra".	4820
Gostilna
a lepim posestvom tik glavne ceste v okraju Celje, ho z Inventarjem vred proda za 200.000 Din. Naslov v upravi „Jutra" pod značko „Dobra gostilna".	47GS
Hišo z vrtom
ln gozdom, sredi trga v Železnikih nad Skofjo Loko na Oorenjskem, prodam. — Ivan Tavčar, Železniki Itev. 118.
4611
HiSa z vrtom
v lepei» kraju na DolenJ skem. se zamenja s hISo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe ua upravo „Jutra" pod „HISa 2005".	480S
Vrt
v meatu, solnčna lega. ograjen, za vrtnarstvo ali zelenjavo zelo pripraven, so pod ugodnim pogojom odda v trnjem. Naslov pove upr. .Jutra' 4132
šivilja
z lastno posteljnino In film-nico, ISče separlrano sobo. — Ponudbe z navedbo cene na upravo .Jutra' pod „SivilJa".
4877
msm
Kuharica
30 let stara, lell poročiti bolJSega delavca aH malega obrtnika 30—45 let. Vdovci z 1 otrokom niso Izključeni. — Ima primerno atanovnnje. — Le re«ne ponudbe pod Slfro ,,lJodočuosf na upr. „Jutra" 4871
Priporofomo knjigo!
Sfojanovič fl«, Rumonausba hfc
Popil bitke in njen pomen g dvema »emljoTldoma. Knjiga velja s poitnlno vred Din 91'—• ter it naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Dva psa
auglcSke volčjo piume, slara S mesecev, so po nUkl ceni prodasta. VpraSa se v hotelu ..Tratnik" v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25.	4915
Rjava moška rokavica
so Je Izgubila v bližini meat-nega kopalltča. Najditelj naj Jo odda v upravi „Jutra".
4916
Lepa soba
s posebnim vhodom ln elektr. razsvetljavo, v I. nadstropju, se takoj odda boljšemu solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava „Jutra". 4872
Primeren prostor
za delavnico so ISče. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod fltfro KroJaStvo",	4866
E2S2Sa
Tihega družabnika
ali družabnlco, (samskega), s 50—100.000 Din. iščem v trgovino meSanega blaga na zelo prometnem kraju na de-žoli. Zmožnost ni pogoj, ker so lahko tukaj Izuči. Ponudbe pod ..Velik zaslužek" na upr. ,,Jutra".	4895
Lesni trgovci, pozor!
Kdor Ima veselje do lesne trgovine, lahko vstopi kot družabnik v trgovino meSanega blaga na zelo prometnem kraju s kapitalom od 50.000 Dlu naprej. Ponudbo pod ,.Veliki promet" na upr. ,,Jutra".	4808
HiSa z vrtom
s 4 stanovanj!, perilnlco ln
lilovom, so proda v Rožni dolini. Polzvo bo do 14. t. m. v trgovini Bartl, Rožna do-
mi
ISčem družabnika
za žo začoto ključavničarsko obrt. Vajen mora biti Izdelovati tehtnico in Štedilnike. Ponudbo je poslati na upravo „Jutra" pod ..Družabnik".
4832
50.000 Din posojila
proti primernim obrestlm,
lSCe mlad. samostojen trgovec na vknjižbo na prvo mesto. NojeIov povo uprava
V komisijo
so sprejme raznovrstno blago v trgovino mešanega blaga na zelo prometnem kraju — proti prvovrstnim Jamstvom in Sdnevnlm obračunom. — Ponudbo pod ,.Hiter promet" na upravo „Jutra". 4001
Hočete biti lepa?
