Številka 192, Trst v petek 14. julija 1905. Tečaj XXX' t*- liha J k. vsaki dam. * cdl ob netipii&n in Dr&zmkih ob 5. on. od ponedeljkih ob un uutraj. fiunl^if ItfTilke «e prooaiaio po 3 novč. 16 stotink) » noocih ir>b*£flxn&D ▼ Trnu in okolici. ^Ljubljani. Gorici, 7«lfi. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežmi. Novemmestu itd. IflMf le narorbe snreiema unrava lista .Edinost", ailea Jlortlo Galatti St. 18. — Uradne mre to od 2. pop. da i. rrećer. — Cene oeiaaom 16 st na ynno petit: poslanice, nce. javne zanvaie m domaći oeiaai po pogodbi. TELEFON itev. 11*7, Edinost Stasil« političnega društva „Edimt" za Primorski. F edinosti Je moč I Naročnina snaia sa vse leto 34 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista. Nefrankovana pisna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom.* Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinoat" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilniČni račun St. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Lineviča PETROGR\D 13, iPetrogr. brzojavna agesi.) General L nevič je dne 11. t. m. sporočil z okraja Hti ungšen : Da« 8. t. m. j« bil naš oddelek v doliai reka Hamibas obstreljevan z gorovja, 1« ž »čega a« levem brega reke. Ko smo mi odgovorili s streljanjem, bo m Japonci umaknili t brega ter se podali proti jugu. Vilic velikim t /ivam je n&s oddelek nadaljevat svoj marš po silno slabem potu, dokler ni pršel na mest?, kjer je pot prenehal. Nes oddelek se je radi tega v severni rtnen povrnil nazaj, ne da bi bil imel kake izgube, vrl e temu, da ga je sovražnik obstreljeval. Muraviev obolel. PETROGRAD 13 (Petr. brz. agent.) Muraviev je zopet obolel in zatD se ne more p< dati v Washington. Zato je možno, da bo \V.tte imenovan pooblaščencem. PETROGRAD 13. Kakor poroča >Pe-trr>grajska brzojavna agentura«, je smatrati menovacie \Vitteja pooblaščencem na mirovnih razpravah kikor vspeh. KOLIN 13. »Ko'n. Zeituag« poroča iz Berolina : Imenovanje Witte-ja prvim pooblaščencem za mirovna pogajanja ima očitno v prvi vrsti pomen, da sa Rus ja namerava re-no pogajati radi sklepa miru, ker ja \Vitte ; r i stas stranke, ki deluje za mir. Priprave za mirovna pogajanja. LONDON 13. Iz Ncw Torka poročajo : P rteatoutb, pr morsko mesto v državi Ne\v-ii«mp-hire je kon^čao do!cčeno kakcr sadež ca mirovne konference. Predsednik RocBsvelt ie že ukezal tretjemu pomožnemu državnemu ta;nikc, Peirce-ju, naj tamošnji pomorski ar/.eosl, ki ee nahaja v hladnem kraju ter je popolnoma ločen od vnanjega sveta, priredi za konl:reaeo. Ni upati, da bo pogodba skle n ena pred mesecem oktobrom. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 13. (Petrogr. brzDjavna t ge&t.) Car Nikolaj je po«lal novem i ministru vojne mornarice, Birilevu, pismo, v Katerem spominja na neprestane poraza mor-ra* ee, ki so je; onemogt>čil>, da olahča nalog' vojski ca kopnem in da pridobi kak vsipth. Djlžnost nasproti domovine zahteva, da delajo vai p m rščaki po svojih močeh na obnovljenju vo aih sil na morju, ki bo ra Rurjo neobhodno p.trebae. Sodelujejo naj vsi, da se vzgo i in pripravi primerni co-štvo, da se bo vsak zivedal svojih dolžaosti. Najaoveji dogodki v Črnem morju dckizu-jeio, da je pri moštvu popolnoma irgin.la vojaška pokorščina in da niso preda toj n ki vršili svoje naloge. Ta izredno zločinski Čin zahteva obširne preiskave in stroge kazni. Car nalaga admiralu kak?r prvo dolžnost, naj vzpostavi duh vojaške discipline ter naj skrbi, da bo flota vrš la svojo dolžnost. — Glede preosaove brodovja zahteva car, da prične minister mornarice takoj z zavarovanjem in utrjevanjem obrežji vseh ruskih vod ter da polagoma a ozirom na sredstva, zopet vzpostavi bojno floto. Novi ruski minister mornarice. PETROGRAD 13. {Petr. brz. agent.) Minister mornarice Avelan je, obdržavši svoje dostojanstvo kakor ganeralni adjutant cesarjev, odslovljen. Podadmiral Birilev je imenovan miaietrom mornarice. Novi ruski minister vojna mornarice, Birilev, je star 60 let ter je na glasi kakor lzveteu pomorščak. Birilev je vstopil v rusko mornarico leta 1859. Siužil je na različn h vojnih ladijah ter ee povsod odlikoval. Prvo samostojno mesto je zavzsmal kakor poveljnik fregate »Admiral Lazare v«. Pozneje je bil poveljnik vojnih ladij »Mininc, »Sisoj Veliki« in »Admiral Ušakov», 1. 1897. je pa postal poveljnik artilerijske učne eskadre. L. 1901. je prevzei poveljstvo baltiške fl »te, kateri je zapovedoval do srede 1. 1904. o katerem času je bil imenovan glavnim po veljnikom pristanišča v Krcn?tadtu. Pred dvemi meseci je bil odposlan v Vladivoetok. da pregleda tamošnje vtrdbe. Na B rilsva stavljaio v Ru^ji velike nade, ker velja kakor relo energičen mož. PO DLISTEK. H4> Prokletstvo. Sfodsvinsfci roman AvfaaU ftenoe — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomlo. Prevel M. O—d. — Tako, je rekla deklica, sva se dogovorila srečne, miljenec moj, a sedaj da svečano potrdiva ta včni dogovor ljubavi io ga posvet va ru n m vincem in sladko pe-emieo. Jeli prav tako, gospod M,ko? — In vprašuješ šj, porednicp, da-li mi je pra- ali ne ? Ako bi mi nt točila strupa, bi btlo prav, in izpil bi ga do dna. Rekši to, je pr.t:en,l Živ poljub na Lukrecijina usta. — Ne nori, dragec, se je zasmejala Italijanka, skočila na co^e. ter vzela z mize steaieno kupo, polno rujneg* vina, privzdignila jo proti mesecu, da se je vino lesketalo podobno blesteč.m rubinom, in je zapovedala ostrim glasom mladenču : Prisezi, da bo tvoja ljubezen za-me vedno Teko žarka, kakor je rudeča kri ognjene italijanske trte, žireča se v tej češi. Brzojavne vesti. Izjava grofa Tisze. BUDIMPEŠTA 13. Grcf Štefan Tiaza je priobčil v listu »Napv Ujsitg« članek, v katerem piše c položaju nastopno: Ugodni pogrešek, ki ga je storila koalicija, je v tem, da oni, ki so če preu nekaterimi meseci spoznali nevarnost, ki bi nastala iz zahteve po madjarčkem poveljstvenem jeziku, sedaj take vojaške zahteve odobrujejo, kar preprečuje poravnanje položaja. Ta preokret je kriv, da se ni dosfdaj zamogla sestaviti parlamentarna vlada in kar je ša huje, vsled tega je v deželi nastalo razpoloženje, ki z vBodepolno močjo privede do konfliktov. Ako se je zahteva po madjarskem poveljstvenem jeziku uČvrst:la v širših krogib, je to pripisovati Dajveč okolnosti, da igrajo v tem bo,u vl-go voditeljev oni, ki so prej veljali kakor zve-Bti pristaši nagodbene pol t ke in ki so še pred kratkim opozorili