Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Naročnina listu : — Celo leto . . K 12’— Pol leta . . „ 6*— Četrt leta . . ,, 3'— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije: Celo leto K 17- Posamezne številke 10 vinarjev. :: --v- STRAŽA Uredništvo in upravniStvo : Maribor KoroSka ulica S. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, Z uredniš vsak dan Slovenci na plan ! Koncem tekočega meseca, najbrže 'dne 23., bo novi dravski most v Mariboru slovesno otvorjen. Ta dogodek) ni velepomemben samo za mesto Maribor, temveč tudi za okolico. Za mesto pomen j a pričetek1, novega zgodovinskega poglavju, za okolico pa je radi ozkih v:ezi z mestom,že vsled tega, kakor tudi koti novo prometno sredstvo odlične važnosti. Že zunanje lice otvoritve bo pričalo o velepomembnosti tega dneva. Razen drugih odličnjakov bo prihitel k o-tvoritvi tudi član cesarske hiše. Umevno in naravno, da bodo prisostvovale otvoritvi ogrominef množice ljudstva iz mestatili okolice. Na nogah bo celo mesto in prihitela bo tudi okolica.. Že prihajajo celo iz oddaljenejših krajev naznanila, fda pridejo k otvorit-; vi mosttu v večjem številu. Slovenci na plan! Storimo svojo dolžnost! Pokažemo svojoj vdanost cesarski! rodbini in svojo’narodno z a v » d p, o s t ! V zadnjih mesecih se je skušalo na brezvesten način očrniti naše ljudstvo kot nepajtrijotično in pro-tiidinastično Z nepoštenimi ovadbami in nezaslišnim obrekovanjem se je hotelo vtisniti nam Slovencem pečat „veleizdajstva.“ Postavimo na laž klevetnik le! , Prihitimo v Maribor v ogromnih množinah in pokažimo* cesarskemu princu, kako da plamte naša srca ljubezni in v d a post i d o presvetle vladarske h i È e. Priliko otvoritve novega mostu hočejo porabiti naši narodni nasprotniki, da bi pokazajli Maribor pred svetom in pred visokim gostom kot povsem nemško mesto, a okolico hočejo prikriti. ;Zì a (t a j i t i hočejo nas mariborske in okoliške Slo-vence. Ustvariti hočejo mnenje, da so najše tožbe o krivicah izmišljene, da, so naše zahteve po enakopravnosti samo — , hujskarije nekaterih maloštevilnih, da v resnici v Mariboru in okolici Slovencev — ni. Prekrižajmo račune! Slovenci iz Maribora in okolice, na noge! Zberimo se v stotinah, zberimo se v tisočih in pokažimo pred! celini svetom, d a prebiva v teh lepih pokraj i n a\ hi’ slovensko ljudstvo, vdano svojemu cesarju in s Iv o j e m ;u narodu! Dajmo prosto duška svojim srčnim čustvom in zastopnik presvetlega cesarja naj spozna, daje M: a r i; b o r dvojezičen, a mariborska okolica; slovenska! Slovenci — na plan! Deželni zbor štajerski. Pijeva korespondenca piše: Svobodomisleci, se zopet trudijo, da bi zapeli posmrtnino štajerskemu deželinemu zboru1 inf vsem poskusom, napraviti ga delazmožnega. Težko pa ni, poiskati tiste kroge,' ki imajo interes na politjični iz-premembi v zeleni Štajerski. 'Opozarjamo samo na znane spore mladonemške skupine poslanca Einspinner ja z radikalno Wastianovoj skupino) in drugimi svobodomisleci in opozarjamo na zadnjo nadomestno deželnozborsko volitev iz mestne skjupine Murau, kjer se je, kakor znano, potegoval za ta mandat, ki ga je poprej zastopal deželni odbornik dr. pl. Li!nk, agrarec pl. Pantz, ki je ob priliki te .kandidature zahteval z vso odločnostjo obnovitve celega dežeTnega zbora. Naj bo temu tako ali tako, na vsak način so vesti, ki se jih razširja o razpustitvi .deželnega zbora, tačasno povsem deplacirane, ker je nespodbiltno dejstvo, da se na primer 'Slovencev že tričetrt leta ni poklicalo k nobenim pogajanjem. Ker pa deželni zbor ravno vsled obstrukcije Slovencev ( ni bil sklican, bi se morala samoobsebi umevno v phvi vrsti z njimi vršiti pogajanja, da bi se napravilo dež. zbor delazmožen. To se pa ni zgodilo, kar lahko tukaj pribijemo vsled poizvedovanj, ki smo jih imeli pri vseh merodajnih osebah. Ker se ni tedaj 'deželna, pa tudi ne centralna vlada pogajala radi delazmožnosti dež. zbora, kar se potrjuje tudi od krščanskossoc., strani, je očitno, 'da so vse vesti o razpustitvi dež. zbora meseca septembra ter o razpisu nov,ih volitev' v novembru docela iz trte izvite. Naravnost smešno pa je, če te vesti zaitrjujejo, da bo deželni zbor brez vsega nadalnjega kar sklican k seji, v kateri se mu bode naznanilo, da je razpuščen. 'Pred takim, pozornost vzbujajočim korakom bi se vendar morala poprej vršiti pogajanja in v istini je zelo verjetno, eia bode v začetku meseca septembra sklicala vlada novo konferenco, ki bi naj bila zaidnji poskus, omogočiti ^klicanje deželnega zbora. Da so se lansko jesen ta pogajanja razbila in se je situacija še poslabšala, je bila kriva znana nezmožnost deželnega glavarja grofa Attemsa' za tozadevno posredovalno akcijo, kar priznavajo še celo nemški svobodomisleci. Nato sledeči koraki cesarskega namestnika grofa Claryja pa niso bili nič več, kakor nekaj previdnih poskusov! za stik med strankami, in ga je bržčas splašil odpor, na katerega je naletel takoj pričetka pri Wastiafnov-cih in deloma tudi ljudeh Ein^pihnerja, da se ni lotil intenzivnega zasledovanja akcije. Vkljub temu