Uporabljajte Ela - preparate In aparato. RazpoSIlJalnlca: E. Očko, Ljubljana VII. -Conlk brezplačno. '4577
Košnja trave
ia loto 1924. ln buffct-povlljon, so odda v najem ua nogometnem prostoru S. K. Ilirije pred Gorenjskim kolodvorom. Pismeno ponudbo z navedbo zneska Je vloZUl do 16. marca na naalov: Franc J e r a 1 a, Ljubljanska kreditna banku.	4002
Končno sem našd
pnrovrctno blago po najnižjih cenah pri
. A.Šinkovicnasl.Soss
N. Ljubljana, Mestni trg 19 \ Tam eo vrši Inventurna prodaja — Vsakdo naj poskusi! Garantiram da ho zadovoljen 1
IzSel je t knjigi
Taksni in pristojbin pravilnik
Kdor plačnje takse tn pristojbir.c potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nnje. Knjiga kl obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri
Tiskovni zadrngi v Ljubljani
Prešernova ul. 54.
—a—M——bi azg-.*
i
I B i
Otroka
vzamem v dobro ortrbo proti mesečni plučl 1:500 kron. --Naslov pove uprava „Jutrn".
■1903
Toplo
priporočamo knjigi A. Novaian
Samosilnih
Vez. M nia, brol. M Din, poit. l'U> Dia
I. Lah
Angelin Hldar
Vm.«« Din,poit.1S0 Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Bogdan DerS: Dojenček.
Broš. 7 Din, po pošti 50 p ve5. Št. SaKadin: Naš sadaSnJl ustavni položaj.
Broš. 7 Din, po pošti 1 Din 25 p veC. Leonid Pitamlc: Pravo la rovolucila.
Uroš. 5 Din, po poŠti 50 p vefi. Dokumenti o Jadranskem vpražanju.
Broš. 7 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Alb. Ogris: Borba za jugoslovansko državo.
Broš. 15 Din, po pošti 1 Din 25 p v«5. VI. Čorovič: Rasa In vera v srbski prošlostL
Broš. Dlu 7, po pošt! 50 p ve& Fr. Goršič: SocUalnn zaščita dece In mladine.
15 Din, po pcštl 1 Din 50 p več. Dr. J. Tičar: Boj nalezljivim ho-leznlm.
18 Din, po pošti 1 Din 50 p več.
Hobhouse: Liberalizem.
30 Din, po pošti 1 Dlu 50 p vej.
Naročila na TISKOVNO ZADRUGO v Lj'ubijmii, Prcbcucvs ulica 51,
_mamam 1
— ui4i!ijmm|.|s.wa«"'"' —-——1

137
Pred ujhoa sedi pri krmil« Romski in vodi letalo. Za tako kratko vožnjo — kajti slavnemu letalcu so jo šest-urni polet, čeprav nad polarnimi kraji, •/.del igrača — ni potreboval poljski častnik nobenega spremljevalca-pilota. Zato tudi ni ugovarjal, ko ga jo Lau-rpnea prosila, naj ne vzame seboj Bor-geal in Doppa. Iu ker je bilo letalo Ti.-C.-3 prvovrstno z močnim motorjem, ki ni nagajal, je bilo treba Romskemu paaiti edinole na smer.
Takoj spočetka so je dvignil v različne višine, da so izogne velikim zračnim tokom, ki jih povzroča razlika v temperaturi zomljc*. ledu in morja v ozračju blizu površine zcinoljske oble. In ko je začutil, da je ozračje razmeroma mirno, ni mislil več na nič drugega, kakor dn d osno na severni tečaj, i!o utrdbe Wnrteok v čim krajšem času.
O načrtu Jesna Sainclaira Nycta-lopa ni poručnik Romski vedel nič več fcuker drugi l.fudjo v Ebmvoodii. A glavna točka tega načrta, ki je po Ralnclairovih besedah zagotavljala »mago z devotlndevetdesetimi izgledi proti enemu, glavna točka mu ni bila znana, kajti o njej so vedeli le Sainclair sam. Ixmrmel in sir Patrick.