narod na navarne po-sled ca tega boja. Sklep bndimpeštanskega magistrata. BUDIMPEŠTA 13. Tukajšnji magistrat je danes gleda dobrovoljnih davčnih prispevkov in novačenja sklenii n; stepno : Mag strat odredi, d* se dobrovoljno uplačani davki zadrže in glavnemu blagajniku se kratkim potom prepove, da ne sme davkov oddati državni blagajn1'. Istočasno pozove magistrat finančni oddelek, kako naj se t:. dobrovoljni davki plodonosno nalože. Drugi del eklepa, ki se t'Če novačenja, je magistrat priobčil vojaški sekciji, da naj se po njej ravna. God kralja Petra. BELIGRAD 13. Povodom rojstnega dns kralja Petra sa je Binoči zbrala pred kraljevo palačo veča množica naroda, da priredi kralju ovecije. Ko bo nekateri vozovi električne železnice hoteli nadaljevati vožnjo skozi Milanovo ulico, ki je bila polna ljudstva, so nekateri mladi ljudje razbili okna vozov, nakar je policija razgnala množico. Dogodki na Kreti. KANE A 13. (Reuterjev biro). AngleŽke čete so v Skiloneu in Ajvasilim imele boj z ustaši, v katerem sta bila ranjena dva vo:aka. Čete si bile v ta kraja odposlane v pomoč orožnikom, katere so usthši pozvali, naj zapuste okraj. CARIGRAD 13. Vladna kriza na Kreti traja dalje. Okraji, ki jih upravlja vlada, se čim bolj krčijo. Sedanje stanje uataje na Kreti je nastopno: V BrediŠČu napreduje UBtaja relativno polagome, to pa radi posebnih razmer dežele in prebivalstva, kakor tudi radi okolnosti, da je Re*imnon zaseden od ruskih, Kandija pa od angle/kih čet. Najbolj se ustaja razširja na zapadu. Francozka zbornica. PARIZ 13. Zborn Ci je v svoji predpo-ludacaki seji soglasno vsprejela zakonski načrt giedo obl gitoričae podpore bolnih starcev. Posl. Delaf sse je želel int^rpalirati vlado o vnanji polit k;. Zborn ca je sklenila, da bo razpravljala interpelacijo skupno s proračunom. PARIZ 13. Zborne 1 je znižila porto za pisma na 10 centimov ter je odklonila povišanje poštne prist jbice za tiskovine. . PARIZ 13. Ko je bila seja zepat otvor-jena je ministerski predsednik Rouvier čital dekret, « katerim jo ti o zasedanje zaključeno. Francozki senat. PARIZ 13. Ko je aanat vsprejel št ri direktne davke j3 minister za pravosodje pre-čitil dekret, b katerim je zaključano zasedanje. Knez Bulow. BEROLIN 13. Državni kancelar knez Biiiow se je B noči pcdil v Nordeney. Grozna vročina. BUDIMPEŠTA 13. Socijalht čnega poslanca Andreja Ahima je predvčerajšnjem na — Prisezam ! je vsklikuil mladenič, poskočil in položil roko na čašo. — Živel torej večni cgenj najine ljubezni, je šepnila Lukrecija »mamljivo in je, pogrznhš* nekoliko kapljic, ponudila mladeniču nap tek, ki je nemudoma izpraznil čašo do dna. In Lukrec ja jo je napolnila z^pet ter vskliknola iznova : Prisezi, da bo duša tvoja iasna pred menoj, kakor to rudeče vinse, da ne boš imel pred menoj nikake tajne in da vsprejmiš iz moje roke strupa, ako se mi zlažeš ali izneveriš. — Prisezam, priaezam, je diHal Proda-nič, šireči svoji roki in vrteči glavo kakor blazen. Strelovito je iztrgal deklici čašo in po:rknil sladko tekočino. Lukrecija je in> triia to norenje nekim posebnim ponosom in zadovoljstvom. Tu pa tam je ošinila se strelo svojega očesa mladega plemiča, da bi se mu ne povrnila ni iskrica ne pameti ne zavesti, ali tudi na mesečini se je videlo, kako v jamicah njenih ustnic igra pomilovalen nasmeh, s kakoršaim navadno preziramo nevrednega človeka. Slednjič je Lukrecija snela z veje kitare, te naslonila s hrbtom ob deblo dre-, vesa ter izpu4t:la tanke prstiče na lahko 1 preko strun. Iz globine kitare so vstajali tajni z/oki, kakor da je dahnil nočni vetrič. In zagrabila je živabneje, kakor da bo 6trune zazvenele od žive želje. Potem je prenehala. Ali v hipu Be je iz ust lepe ženske izv.la skoro zamolklim glaBtm sanjava ljubavna popevka, pesem beneška, ki toli čarobno drhti skozi noč cad blestečo laguno. Dakliea je pevala najprej polahko, tiho, pot'm ži-veje, jasneje, a slednjič se je spustila v Btra-sten vzklik ljubavi, ki je izzvenel v čuden vzd h. Ob tej pasmi ao sa oči mladega vojaka odpirale bolj in bolj, v njegovih zenicah je plamtel ogenj poželjenje, tresoči ee ustnici sta se razmikal', in kakor da grabi po nečem, je stezal roki pred se proti Lu-kreciji. — Dosti je ljubkovanja najinega ! je odrezala Benečanka v hipu ter vrgla kitaro na stran. — Dovolj ? je vskriknil vojak, umak-nivši Be in namračivši evoje čelo. — Seveda, carissimo signore, prvikrat ava se sestala danes na ljuba vnem Bestanku, da skleneva dogovor ljubezni, a glej, potra-tila eva v razgovoru dober del noči. Oas je, da se ločiva. njegovem poBeatvu zadela solnčarc3. Njegovo stanje je navarno. NEW YORK 13. Tukaj je grozna vročina. Devet oaeb je umrlo za Bolnčarico, več drugih je bilo odvedenih v bolnišnice. Dve osebi sta nenadoma zblazneli, neka druga se je sama U9mrtila. Na t sače oseb prenočuje na strehah in po vrtih. Nesreča na angležki vojni ladiji. GIBRALTAR 13. Štirje mornarji, ki so bili vsled eksplozije na bojni ladiji »Impla-cable« ranjeni, so umrli. Skupno je umrlo G mornarjev. Švedski kralj in prestolonaslednik. GEFLE 13. Švedski kralj in prestolonaslednik eta danes popoludne dospela Eem-kaj. Prebivalstvo ju je prisrčno pozdravilo. Kraljeva jahta »Drottc je že v minoli noči priplula semkaj. Angležki pomorski častniki. PARIZ 13. Admiral May je v Bprem-stvu 116 častnikov dospel semkaj iz Bresta, kjer se nahaja angležka eskadra. Angležke častnike so častniki francozke mornarice vsprejeli na kolodvoru ter jih potem vodili po mestu. Parlžka borza. PARIZ 13. Tukajšnja borza produktov ostane danes, jutri in pojutrajšnjim zaprta. Razvezanje realne unije. Prispevek k avstro-ogrski krizi. Priobčil drž. posl. vitez Vuković. III. Nasprotno. Vojni zakon od leta 1868. določuje v § 11. izrečno, da je »moč stalne vojske, potrebne za skupno obrambo skupne monarhije in vojne mornar e?, določati ustavnim potom od dfcBet do deset let«. Analogaa določila obfezajo § XI. ogrskega vojnega zakoaa od leta 1868. Ta zakonita določila se mi vidijo merodavna za uravnavo — č» tuii le provizorično — na novo sproženih državnopravnih vprašanj. Kajti ravno zahteva vojne uprave, da Be poviša kontingent novincev, kakor tudi vprs sinje nabave po delegt cijah Ž9 dovoljenih sredstev za vojno upravo sta bila, ki Bta dajala opoziciji v ogrBki zbornici povoda za trdovraten odpor proti predlogom vladne stranke, in ki sta bila mendi tudi odločilna na zadnjih volitvah v ogrsko