Leto VII, štev. 286 Uubljana, nedeffa *2. decembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din g=. Irigja oo gjutraj. as Stane mesečno Din »5 —; sa tace »ematvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev »a. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnBtvo; Ljubljana, Prešernova ulica št 54. - Telefon št. 36 tnseratnt oddelek» Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem Ček. zavodu: Ljub-iana št 11.84» - Praha čislo T*. 180 Wien. Nr 101;.«4» Pašič na mrtvaškem odru Prenos trupla v Saborno cerkev Beograd, 11. decembra p. V Pašičevo stanovanje je vso preteklo noč prihajalo mnogoštevilno občinstvo izražat svoje sožalje. P^seti so se neprestano vrstili drug za drugim. Ob Pašičevem mrtvaškem odru so čuli poslanci Janjič, Stojanovič, Ljuba Popovič in dr^gi. Vso noč so prihajale brzojavke s sožalnimi izjavami nad smrtjo Nikole Pašiča. Brzojavk je došlo toliko, da jih niso mogli sproti odpirati. Sprejemanje brzojavk je bilo poverjeno dvema uradniko- ma notranjega ministrstva. Ob 5.15 zjutraj so zaprli krsto, jo prenesli v avtomobil, ter jo prepeljali v skromnem sprevodu v Saborno cerkev, kjer je bilo medtem vse pripravljeno za pompozen katafalk. Ob 6. zjutraj je patrijarh Dimitrije ob veliki asistenci opravil prvo molitev. Molitve se vsako uro ponavljajo. Na tisoče in tisoče ljudi defilira ves dan pred katafalkom, pred katerim se odigravajo ginljivi prizori. Saborna cerkev ostane še vso noč odprta. Zvečer so pričele prihajati s posebnimi vlaki deputacije iz notranjosti, da se udeleže pogrebnih svečanosti. Ksfs falk v Sabomi cerkvi Saborna cerkev je nadvse svečano tužno okrašena. Vsa notranjost cerkve je pokrita s črnimi draperijami, prav tako tudi velika ulična ograja okoli cerkve. Pašičevo telo k položeno tako, da gleda z licem na oltar. V rokah drži malo sveto podobico, dar pokojnega ruskega carja, na odru je polno cvetja in trnjev venec. Oder je obdan od mogočnih svečnikov. Poleg odra pa stoji častna straža štirih poslancev radikalskega kluba ter štirih podoficirjev z golimi sabljami. Pokojni Pašič je bil namreč v vojski narednik. Več kakor 250 krasnih vencev je razloženih po cerkvi. V teku današnjega dne so hodile mimo zemskih ostankov velikega državnika pozno v noč nepregledne mase naroda. Vhod je bil pri glavnih vratih. Sožalne brzojavke kraljice Marije, prezidenta Masaryka, romunske kraljevske dvojice in evropskih državnikov Beograd, 11 decembra p. Do danes zvečer je prejela gospa Pašideva nad 3500 sožalnih brzojavk Zjutraj je prispela iz Bukarešte, kjer se sedaj mudi kraljica Marija pri svojem očetu, sledeča brzojavka, sestavljena v našem jeziku: »Sprejmite moje globoko sožalje v vaš; tugi za velikim pokojnikom. Marija.« Prezident Masaryk je brzojav': »Zaznal sem tužmo vest ir vam pošiljam iskrene simpatije moje države ta mege osebno. V pokojniku sem izgubil zvestega prijatelja Masaryk.« R L'm unskj kralj ln kraljica sta poslala sledečo brzojavko: »Tudi midva deliva sožalje v veliki nesreči, ki vas je zadela, ln prosiva, da verujete v naše iskrene simpatije. Ferdinand in Marija.« Zunanji minister CSR dr. Beneš izraža svojo žalost ter povdarja: »Znal sem ceniti njegove velike zasluge in bodite overjeni, da bom očuvai nepozaben spomin na dobo srvoiega sodelovanja z g. Pašičem.« Stari Pašičev prijatelj Venizelos brzo-javlja: »Dovolite, da vam izrazim svoje sožalje. Z največjim sočutjem sem zaznal za smrt velikega vašega moža, čegar velika osebnost bo divno blestela večno v vaši domovini.« Posebno prisrčno je telegrafiral francoski zunanji minister Brland. nadalje Mussolini, predsednik bolgarske vlade L.iapčev, grof Sforza, Cankov, Kafandaris, Duca (ki poveličuje Pašičeve zasluge za evropski mir), ameriški zunanji minister, belgijska vlada itd. Posebno mnoge brzojavk- je prišlo od članov ruske emigracije iz cele Evrope. Žalne deputacije Beograd, 11. decembra p. Tudi danes prihajajo ves dan žalne deputacije k Pašičevi rodbini, da ji izrekaj c. sožalje. Med dr. je Beograd, 11. decembra p. Pogrebne svečanosti se pričnejo točno ob 9 dopoldne. Udeleži se jih tudi kralj, ki bo do Kralja Milana ulice peš korakal za krsto. Pogreb se bo vršil z velikimi vojaškimi častmi ter ob udeležbi vojaških godb. V cerkvi bodo govorili patrijarh. predsednik parlamenta in minister dr. Miletič v imenu vlade. Truplo pokojnikovo preneso iz cerkve na lafeto predsednik Narodne skupščine Marko Trif-kovič, predsednik vlade g. Nikola Uzunovič, šefi klubov, predsednik Državnega sveta, predsednik Glavne kontrole, predsednik beograjske občine in minister vojne ter mornarice. Pred zgradbo kasacijskega sodišča se sprevod ustavi in tam bodo govorih': v Imenu glavnega odbora radikalne stranke sekretar dr. MomČilo Ivkovič, v imenu beograjske občine njen predsednik dr. Kuma-nudi, za radikalni klub dr. Dragu tin Kojič, v Imenu Demokratske zajednice dr Aleksander Mijovič. za SDS posl. Vilder, za Držav-svet podpredsednik dr Tugomir Alavpovid, za ministrstvo zunanjih del pomočnik Jovan Markovič Na grobu govorijo razni delegati radikalskih organizacij Komandant mes'a Beograda je izdal naredbo, pa kateri se udeležijo jutrišnjega po- izhod na desni strani. Množice ljudstva so napolnile cerkev in ves prostor okoli nje. Gneča je bila velikanska. Red sta vzdrževali dve četi orožnikov. Pripetil se ni noben incident. Kot živa reka so se pomikali ljudje s pobožnostjo mimo trupla Nikole Pašiča, se križali, poljubljali Pašiču roko in v največjem redu zapuščali cerkev. Opaziti je bilo veliko število uglednih osebnosti tudi iz političnih krogov Pred cerkvijo se je bilo mogoče vpisati v sožalno knjigo. Nocoj od 21.30 do 22.30 je bila vsa rodbina Pašičeva v sa borni cerkvi. Četudi je trenutno ura skoraj polnoči, je še vedno polna cerkev ljudi. Častna straža ostane poleg krste še do 3. zjutraj, nakar se cerkev zatvori. ob 6. zjutraj pa bo zopet dovoljen vstop. bil pri Pašičevih celokupni Državni svet, šefi vseh uradov, predsedništvo kasacijskega sodišča, senat univerze, predsedstvo akademije znanosti. deputacija vojske, predsedstvo občine, zastopniki vseh znatnih kulturnih organizacij, nebroj prijateljev rodbine. Popoldne je prispela iz Cavtata Pašičeva hčerka Pava s svojim soprogom dr Rači-čem. Odšla je takoj v cerkev k očetu ter le pred krsto omedlela e naroda Beograd, 11. decembra, p. Prezident ČSR Masarvk je poslal Pašičevi vdovi osebno sožalno brzojavko. Danes je izročil tukajšnji češkoslovaški poslanik ministrskemu predsedniku Uzunoviču sledečo sožalnioo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša: Ženeva, U. decembra. Veliki državnik, v katerega osebnosti smo mogli desetletja videti utelešenje jugoslovenske ideje, je preminul, aktiven vse do poslednjega trenutka svojega življenja. Izjavljam Vam svoje globoko sožalje in se pridružujem tuai celokupnega naroda kraljevine SHS povodom smrti moža. ki je toliko storil za svojo domovino. Uteha vseh, ki tušu jejo ob njegovem odra. mora biti okolnost, da so ideali njegovega življenja uresničeni in da zap.tšča svojo domovino tako veliko in silno. Nikoli ne pozabim skup nega dela z njim, dela, ki je trajalo celih deset let od 1916 vedno v polni harmoniji in v korist naše države. _ Beneš. Komemoracija v bolgarskem sobranju Sofija, 11. decembra, r. Ob početku seje sobranja je predsednik vlade Ljapčev spo» ročil Pašičevo smrt. Na njegov predlog so člani sobranja izkazali čast spominu pokoja nika. Zunanji minister Burov je posetil nzšega poslanika ter mu izrazil v imenu bolgarske vlade sožalje. greba naslednji oaredi vojske pod poveljstvom artilerijskega brigadnega generala Vojislava Vukoviča: en polk infanterije, četa gojencev vojne akademije, četa prve pe-šadijske podoficirske šole kralja Aleksandra I., četa mornarjev, eskadra konjenice, kraljeva garda, divizije n artiljerije dunavske-Sa artiljerijskega polka Na vseh vojaških zgradbah morajo viseti orne zastave. Radičevci ne pridejo k pogrebu Beograd, 11 decembra r. Dopoldne so imeli šefi ožje opozicije sejo, na kateri se je govorilo o udeležbi opoziciie pri pogrebu Nikole Pašiča. Pogreba se bodo udeležili vsi, v Beogradu se nahajajoči poslanci ne glede na strankarsko pripadnost Ra-dičevski poslanski klub je sklenil, da se pogreba ne udeleži, ker se nihče izmed Pašičeve rodbine ni opravičil radi incidenta, ki se je sinoči pripetil, ko sta prišla v imenu kluba izrazit sožalje Pavle Radič in K. Kovačevič. proti katerima je množica pred Pašičevo hišo demonstrativno klicala »•Doli radičevci!« Za slučaj, da bi se afera vendarle poravnala, bo govoril pri pogrebu v imenu HSS posl. Pavle Radid Zdravniki o vzrokih Pašičeve smrti Beograd, 11. decembra p. Profesorja dr. Vrbicky in dr - Antič ter zdravnik dr. Si-, monovič, ki so bili v četrtek zvečer klicani k Pašiču ter so storili vse, da mu rešijo življenje, javljajo soglasno, da je smrt nastopila vsled možganske kapi Prof. Vr-bicky pravi: G Pašič ie bi! čez 80 let star Ln je naravno, da ie bila arterijoskleroza pri njem že precej razvita Vsako burnejše valovanje krvi je v takem slučaju opasno. Žila poči, nastane krvavitev v možgane in smrt je neizogibna Pregledal sem g. Pašiča pred 2 mesecema. Njegovo zdravstveno stanje je bilo vrlo dobro. Imel je le lahko proširenje ven na levi nogi, kar pa ni prizadejalo nobene posebne brige. Ko sem v ■četrtek zvečer okrog 10. ure prispel k bolniku, se je Pašič že nahajal v poluomotič-nem stanju, slišal je sicer, kar smo mu zdravniki rekli fer pokazal na naš poziv jezik, toda govoril ni več. Pozneje je nekaj časa dobro spal, toda po polnoči je dobil jačjo temperaturo ter je bil brez zavesti. Prof. Antič pripoveduje: G Pašiču je postalo slabe med večerjo. Gospa je spočetka mislila da ni nič posebnega, toda kmalu je izgubil zavest. Priklicani dr Kosanovič mu je pustil kri, a takoj je bilo jasno, da gre za možgansko kap. Ceio noč do svoje smrti Pašič ni več spregovoril. Bil sem pri njem, ko je izdihnil Bil je povsem miren in le globoko je V2dihnil. Zaprl sem mu oči. Pašič je živel silno redovito, nikdar ni pušil, nikdar pil alkoholnih pijač. Vzrok smrti: pr-čila ie žila v možganih. Izzvala pa je katastrofo očividno vrlo jaka duševna emotija. Njegovi pripovedujejo, da se je Pašič isti dan vrnil domov vrlo nerazpolo-žen in je to tudi kazal, kar se je sicer pri njem zelo redko dogaja'o. Pri večerji skoraj ni nič govoril videlo se je, da je razburjen, a na vsa vprašamja kaj se je zgodilo, je odgovarjal' -Nič.« Pašič je, kakor običajno, večerjal mlečno jed, a očividno mu ni teknilo Naenkrat mu je postalo slabo. To je bil prvi znak možganske kapi. Kmalu se je onesvestil Proti jutru je dobil tudi pljučnico, verjetno od tega, ker mu je pri bljuvanju nekaj zdrknilo v dušnik ter izzvalo vnetje Zdravniki, ki so izvršili baizamiranie trupla, kar je trajalo nekaj čez 2 uri, povdar-jajo, da je Pašičevo telo. mišičevje in živčevje, bilo še izredno sveže ter daleko ni kazalo onih znakov propadanja, ki se pojavljajo običajno pri tako starih ljudeh. v inozemstvu Praga, 11. decembra, g. omenja njesovo ime za jugoslovenske politiko naravnost obveznost. Kot državnik pa ?ega daleč preko okvira svoje domovine in njesovo mesto je ob strani največjih ustanoviteljev držav novejše zsodovine. Praga, 11. decembra, s. Vest o smrti Nikole Pašiča je vzbudila v prestolici Češkoslovaške in v oeli državi veliko iznenadenje in žalost. Vse novine prinašajo v svojih člankih opise življenja in velikega pomen2 osebnosti Nikole Pašiča. Značaj velikega pokojnika izražajo v superlativih. Tako piše cVenkov>, da je bil gosp. Pašič najtipičnejši predstavi-telj predvojne Srbije, s katerim se je moralo voditi računa v evropski politiki. Pašič ostane nepozabljiv, dokler bo rodila srbska mati junake. : Kraljevina SHS izgublja s Paš i čem najizrazitejšega in največjega politika, češkoslovaška republika pa iskrenega prijatelja. nji položaj naj se sestavi vlada na podlaj gi narodnega in državnega edinstva tako kakoršno je ono v resnici, pri čemer se morajo naravno upoštevati stranke, ki sto. je na osnovi narodnega sporazuma in v du« hu za brzi in uspešni razvoj države in na. roda. Vlada mora delati parlamentarno ter v cilju gospodarske sanacije države. Po. tem bi bilo želeti, da bodo zastopana v tej vladi vsa tri plemena našega naroda. Na. daljna konzultovanja so odgodena radi smrti bivšega predsednika vlade in predsen nika podani.škega kluba narodne radikalne stranke. Nadaljevala pa se bodo čim prej, da se tako skoro sestavi nova vlada. Pod* pis: Iz predsedništva ministrskega sveta, 11. decembra 1926. v Beogradu, Naš spor z Italijo in Mala antanta Pomembna izjava g. Jovana Markoviča ob priliki angleških komentarjev Slede našega spora z Italijo. interesov, ker je od svojega začetka pa do danes pokazala toliko življenjske sposobnosti, da se v naši politiki, pa nai Beograd, II. decembra, p. Z ozirom na vesti londonskega lista «rTimes». ki je poročal iz Bukarešte, da smatra ru-munsko javno mnenje dogodke v Beogradu za preorijentacijo jugoslovenske zunanje politike in da obstoja možnost razcepa Male antante, ker bi se morala Rumunija ločiti od Jugoslavije, je izjavil pomočnik v zunanjem ministrstvu g. Jovan Markovič: <1 Ako bo imel sklep italijansko-alban-skega pakta v resnici kake posledice za bodoče odnošaje med našo državo in Italijo in ako bi zato kakorkoli vplival na našo zunanjo politiko, ta poiav niti najmanj ne fco škodoval obstoječim zvezani Male antante. Mala antanta ie pacifistična grupacija ji stopi na čelo kdorkoli in neodvisno od drugih odnošajev. ne more niti misliti na orijentacijo, ki bi nasprotovala interesom ostalih dveh zavezniških dr;av. Prepričan sem, da se bo našel način za ohranitev naših dobrih odnoša.iev z Italijo, toda dosedanje zveze in dosedanje iskreno sodelovanje med državami Maie antante se morejo v vsakem slučaju po zadnjih dogodkih še bolj utrditi kljub vsem pričakovanjem gotovih krogov, ki vidijo v teh dogodkih ovire za svoje ambicije.® Nov kurz češkoslovaške zunan e politike Važne spremembe v diplomatski službi. — Za poslanika v Beogradu pride dosedanji poslanik v SoHji Bogdan Pavlu. — Sporazum s Hlinko. — Pogajanja z Vatikanom, Praga. 11. decembra, rs. Z gotovostjo se more trditi, da je preorijentacija češkoslovaške zunanje politike definitiv-na stvar, s katero se bavi celokupna politična javnost. Kakor znano, ie odpoklican dosedanji poslanik v Beogradu Jan Šeba v zunanje ministrstvo. Na njegovo mesto pride najbrže sedanji poslanik v Sofiji Bogdan Pavlu, Iz Stockholma je odpoklican poslanik Radimsky. ki prevzame vodstvo prezidijalne pisarne, dosedanji šef dr. Šebesta pa je imenovan za generalnega konzula v Draždanih. Za poslanika v Stockholmu bo imenovan dr. Pallier. Nadalje je odpoklican iz Berlina dr. Krofta, katerega bo zamenjal dosedanji poslanik v Rimu dr. Mastny. strani pa z Giolittijem, s katerim ima precej skupnega. Kakor sovražijo Italijani Giolittija ln ga obenem občudujejo in se zatekajo k njemu, kadar pride država v težavno situacijo, iz katere si ne vedo izhoda, tako je bilo tudi z njegovim jugoslovenskim sovrMnikom, Pašičem. ki je posegel v državne posle, kadar je sila prikipela do vrhunca. Po njegovi smrti bo sicer šlo življenje v Beogradu svojo pot, toda življenje bo drugačno, ker ni več Pašiča. pravi o Pašiču. da je bil v socijalnem in političnem oziru kmetski sin, vse kaj drugega kot nemški junker ali liberalni italijanski grof. ki je vzniknil iz naroda. List potem podaja v toplih besedah njegov življenjepis in pravi, da je Pašiču po tolikih peripetijah svojega malega naroda uspela njegova velika politična koncepcija: ujedinjenje vsega jugosiovenskega naroda v enotno državo. Manj ugodno ste izraža na koncu članka, kjer pravi, da se je prvotno agrarnosocijalno kmelsko prebivalstvo izcimilo zadnja leta v Jugoslaviji rod Pašičem v kmetsko buržoazijo in da mu je konec življenja grenil sin z rasnimi aferami ! Za poslanika v Varšavi je imenovan dr. Girsa, tamošnji poslanik dr. Flieder pa je premeščen v Bruselj, da zamenja poslanika Strimpla. ki je premeščen v zunanje ministrstvo. Za poslanika v So. fiji bo imenovan legacijski svetnik Brož. Poslaništvo v Rimu bo vodil legacijski svetnik dr. Voka, dosedanji načelnik v zunanjem ministrstvu. Praga, 11. decembra, s. Pogajanja ministrskega predsednika Švehle s slovaško ljudsko stranko so dovedla do popolnega uspeha. Kakor pišejo slovaški listi, ie uvede! olomuški nadškof dr. Prečan pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata. ki mu naj kot vzorec služi konkordat z Rumunijo. Med drugim se bodo v smislu • tega konkordata tudi spremenile nekatere škofije na Slovaškem. V Nitri nameravajo ustanoviti nadškofijo. Narodna odbrana o italijanskem nasilju Beograd, 11. decembra, r. Kakor znano je policija prepovedala protestno zborova« nje Narodne odbrane proti italijanskemu prodiranju na Balkan. Radi tega je bilo na zadnji seji Narodne odbrane sklenjeno, da se našim in inozemskim listom pošlje ko. munike o italijanskih nasilstvih nad slovan skim življem. Obenem se je protestiralo proti prepovedi zborovanja. Omejitev tiskovne svobode v Angliji London, 11. decembra, (pr.) Spodnja zbornica je končnoveljavno sprejela zakon« ski načrt, ki prepoveduje časopisno poro« čanje o intimnih zadevah na sodnih raz« pravah. Italijansko prijateljstvo v praksi Tiranski pakt prvi člen v verigi, s katero hoče obdati Italija našo državo, — Grčija pred odločitvijo. ve diktature je jasno, da bi se morala Grčija približati Jugoslaviji proti vedno večjemu vplivu Italije na Balkanu. Nobena balkanska država ne more misliti hladnokrvno na možnost, da prevzame Italija vlogo stare Avstro-Ogr-ske na balkanskem ozemlju. Berlin, 11. decembra. 1. «V'ossische Zeitung« poroča iz Aten, da se vladni krogi zelo interesirajo za italijansko-albansko pogodbo, o kateri mislijo, da ni naperjena proti Grčiji. Italijanski protektorat nad Albanijo ustvarja abnormalne odnošaje med Grčijo in Albanijo. ki se bo v zavesti na italijansko pomoč kazala nedostopno tudi v izpolnjevanju prevzetih dolžnosti. Zunanji minister je izjavil, da proučuje grška vlada z vso pazljivostjo spremenjeni položaj na Balkanu. London, 11. decembra, I. «Westmin-ster Gazette» opozarja na nevarno aktivnost italijanske diplomacije na Balkanu in pravi: Italija je s tiranskim paktom skovala prvi člen politične verige, s katero namerava obdati Jugoslavijo. Drugi člen. ki se že pripravlja, je Grčija. Temu naj bi sledile jutri Bolgarija. Kurnunija In Madžarska. naklonjene Italiji. ugotavljajo, da pomeni jugoslovenski spor z Italijo novt velike težave pri postopnem pomirjenju Evrope. Pariz. 11. decembra, i. V članku o posledicah albanske pogodbe se bavi «Temps» tudi s položajem Grčije in piše: Brezdvomno je tudi grška vlada v skrbeh ob dejstvu italijanskega vpliva v deželi, ki obvladuje na jugu vse pozicije Cpira. Ne glede na razmerje med Atenami in Rimom za časa Pangaloso- Italija je hotela izzvati konflikt Cficijozen francoski glas o posledicah albanske afere. — Albanska zbornica soglasno ratificirala pakt. — Zanimive informacije protiiašistovskih politikov v inozemstvu. — Francija in Belgija demantirata italijanske laži. — Napetost ponehala? Pariz- 11. rfecembra. I. ugotavlja, da je razburjenje v Beogradu in drugod popolnoma razumljivo, ker vsebuje že člen 1. tiranske pogodbo pridržek italijanske intervencije v Albaniji, in sicer v primeru vsake nevarnosti za albanski cstatus quo». Pri tem je treba vedeti, da je Italija sklenila to pogodbo z albansko vlado, ki nima nobene stabilnosti in katere avtoriteta je zelo dvomljiva ne giede na neprestano opasnost revolucionarnih pokretov. Albanija meji z Jugoslavijo, katere meje morajo biti strogo nadzorovane. V suka italijanska akcija v tej deželi bi pomenila precejšnjo nevarnost ra Jugoslavijo. s* zaključuje, da zahteva sedanje stanje v Italiji popolno hladnokrvnost narodov, ki so v napetem rrzmerju z Rimom. ■Kralj Aleksander bo brezdvnnmo upošteval pomirjevalne nasvete lx Ženeve. Pariz. 11. decembra. 1, Albanska zbornica je v četrtek popoldne po dolgih referatih zunanjepolitične ln pravosodne komisije sne!a-ono ratificirala pogodbo z Italijo. Aktu ratifikacije je sledilo dolgotrajno navdušeno ploskanje. Več govornikov je proslavljalo tradicionalno prijateljstvo, ki veže obe državi. Poslanec Ciako je citiral vse izjave italijanskih politikov, ki so zahtevali albansko samostojnost. Bivši nnueni minister Floki je predlagal zahvalno brzojavko Mussolini ju, ki je tako spretno izvršil svoj načrt. Pariz. 11. decembra. It. Iz vodilnih krogov italijanske emigracije se izvejo zanimive informaije o ozadju Mussolinijeve politike na Balkanu. Mussolini je z vsemi sredstvi pritisnil na sedanjega albanskega ministrskega predsednika, ki trni je moral obljubiti, da ne bo Francoske obrambne priprave na italijanski meji Ker je Italija koncentrirala na meji svoje čete, je ukrenila Francija potrebne ukrepe. ro škodo vsled izostajanja tujcev. Dejstvo ie. da je mej3 strogo zavarovana. Z druge strani obiavljaio oblastva, da so vsa premikanja čet v zvezi z novo razpre-delbo vojaštva, ki se vrača rz Maroka. »Echo de Paris^ potriuie navedbe »Actfon Francaise» o teh pripravah ob italijanski meji in jih še izpopolnjuje. List pravi, da sta sedaj 14. in 15. gorska divizija v popolni bojni opremi. Mornarica ie dobila ojačenja in bojno opremo. Orožništvo je ob meji pomnoženo, na Korsiko pa ie odšel Se en bataljon, da ojači tamošnlo posadko. sklenil prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. Istočasno je Mussolini stopil v stik z bivšim albanskim ministrskim predsednikom Fan Nolijem, ki se je nastanil v Bariju. Kaj sla se dogovorila, ni znano, pač pa je dejstvo, da so albanski uporniki v času jugosloven-sko - albanskih oogaianj prijeli za orožje v imenu Fan Nolija! Tako je moral Ahtned Zoga pod pritiskom vstaje obrniti Beogradu hrbet in skleniti n-ld z Italijo. Mussolinijeva vlada je skušala potem uradno demantirati vesti, da je pakt v zvezi z vstajo, toda sedai je pozitivno znano, da se je vstrja pričela 24., pakt pa je bil podpisan £7. novembra. Tudi je znano, da je bil Fan Koli že pripravljen za odhod v Albanijo, ko je zvedel, da se je Mussolini poslužil njegovega imena in krvi upornikov samo v doee-go svojega smotra, da loči Albanijo od Jugoslavije. Jnsr.o je. da Mussoliniju ni šlo sa omejitev jugoslovenskega voliva na Jadranu, temveč za to. da izzove v Beogradu konflikt Pri tem se ne sme poc^biti. da ie skužal že Ricciotti GnribaVii rv> Mussolimievem naročilu organizirati upornike na Jugoslovanskem ozeroliu v škodo tlaliie. Pariz. 11. decembra. 1. Vlada demantira vesti italijanskih listov o zvezah francoske vlade Z z^dnirj ■ ■1T>o vstnjo. Bruselj. 11. decembra. 1. Uradno s? deman-tirsjo rimske ve»ti. da nabav'!« Francija iz beltfiifikih tovarn orožje Jugoslaviji. Rim, 11. derevhra. (nr.1 I.isti ugotavljajo v svojih beograjskih rv*Wi!ih, da je napetost v odnošaiih med Ttnlijo in Jugoslavijo ponehala, (Glej t vsi i izjavo gosp. Markovito. Ured.) Pariz, 11. decembra. I. Italijanski list «Action Francaise« poroča, da že dva tedna vozijo skozi Nico proti Mentorni ob meji vlaki z vojaškimi oddelki in s strojnicami ia težko artllierijo. Pred par dnevi se je nastanil v vojašnici Ritjuier popoln oddelek tankov. Vsa ta vojaška gibanja priznava posebna okrožnica prefekta, ki pravi, da morajo biti oblastva pripravljena na vse. Okrožnica poživile prebivalstvo, naj bo mimo In naj se ne razburja, ako bi morda prišlo do hudih dogodkov. Kljub temu so vznemirjeni trgovci v Niči, ker imajo ogrom Pred podpisom italijansko-nemške pogodbe Rim, 11. decembra, o. Kakor poroča »Tri« buna« iz Berlina, je včeraj nemški izvede= nec Gauss izjavil, da so bile pri pogaja« njih za sklenitev arbitražne pogodbe med Italijo in Nemčijo premagane vse juridič« ne težave in so bili sprejeti vsi italijanski predlogi. Danes opoldne sta baje italijan« »ki zastopnik v Ženevi senator Scialoja poročila dr. Beneša o interpretaciji in-vestigacijskega protokola ni dopoldne doseženi sporazum še popoln v vseh svojih delih. Kakor se čuie. ni pričakovati pristanka francoske vlade na vprašanja. ki ne spadajo v kompetenco Sveta Društva narodov. Berlin, U. decembra, (pr.) Večerniki poročajo iz Ženeve, da je prišlo do kompromisa v vprašanju vojaške kontrole. ki bo odpravljena z novim letom. Se ne rešena ostala vprašanja se bodo uredila diplomatskim potom. Berlin, II. decembra (be.) Pozno zvečer došla poročila iz Ženeve zatrjujejo, da so se v zadnjem trenutku pojavile nove ovire. Po drugih poročilih pa so se zunanji ministri držav, ki so podpisale renski pakt, opoldne zedinili giede vseh glavnih točk. Ako bi se preostala vprašanja ne mogla rešiti diplomatskim potom, bodo predana posebni razso-diščni komisiji ali pa haaškemu razsodišču. Ženeva, II. decembra, s. Dopoldanska konferenca zastopnikov držav, ki so podpisale porenjsko pogodbo, se je končala okoli 1. Uradnega poročila o izidu te konference ni. Sporazum se bo dal doseči, ako pristanejo naknadno in-teresirane države na predlog, glede katerega se bodo takoj obrniti do Berlina, Londona in Pariza in ako pristane Svet Društva narodov na interpretacijo investigacijskega protokola. London, 11. decembra, s. cTimes» poroča iz Ženeve: Ako gre danes vse dobro, bo kmalu izdano povelje za umaknitev medzavezniških vojaških komisij v Berlinu. Dunaju, Budimpešti in Sofiji, najbrže že zgodaj spomladi. Baje so pravniki spremenili v dveh ali treh točkah načrt Društva narodov iz leta 1924. To spremembo so sprejeli zunanji ministri, ki se trenutno mudijo v Ženevi. V načrtu se je umaknil peti člen. po katerem lahko ostanejo čete v demilitarizirani coni. predlogu, naj se doseže direkten sporazum med Francijo in Nemčijo glede Porenja. Ta dogovor naj bi kasneje potrdile velesile, ki so podpisale locarnsko pogodbo ter Društvo narodov. Pariz, 11. decembra, (pr.) «Matin» pravi, da ima ohranitev medzavezniške vojaške kontrole važnejše politične posledice za evropski mir nego bi iih imela ohranitev nekaterih utrdb v Konigs-bergu. Ženeva, II. decembra, (s-pr.) Angleški zunanji minister Chamberlain je sprejel novinarje in jim izjavil, da je za svojo osebo zadovoljen z dopoldansko ureditvijo vprašanj. Lipa. da bo Svet popoldne prejel dosedanji izid pogajanj v tej ali oni obiiki. Zato ne vidi povoda, zakaj se ne bi odpeljal iz Ženeve nocoi, kakor je to že poprej določil. Hoiandski novinarji so vprašali ministra, ali ie mogoče, da bi se svetovna gospodarska konferenca z ozirorn na spremenjeno stališče Rusije glede Švice kje drugod vršila, ie odgovoril Chamberlain, da želi. da bi se spor med Švico in Rusijo poravnal še pred to konferenco. Vendar ni mogoče iz tega vzroka i prenesti sedež te važne konference kam grade za mir. Svet je sprejel soglasno : drugam. Ponesrečen atentat na Dunaju Včeraj je plesni učitelj Bošev streljal na voditelja makedonske revolucionarne organizacije Atanasova, katerega pa ni zadel. Atentator aretiran. "Dunaj, II. decembra, s. Na NViedni je bil danes izvršen političen atentat, ki žu vahno spominja na umor bolgarskega vodi» telja Panice v dunajskem Burgrheatru. V stanovanje bolgarskega emigranta Atana= sova, ki je bil baje svojčas bolgarski mir.i« ster, je stopil danes mož, ki je rakoj iz« vlekel iz žepa revolver in oddal dva stre« la na Atanasova in na njegovega sonarod* njaka Ivanova, ki je bil slučajno v sobi. vendar pa jih krogli nista zadeli Pač pa je bila ranjena okrog petdesetletna gospo, dinja Atanasova, ki je bila takrat slučajno v sobi. Ranjena je bila v roko in trebuh Napadalec je 29 let star, po poklicu plesni učitelj in se piše Boris Bošev, ki so ga pre« peljali v zapore. Atanasov je šef revolucrjonarne federa; tivne organizacije Makcdonccv in je bil pristaš one stranke, ki ji jc pripadal tudi ustreljeni Panica. Atanasova je obsodila na smrt Imro (notranja makedonska rcvoluci« jonarna organizacija), ki drži s sedanjo oficijelno bolgarsko vkdno stranko. On jc eden zadnjih voditeljev federativne ma= kedonske organizacije, ki še žive. Vsi nje* govi strankarski prijatelji so z malimi iz. jemami že vsi un.orjcni. Tudi Atanasova in Ivanova naj bi danes spravili s sveta odposlanci Imre in le slučaj io sc :e aten* tat ponesrečil Atanasov je >n politik, ki se mu je posrečilo spraviti federativno ma* kedonsko organizacijo v skupno fronto z boljševiki Lani je priilo mvd to organiza« cijo in njeno naspritnico do dozdevne po« ravnave. Dogovor pa je zopet onemogočila bolgarska vlada in Todora Aleksandrova, ki je skleni! poravnavo v imenu fed;rativ« ne organizacije, so umorili odposlanci Imrc. Tudi Pet.a Čavlieva, ki je s posredovanjem boljševiških krogov na Dunaju sodeloval pri 'pravi, je doietela ista usoda in je bil umorjen v Milanu. ~6Domo!iub« še v svoji zadnji številki, da jc sedanja SLS ista stranka, kakor je bila pred vojno. Volilni kompromis Nemcev z radikali Kakor poroča cDeutsche VoTksb!at» od 10. t. m. sc io v razgovorih med nemškim poslancem dr. Kraftom ter nosiicem radikalne liste v somborskem okraju, predsednikom skapSčiue Markom Trifkovičem, in nosilcem radikalne liste v novosadskem okraju, ministrom narodnega zdravja dr. Slavkom Milctičcm, kakor tudi z ostalimi radikalnim! poslanci iz Bsčke GCfse.ce! spo ratram ta skupen nastop nemške in radikalne stranke pri oblastnih volitvah v Bač-ki ter potrdil tozadevni kompromis, ki je bi! že 6. t. m. sklenjen v Somboriu. Iste-tako je bil sklenlen volilni kompromis za skupen nastop Nemcev in radikalov v Sre-mu. razen v okraju Stare Pazove. kjer nastopijo Nemci samostojno. Za soodnij Bar.at sc ima volilni kompromis med Nemci tn radikali zaključiti 12. t. m. V gornjem Bana tu postavijo skupne kandidatne liste Nemci, davidovičevci in zemljoradniki. S. Pribičevič le ponudbo teh strank za postavitev skupni!] kafd-datnih list odklonil. žrebanja dobitkov srečk državuc razredne loterije 13. kola. I L razred ŽREBANJE 7. lebrnarja 1927. Srečke, ki veljajo vedno le za en razred, bo treba do 1. iebruarja 1927 obnoviti io vplačati za celo srečko, cela srečka Din 100'— polovica srečke , 50-— četrtina T T 25'— sicer bodo prodane drugim reilektantom. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju dinarjev b mm® Dot' k D n • .:• v sr DIU 2 i jiitiaiji na 200.000 400.C00 2 8)000 160.000 2 60.000 120.000 9 40.000 80 (XX) 2 1 30 0 0 bOOO- 2 20.00j 40 000 M •i I preiiiepa IO.LOO 40 000 6 : pr£E!| pe 8 000 48 f 00 10 1 a 3.000 30 000 70 1.000 /0 000 4f0 300 720 000 11 2500 Dinarjev 'j 1,768.000 Srečke za Ljubljano in ostalo Slovenijo se morejo naročiti pri: Zadružni hranilnici r z. z o z., Ljubljana. Sv. Petri cesta štev. 19 ali pa v ozlasrem oddelki »JUTRA« v Prešernovi ulicL • • • raji m Anekdote iz Pašičevesa življenja Pašičeva osebnost postaja legendama. Njegovi osebni častilci ga označujejo za najizrazitejšega predstavnika genija srbskega dela naroda ta nekateri celo zatrjujejo, da je Nikola Pašič od svetega Save do danes največja politična figura v srbska zgodovini. Neštete epizode in anekdote obeležujejo njegovo politično opreznost, duhapri-sotnost in globokoumno miselnost Najpopularnejša je anekdota, ki pripoveduje, da je Pašič kot mlad lnženjer zidal hišo ta pozabil znotraj zgraditi stopnice. Tedaj je dejal stavbenik: »Nikdar ne bo Pašič dober lnženjer!« ... Res je Pašič opustil svoj tehnični poklic in se posvetil javnemu delu, politiki In ravno tu je ostal vselej inženjer, večni kalkulator, tehnik v politiki la diplomaciji, kakor da je študij eksakfcnih ved dal njegovim prirojenim oso-binam zdrav, odrejen smisel ter razvil realno pojmovanje in hladno presojanje. Pašičevo duševno uravnoteženost karakter izira dogodek lz leta 1903. Ko je po str-moglavljenju Obrenovičev dobila Srbija s Karagjorgjeviči svobodo, je ljudstvo sprejemalo Pašiča kakor je hotelo in znalo. V nekem okrožju je večja skupina naprednja-kov tn liberalcev Pašiča Izžvižgala ta ga psovala. Pašič. ki se je mirno vozil sredi te demonstrirajoče množice, se je odkril in se zahvaljeval: »Hvala, hvala, bračo!« češ: Jaz sem presrečen, da sem doživel plod svojega dolgotrajnega dela. Da bratje, dolgo sem se boril za svobodo in sedaj, ko sem dočakal, da se narodna svoboda izliva na mene, kot strankarskega prvaka tn predsednika vlade. Hvala vam, hvala, bratje! Svoboda Je človeku največji dar na svetu in narodna svoboda največji napredek. Ce bi bil pod liberalci in naprednjaki kdorkoli izmed vas vzkliknil »uha«, četudi napram kojemu praktikantu bi bil takoj aretiran. A evo, bratje, vi psujete svojega predsednika vlade, pa vatr nihče nič noče in ne more... Masa se Je po tem govoru hitro umirila ter popolnoma utihnila, ko je Pašič zaključil: Hvala vam, ker ste me prepričali, da se je narod otresel okov in zavedel svobode, ki mora biti merilo v zavedanju dolžnosti ta državljanskih pravic Najsijajneje se je Pašičeva umerjenost izkazala v najkritičnejših trenutkih pred izbruhom svetovne vojne. Pašič je veroval v zmago, veroval je, da Rusija Srbije ne bo zapustila. Na dan pred napovedjo vojne Je bi! ministrski svet v permanencl ln je večina pritiskala na to. da bi se sprejele zahteve avstro-ogrskega ultimata z enostavnim »da«. Zunaj so množice zahtevale vojno, večina kabineta pa je bila proti njej. Pašič je ostal miren, poln zaupanja in je miril ministre: »Počakajmo na odgovor Rusije? Ne odločajmo pre:!-. Dve uri pred odločitvijo je nervoznost ministrov dosegla višek. Ruskega odgovora še ni bilo. Večina ministrov je pritiski'a na Pašiča, naj vendar ustreže ultimatu. A Pašič je dosledno odgovarjal: »Ne pristanem. Odgovor Rusije mora priti!« Cim dalje, tem mirneje Je gladil svojo brado in se nervozno smehljal. Sprejel je še dopisnika dunajske »Neue Fr. Presse«. — Ekscelenca, ali bo vojna? — Vojna? odgovarja Pašič. Ne vem. Mislite, da bo? Vse se bo končalo dobro. In dopisnik NFP je brzojavil na Dunaj: Srbija je sprejela ulfmatum. Uro pred odgovorom na avstrijsko noto, ko so že vsi ministri v strahu pred negotovo bodočnostjo pozabili na svoj ponos in Pašiča moledovali, naj pristane na ultima-tum, je Pašič še na-ialje odgovarjal: »Po-čakajmo na Rusijo!,, In res je Rusija ravno eno uro pred Srbijo odgovorila Avstriji. Vojna. Pašič se ie msmehnil, ker je očuval Srbijo pred ponižanjem in obenem položil temelje k današnji Jugoslaviji Bili so še pozneje trenotki, ko je Potiore-kova ofenziva grozila preplaviti Srbijo m je Narodna skupščina v Nišu zahtevala mir ht Je Pašič opUuvan in zasramovan stopal med ljudstvom, a dosledno odgovarjal: Vztrajajmo! Ze prvih 24. ur po napovedi vojne, ko se Je vlada in skupščina preselila v Niš, je bil Pašič na zgodovinski seji v niškem Oficirskem domu izpostavljen ostrim napadom zbranih politikov. Posebno VeljkovUč je izpadel ln zahteval od Pašiča izjavo o zadržanju Rusije. Pašič je odgovarjal: »Zaenkrat se zamašajmo samo nase, kakor na svoje kljuse. Aii nas bo podpiral tudj kdo drugi, tega ne vemo, marveč samo pričakujemo!« In ko je Veljkovič navzlic temu zahteval od Pašiča izjavo, ali bo Srbija v predstoječem oboroženem konfliktu sama ali ne, je Pašič odvrnil: — Ne. — Kdo pa še? — Mi . . .in ... Avstrija! se Je glasil lakarričnl odgovor vedno prisebnega starca. Tekom težkih dni svetovne vojne ni nikoli klonila Pašičeva samozavest. Ostal je napram zunanjemu svetu ponosen v svojem molku, napram svoji ožji okolici pa včasi šaljivo zbadljiv. Jovan Markovič, sedanji pomočnik zunanjega ministra, pripoveduje, kako je nekoč spomladi 1918 ves min. svet na Krfu nervozno čakal Pašiča, ker je bilo treba povodom manjše grške zmage v cerkev k blagodarenju. Pašiča ni bilo od nikoder in Protič je k nJemu poslal Markoviča. — Ne grem! je odvrnil Pašič. Povej Stojam in ostalim, naj me ne čakajo in naj gredo prej v cerkev, da se pomolijo Bogu,, ker imajo vsi več grehov kakor jaz . . . Nikola Pašič dan pred smrtjo. Dve sta bili glavni obliki Pašičeve državniške veščine: gemijalnost kombiniranja v notranji in stalnost pravca v zunanji poli-ki. To razodeva, kaki. da se je Pašič znal uveljaviti za velikega evropskega diplomata, a še bolj, kako je znal nase navezati množice naroda, ko navzlic polstoletni parlamentarni praksi ni bil briljanten besednik ali, kakor pravi Dragiša Lapčevič, niti povprečen govornik. Četudi jasen v svojih večjfh izjavah, mu ie često zastajala beseda, se zapletala in prehajala v timoško narečje, ki se ga nikoli ni otresel. Pašičev »ovaj« pa »onaj« je v spletu številnih spontanih duhovitosti rodil celo vrsto anekdot (Bajade), ki krožijo med narodom. Četudi posamezne nimajo esence za dober politi-karski dovtip, so vse značilne za Pašičevo popularnost v dobri in hudobni sodbi naroda. V ožjem krogu pa je Pašič znal često govoriti izredno skladno, globokoumno, da je fasciniral vsakogar, ki ga Je kdajkoli čul v parlamentu In v kritičnih trenotkih je vselej znal vlivui zaupanje, ker je ostal nepokolebljiv. ko so drugi izgubljali vse na-de. Ko so ga na potu preko albanske Gol-gote preklinjali: »Proklet bodi!« — je pristopil k razdraženemu starčku in mu presekal besedo z tnjškim in pomirljivim odgovorom: »Molči nesrečni starče! Tako je moralo biti. Ti me proklinjaš, a tvoja deca nas bo vse blagoslavljala.« Dočim je politika bila polje Pašičeve aktivnosti, je bilo življenje predmet njegovega opazovanja in razmišljanja. In kakor so njegove politične istine — kakor pravi Spa- Gesla Nikole Pašiča /!'Urj jc /dush' j C-/.' -k C httl'ho<\v ** } A & Osf^^rJ / / / — C i- >i j t? u i i 'J i tisii w u'j~* C^ ij-doCf. cMvl *! H~J OiUČA.^ 1 net^/pte pfirf^ Moj je princip uvek bio: — eraditi s narodom za narod* — m Radi i Idi i sporije, aH uvek samo sigurnim patent* — «Bolje je ' poginuli za slobodu svoga naroda, no ostati tudji rob» Nik. P. Paiič. lajkovič — bile vsebovane v nekoliko enostavnih zaključkih, tako Je tudd njegova življenjska filozofija obstojala v par preprostih moralnih in abstraktnih nazorih. Nekoč je pri nJem bilo v posetu par ožjih prijateljev. Razgovor se Je vodil o Bogu. Povod za ta pomenek je dal nedaven težki zločin v Beogradu. — Menda res iti Boga! pravi eden izmed zbranih. Če bi bil, se ne bi dogajali zločini in bi bilo več pravice med ljudmi . . . — Eh. eh . . se v pogovor vw*ša Pašič. Zakaj pa naj bi Bog bil ravno ž&n-darm?! Mfee! enostavna, toda i2raz filozofskega spiritualizma. Kako Je treba živ o ti? Za Pašiča je obstojal samo en odgovor. Treba je živeti razumno. Ptice se ravnajo po nagonu, ljudje po razumu. Naš zakon je v nas samih. Življenje Je gledal Pašič brez iluzij, a tudi brez bridkosti. Vedel je, da je vse minljivo, tudi sreča ln slava. Tožna je resnica biblijskega pesnika: Ml smo zapisani smrti, zaman je .vsa Človc-ška domišljija. Težave mariborskega To je prekrasen doživljaji reče vsak posameznik ko zapušča Kino .Dvor' OPATOVA LJUBICA (IHANON LESCAUT) Lya de Pntti Vladimir flajdarov. Dahes predstave ob pol 11, 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. - Predprodaje v.topn c danes od 10 — 12 in od 2 dalje. KINO «DVOR» Telefon 730. Zdi se, da Je obsojeno mariborsko gledališče v večne težave. Najprej « bilo zadostne subvencije, sedaj pa, ko Ima skoro Isto subvencijo ko druga oblastna gledališča, pa Je obisk včasih neprimerno slab in zato prejemki dnevne blagajne prav pičli; res Je, splošno denarno krizo občutijo tudi ostala gledališča, za mariborsko pa to lahko postane naravnost katastrofalno, ker Je določeno v novem proračunu zopetno znižanje državne subvencije, pa tudi mestna občina mariborska jo namerava na četrtino ali vsaj na polovico zmanjšati. Priznati se mora, da dela letos drama izredno hitro, saj sledi premijera premij eri, čeravno ne vemo, zakaj morajo biti v teh prilikah samo komadi, ki zahtevajo orkestralno godbo ln s tem predstavo podražijo. Opera z Leoncavallovlmi Pagliacciji ta Mozartovim Bastien ln Bastienne ter Offen-bachova opereta Lepa Helena tudi nista imeli dovoljne privlačnosti, vsaj ne trajne. Kaj boljšega se najbrže ni dalo po lanskoletnem pavziranju na novo naštudirati, saj je bila vojaška muzika na vežbah url" ima zbor čas za vaje samo zvečer, kadar je oder prost. Ob koncu lanske sezone se objavili prijatelji mariborskega gledališča svoje najboljše nasvete, kako doseči zopet zaupanje občinstva. Zgodilo pa se je seveda prav malo, da ne rečemo prav nič, od vsega tega, baje ker je treba štediti pri malenkostih. PretOžko breme za mariborsko gledališče so pač predvsem oni igralci slabših zmožnosti, ki so jih vsilili ra-znl obziri; tega balasta bi se bilo moralo mariborsko gledališče otresti že letos; raje mamijše število, a boljših umetnikov! Sedaij se seveda vpraša, kako priti iz vseh teh težav, ne da bi se povečal dolg, ki je že narastel mnogo previsoko? Ko h; imeli pri nas agencije, kakor jih imajo v Italiji, ki posojujejo k celotnemu knjižnemu in notnemu mateirijalu tudi odrsko opremo in celotne kostume, ali bi vsaj bilo mogoče se z izmenjavanjem ogniti novim stroškom, ker vsaka nova oprema zahteva mnogo več stroškov kakor pa prinaša dohodkov, potem bi že še šlo na kak način. Tako pa! Ali naj sledi znižani subvenciji v aprilu redukcija za celo sezono angažovanega osobja? Saj je nove angažmane potrdilo pristojno ministrstvo in priporočalo še nove, ki jih sedaj ne bo mogoče plačati. In k vsemu temu še nezadosten obisk! Naj se uprava vsaj sedaj ob zadnji uri ravna po prijateljskih nasvetih! Zaenkrat je vsa rešitev v publiki sami, ki je še lani polnila štiri abonmaje, letos pa so trije komaj zasedeni. Naj torej publika seže vsaj po blokih, da ne bo prepozno. Držimo, kar imamo! Mi imamo še opero, medtem ko je v Gradcu nimajo več! Nova stanovanjska novela in hišni posestniki Dne 4. t. m, se je vršil na verandi hotela »Umiona« v Ljubljani zelo dobro obiskan sestanek hišnih posestnikov, ki ga Je otvoril in vodil društveni predsednik g. Ivan Frelih, s pozdravom vseh udeležnakov. Velika udeležba je pokazala, da se j>osestniki vsestransko zanimajo, kaj jim je donesla stanovanjska novela ta kako hočejo urediti svoje stališče napram najemnikom v prihodnjem letu. ko preneha vsaka stanovanjska zaščita. Glavno poročilo je imel g. Frelih, ki je najpoprej orisal težave posestnikov, ki so jih smeli pri izdelavi nove stanovanjske novele pri raznih političnih strankah. Važne spremembe so glede termina, da se s 1. majem 1927 preneha dodeljevanje stanovanj in da bodo od tega časa hišni posestniki sami oddajali stanovanja najemnikom, ki si jih bodo sami izbrali. Določilo glede državnih uradnikov v tem času je nejasno. Važna pridobitev je nadalje, da se je število zaščitenih najemnikov po novi stanovanjski noveli zelo zmanjšalo in da niso več zaščiteni trgovci in obrtniki glede na število pomočnikov ali vajencev, ter bančni in drugI zasebni uradniki, delavci pa samo do 2.500 Din skupnih mesečnih dohodkov. Nesmiselno pa je določilo v smislu čl. 4. novele, da se mora vsak posestnik, ki stanuje v tuji hiši, seliti v svojo lastno hišo, ker bi se s tem število stanovanj v mestu zmanjšalo. Najbrže Je bilo mišljeno to samo za nove hiše, ker « Beogradu v novih hišah polno prazinih stanovanj. Zato Je pričakovati, da se stanovanjska sodišča ne bodo v polni meri posluževala tega člena, kar bi dovedlo do mnogih absurdnosti. Stanovanja s petim: sobami so izvzeta od dodelitve in če so stanovanjska sodišča v Sloveniji začela drugače to določbo izvajati, Je sigurno pričakovati, da bo višje stanovanjsko sodišče odločilo v smislu zakona v korist hišnih posestnikov. Kar se tiče najemnin, se je povišalo za enkrat samo stanovanja s štirimi sobami na 8kratno predvojno najemnino, za ostala stanovanja pa je določen prost sporazum in se imajo najemniki s posestniki pobotati za najemnino za 1. november 1927. Ako se do takrat ne doseže sporazum, je hišni posestnik upravičen, da odpove stanovanje za 1. november 1927. Odpoved se mora izvršiti do 1. oktobra 1927. Nejasno pa je, katera oblast je izvršilna, pri kateri naj se odpoved vloži. Radi tega se bo pravočasno vložila odpoved, da se reši eventualni kom-petenčni spor. Glede novih najemnin je predsednik priporočal skrajno obzirnost in naj bi se vsi posestniki strogo držali, da ne povišajo preko zlate valute, t. j. za manjša stanovanja lOkratno, za večja 12kratno in za luksuriiozna in dobro situirane najemnike pa ne čez 15kratno. Posestniki, ki bi se ne držali teh določil, bi grešili proti lastnim interesom m je treba to preprečiti. Obenem pa naj se zahteva od vseh najemnikov, da sprejmejo hišni red na zmanje ta se zavežejo, da se bodo po njem ravnali. Nato Je o nekaterih točkah natanko in obširno poročal še društveni zastopnik g. dr. I. Regali, ki Je enako priporočal skrajno previdnost pri prekome.inem povišanju, ker bi to lahko doneslo slabe posledice. Razlagal je tudi še druge točke stanovanjske novele s pravnega stal^ča in izpodbijal nekatere razlage v dosedanji praksi stanovanjskih sodišč. Dr. Anton Božič petdesetletnik Kdor ga pozna, se čudi, da je že pet-desetletnik. Po svoji zunanjosti in živahnosti spada ravno tako kakor politično k — mladinom. V mali kmečki hišici v Stročji vasi pri Ljutomeru Je bil rojen dne 12. decembra 1876. Posestvo majhno, rodbina velika: tako je mladi Anton spoznal že pod rodnim krovom vso resnost in trdost življenja našega malega kmečkega posestnika. Zgodilo se je tudi v tej hiši tako, kakor po stoterili drtiofih kočicah po pre-gosto naseljenih Slovenskih goricah: komaj si zapustil ljudsko šolo, si moral v svet za kruhom, ki ti ga ni mogla dati domača gruda. Anton Božič je šel na gimnazijo v tedanji nemški Maribor. Živel je na gimnaziji in na vseučilišču življenje slovenskega študenta. Zabave in kruha je bilo malo in nič — učenja mnogo. Kljuboval je tudi Božič vsemu pomanjkanju ter je šel vztrajno za svojim ciljem, doseči akademske časti in potem delati v narodu. Po dovršenih študijah je došel leta 1901. v Celje. Posvetil se je najprej poklicu sodnika. Pa mu je bil preozek kljub temu, da so ga zanimala pravna vprašanja nad vse. Vstopil je po nekaterih letih v odvetniško pisarno svojega ožjega rojaka dr. L. Filipiča v Celju, ki jo je po njegovi smrti tudi kot odvetnik prevzel. Iz iste rodbine je tudi njegova soproga in ugledna narodna mati svoje rodbine. Baš ko to pišem, našemu petdeset-letniku v nevoljo in našim mlajšim za vzgled, je poteklo 20 let, kar je bila ustanovljena za nekdanji Mali Štajer Narodna ctranka. Dne 8. decembra 1906. se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma celjskega ustanovno zborovanje te stranke, ki je imelo preokreniti politično in gospodarsko življenje štajerskih Slovencev. Na tem občnem zboru vidimo dr. Božiča kot gospodarskega referenta — in ia tej poti je ostal do danes. Leta 1906. je sestavi] za naše kmečko ljudstvo docela nov socijalni in gospodarski program, na čegar izvršitvi dela še danes v mnogoštevilnih gospodarskih korporacijah. Dr. Anton Božič je ustvarjal pozitivno, z njegovim neposrednim sodelovanjem je nastala dolga vrsta danes že krepkih zadrug in drugih gospodarskih korporacij. Doktor Božič se je takoj javil tudi k sode- lovanju v celjski Zadružni Zvezi ter ostal tam od 1. 1906. do 1910. v nadzorstvu, od 1. 1910. pa vse do danes pa načeluje tej zadružni centralni organizaciji, ki šteje danes 205 članic. Poleg tega načeluje dr. Božič tudi vsod vse prošnje srezkth pog'avarjev odnosno velikih županov ii: ministrstva za poljoprivedo ostale pri finančnem ministru negativno rešene. Ali res nima finančni minister irmeva-nja za tako vaino panogo kmetijstva, ki daje državi tako veliko dohodkov! Gotovo odtehta donos čebeloreje trošarino onega sladkorja, ki bi ga po tvorniškj ceni dobili kmetovalci! Razumljivo je, da bo na ta način vsled previsokih cen sladkorja pomrlo na tisoče panjev čebel samo v Sloveniji. Dnevno prihajajo poročila od vseh prekmurskih ofrg;n, ako ginejo čebele vsled gla- du. Samo v eni župniji dolnjelendavskega sreza je pomrio do sedaj radi slabe prebra^ ne do 300 panjčv čebel. Kaj prinese zima, je razumljivo Zaio naj bi se vsi poslanci brez razlike strank zavzeli in poučili fin. ministra, kako veliko škodo bo trpela država, ako ae dovoli trošarine prostega sladkorja. F. P. Vintgar opustošen Silne jesenske povodnji so napravile v našem prelepem Vintgarju strašno razdejanje: podivjani vodni elementi so odnesli vse tri mostove, tudi onega nad slapom, potrgali vse galerije in porušili vsa pota. Zveza za tujski promet v Sloveniji, ki je zadnja leta z velikanskimi stroški vzdrževala pota, mostove in gaierije v Vintgarju, je sklicala včeraj sestanek najbližjih interesentov, da bi se mogla ugotoviti škoda, ter da bi se vse potrebno ukrenilo, da se reši ta neprecenljiva atrakcija blejske okolice sigurnega pogina. Tega sestanka so se udeležili gg.: ravnatelj ing Bachmann kot zastopnik Kranjske Industrijske Družbe, šef šumske uprave ua Bledu ing. Fran Mikla-vič, zastopnik občine Gorje g. Jan, predsednik Zveze za tujski promet v Sloveniji, dvomi svetnik dr. Marn, tovarnar Golob ter ravnatelj Pintar. Po temeljitem ogledu poškodb in opustošenj se je ugotovilo, da bi za solidno popravo vseh naprav v Vintgarju bilo potrebno najmanj 70.000 Din. Zveza za tujsk' promet se bo obrnila na kompetentnc fakforje s prošnjo za primerno pomoč. Ako ta izostane, potem se zna zgoditi, da se bo morala Vintgarska soteska zapreti za prehod, kar bi znaSilo definitiv-no izgubo ene naših najznačilnejših naravnih krasot na škodo našega tako lepo se razvijajočega tujskega prometa. Upajmo, da se bojazen ne bo uresničila ter da akolja Zveze ne bo naletela na gluha ušesa tam, kjer bi se moralo odpreti roke. Pojasnjen umor finančnega stražnika pri Št. liju Maribor. 11. decembra Nedavno smo poročal', da so aretirali nekega Bez-iaka. enega :zmed morilcev finančnega stražnika v obmejnem Št. Ilju v Slovenskih goricah Preiskava in poizvedovanje za storilci je dolgo časa tekla brezuspešno. Bilo je jasno, da so bilj udeleženci tihotapci, vemdar ni bilo mogoče zvedeti ničesar konkretnejšega. Te dni pa so prijeli orožniki v bližini Št. Ilja ob državni meji komaj 16!etnega Dominika Jamernika, sina posestnika Alojzija Jamernika iz Vukov-skega dola Ta je pri zaslišanju naenkrat priznal, da je bil usodnega dne ob 8 zjutraj udeležen pri umoru najdenega finančnega stražnika Večji del je stal ta dečko ob robu gozda na straži Na krai umora je prišel namreč 161etni Jamernik s štirimi drugimi tihotapci, katere je takoj opozoril, da je videl v bližini finančnega stražnika Predno pa je finančni stražnik tihotapce opazil, so ga ti že zgrabili. Najprej je skočil nanj neki Alojzij Golob ter pograbil za stražni-kovo puško. Drugi mu je Zamašil usta in zakrii oči Nedavno aretirani Bezjak pa mu je z ostri m nože:r t>rerežal vrat, dočim je mladenič Jamernik iižal žrtev za noge. Bež-iak je nato stražnika, k: je še kazal nekaj znakov življenja, tolkel s puškinim kopitom po glavi in prsih, dokler hi bil finančni stražnik mrtev Morilci Bezjak. Jamernik in Golob so že v zaporu mariborskega okr. sodišča, medtem ko je št četrti udeleženec nekje v Avstriji. Detektiv Jože Ljubljana. 11. decembra. Pred nekaj dnevi še je sukal okrog kolodvora ln ni znal ne kod ne kam. Premišljeval je o tem in onem. nato pa je stopil v neko kavarno, podprl slavo z roko in se •zamislil. Po glavi so mu ronte pisane misli, ki so zadevale druga ob druto. se lovile 17 kota v kot možgan in se nekje vezale v tr-rieu sklep, da mora nekako priti do večje Vsote denarja. (Sa pošten način ravno ne bo šlo. da bi kradel. je preriskantno in je poskus združen z raznimi težkočami in nerodnostmi. Bolje je torei ižtuMati kaj orisinalnegpga, kar bo morda tudi več vrglo. Jože. tak posrruntaj jc no!> Misli so se £*ostile še z večio naglico in ena slika je nodirala dram Nenadoma pa «e mu je zjasnilo, oči so mu skoro stopile iz jamice. zasmejal se ie med zobe in udaril se je z dvema prstoma 00 čelu. Takoj nato se je ozrl okroe sebe. kakor v boiazni. da je kdo uganil niesrov načrt. Vide? pa. da je sam. je jel rnznre.iati svoje miMi. ki eo še tikale njem ve dobre znanke brezposelne natakarice Fr"t"cke, ter nekega ož^pieneo-a gospoda z dpžele. ki pa ie bil tudi Franckin znanfv. Šele prav na koncu ie nomislil tu.il na orožnika, stražnika in dpfektiva. Teh zadnjih se je malce prestrašil, po životu ga je stresel mraz. zato tudi dalje ni ve? mislil. Popoldne se ie vsedel na vlak in se odne-Ijal tja proti 7a — rDofcer dan!> _ cSnj ste vi, gospa M., soprora trgovca!» — kakopak da sem!* — -Saj ie vaš mož oblečen tako in t-ko in pride večkrat v Liubliatrb?