Kljub temu je bil Romski prepričan, da bl izvedba tajnega Nvctidopovoga načrta prisilila aeropl.me R-.C.-l, R.-C.-2 in R.-C.-4 k previdnosti in počasnejši vožnji: prvič, ker lii marali pluti nad oblaki, vsaj dve tretjini pota, da bi jih ne izsledila iz vi J na letala z utrdbe Wairteck, ki morda krožijo nad severnimi pokrajinami; drugič pa bi rrorali plttt.i čim nižje, da jili ne opazijo stražniki na WariOš.kih utrdbah; i:i končno bi morala letala pristati veaj

nekaj kilometrov od utrdbe Wartock, da d it tam Nyctalope svoja zadnja navodila.
Iz vseli teh vzrokov je po Romsko-vem mnenju bilo zelo malo vorjetno, da bi Salnclalrova letala dohitela aero-plan K.-C.-3, in je bil prepričan, da ! Sainclair 110 bo incgel preprečiti Lau-|renciucga in Grisvlinega načrta.
Eomekl se toroj nI niti najmanj vzno-j mirjal.
! Bil 11I niti za trenutek v dvomu, da ga čaka r.a tečaju smrt. Pa saj io svojo 11:3odo prostovoljno položil v sladko Pallijine roke! Čo ostane pevk! aladok in hvaležen spomin nanj, kaj za to, čo daruje svoje življenje! . . .
»Ker tvegata Pa tli in Orisvl smrt iz ljubezni,« si pravi sam pri sebi, «jo j povsem naravno, da jo tvegam tu<li I jaz iz istega vzroka.» ! Ljubezen jo pač slepa in logike ni v I njej.
lira je devet . . . deset . . . ena,jst.
Ure minevajo. Skozi hladno atmosfero brzi Ii.-C.-3 iu temačna polarna svetloba mu kaže pot.
Trem ljudem, ki sede v letalu, nn pade niti na, misel, (la bi govorili med seboj. Saj so si že vse povedali, predno so ostavili naselbino Klmwood in podmornico Obetata. Da. vse so si žo povedali . . . Potem pa oglušujoči ropot motorja . . .
Polnoč! . . . Ena . . . dve . . .
Da, ura s svetečimi kazalci, kl jo je imel Romski pred seboj in na katero sta videli tndi Laurence in Ori«yl s svojih sedežev, ura kaže žo dve . . .
Romski se spusti z letalom pod oblak, ki je od časa do časa zakrival zemljo po<i nJim.
•Utrdba Warteck!» krikne Lauronce
1 glasom, ki se mu pozna razburjenost.
Iz dalje se zasveti svetilnik.
Molo se je, kakor da sega svetilnik visoko gor v ozračje, a bila je le optična prevara, ki pa ji niso nasedli ni
Romski, ni Laureeo, ni Grisyl.
Niže, pod svetilnikom, se zasvetijo majhno belo lučko: znamenje, da vsi še 110 spe v trdnjavi Wartock.
•Bliža so ura, ko G!6 XIII. vstane,« pravi Grisy1.
Laurenco jo no čitje. A tudi njej je | v tem hipu prišla ista misel, ki jo je ! G ris vi izgovorila.
«f> sc 11I zgodilo kaj nenavadnega.« povzame Grlsyl, »bomo dospeli do j utrdbe, ko bo še trdno spal.*
Tudi t-> liesede so izražale Lauren-! eino misel.
| Pailijira Žcljn je bila, dospeti na te-Ičaj, dokler bi Lucifer še spal. Isto j željo so imeli, Laurence je to vedela, 'tudi Jean Sainclair in njegovi sprem-j liovnloi. A Laurenee kakor tudi Rom-ski sta računala, da bosta dospela z I Grisvlo vsaj ono uro pred Sainelairom ' na cilj — če se seveda letalu ne pripeti kaka nezgoda.
•Dovolj časa, da zmagam ali pa umrom.» si jo dejala laurence.
In zdaj se prikažo črna inasa utrdbe Warteck z vifokimi, ledenimi stalaktiti.
Tako blizu je že, s svojim velikim svotilnikom, da so Romski začne brzo spuščati na zemljo.
Aeroplan se dotakne s kolesi ledenih tal in letalo poskoči. Potem pa počasi zdrkne, se premika vodno počasneje in obstoji.