zbornico. Povišanja kontiogenti novincev in pa vojaška bremena sploh menda tudi v drugih deželah n so popularna. Tem umljiveje je, da je opozicija na Ogrskem ravno to zahtevo izbrala kakor cilj svojim napadom, koje v očeh ultranarodnih »burocov« cesarska vojska še vedno dedni Bovražnik in nasprotnik popolne — Da ee ločiva ?! Si li znorela ? je veki pel Prodanih od jece, v katero bo mu razgrele kri ognjene kaplje Lukrecijine, pomešane ljubavn m napitkom. Da se ločiva, ko Be niti še prav sesla nisva v ljubezni. Ne, Lukrecija! Nisem neumnež, tako se nisva pogodila. — Tako bo, gospodiČ ! Ne bo drugače, Be je nasmejala deklica in ga dražila. Mik 6 je nagnil glavo in stegnil roki, da bi se kakor besen vrgel na deklico. Ali v bipu je zabliakal v Lukrecijini roki oster nož nasproti prsam mladeniča. Mikić se je umaknil prestrašeno. — "Vidiš tu, kfckšen si, Mikić! ga je pokarala ženska, tako besniš v prvi dan najine ljubezni, kako me ne slušaš, ko si vendar malo poprej prisegel po^ušnoat. Kaj bo ša le potem, ako se že v prvi čaa moram z nožem braniti pred teboj ! Vidiš, kakšen Bi ! In da bi sa ne grevala ženaka, ki se je bližila tebi ? ! Lukrecija je govorila te baaede najprej jezao, potem mileje in mileje, tako, da je mladenič, ki je bil s prvega omamljen, jel polagoma zadobivati poguma. (Pride še.) narod ae ram sta so-ti ! Oni menijo, da za utrjenje popolne samostalnosti je glavni neizogiben predpogoj narodna, izključno ogr.-ka v o j s s 8. Taka narodna vojaka pa je v okvirju nagcdbemh zakonov že davno uit varjena in je p:> formiranju honvedskih čet, zadobivših orgamsacijo * lično oui avstrijske deželne hram e. r.a ialje sp.polnjena po h'»nvedski art erij . Zaka; pa Dfj bi ne hoaili po tej pot , nj da bi hoteli kakor~a:h si bodi princip je iiih sprememb na institucijah, u-tvarj«-n.h po nagcdbea:h zakoLib ? Zakaj nuj nebi mes: > pri skux>ni vojski zahteval', pri hon-vedski četi oziroma hrvatski deželni brambi izvedenje t 8t a p' mm/soj in poveksanj vojne s.ie, ki s j pripoznanu od vojne uprave kakor potrebna m neizogibna ? ! S tera vprašanjem ee bosta morala v naj bi žjem času baviti parlamenta obeh držav t»m nujne'e, ko ee vendar po izgleda drugih evropskih držav namera tudi pri nas spremenitev triletnega v dveletno vojasio službovanje in bat* sprememba zahtevala ne le spremembo vojnega j zakona, ampak tud iedatno pov š n e prezenč- j nsga stanja vseh tele* vojske. Ker se ob današn ih okolnost.a ni nade ! jati dov >ijenja za povišine kintingenta novincev za skupno vojsko, navatane itak že potre a sprmem ie v organizaciji inrezvr>5e-nju skupnih srmadnih teles. Po u vedenju dveletne prezen5ne službe namreč ce bo več zadostoval dose laj dovo-1 eni kont n?ent rekrutov skupne vojske, 3ti s potrebnim možtvom. Da se pa tudi po uveien:u dve-1 letne tlužbene dolžnosti < hraai skupna vojna a.la v prejšn i moči, morale bi dtž brambe dob ti primerno pjv sinja v številnem stenju čel ter sp »j»oln;en e svojin formacij. S tem bi se odprla pvoja dva zbora, bilo je viharno pozdravljano od obč:ns:va. Onanije, ki eo j.h mn» žice prne ale o'j nastopu in po dovršenem pevanju, li.e so ganljive čestitke društvu za ta slavnostni da a n govoreč izrtz toplih slmpatj. Na to je stopil na oder prelsedn.k > Koia«, g. M a k b o C o t i č in je tako le nagovoril zbrtn) občinstvo: llratje pevci ! Mile sestre pevke ! Slavno obč.astvo ! Ni si m<:žno misliti v Trstu — bodi iz širok h slojev, bodi is krogov takcz;amh inteligeniov — družbe, bilo v domačem rodb n-kem krogu, bilo v prijateljskih pogovorih ob časi vina v gostilni, da ne bi se razgovarjala tudi o ntšem položaju v Trstu v narodnem in političnem pogledu. In sodba je vedno ista, vedno enaka, da je ta nas položaj težak, žalosten, prešeren. Temu pesimizmu se m čudili. V raspoloženju carodce duše, ki ee trete v strahu za življenje in obstanek, je, da vidi vse črso, da gleda le nevspehe vsakdanjega dne, a ne opaža vspe-hov, tudi če jih je kaj. V takem duševnem razpoloženju, ki vsa pesimistična sodi, smo mi v*i, ki smo notri v v.hri narodnih bojev — bojev za obstanek Slovenstva na tržaškem ocem 1 j o. Povsodi okolo seba vidimo ljutega sovražnika ia strupeno sovražtvo. Naravno je, da občutimo le to težo boja ia da nam ta teža ne dopne<-B, da bi .s« porajala v nas ni najrahleja nada. Neprestano zremo gori na črne oblake in o tem niti ne opažamo, da vendar le tu pa tam pada na nas prag žar.k soln*n-„ ki bi nam mogel oživeti nado, da se tudi nam zjasnijo kedaj vremena. Ves vzduh, v katerem živimo, je poln sovražtva do nas Od todi depresija, potrtost duha, ki s« c as polašča često. I a vendar pada tudi pred aai prag po kak avitel žarek. Ali mi, ki smo notri v vihri, ga »e opažamo. Vspričo dejstva, da nam drugorodni sovražni ii kratijo sleherni svobodni dih, da nam celo faktorji, ki bi imeli ves interes ca tem, da Ee mi razvijamo ia da vsj evamo, odrekajo najeiementarneje potrebe in najprvotneje pogoje za življenje — vspričo tega dejstva se nam duša ne more prav vspenjati kvišku ob Badikah — laBtnega dela, dela med narodom za narod. Da, spoštovano občinstvo : ako se krepko izvijemo iz pesimizma, ki je posledica tolikega sovražtva in tolike neprestane krivice, ki jo trpimo, vidimo vendar-le v svojo tolažbo, da j® vapehov dela iz sebe, da napori naše žilavosti, vztrajnosti in narodne energije ne ostajajo brez srdu. Poleg mnogih ne-vspehov na političnem polju, kjer nam stoji nasproti neizprosno eovražtvo in nam neugodnost razmer postavlja na pot nsjhuje težave, je tudi vspehov za ohranitev nase narodnosti. Teh \speh.v si ne pridobivsrno na brtjnem polit čaem polju ob zvenečih fanfarah, ampak dozirevajo n*m na gredicah mirnega gospodarskega in kulturnega dela. Siveda nam ti sadovi ne dozorevajo tako hitro, kakor L i želela ljubeča in za bodočnost naroda skrbeča duša. Počasi le, postopno nam vspeva to delo iz sebe. Ali nadejajmo se, spoštavano občinstvo, da samozavest in energija, ki cam mora priti iz teh sadov, privedeta vendar le ladijo našega naroda skosi beeneSe viharje v pristan šča varne in zagotovljene bo iočno3ti. Tudi jaz imam često tranotkov, ko mi črn pesmicem tlači duha k tlom. Tudi mene muči često obČatek kakor da gremo le nazaj in n č naprej — tudi meni Be dogaja često da vidim le to, kar nem kratijo in odrekajo drugi, ne zcam prav ceniti tega, kar ustvarjamo eemi. V vibri življenja in pod težo borb n mamo pravega pregleda