se bo še moral, kakor rečeno, storiti zadnjil posredovalni poskus, predno se bo odločila vlada do težke odredbe, za kakoršno je smatrati razpust deželnega zbora in nove volitve. Več vojakov. Kar se je v letošnji spomladi glede zvišanja števila vojaških novincev le nekako bolj namilgavalo ter samo v več ali manj verojetnih vesteh lanciralo v svet, a pozneje zopet v več ali Imanj prikriti obliki vom se more govoriti od 11,—■12. ure dopold. preklicalo, se sedaj oficijelno potrjuje. Da j,e bila naša vojaška in mornariška uprava že tedaj, ko je predložila zbornici novo 'brambno reformo, s katero se je upeljala dveletna vojaška služba, prepričanai o nedostatno nizkem stanju naših kompajpij, je bilo že takrat poučenim krogom dobro znano, vendar se je o-mejila vojaška uprava tedaj le na najnižjo zahtevo tega, česar je ob prehodu trilline vojaške službe k dveletni nujno rabila. Na ta način se je izvršilo tedaj le polovičarsko delo, ki bi ise pa naj sedaj izpopolnilo. Ob priliki lanskega in letošnjega novačenja se je dognalo, da imamo v Avstriji čez 50.000 za vojaško službo sposobnih mladeničev več, 'kakor jih predpisuje novo kontingentno število. Si tem še ni rečeno, da bi moralo to dejstvo podžigati k zvišanju števila vojaških novincev, toda to srečno dejstvo je vlilo novega poguma našim armadnim poveljnikom za nove zahteve. Izkušnje zadnjega letaj so pokazala, da bi znalo imeti razmeroma nizko število moštva v naših stotnijah in naš razmeroma! slab topničarski materijal zelo slabe posledice. Vpoštevati je treba nadalje ogromno pomnožitev nemške armade, zopetno upeljavo triletne , vojaške službe na Francoskem, na-povedbo nove vojaške reforme na Angleškem i. t. d. Vsa ta dejstva so porodila v glavah naših armadnih vodij misel, pomnožiti našo armado za 40.000 vojaških novincev. Stanje stotnij bi se naj zvišalo na 100, v obmejnih pokrajinah na 130 mož. Da je osobito naša artilerija potrebna preosnove, je pokazala zadnja vojska na Balkanu, v kateri je :ravno artilerija igrala najvažnejšo vlogo. Po sklepu miru. Mirovna pogajanja v soboto zaključena. — Mirovna pogodba podpisana v nedeljo. — V ospredju vprašanje revizije. — Avstrija in Eusija za revizijo. Diplomatični boji med velesilam. — Napovedujejo se novi boji bolgarskih in albanskih band. — Turki nočejo zapustiti Odrina. Maribor, dne 9. avg. Mir na Balkanu je sklenjen, mirovni zapisnik je podpisan. Glavno vprašanje, s katerim se sedaj bavi časopisje, je: ali je sklep miru konečno-velja- ven in definitiven, alr samo provizoričen, takoimeno-van predmir. Balkanske države, i razen! Bolgarije, stoje na stališču, da je mir definitiven. V tem -smislu se je celo izrazil rumunski ministrski predsednik Maijorescu v četrtkovi seji) mirovne^ konference, ko je očividno namenoma pribil,, da sklenjen mir ni preliminaren, ampak definitiven. Bolgarija zavzema seveda nasprotno stališče. Ona kliče! na pomoč Evp ropo in zahteva revizijo, ker upa, da bi izpadla za njo ugodno. Med velesilami je ravno tako mnenje razdvojeno. Avstrija je brezpogojno za revizijo in nazivlje vladno časopisje mir v Bukarešti samo — predmir. Po zatrdilu tega časopisja je tudi Rusija za revizijo. V resnici je pa stališče Rusije precej nejasno. Vladii krogi se drže zelo neserv|irano in molče. Za gotovo tudi lahko smatramo, da se Rusija ne bo preveč eksponirala za revizijo, ker bi odtujila štiri balkanske države, pridobila pa le eno. Tudi se nam še zdi, da ruski krogi še niso pozabili na nevspeh, katerega je imela carjeva brzojavka ravno pri Bolgariji. Mogoče, da se Rusija strinja z zahtevo Avstrije, toda skušala se bo gotovo previdno izviti mimo Scyle in Karibde, tako da bi ne ozlovoljila pe e-ne, ne druge 'strani. Tudi ostale velesile se zakrivajo v molk. Molče v Rimu, molče v Parizu in samo iz Londona prihaja glas, da je Anglija za revizijo, če jo bodo zahtevale tudi ostale velevtlasti. Razun avstrijskega je najbolj jasno Še stališče Nemčije, ki je proti reviziji. Premetena naša severna) zaveznica upa imeti več koristi od ostalih balkanskih držav, kakor od Bolgarije, katero hoče imeti itak Avstrija pod svojim okriljem, za to je proti reviziji. Zavezništvo z Avstrij-o jo v tem nič ne moti, kajti Nemčjija je naša prijateljica samo za to, da nas izrablja in slabi. Kot zasmeh na naslov naše diplomacije se glasi brzojavka cesarja Viljema kralju Karolu, v kateri mu čestita k ivSpešni pripomoči pri sklepanju 'miru. Naši vladni krogi se trudijo doseči, da bi bil sklep miru samo prehoden, da je potrebna revizija, cesar Viljem pa čestita k sklepitvi miru. Da nas ni nobena druga država tako potegnila, kot naš nemški zaveznik, skoro nr treba Še .posebej povdarjati, pove pa cele knjige. Naše klečeplazenje pred nemštvom se maščuje nad nami vedno občutneje in naši „prijate- lji“ skrbe vedno bolj pogosto, da smo pred svetom osme,šeni in osramočeni. Maribor, 11. avg. Položaj se ni od soboite sem skoro nič spremenil. Bistvo vseh dogodkov je označeno v naslovu. V soboto so bila mirovna pogajanja zaključena. Taj dan je bila mirovna pogodba konečno stilizirana, in