Romski vstane ln ae obrne k damama tor jima z mirnim glasom pravi:
•Leteli smo počasneje kakor sem misli!. Med poletom mi ni padlo na misel, da bi pogledal na Števec. Ura je dve in dvajset minut . . .»
•Brž, Romski!«
Gmyl M sname rokavice m vite
okrog častnika močno vrv ter mu zve-žo roko iu noge ter močno zadrgne okrog zapestij. Nato ga položi na prazni sedež, ki jo navadno služIl za mehanika in se obrne h Laurenci.
•Kaj sodaj?« jo vpraša.
•Izstopiva in pojdiva v smeri proti utrdbi Warteck,» odgovori Laurenco z odločnim glasom.
A predno izstopi iz letala, se skloni j h Romskemu. Ca«tnikov obraz zre smehljaje iz kučme in visoko zapetega 1 ovratnika.
•Prijatelj dragi,« mu pravi, «zahva-■ ljujem se vam lz globine svojega srca.«
•Zdaj mirno pričakujem smrt,« dahne mladi mož.
Grlsyl je med tem že skočila na le-I dena tla. Laurenee jo posnema, in obo Ižanski sc napotita proti utrdbi War-!teek.
Vedeli nteta ni najmanj, kak sprejem ju čaka, pripravljeni pa sta bili na vse.
Le na tx), kar so je v resnici zgodilo, nc.
Evo, kaj:
Junakinji sta jedva napravili dvajset korakov, ko se izza belega obzidja utrdb Warteek pojavi svetel šop in švigne v zrak ter ju ovije z bloščečo Bvetlobo, mnogo svetlejšo kakor jo razširja polarno solnce. Nato začujeta nekak žvižg in nekaj pade poleg njiju, kakih dvajset metrov na de mo na led. Bila }o neka črra stvar, ki se je takoj, brez poka, odprla kakor zrelo granatno jabolko.
• Granata!« krikno Laurenco in po-stoji.
•Uspavalna granata!« doda Grisyl. •Kako, da nisem mislila na to? . . . Na vse, vse drugo, le na tn ne! . . . Kako bedastočo sem učlnila! . . .»
Nov projektil zabrni skozi zrak, pade na njuno levico in se razpre. Dva pramena črnega dima prasneta iz njega
in so razširita naokrog. Totem ge enj granata, ki pade pred nje, ona zadaj za nje, ia i>otom udarec na udareo vsako sekundo nova, in dim obda žeii! ski in aeroplan.
Laure in Griayl jih ne štejeta vofl, Držeč se za roke tečeta naprej, vedno naprej in zavijeta na levo, kjer sta za. gledali med dvema stolpoma dima mala votlino. A projektni jima brne z vseh strani in nakrat se več no vidita h Jima. ki ju zagrne popolnoma. Kog» jima že klecajo tn v duši jima vstaja strah, da se ne bosta mogli prebiti fo čistega zraka. Z obupnim naporom sa poganjata naprej, sklanjata glavo . . ,
Lauronce se prva ječe zgrudi. Grlsyj je 5e toliko pri zavesti, da se skloni h prijateljici, hoteč ji [»omoči. A tudi ona vzdrži jedva nekaj sokund. Zavest ji izgine, deklica zapre oči in pade po, kraj Laurenco.
Minute preteče jo.
Tedaj zavoje nakrat od utrdbe Wa», I teck silen piš kakor iz ogromnega mo. ha, piskajoč veter, ki v hipu pretrga in razprši dim. In v obzidju se odpro vrata, iz katerih plane dvanajst maski, ranih mož.
Ko dospo do onesvežčenih, v kožuhe zavitih, brezobličnih teles, di eden iz. mrvi mož z mrkim glasom povelja, ki bi jih Laurence in Grisyl ne razumele, tudi če bi bili pri zavesti.