da bi b.li objektivni sodniki nasproti — sebi ! Če^to se pa dogaja, da mi ravno v takih hipih morečega malodusja prihaja zaanec z dežele, ki ga ti bi o morda nekoliko let v Trstu. Ka^o vse drugače sodi ta, ko primerja, kar in kakor je bilo nekdaj, s tem, kar je in kakor je danes!! Spoštovano občinstvo : taki rojaki se navadno divijo delu in napredku tržaškega Slovenstva! (Zvršetek pride.) Rusko-japonska vojna. Trst, dne 13. julija 1905. General k u ropat k in obolel. Iz Pariza javljajo, da je general Kuro-patkin nevarno obolel in da leži v Gučulinu. Njegovo poveljstvo je začasno prevzel general Batijanov. Kusks naroča novih ladij. Londonski »Globe« poroča :z Petro-grtda, da je ministeratvo vojne mornarice pri dveh ameriških ladjedelnicah naročilo 2 oklopni knžarki tipa »BDgatir« in 34 manj-š h vojnih ladij. Te ladij« morajo biti dogotovljene tekom enega leta. Japonci na Salialinn. Iz Londona poročajo: Japonc že nadome ščajo na otoku Sahalinu iu^ka imena z japonskimi. Rt Notoio so nazvali Kondo, rt Š retoko, Juzo, zaliv Anivaj, H gaš f >v, pred gorovje Eaima, Čusima in saliv K s ;eej v Citose. Ta tri potledoja imena so imena ja ponskih ladij, oziroma poveljnika, ki je vničil križarja »Novika«. Dogodki na Ruskem. Mislimo, da ga ni objektivnega motrilca sedanjih nemirov po Rusiji, ki ne bi bil uverjen, da je vse to delo vnanjega vpliva, vnanjega sovražtva in vnenjega denarja : maščevanje internacionalnega židovstva za to, ker ruski državni faktorji ne dopuščajo, da bi tudi njihova država postala objektom — mednarodnega izaeaavanja in is-mezgo vanja. Kaj It h ko si je tolmačiti dej stvof da je ogromna večina svetovnega novinstva strupeno sovražna Rusiji, in da fru-ktificira sedanje dogodke v Rusiji : ti dogodki so izključno sad židovske internacijo-nale, a novinstvo je v rokah — Z dov ! ! Tudi po drugih državah in v vseh ča-s h so bili Zidje izzivalci burnih dogodkov in prelivanja krvi, 7 razliko le, da so drugod navadno metali goreče baklje in skrivali roko, to je, da so estajali za kulisami in se še babali, da ao oni element miru, dočim eo postali sedaj v Rusji tako predrzni, da začenjajo odkrito naet^pati in napovedati boj tej veliki državi. Židje so gonilni element na sedanjih revolucionarnih dogodkih, ker so uverjeni, da jim bo, ako bi zmagali nad rusko državo, žetev zelo bogata. Vse novinstvo, v kolikor je pod židovskim vplivom, hujska fanatično in zistemati-Čno proti Rusiji in nje vladi ter skuša iz-podkopati vaako avtoritet *. To novinstvo ob dolžaje vse ruske državne faktorje najhujših grdobj in grozot, da opravičuje pridruženje Z dov k revolucionarnim organizacijam. Zidje imajo izlasti v Poljski, na L;tavskem in v Malcrusiji svoje posebne ž dovske delavske zveze. Ta zveza ima svoje glasilo, ki se tiska v lajni tiskarni, ki z najnesramne-jimi lažmi in obrekovanji hujeka delavstvo in je zavaja v revolucionarno gibanje in v večne štrajke. Petrograjski dopisnik nemške »Ko nisehe Zsitung« kriči n. pr. zmagosve-Btno, da so dogodki v Rusiji delo revoluci-jonarjev v zvezi z židovsko bojevno stranko. Za dan 10. februvarja že je bil napovedan upor, a tega dne so bili vsi hoteli napolnjeni z Židi. Ttdaj jo bilo prišlo le do male dijaške rabuke, ker Be delavci niso dali zavesti. Pač pa so tudi eredajeeolci raznasuli revolucionarne proglase in so irneL na klopeh — revolverje. Povodom štrajka pekov v Odesi je bil glavni govornik neki židovski pomočnik, ki ni nikdar delal v Odesi in se ni vedelo, od kje je prišel. (Tako potrja neki -v Odefi nastanjeni Bavarec v lista »BsyriEche Va-terland«). Istotako bo bile tudi vse revolte rezervistov delo židovskih agitatorjev. Zidje se sicer odtezajo vojaški službi, ali zato huj-skajo drugo vojaštvo. V Kijevu so n. pr. redarstveni agitatorji širili med rezervist?, došle pod orožje, revolucijonarne proglaBe. Razjarjena množica pa se je vrgla na agitatorje b tako silo, da jih rsdarBtvo ni moglo rešiti in je moralo priti vojaštvo na pomoč. To je rešilo agitatorje, ki eo bili — sami kijevBki Zidje. Zakaj kriče Zidje toliko za u vedenje ustave ? ! Ker se nadejajo, da bodo mogli izkoriščati nevednost mas — kakoi delajo drugod — ter priti tako do velikega vpliva v parlamentu. Prekanjeni, kakor je že vse Židovstvo, ee kažejo židoveki voditelji --narodne Ruse. (Istotako, kakor bo v Trstu italijanski irredentiBti. na Dunaju pa Nemci). Pod krinko ruskega narodnjaštva hujskajo narod v imenu »carodne časti«, razpadajo strasti. Sedaj se poslužujejo Z.dje, da bi bilo njih »rusovetvo« tem verojetneje, finese, da navaljujejo na Nemce ' ! Mi smo gotovo zadnji, ki ne bi obžalo vali prevelike in zelo nevarne ruske oficijelne popustljivosti nasproti nemški propagandi. Ali Š3 veča nesreča bi bila, ako bi hoteli iadi propagande puščati svobodno roko rovarenju tistega židovstva, ki pomenja povsodi nesrečo in strup za človeško družbo. Zato s3 moramo le nadejati, da bo rfioijelna Rusija znala srečno premagati to židovsko nevarnost ter da jej pojde o tem na roko zdravo jedro ruskega naroda s primerno — reakcijo. Dogodki 11a i grškem. Iz Budimpešte piibaja vest, ki je zelo karakteristična, ki pa nas nikakor ne preseneča. Ta vest potrja !e misel, ki smo jo mi že neštevilnokrati naglašali. Mi smo vedno trdili, da med madjarskimi strankami ni nika-kih principijeln h razlik in da vse stremč po istem konečnem c lju — madjarBktga imperijalizma. Kadarkoli navstaja;o na Ogrskem kritični dnevi in se pojavljajo akut.e krize, ki nimajo druzega namena, neg > da iztisnejo z »Dunaja« novih koncesij v tiiumf madjarstva, \s kdar je možao opažati, da med madjarskimi strankami v stvari Bami ni nikake razlike. Vtikdar lahko opazujemo interesanten prizor, kako modro in preračunano tnajo madjarske stranke razdeljati vlege med Beboj, da je dosega ekupnega namena tem gotoveja. Pot je vsem iBti, le tampo je različen, kakor že zahteva n;ihova — to treba priznati — vsikdar izborno preraču-njena n prikrojena politična taktika in strategja. Sedaj pa prihaja iz Budimpešte — kakor gori omenjeno — zanimiva vest, da se v liberala', poprej vladni stranki, ki je bila na glaeu zmernosti in vdanosti do Dunaja, pojavlja živa agitacija, da bi načelnik te stranke, grof Tisza, stlical konferenco stranke, na kateri bi se posvetovali, da li ne bi bilo ^umestno, da se tudi ta stranka pridruži koaliciji skrajnih strank v borbi za narodne pcstulate. V tej agitaciji moremo videti le