Aeroplani so umrli, modrost še bo
Aeroplane so zamenjala letala in v slabšem primeru avioni. Naprava, ki leta po zraku, je sicer ostala in se še razvija, besede aeroplan pa ne boste slišali nikjer več. Lahko le ugotovimo, da je umrla.
(Mef) Nič ne ostaja za besedami. Niti osmrtnice ali zahvale niso deležne za vsa leta, ko so nam razlagale, pojasnjevale, opisovale, skratka, ko so nam dale vedeti, kaj je kaj in kdo je kdo.
Življenjska doba besed se je, tako kot še marsičesa drugega, za časa našega življenja, zelo skrajšala. Nekoč so živele desetletja in stoletja, danes nekatere doživijo desetletje ali dve in izginejo. Največkrat skupaj s tistim, kar so predstavljale. Sem sodijo različni tehnični izrazi, med katerimi so bile tudi audio kasete, ki so že dolgo med pokojnimi, kmalu pa se jim bodo pridružile tudi zgoščenke, ki se niti dobro prijele niso pa bodo že končale v pozabi.
Besedam se danes dogaja to, kar se dogaja ljudem. Nove so preprosto agresivnejše, brezobzirne in spretne v mreženju, tako da postanejo samoumevne, kot se je to zgodilo deležnikom, brez katerih danes ni več nobenega vabila ali poročila. Lahko bi jim rekli udeleženci, pa so deležniki menda nekaj več. Menda so zainteresirani udeleženci, kar pa zveni preambiciozno. Tako smo pač postali deležniki neke razprave, deležniki obletnic, deležniki projektov in podobno. Jeziku zagotovo namenjamo premalo našega časa. Kako je mogoče, da se več pogovarjamo o Emi, kot o tem, da nas obkrožajo napisi, ki z našim jezikom ali jezikom narodnosti nimajo nobene zveze.
Tako smo se sprijaznili z dejstvom, da na vsaki seji občinskega sveta vsaj dvajsetkrat slišimo en in isti stavek, ki ga zdaj zagotovo že vsi znajo na pamet: Odbor za to in to je na svoji seji takrat in takrat, obravnal predlog tega in tega odloka in ga daje občinskemu svetu v razpravo in sprejem. Kot da bi bilo zakonsko neprimerno reči: Odbor je obravnaval in podprl predlog odloka in predlaga občinskemu svetu da ga sprejme. Saj se menda pripravljale! sej ne bojijo, da predsedujoči delovnih teles ne bodo znali povedati niti tega preprostega stavka pa jim ga raje kar kopi-pejstajo, kot se glasi nova beseda, ki se že nekaj časa skuša preriniti na površje našega besedja.
Jezik je pod nenehnimi napadi ustvarjalcev novega časa. Številke in smeški zamenjujejo črke v sms sporočilih, pojavljajo se nenavadne okrajšave, tujke nimajo statusa begunk. Medtem pa stare besede umirajo. Ena tistih, ki jih vse po-redkeje slišim se glasi: modrost.
Saj veste: modrost je tisto, kar poslušamo z odprtimi usti, gledamo s široko odprtimi očmi in se sprašujemo, kako nečesa nismo uvideli sami. In smo spet pri aeroplanu. Tam je umrla beseda, letalo je ostalo. Ko bo umrla beseda modrost bo umrlo tudi to, kar predstavlja. In prepričan sem, da v časniku ne bo parte zanjo. Ne veste, kaj je to par-te? Seveda ne. Tudi beseda parte je, namreč, medtem že umrla.
nnn
INTES4 SmiMOIO BANK
m/imbm/m:
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.

ŠUMENJE V GLAVI
To kar se dogaja s Cimosom je samo nadaljevanje sage, ki se je začela s prvo Demosovo vlado. Takratna prva božja zapoved - diskontinuiteta z diktatorskim, nedemokratskim, enoumnim sistemom in tranzicija v demokratski, mnenjsko pluralni sistem, se je začela na najslabši možni način - z uničevanjem »rdečega« gospodarstva od Ljubljane (Litostoroj in ostali), Maribora (TAM, Metalna in ostali), pa spomnimo se uničeja Elana in kovčkov z denarjem, ki so končali v Borovljah in kdo ve čigavih žepih, do Dolenjske in Primorske in danes še Cimosa. Uničenje socializma - prehodnega obdobja iz kapitalizma v komunizem, je zamenjala uspešna tranzicija - prehod iz kapitalizma v sužnjelastništvo. V to prepričujejo že rezultati prvih sto dni Demosove vlade - v demokracijo je Slovenija stopila na velika gospodarska vrata, s 15.000 milijardami akumulacije, po prvih sto dnevih Demosove vlade pa je končala v minusu 7.0000 milijard, po podatkih Statističnega zavoda Slovenije. Niti do danes se ne ve kje je ta denar in kje je končal. Pa ne le ta denar. Kar enostavno pomeni, da so se, pa ne le v Sloveniji, ampak v vseh novonastalih državah, oblasti spremenile v dobro organizirane kriminalne združbe, ki so pokradle vse kar se je dalo. In tega je bilo veliko. Od uničenja svetovno uspešnih gospodarskih sistemov, zdravstva, izobraževanja do pokojninskih fondov. Aktualna Cerarjeva vlada je samo nasledila in postala žrtev svojih predhodnikov. Žrtev samo zato, ker si ne upa uporabiti vsa pravna sredstva s katerimi razpolaga, da bi vrnila nezakonito pridobljeno lastnino (kakšen lep filisterski termin za lopove in lumparije) ljudem, ki jim je bila ukradena. Ker si ne upa, ali pa ne more in če ne more, naj to pove na glas, in tako je socialistično enoumje, ki to niti ni bilo, zamenjala zmeda. Zmeda pa vodi v novo enoumje, precej bolj nevarno od socialističnega. Militarizem, na primer, pendrek demokracijo z vodnimi topovi in para-lizatorji, ki jih bodo nosili tako policisti, kot tudi mestni redarji. Proizvajanje strahu pred izmišljenim sovražnikom, za omejevanje že uveljavljenih državljanskih in individualnih pravic. Ukvarjanje z nepotrebnimi in nekoristnimi, škodljivimi in nečloveškimi zadevami, kakršna je zapravljanje denarja za ograjevanje ljudi in države z bodečo rezilno žico, nereševanja egsistencialnih problemov, kakršna je revščina, brezdomstvo. Zahteva za novim uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka v družbi, ki je bila med najbolj glasnimi s pacifistničnimi zahtevami in zahtevami za demilitarizacijo družbe, je samo dokaz zmede v glavah oblastnikov. Ukinjanje in nespoštovanje že lastne in mednarodno uveljavljene zakonodaje o individualnih in kolektivnih človekovih pravicah, zaradi, kot nas prepričujejo, zaščite pred mednarodnim terorizmom, je propagandno metanje peska v oči medijsko prestrašeni javnosti. Da ne bi videla Cimosov. Ki pa so resničnost. Tako kot revščina. Tako kot zmeda v glavah. A zmeda je proizvod neznanja. Oblast rabi nevedne državljane, ki gledajo resničnostne šove, kmetije, kuhinje in izbirajo talente. Ne vedo in ne vprašajo kdo med temi oddajami vodi državo, ki kolovrati iz krize v krizo, a na političnem in državnem vrhu odmeva intelektualni vakuum. Kot Erjavčev predlog o uvedbi vojaškega roka. Ali paralizator v rokah mestnega redarja. Ali truplo na bodeči žici.
VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA OF 15, IZOLA objavlja
JAVNI POZIV ZA VPIS OTROK V VRTEC V ŠOLSKEM LETU 2017/2018,
V ENOTE:
Školjka, Oktobrske revolucije 11/a, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade, OF 15, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade 2, Livade 7, vpisujemo otroke od 1 do 3 let Dislocirani oddelki Korte, Korte 14, vpisujemo otroke od 1 do 6 let
Vpis otrok v vse enote vrtca poteka vsak delovni dan med 8. in 15. uro na upravi vrtca Mavrica Izola, enota LIVADE, OF 15 do 31. 3.2017. Še posebej smo vam na razpolago v PONEDELJEK, 20. marca 2017, ko bo v enotah Školjka in Livade dan odprtih vrat. V popoldanskem času (med 15. in 16.30 uro) si boste skupaj z otrokom lahko ogledali vrtec in spoznali dejavnosti, ki potekajo v vrtcu.
Vlogo za vpis otrok v vrtec dobite na sedežu vrtca (enota Livade) in v pisarni enote Školjka ter na spletnih straneh vrtca in občine Izola. Starši lahko vpišete otroke v dnevni ali poldnevni program.
Če bo vpisano več otrok, kot je prostih mest, bo komisija za sprejem otrok v vrtec obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na naslov vrtca do 3.4.2017 (žig pošte 31.3.2017) ali bodo osebno oddane v pisarni vrtca najkasneje 31.3.2017 do 15. ure.
Starši, ki so oddali vlogo za šolsko leto 2016/17 in njihovi otroci niso bili sprejeti zaradi pomanjkanja prostih mest, bodo povabljeni k dopolnitvi podatkov in predložitvi ustreznih dokazil za obravnavo na komisiji za sprejem.
Ta javni poziv se ne nanaša na starše, ki so že oddali vlogo za šolsko leto 2017/18.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 05/6418 513 ali 041/338 848.
V vrtcu vas z veseljem pričakujemo!
Suzana Božič, ravnateljica
ISItBMIlM
žnider's izola
potrebujete denar?
tel: 05 640 10 90
Cankarjev drevored 5
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola
Na četrtkovi izredni seji so izolski občinski svetniki po daljši razpravi in dveh prekinitvah sprejeli proračun Občine Izola za leti 2017 in 2018. Proračun za leto 2017 predvideva 21,9 milijonov, leta 2018 pa 22,7 milijona evrov prihodkov. A ti prihodki so seveda vezani tudi na prodajo nepremičnin, kar pa še zdaleč ni samoumevno, zato bi bilo, kot tudi prejšnja leta, realneje govoriti o 15 milijonih.
Proračuna za leti 2017 in 2018 je predstavil direktor občinske uprave Marko Unterlechner, ki je poudaril, da je proračun usmerjen za ljudi in razvojno naravnan, številke pa, dodaja, udejanjajo politiko, ki jo zagovarja župan.
Svetniki so veliko sodelovali v razpravi. Manca Vadnjal (IJN) je povedala, da občina vse več sredstev namenja protokolu, delovanju uprave in potovanjem, opozorila pa je na to, da je za plače dveh zaposlenih na Javnem zavodu za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte predvidenih 220.000 eur na leto. Kot je obrazložila vodja urada za družbene dejavnosti Kristina Zelič, so tam v kratkem predvideni trije zaposleni, 85% teh sredstev pa bo Evropska unija vrnila. »Kar zavod počnejo zelo široko. Poleg tega, da delaje kot podporna točka, facility point, opravlja tudi veliko drugih pomembnih projektov. Štejemo si lahko v čast, da smo pridobili tako pomembno točko v Izoli. Takšne ustanove se navadno odpirajo v glavnem mestu. Veliko smo se trudili, da smo to podporno točko pridobili v Izoli, ki je pomembna ne samo za projekte v okviru tega programa, ampak tudi da začrtamo strateške projekte, ki so pomembni v nadaljevanju.«
Koliko damo odvetnikom?
Manca Vadnjal je tudi omenila, da Občina plačuje letno 90.000 eur odvetniški družbi Monike Mavsar, v zadnjih letih pa je družba prejela že 421.000 eur proračunskih sredstev, zato jo zanima, na kakšen način je bil izveden izbor, kako uspešna je družba in koliko pravnikov je zaposlenih na Občini.
Poleg tega pa je podala še podobno vprašanje, ki se nanaša na svetovalne storitve za urejanje prostora, ki jih opravlja podjetje Oblika 2. »Podjetje, ki ima enega zaposlenega je od leta 2011 do 2016 od Občine Izola prejelo 390.000 eur, v zadnjem letu pa 90.000 eur, zato nas zanima postopek izbora podjetja, kateri so rezultati in kakšno delo podjetje opravlja za Občino.« Župan je povedal, da bo odgovore podal pisno.
Svetnik Danilo Markočič (Desus) se je dotaknil ene od bolj perečih tem proračuna, kadrovskih sprememb, po katerih naj bi trije zaposleni na Občini dobili odpoved. Kot je povedal Markočič, je Izola majhno mesto in hitro se je razširil glas o tem, kdo so ti trije zaposleni. »Vsi vemo, kdo so ti trije zaposleni, ampak glej ga hudiča, dogaja se zanimiva zgodba, da skoraj vedno ta kratko povlečemo Izo-lanke in Izolani.
Če pogledamo mizo, ki vodi to sejo... dobrodošli v Izoli. V vsakem primeru bi rad poudaril, da nekaj malega lokal patriotizma, ob dobrem strokovnem delu, ne bi škodilo.«
Župan Igor Kolenc je na pripombo odgovoril, da je treba ljudi ocenjevati skozi kvaliteto, sposobnost in opravljeno delo, »po drugi strani pa dobrodošli vsi tisti Izolani, ki delate v drugih mestih. Mislim, da teh nas je tudi dosti«, je še povedal župan.