* — tSeveda je to on!i — ?Na, potem je pa pravi. Ta prav ie!» — Tedaj Jože skoro ni verjel, da znajo bit! tudi razžaljene ženske toliko Oprezne. Moral se je zadovoljiti z obljubo, kakor nasprotno tudi ona. Preje sta si dejala, da bo6ta molčala, dokler se zadeva ne razčisti kakor grob. Jože je stopil zopet na cesto, gospa pa za možem, ki se je mudil v drugem koncu hiše. Skočila je pred njeffa ter dvignila roki: *Tako, tak sib in mu je vse povedala. Po nekaj minutah je Jožeta nekdo sti=nil za vrat in ga odvedel nazaj do gospe. Gospod je pokazal na gospo in bruhnil: stopa dne IZ VI. 1927. s pridržkom, da v tem roku poravnajo članske obveznosti do svojega prejšnjega kluba. Poziva se SK Ptuj, da v roku 8 dni vrne podsavezno legit:macijo za igr. Kopača Frica ter SK Slovan, da v istem roku vrne podsavezno legitimacijo za igr. Zuccato Rinalda. Prijavnica igr. Hardinka Franca za TSK Merkur sč vrne potom Mo, ker ji nista pri« loženi predpisani fotografiji odn. legi tirna, cija za prejšnji klub. Obvešča se člane, zlasti klube v ljubljan« skem okrožju, da se bodo ob ugodnih vre« menskih razmerah v kratkem pričelo s tek« mami za pokal LNP odnosno izvedlo pri« rnerne prireditve v korist fonda za poško« dovane igrače. — Tajnik IL Poziv na smučarski tečaj v Kranjski gori Jugoslovenski zimskosportni savez bo pri redil za začetnike ir za one, ki se žele v smučanju še izpopolniti, desetdnevni srou« ški tečaj v Kranjski gori Tečaj bo pričel dne 26 decembra in bo trajal do 4. januar« j a. Tečaj bodo vodili najboljši sa vezni smučarji, člani saveznega nastavniškega zbora, tako da že ti smučarji jamčijo za uspeh in za popolno teoretsko in praktič« no izvežbo mučarjev. V tečaj se lahko prijavi vsakdo, vendar pa bo mogel Savez radi stroškov izvršiti tečaj samo v tem slučaju, ako bo zadost« no prijav. Vsi oni, ki se žele udeležiti te« čaja, naj se takoj prijavijo na Jugosloven« ski zimskosportni savez v Ljubljani ter vpošljejo obenem s prijavo 100 Din kot pristopnino za tečaj. Ako se tečaj ne bo vršil, se ta denar povrne. Savez preskrbi tudi stanovanje v Kranjski gori onim. ki to žele, sicer se pa vsakdo sam lahko pri« javi na Hotel Slavec, Kranjska gora. Pen« zion v Kranjski gori znaša dnevno 60 do 80 Din za osebo. Tisti, katerim ne bi konveniral dan za« četka tečaja, pridejo lahko kak dan kasne-« je, ter se jim bo nudila prilika, da kljub temu končajo tečaj Prijave se sprejemajo najkasneje do 22. t. m. na gornji naslov. Vse ostale informa« cije daje Savez. — Jugosl. zimskosportni SK Ilirija (Službeno iz nogom. sekcije.) Današnja postava proti ŽSK Hermesu: Mi« klavčičsMarchiotti, Beltram*Košenina (Žit« nik). Pleš. Volkar«Siška, Vodeb (Vrhovnik), Čirovič, Doberlet, Kreč II. V garderobo treba priti točno ob pol 14. uri -4SK Primorje (Nogom. sekcije). De« nes. v nedeljo, naj bodo sledeči igralci ob 14. v garderobi na igrišču: Erman I.»Slamič, Pečnik, Jančigaj, Pišek. Vindiš, Zemljak, Poduje, Bauer, Čebohin, Uršič. Čamernik, Glavič in Bogičevič. — Načelnik ASK Primorje (Hazena sekcija). Pozi« vam vse hazenašice, da se udeleže dana< šnjega klubovega občnega zbora ob 9. uri v areni Narodnega doma — Načelnik. !!! Senzacija !!! Damski plašči od Damski plašči s kožu hovino od . Moški raglani od Din 350*— naprej Din 410-— naprej Din 700"— naprej Gričar & MejaČ samo Selenburgova ulica št. 3 Zahvala Prilikom skupščine Glavnega Saveza drž. činovnika i siužbenika, ki se je vršila 4. in 5. t. m. V Zagrebu, je člnovnička udruga s predsednikom g dr Stepanom Bratsni' čem, s tajnikom dr. Dinkom Ružičem na čelu in s pomočjo ostalih članov odbora izkazala vsem delegatom toliko iskrenega prijateljstva ih bratske gostoljubnosti, da smo bili osobito mi Slovenci iznenadeni nad vsako pričakovanje S to skupščino smo napram Cinovnički udrugi sprejeli dolg. ki ga za lepo število let pri najboljši volji ne bomo mogli li« kvidirati. Zato smatramo za svojo dolžnost, da iz« tekamo tem potom za vse izraze pozorno« sti. ki so nam jo posvečali tako ob spre« jemu kot ves čas skupščine in ponovno ob slovesu, predsedniku činovničke udruge in banskemu svetniku g dr Stepanu Brata* niču, tajniku činovničke udruge in drž. pravdniku g. dr. Dinku Ružiču, velikemu županu g. dr. J. Kramariču. septemviru dr. Emestu Cimzcu ter vsem ostalim gospo« dom, gospem in gospodičnam svojo naj« iskrenejšo zahvalo. Hkratu pa najodločneje obsojamo izvest« no zagreško časopisje, ki ie hotelo s ten« dencijoznimi poročili prikazati javnosti sprejem delegatov baš v nasprotni luči Naš edini odgovor vsem tistim, ki po« kreta državnih nameščencev ne spremljaj jo s simpatijami, bod': Naprej v bratski slogi za obrambo naših stanovskih interesov do edinstvene in moč« nc organizacije! V Ljublian:, dne 7 decembra 1926. Za glavni odbor Osrednje zveze javnih nameščencev in vpokoiencev v Sloveniji: Maks Lilleg t. č. predsednik — Joža Bekš t. č tajnik. Mno f. HčItsOL nosi. se nahaja seda Woffova ufica 5. Jnporoča vetiko zalogo tokavic, logaric za dame gospode in otroke Cioke vezenine, naramnice svilene trakove, ženska t>čji3 dela, volna, svila bombaž Predtiskariia. Ustanovljeno 1887. SS-l-U Mi polivanja po sriah drž. razred, loterije pri Zadružni hranilnici r. z. z o z. na Sv. Petra cesti 19. in v oglasnem oddelku »Jutra" v Prešernovi ulici, lamčijo, da bo tokrat tudi v Ljuoliani in ostali Sloveniji ostaio precej večjih in velikih dobitkov. Kdor si jib rad sam izbere naj hiti z nakupom, kakor vse kaže bodo kmalu pošle. Domače vesti Danes 2 Sanss! Salve srn ha. — Izbcr a komedja. — Naiboljša zasedba: Paul Hei emana, L!v o Pava-nelli, Eiga Brink. — Kdor se rad smeje, ogleda naj si to komedijo m prišel bo pošteno na s\o račun. KINO EAL. Predstave dop. '/s 11, pop. ob 3., lh 5., 6., l/i 8 in 9. Važen opomin Ponovno opozarjamo in prosimo vse naše cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za mesec december ali so morebiti v zastanku, da poravnajo naročnino še ta mesec, ker mora uprava v redu zaključiti svoje letne knjige. Naročnina se plačuje vedno za en mesec naprej, ne pa nazaj. List ima ogromne izdatke, zato naj se ne redni plačniki zavedajo, da je treba naročnino poravnati vedno o pravem času. Zaostankarji so za upravo le breme, ki nam povzročajo samo nepotrebne stroške. Upravniitvo «Jutra». * V današnjem listu na 12. strani pri našamo reklamno risbo «Božično dre-vo», ki bo nedvomno vzbudila povsod občo pozornost. Predvsem se je pa bodo razveselili naši malčki in prav gotovo bodo imele mamice mnogo dela pri razlaganju in odgovarjanju na sto in sto vprašanj. S tem bo slika dosegla svoj namen in gg. trgovci, ki so reklamno idejo svojega priljubljenega reklamnega svetovalca g. Leonova uresničili. bodo vsekakor tudi dosegli za-željene uspehe, ob priliki božične in novoletne prodaje. Je to zdrava in učinkovita velikomestna reklamna novost, ki jasno kaže, da se tudi naši podjetniki zavedajo, da je čas, ko sta trgovina in promet mogla životariti brez reklame, minul ter da je nujna potreba, da se podjetnik čestokrat pokliče svojim odjemalcem s pomočjo oglasa v spomin. Kajti živimo v modernem časopisnem času, ko prihaja dnevnik skorajda že v vsako hišo. Dobro premišljeni oglas vpliva na čitatelja lista ravno tako, kakor pomladansko solnce na zvonček, ki ob prvem žarku, ki mu ga solnce pošlje, široko odpre svoj cvet. Neprijetna resnica za vsakega trgovca in podjetnika sploh je, da je lažje izgubiti sto odjemalcev, kakor pa pridobiti novega ter da je lažje prodati staremu odjemalcu za 100 Din, kakor pa še nepridoblje-nemu za dinar. Tega se zaveda tudi že dobršen del naše trgovine, industrije in obrti; za to pridobiva smisel za zdravo in premišljeno reklamo. U ver jeni smo, da ni več daleč čas, ko bo naša domača reklama uspešno tekmovala z inozemsko reklamo in tako dvignila domač konzum, produkcijo in promet ter zmanjšala uvoz posebno onega blaga, ki se zadostno pridela doma, a se ne konzumira ravno vsled pomanjkanja reklame. * Imenovanja v diplomatski službi. S kraljevim ukazom so v diplomatski službi imenovani: Konstantin Fotič za poslaniškega svetnika v Rimu, Pavle Karovič za poslaniškega svetnika v Londonu, Aleksander Cinear-Markovič za poslaniškega svetnika v Parizu, Milan Antič za poslaniškega svetnika v Pragi, Miodrag Lazarevič za s akcijskega šefa v ministrstvu vnanjih zadev, Božidar Purič za generalnega konzula v Berlinu, Ilija Novakovič za tajnika pri našem poslaništvu v Parizu in Dušan Dajičič za- tajnika v ministrstvu vnanjih zadev. * Naš delegat v Društvu narodov. Na predlog ministra za vnanje zadeve je imenovan za stalnega vladinega delegata v Društvu narodov dr. Aleksander Vukčevič, doslej svetnik našega poslaništva na Dunaju * Konferenca jugoslovenskib mest preložena. Radi nenadne smrti Nikole Pašiča je konferenca zastopnikov, vseh večjih mest Jugoslavije, ki bi se imela vršiti danes v Zagrebu v svrho ustanovitve Saveza mest, odgodena na nedoločen čas. Zagrebški župan Heinz! je o tem že brzojavno obvestil vse zastopnike mest, posebno iz Srbije, o katerih bi se moglo pričakovati, da pridejo na konferenco. * Avstrijske bratovske skladmice. Na posredovanje Rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani je sporočil avstrijski konzulat v Ljubljani imenom svoje vlade, da dajejo avstrijske bratovske skladnice svojim vpokojenim članom, njih vdovam ln sirotam posebne draginjske doklade, ki znašajo mesečno za upokojenca (provizijo-nista) 40 šilingov, vdovo 20 šilingov, eno siroto 11 šilingov in za dvojno siroto 13 šilingov, in to ne glede na njih državljanstvo ali bivališče. Osebe, ki se smatrajo upravičenim do gornjih doklad, se naj obrnejo pismeno na ono bratovsko skladnico tipi i9 razveseljiva darila krasne damske plašče, suknje ali rag-lane za gospode iz sukna, najboljše kakovosti, bo tvrdka Pran LuHi Prid Škofijo prodajala po globoko znižanih cenah. Drž. nameščencem olajšano plačilo Gospodom m damam priporoča krasno zalogo blaga za damske plašče ter suknie za gospode po dejansko nizkih cenah. Na željo v teku enega tedna plašči in sukje mojstrsko iz-gotovljene, neverjetno po ceni. H gj|[j nairensjša mm oraflina na Resijevi cesti štev. 7 v Avstriji, ki jih je vpokojila. Morebitne pritožbe je nasloviti na Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani. * Pravica zvišanja plače. Glavna kontrola je storila principijelni sklep, da učitelji in učiteljice pravico na zvišanje plače in prevod na višjo stopnjo ne dobivajo z dnevom imenovanja, marveč od dneva, ko je bil podpisan ukaz. Ministrstvo prosvete je zastopalo doslej nasprotno stališče, tako da je glavna kontrola morala razveljaviti ministrske odloke ter zahtevati povračilo neopravičeno izplačanega zneska. * Zabranjen list. Z odredbo ministrstva za notranje zadeve je zabranjen uvoz in razširjanje lista »Delavec«, slovenskega komunističnega glasila v Chicagu. * Cerkven končen t v Gor. Logatcu. Priznani Sattnerjev pevski zbor iz Ljubljane priredi danes ob 5. popoldne v župni cerkvi koncert z izbranim sporedom pod osebnim vodstvom jubilanta g. P. H. Sattnerja. — Vstopnice po 5 in 10 Din. * Lepo ln užitka polno popoldne so iimeli bolniki na Golniku dne 28. novembra. Slovensko bralno društvo iz Tržiča jim le pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Lajovica priredilo koncert, kakoršnega doslej še nismo doživeli v tem zavodu. Točko za točko so tako moški, kakor ženski in mešani zbor prav dobro izvajali, pri čemer jih ie spretno spremljala na klavirju gdč. Malijeva G. Kernc je tudi to pot kakor navadno s svojo godbo na lok pokazal, kaj se doseže z marljivostjo in vnemo za glasbeno umetnost. Prav hvaležni smo bili za lepi užitek gg. Lajovicu, Kerncu in vsem sodelujočim. Za Miklavževo so si pa bolniki sami s pomočjo nameščencev napravili prav zabaven večer, kier so »Trije tički« pošteno potegnili gostilničarja, vendar je pa njegova sicer jezična Špela vso zadevo lepo poravnala ter od resnega sodnika vsem izprosila odpuščanje. Miklavž je gospodarski krizi primerno obdaril bolnike, originalna par-keljna pa sta vzbudila salve smeha. * Katoliški škof ustanovnik »Sokola«. V Baru v Črni gori je bilo nedavno ustanovljeno Sokolsko društvo. Za starosto novega društva je bil izvoljen brat Domančič, direktor barske gimnazije. Med ustar.ovniki društva se nahaja tudi katoliški škof v Baru. * Napad na Sokole pred sodiščem. Kakor smo svojedobno poročali se je pred dvema mesecema vršil v Splitu zlet Jugo-slovenskih Sokolov. Pri tej priliki je neki Paško Sardelič dejansko napadel Sokola E. Bulata. Preteli četrtek se je s to zadevo pečalo okrožno sodišče v Splitu. Franc Sardelič-Gale je bil obsojen na eno leto ječe ter na plačilo zneska SO.OOO Din. * Za Društvo slepih v Ljubljani je izročil našemu uredništvu namestnik novomeškega župana dr. Režeka, g. Filip Ogrič Din 100, ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. ravnatelja Skalickega, novomeškega občinskega odbornika. + Odlikovanje. Mednarodna razstava v Rimu 1926. je odlikovala sledeče tvrdke: Ivan Hafner, čevljarski mojster, Škofja Loka z zlato kolajno, Franc Stres, cvetličarna »Palma« v Podčetrtku z zlato kolajno z grbom velike časti. 2549 * Promet na glavni cesti Lesce-Bled ie danes odprt. 1567 * Nove razglednice so izšle v založbi Učiteljske tiskarne. Razglednice so delo našega akademičnega slikarja Maksima Gasparija. Gasparijevi motivi so postali pri nas splošno priljubljeni. Serija šestih razglednic, ki je pravkar izšla, predstavlja naše narodne motive. »Slovenka*, »Lepa Vida«, fMala Breda«, »Pomlad«, ^Slovenec« in «Kmetsko svatbo«. Razglednice so okusno izdelane, v lepem bajvotisku, ki ga je Učiteljska tiskarna prav dobro izvedla. Pestre barve, ki se harmonično skladajo, vzbujajo prijetno pozornost in denejo prijetno očesu pri pogledu na celo serijo. Razglednice se dobe v knjigarnah in tobakar-nah in priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih ter uporablja domače, mesto tujih razglednic. Cena seriji 6 Din. * .Razprave«, izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. III. V Liubljani 1926. Cena 100 Din. Naročajo se pri Znanstvenem društvu za humanistične vede v Ljubljani, univerza. — Izšel je III. letnik »Razprav« slovenske akademije znanosti, ki se skriva pod zgoraj navedenim skromnim naslovom Znanstvenega društva za humanistične vede, s sledečo zanimivo vsebino: 1.) Avgust Musič: Negacija ni. 2.) Peter Skok. Lat. Caisar-Caesar. 3.) Fran Kidrič: Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo. 4.) Anton Breznik: Slovenski slovarji. 5.) Ivan Prijatelj: Ustanovitev »Ljubljanskega Zvona« in celovškega »Kresa«. * Žepni koledar »Jadranske Straže«. Te dni je prišel v prodajo okusno opremljeni in bogati žepni koledar »Jadranske Straže« za leto 1927. Zaradi patriotične svrhe in solidnosti koledarja bi si ga moral nabaviti vsak naš državljan. Koledar se dobiva v vseh boljših knjigarnah, pri centrali »Jadranske Straže« v Splitu in pri vseh njenih glavnih odborih po 10 Din. * Krasne slike v bakrotlsku po fotografijah . Fr. Krašovca je izdal V. Kramarič, Florjanska ul. 22. Drugo serijo ljubljanskih slik tvori 10 razglednic, ki predstavljajo Frančiškanski most, Cankarjevo nabrežje. Dunajsko cesto s palačo Ljublj. kred. banke in glavno pošto, pogled na Sv. Jakob, Muzej z Valvazorjevim spomenikom, Tivoli, Aleksandrovo cesto, Marijin trg s Prešernovim spomenikom in Gradom in operno poslopje. Razglednice, ki stanejo skupaj 8 dinarjev, so prav okusne, niso pa izdelane z isto skrbnostjo kakor prva serija. — Tret ja serija obsega 12 slik iz zimske narave. Slike so prav lepe in tudi reprodukcija je dobra. Razglednice, ki stanejo 10 Din, so zlasti prikladne za božična in novoletna voščila. Naprodaj so povsod. Originalne fotografije so bile odlikovane na razstavi v Splitu. * Smrtna nesreča pri delu. V bližina Drenovega griča je v četrtek pri sekanju drv smrtno ponesrečil Andrej Novak iz Loga pri Brezovici. Truplo so prepeljali na Log. Ponesrečenec zapušča mlado vdovo z dvema otrokoma. * Nesreča na lovu. V okolici Zdale pri Petrinji se ie te dni vršil lov na srne in zajce. Bilo je mnogo pobavljencev, med drugimi tudi direktor tovarne Gavrilovid, Gustav Petrik in neki inšpektor v ministrstvu šum in rudnikov. Poslednji je iz daljave kakih 50 korakov po nesrečnem naključju zadel Petrika v prsa in trebuh. Direktor je Ie po srečnem naključju ušel smrti; če bi se ne bil v trenotku strela nekoliko zasukal, bi ga strel zadel naravnost v srce. * Obsojen blagajnik zaradi defravdacije. Pred sodntm stolom v Osjeku se je vršila te dni obravnava proti Franii Dukiču, bivšemu blagajniku hranilnice v Vinkovcih zaradi goljufije in poneverbe. Poneveril je hranilnici 140.000 Din, drugim denarnim zavodom pa 40.000 Din. Obsojen je bil na dve leti težke ječe, njegova ljubimka pa je bila oproščena, ker se je dokazalo, da ni bila vpletena v Dukičevo defravdacijo. * Otrok išče očeta. Pred leti je izginil Toni Vovk in se klati okoli Maribora. Pristojen je v Slov. gradeč. Ako bi kdo kaj vedel o njem, se naproša, da sjx>roči proti povrnitvi stroškov na naslov. C. V. Ljubljana, poštno 'ežeče, Glavna pošta. * Železniška nesreča. Na gozdni železniški progi Butazoni-Venturini sc je pripetila predvčerajšnjim težka nesreča. Tovorni vlak, popolnoma natovorjen, je ob polosmih prispel do nekega zidanega nasipa, ki se je zrušil pod težo vlaka, tako da se je vlak prevrnil v prepad. Strojevodja in neki šum-ski delavec sta obležala mrtva, zavirač pa je težko poškodovan. * Bonačev koledar 1927. je izšel in se dobi v vseh trgovinah s papirjem v Sloveniji po 18 Din. Koledar je elegantno opremljen in ima poleg rim. katoliških in pravoslavnih praznikov tudi celotni koledarski pregled. Kjer ni na prodaj naj se naroči direktno pri I. Bonač, sin v Ljubljani. Trgovcem primeren rabat. 1566 * Švedska tovarna pisalnih strojev «Hal-da» je bila ustanovljena že koncem preteklega stoletja od ravnatelja Henninga Ham-marlunda in sicer leta 1887 ter je prvotno izdelovala ure. Leta 1899. pa je začela izdelovati pisalne stroje in je zato ta industrija že precej stara, starejša kakor marsikatera druga tovarna pisalnih strojev. Toliko v splošno znanje, ker se od neke strani vedno sliši, da se je tovarna pisalnih strojev »Halda« pojavila šele po vojski. Pisalni stroji «Halda» so prvovrstni pisalni stroji kar dokazuje vsak dosedaj prodani komad ter so nam na razpolago najboljše reference Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. Krajevni zastopniki se iščejo. 1568 ITO zobna pasta najboljša * Radlo-Indukt, najugodnejši nakup aparatov in njih delov. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, nasproti hotela Tratnik. 1557 * «PEKATETE» je danes vsakdo. Ali hočeš delati ti izjemo? Poskusi različne, saj je velika izbira in dobe se v vseh trgovinah. * Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19., od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St. Čer-netič. 27 * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manutaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana Stari trg 12. in Židovska ulica 4. * Protj telesni otrpelost! in hemoroidam, želodčnemu in črevesnemu motenju, bolečinah v križu, oteklini vrance, je Franc-Jože-feva grenčica najboljša pomoč. Špecijali-sti za bolezni spodnjega dela telesa soglašajo, da povzroča Franc-Jožeiova grenčica najbolje in zdravo prebavo. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah Za Božič prinašavo najeli in najnovejši Ze ni t<-Mara fim v glavnih vlogr-h Smejoči se čriček Lya Mara Harry Lietiike ELITNI KINO MATICA * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje Kolaferrin (železna aro-matična tinktura z kolo). Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, »Zvezda«, Kongres ni trg 12. 1453 * Čevlje za male noge št. 35, 36, in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kozina 6c Comp. Tržič, v svojih lastnih trgovinah, Ljubljana, Breg 20, in Aleksandrova cesta 1. po povprečni ceni Din 145, dokler ta zaloga traja. 1554 Sz Ljiibljane u— Sožalna brzojavka ljubljanske občine Fašičevi rodbini. Ljubljanski mestni magistrat je takoj, ko se je izvedelo za smrt g. Nikole Pašiča, razobesil žalno zastavo. Vladni komisar Mencinger je odposlal tudi naslednjo brzojavko: «Rodbini Nikola Pašičevi. Beograd. Občina Ljubljana kot glavno mesto slovenskega dela naše države se klanja manom največjega našega državnika Nikole Pašiča in izreka velečislani njegovi rodbini svoje globoko sožalje«. Deputacija mesta Ljubljane *se udeleži pogreba velikega pokojnika in položi na njegovo krsto venec naše mestne občine. u— Na pogrebnih svečanostih za Nikolo Pašičem bosta zastopala mestno občino ljubljansko in mestni šolski svet ljubljanski vladni komisar Anton Mencinger in mag. nadsvetnik Fran Govekar. Ljubljanska občina položi tudi venec s trakovi. u— Ruski odbor v Ljubljani vabi vse ruske rojake, da sigurno prisostvujejo pa-nihidi, ki se bo danes molila za velikega dobrotnika gospoda Nikolo Pašiča v pravoslavni cerkvi. Služba božja se prične ob 10. dopoldne. u— Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, ki bi se moral vršiti v pondeljek' dne 13. t. m. je preložen na pondeljek, dne 20. t. m. Na programu so skladbe Borodina, Glinke, Honeggerja in Stravinskega. Že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. u— Literarni večer. Društvo književnikov priredi v torek 14. t. m ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje z naslovom »Zagovor umetnosti«. V tem predavanju bo g. Josip Vidmar spregovoril o sodobni težnji po tendenčni umetnosti, o poglavitnih estetskih problemih kakor: o vrednotenju znanosti, filozofije tn umetnosti o takozvani čisti umetnosti in o psihologiji umetnika in sprejemalca Končno pa še o dragocenosti in koristnosti netendenčne umetnosti. u— Amundsenov Polet na Severni tečaj. Obveščamo občinstvo, da je za prvo današ njo predstavo v prostorih kina Matice ob 9.15 dopoldne dovolj vstopnic. Priporočamo obisk te predstave, ker bodo najboljši sedeži na razpolago. Druga predstava bo ob 10.30 dopoldne. »Pred vsako prireditvijo predava c zgornji temi gospod Pavel Ku-naver. a— Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani priredi v četrtek, dne 16. t. m. na predvečer kraljevega rojstnega dneva v Unionski dvoran1 koncertno akademijo, na kateri nastopijo dijaški pevski zbori vseh ljubljanskih srednjih šol in obeh učiteljišč. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni od pondeljka popoldne dalje. u— Akademsko društvo jugoslovenskib tehnikov. Snoči je prišlo v Ljubljano okoli 100 delegatov zagrebške in beograjske tehnike s svojimi profesorji, da prisostvujejo prvi redni skupščini »Saveza jugoslovenskib študentov tehnike«. Zborovanje bo trajalo dva dni. Razpravljalo se bo o aktualnih problemih jugoslovenskih tehnik tako o ureditvi tehniških fakultet, fonda za izdajanje strokovnih knjig ter o drugih stanovskih vprašanjih. Na zborovanje je povabljen celokupni profesorski zbor. univerzitene oblasti ter ljubljanski novinarji. Svečana otvoritev zborovanja je danes ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi. Ob prihodu kolegov iz Beograda in Zagreba jim kličemo iskreni. Dobrodošli! u— Sokol v Šiški vabi na predavanje s skioptičnimi slikami in filmom o alkoholizmu. ki bo v pondeljek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v društveni telovadnici. Vstop prosi. u_ Igralke diletantke, ki imajo veselje do dramatike, se prosijo, naj pristopijo k dramatičnemu odseku. Prijave se sprejemajo v četrtek dne 16. t. m. ob pol 8. zvečer v šentpeterski vojašnici, pridičje levo zadnja soba. u— Aeroklub v Ljubljani. Redni občni zbor glav. odbora Aero-kluba v Ljubljani bo v pondeljek 13. t. m. ob 6. zvečer v mali dvorani Kazine I. nadstropje. Vsi prijatelji, ki se zanimajo za avijacijo, naj se občnega zbora udeleže in pripeljejo s seboj še svoje prijatelje. Po členu 5 pravil Aero-kluba je namreč lahko član Aero-kluba vsak državljan (ka) kraljevine SHS, ki je dovršil 16. leto starosti in ga sprejme odbor Aero-kluba. Mesečna članarina 2 Din je tako majhna, da je omogočen pristop v klub vsakomur. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V pondeljek zvečer zaradi koncerta Orkestralnega društva skupna vaja že ob tri-četrt na 7. u— Pravljice priredi Atena v sredo 15. t. m. ob 5. popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Pripoveduje pisateljica gdč. Manica Komanova. 1564 u— Tamburaško društvo »Krim« priredi danes, ob 7.30 -zvečer, na Opekarski cesti št. 34. v gostilni Antona Steinerja koncert. u— Pevski zbor Sokolov ima redno pevsko vajo v pondeljek, 13. t. m. že ob 18-30. Nov program, zato vsi točno! u— Snočnja predstava Golijeve nacionalistične »Triglavske bajke« je bila srednie-dobro obiskana, efektno inscenirana in ie bila od občinstva tudi temu primerno sprejeta. Avtor se je moral parkrat pojaviti na odru, kjer so ga poslušalci burno pozdravljali. Oceno prinesemo po reprizi. S. K. u— Marijonetno gledališče češkoslov. Obce v Ljubljani v spodnjih prostorih Sokola Tabor igra v nedeljo 12. t. m. »Začarani gozd». Začetek ob 16. Vstopnina pro-stovljna. u— Danes bo v gost. «Amerika» na Glin- cah zabavni večer Narodno-strok. zveze Vič-Glince-Rožna dolina združen s plesom. Sodeiuje godbeno društvo »Gradašca«. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnemu in bolnemu delavstvu organizacije, naj ne bo nikogar, ki je naklonjen narodnemu delavstvu, da se prireditve ne bi udeležil. u— Reduta v cvetju se vrši dne 8. januarja v dvorani Uniona. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Prireditelji trije jubilanti TKD. Atena, SK. Ilirija in Lj. Sp. Klub. u— Tečaj za damsko in moško prikroje-vanje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti opozarja krojačice in krojače na prireditev damskega in moškega prikrojeval-nega tečaja v Ljubljani. Damski prikroje-vaini tečaj se prične takoj po novem letu, moški prikrojevalni tečaj pa takoj po zaključku damskega tečaja. Vse interesentinje in interesenti naj takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1. u— Tečaj za čevljarje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v začetku januarja 1927. pod vodstvom čevljarskega mojstra Jos. Steinmana. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da prijavijo interesen ti svojo udeležbo takoj v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1. u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja zaprta od torka do četrtka, to je od 14. do inkl. 16. decembra. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, I prestopek zglaše-valnih predpisov, 2 prestopka hoje po železniškem tiru, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 2 prestopka pasjega kontumaca in 5 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 tn sicer: 1 radi beračenja in 1 radi pijanosti ter ležanja na cesti. u— Pozor! Veliko nagrado dobi oni. ki izsledi tatu ukradenega kolesa . izpred hiše Zavodnik Sv. Florjana ul. 29. črno lakirano, prosti tek, štev. 11595. Gospo, ki ie videla nekega fanta, ki se je sukal okoli kolesa, prosim, naj pošlje njegov opis na naslov: Slavo Markič, Ljubljana, Cerkvena ulica 19 u— Kolo mu je izginilo. Trgovski sotrud-nik Slavo Markič, stanujoč v Cerkveni ulici 19, je imel v petek opravka v Florijanski ulici. Ko se je pomudil okoli 18. ure nekaj hipov v Zavodrikovi pekariji ia prislonil svoje 1500 Din vredno kolo pred trgovino, je isto izginilo. Na kolo se je pač vsedel nepoznan tat in se odpeljal. Kolo je čmo pleskano in ima tovarniško znamko 11595. u— Tat v pralnici. Tatovi ne zavračajo nit' mokrega perila, ki ga iščejo celo po hišnih pralnicah. V petek se je u tihotapi! neznan uzmovič v hišo št. 3. v Šubičevi ulici ter ukradel tamkaj iz pralnice več kosov mokrega perila vrednega 400 Din. V ukradeno perilo je bil všit monogram E. F. u— Dr. Tičar, Šelenburgova ulica 3, ordi-nira odslej od 1. do pol 3. popoldne. 1561 u— Prihodnja plesna vaja maturantov Tehniške srednje šole bo v pondeljek 13. t. m. — Odbor. 1562 u— Še je čas, da si nabavite lepo fotogr. sliko kot najprimernejše božično darilo. Slika se ob vsakem vremenu, tudi čez opoldansko uro. Fotograf »Viktor«, Knafjeva ulica št. 4. nasproti Narodne tiskarne. 1563 u_ Zimski tenis v Kolizeju se otvori 14. t m. Cvetlična reduta žšng 8« anuarja 1926 v Uffllosm. 12557a u— Staroznana delikatesa preje gospe Ivane Jane, sedaj .Marije Kaluža se ni nikamor preselila in se nahaja torej še vedno na .Marijinem trgu št. 8., poleg Zvezne knjigarne. 1565 u— Gramafone, prave angleške, dobite samo pri stari domači tvrdki A. Rasberger v Ljubljani. Črtajte inserat. 1559 u— Liter po 6 Din se toči sladki jabolč-nik v znani Fabianovi kleti in Amerikan-skem baru, Vodnikov trg. Istotam se točijo tudi prvovrstna, štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. 1565 u— Precizno tehtanje oseb je brezplačno za vsakogar vpeljala drogerija Sanitas v Prešernovi ulici. V to svrho si je nabavila precizno osebno tehtnico. Bolnim, kakor zdravim, posebno pa slabotnim, ki delajo redilno kuro, bo točno določanje telesne teže gotovo dobrodošlo. Ista drogerija je ravnokar zopet prejela novo pošiljko slovite sv. Roka soli za noge. 1556 u— Božična darila v veliki izberi, orožja in potrebščine za lovce, najceneje pri pu-škarju F. K. KAISER, Ljubljana. Šelenburgova ulica št 6. u— Orijent, tovarna barv se je' preselila na Dunajsko cesto 14. (Matfciaa). 