sprejeta v vseh podrobnostih. Včeraj, v nedeljo, dne 10. t. m.., se je vršila še kratka seja, v kateri je bila pogodba podpisana. Streli1 kanonov so: potem naznanili Bukarešti ta vesel dogodek. Zjazvonili so zvonovi in po ulicah se je razlegala godba|. Bukarešta plava v veselju. V torek, dne 12. t. m., bo,še kratka formelna seja, v kateri bodo rešene nekatere formalnosti. V ospredju zanimanja stoji sedaj vprašanje revizije. Avstrija in Rusija postopata v tej zadevi sporazumno, zlasti kar se tiče Kavale in Bolgarija goji še velike upe. Ce se bodo pa ti upi izpolnili, je drugo vprašanje. Med velesilami ne vlada tozadevno še nobena edinost. Nekatere se drže hladno in reservi-rano, druge pa skušajo revizijo preprečiti. In zlasti skuša Francija) pregovoriti Rusijo, da bi zapustila zavzeto stališče. Podpisi pod mirovno pogodbo še niso posušeni in že se napovedujejo novi boji. Nemški listi pripo-dujejo na dolgo in široko, kako se bodo v Macedoniji obnovili žalostni in krvavi dnevi jčetajjšitva. Albanci in Bolgari hočejo baje na novo organizirati četaške bande, s katerimi ne bodo pustili priti do miru Srbom, ki so spravili pod svojo oblast pmogo Albancev in Bolgarov. Gdrinsko vprašanje tudi še grozeče čaka rešitve. Na demaršo yelesil je odgovorila turška vlada odklonljivo: Odrina noče zapustiti. Mir je sklenjen, toda balkanski problem še ni brez nevarnosti. Mirovna pogodba. — Petkova in sobotna seja. Mirovna pogodba se začne z besedami: „V i-menu Boga, vsemogočnega Gospoda!“ Nato slede določbe glede meja med državami, potem pridejo določbe glede demobilizacije in izpraznitve zasedenih krajev, glede vpostafvjljenja diplomatičnih zvez in obnovitve prejšnjih pogodb, konečno določbe glede izmenjave ujetnikov in povračila tozadevnih stroškov. V petkovi seji se je glasovalo in sklepalo o posameznih členih. Člen I. o sklepu splošnega, miru ge je soglasno odobril. Cleri II. o miru med Rjumunijo in Bolgarijo se istotako soglasno odobri. Določa se, da ima Bolgar rija v teku dveh let podreti utrdbe v Ruščuku in v Sumli in da se ima v 15 dneh meja trasirati na licu mejsta, ako pa bi nastali spori, se obrneta obe nasprotni stranki na belgijsko, holandsko ali švicarsko razsodišče. Člen III. se tiče srbsko-bolgarskega miru. Člen IV. določa grško-boljgarsko mejo. Člen vsebuje odpoved Bolgarije glede otoka Thaza. Vprašanje o odškodnini (Seres) naj reši mešana komisija. Bolgarija je to odklonila, da se ne povzročijo novi spori. Bolgarija priznava grški cerkvi in šoli svobodo. Srbija izjavlja glede tega vprašanja, da so šolske in cerkvene zadeve stvar srbske ustave. Bukarešta, dne 9. avgusta. „Agence te-legraphique Roumaine“ javlja: Mimma konferenca je imela danes predpoldne svojo zadnjo sejo. Srbski delegat Ristič je prečital izjavo, glasom katere si Srbija pridržuje pravico, da odkaže pravico o vprašanju glede odškodnine razsodišču ,v Haagu. Grški delegat je podal slično izjavo. Na to je konferenca nadaljevala posvetovanje o členih mirovne pogodbe ter,je sprejela člen V, zadevajoč demobilizacijo. Člen VI vsebuje odpoklic tujih čet iz Bolgarije, ki se bodo odpoklicale po ddvpšeni demobilizaciji Bolgarije. Ta člen je bil sprejet. Členi VII, Vili in IX se bavijo z vprašanjem transporta tujih čet iz Bolgarije, z vprašanjem ujetnikov in ratifikacijo pogodbe. Pred sklepom pogajanj je vprašal grški delegat Venizelos bolgarske delegate, če ne sprejmejo v-prašanje glede vzajemne prostosti šolskih in cerkvenih zadev, katero vprašanje je v petkovi seji ostalo nerešeno. Bolgarski delegat Ra$ew. je podal izjav-da se glede tega vprašanja ne more takoj odločiti in obžaluje, da tozadevno ni prišlo med balkanskimi državami do sporazuma. Srbski delegat Spalajkovič je naznanil, da se je uredilo vprašanje starosrbske meje, ki je bilo že od berolinskega kongresa nerešeno. Na to je prečital bolgarski delegat Tončew izjavo, v kajteri se glasi, da bi bila Bolgarija želela, če bi se bilo ozemlje porazdelilo po narodnostnih principih; vkljub temu sprejme Bolgarija^ sporazum na podlagi dejanskega položaji ter izraža upanje, da; se bodo velesile interesirale za usodo Bolgarije z ozirom na njene doprinešene žrtve. Grški delegat Politis je izjavil, da podpiše Grčija pogodoo v prepričanju, da je utemeljena na pravičnem ravnotežju in ne na podlagi dejanskega stanja. Srbski delegat je izjavil, da je pogodba delo pravičnosti in pravičnega Predsednik Majorescü je rekel, da je vsled e-nodušnega mnenja, konference prepričan, da podana izjava ne bo zKanjšala ali poslabšala vrednosti mirovne pogodbe, na kar je bila seja konference zaključena. Po sklepu miru. > Belgrad, dne 8. avgusta. „[Samouprava“ prinaša oficijozen članek, v katerem pravi: Sklen- jen mir v Bukarešti je zasigural princip ravnotežja na Balkanu ter je zadovzljil vse balkanske države. Tudi bolgarski politiki bodo pri treznem presojanju položajja prišli do prepričanja, da zavezniki niso ravnali krivično. Dejstvo, da garantira nova mirovna pogodba trajni mir na Balkanu, jo v odlični meri razločuje od rezultatov veleposlaniške reunije, ki