Priloge: V naslednjem oddelku se nahajajo samo one priloge, ki so bile izročene deželnemu zboru in sicer priloge št. 1. do vštete št. 165. in pa priloga št. 172. Priloga št. 166. ni bila še izročena deželnemu zboru, morala pa se je sem sprejeti, ker je bila s prilogo št. 165. skupno tiskana. Ostale priloge, kakor tudi letni poročili deželnega odbora za 1. 1905. in 1906. se bodo priložile prihodnjemu stenografičnemu zapisniku. Metla gen: Der folgende Teil enthält nur die dein Landtage vorgelegten Beilagen und zwar die Beilagen Nr. 1 bis inklusive Nr. 165 und die Beilage Nr. 172. Die Beilage Nr. 166 ist dem Landtage noch nicht vorgelegt worden, mußte jedoch hier Aufnahme finden, da sie zusammen mit der Beilage Nr. 165 gedruckt wurde. Die übrigen Beilagen sowie die Rechenschaftsberichte des Landesausschusses pro 1905 und 1906 werden dem nächstfolgenden stenographischen Protokolle beigeschlossen werden. Priloga 1. — Beilage 1. I Št. 7392 I. 1905. Poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga na podstavi od e. kr. deželnega šolskega sveta dne 31. maja 1905, št. 2633, došlih mu podrobnosti sestavljeni računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1904. z opomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpredel ku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 3 ), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor blagovoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 16. junija 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Z. 7392 de 1905. mit der Vorlage des Rechnungsabschlusses des lra misch en Lehrer-Pensionssonds für das Jahr 1904. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den auf Grund der ihm vom f. k. Landesschulrate unterm 31 Mai 1905, Z 2633 übermittelten Details zusammengestellten Rechnungsabschluß des krainischen Lehrer-Pensionsfonds für das Jahr 1904 mit der Bemerkung vor, daß in der Voranschlagskolonne die Posten aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 3), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt erscheinen. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Krninischkn Landesausschujse. Laibach, am 16. Juni 1905. Htto Kdler v. Detela, Landeshauptmann. Iran; Mouse, Referent. Franc Povše, poročevalec. Pi'g a' 2 Priloga 1. — Beilage 1. Računski sklep učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1904. rf 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 ti 7 Predmet Gegenstand V plačila odnosno izplačila Einzahlungen respettive Auszahlungen Končni zasiaoki Schließliche Rückstände K h K h I. Dohodki — Einnahmen. A. Hodni — Ordentliche. Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig — Gebarungsüberschuß aus dem Schulbücherverlage 1193 — — Šolske globe — Schulstrafgelder 5288 46 — — 10% m 2% pokojninski odtegljaji — 10% und 2% Peusionsabzüge . 22653 87 — — Obresti glavnic — Kapitalsinteressen 2616 40 — — Povrnjeni stroški — Widersetzte Ausgaben 300 — 1 200 — Vsota (A) — Summe (A) . . 32051 73 1200 — B. Izredni — Außerordentliche. Dotacijski doneski deželnega zaklada — Dotationsbeiträge des Landessonds 128800 — 8023 41 Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen . . 160851 73 9223 41 Pričetua gotovina — Anfängliche Barschaft 1357 47 Glavna vsota — Hauptsumme . . 162209 20 II. Stroški — Ausqaken. A. Rodni — Ordentliche Pokojnine učiteljev in učiteljic — Pensionen der Lehrer und Lehrerinnen 106340 90 7446 11 Pokojnine učiteljskih vdov in sirot — Pensionen für Lehrerwitwen und Waisen 35148 96 1879 67 Vzgojni ne — Erziehungsbeiträge 6156 81 345 36 Miloščine — Gnadcngaben 6334 22 1090 68 Odpravnine — Abfertigungen 3000 — — — Pogrebnine — Konduktquartale 3489 90 — — Uradni in pisarniški stroški — Amts- und Kanzleicrfordernisse . . . 200 — — — Vsota stroškov — Summe der Ausgaben . . 160670 79 10761 82 Končna gotovina — Schließliche Barschaft 1538 41 Glavna vsota — Hauptsumme . . 162209 20 Priloga 1. — Beilage 1 3 des Lehrer-Pensionsfonds für das Jahr 1904. Skupaj Zusammen Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje odnosno potrebščina Bedeckung respektive Erfordernis Proračun Voranschlag Pokritje oziroma potrebščina znaša več — manj Die Bedeckung resp das Erfordernis beträgt mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h K h 1 193 1193 1034 159 - 5288 46 — — 5288 46 2922 — 2366 46 22653 87 — — 22653 87 20413 — 2240 87 2616 40 — 2616 40 2564 — 52 40 1500 — 1490 — 10 — 300 — 290 — 33251 73 1490 — 31761 73 27233 — 4528 73 136823 41 6191 98 130631 43 131962 1330 57 • 170075 14 7081 98 162393 16 159195 — 3198 16 113787 01 6632 18 107154 83 110840 3685 17 K pogl. 1-4 — Ad Kap. 1—4. Prieetni zastanki so bili vsi 37028 63 1679 98 35348 65 34479 — 869 65 realizovarii tekom leta 1904. — Die 6502 17 231 55 6270 62 4866 — 1404 62 anfänglichen Rückstände sind im Jahre 7424 90 495 74 6929 16 5717 — 1212 16 1904 ganz realisiert worden. 3000 — — 3000 — 2000 — 1000 — 3489 90 — — 3489 90 1093 — 2396 90 200 — — — 200 — 200 — — — 171432 61 9039 45 162393 16 159195 — 3198 16 l* 4 Priloga 1. — Beilage I Razkaz — Kllchveisllilg irnovine koncem leta 1904. — des Vermögens mit Ende 1904. Leto - - Jahr Predmet — Gegenstand 1903 1904 Znesek — Betrag K h K h A. Premoženje — Aermögen. I. Gotovina in za stan ki — Barschaft und Rückstände. Končna gotovina —- Schlußlicht Barschaft . 1357 47 1538 41 Končni znstanki dohodkov ■—■ Schlußlicht Einnahmenrückstände: a) redni — ordentliche 1490 1200 1) izvanredni — außerordentliche . . . 6191 98 8023 41 11. Glavnice — Kapitalien. Imenska vrednost raznih zakladu lastnih glavnic — der Nennwert verschiedener dem Fonde eigentümlicher Kapitalien .... 64100 64100 Skupno premoženje — Gcsamtvcrmögcn 73139 45 74861 82 B. Dolgovi — Schulden. Končni za«tanki rednih stroškov — Schlußlicht Rückstände der ordentlichen Ansgaben . . 9039 45. 10761 82 čisto premoženje — Rcinvcrmögcn . . 64100 — 64100 — 14 Opomnja Anmerkung 1 2 Priloga 2 — Beilage 2. 5 Št. 5956 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1904. ter razkaz imovine, odnosno dolga tega zaklada z opomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru, ki pa dotične predloge še ni rešil. Dolg se je zmanjšal v letu 1904. za 151.600 K in je znašal konec 1904 l. 6; 162.800 K. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finačnemu odseku v pretres in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 10. maja 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Z. 5956 de 1905. mit welchem der Nechnnngsabschlich des Landes-anlehcnssonds für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschiiß legt den Rechnungsabschluß des Landesanlehensfonds für das Jahr 1904 und die Nachweisung des Vermögens, respektive der Schuld dieses Fonds mit dem Bemerken vor, daß in der Voranschlagskolonne die Posten ans dem dem hohen Landtage vorgelegten, jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt sind. Die Schuld verminderte sich im Jahre 1904 um 151.600 K und betrug zu Ende des Jahres 1904 6,162.800 K. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Dom krnintfdjrn Kindcsansschusse. Laibach am 10. Mai 1905. Klto Edtcr v. Pctela, Landeshauptmann. • ■ KrasseM, Referent- 6 Priloga 2. — Beilage 2. Eačunski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1004. Poglavje — Kapitel Dohodki Einnahmen Vplačili Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusaniinen K h K h K h ] i. livdni — Ordentliche. Dotacija deželnega zaklada — Dotation vom Landesfonde 406180 60 25536 41 431767 01 2 Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen 1 60 — — 1 60 Skupaj — Summe . . 406182 20 25586 41 431768 61 3 B. Izredni — Ailszcrordcntlichc. Vplačila dežele, in sicer — Zahlungen des Landes, it. zw.: • Doklade k direktnim davkom za zemljiščno odvezo — An Zuschlägen zu den direkten Steuern für die Grund-entlastung 15 72 250 31 266 03 Drugi dohodki zemljiščne odveze — Andere Einnahmen der Grundentlastung 87 57 38 77 126 34 Skupaj — Summe . . 103 29 289 08 392 37 4 C. Prckajalni — Durchlaufende. Povrnjena predplačila posojilnega zaklada — Zurückerhaltene Vorschüsse des Anlehensfonds 164 3992 4156 Skupaj — Summe . . 164 — 3992 4156 Glavna vsota — Hauptsumme . . 406449 49 29867 49 436316 98 Priloga 2. — Beilage 2. jje§ Landesanlehensfonds für das Jahr 1904. Pri četni zustanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung K h K h 26037 46 405729 55 — — 1 60 26037 46 405731 15 266 03 126 34 266 03 126 34 3304 852 3304 — 852 — 29607 49 406709 49 Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung 405872 4 405876 142 2 45 40 8 Priloga 2. — Beilage 2. It ! as 1 1 Stroški Ausgaben ■ Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj , Zusammen O cu K h K h K h 1 A. Redni — Ordentliche. Izplačilo izžrebanih deželnih obveznic — Rückzahlung der verlosten Landesanlehcns-Obligationen 151400 23600 175000 2 Plačilo obresti obveznic deželnega posojila — Zinsen-zahlnng von den Landesanlchens-Obligationen .... 252516 — 680 253196 — 3 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 383 92 — — 383 92 Skupaj — Summe . . 4042U9 92 24280 — 428579 92 4 B. Izredni — Außerordentliche. Bežijski stroški deželnih in lokalnih komisij -— Regiekosten der Landes- und Lokalkommisstonen 177 57 177 57 5 Donesek k pokojninskemu zakladu —■ Beitrag zum Pen-sionsfonde 1120 — — — 1120 — 6 Izplačevanje glavnice zemljiško - odveznega dolga — Kapitalsrückzahlung der Grundentlastungsschuld Po žrebanju obligacij — Durch Verlosung von Obligationen 3171 3171 Po pobotanju glavnic v gotovini — Durch bare Kapitalsausgleichung .... 213 15 213 15 5 % premija — 5 % Prämienzahlung 148 05 148 05 7 Plačevanje obresti — Jntercssenzahlung Upravičencem — An die Berechtigten 2055 29 2055 29 Skupaj — Summe . . 1297 57 5587 49 6885 06 8 C. Preliajalni — Durchlaufende. Dana predplačila posojilnega zaklada — Gegebene Vorschüsse des Anlehknssonds 852 852 Skupaj — Summe . . 852 852 Glavna vsota — Haupisumme . . 406449 49 29867 49 436316 98 Priloga 2. — Beilage 2. 9 Pri četni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaš» torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr— weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 23400 151600 151600 620 252576 252576 — — — — 383 92 400 — 16 08 24020 _ 404559 92 404576 — 16 08 177 57 180 2 43 — — 1120 — 1120 — — 3171 _ — — 213 15 — — — — — 148 05 ~~ 2055 29 5587 49 1297 57 1300 2 43 852 • * 852 — 29607 49 406709 49 10 Vrlloga 2. — Beilage 2. Bazkaz — Uchweisimz skupne imovine koncem leta 1904. —- des gesamten Vermögens mit Ende des Jahres 1904. Ls 14 KJ NI Predmet — Gegenstand Leto — Jahr Opomnja Anmerkung 1903 1904 Znesek — Betrag K h K h A. Imovina — Vermögen. 1 Končni redni zastanki — Schlicßliche ordentliche Rückstände ' . 26031 46 25586 41 2 Končni izredni zastanki — Schließliche außer- ordentliche Rückstände 266 03 289 08 3 Končni prehajal ni zastanki — Schließliche durch- laufende Rückstände 3304 3992 Skupna imovina — Gesamtvermögen . . . 29607 49 29867 49 B. Dolgovi — Schulden. 1 Končni redni zastanki — Schließliche ordentliche Rückstände 24020 — 24280 — 2 Neizžrebane obveznice posojilnega zaklada — Unverloste Anlehensschuldverschreibungen . . 6314400 — 6162800 — 3 Dolg zemljiščno-odveznega zaklada — Schuld d es Grundentlastungsfonds 1. na glavnici — an Kapital 3171 3171 2. na 5% premiji — an 5% Prämie . . 148 05 148 05 3. na desetini — an Urbarialkapitalien . . 213 15 213 15 4. na obrestih — an Zinsen 2055 29 2055 29 Vsota dolgov — Summe der Schulden . . 6344007 49 6192667 49 Skupna imovina — Gesamtvermögen . . 29607 49 29867 49 Čisti dolg — Reine Schuld . . 6314400 — 6162800 — čisti dolg konec leta 1903. — Reine Schuld zu Ende des Jahres 1903 6314400 — Zmanjšek — Verminderung . . 151600 Priloga 3. — Beilage 3 11 Št. 5850 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep deželnokulturnega zaklada za 1. 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep deželnokulturnega zaklada za leto 1904. z opomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga štev. 5.), ki pa te predloge še ni rešil. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 10. maja 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Z.5850 de 1905. womit der Ncchnungsabschlusz des Landeskultnr-sonds für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Landeskulturfonds für das Jahr 1904 mit der Bemerkung vor, daß in der Voranschlagskolonne die Posten aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 5), jedoch von ihm roch nicht erledigten Voranschläge eingestellt erscheinen. Der Landesausschuß stellt den Antrag: . Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Krainischen Klndesllusjchuste. Laibach, am 10. Mai 1904. Otto fbfer v. Deteta, Landeshauptmann. Aranz 12?ot>se, Referent. 12 Priloga 3. — Beilage 3 Bačunski sklep deželnokulturnega zaklada za leto 1904. 'S 1 1 s S o- Predmet Gegenstand Vplačila oziroma izplačila Einzahlungen respektive Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h I. Dohodki — Einnahmen. A. Redni — Ordentliche. 1 Globe -— Strafbeträge 3599 30 160 — 3759 30 2 Lovske karte — Jagdkarten 10582 3378 13960 3 Bazni dohodki — Verschiedene Einnahmen 38 4 42 — Vsota (A) — Summe (A) . . 14219 30 3542 17761 30 B. Prevajalni — Durchlaufende. 4 Povrnjena predplačila — Zurückbezahlte Vorschüsse . . . 260 — 2920 — 3180 — Skupni dohodki — Gesamteinnahmen 14479 30 6462 — 20941 30 Začetni blagajmeni ostanek — Anfänglicher Kassarest . . 11962 29 Glavna vsota — Hauptsumme . . 26441 59 II. Stroški — Ausgaben. A. Redni — Ordentliche. 1 Donesek za deželno kmetijsko šolo na Grmu — Beitrag für die landwirtschaftliche Schule in Stauden .... 4800 — — — 4800 — ■ 2 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 262 20 59 40 321 60 Vsota (A) — Summe (A) . . 5062 20 59 40 5121 60 • B. Izredni — Außerordentliche. 3 Za deželne kulturne namene — Für Landeskulturzwecke . 11501 43 79 — 11580 43 Skupni stroški — Gesamtausgaben 16563 63 138 40 167U2 03 Končni blagajnični preostanek — Schließlicher Kassarest . 9877 96 Glavna vsota — Hauptsumme . . 26441 59 Priloga 3. — Beilage 3 IB des Landeskulturfonds für das Jahr 1904. Prieetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje oziroma potrebščina Bedeckung respektive Erfordernis Proračun Voranschlag Pokritje oziroma potrebščina znaša več — manj Die Bedeckung respektive das Er fordernis beträgt mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 227 1870 1 3532 12090 42 30 4800 9000 1267 3090 42 70 K pogl. 2. (dohodki) — Ad Kap. 2 (Einnahme»). Öd razposlanih 3044 lovskih kart je bilo oddanih 1643 komadov po 6 K, 1116 po 2 K ter 12 prostih komadov; neporabljenih 273 komadov je deželni odbor dobil nazaj. — Von den 3044 verschickten Jagdkarten wurden 1643 & 6 K, 1116 ä 2 K und 12 Freikarten abgegeben, während die restlichen 273 Stück der Landesausschuß rückerhalten hat. K pogl. 3. (stroški) — Ad Kap. 3 (Ausgaben). Skupna vsota 9665 K 53 h obsega podpore, prispevke in druge stroške za razne deželnokulturne namene. Posamezni izdatki so navedeni nastopno: Vinstvo 1465 K 79 h, sadjarstvo 559 K 08 h, gozdarstvo 300 K, sirarstvo 2419 K 05 h, mlekarstvo -500 K, za šolske vrtove 350 K, za vodnjake 170 K, podpora slušatelju e. kr. visoke šole za zemljedeistvo na Dunaju 280 K, obresti Kranjski hranilnici od posojila 80.000 K v znesku 2400 K, adjutum stavb praktikanta Karola Sturma za čas od 1. januarja do 31. decembra 1904 mesečnih 100 K = 1200 K, za 11 aparatov za vžiganje znamenj bikom 21 K 61 h. Die Gesamtsumme 9665 K 53 h umfaßt Unterstützungen, Beiträge und andere Ausgaben für verschiedene Landeskuliurzwecke, und zwar- für den Weinbau 1465 K 79 h, für den Obstbau 559 K 08 h, für die forstwirt. Kultur 300 K, für die Käsereien 2419 K 05 h für die Molkerei 500 K, für die Schulgärten 350 K, für die Brunnen 170 K, Unterstützung dem Hörer der k k. Hochschule für Bodenkultur in Wien 280 K, der Krainischen Sparkasse an Interessen vom Darlehen per 80 000 K, zusammen 2400 K, dem Landesbauamtspraktikanten Karl Sturm das Adjutum seit I. Jänner bis 31 Dezember 19u4 monatlich 100 K = 1200 K, für 11 Stück Stier-Stig-matisierungsapparate 21 K 61 h. 2097 — 15664 30 13800 — 1864 30 3180 4800 300 21 60 5277 — 15664 30 4800 321 60 5121 60 5100 21 60 1914 90 9665 53 8700 965 53 1914 90 14787 13 13800 987 13 Razkaz — Miodl'iimt skupne imovine koncem leta 1904. — des gesamten Vermögens mit Ende des Jahres 1904. Leto — Jahr Opomnja r- Predmet — Kegenstarrd 1903 1904 iz Znesek — Betrag Anmerkung cgi K i h K h A. Imovina — Wermögen. : 1 Gotovina — Barschaft 1196 29 987" 96 i 2 Zastanki — Rückstände 407' — 5365 3 Terjatve — Forderungen: 1. Terjatev proti podružnici c. kr. kmetijske ! družbe v Krškem — Forderung gegen die Filiale der k. k landwirtschaftlichen Gesellschaft in Gurkseld . 100C — 900 1 I 2. Terjatev proti Antonu Urbančiču, posest- niku na Čatežu — Forderung gegen Anton Urbančič, Besitzer in Čatež ... 200 — 200 i Vsota (A) — Summe (A) . . 17239 29 16339 96 B. Dolgovi — Schulden. 1 Zastanki — Rückstände 1914 90 138 40 - Čista imovina — Reinvermögen .... 15324 39 16201 56 čista imovina konec 1. 1903. — Reinvermögen zn Ende des Jahres 1903 — — 15324 39 Zvišek — Vermehrung — — 877 17 Priloga 4. — Beilage 4. 15 St. 2264 1.1905. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za po-gozditev pašnikov na Nanosu graščaka Karola Mayer-ja v Ložah. Visoki deželni zbor! Z razsodbo Kraške pogozdovalne komisije za vojvodino Kranjsko z dne 8. novembra 1898, št. 22, je bil v smislu § 1. zakona z dne 9. marca 1885, dež. zak. št. 12, en del pašnika parcelna št. 24, pod imenom Lipe, ki je lastnina graščaka Karola Mayerja v Ložah ter se nahaja v katastralni občini Nanos, s približno površino 272 ha uvrščen med tista zemljišča, o katerih se misli, da bi njih stalno oskrbovanje po pravilih umnega gozdarstva moglo zabranjevati pomnožitev elementarnih in občeškodljivili neprilik Kraškega sveta, oziroma zmanjševati te neprilike. Ker se pogozditev omenjenega zemljišča po pogozdovalni komisiji iz različnih, osobito pa iz fl-nancijelnih uzrokov ni mogla takoj pričeti in zvršiti, je vložil lastnik te zemlje pri c. kr. poljedelskem ministrstvu prošnjo, v katerej se je izjavil, da hoče pogozditev radovoljno sam zvršiti, če mu ministrstvo zagotovi primerno denarno podporo. C. kr. poljedelsko ministrstvo je potom c. kr. deželne vlade izročilo to vlogo v izjavo Kraški pogozdovalni komisiji, katera je po ožji komisiji odredila poizvedbe na licu mesta v to svrho, da se dožene vprašanje, ali se ima navedena pogozditev pospeševati s primerno visoko denarno podporo ali pa zvršiti na drugačen način. Pri teh poizvedbah na mestu samem, kjer se je zopet konštatovalo, da bi bila pogozditev omenjenega zemljišča jako velikega pomena za Vipavsko dolino, izrazil je lastnik, da hoče navedene pašnike prepustiti pogozdovalni komisiji v pogozditev pod pogojem, da se bo dotično delo pričelo najkasneje v dveh letih ter se dovršilo v desetih letih. Lastnik je tudi izjavil, da je voljan plačati stroške za prevažanje rastlin, oziroma preskrbeti delavcem prenočišča v Lipah, dalje odstopiti tudi primeren svet Z. 2264 de 1905. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages für die Aufforstung der dem Gutsbesttzer Kart Moyer in Leutenliurg gehörigen Hutmeiden am Nanos. Hoher Landtag! Mit Erkenntnis der Karstaufforstungskommission für das Herzogtum Krain vom 8. November 1898, Z. 22, wurde im Sinne des § 1 des Gesetzes vom 9. März 1885, L. G. Bl. Nr. 12, ein Teil der dem Gutsbesitzer Karl Mayer in Leutenburg eigentümlich gehörigen, in der Katastralgemeinde Nanos gelegenen Hutweidenparzelle Nr. 24, genannt Lipe, im beiläufigen Ausmaße von 272 ha unter jene Gründe eingereiht, deren ständige forstmäßige Behandlung zur Hintanhaltung einer Verschärfung und beziehungsweise zur Herbeiführung einer Milderung der elementaren und gemeinschädlichen Übelstünde der Karst-region angemessen erscheint. Da die Aufforstung der fraglichen Fläche durch die Aufforstungskommission aus verschiedenen, namentlich aber finanziellen Gründen nicht sofort in Angriff genommen werden konnte, brachte der Eigentümer beim k. k. Acker-bauministerium eine Eingabe ein, worin derselbe seine Bereitwilligkeit aussprach, die Aufforstungsarbeiten selbst durchzuführen, wenn ihm seitens des Ministeriums eine entsprechende Subvention zugesichert werden würde. Diese Eingabe wurde vom k. k. Ackerbauministerium im Wege der k. k. Landesregierung zur Äußerung an die Karstaufforstungskommission geleitet, welch' letztere zum Zwecke der Feststellung der Frage, ob die gegenständliche Aufforstung durch eine entsprechend hoch zu bemessende Geldsubvention zu fördern oder in sonstiger Weise durchzuführen wäre, die Vornahme einer Lokalerhebung durch die engere Kommission verfügte. Bei dieser Lokalerhebung, gelegentlich welcher neuerlich konstatiert wurde, daß die Aufforstung des fraglichen Grundkomplexes für das Wippacher Tal von größter Bedeutung wäre, erklärte sich der Eigentümer bereit, die gegenständlichen Hutweidengründe der Aufforstungskommission unter der Bedingung zur Aufforstung abzutreten, daß mit den bezüglichen Arbeiten längstens binnen zwei Jahren begonnen und letztere binnen zehn Jahren beendet werden. Weiters machte sich derselbe erbötig, die Kosten für den Transport der Pflanzen zu bestreiten, eventuell 16 Priloga 4. — Beilage 4. za napravo drevesnice in končno prispevati k stroškom pogozdovanja po 10 K za vsak hektar, kolikor se jih bo vsako leto pogozdilo. Komisija za pogozdovanje Krasa, ki se je na to še enkrat posvetovala o tem predmetu, je sklenila, da se sedaj najpred obrne na c. kr. poljedelsko ministrstvo z vprašanjem, če bi ono za zvršitev dotične pogozditve, za kar bodo stroški znašali svoto 7 0.0 0 0 K, moglo za bodoča leta obljubiti prispevke in oziroma v kakšni visokosti. Toda c. kr. poljedelsko ministrstvo se je temu nasproti postavilo na stališče, da bi se najpred moral zagotoviti deželni prispevek k stroškom omenjene pogozditve. Rešuje spočetkoma omenjeno vlogo posestnika dotičnega zemljišča pa je izjavilo c. kr. poljedelsko ministrstvo glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dne 9. februarja 1905, št. 2434, da ni v stanu, dovoliti mu podporo v svrho samostojne pogozditve, pač pa je pri volji, dovoliti v ta namen — ako iz ozirov na enotnost dela zvrši to pogozditev Kraška po-gozdovalna komisija — prispevek iz državnih sredstev, bržko bo naznanjena visokost zneska, katerega bo za zvršitev tega pogozdovanja prispevala dežela po določilih kranjskega pogozdovalnega zakona. Visoki deželni zbor izvoli ta stvarni položaj vzeti na blagovoljno znanje ter sklepati o vprašanju, v koliko naj se temu podjetju dovoli podpora iz deželnih sredstev. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 18. marca 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Frane Povše, poročevalec. die Arbeiter in Lipe zu beherbergen, bnim ein entsprechendes Terrain zur Anlage einer Snatschule abzutreten, endlich einen Beitrag zu den Aufforstungskosteu von 10 K per Hektar nach Maßgabe der jährlichen Anfforstuug zn leisten. Die Karstanfforstungskommission beschloß, als sie darnach diesen Gegenstand neuerlich in Beratung zog, nunmehr vor Allem das k. k. Ackerbaumiuisterium zu befragen, ob dasselbe zur Ausführung der fraglichen Aufforstung, welche einen Aufwand von 70.000 K erfordern würde, Beiträge und eventuell in welchem Ausmaße in den kommenden Jahren in Aussicht zu stellen vermöchte. Das k. k. Ackerbauministerium nahm dem gegenüber jedoch den Standpunkt ein, daß vor Allem die Beitragsleistung des Landes zu den gegenständlichen Arbeitskosten sichergestellt werden mühte. Ju Erledigung der oben erwähnten Eingabe des Eigentümers des mehrgedachteu Terrains erklärte das k. k. Ackerbaumiuisterium laut Note der k. k. Landesregierung vom 9. Februar 1905, Z. 2434, daß es nicht in der Lage sei, demselben zur selbständigen Aufforstung eine Subvention zu bewillige», wohl aber geneigt wäre, zur Durchführung dieser mit Rücksicht auf die Einheitlichkeit der Arbeit durch die Karstaufforstuugskommissiou zu be-werkstelligeude Aufforstung einen Beitrag aus Staatsmitteln zu gewähren, sobald die Höhe des Betrages bekannt fein wird, welcher zur Bewältigung dieser Arbeit seitens des Landes nach Maßgabe der Bestimmungen des kraiuischen Aufforstungsgesetzes beigesteuert werden wird. Der hohe Landtag wolle diesen Sachverhalt zur geneigten Kenntnis nehmen und inbetreff der Frage, in-wieferue dem gegenständlichen Unternehmen eine Subvention aus Laudesmitteln zuzuwenden sei, Beschluß fassen. Vom kraiuischeu Landesausschusse. Laibach am 18. März 1905. Otto Gdt'er v. Aetet'a, Laiidesbauptmann. Iranz H>oväe, Referent. Priloga 5. — Beilage 5. 17 St. 5803 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1904. Visoki deželni zbor! V prigibu se predlaga računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1904. z opomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor deželnemu zboru (priloga št. 9.), ki pa te predloge še ni rešil. Vsa redna potrebščina za 1. 1904. znaša............................. 244.593 K 03 h V primeri s pokritjem . . 237.496 „ 40 „ je potrebščine več za .... 