CELOVEC TOREK 31. JAN. Stovenska prosvetna zve Krščanska kulturna zveza VESTNIK 1989 Letnik XL!V. Štev. 8 (2431) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. SLAVNOSTNA PRtREDtTEV ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNiKU ^Drugačna Koroška" vabi vspomm PAVLU KERNJAKU tgac na voBino zborovanje v Mtadinski dom v Celovcu Objava kandidature volilnega združenja Drugačna Koroška/ Anderes Karnten je med slovensko narodno skupnostjo in v solidarnostnem gibanjem sprožila široko in zazveto razpravo. Kaj pričakujemo od kandidature? Pozivamo zagovornike in skeptike, da izrazijo svoje mnenje. Na zborovanju v petek, 3. februarja ob 19.30 uri v Mladinskem domu v Celovcu bodo uvodoma spregovorili glavni kandidati, Hans Haider, Marjan Sturm, Michael Mark in Fric Kert. Nato bo sledila razprava. Za drugačno in solidarno Koroško brez ločevanja - strnimo vse opozicionalne in demokratične sile. Pridite na zborovanje! sreda, 1. februar 1989,19.30 vetiki javni studio KOROŠKEGA RAD!A (ORF-THEATER) Sponheimer StraBe 13, Celovec V Sloveniji so zasktMjeninad položajem zamejskih Slovencev Mednarodni protest proti ločevanju Kako mednarodna strokovna javnost ocenjuje avstrijsko ločevalno politiko, je bilo že v preteklosti razvidno iz številnih protestnih pisem in resolucij, ki so naslavljali avstrijskim oblastem z raznih seminarjev in mednarodnih zasedanj. Tako pismo je prispelo tudi te dni, ko so profesorji iz Berlina, Berna in Bruslja, ki sodelujejo v posebnem delovnem krožku za „učni jezik frančoščina/nemščina - stvarni pouk v drugem deželnem jeziku" na bernški univerzi, ugotovili: „V času, ko se Švica prizadeva za integra-tivne modele dvojezične vzgoje, smo zvedeli, da so doslej uspešno tradicijo skupnega slovensko-nemškega pouka na Koroškem odpravili". Udeleženi strokovnjaki poudarjajo, „da je za jezikovne manjšine neobhodno potreben pouk v materinem jeziku". Profesorji izražajo tudi svojo solidarnost z dr. Petrom Gstettnerjem v zvezi s procesom proti heimatdienstu. „Zelo nas zanimajo podrobnosti o tem dogajanju, zaradi katerih smo zelo vznemirjeni. V primeru potrebe bomo podvzeti vse, kar bi izključevalo nadaljnjo pravno zlorabo v tem žalostnem primeru." Predsednik predsedstva Socialistične Republike Slovenije Janez Stanovnik je pretekli petek v Ljubljani sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Na tradicionalnem novoletnem sprejemu, ki so se ga udeležili tudi predsednik CK ZKS Milan Kučan, predsednik slovenske skupščine Miran Potrč, predsednik RK SZDL Jože Smole ter drugi vidni predstavniki Slovenije, je Janez Stanovnik z zaskrb- lenostjo govoril o položaju Slovencev v tujini. Tako je med drugim dejal, da je v Avstriji manjšinska problematika prepogosto orožje v medstrankarskih spopadih in da v Sloveniji odklanjajo šolsko ločevanje na Koroškem. Glede slovenske manjšine v Italiji pa je dejal, da Italija kljub prizadevanju in ustavno opredeljenemu izhodišču še vedno sprejela globalni zakon za zaščito slovenske manjšine. Na Madžarskem pa se lahko po- hvalijo le s skromnim napredkom pri uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser je v svojem govoru dejal, da koroški Slovenci sicer imamo globalno zaščitno listino, to je 7. člen Avstrijske državne pogodbe, da pa teh določil Avstrija