se je dostikrat dala vesti od obzirov, ki leže iteven Balkana, med tem ko so bili za konferenco v Bukarešti merodajni le oziri na stvarne potrebe balkanskih narodov in držav. Za to bodo ostali rezultati mirovne konference v Bukarešti trajnejši, kakor rezultati veleposlaniške konference. Zaključek miru lahko zadovolji tudi Evropo, ker se je primerno oziralo pri vseh sklepih na interese velesil. Bolgarski glas. Bolgarski delegat Tončew se je izjavil napram bukareškemu dopisniku „Kölnische Zeitung“. da je odklanjajoče zadržanje Rumunijd zaprlo bolgarskim delegatom vsak izhod. Zgodovina bo čez te dogodke, ki proti nacionalnemu principu izročajo, 1,000.000 Bolgarov pod tujo vlado, izrekla) ostro sodbo. Javna Vest Evrope lahko še kaj spremeni. Proti določilom miru se mora nastopiti, kajti Bolgarija je podpisala pod pritiskom štirih držav, ogrožena od pete. 'Mir pričakujemo od Evrope. Ruski glas. Petrograd, dne 8. avgusta). Rusija zahteva revizijo bukareške pogodbe. V zunanjem uradu se povdarja, da obstoja v tem vprašanju, kakor tudi še glede Odrina med Avstrijo in Rusijo popolen sporazum. Bolgarska zahvala Avstriji. Bukarešta, dne 8. avgusta. Po včerajšnji seji mirovne konference je posetil bolgarski delegat Tončew avstrijskega poslanika princa Fürstenberga ter se mu zahvalil za podporo Avstrije (tekom mirovnih pogajanj. Tončev je povdarjal, da se je le Avstriji zahvaliti, da so Srbi popustili v važnem vprašanju Strumice. Špekulacija z needinostjo velesil. B u k ajr e š t a, dne 9. avgusta. ,(K. b.) O reviziji mirovne pogodbe v Bukarešti piše oficijozna „Politique“, da bi bilo prezgodaj, če bi se o tem kaj govorilo. Ni nobenega dvoma,, da se ne more braniti nobeni državi, če si zboljša svojo usodo. Velesile lahko izvršijo nekaj drugih določil, kakor jih vsebuje pogodba, če se bodo zedinile. Mi pa dvon^mo, da bi se to zgodilo. Ker je vsaka držajva gospodar za se, je napačno, če bi bila izjavila Rumunija, da smatra onega za sovražnika, ki zahteva revizijo. Ta zadnji stavek .„Politique“ se nanaša, na trditev nekega tukajšnjega lista, češ,, da je rumunska vlada napravila to označeno opazko napram avstro-ogrske-mu poslaniku. Brzojavka nemškega cesarja rumunskemu kralju Karolu. B u k ai r e š t a, dne 8. avgusta. Nemški cesar Vilhelm je poslal rumunskemu kralju Karolu brzojavko, v kateri mu čestita k vspešnemu prizadevanju, da se sklene mir. Turčija se pripravlja. Dunajska) „Politische Korrespondenz“ javlja iz Carigrada: Ce prav ima Turčija med Kataldžo in Odrinom 160.000 mož pod orožjem, vendar sklicuje vlada še nadalje novo vojaštvo pod orožje. Naposled so bili poklicani pod orožje vojni obvezanci v starosti 45 let. Govori se, da je vzrok ,teh odredb ta, ker računa Turčija na napad Bolgarovj na turško armado. Turčija vstraja pri meji Odrin-Marica.,, C aj r i g r a d, dne 9. avgus/ta. (Zasebna brzojavka.) Nek član mladoturškega komiteja se je izjavil proti nekemu zastopniku )„[SudsIa,vische Korrespondenz“: Turčija je pripravljena, da Odrin in Tra-cijo vojaško obdrži. Ti sklepi so neprerekljivi. Turški poslaniki so to naznanili evropskim kabinetom, in bo tudi turški veliki vezir to tujim poslanikom ponovil. Turčija se ne bo obotavljala, napovedati Bolgariji vojske, če bi se ta trajno 1 branila odstopiti Turčiji to ozemlje notri do meje OjdrinJMarica. Tum čija je postavila armado, ki je večja, kakor je bila ona v prvi balkanski vojski. Ta armada bo prodirar la v južno Bolgarijo, in če ne bo naletela na odpor, si bo obdržala ta ozemlja za jamstvo. Zaveznica Nemčija podpira Turke. Pariz, dne 8. avgusta. V političnih krogih so mnenja, da je skupni korak velesil pri Turčiji radi Odrina in Tracije brez večjega pomena, ker je znano, da Nemčija podpira Turčijo v odrinskem v-prašanju. Nov zemljevid balkanskega polotoka. Mir na Balkanu je sklenjen in približno so že določene nove meje posameznih držav: Tu r č i j i' ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvadratnih kilometrov, z več kot 6,000.000 prebivalci, samo Še ozemlje, ki meri približno 20.000 kvadratnih kilometrov in 1 šteje 1,400.000 prebivalcev. Bolgarija odstopi Rumuniji ozemlje Tur-tukan-Dobrič-Balčik, ki meri okrog 7000 kvadratnih kilometrov in šteje 260.000 prebivalcev;. Dobi pa: o-stali del odrinskega vilajeta s 23.500 kvadratnimi kilometri in 650.000 prebivalci, del solunskega vilajeta v izmeri 12,000 kvadratnih kilometrov s približno 260 tisoč prebivalci, in del kosovskega vilajeta v izmeri 5000 kvadratnih kilometrov in s 150.000 prebivalci. V celem je torej Bolgarija (dobila 40.000 kvadratnih kilometrov z 1,060.000 prebivalci. Ako odštejemo ono ozemlje, ki je je morala odstopiti Rumdnski, se je Bolgarija povečala za 38.000 kvadratnih kilometrov, in bo Štela 800.000 prebivalcev več, kakor pred vojno s Turčijo. Srbija dobi: večji del kosovskega vilajeta v izmeri 18.000 kvadratnih kilometrov s 620.000 prebivalci, del bitoljskega vilajeta v Izmeri 19000 kvadratnih kilometrov s 320.000 prebivalci in del solunskega vilajeta v izmeri okrog 5000 kvadratnih kilometrov