7.096 K 63 h V primeri s proračunskim primanjkljajem v znesku .... 5.566 „ — „ znaša primanjkljaj več ... . 1.530 K 63 h in sicer: je pri pokritju večji dohodek za 10.032 „ 40 „ pri potrebščini večji izdatek za . 11.563 „ 03 „ vsled česar se kaže gori omenjeni večji izdatek..................... 1.530 K 63 h. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 9. avgusta 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. grof Barbo, poročevalec. Z. 5803 de 1905. Bericht des Lmidesausschujses, womit dcr Rechnungsabschluß des Iwangsarbeits-hausfonds für das Sttjr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! In der Anlage wird der Rechnungsabschluß des Zwangsarbeitshausfonds für das Jahr 1904 mit der Bemerkung vorgelegt, daß in der Voranschlagskolonne die Posten ans dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 9), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt sind. Das gesamte ordentliche Erfordernis pro 1904 beträgt.......................... 244.593 K 03 h Im Vergleicke mit der Bedek-kung per......................... 237.496 „ 40 „ stellt sich das Erfordernis höher um 7.096 K 63 h Im Vergleiche mit dem präliminarmäßigen Abgänge per . . . 5.566 „ — „ ist der Abgang größer um ... 1.530 K 63 h und zwar: betragen die Mehreinnahmen . . . 10 032 „ 40 „ die Mehrausgaben hingegen ... 11 '563 „ 03 „ daher die Mehrausgabe .... 1.530 L 63 h. Vom traillischen Landcsausschusse. Laibach, am 9. August 1905. Otto GdLev v. Aelefa, Landeshauptmann. Gras Warbo, Referent. 18 Priloga 5. — Beilage 5. Računski sklep zaklada prisilne delavnice za leto 1904. iglavje — Kapitel Dohodki Einnahmen Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen Ph K 1 h K h K h 1 A. Redni — Ordentliche. Obresti — Interessen 172 20 71 75 243 95 2 Dohodki delovršbe — Ertrag des Arbeitsbetriebes . . . 129512 64 8107 68 137620 32 3 Povračila za oskrbovanje in pokopavanje prisiljencev — Verpflegs- und Leichenkostenvergütungen für Zwänglinge 93942 12 36250 88 130193 4 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen '12840 74 206 10 13046 84 Vsota (A) — Summe (A) . . 236467 70 44636 41 281104 11 5 B. Izredni — Außerordentliche. Prispevek dež. zaklada v pokritje primanjkljaja — Beitrag des Landesfonds zur Deckung des Abganges . . 7096 63 7096 63 Vsota (B) — Summe (B) . . 7096 63 7096 63 6 0 Prehajalni — Durchlaufende. Vrnjena predplačila — Zurückerhaltene Vorschüsse . . . 43149 55 34315 58 77465 13 7 Prejeta predplačila od dež. zaklada — Erhaltene Vorschüsse vom Landesfonde 55618 68 55618 68 8 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder 25184 43 — — 25184 43 Vsota (C) — Summe (C) . . 123952 66 34315 58 158268 24 Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen . . 367516 99 78951 99 446468 98 Priloga 5. — Beilage 5. 19 Rechnungs-Abschluß bes Zwangsarbertshausfonds für das Fahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr - weniger Oponinja Anmerkung " K h K h K h K h 71 75 172 20 172 20 6685 86 130934 46 125500 — 5434 46 36531 90 93661 10 91270 — 2391 10 318 20 12728 64 10522 — 2206 64 43607 71 237496 40 227464 — 10032 40 7096 63 - — 7096 63 31702 46 45762 67 55618 68 — — 25184 43 31702 46 126565 78 - 75310 17 371158 81 20 Priloga 5. — Beilage 5. o 1 ti m Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen O Pl, K h K h K h 1 A. Redni — Ordentliche. Letne plače, aktivitetne in osebne doklade — Gehalte, Aktivitüts- und Personalzulagen 10766 66 10766 1 66 2 Emolumenti — Emolumente 924 16 — — 924 j 16 3 Službenine — Bestallungen 1162 80 180 — 1342 80 4 Mezde in doklade paznikov — Löhnungen und Zulagen der Aufseher 40012 53 2813 07 42825 60 5 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen . 280 — 520 — 800 — 6 Cerkvene potrebščine — Kirchenerfordernisse 269 37 — — 269 37 7 Potrebščine za opravo in orožje — Erfordernisse für Montur und Armatur 3065 64 3065 64 8 Uradne, pisarniške in učne potrebščine — Amts», Kanzlei-und Unterrichtserfordernisse 1082 09 58 77 1140 86 9 Potrebščina za delovršbo — Arbeitsbetrieb 60018 09 1591 10 61609 19 10 Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gebäude . . . 6089 09 — — 6089 09 11 Davki in davščine — Steuern und Gaben 60 93 — 44 61 37 12 Režijski stroški — Regiekosten 107233 34 5361 32 112594 66 13 Donesek pok. zakladu — Beitrag zum Pensionsfonde . . 10114 88 1102 27 11217 15 14 Obrestovanje in vračilo dolga pri deželnem zakladu — Verzinsung und Tilgung der Schuld au den krainischen Laudesfond 1962 1962 15 Različni stroški — Verschiedene Ausgaben 1058 18 249 72 1307 90 Vsota (A) — Summe (A) . . 244099 76 11876 69 255976 45 16 B. Prehajal ni — Durchlaufende. Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse 45762 67 45762 67 17 Povrnjena predplačila dež. zakladu — Zurückbezahlte Vorschüsse dem Land^sfonde 53006 37 55618 68 108625 05 18 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . 24648 19 11456 62 36104 81 Vsota (B) — Summe (B) . . 123417 23 67075 30 190492 53 Vsota stroškov — Summe der Ausgaben . . 367516 99 78951 99 446468 98 Priloga 5. — Beilage 5. 21 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 04 10766 62 10767 38 924 16 926 — 1 84 90 — 1252 80 1253 — — 20 2714 47 40111 13 40275 — 163 87 800 — 800 — — — — — 269 37 280 — 10 63 — — 3065 64 3200 — 134 36 488 95 651 91 1000 — 347 09 1293 71 60315 48 56250 — 4065 48 420 — 5669 09 4767 — 902 09 — — 61 37 59 — 2 37 5657 58 106937 08 98650 — 8287 08 882 99 10634 16 11841 — 1206 84 - 1962 1962 _ 135 68 1172 22 1000 — 172 22 11383 42 244593 03 233030 — 11563 03 45762 67 53006 37 55618 68 10920 38 25184 43 63926 75 126565 78 75310 17 37115g 81 ■edna št. 22 Priloga 5. — Beilage 5. Razkaz — Nachweisung imovine koncem leta 1904. — Les Vermögens mit Ende Les Lahres 1904. s-> nSS pLsš. eS o ES) N- Predmet Gegenstand Leto — Jahr 1903 1904 Znesek — Betrag Opomnja Anmerkung 7 8 A. Imovina — Vermögen I. Z a s t a n k i — R ü ck st än d e. Končni zastanki — Schließliche Rückstände: a) redni — ordentliche................... b) prehajalni — durchlaufende . . . . II. Glavnice — Kapitalien. 4‘2°/0 enotna drž. obligacija z dne 1. febr. 1870.1. št. 27.695. — 4*2°/0 einheitliche Staatsschuld-Obligation ddto. 1. Februar 1870, Nr. 27.695 III. Lastnine Besitz. Vrednost nepremakljivega posestva konec leta 1904. — Wert der Immobilien mit Ende des Jahres 1904 per............................ Vrednost delovršbenegainventarjazal. 1904.— Wert des Arbeitsbetriebs-Jnventars pro 1904 19.377 K 09 h Vrednost režijskega inventarja za 1.1904. —Wert des Regie-Inventars pro 1904 17-288 „ 10 „ Skupaj — Zusammen . 36.665 K 19 h Po odštetem 10°/„ odpisu, določenem z deželnozborskim sklepom z dne 21. junija 1901 — Nach Abzug der mit dem Landtagsbeschlusse vom 21. Juni 1901 angeordneten 10% Abschreibung per . 3.666 „ 52 „ znaša vrednost obeh inventarjev — beträgt der Wert beiver Jnventare.................. Vrednost preostalih zalog izdelovanja (tkal-stvo) — Wert der verbliebenen Vorräte an Erzeugnissen (Weberei)..................... Vrednost zaloge usnja in pristojnih potrebščin — Wert des Vorrates an Leder und Zugehör Vrednost zaloge lesa — Wert des Holzvorrates Odnos — Fürtrag . . 43607 31702 71 46 44636 34315 41 58 4100 4100 282635 29299 6478 1437 1453 400715 84 282635 97 98 32998 8289 1525 1122 89 409624 84 98 55 Priloga 5. — Beilage 5. 23 Leto — Jahr Predmet 1903 1904 Opomnja Gegenstand Znesek — Betrag Anmerkung K h K h Prenos — Übertrag . . 400715 89 409624 81 Vrednost servica in tvarine za 1. 1904. — Wert der Service und Naturalien pro 1904 1231 72 944 16 Vrednost zaloge za oskrbovanje prisiljencev — Wert der Naturalvorräte für die Verpflegung der Zwängliuge 5000 80 4427 41 Vrednost inventarja, namreč obleke, perila, obuval, posteljske in bolniške oprave — Wert des Inventars der Bekleidung, Leibwäsche, Bett- und Spitalsfournituren 20271 30 29739 90 Skupna imovina — Gesamtvermögen . . 427219 71 444736 28 B. Dolgovi — Schulden. Zastanki — Rückstände: a) redni — ordentliche 11383 42 11876 69 b) prehajalni — durchlaufende .... 6392*6 75 67075 30 Dolgovi pri deželnem zakladu — Schulden beim krainischen Landesfonde: a) na 40/„ posojilu, prejetem v pokritje stroškov za zgradbo pazniških hiš — An 4% Darlehen zur Deckung der Kosten für den Bau der Anfseherhäuser. . . 27367 97 26500 69 b) na posojilih, prejetih v pokritje zakla-dovih primanjkljajev prejsnih let — An Darlehen zur Deckung der Foudsab-gänge für frühere Jahre 78644 47 85741 10 Skupni dolgovi — Gesamtschulden . . 181322 61 191193 78 Skupna imovina — Gesamtvermögen.... 427219 71 444736 28 Čista imovina — Reinvermögen 245897 10 253542 50 Čista imovina konec leta 1903. — Reinvermögen zn Ende 1903 Zvišek — Vermehrung 245897 7645 10 40 Priloga 6. — Beilage 6. 25 Št. 10.302 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalnošolskega zaklada za 1. 1904. Visoki deželni zbor! V privitku predlaga deželni odbor računski sklep normalnošolskega zaklada za leto 1904 z opomnjo, da 80 vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 11.), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor blagovoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Frane Povše, poročevalec. Z. 10.302 de 1905. Kericht des Kandesausschujfes, mit welchem der Rechnungsabschluß des Rormalfchul-fonds für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Beiliegend wird dem hohen Landtage der Rechnungsabschluß des Normalschulfonds für das Jahr 1904 mit dem Bemerken vorgelegt, daß in der Voranschlagskolonne die Posten aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 11), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt erscheinen. Der Landesausschuß stellt den Antrag: ' Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom kroinischen Lcindesmisschusse. Laibach, am 26. August 1905. <|>ffo Edler v. Detela, Landesliauptmann. Iranz H^ovse, Referent. Našli 26 Priloga 6. — Beilage 6. Računski sklep normalnošolskega zaklada za leto 1904. X Z cS Dohodki Ginn a h m e n A. Redni — Ordentliche. Obresti glavnic — Kapitalsinteressen . . Doneski — Beiträge. 1 Aversum učnega zaklada — Aversum des Studienfonds 2 Od verskega zaklada — Bom Religionsfonde . . . 3 Od ljubljanskega škofijstva — Vom Laibacher Bistum 4 Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije — Bon Kirche» und Kapellen der Diärese Laibach.................. 5 Od zapuščin — Bon Berlassenschaften.................. 6 Državni donesek — Staatsznschuß...................... 7 Od deželnega odbora v Poreču za šolo v Ostrožnem brdu — Bom Landesansschnsse in Parenzo für die Schule in Ostroznobrdo............................ 8 Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v Motniku — Bom Landesausschusfe in Graz für die Schule in Möttnig 9 Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v Št. Gothardu — Vom Landesausschusse in Graz für die Schule in St. Gotthard Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen. 1 Povračila in drugi dohodki — Ersätze und sonstige Einnahmen .................................................. 2 Užitki zemljišč — Nutznießungen von Grund und Bode» Vsota (A) — Summe (A) . . B. Izredni — Außerordentliche. Donesek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja — Beitrag des Landesfonds zur Deckung des Abganges............................. Vsota (A in B) — Summe (A und B) C. Prebajalni — Durchlaufende. Povrnena predplačila — Rückerhaltene Vorschüsse Depoziti in tuji denarji fremde Gelder Depositen und Vsota (C) — Summe (C) Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen . . Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 9013 56 4305 34 13318 90 2587 20 2587 20 425 25 425 25 850 50 - 210 — 210 — 420 — 1474 38 147 70 1622 08 34396 34 8560 47 42956 81 4344 __ 724 — 5068 — 270 56 — — 270 56 360 146 94 506 94 199 96 194 02 393 98 f: " • 3071 56 2794 9r> 5866 51 141 55 36 26 177 81 56494 36 17544 93 74039 29 1001804 75 65192 04 1066996 79 .1058299 11 82736 97 1141036 08 240 260 500 _ 6676 75 — — 6676 75 6916 75 260 — 7176 75 1065215 86 82996 97 1148212 83 j Priloga 6. — Beilage 6. 27 Rechnungsabschluß des IlormalfchuLfonds für das Zahr 1904. fBsam Pokritje Pričetni znaša torej zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag vec — Die manj Opomnja Bedeckung beträgt daher Anmerkung mehr—weniger K h K h K h K h 4305 34 9013 56 9016 — 2 44 2587 20 2587 _ 20 425 25 425 25 425 — — 25 210 — 210 — 210 — — — 114 10 1507 98 1510 2 02 9132 04 33824 77 32000 — 1824 77 724 — 4344 — 4344 — — 270 56 276 — 5 44 — — 506 94 360 — 146 94 199 96 194 02 370 — 175 98 663 33 5203 18 1200 4003 18 18 33 159 48 160 — — 52 15792 35 58246 94 52458 — 5788 94 71774 51 995222 28 999165 3942 72 87569 86 1053469 22 1051623 — 1846 22 500 — — 6676 75 — 7176 75 87566 86 1060645 97 ' 28 Priloga 6. — Beilage 6. 1 I 1 I Ph Z 1 > rm CÖ L Paragraf — Paragraph Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K j h A. Redni — Ordentliche. l Aktivitetni užitki učiteljev in učiteljic — Aktivitätsbezüge der Lehrer und Lehre- rinnen. l Plače — Gehalte 796908 94 57279 63 854188 57 2 Službene doklade — Dienstalterszulagen .... 93081 46 6207 91 99289 37 3 Dopolnilne doklade k službenim dokladam — Dienst- altersergänzungsznlagen 1183 33 16 70 1200 03 4 Lokalne doklade — Lokalzulagen 3789 99 — ' 3789 99 5 Opravilne doklade — Funktionszulagen .... 32300 63 2511 33 34811 96 6 Dopolnilne doklade k opravilnim dokladam — Funk- tionsergänzungszulagen 527 89 20 02 547 91 7 Stanarine — Quartiergelder 17186 74 13 33 17200 07 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . 944978 98 66048 92 1011027 90 2 Dotacije — Dotationen. 1 Za šolo Uršulink v Ljubljani — Für die Ursulinerinnen- schule in Laibach: 1 Glavna dotacija — Normal-Dotation 5541 64 216 54 5758 18 2 Verskemu zakladu za eno učiteljico -- Dem Reli- gionsfonde für eine Lehrerin 280 280 2 Šolskim sestram v Šmihelu pri Novem mestu — Deu Schulschwestern in St. Michael bei Rudolfswert . . 3366 66 875 — 4241 66 3 Šolskim sestram v Repnjah — Deu Schulschwesteru in Repuje . 1000 250 1250 4 Šolskim sestram v Trnovem — Den Schulschwestern in Dornegg 3000 — 750 3750 5 Za zasebno dekliško šolo v Lichtenthurnovem siro- tišču — Für die Privatmädchenschnle im Lichten- thnrn'schen Waisenhanse 2100 — 525 2625 6 Za Srazredno deško šolo v „Collegium Marianum“ — Für die Massige Knabenschule im „Collegium Ma- rianum“ 500 125 625 7 Deželnemu odboru v Poreču za šolo v Podgrajah — Dem Landesausschusse in Parenzo für die Schule in Podgraje 651 15 — — 651 15 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2.) . . 16439 45 2741 1 54 19180 99 Priloga 6. — Beilage 6. 29 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h. K h 55315 95 798872 62 803361 4488 38 K pogl. 1, nasl. 4 in 7. — Ad Kap. 1, Tit. 4 und 7. 6608 15 92681 22 94582 — 1900 78 Več, ker je na novo otvorjene razrede na ljub- 6 66 1193 3789 37 99 1186 3630 — 7 159 37 99 ljanskih šolah prišlo nekaj učiteljev iz dežele, kterim po tozadevnem deželnozbornem sklepu in po dotičnem zakonu pripadajo take doklade oziroma stanarine. — Mehr, weil an die neukreirten Klasse» der Laibacher Schulen 2675 14 32136 82 33443 1306 18 einige Lehrer vom Lande versetzt wurden, denen nach dem bestehenden Landtagsbeschlnsie und nach dem bezüglichen Gesetze solche Zulagen respek. Quartiergelder gebühren. 20 ' 527 91 570 42 09 200 — 17000 07 16840 — 160 07 64825 90 946202 — 953612 — 7410 — 216 54 5541 64 5735 193 36 — — 280 — 280 — — — 741 66 3500 — 3500 — — — 250 — 1000 — 1000 — — — 750 — 3000 — 3000 — — — 525 — 2100 — 2100 — — — 125 — 500 — 500 — — — 651 15 645 6 15 2608 20 16572 79 16760 — 187 21 Našli Priloga 6. — Beilage 6. 1 I z L C3 Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließ! iche Rückstände Skupaj Zusammen 10 11 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen. Nagrade — Remunerationen: Veroučiteljem štirirazrednih šol — Deu Religious- lehrern an vierklassigen Sdpilen................. Odškodnine za vožnje veroučiteljem — Fuhrrelnteu für Religionslehrer.............................. Za pomožne učitelje v Ljubljani — Für Aushilfslehrer in Laibach................................... Za šest frančiškanov v Novem mestu — Für 6 Franziskaner in Rudolfsmert ............................ Frančiškanu kot vodji deške šole v Novem mestu opravilno doklado — Dem Franziskaner als Leiter der Knabenschule in Rudolfswert die Funktionszulage Za vzdrževanje rednih zasilnih šol — Für die Erhaltung ordentlicher Notschulen..................... Za druge šole s tem poukom — Für andere Notschulen ........................................... Za ekskurendne šole — Für Exkurrendo-Schulen . Za pouk v kmetijstvu — Für den landwirtschaftlichen Unterricht....................................... Za pouk v ženskih ročnih delih — Für den weiblichen Handunterricht................................... Za namestovanje, in sicer: — Für Substitutionen, it. zw. 1) posvetnim učiteljem za pouk verouka — An weltliche Lehrer für hie Erteilung des Religionsunterrichtes 2) za namestovanje obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke — Für Substitutionen erkrankter oder sonst verhinderter Lehrer und für Mehrleistungen .... Podpore vsled bolezni in drugih nezgod — Geld-aushilfen bei Krankheiten und sonstigen Unfällen Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3.) . . Pokojnine učiteljskih vdov — Pensionen der Lehrers witwen................................. Miloščine — Gnadengaben............................ Razni stroški — Verschiedene Ausgaben . 8131 11190 8535 2844 100 13561 2210 6633 6100 8281 229 21987 4670 64 12 42 43 88 94476 500 705 32 1041; 42 2386 3632 215 256 67 09 53 68 8 34 2527 14 200 — 933, 44 1000 80 2179 540 13959 78 45 10518 14822 8750 3101 31 21 95 11 108 34 16089 08 2410 — 7567! 18 7100 8361 229 24167 5210 108436! — 500 783 1107 77 Priloga 6. — Beilage 6. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — maiij Das Erfordernis beträgt daher mehr —weniger K h K h K h K h 2511 66 8006 65 8000 — 6 65 3747 60 11074 61 10936 138 61 66 66 8684 29 8000 684 29 341 10 2760 01 2960 199 99 8 34 100 — 100 — — — 2590 75 13498 33 13550 — 51 67 400 2010 2010 — — — 903 90 6663 28 6875 — 211 72 3100 — 4000 — 4000 — — — 4061 83 4299 50 6442 — 2142 50 18 54 211 20 180 — 31 20 1644 41 22523 34 10000 — 12523 34 210 — 5000 — 5000 — — — 19604 79 88831 21 78053 10778 21 500 500 66 45 717 32 718 68 461 52 645 90 1980 1334 10 Opomnja Anmerkung K pogl. 3, nasl 2. - Ad Kap. 3, Tit. 2 Vsled prevzema poučevanja verouka na nekterih šolah po duhovnikih, morala se je istim propisno določena odškodnina za vožnje dovoliti. — In Folge Uebernahme tied Religionsunterrichtes an einigen Schulen durch Geistliche mußte diesen die vorschriftsmäßige Wegentschädigung bewilliget werden. K pogl. 3. nasl. 3. — Ad Kap. 3, Tit. 3. Za ljubljanske šole moralo se je s šolskim letom 1904 5 vsled prenapolnitve istih dovoliti 13 pomožnih učiteljev, dočim je bilo le za 10 preliminirano.. — Für die Laibacher Schulen mußten für das Schuljahr 1904/5 infolge Nicherfüllung der Klassen 13 Ausbilfslehrer bewilliget werben, wogegen nur für 10 präliminiert vurde. D. o. št. 12232, 1904. K pogl. 3, nasl. 1, § 11/2. — Ad Kap. 3, Tit. 1, § 11/2. Prekoračenje za 12.523 K 34 h utemeljuje se s tem, da je v ti svoti zapopadena potrebščina za substitute na ljubljanski gluhonemnici in pri oo. Salezijancih na Rakovniku pod Ljubljano službujočih učiteljev, ktera svota ni bila proračunjena; deloma pa tudi radi obolenja mnogih učiteljskih oseb med letom, ktere je bilo treba namestovati dati. Na gornjo svoto pa so zadevni činitelji povrnili prispevke, vsled česar je tudi naslov dohodkov ad 3 za 4003 K 18 h višji. — Die Ueberschreitung dieser Kost um 12.523 K 34 h wird damit begründet, daß in dieser Summe auch das Erfordernis für die Substituten der an der Laibacher Taubstummenanstalt und bei den P. P. Salesianern in Kroisenegg bei Laibach verwendeten Lehrer mitenthaltcn ist, welches nicht veranschlagt wurde; teils aber dadurch, daß viele Lehrpersonen unter dem Jahre erkrankten und substitnirt werden mußten. 2Inf obige Summe aber haben die beteiligten Faktoren die vereinbarten Abzahlungen geleistet, weshalb auch bei der Einnamsrnbrik 3 ein Mehreingang per 4003 K 18 h ausgewiesen erscheint. 32 Priloga 6. — Beilage 6. Poglavje — Kapitel 1 1 2 J L g> K 1 & CS 8 Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h • A. Povzetek rednih stroškov (A) — Rekapitulation der ordentlichen Ansgaben (A) 1 Aktivitetni užitki učiteljev in učiteljic — Aktivitäts- bezöge der Lehrer und Lehrerinnen 944978 98 66048 92 1011027 90 2 Dotacije — Dotationen 16439 45 2741 54 19180 99 3 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen 94476 24 13959 76 108436 — 4 Pokojnine učiteljskih vdov — Pensionen der Lehrers- Witwen 500 — — — 500 — 5 Miloščine — Gnadengaben 705 32 78 45 783 77 6 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben .... 1041 42 66 — 1107 42 Vsota — Summe ad A . 1058141 41 82894 67 1141036 08 B. Prehajalni — Durchlaufende. 7 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse .... 500 — — — 500 — 8 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder •6574 45 102 30 6676 75 Vsota — Summe ad B . . 7074 45 102 30 7176 75 Vsota stroškov — Summe der Ansgaben . . 1065215 86 82996 97 1148212 83 Priloga 6. — Beilage 6. 33 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr - weniger Opoinnja Anmerkung K h K h K h K h 64825 90 946202 953612 7410 2608 20 16572 79 16760 — 187 21 19604 79 88831 21 78053 — 10778 21 — 500 — 500 — — — 66 45 717 32 718 — — 68 461 52 645 90 1980 — 1334 10 87566 86 1053469 22 1051623 — 1846 22 500 — — 6676 75 — 7176 75 87566 86 1060645 97 34 Priloga 6. — Beilage 6. Razkaz — Uachiveisung imovine koncem leta 1904. — des Wermögens mit Ende des Jahres 1904. Zaporedna št. Post-Nr. Predmet Gegenstand Leto — Jahr Opomnja Anmerkung 1903 1904 Znesek — Betrag K h K h A. Premoženje — Vermögen. I. Zastanki — Rückstände. 1 Zastanki rednih dohodkov — Rückstände der ordent- lichen Einnahmen 15792 35 17544 93 2 Zastanki izrednih dohodkov — Rückstände der außer- * ordentlichen Einnahmen 71774 51 65192 04 3 Zastanki prehajalnih dohodkov — Rückstände der durchlaufenden Einnahmen — — 260 — II. Glavnice — Kapitalien. 4 1 obveznica 4°/0 državne srebrne rente št. 39.441 — 1 Obligation der 4°/0 Staatssilberrente Nr. 39.441 2000 — 2000 — 5 2 obveznici 4% državne papirne rente — 2 Obli- K zap. št. 5. — Ad Posl- gationen der 4°/0 Staats-Notenrente 181000 — 181000 Nr. 5. 6 1 obveznica 4"2°/0 državne papirne rente — 1 Ob- Št. 25255 glavnice 137000 K ligation der 4'2°/0 Staats-Notenrente . . . 200 — 200 7 Vložna knjižica mestne hranilnice ljubljanske Vsota . 181000 K št. 24.830 — Einlagebüchel der Laibacher stüdt. Nr. 25255 per. 137000 K Sparkasse Nr. 24.830 per 41712 41712 Nr. 27394 » . . 44000 » Summe . 181000 K Skupno premoženje — Gesammtvcrmögcn . . 312478 86 307908 97 B. Dolgovi — Schulden. 1 Zastanki rednih stroškov — Rückstände der ordent- lichen Ausgaben 87566 86 82894 67 2 Zastanki prehajalnih stroškov — Rückstände der durchlaufenden Ausgaben — — 102 30 Vsota — Summe ad B . . 87566 86 82996 97 Čista imovina — Rein-Vermögen . . 224912 224912 Priloga 7. — Beilage 7. 35 St. 8021 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za uravnavo Save na progi Laze-Senožeti med km 22*9 do 23*8. Visoki deželni zbor! V prilogi 36. iz leta 1903 je podpisani deželni odbor nasvetoval: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: K stroškom 183.000 kron, ki so proračunjeni za uravnavo Save, katero namerava izvršiti c. kr. deželna vlada na progah Laze-Senožeti km 20 do 22'9 in Litija-Sava km 41*5 do 42 3, se dovoli iz deželnih sredstev 6 % prispevek do naj višjega zneska 11.000 K; za uravnavo Save pri Krškem km 106 do 108 pa 10% prispevek do naj višjega zneska 2577 kron, torej skupaj znesek 13.577 kron pod pogojem, da se ta svota izplača v dveh enakih letnih obrokih v letih 1904 in 1905 ter da je deželnemu odboru pridržana pravica udeležiti se kolavdacije teh zgradeb. Med tem časom pa se je c. kr. deželna vlada z dopisom dne 14. junija 1905, št. 9330, obrnila na deželni odbor s prošnjo, da tudi za nadaljevanje omenjene Savske uravnave med km 22'9 in 23'8 s proračunjenimi stroški v znesku 49.500 kron, katero delo je odobrilo c. kr. ministrstvo za notranje stvari z razpisom dne 10. maja 1905, št. 18422, dovoli primeren deželni prispevek, oziroma da ga svoječasno izposluje pri deželnem zboru. Na to je deželni odbor z dopisom dne 22. julija 1905, št. 8021, prijavil c. kr. deželni vladi, da bo tudi za nadaljevanje uravnavanja Save nasvetoval deželnemu zboru dovolitev 6 % prispevka k stroškom v znesku 49 500 kron, torej v okroglem znesku 3000 K. Sklicevaje se na razloge navedene v prilogi 36. iz leta 1903 usoja si torej deželni odbor nasvetovati : Z. 8021 de 1905. Bericht des Kandesausschujfes, betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages Mr Regulierung der Save in der Strecke Laase-Senožet Mischen km 28 9 bis 23 8. Hoher Landtag! In der Beilage 36 vom Jahre 1903 hat der unterfertigte Landesausschuß den Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle beschließen: Zu den auf 183000 Kronen berechneten Kosten der von der k. k. Landesregierung beabsichtigten Regulierung der Save in der Strecke Laase-Senozet km 20 bis 22 9 und Littai-Sava km 41 5 bis 42'3 wird aus Landesmitteln ein 6 % Beitrag im Höchstausmaße von 11000 Kronen, und für die Regulierung der Strecke bei Gurkfeld km 106 bis 108 ein 10 % Beitrag im Höchstausmaße von 2577 Kronen, mithin zusammen der Betrag von 13577 Kronen unter der Bedingung bewilligt, daß derselbe in zwei gleichen Jahresraten während der Jahre 1904 und 1905 flüssig gemacht wird und daß dem Landesausschnsse das Recht znr Teilnahme an der Kollaudierung dieser Bauten gewahrt bleibt. Inzwischen hat sich die k. k. Landesregierung mit der Note vom 14. Juni 1905, Z. 9330, an den Landesausschuß mit dem Ersuchen sgewendet, auch für die mit dem Erlasse des k. k. Ministeriums des Innern vom 10. Mai 1905, Z. 18422, genehmigte Fortsetzung der Saveregulierungsbauten zwischen km 22 9 bis 23 8 im Kostenaufwande von 49.500 Kronen einen angemessenen Landesbeitrag zu leisten, beziehungsweise beim Landtage seinerzeit zu erwirken. Der Landesausschuß hat daraufhin mit der Note vom 22. Juli 1905, Z. 8021, der k. k. Landesregierung mitgeteilt, daß auch für die Fortsetzung der gedachten Negulierungsbauten dem Landtage die Bewilligung eines 6 % Beitrages zur Kostensumme per 49.500 Kronen, somit der Betrag von rund 3000 Kronen in Antrag gebracht werden wird. Der Landesausschuß erlaubt sich daher unter Berufung auf die in der Beilage 36 vom Jahre 1903 angeführten Gründe zu beantragen: 36 Priloga 7. — Beilage 7. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: K stroškom 49.500 kron, ki so proračun j eni za nadaljevanje uravnave Save med km 22'9 do 23'8, katero uravnavanje namerava izvršiti c. kr. deželna vlada, se dovoli iz deželnih sredstev 6 % prispevek do najvišjega zneska 3000 kron pod pogojem, da se ta svota izplača v dveh enakih letnih obrokih v letih 1906 in 1907 ter da se deželnemu odboru pridrži pravica udeležiti se kolavdacije teh zgradeb. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 2. avgusta 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Der hohe Landtag wolle beschließen: Zu den auf 49.500 Kronen berechneten Kosten der von der k. k. Landesregierung beabsichtigten Fortsetzung der Save - Regulierung zwischen km 22'9 bis 23'8 wird ans Landesmitteln ein 6 °/„ Beitrag im Höchstausmaße von 3000 Kronen unter der Bedingung bewilligt, daß derselbe in zwei gleichen Jahresraten während der Jahre 1906 und 1907 flüssig gemacht wird, und daß dem Landesausschusse das Recht der Teilnahme an der Kollaudierung dieser Bauten gewahrt bleibt. Vom komischen Londesmisschusse. Laibach, am 2. August 1905. Htto Gdter von Detela, Landeshauptmann. Iranz 'Kovše, Referent. Priloga 8. — Beilage 8. 37 Št. 4801 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep pokojninskega zaklada za 1. 1904. z opomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 18.), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 2. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Z. 4801 de 1905. Erricht des Kandesausschujses, mit welchem der Rechnungsabschluß des Penftons-fonds der Landesbediensteten für das Jahr 1904 norgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Pensionsfonds der Landesbediensteten für das Jahr 1904 mit dem Bemerken vor, daß in der Voranschlagskolonne die Posten ans dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 18), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt sind. Der Landesausschnß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom fmini)'dien Lmidesliiisschusse. Laibach, am 2. September 1905. . Otto Edler v. Aelel'a, Landeshauptmann. Našli 38 Priloga 8. — Beilage 8. Računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1904. Vplačila Končni zastanki Skupaj Einzahlungen Schließliche Rückstände Zusammen K h K h K h 3585 60 13 25 3598 85 520 — 244 17 764 17 290 55 — — 290 55 1375 85 139 68 1515 53 17252 45 316 99 17569 44 4187 — 16 — 4203 — 800 06 133 34 933 40 1800 — — — 1800 — 10114 88 1102 27 11217 15 1120 — — — 1120 — 41046 39 1965 70 43012 09 CO O O r—1 O T—1 48 6818 31 17521 10 79 10713 48 6818 31 17531 79 51759 87 8784 01 60543 88 I o p d Z Dohodki Gr n nahmen A. Redni — Ordentliche. 3% pokojninski odtegljaji deželnih uslužbencev — 3 °/o Pensionsabzüge der Landes-bediensteten ...................................... Obresti — Interessen. 1 Obresti obligacij — Obligationsinteressen.......... 2 Obresti začasno naloženih denarjev — Interessen der zeitweilig angelegten Gelder .................... Prispevki k miloščinam odgonskih sprevodnikov — Beiträge zu den Gnadengaben der Schnbführer . . ................................... Prispevki zakladov — Fondsbeiträge. 1 Prispevek deželnega zaklada — Beitrag des Landesfonds 2 Prispevek bolničnega zaklada — Beitrag des Krankenhausfonds ............................................ 3 Prispevek blazničnega zaklada — Beitrag des Jrren- hausfonds....................................... 4 Prispevek porodišničnega zaklada — Beitrag des Gebärhausfonds ............................................ 5 Prispevek zaklada deželne prisilne delavnice — Beitrag des Zwangsarbeitshansfonds...................... 6 Prispevek zaklada kranjskega deželnegaposojila — Beitrag des krainischen Landesanlehensfonds.............. Vsota (A) — Summe (A) . . B. Prehajalni — Durchlaufende. Realizirani denarji — Realisierte Gelder. Prejeta predplačila — Erhalten e Vorschüsse Vsota (B) — Summe (B) . . Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen . . Priloga 8. — Beilage 8. 39 Rechnungs-Abschluß des H>ensionsfonds £>cr Landesbedienjteten für das Jahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 16 50 3582 35 3600 17 65 26 67 737 50 920 — 182 50 — — 290 55 — — 290 55 — — 1515 53 506 — 1009 53 791 67 16777 77 13784 — 2993 77 16 — 4187 — 4087 — 100 — 133 40 800 — 800 — — — — — 1800 — 1800 — — — 582 99 10634 16 10826 — 191 84 — — 1120 — 1120 — — — 1567 23 41444 86 37443 — 4001 86 13674 28 3847 10 51 ' ■ 13674 28 3857 51 15241 51 45302 37 - ' - . f. ' 40 Priloga 8. — Beilage 8. n I 1 d W) o Pu 3 K 1 J Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni — Ordentliche. 1 Pokojnine — Pensionen. i Pokojnine vpokojenih deželnih uslužbencev — Pensionen der pensionierten Landesbediensteten 11673 31 400 — 12073 31 2 Pokojnine vdov deželnih uslužbencev — Pensionen der Witwen der Landesbediensteten 12716 82 989 57 13706 39 2 Provizije — Provisionen. 1 Provizij e vpokojenih paznikov deželne prisilne delavnice — Provisionen der pensionierten Zwangsarbeitshaus- aufseher 979 20 — — 979 20 2 Provizije vdov paznikov deželne prisilne delavnice — Provisionen der Witwen der Zwangsarbeitshausaufseher 3599 96 — — 3599 96 3 Vzgojevalnine — Erziehungsbeiträge . . 2043 95 102 71 2146 66 4 Miloščine — Gnadengaben 4687 — 216 — 4903 — 5 Pogrebnine — Konduktquartale 950 — — — 950 — 6 Povračila 3°/0 pokojninskih prispevkov — Rückvergütung der 3 % Pensionsbeiträge 120 — — — 120 — 7 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben . . — 80 — — — 80 Vsota (A) — Summe (A) . . 36771 04 1708 28 38479 32 B. Izredni — Außerordentliche. 8 Stroški za nakup obveznic — Ausgaben für den Ankauf von Obligationen 11141 32 — — 11141 32 C. Prehajalni — Durchlaufende. 9 Začasno naloženi denarji — Zeitweilig an- gelegte Gelder 3847 51 — — 3847 51 10 Vrnjena predplačila — Rückerstattete Vorschüsse — — 10 — 10 ;— Vsota (C) — Summe (C) . . 3847 51 10 — 3857 51 Vsota stroškov — Summe der Ausgaben . . 51759 87 1718 28 53478 15 Priloga 8. — Beilage 8. 41 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — Weniger K h K h K h K h 200 11873 31 10040 1833 31 873 06 12833 33 11950 — 883 33 _ 979 20 940 39 20 — — 3599 96 4000 — 400 04 — — 2146 66 1761 — 385 66 201 — 4702 — 4232 — 470 — 250 — 700 — — — 700 '— — — 120 — — — 120 — — — — 80 — — — 80 1524 06 36955 26 32923 — 4032 26 11141 32 3847 51 — — 10 — — — 3857 51 1524 06 51954 09 Opomnja Anmerkung K pogl. 6. — Ad Kap. 6. Povračilo je prejel vpokojeni dež. tajnik Josip Pfeifer, in sicer za 1. 1903. — Der Rückersatz würd c dem pensionierten Landessekretär Josef Pfeifer geleistet, und zwar für das Jahr 1903. K pogl 8. — Ad Kap. 8. Kupile so se obveznice 4°/„ kranjskega dež. posojila št. 1211, 1212, 1230, 1231 in 1232 ä 2000 K in obveznice 4'2°/0 papirne rente št. 450.929, 450 930, 450.931, 450.932 in 450.933 ä 200 K. — Angekauft wurden 4°/0 krainische Landesanlchensobligationen Nr. 1211, 1212, 1230, 1231 und 1232 ä 2000 K und die Obligationen der 4'2°/0 Papierrente Nr. 450.929, 450.930, 450.931, 450.932 und 450.933 ä 200 K. 42 Priloga 8. — Beilage 8. Razkaz — Uachweisung imovine koncem leta 1904. — des Vermögens mit Gnde des Jahres 1904. -t-S >rJl Leto — Jahr g3 d nd .: Predmet 1903 1904 o rti cö ° Gegenstand Znesek — Betrag NSS- K h K h 1 A. Imovina — Vermögen. Zastanki rednih dohodkov — Rückstände der reellen Einnahmen 1567 23 1965 70 2 Zastanki prehajalnih dohodkov — Rückstände der durchlaufenden Einnahmen 13674 28 6818 31 3 12 (4 »/o) prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic v imenski vrednosti — 12 (4 %) Prioritätsobligationen der Unterkrainerbahnen itn Nominalwerte 8000 8000 4 5 obveznic 4 % kranjskega deželnega posojila glavnice — 5 Obligationen des 4 °/0 krainischen Landesanlehens per 10000 5 5 obveznic (4'2 °/0) papirne rente glavnice — 5 Obligationen der (4'2 °/0) Papierrente per . . . 1000 Vsota (A) — Summe (A) . . 23241 51 27784 01 1 B. Dolgovi — Schulden. Zastanki rednih stroškov — Rückstände der reellen Ausgaben 1524 06 1708 28 2 Zastanki prehajalnih stroškov — Rückstände der durchlaufenden Ausgaben _ 10 Vsota (B) — Summe (B) . . 1524 06 1718 28 Imovina (A) — Vermögen (A) . . 23241 51 27784 01 čista imovina — Reinvermögen . . . . 21717 45 26065 73 Čista imovina konec 1. 1903. — Reinvermöqen m Ende 1903 * 1 2 * * * * * 8 21717 45 Pomnožek — Vermehrung 4348 28 Opomnja Anmerkung K zap. št. 2, —Ad P.- Nr. 2. Zastanek 6818 K 31 h zadeva vloge v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižicah : 1. ) št. 39.135 v znesku . 4460 K 38 h 2. ) št. 44.194 v znesku . 2357 » 93 » Skupaj 6818 K 31 h Der Rückstand per 6.818 K 31 h betrifft die Einlagen in der Laibacher städtischen Spar-kaffe auf den Büchel»: 1. ) Nr. 39.135 im Betrage . 4460 14 38h 2. ) Nr. 44194 im Betrage . 2357 „ 93 „ Zusammen 6818 K 31h Kzap. št. 3. -Adfß.--91r.3. Št. — Nr. 1302/16, 1302/17, 1302/18, 1302/19, 1302/20, 1302/21, 1302/22, 1302/23, 1302/24, 1302/25, ä 400 K = . . 4000 K Št. — Nr. 718/2, 718/3 a 2000 K = 4000 » Skupaj — Zusammen 8000 K K zap. št. 4. — Ad P.-Nr. 4. Št. - Nr.: 1211, 1212, 1230, 1231 in 1232, ä 2000 K — 10.000 K. K zap. št 5.-Ad P.-Nr. 5, Št. — Nr.: 450.929,450.930, 450.931, 450.932, 450.933 ä 200 K = 1000 K. Priloga 9. — Beilaste 9 43 Št. 5011 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep muzejskega zaklada za I. 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep muzejskega zaklada za 1. 1904. z naslednjimi opomnjami: Muzejski zaklad je imel v 1. 1904. rednih stroškov......................... 9881 K 78 h rednih (lastnih) dohodkov pa . . 516 „ 34 „ torej primanjkljaja................. 9365 K 44 h Proti proračunjenemu primanjkljaju v znesku..................... 14060 „ — „ je faktični primanjkljaj manjši za . 4694 K 56 h Primanjkljaj se je pokril iz deželnega zaklada. Glede proračunskih postavk, ki so izkazane v računskem sklepu zaradi primere z uspehi, se omeni, da so vzete iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 16.), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Z. 5011 de 1905. Bericht des Kmdeslmsschnffes, mit welchem der Rechnungsabschluß des Museums-fonds für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Museumsfonds für das Jahr 1904 mit nachstehenden Bemerkungen vor: Im Jahre 1904 beliefen sich die ordentlichen Ausgaben des Museumsfonds ans . . . 9881 K 78 h und die ordentlichen (eigenen) Einnahmen auf........................ 516 „ 34 „ Der Abgang beträgt daher .... 9365 K 44 h und ist gegenüber dem präliminarmäßigen Abgänge per................. 14060 „ — „ geringer um....................... 4694 K 56 h Der Abgang ist aus dem Landesfonde bedeckt worden. Rücksichtlich der in den Rechnungsabschluß wegen der Vergleichung mit den Erfolgsziffern eingestellten Voranschlagsansätze wird bemerkt, daß die Ziffern aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 16), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge entnommen sind. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Pom krainischen Nmdesnusschulfe. Laib ach, am 1. September 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Dr. Ivan Tav«ar, Referent. 44 Priloga 9. — Beilage 9. Računski sklep muzejskega zaklada za leto 1904. Poglavje — Kapitel K 1 > ”Č/3 CO Z 'S g c? g A 1 "S & 2 03 cu Dohodki t i it it a Ij ttt e it Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni — Ordentliche. 1 Obresti obveznic — Obligationsinteressen . . . 148 20 25 05 173 25 2 Obresti začasno naloženih glavnic — Interessen von zeitweilig angelegten Kapitalien 8 70 — — 8 70 3 Vstopnine — Eintrittsgelder 319180 248 40 568:20 4 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 43 24 — — 43 j 24 Vsota (A) — Summe (A) 519 94 273 45 793 39 B. Izredni — Ausserordentliche. 5 Dohodki Smoletove zapuščine — Einnahmen des Zmote'sehen Nachlasses. 1 Obresti obligacij — Obligationsinteressen.... 7725 40 2718 19 10443 59 2 Obresti začasno naloženih denarjev — Interessen von zeitweilig angelegten Geldern 2 18 — — 2 18 3 Izkupilo za izžrebane vrednostne papirje — Erlös für verloste Wertpapiere 800 — — 800 4 Razna povračila — Verschiedene Ersätze .... 450 233 6 83 6 Dohodki za reorganizacijo muzeja — Einnahmen für die Neorqanisaiion des Museums. 1 Državni prispevek — Staatsbeitraq 10000 — — — 10000 — 2 Obresti denarja, naloženega v hranilnici — Inter- essen der in der Sparkasse angelegten Gelder . . 3021 — — — 3021 — 7 Prispevek deželnega zaklada v pokritje pri- manjkljaja — Skitrag des Landrsfonds zur Dek- ' knng des Abganges 9273 43 92 01 9365 44 Vsota (B) — Summe (B) . . 30826 51 2812 53 3363904 C. Prehajalni — Durchlaufende. 8 Realizirani denarji — Realisierte Gelder . . . — — 88084 06 88084 06 9 Povrnjena predplačila — Nückgezahlte Vorschüsse 2355 81 726 80 3082 61 10 Prejeta predplačila — Erhaltene Vorschüsse . . — — — — — Vsota (C) — Summe (C) . . 2355 81 88810 86 91166 67 Glavna vsota — Hanptsumme . . 33702 26 91896 84 125599 10 Priloga 9. — Beilage s. 45 JMltiungsstbfdjluf? des Museumsfonds für das Jahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger K h K h K h K h 25 05 148 20 148 20 8'70 8 — — 70 252 31620 300 — 16 20 — 43|24 100 — 56 76 27705 516 34 556 — 39 66 2718 19 7725 40 — — 2 18 800 2 25 4 58 — — 10000 — — — 3021 — 9365 44 2720 44 30918 60 75046 44 13037 62 1957 81 1124 80 77004 25 14162 42 80001 74 45597 36 Opomnja Anmerkung K pogl. 5., nasl. 3. — Ad Kap. 5, Tit. 3. Izkupilo za 4 izžrebane obveznice 4% kranjskega deželnega posojila št. 2257, 2283, 2401, 2409. Erlös für 4 verloste Obligationen des 4°/„ krainischeu Landesanlehens Nr. 2257, 2283, 2401, 2409. K pogl. 8. — Ad Kap. 8. Zastanek 88.084 K 06 h obsega sledeče vloge: 1. v Kranjski hranilnici (vlož. št. 174.630) imenom „splošna imovina“ v znesku . . . 224 K 64 h 2. v Mestni hranilnici ljubljanski (vlož. št. 8035) imenom „Smoletova zapuščina“ v znesku.................. 3. v Mestni hranilnici ljubljanski (vlož. št. 16.392) imenom „reorganizacija muzeja“ v znesku . . .__ Skupaj . Der Rückstand stehende Einlagen: 1. in der Krainischen Sparkasse (Büchel-Rr. 174.630) namens „Allgemeines Vermögen" per .... 2. in der Laibacher städtischen Sparkasse (Büchel-Nr. 8035) namens „Smole'scher Nachlaß" Per . . . 3. in der Laibacher städtischen Sparkasse (Büchel-Nr. 16.392) namens „Reorganisation des Museums" per. Summe . 60 „ 88 „ 87.798 „ 54 h 88.084 K 06 h per 88.084 K 06 h umfaßt nach- 224 K 64 h 60 „ 88 87.798 88.084 K 06 h 46 Priloga 9. — Beilage 9. Poglavje — Kapitel K 1 > ž 5 ti c? Sr 6 £ Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni — Ordentliche. 1 Upravni stroški — VerwaltiingsanslagkN. 1 Plače muzejskih uslužbencev — Bezüge der Mu- seumsbediensteteu 3876 56 36 74 3913 30 2 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aus- Hilfen 913 33 —- — 913 33 3 Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzleierfordernisse 98 73 13 28 112 01 4 Kurjava in razsvetljava — Beheizung und Be- leuchtunq 270 84 36 74 307 58 5 Potni stroški — Reiseauslagen 78 48 5 80 84 28 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 438 85 90 67 529 52 Skupaj (pogl. 1.) — Summe (Kap. 1) . 5676 79 183 23 5860 02 2 Stroški za poslopje (muzejsko posestvo) — Ans- lagen für das Gebäude (Mufkumsbcfitznng). 1 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 752 37 — - 752 37 2 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung .... 68 — — — 68 — 3 Vodovodne pristojbine in stroški za porabo vode — Wasserleitungsgebühren und Auslagen für den Wasserverbrauch 62 76 — — 62 76 4 Poprava hišnega brzojava — Reparatur des Haus- telegraphen 16 60 10 ■ — 26 60 5 Stroški za vzdrževanje vrta pri muzeju — Aus- lagen für die Erhaltung des Gartens beim Museum 621 59 142 40 763 99 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 15 60 — — 15 60 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) . . 1536 92 152 40 1689 32 3 Stroški za inventar (pohištvo) — Anslagen für das Inventar (Einrichtung) 19 82 8 — 27 82 4 Stroški za muzejske zbirke in za arhiv — Aus lagen für die Mnfealfammlnngen und für das Archiv. 1 Nakup novih reči za muzej — Anschaffung von neuen Gegenständen für das Museum. 1 Nakup slik — Ankauf von Kunstbildern .... 309 — 10 — 319 — 2 Nakup raznih starin — Ankauf von Antiquitäten . 113 50 8 90 122 40 3 Nakup knjig in časopisov za knjižnico — Ankauf von Büchern und Zeitschriften für die Bibliothek 420 72 8 — 428 72 4 Nakup raznih drugih predmetov — Ankauf von verschiedenen anderen Gegenständen 1 — — — 1 2 Stroški za razne priprave za muzejske zbirke in za knjižnico ter stroški za vzdrževanje muzejskih zbirk Auslagen für verschiedene Vorrichtungen zu den Musealsammlungen und im Archiv, ferner Auslagen für die Erhaltung der Musealsammlungen 314 14 12 — 326 14 Skupaj (pogl. 4.) — Summe (Kap. 4) . . H—*■ M- CJI j 00 ' 36 1 38 90 1 1197 26 Priloga 9. — Beilage 9. 47 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung 180 8 76 78 306 650 90 48 98 96 16 60 307:76 1 60 342 92 9 92 45 1 10 30 3410 181 50 3913 733 103 230 5 222 30 33 99 68 80 54 5990 600 200 250 400 350 5209 64 735 68 62 10 456 14 7790 1000 68 250 50 1346 310 30 383 292 1015 1426 30 lOOi — 30 42 3600 3600 2076 70 133 96 19 394 127 33 01 32 20 46 2580:36 264 4 10 206 36 7960 2584 2584 K pogl. 1., nasl. 1. — Ad Kap. 1, Tit. 1. Asistent — Assistent................... 2883 K 30 h Hišnik — Hausmeister .... 1030 „ — Skupaj — Summe . 3913 K 30 h K pogl. 1., nasl. 2. — Ad Kap. 1 Tit. 2. Nagrada za urejevanje arhiva: 1. Franu Komatarju 33 K 33 h 2. Petru pl. Radicsu 700 „ — „ Skupaj . 733 K 33 h Remuneration für das Ordnen des Archivs: 1. Dem Franz Komatar 33 K 33 h 2. Dein P. v. Radies y00 „ — „ Zusammen . 733 K 33 h K pogl. 1., nasl. 6. — Ad Kap. 1, Tit. 6. Snaženje 36 K — h Plačila paznikom 76 „ 80 „ Stroški za sestavo indeksa muzejskih spisov Poštnine in znamke 80 „ — „ 18 „ 74 „ Drugi stroški 11 „ — „ Skupaj . 222 K 54 h Reinigung 36 K — h Zahlungen an Aufseher 76 „ 80 „ Auslagen für die Anlegung des Indexes zu den Musealakten 80 „ — „ Postporti und Marken 18 „ 74 „ Sonstige Auslagen „ ff Zusammen . 222 K 54 h K pogl. 2., nasl. 3. — Ad Kap. 2, Tit. 3. Vodomerščina 5 K — h Pristojbina za požarni hidrant . 8 „ — h Poraba vode 49 „ 76 „ Skupaj . 62 K 76 h Miete für den Wassermesser .... 5 K — h Gebühr für den Feuerhydranten ■ 8 „ - „ Wasserverbrauch 49 76 „ Zusammen . 62 K 76 h K pogl. 4., nasl. 1., § 1. — Ad Kap. 4, Tit. 1, § 1. Slika „BIed“ od Jos. Germa .... 300 K — h 10 „ — „ Druge slike.................... Skupaj Das Bild „Veldes" von Jos. Germ . Andere Bilder.................. Zusammen 310 K 300 K 10 „ — h - h 310 K - K pogl. 4., nasl. 2. — Ad Kap. 4, Tit. 2. Vezava knjig za knjižnico Drugi stroški .... Skupaj Binden der Bücher für die Bibliothek Sonstige Auslagen................ Zusammen 249 K — h 43 „ 04 „ 292 K 04 h 249 K h 43 „ 04 „ 292 K 04 h 48 Priloga 9. — Beilage 9. i Poglavje — Kapitel Naslov — Titel sg g Ö g S- 1 *c3 & (S Stroški- Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen ! K h K h K h 5 Razni stroški — Verschiedene Ansinnen. i Podpora Muzejskemu društvu za Kranjsko v Ljub- ljani — Subvention dem Mnsealvereine für Krain in Laibach 800 — — — 800 2 Podpora c. kr. prof. Alfonzu Pavlinu in tovarišem za sestavo „Herbarium Carniolicum“ — Sub- ventivn betn k. k. Prof. Alfons Pavlin und Ge- nosfen für die Zusammenstellung des „Herbarium Carniolicum“ 800 — — — 800 — 3 Stroški za znanstvena preiskovanja prazgodovinske in rimske dobe — Auslagen für wissenschaftliche Forschungen des prähistorischen und römischen Zeitalters 336 — — — 336 4 Honorar P. pl. Radicsu za spis knjižice „Führer durch Laibach" — Dem P. v. Radies für die Ver- fassung des Büchels „Führer durch Laibach" . . 50 — — — 50 — 5 Stroški za napravo slik prazgodovinskih in rim- skill najdb — Auslagen für die Anfertigung von Bildern der prähistorischen und römischen Funde 13 — — — 13 — 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 448 87 18 — 466 87 Skupaj (pogl. 5.) — Summe (Kap. 5) . . 2447 87 18 — 2465 87 Povzetek rednih stroškov (A) — Reka- Mutation der ordentlichen Ausgaben (A). 1 Upravni stroški — Verwaltungsausgaben . . 5676 79 183 23 5860 02 2 Stroški za poslopje — Auslagen für das Gebäude 1536 92 152 40 1689 32 3 Stroški za inventar — Ansingen für das Inventar 19 82 8 — 27 82 4 Stroški za muzejske zbirke in za arhiv — Ans- lagen für die Mnfealfammlnngen und für das Archiv 1158 36 38 90 1197 26 5 Razni stroški — Verschiedene Auslagen .... 2447 87 18 — 2465 87 Vsota (A) — Summe (A) . . 10839 76 400 53 11240 29 B. Izredni — Außerordentliche. 6 Stroški Smoletove zapuščine — Ausgaben des Sniole'fchen Nachlasses. 1 Užitkarici Balbini Smole obresti obveznic — Der Nutznießerin Balbina Smole die Obligationsinteressen 7725 40 3636 89 11362 29 2 Nakup vrednostnih papirjev — Ankauf von Wert- papieren 794 26 794 26 3 Razni stroški — Verschiedene Auslagen .... 4 58 — - 4 58 Vsota (B) — Summe (B) . . 8524 24 3636 89 12161 13 C. Prehajalni — Durchlaufende. 7 Naloženi denarji — Angelegte Gelder . . . 13037 62 13037 62 8 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse 1124 80 1124 80 9 Vrnjena predplačila — NückgeMhlle Vorschüsse . 175 84 — — 175 84 Vsota (C) — Summe (C) . . 14338 26 — — 14338 26 Glavna vsota — Hauptsumme . . 33702 26 4037 42 37739|68 1 Priloga 9. — Beilage 9. 49 Potrebščina znaša torej več Pričetm zastanki Potrebščina Proračun — manj Das Erfordernis Opomnja Anfängliche Rückstände Erfordernis Voranschlag beträgt daher mehr — Anmerkung weniger K h K h K h K h K pogl. 5., nasl. 3. — Ad Kap. 3, Tit. 3 800 — — 800 — Kopanje na Gorupovem svetu ob Dunajski cesti v Ljubljani — Grabungen am Gorup'schen Grunde an 400 der Wienerstrasse in Laibach. K pogl. 5., nasl. 6. — Ad Kap. 3, Tit. 6. Nagrada 2 uradnikoma za revizijo muzeja 310 K — h 800 400 — — Kolek za pobotnico ob prejemu državnega prispevka za reorganizacijo muzeja . . 35 „ — „ Drugi stroški 42 „ 01 „ skupaj . 387 K 01 h 90 53 245 47 1000 — 754 53 Remuneration für 2 Beamte für die Revision im Museum 310 K — h Quittungsstempel anläßlich der Behebung r r\ der Staatssubvention für die Reorganisa- — 50 50 tion des Museums 35 „ — „ Sonstige Auslagen 42 „ 01 „ Summe . 387 K 01 h 10 80 2 20 — — 2 20 79 86 387 01 300 — 87 01 181 19 2284 68 1700 — 584 68 K pogl. 6., nasl. 2. — Ad Kap. 6, Tit. 2. 650 38 5209 64 7790 258036 342 2 92 52 1346 25 40 30 1426 100 — 7960 7470 Obveznica srebrne rente št. 100194 glavnice 800 K Silberrentenobligation Nr. 100194 im Nominalwerte per 800 K 181 50 1015 76 3600 258424 181 19 2284 68 1700 — 58468 1358 51 9881 78 14616 — 4734[22 3636 89 7725 40 _ 794126 — — 458 3636 89 8524 24 13037 62 — — 1124 80 175 84 — — 175 84 14162 42 5171 24 32568 44 1 1 1 50 Priloga 9. — Beilage 9. Razkaz — Nachmessung imovine koncem leta 1904. — des Vermögens |u Ende des Jahres 1904. 1 Leto - - Jahr >&0 iä o-£ Predmet 1903 1904 Opomnja Gegenstand Znesek - Betrag Anmerkung &■§ N N- K h K h A. Imovina — Vermögen. I. Prosta imovina — Freiverfügbares Vermögen. a) Z a Stanki — Rückstände. 1 Zastanki rednih dohodkov — Rückstände an reellen Einnahmen 277 05 273 45 2 Zastanki izrednih dohodkov — Rückstände an außerordentlichen Einnahmen .... 2720 44 2812 53 3 Terjatve na predplačilih (pogl. 9. dohodkov) — Vorschußforderungen (Kap. 9 der Einnahmen 1957 81 726 80 K zap. št. 4. (I.) — Ad 4 Naloženi denarji — Angelegte Gelder 215 94 224 64 Post-Nr. 4 (I). Vloga v Kranjski hranilnici b) Obveznice — Obligationen. na knjižici št. 174.630. Einlage in der Sirnim« 5 Obveznica papirne rente št. 67.851 glavnice sehen Sparkasse auf Büchel — Obligation der Papierrente Nr. 67.851 im Nominalwerte per 3600 3600 Nr. 174.630. 