potrdilo legd, kar smo rekli gor?. Madjarskim liheraVšm se pač dozdeva, da je razvoj dogodkov dozorel že tako daleč, da se jim ne treba več h iaiti nasproti Duaaju in da morejo sedaj svobodno sneti krinko z obraza. Sicer pa :je ravno vodja te stranke gmf Tisza sem podal kričeč eklatanten izgled hinavstva in zc'skrenoet', ki jo je prakt ci-rala ta stranka v svojem političnem nastopanju. Komaj kaki dve leti je minulo do tega, ko je grof Tisza priobčil brošuro, ki je itzvala obče zanimanje v vsem političnem svetu. V tej brošuri je grof Tlssa navajal vee argumente, ki govore za gospodarsko skupnost z Avstrijo ia za skupno vojsko, ter je z živo besedo predečeval nevarnosti, ki bi prišle iz ločenja za monarhijo in zu Ogrsko samo. Dane5? pa je ,isti grof Ti3za največ pripomogel do triumfa tistim strankam, katerim je kardinalna točka v programu — ločenje. Krona tej ceiskrtnoBti in kričeči nedoslednosti pa bo, ako se stranko, ki jej nač?luje gref Tisza, tudi formalno združi s koal.cijo, kateri ideal je povsem samostojna ogrska država! Nova grenka lekcija za slapi Dunaj. Ne verujemo pa, dj bi tudi ta lekcija odprla elepcem oči, ali stari pr govor pravi, da bogovi udarjajo h s'epoto Djih, ki jih hočejo — uničiti. Rusko naseljevanje na Ogrskem. »Budepeati Hirlap« je te dni priobčil uvodni članek, v katerem govori da se v severovztočaih pukrajmah Ogrske nfisslju;ejo številni begunoi iz Rusije, vsled Česar da utegne nastati za (grško velika nevarnost. To nsseljevanje ee vrši v izredno veliki meri in nikakor da ni po godu prebivalstvu, ker Rusi, ki sd naseljujejo, pripadajo ruskemu proletarijatu ter irsasavajo ogrsko prebivalstvo. Lst zahteva, naj se strt.go izvaja Sicllov zakon o naseljevanju. Madjarski list je tu zagrešil grdo netočnost, bodi že, da je storil to iz nevednosti, ali hudobije. Nič ne govoti namreč o 'tem, kake vrste »Rusi so to, ki se izseljajo iz Rusije. Kajti ni dvomiti, da to ni nikak »ruski proletarjat, ampak to so gotovo nnki Židje, ki beže iz Rusije pred mobilizacijo in — reakcijo ruske narodne duše, ki je menda že prav blizu, kakor emerno soditi po » bolistnih klicih«, ki so jih začeli židovski listi pršTati pred »forum Evrope« v vseh možn h jezikih te Evrope. Drobne politične vesti. Novi rimski župan, fz R noa javljajo, da so ziruženi konservativci in katoliki v. rimskem mestnem zastopu izvolili nadžupanom Alibrand ja. L/beralci so oddeli prazne glasovnic?. Domače vesti. »Slov. Narod« nam spočita vnovič, da pišemo »ct oČarijec in se krega z resnico, zatrjevaje, daje »Edinost« »borbo proti Italijanom že davno opustila«. Mi pa nočemo reagirati ne na eno ne na drugo in prepuščamo vsakomur, naj Bi mieli svojo. < e mi pišemo »otročarije«, pa zegreša »Slovenski Narod« preti nam neslanosti, ki dibo dostojne prvega slovenskega lista. Razlika je le ta, da »otročarije«, ki jih piiobčujemo mi, prihajajo v Tret a Kranjskega, kjer so tudi odgovorni zanje, dcčlm rečene neslanosti rastejo na laatnem zelniku >Slov. Naroda« in je on tudi odgovoren zanje. Z deželnega sodišča. Do=edaj so imeli na tem sod šču (v civilaih stvareh) nernSki in italijanski pečat, dočim je na kazenskem deželnem sod š'Ju izključno italijanski pečat. Nedavno pa eo uvedli v II., tako ime novanem slovenskem senatu razun nemškega in italijanskega tudi samoslo venski, oziroma samohrvatski pečat. S tem je storjen zopet mal korak naprej v pripoznavanje našega jezika na tsm sod š^u. Sedaj pa zahteva že doslednost, da tema izgledu sledi tudi kazensko deželno eodišče. Tem bolj pa se moramo čuditi, da na trgo vinskem in pomorskem sodišču, ki nam sicer v zadnje čase ne daja povoda za pritožba glede pripoznavanja našega jezika na tem sodišču, imajo de vedno izključno italijanski pečat. Z ozirem ta obilico poslov, ki jih ima tudi to sodišče s slovenskimi strankami, smo uverjeni, da slavno predsedništvo tega sodišča ukrene nemudoma potrebno, da se toliko i na deželnem trgovinskem, kolikor na okraj- nem trgovinskem sod šču uvele tudi slovenski in hrvatski ;>e5at. S tem ne bo n komur vzeto n česar, ampak bo le nam dano, kar aam gre. Imenovanje. M nister za uk in bogo-5«-t e ie imenoval suplenta na e. kr. državni gimnsz'ji v Trstu dra. Ivana Mer« h a r - j a pravim učiteljem na tem zavodu. Človekoljubje izvest ne gospole. — vratar hiše št. 30 v ulic; del B 3ebetto, in je z družino — ženo in sinom — stanoval v V. nadstropju ste hiše. Žena je bila etara 38 let in jej je bilo ime Antonija. Sin je pa 12-letni Josip, tn ee nahaja že od minole nedelje na Kontovelju pri sorodnikih matere. S.noči se je stanovala m i?te hiše zdelo jako čudno, da niso vse p ipoludne videli ne vratarja, ne žene njegove. Sluteči, da sa je Po*!:- *fni sem bil uslužben v mlinu zraven morda pripetilo kaj hudega, so ob 9. uri in } stilniee riža pol šseinjem. Ta čistilnica pol zvečer obvestili redarja BedraČa, ki je n min sta last istih g,spodarjev. Dela! sam šel v hišo in potrkal na vrata Šsamperlo-pri vrtincu, ki prevaža moko iz kasonov v vega stanovanja. Videči, da na ponovno trkanje n? dobi odgovora, je redar odprl vrata se silo :n vatopil. A — groza — že pri vrat h je našel ležeče na tleh v veliki luži vrečf. Dne 19. junija 1903. predpoludne ob 9. uri eem snažil z metlici rečeni vrtinec od t»r?.bu. Po neprevidnosti nekega delavca pa f pr - -1 jermen na travmi* j > in v hipu je krvi mrtvo žaesko truplo. B.la je Antonija, zaČ^i vrtne del »v ti in — ep dnji de i moje žena Škamperleva. Imela je pa prerer.au roke je bil odtrgan pspdcoma. j vrat. Prepeljali to me v bolnišnico, kjer sem ! Redar je šel dalje v sobo, a tu je n&šel, r- a 2 meseca, Šj isti dan, ko sem pone- ležečega na postelji b prerezanim vratom -re" , ii me načela ki delav^av tolažili, naj mrtvega Valentna. O>vest 1 je takoj poli--e n č ne bojim za svojo prihodnjo=t, ker cijo, a ta je obve3tila sodnijako komisijo, ki oodo že skrbeli za me. Nu, ti so mi pozneje ;e s zlravnišk m soiaim ;"z7cdeccam drom. res z 1 ž:li nekaj denarja, da sem bil pre- Menzam, prišla takoj na mesto nesreč?. Poskrbi en za prvi hip, ko sem prišel iz bolni--a c t. Tudi ravnatelj obeh podjetij več slučajih in na m.Ie prošnja daroval vsega skupaj okoli 140 K. O J zavarovalnice zne;e j-a dala policija prenesti obe trupli mi je v narečne zakonake dvojice v mrtvašnico pri bv. Juslu. V kolikor je mogel poizvedeti nsš po- K 27 atot.; podružnice: ženska v Novem Potovanje nemškega cesarja, mestu 103 K, moška v Logatcu 161 K, v GEFLE 13, Jehta »Hohenzr llern«, na Železnikih 52 K 40 Btot., žeaaka v Krškem kateri se nehaja nemški cesar, sa je ob 8. uri 107 K; posojilnice: hranilnica in posojilnica Evečer usidrala pri Grabergetu. v Šmarji 100 K ; društva : Zveza slov. kolesarjev v Ljubljani 50 K ; tvrdka Ivan Jebač n na račun 250 K. Rizai: iz nabiralnika v Kraigherjevi trafiki v Postojni 6 K 3 eifcot., dr. Andrej Kuhar notar v Trebnjem noč Lorenca Anžič-a 10 K, Anton Godec učitelj v Lembahu pri Miriboru 4 K, gospa pl. Pavicli vs'.ed poravnave na Vrhniki 20 K, Kocbek Valentin organist pri Sv. Juriju ob Slavini 8 K, Hugon Hinterlehner. Simon ; V»'u't in razni goBtje skupaj znesek 3 K 74 stot., iz nabiralnika v gostilni Alojzija Siaj-paha v Vel. Loki 10 K, iz nabiralnika Alojz ja Pavlina v Trebnjem 1 K 50 atot., | Napoleoni K 19.11— 19.3i—, anglečr* bre K —.