Preveč je društev
Svoje je dodal tudi Igor Franca (SMC), ki je povedal, da bo glasoval za proračun, ampak še sam ne ve, če iz obupa ali ker je obupal.
»Proračun je razvojni po številkah, ambiciozni v vsebini in tisti, ki se bolj razume na nogometni žargon bi ga lahko imenoval »ca-tenaccio«. Držimo kar držimo, kaj bistvenega pa ne spremenimo.« Omenil je da je občinski proračun bil »zdrav« do leta 2006, nato se je začelo zadolževanje, izpostavil pa je preveliko število športnih
društev v mestu, ki so večinoma podvojena in tako se denar porazgubi, ter (pre)velika sredstva, ki so namenjena izolskemu in korte-žanskemu prostovoljnemu gasilskemu društvu: »Tovornjak gasilskega društva iz Kort pa naredi več kolimetrov v času volitev, kot med letom«, je še dodal.
Premalo denarja za DPM
Stranka Izola je naša je podala predlog, po katerem bi se 10.000 eur preneslo Društvu prijateljev mladine, kar je župan delno upošteval in predvidel, da se za leto 2017 nameni dodatnih 2.000 eur. Kljub temu v stranki IJN menijo, da je to premalo za uspešno delovanje društva, zato so predlagali amandma, po katerem bi za leto 2017 Občina namenila dodatnih 5.000 eur iz postavke Komuniciranja z javnostjo. Večina svetnikov se s predlogom očitno ni strinjala in so prepričani, da Društvo prijateljev mladine dobiva dovolj sredstev, saj jih je 8 glasovalo za, 11 pa proti in amandma ni bil sprejet.	am
Kdaj govorimo o konfliktu interesov?
Na občinski seji je svetnik SMC, Igor Franca, vprašal župana Igorja Kolenca, kako to, da sta na spisku podjetij z omejitvijo poslovanja Komisije za preprečevanja korupcije, med drugim, tudi Splošna bolnišnica Izola in Turistično združenje Izola. Župan je odgovoril, da je to verjetno zato, ker so tam zaposleni občinski svetniki.
V	omenjenih podjetjih pa občinska svetnika nista le zaposlena, temveč zasedata vodilna položaja. Podžupan Felice Žiža je strokovni direktor Bolnišnice, svetnik Liste za Izolo Dean Kocjančič pa direktor Turističnega združenja g.i.z.
V	proračunu za leto 2017 je predvidenih 3.381 eur na postavki Vzgojni program v Bolnišnici Izola (konto 5319), turistično združenje pa nima direktne postavke v proračunu za leto 2017, kljub temu pa proračun predvideva sredstva za delovanje Tic-a (konto 7704), za promocijo Izole (konto 7709) in za delovanje Muzeja Parenzana (konto 7800), za skupno nekaj več kot 245.000 eur. Je pa v obrazložitvenem delu proračuna zapisano, da je skladno s pogodbo dejavnost TlC-a prenesena v izvajanje na Turistično združenje Izole g.i.z, promocija Izole je skladno z dolgoročno pogodbo o izvajanju nalog turističnega informativnega centra in drugih nalog pospeševanja turizma prenesena na Turistično združenje Izola g.i.z, glede Muzeja Parenzana pa je zapisano, da so sredstva na postavki namenjena za zagotovitev rednega obratovanja in dostopnost muzeja, način, pogoji in financiranje dejavnosti pa bodo določeni skladno s pogodbo med Občino Izola in Turističnem združenjem Izola g.i.z.
Glede na tretji odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, bi se morali člani občinskega sveta, ki so poslovodne osebe poslovnih subjektov, ki poslujejo z Občino, izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega poslovodne osebe so.
TZ Izola g.i.z. je podjetje, ki posluje z Občino Izola in je v času, odkar je Dean Kocjančič direktor podjetja (in tudi občinski svetnik), od novembra 2014, prejelo od Občine 478.074 eur (po podatkih aplikacije erar.si).
Pa ne pozabimo, da smo v Izoli že imeli nadomestne volitve, ko je moral občinski svetnik, čigar podjetje je poslovalo z Občino, odstopiti.
ur
Občinski svet
0 zaposlovanju in odpuščanju odloča Zupan
Na seji občinskega sveta so svetniki Liste Izolani pa tudi nekateri drugi svetniki, želeli razpravljati tudi o predlogu kadrovskega načrta, ki govori o zmanjšanju števila zaposlenih v občinski upravi za tri delavce. Župan je pojasnil, da se o kadrovskem načrtu ne razpravlja in ne odloča, saj je ta v njegovi pristojnosti.
V Listi Izolani so pripravili tudi amandma s katerim bi spremenili ta kadrovski načrt, saj so prepričani, da odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih v občinski upravi sploh ni utemeljena. Posebej, seveda, bode v oči, da gre za tri izolske občane, ki bodo letos ostali brez dela, čeprav na njihovo delo, vsaj javno, ni bilo slišati pripomb.
Ker razprave o dokumentu, ki že govori o tem, da bo ob koncu leta občinska uprava štela tri zaposlene manj, ni bilo, smo iz Mandrača poslali na Službo za lokalno samoupravo vprašanje glede pristojnosti pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev občinske uprave. Ta-ko-le smo vprašali:
Vprašanje
Kljub temu, da kadrovski načrt nedvomno vpliva na oblikovanje predloga proračuna pa o kadrovskem načrtu občinski svet ne glasuje. Vsaj takšno pojasnilo smo slišali na seji OS Izola, ko so sprejemali predlog proračuna.
Zanima nas ali to pojasnilo drži in kako, oziroma na kakšen način, občinski svetniki lahko vplivajo na kadrovski načrt in sploh kadrovanje v občinski upravi, oziroma ali sprejemajo odločitve o zmanjšanju števila zaposlenih (kot je v tem primeru) pred odločitvijo ob sprejemanju sprememb odloka o sistemizaciji delovnih mest itd.
Na seji so nekateri svetniki želeli oporekati takšnemu, neargumentiranemu odpuščanju, vendar so dobili pojasnilo, da občinski svet ne sklepa o kadrovskem načrtu.
Župan ima prav
Iz ministrstva za javno upravo so nam odgovorili, da za občine velja Zakon o javnih uslužbencih - ZJU, ki v 42. do 45. členu ureja tudi kadrovski načrt. V zvezi s tem ZJU določa, da se s kadrovskim načrtom prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela.
Predlog kadrovskega načrta poda predstojnik, to je župan, ki je predstojnik zaposlenih v občinski upravi, ob pripravi proračuna. Predlog kadrovskega načrta mora biti usklajen s predlogom proračuna. Predlagatelj kadrovskega načrta mora omogočiti reprezentativnim sindikatom, da podajo mnenje k predlogu kadrovskega načrta. Organ sprejme kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna, pri čemer sprejme kadrovski načrt v upravah lokalnih skupnosti predstojnik, torej župan.
ZJU določa tudi, da se med proračunskim obdobjem kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za nove zaposlitve.
Župan v skladu z ZJU
V kadrovskem načrtu se torej določi le dovoljeno število, konkretna delovna mesta v občinski upravi pa se določijo v sistemizaciji delovnih mest, ki jo sprejme predstojnik, torej župan. Upoštevaje navedeno se s kadrovskim načrtom ne more določiti konkretnih javnih uslužbencev, saj je treba za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov izvesti postopke in ugotoviti presežne delavce skladno z določbami Zakona o javni upravi (ZJU), predvsem 156. do 158. člen.
Katja Mihelj Nagode Ministrstvo za javno upravo kabinet ministra
Poroke v Besenghievi nič več brezplačne?
Tako je bilo slišati na seji ob razpravi glede amandmaja, ki ga je predlagala stranka Izola je naša, da bi se nekaj več sredstev zagotovilo za obnovo glasbene šole oziroma Beseng-hijeve palače. Ob koncu razprave je župan Igor Kolenc povedal, da imajo »z glasbeno šolo v pripravi pogodbo, na osnovi katere bo lahko glasbena šola tržila objekt, saj imamo tam veliko porok, ki se izvajajo brezplačno, namesto da bi glasbena šola od tega imela sredstva, s katerimi bi izvajala vzdrževanje.«
Občina Izola nagrajuje podjetne
Na izredni seji občinskega sveta so občinski svetniki, med razpravo o omejenih pristojnostih krajevnih skupnosti pri sprejemanju poslovnih odločitev, slišali, da ima župan s statutom omejene pristojnosti samostojnega odločanja do višine 10.000 Burov.
Prav toliko znaša nagrada, ki jo izolska občina, po novem, namenja Univerzitetnemu razvojnemu centru in inkubatorju Primorske za natečaj za najboljšo podjetniško idejo Podjetna Primorska 2017. Ta že enajsto leto zapovrstjo odpira svoja vrata vsem podjetnim posameznikom in skupinam, ki želijo uresničiti svoje podjetniške ideje in se podati v podjetniške vode. Novost letošnje sezone bodo posebne nagrade Občine Izola in podpora Mestne občine Koper.
Natečaj ohranja tri kategorije: 1. Rektorjeva nagrada Univerze na Primorskem, ki je namenjena študentom, mladim diplomantom, raziskovalcem in pedagoškim delavcem Univerze na Primorskem, 2. kategorija Optimist, ki je namenjena posameznikom in ekipam, ki nimajo podjetniških izkušenj in nikoli niso bili ustanovitelji podjetja oziroma niso zasedali vodstvenih funkcij v podjetjih ter 3. kategorija Navigator, ki je namenjena izkušenim posameznikom ali ekipam, pri čemer je pogoj, da podjetje, ki ga prijavljajo na natečaj, ni starejše od treh let na dan objave razpisa.
Aktivnosti natečaja bodo letos potekale dlje časa, saj bodo poleg tematskih delavnic, ki so pomembne za razumevanje posameznih vsebinskih sklopov poslovnega modela, na inkubatorju organizirali tudi dva enodnevna dogodka v sodelovanju z gospodarstveniki iz regije, poleg tega pa bodo poletni meseci namenjeni izključno delu ustreznih mentorjev s prijavljenimi ekipami, ki bodo izbrane med finaliste.
Vse delavnice bodo potekale v novih prostorih inkubatorja, ki je sedaj lociran v 1. nadstropju na Čevljarski ulici 27 v Kopru (prostori SOUP).
Nagradni sklad tudi letos znaša 30.000 eur, temu skladu pa se letos pridružuje še posebna nagrada Občine Izola v višini 10.000 eur. Natečaj se bo zaključil predvidoma v mesecu novembru, ko bodo podeljene nagrade za najboljše podjetniške ideje. Želja je, da bi letos še povečali že tako dobre uspehe delovanja inkubatorja. V desetih letih delovanja so namreč podprli skoraj 70 startup podjetij, ovrednotili več kot 450 podjetniških idej in med njimi nudili podporo pri pripravi poslovnih načrtov in modelov več kot 120 podjetniškim ekipam.

Ptt
DSm m xm@@iT
Proračun je namenjen občanom
Za nami je proračunska seja, na kateri je bil sprejet proračun za leto 2017 in 2018. Ob tej priložnosti v stranki Izola je naša še enkrat poudarjamo, da občina ni sama sebi namen. Občina mora v prvi vrsti služiti občanom, ki so nam (brez izjem) z zelo majhnim številom glasov, izkazali svoje zaupanje. Tako koalicijski kot opozicijski svetniki predstavljamo glas ljudstva. Delamo za občane in ne zase.
Stranka IJN ugotavlja, da občina v proračunu vse več sredstev namenja delovanju občinske uprave, izobraževanju občinskih uslužbencev, potovanjem, protokolu,... Po podrobnem pregledu proračuna najdemo več postavk z isto vsebino, ki so sistematično razporejene po celotnem proračunu. Zato smo imeli glede proračuna veliko vprašanj. Tudi obrazložitve so bile skope, splošne in zavajajoče. Kakor je že večletna praksa se manjšajo sredstva namenjena delovanju kulturnih, izobraževalnih, športnih in ostalih družbeno koristnih društev ali ustanov. Fiktivno se prikazuje uspešno delovanje občinske uprave, TIC-a,... Lokalna skupnost pa je podhranjena pri vsem, kar ni neposredno povezano z občinskim vodstvom. Ker se zavedamo, da je proračun namenjen v prvi vrsti občanom, ki v Izoli živijo in ne zgolj občinskemu vodstvu, smo bili prepričani, da bo naš amandma v korist Društva prijateljev mladine sprejet. V stranki IJN se zavedamo, da je socialni problem v Izoli opazen, kot je opazna porast neljubih dogodkov, ki se dogajajo v mestu. Društvo prijateljev mladine pa dnevno skrbi za učno pomoč, varstvo in usmerjanje najranljivejše skupine-t.j. otrok. Soodgovorni smo za tisto kar se dogaja na naših ulicah. Starši se trudimo za finančno preživetje in vsaka pomoč otrokom pomeni več uspešnih otrok in dolgoročno gledano manj socialnih stisk. Županu in vodstvu občine smo v sklopu predloga k proračunu predlagali, naj Društvu prijateljev mladine nameni 10.000 eur. Župan je naš predlog delno upošteval in predvidel za leto 2017 dodatnih 2.000 eur. Po našem mnenju je namenjenih sredstev za uspešno delovanje društva premalo, zato smo z amandmajem predlagali še dodatnih 5.000 eur. Kot primerjavo naj omenimo, da ena od odvetniških družb od občine prejema mesečno 7. 500 eur.