s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija 132.000 kvad. kilometrov z 1,110.000 prebivalci. Cr n agio ra dobi del novopazarskejga sandžaka, zemlje okrog Gusinja( in Plave, Peč, Djakovi-co in del skadrskega vilajeta, kakor ga je določila poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem krog 7000 kvadratnih kilometrov z 230.000 prebivalci. Grška dobi : otok Kreto, Epir, del južne Ma-cedonije, Solun z ozadjem, Seres, Dramo in Kavalo s 45.000 kvadratnih kilometrov in 1,520.000 prebivalci. Poleg tega dobi še Grška večino Egejskih o-tokov. Nova kneževina Albanija (bo obsegala večji del skadrskega vilajeta, severni del janinskega vilajeta in dele bitoljskega in kosovskega vilajeta, torej ozemlje, ki bo štelo okrog 32.000 kvadratnih kilometrov in štelo okrog B80.000 prebivalcev. Povečane balkanske države bodo p« sklenjenem miru merile: 1. Rumunija 138.000 kvadratnih kilometrov, doslej 131.000; 2. Bolgarska 129.000 kvadratnih kilometrov, doslej 96.000; 3. Grška 110.000 kvadratnih kilometrov, doslej 65.000; 4. Srbija 80.000 kvadratnih kilometrov, doslej 48.000; 5. Crnagora/. 16.000 kvadratnih kilometrov, doslej 9000. Kar se tiče prebivalstva v teh državah, bo^pa štela : 1. Rumunska 6,260,000 prebivalcev, preje šest milijonov; 2. Bolgarija 4,900.000 prebivalcev, pred vojno 3,800.000; 3. Grška 4,100.000 prebivalcev, pred vojno 2,500.000; 4. Srbija 3,600.000 prebivalcev, pred vojno 2,500.000; 5. Crnagora 480.000 prebivalcev, pred vojno 250.000 prebivalcev. Politični pregled. Komisarijat v Istri. Glasom neke informacije, došle listu „Trentino“ iz Trsta, se bo v jeseni .odločila usoda istrskega deäelnega zbora, ker ni nobenega; upanja več, da bi postal delazmožen. Povodom zadnjih pogajanj pod predsedstvom tržaškega cesarskega namestnika princa; Hohenlohe, se je pokazalo, da je vsak sporazum med hrvaško-slovenskimi poslanci in, medi Italijani glede jezikovnega vprašanja popolnoma/ nemogoč. Hrvaško-slovenski poslanci zahtevajo, da se morajo rešiti vse interpelacije, vprašanja, predlogi in druge v onem jeziku, ,v katerem so bila vložena. Temu nasprotno pa vstrajajo Italijani pri tem, da je javni jezik pri razpravah deželnega istrskega zbora italijanski. V očigled tem nepremostljivim nasprotstvom so bila vsa dosedanja sporazumna pogajanja brezvspe-šna. Vsled tega so oddali zastopniki vseh strank izjavo, da nimajo vsled izkušenj,, ki so jih imeli tozar devno v zadnjem času, nobenega veselja več, da bi vstopili v nova pogajanja. Vsled tega deželna vlada niti ne namerava, da bi se spustila v nova pogajanja. Storili so se marveč koraki, da se razpusti istrski deželni zbor. V jeseni se pričakuje vkinjenje u-stave in namestila se bo upravna komisija, ki bo sestavljena iz enega, vladnega komisarja- ter iz dveh jugoslovanskih in dveh italijanskih uradnikov. Na nove volitve v istrski deželni zbor se v doglednem času ne misli. Naše prireditve« Slov. Bistrica. Shod županov, ki se je vršil v nedeljo, dne 10. avgusta v gostilni gospoda Petra Novaka, se je ba-vil z nameravano preložitvijo državne ceste med Bistrico in Poljskavo, ki bi bila, , kakor je sedaj iz-' merjena, v vsakem oziru neugodna, ker bi vodila po samotnem in močvirnem svetu. Občna je želja, da se preloži cesto pod vznožje Pohorja), kar bi bilo v korist občinam Sentovec, Ritoznoj, Smiltsberg in bi bila le tričetrft kilometra daljša,, je pa za to teren res mnogo ugodnejši in je tudi v bližini dosti dobrega kamenja na razpolago. Navzoči župani so naprosili navzoča poslanca gospoda Novaka in Pišeka, da v-plivata pri vladi, da se ugodi tej splošni želji. Na popoldne v Cadramu naznanjeno zborovanje, kamor sta bila povabljena, nista mogla pohitjeti zaradi pomanjkanja časa ter sta morala brzojavno odpovedati. Raznoterosti. Cerkvene slavnosti na hrvaško-slovenskem katoliškem shodu dne 24. do dne 27. avgusta t. 1. v Ljubljani: V nedeljo dopoldne daruje sveto mašo na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo nj. prevzvi-šenost nadškof zagrebški dr. Bauer. (V pondeljek je v stolnici ob 7. uri zjutraj govor nj. ekscelence goričkega metropolita dr. Sedeja o verskem življenju in nato pontifikalna sv. maša. Vi itorek je ob istem času v stolnici govor prevzvišenega tržaškega vladika dr. Kaplina o karitativnem delu in sledi potifikal-na sv. maša. V sredo ob '7, uri je v stolnici slovesni requiem za vse umrle član,e prejšnjih katoliških shodov; daritev opravlja knez rn škof dr. Anton 'Jeglič. „Südslawische Rundschau.“ Večkrat se sliši, da je za nas Slovence velika napaka, ker nimamo nemški pisanega listai, v katerem bi lahko poučili širšo javnost o naših težnjah in o krivicah, ki se nam gode. Z zadovoljstvom smo za to zaznali, da je pričela na Dunajui izhajati korespondenca „(Südslawische Rundschau“, ker smo upali, da bo izpolnila vrzel v našem časnikarstvu. Vzbudili so se nam samo pomisleki, ker je izdajatelj in urednik ite korespondence urednik „.Slovenskega Naroda,“, dr. Kramer. Da bi liberalec delal in se žrtvoval v splošno dobro, tega nismo hoteli prav (verjeti. In, žalibog, nismo se motili. „Südslawische Rundschau“ prinaša članke o Kamili Theimerci, blati dr. Šušteršiča, se spušča v nemškofilska razpravljanja, o našem deželnem zboru, priobčuje dimonadna, razmotrivanja o jugoslovanstvu, kakšne krepke, odločne besede za naše pravice pa Zastonj iščeš. O krivicah, kr se nam gode pri naših sodiščih in pri drugih uradih, o azi-jatskih razmerah na Koroškem in o sličnem se boje liberalci govoriti pred nemško javnostjo. Kadar je treba nastopiti proti nemštvu (in vladi v dejanjih, pade njihovo korajžno srce po vzgledu voditelja dr. Ravniharja, v h . . . .