— za narod a i k lek 200 K, za družbia feoedir ' do —. London trateb «jrmi>: K 940 2S—240 60 „ , j. . „ 7 „n , Francija E 95.f 0—95.71, italija K 95 60—95.70 O K 00 stot., za mladinske ep se 6 K. 30 st. itaniBravi hanrovci K —.— . Nemčija K Bi * • - 4. i , „ j i, 0 a ; n -* 1 - ' 117-30 —117 60, nemški bankovc? v — — ■-- lairainistvo družbe a\. t i ril n _. ... . * _ . . n , ^ J avstrijska ednotna renta K 100 20 100 o0 Ogrska in M e tO d i j a v- Ljubljani. kronska renta K. 16.S0 S7.75, ivalijanHku ren- -> K l —.— —.— kreditne akcije V »i60.— — 161.— 'državne železnica K o73— — «75.-- oomba- .. K Koledar in vreme. Danes: Bonaventura, škof 6« ~ W87--Tl-n'^-n ^T IŽŽ Ti „ . , , t, . , Sreč te: Tisa Iv 338 nO -342 50 u in W 48250 in učenjak. .Jutri: Vladimir, kralj. Temperatura: ob do ^ 5Q Bodenfcredjt ^ { slab m -em f-e na povelje zdravn kovo moral nekoliko l>olje hraniti. Sedaj pa mjram izhajati le z onimi 17 zl i. na me«ec. Da mi je t? nemožao, mi bo verjel vsakdo, ako mu povem, da imam ženo n -tri otročiče. Mil sti iskati pa nr čem pri □ikomur in n.komur ni>čem biti v nadlego, i to sem si kotel nekol ko pomagati s tem, a eem sktl pr mercega dela. Vziic p^-manjKanjn spodnjega dela leve roke ee ču~ m sedaj spDsebnega za nitrsikatcro de o ser sem sicer krepak in zdrav. Nu, sem Bi n Vit, kam drugam se obrneš najprej, nego rja, fc:er si ž} puščal svoje telesne moči n m I u »ti — del svojega života M Šel sam t^rej k gospod m čist iu ca riža z milo pro-šajo, da b: mi dsl. kak > j r merno dtl?. Od tu - » me poeiali v pi-arno tovarne v ulici irrjdor. Tu pa eem hodil prosjačit toliko- srati, da me je bilo že pra7 sram. Do^il pa r€m le »dobr hoten« nasvet, n»j Be obrnem — v kako drugo tovarno. Potem je šla pr sit moja žena trikrat, a je slednjič dob la odgovor, da za-me, ki sem v t varni izgubil svr-je z Irave ude — ni prostora!!! Sedaj i pa nij nas živi petero glav z bor mi 17 gld. na m^sec, ako se ne najdejo ljudje, ki bodo imeli nekoliko več človekoljubja v svojem er(*u, nego ga imsjo gospodje v čistilnici riža, n ki mi ponudijo kako primerno delo. Mihael Gasparšič, v .Skednju št. 005. komisija za občo pridobnino. V je mars kdaj dalo povoda prepirom mej zakonskima : to vedenje jo namreč — tako pripovedujejo — upravičevalo moževo ljubosumnost. Pred 18 dnevi je bila žena pobegnila od moža. Predsinočajim bo pa sosedje videli, da sta prišla zvečer domov oha skupaj, Valentin in Antonija. Prepirala d* sta se vso prediincč o noč in vse včerajšnje predpoludne. O«oiu poludas sta bila nekr-liko ut hniia, a le za malo časa. Kmalu po eni uri se je vnel prepir mej njima na novo in hu e nego prej. Nektjri sosedov trdijo, da so slišali ob 2. uri popoludne nek ropot, kakor da bi bilo nekaj padlo prav blizu vrat, a zatem niso slišali niČeaar več. Ta molk se j m je pa zdel jako sumljiv in — kakor povedano — ao zve-Čar ob 9. uri in pol sklenili, da obvestijo polic j . E Jtn n ih je š*l, da izvrši ta skbp in, srečavši redarja Bsdrača, je povedal temu j vso stvar. S idnijsko kom s jo je vodil preiskovalni »rdnik Prati, a za policijo je bil prišel ca lice mreta komisar Pertot. do 143 - Srbab* —.— >i —.— Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni d«, k v papirju 101 vO 10J.85 „ arebru 1L0.95 KO 85 Avstrijska i? ta v zlatu 119.:>0 HH-jO „ . „ kronah 4% 10 '.45 100*45 Avst. investic' -j >J It S7.55 87 55 Akcije nacijonalue banke 1633.— 163(1 — Kreditne akcije 6»;i 59 660 - London, 10 Lstr. 240.;t-> 240.;. 0 100 državnih mark 117.37 Vs 117.35 20 mark 23 49 23 i7 20 frankov li .12 1^.11 100 i tal. lir 95.»jO 95.S5 Cesarski cekini 11.30 11.30 Hazne vesti. Višino 7600 metrov je dosegel v balonu dr. Anton Scbltim iz dunajske metereološke opazovalnice. Prišel je du temperature 15 stopinj Cđ'zija pod ničlo. Alhambra znamenita mauriška palača v Granadi, je v nevarnosti, da ee zruš\ Španska vlada namerava odrediti primeren kredit, da to zgrado obrani. Grozna nesreča se je dogodila te dni v rudniku \Valt-tcwa na Angležkem. 126 rudarjev je našlo smrt. Mesto New York bo k malo imelo štiri milijone prebivalcev. Presegal je bo glede števila prebivalstva aamo Londoa. Prebivalstvo v južno afriški angležki _ _ ™ koloniji. L !ta 1901 SJ je v kapski koloniji »vatri ska zlata rtu - 101—, oifrasc* 4•/, zia. ... |. , i .. . . . „„„ r>nt« 9711?, Lftndarb*.. 4^1.— turSke srač e vršilo ljudsko štitje, katarega provizončen ^ ^ ^^ ^ ^^^ mM. izid je angležka \ lada nedavno priobčila, jonalne akcije —.—, akci e Ainto 15.91. Trdna. . i ■ i u i__;:: o «7ši 1 London. (SfcieiM Koaao!iaa..„ ao, 90 Glasom tega štetja je b: o v kolonm 2,404 8 i 8 ^^^ b % Brebro 27--/16 Spaaska U prebivalcev (leta 1895 le 1,527 2241, od tega lijaneka rent« 104.—, «žai diazo-ii, l7;« u^dujiuj aa bilo 548.926 belok žeev. 1 Dunajc —~ Miri]a Tržna corofi!Ia 13. julija. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta i<9 22, italijanska renta 105.15, Španski exterieur 90 40, akcije otomanske banke 594—. Menjice na London 36 L. 45. -m.