ne izpolnjuje. Zato imamo koroški Slovenci tudi legitimno pravico, da se borimo za izpolnitev 7. člena ADP in proti zakonom, ki ogrožajo obstoj slovenske manjšine na Koroškem kot sta to Zakon o narodnostih skupinah in zakon o novi šolski ureditvi. V delegaciji ZSO so bili poleg predsednika Wieserja še podpredsednik Franc Kukoviča ter člana izvršnega odbora Janez Wutte-Luc in dr. Teodor Domej. Delegacijo NSKS je vodil predsednik dr. Matevž Grilc, sprejema pa se je udeležil tudi zvezni poslanec zelene-alternative Karel Smolle. PREBERME 2 Delovni posvet SPZ 3 Delegacija ZSO obiskala Trst 3 Mednarodni obzornik 4 Heuteim Slovenski vestnik 4 Stanko Sadjak razstavlja v Šentvidu 5 Spominska prireditev Erichu Friedu 6 Turizem močno upada 7 Kmečke hiše v Karavankah 8 Smučanje: začelo se je svetovno prvenstvo Uspel ples maturantov Ples maturantov ZG za Slovence je tudi letos povsem uspel. Poleg zvokov ansambla Agro-pop in Fantov treh dolin so dobršen delež doprinesli dijaki sami. V pozdrav gostom so zaplesali tradicionalno polonezo (slika), še bolj pa SQ presenetili o polnoči. Poleg srečolova pa so pripravili tudi dražbo dragocenih likovnih del. sW<3. Pasteh SOLIDARNOSTNI PRAZNIK ZA UNIV. PROF. DR. PETRA GSTETTNERJA/ SOLIDARITATSFEST FUR UNIV. PROF. DR. PETER GSTETTNER 11.2.89 n- 19.00 z**")"' '/ _ s=Č ts/ kulturni dom Šentprimož/St. Primus Sodelujoči/Mitvvirkende: Mladinski zbor „Danica" Ansambel „Drava" „4 J" Silvija & Eda Velik Reinhard Sellner Bruji KOMENTAR dr. FRAMC/JA ZVV/TTRA m/. _______' ____________^ ODSTOP/ Združena meščanska clrlud - kon^erva/lvne s/ran-ke o L) podpor; množičnega av^/n;Vkega bulvarskega ;/ska - lakko zabeleži popoln uspeb. v /eku enega meseca je ods/rel/la dva so-c/al/sučna s:rankarska sek-re/arja M dva podpredsed-n:ka soc/alls/lčne s/ranke. 7b /7 ne A o zados/ovalo; zavohala je kr/ /a hoče je še več; blas/a po popoln/ ob-/as/1, A; je n/ma več že skoraj J ve desede;j/. Zdaj v/d/ možnos/, da M jo docela os-vo/7. /Ve da M na /em mes/u pre/akal/ solze nad ods/o-pon: no/ranjega m/n/s/ra, k/ je osebno ukazal pol/c/)sk/ napad na varuhe narave v Ra/nAarga, k/ je le/o za le-/orn aArazova/ z gumijevkami /n po//e//.sA/rra ps/ razganja;/ dernon^rranre prod opernega plesu, /emu simbolu av.sarjj.s/cega meščarfs;-va. /Vjegova apna podc/ja vendar n/ /e nadzorova/a Preaerednerjeva predavanja, do; .se /ačas sveadd/n.s-ko razdarja;a a.sd /n opoz/-c/ja - Slovenc/ vemo, da če .s7oven,sdega šo/arsdega koncer/a n/ mogoče /zves/1 d rez ade/ežde državne poll-c/je -, ne da d/ pre/akal/ solze nad ods;opon; par/a-memarnega predsednika, d/ je do; b/vš/ zananj/ m;n/.s;er ovojema do/ega Fr/.seden-.sed/agerja pr/ja;e/jsdo sve-;ova/, naj .sprejme vojnega z/oč/nea Reder/a, dar je prav go;ovo hujše do; njegovo pr//a;e/js;vo do dar/o-znega predsedn/da Fluba podončno podopan/d ;er Fluba 43 - res, za ;ema dvema n/ ;reda ža/ova;/. Toda gonja opoz/c;je /n koal/cl/skega parmerja /er ;/sda n/ namenjena v prv/ vrs;/ do/j ul/ manj odreme-njen/m podadom, /emveč v prv/ vrd predvsem preo-s;anda soc/a/demodra/sde /deologl/e /n m/š/jenjn, dar se ga je v soc/adsdčn/ s/rand/ še odrando. Gonja ve/ja //rddčdovema an-njaš/s;/čnemn spomen/da v srca Dunaja, podaljšanja Peymanove pogodde z Rarg/dea/rom, do/j odpr;/ spo/n/ vzgoj/ m/ad/ne, pos-dasom