6 Obveznica srebrne rente št. 9227 glavnice K zap. št. 8. in 9. (I.) — — Obligation der Silberrente Nr. 9227 im Ad Post-Nr. 8 u. 9 (I). Nominalwerte per 100 — 100 Manjša vrednost vsi e d odpisov na obrabi. c) Muzej Rudolfinum — Museum Geringerer Wert infolge ^Rudolfinum. der Abnützung. 7 8 Muzejsko posestvo (poslopje in vrt) — Mu-b- seumsbesitznng (Gebäude samt Gartens. 453000 450000 K zap. št. 10. (I.) — Ad Post-Nr. 10 (I). Pohištvo in drugi inventar v muzeju — Einrichtungsstücke und sonstige Jnventarge- Vrednost muzejskih zbirk se je zvišala po prirastkih v 1. 1904. na okroglih genstände 23300 — 22000 — 156.000 K. 9 Muzejske zbirke — Musealsammlungen. 155000 — 156000 — Der Wert der Musealsammlungen hat sich infolge Vsota (I) — Summe (I) . 640171 24 635737 42 der Zuwächse im Jahre 1904 auf rund 156.000 K erhöht. II. Sklad za reorganizacijo muzeja — Fond für die Reorganisation des Museums. K 11. - Ad II. Vloga v Mestni hranil- 1 Naloženi denarji — Angelegte Gelder . 74777 54 87798 54 niči ljubljanski na vlož. knjižici št. 13.392. Einlage in der Laiba- cher städtischen Sparkasse auf B.-Nr. 16.392. Priloga 9. — Beilage 9. 51 s K/5 •Ö H LSI 0* o NČS- Predmet Gegenstand Leto - Jahr 1903 1904 Znesek — Betrag K h K h 52 96 60 88 19800 — 19800 — 99800 — 100600 — 14000 — 14000 — 35400 — 34600 2000 — 2000 -r- 15600 — 15600 — 230 — 230 — 40 — 40 — 3360 3360 190282 96 190290 88 Opomnja Anmerkung III. Smoletova zapuščina — Smole'scher Nachlaß. a) Razpoložljivi denarji — Verfügbare Gelder. Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski na vlož. knjižici št. 8035 — Einlage in der Laibacher städtischen Sparkasse auf Büchel Nr. 8035................................... b) Obveznice — Obligationen. Dve obveznici papirne rente, glavnice — Zwei Obligationen der Papierrente im Nominalwerte per............................. Enajst obveznic srebrne rente, glavnice — Elf Obligationen der Silberrente im Nominalwerte per............................. Obveznici kronske rente št. 15.783 in 17.303 glavnice — Obligationen der Kronenrente Nr. 15.783 und 17.303 im Kapitalswerte per Obveznice kranjskega deželnega posojila — Obligationen des krainischen Landesanlehens Pet prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic po 400 K — Fünf Prioritätsobligationen der Unterkrainerbahnen ä 400 K . Prioritetne obveznice Severozapadne železnice (lit. a) glavnice — Prioritäts-Obligationen der Nvrdwestbahn (Lit. a) im Nominalwerte per...................................... Zastavno pismo avstrijskega zemljiško-kredit-nega zavoda štev. 2279/94 (I. emisija iz 1. 1880.) z enim dobitnim listom — Pfandbrief des österreichischen Bodenkreditinstitutes Nr. 2279/94 (I. Emission aus dem Jahre 1880) mit einem Gewinnstscheine . Srečka ljubljanskega mestnega loterijskega posojila št. 48.368 v imenski vrednosti — Los des Laibacher städtischen Lotterieanlehens Nr. 48.368 im Nominalwerte per . c) Terjatve Terjatve proti zasebnikom gegen Privatpersonen Forderungen. Forderungen Odnos — Fürtrag K zap. št. 1. (III.) — Ad Poft-Nr. 1 (III). Glej dohodke pogl. 8. — Siehe die Einnahmen Kap. 8. K zap. št. 3. (III.) — Ad Poft-Nr. 3 (III). Stanje konec 1. 1904. Stand zu Ende 1904: 1.) št.-m. 83919, 2000 K 2-), 3.) 4-) „ 5.) „ H) „ 7. ) „ 8. ),, 9.) „ 10.) „ H.) „ Skupaj 94777, 400 94833, 39000 „ 96859, 200 „ 97400, 10000 „ 100194, 800 „ 59834, 1800 „ 61743, 2000 „ 69844, 400 „ 70431, 40000 „ 70978, 4000 „ Zus. 100600 K K zap. št. 5. (III.) — Ad Poft-Nr S (III). Stanje konec 1. 1904.: 163 obveznic ä 200 K 32600 K 1 obveznica (št. 1432) 2000 „ Vsota . 34600 K Stand zu Ende 1904: 163 Obligationen ä 200 K 32600 K 1 Obligation (Nr. 1432) 2000 „ Summe . 34600 K K zap. št. 7. (III.) — Ad Poft-Nr. 7 (III). 39 komadov po 400 K. 39 Stück ä 400 K. K zap. št. 8. (III.) — Ad Poft-Nr. 8 (III). Imenska vrednost zastavnega pisma znaša . 200 K vrednost dobitnega lista pa ... . 30 „ Skupaj . 230 K Der Nominalwert des Pfandbriefes beträgt 200 K der Wert des Ge-winnstscheines . . 30 „ Summe . 230 K 52 Priloga 9. — Beilage 9. Zaporedna številka Post-Nr. Predmet Gegenstand 1903 Leto - - Jahr 1904 — Opomnja Anmerkung Znesek - — Betrag K h K h Prenos — Übertrag . 190282 96 190290 88 d) Zemljišča — Realitäten. 11 Travnik na Viču pare. št. 758/1 in 758/2 in travnik na Brezovici pare. št. 3511. — Wiese in Waitsch Parz.-Nr. 758/1 und 758 2 und Wiese in Bresowic Parz.-Nr. 3511 7800 — 7800 — 12 Delež mestnega loga pri Ljubljani pare. št. 551, 552 in 553 — Stadtwaldanteil bei Laibach Parz.-Nr. 551, 552 und 553 . 3700 — 3700 — Vsota (III) — Summe (III) . . . 201782 96 201790 88 Povzetek — Rekapitulation. 1 Prosta imovina — Freiverfügbares Ver- mögen 640171 24 635737 42 2 Sklad za reorganizacijo muzeja — Fond für die Reorganisation des Museums . 74777 54 87798 54 3 Smoletova zapuščina — Sinote'fcher Rach- taji 201782 96 201790 88 Skupna imovina — Gefamtvermögen . 916731 74 925326 84 B. Dolgovi — Schulden. 1 Zastanki rednih in izrednih stroškov — Rück- stände au reellen und außerordentlichen Aus- gaben 4995 40 4037 42 2 Zastanki prehajalnih stroškov — Rückstände der durchlaufenden Ausgaben .... 175 84 — — 3 Dolg pri deželnem zakladu na prejetih po- sojilih za zgradbo muzeja — Schuld beim Landesfonde an erhaltenen Darlehen für den Bau des Museums 52502 82 52502 82 Vsota — Summe . . . 57674 06 56540 24 Skupna imovina — Gefamtvermögen . . 916731 74 925326 84 Čista imovina — Reinvermögen.... 859057 68 868786 60 Čista imovina konec 1. 1903. — Reinver- mögen sti Ende 1903 859057 68 Pomnožek — Vermehrung 9728:92 Priloga 10. — Beilage IO. 53 Št. 5188 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1904. in razkaz imovine tega zaklada koncem leta 1904. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 3. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Peter Grasselli, poročevalec. Z. 5188 de 1905. Bericht -es Km-esausschuffes, mit welchem der Rechnungsabschluß des Garantie-fonds der Unterkrainerbahnen für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Garantiefonds der Unterkrainerbahnen für das Jahr 1904 und die Nachweisung des Vermögens dieses Fonds zu Ende 1904 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Dom Krainifchen Kandesausschujse. Laibach, am 3. September 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Peter Grasselli, Referent. Našli 54 Priloga 10. — Beilage 10. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1904. 42 'B- & f Predmet Gegenstand Vplačila odnosno izplačila Einzahlungen respektive Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände 1 2 I. Dohodki — Einnahmen. A. Redni — Ordentliche. Letni donesek deželnega zaklada — Jahresbeitrag des Landesfonds .......................................... Obresti — Interessen. Obresti obligacij — Obligationsinteressen................... Obresti terjatev proti deželnemu zakladu — Interessen von Forderungen gegen den Landesfond . ................... Obresti začasno naloženih denarjev — Interessen der zeitweilig angelegten Gelder........................................... Vsota (A) — Summe (A) . B. Izredni — Außerordentliche. Plačila upravnega sveta Dolenjskih železnic — Zahlungen des Verwaltungsrates der Unterkr ainer-bahnen. Glavnično vračilo — Kapitalsrückzahlung..................... Obresti — Interessen........................................ Vsota (B) — Summe (B) . C. Prehajalni — Durchlaufende. Realizirani denarji — Realisierte Gelder.................... Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen II. Stroški — Ausgaben. A. Izredni — Außerordentliche. Posojilo dež. zakladu — Darlehen dem Landesfon de B. Prehajalni — Durchlaufende. Začasno naloženi denarji — Zeitweilig angelegte Gelder......................................"............... Vsota stroškov — Summe der Ausgaben . . 50000 3600 22846 1710 45 57 78157 02 138995 1 9144 8 49 148139 67 153900 380196 352039 28157 380196 69 69 02 966 966 47420 91 48387 57 66 66 Priloga 10. — Beilage 10. 55 Rechnungsabschluß des Glmuitiefons der Unterkrainerbahnen für das Jahr 1904. Skupaj Zusammen Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje odnosno potrebščina Bedeckung respektive Erfordernis K h K h K h 50000 — 50000 4566 66 966 66 3600 22846 45 — — 22846 45 1710 57 — — 171057 79123 68 966 66 78157 02 138995 18 138995 18 9144 49 — — 9144 49 148139 67 148139 67 201320 91 173163 89 28157 02 428584 26 17413055 254453| 71 352039 67 352039 67 28157 02 28157 32 38019669 380196 69 Opomnja Anmerkung K pogl. 2., nasl. 2. — Ad Kap. 2, Tit. 2. 4-2°/0 obresti — 4'2°/0 Interessen. K pogl. 3., nasl. 2. — Ad Kap. 3, Tit. 2. Obresti za 1. 1903. — Interessen für das Jahr 1903. K pogl. 4. — Ad Kap. 4. Zastanek 47.420 K 91 h obsega vloge v hranilnicah: 1. v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižicah: a) št. 28.271 v znesku..........................K 3.824 93 b) št. 29.607 v znesku..............................39.618 43 2. v Kranjski hranilnici na knjižici št. 282.998 v znesku „ 3.977 55 Skupaj . . K 47.420 91 Der Rückstand per 47.420 K 91 h umfaßt die Einlagen in den Spar- kassen: 1. In der Laibacher städtischen Sparkasse auf Bücheln: a) Nr. 28.271 tut Betrage per...................K 3.824 93 b) Nr. 29.607 im Betrage per........................ 39.618-43 2. In der Krainischen Sparkasse auf Büchel Nr. 282-998 im Betrage per...............................„ 3.977-55 Zusammen . . K 47.42091 K pogl. 1. — Ad Kap. 1. Posojilo se je izplačalo proti 4 2% obrestim. — Das Darlehen ist gegen eine 4-2% Verzinsung ausbezahlt worden. 56 Priloga 10. — Beilage 10. Razkaz Nachmessung imovine koncem leta 1904. — des Vermögens ?it Čude 1904. I T3 j-J II N S3- Predmet Gegenstand Leto - - Jahr 1903 1904 Znesek - - Betrag K h K h 966 66 966 66 173163 89 47420 91 50000 — 50000 — 40000 — 40000 — 40000 — 40000 — 160996 81 22001 63 9144 49 3598 19 10000 10000 58 89 458 89 284476 53 636516 20 768807 27 850962 48 768807 27 82155 21 Opomnja Anmerkung I. Zastanki — Rückstände. 1 Zastanki rednih dohodkov — Rückstände der reellen Einnahmen . 2 Zastanki prehajalnih dohodkov — Rückstände der durchlaufenden Einnahmen .......................... II. Vrednostni papirji — Wertpapiere. 25 komadov 4% prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic ä 2000 K — 25 Stück 4% Prioritäts-Obli- gationen der Unterbauter Eisenbahnen ä 2000 K ................. 2 obveznici 4% kranjskega dež. posojila ä 20.000 K — 2 Obligationen des 4% krainischen Landes-anlehens ä 20.000 K . 200 kom. glavinskih delnic lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika ä 200 K — 200 Stück Stammaktien der Lokalbahn Laibach-Oberlaibach ä 200 K III. Terjatve —- Forderungen. Terjatve proti upravnemu svetu Dolenjskih železnic na Dunaju — Forderungen gegen den Verwaltungsrat der Unterkrainer Eisenbahnen in Wien: a) na glavnici — an Kapital b) na 4% obrest.—- an 4% Interessen Terjatev proti koncesijonarjem za zgradbo lokalne železnice Tržič-Kranj — Forderungen gegen die Konzessionäre für den Lokalbahnbau Nenmarktl-Krainburg: a) na glavnici — an Kapital b) na 4% obrest,— an 4% Interessen Terjatev proti deželnemu zakladu — Forderung gegen den Landesfond Vsota — Summe . Imovina konec 1. 1903. — Vermögen zu Ende 1903 .... Pomnožek — Vermehrung . K zap. št. 6.,«,) — Ad 9>oft=9tr 6,a). Stanje konec 1. 1903. K 160.996-81 Plačilo 1. 1904. . . . „ 138.995-18 Stanje konec 1. 1904. K 22.001-63 Stand zu Ende 1903 K 160.996-81 Zahlung im Jahre 1904 „ 138.995-18 Stand zu Ende 1904 K 22.001-63 K zap. št.6., ö) — Ad Poft-Nr. 6, S-. Stanje konec 1. 1903. K 9.144-49 Prirastek v 1. 1904. . >, 3.598-19 Vsota . . . K 12.742-68 Plačilo v 1. 1904. . . „ 9.144-49 Stanje konec 1. 1904. K 3.598-19 Stand zu Ende 1903 9.144-49 Zuwachs irrt Jahre 1904 „ 3.598-19 Summe . . . K 12.742-68 Zahlung im Jahre 1904 „ 9.144-49 Stand zu Ende 1904 K 3.598-19 K zap.št.7., b) — AdPost-Nr. 7, b). Stanje konec 1. 1903. . K 58-89 Obresti za 1. 1904. . . 400'— Stanje konec 1. 1904. . K 458-89 Stand zu Ende 1903 . „ 58-89 Interessen f. das Jahr 1904 „ 400 - Stand zu Ende 1904 K 458 89 K zap. št. 8. — Ad Post-Nr. 8. Stanje konec 1. 1903. K 284.476-53 Prirastek v 1.1904. (glej stroške pogl. 1.) . „ 352 039-67 Stanje konec 1.1904. . Stand zu Ende 1903 Zuwachs irrt Jahre 1904 (siehe die Ausgaben, Kap. 1)........... Stand zu Ende 1904 K 636.516-20 „ 284.476-53 „ 352,039-67 K 636.516 20 Priloga 11. — Beilage II. 57 Št. 5149 I. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1904. z naslednjimi opomnjami: Gledališki zaklad je imel v letu 1904. rednih stroškov..................... 22.588 K 03 h rednih (lastnih) dohodkov pa . . 12.565 „ 08 „ torej primanjkljaja................. 10.022 K 95 h Proti proračunjenemu primanjkljaju v znesku......................10.172 „ — „ je uspeh ugodnejši za ... 149 K 05 h Primanjkljaj se je pokril iz deželnega zaklada (glej dohodke, pogl. 4.). Glede proračunskih postavk, ki so izkazane v računskem sklepu zaradi primere z uspehi, se omeni, da so vzete iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 14), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 4. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Barbo, poročevalec. Z. 5149 de 1905. Bericht drs Amdesausschuffes, mit melchem -er Rechnungsabschluß -es Theater-fonds für das Jahr 1904 vorgelegt wirb. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Theaterfonds für das Jahr 1904 mit nachstehenden Bemerkungen zur Beratung vor: Die reellen Ausgaben des Theaterfonds betrugen im Jahre 1904 22.588 K 03 h die reellen (eigenen) Einnahmen hingegen 12.565 „ 08 „ Es ergibt sich somit ein Abgang per 10.022 K 95 h Gegenüber dem im Präliminare pro 1904 festgestellten Abgänge per 10.172 „ — „ ist der Erfolg günstiger um . . . 149 K 05 h Der Abgang ist ans dem Landesfonde gedeckt worden (siehe die Einnahmen, Kap. 4). Rücksichtlich der in den Rechnungs-Abschluß wegen der Vergleichung mit den Erfolgsziffern eingestellten Voranschlagsanfätze wird bemerkt, daß die Ziffern aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 14), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge entnommen find. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Uom krainischen Kandesausschujse. Laibach, am 4. September 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Graf Barbo, Referent. 58 Priloga 11. — Beilage 11 Računski sklep gledališkega zaklada za leto 1904. JV Ö 1 . (A) - „ (A) . . 15345 08 1100 — 16445 08 » (B) - „ (B) . . 10022 95 — — 10022 95 Vsota dohodkov — Summe der Einnahmen . 27022 53 1100 28122 53 Priloga 11. — Beilage 11. Rechnungsabschluß des Theaterfonds für das Jahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr—weniger K h K h K h K h 1100 2200 2200 2700 — 9810 — 9800 — 10 — 80 — 555 08 50 — 505 08 3880 12565 08 12050 — 515 08 10022 95 -- 1019 48 100 — 535 02 100 1554 50 3880 — 12565 08 — — 10022 95 3980 24142 53 Opomnja Anmerkung K pogl. 2. — Ad Kap. 2. Slovenske predstave — Slovenische Vorstellungen .... . 3300 K — h Nemške predstave — Deutsche Vorstellungen.................... 6510 „ 50 „ Vsota — Summe . 9810 K 50 h Najemnine za prvo polovico sezone 1904/05 niso bile plačane, ker se je dalo gledališče obema gledališkima podjetjema v brezplačno porabo. — Die Mieten für die erste Hälfte der Saison 1904/05 sind nicht gezahlt worden, nachdem das Theater den beiden Theaterunternehmungen unentgeltlich überlassen wurde. K pogl. 3. — Ad Kap. 3 Prispevek Dramatičnega društva k stroškom za dekoracije za igro „Pot okoli sveta v 80 dneh“ — Beitrag des Dramatischen Vereins zu den Kosten für das Schaustück „Die Reise um die Erde in 80 Tagen".......................... 398 K - h Prispevek obeh gledaliških podjetij k stroškom za drva — Beitrag beider Theaterunternehmungen zu den Auslagen für das Holz....................72 „ 50 „ Skupilo za staro železo — Erlös für altes Eisen............................ 84 „ 58 „ Vsota — Summe . 555 K 08 h 60 Priloga 11. — Beilage 11. Poglavje — Kapitel Naslov — Titel g ti ti g A i & £ Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni — Ordentliche. 1 I. Režijski stroški — Regiekosten. 1 Plače gledališkega o s o b j a — Löhnungen des Theater person als 3000 — — 300C — 2 Nagrada gledališkega nadzornika — Remuneration des Theaterinspektors 630 -a- - — 636 - 3 Inventar — Inventar. i Vzdrževanje inventarja v gledališču — Instand- Haltung des Theaterinventars 599 03 — — 599 03 2 Nakup inventarja — Jnventarsanschaffung. 1. Nove dekoracije — Neue Dekorationen . 1622 41 — — 1622 41 2. Razne inventarske reči — Verschiedene In- ventarsgegenstände 350 28 — — 350 28 4 Kurjava — Beheizung 1353 96 80 52 1434 48 5 Razsvetljava — Beleuchtung . 350 — — •—• 350 6 Pristojbine za vodovod — Wasserlei- tun g s g e bühre n 240 — — — 240 7 Drugi režijski stroški — SonstigeRegie- kosten 931 31 — — 931 31 Skupaj (pogl. 1.) — Summe (Kap. 1) . 9076 99 80 52 9157 51 2 II. Stroški za gledališko poslopje — Auslagen für das Theatergrliände. 1 Davki — Steuern 192 62 192 62 2 Pristoj binski name.stek — Gebühren- • äquivalent 905 25 — — 905 25 3 Ometanje dimnikov — K a m i n r e i n i g u n g 105 40 — — 105 40 4 Vzdrževanje električnih naprav — In- standhaltung der Elektrizitätsvorrich- tungen 214 68 ' — 214 68 5 Vzdrževanje vodovodnih naprav — In- standhaltung der Wasserleitungsanlagen 140 20 — 140 20 6 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 1111 78 — 1111 78 7 Drugi stroški — Sonstige Auslagen . . 80 — — — 80 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) . 2749 93 2749 93 3 III. Obrestovanje in plačilo dolga — Verzinsung und Tilgung der Schuld. 1 Obresti (41/2%) — Interesi en (4y2%) . . 7656 40 _ 7656 40 2 Amortizacijski obrok — Amortisationsrate 3143 60 — — 3143 60 Skupaj (pogl. 3.) — Summe (Kap. 3) . 10800 — — - 10800 — Priloga 11. — Beilage 11. 61 Potrebščina 1 Pričetni znaša torej več zastanki Potrebščina Proračun — manj Opomnja Das Erfordernis Anfängliche Erfordernis Voranschlag beträgt daher Anmerkung Rückstände mehr — weniger K h K 1 h K h K h • K pogl. L, nasl. 3., 8 2., točki 1. — Ad Kap. 1, I Tit. 3, § 2, P. 1. 3000 3000 Od izdatka 1.622 K 41 h spada znesek 704 K I 98 h na stroške za napravo dekoracij za igro „Pot 1 okoli sveta v 80 dneh“. — Von der Ausgabe 1.622 K | — — 630 630 41 h entfällt der Betrag per 704 K 98 h cuts die Aus- II stattung des Stückes „Die Reise um die Welt in 80 1 Tagen". — — 599 03 600 — 97 K pogl. 1., nasl. 7. — Ad Kap. 1, Tit. 7. _ 1622 41 1000 _ 62241 Snaženje v gledališču in stroški za dela ob prireditvi I 350 28 500 149 72 odra za igranje K 423 72 1 Obleka gledaliških uslužbencev 108 99 I — — . Bolniški prispevki in zavarovalnina za de- 340 48 1094 1200 106 — lavce in za gledališke uslužbence . . >, 3188 1 80 — 270 — 300 — 30 — Novoletna darila gledališkim uslužbencem „ 240'— j Drugi stroški 126 72 — — 240 240 — — Vsota . K 931-31 700 231 Reinigung im Theater und Auslagen für die Instand- || — — 9bl[31 — 31 setzung der Bühne zum Spielen . . . K 423-72 j| Kleidung der Theaterbediensteten . . . „ 108-99 1 420 48 873703 8170 567 03' Krankenkasse - Beiträge und Versicherungsprämien der Arbeiter und Theaterbe- diensteten „ 3188 I Neujahrsgeschenke der Theaterbediensteten. „ 240-— i Sonstige Auslagen 126 72 Summe . K 931-31 I — — 192 62 196 — 3 38 905 25 926 20 75 — 105 40 100 — 5 40 — — 214 68 300 — 85 32 — — 140 20 160 — 40 20 — — 1111 78 800 311 78 — — 80 230 - 150 — — — 274993 2652 9793 7656 10 7656 — 10 — — 3143 BO 3144 — — 10 — 10800 10800 1 _ 1 1 1 62 Priloga 11. — Beilage 11. "5- 1 1/5 cs z g K 1 ’ey U) 2 o3 CU Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 4 IV. Razni stroški — Verschiedene Auslagen. 1 Najemščina za dekoracijsko skladišče — Mietzins für ein Magazin zur Unter- bringnng der Dekorationen 299 52 - — 299 52 2 Razni drugi stroški — Verschiedene sonstige Auslagen 1 55 — 1 55 Skupaj (pogl. 4.) — Summe (Kap. 4) 301 07 301 07 Povzetje rednih stroškov — Rekapitulation der ordentlichen Ausgaben. 1 Režijski stroški — Regiekosten 9076 99 80 52 9157 51 2 Stroški za gledališko poslopje — Auslagen für das Theatergebäude 2749 93 — — 2749 93 3 Obrestovanje in plačilo dolga — Verzinsung und Tilgung der Schuld 10800 — — 10800 — 4 Razni stroški — Verschiedene Auslagen 301 07 — — 301 07 Vsota (A) — Summe (A) 22927 99 80 52 23008 51 B. Prehajalni — Durchlaufende. 5 Povrnjena predplačila — Riickcrsctztc Vorschüsse 3259 52 1019 48 4279 6 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse 535 02 — — 535 02 7 Depoziti — Depositen 300 — — — 300 — Vsota (B) — Summe (B) 4094154 1019 48 5114 02 Vsota (A) — Summe (A) 2292799 80 52 23008 51 Vsota stroškov — Summe der Ausgaben 27022 53 1100 28122 53 Priloga 11. — Beilage 11. 63 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 299 52 300 — 48 — 1 55 300 298 45 _ 301 07 600 — 298 93 420 48 8737 03 8170 567 03 — — 2749 93 2652 — 97 93 10800 _ 10800 — — 301 07 600 — 298 93 420 48 22588 03 22222 366 03 3259 52 1019 48 K pogl. 5. — Ad Kap. Z. — 535 02 Zastanek 1019 K 48 h zadeva dolg pri dež. zakladu. 300 — — — Der Rückstand per 1019 K 48 h betrifft die Schuld an den Landesfond. 3559 52 1554 50 420 48 22588 03 3980 24142 53 64 Priloga 11. — Beilage 11. Razkaz imovine koncem leta 1904. - — Nachmessung des Vermögens m Ende des Jahres 1904. Leto - - Jahr 1903 1904 Znesek - Betrag K h K h 3880 1100 100 — — — 55000 — 55000 — 602000 — 602000 — 40550 — 26500 — 701530 684600 — 420 48 80 52 3559 52 1019 48 172489 94 169346 34 177695 91 177695 91 354165 85 34814225 701530 684600 — 347364 15 336457 75 347364 15 10906 40 1 ’S Ä Ia N Predmet Gegenstand Opomnja Anmerkung A. Imovina — Vermögen. 1 Zastanki rednih dohodkov — Rückständige reelle Einnahmen . 2 Zastanki prehajalnih dohodkov — Rückständige durchlaufende Einnahmen...................... Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske vložna številka 19.356 glavnice — Sparkassebüchel der Laibacher städtischen Sparkasse Nr. 19.356 itn Kapitalswerte ....................... Deželno gledališče z zemljiščem — Das Theatergebäude samt dem Grundboden .................... Inventar v deželnem gledališču — Inventar im Landestheater. Skupna imovina — Gesamt- vermögen....................... B. Dolgovi — Schulden. 1 Zastanki rednih stroškov Rückstände der reellen Ausgaben 2 Zastanki prehajalnih stroškov — Rückstände der durchlaufenden Ausgaben ...................... 3 Dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski — Schuld bei der Laibacher städtischen Sparkasse 4 Dolg pri deželnem zakladu na predplačilih — Schuld beim Landesfvude an Vorschüssen Skupni dolgovi — GesaintschnlSen Skupna imovina — Grsnmtver-mogrn............................ Čista imovina — Neinveriniigm Čista imovina konec 1. 1903. — Reinvermögen zu Ende des Jahres 1903 ............................ Zmanjšek — Verminderung . K zap. št. 4. (A) — Ad Post-Nr. 4 (A). Izkazana vrednost označuje stroške za zgradbo gledališča (s svetom vred), presega pa v znatni meri navadno ceno poslopja. — Der ausgewiesene Wert weist die Kosten für den Bau des Theaters (samt dem Grund und Boden) aus, übersteigt jedoch beträchtlich den gemeinen Wert des Gebäudes. K zap. št. 5. (A) —Ad Post-Nr. 3 (A.) Inventar se je ocenil dne 1. januarja 1904. 1. na . . . . 25.921 K 70 h Prirastek vi. 1904. znaša 1.972 „ 69 „ (Glej stroške, pogl. 1., nasl. 3., § 2.) Skupaj 27.894 K 39 h 1.394 „ 39 „ 5°/„ odpis Vrednost konec 1.1904. 26.500 K Das Inventar wurde im Jänner 1904 geschätzt auf. . . . 25.921 K 70 h Der Zuwachs im J. 1904 beträgt.............. 1.972 „ 69 „ Siehe die Ausgaben Kap. 1, Tit. 3, § 2).________________ Zusammen . 27.894 K 39 h 5% Abschreibung . .___1.394 „ 39 Wert zu Ende 1904 26.500 K — h K zap. št. 3. (B) —Ad Post-Nr. 3 (B). Stanje konec 1. 1903. 172.489 K 94 h Plačilo v 1. 1904. . . 3.143 „ 60 „ (Glej stroške pogl. 3., nasl. 2.) Stanje konec 1. 1904. Stand zn Ende 1903 Zahlung im J. 1904 (Siehe die Ausgaben Kap. 3, Tit. 2). Stand zu Ende 1904 . 169.346 K 34 h 172.489 K 94 h 3.143 .. 60 .. 169.346 K 34 h K zap. št. 4. (B) — Ad Post-Nr. 4 (B). Doneski dež. zaklada v pokritje primanjkljajev se od 1. 1900. dalje ne prenašajo na račun dolga, temuč se izkazujejo po stanju konec 1. 1899. — Mit den Beiträgen des Landesfonds zur Deckung der Abgänge wird der Fond seit ben’t Jahre 1900 nicht belastet, sondern wird die Schuld nach dem Stande zu Ende 1899 ausgewiesen. Priloga 12. — Beilage 12. 65 Št. 10.183 I. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlagajo računski sklepi političnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1904. in razkazi im o vin teh zakladov koncem leta 1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računske sklepe bol-ničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za 1. 1904. in razkaze imovin teh zakladov koncem 1. 1904. z nasvetom, da izvoli visoki deželni zbor to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. G-lede proračunskih postavk, ki so izkazane v računskih sklepih zaradi primere, se omenja, da so vzete iz proračunov, katere je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (predloga št. 22.), ki pa dotične predloge še ni rešil. Vsi zakladi izkazujejo proti proračunu znatno večje skupne potrebščine, kar so pouzročili zlasti režijski stroški ter izdatki za poprave poslopij in vzdrževanje naprav. G-lede posameznih zakladov se omenja nastopno: I. Bolnični zaklad. Skupni redni stroški so zna- šali .............................. 