• Kaj drugega pričakovati od liberalcev, zlasti od vlade podpiranega lista, je pa abotno. Da \se nam ne bo očitalo nelojalnosti!, stavimo urednikom „(Südslawische Rundschau“' predlog: Ako nimate vsled financijelnih odnošajev do vlade vezanih rok, morate priobčiti v vsaki številki vsaj en članek o škandalih na železnicah na Koroškem. Slovensko-štajerski Janus. Liberalci se v sobotni številki' [Slovenskega Naroda“ zopet in celo s treznimi argumenti izrekajo tza obstrukcijo. Kako dolgo bo držalo? Na laž postavljeni denuncijanti.. Židovsko Časopisje se že od nekdaj odlikuje z najnesraminejšim blatenjem Slovanov. V tem oziru prekaša celo najradikalnejše nemškonacionalno časopisje. (Vsa ta gonja proti Slovanom zasleduje gotovo tendenco, katere namen je, dokazati javnosti', da so (Slovani državi nevarni ljudje, ki principijelno nasprotujejo avstrijski zunanji politiki in da so le Nemci in njihovi prijatelji, „viteški“ Mažari, državovzdržujoč element. A židovskemu /časopisju ni na tem, da bi se najprej še prepričalo o.resničnosti obdolžitev, ampak kar z obema rokama takoj pograbi vsako kost in jo potem tako ogloda, da ne ostane na njej ničesar. V torek je priobčila dunajska „Neue Freie, Presse“ vest, da so Cehi po protestnem shodu proti uvedbi komi sarij ata in kršenju ustave odšli pred nemški konzulat v Pragi, in grozili tamkaj s pestmi nemškemu konzulu in njegovi rodbini. To vest je porabila „Neue Freie Presse“ seveda takoj za obširen članek, v katerem je predočila svojim bralcem Cehe kot divjake in zagrizene! principijelne nasprotnike avstrijske Zunanje politike, češ, da so bile te demonstracije, katerih pa faktično ni bilo, naperjene v prvi vrsti proti zvezi monarhije z Nemčijo. Kljub ,temu, da se je „Neue Fr. Presse“ že naslednjega dne prepričala, da je .bila i-menovana vest tendenciozno izmišljena, ni imela v sebi toliko poguma, da bi krivice, katere je storila češkemu narodu, lojalno popravila, ampak (je moralo storiti to praško policijsko ravnateljstvo, ki ji je poslalo uradni popravek, ki konštatira, da je bila imer novana vest popolnoma izmišljena, brez (Vsake podlage. Mi se čisto nič ne čudimo nemškemu časopisju, da je nepoboljšljivo, saj smejo Slova/nom sovražni listi prinašati vse, pa naj bodo še tako hujskajoče stvari, dočim mi ne Smemo konstatirati niti dejanskih krivic, ki se nam gode-, ker državno pra^dništ-vo vse take stvari z ozirom „na javni mir in red“ takoj zapleni. In v očigled takemu tendencioznemu časopisju hoče govoriti židovsko časopisje še o žur-malistični dostojnosti! Malokedaj se sicer zgodi, da pošljejo uradne /oblasti kak popravek, a v tem slučaju se je celo uradnim oblastim zdela; izmišljotina „Neue Freie Presse“' pregrda in prepodla in je praško policijsko ravnateljstvo tajkoj poslalo uradni popravek. Večje blamaže „Neue Freie Presse“1 pač ni mogla doživeti. Štajerski deželni zbor. V bistvu enak članek, kakor ga danes po Pijevi korespondenci priobčujemo na drugem mestu, je prinesel tudii graški „Volksblatt.“ Nedeljska „Tagespost“ pa priobčuje daljši članek, v katerem se trdi, da so; krščanski sociale! proti razpustu deželnega zbora iz strahu za mandate. „ITajgespostin“ člankar, kateremu je pa prepustil list — iz kakih nagibov, bi se mogoče dalo uganiti — zelo sknito mesto zadaj med inserati, zahteva razpust in nove volitve. Dr. Franc Voušek je stopil v pokoj. Vitšjesodni svetnik dr. Franc Voušek .v Mariboru je stopil v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov (dvornega svetnika in mu k temu odlikovanju iskreno čestitamo. Z dr. VoušeSkom zapušča sodno službo mož, Jiaikoršmh imamo le malo med sodnimi uradniki na Slovenskem S svojo narodno , odločnostjo, strogo ' objektivnostjo, ljudomilostjo in poštenostjo si je priboril dr. (Vbašek zaupanje in spoštovanje vseh, ki so imeli z njimi o-praviti in je imela njegova beseda krepko veljavo. Prav odkrito povemo, da nas navdaja s strahom, ko vidimo odhajati tega moža! iz ogroženega pozorišča naše mariborske sodnije, kjer hočejo nekateri nemški in ponemčeni zagrizene! delati s slovenščino kot s pastorko. Odstop dr. Voušeka pomeni za nas težko narodno izgubo. Ce prav pri dolgoletnem njegovem službovanju nismo mogli drugega pričakovati, vendar si težko mislimo naše sodišče brez odločne, po očetovsko skrbeče dobrohotne ,dr. Voušekove roke. Želimo gospodu dvornemu svetniku Še dolgo vrsto prijetnih let mirnega pokoja. Spremembe pri oo. frančiškanih1 v štajersko-avstrijski provinci. (Prestavljen jejvlč. g. p. Janez