Ugotavljamo tudi, da smo bili edina stranka, ki je v času obravnave dala predloge k proračunu. Sprašujemo se ali je proračun bil res tako brezhiben, da se nihče ničesar ni vprašal ali pa je razlog v tem, da so ostali imeli možnost sodelovanja že pri osnovanju predloga proračuna?
Letos je župan naredil pol koraka naprej in nas je povabil na pogovore, vendar po pripravi predloga proračuna. Vselej bi si želeli, da nas župan in vodstvo občine povabi k sodelovanju že ob sami pripravi proračuna, saj ponavljamo: proračun je namenjen občanom, ki v naši občini živijo. V glavah je potrebno narediti »preskok«. Ne glede na politične želje, ambicije in poglede ter v dobro občanov: moramo stopiti skupaj.	Stranka Izola je naša
Aloj Zorko, Bogdan Gerk, Manca Vadnjal
Aprila bo dan za spremembe
Občina Izola, skupaj z javnim podjetjem Komunala Izola, se je tudi letos pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki bo tako kot lani namenjen ozelenjevanju mesta.
Dan za spremembe bo letos potekal 8. aprila, Občina Izola pa vabi zainteresirane skupine, društva ali posameznike, ki bi se radi pridružili prostovoljni akciji, da to sporočijo do 14. marca, na telefonsko številko 66 00 138 ali e-naslov marti-na.miklavcic-sumanski@ izola.si.

Spoštovani naročniki,
iz programske sheme ELTA smo v noči s srede na četrtek začasno izključili štiri programe ponudnika United Media Netvvork, in sicer: Šport Klub 1, Šport Klub 2, Šport Klub 3 in Lov in ribolov. Dosedanja pogodba s ponudnikom je namreč potekla s 1.marcem 2017 (veljala je 5 let). Od United Media Netvvork-a smo prejeli novo ponudbo z več kot dvakratno podražitvijo nadomestila za omenjene programe - z obračunano maržo na nabavne stroške v višini kar 130%. Čeprav so nova cena in ponujeni finančni pogoji ponudnika United Media Netvvork za družbo ELTA d.o.o. izrazito škodljivi smo vseeno v dobrobit naših naročnikov omenjeno dvakrat dražjo ponudbo sprejeli dne 06.01.2017. Nato smo s ponovnim dopisom z dne 30.01.2017 potrdili sprejem ponudbe in jih ponovno pozvali naj nam pošljejo pogodbo v podpis. Kljub temu, da poslana in sprejeta ponudba po obligacijskem zakoniku pomenita obveznost brezpogojne sklenitev pogodbe za United Media Netvvork, nam isti do današnjega dne onemogočajo podpis.
Emitiranje omenjenih programov ni mogoče do podpisa nove pogodbe. Zato so omenjeni TV programi začasno ugasnjeni.
Zaradi zgoraj navedenega smo januarja 2017 na Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence vložili prijavo zoper United Media Netvvork in v skladu s tem pričakujemo, da bo Agencija v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili hitro in po skrajšanem postopku podjetju United Media Netvvork naložila naj podpiše pogodbo z Elta d.o.o. v skladu s poslano in sprejeto ponudbo.
Za takšno obnašanje so se v podjetju United Media Netvvork odločili zaradi naslednjega:
Telemach d.o.o. Ljubljana zadnje leto pospešeno poskuša prevzeti čim več naročnikov podjetja Elta d.o.o.. Pri tem se jim precej zatika, saj so jih prebivalci ignorirali - še posebej pri pridobivanju soglasij za prekop zemljišč in izdelavo instalacij v skupnih delih stavb v Izoli in Sežani. Podjetji Telemach d.o.o. Ljubljana in United Media Netvvork sta v lasti istega podjetja iz davčne oaze (Kajmanski otoki ter Isle of Man), zato je očitno, da želi United Media Netvvork z odrekanjem programov ‘Šport Klub’ Eltinim naročnikom, prisiliti prebivalce Izole in Sežane, da Telemachu podpišejo soglasja za prekop stavbnih zemljišč in posege v same objekte, zlorabljajoč pri tem realno potrebo naročnikov po sprejemu omenjenih programov. Njihovo ravnanje je nedopustno, zato pričakujemo, da bo Agencija za varstvo konkurence tako omogočila podpis pogodbe kot tudi prekrškovno kaznovala United Media Netvvork.
Ob tem se naročnikom opravičujemo za pozno informiranje o zadevi, saj smo do zadnjega verjeli, da bo pogodba podpisana. O odločitvi Agencije v zvezi z omenjeno zadevo Vas bomo obvestili v kratkem.
Obžalujemo dejstvo, da začasno ne boste imeli možnosti spremljati splošno priljubljenih programov in pričakujemo, da bodo državni organi hitro in učinkovito razrešili ta primer.
S spoštovanjem,	E|ta d.o.o.
Aco Kabanica, direktor

— ------------------------------- Stavbenik--------------
Plače niso niti enkrat zamudile
Ob 70 letnici ustanovitve gradbenega podjetja Stavbenik, enega od nosilcev razvoja Izole in slovenske Istre, smo v prejšnjem Mandraču brali spomine ing. Aleksandra Slekovca, ki je podjetje zapustil sredi osemdesetih let. Danes objavljamo nekaj spominov Oskarja Jogana, ki je dober poznavalec in zapisovalec zgodovine podjetja, ki je zaposlovalo tudi več kot 2.000 delavcev.
Oskar Jogan je prišel v Stavbenik, oziroma takratni Gradbenik, po zaključeni industrijski šoli v Mariboru in po treh letih dela pri remontu parnih lokomotiv, od katerih je ena zdaj v vojnem muzeju v Pivki. V podjetju je bil zadolžen za varnost pri delu, hkrati pa je beležil vse pomembnejše dogodke in prelomnice v zgodovini podjetja. To kar sledi je njegovo nadaljevanje zapisa o izolskem Stavbeniku, ki bi danes slavil 70 letnico ustanovitve.
Hvala g. Slekovcu, ki me v prejšnjem članku na to temo imenuje duša dokumentiranja na Stavbeniku. Daleč od tega, da bi se lahko s tem ponašal! Res pa je, da sem bil član uredniškega odbora Glasila že leta 1956 ali 57, ko je luč sveta zagledala prva ciklostirana številka, urednica pa je bila Marija Uran. Pozneje pa sem si nekakšno mnenje o tem, da o firmi vse vem, najbrž pridobil zato, ker sem moral po službeni dolžnosti redno obiskovati vsa delovišča, ne glede na to, kje se nahajajo. Od začetka sem moral velikokrat pri tem tudi krepko pešačiti. S širitvijo podjetja pa je gradbišč kmalu postalo preveč!
V hiši smo takrat za vse potrebe imeli le staro 01ympio, ki je bila le bolj poredko vozna. Šele precej let kasneje sem bil poleg svojega dela imenovan še za odgovornega urednika Glasila, takrat sem tudi dobil službeni fotoaparat, ki me je vedno spremljal! V majhnem prostorčku sem si uredil tudi temnico, kjer sem razvijal filme in slike.
To nalogo sem z veseljem opravljal tja do leta 1982. V povprečju smo tedaj izdali 10 številk Glasila letno. Za menoj so časopis urejali še ena urednica in trije uredniki. Za dobro informiranje pa vse to, kot se je sedaj pokazalo, ni zadostovalo! Proti koncu življenjske poti podjetja, se je pri vsakokratnem mojem poskusu pridobitve ali samo vpogleda v stare dokumente, ki naj bi bili varno spravljeni v arhivu, pokazalo, da je moj trud zaman. Občutek sem imel, da v firmi ni več pravega interesa, da bi ohranili kaj iz njene preteklosti!
Krize in lastninjenje
Tako kot se je v gradbeništvu pogosto dogajalo, so se tudi okrog leta 1985 začeli pojavljati znaki večje krize. Splošno zmanjšanje investicijskih naložb in čedalje hujša konkurenca drugih izvajalcev gradbenih del na obali, je povzročila slabšo zasedenost zmogljivosti v Stavbeniku. Najprej so se začele težave v enoti Ljubljana, kjer so se pojavile težnje po samostojnosti.
Sledila je reorganizacija družbe in v nekaj letih je dejansko prišlo do občutnih sprememb tudi v novo zgrajenih stranskih obratih, ki so že od nekdaj pomenili najbolj stabilno in trdno jedro podjetja. Takrat se je začelo govoriti o privatizaciji, o čemer pa večina pravzaprav ni vedela ničesar. Kmalu za tem sem za 4 leta zapustil podjetje in odšel na občino Izola, [bil je izvoljen za predsednika občinske skupščine, op- ur.) V tem obdobju sem zato dogajanja v podjetju spremljal le obrobno. Leto dni po vrnitvi v Stavbenik sem se upokojil in tako zaključil svojo kariero.
Združitev in izčrpavanje
Stanje v podjetju sem tudi kot upokojenec še naprej spremljal. Najbolj me je prizadelo to, da se je moral Stavbenik zaradi nekih, meni precej neznanih razlogov, kot hčerinsko podjetje pridružiti Primorju, ki pa mu je tudi že takrat primanjkovalo dela.
Po tej, na pol pridružitvi, je Stavbenik sicer še naprej ohranil svoje ime, vsi delavci pa te reorganizacije nikoli niso sprejeli z naklonjenostjo. Vse je kazalo, da so se s to potezo gospodarske razmere še naprej slabšale. Občutek so imeli, da gre za nekakšno prelivanje denarja, ki so ga zaslužili z delom na objektih, ki so jih gradili in da predrago plačujejo usluge, ki jih je zaračunavala uprava Primorja. To prakso velikih so kasneje poimenovali s pravo besedo: izčrpavanje!
Ljudje, zaposleni v gradbeništvu so počasi dojemali, da je bilo slovenska gradbena operativa preobsežna in da so zlati časi te gospodarske panoge najbrž za vselej minili. Dogajanje v Stavbeniku zato niti ni bilo nekaj zelo posebnega, saj so v nekaj letih zaradi podobnih razlogov, padli praktično vsi velikani slovenskega gradbeništva: Gradis, Slovenija ceste, Pionir, Vegrad, Konstruktor, Grosuplje, Ingrad, SGP Gorica, Kraški zidar in seveda tudi matično Primorje. Kaj se je v tem obdobju splošnega propadanja gradbeništva natančno dogajalo z mojo nekdanjo, skoraj 70 let staro firmo, pa še vedno nisem vedel. Razkril mi jo je šele nekdanji vodja gradbišča, Peter Žigante, ki je bil eden tistih blizu sto delavcev Stavbenika, ki so firmi ostali zvesti skoraj do konca njenih dni. Dogajanje sem opisal v nadaljevanju.
Stečaj prijaznejše vrste
Sodišče je po stečaju matičnega podjetja, leta 2012, izdalo sklep o stečaju tudi Stavbeniku. Stečajni upravitelj Valter Stepan je vsem delavcem takoj nato razdelil še sklep o 15 dnevnem odpovednem roku. Seveda so se ob tem pojavljala različna vprašanja o tem, kaj bo z delavci, saj so bile možnosti, da bi lahko dobili delo kje drugje, zelo slabe. Dobili so zagotovila, da bo za nadaljnji potek uveljavljanja njihovih zakonskih pravic poskrbel direktor, ki bo skrbel predvsem za to, da se bodo sredstva iz stečajne mase pravično uporabila in da bo storjeno vse, da bo izid čim manj boleč.
Nobenih izpadov ni bilo in lahko bi rekli, da so delavci odpovedi sprejeli z razumevanjem, da pač v tem trenutku druge rešitve ni.
Tudi po preteku odpovednega roka je vse potekalo nekako normalno. Velike zasluge za to je treba pripisati direktorju Mitji Petriču, stečajnemu upravitelju, pa tudi sindikalistom.
Sindikalisti, Ocvirk, Volf in Ke-skič, so vseskozi bdeli nad tem, da delavcem niso bile kršene njihove pravice.