avajanja 33-arnega de/ovnega /edna - sdra/da vsema, dar je //n /ega je malo) os/alo soc/aldemodra/s-dega od vsed posdas/d /ado Imenovanega „preodra/a". Rlecda /n Gra/z s/a d/la najš/ddejša ada /e ver/ge, d/ jo dočejo raz/rga/1 Mock <& Go Za/o s/a morala vze/1 slovo - vseeno do dadšnega zaključka do pr/šel pre/sdo-valn/ parlamen/arn/ oddor, d/ doslej še n/ n;7/ prav zaživel. Do zakl/učne ocene pa je pr/šla mednarodna donaš/-ja zgodovinarjev, d/ je VValdde/ma /zredla porazno oceno. A"!jnd /ema s/ola-je v dvom/ palač/, č/s/o po gesla avs/r/jsdega //ska. doga domo ods/rel/1/, o /em odločamo sam// SPZ - Delovni načrt za 1989 /Vužej Mjeser Slovenska prosvetna zveza je tudi letos izvedla delovni posvet s člani upravnega in nadzornega odbora ter predstavniki krajevnih slovenskih prosvetnih društev z namenom, da bi sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Vabilu se je odzvalo mnogo predstavnikov društev in odbornikov. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik SPZ Tomaž Ogris, nato pa je na kratko obrazložil potek dnevnega reda. Za boljšo učinkovitost dela so se udeleženci posveta razdelili v tri delovne krožke, in sicer za glasbeno, gledališko dejavnost ter za področje izobraževanja, literature in umetnosti. Krožki so se umaknili v posamezne prostore gostilne pri Miklavžu in v dveurnih razpravah pregledali svoje delovno področje in izdelali predloge za načrt dela v letošnjem letu. Posvet je bil vsekakor uspešen. Iz poročil, ki sojih plenumu predstavili za glasbeno dejavnost Danica Kežar, za gledališko Nužej Wieser in za izobraževanje, literaturo in umetnost dr. Helga Mračnikar, je bilo razbrati, da so se posamezne skupine temeljito ukvarjale s svojim delovnim področjem, kajti predlogi so bili stvarni. O poročilih in predlaganih kulturnih akcijah za letošnje leto je tekla diskusija, v kateri so udeleženci posveta skupaj pretresli predstavljene predloge. Diskusijski prispevki so bili deloma kritični, vendar ne destruktivni, pač pa s hotenjem, da bi sprejeli načrt, ki ga bo mogoče uresničiti. Predsednik Tomaž Ogris je ob zaključku razprave poudaril, da bo treba sprejete sklepe obvezno izvršiti. Tako so udeleženci sprejeli stvaren delovni program Slovenske prosvetne zveze za letošnje leto. Obsegal bo številne prireditve na pevskem, dramskem, umetniškem in zlasti na področju izobraževanja. Poleg ustaljenih kulturnih prireditev, tako centralnih kot krajevnih, se bodo posvetili novim oblikam kulturnega dela zlasti na področjih, kjer interes za udejstvovanje v slovenski kulturi pojenjuje. Med glavnimi dejavnostmi bo letos spet večja gledališka uprizoritev, osrednjih koncert SPZ, redni kontakti s kulturnimi ustanovami matičnega naroda in društvi Slovencev, ki živijo v zamejstvu, in kajpada redni kontakti in skupne akcije s Krščansko kulturno zvezo. Novo v načrtu je razpis za literaturo, vključevanje video-filmov in drugih sodobnih medijev. SPZ bo tudi (skupaj z drugimi kulturnimi forumi) posredovala kulturne dosežke, zlasti literarne, v drugih zveznih avstrijskih dežalah. Skrb bo veljala tudi širjenju slovenskih filmov in video-filmov med mladino. V ta namen bo SPZ sprožila akcijo za sprejemanje slovenskega tv sporeda tam, kjer to ni mogoče; v interesu Slovencev, ki živijo v Celovcu, bo apelirala