-iu ^ 22 zakona 25. oktobra 1896. d. z. 1. | tombola 150 kron, trečsa stane 40 Društvene vesti in zabave. Obrtnijsko konsnmno in posojilno društvo v Skednju bo imelo dne 23. julija izreden občni zbor v društveni krčmi. Na dnevnem redu bo sprememba pravi). Tombola v Devina. Prejsli erai iz Devina : Kakor je bilo že objavljeno, priredi Bralno in pevBko društvo »L idija« v Devinu (kdaj ?) javno tombolo v koriet otoškega vrte* v Davinu. Čiakvina 70 kron, SLOt. Je Lakota na Španskem I« Andaluzije v . . a I xi „i • ■ BndimpeSta. Pšenica za okt. K lf»,44 dn južni Sr'an^ki prihajajo poročila o e In, lakoti, j R Jf, <6. zft ^ R 12 ki vlada v tej pokrajini. Španska vlada je za ola šinje bede dovolila 12 milijonov pezat. -t. 220 izstopijo v ietu 1905. i j komisije za >t)č> pr dobii;no sledeči voljeni stalni udje in L&meitoiki. Stalni udje: Fr. vit. pl. Par s , Zvezdan Negiepjnte, V. Venezian, Ant. Kcscina, Em. dr. Fa^> ani, P. Hiipsl, Fr. Gaspar ni. Namestniki : Fr. Bjttor»z, M. V. Bus--in ob. Hear.k Petz, Aot. Me.au, A. Zaca-i n. Dom nik Galio, P. Pr mua. Voljeni ud S.'.vešter Pepeu je umrl 11. ^un ja l4.»04. Požar v korjulu blizo Vrhaike. o katerem Fino nedavno por< čali je vpepelil 29 hiš, 21 gospodarskih poslopij, mnogo kozolcev, \ 83 spravljeno krmo, obleko in nekaj ž v.ne. Saodo so cenili na 100.800 kron. Pogoreli j.o=estn ki so bil' pa zavarovani le za skupno svoto 30 000 kron. Poska«* samomor« z gnojnimi vilami. Oroija samomorilcev so bila do sedaj nz-vadno revolver, vrv, karbolna kislina, kak . okt. od K 11.30 do 11.32, koruza :a julij K 15.i0 do K 15.22. FSeu'cr : ponudi e sred ije, povpraševanje pićlo, tendenca mirna. — Prodaja lif UUii met. atot. z i 5 st. nižje. Oves in k niza trdno, r/. iu drug \ žita ne ^»remenje o. — Vreme: vročina. H a v r e. '^fiklep , 8-iatus good av - rage za tek. mesec po »o *g 45.3/4 frk, ta. sppt 46.--. New-York. lOtv in > • Kav« Kf. »:* dobavr, staluo, nespremenjeno. 5 st. zvišan a Pro -daja: 30.0 vieč. I H am b u r g. fSk1"1 >op.? !vav» Siut »e g^-. ■ avarage za »aj teuiber 37** dec. —, za marec 38.'/, za aj 39— — Stalno. — Kava Hlo ' navado ioco 38 —39 uavadnA rc«ia. —42 n^vAtlu , pozvar, ee je, glasom neke brzojavke iz New-Vorfea, minoie nedelje ukrcal ter odpotuje v dobi*. 43-44 E?ropo. j Hamburg. (Sklep.) Sladkor ia julij 19.70 „ ,, . . . , » . za avjruat 19 90. zasepte nber 19 tSO. za okober Gaf C.S^ni nosi carju lastnoročno pismo za no=traber is 40. za december lvio. Stalno. - Rooaevelta. • ! Vreme: ne3tanov.tno. prifctan ssa. Darila. Pevskemu društvu »Kolo« so darovali, oziroma preplt-čali vstopnino povodom deset etci«^ : Slavno pevsko društvo »Adrija« iz Parkoveli in g. Ante Bogdanov d po 10 K; gg. : Fran Rosman, Levičar, Ivaa Pre- za ime morilca grtfi Šuvalova, vendar je go-log in Miloš Kamuščič po 2 K ; gg. : Stanko tovo, da pripada revoluc joaarni s ranki. Godina, L>de%ii Modic in Srečko Bartelj po j PETROGRAD 13. Morilca so v \ spre Sladkor tuzemski Ce itrifdgal 5 rroTin. Hsd i K 74*— do 7-r*—, za mij-avgust Iv 7i*— do 7f5o C ncaas^ in Melirtitl promptno K 74 za juli-ai gust K 74 — *io 75*—. LuDdua. Sladkor tz icpu huio' 97/® • Mlačno. r * i . • j • i j - i Pariz. Rf za tekoči ineB- !5 5rJ rt Btanieča. La torpedovke ai upajo doithodaiz avgust l525 2h sept.-oktober 15 25, sept.-de- Blokada Vladi vo« t oka. LONDON 13. »Daily Telegraphc p<-reča: Blokada Vladivostoka je zelo stroga. Nobena ruska ladja ne skuša zapustili pri-i cember (ncirno. - r--«uic» «» tek-jc m > aec 24.75, za avgust 2 $60 z* september oktober 22 65 za sept -december 22 b"» iml č Motia xh ie koči mesec 31.35, za avgun :-t-.05 '». sept.-oktober 30.—, za s p t. - december 29.95 (islamu t). Knoičnr olje za tekoći m.-'B*-«- 50 — avg.iat 50.'/^ Dogodki v Rusiji. Morilec grofa Suvalova. PETROGRAD 13. Doslej te ne zna še j za' september-december 50.su za jatiuvar - april 51.— -i. „ c d? i___ ___j__:___J imirno). Špirit za ie*oči m« -*c 52— avgust — jemni sobi prijeli l„ulje, ki bo čakali avdi-1 ratinirai bo1/,—64. 1 K 50 stot.; gg.: Peter Mole, Fabijan Žgur, J. s p Sirk, K. Pertot, Gustav Pur- jence tir ga izročili policiji. Star je okolo 30 kaid N. N , Bratina, Gregirčič, Hanibal l®t, njegova obleka je dostojna, vendar ne ;mirno). a<< trdno; bel za tekoči me<*ec 293/t — ca avgmt J <—, t* oktober-januvar 291 za jjuiuvar-april (mlačno* ».^i/ —(iti v'rouiti. vročina. n september-december <3za januv-april 40.— trdno . Sladkor surov 88° 'i»o uov 2o--2(»'/» (^mlaćno Fe ne Škerl, Vogrič in Zanotokar po 1 K ; gg. : Staraainič, N. N.f Ražem, J. Subao, Pintar, N. Grižon, N. N., Mikeluci, Shmidt, Ivan Prašeli, M. H., Markrna in Vidmar po 50 stot. ; g. Biaijak 40 stot.; gg. : Just Ž vic, Josip Tomažic in Grom po 30 stot.; gg. : N. N., N. N., Mrevlje in N. N. po 20 st.; krajin potočila o veliki Fran Tomaž č, N. N., N. N. in N. N. po utfgne biti slaba letina. 10 stotink. G j.: Babič ia L. Geržiua po 1 krono. Mrgoče je, da je v konfuziji navstala zdi, da ni morilec pripada delavskim prav čiata. Ce ravno izobražen, vendar fclojem. Suša v ruskih baltiških pokrajinah. BEROLIN 13. Kakor poroča »Ruafea koresp.c prihajajo is baltiških in drugih posuši, vsled česar Denar na razpolago na prve vknjižbe tudi na še od K ne dozidana poslopja in na ztmljišča od K 1000 naprej. Prodajo se mali kosi zemljišča. Naslov: „Trgovinska kavarnaw od 4—5 ure pop. Mfnisterski predsednik Gautsch v Islu. IŠL 13. M'nisterski predsednik dr. baron - r O • O O 0 0''CM<0i'0i'0i'0 i i O I I O ) Tovarna pohištva ~wm Aleksander £evi JVElnzt kaka pomota pri zapisovanju darov, za kar G&ur,6ch je bil ob 11. uri predpoludne vspre-prosimo oproščenja. \ j*t od cjsarja v avdijecc: ter je bil popo- Družbi sv. Cirila in Metodija BO od ludne pri cesarju na « b?du. 1. do 30. junija 1905. poslali prispevke in Ob 9. uri zvečer se baron Gautsch vrne darila p. n. gg. ia društva : Upravništvo na Dunaj. »Slovenski Narod« v listih 31. maja, 3., 7., IŠL 13. Današaja avdijei c i minister- 10., 14. in 17. junija 1905. izkazani zaeske skega predsednika barona Geutscba pri c;- ■kupaj 180 K ; uprava:s;vo »Sloveaec« 48 Barju, je trajala dve uri ia pol. ulica Tesa 5tv. 52. H (lastna hiša). ZALOGA: PlrtZZR R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cone. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnstrovan cenik brezplačno In franko (T ® > PrMen Miiiar ali inženjer t,^ b« »In«*-!. Oglasiti se j»ri Živic in dr.i, trgovinska uli<-a št. '2. Ifllofl trgovski pomočnik vešč slov., italj. ■■■M"" in nemškega jezika išče službo. — Naslov pri „Edinosti". dne 16. julija t. L o priliki velikega rojanskega cerkvenega praznika Sv. Mohorja in Fortunata Im> v „Gostilni Trosf o trajal od :». ogato preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedilili. Iz velikih senčnatih vrtov je krasen razgUnl na morje in okolico,a ob jednem tudi na plesišče. Razsvetljavo bo kaj krasno preskrbovala 70O sveč močna svetilka, ki je edina take vrste v Trstu. Za obilen obisk se toplo prijHtroča udani voditelj. najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črnoobuvalo Najbolj se priporoča za Boxcalis. Oscaria, Chevreauz in lakirane čevlje. D UNA J, XIII. Kavarna-restavracija Sv Ivan 5 minut od Bošketa. SENČNAT VRT VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK zzz koncert —' Jfaro9ni kolek je „EMnost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RtSPARMIO 5 SEBLUHKIE PO »AIMCBEBSEISIE ZABTE7AB KATALOGI 6REZKLACNU. vojaške goclbe c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedilu itd. itd. Vstopnina prosta. iNa mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PRE1KRU F I L J A L K A c. kr. privat. mn. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH KONSTANTIN RUBINIK Vabilo. Tržaška posoj. in hranilnica r oglati ovana zadruga z ome j. porofttrom vabi svoje zadiužnike na izrenredni občni zbor ( nadaljevanje) ki bo dne 23. julija 1905 ob 10. uri dop. v veliki dvorani Piazza Caserroa it 2. DNEVNI RED: Prememba pravil. Na obilno vdeležbo vabi ODBOR. Droger^a GUSTAV MARCO ulica <» i ul i a št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. m Zaloga iip in steklenin. = Pekarna pri sv. Jakobu, ul. Marco Polo št. 6 vogal «1. Concordia i j>ri|K»roča «-enj<'iiemu občinstvu 3 krat na dan svež kruh, ki <£a dostavlja tudi fran«*o na dom. Za obilen ob sk se toplo priporoča Anton ZavadlaL F.FertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za. birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. DR0GER1JA~Josip ZiOOnnLČašeriaŠ • • e • r_ W o o o o Izbor drog, barv. čoplćev, pokostl. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega ■trapa tamarlndo, malinovca Itd. Itd. Pekarna in sladčićarna z lastno tovarno biskotov Jran Campe TRST - ulica Mol in G runde At. 32 - TRST $ krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema narot-be za sladeiee. X5or se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek 1. FARCH1 Barriera vecchia 5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka ▼ lastni krojačnlcl. Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejeaa prekladanje ln čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljir« plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. ^ Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. na blagajniške nakaze prinoscu proti 4 dnevni odpovedi 2l/a 7„ > 30 > » 3°/0 na naslovljena Izplačil n* pisma proti i dnevni odpovedi 2 V,0, 30 3°, o f rai Triaiki grafični zavod n. G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 P« tati od ksTČuka, kovine ali elastike. Nunieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pripadki. Napisi in črke od čina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plosće. Eliogratićen papir za pomnoževanje s pomočjo luci. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govor/ slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno nino- gokoristne in malih stro-skov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC I DRI TRST, trg. ulica št. 2 C II I I Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron, Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešerno/ih ui 3, poprej na M\m trp zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol.Jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces- kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 5/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto i>% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. I I v z atih napoljoniii na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 20/o , 3 mes. „ 2V/o <* o l / o ■ -i n _ - ^ /t /o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febrnvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. ISaneogiro v kronah z *2l takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol'onl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo Dd Časa dO' časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iimpešto, Brno, Karlove vari, Keko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Ir.otnosT Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd prosto stroškov, ^e bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. .Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh* drugih iztirjevanj. L>aja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na k&rikaeijske listine Be otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih-mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca" d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. — „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera zS C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance 31 decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... Rezervni zakladi dobičkov .... „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ..........- • Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m:rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8,000.000 7.133.580 3,700.580 71,255.752 254,96^.140 498,919.050 JKaniJaktorna tvrtka BERTOLI & SBUELZ Piazza Barriera vecchia 2 in ul. >uova 3S (naspr. palače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja -— po jako nizkih cenah —_ 14 novč. 1« „ po KOTEN I NA, bela 7«; cm j, » 78 „ bela za ljube 156 cm po 4-H 1H nov KOTEN IN A, navadna. cm po 7H rt 7* >• »j f* „ „ „ za ijuhe 150 „ n :tt> Velikanska zaloga perkala, satena, prtov, prtićev. brisalk, rut vse po tovarniških cenah. •r Filijalka ul. Nuova St. 38 -mm i > > i Zaloga izvozno-marčne (E?iport-Marzen) in vležane (Lager) r=z: piva - v sodčekih in v l>oteljkali, kakor tudi — fev^sab — iz tovarne Bratov Raininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jnattcnijeve gissshubhr vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via deg!i Artisti štev. 10. - „SLAVIJA" sprejema zavarovanja člo-▼e^kega življenja po najraznovrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje ž? smrt t zmanj^ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let -josMi^- pravico oo uiviaenae. „Slavij a" vzajemna zavarovalna ban^a t Pra£i. — Rezervni fond 31.865.386 80 K, izplačane odšiciinine: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovanskc-narodno upravo. I* Tm pojumllt daj« : | Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 | Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. y $kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne "»odpore v narodne in občnok pristne asene. 's.ccz c s _