1550 Vsled popolne opustitve trgovine se Vam nudi edina prilika, da si krliete svoje oblačilne potrebščine za Božič po Izredno nizkih cen^h, ki so žnižane pod nabavno ceno. Bogata izbera še vedno na razpolago, dobilm kupcem fudi na obroke. Ne zamud te prilike in oglejte si bogato zalogo takoj. O. Bernatovič, Mestni trg. Iz Maribora a— Za proslavo rojstnega dne kralja Alek sandra prlrede oficirji mariborske garnizi-je dne 17. dec. v GOtzovi dvorani elitni ples. Pristop imajo samo vabljeni. Začetek ob 21. uri. Toaleta slavnostna. a— Koncesija za avtobus-promei. Po zad nji občinski seji so nekateri listi poročali k razpravljanja o prometu z mestnimi avtobusi, da bo mestna občina šele sedaj prosila za tozadevno koncesijo in nato, ko bodo avtobusi popravljeni, začela s prometom Mi smo se informirali o zadevi na pristojnem mestu m zvedeli, da mestna občina to koncesijo že ima. Razprava za koncesijo se je sicer res precej dolgo vlekla, ker ie imela upravna oblast radi nenavadne velikosti avtobusov pomisleke proti temu prometu na naših ozkih cestah. Občina je morala izvesti najprej razne varnostne odredbe. nakar je veliki župan koncesijo podelil in torej s te strani ni nikakc ovire, da promet prične. a— Nadaljna predavanja na Ljudski univerzi V pondeljek dne 13. t. m. predava g. inž. Kukovec v Rabindranath Tagorejevi filozofiji. — V sredo 15. t. m. se vrši predavanje o jugovzhodni Afriki. Predava nem ški pisatelj Rothha-upt, k! se je sam dalj časa mudil v teh krajih. Isto predavanje bo tudi v sredo popoldne za šolsko mladino. Iz Celja imajo interesenti že ob 8. v rokah. Pošta 2, k: je oddaljena poldrug kilometer od pca šte 1, pa dobi pošto ob 10. dopoldne ali še pozneje, kar je odvisno od prihodov vla» kov ob 9. Piumonoši zato ni mogoče po» šte poprej dostavljati kot ob 11. ali 12. Dogodilo se je že celo, da so prejeli inte* resenti pošto ob 2. popoldne! Poštno rav« natcljstvo se naproša, da naprav: red ter da se bo pošta od pošte 1. oddajala kakor poprej, ko jo je prevažal poštni voz, tako da je dospela že ob 8. v Trbovlje Seveda je v ta namen čaka! poštni voz pol u-re na Vodah, kar bi se tudi sedaj lahko storilo. Pripominjamo, da vlada radi teh razmer veliko nezadovoljstvo, posebno pri uradih. t— Odbor Kmetijske podružnica v Tri bovljah je sklenil nagraditi vse posle v svo i jem področju, ki služijo nepretrgoma 10 j ali več let enega in istega gospodarja. — j Poživljajo se vsi gospodarji, ki imajo take i posle, da jih priglase vsaj do 19. t. m. pas I družničnemu tajniku. j »OlOiOSOIOlOlOlOlO NISEM vsled bojkota italijanskega blaga NAJCENEJŠI. pač pa sorazmerno s ceno ln kvaliteto NA JSOLIDNEJŠI!! Josip Ivančič, Ljubljana, Seienburgova ul. i Konfekcijska industrija, zaloga češkega b angleškega sukna: OBC3*CDSOBC3BC3BO«C5«C=>«C Gospodarstvo e— Sokolske plesne vaje. Ker še popravila v telovadnici niso dovršena se vrše sokolske plesne vaje danes ob 8. večer v mali dvorani Celjskega doma. Prihodnje vaje bodo zopet v telovadnici. e— Celjski okrajni zastop razglaša: Po določbah Š 59. zak. o okrajnih zastopib z ene 14. 6. 1866. dež. zak. šu 19 se naznanja, da je razgrnjen proračun okrajnega zastopa v Celju za !. 1927. od 8. do 21. dec. javno na vpogled v Pisarni okrajnega zastopa v Celja, Vodnikova ulica 9 med uradnimi urami. Morebitne pripombe k proračunu je treba prijaviti v zgoraj navedenem roku. e— Redka prikazen. Našemu celjskemu poročevalcu iJutra» je poslala lovska družba, ki ic lovila v četrtek, dne 10. t. m. v vranskem okraju, popolnoma razvitega in izredno lepega rujavega hrošča. Našel se je v Kaplji. Je redek gost v mrzlem zim-dcem času. e_ Hišni posestniki, ki za tekoče leto pri mestni občini celjski niso plačali 10% naj-marine in 4-r kanalske pristojbine ter vo-darine, nai to store najkasneje do 20. dcc. ker bi sicer mestni magistrat ostale davščine iztirja! eksekutivnim potom. e— Stavbno gibanje v Celju. Vsled ugodnega zimskega vremena se gradnja raznih stanovanjskih hiš nadaljuje. Pod streho je že druga vila na hribu Sv. Jožefa v tako-zvani uradniški koloniji in večja stavba g. dr. Božiča v Miklošičevi ulici. Mestna občina celjska ie prodala v stavbne svrr.e več parcel na tak oz v. Gradiše.-jevem vrtu in na hribu Sv. Jožefa, kier se bo začelo zidati takoj začetkom pomladi. Kakor smo informirani, so na obeh mestnih zemljiščih stavbne parcele strankam še na razpolago. Lepo lego imajo zlasti zgradbe na hribu Sv. Jožefa, kamor se bo mora! napeljati na pomlad vodovod m električna razsvetljava. Stavbe so vsaj vame pred poplavami Iz Trbovelj t— Občina k imenovanju v trg. Ob prili« ki. ko dospe uradni akt o povišanju Trbo> velj v trg, bo sklicana izredna seja občin, skega starešinstva, nakar se bodo razdeli« le podpore občinskim revežem. t— Spomenica rudarskega deievsh\i TPD. Delavstvo v Trbovljah je naslovilo na centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani spomenico, v kateri prosi, naj se odredi razprava v svrho zboljšanja eksistenčnega položaja rudarjev. V spomenici navaja znižanje mezdnih prejemkov s 1. aprilom t. 1., redukcije delovnikov v poletnem času ir. končno ponovno dviganje cen najvaž« nejših življenjskih potrebščin. Sedaj ob« stoječi mezdni pogoji naj bi se revidirali, da bo delavstvo vsaj v glavnem moglo kri. ti svoje vsakdanje potrebščine za- preživ« Ijanje ter obleko iz svojih zaslužkov, kar sedaj ni mogoče. t— Dramatično predstav priredi Dra* matični odsek 1'druženja vojnih invalidov iz Ljubljane v Narodnem domu v Hiastf niku danes točno ob 5. popoldne. Uprizori •jena bo igra aTužna ljubav», drama v treh dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen r.a sklad vojnih žrtev, se občinstvo iz Hrastnika in okolicc prosi za obilni poset Vstopnice se bodo prodajale od 10. ure na» prej v Narodnem domu. Občinstvo si naj preskrbi vstopnice že v predprodaji. t— Na naslov poštnega ravnateljstva. V Trbovljah obstojata dva poštna urada. Po« šta 1 dobiva pošto ob po! 7. zjutraj in jo Iz Kranja r— Reklamscijsko gibanje za poprav« Ijanje imenikov volilcev za predstoječe oblastne skupščine jc biio v našem mestu izredno živahno. Pri mestnem županstvu je bilo vloženih v predpisanem roku 252 reklamacij, od teh 108 za vpis, ostale pa za izbris vol.imh upravičencev. Niti naj« manjšega interesa za reklamacije niso poa kazali socialisti. r— Ponoven požig in razburjenje prebu valstva. V petek okrog 5. ure zjutraj jc zgorelo v Lešah met Tržičem in Brezjami gospodarsko poslopje Ogenj jc bil podtak« njen. Prebivalstvo vsega kranjskega okraja je vsled stalnih požigov tako razburjeno, da so gasilna društva v mnogih vaseh že sklenila, da ne pojdejo gasit izven svojega okoliša, ker se bojijo za svoje domačije, da bi med odsotnostjo postale plen ognja. r— Redek jubilej Predvčerajšnjim ie be« težil vlsokošolec g. J. Fugina v vlogi žup» nika v Cankarjevih w Vork. Prago, Dunaj in nel-oliko na London. Tekom tedna se je v devizah na London pojavilo precej zasebnega blaga. Včeraj je sploh bilo mnogo zasebnega blaga. Včeraj se ie mednarodno okrepila deviza na Švico in so zaradi teea vse evropske devize in tudi New York v Ourihu popustile. Zato ie bil tudi dinar za malenkost slabši Drugače sta na mednarodnem tržišču nestabilni le devizi na Pariz in Italijo, kar je Se običajno celo vrsto tednov. Posebno nestalen fe bil Pariz, ki je koncem ledna malo popustil. Dnevni devizni promet na zagrebški bore? je znašal povprečno 7—8 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem prometu je devi-H» na Italijo čvrstejsn; denar zanjo je bil 247. Pariz ie dalie popustil in je beležil v s Zagrebu 221 — 253. Praga je bila zaključena ] po 168.2. London ;e bil na mednarodnem tr-? žisču čvrsfeiši; v Zagreb« je zabeležil 275.2 J do 275.25. Drttsre devize nespremenjene. Od državnih vrednot je zabeležilo investicijsko precej zanimanja. Blago je ostalo na 80. Agrarne so se ponujale po 47. Vojna škoda, ki je včeraj popoldne po borzi pod vplivom Beograda, oslabela na 341, je bila danes zopet čvrsta na 343 denar, a blaga nI hotel nihče dati. Ljubljanski trg Blaga vedno dovolj. Ie krompirja je manj. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Omeniti je, da je sedla, zlaoti jabolk, kljub slabši sadni letini v Sloveniji vedno dovolj na trgu. Celo jajc ne /primanjkuje. Bile so v minulem tednu naslednje cene: Meso in mait: goveje meso 15—18, telečje 17—20, svinjsko 19—22.50, slanina 18—22, mast 23—°5. koštrunje meso 13—14. jagnie-tina 20 Din kg. Perntnina: piščanci 20—25. kokoši SO—40. petelini 25—35. race 30 Din komad. Divjačina: divji zajec 80 —65 Din komad, srnic meso 20 -30 Din kg. Ribe: krapi 25_SO, ščuke 35, nostrvi 55—30, klini 15 ! do 20. pečenke 1 Din kg. Mlečni proizvodi: ! mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 45, čajno 60. kuhano 45 Din kg. Jajca: t.50—1.75 ( Din komad. Sadje: jabolka 3-8, hruške 4 do 8. navadni kostanj 6. maroni 12 Din kg. Špecerijsko in kolonija!«« blago: kava 42 do 72, sladkor kristalni 14.50, v kockah 15.50, riž 8.50—10 Din kg, namizno olie 20 Din liter. Hlevski proizvodi: moka ?0< 5.50—5.75, ješprenj 7, ješnrenjček 10—13, turščična moka 3.50—4. turščični 7/irob 4, pšenični zdrob 7. ajdova moka 7—9. ržens 4.50 Din kg. j Krma: seno sladko 100. polsladko 80, kislo ; 75, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in j podobno: endivija in motovileč 10—12, radič I 15—16. zelje 2—S, pozno 5—6, kislo 3.50, j— Iz gledališke pisarne Danes, ob 15., se vprizori slednjič v sezon' priljubljeni «Deseti brat«. V ponedeljek. 13. t. m bo noviteta »Magda® od dr. Remca, 19. in 20. t. m. pa se vprizore aPeterčkove poslednje sanje® od Golie. U NION i ČOKOLADA KAKA0 BONBONI najboljše, najtrpežnejše, zato najcenejše Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen i cenen. T>obtva se v vse& dobro asorfintnlff kolonljalnlt) trgovina okrovt 2—3, karfijola 10—12, Spinaoa 18 do 18, čebula 8—4, česen 7.—10, kisla repa 3 Din kg. Krompir: 1.50—1.75 Din kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil dobro obiskan in založen. Cene so ostale prilično nespremenjene. Slaninarjev je bilo 80, ki eo pripeljali 212 zaklanih svinj ter jih prodajali po t0.50 do 25 Din kg na drobno in po 14—17 Din kg na debelo. Krompirja so pripeljali 12 vozov ter ga prodajali po 1.50—2 Din kg. Čebule je bilo na trgu 5 vozov po ceni 3—4 Din kg. Ostale cene: Perotnina: kokoši 80—45, piščanci 15—32.50, race 30—50. gosi 50—70, purani 60—100 Din komad. Zelenjava in podobno: karfi prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača <10.50 — 41.50, madžarska. Tisa (79—SO kvt". »/'^n? haroTidra ^O«'1- Kra Ca- -,»un leuiosi ->mei *etra m brzma v m Jiild 1(I> Vrsta oadavint 1 opazovanja t 1'M.OVr! i ne . ne /75- -14 92 SW 0.5 IU mecla Liubljaii? . I 1. 7764 - 1 6 95 WSW 05 10 mes!a (dvorec) j 14. 7,60 26 87 SW 0.5 8 l zl ?77o 08 97 mirno 10 megla Maribo: . . . 8. 7750 0-i 0) W 9 10 megla Zagreb ... 8. //4 4 4'0 91 \VN\V 3 2 Beograd . . . i 77 2 41. o WN\V 5 10 nevihta 05 Saraievo . . . S N\V 15 ^kopije . . . 771-2 30 68 10 Dubrovnik . . l 90 38 N' 15 4 Split .... 7 4-4 40 9t 9 morje lahko Pralia .... i -'/4-a 6-0 - SVN*\V 7 10 0.3 11 SP£CTHUMct d. d. inž. Kopista, Dubskv in Krstič. tvomlca ogledal In brušenega stekla, LJablJana Vil. Medvedova ul 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek. Središniica Zagreb Zrcalno steklo, portalno stekla mašln-j sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi j brušene prozorre šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Ffca, navadna ogledala * galanterijske in modne stroke, z dobrimi izpričevali se spre tne. Nastop 1. la-nuarja 1927. Cenj. ponudbe pod .Poštenost 9/1" na upravo Jutra. t5<7a »■■■BmaniBiai r • n Solnce vzhaia ob '-28 '.ahaia ob 1618 una zhsia or> 12 ^2 mahata ob 2i"07 Najvišja temperatura danes » Liuhliani 33 najnižja —t 6 C Povprečni barometer ie danes « LiuMiani višj za 0 8 tnm kot včeraj. izdatni tudi v ravnem Pod ona v ju. ker je tj« segal zatok sredozemske depresije; taki v obliki polotoka ali vreče segajoči podaljški Zadnji teden je velikemu delu Evrope prinese! pravi pričetek zime. kakor je popolnoma v skladu z meteorološkim začetkom zimskega časa, ki se pričenja s 1. decembrom in traja do 1. marca. Nesmiselno je računati let-ne čase z astronomskimi mejami, po katerih bi bil pričetek zime 21. decembra, ko stopi solnce v ozvezdje kozoroga in konec zime fine 21. marca, ko slapi solnce v ozvezdje ovna; ves december je bolj zimski nego jesenski, in marc je bolj pomladanski nego zimski. Mrzli zračni tok. ki se je bil že pred tednom razprostrl na ši*oko preko Rusije, je despel s Severnega Ledenega morja, in silil proti Črnemu moriu ter srednji Evropi. Razporeditev zračnega "tlaka se je uredila jt\ nadaljno napredovanje mrzlega vala zelo ugodno. Velika atlantska depns=;;i. ki bi ga mogla ustaviti in obrniti s svojim sistemom zračnega vrtinca nazaj proti severu, je prodrla samo do vzhodne obale Baltiškega morja, slabeč medpotoma vidoma, ter se tu proti pričakovanju sploh razpustila. Istočasno pa se je inžna depresija, ki se je nahajala še od prejšstjeea tedna nad Sredozemskim morjem. Še ojafila in s« držala od 2. do 7. t. m. neprestano nad morjem ob Italiji, premikajoč samo neznatno svoje središče v tem predelu. V obliki velikanskega vrtinca je stremel zrak od vseh strani na Sredoremsko morje, tu pa se naulo dviiral v višine: zato eo nastale nad Italiio in bližnjimi morji nevihte z nalivi. Sredozemski vrtinec je potegnil nase mrzli zrak od vzhoda in srednje Evrope, in mrzli zračni val je p> vzročal pri svojem prodiranju v toplejše kraje obilne snežne meteže na vznožjih gorovij, v Avstriji in pred glavnimi dinarskimi višinami v Jugoslaviji. Snežni meteži pa so bili nizkega zračnega tlaka pa so v meteorologiji znani kot izvor najizdatnejsih padavin, viharjev in vsakovrstnih uim. V drugi polovici tedna se je vreme spremenilo domala nad vso Evropo. Sredozemska depresija je z S. decembrom odšla preko Jonskega in Egeiskesa morja na vzhod. Nad vso osrednjo Evrono pa se je razvil visok zračni tlak, ki je segel sem iz Rusije in »i Španije ter Biskajskega morja; pod vplivom visokega zračnega tlaka se je vreme povsod izboljšalo ludi nad Sredozemskim morjem. Toda situacija ni ostala mirna. Nova silna depresija se je pojavila na daljnem severu; v petek zjutraj se je ustanovila s svojim središčem nad najsevernejšo Skandinavijo ter potegnila nase zrak i 7 cele severne polovice Evrope, kamor je pričel vzpričo tega dotekati zrak s severnega Atlanskega oceana. Ruski maksimum zračnega tlaka se je moral umakniti, do U2s in še nekoliko dalje pa sega še vedno španski maksimum, katerega središče ima tlaka 780 mm. 7.* mnogo mesecev zračni tlak ni bil teko visok, kakor te dni. Vendar pa so se s temi spremembami predpogoji za mraz predmgačili: hujšega mraaa nam v tej situaciji ni pričakovati. Pp nabavi novh posiovn:!' knjig. V. m p sin ž mej, prvovrst nimi zdei^t. ka«oi 'udi z tvfpiarn m proračunom A. Janežič, Liubliana Flor anska ul. 14, knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. J _ Dunajska vremenska napoved z« nedeljo: V severnih Alpah ostane dosedanje vreme, morda nekoliko lepše. V južnih Alpah večinoma jasno, zjutraj mrzlo, čez dan bolj gorko. Triaši-a vremenska napored ta nedeljo: Lahni severovzhodni vetrovi. Nebo večinoma jasna. Temperatura 6 do 10 etopinj. Morje nekoliko razburkano. 05gšnqa vplivanja Sugesti e n>onot:2er> - usson: maonei-zem. Poux potom dopisovanja Številna criznama pisma! Delo obsega 10 pisem, katera vsebuieio na mo-dernejše metode za vzgojo in jačenje volje, sugestivno in hipnotično tehniko, zdravljenje potom sugestij, telepatijo td. Uspeh zajamčen I Ptvo pismo na og»ed' ..Ve^a n znanost Celte Raziago«a ulica S. caasaaaaaaa Božične okraske girlande, lamete. ange iske lase, čudežne sveče, božične >n novoletne razglednice kupte najceneje v veletrgovini OSVALD 00BEIC, Uublana Sv. Jakoba trg 9, uco, HMMUMmiiiuiHmHtnmHMHMini in Chaplinova zakonska tragedija Omenili smo že pred nekoliko dnevi vest o sporu med velikim filmskim komikom Chaplinom in njegovo ženo Lito Greyevo. Vest smo posneli po nemških listih in priznati moramo, da se nam ni zdela kaj verjetna, saj j£ še Lita Grey pred kratkim poročal Charliejev in« timni prijatelj Robert Florey v pariški filmski reviji «Cinemagazine» o prisrč* nem razmerju med Chaplinom in nje« govo mlado ženo. Toda vse kaže, da so bile vesti avtentične. Lita Grey je zapustila vilo v Beverlev«Hillsu pri Los Angelesu in vzela seboj oba svo« ja otroka. Kakor javljajo ameriški li* sti, je mistres Chaplinova že vložila po svojih odvetnikih tožbo na ločitev za« kona. Zahteva baje 2 milijona dolar« jev vzdrževalnine (110 milijonov Din) in pravico do svojih otrok. Temu pa se Chaplin z vso vztrajnostjo upira in je odločen za vsako ceno obdržati otroka pri sebi. Kaj se je torej pripetilo? Naj pri« poveduje Chaplin sam! — Prejšnji torek okoli dveh zjutraj je nenadoma vdrla v hišo pijana tolpa gospodov in dam, ki so tako razsajali, da se je vsa hiša zbudila. Začeli so razbijati po klavirju in orgijah in na« vijati fonograf. Poklical sem ženo k sebi in ji dejal, naj postavi goste pred vrata. Storila je, kakor sem ji ukazal, toda zjutraj je odšla tudi ona. Iij kaj pravi Lita Grey? — Priredila sem z materjo in neka« terimi prijatelji v nekem hotelu v Los Angelesu dincr na čast baronu in ba= ronici Precourt, s katerima sem se se« znanila na ladji ob povratku s Honolu* luja, kjer sva z možem prebila počitni« ce. Pozno ponoči sem se z gosti vrnila domov v BeverlevsHills. Chaplinu to ni bilo prav in me je začel oštevati. Dejal je, da preveč razgrajamo, in mi je ukazal, naj goste odslovim. Ubogala sem ga, a nekaj ur za tem sem odšla i jaz, trdno odločena, da se ne vrnem več k Chaplinu, pri katerem sem mo« rala prenašati toliko brutalnosti. Obe izjavi se v bistvu skladate. Iz njih sledi, da je krivda na ločitvi pre« težno na mladi Chaplinovi ženi. Charlie Chaplin se je poročil z Lito Greyevo v novembru leta 1924. Že kmalu po poroki so se jele pojavljati vesti, da se zakonca ne razumeta prav dobro in da se hočeta ločiti. Ti glasovi pa so utihnili, ko se je Chaplinu rodilo dete in leto kasneje drugo. Veliki ko« mik se je nekaj časa celo bavil z misli* jo, da bi svoji ženi dodelil glavno vlo* go v filmu, ki ga je baš takrat priprav* Ijal, v svojem nedosežnem umotvoru «Lov za zlatom«. Pozneje si je premi* slil. Vlogo njegove žene. Georgije v filmu, je kakor znano igrala Georgia Hale, dotlej povsem neznana filmska igralka, ki pa je baš s to vlogo čez noč zaslovela po vsem svetu. Kakor čitamo, skušajo Angleži že kovati kapital iz senzacije, ki jo je vzbudila vest o Chaplinovi razporoki. Ulična higijena prošlega stoletja v karikaturi Zgoraj: Poletno osvežilo na cesti (karikatura, priobčena 1. 1830 v dunajskem «Gle» dališkem listu*). — Spodaj: na levi: aparat za osiguravanje pešcev (aparat siplje pe» »ek pred nogami. aKLkerifcU, Dunaj, 1862). — Na desni: «Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!* Karikatur« na nezadostno škropi j ene ceste («Kikeriki», 1865). Neka angleška gledališka agencija je namreč brzojavno ponudila Liti Grey« evi angažman za 26 tednov, če bi bila voljna nastopiti v neki londonski re« viji. Kot honorar ji obeta 500 funtov šterlingov na teden, to je nad pol mili« j ona Din na mesec. Ne ve se še, da«li se bo mrs. Chaplinova odjivala sijajni ponudbi. tajne brzojavke, ki jih radio«telegrafi* ja danes še ne more garantirati. Smrtonosna pijača ljubezni Grozna rodbinska tragedija se je te dni odigrala v Rahobrahu na Sioya= škem. Mlada žena kmeta Štefana Ka* luja je že del j časa dvomila nad zve« stobo svojega moža. Zaupala je ta dvom nekaterim svojim prijateljicam in znankam, ki so ji nasvetovale, naj gre k ciganki in jo vpraša za lek zo« per nezvestobo. Mlada kmetica jih je poslušala. Ni trajalo dolgo, ko je prišla cigan= ka sama v vas in tej ie žena razodela svojo bolečino. Ciganka je obljubila, da bo zvarila čarodejnu pijačo, katero bo treba ženi samo zliti v kavo, pa bo vse dobro. Kmetica sc je držala na* sveta, zlila je cigankino pijačo možu v kavo in je gledala, kakšen bo učinek. Ko je mož kavo izpil, mu je postalo slabo. Začeli so ga zvijati krči. 2cna je to videla in takoj razumela, da stvar ne bo minila brez zlih posledic. Histe* rična, kakor je bila, je začela kričati in razsajati ter priznavati zločin. Po* vedala je tudi možu. kaj je storila. V strahu, da bo sledila strašna kazen, si je prerezala žile na zapestjih, mož pa se je 7. zadnjimi močmi postavil na no?c. šc! po l-nvsko puško in se ustreli) ki predseduje 43. zasedanje Sveta «:Društva , narodov« v 2 en evi. Notar, ki je napravfl 100.000 pogodb Rimski notar Giacomo Buttaoni je te dni dosegel redek rekord, za kate« rega ga lahko zavida marsikateri ko* lega. Podpisal je namreč svojo stotiso« čo pogodbo. To je, kakor pravijo, prvi slučaj te vrste v Italiji in bržkone tudi v Evropi. Buttaoni je danes 66 let star in vzdržuje svojo prakso od 1. decem* bra 1884. Pisarno je podedoval po svo« jem očetu, ki je bil tudi notar, a ni dosegel sina po zaslužku, kajti 66 let« nik Buttaoni ni samo jubilant in re* korder v številu notarskih pogodb, ampak tudi milijonar, kateremu je pri« nesla piodovita praksa ogromno pre« moženje. Severni Jeleni v francoskih Alcah 25 letnica prekooceanske radiotelegrafije Danes je preteklo 25 let, odkar se je prvič posrečilo brezžično telegrafirati iz Evrope v Ameriko. Poskusi, ki jim je napeto sledila vsa Evropa in Ame« rika, dolgo časa niso dovedli do prak« tičnih rezultatov. Treba pomisliti, da je takrat preteklo šele dobrih pet let, odkar se je posrečilo premostiti prvih par kilometrov potom brezžičnega brzojava, dočim leže med Evropo in Ameriko tisoči kilometrov. Končno, 12. decembra 1901. se je Marconiju na prejemni postaji v Saint Johnsu na Novi Fundlandski v Kana* di, posrečilo sprejeti prve brezžične znake oddajne postaje Poldhti z otoka Cornwallesa na Angleškem. S tem trenutkom je šele stopila ra= dio*telegrafija v resno konkurenco z žičnim brzojavom. Sledil je nenavadno hiter razvoj in danes so vzpostavljene brezžične zveze med poljubno oddalje« nimi kraji na zemlji, ki delujejo po* polnoma zanesljivo in predstavljajo močno konkurenco posebno prekmor* ski kabelski telegrafiji, ki nima enakih razvojnih možnosti kot radio*telegra« fija. Posebno v najnovejšem času — in tu ima zopet v veliki meri Marconi za« slugo — se je začela vedno bolj uve« ljavljati radio*telegrafija na kratkih valovih, ki deluje tako ekonomično hitro in zanesljivo, da grozi prekmor« ske table popolnoma izpodriniti. Prek« morski kabli bodo ostali le še v toli« ko, v kolikor so potrebni za absolutno Procesija, ki jo prirejajo — skopuhi Sliovita procesija na čast bogu Valu, ki se vrši v Coiombu na.otoku Cejionu vsako leto novembra meseca. Njena posebnost je, da jo prirejajo bogati petičniki in izpo-sojevalci denarja. Največ udeležencev tvorijo Indi z juga madraske province. Boga nosijo v pozlačeni nosilnici, ki jo spremljajo plesalci, preoblečeni v demone, ter verniki z bakljami in trombami. Tako je dana tudi Indijcem nižjega rodu, ki jim je dostop v tempelj zabranjen, prilika, da vidijo svoje božanstvo. Anatole Francet Poroštvo (Iz zbirke zgodovinskih novel: »Vodnjak sv. Klare«.) Med vsemi trgovci v Benetkah je bil Fabio Mutinelii najbolj točen v izpolnjevanju svojih obveznostL Vedno se je izkazal darežljivega in širokodušnega. a to prav posebno nasproti damam in duhovščini. Prikupno poštenost njegovih nravi so cenili po vsej ljudovladi. a v cerkvi San Zanipolo so občudovali zlat altar, ki ga je bil poklonil sveti Katarini iz ljubezni do lepe Katarine Manini, žene senatorja Aleksija Cornara. Ker je bil bogat, je imel mnogo prijateljev, za katere je prirejal zabave in katerim je izkazoval usluge iz svoje mošnje. Toda izgubil je mnogo v vojni z Genovčani in za časa napoljskih nemirov. Dogodilo se je tudi. da je trideset njegovih ladij deloma padlo gusarskim Uskokom v plen, ali pa so se potopile na širokem morju. Papež, kateremu je bil posodil velike vsote denaria, mu ni hote! ničesar vrniti. Na ta način je bil veličastni Fabio v krat. kem času oropan vsega svojega bogastva. Ko je prodal palačo in dragoceno namizno posodje, da je mogel poplačati dolgove, je ostal brez vsega. Toda, ker je bil podjeten in pogumen ter razumen trgovec in v najboljših letih, je mislil samo, kako bi spet spravil svoje zadeve pokoncu. Veliko je računal v svoji glavi; sodil je. da potrebuje kakih petsto cekinov, da bi se mogel spet vreči na morje in se lotiti novih podjetij, od katerih se je nadejal ugodnega in gotovega uspe-ha. Naprosil je častitega gospoda Aleksija Bontura. ki je bil najbogatejši državljan v vsej ljudovladi, naj mu izvoli posoditi teh petsto cekinov. Toda vrli gospod, ki je menil, da drznost sicer pomaga zbirati velika imetja, da jih pa edino le previdnost ohranja, je odklonil, ker se ni upal izpostaviti tako velike vsote nevarnostim morja in sreče. Fabio se je nato obrnil do častitega gospoda Andreja Morosinija, kateremu je bil svoje dni izkazal uslug vsake vrste. »Preljubi Fabio,« mu je odgovoril Andrej, »komu drugemu, nego vam bi drage vo!je posodil to vsoto. Nisem tako silno navezan na te zlatnike in se v tem oziru ravnam po načelih Horacija-satiri-ka. Toda vaše prijateljstvo mj je dra-| goceno, Fabio Mutinelii. in tvegal bi, da ga izgubim, če vam posodim denar. Za-! kaj v večini slučajev je prisrčno obče-: vanje med dolžnikom in upnikom zelo ■ otežkočeno. Videl sem ?e preveč slabih | zgledov.« 1 Ko je to izgovoril, je častiti gospod Andrej navidez hotel ljubeznivo objeti trgovca, a mu je pred nosom zaprl vrata. Drugi dan je šel Fabio k lombardskim in tloreaitinskim bankirjem. Toda nobeden mu ni bil voljan posoditi niti dvajset cekinov brez poroštva. Ves dan je begal od ene poslovnice do druge. Povsod so mu odgovarjali: »Častiti gospod Fabio. poznamo vas kot najpoštenejšega trgovca v mestu in le neradi vam odbijemo, kar želite. Toda pravilno vodstvo naših poslov zahteva to.« Ko se je zvečer ožaloščen vračal domov, se mu je kurtizana Zanetta, ki se je tedaj ravno kopala v kanalu, prijela za gondolo in zaljubljeno pogledala Fa-bija. Ko je bil še bogat, jo je neko noč pozval, naj pride v njegovo palačo, in je ravnal z njo dobrohotno, zakaj bil je vesele in mile čudi. »Sladki gospod Fabio,« mu je rekla, »vaše nezgode so mi znane; vse mesto govori o njih. Poslušajte me: bogata nisem, toda nekaj draguljev imam na dnu skrinje. Ce jih sprejmete od vaše služabnice. mili Fabio. bom verovala, da me ljubita Bog in Devica.« Zanetta, ki je bila še mlada in sredi nežnega razcveta svoje lepote, je bila zares siromašna. Fabio ji je odgovoril: »Dražestna Zanetta, več je plemenitosti v brlogu, kjer prebivaš ti, nego v vseh beneških palačah.« Tri dni je Fabio hodil po bankah in trgovskih skladiščih, ne da bi našel koga, ki bi mu bil hotel posoditi denar. In povsod je naletel na neugodne odgovore in slišal opazke, ki so bile bolj ali manj podobne tej: »Zelo napak ste storili, ko ste prodali namizno posodje, da bi poplačali dolgove. Zadolženemu človeku se posoja, ne posoja se pa človeku, ki je brez pohištva in namiznine.« Peti dan je v svojem obupu šel prav do Corte delle Galli, ki se zove tudi Ghetto in kjer je židovska četrt. »Kdo ve?« si je govoril, »če ne dobim od kakega obrezanca tega, kar so mi kristjani odrekli.« !n krenil je torej tja med ulici San Geremia in San fiero-rtimo v ozek in smrdljiv kanal, čigar vhod so na povelje senata vsako noč zapirali z verigami. In v zadregi, ker ni vedel, do katerega posojevalca bi najprej stopil, se je spomnil, da je slišal o nekem Izraelcu. Cleazarju po imenu, sinu Eleazarja Maimonida. o katerem so pripovedovali, da je silno bogat in čudovito bistroumen. Ko ie torej poizvedel za hišo tega Žida Eleazarja, .ie ustavil pred njo svojo gondolo. Na vratih je bilo videti podobo sedmerokrakeja svečnika, ki ga je bil obrezanec dal iz-| klesati v znamenje upanja in z ozirom na obljubljene dni, ko se bo Hram spet ; dvignil iz svojega pepeia. ! Trgovec je stopil v dvorano, ki jo je ■ razsvetljevala bakrena svetiijka z dvanajstimi kadečimi se stenji. Tu je sedel ; Žid Eleazar pri svojih tehtnicah. Vsa i okna so bila zazidana, ker je bil neje-i vernik. j Fabio Mutinelii mu je tako-le govoril: ' »Eleazar, večkrat sem te psoval, pitaje i te s psom in verolomnim poganom. Do-I godilo se mi je. ko sem bil mlajši in še ! poln mladostne objestnosti, da sem s i kamenjem in blatom obmetaval ljudi, ki I so z rumenim koleščkom, prišitim na i rame, hodili vzdolž Velikega kanala, tako da sem zadel morda koga tvojih in celo tebe samega. To ti povem, ne da bi te žalil, marveč zaradi poštenosti, v tem istem trenutku, ko prihajam k tebi s prošnjo, da mi storiš veliko uslugo.