361.733 K 54 h skupni redni dohodki pa ... 168.730 ,, 66 „ bilo je torej primankljaja . . . 193.002 K 88 h ki kaže proti proračun j enemu pri- mankljaju s............... 176.134 „ — „ za .................................. 16.868 K 88 h večjo potrebščino. II. Blaznični zaklad. Skupni redni stroški so zna- šali ............................ 210.005 K 60 h skupni redni, dohodki pa ... 35.526 81 „ bilo je torej primanjkljaja . . . 174.478 K 79 h proti proračunjenemu s . . . . 171.048 „ — ,, torej več za..................... 3.430 K 79 h. Z. 10.183 de 1905. Bericht des Landesausfchustes, womit die Rechnungsabfchtüsse des Krankenhaus-, Zrrenhaus- Gebärhaus- und Findelfonds für das Fahr 1904 nebst den Vermögensnachweifungen dieser Fonde mit Ende 1904 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt die Rechnungsabschlüsse des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds für das Jahr 1904 nebst deren Vermögensnachweisungen mit Ende des Jahres >904 mit dem Antrage vor, der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Bezüglich der Voranschlagsposten wird bemerkt, daß sie dem dem hohen Landtage vorgelegten (Vorlage Nr. 22), jedoch noch nicht erledigten Voranschläge entnommen sind. Sämtliche Fonde weisen gegenüber dem Präliminare bedeutend größere Gesamterfordernisse aus. Namentliche Überschreitungen des Voranschlages verursachten insbesondere die Regiekosten und die Ausgaben für die Erhaltung der Gebäude und Anlagen. Hinsichtlich der einzelnen Fonde wird Nachstehendes bemerkt: I. Krankenhausfond. Die gesamten ordentlichen Aus- gaben betrugen......................... 361.733 K 54 h die gesamten ordentlichen Einnahmen dagegen................................. 168.730 „ 66 „ es zeigt sich daher ein Abgang per . 193.002 K 88 h welcher im Vergleiche mit dem Präliminare per............................. 176.134 „ — „ ein größeres Erfordernis per . . . 16.868 K 88 h ausweist. II. Jrrenhausfond. Die gesamten ordentlichen Ausgaben betrugen....................... 210.005 K 60 h die gesamten ordentlichen Einnahmen dagegen........................... 35.526 „ 81 „ daraus ergibt sich ein Abgang per . 174.478 K 79 h welcher im Vergleich znm Präliminare per............................... 171.048 „ — „ größer ist um 3.430 K 79 h. 12 66 Priloga 12. — Beilage 12. III. Porodnični zaklad. Skupni redni stroški so zna- šali ............................ 28.392 K 12 h skupni redni dohodki pa . . . 4.388 „ — „ primanjkljaj v znesku .... 24.004 K 12 h je bil v primeri s proračunom s 23.658 „ — „ torej večji za......................... 346 K 12 h. IV. Najdenški zaklad. Skupni redni stroški so znašali ............................ 13.850 K 49 h skupni redni dohodki pa . . 775 „ 52 „ primanjkljaja je torej bilo . . . 13.074 K 97 h v primeri s proračunom .... 11.281 „ — „ tedaj več za......................... 1.793 K 97 h Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Larvo, poročevalec. III. Gebärhausfond. Die gesamten ordentlichen Ausgaben betrugen..................... 28.392 K 12 h Im Vergleiche mit den gesamten ordentlichen Einnahmen per .... 4.388 „ — „ zeigt sich ein Abgang per ... . 24.004 K 12 h der gegen das Präliminare per . 23.658 „ — „ größer ist um...................... 346 K 12 h. IV. Findelfond. Die gesamten ordentlichen Ausgaben betrugen..................... 13.850 K 49 h die gesamten ordentlichen Einnahmen hingegen......................... 775 „ 52 „ es zeigt sich hiemit ein Abgang per 13.074 K 97 h welcher gegen das Präliminare per 11.281 „ — „ größer ist um...................... 1.793 K 97 h. Vom komischen Landesausschusse. Laibach, am 19. September 1905. (Mo Edler v. Detela, Landeshauptmann. chraf Marbo, Referent. Računski sklepi bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za I. 1904. des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebarhaus- und /indelfonds für das Jahr 1904. Kapi 68 Priloga 12. — Beilage 12. Računski sklep bolničnega zaklada za leto 1904. bb o Ph Dohodki G in n a h m e n A. Redni. — Ordentliche. 1 Obresti — Interessen................................ 2 Dohodki od posestva in naprav — Ertrag -er Realität und -er Anlagen................................. Donesek k stroškom za bolnično lekarno — Beitrag zn -en Kosten für die Spitalsapothekc........... Povračila bolniških oskrbnih stroškov — Ersätze -er Krankenverpflegskosten.......................... Doneski k oskrbnim stroškom za hiralce — Beiträge zn -en Verpflegskosten für -ic Siechen............ 6 Prispevki za ustanove — Beiträge für die Stiftungen 7 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen . . . . Skupaj ad A — Zusammen ad A B. Izredni. — Außerordentliche. 8 Kreditne operacije — Kreditsoperationcn . . . . 9 Doneski deželnega zaklada — Beiträge des Landesfonds .............................................. Skupaj ad B — Zusammen ad B . C. Prehajalni. — Durchlaufende. 10 Prejeta predplačila — Erhaltene Vorschüsse. . . . 11 Vrnjena predplačila — Rückerhaltene Vorschüsse . . 12 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder....................................... Skupaj ad C — Zusammen ad € . Vsota vseh dohodkov — Summe aller Einnahmen Končni Vplačila zastanki Skupaj Einzahlungen Schließliche Zusammen Rückstände K h K h K h 4784 05 1793 48 6577 53 10600 — — — 10600 — 5700 — 1000 — 6700 — 140211 51 10901 20 151112 71 511 93 91 34 603 27 49 98 . — 49 98 2303 97 997 91 3301 88 164161 44 14783 93 178945 37 1000 1000 206365 38 564 68 206930 06 207365 38 564 68 207930 06 6884 87 6884 87 47562 16 2263 82 49825 98 14617 71 — — 14617 71 69064 74 2263 82 71328 56 440591 56 17612 43 458203 99 Beilage 12. — Priloga 12. 69 Rechnungsabschluß des Krankenhausfonds für das Aahr 1904. Pokritje Pričetni znaša torej zastanki Pokritje Proračun več — manj Opomnja Anmerkung Anfängliche Rückstände Bedeckung Voranschlag Die Bedeckung beträgt daher mehr—nieniger K h K h K h K h 1946 53 4631 4624 7 — — 10600 — 10590 — 10 — — — 6700 — 6700 — — — 7213 24 143899 47 107000 — 36899 47 49 18 544 09 600 45 91 — — 49 98 50 — — 02 1005 76 2296 12 1820 — 476 12 10214 71 168730 66 131384 — 37346 66 1000 — — 206930 06 — 207930 06 6884 87 8165 68 41660 30 — — 14617 71 8165 68 63162 88 18380 39 439823 60 70 Priloga 12. — Beilage 12. Poglavje — Kapitel Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni. — Ordentliche. 1 Upravni stroški — Verw altun gskosten 17191 34 796 40 17987 74 2 Stroški za bolnično posestvo — Auslagen für die Spitalsrealität 14876 76 238 88 15115 64 3 Režijski stroški — Regiekosten 288308 33 7094 28 295402 61 4 Stroški za bolnično lekarno — Auslagen für die Spitalsapotheke 35290 04 1315 74 36605 78 5 Oskrbni stroški za hiralce — Vcrpflegskosten für die Siechen 1255 80 90 — 1345 80 6 Podpore — Unterstützungen 3079 37 — — 3079 37 7 Stroški za Boratovo ustanovo — Für die Borat'sche Stiftung 64 40 — — 64 40 8 Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pensionsfonde 4187 — 16 — 4203 — 9 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 1620 78 60 — 1680 78 Skupaj ad A — Zusammen ad A 365873 82 9611 30 375485 12 B. Izredni. — Außerordentliche. 10 Uredba lekarne v deželni bolnici — Einrichtung der Apotheke im Landeskrankenhause 8661 63 564 68 9226 31 11 Za vpeljavo plina v deželni bolnici — Für die Gas- installierung im Landeskrankenhaufe 4472 35 — — 4472 35 12 Kreditne operacije — Kreditsoperationen .... 1228 52 — — 1228 52 Skupaj ad B — Zusammen ad B . 14362 50 564 68 14927 18 C. Prehajalni. — Durchlaufende. 13 Vrnjena predplačila — Rückgezahlte Vorschüsse . . 3449 01 6884 87 10333 88 14 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse .... 41660 30 — — 41660 30 15 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder 15245 93 551 58 15797 51 Skupaj ad C — Zusammen ad C . 60355 24 7436 45 67791 69 Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben . 440591 56 17612 43 458203 99 Priloga 12. — Berlage 12. 71 Kapii 72 Priloga 12. — Beilage 12. Računski sklep blazničnega zaklada za leto 1904. Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 124 98 58 68 183 66 1070 — — 1070 23078 46 328 43 23406 89 7830 40 867 61 8698 01 3796 72 162 32 3959 04 35900 56 1417 04 37317 60 169605 26 4873 53 174478 79 980 150 1130 311 04 — ' 311 04 1291 04 150 1441 04 206796 86 6440 57 213137 43 v cti ÜP Dohodki Ginnahmen A. Redni. — Ordentliche. Obresti — Interessen........................ Dohodki od posestva — Ertrag der Realität . . . Povračila oskrbnih stroškov za blazne na Studencu — Ersätze der Verpflegskosten für die Irren in Studenec Povračila oskrbnih stroškov za hirajoče umobolne — Ersätze der Verpflegskosten für die siechen Irren Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Zusammen ad A B. Izredni. — Außerordentliche. Donesek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja — Beitrag des Landcsfonds zur Deckung des Abganges ................................ 7 8 C. Prehajalni. — Durchlaufende. Vrnjena predplačila — Rückerhaltene Vorschüsse . . Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder......................................... Skupaj ad C — Zusammen ad € . Vsota vseh dohodkov — Summe aller Einnahmen . Priloea 12. — Beilage 12. 73 Rechnungsabschluß des Irrenhausfonds für das Jahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr —weniger Opomnja Anmerkung ‘ K h K h K h K h 58 68 124 98 125 02 4 — 1066 — 1066 — — — 313 88 23093 01 22900 — 193 01 1121 65 7576 36 7000 — ' 576 36 292 58 3666 46 2400 — 1266 46 1790 79 35526 81 33491 — 2035 81 174478 79 171048 3430 79 230 900 — — 311 04 230 1211 04 2020 79 211116 64 74 Priloga 12. — Beilage 12. 5 & Stroški Ausgaben A. Redni. — HrdenMche. 1 Upravni stroški — Verwaltungskosten............. 2 Stroški za porodni paviljon — Auslagen für den Gebärpavillon................................. 3 Režijski stroški — Regiekosten.................. 4 Podpore porodnicam — Unterstützungen an Wöchnerinnen ............................................ Donesek bolničnemu zakladu za Boratovo ustanovo — Beitrag dem Krankenhausfond e für die Borat'fche Stiftung...................................... Prispevek bolničnemu zakladu k stroškom za lekarno — Beitrag dem Krankenhausfonde zu den Kosten für die Anstaltsapotheke...................... Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Penfionsfonde.................................... Razni stroški — Verschiedene Ausgaben........... Skupaj ad A — Zusammen ad A . B. Prehajalni. — Durchlaufende. 9 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse . . . . 10 Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder.............................................. Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 260 73 53 60 314 33 2580 22 — — 2580 22 20495 99 1257 59 21753 58 512 — 33 — 545 — 3 22 — — 3 22 2250 — — — 2250 — 1800 — — — 1800 — 50 93 2 50 53 43 27953 09 1346 69 29299 78 5 60 — — 5 60 27958 69 1346 69 29305 38 Priloga 12. — Beilage 12. 79 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr - weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 314 33 266 48 33 — 2580 22 2550 — 30 22 871 66 20881 92 19050 — 831 92 36 — 509 — 650 — 141 — — — 3 22 3 — — 22 — — 2250 — 2250 — .— — - — 1800 — 1800 — — — — — 53 43 150 — 96 47 907 66 28392 12 26719 — 1673 12 — — 5 60 907 66 28397 72 80 Priloga 12. — Beilage 12. Računski sklep najdenškega zaklada za leto 1904. glavje — Kapitel Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen O K h K h K h 1 A. Dohodki. — Einnahmen. I. Redni. — Ordentliche. Obresti — Interessen 612 56 264 66 877 22 2 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen . . , . 162 96 — — 162 96 Skupaj ad I — Zusammen ad I 775 52 264 66 1040 18 3 II. Izredni. — Außerordentliche. Donesek deželnega zaklada v pokritje primajkljaja — Beitrag des Landesfonds zur Deckung des Ab ganges 3049 66 10025 31 13074 97 Vsota vseh dohodkov — Summe aller Einnahmen . 3825 18 10289 97 14115 15 1 B. Stroški. — Ausgaben. I. Redni. — Ordentliche. Rednine — Verpflcgskosten 3740 36 10289 97 14030 33 2 Donesek bolničnemu zakladu za Roratovo ustanovo — Beitrag dem Krankenhaussonde für die Borat'schc Stiftung 12 88 12 88 3 Razni stroški — Verschiede Ausgaben 2 — — — 2 — Skupaj ad I — Zusammen ad I . 3755 24 10289 97 14045 21 4 II. Prehajalni. - Durchlaufende. Vrnjena predplačila — Zurückgezahlte Vorschüsse 69 94 69 94 Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben . . 3825 18 10289 97 14115 15 Priloga 12. — Beilage 12. Rechnungsabschluß des Fmdelfonds für das Lahr 1904. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr - weniger K h K h K h K h 264 66 612 56 612 56 — — 162 96 50 — 112 96 264 66 775 52 662 — 113 52 13074 97 11281 1793 97 264 66 13850 49 194 72 13835 61 11800 2035 61 12 88 13 12 — — 2 — 130 — 128 —- 194 72 13850 49 11943 — 1907 49 69 94 264 66 13850 49 1 1 Opomnja Anmerkung 82 Priloga 12. — Beilage 12. Razkaz — Uachiveisung skupne imovine bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada koncem leta 1904. — des gesamten Vermögens des Krankenhaus-- Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds mit Ende 1904. •4-3 >m cd 0 T5 jJ CD PH LG cd O «sä- Predmet Gegenstand Leto — Jahr 1903 1904 Znesek — Betrag Opomnja Anmerkung I II Bolnični zaklad. — Krankenhausfond. A. Imovina. — Werrnögen. Zastanki — Rückstände......................... Glavnice. — Kapitalien. 1. ) Raznovrstne obligacije in drugi vrednostni papirji v skupni imenski vrednosti — Diverse Obligationen und andere Wertpapiere im Gesamt-Nominalwerte per.................... 2. ) Hranilne vloge v Mestni hranilnici ljubljanski in v Kranjski hranilnici v skupnem znesku — Einlagen in der Laibacher städtischen Sparkasse und in der Krainischen Sparkasse im Gesamtbeträge . . Terjatve. — Forderungen. Na posestvu zakoncev Račič vi. št. 23 kat. obč. Peteline zastavno-pravno zavarovana terjatev v znesku — Die auf der Realität der Eheleute Racic E.-Z. 23 Kat.-Gem. Peteline pfandrechtlich sichergestellte Forderung im Betrage per............ Posestva. — Realitäten Vrednost bolničnih poslopij in zemljišč — Wert der Krankenhaus-Gebäude und der Grundstücke . . Inventar — Inventar........................... Skupna imovina — Gesamtvermögen , B. Dolgovi. — Schulden. Zastanki — Rückstände........... Dolg deželnemu zakladu za stavbo nove bolnice — Darlehen des Landessonds für den Bau des neuen Krankenhauses..................... Skupni znesek dolgov — Gesamtschuldcn. . . 18380 17612 110800 1936 111000 1936 1470 — 1329750 108400 1470 1309750 108400 1570736 18380 761806 780187 1550168 68 17612 761806 779419 Ad IV. — Vrednost poslopij se je za 1. 1904 izkazala po odbitku l'5°/0 obrabnine. Der Wert der Gebäude wurde für das Jahr 1904 nach Abschlag von 15 °/0 Abnützung ausgewiesen. Ad V. — Manj vsled 5 °/0 odpisa vrednosti. Weniger infolge 5 °/0 Wertabschreibung. Zaporedna št. Post-Nr. Priloga 12. — Beilage 12. 83 I II IV V I II Predmet Gegenstand Skupni znesek dolgov — Gesamtschulden . . V primeri s skupno imovino — Im Vergleiche mit dem Gesamtvermögen per...................... je čiste imovine — zeigt sich das reine Vermögen mit........................................... torej proti i wo vini 1. 1903. — daher gegen das Vermögen des Jahres 1903 ..................... manj za — weniger um.......................... Blaznični zaklad. — Jrreiihaussond. A. Imovina. — Wermögen. Zastanki — Rückstände......................... Glavnice. — Kapitalien. 1. ) Raznovrstne obligacije v skupni imenski vred- nosti — Diverse Obligationen im Gesamt-Nominal-Werte ...................................... 2. ) Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski — Einlage in der Laibacher städtischen Sparkasse . . . Posestva. — Realitäten. 1. ) Vrednost poslopij deželne blaznice in zemljišč na Studencu — Wert der Gebäude der Landes-Jrrenanstalt und der Grundstücke in Studenec . . 2. ) Vrednost vodovodne naprave — Wert der Wasserleitungsanlage ............................... Inventar — Inventar............................ Terjatve — Forderungen......................... Skupna imovina — Gesamtvermögen . . . . B. Dolgovi. — Schulden. Zastanki — Rückstände......................... Dolg deželnemu zakladu za nove stavbe na Studencu — Darlehen des Landesfonds für Neubauten in Studence......................... Skupni znesek dolgov — Gesamtschuldcn . . V primeri s skupno imovino — Im Vergleiche mit dem Gesamtvermögen per...................... je čiste imovine — zeigt sich das reine Vermögen mit...................................... torej proti imovini 1. 1903. — daher gegen das Vermögen des Jahres 1903 ............. ... manj za — weniger um.......................... Leto — - Jahr 1903 1904 Znesek - - Betrag K h K h 780187 )7 779419 11 1570736 39 1550168 43 790549 32 770749 32 790549 32 19800 — 2020 79 6440 57 3100 3100 54 — 54 617700 — 608400 — — 4000 — 51300 — 50800 52 — 674174 79 672846 57 2020 79 6440 57 462733 70 462733 70 464754 49 469174 27 674174 79 672846 57 209420 30 203672 30 209420 30 5748 Opomnja Anmerkung Zmanjšanje imovine vsled odpisa vrednosti pri poslopjih in inventarju. Verminderung des Ver mögens infolge der Wertabschreibung bei den Gebäuden und beim Inventar. Ad III. — Od vrednosti poslopij se je za leto 1904. odpisalo l'5°/0 obrabnine. Für das Jahr 1904 wurden vom Werte der Ge bände l'5°/0 abgeschrieben. Ad IV. — Manj vsled 5 »/„ odpisa vrednosti. Weniger infolge 5 °/0 Wertabschreibung Zmanjšanje imovine vsled odpisa vrednosti pri poslopjih in inventarju. Vermögensverminderung infolge Wertabschreibung bei den Gebäuden und beim Inventar. 84 Priloga 12. — Beilage 12. XT Leto - Jahr 1 CÖ ti Predmet 1903 1904 Opomnja Sh CT> Gegenstand Znesek - - Betrag Anmerkung tSJ S3- K h K h Porodnični zaklad. — Gebärhaussond. A. Imovina. — Werrnögen. I Zastanki — Rückstände 907 66 1346 69 II Glavnice. — Kapitalien Obveznica papirne rente št. 29.211 z dne 1. febr. 1870. v imenski vrednosti — Papierrente-Obli-gation Nr. 29.211 vom 1. Februar 1870 im Nominalwerte 3600 3600 m Inventar — Inventar 13050 — 12800 — Ad III. — Po odbitku 5°/0 obrabnine v okroglem znesku 674 K 20 h. Nach 5% Wertabschreibung rund per 674 K 20 h. Skupna imovina — Gesamtvermögen ... B. Dolgovi. — Schulden. 17557 66 17746 69 I Zastanki — Rückstände 907 66 1346 69 Čista imovina — Reinvermögen 16650 16400 Proti imovini 1. 1903. — Gegen das Vermögen des Jahres 1903 16650 znaša čista imovina manj za — beträgt das Reinvermögen weniger um 250 Najdenški zaklad. Findelfond. A. Imovina. — Wermögen. I Zastanki — Rückstände 264 66 10289 97 II Glavnice. — Kapitalien. 1. ) Obveznica papirne rente z dne 1. febr. 1870. štev. 29.210 v imenski vrednosti — Papicrrente-Obligation vom 1. Februar 1870 Nr. 29.210 im Nominalwerte per 2. ) Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski v znesku — Einlage in der Laibacher städtischen Sparkasse im Betrage per 14200 400 — 14200 400 — Skupna imovina — Gesamtvermögen .... 14864 66 24889 97 B. Dolgovi. — Schulden. I Zastanki — Rückstände 264 66 10289 97 Čista imovina — Reinvermögen 14600 14600 Priloga 13. — Beilage 13. 85 gt. 11.189 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računska sklepa kranjske kmetijske šole na Grmu o šoli in o gospodarstvu za 1.1904. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računska sklepa kranjske kmetijske šole na Grmu o šoli in o gospodarstvu za 1. 1904. z razkazoma šolske in gospodarske imovine ter z razkazom o uspehih gospodarskih panog s pripomnjo, da so vstavljene v proračunskem razpre-delku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 20 1. 1904.), ki pa dotične predloge še ni rešil. Deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in poročanje. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Barbo, poročevalec. Z. 11.189 de 1905. Bericht des Landesausfchujses, mit welchem die Rechnungsabschlüsse der krainilchen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jnljr 1904 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Die Rechnungsabschlüsse der krainischcn landwirtschaftlichen Schule in Stauden über die Schule und den Wirtschaftsbetrieb für das Jahr 1904 sowie die betreffenden Vermögensausweise und der Erfolgsausweis über die Wirtschaftszweige werden nachstehend in Vorlage gebracht mit der Bemerkung, daß in der Voranschlagskolonne die Posten aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 20 de 1904), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt erscheinen. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Kroilnschkr Lmidesmisschuß. Laibach, am 7. Oktober 1905. Güter von Aetefa, Landeshauptmann. Graf Marbo, Referent. 14 a 86 Priloga 13. — Beilage 13. A. Računski sklep šole za leto 1904. Denarno gospodarjenje je bilo nastopno: Redno pokritje je bilo proračunjeno na................... 10.370 K — h dejanski je znašalo................ 10.440 „ 60 „ torej več za . . . 70 K 60 h Izredno pokritje, to je prispevek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja, je bilo proračunjeno na........... 4775 K — h dejanski je znašalo............... 5293 „ 90 „ torej več za...................... 518 K 90 h vsled večje potrebščine. Potrebščina je bila proračuni ena na..........................15.145 K — h dejanski je znašala................ 15.734 „ 50 „ torej več za...................... 589 K 50 h Večja potrebščina je bila za opravo, poslopja (vsled toče) in za režijo. čista imovina šolska je znašala konec 1904.1................. 14.620 K 08 h proti 1. 1903. več za.............. 291 K 05 h Glede šolske kuhinje je omeniti, da je imela dohodkov..................... 9617 K 44 h stroškov........................... 9469 „ 87 „ torej prebitka..................... 147 K 57 h A. Rechnungsabschluß der Schule für das Jahr 1904. Die Geldgebahrung gestaltete sich wie folgt: Die ordentliche Bedeckung war präliminiert mit........................................ 10.370 K — h tatsächlich stellte sich dieselbe auf . . . 10.440 „ 60 „ somit höher um ... 70 K 60 h Die außerordentliche Bedeckung durch den Beitrag des Landesfon des war berechnet mit .... ■......................... 4775 K — h effektiv mußte dieser Fond den Betrag von 5293 „ 90 „ für die Schule beisteuern, somit um . . 518 K 90 h mehr infolge des Mehrerfordernisses. Das Erfordernis war veranschlagt ans...............................15.145 K — h der wirkliche Aufwand bezifferte sich mit 15.734 „ 50 „ daher um...................................... 589 K 50 h höher. Das Mehrerfordernis entfällt auf die Einrichtung, die Gebäude (infolge Hagelschadens) und auf die Regiekosten. Das reine Vermögen der Schule betrug am Ende des Jahres 1904 . ............... 14.620 K 08 h im Vergleiche zu jenem des Vorjahres um 291 K 05 h mehr. Bezüglich der Schulküche wird angeführt, daß sie an Einnahmen......................... 9617 K 44 h an Ausgaben.......................... 9469 „ 87 „ verzeichnete, somit einen Überschuß von . 157 K 57 h hatte. Priloga 13. — Beilage 13. 87 Razkaz imovine. — Uermögensnachwei sung. cd rä • Leto - - Jahr Predmet 1903 1904 Opomnja 'S 5 pH Č7> !•# Gegenstand Znesek - - Betrag Anmerkung ZN- K h K h A. Imovina — Wennögen. 1 Zastali dohodki — Einnahmenrückstände 1306 02 1030 03 2 Vrednost inventarja in knjižnice — Wert des Inventars und der Bibliothek . . 13138 65 13381 62 3 Vrednost naloženih denarjev — Wert der angelegten Gelder 1190 38 1238 46 Ad 3. Naloženo od 1. 1893. dalje Skupaj (A) — Zusammen fA) . . B. Dolgovi — Schulden. 15629 05 15650 11 za svoj čas nameravano deželno kmetijsko razstavo v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici št. 10.005. — Angelegt vom Jahre 1893 an zum Zwecke der seinerzeit beabsichtigten landwirtschastlichcn Ausstellung in der städtischen Laibacher Sparkasse am Biichel Nr. 10.005. 5 Zastali stroški — Ausgabenrückstände . 1300 02 1030 03 6 Čista imovina — Reinvcrmögcn . . 14329 03 14620 08 7 Proti čisti imovini 1.1903. — Gegenüber dem Reinvermögen des Jahres 1903 . 14329 03 je imovina konec 1. 1904. večja za — ist das Vermögen am Ende des Jahres 1904 größer um . . 291 05 - 14 a* 88 Priloga 13. — Beilage 13. Računski sklep j Poglavje — Kapitel Z « 1 1 Dohodki Hinnahmen Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen L K h K h K h A. Redni. — Ordentliche. 1 Donesek deželnokulturnega zaklada — Beitrag des Landeskulturfondes 4800 — — — 4800 — 2 Državna subvencija — Staatssubvention . . . 4800 — — — 4800 — 3 Šolnina — Schulgelder 840 — — — 840 — 4 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen . , — 60 — — — 60 Vsota (A) — Summe (A) 10440 60 — — 10440 60 B. Izredni. — Außerordentliche. 5 Prispevek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja. — Beitrag des Landessondes zur Deckung des Abganges 5351 28 1030 03 6381 31 Vsota (A in B) — Summe (A und B) . 15791 88 1030 03 16821 91 C. Prehajalni. — Durchlaufende. 