Fr. Kramberger: Namen m nafoga naših kniižnit (Spričo občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru dne 30. X. 1924.) Že ob ustanavljanju in snovaniu knjižnic po naših društvih se je mislilo na to, kak namen, kake naloge naj imajo naše knjižnice. Prvi in glavni namen je bil že takrat: Izobraziti vse sloje. Z izobrazbo posta-ne človek samo stojen in zrel za iskanje resnice, kar je glavni življenjski smoter vsakega človeka. Ako pcgledamo na kratko zgodovino knjižničnega gibanja, bomo videli, da so vsakokrat bili za snovanje knjižnic merodajni gotovi vzroki. V Nemčiji so se snovale knjižnice in razvijale najbolj po letu 1870, z namenom, vzbuditi in utrditi narodno za- vest. Isti je bil vzrok tudi na Francoskem, kjer /e Bilo p® porazu leta 1870-71 še bolj potrebno, da narodu ne upade pogum in da se dela razpoloženje ter vzgaja narod za »revanžo.« Revolucijska doba leta 1848 je dala tudi pri nas SJovencih iskro, ki nas je zbudila iz narodne zaspanostk Čutili so to napprej posamezniki, ti so pisali knjige in časopise, ustanavljali društva. Ustanovili so Družbo sv. Mohorja, ki je razširila slovensko knjigo. Vso to delo je pa najnen zbuditi našo narodno zavest. Po čitalnicah so se že dobivale knjige, zasebniki, posebno naši duhovniki, ki so podučevali ljudi še v nedeljskih šolah, so gotovo izposojali Ijudem knjige in to z namenom izobraziti jih in buditi v njih zavest, da so Slovenci. Ko so se duhovi tudi pri nas ločili v VII. desetletju preteklega stoletja, sta obe smeri začeli delovati vsako na svojo sirein. Svobodomiselna struja je kmalu pokazala, da na tem polju ne more delati, dr. Krek pa, zastopnik in praktični naslednik škofa Martina Slomleka, ]e kmalu dal smernice za novo delo. Društva s knjižnicami so prev^ela od posameznikov nalogo splošno izobraževati in vrbujati narodno zavest, obenem pa tudi ljudem kazati pot do edine resnice. Slovenska mladina je pridno segla po knjigah in ravno temu se imanno denes zahvaliti, da se ogrom na večina Slovencev zaveda svoje narodnosti, zaveda pa tudi tega, da smo kaicliški narod. Tako] v začefku sem rekel, da je prvi in glavni namen , pa tudi glavna naloga naših knjižic še danes ta, da usposobijo člcveka za iskanje resnice. Največja in zadnja resnica pa je Bog. Naše knjižnice morajo^biti torej katoliške knjižnice, v njih morajo predvsem biti knjige, ki ne žalijo na ta ali otA način verskega čuta, ki povzdigujejo srce in duha v višave. Zaradi tega morajo biti pa v naših knjižnicah samo take knjige, ki blažijo srce in ki nudijo našim mislim lepe predmete Tazmišljanja. Druga naloga naših knjižnic je, da budijo in poglobijo naredno zavest. Žalibog je to še danes zmiraj potrebno. Nastopajo razni »apostoli«, ki pravijo, da Slovenci nismo narod, da ni vredno, da bi bili narod. Zopet drugi pra,vijo, da moramo misel na narod sploh opustiti, češ, saj smo vsi potoinci Adama in Eve. — Ne, vi vsi krivi preroki, tega nam ne morete dopovedati, da nas ni rodila slovenska mati, to je v naši krvi. Uničiti nas morete prej. narodne zavesti nam ne boste vzeli. K temu morajo po , svojih močeh doprinašati naše knjižnice, zato bodi v njih' predvsem slovenska knjiga! Naše knjižnice morajo tudi gledati na to, da ne pozabimo na krivice, ki so se zgodile r.ašemu narodu, mi ne smemo pozabiti, da je toliko.našib krvnih bratov še v jarmu narodnega, da, celo verskega suženjstva. V nobeni knjižnici ne smejo manjkati dela, kf govorijo o trpljenju in vzdihovanju našJh bratov na Koroškem in v Italiji. Nem_ki knjiiničar Kastsr je v »eki svoji knjigi ozna<&ft socialno nalogo knjižnic. Tudi za nas relja, kar pravi: Knjiinice naj poučujejo in dajo Yxpodbudo za delarnost, Y«rčevanje ,treznost in smisel za domačijo. Naše podeželske fcnjižnice naj bi predrsem budile zanimanje za življe»je doma na deželi, za umno poljfrdelstro, vrtnarstro, sadjerejo, čebelarstvo in živinorejo. Mnogo je tega, bo rekel YS»k, težko je Yse to točno Rapraviti. Priznam, toda v tej smeri tnora vsaka naša knjiž nica delati.