Nato steče isti mož — očividno nj. hov poveljnik —• k acroplanu in ž njim šo sedem mož. Ko vidi, ne brez presenečenja, da so v letalu nahaja lo oa mož, skrbno povezan od nog do glava, krikne povelje, in možje začno potiska, ti aeroplan R.-C.-3 po ledu proli utrdbi,
Dvajset minut kesnojo so Laurence, Grisyl in Romski, prvi dve še vedno zavite v kožuhe, tretji tudi, a brez vozi, na veliki bazaltni mizi v sobi, ki jo razsvetljuje električna stropna sva. ritka.
(Daljo prihodnjič). v
Naznanilo!
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se je popolnoma prenovil in povečal higijenični brivski salon v hotelu „Slon", Ljubljana, Dunajska c. v veži, levo. Za obisk se priporoča
Rudolf Jurman
brivski mojster
937/»
prvovrstno moč, sprejme takoj manufakturna veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe v. referencami in zahtevki pod „Soliden in verzi ran* na upravo .Jutra" do 12. marca 1924.
Iščeta so
dva fizično sposobna upokojena orožnika za
Ponudbe so poslati na upravo „ Jutra" pod „Nočm čuvaji".	910/a
Za skorajšnji vstop iščemo prvovrstnega 9 43/»
ura>duika(co)
ki zna perfe,letno stenografirati
in pisati na stroj. Pismone ponudbe z vsemi potrebnimi podatki naj sc naslovijo na: Združene papirnica Vevče, posta Dev. ?J!ar. v Polju.
Prazlja io Iftoriiti
i
v jradn Preddvor pri Erujll v SlmalJI.
Kr.iena solnfina I-fi u vzno/jn velikanov Alp Grintovm ln 8lorfiča. — Ozračja pn pravnikih do-l..iaano lekovito. Velika šnmo. izvrstna prilika ta hrtboiazc« in luriat. in
rekonveleaconta. Stalna gledališke prad-► tava novo oanovane|a f,l«lallikepi drniitva. — Krasne kopeli, valik park, peniile. — Zračno velike sobe. Oskrba prvovrstna, hrana obilna pri relo nit-klh eaaah. — Telefon la poila v penaiji. Vse let« otvorjeno. Priglasitve na vodstvo penzlje.
IH/t
zsjumperje in obleke t najiiiodcrnojiiili barvah m 1
Ton! 3apr-f,s?Bg
Dvorni trg I.
Prodajam
vsled novo došlega blaga in povišanja dinarja vsa blago po lelo nizkih oenah. Sokno, hlačovina, plavino, ozforde in vse vrste belo blago najbolj Se kakovosti tn- in inozemskih tovarn.
Krojači poseben popusti
IVAN KOS
LJUBLJANA
8v. Petra oesta
iesKA
Celovška cesta 3
mm kuri m pmnmou
najboljših tovarn BOsendorfer, Ozipka, Ehrbar, Sohwalghofer, Original Stlngl itd. n.....
Jerira Hubad, roj. Dolenc
9 LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5.
ličem
u
ki bi hodila trikrat v tednu (lahko tudi po službi) na dom likati. — Ponudbo pod karica" tia upravo
\mi
Ljubljana flofp?5iet3ka cisti
pripora Sa svoje lKjgato zalogo
„Adlcr" In „Urenla"
Slsflliilh strojev
im rodbino ia obrl
Voznih koles
Stjrls - C9r1tepp - OreZas kolu (V/allsnrad).
Canl-l zaetonj ia franko.)
9!
družba za
B5SJ3S5EE JSSSSESfiv 1 -SSiSS SSi 27-
Dežne
!z prvih angleških tovarn osi Din 350'— do Uizs. BOO — Glavna ra-oga:
iDrago Schwab, Ljubljana
Dvorni trg 3.
Za ncpremočljivost jamčim: 952/a

Ena- ali dvodružinsKa vi
v Celju
se vzame v najem.
Plača se za par let naprej kakor tudi se nudijo šo druge ugodnosti. — Ponudbe na poštni predal št, 16, Celje.	935/a
Sprejmejo so vsa dola n
strojno vezenje
(madoira, richeliou iu vplo-Osi>(tm uliodu). Xovi riord zn rečna. dela. Češka platni in člfoui.