6 Povrnjena predplačila — Rnckersetzte Vorschüsse 212 61 — — 212 61 Vsota dohodkov (A, B in C) — Summe der Einnahmen (A. B unb C) 16004 49 1030 03 17034 62 • Priloga 13. — Beilage 13 89 Rechnungsabschluß Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr—weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K h 4800 4800 — — 4800 — 4800 — — — — — 840 — 720 — 120 — — — — 60 50 — 49 40 10440 60 10370 — 70 60 1087 41 5293 90 4775 518 90 1087 41 15734 50 15145 , 589 50 212 61 1300 02 15734 50 • 90 Priloga 13. — Beilage 13. Poglavje — Kapitel Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 1 A. Redni. — Ordentliche. Plačo In doklade vodje, pristava in 3. učitelja — Gehalte mtb Zulagen des Direktors, des Adjunkten und des 3. Lehrers 8698 34 728 33 9426 67 2 Nagrade pomožnih učiteljev za pouk v verstvu, živinozdravilstvu, gozdarstvu in petju — Remunerationen der Aushilfslehrer für die Erteilung des Unterrichtes in der Religion, Tierheilkunde, Forstwirtschaft und im Gesang . . . 744 744 3 Ustanove — Stipendien 2130 40 60 — 2190 40 4 Izleti — Ausflüge 413 42 — — 413 42 5 Učni pripomočki — Lehrmittel 417 61 1 80 419 41 6 Oprava — Einrichtung 389 79 5 90 395 69 7 Poslopja — Gebäude 1459 35 21 90 1481 25 8 Režijski stroški — Regiekosten 1751 58 212 10 1963 68 Vsota (A) — Summe (A) . 16004 49 1030 03 17034 52 9 B. Prehajalni. — Durchlaufende. Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse.... Vsota stroškov (A in B) — Summe der Ausgaben (A und B) . . . . 16004 49 1030 03 17034 52 Priloga 13. — Beilage 13. 91 Potrebščina Pričetni znaša torej zastanki Potrebščina Proračun več — manj Opomnja Das Anfängliche Erfordernis. Voranschlag Erfordernis Anmerkung Rückstände beträgt daher mehr — weniger K h K h K h K h 686 68 8739 99 8740 — — 01 744 744 1 Ad 6. 177 40 2013 2400 387 Več vsled nabave oprave za kopelno sobo, novih 80 62 rjuh in novega dežnega plašča. — Mehr infolge Anschaffung der Einrichtung für das Badezimmer, neuer 400 1 411 62 11 Leintücher und eines neuen Regenmantels. 115 38 304 03 711 — 406 97 Ad 7. 35 45 360 24 200 — 160 24 Več vsled popravil, ki jih je provzročila toča. 1406 430 976 — Mehr infolge der durch die Hagelichlagschäven ver- 75 23 02 02 ursachten Reparaturen. 208 08 1755 60 1520 — 235 60 1300 02 15734 50 15145 589 50 1300 02 15734 50 92 Priloga 13. — Beilage 13. B. Računski sklep gospodarstva za leto 1904. Denarno gospodarjenje je bilo nastopno: Redno pokritje iz dohodkov gospodarskih panog je bilo proračunjeno na . . 11.250 K — h dejanski so znašali dohodki . . . 16.119 „ 09 „ torej ve 6 za................. 4869 K 09 h Izredno pokritje, lo je prispevek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja, je bilo proračunjeno na.......................7114 K — h dejanski je znašal prispevek . . . 3165 .. 63 „ torej manj........................... 3948 K 37 h vsled večjih dohodkov. Potrebščina je bila pro- računjena na................. 18.364 K — h dejanski je znašala.......... 19.284 „ 72 „ torej več za.......................... 920 K 72 h Čista imovina gospodarstva je znašala konec 1904. 1..........................134.548 K 13 h proti 1. 1903. več za............ 467 K 08 h V čisti imovini je obsežena tudi vrednost grmskega posestva v znesku 100.000 K. Pravo sliko gospodarstva pa podaje končni razkaz o uspehih posameznih panog, v katerem so vpoštete poleg gotovine vse gospodarske vrednote. Po tem razkazu je bilo sadjarstvo pasivno za 493 16 K, a to izjemoma vsled toče (redno je aktivno), vrtnarstvo pa za 991'27 K, ki je redno jako pasivno (1. 1900. za 786-30 K, 1. 1901. za 1390 61 K, 1. 1902. za 1952-23 K, 1. 1903. za 1179 83 K). Končni uspeh vsega gospodarstva kaže 422 31 K izgube. B. Rechnungsabschluß der Wirtschaft für das Jahr 1904. Die Geldgebarung ergab nachstehenden Gesamterfolg: Die ordentliche Bedeckung ans dem Ertrag der Wirtschaftszweige war präliminiert mit 11.250 K —h dagegen wurde eine Gesamteinnahme Von . 16.119 ,. 09 „ erzielt, somit mehr um.................... 4869 K 09 h Die außerordentlich e Bedeck u n g, das ist der Beitrag des Laudesfvndes zur Deckung des Abganges, war präliminiert mit . . . 7114 K —- h tatsächlich stellte sich der Beitrag auf. . 3165 „ 63 h daher um.................................. 3948 K 37 h geringer infolge Mehreinnahmen. Das Erfordernis war veranschlagt mit............................. 18.364 K — h tatsächlich betrug der Aufwand . . . 19.284 72 „ somit um.................................. 920 K 72 h m e h r. Das reine Vermögen der Wirtschaft betrug am Ende des Jahres 1904 .................. . 134.548 K 13 h im Vergleiche zum Jahre 1903 mehr um 467 K 08 h Das Reinvermögen umfaßt auch den Wert des Staudiier Gutes im Betrage von 100.000 K. Ein richtiges Bild der Wirtschaft bietet der Erfolgs-answcis über die einzelnen Zweige derselben, worin neben dem baren Umsätze alle Wirtschaftswerte einbezogen erscheinen. Nach diesem Ausweise war der Obstbau passiv mit 493:16 K, dies jedoch ausnahmsweise infolge des Hagelschadens (sonst ist er regelmäßig aktiv) und der Gartenbau mit 99P27 K, der sich regelmäßig sehr passiv verhält (im Jahre 1900 passiv mit 786-30 K, 1901 mit 1390 61 K, 1902 mit 1952-23 K, 1903 mit 1179 83 K). Der Gesamterfolg weist einen Verlust von 422-31 K aus. Priloga 13. — Beilage 13. Razkaz imovine. — Uermögensnachniei sung. ä Leto — Jahr cd g . Predmet 1903 1904 |$ cZA Gegenstand Znesek — Betrag K h K h A. Imovina. — Wermögen. 1 Zastali dohodki — Einnahmenrückstände 3551 13 1053 75 2 Vrednost naloženih denarjev — Wert der angelegten Gelder 2341 88 2790 52 3 Vrednost posestva — Wert des Gutes 100000 — 100000 — 4 Vrednost inventarj a—Wert des Inventars 9244 42 9133 84 5 Vrednost živine — Wert des Viehstandes 8310 — 9010 — 6 Vrednost zalog — Wert der Vorräte 14184 75 13613 77 7 Vsota (A) — Summe (A) . 137632 18 135601 88 B. Dolgovi. — Schulden. 8 Zastali stroški — Ausgabenrückstände . 3551 13 1053 75 9 Čista imovina — Reinvermögen . . 134081 05 134548 13 10 Proti čisti imovini 1.1903. — Gegenüber dem Reinvermögen des Jahres 1903 134081 05 11 je imovina konec 1. 1904. večja za — ist das Vermögen am Ende des Jahres 1904 größer um ....... 467 08 Opomnja Anmerkung Ad 2. Naloženo po sklepu deželnega zbora v X. seji 1. 1900. za eventualno pokritje po toči provzro-čene škode v vinogradih v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici št. 31.680. — Angelegt auf Grund des Landtagsbeschlusses in der X. Sitzung 1900 zur eventuellen Deckung von Hagelschäden in den Weingärten in der siädtischen Laibacher Sparkasse am Büchel Nr. 31.680. Ad 6. Vrednost zalog: — Wert der Vorräte: vinstva — des Weinbaues K 7009‘61 živinoreje — der Viehzucht ................» 234-06 poljedelstva — des Ackerbaues ................» 3856-90 sadjarstva — des Obstbaues ................» 842-30 vrtnarstva — des Gartenbaues .............» 692-74 gozdarstva — der Forstwirtschaft . . . . » 906-80 splošnega gospodarstva — der allgemeinen Wirtschaft ...............-> 71-36 skupaj — zusammen. K 13-613 77 14 b 94 Priloga 13. — Beilage 13. Računski sklep. S Dohodki Einnahmen Vplačila Končni zastanki Skupaj <8 1 O «a Z 1 > Einzahlungen Schließliche Rückstände Zusammen 'g) Oh c§ K h K h K h A. Redni. — Ordentliche. l Dohodki gospodarskih panog — Ertrag der Wirtschaftszweige: 1 vinstva — des Weinbaues 4766 51 246 01 5012 52 2 živinoreje — der Viehzucht 6769 88 205 — 6974 88 3 poljedelstva — des Ackerbaues 2733 50 43 36 2776 86 4 sadjarstva — des Obstbaues 1115 10 29 35 1144 45 5 vrtnarstva — des Gartenbaues 733 56 14 38 747 94 6 gozdarstva — der Forstwirtschaft 378 70 299 20 677 90 Skupaj (pogl. ].) — Zusammen (Kap. 1) . 16497 25 837 30 17334 55 2 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen . . 44 20 — 44 20 Vsota (A) — Summe (A) . 16541 45 837 30 17378 75 B. Izredni. — Außerordentliche. 3 Prispevek deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja — Beitrag des Landesfondes znr Deckung des Abganges 3152 55 13 08 3165 63 Vsota (A in B) — Summe (A und B) . 19694 — 850 38 20544 38 C. Prehajalni. — Durchlaufende. 4 Povrnjena predplačila — Rückersetztc Vorschüsse 2291 47 203 37 2494 84 5 Prejeta predplačila — Erhaltene Vorschüsse . . — — — — — — Vsota (C) — Summe (C) . 2291 47 203 37 2494 84 Vsota dohodkov (A, B in C) — Summe der Einnahmen (A, B unb C) . . . 21985 47 1053 75 23039 22 I 1 Priloga 13. — Beilage 13. 95 Rechnungsabschluß. Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr— weniger Opomnja Anmerkung K h K h K h K 1 h 542 150 137 32 3 348 63 08 75 66 76 70 4469 6824 2639 1111 744 329 89 80 11 79 18 20 3000 4000 2000 1200 600 400 — 1469 2824 639 88 144 70 89 80 11 21 18 80 Ad 1, 1. 200 K je prejelo vinstvo iz naložene zaloge zoper poškodbe po toči za škodo, ki jo je provzročila toča v 1. 1904. — 200 K hat der Wirtschaftszweig Weinbau aus den zur Deckung von Hagelschäden angelegten Geldern für den im Jahre 1904 erlittenen Hagelschaden erhalten. 1215 44 58 08 16118 97 12 11200 50 — 4918 49 97 88 1259 66 16119 09 11250 — 4869 09 3165 63 7114 3948 37 1259 66 19284 72 18364 920 72 2291 47 203 37 2291 47 203 37 3551 13 19488 09 14 b* 96 Priloga 13. — Beilage 13. n J Stroški Izplačila Končni zastanki Skupaj 1 o W 1 Ausgaben Auszahlungen Schließliche Rückstände Zusammen i? M > '35 Ü 8 K h K h K h A fiAflni — (t>rnf Itrfip 1 Stroški gospodarskih panog — Betriebskosten der Wirtschaftszweige: 1 vinstva — des Weinbaues 5357 95 88 48 5446 43 2 živinoreje — der Viehzucht 6725 10 341 58 7066 68 3 poljedelstva — des Ackerbaues 3269 34 49 26 3318 60 4 sadjarstva — des Obstbaues 810 15 25 73 835 88 5 vrtnarstva — des Gartenbaues 1870 37 70 92 1941 29 6 gozdarstva — der Forstwirtschaft 426 82 404 — 830 82 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1.) . 18459 73 979 97 19439 70 2 Splošni stroški gospodarstva — Allgemeine Ansgaben der Wirtschaft: 1 2 85 126 16 17 10 102 126 26 Poslopja — Gebäude Orodje in oprava — Geräte und Einrichtung . . . 41 41 3 Davki in pristojbinski namestek — Steuern und Gebührenäquivalent 604 — — — 604 — 4 Kurjava, svečava in snaženje — Beheizung, Beleuchtung und Reinigung 50 04 80 50 84 5 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 225 18 55 88 281 06 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2.) . 1090 79 73 78 1164 57 Vsota (A) — Summe (A) . 19550 52 1053 75 20604 27 B. Prehajalni. — Aurchkaufende. 3 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse . . . 203 37 — — 203 37 4 Povrnjena predplačila — RückerseHte Vorschüsse 2231 58 — 7 2231 58 Vsota (B) — Summe (B) . 2434 95 2434 95 Vsota stroškov (A in B) — Summe der Ausgaben (A und B) . . . 21985 47 1053 75 23039 22 Priloga 13. — Beilage 13. 97 f®1-— Potrebščina Pričetni znaša torej zastanki Potrebščina Proračun vec — man] Das Opomnja Anfängliche Rückstände Erfordernis Voranschlag Erfordernis beträgt daher Anmerkung mehr - weniger K h K h K h K h 124 98 5321 45 6680 1358 55 719 33 6347 35 4105 — 2242 35 Ad 1, 2. 252 82 3065 78 3060 — 5 78 Več potrebščine vsled dokupila živine namesto prodane in vsled večjih stroškov za orodje. — Das Mehr 3 24 832 64 785 — 47 64 erfordernis infolge Zukaufes von Vieh an Stelle des verkauften und wegen Mehrausgaben für die Gerätschaften. 190 36 1750 93 1860 — 109 07 1 80 829 02 600 — 229 02 Ad 1, 6. Več potrebščine vsled naprave obilo drv. — Das 1292 53 18147 17 17090 — 1057 17 Mehrerforderuis infolge Bereitung einer größeren Menge Brennholzes. 16 — 86 26 100 — 13 74 4 72 121 69 150 — 28 31 — — 604 — 604 — — — 2 70 48 14 100 — 51 86 3 60 277 46 320 — 42 54 27 02 1137 55 1274 — 136 45 1319 55 19284 72 18364 — 920 72 — — 203 37 2231 58 — — 2231 58 203 37 3551 13 19488 09 98 Priloga 13. — Beilage 13. Razkaz o uspehih gospodarstva. > L •- -s ° N Promet Umsah 1 2 3 4 Vinstvo Weinbau Živinoreja Viehzucht Poljedelstvo Ackerbau Sadjarstvo Obstbau K h K h K h K h A. Dohodki 1 V gotovini — In Barem 4469 89 6824 80 2639 11 1111 79 2 V vrednosti naloženih denarjev —- Im Werte der angelegten Gelder .... 2790 52 — — — — — — 3 V vrednosti pridelkov in blaga — Im Werte der Produkte und Waren . . . 897 80 242 45 4715 94 114 15 4 V vrednosti priprege — Im Werte der Zugarbeit — — 2463 50 — — — — 5 V vrednosti gnoja — Im Werte des Düngers — — 1620 81 — — — — 6 V vrednosti končnih zalog — Im Werte der schließlichen Vorräte 7009 61 234 06 3856 90 842 30 7 V končni vrednosti živine — Im schließ- lichen Werte des Viehes — — 9010 — — — — — 8 Prispevek deželnega zaklada — Beitrag bp3 P.rmhpSfnnhpS Vsota dohodkov — Summe der Ein- nahmen 15167 82 20395 62 11211 95 2068 24 B. Stroški 1 V gotovini — In Barem 5321 45 6347 35 3065 78 832 64 2 V vrednosti pričetno naloženih denarjev — Im Werte der anfänglich angelegten Gelder 2341 88 — — — 3 V vrednosti pridelkov in blaga — Im Werte der Produkte und Waren . . . 471 40 5100 79 394 — 144 06 4 V vrednosti priprege — Im Werte der Zugarbeit 561 25 346 — 1035 75 73 5 V vrednosti gnoja — Im Werte des Düngers 12 — — — 1362 68 12 6 V vrednosti pričetnih zalog — Im Werte der anfänglichen Vorräte . . . 6149 86 332 87 4784 14 1649 50 7 V pričetni vrednosti živine — Im an- sanglichen Werte des Viehes . ... . — — 8310 — — — — — Vsota stroškov — Summe der Aus- gaben 14857 84 20437 01 10642 35 2711 20 Vsota dohodkov — Summe der Ein- nahmen 15167 82 20395 62 11211 95 2068 24 Dobiček ali izguba — Gewinn oder Verlust 309 98 41 39 569 60 642 96 Vpošteti investicijski stroški — Mit Einbezng der Investitionskosten . . . 983 06 85 89 79 38 149 80 Končni dobiček ali izguba — Schließ- licher Gewinn oder Verlust .... 1293 04 44 50 648 98 493 16 ! Priloga 13. — Beilage 13. 99 Ausweis über die Wirtschaftserfolge. 5 6 7 Vrtnarstvo Gozdarstvo Splošno Vsota Opomnja Gartenbau Forstwirtschaft Allgemeines Summe Anmerkung K h K h K h K h Einnahmen 744 18 329 20 — 12 16119 09 _ _ _ 2790 52 Ad 3, A & B Za delni znesek 436 K 63 h je šola prejela 112 13 572 — — — 6654 47 pridelkov in blaga, in sicer — Um ten Teilbetrag von 436 K 63 h wurden an tie Schule Produkte und Ware» 2463 abgegeben, n. zw.: — — — — — 50 deputatnega mleka vodji in pristavu za — Deputat-Mild) für ten Direktor und — — — — — — 1620 81 Adjunkten um . . K 143 50 sadja za — Obst um » 3 25 692 . 74 906 80 71 36 13613 77 deputatne zelenjadi vodji za — Deputat^ Gemüse für den Direktor um » 93 13 drv za — Holz um » 176- — — — — — — 9010 — apna in opeke za — Kalk mit Ziegel um » 2075 skupaj — zusammen . . K 436 63 — — — — 3165 63 3165 63 1549 Ad 4, A & B. Za delni znesek 173 K je bilo šolske vožnje — 05 1808 — 3237 11 55437 79 Ausgaben Der Teilbetrag von 173 K entfallt auf tie Schlllfuhren. 1750 93 829 02 1137 55 19284 72 Ad 5, A & B Za delni znesek 72 K je šola prejela gnoja za deputatna vrta pristava in 3. učitelja, za botanični — — — — — 2341 88 vrt in za rastlinsko poskušališče. — Um ten Teilbetrag 6217 84 von 72 K wurde an tie Schule Dünger abgegeben, n. zw. für die Deputatqarte» des Adjunkten und 3. Lehrers, den 57 70 16 71 33 18 botanischen Garten und die Pflanzenversuchsanlage. 40 50 106 25 127 75 2290 50 162 13 — — — — 1548 81 653 06 578 37 32 14184 75 Od končne vsote K 2743 32 je odšteti prispevek deželnega zaklada pod A 8 » 3165-63 8310 Končni uspeh kaže torej .... K 422-31 izgube. 2664 32 1529 98 1335 80 54178 50 Von der Endsumme per K 2743-32 1549 1808 3237 55437 muß der Beitrag des Laiidesfondes per . . » 3165 63 05 — 11 79 abgerechnet werden. Der schließliche Erfolg weist somit . . K 422 31 1115 27 278 02 1901 31 1259 29 Verlust aus. 124 — — — 61 90 1484 03 991 27 278 02 1963 21 2743 32 I 1 -.-A -V, ;V:' y^v/^ >■ .v ■; •<. ■■ v . ■; v / vv' - Priloga 14. — Beilage 14. 101 Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za 1.1904. gt. 11.184 L 1905. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep deželnega zaklada za I. 1904. z nasvetom : Visoki deželni zbor skleni: Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1904. se odobri. V formalnem oziru se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v presojo in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 27. septembra 1905. 1. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Stricht des Landesnusschusses, mit welchem der Rechnungsabschluß des Landesfonds für das Jahr 1904 vorgelegt wird. Z. 11.184 de 1905. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Rechnungsabschluß des Landesfonds für das Jahr 1904 mit dein Antrage vor: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Rechnungsabschluß des Landesfonds für das Jahr 1904 wird genehmigt. In formeller Hinsicht wird beantragt: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Vom krainischen Landesausschusse. Laibach, am 27. September 1905. Otto Edler von Detela, Landeshauptmann. Grasselli, Referent. 102 Priloga 14. — Beilage 14. Računski sklep 1 1 1-F % Naslov - Titel a ä ti N- 1 Sh be ti S Ph Dohodki GrnncrHmerr Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h A. Redni Ordentliche. L Lastni — Eigene. 1 Deželni zbor — Landtag — — — — — - 2 Deželna uprava — Landesverwaltung. 1 Doneski ustanovnih zakladov — Beiträge der Stiftungsfonds 7495 64 — 7495 64 2 Donesek užitninskega zakupa — Beitrag der Berzchrnngs- stcucrpachtung 6000 — — — 6000 — 3 Povračila potnih stroškov — Kommissionskosten-Rückersätzc . 194 34 — — 194 34 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) 13689 98 13689 98 3 Deželna posest — Landschaftlicher Besitz. 1 Deželna hiša na Turjaškem trgu št. 3 — Landhaus am Auerspergplatz Nr. 3 1528 50 — — 1528 50 2 Deželna hiša v Salendrovih ulicah (najemščina) — Land- schaftliches Haus in der Salendergasse (Mietzins) .... 32 36 — — 32 36 3 Mitniška hiša v Krškem — Mauthans in Gurkfeld .... 288 — — - 288 — 4 Travnik oh deželni cesti na Rakeku — Wiese entlang der Landesstraßc tu Rakek 133 — — — 133 — 5 Travnik oh Latermanovem drevoredu v Ljubljani — Wiese bei der Latterinannsallee in Laibach 8 — — — 8 6 Obresti vrednostnih papirjev — Interessen der Wertpapiere 68258 40 28173 67 96432 07 Skupaj (pogl. 3.) — Summe (Kap. 3) 70248 26 28173 67 98421 93 4 Deželna kultura in melioracije — Landeskultur und Meliorationen. 1 Povračila stroškov za agrarske operacije — Ersatz der Auslagen für agrarische Operationen 29466 49 454 49 29920 98 Odnos — Fürtrag 29466 49 454 49 29920 98 Priloga 14. — Beilage 14. 103 Uechnungs-Abschlutz. Pričetni zastanki Pokritje Anfängliche Rückstände Bedeckung K 1 h K 1 h 7495 64 — — 6000 — — - 194 34 — 13689 98 1528 50 19 84 12 52 — 288 — — 133 ■ — 28155 14 8 68276 93 28174 98 70246 95 3495 62 26425 36 3495 62 26425 36 O p o m n j a Anmerkung K p «Ki. 3., nasi. 1. — Ad Kap. 3, Tit. 1. Povračilo stroškov za adaptacijo pisarn c. kr. lokalnih komisarjev za agrarske operacije (plačano od c. kr. komisije za agrarske operacije)........................... 1478 K BO h Skupilo za prodana stara okna in vrata....................................... 50 » — » Skupaj . . 1528 K 50 h Vergütung der Kosten für die Adaptierung der Kanzleien der k. k. Lokalkommissäre für agrarische Operationen (gezahlt von der k. k. Lokalkommisston für agrarische Operationen) 1478 K 50 h Erlös für verkaufte alte Fenster und Türen................................... 50 » — » Summe . . 1528 K 50 h . K pogl. 3., nasl. 2. - Ad Kap. 3, Tit. 2. Najemščina za eno klet in povračilo vodovodne doklade. — Mietzins für einen Keller und Rückvergütung der Wasserleitungsumlage. K pogl. 3., nasl. 3. Ad Kap. 3, Tit. 3. Najem ščina za eno stanovanje. — Mietzins für eine Wohnung. K pogl. 3., nasl. 4. in 5. — Ad Kap. 3, Tit. 4 und 5. Najemščine. ■— Pachtzinse. K pogl. 4., nasl. 1. — Ad Kap 4, Tit. 1. Plačila udeležencev........................................................... 24.183 K 75 h Vračilo neporabljenega kredita iz 1. 1902................................... 2.241 » 61 - Skupaj . . 26.425 K 36 h Zahlungen der Interessenten................................................... 24.183 K 75 h Abfuhr des unverwendeten Kreditrestes pro 1902 .......................... 2 241 » 61 » Summe . . 26.425 K 36 h 104 Priloga 14. — Verlage 14. I i Končni ä S K 1 A Dohodki Vplačila zastanki Skupaj I I Einzahlungen Schließliche Zusammen •P 1 1 Paragr. GinnaHnrsn Rückstände £ K h K h K 1 h Prenos — Übertrag 29466 49 454 49 29920 98 .2 Povračila stroškov za pospeševanje govedoreje — Ersätze der Kosten für die Förderung der Rindviehzncht 370 — — — 370 — 3 1 Viiistvo — Weinbau. Državni prispevek k plači deželnega vinarskega potovalnega učitelja — Staatsbeitrag zum Gehalte des landschaftlichen Weinbau-Wanderlehrers _ 1860 1860 2 Prispevek Kranjske hranilnice v Ljubljani za vinogradniške tečaje na Grmu — Beitrag der Krainischen Sparkasse in Laibach für die Abhaltung von Weinbaukursen zu Stauden . 200 — — — 200 — 3 Streljanje proti toči — Wetterschiesten. 1. ) Skupilo za prodani smodnik — Erlös für das verkaufte Schießpulver 2. ) Povračila stroškov za zavarovanje strelcev proti ne- 1958 7'8 556 20 2514 98 zgodam — Ersätze der Kosten für die Unfallversicherung der beim Wetterschießen beschäftigten Personen 470 86 470 86 4 Povračila, brezobrestnih posojil — Rückzahlungen der unverzius- lichen Reblausvorschüsse 953 63 — — 953 63 5 Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen 1 60 — — 1 60 4 Melioracije in preskrbovanje z vodo — Meliorationen und Wasserversorgung. 1 Uravnava Mirne (prispevki in drugi dohodki) — Neuring- regulierung (Beiträge und sonstige Einnahmen) 1484 54 — — 1484 54 2 Državni prispevek za vodovod na Vrhniki — Staatsbeitrag für die Wasserleitung in Oberlaibach 21120 — — — 21120 — 3 Državni prispevek za vodovod na Stari Vrhniki — Staats- beitrag für die Wasserleitung in Altoberlaibach 8266 66 — 8266 66 4 Državni prispevek za vodovod v vaseh Dolenje Vreme in Britof — Staatsbeitrag für die Wasserleitung in den Ortschaften Unteroreme und Britof 6500 6500 5 Državni prispevek za vodovod v vaseh: Jurjeviča, Breže in Dolenji Lazi — Staatsbeitrag für die Wasserleitung in den Ortschaften: Jurjeviča, Friesach uud Niedergereuth .... 4507 4507 6 Državni prispevek za vodnjak v Sinadolah — Staatsbeitrag für die Zisterne in Sinadole 2348 15 — — 2348 15 7 Državni prispevek za vodovod v Godoviču — Staatsbeitrag für die Wasserleitung in Godovič 3960 — —- —- 3960 — 5 1 Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen. Zakupnina za ribolov — Fischereipachtschilling 109 20 109 20 2 Državni prispevek za drevesnico v Košani (Buje) — Staats- beitrag für die Baumschule in Košana (Buje) 500 — — — 500 3 Vračila posojil, izplačanih mlekarskim in sirarskim zadrugam — Rückersätze der den Milch- und Käsegenossenschaften ansbezahlten Darlehen 100 — — 100 Skupaj (pogl. 4.) — Summe (Kap. 4) 82316 91 2870 69 85187 60 Priloga 14. — Beilage 14 105 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung O p o m ti j a Anmerkung K h K h 3495 62 26425 36 — — 370 — — — 1860 — — - 200 — 515 — 1999 98 — — 470 86 953 63 — — 1 60 K pogl. 4., nasl. 4., Z!.- Ad Kap. 4, Tit. 4, § 1. Prispevek občine Mirna 1102 K 74 h — — 1484 54 Skupilo za prodani materijal in najemščina za kovačnico 344 » — » Razna povračila 37 » 80 » — — 21120 — Vsota . . 1484 K 54 h 8266 66 Beitrag der Gemeinde Neuring 1102 K 74 h Erlös für verkauftes Material und Mietzins für eine Schmiede 344 » — » Verschiedene Ersätze 37 » 80 » — — 6500 — Summe . . 1484 K 54 h — — 4507 — — — 2348 15 — — 3960 — — — 109 20 — - 500 — K pogl. 4., nasl. 5., § 3. — $tb Kap. 4, Tit. 5, § 3. — — 100 — Plačilo mlekarske zadruge v Trnovem. Zahlung der Milchgeiwssenschaft in Dornegg. 4010 62 81176 98 106 Priloga 14. — Beilage 14. Poglavje - Kapitel I 'S K I > 8 G G & I h bi cb a Ph Dohodki Kinncrhnren Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 6 Javna varnost — Öffentliche Sicherheit. 1 Terjatev proti zakladu deželne prisilne delavnice — For- derung gegen den Landes-Zwangsarbcitshausfond. 1 4% obresti — 4% Interessen 1094 72 1094 72 2 Amortizacija (XIV. obrok) — Amortisation (XIV. Rate) . . . 867 28 — 867 28 2 Odgon — Schubwesen. 1 Povračila odgonskih stroškov za domače gnance — Schub- softenersä|e für heimische Schüblinge 997 90 254 90 1252 80 2 Povračila odgonskih stroškov za tuje gnance — Schubkosten- ersätze für fremde Schüblinge 19897 95 29 37 19927 32 3 Prispevki k užitkom odgonskih sprevodnikov — Beiträge zu den Bezügen der Schubführer 1745 05 — — 1745 05 4 Razna povračila — Verschiedene Ersätze 94 65 — — 94 65 Skupaj (pogl. 5.) — Summe (Kap. 5) 24697 55 284 27 24981 82 6 Zdravstvo — Sanität 1 Zdravstvena doklada — Sanitätsumlage 45651 37 12883 97 58535 34 2 Prispevki zdravstvenih okrožnih zastopov k pokojninam okrožnih zdravnikov — Beiträge der Sanitäts-Distrikts- Vertretungen zu den Pensionen der Distriktsärzte 700 — 1283 30 1983 30 3 Državni prispevek k plači živinozdravnika v Idriji — Staats- beitrag zum Gehalte des Tierarztes in Jdria 400 — — — 400 - 4 Razna povračila — Verschiedene Ersätze 16 67 — 16 67 Skupaj (pogl. 6.) — Summe (Kap. 6) 46768 04 14167 27 60935 31 7 Dobrodelstvo — Humanität. 1 Povračila bolniških oskrbnih stroškov od tujih kronovin — Krankenverpflcgskostenersätze von fremden Kronländern. . . 416 79 — 416 79 8 Poult, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst. 1 Povračilo posojil za šolske zgradbe — Riickersätze der Dar- lehen für Schulhausbauten 1100 — — 1100 2 Obresti glavnic realčnih zakladov — Interessen von Kapitalien der Realschulfonds 2717 76 2 66 2720 42 Skupaj (pogl. 8.) — Summe (Kap. 8) 3817 76 2 66 3820 42 Priloga 14. — Beilage 14. 