K razmeroma ugodnemu razpletu je prispevalo tudi to, da so na licitaciji zelo ugodno prodali stanovanjski blok v začetni fazi gradnje ob že dograjenem »Alka-trazu«, ki nekako ni bil vključen v stečajno maso. Kupec je zanj plačal skoraj enkrat več kot je znašala izklicna cena! To pa je gotovo zmanjšalo skrbi stečajnemu upravitelju, ki je ocenil, da bi sedaj moralo biti dovolj sredstev za poravnavo vseh obveznosti, do zaposlenih do delavcev. Nekateri delavci so lahko še nekaj časa delali na objektih, ki so jih morali dokončati in so dosegli pogoje za pokojnino, drugim so izplačali odpravnine, le nekaj pa jih je do odhoda v pokoj ostalo na zavodu za zaposlovanje. Večina njih, ki jih je prizadela ta »nesreča«, pa so zadovoljni s poravnavami in poplačili, saj bi se lahko vse skupaj končalo tudi veliko slabše kot se je! Tildi v tem primeru se je pokazalo, da je Stavbenik izpolnil svojo dolžnost do svojih zaposlenih in ni zatajil!
Z mislijo na ljudi
Stavbenik je bil dobro podjetje! Še danes, ko nekoga od starejših delavcev srečam na ulici, mi to potrdi! V skoraj 70 letih nikoli ni prišlo da primera nepravočasnega izplačila plač, nikoli do stavke, nikoli do resnejših sporov z investitorji, naročniki so bili vedno zadovoljni s kakovostjo opravljenih storitev. Kljub temu, da smo med zaposlenimi imeli več kot polovico delavcev drugih nacionalnosti, ni nikoli prišlo do trenj ali šikaniranja.
Stavbenik je za svoje potrebe imel tudi zgledno organiziran sistem izobraževanja. Poleg tega, da je v lastnem Izobraževalnem centru stalno potekal proces izobraževanja za osnovne poklice (zidarje in tesarje), je vsakomur, ki je za to pokazal zanimanje, omogočal pridobitev znanja tudi ob delu. Veliko število strokovnjakov je pridobil tako, da jim je zagotovil štipendiranje za celotno dobo študija. Zaradi usposabljanja iz varstva pri delu se je kmalu zmanjšalo število poškodb pri delu, ki so bile v začetnem obdobju, zaradi težkih delovnih razmer zelo velik problem...
70 LET
Gradili so tudi Fužine
V primerjavi z drugimi podjetji iz te branže, je Stavbenik posebno v začetnem obdobju, veliko pozornosti posvečal družbenemu standardu. Že od začetka je veliko vlagal v stanovanja za družine delavcev, v Izoli, Kopru in Ljubljani pa je imel domove za samske delavce. V Logu pod Mangartom in na Pohorju je imel lastna počitniška domova. Iz sredstev za rekreacijo so večkrat organizirali avtobusne izlete na Češko, nepozabna pa so ostala vsakoletna sindikalna srečanja in srečanja celotnega kolektiva nekje na obali ob okroglih obletnicah podjetja.
Vse to so zaposleni znali ceniti, in zato so radi ostajali zvesti kolektivu, tako, da fluktuacija ni bila velik problem.
Skriti gigant
Za epilog naj navedem še občutek, ki ga človek doživi ob tem, ko zagleda, da se v prah spremeni nekdanji, komaj nekaj več kot 30 let star. Stavbenikov obrat za izdelavo betonskih izdelkov. To je bila v Izoli skoraj neznana, a prava tovarna stebrov, strešnih nosilcev tudi največjih razsežnosti in drugih elementov za gradnjo industrijskih objektov, ki so jih po cestah in železnici razvažali po celi Sloveniji in tudi na Hrvaško. Prvi pri nas so tu začeli izdelovati tudi plavajoče pomole in stotine njih so namestili v marinah Izole, Istre, Dalmacije in Črne gore. Zemljišče na katerem je stal ta obrat bo zdaj postal trgovski center.
Ni ti vseeno, ko vidiš, da se poruši nekaj, kar si na nek način pomagal ustvariti...	OskarJogan
Iz pogovora z Oskarjem Joganom
Zgradili pol Ljubljane
-	Število zaposlenih v Stavbeniku je variralo, zdi pa se mi, da smo najvišjo številko dosegli takrat, ko nas je bilo 2.700. Veliko je k temu prispeval TOZD v Ljubljani, ki je takrat gradil toliko stanovanj, da si danes tega niti zamišljati ne moremo. Gradili smo cela naselja, od Savskega in Fužin, do blokov v Vižmarjih, postavili smo kup tovarn in takrat smo bili, po številu zgrajenih stanovanj, med štirimi največjimi gradbenimi podjetji v Sloveniji. Najprej smo bili specializirani za gradnjo stanovanj, kasneje pa smo gradili tudi bolnice in hotele, pri nas v Izoli pa smo dejansko zgradili največ tovarniških hal. Tukaj smo namreč izdelovali betonske module za standardno gradnjo, ki so jih nato drugi investitorji uporabili pri gradnji tovarn po celi Sloveniji in na Hrvaškem.
Obnova Skopja in 01 v Sarajevu
-	Takrat smo bili že tako znani, da so nas povabili k gradnji banke v Beogradu. Do tega je verjetno prišlo zato, ker je eden od takratnih funkcionarjev videl poslovno stavbo Banke Koper, ki smo jo zgradili malo pred tem in so nas povabili še v Beograd. Seveda smo pomagali tudi pri obnovi Skopja, po potresu, gradili pa smo tudi naselje za tekmovalce na olimpijskih igrah v Sarajevu. Moram priznati, da me je stisnilo pri srcu, ko sem leta kasneje videl tiste bloke, ki so bili prerešetani od topovskih granat. Tudi na Hrvaškem smo gradili vrsto hotelov, od Poreča do Dalmacije, pa tudi šole in vse kar spada zraven. Še zanimivost: Prvo šolo smo zgradili še kot Edilit v Bujah.
Žerjav in furmani
-	Prvi gradbeni žerjav smo pripeljali v Koper, ko smo tam gradili pošto in ta je prišel nato v Izolo, ko smo gradili gostinsko šolo. Stavbe so bile vedno višje in potrebovali smo vedno več mehanizacije. Tisti prvi žerjav je imel doseg ročice 14 metrov, končali pa smo pri 42 metrih, kar še danes sodi med večje žerjave. HKrati pa smo še do leta 1962 imeli furmane, ki so s konjskimi vpregami vozili material na gradbišča ali z gradbišč.
Menza, samski dom, počitniški dom
-	Stavbenik je vedno skrbel za delavce. Tukaj na Sončnem nabrežju je bila menza v kateri je bil takrat Toni Dekovič in tja so prihajali ljudje, ki so bili še brez vsega, mi pa smo imeli družbeni standard tako organiziran, da so delavci tukaj lahko brezplačno dobili kosilo in večerjo, dobil je posteljnino, če jo je potreboval, našli so mu omare in podobno, kar se danes zdi neverjetno. Imeli smo počitniški dom v Logu pod Mangartom, ki smo uporabljali vsi, od zadnjega delavca do direktorja. Vsako leto smo imeli tudi sindikalno veselico za katero smo kupili dva kotla za kuhanje klobas in dva do tri sode refoška, pač odvisno od tega, koliko nas je bilo. Bilo pa nas je res veliko, tako da smo napolnili Simonov zaliv, enkart pa smo morah celo v Fieso.
Po delavce z avtobusi
-	Tudi jaz sem šel nekajkrat v Bosno, kjer smo iskali delavce v bolj odročnih občinah. To je bilo takrat, ko doma res nismo dobili nikogar, ki bi bil pripravljen opravljati gradbena dela in smo bili v to prisiljeni. Sodelovali smo zavodi za zaposlovanje v tistih krajih in oni so opravili najprej osnovno izobraževanje o Sloveniji in o gradbeništvu, potem pa smo še mi ocenjevali, kdo je sposoben za delo v gradbeništvu, ker vsi pač niso za to. Po navadi jih je prišlo za en avtobus hkrati, mi pa smo jih namestili po samskih domovih, ki smo jih imeli v Kopru, Ljubljani in Izoli, tako da so bili od prvega dne preskrbljeni.
Kje je film o Stavbeniku?
-	Skupaj s pokojnim snemalcem koprske televizije, Vladom Zaviši-čem sva v začetku sedemdesetih let sodelovala pri izdelavi skoraj enournega filma o Stavbeniku. Hodila sva po vseh gradbiščih po Sloveniji, montirali so ga na televiziji v Ljubljani in nato smo ga zavrteli na proslavi ob neki obletnici. Film je bil spravljen v blagajni pri pokojnem Gustinčiču, ki je ob odhodu vse skupaj pustil nasledniku, ta pa je film, skupaj z raznimi pokah in drugimi spominskimi predmeti očitno poslal v uničenje. Če ni bilo tako pa bi morda kaj vedel povedati Jože Dravinec, ki je takrat postal eden vodilnih na Stavbeniku.
Lepo je bilo, dokler je trajalo
Na svidenje, prva ligai
Zadnja tekma Izole v sezoni pri novomeški Krki je bila načrtovana za soboto, 4. marca, a sta se ekipi dogovorili, da tekmo odigrata že sinoči. Naši rokometaši so tako potegnili črto pod letošnje prvenstvo in - glede na zadnje mesto na lestvici, tudi pod prvo ligo. V soboto pa so v Kraški odigrali zadnjo tekmo pred domačimi gledalci, ki so jo izgubili z minimalno razliko.
Istrabenz plini Izola - Urban-scape Loka 26:27 (14:15) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 4, Stopar 1, Beganovič 5, Mičovič, Čolič 3 (2), Žgavec 3, Logar, Smej, Puhanič, Vukovič 6, Korošec, Poberaj 1, Radojevič 3, Konig, Madžarevič.
Izolani niso še nikoli bili tako blizu točk kot tokrat. Za svoj zadnji nastop pred domačim, žal maloštevilnim občinstvom, bi si zaslužili vsaj točko, a se je zasukalo drugače. Tako se z neslavnim rekordom poslavljajo od prve lige, saj so po 21. krogih edina ekipa brez točk. Sicer pa so se mladi rokometaši tokrat dobro ujeli z izkušenejšimi kolegi, ki so lep delež prispevali v obrambi in zaključevanju napadov. Tudi borbenost je bila na višji ravni kot sicer. Veliko je obetala že prva četrtina, saj so naši večkrat povedli za dva gola (5:3, 6:4, 7:5, 8:6, 9:7). Loka spričo dobre igre Izolanov ni delovala kot ekipa, ki zaseda tretje mesto. Vendar so se gostje dobro zavedali pomembnosti tega dvoboja, ki je bil zanje pomemben, da ostanejo v igri za nadaljevanje prvenstva. Do odhoda na odmor so sprva izenačili na deveti točki, zatem pa po izenačeni končnici povedli z minimalno prednostjo.
V nadaljevanju so skušali Škofje-ločani čim prej pobegniti, a jim naši fantje tega niso dovolili. Ujeli so jih na 19. točki, zatem pa je bilo zelo napeto. Izolski rokometaši so z dobrim nastopom in z večkratnimi obrambami vratarja Zorana Puhaniča bili še šestkrat rezultatsko izenačeni s tekmeci (20:20, 21:21,22:22, 23:23, 25:25, 26:26).
Takrat je štiri gole prispeval Jakob Vukovič, zadnjega za izenačenje pa je dosegel Patrik Čolič. Žal je v zadnjem napadu Škofja Loka zadela, naši pa so v izteku tekme grešili nasprotnikov gol in zapravili točko, ki bi si jo glede na prikazan nastop zagotovo zaslužili. Pohvala gre mladi ekipi za napredek, ki daje dobre obete za prihodnost izolskega moškega rokometa.
»Tekma je bila napeta, igrali smo bolj sproščeno in več zadevali kot običajno. Če bi bili tu še Ribari, bi se verjelo končalo drugače«, je po tekmi povedal Jakob Urh Poberaj.
©eesm
Krimovke boljše od Izolank
Ljubljanska ekipa Krim-Pirnar doors je bila v zadnjem krogu s 3:1 boljša od naših odbojkaric. Po treh zaporednih zmagah so odbojkarice Galeb grup Robotine morale priznati premoč Ljubljančank, katerim se je po dvojnem vodstvu v nizih (25:20,25:19) obetala gladka zmaga. Vendar so naše punce zaigrale še bolj odločno in niz po napetem zaključku dobile s 25:23. A se domačinke niso pustile presenetiti in so četrti niz dobile s 25:15 ter zmago ohranile doma. Izolanke so na petem mestu, v soboto pa optimistično v Livadah ob 18.00 pričakujejo škofjeloški Partizan.
to®
Rezultati:
St.dečki: Enej Sluga S.mesto St.deklice: Ana Marčeta 1.mesto in Janja Trontelj S.mesto Ml.dečki: Jan Nabernik 1.mesto Ml.deklice: Andreja Jurišič 4.mesto in Sara Rožac S.mesto.