« Zid je dvignil svojo, kot vinski trs suho in grčavo roko navpično v zrak: »Fabio Mutinelii. Oče. ki je v nebesih, naju bo sodil oba. Kakšne usluge si me prišel prosit?« »Posodi mi petsto cekinov na leto dni.« »Brez poroštva se ne posoja. To si v glavo. Sosedje so našli moža in že« no v agoniji. Mož je kmalu umrl, že« na pa je tako dolgo živela, da je zade« vo pojasnila, nato pa je še ona izdih« nila. Umor zaradi branja romana Sodišče v Oslu na Norveškem je nedavno imelo senzacijonalno obrav« navo. Na zatožni klopi je sedel šofer Halvorsen, ki je umoril zapeljivca last* ne žene, nekega policijskega agenta. Ko je izvršil krvavo sodbo, se je sam javil policiji in ie stvar priznal kakor se je odigrala. Preiskava je dognala, da je Halvorsen ravnal tako, da ga ni mogoče smatrati krivim. Agent je zape« ljal njegovo ženo. Kaj je hotel storiti? V romanu pisatelji. Faikberga je čital o sličnem pripetljaju, in to ga je spra« vilo na misel, da mora sam obračuna« ti z morilcem. Na podlagi te izpovedi je bil Halvorsen oproščen, kajti so® dišče se je postavilo na stališče, da je ravnal pod močnim vtisom prečitanega romana in da se radi tega ne more obsoditi Skrivnosten nestanek detektivske pisateljice Agata Kiarisa Christie je na Angle« Skem velepriljubljena pisateljica nape« tih detektivskih storij. Stara je komaj 35 let, pa je med svojim spolom že ze= lo slavna. Pred nekaj dnevi je zapu« stila stanovanje ob desetih zjutraj in se doslej še ni vrnila. Drugi dan je ne« ki deček našel avtomobil, v katerem se je pisateljica sama vozila po Londonu. O njej pa ni bilo nobenega sledu. V avtu so ležali čevlji, obleka, ko* žuh in nekaj perila. Vozilo je bilo po« tisnjeno na stran ceste, kakor bi ho« telo vzbuditi sum, da ga je nekdo na« lašč zapeljal na rob in pahnil svojo žrtev iz voza. Ljudje so začeli nemu« doma preiskovati okolico, da bi si po« jasnili, če se je zgodil zločin, ali je vse skupaj samo simulacija. Sledov niso našli nobenih, a ker tudi pisateljice nikjer ni, se domneva, da je ženska, ki ljubi take zgodbe, sama vprizorila svoj nestanek, da bi občinstvo postalo še bolj pozorno larjo in na njena dela. Nekateri celo tFde, da se je Christie odpeljala v Ameriko, odkoder se bo vrnila na Angleško šele čez nekaj me« secev in bo prinesla v torbici nov de« tektivski roman, ki bo topot obravna« va! zgodbo njenega lastnega skrivnost« nega nestanka. Obubožane kraljice Slavni pariški krojači so hudo vzne« mirjeir, ker Francozinje ne naročujejo več pri njih ollek Krojači so namreč že davno vpeljali dolarske cene in do« mačinke s svojimi francoskimi franki nikakor uiso več kos ne\vyorškim giz« dalinkam. Krojači so se celo zbrali na pomenek v krasne^ salonu ene naj« modernejših tvrdk mestne četrti Champs Elysees. Glavni govornik je izvajaj: Parižanke so ustvarile uspeh pariške mode. Njim smo sedaj dolžni hvalo, če se zdaj pri nas oblačijo Angležinje, Američanke, Brazilijanke in iaponke in prinašajo v Pariz denar iz vseh mo« gočih dežeL Delali smo vedno, da se prikupimo domačinkam. Napenjali smo naše zmožnosti, da zadostimo njih okusu, ki nima sebi enakega pod solncem. Če nam ne bi dale Parižanke svojih nasvetov, ne bi občudoval ve& svet naših izdelkov. Vsi uspehi naše obrti slonijo na nežnih ramenih fran« coske žene. Zdaj pa se Parižanke ne oblačijo več ori nas, ker smo jim poštah predragi. Pripomniti je, da cvete naša trgovina kakor še nikoli, in da prodamo veliko več oblek kakor pred vojno. Vendar ogroža pomanjkanje domačih naročil ves naš obstoj. Tuj« ke, ki pridejo v Pariz, hočejo izgledati kakor rojene Parižanke Rečejo nam: Vaše obleke mi zelo ugajajo, ne mo« rem jih pa naročiti, ker nisem videla, da bi nosile kaj sličnega domačinke. Gospoda mojal Cela skupina vplivnih oseb iz krogov naše tekstilne industri« je se je obrnila name v zavesti bližnje nevarnosti s sledečimi besedami: Mo« ramo vnovič osvojiti francoske ženel Pripravljeni smo na velike žrtve. Sle« dite našemu primeru še Vi krojači in ustvarite obleke, ki bodo dostopne tu« di domačinkam. Sprejel sem to pova« bilo in ustvaril modele, ki Vam jih ho« čem zdaj pokazati. Biago in svila so najboljše vrste in upam, da sem zado« stil izbranemu okusu rojene Francozi« nje. Ta krojač je govoril kakor kak dr« žavnik. Ima milijonske dohodke in množico bogatih naročnikov, a je ven« dar v skrbeh, ker misli na domovino. Smatra pač svoje »creations® kot del francoske kulture. To skrb delijo z njim iudi tovarnarji, ki izdelujejo suk« no. Vsi razumejo, da bi odbila pariški modi -adnja ura, če bi izostala Pari« žanka. Vsled tega so pripravljeni na žrtve, 'a ohranijt svojo svetovno nad« vladje. Ni dvor a. da bodo tudi zma« Sali, Razen okusa nimajo njih inozem« ski tekmec; niti oddaleč toliko smisla za ekonomske 'rilike. Parižanke bodo torej ostale modne kraljice, pa naj stoj' frank še tako nizko. A k sreči za pariške krojače začel naraščati. Pobijanje revmatizma v Avstriji Na Dunaju se je ustanovil poseben odbor, ki si je postavil za nalogo pobijanje revmatizma z najbrezobzirnejšimi sredstvi Tipična dežela revmatičnih obolenj je Anglija, kjer obstojajo slični odbori že leta in leta ter vrše svojo nalogo zelo uspešno. Zdravniki študirajo pojave revmatizma. sestavljajo statistične preglede, diagrame, iščejo nove metode za pobijanje bolezni in slično. Danes je boj zoper revmatizem na Angleškem dosegel že tako stopnjo popolnosti. da se vodi tako splošno kakor na primer pri nas boj proti jetiki. To kaže. da je socijaien pomen revmatičnih obolenj na Angleškem zelo velik. Ljudje postajajo radi revmatizma invalidni in celo nesposobni za delo in padajo v breme državnih in komunalnih institucij. Revmatizma se človek lahko naleze potom infekcije, po zaslugi nepravilne preosnove. na podlagi pomanjkljivega izločanja notranjih žlez. pa tudi radi vremenskih in klimatičnih razmer Vsi ti razlogi terjajo študij revmatizma na mednarodni podlagi in njegovo pobijanje z vso energijo. Kako dalekosežen je pomen revmatizma. izhaja prav nazorno iz dejstva, da je med boiniki. ki zapuščajo bolnice kot trajni invalidi. 20 odst. revmatikov. Vzrok revmatizma je cesto iskati tudi v zobobolu in v obolenjih ustnih delov. V tesni zvezi pa je revmatizem tudi s srcem Premnogi primeri kažejo da se srce največkrat poveča radi revmatizma. Boj zoper revmatizem je torej obenem boj zoper socijalno zlo ki začenja postajati človeškemu zdravju prav tako opasno kakor druge kronične epidemije. Neprilike gosoe dblomatke Gospa Aleksandra Kolontajeva je edina dama. ki je dosegla v očeh voditeljev ruske države tako visok ugled, da so ji sovjeti poverili zastopstvo Rusije v inozemstvu Več let je vodila Kolontajeva rusko poslaništvo v Stockhol-mu; in pravijo, da se je v tej službi imenitno obnesla Bila pa ie vrh tega da je izvrševala vse poslaniške posle zelo spretno, vendarle tudi ženska: uvajala ie modne novosti (njen damski »cilinder® je splošno znan) in se je. ker jo je pač Bog ustvari! kakor vse ženske, tudi rada ozirala po moških. Toda gospa Kolontaieva ni bila samo diplomatka in ženska temveč tudi pisateljica. Niena knjiga o ljubezni obeh spolov je zanimivo čtivo: ne le v Rusiji tudi izven nje jo strastno berejo in vedno nanovo ponatiskuieio Ko ie delo izšlo, je bilo že splošno znano da gospa Kolontajeva v ljubezenskih zadevah ni novinka: njeni nauki so polni izkušenj in njena agitacija v skandinavskih deželah ki ie izhajala iz teh naukov je rodila obilne sadove Gospa diplomatka je namreč vezala srca med Švedsko in Rusijo. Tako je reševala zadrege svojega spola kateremu je skušala pribo- N a j n d o b n e • v • s 1 način pranja! v raztopini R Kul a d iati perilo po! ion a« To j e i ure vse! riti čim več pravic in prilike, da se iz-živi po naturni zapovedi; pomagala pa je obenem tudi Rusiji, kajti sk enjene zveze niso bile samo srčne, ampak tudi politične. Tekom let se je nabralo gospe Kolon- tajevi toliko gradiva, teoretičnega in praktičnega, da so jo moraii sovjeti od-poklicati iz Stockholma ter jo za nekaj časa postaviti v rezervo doma. Toda ni trajalo dolgo, ko se ie našlo zanjo novo mesto — v Mehiki. Mehika se je sprva upirala imenovanju gospe Kolontajeve za diplomatsko zastopnico Rusije; note so romale sem. romale tja, stvar se je končno uredila in gospa je dobila diplomatski pasoš ter se vkrcala na ladjo. Zdaj. ko se nahaja na vožnji, pa poročajo. da se Amerika upira izkrcanju gospe diplomatke na njenih tleh. Povod za to prepoved je dalo baje razvratno življenje diplomatke. Kako se bo stvar iztekla, ni težko pogoditi: zopet bo nekaj intervencij, brzojavk, poročil, jeze. končno pa bo zmagala gospa diplomatka. ki se bo izkrcala na ameriških tleh in napravila tam za morjem novo diplomatsko in tudi nediplomatsko kari-jero . . . Miganje z ušesi V Parizu pravijo, da spada miganje z ušesi med najnovejše pripomočke za kultiviranje lepih ženskih obrazov. Neki profesor je dognal, da ta gimnastika izredno dobro vpliva na mišičevje lic ter odstranjuje gubice in zarezice okrog oči. Pariške dame so torej poleg vsega drugega začele metodično gojiti tudi miganje z ušesi, ki pa se ne da zlahka priučiti. Vsekakor je precej ljudi, ki jim je tudi ta talent poklonjen že od narave in od rane mladosti, toda komur ta sreča ni dodeljena, mora v šolo. Nič strahu. v Parizu se že priporočajo posebni specijalisti za ta pouk, ki razmeroma niti ni drag: 12 lekctf 300 frankov. Ampak včasi tudi lekcije ne pomagajo. Novine pripovedujejo na zabaven način. kako se je neka prav odlična dama pred kratkim iz estetičnih razlogov posvetila takemu specijalistu. Napravil je preizkušnjo ter ugotovil, da ima dama talent. Nato ie priporočil posebno olje. s katerim se masirajo lica. da postanejo mišice okretnejše. Takšno olje je po 25 frankov steklenica, a je prijetnega vonja in ne škoduje. Vsekakor pa tudi ni koristilo in je učinek po treh steklenicah in desetih lekcijah še vedno enačil ničli. Končno se dama ojunači in se pritoži specijalistu: »Težavna ie ta šola gospod profesor! Pokažite mi enkrat sami. kako migljete z ušesi.* In gospod profesor je mirne duše odvrnil: «To milostljiva pa ne gre! Jaz nedvomno zvedel od svojih. Kakšno poroštvo nudiš?« »Vedi, Eleazar, da mi ni ostal niti belič, niti ena sama zlata skodelica, nobena srebrna čaša. Ostal mi ni niti en prijatelj. Vsi so mi odrekli uslugo, ki te prosim zanjo Nimam ničesar drugega razen svoje trgovske časti in krščanske vere. Kot poroka ti nudim sveto Devico Marijo in njenega Božjega Sinu.« Na ta odgovor ie žid nagnil glavo, kakor kdo, ki razglablja in premišljuje in nekaj trenutkov ie giadil svojo dolgo belo brado. Nato: »Fabio Mutinelli. pelji me k svojima porokoma. Zakaj spodobi se, da posojevalec od blizu vidi poroštvo, ki mu je ponuieno.< »To pravico imaš. k je odgovoril trgovec. »Vstani in pojdi z menoj.« In peljal je Eleazarja v cerkev, nazva-no Chiesa dell'Orto. blizu kraja, ki inu pravijo Mavrtška poliana. Tam je trgovec pokazal madono. ki je stala na al-tarju. ovenčana s krono iz žlahtnih ka-menov in ogrmena z zlatovezenim plaščem. ter je držala v naročju dete Jezusa. nališpanega kakor mati. in je dejal židu: »Evo, to je moje poroštvo!« Eleazar je s prodirnim očesom pogledal zapored krščanskega trgovca. Madono in Dete. nagnil glavo in dejal, da sprejme poroštvo. Odvel je Fabija v svojo hišo in mu odšte." petsto dobro ste- htanih cekinov: »To je tvoje za leto dni. Če mi ob letu, točno na današnji dan ne vrneš vsote z obrestmi po obrestni meri ki jo določa beneški zakon in ohičai Lon bar-dov. predstavi si Fabio Mutinelli kai S' bom mislil o krščanskem trgovcu in njegovem poroštvu.« Fabio ni tratil časa: nakupil je ladje in jih natovoril s soljo in raznim drugim kupčijskim b'agom, ki ga je z velikim dobičkom raznrodai no iadra >•1 i mestih. Nato je z novim tovorom odnlul v Carigrad, kjer je kupil preprog. d'šav. pavjih peres. s!ono\e kosti in ebenov ne, kar vse ie dal po svojh pooblaščencih na dalmatinskem obrežju zamenjati za gradbeni les. ki so ga od ti ega že vnaprej kupili Benečani. Tako je že v šestih mesecih podesetoril vsoto, ki jo je bil prejel. Toda. ko se je nekega dne na Bosporu v čolnu zabaval z Grkinjami in se je od-dal'il o-i kopnega. s« ga ugrabili mor?'-i razbojniki in so ga kot ujetnika odvedli v Egipt K sreči ie ostalo njegovo zlato in kupčiiska roba na varnem — Gusarji so ga prodali saracenskemu gra-ščaku. ki ga je dal na nogah vkovaH in ga poslal obdelovat žito ki v tet deželi prav lepo uspeva Fabio ie svojemu gospodarju ponud'l, da mu plača veliko odkupnino, toda hči saracenskega gra-ščaka. ki ga je ljubi'a in sra ie hote'a pripraviti do tega. kar ie želela, je odsve- sicer vem, kako je treba stvar poučevati, z ušesi migati pa sam ne znam.* Skok z 28 m višine Iz Prosnice poročajo o razburlji« vem dogodku, ki se je odigral pred velikim številom ljudi na ondotnem stolpu, pod katerim teče deroča voda. 25 letni krojaški pomočnik Vitoslav« sky je šel s svojim dekletom popoldne na sprehod. Ko sta korakala mimo ne« ke sladkorne tvornice, je fantu prišlo na misel, da bi se povspela na stolp, s katerega je lep razgled po okolici. Dekle je rado pristalo na predlog. Šla sta po strmih stopnicah navzgor in ko sta bila na vrhu, je pogledal Vitoslov« sky v globino. Pogled ga je tako orna« mil, da se mu je zavrtelo v glavi. Ne da bi pojasnil čemu, je nenadoma sko« čil čez železno ograjo in se z besedami: «Zbogom Marija!® pognal navzdol. Na tleh je obležal mrtev z razbitimi udi. Nihče si ne ve pojasniti, čemu se je to zgodilo in med vsemi je bila naj« bolj osupla samomorilčeva nevesta, ki je imela z Vitoslavskym v kratkem stopiti pred oltar in mu Dostati za« konska žena. Spor radi poleta na severni tečaj Letošnjega poleta na severni tečaj so se udeležili trije, ki so dali ekspediciji obeležje s svojimi imeni: Amundsen, El!sworth in Nobile. Prvi je dal na razpolago svoja bogata izkustva, drugi denar, tretji je pri )eljal zračno ladjo. Vsi trije pa so pred poletom podpisali pogodbo, v kateri so se medsebojno zavezali, da bodo drug napram drugemu lojalno postopali in sporazumno publici-rali uspehe ekspedicije. Tako je stalo črno na belem. Ko je bil polet pri kraju in se je posadka izkrcala v Nome so se pokazale prve razpoke med voditelji poleta. Amundsen in EIlswortb sta vlekla skupaj in sta smatrala, da še ni prišel ugoden trenutek, ko bi se rezultati lahko objavili javnosti. Nobile ie mislil drugače. Peljal se je v Ameriko in začel tam prirejati predavanja v katerih je seveda okrnil zasluge in slavo svojih obeh tovarišev. Norveško zrakoplovno društvo je svojčas imenovalo vso trojico za častne člane. Ko pa je izbruhnil odprt konflikt med Amundsenom Ellsworthom in Nobilom. sta orva dva odklonila ponu-deno jim čast. Izjavila sta da nočeta biti v družbi človeka, ki ie snedel dano besedo in se ne drži dogovora kakor je bil podpisan preden se je ekspedicija odpravila na pot. Italijan pač ne pozna zvestobe . . . Kristusov kelih z zadnje večerje Londonska AVestminster Gazette' poroča, da se nahaja zlat kelih. iz katerega je pil Jezus pri zadnji večerji, v posesti angleškega učenjaka dr. Jamesa R. Harissa v Birminghamu. Kelih so prvotno izsledili nemški starinoslovci na Krimu; dr. Harris. ki je doznal za dragoceno najdbo, ga ie kupil od njih za drag denar. Kelih je ena izmed štirih posod, ki so bile v rabi pri zadnji večerji; iz enega je pil Kristus, iz ostalih treh pa apostoli. Sv. Matevž govori o Kristusovem ke_ lihu v 26. poglavju svojega evangelija. Kelih ima tudi v umetniškem oziru visoko vrednost. Je pet palcev visok in bogato okrašen. Napis, ki je izrezan med okraski, je sestavljen v grškem jeziku. Črke so čudovito lepe in popolne. V kelih gre pol litra tekočine in izvira dozdevno iz prvega stoletja pr. K. Napravljen je bil v Sidonu in je bil dolgo skrit učenjakom in občanom v Jeruzalemu, kjer ga je hranil neki orientalist. Dr. Harris bo priredil v Londonu predavanje o kelihu in bo ljudem kazal odlitek dragocene posode v steklu. Original se nahaja pod strogo zaporo in se pokaže samo odličnim osebnostim, ki učenjaka naravnost oblegajo, odkar so izvedeli za njegovo pridobitev. T.£ Moderna dekleta -- Gospodična, ali &e kaj spoznate na gospodinjstvo? — Oprostite, go&pod, te besede ie nisem slišala! □GOCXXOTTTTTTTTinULPJJDl' 1EX)GGG i NAZNANJAMO, da se zopet vrii letos velika BOŽIČNA PRODAJA v vseh oddel- * kib ta prostorih veletrgovine R. STER-I MECKI, CELJE, po globoko znižanih cenah. tovala očetu, naj ga za nobeno ceno ne osvobodi. Ker se je mogel nadejati rešitve le še od samega sebe. je z orodjem. ki so mu ga dali za obdelovanjt zemlje, prepili! svoje okove in se ie vrgel v neki čoln Tako ie dosegel morje ki je bilo b'izu. bled I po njem več dni in ko je že poginjal od lakote in žej ■. ga je vzela na krov španska ladja, ki je plula v Genovo. Toda po osemdnevni vožnji je ladjo zajela nevihta ki jo je vrgla na dalmat nsko obalo. Ko je bi!a že čisto blizu obre"ja. se je razbila oh podmorski kleči. Vsa posadka ie utonila le Fabio. ki ga je kletka za perutnino držala na površin . je z veliko težavo priplaval do bre?a. Tam se je nezavesten zgrudi in pobrala ga je prav lepa vdova. Loreta po imenu, ki ie imela na obrežju svojo hišo. Tja ga ie dala gospa prenesti; postlala mu je v svoji sobi, cula pri njem in se najskrbneje zavzela zanj. Ko se mu je spet vrnila zavest, je začutil vonj mirt in rož in skozi okno je zagledal vrt. ki se je stopniema spuščal prav do morja. Gospa Loreta ie stala ob njegovem ležišču, vzela svojo vijolo in nežno zaigrala na njej, Fabio j: je v svoji hvaležnosti in vzhi-čenosti tisočkrat poljubil roke. Zahvalil se ji je in ji nežno namignil, da ga je manj ganilo, ker si ie rešil življenje kakor to. da ga dolguje tako lepemu bitju. Vstal je in se šel z njo sprehajat na vrt in ko sta sedla v mirtovem gaju, je pritisnil mlado vdovo k sebi ter ji dokazoval svojo hvaležnost z neštetimi mi!o- vanji. Spoznal je. da ni nedovzetna za njegovo prizadevanje ter preživel v njeni bližini nekaj divnih ur: nato je pa postal ves poln skrbi in vprašal svojo prijateljico. kateri je mesec in natančno kateri dan. In ko mu je povedala, je pričel vzdihovati in tožiti, misleč na to, da manjka le še štiri in dvajset ur. da se izpolni leto dni, odkar je bil prejel od Žida Elea-zarja pet sto cekinov Pomisel. da ne bo izpolnil svoje obljube in bo izpostavil svoje poroštvo ohrezančevim očitkom, mu je bila neznosna Ko ga je gospa Loreta vprašala po vzroku njegovesra obupa, ji ga je razkril. In ker je bila zelo pobožna in jako vdana sveti Materi Bo>. ji. se je ž njim vred razžalostiia Ni bilo težko najti teh pet sto cekinov. V bližnjem mestu je bil bankir, ki je imel že šest mesecev približno tolikšno v^oto pripravljeno na Fahiievo razpolago. Toda niti pomisliti ni bilo na to. da bi z dalmatinske ohale dospel v štiri in dvajsetih urah v Benetke in to po razburkanem morju in ob nasprotujočih vetrovih. »Najprej si preskrbimo denar.« je rekel Fabio. In ko mu je služabnik njegove gostiteljice prinesel vsoto, ie plemeniti trgo- vec dal potegniti ladjico tesno k obrežju; vanjo je položil vrečice napolnjene s cekini, nato je pa šel v molitvenico gospe Lorete iskat soho Device z Jezu-ščkom, ki je bila izrezljana iz cedrovine in zelo častitljiva. Postavil jo je v ladjico poleg krmila in ji je dejal: »Gospa, ti si moje poroštvo. Zid Eleazar mora biti jutri plačan Gre pri tem za mojo čast in za tvojo, Gospa, in za dobro ime tvojega Sinu. Česar grešni smrtnik, kakršen sem jaz. ne more storiti. to boš gotovo izvršila ti. čista Morska zvezda, koje prsa so dojila Njega, ki je hodil po valovih. Nesi ta denar židu Eleazar.iu v beneškem Ghettu. da ne bedo govorili obrezanci. da si slabo poroštvo.« In predavši ladjico valovom, je snel klobuk in dejal prav milo: »Zbogom. Gospa!« Ladjica je odplula na visoko morje. Dolgo sta ji trgovec in vdova sledila z očmi. Noč je padala; svetla brazda, ki jo je puščala ladjica za seboj, je bila za-črtana Ra mirni morski gladini. Ko ie drugo jutre Eleazat odprl svoja vrata, je zagledal v azkem kanalu sredi Ghetta ladjica, obloženo z vrečami, in na ladjici seho iz črnega lesa. ki se je vsa lesketala v svitu zarie Ladiiease je ustavila pred hišo kjer ie bil izk'esan sedmerokraki svečnik. Žid ie spoznal Devico Marijo z Jezu^čkom. poroštvo krščanskega trgovea. Kraljestvo mode Obleke z volanti Sedanja moda, ki noče imeti nič več opravka z maskuliniziranjem, po katerem je lani dosledno stremela, se zdi nekako rege-nerirana tn domala bi rekli, da se zaenkrat •tori toliko dobrega Ie zato, ker so se raz lični modni baloni temeljito založili e čipkami, trakovi, nežnimi vezeninami, cvetkami in drugo žensko drobnarijo. Tudi ta modna stroja je zgrešena in se takšna tenden ca ne da dolgo držati, ker prihajamo ua ta način do prenasičenosti, ki ne učinkuje elegantno in prikupno Za mladostno obleko, morda za plesno oblačilo mlade dame. so taki efekti vsekakor še dopustni, pri drugih oblačilih pa gotovo zgrešeni. Mnogo boljše linije ustvarjajo oni modni saloni, ki se dr iijo docela ženskega, vendar pa v nobeni me rJ hiperfemininega stila. Njihovi modeli ne bodo tako kmalu prišli iz mode, marveč bodo precejšnujo dobo v veljavi. K tem dobrim li njjam lahko mirne duše prištevamo tudi različne oblike volantov, ki so radi svoje lahkotnosti in svojevrstne ljubkosti pridobili že precej pristašic. Z volanti lahko opremiš vsako obleko: navadno obličalo iz blaga (štofa), nadalje obleke za obisk, večerne toalete in plesna oblačila, a tudi popold. plašče in razne kostu m«, kajti volanti se dobro obnašajo v vsakem materijalu, s predpostavko, da gre za tka nino, ki ni preveč okorna, ker bi sicer volanti popolnoma izgrešili svoj učinek in se videli neokretni. Izborilo se dajo uveljaviti mehka volnena blaga. rip9 ali lahki velurji. kineiki krep in številne svetlikajoče se svile kakor krep-fcatin, satin-maroken, dalje t ud' številne svilene prozorne tkanine, georgette in gaze, in koncem koncev čipke- Bluzasta moda se da z novo linijo volantov dobro spraviti v sklad, ker se potom- volantov da nekoliko razširjena spodnja partija motivirati ter izenačiti z bluzastim gornjim delom. Veliki modni saloni so hitro uvideli to prednost ter 6e oprli na te kombinacije Par izmed raznolikih sestav, ki se dajo do-seči s pomočjo volantov, predočuje naša da aašnja slika: Levo je navadna obleka iz blaga, ki je videti vrlo mladostna in je zatorej prikladna za vsako damo. Izgotovljena je lahko iz lahkega ripsa, tankega kashe in sličnib materi Jalij. Gornji del je nekoliko bluzaat, ima dečji ovratnik z dolgo svileno pentljo in vrlo ozke rokave. Bluza je zaključena s pasom iz divjega usnja, ki ja zapet z angleško usnjeno zaponko Tu pričenjajo volanti, ki v štirih stopnjah predstavljajo krilo, za katerega se lahko uporabijo razpoložljivi ostanki, dočim se bluza lahko izgotovi iz svetle svile. Poseb no odlično je baržunasto krilo z volanti v zvezi s svetlejšo, morda rožnato ali predivno barvasto svileno bluzo. Druga skica predočuje svileno obleko, ki Je namenjena višjim postavam, ker bi »e srednja postava zaradi zaokroženo rezanih ter v sredini se stopnjujočih volantov videla zmanjšana Krilo je speto z ozkim pasom Partija bluze je brez okrasja ter garnirana edino i globokim šaiastim ovratnikom Rokavi so opremljeni s tremi enakimi volanti Predzadnja skica predstavlja večerno obleko za mlade dame Krojena je v posebnem stilu ter je gornji del izgotovljen iz georgei ta, dočim je krilo bogato opremljeno s čip kami Posebno v pastelnih barvah je ta oble ka izredno elegantna PrepHa je kakor dru ge i ozkim pasom ter ob strani okrašena z veliko cvetko Tudi novi zimski plašč se lahko posluži volantov Desni model na naši sliki jasnn predočuje to svojevrstno obliko Gre v na čelu za nekoliko bluzast. a drugače prav enostaven plašč z vdelanim pasom, ki je spet « dvema gumboma Spodnji del sprednje par tije je garniran s 4 enakimi volanti. dočim je zadnji del gladek Rarva uaj bo umerjena, črna, temnomodra. vinskordeča ali takozvana nova »petrolejska«, ki je nekako v sredini med modro in sivo Za krzneno opremo se pri takšnem plašču poslužiS onih črtastih kožuhovin ki se oznnčnieji. L-m nadomestek bLtUAhlhO ortmemo aariio lamam vidre, morda zibelin ali nerzila. Naš model je garniran na ovratniku ter na manšetah, a obenem tudi oa spodnjem robu zadnje partije. Krznena manšeta izvira h dvojnih volantov oa rokavu ter zagotavlja zares elegantno svojevrstno obliko. Oblike ovratnikov v letošnji zimski sezoni Dočim je minula sezona prinažala enake oblike ovratnikov za dopoldan kakor za popoldan ter delala razliko 6amo v vporabi ma-terijalov, je letošnja zimska sezona v tem pogledu bolj natančna in prinaša različne kontraste. Nove dopoldanske obleke obdržijo pri ovratnikih nekoliko športno noto ter ima jo večinoma majhne ozke dečje ovratnike s pentljicami v obliki metuljčkov, ali pa tuli stoječe dvojne ovratnike v načinu moških športnih srajc, kombinirane z daljšimi svilenimi 9amoveznicami. Popoldanska oblačila pa so tudi glede ovratnikov izključno ženska. Srednjo mero predstavljajo oni tipi, pri ka terih tvori ovratnik osnovno formo, vendar so garnirani s širokimi svilenimi pentljami ali pa s široko nameščenim čipkastim plastr> nom, pri čemer je ovratnik lahko izgotovljen iz svile ali kovina ste čipke. Novi rokavi, . ki iih predočuje naša mala skica, so sicer nekoliko fantastični in malo praktični, vendar pa po svojevrstni novosti vredni omembe Večerni plašč za velike plese iti večerne prireditve bo letos večinoma iz bar-žuna ali velurjevega šifona. pri čemer bo manj pozornosti posvečene njegovemu enostavnemu kroju, kakor originalni obliki njegovih rokavov, ki bodo v svojih velikih dimenzijah tvorili njegov glavni okras. Čeprav se razmeroma ne bo uporabljalo preveč kožuhovine. bodo vendar dobro služila fantazijska krzna, ker bi plemenita kožu-hovina še vseeno bila predraga. K svetlim baržunom aH velurievemu sifonu naravno izbereš svetlo, k temnim pa temnejšo kožu-hnvino ^kica levo oredočuie originalen velikanski trornbast rokav s krzneno opremo v obliki trakov ter s šalastim ovratnikom sive barve, pri černei le večerni ogr-tač zamišljen v sivi, zeleni ali rumenka sti barvi. Rjava kožuhovina ie predočena v velikem vatiranem rokavu na dnevni skici. Ta rokav je posebno prikladen ža črn, moder ali vinskordeč ogrtač. Gotovo pa je seveda, da bodo ti ekstravagantni modni plašči videni letos le v posameznih primerih in jih omenjamo le kot modno kurioznost Čipkast ogrtač bodisi iz svilene, kovinaste ali pristne čipke je izredno prikladen k stiliziranim oblekam Ako poseduješ pristno čipko, je ne boš kvarila z barvami, marveč jo v ta namen ohra nila v naravni barvi. Čiste svilene čipke pa se dajo primerno prilagoditi t barvo stilizi-rane obleke, dočim umetnih svilenih čipk ne boš barvala, ker bi sicer izgubile na vred noeti, saj ue prenašajo barv^ in razpadejo Kovinaste čipke, ki so pretkane s sukancem ali volno, pa se dajo vrlo dobro barvati, ker kovina tudi po barvanju obdrži svoj prvotni ton, dočim volneni ali sukančevi deli prevzamejo željeno barvo in na ta način dobi čipka primeren sijaj ter se izborno prilagodi k zadevni stilizirani obleki. Najnovejša tipa krznenih garnitur. Damski svet je že nekoliko naveličan šte« vilno videnih in že precej banalno učinku« jočih ravnih krznenih garnitur in stremi za tem, da ustvari nove načine, ki bodo dali plašču, obleki ali kostumu zopet novo apart« no noto Pričuioča tipa, ki sta najnovejši izpremembi, imenujejo Nemci «SchIauch», odnosno «Spuienkraeen» (V/ FJl ff » ATE LJ E« M r\ARC vUUteLJAMA v K^^K&^fvmcMv* Pariška moda ob prehodu iz jeseni v zimo Radio Izvleček iz večernih programov Dunaj (517 m 7 kw). BerliD (483 m 10 kw), Rim (42 m 12 kw). Stuttgart (379 m 10 k\v), Rim (422 m 12 fcw), Praga («9 m 5 kw), Brno (441 m 14 kw). Nedelja. 