107 Pri četni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung O p o m n j a Anmerkung K h K h 1094 72 867 28 — — 1252 80 — — 19927 32 1745 05 — 94 65 — 24981 82 12874 33 45661 01 883 30 1100 — — 400 — — 16 67 13757 63 47177 68 416 79 800 300 K pogl. 8., n asi. 1. — A d Kap. 8, Tit. 1. Plačilo krajnega šolskega sveta v Trebeljevem. — Zahlung des Ortsschulrates in Trebeljevo. 2 66 2717 76 802 66 3017 76 108 Priloga 14. — Rrilsfle 14. "s Končni <§. o K I A Dohodki Vplačila zastanki Skupaj 1 1 Einzahlungen Schließliche Zusammen C3 Ti > Paragr. Hinnahmen Rückstände £ iz; K h K 1t K 1 >, 9 Pospeševanje obeta — Gewerbeförderung .... - 1- 10 Občila — Kommunikationsmittel 1 Dohodki za deželne ceste in mostove — Einnahmen für Landesstraßen und Brücken. 1 Prispevki okrajnih cestnih odborov k stroškom za vzdrževanje deželnih cest — Beiträge der Bezirksstraßenansschüsse zu den Erhaltungskosten der Landesstraßen 1630 '89 1630 89 2 Mostnine — Brückemnanteinnahmen. 1. ) Deželni most čez Savo v Krškem — Landschaftliche Brücke über die Save in Gurkfeld 2. ) Deželni most čez Savo v Radečah — Landschaftliche Brücke 7619 06 67 98 7687 04 über die Save in Ratschach 8817 02 468 32 9285 34 3 Prispevek okrajnega cestnega odbora v Mokronogu za zgradbo mostu čez Mirno pri Štamcarjevem mlinu — Beitrag des Bezirksstraßenausschusses in Nassenfuß für den Ban der Brücke über den Neuringbach bei der Stamcerschen Mühle .... 3000 _ _ 3000 4 Prispevek okrajnega cestnega odbora v Novem mestu za preložitev deželne ceste pri Toplicah — Beitrag des Bezirks-straßenausschusses in Rudolfswert für die Umlegung der Landes- straßc bei Töplitz 30869 70 — — 30869 70 5 Povračilo stroškov za popravo deželne ceste v Kandiji — Rückvergütung der Kosten für die Korrektur der Landesstraße in Kandia 984 80 984 80 6 Prispevek okrajnega cestnega odbora v Kranjski gori za zgradbo mostu čez Belo pri Beli peči — Beitrag des Bezirksstraßenausschusses in Kronau für den Bau der Brücke über den Belabach bei Weißenfels 2300 2300 7 Prispevek okrajnega cestnega odbora v Škofji Loki za razširjavo deželne ceste v Železnikih — Beitrag des Bezirksstraßenausschusses in Bischoflack für die Erweiterung der Landesstraße in Eisnern 3380 55 — — 3380 55 8 Razna povračila — Verschiedene Ersätze . . , 148 85 200 — 348 85 2 Obresti posojil, izplačanih za cestne stavbe in glavnična vračila — Interessen der für Straßcnbauten ausbezahlten Darlehen und Kapitalsrückzahlungcn. ■ 1 5% obresti posojila za zgradbo Radeškega mostu — 5% Interessen vom Darlehen für den Ban der Ratschacher Brücke 2326 90 — —: 2326 90 2 Glavnično vračilo na račun posojila za zgradbo Radeškega mostu — Kapitalsrückzahlung auf Rechnung des Darlehens für den Bau der Ratschacher Brücke 2557 12 2557 12 3 Glavnična vračila na račun posojil pri okrajnih cestnih odborih — Kapitalsrückzahlungen auf Rechnung der Darlehen bei den Bezirksstraßenausschüssen 1321 94 1321 84 Skupaj (pogl. 10.) — Summe (Kap. 10) 64956 73 736 30 65693 03 Priloga 14. — Beilage 14. 109 Pričetni zastanki Pokritje O p o m n j a Anfängliche Rückstände Bedeckung Anmerkung K h K h K pogl. 10., nasl. L, § 1. — A d Kap. 10, Tit. 1, § 1. — — 1630 89 Prispevki k stroškom za vzdrževanje Turjaške in Grosupeljske ceste za 1. 1903. Beiträge zu den Erhaltungskosten der Achaziberg- und Großlupper-Straße für das Jahr 1903. 77 46 7609 58 133 12 9152 22 — _ 3000 — — — 30869 70 — - 984 80 — — 2300 — 3380 55 138 85 210 — — 2326 90 — — 2557 12 K pogl. 10., nasl. 2., § 3. - Ad Kap. 10, Tit. 2, § 3. 1321 84 Plačilo okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico. Zahlung des Bezirksstraßenausschusses für die Umgebung Laibach. 349 43 65343 60 110 Priloga 14. — Beilage 14. S L Končni -H S Dohodki Vplačila zastanki Skupaj 1 5 1 Einzahlungen Schließliche Zusammen ▻ & Hinnahmen Rückstände ~n w o5 O p* 5 cž PL, K h K h K h 11 l 1 Vojaštvo in priprega — Militär und Vorspann. Domobranska vojašnica — Landwehrkaserne. Odškodnina za nastanitev brambovskega polka — Ent- schädigung für die Bequartierung des Landwehr-Infanterieregiments 24242 22 — 24242 22 2 Prispevek mestnega magistrata v Ljubljani za nastanitev brambovskega polka — Beitrag des Stadtmagistrates in Laibach für die Bequartierung des Landwehr-Infanterieregiments 1000 1000 Skupaj (pogl. li.) — Summe (Kap. 11) 25242 22 — — 25242 22 !2 Deželni dolgovi — Landesschulden 13 Pokojnine — Pensionen 14 l Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen Obresti raznih posojil in glavnična vračila — Interessen von verschiedenen Darlehen nnd Kapitalsrückzahlungen. 1 Obresti — Zinsen 70 60 60 37 130 97 2 Grlavniöna vračila — Kapitalsrückzahlungen 388 31 670 83 1059 14 2 Obresti začasno naloženih glavnic — Zinsen von zeitweilig angelegten Geldern 7029 80 1751 10 8780 90 3 Denarni promet z zlatom (čisti dobiček) — Kassagebarnng in Gold (Reingewinn) 80 75 — — 80 75 4 Čisti dobiček od dveh izžrebanih srečk 4 % državnega po- sojila iz 1. 1860. — Reingewinn von zwei gezogenen Losen des 4 % Staatslotterieanlehens vom Jahre 1860 320 320 5 Plačilo užitninskega zakupnega društva v Novem mesta za pobiranje državne užitnine v zakupnem okraju Novo mesto po deželnih dacarjih — Zahlung des Verzehrungssteuer- abfindnngsvereincs in Rudolfswert für die Einhebung der staatlichen Verzehrungssteuer im Pachtbezirke Rndolfswert durch Landesbcstellte 5048 95 645 47 5694 42 6 Plačila občin za pobiranje občinskih naklad na žganje po deželnih dacarjih — Zahlungen der Gemeinden für die Ein-hebung der Gemcindeauflagen auf Branntwein durch Landes- bestellte 746 58 — — 746 58 7 Skupilo za prodane stare reči — Erlös für verkaufte alte Gegenstände 50 — — — 50 — 8 Plačila okrajnih cestnih odborov za cestarske orle — Zah- . langen der Bezirksstraßenansschüsse für Adler der Strasten-einräumer 17 60 17 60 9 Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen 30 — — — 30 Skupaj (pogl. 14.) — Summe (Kap. 14) 13782 59 3127 77 16910 36 Priloga 14. — Beilage 14. ill Pričetni zas tanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Opomnja Anmerkung K h K h — 24242 1000 22 — — 25242 22 — — — - K pogl. 14., nasl. 1. — Ad Kap. 14, Tit. 1. Plačilo obresti in klavničnega obroka zadeva posojilo v znesku 4000 K, ki je bilo iz- 73 05 57 92 plačano občini Kropa. 388 31 670 83 Die Zahlung der Interessen und der Kapitalsrate Betrifft die Bet der Gemeinde Kropp aushaftende Forderung per 4000 K. 3407 38 5373 52 K pogl. 14., nasl. 4. — Ad Kap. 14, Tit. 4. 80 75 Izžrebani sta bili srečki št. 1665/20 in 5230/19, in sicer dne 2. novembra 1903, odnosno 2. maja 1904. Leta 1904. prejeta dobitka sta znašala ä 1160 K 2320 K Ker je znašala nominalna vrednost obeli srečk ä 1000 K 2000 » 320 znaša čisti dobiček 320 K (Glej tudi pogl. 21.) Gezogen wurden die Lose Nr. 1665/20 und 5230/19, und zwar am 2. November 1903, Bezw. am 2. Mai 1904. Die im Jahre 1904 erhaltenen GewinnstBeträge Beliefen sich auf 2320 K Da der Nominalwert der Beiden Lose ä per 1000 K 2000 > Betragen hatte, Beziffert sich der Reingewinn auf 320 K 5694 42 (Siehe auch Kap. 21.) K pogl. 14., nasl. 5. — Ad Kap. 14, Tit. 5. Glej stroške pogl. 14. — Siehe die Ausgaben Kap. 14. — — 746 58 K pogl. 14., nasl. 6. — Ad Kap. 14, Tit. 6. 50 — Prispevki znašajo 10% nabranih naklad. — Die Zahlungen Betragen 10% von den eiu-gehobenen Auflagen. 17 60 — 30 — 3868 74 13041 62 112 Priloga 14. — Beilage 14. - & ti to D o h. o dki Gin n a s? m e tt Vplačila Einzahlungen Končni zas tanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen & K h K h K h 1 Povzetek lastnih dohodkov — Rekapitulation -er eigenen Einnahmen. I. Deželni zbor — Landtag 2 II. Deželna uprava — Landesverwaltung 13689 98 — — 13689 98 3 lil. Deželna posest — Landschaftlicher Besitz . . . . 70248 26 28173 67 98421 93 4 IV. Deželna kultura In melioracije — Landeskultur und Meliorationen 82316 91 2870 69 85187 60 5 V. Javna varnost — Öffentliche Sicherheit 24697 55 284 27 24981 82 6 VI. Zdravstvo — Sanität 46768 04 14167 27 60935 31 7 VII. Dobrodelstvo — Humanität 416 79 — — 416 79 8 VIII. Pouk, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst 3817 76 2 66 3820 42 9 IX. Pospeševanje obrta — Gewerbesörderung . — — — — — — 10 X Občila — Kommunikationsmittel 64956 73 736 30 65693 03 11 XI. Vojaštvo in priprega — Militär und Borspann 25242 22 — — 25242 22 12 XII. Deželni dolgovi — Landesschulden — — — — — — 13 XIII Pokojnine — Pensionen — — — — — — 14 XIV. Kazni dokodki — Verschiedene Einnahmen . 13782 59 3127 77 16910 36 Skupaj (1.) — (Summe (1) 345936 83 49362 63 395299 46 Priloga 14. — Beilage 14 113 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung K 1 h K 1 h 13689 98 28174 98 70246 95 4010 62 81176 98 — — 24981 82 13757 63 47177 68 — — 416 79 802 66 3017 76 349 43 65343 60 — — 25242 22 3868 74 13041 62 50964 06 344335 40 O p o m n j a Anmerkung Kcipr 114 Priloga 14. — Beilage 14. Dohodki GinnaHnren Vplačila Einzahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen 17 2. Pridobitna podjetja — Erwerbsunternehmungen. XV. Zakup užitnine (čisti dobiček) steuerpachtung (Reingewinn) . . Berzehrungs- 3. Državni prispevki — Staatsbeiträge. XVI. Državni prispevek iz. dohodkov državne osebne dohodnine — Staatsbeitrag aus dem Ertrage der staatlichen Personaleinkommensteuer XVII. Državni prispevek iz dohodkov državnega davka na žganje — Staatsbeitrag aus dem Ertrage der staatlichen Branntweinsteuer . . . Vsota (3.) — Summe (3) 4. Doklade na davke in deželne naklade — Steuerzuschläge und Landesauflagen. XVIII. Deželne doklade (40 %) ^ direktnim državnim davkom — Landeszuschläge (40 %) zu den direkten Staatssteuern................................. XIX. Deželne doklade (40 %) k indirektnim državnim davkom (k užitnini od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa) — Landeszuschläge (40 %) z« den indirekten Staatssteuern (zur Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost und vom Fleisch) . XX. Samostojna deželna naklada na porabo piva (čisti dohodek) — Selbständige Landesauslage ans den Verbrauch von Bier (Reinertrag)............. Vsota (4.) — Summe (4) 18776 85551 868857 954409 1389856 392072 09 239685 29 4490 11280 74804 30057 85551 868857 954409 19179 2021613 98475 99 1464661 411252 10 244175 39 09 08 05 2120088 Priloga 14. — Beilage 14, 115 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung O p o m m j a Anmerkung 21728 84 8328 85551 868857 60 59 954409 67146 1397514 K pogl. 19. — Ad Kap. 19. Od doklad v znesku.................................................... 388.842 K 66 h so plačala odkupna društva in drugi zakupniki............................... 149.551 » 22 » Ostanek...................................................................... 239.291 K 44 h je pobrala dežela sama, in sicer znesek 217.904 Iv 21 h v okrajih, ki so bili v zakupu dežele, in znesek 21.387 K 23 h v okraju Novo mesto, kjer je pobirala dežela državno užitnino za zakupno društvo, obenem pa v lastni režiji deželno doklado. Od prejetih skupnih doklad v znesku.................................. 388.842 K 66 h je odšteti stroške za pobiranje v okraju Novo mesto v znesku.................... 1.532 » 50 » (Glej stroške pogl. 14., nasl. 3.) čisti dohodek znaša potem.................................................... 387.310 K 16 h 22409 42 388842 66 6549 96105 27 237626 54 2023983 12 02 Bon den Zuschlägen per.................................................... 388.842 K 66 h haben die Abfindungsvereine und andere Pächter den Betrag per..................... 149.551 » 22 » eingezahlt. ---------------------- Den Rest per..................................................................... 239.291 K 44 h hat das Land selbst eingehoben, und zwar den Betrag per 217.904 K 21 h in den Bezirken, die von ihm gepachtet waren, und den Betrag per 21.387 K 23 h im Bezirke Rudolfswert, wo es die staatliche Verzehrungssteuer für den Abfindungsverein, die Landeszuschläge aber für sich in eigener Regie eingehoben hat. Von den erhaltenen Gesamtzuschlägen per................................ 388.842 K 66 h kommen in Abzug die Einhebungskosten im Bezirke Rudolfswert per .... 1.532 » 50 » (Siehe die Ausgaben, Kap. 14, Tit. 3.) --------------------- Die Nettoeinnahme beträgt sonach.............................................. 387.310 K 16 h Kapi 116 Priloga 14. — Beilage 14. Z Končni tš Dohodki Vplačila za Stanki Skupaj Poglavje - Einzahlungen Schließliche Zusammen Einnahmen Rückstände K h K h K h Povzetek rednih dohodkov (A) — Rekapi- [ tulntion der ordentlichen Einnahmen (A). l. Lastni dohodki — Eigene Einnahmen 345936 83 49362 63 395299 46 2. Pridobitna podjetja — Erwerbsunternehinungen . 18776 31 11280 83 30057 14 3. Državni prispevki — Staatsbeiträge 4. Doklade na davke in deželne naklade — Steuer- 954409 59 — — 954409 59 zuschlüge und Landesauflagen 2021613 51 98475 05 2120088 56 Vsota (A) — Summe (A) 3340736 24 159118 51 3499854 75 B. Izredni — Außerordentliche. 21 XXI. Plačilo nominalne vrednosti izžrebanih ob- veznic — Zahlung der Nominalwerte der verlosten Obligationen 2400 — — — 2400 22 XXII. Posojila, prejeta za dotacijo deželne bla- gaj nice — Darlehen zur Dotation der Landeskasse 392039 67 — — 392039 67 Vsota (B) — Summe (B) 394439 67 — — 394439 67 C. Prehajalni — Durchlaufende. 23 XXIII. Realizirani denarji — Rnckerhobene Gelder . 503624 42 210110 — 713734 42 24 XXIV. Povrnjena predplačila — Rückerhaltene Bor- schlisse 112801 86 81926 52 194728 38 25 XXV. Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder 5597 57 — — 5597 57 Vsota (C) — Summe (0) 622023 85 292036 52 914060 37 »(A)- - (A) 3340736 24 159118 51 3499854 75 > (B) - . (B) 394439 67 — — 394439 67 Skupni dohodki — Gesamteinnahmen Pričetna gotovina — Anfängliche Barschaft 4357199 76 451155 03 4808354 79 243109 — Glavna vsota — Hanptsumme 4600308 76 Priloga 14. — Beilage 14. 117 Pri četni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung K h K h 50964 06 344335 40 21728 84 8328 30 — — 954409 59 96105 54 2023983 02 168798 44 3331056 31 2400 : _ 392039 67 — 394439 67 n 713723 42 77599 33 117129 05 — — 5597 57 77610 33 836450 04 168798 44 3331056 31 — — 394439 67 246408 77 4561946 02 O p o m n j a Anmerkung K pogl. 21. — Ad Knp. 21. Izžrebane so bile: 1. ) dne 2. novembra 1903, odnosno 2. maja 1904 srečki 4% državnega loterijskega posojila št. 1665/20 in 5230/19 v nominalni vrednosti ä 1000 K.............................. 2000 K 2. ) dne 2. januarja 1904 obveznici 4% kranjskega deželnega posojila št. 2120 in 2919 glavnice ä 200 K................................................................ 400 » Všota . . 2400 K Glede srečk pod 1.) glej tudi dohodek pri pogl. 14., nasl. 4. Verlost wurden: 1. ) am 2. November 1903, bezw. 2. Mai 1904, die Lose beS 4 °/0 Staatslotterieanlehens Nr. 1665/20 und 5230/19 im Kapitalswerte ä per 1000 K.......................................... 2000 K 2. ) am 2. Jänner 1904 die Obligationen des 4% krainischen Landesanlehens Nr. 2120 und 2919 im Kapitalswerte ä per 200 K.............................................. 400 » Summe . . 2400 K Betreffs der Lose sub 1.) siehe auch die Einnahmen sub Kap. 14, Tit. 4. K pogl. 22. - Ad Kap. 22. Za dotacijo deželne blagajnice so bila najeta sledeča posojila: 1. ) pri garancijskem zakladu Dolenjskih železnic v znesku.................. 352.039 K 67 h 2. ) pri vseučiliškem zakladu v znesku...................................... 40 000 > — » Vsota . . 392.039 K 67 h Zur Dotation der Landeskasse sind nachbenannte Darlehen aufgenommen worden: 1. ) beim Garantiefonde der llnterkrainer Bahnen m Betrage per............... 352.039 K 67 h 2. ) beim Universitätsfonde im Betrage per................................... 40.000 » — » Summe . . 392.039 K 67 h 118 Priloga 14. — Beilage 14. $-» Končni SS 2 M gq Stroški Izplačila zas tanki Skupaj I W 1 I Auszahlungen Schließliche Zusammen s U) > m Paragr. Ausgaben Rückstände iS K h K h K h" A. Redni — Ordentliche. 1 1 Deželni zbor — Landtag. Dijete in potni stroški deželnih poslancev — Diäten und Reisekosten der Landtagsabgeordneten 6787 — — 6787 — 2 Plače stenografom in pisarjem — Entlohnung der Steno- graphen und Schreiber 1572 — — — 1572 — 3 Plače pomočnik slug — Löhnungen der Aushilfsdiener. . . 230 — — — 230 — 4 Pisalne potrebščine — Schrcibregnisiten 50 54 — — 50 54 5 Tiskovni stroški — Druckkosten 11234 88 1857 34 13092 22 6 1 Nagrade — Remunerationen. Nagrade uradnikom za pomnožena dela — Remunerationen der Beamten für vermehrte Arbeiten 1220 — — — 1220 — 2 Nagrade za prevajanja — Remunerationen für Übersetzungen 470 — — — 470 — 7 Stroški za slovesno sv. mašo ob otvorjenju deželnega zbora — Auslagen für das heil. Hochamt bei Eröffnung des Landtages 7 71 ----- — 7 71 8 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 29 60 — — 29 60 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) 21601 73 1857 34 23459 07 2 1 Deželna uprava — Landesverwaltung. Opravilnine deželnega glavarja in deželnih odbornikov — Funktionsgebnhren des Landeshauptmannes und der Landcs-ausschuß-Bcisitzer 22866 63 1266 74 24133 37 2 Aktivitetni užitki deželnih uradnikov — Aktivitätsbezüge der Landesbeamten. 1 Deželno tajništvo — Landschaftliches Sekretariat 26183 35 — 26183 35 2 Deželno knjigovodstvo — Landesbuchhaltnng 29733 32 — — 29733 32 3 Deželna blagajnica — Landeskasse 11400 — — — 11400 4 Deželni stavbinski urad — Landesbauamt .... 28958 32 28958 32 5 Deželni pomočni urad — Landschaftliches Hilfsamt 10800 — ' — — 10800 3 Aktivitetni užitki deželnih uradnih služabnikov — Aktivitäts- bezöge der landschaftlichen Amtsdiener 8473 69 240 — 8713 69 Odnos — Fürtrag 138415 31 1506 74 139922 05 Priloga 14. — Veilsge 14 119 Pričetni nastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m n j a Anmerkung ' K k K h 6787 1 ■— — 1572 — 30 — 200 — — — 50 54 1932 70 11159 52 1220 470 ~ — — 7 71 — — 29 60 1962 70 21496 37 K pogl. 2., nasl. 2., § 4. — Ad Kap. 2, Tit. 2, § 4. Užitki uradnikov deželnega stavbinskega urada znašajo 30.158 K 32 b Od te vsote je bil delni znesek 28.958 » 32 » 933 37 23200 — izplačan iz deželnega zaklada, ostanek 1.200 K — h pa iz deželnokulturnega zaklada (adjutum stavbnega praktikanta K. Sturma). Die Bezüge der Beamten des Landesbauamtes betragen 30.158 K 32 h 26183 35 Hievon wurde der Teilbetrag per 28.958 - 32 » 29733 32 aus dem Landesfonde ausbezahlt, der Rest per 1.200 K h — — 11400 (Adjutum des Baupraktlkanten K. Sturm) aber ist aus dem Landeskulturfonde gedeckt worden. — — 28958 32 f: — — 10800 — 60 — 8653 69 993 37 138928 68 120 Priloga 14. — Beilage 14, tj s I § 'S) o Ph 'tu Z 1 > la šž fr o: S- 1 Sh b£ c6 8 CM Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h Prenos — Übertrag 138415 31 1506 74 139922 05 1 4 Emolument! deželnih uradnih služabnikov — Emolumente der landschaftlichen Amtsdiener 540 04 — — 540 04 5 Dnine pomožnih uradnikov — Diurnen der Aushilfsbeamten 11253 — 10 — 11263 — 6 Remuneracije in podpore — Remunerationen und Aushilfen 4559 93 — — 4559 93 7 Potni stroški in dijete — Reisekosten und Diäten. 1 Deželni odborniki — Landesausschuß-Beisitzer 299 58 — — 299 58 2 Deželni uradniki — Landesbeamte 2644 46 — 2644 46 8 Stvarne potrebe uradnega poslopja — Sachaufwand des Amtsgebäudes. 1 Snaženje — Reinigung 948 71 •— — 948 71 2 Kurjava — Beheizung 3443 51 146 44 3589 95 3 Razsvetljava — Beleuchtung ; . . . 1755 58 — -- 1755 58 4 Vodarina — Wasserverbrauch 235 11 — — 235 11 5 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 625 60 — — 625 60 9 Pisarniške potrebščine — Kanzleiersord ernisse. 1 Pavšali uradnikom za pisalno orodje — Pauschalien den Be- amten für Schreibrequisiten 685 — — — 685 — 2 Nepavšalirane pisalne potrebščine — Nicht pauschalierte Schreib- erfordernisse 1532 41 — — 1532 41 3 Tiskovine — Drucksorten 2636 64 — — 2636 64 4 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 264 07 — — 264 07 10 Deželni zakonik — Landesgcsetzblatt 1021 20 — — 1021 20 11 Drugi upravni stroški — Sonstige Vcrwaltungsauslagcn. 1 Pristojbine za telefon — Gebühren für das Telephon. . . . 236 60 — — 236 60 2 Oprava za pisarne — Kanzleieinrichtung 80 — — — 80 — 3 Knjige in časopisi — Bücher und Zeitungen 691 26 ■— — 691 26 4 Razne druge potrebščine — Verschiedene sonstige Erfordernisse 497 — 7 80 504 80 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) 172365 01 1670 98 174035 99 3 Deželna posest — Landschaftlicher Besitz. 1 Deželni dvorec — Landschaftliche Burg. 1 Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent 1 50 — — 1 50 2 Nagrada hišnemu nadzorniku — Honorar dem Hausinspektor 960 — — — 960 — 3 Nagrada za navijanje stolpne ure — Remuneration für das Auf- ziehen der Turmuhr 120 — — — 120 — 4 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 153 20 — — 153 20 5 Popravila — Reparaturen 80 92 — — 80 92 6 Vzdrževanje predvrta — Erhaltung des Vorgartens .... 71 54 — — 71 54 7 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 127 79 270 27 398 06 Odnos — Fürtrag 1514 95 270 27 1785 22 Priloga 14. — Beilage 14. 121 pri četni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis Opomnja Anmerkung K h K h 993 37 138928 68 120 61 419 43 10 — 11253 — 83 33 4476 60 K pogl. 2., nasl. 7., § 2. - Ad Kap. 2, Tit. 7, § 2. — 299 58 Potni pavšal deželnega občinskega revizorja 1560 K —h — 2644 46 Potni stroški ostalih deželnih uradnikov 1084 » 46 » Vsota . . 2644 K 46 h Reisepanschal des landschaftlichen Geineinderevisors 1560 K — h 948 71 Reisekosten der übrigen Landesbeamten 1084 » 46 » 3589 95 Summe . . 2644 K 46 h — 1755 58 — — 235 11 — — 625 60 128 — 557 — 212 99 1319 42 — — , 2636 64 64 18 199 89 — — 1021 20 48 28 188 32 20 — 60 — — — 691 26 57 05 447 75 1737 81 172298 18 1 50 480 — 480 — 120 — — 153 20 — — 80 92 — — 71 54 — — 398 06 480 —- 1305 22 122 Priloga 14. — Beilage 14. ! Poglavje - Kapitel | -H K I M s5 g. K 1 Sh bio CÖ eS P-< Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h Prenos — Übertrag 1514 95 270 27 1785 22 2 Deželna hiša na Turjaškem trgu št. 3 — Landhaus am Auerspergplatz Nr. 3. 1 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 25 16 — — 25 16 2 Vodovodne pristojbine — Wasserleitungsgebühren 71 38 — — 71 38 3 Hišna razsvetljava — Hausbeleuchtnng 6 30 — — 6 30 4 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 318 25 — 318 25 5 Drugi stroški —- Sonstige Auslagen 12 82 — — 12 82 3 Deželna hiša v Salendrovih ulicah — Landschaftliches Hans in der Salendergasse 366 85 — — 366 85 4 Mitniška hiša v Krškem — Mauthaus in Gurkfeld .... 87 25 — — 87 25 5 Mitniška hiša v Radečah — Mauthaus in Ratschach . . . 14 05 — — 14 05 6 Travnik ob Latermanovem drevoredu v Ljubljani — Wiese bei der Lattcrmannsallee in Laibach 8 19 — — 8 19 7 Njiva na Primskovem pri Kranju — Acker in Primskau bei Krainburg 3 97 • — 3 97 8 Travnik pri Rakeku — Wiese bei Rakek 10 23 — — 10 23 9 Premično premoženje (obveznice) — Bewegliches Vermögen (Obligationen). 1 Pristojbinski namestek — Gebühren äquivalent 1129 95 — — 1129 95 2 Drugi stroški — Sonstige Auslagen - 40 — —■ 40 Vsota (pogl. 3.) — Summe (Kap. 3) 3569 75 270 27 3840 02 4 Deželna kultura in melioracije — Landes- kultur und Meliorationen. 1 Primanjkljaj zaklada Grmske šole — Abgang des Fonds der Staudner Schule 8503 83 1043 11 9546 94 2 Dotacija za agrarske operacije — Dotation für agrarische Operationen 50000 — — — 50000 — 3 Živinoreja — Viehzucht. ■ 1 Nakup plemenskih bikov — Ankauf von Zuchtstieren.... 300 — — — 300 2 Nagrade živinorejcem za plemenske bike — Remunerationen den Viehzüchtern für Zuchtstiere 380 — — 380 3 Ustanove za učence podkovske šole v Ljubljani — Stipendien für Schüler der Hufbeschlagschule in Laibach 360 — — — 360 — 4 Drud stroški — Sonstige Auslagen 248 88 — — 248 88 Odnos — Fürtrag 59792 71 1043 11 60835 82 Priloga 14. — Beilage 14. 123 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m n j a Anmerkung K h K h 480 — 1305 22 25 16 — 71 38 — 6 30 — 318 25 5 — 7 82 366 85 K pogl. 3., nasl. 3. do 8. — Ad Kap. 3, Tit. 3 bis 8. Izkazani stroški zadevajo predvsem plačilo davkov in pri stoj bin skega namestka; obsegajo — , — 87 25 pa tudi vse druge stroške za navedene posestne objekte. Die ausgewiesenen Ausgaben betreffen hauptsächlich die Zahlung der Steuern und des 14 uo Gebührenäquivalentes; sie umfassen aber auch alle sonstigen Ausgaben für die angeführten Besitzobjekte. — — 8 19 — — 3 97 — — 10 23 1129 95 — — — 40 485 — 3355 02 1087 41 8459 53 — — 50000 — 300 — — — 40 — 340 — 360 200 — 48 88 1627 41 59208 41 124 Priloga 14. — Beilage 14. 1 *■» o: Končni I 2 s. Stroški Izplačila zastanki Skupaj I 1 I Auszahlungen Schließliche Zusammen •p o El. Airsgcröen Rückstände 1 c5 & i23 c6 Ph K h K h K h Prenos — Übertrag 59792 71 1043 11 60835 82 4 1 Vinarstvo — Weinbau. Užitki deželnega vinarskega potovalnega učitelja — Bezüge des landschaftlichen Weinbauwanderlehrers 3770 — 100 — 3870 —- 2 Podpore za vzgajanje cepljenk — Subventionen für die Pro- duzierung von Edelreben 7750 — — — 7750 — 3 Nagrade obiskovalcev vinogradniških tečajev — Remunera- tionen den Besuchern der Weinbaukurse 378 30 — — 378 30 4 Posojila vinogradnikom — Darlehen an Weingartenbesitzer. . 