V Izoli se je z zmagoslavjem Italijana Filippa Fortina v avstrijski ekipi Tirol zaključila kolesarska dirka za 4. Veliko nagrado Izole. Odlično je svoj selektorski debi začel Andrej Hauptman, saj je bil Marko Kump v reprezentančnem dresu drugi. Matej Mugerli (Amplatz-AUT) je bil tretji, Gašper Katrašnik (Adria Mobil) pa osmi. 156 km dolga dirka na zelo zahtevni trasi za spomladanski čas, je ponudila dva resna pobega, ki pa jih je glavnina pred zaključnimi krogi nevtralizirala. Zadnji pobeg je poskušal ustvariti še Jan Polanc skupaj s kolesarjem Adrie Mobila Juretom Golčerjem in še petimi kolesarji, vendar je dirko odločil ciljni sprint 46 kolesarjev. Janu Polancu je uspelo osvojiti lovoriko letečih ciljev.
V	prekrasnem vremenu, s številnimi gledalci ob progi je bil to lep uvod v kolesarsko sezono v Sloveniji. Organizator dirke Kolesarska zveza Slovenije ob pokroviteljstvu Občine Izola in pomoči številnih prostovoljcev iz cele Slovenije, pa je dobil potrditev, da je tak dogodek odlična promocija kolesarskega športa.
to®cx
V	ponedeljek 27.2. je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran zadnji februarski turnir v taroku za posameznike za letošnje prvenstvo občine Izola, sicer pa že sedmi letos. Vseh možnih točk ni osvojil nihče, zato je bil med prvimi petimi izenačen boj, v katerem je usodno vplivala razlika iz posameznih kol. Po 8 točk sta osvojila Marija Bolje in Lojze Hočevar. Razlika je šla v prid Boljetovi z 928, Hočevar pa je zbral razliko +489. Sledijo kar trije z osvojenimi 7 točkami. Tudi tu je odločala razlika. Laura Papič je osvojila odlično razliko +1221, Cveto Ličen +474 in Zvone Glušič +123. Laura Papič se je izolskim tarokašem priključila prvič in s prikazano igro pokazala, da bo v prihodnje resen nasprotnik vsem soigralcem.
Po sedmih turnirjih na vrhu ni prišlo do sprememb. Vodi Cveto Ličen s 54 točkami in razliko +3780. Povečal je razliko pred drugo uvrščenim Borisom Debeljakom, ki ima 44 točk in razliko +1572. S po 43 točkami pa sledita Božo Praprotnik z razliko +2498 in Ivica Grdič z razliko +2331. Peto mesto zaseda Vladimir Šetina z 39,5 točkami in razliko -505.
Že turnirji v marcu bodo odločali o uvrstitvi od 2-5 mesta, predvsem pa na 2-4 mesto. Naslednji turnir bo 6.marca v hotelu Delfin Izola.
Na mednarodnem tekmovanju za pokal Guštanj v Ravnah na Koroškem so tekmovalci JK Izola dosegli naslednje uvrstitve: ml.kadeti: Marčeta Sergej 2.mesto

Okusim®
Kratek, a aktiven februar
Čeprav je februar najkrajši mesec v letu, je za tekmovalci Strelskega kluba Izola kar šest različnih tekem. Začelo se je pravzaprav že
30.1.2017,	ko so se Izolani udeležili Regijskega prvenstva srednjih in osnovnih šol v Postojni ter odnesli kar nekaj lovorik. Med cicibani je bil Jaša Barut drugi, Martin Frank na 5. in Alen Čikotič na 15. mestu. Jaka Hrvatin je zmagal v skupini mlajših pionirjev, sledila sta mu Luka Samuel Rihter na 16. in Matej Kotnik Mujič na 21. mestu. Tudi pionirka Lara Frank je bila prepričljivo prva, pionirji pa so bili ekipno peti, posamično pa Vito Kavalič 14., Val Lorbek Ivančič 17., Martin Memon 19. in Jure Ravnikar 22.
Na naslednji tekmi, Regijskem prvenstvu v streljanju s standard zračno pištolo na Vrhniki
12.2.2017,	je kot edini mlajši tekmovalec Mark Rožac zaključil na 3. mestu med Kadeti. Člani so bili ekipno četrti, posamično pa Andrej Jakomin 6. (v finalu odličen peti), Leon Tomažin 15. In Ivan Božič 16. (slednji se je uvrstil še na 5. mesto med veterani).
Mladina pa se ne da in že naslednji vikend so spet streljali. 19.2.2017 so se udeležili 5. turnirja za pokal prijateljstva - državne pionirske lige v Ljubljani. V hudi konkurenci 70 tekmovalcev iz 19 ekip so bili naši peti, posamično pa Val Lorbek Ivančič na 18., Alen Karajkovič na 29. In Vito Kavalič na 34. mestu. Istega dne pa so se v okviru 5. turnirja za pokal Slovenije v streljanju z zračnim orožjem mladinske in kadetske lige Izolani uvrstili takole: kadet Dan Lorbek Ivančič na 30. mesto, kadetinja Lara Frank na 17. mesto in kadet Mark Rožac s pištolo na 16. mesto. Če že ne za medalje, pa je bil podmladek ta vikend zagotovo bogatejši za dragocene izkušnje na državni ravni.
Regijska tekma, 5. kolo Primor-sko-Notranjsko-Kraške lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, ki so jo v Piranu odigrali
med tednom do 18.2.2017, jim je bila v primerjavi s tem torej »mala maPca«, kar se je pokazalo tudi v rezultatih: Serijska zračna puška: Cicibani (ekipno 1. mesto): Martin Frank 2, Jaša Barut 3. in Luka Maglič 5. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 2. mesto): Jaka Hrvatin 5., Leon Krbavčič Bandelj 6„ Luka Samuel Rihter 8. in Matej Mujič Kotnik 22. mesto. Pionirji (ekipno prvi): Val Lorbek Ivančič 3., Vito Kavalič 8., Alen Karajkovič 9., Martin Memon 10. in Aljaž Bajt 14. mesto. Člani in članice (ekipno 2. mesto): Člani: Aljoša Frank 3., Dor-jan Rožac 9. mesto. Članice: Patricija Memon 2., Dolores Šuštar 4. in Dragica Tokmadžič 8. mesto. Veterani (ekipno 5.): Veterani 50: Bojan Šuštar 8. mesto; Veterani 60: Ivan Božič 4. in Enio Božič 8. mesto. Rezultati s standard zračno puško: Kadet Dan Lorbek Ivančič 9.mesto. Zračna pištola (ekipno 3.): Mladinec Mark Rožac 3. ter Člana Andrej Jakomin 4. in Ivan Božič 18. mesto. Kombinacija (puška + pištola): Ivan Božič 6. mesto.
Za dober zaključek so Izolani z Regijskega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško na Vrhniki dne 26.2.2017 poleg odličnih rezultatov domov odnesli kar sedem ekipnih pokalov in sedem medalj. Rezultati: Cicibani (ekipno prvi): Martin Frank 1, Jaša Barut 3. in Luka Ma-glič 7. mesto. Mlajši dečki (ekipno prvi): Jaka Hrvatin 3., Leon Krbavčič Bandelj 4. in Luka Samuel Rihter 6. mesto. Starejši dečki (ekipno drugi): Alen Karajkovič 3., Val Lorbek Ivančič 7., Vito Kavalič 12., Aljaž Bajt 14. in Martin Memon 17. mesto. Člani (ekipno tretji): Aljoša Frank 5., Ivan Božič 8., Bojan Šuštar 11. in Dorjan Rožac 12. mesto. Članice (ekipno druge): Patricija Memon 4., Dolores Šuštar 6. in Dragica Tokmadžič 7. mesto. Veterani (ekipno tretji): Vet.50: Bojan Šuštar 4. mesto; Vet.60: Ivan Božič 1. in Enio Božič 6. mesto. Veteranke (ekipno druge): Vet.40: Patricija Memon 2. mesto; Vet.50: Dolores Šuštar 3. In Dragica Tokmadžič 4. mesto.	dš
Vloga psihiatra pri demenci
Osrednja gostja srečanja svojcev stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola je bila tokrat tamkajšnja psihiatrinja Tea Apath, dr. med., spec. psih., ki je zbranim spregovorila o vlogi psihiatra pri obravnavi oseb z demenco v domovih starejših. Srečanje sodi med številne aktivnosti, ki so jih v Domu upokojencev Izola pripravili v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO, s katerim želijo prispevati k destigmatizaciji bolezni in zagotavljanju dostojnega življenja oseb z demenco.
Psihiatrinja Tea Apath je pojasnila, da je demenca sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, navadno kronična ah progresivna, ki primarno ah sekundarno prizadene možgane in povzroča motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računanja, učenja, presoje in govornega izražanja. Prav zato so prizadete vsakodnevne dejavnosti obolelih. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, saj ima takšno diagnozo skoraj 60% bolnikov z demenco. Zanimiv je podatek, da se število vseh bolnikov z alzheimerjevo boleznijo po 60. letu vsakih pet let podvoji. Bolezen lahko diagnosticira zdravnik specialist nevrolog ali psihiater, postavitev diagnoze pa vključuje: anamnezo - zlasti podatke iz socialnega in delovnega okolja, nevrološki pregled, nevropsihološki pregled, laboratorijske preiskave in slikovno analizo. Zdravljenje demence je farmakološko in nefarmakološko, usmerjeno pa je v odpravljanje osnovnega vzroka pri reverzibilnih demencah, izboljšanje spoznavnih sposobnosti, lajšanje vedenjskih in psihičnih zapletov, vzpodbujanje umskih dejavnosti, vzdrževanje preostalih sposobnosti bolnika, lajšanje stisk, prilagajanje okolja potrebam bolnika ter pomoči družini in negovalcem.
Zbranim svojcem stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola je psihiatrinja Tea Apath odgovorila na vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo v zvezi z demenco. Srečanje je zaključil direktor Vasja Medvešček in za konec predstavil aktivnosti, ki potekajo pod okriljem čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO. V domu želijo celovito pristopiti k problemu demence, ki predstavlja vedno večji izziv, vodilno partnerstvo v projektu pa jim omogoča številne možnosti za izboljšanje kakovosti življenja stanovalk in stanovalcev z demenco. Zaključek srečanja, ki so se ga udeležile tudi domske strokovne delavke, je minil v prijetnem klepetu in medsebojnem druženju.
Lijana Trontelj Dom upokojencev Izola
Kultura
Pust je bil v Izoli precej pust
Bilo je kot druga leta, Precej na silo, brez pravega pustnega vzdušja, zelo potisnjeno v Koper in zagotovo zelo varčno. Že res, da pust izgublja nekaj starega sijaja, toda vsaj za najmlajše bi lahko storili več.
Že razmišljanje o tem, da bi pustovanje za najmlajše, v sklopu Istrskega pusta, zaradi napovedanega slabega vremena, enostavno odpovedali, je dala slutiti, da kakšnega posebnega navdušenja nad to prireditvijo v mestu ni.
Potem so se organizatorji odločili, da pustovanje najmlajših preselijo v telovadnico OŠ Livade, ki je sicer ponudila streho nad glavo, veliko več od tega pa gotovo ne. Podobno je bilo v nedeljo, ko so posamezne maske tavale po mestu in v torek, ko so se najmlajši držale vrtcev, starejših pa ni bilo na spregled. Če v ponedeljek po mestu ne bi zaokrožila skupina iz KS Jagodje - Dobrava, niti vedeli ne bi, da smo v pustnem času.
Priznanje je treba dati vzgojiteljicam in učiteljicam ter staršem, ki so tudi letos svoje najmlajše spremenili v vsa mogoča bitja in predmete in jih sprehodili po mestu, šolah in vrtcih. Da navada pustovanja izginja iz naših krajev pa priča že to, da v petih dneh na vrata naše redakcije ni potrkala niti ena maškara. In verjamemo, da je bilo pri večini Izolanov ravno tako.
Kaj storiti?
Verjetno je čas neposredno po pustu tisti, ko nam je najbolj jasno, kaj nam je storiti, da bo naslednje leto drugače.
Vsem, ki so se kadarkoli ukvarjali s prireditvami je bolj ali manj jasno, da je rešitev predvsem v postavitvi velikega šotora na Lonki.
Strošek takšne prireditve gotovo ne bi bil prevelik, še posebej, če bi za vstop v šotor v večernih urah pobirali minimalno vstopnino s katero bi pokrili stroške skupin in najema šotora. Občina Izola pa bi bila ob organizatorju, za vsak slučaj, če tega denarja ne bi bilo dovolj. Preprosto, mar ne? Vsem tistim, ki so sodelovali pri izvedbi letošnjega pustovanja se oproščamo, če so dobili občutek, da smo njihovo delo morda podcenjevali, toda prepričani smo, da z opravljenim ne morejo biti zadovoljni. Pa ni vsega krivo le vreme.
Tam bi v soboto popoldne pripravili pustovanje za najmlajše z njim prilagojenim programom, zvečer pa pripravili pustovanje še za odrasle maske. Te namreč, to soboto zvečer niso imele nobenega pravega prizorišča za zbiranje. Predstavljajte si, da bi tam igrala ena od številnih obalnih blues ali rock skupin, ki nimajo kje igrati. Prepričani smo, da bi bil šotor poln, zabava pa več kot dobra. Vajo bi lahko ponovili v nedeljo zvečer, morda celo s plesnim večerom, saj številni Izolani pogrešajo klasične plese, kjer se lahko zavrtijo ob živi glasbi.