12. dec. DUNAJ 18.10: Komorna glasba s kitarami. BERLIN 20 Citanje Iz del pesnika Štefana Zweiga. LIPSKO 20: »Apotekar«. Komična opera V 1 dejanju. Nato: »Niirnberška lutka«, komična opera v 1 dejanju. FRANKFURT 19: E. d'A!bert: »Golem«. Muzikalna drama v 3 dejanjih. STUTTGART 20: »Nočna zabava na gradu Rheinhausen«. Fantastična idila iz dobe rokoko. PRAGA 19: Prenos I z Narodnega divadla. BRNO 20: koncert. — Dvorak: Slovanski plesi. Pondeljek, 13. dec. DUNAJ 30.10: Produkcija orkestra ta so. listov. BERLIN 20: Slikar Albrecht Dflrer. Predavanje. 21 Verdi-Pucciul. LIPSKO 20 15: Recitacija in produkcija oa violončelu. FRANKFURT 20.15: Sinfoničen koncert. L Dvorak: »V naravi.« (Ouvertura.) Z Dvorak: koncert za celo b orkester. — 3. Schumann Sinfoniia v B-duru. STUTTGART 20: Sinfoničnl koncert — 1. Čajkovski! ■ Violinski koncert. — Z Čajkovski: Sinfonija št. 5. v C-molu. RIM 21: Vokalni ta instrumentalni koncert. PRAGA 20: Koncert. — 1. Godard: Dv< pravljici — 2. Mascagni: Iz »Cavallerij« rusticane«. — 3. Saint Saens: Mrtvaški ples. BRNO 19: Orkestralni koncert. — Autoer, Veber, Delibes, Čaikovskl. Brahms. Torek, 11 dec. DUNAJ 19: VVagner: »WaJkurac. Opera v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: Obisk v delavnici Božička. Slede vesele melodije. LIPSKO 20.30. Zgodovina »šlagerja« zadnjih 40 let. Sodelujejo študenti v Lip-skem. FRANKFURT 30.15: Klavirski koncert 21 15: Produkcija A. Lichtenstema. so. lista na flavti. 22.30: Pevski koncert Cetilijinega društva. STUTTGART 20: Poljuden orkestralni koncert. PRAGA 20: Koncert. — 1. Glfick-Mottl: Baletna suita. — 2. Reger: Suita v starem slogu. — 3. Čajkovski: Jesenska pesem. — 4. Gounod: Serenada. — 5. Hubay: Fantazija oa motivu iz oper# »Carmen«. RIM 21: Večer lahke glasbe. BRNO 19: Komorna glasba. Sreda, 15. dec. DUNAJ 19: Orkestralni koncert. — 1. Beethoven: Simfonija št. 4. v B-dtrru. — 2. Reger: Baletna suita. — 3. G- Cassado: Koncert za cello. — 4. Revel: DaJna in Kloa. BERLIN 20.30: 200 let orkestra, — Beethoven. — 1. Uvertura iz opere »Egmont«. _ 2. Klavirski koncert st. 5, v es-dara. — 3. Simfonija št. 4, v B-duru. LIPSKO 20.15: Božični koncert — 1. Man- fredini: Concerto grosso. — 2. Stare božične pesmL — 3. Corelli: Concerto grosso št. 8. FRANKFURT 20: Ljudski koncert. (Solisti, orkester in moški zbor). 22.30: Božič revnih otrok. STUTTGART 20: Balade in pesmi. RIM 21: Večer vesele italijanske clasbe. Nato odlomki iz opere »Služkinja — gospodinja. PRAGA 20: Zabaven večer. (Petje m orkester.) BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Cesar: Mandarinov sin. — 2. Massenet: Sce-nes pitoresques. — 3. Iz opere »Carmen«. Četrtek. 16. dec. DUNAJ 21.05: Komorna glasba. — Beethoven: 1. Cello-sonata v a-duru. — 2. klavirska sonata op. 24 st 2, v cls-molu. — 3. Godalni kvartet op. 18. BERLIN 21: Koncert orkestra na pihala. STUTTGART 20. Literarno glasbeni večer. — Goethe—Beethoven—Schubert PRAGA 20: Orkestralni koncerti. 22.30: Produkcija solistov Narodnega gledišča v Pragi. BRNO 19: Koncert. Petek, 17. dec. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija: Iz kraljesrva italijanskih oper. BERLIN 20: G. Meyerbeer: »Hugenotl«. Opera v 4 dejanjih. LIPSKO 20.15: Simfoničen koncert FRANKFURT 20.15: Schiiler: »Don Car-los.« Tragedija v 5 dejanjih. 22.30: Koncert trankiunskega oike« straluega društva. STUTTGART 20: J Haydnov večer. — 1. Simfonija v G-duru. — 2 Koncert za cella i:i orkester v d-duru. PR4GA 21: Večer v stari PragL BRNO 19 Orkestralni koncert 20: Ktmcert brnskega pevskega društva. Sobota, 18. dec. DUNAJ 19.45: »Kjer poje škrjanček.« Opereta v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: »Colbigfaskl ples«. Pevska tabola. LIPSKO 19.30: Pol ure newyorškega življenja. 20.(5: Plesni večer. FRANKFURT 20.15 Koncert »Muscal So-ciety Quartet« London. 20.15. Pesmi s spremljanjem lutnje. STUTTGART 20: Večer komorne glasbe. RIM 3! • Vokalni instrumentalni koncert. PRAGA 20: Produkcija orkestra na pihala. dunajske državne opere. BRNO- 19: Orkestralni koncert. 1756 Anton Linhart naš prvi Goiarjeva «Vdova Rošlinka» na Sokolskem odru v Radovljici Koncem 18. stoletja je bil središče vsega duševnega gibanja Slovencev baron Žiga Zois pl. Edelsteinski v Ljubljani na Bregu. Njegova je zasluga, da se je dvignilo naše slovstvo in on je prebudil ter podpiral moralno A. Linharta, Vodnika, Jer. Kopitarja in druge. Zois je bil v zvezi z raznimi učenimi društvi in mineraloška zbirka v ljubljanskem dež. muzeju je njegovo darilo. S svojim obilnim bogastvom je mogel podpirati znanost in umetnost. Čutil se je Slovenca in mu je bila edina misel, kako bi obudil nacionalno slovensko književnost. Ker je bil fin, kritičen duh, je močno vplival na snov in obliko vseh naših literarnih del in je bil zlasti Vodniku oster, a obenem ljubezjniv kritik. V njegovi ogromni knjižnici so se shajali Kumerdej, Ja-pelj, Ravnikar, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; pri njem se je govorilo le slovenski. Žiga Zois je bil torej mož neprecenljive važnosti za tačasno kulturno delovanje Slovencev. Njegovo delovanje je naslikal Fran Govekar v romanu »Svitanje*. Zois je prvi spoznal kulturno važnost gledališča v Ljubljani, kjer sta vladali laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. Zois torej ni imel za oder slovenskih iger. Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, se je moral sam lotiti dela. Našel je pesmi, ki so jih potem peli italijanski ope-risti v deželnem gledališču z velikim uspehom. «Ko se časih nihče ni nadejal,* je poročal Kopitar Dobrovskemu na Češko. «d.a se bo pela slovenska pesmica med laškimi, je začel pevec ali pevka sredi spevov igre peti domačo pesmico, ki jo je zložil Zois in v parterju in ložah je donel hrup in plosk, da ga ni možno popisati.* Celo Lahom so se zdele te popevke «cantabilissimo in ne tako nemške>>. Slovenske napeve so peli pevci med leti 1770 do 1780. Toda Zois se ni zadovoljil s tem, hotel je spraviti na oder slovensko igro. Prigovarjal je mlademu Antonu Linhartu, naj jo sipiše ali vsaj priredi. Za igralce — odlične diletante, ga ni skrbelo. In Linhart je na Zoisov nasvet priredil Jos. Richter-jevo veseloigro «Die Feldmiilile* za prvo slovensko igro »Županova Micika*. Igrati so jo morali Linhartova soproga, sorodniki in drugi Zoisovi prijatelji, a Linhart je moral biti šepetalec. Dne 28. decembra 1789. so jo predstavljali in lokalizirana igra je občinstvu izredno ugajala. Linhart ii je dal dokaj svojega slovenskega duha, zlasti pa svoj jezik. Linhart je že 1. 1780 izdal v Augsbur-gu svojo nemško tragedijo «Miss Jen-ny Love*, napisano pod vplivom Les-singovih iger, zlasti «Miss Šare Samp-son», in po študiju Shakespeara. Menda se ni «Miss Jenny Love* nikoli nikjer uprizorila in menda je na Dunaju edini ohranjeni iztis. Zois pa jo je poznal in je zaradi nje zaupal Linhartu, da je sposoben ustvariti prvo slovensko, čeprav po nemškem originalu prirejeno igro. Linhart .ie v »Županovi Micki* nasproti originalu podčrtal socijalne kri- t^rizor iz Špicarjeve igre «Na razpotju« na Sokolskem odru v Radovljici Vedno novosti v pisemskem paptrju. vice, ki jih je moral prenašati slovenski kmet od graščin. L. 1790 so igro ponavljali ter je sodeloval tudi grof Hohenvvart. L. 1790. je zagledala beli dan Linhartova druga igra. «Ta veseli dan ali Matiček se ženi», veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu. Tudi ta igra je iinela radi svoje satire popoln uspeh, ker je Linhart franc. original duhovito lokaliziral in ustvaril nekaj domačih tipov. Obenem je Linhart udaril po jo-žefinski germanizaciji, po domačih fevdalnih razmerah in po reakcionarcih vobče. Uprizoritve «Mati5ka» pa Linhart ni več doživel. Kajti šele po 1. 184S sta prišli obe Linhartovi igri končno na oder. Že Prešeren je 1. 1833 slavil Linharta kot začetnika slovenske Talije ter je sodeloval pri novi izdaji «Matička» 1. 1840 po Andreju Smoletu. Tretjič je izdal «Matička» g. Bleivveis. In čim večjo starost bo imela ta igrica, tem več bo vredna Slovencem, saj priča o duhovitem ustanovitelju slovenske drame. V prvi dobi svojega pisateljevanja se je Linhart bavil z nemškim jezikom. Ker mu pa pozneje nemški spisi niso več ugajali, jih je pokupil in sežgal, kar jih je le mogel dobiti. Zato pač tudi «Miss Jenny Love* ni lahko najti. Linhart je na slovenski jezik prevajal tudi uradne razpise, sodeloval je pri Vodnikovih «Pratikah» in bil član ekonomske družbe. Poslovenil je Wohl-steinovo knjigo z naslovom «Bukve od kug in bolezni goveje živine tih ovac ino svinj* (Ljubljana 1792). Zlasti važno pa je njegovo nedovr-šeno zgodovinsko delo «Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen Slawen Oestereichs* (1788). V pred- j govoru je ocenil do one dobe spisane knjige o zgodovini južnih Slovanov ter dokazal njih nedostatnost. Linhart je raztegnil svoje raziskovanje preko ozkih mej kranjske dežele, naglašajoč, ! da morajo zgodovinarji imeti več ozira na Slovane in da morajo biti objektivni. Ker je Linhart s tem delom zaslovel kot zgodovinar, so kranjski stanovi po smrti Jožefa II. cesarju Leopoldu II. Jakob Špicar, pisatelj popularnih ljudskih iger in duša Sokolskega odra v Radovljici. tor. Tudi Remec in Govekar sta pose« tila predstavi svojih del. Petdesetlet« niča Meškovega rojstva se je praznovala z igro «Na smrt obsojeni?«. K a« pallski dan pa s »Kajnom*. Stosedemde. sctletnica Linhartovega rojstva pa nam prinese zopet «Matička->. Od itrjoslo« venskih avtorjev je treba omeniti sle« deče: Tučie, Petrovič, Nušič in Voj« novic s svojo večno lepo pesnitvijo «Smrt majke Jugovičev«, pri kateri je sodelovalo nad osemdeset oseb. — Iz ostale slovanske literature so bili za« stopani: Tolstoj, Jintsek, Šamberk, Svoboda, Zapolska. Štolba i. dr. Videli smo dela priznanih tujih pisateljev, med njimi so bili n. pr. V. 1 lugo. Mol* nar, S. Hegediis, Grillparzer, Anzen* gruber, Ochorn, Schonherr. Thoma, RodasRoda. Ne smemo prezreti, da je bil zastopan celo Shakespeare z dramo «Sen kresne noči». Tu niso navedeni vsi avtorji, kojih dela so se uprizarjala, toda že iz tega, kar jc navedenega, je videti, da je ta oder na poti resnega vstvarjanja. yod« stvo si je nadelo nalogo, uprizarjati naroden repertoar in uvajati tujega le Baron Žiga Zois Linhartov rojstni kraj Radovljica Že 1. 1779. je Žiga Zois ohromel. Vendar je toliko okreval, da je še mogel obiskati svoje rudarje v Bohinju in na Štajerskem. Leta 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več hoditi in od 1. 1797 ni več stopil iz hiše. 22 let je prebil v stolu ali v postelji. Tako je prenašal težko življenje in muke, vendar še vedno delaven za kulturni napredek našega naroda. Umrl je 10. XI. 1819. Po Zoisovi smrti je ostavila slovenska Talija gledališče za dolgo časa. Ni bilo pač več moža, ki bi imel toliko vpliva, kot ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom je zaspala slovenska dramatika in se je vzbudila šele 1. 1S48. Do tega časa sta zopet izključno gospodovali v ljubljanskem gledališču zopet nemščina in italijanščina. Začetnik slovenske Talije je bil torej po Zoisovi inicijativi Anton Linhart. Bil je rojen 11. decembra 1756 v Radovljici kot sin Ceha Vaclava Linharta z moravskih Ivančic. Ko je dovršil hu-manitetne tečaje ljubljanskega liceja, je hotel vstopiti v jezuitski red. Ker pa je bil prav takrat odpravljen ta red, je stopil 1. 1776 v samostan v Zatični z imenom Kristijan. Pa že čez dve leti je šel na dunajsko vseučilišče ter se je pod vodstvom Sonnenfelsa učil rudar-stvenih, trgovskih in finančnih vednosti. Dovršivši te študije, je služil v kne-zoškofijski pisarni v Ljubljani. Na priporočilo barona Žige Zoisa je prestopil k ljubljanskemu okrožnemu uradu kot protokolist. V kratkem je postal okrožni šolski komisar in pozneje tajnik Kranjskih deželnih ustanov. izročili spomenico, zahtevajočo stare stanovske svoboščine. Sestavil jo je deželni historiogrdf Linhart. V nji je razložil v uvodu nekdanjo upravo stanov in na koncu navedel splošne pritožbe in želje. Izdelal je tudi spomenico glede Jožefinske uravnave davkov. Opiral se je na zgodovinske in li-stinske priloge. Spomenica se je leta 1790 prečitala v deželnem zborti. Linhart je umrl v 39. letu, 14. julija 1795. Nehvaležno bi bilo, ako bi se ne spominjali ob 170. letnici rojstva tega bistroumnega roiaka. Že leto dni pred Prešernovim rojstvom je nastopil kot prvi slovenski dramatik na pozomici. Linhartovi igri sta sicer le svobodni prireditvi nemške in francoske veseloigre,, toda Linhart jima je znal vdihniti pristni slovenski duh in dati vsem osebam slovenske značaje, tako da sta njegovi igri docela naši. Igri, ki so ju visoko cenili Prešeren, Andr. Smole, Kopitar in tudi Šafarik, nam ostaneta vedno dragoceni. In resnično sta izšli že opetovano v ponatiskih ter se uprizarjata še vedno po naših odrih z uspehom. Linhart, po očetu moravskl Ceh, a po materi Slovenec iz Radovljice, je ustanovitelj slovenske dramatične literature ter slovenske zgodovine. Vse to je kratko, a krasno izrazil tudi Fran Prešeren z napisom na Linhartovem nagrobniku 1. 1840: «Steze popustil nemškega Parnasa in pisal Kranja zgodbe star'ga časa. Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu ie Slovenstvo, nista znana? Slavili, dokler mrtvi se zbudijo, domači boste ga Talija, Kli.io.* Ta pomembni oder je pričel delati po osvobojenju leta 1919. v mali dvo-rani, iz katere ga je pregnala klerikalk na zavist. Leta 1921. si je Sokol posta; vil svoj dom z odrom in potrebnimi postranskimi prostori. Novi oder je bil slovesno otvorjen 27. novembra 1921 s Špicarjevo simbolično, sokolsko igro «K luči«. Na novem odru je bilo mo« oče pričeti z uprizarjanjem večjih del, i jih prej, na malem ni bilo mogoče. Skoro vsi slovenski dramatski avtorji so se pojavili na odru, tako Cankar, Gangl, Golar, Bevk, Govekar, Finžgar, Lah, Remec, Meško, Medved, Nučič. Milčinski, Špicar, Bulovec i. dr. Stota predstava se je obhajala z «Nočjo na Hmelniku«, pri kateri je bil navzoč av» ; toliko, kolikor je to potreba za na« ; p redno institucijo, za kakršno sc to di» | letantsko gledališč- smatra. ! Oder Si je vzgojil in pridobil tudi svoje stalno občinstvo, ki se rekrutira po večini iz kmetskega ljudstva. To je dosegel s sistematičnim delom na na« čin, da je polagoma zmanjševal burka« sti repertoar in t,a nadomeščal z res« nim in vzgojnim. Ne moremo prikriti, da ima ta na« prava tudi nekaj nasprotnikov, ki ji hočejo odrekati potrebnost in pleme« niti namen, ali to nič ne de; v ljudstvu leži kritika in priznanje, in to nesebič« nim delavcem na dramatskem polju zadostuje. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama Nedelja, 12.: ob 15.. eKovarstvo in ljube« zen» Ljudska predstava pri znižanih ee» nab Izv. ponedeljek, 13.: Stalni gost. Boubouroche. C Torek 14.: Zaprto. Ljubljanska opera Nedelja. 12: So 15 «Mrtvt oči» Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv Ob pol 21).: »Terez:na» Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv Ponedeljek, 13.' Zaprto. Torek, 14 Tannhaussr A Mariborsko gledališče. Nedelja, 12.: ob 15.: Veseli kmetiče. Pavel Golia, pesnik in dramatik, ravnatelj ljubljanske drame. Iz ^Triglavske bajke" (Nekaj citatov iz pravljične igre, ka= tere premijera je bila v soboto dne '1. decembra v ljubljanski drami.) a Kdor ljubi, trpi. Le iz ljubezni izvira trpljenje, ki pelje k radosti in sreči. (Babuška.) Kdor dela prav, se redko odlikuje. (Špik.) Bolest, ki narodom je sveta — prsded jo je pravnuku v dedstvo dal, je večno dete večnega očeta. (Špik.) * Krivica je za vse ljudi krivica. (Rdeči otrok.) Postava večna, bratje, mi ukazuje, da bivam vekomaj v višavah. Uporstvo mi je tuje. Če zovem sabo na pohod vas tja do Sinjega morjš, vas zovem po postavah, ki mi sred užaljeno jih narekuje in polni kelih našega, slovenskega gorja. (Očak Triglav.) Tr stenja kova slikarska razstava v Mariboru A. Trstenjaka doslej nisem poznal, če is-%imem ugodne ocene njegovih bretonjsk'h tkvareiov. ki sem jih bral v slovenskih in rancoskih listih Zato sem tem rajši upora->il priliko ter obiskal njegovo umetnostno •azstavo v Mariboru, kjer je bilo na ogled ii slik. Revolucionar Trstenjak ni; njegovo izra-lanje je jasno in lahko' urnljivo njegova dela ne zastavljajo ugank S tem pa še nočem r« či, d3 so njegova dela brez globine in umetniške vsebine Nasprotno- hjegove ljutomer »ke pokrajine so polne poeziie iu harmonično umerjene. Opozariam posebno na »Ljutomersko pokrajino v dežiuc Bol- formalne so južne pokraiine s hrvatske rivijere Tu pre vladuie briljantnn tehnika nad duhom, vzlic prepričevalni karakteristiki raztrganih čeri ob;de med Selcnmi in Novim, vzlic južnemu solncu. ki lebdi nad tisto pokrajino, je v teh slikah manj poezije kakor v ljutomerskih pokrajinah Teh motivov ni zagrabil Trstenjak tako z vso dušo kakor je storil z domačimi Južni far je zavedel slikarja tn pa t(im v oslndnost. Trstenjak ie v prvi vrsti pejsažist. Portreti niso tako dobri kakor pokrajinske slike. Bolj vnanji so. manjka jim globlje karakte-rizacije. Videl pa sem pri velikem županu v Mariboru sliko našega kralja, ki mi je vzbudila spoštovanje do mladega umetnika Sicer zame v tem primeru skoro ni dvoma, ia je vplival na Trstenjaka Tgnacio Zuloaga — v t-ern ■ kako ie kra I i postavi jan v prost ir. njegova kretnja. kompozicija in tudi kolorit - vse to me ie tflVoi spomnilo na .Torea-dorja« slavnega španskega mojstra — ali vseeno tiči v tej sliki toliko originalnosti in toliko zmisls za monumentalnost. da je daleč od konvenciionalnih reprezentativnih portretov vladarjev ter smo je lahko odkrito veseli. Lastnega izraza mladi umetnik še nI našel: našel pa ga bo, če bo vstrajal in pridno iskal Tn mi v prvi vrsti kaže njegova — kakor se mi vidi - Dremalo opažena skica »Polaganje v grob«. Ei ungue leonem. Seh. Karikaturist Pjer KrižaniČ Jugoslovenska grafična umetnost se v zadnjih letih razveseljivo razvija. Tudi karikaturiste šteje med svojimi vrs»ami, in sicer, česar ne gre prezreti, nekaj prav dobrih ka rikaturistov. človeku, ki bi moral razsojati, komu pripada prvenstvo za karikature, bi bilo neprijetno; brez strahu pa bi se lahko odločil iu postavil v eno prvih vrst slikarja Pjera Kri ženica, karikaturista beograjske >Politike«. Pjer Križanič, ki je že večkrat razstavil svoja dela z lepim uspehom in skrbi v :>Politiku za stalen humor in satiro v sliki, je sedaj zbral v posebno knjigo slotrideset risb pod skupnim naslovom: »Kuku, Todore t< Risbe predstavljajo domače obraze znanih osebnosti. Okusno opremljena knjiga stane samo 30 Din in se naroča pri avtorju (uredništvo j Politike« v Beogradu) Tretja knjiga ,,Dekame-rona" Agilna Tiskovna zadruga je pravkar izdala tretjo in zaključno knjigo Boccacciievega • Dekamerona« v slovenskem prevodu prof dr. Andreja Budala Knjiga obsega 258 strani in ima 29 slik ter stane broš 5fr Din. v platno vezana Din 72. cena razkošno opremljeni izdaji pa je Din 100 S tretiim zvezkom iDekamerona« je dovršeno delo. katerega ie začela Tiskovna zadruga izdajati pred letom dni Slovenska književnost so fe obogatila s to stvarjo za dragoceno delo klasične svetovne literature s-Dekameron« vsebuje sto novel, katerim ie snov zajeta iz ljubezenskega življenja 14 stoletja. V Boccaccii»vih novelah naidemo opis vseb ljubezenskih strasti od najnežnej-še ljubezni do naiviharnejših izrazov tega elementa Pisafeli ie v svniem delu po kazal dolgo vrsto moških in ženskih tipov vseh stanov, poklicev in starosti, od vladarjev in njihovih fiuhimk nreko menihov in redovnic do nnlnižie cr»We Vso 'o je naslikano polnokrvno in plastično Vse povesti so po tehniki in jeziku mojstrska dp'a Kdor hoče uživati literarno delo ter se ob njem zabavati in =» od fen nasmejati ter sna čitati knjige brez predsodkov, bo gotovo naročil »Dekamerona- Kniiga ie namenjena posebno izolT-ažanstvu. brez izjeme pa sami odra?! i m osebam. Nova pota italijanske drame Italijanski listi poročajo o relikopotez nem nfčrtu nekaterih pisateljev, s katerim se strinja tudi rimska vlada Načrt ima na men obnoviti spoštovanje do drame, ki ' je posebno v Italiji zapostavliena v prid operi V Italiji namreč malone ni stalnih sledali-š? in ansamblov za dramske predstave Ansam bli se sestavljajo samo 7-)časno. od prilike do prilike, in igrajo v raznih krajih Piran dello je sedai napravi' načrt, ki nai ustvari •»državno gledališče za dramo-c S sotrudni štvom gledališkega strokovnjaka dr Oiorlo nija je projektiral z vednosti" nalivnega mi nistrs-lva v Rimu načrt za ustanovitev treh odrov za dramo v Italiii Prvi bi bil v Rimu drugi v Milanu, tretji v Turinu. Drama.tski umetnosti se godi v Italiji 6la bo. Lirično gledališče (opera) pobere drami vse: občinstvo in denar, tako da ni za to pa nogo nobenega pravega zanimanja Piran della, ki hoče to odpraviti, seveda ne vodijo pri tem zgoli oziri do umetnosti ampak tu '' lastni interesi, foia Ce se mu načrt posreči čakajo italijansko umetnost morda vendarle boljši časi. Basist Jnlšj Retotto. član ljubljanske ope re je v torek zvečer gostoval v beogra|skir Narodnem gledališču iu je pel ulogo donn Basilia v Rossiniievem -S- ' 1 —''-»n, •/ ogromnim uspehom V četrtek zvečer je umetnik nastopil v drugič: tonot je pel par ti jo Pimna v -rRorisu Godunovu: Betettovo tokratno gostovanje se zaključi koncem te ona s Kecaiom v cProdnni nevestin. če ne bo predstava radi Pašičevp smrti 'vt^ovodana Basirt Drago Zepan, član ljubljanske opere je prošli teden zopet gostoval v Zagreba Dosegel je v Donizettijevi operi »Don Pasqusls-£ naravnost časten uspeh, katerega priznava kritika z jako laskavimi besedmi. Poročevalce sMorgenblatta« pravi, da je Zupan s tem gostovanjem nudi! publiki svoje najboljše. Posebej hvali še pevčevo izbor no vokalizacijo ter inteligenco njegovega mu-zikalnega prednašanja. Partijo Corine je pela pri tej predstavi ga. Maja de Strozzi, Ernesta je kreiral Jos. Rijavec, Malatesto pa Robert IMmoSč. Dopust tenorista Simenea. Vodstvo za grebške opere je dovolilo tenoristu Šimencu dopust in ga je poslalo na Dunaj, da oride v stik s famošnjimi glasbenimi krogi, po sebno z Državno opero in se posveti inten zivnemu študiju novih ulog, katere bo [>el v Zagrebu Umetnik se vrhe v Zagreb Sele po novem letu. Slavko Tomerlin. folklorističen slikar, razstavlja svoja dela v Osijeku. h pisarne Šentjakobskega odra. V nedeljo se ponavlja Petrovičeva komedija »Vozel« Ta ponovitev bo zadnja v sezoni. _ Pripravlja se francoska veseloigra »Kontrolor spalnih voz«, čije premijera bo najbrže tS. t. m. Dne 19. t m. gostujejo šentjakobčani na Vieu z »Vozlom«. ■ Lepa naša domovinam od slikarja Iveko-viča. Tvrdka losip Kaplan v Zagrebu ie razmnožila sliko Otona Ivekoviča »Lepa naša domovina«. Ivekovič, znan slikar zgodovinskih motivov iz hrvatske povestnice. je naslikal na tej sliki pesnika Ant. Miha-neviča in skladatelja Ivana Runjanina v Mihanovičevem dolu. Pesnik in skladatelj himne sta obdana od vil. Mihanovič sedi, Rumanin pa stoji na bregu Sotle. Vrle plešejo kolo in predstavljajo Posavko, Sia-vonko, Bosanko, Vojvodinko, Da!m3tinko. Pcdravko, Medmurko, Primorko itd. Ženski liki so deloma odeti v narodne noše krajev, katere predstavljajo. »Lepa naša domovina« je izšla v dveh izdajah. Fineiša stane proti takojšnjem plačilu 1000 dinarjev, enostavnejša pa 700 dinarjev. Nova izdaja Smetanove »Prodane neveste«. »Hudebni Matica« v Pragi izda za letošnji božič Smetanovo opero Prodana nevesta« v novi opremi liustraciie za to edicijo je napravil slikar Fr. Kysela. Izdaja je po številu 14. in bo stala 40 Kč. Križanka flfl CCD Vodoravno- 1. vrtna hišica; najmanjši del -snovi; '2. posušena trava, dragulj; 3. latinska okrajšava za »v letu Gospodovem«; kazalnl zaimek: 4. česar ima človek več v primeri z živaljo: osebni zaimek; gramoz: 5. svečenik; priprava zn ribji lov: 6. Gora v Sloveniji; 7 nemški filozof; bajno bitje; 8 evropska dr žava: 9 turški vojaški dostojanstvenik: urad na listina: 10 sinonim za ozko: žensko ime: kuhinjska potrebščina; 11. predlog: simbol za dragoceno kovino: 12. ku^inislra potreb 5Mna; Ibsen o vn drama; 13. okence; časovni prislov — Navpično. A: veter: gora in samo »tan na Grškem: B bniestovno rimsko bitje-rimski oblastnik: C osebni zaimek: Č" fa ■iovni prislov: del glave: moško ime; D '.točinee: jarem E' razstrelivo: F — nego vanje: velika žival: G reka v Sloveniji H lomača ptica; Menica; I. 1an: otok v Ia Iranu; tema: J op; osebni zaimek K okraj 5«no srbo^rvatsko moško Ime- rimski hišni bogovi: L del telesa; del telesa Rešitev rlosovne križanke. Vodoravno: t ni; 2 Trianon; 3. ga: 4 korana: 5 Meran. dama; f> želo Rodan: 7 Vazor. sani: 8 kapitan: 9. kar; 10 ledina: 11 ja. — Navpifno: A že; B melona; C tri koran. Zorka. le: D Ni::gara. Pikardija; E non. nada. satan, na: F maroni: G dan. Rešitev Miklavicve križanke. - Vodoravno- 3 Uroš 6 top 7 Krk 8. Pio 9. rt. 11 Hera 15 me Ifi kava. 18. oj. 19 pl 20 oker 21 t I 22 rek 24 lisica 27 Opel 30 av. 31 Vil. 32 mah 33. pečina 35 rosen 36 ure 37 Videm 41 kalin 44 se 45. vo domec 49 pas 50 uka (ukatil 51 očak 52 Nanos 54 pri 55 lenoba 57 os 58 ulom 59 kepa (10 Vstajati 62 sinji 64 čelada Vavpifno 1 wutro« 2 uš 4 rok 5 op. 7 kit 8 Prej 10 Veles 12 ekonom 13 rok 14 2 Din. Hartlev Manners • Sest Peg. srček moj - Veseloig a v 3 dejanjih. — Broš 18 Din. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica štev 54, nasproti Glavne pošte. Zdravstvo 0 opeklinah Opekline nastanejo, če pride telo v bli/.i no ali se dotakne vročih predmetov odnosno snovi, bodisi da gore in plamte, žare, ali vro, skratka, da so razgreti na gotovo tem peraturo Pri eksplozijah nas osmode v i s: v ko razžarjeni plini, kakor nas opeče tudi plamen gorečega trama ali baklje, ali nas ožge žerjavica, kos razbeljenega železa, raztopljena 6moIa ali svinec, in nas opari pa>-a iz parnega kotla ali krop iz lonca. Tndi -olnce nas lahko nevarno ožge Z velikimi, do neznosnosti hudimi bolečinami združeni učinek okvare ie opeklina Po mogočnosti njegovi ločimo tri ctopnje opeče nosti; prva stopnja je označena s hiperemijo (prekrvnostio) kože. ki postane boleča, rdeča in nekoliko nabrekla na mestu okvare; pri drugi stopnji se pojavliaio mehurji pri tretji pa globoke okvare v mesu. drobovju, kosteh pokrite z ožganinami ali paležnimi krastami. Skoro važnejše kot stopnja opekline je pa njena razprostranosft. njen obseg. Kjer no gre za sicer ožie omejene toda globoke, ia življenie s prizadevaiočo okvaro naravnost egnojujoče opekline (n. pr. v primeru, da ie presmodi! kos razbelienega železa trebušno odelo in prežgs! erevesie in kako vefio odvodnico ali kaj podobnega), — gre torej ali ne gre za take direMno smrtonosne poškodbe, povsod tam je odločilna za napoved razsežnost opekline. Če je več kot polovica telesne površine tudi samo lahko opečena, smrt ne izostane; ob tretiini površine na ie še vedno jako pogosta Zoglenitev lakti ali bedra se vedno lažie orenese. kot če so npr poparjene in samo deloma v mehurjih sprednja in zadnia oolat života. Pri težkih okvarah se že radi prestanega strahu, moreče "rcr/.e. pred vsem na radi drugih bolečin lahko pojavi smrt takoj radi šoka. Navadno pa so bolniki z razsež nimi opeklinami silno razburjeni. '>biiiani. trpe grozne bolečine kriče in jočejo. Začetkoma še iasna zavest pa se kmalu 7.