na kabelsko tv družbo, naj omogoči tudi sprejemanje 2. programa RTV Ljubljane, kar bi prišlo prav zlasti ljubiteljem športnih prenosov. To so seveda le nekatere točke sprejetega načrta. O posameznih dejavnostih pa bomo sproti poročali. Prod dodatnim prispevkom Čeprav sc /c ž;/raj'sk/ obč/nsk/ .sve; že na več sejal: ukvarjal s vprašanj/ občinske vode, le zadeve še vedno niso //spel; zadovoljivo reši;/. Občan;/z Vinogradov/n Goričnasprotujejo oRčin.skenu/ .sklepu, po ka/ere/n naj ki plačali doda/en prispevek za vodo iz občinskih vodovodov (Vinograd/, Goriče, i?ika/ya vas). Pismene prizive proli predpisanemu doplačilu je vložilo že skoraj 30 odjemalcev. Za kaj gre? Večina odjemalcev, ki so vložili priziv, se sklicuje na to, da gre za več kot 15 let star projekt o gradnji občinskega vodovoda, ki zajema celotno ozemlje občine Žitara vas, sklep o obveznem doplačilu pa da ni v skladu z obstoječimi predpisi. Tako gradnjo novega vodovada, ki stane več kot 10 milijonov šilingov in ki zaob-sega vse predele, kjer občinskega vodovoda še ni bilo, ni mogoče deklarirati za dovajanje vode v enega ali vse obstoječe občinske vodovode zara- di občasnega pomanjkanja vode. Gre za nov projekt, ki naj bi v Žitari vasi dokončno rešil vprašanje priključitve na pitno vodo. Doslej so na večini ozemlja občine problem pitne vode reševale privatne vodovodne zadruge, na katere pa se sedaj zaradi pomanjkanja vode skoraj ni več mogoče priključiti. Občani se pritožujejo predvsem tudi zato, ker so že leta 1977 plačali obvezen prispevek za vodovodni priključek v višini preko 10.000 šilingov, sedaj pa naj bi dodatno plačali še skoraj 50 odstotkov takratne vsote. S svojimi prizivi bodo zagotovo dosegli vsaj to, da bo morala občina točno razložiti svoje načrte. Poleg tega pa se bo tudi razjasnilo, kaj bo npr. nadzorna oblast (v tem primeru oddelek za občine pri Koroški deželni vladi) storila v zvezi s samovoljnim razlaganjem zakonskih določil - kot se to pač dogaja v Žitari vasi. Odborniki Enotne liste iz Žitare vasi so oddelek za občine pri deželni vladi že zaprosili za ustrezne ukrepe oziroma za preverbo, če ne bi bilo potrebno sklepe občinskega sveta v zadevi dodatnih priključitvenih prispevkov za vodo razveljaviti. -ma Vabito Vabimo vas na spominsko proslavo ob 45-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih zverinsko pobitih žrtev gestapa. Svečanost bo v nedeljo, dne 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah. Svečanost bodo oblikovali soborci in prijatelji z Jesenic. Govoril bo tudi dr. Marjan Sturm. Pozivamo Vas, da se proslave udeležite v čim večjem številu in s seboj pripeljete tudi sorodnike in znance. 5 tovariškim pozdravom/ Zveza koroških partizanov Delegacijo ZSOje na sedežu SKGZ v Trslu spre/e/predsednllr K/avd/) Palčič (na s/llrl /evo). V bodoče naj bi razmišljali^ kako bi okrepiti sodelovanje Zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, s katerim italijanska vlada zavlačuje, neizpolnjen 7. člen ADP in druga nerešena vprašanja, ki so sorodna Slovencem v Italiji in Avstriji, so bila v središču pogovorov med ZSO in SKGZ v Trstu. S strani ZSO so se pogovora udeležili predsednik dipl. inž. Feliks Wie-ser, tajnik dr. Marjan Sturm, član IO Janez Wutte-Luc in predsednik SPZ Tomaž Ogris. Delegacijo SKGZ je vodil njen predsednik Klavdij Palčič. Delegaciji sta se srečali v okviru povratnega obiska. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je uvodoma obrazložil trenutni položaj Slovencev v Italiji in nakazal problematiko v zvezi z zakonom o zaščiti Slovencev v Italiji. Ključna vprašanja politike ZSO je opisal dipl. inž. Feliks Wieser. Predvsem je utemeljil stališče ZSO do manjšinskega sosveta, štirih točk memoranduma, dvojezičnega šolstva in vloge solidarnostnega gibanja, ki se je okrepilo v boju za skupno dvojezično šolo, in nenazadnje tudi pomen deželnozborskih volitev za Slovence. Feliks Wie-ser je zaključil z mislijo, da bo treba napeti vse sile za enotnost koroških Slovencev. V zvezi s Slovenskim znanstvenim inštitutom pa je še enkrat pojasnil, da v ZSO nikdar ni bilo govora o ukinjanju znanstvene dejavnosti, temveč da sta odbora razpravljala o pravni osamosvojitvi. V nadaljnjem pogovoru so navzoči razpravljali o problemu asimilacije, sicer pa je Tomaž Ogris izrazil potrebo, da hi skupno razmišljali o strategiji, saj je imata obe organizaciji marsikaj skupnega. Prav zato sta tudi obe delegaciji izrazili željo po pogostejših srečanjih. Ker so oboji menili, da so za tesnejše sodelovanje potrebni konkretni predlogi, so temu posvetili drugi del srečanja. Se prej pa je delega- cija ZSO obiskala Založništvo tržaškega tiska in uredništvo Primorskega dnevnika. Člani ZSO so se lahko prepričali o sodobnem in strokovnem pristopu založniške hiše, ki združuje vrsto, za slovensko narodno skupnost v Italiji tako pomembnih enot. To so poleg Primorskega dnevnika Agencija Alpe Adria, ki italijanski in jugoslovanski prostor ter prostor v skupnosti dežel oskrbuje s televizijskimi vestmi in samostojnimi oddajami, Novi Matajur, ki je odraz življenja Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, štirinajstdnevnik v italijanščini 6 življenju in delu Slovencev v Italiji, mladinska revija Galeb, Jadranski koledar, ki ga dopolnjuje zbirka bogatih knjig, knjižne izdaje, uvozno-izvozni oddelek, oddelek za distribucijo tujega tiska, oglasni oddelek, proizvodnja televizijskih in filmskih doku- mentarcev in reklamnih sporočil, grafi-center za grafično oblikovanje in načrtovanje, sodobna offset tiskarna ter tržaška knjigarna z galerijo. V smislu povezovanja je odgovorni urednik Marko Waltritsch predlagal skupno prilogo Primorskega dnevnika in Slovenskega vestnika. V tem smislu je tekel tudi razgovor med predsednikom SPZ Tomažem Ogrisem in predsednikom Zveze slovenskih kulturnih društev Acem Mermoljo. Bila je izražena konkretna želja, da bi mladinske organizacije nadaljevale s seminarji, kakršen je bil pred leti v Kanalski dolini. Če je morda po srečanju res še premalo oprijemljivih pobud za bodoče skupne akcije, pa so vendar bili vsi mnenja, da je treba s srečanji nadaljevati bolj pogosto kot v preteklih letih. Miha Pasterk Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Marko l/Pa//n/scb (na s/iki drugi z desne) /e č/anom ZSO, d/pi. inž. Fe/iksu fVie-ser/u, dr. Maganu Sturmu, Janezu l/Puffe/u-kucu in Tomažu Ogrisu razkaza/ sodobno ure/ene prostore za/ožniške hiše, ki po/eg tržaških oskrbu/e tudi S/ovence v Gorici, Seneči/i, Pez/)/ in Kana/ski do/ini. s/.*,. Pa,/.,/, MiNjarde in prazne trgovine V .S'ov)crsk