de Dmkla Lopič iz Tiešna v Gradec; p. Franc .Solan Eman iz Gradca v Eggenberg in p. Vifktorin Roškar iz Gradca v Lankowitz. Rosegger dobi Nobelovo nagrado za literaturo. Nemški listi poročajo, da dobi skoro gotovo letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo (200.000 frank), Rosegger. S tem bodo bolj poplačane Roseglgerjeve zasluge za nemški nacionalizem, kot za svetovno literaturo, v kateri je njegova osebnost precej brezpomembna. Dr. Heltai, višji župan budimpeštanski, j,e v Išlu umrl. Županoval je malo časa in je njegova izvolitev pod pritiskom sedaj vladajočega režima vzbudila mnogo prahu, ker preteklost tega krščenega Žida ni bila najčistejša. Na javni dražbi bo dne 26. t. m.1 pri sodniji v Laškem prodana Drolceva vila s sadonosnikom. Cenjena je na 30.000 K. Iz davčne službe. Davčni oficijal Ferdinand Kocuvan je imenovan za davčnega oskrbnika. Na kmetijski šoli na Grmu i s6, prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola Raja dve zimi od novembra do konca marca, in je namenjena- sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto oìdi novembra) do konca oktobra; in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plaeujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje,za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do dne 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo šole. Na deželni gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem Mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z’mesecem oktobrom. Sola traja od oktobra do konca, julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje za sprejem in za deželno ustanovo je vložiti) do dne 1. septembra t. 1. nä vodstvo deželne gospodinjske Šole v Šmihelu, pošta Kandija,.. Izlet k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. Odpeljemo se ob 6. uri zjutraj-od koroškega kolodvora do postajje St. Lovrenc ter krenemo skozi romantično Sturmovo grabo na vrh. Povratek mimo zanimivih Žlemberskih jezerov v Sel-nico-Ruše. Hmelj. Žatec, dne 7. Avgusta. Ker so zaloge hmeljskega pridelka iz lanskega- leta že skoro popol-goma pošle, se je hmeljska trgovina tudi v pretečenem tednu gibala v precej tesnem okvirju. Poproda-lo se je nekaj majhnih pa/rtij žatečlkega hmelja po 210 K za 50 kilogramov. Koncem prejšnjega tedna in v pričetku tega tedna;, smo sicer imeli nekaj toplih dni in vse je kazalo, da se bo vreme vendar enkrat spremenilo na boljše. Toda od toreka naprej ne vidimo več solnca, dnevi in noči so hladne in to Še sedaj v tem kritičnem času, ko bi rabile hmeljske ko-bulčice prav dosti toplote, da bi se mogle razvijati. To skrajno neugodno vreme bo imelo, za\ posledico, da letošnji pridelek niti tretjine lanskega hmeljskega pridelka v žatečkem okraju ne bo dosegel. Št&j^rsk©« Maribor. V petek popoldne se je igral (triletni fantek Karol Anderle, sin kočijaža, na dvorišču hiše Elizabetina ulica št. 25. Po nesreči je padel iz stola, in si je zlomil levo roko. Oče je otroka takoj zanesel v bolnišnico. Maribor. V Mariboru so zadnji Čas sem; samo-umori na dnevnem redu. Zadnji,petek popoldne se je vsled nesrečne ljubezni poskušal zastrupiti na svojem stanovanju, Tovarniška ulica št. 21, 211etni poštni praktikant Franc Dekval. Zavžil je večjo množino detelne kisline (Kleesäure). Poklicali so rešilni voz, kateri ga je v bolnišnico odpeljal. Zdravniki u-pajo, da bodo ohranili Dekvala pri življenja. Maribor. V soboto, dne 9. t. m., je umrl cand. iur. Hans Verstowscheg. Bil je nemški nacionalec. Št. Jurij ob južni železnici. Cirilmetodarji so imeli včeraj, dne 10. t. m., svoje zborovanje v cvetlični kleti. Pravzaprav so hoteli liberalci pod firmo podružnice sv. Cirila, in , Metoda dobiti naše ljudstvo, da bi verolvalo v njihovo narodnost ter jim za njih narodnost še kaj plačalo. Ampak liberalne podružnice v Št. Juriju (ne izvzemši kmetijsko), niso pod — srečno zvezdo rojene; da, njih zvezda vedno bolj ugaša. Tokrat so oznanili, da pride govorit feldpater liberalne stranke Satler iz Celja. Župnik Satler je prišel ob 4. uri, začel je govoriti ob 8. uri. Šentjurska učiteljska in druga inteligenca pa si je njegove nauke k srcu vzela. A iti, šentjursko ljudstvo, kje si ostalo, da si zamudilo priliko, slišati gospoda, ki se z vsakim naprednjakom tičejo? Čudno, da v pokoj eni župnik vzdržijo vzduh gostilniških prostorov toliko ur,# a to vse iz ljubezni] do liberalnega na-prednjaštva; iz ljubezni do napretlnjaštva so bili pa menda tudi vpokojeni, da ohranijo sveže moči za — spodnještajerski liberalizem. Gospod župnik Satler, ali ste naprošeni za dne ,20. t. m. tudi., da vpostavite svoj vpliv za trške volitve?! Pri Robleku zadnjič niste imeli sreče. Sv. Križ tik Slatine. Vi nedeljo, dne 17. t. m., popoldne ob 3. uri, priredi naše bralno društvo veliko cesarsko slavnost na. vrtu gospoda«, Franca Ogri-zeka z dražbo krasnih dobitkov v korist naše slov. šolske dece. Domačini in sosedje, vsi ste uljudno povabljeni! Žetale, pri Rogatcu. Pri romarski cerkvi Marija. Tolažnica se vrši osemdnevna jubilejnaf slavnost. Začetek v torek, dne 