«Vali in zamrači. Navzlic femu pa so bolniki jako nemirni, se navzlic težkim in bolečim okvaram premetavajo po postelji sem ter tja. dobe krčevite napade in prično blesti. Kmalu pade telesna toplota na 2—3° C pod norma lo, roke in noge po^aneto hladne, dihanje površno, žila komaj občutljiva in njeno bitje pospešeno. Bolniki se onesv^aio, propadajo. bledeio. omedlevajo in umro v težki nezavestnosti. Pri drugih bolnikih se pojavljajo uprav pred smrtio >ežki deliri z mogočno iaktacijo. zopet drugi postaneio. dasi zavestni neverjetno mirni, in apatični V seči. katere je 'ako malo -ii imtoro taW.-o tudi fisto presalme, se pojavi beljakovina in krvno barvilo fhemo-i^iiiii Mnogo bolnikov silno žeja. Pogosto ce poiavlia bljuvanje. — jako niin nact^ia niravl"' '-:oti amonij. če to ®o> na^l^ - v-—,* »r,r> voio in se pretTOri v prusko kislino. Drugi raziskovalci smatrajo prenasifenie krvi t amo nljakom kot vzrok zastrupljenja, tretji -'.opet dolže piridlnove baza. ki se izločujejo ■< sečjo. za otrovalke Ugotovljeno je. da seč wganib živali ubrizgan v relativno majh nih množinah zdravim živaiim pod kožo. lete v par urah unifi ob simptomih, značilnih za o! rova nje po opeklinah Vsekakor ima pa to otrovanie mnogo sličnosfi ? naitežje ^r^g. kajočimi uremijami, otrovanju Vc4 jih opazujemo pri bolnikih, trpečih ua boleznih ledvic Prognoza (napoved) pri opeklinah ishaja iz povedanega. Ce so pivi časi ugodno potekli, bolnik radi poznejših gnojitev in pretečih infekcij, kot trombozacij ( zapaženja žil) itd. še dolgo ni iz nevarnosti Pozneje so zopet brazgotine, ki delajo bolniku mnogo neprilik, iu ga lahko močno pohabijo. S primernimi operacijami se da marsikaj popraviti. tudi. kar so opekline prizadejale in skazile na lepoti Če se ne oziramo na letenje najtežjih ope-pik. je prvo. kar storimo, da skušamo ublažiti opečcncu bolečine To se posreči z miz-limi ali ledenimi obkladki in mrdimi raztopinami jesihovo kislega vina ali ilovice. Pozneje je najprikladnejse sredstvo, katero polagamo na opekline, na gazo uamazan o% borov vazelin. Ostalo se naj prepusti »dravniku, tudi tako priljubljeno nabadanje mehurjev, ki se nior.i izvršiti »septičnim potom, torej ro metodi, ki jo neizučen laiik mal v kdaj dovolj po voljno obvlada. Proti bolečinam zapisujejo zdravniki morfin in druga mazila, brez katerih se v težkih primerih ne more fahaiati. prav posebno p« tam ne. kjer itak ni ničesar izgubiti, in gre jedino le za to, olajšati bolečine bolniku in mu omiliti smrtni boj. B. Zdravniška nosvetovalnica G. M. L. v Č. Tuberkuloza v grlu se ne pojavlja menda nikoli primarno: to se pravi pri komur je v grlu ugotovljena boleha tudi na pljučih Prognoza sicer ni dobra, vendar ozdravljenje ni izključeno. Pod vplivom solnčr.e luči ie mogoče, da se uolabnejo mogočne nabrekline in se zr.ee! i io težke razjede v grlu. — G M A. » L.: Mozoli. ki se vam spuščajo po hrbtu in obrazu so skoro gotovo posledica zdravlienta z bromom. kot ste sand bržčas prav uganili. — G. T Z. v Z. Vzrok pomanjkanja teka je navadno glavni vzrok v prvi vrsti znak želodčnih bolezni. Seveda pa je prav tako lahko posledica obolelosti želodca in motenja prebave zbog vsakojakih drugih bolezni kot bledice, slabokrvnosti, sušice itd. itd. Kai je prsvi vzrok v vsakem primeru odloči samo lahko natančna cdrav-niška preiskava. V lahkih primerih želodčne indispozicije se včasih z grenili (kot pelin, oranžne luščine, enciian in podobno) dosežejo dobri uspehi. — G. M. T. ▼ Sm. ^esedek v seči naj vas rie plaši, če se i na če čutite zdravega, po našem mnentu verjetno ni dru-zega. kot iz gorke seči pri razhladitvi izpala sečna kislina, kar je čisto normalen pojav ia noben znak kake bolezni. ii. K V v R. Posvetujte se s svojim zdravnikom, drugega odgovora vam na vaša nejasna izvajanja, žal. ne moremo dat?. — F L. v K Da so električni tokovi z napetostjo nad 100 voltov stoprav nevarni, je močno razSir-■ena toda kriva vera. ne gled» na večjo množino elektrike, ki se tudi ob nizki napetosti lahko pretaka po vodu. Navzlic vsem tnogi>-čim poskusom in izkušnjam ni moči ugotoviti meja ne navzdol ne navzgor, ker je učinek od izolacije prijemalca, kot njegovega P> sebnega ustroia odvisno, končno tndi ali je dotikljaj periferno zvezal ob3 pola, ali je tok prešinil telo v celoti in se strnil z zemljo. Ni vse eno. ali se ti roke ali noge pote, ali stojiš z okovanimi, mokrimi čevlji na želez«-ui plošči, v luži. ali v suhih eopatsli na slanini«, da celo ne, ali si se hotel dotakniti, ali te je stik presenetil itd. itd. Ubila je ljudi izjemoma že napetost pod 50 volti, primeri, ko je ped gotovimi pogoji ubila napetost 110 voltov, pa niso izvanredne redkosti. — Glavni upor in ž njim varnost daje človeku koža, psobita trda, suha, žuljava koza, pri delavcih na dlaneh ali ua podplatih, kjer doseže upor do enega milijona omov, dočim n. pr. nežna koža kakega otroka na obrazu ne nndi odpora nad par sto omov. — G. g. R. » M. 3% borov-glieerin. — G. A. R. v Č. Gonoean. Ponos gospodinje te lepo redilno orodte znamke BERN-DORF Dobi se oosamezno in v kasetah prt f Cudeit. Prešernova tU. 1 OLJUUJULJiJULOJUDiJt ii itjuuuuuuerrp PLANINA PRI RAKEKU. V nedeljo, dne & decembra je priredilo naše obmejno sokolsko društvo igro enodejanko »Čitalnica pri branjevki* ter predavanje o držav; kot »Savezni dan*. Ker pa m bilo govornika od ZKD, sta prevzela to nalogo agilni brat starosta Kiauta ter novodošli brat Urbančič, ki nam je v krasnem govoru očrtai trpljenje naših bratov in sester pod krutim Jarmom čmosrajčnikov. Pozval je vse, naj se oklenejo z vso dušo Sokolstva, da pozabijo vse plemenske mržnje ter ostanejo zvesti svojemu narodu in Sokolstvu. Po govoru je bila igra. Vsa čast br. režiserju kakor tudi igralkam in igralcem. Brat režiser nam je obljubil, da nam poda v kratkem zopet kaj novega. Samo udeležba je bila slaba; pogrešali smo mnogo našega članstva ia prijateljev društva. TRŽIČ. Pevski zbor Slov. bralnega društva v Tržiču je priredil pretečeni mesec dva prav lepo uspela koncerta z izbranim sporedom, enega v Kranjski gori na Martinovo nedeljo, drugega 21. novembra na Golniku sa pacijente Na sporedu so bile slovenske umetne in narodne pesmi, ki jih je izvajal tako mešani, kakor moški odnosno ženski zbor prav dobro. Za pevce sta bila ta dva koncerta nova pcbuda za vztrajnost in napredek pevske umetnosti. Praznik Ujedinje-n.ia smo proslavili dne 1. decembra prav slovesno. Uradi in šole so se dopoldne udeležili zahvalne službe božje, ki jo je daroval g. kaplan Banol. Iste so se udeležili tudi posamezni zastopniki kulturnih društev. Polnoštevilno je bilo zbrano orožni-štvo in oddelek fin. kentrole. Zvečer pa ie bila prav posrečena proslava Ujedinjenja v Sokolnici. Nastopil je salonski orkester, oevski zbor, ženska deca, gojer.ke ln gojenci in članice z lepimi telovadnimi igrami in ■ritmičnimi vajami. Za izvajanje so vsi nastopajoči želj obilo priznanja. Žive slike Ujedinjenja so bile prav posrečeno sestavljene ia dobro izvajane. Proslavo je zaključila državna himna, katero so peli vsi navzoči. Vsem je naravnost vrela iz srca. Zakaj? Zato, ker so navzoči sred; proslave zvedeli iz ust svojega zaslužnega župana g. Lončarja, da je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim je povzdigr.jen trg Tržič s 1. decembrom 1926 v mesto Živo .'-klici so se razlegali po dvoran; in navdušenje se kar ni hotelo poleči. Slavnostno razpoloženje se je stopnjevalo in doseglo višek v odobritvi vdanostne brzojavne zahvale našemu preljubemu kralju. No, in sedaj se Tržič resnično z vso vnemo pripravlja, da dostojno proslavi to izredno odlikovanje, ki ga je naklonila naša država Tržiču. Vse je razgibano in oauševljeno do skrajnosti. Več prihodnjič! GORNJI GRAD. ,Dne 1. decembra zvečer je tukajšnje sokolsko društvo priredilo telovadno akademijo v proslavo praznika narodnega ujedinjenja. Akademijo je otvoril br. prosvetar Steiančič s kratkim, a jedrnatim nagovorom o pomenu tega dne za državljane in za Sokole. Sledile bo telovadne točke, ki so vkljub malemu odru čiialnice dobro izpadle. Vsekakor so bile točke dece precizneje izvajane, kakor pa točke članov in članic, katere je pri izva-ianju vidno moti! premajhen prostor. Na koncu ie sledila še burka »Popolna žena«, kč je kljub ns ravno izborno izpeljanemu igranju vzbudila precej srnina. LITIJA. Naše pevsko društvo *Llpa«, čegar čoinič že lepo vrsto let uspešno krmarita njegov predsednik g. srezki šolski nadzornik Bezeljak in njegov pevcvodia g. Jereb, je priredilo na praznik v dvorani Sokolskega doma pevski večer z veseloigro »Mutasti muzikanu. Nastopil je društveni mešani zbor, broječ okoli 30 pevcev in pevk s šestimi pesmimi, med katerim« sta najbolj ugajali jerebova »Šumi les« in Adamičeva »Ciganska posmehulja«. Zbor ima dober sopran, ki se mu alt rad prilagodi; bas je mehak, tenor pičlo zaseden in šibek. Izvajanje je bilo posrečene, zbor dokaj dobro vpet in povsem zmožen, da nastopi na koncertu Ljubljanske žtipe JPS dne 6. januarja 192/ v Ljubljani. Na večeru je poleg zabavne enodejanke odnesel največ priznanja in aplavza kvartet »Ljubljanskega Zvona« (brata Grilca, Hartman in Sulc), ki je zapel šest pesmi, med njimi novo Jerebovo »Moj deklic«. Na splošno lahtevo je mora! navreči Marolrovc narodno »Oj, ta soldašk; boben«. Občinstvo je dvorano docela napolnilo in je bilo z večerom zadovoljno. Po sporedu se je vrSI v restavraciji g. Lajovica prijateljski sestanek pevcev in pevk »lipa« ter kvarteta »Ljubljanskega Zvona«, na katerem se Je izpregovorilo več prisrčnih nap-itnlc, kvartet pa je do odhoda vlaka neutrudljivo prepevaj. »Lipi« in kvartetu smo za lep užitek zelo hvaležni in sa želimo podobalh prireditev še več. LITIJA. Ljubljansko pevsko društvo »Slavec« priredi v tukajšnjem Sokolskem. domu danes koncert, na katerem bo pod vodstvom svojega zborovodje g. prof. J os. Brnabiča eapel mešani zbor 5 narodnih in 4 umetne pesmi, ženski zbor pa 3 prav ljubke pesmi s spremij-evanjem klavirja. Na koncertu sodeluje operni tenorist g. Sv. Banov«: ter vijolirast g. Fr. Stanič. Nai nihče ne zamudi redke prilike in umetniškega užitka, ka-.' terega nudi pester spored koncerta. ZAGORJE OB SAVI. Tukajšsj; krajevni odbor Rdečega križa je povabil vsa krajevna društva in kocporacije k sodelovanju za pomoč poplavljenim v Sloveniji. Do sedaj je zbral odbor: 1. Na nabiralno poki gdč. Zarakove in Barollove 2300 Dih 2. Iz društvene blagajne 500 Ke. 3. Društvo Sokol s prireditvijo igre: 44-5 Dir.. 4. Društvo Bratstvo z igro: 700 Dm. 5. Društvo Svoboda z igro 200 Din. 6. Hranilnica 'ri posojilnica v Zagorju 3000 Din. 7. Trgovec P. Mrnuh darovane potrebščine 100 Dia. Nekatera društva se do danes akciji za poplavil ence niso odzvala. Želeti bi bilo, da bi vsaj pri takih humanitarnih akcijah, ko g>re za pomoč našim ljudem, ki so res grozno prizadeti — bilo malo več sloge in naj U nas: bili tuši Gorenjci brca sttehe, oble- ke in hrane vsaj tako pri srcu kot ubogi — zamorčki v Afriki ROGAŠKA SLATINA. Na iaicijativo tukajšnjega sokolskega društva se je nabrala na Dinarski dan cine 21. novembra za Jn-goslovensko Matico lepa vsota 2J37 dinarjev. Proslava Ujedinjenja, o koii smo že čitali v »Jutru«, se je vršila letos v prostorih hotela »Solnce«, Miklavžev večer pa pri »Pošti«. Oba večera sta bila z ozirom na prilike v zimski slatinsk; dohi jako povolj-no obiskana. Prisrčna hvala in sokoiski Zdravo vsem darovalcem, ki so omogočili, da j.e Miklavž cbdari! naš sokoiski naraščaj in pa tudi vse druge, ki so ga že težko pričakovali! VINICA. Sokol na Vinici je proslavil narodni praznik s predavanjem »Pomen narodnega praznika iz državnega in sokolskega vidika«. Predaval je brat starosta R. Kavčič. Dne 5. decembra pa je priredil Sokol Miklavžev večer. Na sporedu so bile deklamacije, perje in dvodejanska igrica »Mikiavž prihaja« ( nja. Stopnjevano aninuranost občinstva so pa posebno pospeševali tovarnar Cekjr. s svojo dosledno soprogo Smo in ljubko hčerko Pavlo (g. Slavec, gdč. Ferenčak in gdč. Slavka Hafner), mojstrsko p&dana komič-aa figura Ribničana sina Henrika (z. Ma-yer) ter postava dostojanstveno in kavalir-sko izvrstno pogodenega snubača odvetnika dr. Gerlaha (g. Sedlaček). Tudi vzorno izvajanj vloge ostalih so v potnem obsegu pripomogle, da se je igra izvajala tudi v celoti harmonično in z dramatsko elastičnostjo. BELTINCI. Tukajšnji Sokol je priredil dne 30. novembra zvečer proslavo ujedinjenja, ki je prav lepo uspela. Poleg članstva je bilo zastopano tudi precejšnje število domačinov, ki \o z zanimanjem sledili lepemu predavanju br. Cšr. Hočevarje iz Murske Sobote. Predavatelj nam je podal ves potek zgodovine, zvezane z delovanjem naših prednikov za »Svobodo«. &Ho je io prvo predavanje za naše ljudstvo, katero še tii imelo prhke slišati o bojih Slovanov za svoje pravice. Obenem je bila tudi prvič proslava velepomembnega dneva »Ujedinjenja«. Na sporedu je bila tudi dramatična slika in dve deklamaciji najmlajšega bratca, petletnega Sokoliča — Miloša. Po jk jfroslavi se je vršil še poslovilni večer agll-ne načelnice, sestre Danice Štrekelj. Z njo !ZgubfvsokoIsko društvo v Beltincih svojo .prvo naieinico, edino žensko vaditeljsko moč in novo sestavljen oddelek ženske dece pa svojo pridno vodnico. Sokolskemu društvu v Mežici čestitamo na pridobitvi pridne sokolske delavke. Njej pa želimo v iru^em kraju mnogo uspeha, upajoč, da bo trdi i^m med koroškim: brati pridno delo-viia vNŽokoiu. Zdravo! i-itoemajino, aluminijasto in drugo pcsOdo, ter kuhinjsko oprema kupite najugodneje pri MJEKLO"s Ljubljana, Stari trg, csi a KOSTANJEVICA. V proslavo obletnice narodnega ujedinjenja je vprizorila uniformirana meščanska garda v Kostanjevici M. Silvestrovo dramo v 4 dejanjih »Moč ljubezni«. Izredno težke vloge sp rešili mestni diletantje vrlo dobro in častno. Zlasti pa gre posebna zahvala za uspelo prireditev trem sestram gosp:cam Hanzlovskiin, g. Jo-šku Zalarju, K. Martinu, bratoma Straščko-ma in pa vrlemu guslarju g. učitelju Omer-zi. Seveda so tudi ostali igralci bili povsem na svojem mestu ter pokazali vse vrline dobrih igralcev. Nedelja 12. XII. 1926 13 Nedelja 12. XII. 1926 M. Zevaco 29 Papežinja Favsta Roman Ruggieri je položil na mizo nekaj orodja, kakoršno rabijo draguljarji. Katarina si je odpela zapestnico, ki jo je nosila na levi roki. Bila je sestavljena iz samih magičnih kamnov, s katerimi je Rug-gieri obdaroval kraljico pri raznih prilikah. Zvezdogled je vstavil oniks v zapestnico, priklonil se in odšel... »Ali je gospod Peretti že tu?« je vprašal lakeja. »Deset minut bo, kar čaka v Vilinski dvorani.« Ruggieri je naglo krenil v naznačeno mu dvorano, tako nazvano po slikah iz grškega bajeslovja, ki so pokrivale stene. V dvorani je sedel skromen, meščansko oblečen mož ter z vi-sokostnim prezifanjem ogledoval gole slike. Sodeč po njegovih sivih laseh mu je utegriilo biti kakih osem in šestdeset let; toda njegov stas je bil še vedno ravan, v njegovem držanju je bilo še vedno nekaj iz>zivajočega; trpka usta in ognjevite oči so dajale njegovemu obličju izraz vojniške brezobzirnosti, med tem ko so krepke čeljusti in visoko čelo razodevale lokavost in močnega duha. Takšen je bil gospod Peretti. Ko je Vstopil Ruggieri, se je ostri izraz te divne starčevske glave mahoma ublažil kakor da je ugasnila notranja luč, ki mu je dajala življenje. Gospod Peretti je zlezel vase in prsa so se mu vgreznila. Stokaje, kakor bi mu povzročal vsak najmanjši gib težave, se je spravil na noge ter sključen odšel z Rtiggierijem, opiraje se z desnico na palico, t levico na komolec, katerega mu je zvezdogled spoštljivo ponudil. Ruggieri je molče odvel gosta v sobo, ki je mejila ob kraljičino nosilnico. Z naslanjača, v katerega je sel, je gospod Peretti lahko gledal in poslušal skozi široko odprtino, ki jo je z one strani zakrivala spretno obešena preproga.... Katrina de Medicis je bila pravkar odmolila, ko se je začulo z ulice oddaljeno vžklikanje množic. Vstala je in besno stisnila pesti; ljudska radost jo je izzivala, kakor bi se posmehovala njenemu gorju. »Henrik Guiški prihajal... Pozdravljajo ga, Davidovega sinu ga imenujejo! Moj sin je zanje samo Herod, ki še mrtvo kamenje vstaja zoper njega in se kopiči v barikade!... A potrpite, ni še konec vsega!... Ce sem ugnala Hugenote, Colignyja in Bearnca, uženem tudi Loreno!...« Pozdravno klicanje je naraščalo, bližalo se in utihnilo skoro iz-nenada: Henrik Guiški je bil stopil v dvorec. Nekaj trenutkov nato je Katarina začula trušč mnogoštevilnega spremstva in žvenketanje ostrog po parketu; vrata molilnice so se odprla in kraljičin sobar je stopil čez prag. Ni še utegnil odpreti ust, ko mu je velela s po-vzdignjenim glasom: »Idite povedat gospodu vojvodi, da ga izvolimo sprejeti v avdi-jenco kot najzvestejšega podanika Njegovega Veličanstva kralja...« »Hvala Vašemu Veličanstvu za tako ime,« je rekel vojvoda, ko je vstopil. »Lepšega naslova si zvest plemič ne more želeti...« Vrata so se zaprla. Guisevo spremstvo je ostalo v sosednji sobi. Kraljica je sedla v naslanjač. Guise je obstal pred njo, a držal se je tako ošabno, da je bilo težko reči, ali prihaja kraljev podanik ali zavojevalec, ki hoče narekovati svoje pogoje. Katarinino lice je imelo tisti dostojanstveni izraz ki ga je nadevala kakor krinko. In Guise se je nadejal, da jo najde ponižano, potrto, pripravljeno prositi milosti za ubežnega sina!... »Bratranec,« je izpregovorila s popolno Vedrostjo, »kakšni so vaši nameni? Sama sva. Nihče naju ne čuje. Poslušati hočem, karkoli porečete, in izkušala vas bom razumeti. Kraljica brez prestola, žena bre poročila o zdravljenju 'n uporabi, Ljubljana ^vorskp^ Učenca poštenih staršev, močnega, ti je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, sprejme takoj I. Halefič, trgovec z mešanim blagom v Metliki. 36518 Knjigovodjo popolnoma samostojnega — veščega srbohrvaške, nemške Ln češke korespondence strojepisja, perfektnega biiancista, sprejmemo s 1. anuarjem 1927 za Hrvaško. Začetna plača 2500 Din mesečno. Ponudbe pod značko .Stalno mesto 83» na oglas, oddelek «Jatra». S6588 Modna krojačlca Marija Krmelj Ljubljana, Wolfova nllca 1 ie priporoča za izdelovanje kostumov, plaščev. prome-nadnih in večernih toalet. Cene zmerne! 36164 Pisalne stroje Continental, malo rabljene, po nizki ceni ima vedno v zalogi tvrdka Ant. Rud Legat i Co., Maribor. Slovenska ulica It. 7. telefon 100. S6274 «\Vix-\Vax» majboliše Specialno čistilo ma parkete linolej ln hišno opravo, zahtevajte po vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah ter drogerijah. * 36602 Gostilno ali trgovino v Mariboru, okolici, ali ob leleznici od Pragerskega do St. Ilja vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek od ugodnimi pogoji — za -jubljano. — Pripravno ta vsakogar. — Ponudbe pod »Zavarovalnica 11» na ogl oddelek »Jutra*. 86611 Dame in gospode za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Postranski zaslužek*. 86612 Kuharico s večletnimi dobrimi spričevali, sprejme fina slo ven-ska rodbina v Beogradu Predstaviti se je osebno sredo ali četrtek v Beethovnovi ulici it. 15, pritličje, desno. 36633 Pošteno dekle pridno, vajeno kuhanja in vseh hišnih del, takoj sprejmem v dobro službo k družini 2 oseb in malega otroka. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». Strojepisna dela sprejemam na dom Takojšnja Izvršitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lično*. 86566 Stenotipistka perfektna. zmožna slovenščine, nemščine in srbohrv., išče službo. Ponudbe pod cTakoj 59» na oglasni oddelek »Jutra*. 36559 Trgovski pomočnik mlajši, išče službo v želet-ninski ali špecerijski trgovini Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Zanesljiv 23» 36528 Mesto korespondenta, knjigovodje ali kaj sličnega išče prvovrstna, akademično izobražena moč. samostojen dela-vec, z večletno prakso v industriji in trgovini — t zmernimi zahtevki Nastopi lahko takoj. — Dopise pod »Vsestransko verziran» na oglasni oddelek »Jutra* 86489 Vajenca sprejmem za čevljarsko obrt Prednost imajo oni, ki so se že učili. Lovro Mrčun, čevljarski mojster v Radomljah pri Kamniku. 86677 Vajenca za mizarsko obrt, sprejme »roti takojšnjemu plačilu^I /idmar,'Zg. Šiška 2. V Franciji je delo mogoče dobiti. Vsa tozadevna pojasnila da proti odškodnini 10 Din Otrin J.. Algrange rie National I, MoseUe. 36680 Za strojno pletenje sprejmem učenko. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 86671 2 elektromonterja mlajša, samostojna, sprejme Elektro podjetje v Mariboru, Slovenska št. 16. — istotako tudi samostojnega viklarja (vodjo delavnice) in samostojnega inštalaterja za vse inštalacije ter daljni vod. 36704 Kontoristinjo išče večja tovarna blii« Ljubljane. Zahtevamo perfektno znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemlčine ter nemlke stenografije. Bi-ti mora tudi izurjena strojepiska ln računarica. Plača dobra. Nastop takoj, oziroma po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod »Perfektna kontori-Btinja». 86655 Starejši uradnik •etč bilanciranja. i SOiet-no prakso, sprejema * izvršitev trgovske in T»e drage oilance ter ureja knjigovodstvo tn izvršitev davčnih »adev - Pismene ponudbe na ogla? oddelek .Jutra. pod »Izvedenec* 34629-a Izložbeni aranžer ter dober Izložben; plaka-ter, sprejme v Ljubljani aH Kranju izložbe v aranžira-nje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Najuspeinejša reklama*. 36619 Mesto upravitelja ali kaj sličnega išče vpo-kojen žandarmerijeki oficir z znanjem več Jezikov in s pisarniško prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uren in vesten 1914*. 86648 Gospod verziran v vseh poslih trg. in industrijske pisarne, išče pred- ali popoldanskega za-poslenja. Cenjene dopise na oglasni oddeiek »Jutra» pod njigovodstvo*. 36645 Učenca ki se je že učU 14 mesecev v trgovini z mešanim blagom. oddam znova v učenje za 8 leta onemu trgovcu. pri katerem b*i imel vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Najraiše na deželo*. 36551 Kontoristinja strojepiska nemška in slovenska stenografinja. hitra računarica. s triletno prakso. išče primerno službo. Cenjene ponudbe pod šifro »Marljiva 149» na podraf-nico »Jutra* v Celju. S6508 Vrstam, Tr*ov»ka oprava popolna u špecerijsko tr-roviao, takoj aaprodal — Naaiev r efunea oddelka •Jntra«. 86461 Stroj za rezanje mesa Woli-Kaara proda Podobnik, »otT Vodmat. 86420 Smrekovih desk lepih in lehlh. 90 mm, medla 19 c Bi, 1 vagon takoj proda Franc Krnet, Trbovlje 36411 Drva iriiton odpadke od perketov dostavlja po nizki eenl o a d o tn parna žaga V 8cagnetti Ljubi ja nai za gorenjskim kolodvo rom — Pri odvzemu večje množine tnaten nopast 193 Črno suknjo in obleko poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86558 Kanarčke čiMe Harierje po 15U Dia per ln več kletk, prodam radi opustitve gojenja. — Istotako tudi poceni prodam note Sang & Klang IV. zvezek, skoraj nov — Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86582 Zaradi opustitve trgovine zelo ugodno prodam: blagajno Wertheim. pudel, 8 mize, 6 steklenih plošč z nikel. podstavki za izložbo in "veliko reklamno uro. Poizve se v trgovini Robert Kriecl. Wolfova ul. št. 6 36557 Hrastov gozd lep. 50 oralov velik, les raznih dimenzij, naprodaj v Slatml-Hidže. Gozd Je oddaljen od ceste samo 10 km — zato pripravno za odvoz. Pojasnila daje Gjordje J., Avdalovica, Banjaluka 36516 Modelčkov za vlivanje svičenih figur (vojakov, Hvali itd.), zelo dobro ohranjenih, prodam večje število. Eventueino oddam tudi posamezne komade. Vlivanje priprosto, odlivi zelo lepi, cena nizka Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Modelčki 110*. 36514 Motor na surovo olje Orlgisal Crosley. sistem »Otto* — Mangjeeter. 12.8 HP. prodam po ugodni ceni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 34638 Registr. blagajna amerikanska — popolnoma nova, velika, najnovejši sistem. z električnim pogonom, naprodaj v hotelu Miklič v Ljubljani. 35978 Trgovci in obrtniki itd., ki želite pregled ali vpeljavo knjigovodstva, sestavo bilance, posebno Se z ozirom na davčne zadeve, pošljite svoj naslov na o-l. oddelek »Jutra« pod šifro »Točno proti primerni odškodnini«. 36652 Železninar dobro izvežban, vojaščine prost, želi službe, najraje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spreten 66» 36647 Dve gospodični 21 let stari, kavcije zmotni, želita vstopiti kot potnici, oziroma zastopnici Si kakem večjem podjetju, enjene ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Potnici 2 — kavcija«. 86579 Korespondent z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, italijanščine in francoščine, strojepisja in nemške stenografije, išče z novim letom mesta pri večjem podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaupnik 44«. 36644 Radiomehanik elektrotehnik, dobro tzvei-ban v gradnji aparatov vseh sistemov, popravil in drugih v to stroko upadajočih del, tudi predvajanja aparatov pri strankah, išče primerno mesto. — Cenjene dopise pod šifro »Radiomehanik« na oglasni oddelek »Jutra«. 36661 Deklica želi mesto aobarice ali ta vse skupaj — najraje na Hrvatskem. Nastop i 1. januarjem. — A. G., hotel »Triglav*, Bled, Gorenjsko. 88586 Mlado dekle išče 6lužbe ta čet dan. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna 88*. 86583 Gospodično i perfektnim znanjem nem-Ikega jezika in ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu, se sprejme k 2 otrokoma r starosti 2 in pol in 5 let. Nastop takoj. Naslov 36684 I ogl. oddelku »Jutra*. Strojno pletenje ▼teh vrs* izdelujem po *elo aitki ceni. Sprejemam tudi podpletanje nogavic. — A. Brodnik, vhod 8tari trg 20 *koti vežo in Gallusovo nabrežje 19. 86712 Velik popust do SI decembra t. L na blcikle »Peugeot« (znamka lev s puščico) ter na motocikle Harlev DavId .oo 3U, 7 Vj 10-12 HP-ta-ez i« . prikolice O. ŽUŽEK, LJubljana. Tavčarjeva^lV Prodajalca kuriva sprejmem takoj. Prednost imajo oni, ki so bUi kot taki že v službi. Jerančič. Karlovska cesta 18. 36638 Mesarskega vajenca poštenih staršev z dežele, zdravega in močnega, sprejmem. Naslov pove oetasnl oddelek »Jutra«. 86396-a Stalno službo dobi kavcij« zmotna, zanesljiva in poltena starejia goepodlčnt ali gospa stara nad 80 let. Ponudbe pod »Pošten* 20« u ogl. oddelek »Jutra«. 86672 Čevljarskega vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši. proti malemu plačilu za eno leto. Ivan Erman, čevljarski mojster t Ljubijo Valvasorjev trg št. l. 36702 Mlad priv. uradnik iAče službo skladiščnika, oskrbnika, manipulanta ali kaj sličnega. Vložil bi tudi nekaj gotovine. — Cenjene ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv 33». 86441 . Boljše dekle teli v službo k boljS rodbini. Zna servirati in nekoliko šivati. Izučiti se želi kuhanja ali šivanja. Gre 2 meseca brezplačno — najraje v oklico Maribora. Naslov. M. Žižek. Ljutomer 36521 Vzgojiteljico k 2 dečkoma, veščo slovenskega, nemškega in francoskega jezika, sprejmem. — Ponudbe s sliko na oglasni zavod Kovačič. Maribor. 36679 Dobra kuharica ki opravlja tudi draga hišna dela. išče mesto pri majhni družini v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Kuharica* 86706 Šivilja slamnikov ilče dela — Gre tudi kot varuhinja k 1—S otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. S6C8S Perfektna knharica išče službo v pecsionu ali v kaki prvovrstni privatni kuhinji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* pod značke »C. S.» 36604 Okrasje in svečke iS bož'čno drevo razglednice Doiične. novoletne Itd oa debelo ln drobno po čudovito nizkih eenah ori L Pevalek, Ljubljana. Židovska ulica 11789-a Starejša prodajalka z dobrimi spričevali, izuče-na v mešani trgovini, želi službo — najraje na deželi. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju »Dobra moč*. 