Ponedeljek bi namenili klasičnemu istrskemu pustu z narodnozabavno glasbo in morda celo z izborom najboljše tradicionalne maske, povabili pa bi lahko tudi najboljše skupine z Istrskega karnevala, saj je škoda, da se predstavijo samo en dan v letu.
Ne pozabimo na torek
Na pustni torek bi v dopoldanskih urah spet pripravili zabavo za najmlajše, zvečer pa povabili na slovo od pusta s kakšno bolj znano skupino, saj je vendarle delovni dan in pretirano veseljačenje ni mogoče.
Istrski Požarji sz Izle
V ponedeljek je izolsko mrtvilo razgibala skupina pustnih mask iz krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava, imenovana Istrski rožarji. Gre za skupino, katere člani prihajajo iz območja celotne slovenske Istre in že petnajst let razveseljuje regijo v času karnevala. Letos so ponovno bili pomemben del pustne povorke Istrskega karnevala v Kopru, v ponedeljek pa smo jih srečali med tradicionalnim obiskom gostiln po starem mestnem jedru, ko je bilo še kako živahno. Priložnost smo izkoristili za pogovor s članom skupine, Remigiom Mikolavčičem.
-	Smo skupina, katere člani prihajajo z vse obale, delujemo pa pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava iz Izole, saj od tod prihaja večina članov. Vsako leto se tradicionalne zberemo, da malo popestrimo tretje življenjsko obdobje, da prinašamo malo veselja med ljudi in seveda, da ne pozabimo na ta del naše tradicije, ki je pust. Gojimo naš kulturni utrip.
Ob tem pa še odganjate zimo, kar je družbeno zelo koristno delo.
-	Absolutno. Zato pa nas vsepovsod tudi sprejemajo odprtih rok.
Omenil ste, da ste vsi iz tretjega življenjskega obdobja.
-	Ja, naj mlajši gre v penzijo čez leto in pol. Na povorki v Kopru so sicer bili z nami tudi še nekateri mlajši člani, ki pa se izognejo tradicionalnemu obisku izolskih gostiln. Ne vem kako to, morda pa se mladi ne počutijo tako domače v gostilnah (smeh).
-	V Izoli letos res ni bilo veliko mask in kaže, kot da ste edina maska, in še to etnografska. Še v nedeljo skoraj ni bilo opaziti mask po mestu, vas pa najdemo na netradicionalni pustni ponedeljek.
-	Naše pustovanje je že del naše tradicije. Začne se v soboto s pustno povorko v Kopru. V nedeljo rajamo na Šaredu, v ponedeljek se odpravimo v Izolo, v torek pa popestrimo dan v izolskem Domu upokojencev in v Strunjanu. Lahko bi rekli, da v teh nekaj dneh pokrijemo celo obalo. Res pa je, da je v Izoli pustovanje v zadnjih letih kar malo zamrlo. Nekoč je bila Izola znana po Ribiškem prazniku in pustovanju, danes pa ga skoraj ni več. Res ne vemo, kako je do tega prišlo.
-	Zakaj ste se odločili prav za to masko?
-	Gre za tradicijo. Predstavljamo kmečki utrip, kmečko življenje. Predstavljamo se kot istrski rožarji, torej vrtnice in pod to blagovno znamko razveseljujemo ljudi. V naši skupini imamo vse, od kmetov, do vrtnic in štraconov.
-	Pa se po petnajstih letih še niste naveličali pustovanja?
-	Kje pa. In povem vam, da se ga kmalu še ne bomo.
tefiuSC' '

Trajnostna sonaravna prihodnost ???
V dnevu, ki je posvečen vsem zaljubljencem in parom, smo v Mestni knjižnici Izola gostili ddr. Timija Ečimoviča na predstavitvi svoje nove knjige, kjer smo se pogovarjali o drugačni ljubezni - ljubezni do zemlje.
Z ddr. Timijem Ečimovičem smo se pogovarjali o novi knjigi z naslovom Univerzalna vzgoja in izobraževanje in filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev. Pogovor z znanstvenikom je vodila direktorica Mestne knjižnice Izola, Marina Hrs.
Ddr. Timija Ečimoviča, med drugim večkratnega nominiranca za Nobelovo nagrado, člana evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu ter svetovalca ZN, leta 2016 uvrščenega med 2000 izjemnih intelektualcev človeštva z izjemnimi dosežki s področja filozofije, če naj naštejemo le nekaj pomembnejših funkcij in dosežkov, veže z Mestno knjižico Izolo prav posebno dolgoletno sodelovanje, med drugim se na domači internetni strani MKI nahaja tudi povezava do strani inštituta za klimatske spremembe - SEG, ki ima sedež v Medoših, kjer Timi živi s soprogo Marijo. Prav na podlagi tega dolgoletnega sodelovanja in vzajemne podpore je bila Mestna knjižnica Izola tista ustanova, kjer se je svetovni erudit odločil predstaviti svojo novo knjigo.
Nekoč smo bili sonaravni
Tako srno na srečanju uvodoma izvedeli, da je biosfera vsota vseh ekosistemov, da je pravzaprav svetovni ekološki sistem, ki vključuje vsa živa bitja na Zemlji in njihova razmerja, vključno z njihovo povezavo z elementi litosfere, hidrosfere in ozračja. Razložil je, da smo ljudje od našega obstoja dalje živeli sonaravno vse do pojava prvih klasičnih civilizacij in nastanka organiziranih državnih sistemov, kjer smo začeli opuščati sonaravno bivanje in vzpostavili človeku lastne sisteme, kot so razvoj mehanizacije, poljedelstva in raznih državnih aparatov.
Ta razvoj traja vse do druge polovice 18. stol., ko pride do izuma parnega stroja, kar predstavlja mejnik med srednjeveško civilizacijo in kasnejšo globalno človeško skupnostjo.
Drugi večji mejnik v zgodovini se zgodi na prehodu iz 19. v 20. stoletje, kjer se zgodijo temeljni premiki na področju nuklearnih znanosti, ki predstavlja tudi novo nevarnost. Z znanjem nuklearne tehnologije smo namreč prišli tudi do razvoja jedrskega orožja in z njim povezane tekme v jedrskem oboroževanju, s tem pa le en korak stran od možnosti popolnega uničenja vsega človeštva in planeta.
Obstaja pa še ena nevarnost za obstoj našega planeta, in sicer ogromno povečanje prebivalstva. S povečanjem števila prebivalstva se namreč tudi eksponentno povečuje razvoj za planet škodljivih tehnologij.
Tako ne preseneča ugotovitev o razliki glede vsebnosti kisika v biosferi nekoč in danes. Izvedeli smo, da je konec 19. stol. bilo v zraku 21 % kisika, danes, le stoletje pozneje, je vsebnost kisika padla že na 11 %, kar se najbolj pozna v večjih mestih. Ob tem je treba poudariti, da padec kisika pod 8 % predstavlja tudi konec človeške rase.
Ob tem velja izpostaviti občutek človekove superiornosti in nagnjenosti k prilagajanju sistema človeku, ki ima lahko katastrofalne posledice. Kot skrajno manifestacijo te miselnosti nas Ečimovič spomni na nedavno pariško podnebno konferenco 2015, kjer je takratni predsednik ZDA vzkliknil, da smo rešili planet, kar je zabaven paradoks, saj kaj takega ni v človekovi moči. Planet, narava, če želite, se reši sam, vprašanje je zgolj, ali tudi v našo korist.
Ečimovič tu ponudi uvedbo kuri-kuluma za univerzalno vzgojo in izobraževanje kot vseživljenjskega procesa, saj je problem naše neoza-veščenosti pomanjkljiva izobrazba.
Kot temeljni problem našega odmika od narave in z njo povezane ozaveščenosti vidi v samem kapitalističnem sistemu, ki temelji na nenehni rasti dobička, ne oziraje se na ljudi, okolico, naravo. Sistemu, ki dobiček postavlja pred človeka in je prav zato dolgoročno nevzdržen.
Previdni optimist
Ob tem pove, da niti ZN niso garant za premik k drugačnemu razmišljanju, saj je tudi ta organizacija sestavljena iz nacionalnih držav, ki jim je spet v interesu zgolj rast v smislu gospodarskega napredka.
Kljub temu, da so prav ZN izdali deklaracijo prevedeno v 30 jezikov, ki predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v prizadevanjih mednarodne skupnosti za trajnostni razvoj, saj sta bila na njej sprejeta dva temeljna dokumenta na področju trajnostnega razvoja - Deklaracija o okolju in razvoju ter Agenda 21, načrt za uresničitev trajnostnega razvoja.
V luči zgoraj povedanega, Ečimovič ponovno poudari pomen ekološkega ozaveščanja in pravilne izobrazbe v smislu trajnostne prihodnosti. Tako je ob 50-letnici svojega znanstvenega delovanja vse tri digitalizirane knjige združil v trilogijo Življenje 2017, s čimer upa, da bo omogočil boljše razumevanje trenutne situacije. Kot eno izmed možnosti izpostavi pomen samooskrbe, ki bi jo lahko dosegli že v nekaj letih, in pa predvsem povezovanje različnih profilov ljudi na lokalnem in državnem nivoju, katerih poglavitni cilj bi bil nenehno ozavešča-nje in delovanje v korist človeka.
Ker bi lahko le tako, ob skupnem organiziranem delovanju, dosegli zadostno kritično maso ozaveščenih ljudi, ki bi tudi dejansko in ne samo nominalno dosegli premik k boljšemu jutri.
J.B.,
Mestna knjižnica Izola
Priprave na tisk
Prva akcija, ki smo jo poiumenovali poTISK se bliža svojemu izvršnemu dejanju. Za knjigo Ricka Harscha z naslovom Kamniti koraki po starih izolskih ulica,smo zbrali več kot 150 prednaročil Izolank in Izolanov in zdaj je že v postopku preloma, v kratkem pa jo bomo poslali v tisk.
Knjigo bo moč kupiti v angleškem jeziku tudi na Amazonu, avtor pa je že prejel večje število naročil iz tujine. Glede na to, da je knjiga v digitalnem tisku bo najprej izšla v 300 izvodih v slovenskem in 200 izvodih v angleškem jeziku.
To pomeni, da jo bodo zagotovo prejeli sodelujoči v poTISK-u, zato svetujemo, da se jim še zadnji hip pridružite na elektronskem naslovu: urednistvo@mandrac.si nas pokličete na telefon 040 211 434 ali pa pridete na uredništvo. Veliki trg 1, Izola. Mi smo tam.
2.3 četrtek
19.00 Galerija Alga
Otvoritev slikarske razstave
Danila Krpic: MOJI PROSTORI SVOBODE
Prostori svobode Danile Krpic so prostori intenzivnih odnosov med barvnimi nanosi, potezami, širokimi linijami in naključnimi lisami... ki vsak zase kliče po pozornosti.
3.3. petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
Predstavitev knjige
Darje Avsec: SVITANJA
Avtorica se na diagnozo rak dojke odzove z osupljivo pozitivnostjo. Odloči se, da bo z boleznijo sobivala v harmoniji. Pisati začne spletni dnevnik. V njem se zrcali njena radoživost, ki ji pomaga ohraniti vedrino in jasen pogled v še tako težkih časih. Preizkušnjam se ne umika, le zvedavo se ozira naokrog ter z živimi in slikovitimi opisi in sočnim jezikom ponazarja svoja notranja občutja pa tudi utrinke in odzive na tekoča dogajanja v družbi.
Na violončelo bosta zaigrali Ela Bojanič in Maja Filli, učenki Glasbene šole Koper iz razreda prof. Igorja Švarca.
20.00	Palača Manzioli
ETHNOINSULA 2017 KLARISA JOVANOVIČ & DELLA SEGODBA
aMANDOLAT
pesmi iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin
Klarisa Jovanovič - glas in Della Segodba, ki jo sestavljajo: Luka Ropret - kitara / Vaško Atanasovski - sopranski saksofon, flavta /Žiga Golob - kontrabas / Marjan Stanič-tolkala
A mandolat? Je to turški med? Je in ni, zagotovo pa je amandolat glasbena slaščica, ki jo je pripravila pevka in avtorica projekta Klarisa Jovanovič s svojo zasedbo. Z Della Segodbo od leta 2010 potuje po deželah Sredozemlja in Balkana, tokrat pa je z njo obiskala tudi nekaj panonskih pokrajin. Pravzaprav se je od tam podala na pot, že deset let namreč živi v Prekmurju. Do sosednjega Medimurja je le korak, most čez Muro, pa tudi Madžarska je na dosegu roke. Seveda pa Klarisa ostaja zvesta svetu, ki ji je domač in ljub od otroštva: Sredozemlju in Balkanu. Italijanska ljudska in pesem vgrecanicu iz južne Italije, srbska in albanska pesem s Kosova, grška z Egejskih otokov, makedonski in sefardski pesmi, v katerih odzvanjajo besede in ritmi z Iberskega polotoka, dopolnjujejo panonske okuse aMANDOLATA. / Album aMANDOLAT je izšel maja 2016 pri Celinki.