12. avgusta, sklep drugi .torek, dne 19. avgusta. (Slavnost in z njo združene govore vodijo častiti gospodje od Sv. Jožefa pri Ceziju. V nedeljo po Veliki (gospojnici je, kakor vsako leto, znani veliki romarski shod. Sv. Rok v Trbovljah. iNa šiv. Roka bo pri Sv. Katarini, kakor je bila nekdaj navada, (procesija in potem ob 10. uri slovesna sv. opravilo. Vsi častilci sv. Roka od blizu in daleč se vabijo k prav obilni udeležbi. Laški trg. Po neumornem trudu je dosegel pek F-F-Frece, da se je v eno njegovih mnogih hiš naselil nemški brivec. Neki Schröck iz Egjgenberga pri Gradcu je tako srečen, da je dobil po prizadevanju Freceta od Südmarke za naselitev 100 K. Obljubilo se mu je seveda lahko izhajanje, (ker ni mnogo dela in darežljiva srca mu plačajo celo vožnjo oprave, S tem bo ohlajena Frecetova jeza do našega brivca gospoda Zupanca, ki se trudi organizirati slovensko obrtništvo, kar je pa Frecetu^ Mortimi in Einspin-nerju trn v peti«, če prav skoro obžalujemo zadnja dva, da nimata v Laškem trgu primernejšega zastopnika,, kakor Freceta. IN! potreba povda(rjati, da sta v Laškem trgu že zmrznila dva nemška brivca, in kdo ve, če tudi tretjemu ne bo preostajalo drugega? Posebno se pa čudimo „nemštvu“ .peka Freceja. Še pred nekaj leti se je v Zagorju trkal na svoja slovenska prsa, a danes mu je celo Bismarck premalo nacijonalen. Pa naj kdo reče, da to ni mož! Loče-Sv. Dull. Pred kratkim) je obhajal naš spoštovani gospod Anton Breznik, po domače ’ Gorjanc, z gospo sobrogo Marijo, svojo zlato poroko. [On je star 71 let in ona ravno tako, a k)ljub temu sta še oba močna iin zdrava. Slovesnost zlate poroke je bila izredno zanimiva,, za kar gre posebna zahvala prečastitemu gospodu župniku Francu Koželju, nadalje Breznikovemu sinu Antonu, ki stanuje v Gradcu kot veleposestnik in prekajalec mesa, in tudi fbraitu Ignaciju ter vsej žlahti. Počastil je slavljenca tudi sl. loški cerkveni pevski zbor z gjinljivo podoknico ob krasni, umetni razsvetljavi in balkljadi. Pevcem se je pridružila na novo ustanovljena domača godba na pihala, ki je po preteku .treh mesecev učenja dne 1. maja t. 1. pod vodstvom« loškega (gospoda, organista Ludvika Štrlela javno nastopila v splošno zadovoljnost. Drugi dan, ob 10. uri dopoldne, smo šli k zlati poroki. Spremila nas je [zopet domača godba s krasnimi koračnicami. Po slovesni službi božji in zlati poroki smo se podali domov, v krasno domačo senco, in se tam praR dobro imeli, želeč jubilantoma še mnogo let. Koroško. Duhovniška vest. Nastavljen je za provizorja v Slovenskem Plajbergu gospod Ivan Starc, kaplan v Borovljah. Želimje pri Velikovcu. (KonŠtantinova slavnost) v ožjem krogu priredi izobraževalno društvo v Želimjah na Veliko gospojnico. Zjutraj pri prvi sv. maši je sprejem sv. zakramentov za pridobitev odpustka svetega leta, druga sv. maša je slovesna ob pol devetih (dopoldne. Popoldne pa bo v župnišču na Želimjah po slovesnem blagoslovu shod, na katerem govori gospod dr. Rožman o pomenu Konstantina Velikega za sedanjo dobo. Dekleta bodo vprizorila lepo igro ,/Svojeglafvna Minka.“ Vstopnina znaša za «no osebno 20 vinarjev. Udeležite se v prav velikem številu dopoldanske in popoldanske slavnosti ! — Društven odbor. Tolstivrh in okolica.. V nedeljo, dne 17. avgusta, se vrši v Tolstem vrhu ob drugi uri popoldne pri gospodu Osetu (Tolstovrška slatina) 'izvanreden občni zbor živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico, na. katerem se bo obravnavalo o podpori ministrstva za nakup živinorejskega pašnika, pri Spod. Dravogradu in o zboljšanju pašnika. Ker je ta obe zbor zelo važen in splošnega gospodarskega pomena, prosimo-, da bi se kmečko ljudstvo od blizu in daleč udeležilo zborovanja. — Odbor. Primorsko. Volitve na Goriškem. V Četrtek so zborovali slovenski veleposestniki. Za deželnozborske kandidate so bili proglašeni: Matija Rutar, dr. Franko in dr. Gregorčič. Kandidatura višjega sodnega svetnika Rutarja je bila sprejeta z 32 proti 11 hrijškim glar sovom. Teh slednjih 11 glasdv je dobil Bric Zuchi-atti. Briški zastopniki so se na to demonstrativno odstranili iz zborovanja. Presenečenja tedaj niso izključena. Liberalno-starostrujarska zveza, je ftedaj perfektna. Gorica, dne 10. avgusta. (K. b.) Pri deželno-zborskih volitvah iz skupine veleposestva — volišče Gradiška — so bili izvoljeni vsi .trije kandiidajti italijanske katoliške ljudske stranke: Gino Conte Prandi s 121, Giovanni de Pelca s 118 in dr. Arturo Rebulla s 122 glasovi. Italijanska liberalna, večina je s tem zrušena. Od 15 poslancev jih imajo krščanski socialci 9, liberalci 6. Od slovenske strani še ni poročil. Suspendirana goriška mestna upratva. Petkov uradni list tržaškega namestništva naznanja, da, je goriškemu municipiju odvzet prenošeni; delokrog i in izročen okrajnemu glavarstvu.« (Velike važnosti je to dejstvo, ker se je municipij upiral temu, daj bi izdal tudi najmanjši odlok v slovenskem jeziku. Vzet je občini tudi obrtni referat, kar je velike važnosti za Slovence, ker je mestna uprava dajala do sedajj samo Italijanom koncesije. Slovence