36439 Potnik vinske stroke želi premeniti mesto h kaki večji tvrdki. radi stalne ln boljše kondicije. Ponudbe na podruž. »Jutra* v Celja pod »Ekstrem*. 86436 Matematiko in latinščino iiMtruiram. — Ponudbe pod »Siguren uspeh 67» na ogi. oddelek »Jutra« 86567 Pouk v nemščini želi gospodična r Ljubljani Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod »Nemščina 92 36592 Za učenca v trgovini z mešanim blagom. iščem drugo mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Trgovski učenec* 86451 Deklica z dežele stara 16 let. pridna, z lepo pisavo, že nezoliko vajena v trgovini z mešanim blagom. želi vstopiti kot va-jenka v trgovino v Ljubljani — po možnosti z vso oskrbo v bili Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8680S Valjčni stroj v dobrem stanju, s 4 valja, ki. lflflO X 220, za drobljenje (Schrotten) — odnosno ker deJjen. poraben tudi za izmlevanje poceni proda J. Zadravec. parom^in. Središče ob Dravi. 86155 »Jadran*, tovarna kemičnih izdelkov. Ivan Lapajne — Ljubljana Moste, priporoča «Hubertus» mast prirejena špecijelno za lovsko in turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in nepremočljive Zahtevajte jo Gledališki oder proda Bralno društvo v Mokronogu. S65E2 Frak in hiače črne. za 250 Din naprodaj. — istotam naprodaj tudi nova suknja za narednika. Na.«lov v oglasnem oddelku »Jutra.. 86524 Pianino lep in dobro ohranjen oddam v najem. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 35478 30 vag. bukovih drv franko vagon postaje na Dolenjski progi. Ponudbe z navedbo cenc na oglasni oddelek »Jutra* pod "šifro «Drvt». 38597 Otroški voziček ponikljan. zložljiv, poceni prodam. Na ogled med 2. in 4. uro pop. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36605 Autobus lahek, llsedeže-n. z zračno pnevmatiko, poeeni in zelo ugodnimi pogoji prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Pohištvo kakor lepo veliko kredenco ln tremo omaro, dekor, di-van, mizo za izvleči, 6 stolov in drugo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 86700 BSA motor 2 Vi HP, z električno razsvetljavo. skoro nerabljen, radi nakupa auta takoj zelo ugodno prodam. — Vprašati pri zastop. 8. Kenda. Maribor, Tattenbahova ulica 19. 3671 © Elektromotor 5 PS. četrt PS in 2 Venti-lat 45 cm vse 220-380 zamenjam za manjše od 150-800 voltov. »Papirol* Mestni trg 24-n. ----- Radi opustitve ženitve poceni prodam popolnoma novo hrastovo opravo s posteljnino. Na ogled vsako soboto in nedeljo na mestu izven Ljubljane ob rTamniški protri. Na-lov pove ogl. oddelek »Jutra*. S6684 Sestavljalne kamenčke Matsidor št. 5 (Matadorbau-kasten), (Ankerstenbauka-sten). Ingeniusbauk&steu) in igro s kroglicami proda* A. urne, trgovec na Kongresnem trgu v Ljubliani. S656S 2 železni peči in par škorenj št. 40, poceni proda ilrovlje. Vič št. 19. 86714 Kolo popolnoma dobro ohranjeno in kompleten štiricevnj Radfo-aparat z visoko anteno, radi odpotovanja v Ameriko po jako nizki ceni proda Joško Stefančič. Ljubljana. Majstrova ulica 9 S6620 Pletiini stroj št. 8, 40 r m. dobro ohranjen, naprodaj v Streiiški ujici l/I, desno. v trgovinah. 86197 Pletiini stroj It. 6 Va- kompleten, malo rabljen in nov Bencin-motor 4 t - poceni proda Janko Dolžan, gostilna Mali. Gol nik-Križe. 3«2Ž8 Vato po 10. 14. 19. 28 in 40 Dm: prejmem jo v cufanje; — odeje, tudi svilene, v delo Bolna ulica 19 S4969 Pozor! Prodam redke knjige, kakor: »Pater Rogerius» iz 1. 1730, Cigale Terminologija, šolski zvezek iz 8. razreda pesnika Aškerca in še drugo. Ponudbe pod tnačko »Redkost* na oglasni oddelek »Jutra* 36558 Sedlarji! Pod ceno prodam 8 Singer sedlarske stroje, eden izredno močne kostrukcije — predvojni izdelek. — Vse v najboljšem stanju. Gajšek, Vošnjakova ulica itev. 20. 36565 {30C3GJC3GO POZOR ženini In neveste Žtmnice maitace, posieiint mie-že, železne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudoi) Radovsn ;apetnil< Krekov trg štev. i poleg Mesinega dom* 3SBSSHE Svetovna vojna Prodam K. u k Feld-teitung d. 4. Arme. Wiener Ilustrir Zdtung, Volk und Heer, Unteroff. Zeitung — vse iz svetovne vojne ter 8 letnike Mladike — vse krasno vezano. Dopise prosim na podružnico »Jutra* r Celju pod »Vojne zbirke* 86509 Razprodaja strojev Radi i spremembe obrata se bodo v &edsija, dne 19. decembra 1926 ob H 1. url popoldne na licu mesta ▼ Polt«!! (bivša tvor. TOliam Prvm) ratprodaiali na javni dražbi razni stroji za obdelovanje lesa. polnojarmenik. velika množina zabojev, tehtnice, brusi, popolna gasil, oprava z brizgalno cevmi itd. ter 8 leeene sušilne lope in raz^n drug inventar — najboljšemu ponudniku. Inte-resentje se vabijo, da se te prodaje udeležb. «Polze:a», družba z o. z. v Polzeli. 36584 Trgovinsko opravo prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 86562 Veliki orkestron inamke Hupfeld, s krasno električno razsvetljavo, ki igra veliko komadov ta plee in opere, na električni pogon. poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra» 86716 Kočijo 8e skoraj novo. prodam po zelo nitki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36629 Lokomobilo 35 HP, Wolf, ki je še v obratu, prodam. Kupim pa daljšo trangmisijo kakor osi, tečaje, konzole itd. — A. Kane, JleDgeš. 86680 Opalograpb rablien. nepokvarjen, kuj« No vinski biro, Ljubljana, gelenburgova 7/11 36301 100 stolov nava. oddelek »Jutra* pod »Čevlji 10*. 36618 Lepa elektr. svetilka poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36632 Lončeno peč lepo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36651 Sobno kredenco in otroško posteljico, dobro ohranjeno, ugodno proda Ing. Fine. Gl. kolodvor I S6660 Strojepisje Drž. konces. zasebno učl-ličče za strojepisje. — Gita Petač, Ljubljana. Valvazor-jev trg 6 (nasproti Križev-niSke cerkve). 36690 Gugalnl konj lep in velik, iz ?ukn«?n«ga biaga ter lepo oblečen in kolek (posteljica) za otroka naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 86698 2 pletilna stroja inamke »Popp», S.^. skoraj popolnoma nova. proda Kavčič, Zg. Šiška štev. 125 3669:2 Šivalni stroj veliki Singer Cilinder. ze'o malo rabljen, cer.o naprodaj Naslov v oglasnem o^t U-lku «Jutra». ' 86694 Zlatni!:e kupujem in plačam dobro F Čuden — Ljubljana Prelernova 1 238 Zlato, srebrne krone kupuje P. Cnden Ljubljana PreSt-rnovi 1 41 1 km tračnic poljske Železnice, kupim ali vzamem na posodo proti zadostnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod ▼ Sp. Šiški, ob Dunajski c., Trnovem, pod Rožnikom itd. 36669 Enonadstropno hišo s trgovino in lepim velikim vrtom za zelenjavo, v lepem kraju poleg cerkve, poŠte in postaje, prodam vsled družinskih razmer. — HiSa je tudi primerna ta mesarja ali peka. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra*. 36189 Enodružinsko hišo z velikim vrtom, ^redi Maribora za 100.000 Din in posestva potem vile, gostilne in hjie proda Zagorski, Maribor — Tatenbahova ulic t štev. 19 96178 Dvonadstropno hišo v Celju ob Železnici in glavni cesti, 5 minut od kolodvora, ter pritlično hišo prodam. V prvi -je 20 X 8, v drugi 20 X 5 m* samo spodnjega, za vsako industrijo, obrt ali trg. pripravnega prostora, kupcu takoj na razpolago. Cena 160.000 D:n. Pri hiši je veliko dvorišče vodovod. napeljava električnega pogona. Proda se. ev. se tudi odda ta eno leto ali več v najem Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 36431 Enodružinsko hišo z velikim vrtom, sredi Maribora in 128 raznih posestev, hil, vil in gostiln, proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. It. 19. 36587 Sv. Petra cesta 18 (▼ novem lokalu) odda v najem: LOKAL z itložbo. 2 prostora, 8v. Petra ceeta. mesečno 1500 Din; TRG. LOKAL t izložbo na Starem trgu, mesečno 500 Din; DELAVNICO v Kolodvorski ulici, ta manjšega obrtnika, nitka najerrni-na; DELAVNICO, ozir skladišče blitu Turialkega trga, meeečno 700 Din; TRG. LOKAL s sobo, blizu Kongresnega trga. mesečno 1000 Din; TRG LOKAL. 20 m», jo-sebno primeren za mlekarno. v prometni, centralno ležeči ulici, mesečno 900 Din; VINSKO KLET, prometen prostor, predmestje, mesečno 800 Din: PISARN PROSTORE 3 sob — deloma opremljene — blitu ;;:.vne pošte, mesečno -«)00 Din: 8 VELIKE SOBE zdravniku ali podjetju na 8v. Petra ce6ti. mesečno 2500 Din; STANOVANJE 2 sob in pri-tiklin. Šiška — mesečno 875 Din. ilče v najem: STANOVANJE 6—7 sob v centru mesta, za zdravnika. plača do 100.000 Din nairrej; STANOVANJE 4—5 sob v vili v bližini centra, sa takonca. plača mesečno do 4000 Din; VEC STANOVANJ 1—3 sob s pritiklinami. v mestu ali na periferiji; VEC TRG. LOKALOV iavnic in skladišč 36668 Hišo kupim z vpeljano trgovino v prometnem kraju na deželi — Cena do 100.000 Din. Event. vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na ogli^ni oddelek »Jutra* pod šifro »Promet 2218». 36o"0 Hiša na gl. trgu v Skofjl Loki 29 rof^oSj^Ponudr^ HiŠ0 Sredi UuDIiane 25. t. m. na J S t a b e 1 j. 86471 zamenjam za hišo v Zasre-bu. Mariboru ali pa jo prodam. Ponudbe pod 7na- -vo »Zamenja ali proda* na ogl oddelek »Jutra* .'»-89 Posestvo z mlinom in žago, v Bre- ! u:*^. bomlcl pri 21reh prodam, j t\Upim niSO Naslov pri Mizarski zadru- v mestu Ponudb* - < eno na gi na Glincah — Ljubljana. 1 oglasni oddelek »Jut^a* pM 86601 šifro »Plačljivo*. 36685 N0VL Mrece RABLJEM vsa vr»te ima vedno na zalogi dobro znana tvrdka M"RKO M1AKAR, Uubijana Pisarna: Krakovski nas

pod »Goiovo p!a- Idealno posestvo oh državni moii o?'! 50 oralov. lepa hiea. 3 i-inifca-rije. zel o ugodno naprodaj •li -o da v najem Karlov: »Kar-tan*, Embor Eatov •ki trs t. S6705 JktiM iruib* t o «- Sv. Petra cesta 18 (v novem lokalu) proda- VILO. Podrolnik. dva eta-novanja po S sobe. kabinet, parket!« elektrika, vrt. 2^0.000 Din Ugodni plačilni poeroj*. HISO. G ir.ee. drotra/Jstrop-no masivna. 115.000 Din VILO, blisu Bleiw?i(»ove ccfte, en o nad.Hr o pno. tri-ttMiovaaj>ko. pet p o ono stanovanja na rs/polajro, 250.000 Din GOSTILNIŠKO HISO. center Ljubljane. tiinad-»r.ropna Ve5 gostilniških lokalov. 10 stanovanj. od te-ii dva petsobua. 850000 dinarjev odda: GOSTILNIŠKO POSESTVO pri Domžalah B*z*n teh veo hI?, poso-gtev. tovarn feirom Slovenije. zelo ugodno. Restavracijo dobro vpeljano poznano med -doven^ko publiko, ca promrtnetn kraju v centru Beograda radt prffHiiv* selo ugodno orodam Informacij«1 daje •tavracija cZlatno bu fbt>- c. Beograd Prtzreu-tk. a 36393 Loka! za trgovino ■ lepim čtanovanjesn na najbolj prometnem 1 raju ca dežel; blizu ieletniftke j»-oddam Na-lov pove oglasni oddelek «Jutra» 36545 Gostilno in mesarijo i dobro idoČo. rsdi bolesni ft a'i brez zemljišča proda Pukl. Pobreije pri liariboru 36503 Gostilno t lepim: lokali in kegljiščem' eiekfcr razsvetljavo. oddam v aajecn ■ l februarjem ■sredi pro-m^tnepa trga ob lelezniei Ponudbe na oe!a& oddelek «Jntr?.» pod cAcrileu oziroma ustn* informacije v Ljubi jasi. Trubarjeva alica ftt 2/11. desno 5 86432 Preselitev Maribor Posredovalnica cMarslan*. zadruga «Mojmir» i a . 36560 Stanovanje obstoječe iz 1 a!i 2 sob, kuhinje ter pritlklin, takoj oddam v novi hiši Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 86543 Dijake ali dijakinje »prejme bolj?a rodbina v vso oskrbo. Klavir na razpolago električna razsvetljava. nemška konverzarjja X:i slov v oglasnem oddelku « Jutra* 86541 Dva dijaka nižjih razredov sprejmem v sredini mesta s 1 januarjem v v t- o dobro oskrbo. Električna luč. zračna in lepa soba. pomoč pri učenju. zm< rna ceaa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 865iT7 Zakonski par prazno sobo s Štedilnikom Plača 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek «Jotra> pod «1 januar S7> 86487 Opremljeno stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutrs.>. 86635 Opremljeno sobo I Podeželski dolgčas s posebnim rho pod šifro «St. Ili2>. Stanovanje s 4 sobami in vj-emi priti-klinami. električno razsvet ijavo kopal uo *obo itd iščem za takoj v sredi me « sta - Ponudbe blagovolite I podati na oglasni oddelek «Jutra> Dod šifro «G H » 86278 2000 Din nagrade tistemu, ki uii preskrbi za mesec februar lepo stanovanje 3—1 sob Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod 36639 Pozor, trgovci ISčem trgovca ki bi me s^ia^ai /. gaianti?T»jako robo, katero nameravam produ j sli poleg trafike — Po nudbe pro-ini ua oglasni odde ek 8C646 Strojno pletenje oddam t lokalom le izurjeni __ tiste, ki imajo zveze s *tsJ n;mi odjemalci Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 36713 Trgovino i me*arim blagom, a razločim prometom rad! bolezni takoj prodam Potreben ka pita! 20 0A0 Din Ponudbe oa oghi^ni oddelek »Jutra* pod »Dobra bodočnost 11» S66S0 Skladišče itMIo iračr.o 12 ^afio fl» betuniraTia «16 takoj Po kojnin^ki javod » Ljahlj» ■i. Aiek-uutdiOTa s««ta. ta» Soiidna gospoda ali sr&injcSolca sprejmeta na (iohro branj in stanovanje v sredini tnotta i-o C.r>0 Din Naslov pove oglasni oddelek cjuf.ra>. 86^74 Opremljeno sobo z 2 posteljam:* posebnim vhodom in fiektrlcno r.iii-sverljavo. o d ci » m na;raj« ia!;onceasa. — Naslov povo oglasni oddalek .no Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» S6823 Opremljeno sobico i električno razsvetljavo, oddam v sredini menta f 15 decembrom »olidni o«e. bi Naslov v oglasnem rfelku «Jutra» S6641 Opremljeno sobo oddam . 13 decembrom » Tav^irjevi ulici Naclov v ogUanem oddelka . 16650 Sobo v sredini nit-sta, oddam po možnosti č?2 dan odsotne ma gospodu Naslov v ogl oddelku »Jutra* 36678 Gospodično ki je čez dan odsotna, sprejmem na stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 86676 3 sobe za pisarno v Mariboru oddam v Vetrinjski niici 8/1 86574 Sobo s ©osebnim vhotiom, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 86695 Dijaka iii2;s srednje š:cle sprejmem ca stanovanje »n hrano r bližini sodišča Našlo** v Oglasnem oddelku «Ju:ra» 86711 Sobo z električno razsvetljavo in po možnosti z vhodom iz stopnic iščem za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šilro »Koncipijeat* °>6(j97 2 sobi opremljeni ali prazni, s posebnim vhodom blizu centra, rabim 6 1. aii 15 ja nuarjem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šilro »Plačam dobro 2» 86656 Sobo s posebnim vbodom, oddam v sredini me^ta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ■iC-681 Sobo za pisarno z elektriko event telelo nom, oddam Naslov [rove oglasni oddeiek »Jutra* 86658 15.000 Din posojila iščem za dobo 3 mesecev, proti garanciji od 100.000 Din Šam oresne ponudbena oglasni oddelek »Jutra* pod »Posojilo 8* 86585 10.000—15.000 Din vložim v kakrSnokol' obrt podjetje ali trgovino Grem ^anio oa deželo Podedova uje pogoj Ponudbe oa ogl oddeiek tjufr'i» pod šiiro •Podjeten ŽS."33» 30442 Kof družabnica želi prtsu>p;ti samostojna gospa, stara S2 let, k dobro idoči mešani trgovini Ra deželi, s kapitalom od 50 do 100.000 Din Ima več-letno trgovsko prakso. — Prevzame tadi podružnico. Ponudbe nn ogla* oddelek «Jutra» pod značko «Trgcv-ka 100.000» M599 IH-e mladi inteligentni da-rii želita dopisovati -t akademsko naobraženim.i gospodoma Naslova ležita v oglasnem oddelku «Jutra» pod «Iris» in «EtheI>. S6323 Gospoda iz Hrastnika ki je poslal razglednico (z ladjo) prysim za oa>Iov, ker eert iste?a izeuhila — V S. P. s. 22. Ljubljana. 36S07 3 bogata dekleta 2eie znanja s 3 lepimi mladeniči Dopise ua orlasni oddelek .Jutra* pod 36606 Inteligentna gdč. starejša, z Lastnim stanova^ njem in stalnimi dr,hodki, želi znanja z inteligentnim, starejšim gosr«)dom — Po-cudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod «Domovje» S6610 Mlada dama i?če izobraženega, starejšega. lepega kavanrja Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» ood »Modem* E3640 - Branimoj Bvi-lenje v pc-tek 17 dec. Podrobneje pismeno Predvčerajšnja zadeva zaiae brezpomembna Prisrčne pozdrave SC6S9 Orizanum Te21;o prič::liujem Amirus. »5701 Najprimernejša božična darila za visokololcu in tehnike so precizna risalna orodja tn drugI tehnični pripomočki kaf ri kupit-e najceneje v strokovni trgovini Viljem Sequardt. Ljnbljana. Selen-burgova oiita 4 (dvorišče). 36403 Kako dobiš koncesijo za gostilno ali kako drugo obrt. pove «Ro:!o», SiSla pri mitnid. 36540 Otroka sprejmem v dobro oakrbo. Ponudbe na oglasni oddelek 24 iprila 19 8 ''onudmk' sc naj oe'fs j > oism no ali us -meno d -1. dec mbra 1926 rri gospodatsk n> ocbo u mesta Metlika. Ta les se node >ioda n*jr>oii$emu p^nud iku in naj /st =tavijo po nudte do 15 ianuai:a 127 pr gosivdarskerr dboiu me>t M tli e Prudi se v s 1 s na panj' stoi C Ps n»ne po'udbt v zaprt n ku^er-a' e i poslati gxp dar k'mu ndbori: mesta Met! le 1)0 vki|u*no '5 j n -arn i«j27 ta: je naves . cene a kub'£ ■ nn ter še stoirfega Les s>- Uhk gledi na licu mesta v ne ben oddelek za popravila HfflaSevanje m »opravila za Glasbeno Matico Konzerva torij tn ea druare institute izffotavlja moja tvrdka -fočna no*?r»'?H» in rTr.»»me cene tudi na obrok* Izdeloval«« klavirjev VVarbinefc Ljubljana Rilserjev« ul 5 36615 Koncertni klavir črn. fr finim gladom in v dobrem stanju, prodam — : Naslov v oglasnem oddelku ' »Jutra* 36623 Dve gospodični telita znanja e 2 go-podo ma. najraje drž uslužbencema. — Popise na oglasni oddelek pod Šifro »Šivilja v Ljubljani*. £6373 Mladenka stara 27 let. želi manj« s starejšim gospodom Naslov v oglasnem oddelku Jutra £■3548 Trije tniadeniči Žejni ljubezni, žriijo najti uteho v trob brhkih devoj kah od 16—24 let Neano-oimne dopise s -I:ko na ogl&sni oddeiek .Jutra* pod iifro t" mljcii 11 ..bu v mj-pu.stoKJ vi;, vci^t iu. Predstave se vrše danes brez zamude ob: 3., pol 5., 6., pol S. in 9 — Prcskrbit« si vstopnice v predprodaji, ki se vrši od 10. do pol 1 in od 2 naprej. — Oglejte si naše prekrasne reklamne fotografije. «ELITNI KINO MATICA« Najtidnhneiši kino v Ljubljani. ■ m n »JiJiJUiJiijULii iii^iu ujjiijjjiiiim^uiiiAtLdii^ij^iui^jaJi Na starost nastopa potreba specialne skrbi kater* zahteva ravno rastoče oslab jenje organ zma nudijo Vam zdravo ledilo, prosto od vsake lekarnišKt pri tne-i nenavadno bogato vi amino, ker ie ses'avlit-no 12 najboljših naravnih hraniln h tvatin, v naivečji meri lahko prebavljivih. .OVO^ALTINE" rešuie vnrašanie in skrb hranjenja tudi tistih, kateri užko prebavliajo navadno hrano ter im ne pte-preču e >n sploh ne oie ava delovanje prebavnega aparata. Ena sKOde! ca OVOMALTlNt s ^voio hranljivostjo ie vredna kakot 12 skodelic ,uhe, 7 skodelic kakava ali 3 iajc tej pri ttm še veliko lankeiša za prebavo. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in droseriiJ po ceni: 100 gr 18 50 Din, 250 gr 36'25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnifa preparatov ZAGREB, Jurjevska al. 37. ;■ ^ u, TC-^š je idealna Krema za polepsanje tei je aa znanstveni oačiii vsestransko izpopolnjena z vsemi modernimi metodami — Njen uspeli je pripu ■ovati njenim nedosegljivim svoj« stvom Je suha krema brez mašoo. be rn nev.dljiva v porabi ter po« vzroča keži novo moč. odstranjuje pn.ščaic iD mazolje in napravi lep obraz Cremo »NEIGE DES CEVEN. N"ES» uporabljajo najlepše dame vse leto: pozimi očuva nežne kož* ne luknjice pred mrazom in ve» trom, poleti pa pred hudo »ročino in prehudo svetlobo Omenjena krema ie priljubljeno -.redstvo le* pih žen. ki Zele dolgo obdržati svojo mladost in lepoto in tudi tistih, ki žele postati lepe in mla» dostne Nepojmljiva svojstva te čudo. -vorne kreme so povzročila, da ro uporabljajo najuglednejše Pafžan. kc: (jdč Mistingnett. Spinelly Mar. the, Chenas, \"apicrkowska Vera Sergine in mnoge druge, ki jim je mar njih lepota To je resnično krema lepih žen iD deklet ia jo najbolj uporabljajo. Priporočamo nadalie tudi ostale špecialitete «NEIGE DES CEVEN. NESd (Sneg * Sevenov). ki so v moderni kosmetild zavzele prvo. mesto, in s svojo Izbornostio do. ■šeple svetovni rekord Citrcmeige. tpecisliteta za roke. Pcudre de Ril rBouguets. ki ie napravljen iz naj. finejšega materijala Cold Cream. Ruž (rdečiio) za ustnice in lice. te« koč in v puščici, ki se ne razmaže, Matineigs. tekoča krema in puder 7.2 zvečer Moume des concombret (pena od kumar), ki odstrani* pc ge, mozolje, ocree in tudi polep. šava, Laii des concombres (mleko od kumar) za vzdržavanje lepote. Shampoing za lase Dentinodot, pa. sta za zobe. ki odstrani a zobni Ka. men, milo Neige iu Cilroneige. Diamant, specialni kamen za svet« Ijenje nohtov (nedosegljiv), sol ta kopanje, parfurrii, lotioni itd TI Izdelki se dobivajo povsod: ako bi se pa kje ne dobili, Hb pošilja glavno skladišče za vso oa> šo državo Francusk! magazln. Osilek I. Glavno skladišče za vso naSo državo. 1 Tvornica v Parizu IZ Rtw Cahnets. | Neige des Cevennes. V Siovenij' dobro vpe Isn bgovec 3n let star s staln m bivališčem v M*uobe na i.pravo .Jutra* Matibor o d .Aglen in repi ezentfiiven*. Usnjene suknjiče od Din 900-— naprej izdeluje W£2 K Premru, Kranj. KURjyi msfi trdo Kožo in bradovice četudi zastarele, gotovo in rez bolečin odpravlja v 4 dnevih s koreo ko vred. pri hoji neobčutljivo edini po zakonu zavarovani obl!5: LAMICO „SMRT ŽULJEV1MA". Zavitek Din 10-— Ne dajte se pregovoriti da vzamete imitacijo v tekočini Ga-ranto.ano deluje samo originalni i-bKž: LAMICO „SMRT 2ULJEV1MA-POTENJE in neprijetc . duh nog, rok in dr. prepreči popolnima neškodljivi prah .GALMOLV Cena Din I2-- Dobiva se v vsea lekarna!] in drogerljsh. J UaMiam: ORUGERIJS AORUfl. Sabnterj 1 idelava LflSOMTORIJA LAMICO. Baoru 12-325 . Kondin ui 15 prvovrstno «ovo robo oopolnoma dozorelo dobite povsod ^rva hrvatska ivom:ca sa-ame, sušena mesa masti n. ulovim mm t 5 P E T R I (I J A Glav. zastop Z3 SIoveni}o : R BUNC in DRUG Ljubliana Celic PRESELITEV. | Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Iv. Bonač se je preselila v svoje nove prostore poleg stare trgovine ter se priporoča ceni. občinstvu za blagohotno nadalino naklonjenost. Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene LE VER BROS. LTD.. Port Sunlight, ENGLAKD. Zastopstva in (lepoti MARSERT ffEISS < flrug, Zagreb. Saimište 51 Teleton 7 -Si Brc la-iov \erb i JP/ AiU • Veliki ilustrovani cenik vsakovrstnih ur. zlanine, ttebrntne in optičnih piedrnetov — da se prepričate, kje se to najbol še in najcenejše kupuje, ako ne, -zahte-125.'8 a vajte brezpiačni cen k Eksportne tvrdke Švicarskih JUPITER", Maribor Aleksandrova cesta itev, 27 i Velika izbira božičnih in novo'etn;h daril t» ■■■■■■eaaaasHBffsaaaaaeiiasnKHBBBH! poioh « i> i Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna Jos. Reich, Ljubljani, Polianskf nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah \ Sprelemaiiiče: Seienburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne i K J? Tvrdka M. Štele & I. Piefic! Ljubljana, Šolski drevored - (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega inž« in krnim ^ ter Tvrdka dobavlja .soecijflno limone m pomaranče ./edm direktno od pioducenta ter zamore vsled ttga postreči cenj. odjemaicerr vedno z garantrano najlepšm blagom po brezkonkurenčnib cenah V dolgoletnem poslovanju posrečio se je tvrdki stopiti v trgovsk-Btlke z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter ekspor taiml tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem nasoiidnejšo m najtočneišo postrežbo. Izvršujejo se naročita tudi za »agonske množine ter se lz ista računajo izjemno nizke cene. Telef. 547 Blagovolite se prepričati! Telet. 547 Zf>htevai»»- cenike! 2?>s v maienjaiu .u izdeiavi neprekostilvi Slvaini stroj) „K6HLER" dobivajo se po Drezkonkurenčnih cenah edino le x 10 ietnlm jamstrom pn tvrdki Ivan Auerhammer LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 3 katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi M* Prodaja tudi na obroke "flB' 244 ? Pozor, automobilisti! Novost v Ljubljani I Revolucija v llčarstvu. Nov izum. — Konec staremu sistemu. — Ličanje brez čopičev- Ugled vsakega lastnika automobila povzdigne lepa zunanjost njegovega vozila, zato je v interesu vsakogar, da odda odšle; ličati svoj automobil le z originalnim amerikanskim ,,011C O" lakom potom zračnega pritiska. Zakaf ? ker je tovrstno ličanje naj cene iše, trpežno ko kovina, svetlo kot steklena glazura, elastično. neokrMjivo, obdrži stalno svojo barvo, je neobčutljivo za vročino, Zato! mraz, vsake vremenske neprihke. bencin itd. Čimvečja raba vozila, tem lepši blesk, omo goča snaženje brez vsakega znanja m nudi 5 in več letno garancijo. Prepr čajte se in odd?jte brez ponrsleka Vaša vozila, kolesa, napisne in poulične table in vse predmete, k; so izpostavljeni vremenskim neprihkam. ličat le z .Duco' Preden oddaste Vaš auto ličat, pa brezpogojno zahtevajte strokovnjaško mnenje od tvrdke MAL8JU & HOHVAT prvi slovenski zavod za iičanje automobiiov etc. po orig. amerikanskem Duco sistemu L!abi|aas Vil, Slovenska ulica, ki izvišuje vsa naročila točno, solidno in po na ni jih c nah. Prav tako izvršuje sa avt tape'niska in aru g?. sedlarska dela. JYa.§C ftoSebno oži en o daril®,! S ecvljev F KUPCA za še ostale terjatve iz konkurzne mase Stevo Gomboca išče upravn-k konkurzne mase Pučnik, Tavčarjeva ulica št. 3. C E Ju 1-. 4-ai MARIBOR, Gosposka ulica 17. -"azite na zgormo zaščitno znamko pravega Tpaplstovsfeefja SiPa se proizvaja že 50 iet samo v trapistovskem samostanu „Mania Zvezda". Ban;a Luka. Bosna Pri kupovaniu trapistovskega Sira zahte »■aite vedno samo Irapistovski sir , Jari a Zvezda" v Bosni. ki e opremhen ^orniim zaščitnim žigom Za izraze sož2lja, za prekrasne vence ter za spremstvo na poslednji poti našega nepozabnega brata, bratranca, strica in svaka, gospoda Zahvala. nad^nšisovodfe Kranjske braniissice, izrekamo tem ootom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu predsedniku, gospodu ravnatelju ter gospodom uradnikom Kranjske hranilnice za veliko sočustvovanje, ki nam je bilo v posebno tolažbo. Ljubljana, dne 12 decembra 1926. 12570 a „ORIENT" tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega Ideja, Ljubljana je preselila svoje prodajalniške prostore na Dunajsko cesto št. 14. (hiša Matbian, poleg tvrdke Schneider &Verovšek) ter se priporoča cenjenemu občinstvu za blagohotno nadaljno naklonjenost. Zagotavlja se najboljša posirežba in najnižje cene. I255la -nizaa. cene n .>ajvec;e skisiI' •če dvoKoles, motorjev, otroškir /ojičKov. iivalnu strojev, vsa-'sl u emo Uiružeiju obiikujočih ume-tn ko in Narodni Galeiiii za ooklon ene vence in zadnje spremstvo, prrčastiemu g kanoniku J. Volcu za vodstvo pogitDa, najpr srčnejše na predsedniku Narodne galerije slik g. Ivanu Zormanu za iskiene poslov Ine besede ob grob i Sv maša ^adušmca se bo darovala v torek. 14 decem bra ob 7 v stolni cerkv. Ljubi.ana, li. decembra 1926. Rodbina Pintarieva. ZAHVALA, 1658 Ob priliki prebiidke izgube našega dobrega soproga ozir. očeta, brata itd., gospoda FRfiflCH PETERCE čutimo se dolžne izreči našo najtopleišo zahvalo vsem. ki so se nas v naši žalosti spomnili bod si s pismen:m: kakor ustmenimi izrazi sočutja. Iskrena hvala pa pred -.sem zdravniku g. dr. V Breskvarju za njegovo veliko pozi most do pokojnika v niegovi bolezni in za rodbini plemen to izkazano človekoljubnost, dalje čč duhovščini kakor vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem tisočkrat hvala. V Ljubljani, dne 11. decembra 1926. Žalujoči ostali. 12M5 . Potrta v neizmerni boli naznanjam, da je moj nepozabni .soprog, svak in stric, gospod Ivan Seviek žel. uradnik dne 10. t. m. po kratki, mučni bolezni, v starosti 51 let nenadoma preminul. Truplo blagopokoj-nega bodemo p.oložili dne 12. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposvetska cesta 13 k večnemu počitku. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V L ubljani dne 11. decembra 1926. Žalujoča soproga: Tereziia Sevšek. Urejuje Franc Puc. izdaj« sa Konzorcij cjutra* AdoAl Ribniku. Za Narodni tiskarne dd kot riskirnarj« fras JezeršeL Zs mseratnj del je odgovora Alojzij Norii. Vsi « Ljubljani