21.30 Hangar
NoAir (alternativni pop)
7.3.	torek
20.00 Alt kino Odeon Izola
Slovenska retrospektiva: V leru
Režija: Janez Burger / Igrajo: Jan Cvitkovič, Janez Rus, Mojca Fatur, Drago Milinovič, Branko Hostnik, Nataša Burger, Polona Lovšin, Matjaž Javšnik, Ksenija Jambrošič
Eden najboljših prispevkov slovenskega novega vala je postal polnoleten!
"Glavni junak Dizi se je zataknil na prehodu v zrelo življensko obdobje. To se kaže v pomanjkanju življenske motivacije, konfuznosti, odtujenosti dekadentnosti in cinizmu s katerim brani svoj življenski status quo. Kako v takem stanju duha navezati pristen, topel ali vsaj normalen medčloveški odnos, najti vsaj začasno vodilo skozi življenje ali motiv za premik iz mrtve točke? V čem najti pozitivno vrednoto? Kako premagati strah pred življenjem in se odpreti drugemu?" - Janez Burger
8.3.	sreda
20.00 Kulturni dom Izola
Ob dnevu žena
Monokomedija MOJA NONA IŠTRIJANKA
Režiserka in igralka: Urška Bradaškja./Avtor in izvajalec glasbevživo: RokSoczka Mandac. / Sandra je ženska pri štiridesetih, ki ugotovi, da je njeno življenje postalo rutina. V želji po novem in po spremembi razmišlja o selitvi in tako začne urejati nonino hišo na istrskem podeželju. Med veliko čistko se spominja pripovedovanj in dogodivščin svoje živahne none Pine, ki so zaznamovale njeno življenje. Z vračanjem v otroštvo in mladost se Sandra soo či z babičinimi skrivnostmi, željami in hrepenenji. Nova spoznanja jo opogumijo za spremembe, ki jim gre naproti. Z monokomedijo Moja nona Ištrijanka, igralko Urško Bradaškja in gals-bo v živo boste po komičnih tirih odpotovali v svet čarobnega istrskega melosa.
10.3. petek
20.00 Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE
Nastopili bodo: ŽePZ Ivan Grbec (Škedenj), MePZ Sarši Ensemble (Ronke), MoPZ "Kazimir Nanut" (Kanal), ŽVS Glas (Bilje), MoPZ Jezero (Doberdob), Združeni MePZ Repentabor in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (Ljubljana).
Galerija Alga
V četrtek, 2.3 ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev slikarske razstave
Danila Krpič: Moji prostori svobode
Galerija Insula
razstava
GANI LLALLOSHI My balcony
Razstava bo na ogled do 20. marca 2017.
Galerija Plač Ljubljanska 32
fotografska razstava
Tadej Turk Podarjena svetloba
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Pavla Črnac MORSKA SOL
Adrijana Mandalenič
Munjcma iviaiiuaicmv	.
NAJBOLJŠI PRIJATELJ, pes ali telefon I
razstava slik Tanja Prezelj
Kavarna ZVON
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola	■-*
Ta leden v Izoli ne spreglejte
OSKAR^VIKEND
Sobota, ( J Nedelja, 4. marec 1 f 5. marec
Jackie | | Prihod Dežela la laj Manchester ^Kbvthesea
Alt kino Odeon Izola
Islovensicafretrospektlva
'lir f
FMm^'
:
3 Torek, 7. marec Alt kino Odeon Izola

Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
TURA
13. Kino Otok prihaja
Med 31. majem in 4. junijem 2017 bo v Izoli in v drugih krajih po Sloveniji potekal 13. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema.
Že v torek, 7. marca, bo prvo srečanje v Kinoteki ob filmskih in drugih užitkih, kjer bodo hkrati predstavili novo otoško leto svetovnega avtorskega filma in radoživega festivalskega druženja. Odpirata ga dva tradicionalna javna poziva, s katerima k sodelovanju vabijo še ne uveljavljene filmske ustvarjalce in kulturne zanesenjake z vseh vetrov. Poziv Video na plaži 2017 se izteče 15. marca, vse do 30. marca pa zbirajo prijave za prostovoljsko ekipo.
Srečanje s širšo ekipo in obiskovalci bo obarvano z malce nostalgije po lanskem festivalu in prežeto s svežo energijo srečnega trinajstega Kino Otoka 2017.
Video na plaži
Predstavili bodo tudi aktualni razpis udarne kratkometražne sekcije Video na plaži, ki do 15. marca 2017 k prijavi vabi mlade avtorje, ki želijo s svojimi filmi soustvarjati Video na plaži kot raziskovalno platformo neodvisne filmske produkcije. Izbrani kratki filmi avtorjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in onkraj bodo tekom festivala prikazani v sproščenem vzdušju pod zvezdami in v neposredni bližini izolske plaže Svetilnik. Poziv Video na plaži ne postavlja omejitev glede filmskih zvrsti: dokumentarne, igrane, eksperimentalne ali animirane kratke metre naj zaznamuje predvsem odprt, svoboden in povezovalen duh, ki ruši vrsto konstruiranih družbenih, političnih, kulturnih, narodnostnih, verskih, medgeneracijskih ali izraznih pregrad. Dolžina filmov naj ne presega 30 minut, prednost pri izboru pa bodo imeli filmi, ki so nastali v lanskem in letošnjem letu.
Prostovoljci vvanted!
V	Leru se vrača v naše mesto
V	torek, 7. marca, ob 20.00 bodo v Art kino Odeon, v sklopu ciklusa Slovenska retrospektiva, predstavili kultni film Janeza Burgerja: V leru. Eden najboljših prispevkov slovenskega novega filmskega vala je namreč postal polnoleten!
Vsebino poznamo: Glavni junak Dizi se je zataknil na prehodu v zrelo življensko obdobje. To se kaže v pomanjkanju življenske motivacije, konfuznosti, odtujenosti dekadentnosti in cinizmu s katerim brani svoj življenski status quo. Kako v takem stanju duha navezati pristen, topel ali vsaj normalen medčloveški odnos, najti vsaj začasno vodilo skozi življenje ali motiv za premik iz mrtve točke? V čem najti pozitivno vrednoto? Kako premagati strah pred življenjem in se odpreti drugemu?
Film je tudi precej izolsko obarvan, saj sta med glavnimi igralkami tudi dve Izo-lanki, ki sta bili pred tem članici gledališke skupine STEPS: Mojca Fatur in Ksenija Jambrošič, poleg njiju pa je na igralsko in režisersko pot pogumno krenil Jan Cvitkovič, ki je, tudi zaradi Kino Otoka, vedno bolj vezan na naš kraj. Skratka, pridite na retrospektivo Lera, počutili se boste, kot doma.
Ekipa 13. Kino Otoka išče udi okrepitve z odprtim pozivom za festivalske prostovoljce iz Slovenije in tujine, ki imajo radi film in se želijo usposobiti na področju organizacije filmskih in kulturnih dogodkov. Do 30. marca 2017 k prijavi vabijo zanesenjake, ki jih zanima izkušnja dela v mednarodni ekipi, možnost opravljanja študijske prakse, druženje z uveljavljenimi filmskimi profesionalci in sklepanje novih prijateljstev. V zadnjih trinajstih letih se je Kino Otok razvil v prostor neformalnega praktičnega usposabljanja pod vodstvom mentorjev, posebno pozornost namenjamo vključevanju mladih (jasno, mlad po srcu tudi v tem primeru šteje) na številnih delovnih področjih organizacije festivala.
Podarjena svetloba v Plaču Izolanov
V Plaču Izolanov so v soboto odprli fotografsko razstavo mladega Ptujskega umetnika, Tadeja Turka, ki se s fotografijo ukvarja najverjetneje zato, ker ni likovnik, hkrati pa ima izjemen občutek za kompozicijo, barvo in atmosfero podob, ki so resda nastale kot fotografije, a so bile deležne temeljitega posega s programi za dodatno obdelavo fotografij.
Na odprtju razstave, ki se ga je udeležilo res lepo število obiskovalcev, je predsednik društva Izolani, Dušan Ambrož, predstavil avtorja in spomnil na to, da je področje fotografije ta trenutek najbolj živahno med likovnimi smermi in da je vedno težje najti drugačnost, ustvarjalno nišo, kjer posameznik lahko na specifični način izrazi sebe in svoj pogled skozi objektiv fotoaparata.
Tadej Turk se fotografij loteva sistematično in jih načrtuje veliko vnaprej. Seveda jih tudi postavlja v mizansceno, včasih celo posega vanje do te mere, da dodaja ozadja ali celo prve plane, vendar vedno tako, da ne izgubi občutka realne fotografije. Njegov medved se res približa človeku na dotik in odsev mostu z lučmi je tako realen, da opazovalec komaj loči pravi most od tistega v vodi. V črno belih fotografijah je kirurško natančen, v barvnih je mehko prijazen.
Štajerska prisotnost je odprtju dodala nekaj tiste pristnosti, ki je v likovnih krogih včasih primanjkuje. Nismo vsi vrhunski, eni smo pač samo zelo dobri, je bilo slišati in Miloš Bašin, kustos galerij Bežigrad 1 in 2, se je strinjal.
Ustvarjalne počitnice
Društvo prijateljev mladine Izola, po staro bi rekli Zvezdice, pripravljajo za mesec marec cel kup zanimivih aktivnosti.
PONEDELJKI bodo od 14. -16. ure namenjeni socialno-pedagoški pomoči, od 16. do 19. ure pa bodo potekale GRAFIČNE DELAVNICE. Otroci bodo spoznali osnove grafičnih odtisov, pripravo materialov za tisk, uporabo materialov iz narave v kompoziciji ter uporabo tiskarske preše. Delavnica je namenjena vsem otrokom od 6. do 15. let, v primeru velikega števila prijav bomo otroke razdelili v dve skupini.
TORKI bodo v celoti namenjeni socialno-pedagoški pomoči, kar pomeni, da nas lahko v terminu od 14. do 19. ure obiščete poleg otrok, ki so na urniku, tudi vsi, ki zgolj potrebujete malo pomoči pred testom ali spraševanjem ali če vam ni jasen delček snovi. Z veseljem vam bomo pomagali se naučiti ter osvojiti snov, potrebno za boljšo oceno.
SREDE bodo od 14. do 16. ure namenjene socialno-pedagoški pomoči (velja enako kot za torek). Od 16. do 19. ure pa bomo čas namenili druženju, urejanju vrta, športnim igram ter sprehodom po Izoli, odvisno od vremenskih razmer.
ČETRTKI bodo znova namenjeni kreativnosti, in sicer bomo med 15. in 17. uro reciklirali različne materiale - izdelovali bomo papir, izdelovali uporabne predmete iz plastenk, šivali iz ostankov blaga ter naredili sliko velikanko iz starih gumbov. Od 17. do 19. ure pa ste vabljeni starši na čaj ter druženje.
PETKI pa so po tradiciji namenjeni kuhinji, in sicer bomo v marcu ob petkih med 16. in 19. uro spoznali kitajsko, albansko, poljsko, japonsko ter mehiško kuhinjo.
Vabljeni, da nas obiščete vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 14. in 19. uro, bomo pa organizirali tudi kakšna sobotna druženja na prostem, samo bomo počakali, da bomo sigurni, da nam bo vreme naklonjeno... Vas bomo obvestili pravi čas!
DPM Izola
Novi trendi
Alkohol je mrtev, živele droge!
Presenetljivo neopazno gre mimo nas podatek, ki ga bodo policisti seveda statistično obdelali, vprašanje pa je, če ga bodo tudi primerno poudarili. Namreč, vse pogosteje se dogaja, da policisti ugotavljajo pri voznikih odsotnost alkohola in prisotnost droge.
Nič ne izgine v uri ali dveh
DROGA
URIN
LASJE
Alkohol	6-24 ur	/
Amfetamini	1-4 dni	Do 90	dni
Barbiturati	2-12 dni	/
Benzodiazepini	1-42 dni	/
Kanabis(enkratna	uporaba)	24-72h	Do 90	dni
Kanabis (redna uporaba)	Do 12 tednov	Do 90	dni
MDMA	24-96h	Do 90	dni
Kokain	4-5 dni	Do 90	dni
Heroin	8 ur	Do 90	dni
Slovenci smo tradicionalisti in vztrajno ponavljamo koliko nesreč povzročijo vinjeni vozniki. To je problem. Ostalih 80% pa kot, da ni.
Pa alkohol že dolgo ni več osamljen med snovmi, ki zmanjšujejo varnost v cestnem prometu. Prisotnost psihoaktivnih substanc (prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil, ipd.) je med udeleženci v cestnem prometu iz leta v leto večja. Te snovi zmanjšajo človekove sposobnosti zaznavanja in predelave informacij, sposobnosti učinkovitega mišljenja in ustrezne motorične reakcije. Nevarnost v cestnem prometu pa predstavljajo tudi vsi tisti, ki prenehajo z jemanjem prepovedanih drog zaradi abstinenčnih težav.