Ha tek & Bcholn
Ljubljana, Ilalmatiaova nI,
električno
d. z 0. z.
industrijo
412/a
Gradi električno centralo in naprave. — Velika xaloga motorjev ln eloklričnega materijaia. — Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Ijabljaoa, DonajsKa cesis $1.1, (iSetsa 08, Maribor, lletrlajska olica ll 11, telefon m.
i Opozarjamo ca
7a!i
ili iiii
ki te nuciSa pri
Tiskovni zadrugi v L.Jubt<anl
ter volja ■ poitnino vr*d Din 6*60.
Siroji za oiiiieHe lesa nanroda):
2 tračni žagi, 800 mm (Bands3gc), Stružnica, vsa iz železa (Drochslerbank), dve skobljalnici (Fržlsmaschlne), Kopirni stroj (Spclchenkopiermnschine), 2 Kopirna stroja (KopierinaBchine), Univerzalni kolesni stroj (Universalradmaschino), Vrtal-nik za glavinske puSice (Nabenbiichsen-bohrmasehine), Krožna žaga z železnim podstavkom (Kreissiige), Krožna žaga b profilnim železnim podstavkom (Kreis-B3ge), Vrtalo (Langlochbobrmaschine), Delni aparat za vrtanje Spicastih luknjic in glavine (Bohren der SpeichenlOcher uu.l Naben), Brusilno korito s kamnom 900 mm (Schleiftrog), Avtomatični nožni brusilni stroj (Messerschleitmaschine), Kline krožna žago pri brusilnici (Kreis-f"'~eblaUer-Schleifiiinschiiie), Klino tro5-ne žago pri brusilnici (Bandaagebliitter-Scbleitmascliine), Stenski vrtalni stroj (AVandbohrmaBchine), Ročna stanea (Hand-stanzo), Ročna stanca a prestavo, Vzvodne pl.-.sno f-karje s prestnvo (Hobelblech-scliere), Bechejev zračni bžt 1E50 kg težo (Beclio Lutthammer 150 kg Bilrge-wic' t), Ajazov oprožni tolkne 60 kg (Ajns Federhflmmer), Padna klapka 150 kg (Fallltammer), Hidravlični nako-lesut Btrkalni stroj (Radreitan-Staur.li-mn«n-'ilne), Vetrllo na 4 ognja (VontHi-tor tllr 4 Feuer), Nakovalo (Ambosso) Ra-nalne ploSče (Rlchtplatlen), Grezllno ploSčo (Gelenkplatten), štajerski primeži (SchraubBtiicko).
Ponudbe pod <STROJRVI», Maribor, poštni predal St. 27.

li|7ii
IzSla je prva knjiga znamenitih Sieokievviczevih del zgodovinski roman
B	t
Rh	i
lil	\
n i	
	1 s i
	!
	
i	r
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120-—, s poštnino Din 125'50.
Istošasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z-ognjem in mečem", zgodovinski roman
A
B Potop" bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezok bo veljal s poštnino vred Din 25-— za one, ki so na roman takoj naročijo ter naročnino naprej pošljejo vsaj v enakih obrokih, kot bodo Izhajali zvezki. Cena celemu romanu !>o pozneje v knjlgotrštvu za 30 '/„ višja. — Oba romana „Z ognjem = in mečem" in „Potop" so naročata pri---
TISKOVNI ZADRUC56 v LJu&Hanl Prešernova ulica at, 54 (nasproti glavue požte).
Dilnlika glavnlo»t Din 50,000.000,—
Beserval zaklad okollt Din lO.OOO.OOO'-
C e n t r a I a i
Ljubljana, Dunajska cesta. Podruinlei; Brežice. Celje, Crooniel), Serfn, Kranj, Maribor, Melkovio, Revi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tret.
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana.
Tel. itev.: 261, 413, 602, 503 In 504.
■e ppipopoda asa. vse v bančno stroko spadajoče posle.