Kljub temu, da je droge med vozniki vedno več, pa o tem pojavu niti približno ne govorimo toliko kot o prisotnosti alkohola. Da podkrepimo to naše pisanje obnavljamo nekaj naj novejših zapisnikov obalnih policistov.
Iz policijskih zapisnikov tega tedna
-	Izolski policisti so zaustavili 29-le-tno voznico osebnega avtomobila, pri kateri je bil hitri test za prepoznavo simptomov vožnje pod prepovedanimi drogami pozitiven. Odredili so ji strokovni pregled, ki ga je voznica odločno odklonila.
-	V Kopru sta padla s skuterjem dva mladeniča, 18-letnemu vozniku je hitri preizkus za droge pokazal pozitivno, zatem pa je odklonil strokovni pregled.
-	Policista PPIU Koper sta opravljala nadzor območja zaradi preprečevanja čezmejne kriminalitete na obomočju Škofij in pri tem ustavila vozilo Rover Mini, ki ga je vozila 39-letnica z okolice Kopra. Izkazalo se je, da voznica kaže očitne znake alkoholiziranosti ter da je tudi sicer njeno ravnanje nezanesljivo. Postopek so prevzeli policisti prometniki, ki so opravili preizkus al-kholiziranosti. Ta je pokazal 0,55 mg/l. Opravljen je bil tudi hitri test na prepoznavo vožnje pod vplivom mamil, ki je bil pozitiven in test na slino (kokain), ki je tudi bil pozitiven.
-	Nekaj minut čez polnoč so piranski policisti na Šetjanah ustavili 26-letnega domačina z osebnim avtomobilom. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal rezultat 0.00 mg/l. Hitri test za droge je bil pozitiven, zato mu je bil odrejen še strokovni pregled, katerega pa je odločno odklonil.
-	V Luciji so policisti ustavili osebni avto, katerega voznik, 38-letni domačin, je bil pod očitnim vplivom prepovedanih substanc. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, rezultat 0.00 mg/l. Zaradi suma vožnje pod vplivom mamil, mu je bil odrejen hitri test za prepoznavo simptomov, ki je bil pozitiven. Odrejen mu je bil strokovni pregled, katerega pa je odločno odklonil. V vozilu je imel dve leti starega otroka, katerega je prevzela mama, policisti pa so obveščali tudi Center za socialno delo.
-	Policisti so pri Luciji ustavili 16-le-tnega voznika skuterja. Zasegli so mu mali zavitek posušenih delcev (konoplje). Opravili so hitri test na mamila, ki je bil pozitiven, strokovni pregled pa je odklonil. Ugotovili so tudi, da moped presega dovoljeno konstrukcijsko hitrost, zato so mu ga zasegli.
Hitri test še ni dovolj
S hitrim testom, ki ga uporabljajo slovenski policisti, je mogoče v kratkem času ugotoviti prisotnost prepovedanih drog. Na podlagi rezultata hitrega testa se policisti odločijo, ali bodo osebi odredili strokovni pregled z odvzemov vzorcev krvi in urina za analizo. Ne glede na rezultat hitrega testa, sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku.
Hitri test se opravi tako, da oseba pet sekund drži na jeziku testni listič, da se ta obarva rdeče. Listič z vzorcem sline nato policist vstavi v testni trak. Po največ osmih minutah je mogoče v okencu odčitati rezultat. Ta je pozitiven, če se testna črta obarva v rdeče.
Hitri testi DrugVVipe 6S, ki jih uporablja slovenska policija, so namenjeni ugotavljanju prisotnosti: Kanabisa (Marihuane / Hašiša / THC), Amfetaminov / Metamfe-taminov / Ecstasya, Benzodiaze-pinov, Kokaina / Cracka in Opiatov (Morfin / Heroin) v slini. Slovenski policisti uporabljajo hitre teste na prisotnost prepovedanih drog, ki delujejo na podlagi odvzetega vzorca sline, že od julija 2014.
Dve vrsti prekrška
Zakon o pravilih cestnega prometa voznike, ki so zaloteni pod vplivom drog deli v dve skupini, in sicer: voznike, ki so pod vplivom in voznike pri katerih se ugotovi prisotnost navedenih snovi Šteje se, da je voznik pod vplivom, če je ugotovljena prisotnost navedenih snovi v krvi in/ali slini. Za te kršitelje se ravno na podlagi višjega dokaznega standarda in nedvomno dokazanega vpliva na vožnjo predvideva globa 1.200 eurov in stranska sankcija 18 kazenskih točk. Vozniku se prepove nadaljnja vožnja in začasno odvzame vozniško dovoljenje (24 ur)
V primerih, da vpliv ni dokazan, ugotovljena pa je prisotnost teh snovi v urinu, pa je voznik napoten na kontrolni zdravstveni pregled. Za takšnega kršitelja ni predpisane globe ali drugih sankcij. Vozniku se prepove nadaljnja vožnja in začasno odvzame vozniško dovoljenje (24 ur).
Droga vozi tudi dobre avtomobile
Za razliko od alkohola je droga v večji meri prisotna tudi med tistimi vozniki, ki sicer ne sodijo med takoimenovane »rizične«. Gre za voznike iz višjega družbenega sloja, kjer so nekatere droge celo bolj prisotne kot pri mladih odvisnikih. Vsi si pač ne morejo privoščiti nekaterih drog in zato droga vozi tudi ESMW-je ne le skuterje.
Pojav prisotnosti drog vseh vrst v prometu postaja del naše stvarnosti in čas je, da se s pojavom resneje spoprimejo vsi odgovorni. ur
Sofinanciranje tudi za e-kolesa
Člani nevladnih organizacij so razočarani nad nedavnim razpisom Eko sklada - Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, ki ne vključuje subvencij za električna kolesa, čeprav so pristojne na to večkrat opozorili. Električna kolesa so namreč trajnostna rešitev za mobilnost v neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. Lahko so odlično nadomestilo za osebni avtomobil, s primerno podporo pa bi lahko povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno primorani plačevati visoke stroške avtomobila.
Vsakodnevno kolesarjenje z navadnim kolesom je mogoče do razdalje 15 km, večje razdalje pa je povprečnemu državljanu težje premagovati. V tem primeru je električno kolo odlična rešitev, saj se doseg za opravljanje vsakodnevnih poti poveča s 5 na 20 km in lahko postane odlična alternativa avtomobilu. Z električnimi kolesi starejši ostanejo dlje časa aktivni, zaposleni se manj spotijo na poti v službo, družine ne potrebujejo dodatnega avtomobila, lažji je transport tovora v mestu. Iz vseh naštetih razlogov električna kolesa subvencionira veliko mest, tudi Dunaj in Gradec. Razlog za podporo električnim kolesom pa je tudi razgiban teren v večini slovenskih občin. To, seveda, velja tudi za Izolo, kjer je že videti nekaj uporabnikov električnih koles, vendar so ta za socialno šibkejše še vedno predraga in zato bi bilo prav, da spodbude veljajo tudi za e-kolesa. ur
Predzadnja
Sodeluje več kot polovica Izolanov
Včeraj, 1. marca, se je začel mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, je z letom 2017 zakoračil v 5. presejalni krog, ki traja dve leti. V tretjem presejalnem krogu je bila odzivnost v program 59,7 %, doseči pa bi želeli, da se v program odzove vsaj 70 % vabljenih. K temu močno pripomore sodelovanje na lokalni ravni, kjer z različnimi pristopi spodbujamo ljudi k pomembnemu koraku za ohranjanje njihovega zdravja.
Lani so v program Svit v Sloveniji povabili 307.505 oseb, izjavo o sodelovanju so vrnile 196.903 osebe (64,28 %). V programu ni želelo sodelovati 411 oseb (0,13 %). Za analizo primerne vzorce je do konca leta vrnilo 175.881 (95,39 %) oseb. Med analiziranimi osebami je imelo 163.483 (92,95 %) oseb negativen izvid in 12.398 (7,05 %) oseb pozitiven izvid. Presejane je bilo 60,21 % povabljene populacije. V letu 2016 je bilo izvedenih 12.236 kolonoskopij v 26 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
Odkritih je bilo 309 primerov raka debelega črevesa in danke, 2.817 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
V koprski regiji je bilo v program povabljenih 23.407 oseb, od tega 11.614 moških in 11.793 žensk. Od 12.505 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo so bili 11.703 (93,59 %) testi negativni in 802 (6,41 %) testa pozitivna. Presejane je bilo 56,34 % povabljene populacije. V letu 2016 sta 802 osebi s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravili kolonoskopijo. Odkritih je bilo 7 primerov raka debelega črevesa in danke, 86 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.

Zbor članov Društva invalidov
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 18.03.2017 v gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri.
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče saj verjeti noče, da vaju več med nami ni.
Vida in Albin Rožnik
Čeprav vajin glas se več ne sliši,beseda vajina v nas živi, povsod vaju čutimo mi vsi med nami!
Hčerki Vida in Albina z družinama ter vsi,ki so ju imeli radi
CSaiaomuBB
Odnesel je le monitor
Nekdo je v zaledju Izole vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel računalniški monitor znamke Asus, vreden 105 evrov.
Odnesel ni prav nič
V	zadnjih 10 dneh je nekdo vlomil vhodna vrata stanovanjske hiše v Izoli, pregledal notranjost, vendar ni ukradel nič.
Na plovilu več kot v stanovanju
V	zadnjem mesecu je bilo vlomljeno tudi v plovilo na morju, ukradene pa so bile odeje, pribor, luči in ostala oprema v skupni vrednosti 600 evrov. Policisti so opravili ogled kraja dejanja in z zbiranjem obvestil nadaljujejo.
Pazite na torbice
Neznanec je izkoristil nepazljivost obiskovalke trgovine in ji iz torbice ukradel denarnico z vsebino. Prav tako so gostu gostinskega lokala iz odložene ročne torbe ukradli denarnico z dokumenti in gotovino.
Tatovi koles na delu Iz kleti na območju Livad je bila izvršena tatvina kolesa znamke Pony, oranžne barve, v vrednosti 100 evrov, in kolesa znamke Ca-nnondale, turkizno modre barve, v vrednosti 873 evrov.
Enoje pustil za srečo
Ponoči je nekdo na območju Jagodja iz parkiranega BMW demontiral 3 pnevmatike znamke Tigar s platišči. Lastnika je s tem oškodoval za 300 evrov.
Droga in alkohol Policisti so zaustavili 51-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili alkotest, ki je pokazal 0.43 mg/l. Vozniku je bila prepovedana nadaljna vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk. Policisti so zaustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili alkotest, ki je pokazal 0.58 mg/l, 43-letnemu vozniku osebnega avtomobila pa je alkotest pokazal 0.81 mg/l. Zaustavili so tudi 29-letno voznico osebnega avtomobila, pri kateri je bil hitri test za prepoznavo simptomov vožnje pod prepovedanimi drogami pozitiven. Odredili so ji strokovni pregled, katerega pa je voznica odločno odklonila. Prepovedana jim je bila nadaljna vožnja, podan bo obdolžilni predlog na sodišče za prekrške.
KML[©®[LZ^30
[feaiMSKn/E
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
NAJAMEMO
-	Najameva stanovanje v Izoli. Zakonski par srednjih let brez otrok, nekadilca, redna plačnika. Zaželjeno v centru Izole. Tel.:070 217 562
-	Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
ZAMENJAVA
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
KUPIMO
-	Kupim rabljene rezervoarje za vodo (1.000 1). Tel. 031 532 701
-	V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485
Ete®
-	Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924
-	Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346/031 572 110
-	Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cmx56cmx 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
-	Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Pust v Domu upokojencev
Skupaj z varovanci doma upokojencev so prostovoljci Študentske organizacije Univerze na Primorskem pripravili pustno rajanje, kjer ni manjkalo dobre glasbe, plesa, krofov in nasmejanih obrazov ter pričarali pravo pustno vzdušje.
Medgeneracijskemu pustovanju so se pridružile tudi slovenske lepotne blogerke, ki so upokojence in otroke razveselile z brezplačnimi poslikavami obrazov.
»Pust je čas rajanja, norčij in veselja ob pripravah na pomlad, zato smo ga s seboj prinesli tam, kjer ga pogosto primanjkuje. SOUP že osem let uspešno razvija in izvaja projekt PreProstoVoljni, v okviru katerega se odvijajo razne aktivnosti kot so krvodajalske akcije, obiski v domu upokojencev, dobrodelne prireditve in podobno. Tudi v bodoče bomo s solidarnostjo in sodelovanjem širili idejo prostovoljstva kot aktiven in dragocen način preživljanja prostega časa mladih,« je povedal prostovoljec in sodelavec na resorju za socialno in študentsko problematiko SOUP, Matija Jenko.
NAJ BQ,TVOJ AVTO JJNIKATEN
NAROQI NALEPKO SE DANES
(tvoj dezajn, naša izdelava)
STISKARNA MANDRAC
040/43-29-43