16257 49 377 50 16634 99 5 Streljanje proti toči — Wetterschießen, 1. ) Nakup smodnika — Ankauf des Schießpulvers 2. ) Zavarovanje strelcev proti nezgodam — Unfallversicherung 2011 80 — — 2011 80 der beim Wetterschießen beschäftigten Personen 465 29 — — 465 29 6 Razni stroški — Verschiedene Auslagen 118 64 — — 118 64 5 1 Melioracije — Meliorationen. Vodne zgradbe in zagrajevanje hudournikov — Wasserbauten und Wildbachverbauungen. 1.) Uravnava Save od Tacna do Sv. Jakoba — Regulierung der Save von Tacen bis St. Jakob 11571 60 — — 11571 60 1 2. ) Uravnava Mirne — Neuringbachregulierung 3. ) Komisijski in drugi stroški za poizvedovanje o raznih 45954 77 118 97 46073 74 1 vodnih zgradbah — Kommissions- und andere Kosten für Erhebungen in verschiedenen Wasserbauangelegenheiten. . . 568 94 568 94 2 Izboljšave in osuševanja zemljišč — Bodemneliorationen und Entwässerungen. 1.) Stroški za poizvedovanja — Erhebungskosten 68 38 68 38 6 1 Preskrbovanje z vodo — Wasserversorgungen. Vodovod v Zabavi —• Wasserleitung in Zabava 587 74 587 74 2 Vodovod v Metuljah pri Blokah — Wasserleitung in Metulje bei Oblak 26 96 — — 26 96 3 Vodovod v vaseh Vinica, Lipovšica, Zapotok, Sušje, Slatnik — Wasserleitung in den Ortschaften Weinitz, Lipovsica, Zapotok, Susje und Slatnik 5309 23 5309 23 4 Vodovod v Novi Sušici — Wasserleitung in Neu-Dürrenbach. 322 09 — — 322 09 5 Vodovod v Gorenjih Vremah — Wasserleitung in Obervreme 213 67 — — 213 67 6 Vodovod na Vrhniki — Wasserleitung in Oberlaibach. . . . 14715 50 7040 — 21755 50 7 Vodovod na Stari Vrhniki — Wasserleitung in Alt-Oberlaibach 8760 29 — — 8760 29 8 Vodovod v vaseh Dolenje Vreme in Britof — Wasserleitung in den Ortschaften Untervreme und Britof 6644 10 — — 6644 10 9 Vodovod za vasi Jurjeviča, Breže, Dolenje Laze — Wasserleitung in den Dörfern Jurjeviča, Friesach und Niedergerenth 9379 42 _ _ 9379 42 10 Vodnjak v Sinadolali — Zisterne in Sinadole 4731 62 • — 4731 62 11 Vodovod v Nadanjem selu — Wasserleitung in Nadanje Selo 252 02 — — 252 02 12 Vodovod v Godoviču — Wasserleitung in Godovič 4033 72 — — 4033 72 13 Vodovod v Toplicah — Wasserleitung in Töplitz 142 45 — — 142 45 14 Vodovod v Novem mestu — Wasserleitung in Rndolfswert. . 8905 18 641 40 9546 58 Odnos — Fürtrag 212731 91 9320 98 222052 89 Priloga 14. — Beilage 14. 125 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m n .j a Anmerkung K h K h 1627 41 59208 41 K pogl. 4., nasl. 4., § 1. — Ad Kap. 4, Titel 4, § 1. 50 — 3820 — Glej dohodke pogl. 4., nasl. 3., § 1. — Siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 3, § 1. 7750 K pogl. 4., nasl. 4., § 2. — Ad Kap. 4, Tit. 4, § 2. Podpore so bile izplačane na račun 1. 1903. prejete državne podpore v znesku 10.000 K. 378 30 Die Subventionen sind ans Rechnung der im Jahre 1903 erhaltenen Staatssnbventionen per 10.000 K ausbezahlt worden. 3349 37 13285 62 2011 80 K pogl. 4., nasl. 4., § 5. — 31b Kap. 4, Tit. 4, § 5. Glej dohodke pogl. 4., nasl. 3., § 3. — Siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 3, § 3. — — 465 29 118 64 11571 60 K pogl. 4., nasl. 5., § 1., t, 2. — Ad Kap. 4, Tit. 5, § 1, P. 2. 110 38 45963 36 Glej dohodke pogl. 4., nasl. 4., § 1. — Siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 4, § 1. — — 568 94 — — 68 38 587 74 — — — — 26 96 5309 23 10 10 311 99 — — 213 67 — — 21755 50 K pogl. 4., nasl. 6., §§ 6., 7., 8., 9. in 10. - Ad Kap. 4, Tit. 6, §§ 6, 7, 8, 9 und 10. 8760 29 Glej dohodke pogl. 4., nasl. 4., § 2. do 6. — Siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 4, § 2 bis 6. — - 6644 10 4507 4872 42 — — 4731 62 — — 252 02 — — 4033 72 K pogl. 4., nasl. 6., § 12. — Ad Kap. 4, Tit. 6, § 12. — — 142 9546 45 58 Glej dohodke pogl. 4., nasl. 4., § 7. — Siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 4, § 7. 10242 — 211810 89 Paragr. - Parcn 126 Priloga 14. — Beilage 14. Stroški Ausgaben Prenos — Übertrag 15 16 17 18 19 20 1 2 3 4 5 6 7 Vodovod v Postojni -— Wasserleitung in Adelsberg................. Vodovod v Planini pri Rakeku — Wasserleitung in Planina bei Rakek...................................................... Vodovod na Raki — Wasserleitung in Arch.......................... Vodovod v Mozlju — Wasserleitung in Mösel........................ Vodovod v Tržiču — Wasserleitung -in Neumarktl................... Podpore občinam za male vodovode in vodnjake ter stroški za poizvedbe — Unterstützungen den Gemeinden für kleine Wasserleitungen und Zisternen und Auslagen für Erhebungen Drugi stroški za deželno kulturo — Sonstige Auslagen für die Landeskultur. Letni prispevek c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani — Jahresbeitrag der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach . . . . Letni prispevek za kmetijsko kemiško preskuševališče v Ljubljani — Jahresbeitrag für die landwirtschaftliche chemische Versuchsanstalt in Laibach..................................... Letni prispevek c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za gospodinjsko šolo — Jahresbeitrag der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach für die Haushaltungsschnle..................... C. kr. deželni vladi v Ljubljani letni prispevek za hidrografski posel na Kranjskem — Der k. k. Landesregierung in Laibach den Jahresbeitrag für den hydrographischen Dienst in Kram Podpora za drevesnico v Košani (Bujah) —- Subvention für die Baumschule in Košana (Buje)................................ Talij e za pokončavanje škodljivih živali — Taglien für die Vertilgung schädlicher Tiere................................... Razni stroški — Verschiedene Auslagen............................ Skupaj (pogl. 4.) — Summe (Kap. 4) 5 Javna varnost — Öffentliche Sicherheit. M 3 1 2 3 4 Nastanitev orožništva na Kranjskem — Bequartieruiig der Gendarmerie in Kram.......................................... Primanjkljaj zaklada deželne prisilne delavnice — Abgang des Landes-Zwaugsarbeitshansfonds............................ Odgon — Schnbwesen. Plače odgonskili sprevodnikov — Löhnungen der Schubführer Povračila stroškov odgonskim postajam na Kranjskem — Rückersätze der Kosten an Schubstationen in Kram . . . . Povračila stroškov tujim kronovinam — Rückersätze der Kosten an fremde Krouländer......................................... Drugi stroški — Sonstige Auslagen............................ Skupaj (pogl. 5.) — Summe (Kap. 5) Izplačila Auszahlungen Končni zas tanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 212731 91 9320 98 222052 89 46597 10 91 16 46688 26 162 23 162 23 5560 — — — 5560 — 2666 — — — 2666 — 157 25 147 32 304 57 1689 2400 50 424 57 2114 2400 07 2000 - — — 2000 — 2000 — — — 2000 — 2650 — — - 2650 — 1816 61 — — 1816 61 250 2 — 80 — 330 2 — 280682 60 10064 03 290746 63 38598 31 38598 31 7096 63 — — 7096 63 3600 — ----- — 3600 — 18081 81 880 66 18962 47 13451 23 550 46 14001 69 798 78 - — 798 78 81626 76 1431 12 83057 88 Priloga 14. — Beilage 14. 127 priöetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis K h K h 10242 — 211810 89 7055 52 39632 74 _ 162 23 — 5560 — — — 2666 — — — 304 57 — — 2114 07 — — 2400 — — — 2000 — — — 2000 — — — 2650 — — — 1816 61 10 — 320 2 — 17307 52 273439 11 198 38400 31 — — 7096 63 — — 3600 — 1051 34 17911 13 39 65 13962 04 111 83 686 95 1400 82 81657 06 O p o m n j a Anmerkung K pogl. 4., n asi. 6., § 17. - Ad Kap. 4, Tit. 6, § 17. V delno pokritje stroška 5560 K se je porabil od deželnega zbora za čas do konca 1. 1904. dovoljeni kredit 4690 K. Zur teilweisen Deckung der Ausgabe per 5560 K ist der vom Landtage mit der Verwendungsdauer bis Ende 1904 bewilligte Kredit per 4690 K verwendet worden. K pogl. 4., nasl. 6., § 18. - Ad Kap. 4, Tit. 6, § 18. Strošek 2666 K je popolnoma pokrit s kreditom v enakem znesku, ki je bil dovoljen za čas do konca 1. 1904. Die Ausgabe per 2666 K ist vollkommen gedeckt mit dem gleich hohen mit der Verwendnngs-dauer bis Ende 1904 bewilligten Kredite. K pogl. 4., nasl. 6., § 20. — Ad Kap. 4, Tit. 6, § 20. Vodnjak v Novi Lipi........................................................1152 K 10 h Vodnjak v Ustju............................................................... 172 » 94 » Stroški za poizvedbe glede raznih vodovodnih naprav............................ 789 » 03 » Vsota . . 2114 K 07 h Zisterne in Neu-Lipa...................■.....................................1152 K 10 h Zisterne in listje........................................................... 172 - 94 » Erhebungskosten betreffs verschiedener Wasserversorgungen................. 789 » 03 » Summe . . 2114 K 07 h K pogl. 4., nasl. 7., § 5. — Ad Kap. 4, Tit. 7, § 5. Od stroška 1816 K 61 h je pokrit znesek 1150 K, in sicer z državno podporo v znesku 650 K, prejeto 1. 1902., in z državno podporo v znesku 500 K, prejeto 1. 1904. (Glej dohodke pogl. 4., nasl. 5., § 2.) Von der Ausgabe per 1816 K 61 h ist der Teilbetrag per 1150 K mit der im Jahre 1902 erhaltenen Staatssubventiou per 650 K und mit der im Jahre 1904 erhaltenen weiteren Staatssubvention per 500 K (siehe die Einnahmen Kap. 4, Tit. 5, ij 2) bedeckt. K pogl. 5., nasl. 3., § 4. — Ad Kap. 5, Tit. 3, § 4. Obleka odgonskih sprevodnikov................................................... 299 K 61 h Nagrade in podpore pri odgonstvu poslujočemu osobju.............................40 » — » Drugi stroški.....................................•. ......................... 347 » 34 » Skupaj . . 686 K 95 h Montur der Schubführer.......................................................... 299 K 61 h Remunerationen und Unterstützungen dem Schubpersonale...........................40 » — » Sonstige Auslagen............................................................... 347 » 34 » Zusammen . . 686 K 95 h 128 Priloga 14. — Beilage 14. S äs 1 š M L 3» K I > m jS I 1 Stroški Arrsgcrberr Izplačila Auszahlungen Končni zas tanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K li K h 6 Zdravstvo — Sonitstt 1 Plače okrožnih zdravnikov — Gehalte der Distriktsärzte . . 66673 05 6294 40 72967 45 2 Cepljenje koz — Kuhpockenimpsung 10689 01 3119 13 13808 14 3 Zdravniški ordinacijski dnevi — Ärztliche Ordinationstage. 1200 01 166 67 1366 68 4 Nagrade za substitucije zdravnikov — Remunerationen für Substitutionen der Ärzte 370 21 20 390 21 5 Pokojnine in miloščine okrožnih zdravnikov — Pensionen und Gnadengaben der Distriktsärzte 2400 — 333 34 2733 34 6 Miloščine vdov okrožnih zdravnikov in vzgojevalnine — Gnadengaben der Distriktsarztenswitwen und Erziehungs- beiträge 3293 32 288 40 3581 72 7 Prispevki k plačam živinozdravnikov — Beiträge zu den Gehalte» der Tierärzte 3237 84 350 01 3587 85 8 Podpore dijakom živinozdravilstva — Unterstützungen den Hörern der Tierarzneischnle 140 — — — 140 — 9 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 171 24 — — 171 24 Skupaj (pogl. 6.) — Summe (Kap. 6) 88174 68 10571 95 98746 63 7 Dobrodelstvo — Humanität. 1 Zakladi deželnih dobrodelnih zavodov — Landeswohltätig- keitsanstalten-Fonds. 1 Primanjkljaj bolničnega zaklada — Abgang des Krankenhaus- fonds 206365 38 564 68 206930 06 2 Primanjkljaj blazničnega zaklada — Abgang des Irrenhaus- fonds 169605 26 4873 53 174478 79 3 Primanjkljaj porodnišničnega zaklada -— Abgang des Gebär- Hausfonds 23212 83 1167 07 24379 90 4 Primanjkljaj najdenškega zaklada — Abgang des Findelfonds 3049 66 10025 31 13074 97 2 Podpore bolnicam na Kranjskem — Subventionen den Kranken- Häusern in Strain. 1 Podpora bolnici usmiljenih bratov v Kandiji — Subvention dem Spitale der barmherzigen Brüder in Kandia 12000 — — — 12000 — 2 Podpora občinski bolnici v Krškem — Subvention dem Gemeindespitale in Gurkfeld 1000 — — — 1000 — 1 Odnos — Fürtrag 415233 13 16630 59 431863 72 Priloga 14. — Beilage 14, 129 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p 0 m 11 j a Anmerkung K h K h 6610 84 66356 61 3147 78 10660 36 K pogl. 6., nasl. 2. — Ad Kap. 6, Tit. 2. 166 68 1200 — Potni stroški in (lijete zdravnikov 8406 K — h Animalno cepivo 1940 » 36 - Premije zdravnikom 314 » — » 390 21 Skupaj . . 10660 K 36 h 333 31 9400 Reisekosten und Diäten der Ärzte . . 8406 K - h Animale Lymphe . 1940 » 36 » Jmpfprämien an Ärzte . . . . 314 » — » Zusammen . . 10660 K 36 h 291 17 3290 55 416 74 3171 11 — — 140 - — — 171 24 10966 55 87780 08 206930 06 — — 174478 79 375 78 24004 12 13074 97 — — 12000 — — — 1000 — 375 78 431487 94 130 Priloga 14. — Beilage 14. 3i ä S K I > rj» 03 Stroški Izplačila Končni zastanki Skupaj 1 % % Paragr. - 5] Ausgaben Auszahlungen Schließliche Rückstände Zusammen Ä * . K h K h K h Prenos — Übertrag 415233 13 16630 59 431863 72 3 Povračila oskrbnih stroškov javnim zavodom, ki niso v upravi dežele Kranjske — Berpflegskoftenersätze an öffentliche Anstalten, die nicht vom Lande Krain verwaltet werden. 1 Javne bolnice — Öffentliche Spitäler ' 216109 62 203 40 216313 02 2 Javne porodnišnice — Öffentliche Gebäranstalten 7169 96 44 — 7213 96 3 Javne blaznice — Öffentliche Irrenanstalten 6171 04 33 60 6204 64 4 Ustanove za otroke, zdravljene v morskem zdravilišču Urado — Stiftungen für die Heilung der Kinder im Seebade Grado 1262 1262 5 Ustanove in podpore za gojence gluhonemnice v Ljubljani — Stiftungen und Unterstützungen für Zöglinge der Taubstummenanstalt in Laibach 1500 — — — 1500 — 6 Ustanove za hiralce in za sirotinske namene — Stiftungen für Sieche und für Waisenzwecke. 1 Dotacija za 50 hiralskih ustanov po 100 K — Dotation für 50 Siechenstipendien ü 100 K 5000 — — — 5000 — 2 Cesarja Franca Jožefa I. hiralske ustanove — Kaiser Franz Josef I. Siechenstiftungen 2000 — — — 2000 — 3 Ustanove v spomin öOletnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Stiftungen zur Erinnerung an das 50jährige Regierungsjubiläum Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef I. 1.) 50 ustanov po 100 K za revne hirajoče osebe — 50 Stiftungen a 100 K für arme sieche Personen .... 5000 — — — 5000 — 2.) Ustanove za sirotinske namene — Stiftungen für Waisenzwecke 1000 — — — 1000 — 7 Podpore za dobrodelne namene — Unterstützungen für wohltätige Zwecke. 1 Dunajskemu dijaškemu bolniškemu društvu vstopnine in članarine za ubožne dijake iz Kranjskega — Dem Studentenkrankenvereine in Wien und in Graz die Eintrittsund Mitgliedschaftsgebühren für mittellose Studenten aus Krain 504 504 2 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 13 56 — — 13 56 Skupaj (pogl. 7.) — Summe (Kap. 7) 660963 31 16911 59 677874 90 Priloga 14. — Verlage 14. 131 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m it j a Anmerkung 375 431487 6795 249 1259 60 60 209517 6964 4945 1262 1500 5000 2000 5000 1000 504 13 8679 98 669194 K pogl. 7., nasl. 5. — Ad Kap. 7, Tit. 5. 3 ustanove po 300 K . . . . Podpori za 2 gojenca po 300 K Skupaj 3 Stiftungen ä 300 K.................... Unterstützungen für 2 Zöglinge ä 300 K Zusammen 900 K 600 » 1500 K 900 K 600 » 1500 K 132 Priloga 14. — Vrilsgr 14. S Končni ti" ©ž 5 ^ti Stroški Izplačila zastanki Skupaj I % I 1 Auszahlungen Schließliche Zusammen & Ausgaben Rückstände bo n, 2 cL & ti Ph K h K h K h 8 Fonlt, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst. 1 l Ljudske šole — Volksschulen. Primanjkljaj normalnošolškega zaklada — Abgang des Normal- schulfonds 1001804 75 65192 04 1066996 79 2 Primanjkljaj učiteljskega pokojninskega zaklada — Abgang des Lehrerpensionsfonds 128800 — 8023 41 136823 41 3 Podpore za zgradbo šol — Subventionen für Schulhaus- bauten 5400 — — — 5400 — 4 Pouk v deških ročnih delih — Unterricht in Knaben- Handarbeiten 760 — — — 760 — 2 1 Srednje šole — Mittelschulen. Vzdrževanje c. kr. višje realke v Ljubljani (polovica vseh stroškov) — Erhaltung der k. k. Oberrealschule in Laibach (die Hälfte aller Ausgaben) 5702 53 6585 54 12288 07 2 Podpora cesarja Franca Jožefa I. višji dekliški šoli v Ljubljani — Subvention der Kaiser Franz Josef I. höheren Mädchenschule in Laibach 6000 — — — 6000 — 3 1 Visoke šole — Hochschulen. Vseučilišče v Ljubljani — Universität in Laibach. 1. ) VII. obrok prispevka za ustanovitev vseučilišča — Die VII. Rate der Subvention zur Gründung der Universität . 2. ) Ustanove za privatne docente — Stipendien für Privat- 40000 _ 40000 dozenten 3200 — — — 3200 — 2 Podpore visokošolcem (tehnikom) — Unterstützungen au Hoch- schüler (Techniker) 3210 — — — 3210 — 4 1 Obrtne šole — Gewerbeschulen. Ustanove in podpore obrtnim šolam na Kranjskem — Stipendien und Subventionen den Gewerbeschulen in Kram. 1.) Podpora c. kr. umetno-obrtnim strokovnim šolam v Ljub- ljani — Subvention den k. k. kunstgewerblichen Fachschulen in Laibach 1600 1600 _ 2.) Podpora c. kr. strokovni šoli za lesni obrt v Kočevju — Subvention der k. k. Fachschule für Holzbearbeitung in Gottschee 500 500 3.) Cesarja Franca Jožefa I. ustanova za obrtne nadaljevalne šole — Kaiser Franz Josef I. Stiftung für gewerbliche Fortbildungsschulen 1600 1600 4.) Podpore obrtnim nadaljevalnim šolam — Subventionen den gewerblichen Fortbildungsschulen 9130 — — — 9130 - Odnos — Fürtrag 1207707 28 79800 99 1287508 27 Priloga 14. — Beilage 14 133 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis " O p o m n j a A nmerkung K h K h 71774 51 995222 28 6191 98 130631 43 2700 2700 K pogl. 8., nasl. 4. — A d Kap. 8, Tit. 4. — 760 — Glej letno poročilo (§ 8.). Siehe den Jahresbericht (§ 8.). 4152 53 8135 54 — . 6000 — 40000 — 3200 — 3210 1600 — — — 500 — — — 1600 — — — 9130 —- 84819 02 1202689 25 134 Priloga 14. — Verlage 14. S 03 Končni s "’ču S§- Stroški Izplačila zastanki Skupaj I I 1 Auszahlungen Schließliche Zusammen s "L 'ra Paragr. Ausgaben Rückstände & K ! h K h K 1 li Prenos — Übertrag 1207707 28 79800 99 1287508 27 2 Ustanove in podpore učencem in učenkam na obrtnih šolah — Stipendien und Unterstützungen an Schüler und Schülerinnen der Gewerbeschulen. 1.) Cesarja Franca Jožefa I. ustanove za učence in učenke na c kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani — Kaiser Franz Josef I. Stipendien für die Schüler und Schülerinnen der k. k. Gewerbe-Fachschulen in Laibach 1653 1653 2.) Podpore učencem drugih obrtnih šol — Unterstützungen an Schüler anderer Gewerbeschulen 950 — — — 950 — 5 1 Druge šole — Sonstige Schulen. Podpore učencem in učenkam na raznih šolah — Unter- stützungen an Schüler und Schülerinnen verschiedener Schulen 540 — — — 540 — 6 Primanjkljaj muzejskega zaklada — Abgang des Museums- sonds 9273 43 92 01 9365 44 7 1 Deželno gledališče v Ljubljani — Landestheater in Laibach. Primanjkljaj gledališkega zaklada — Abgang des Theaterfonds 10022 95 10022 95 2 Podpora Dramatičnemu društvu v Ljubljani — Subvention dem Dramatischen Vereine in Laibach 6000 — — — 6000 3 Podpora nemškemu gledališkemu društvu — Subvention beut deutschen Theatervereine 6000 — — — 6000 — 8 1 Glasbeni zavodi — Musikinstitute. Podpora društvu «Glasbena Matica» v Ljubljani — Sub- ti ration dem Vereine «Glasbena Matica» in Laibach . . . 2400 — 2400 2 Podpora Filharmoničnemu društvu v Ljubljani — Subvention der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach 800 — — — 800 — 9 Podpore umetnikom — Unterstützungen an Künstler .... 350 — — — 350 10 Razne institucije in društva — Verschiedene Institutionen 1 Podpora gospodinjski šoli v Ljubljani — Unterstützung der Wirtschaftsschule in Laibach 600 — 600 2 Podpora za vzdrževanje šolskega muzeja slovenskega in istro- hrvaškega učiteljstva — Unterstützung für die Erhaltung des Schulmuseums der slovenischen und istrisch-kroatischen Lehrerschaft 200 — — — 200 — 11 1 Razni stroški — Verschiedene Auslagen. Nakup umetnin in knjig — Ankauf von Kunstwerken und Büchern 288 20 _ 288 20 Skupaj (pogl. 8.) — Summe (Kap. 8) 1246784 86 79893 1326677 86 9 1 Pospeševanje obeta — Gewerbeförderung. Podpore obiskovalcem strokovnih tečajev — Subventionen den Frequentanten von Fachkursen 100 — — — 100 — Priloga 14. — Beilage 14. 135 Pri četni zastanki Potrebščina O p o m n j a Anfängliche Erfordernis A nmerkung Rückstände K 1 h K h 84819 °- 1202689 25 K pogl. 8., nasl. 4., § 2., t. 2. — Ad Kap. 8, Tit. 4, § 2, P. 2. Učenci obrtne šole v Kočevju ' . » državne obrtne šole v Gradcu 250 » » obrtne šole c. kr. avstr, muzeja na Dunaju Skupaj . . 930 K — — 1653 — Schiller der Gewerbeschule in Gottfchee . 230 K » » Staatsgewerbeschule in Graz . 250 » 20 930 » Gewerbeschule am k. k. österr. Museum in Wien . . . : . 450 » Zusammen . . 930 K 540 K pogl. 8., nasl. 5., § 2. - Ad Kap. 8, Tit. 5, § 2. 1 učenka višje čipkarske šole na Dunaju . 140 K 1 slušatelj ekspertne akademije na Dunaju . 400 » — 9365 44 Skupaj . . 540 K 1 Schülerin der höheren Spitzeuschule in Wien . 140 K — — 10022 95 1 Hörer der Exportakademie in Wien . 400 » Zusammen . . 540 K — — 6000 — — — 6000 — — — 2400 — — — 800 — 350 — — — 600 — — — 200 — — — 288 20 84839 02 1241838 84 100 ' 136 Priloga 14. — Beilage 14. 3$ £ Končni s -H ti S3 Stroški Izplačila zastanki Skupaj Poglavje - 1 Auszahlungen Schließliche Zusammen g M & ti Ausgaben Rückstände & ti PL, K h K h K h 10 Občila — Konununikationsmittel. 1 1 Deželne ceste in mostovi — Landesstraßen und Brücken. Vzdrževanje deželnih cest — Erhaltung der Landesstraßen. . 142975 98 15804 52 158780 50 2 Zgradbe in poprave deželnih cest in mostov — Bauten und Reparaturen der Laudesstraßen. 1.) Zgradba deželne ceste pri Kandiji — Bau der Landes- straße bei Kandia 2.) Zgradba deželne ceste v Toplicah — Bau der Landes- 301 41 301 41 straße in Töplitz 3.) Poprava deželne ceste v Železnikih — Reparatur der 2288 31 2288 31 Landesstraße in Eisnern 4.) Zgradba mostu čez Zapoto v Radečah — Bau der Brücke 2261 10 2261 10 über den Zapotabach in Ratschach 5.) Poprava Kopačniške deželne ceste — Reparatur der 117 30 117 30 Kopacnica-Landesstraße 1000 — 2001 08 3001 08 6. ) Poprava Osilniške deželne ceste — Reparatur der Osil- nitzer Landesstraße 7. ) Zgradba mostu čez Belo pri Beli peči — Bau der Brücke 15652 29 — — 15652 29 über den Belabach bei Weißenfels 8.) Zgradba mostu čez Dobličanko pri Dobličih — Bau der 4029 42 532 17 4561 59 Brücke über den Döblicbach bei Döblic 9.) Zgradba mostu čez Temenico v Veliki Loki — Bau der 1000 42 — — 1000 42 Brücke über den Temenitzbach in Gryßlack 7739 84 — — 7739 84 10.) Razne poprave — Verschiedene Reparaturen 1290 14 300 — 1590 14 3 Deželni most čez Savo v Krškem — Landschaftliche Brücke über die Save in Gurkfeld. 1.) Plače mostninarjev — Löhnungen der Mauteinnehmer. . 960 80 1040 2.) Drugi stroški — Sonstige Auslagen 220 09 270 — 490 09 4 Deželni most čez Savo pri Radečah — Landschaftliche Brücke über die Save bei Ratschach. l.) Plače mostninarjev — Löhnungen der Mauteinnehmer. . 872 01 72 67 944 68 2. ) Razna popravila — Verschiedene Reparaturen 3. ) Delež občini Radeče na mitniških dohodkih — Anteil 1592 64 —- 1592 64 der Gemeinde Ratschach an den Mauteinnahmen .... 4.) Anuiteta za obrestovanje in za amortizacijo posojila za 3241 46 698 87 3940 33 zgradbo mostu — Annuität für die Verzinsung und Tilgung des Darlehens für den Bau der Brücke 4884 02 4884 02 5.) Drugi stroški — Sonstige Auslagen 307 51 40 — 347 51 2 Vzdrževanje železniških dovoznih cest — Erhaltung der Eisenbahnzufahrtsstrafien 1102 72 84 — 1186 72 3 1 Druge ceste in mostovi — Andere Straßen und Brücken. Zgradba mostu čez Kulpo med Vinico in Pribanjci — Bau der Brücke über den Kulpafluß zwischen Weinitz und Pribanjci 1020 24 — 1020 24 Odnos — Fürtrag 192856 90 19883 31 212740 21 Priloga 14. — Beilage 14. 137 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis K h K h 10803 89 147976 61 — — 301 41 — — 2288 31 2261 10 — — — — 117 30 — — 3001 08 — — 15652 29 — — 4561 59 — — 1000 42 7739 84 — — 1590 14 80 960 60 — 430 09 72 68 872 — — 1592 64 1498 33 2442 4884 02 — , 347 51 101 34 1085 38 _ 1020 24 14877 34 197862 87 O p o m n j a Anmerkung K pogli 10., nasl. L, § 8., t. 2. — Ad Kap. 10, Tit. 1, § 3, P. 2. Pristojbinski namestek.............................................................34 K 95 h Najemščina za skladišče . . '................................................. 2 » — » Stroški za mitniški urad . ■...................................................83 » 14 » Nagrada nadzornika mostu..........................................................210 » — » Nagrada mostninarjema........................................................... 100 » — » Skupaj . . 430 K 09 h Gebührenäquivalent.................................................................34 K 95 h Pachtzins für den Lagerplatz....................................................... 2 » — » Auslagen des Mautamtes.............................................................83 » 14 » Remuneration des Brückeninspektors................................................210 » — > Remuneration der Mauteinnehmer.................................................. lOO » — » Zusammen . . 430 K 09 h K pogl. 10., nasl. 1., § 4., t. 5. — Ad Kap. 10, Tit. 1, § 4, P. 5. Uradne potrebščine...........................................................98 K 33 h Kurjava in razsvetljava v mitniški hiši......................................109 » 18 » Nagrade in podpore mitničarjema................................................ 140 » — » Skupaj . . 347 K 51 h Amtserfordernisse............................................................98 K 33 h Beheizung und Beleuchtung im Mauthause.......................................109 » 18 » Remunerationen und Aushilfen den Mauteinnehmern................................ 140 > — > Zusammen . . 347 K 51 h Paral 138 Priloga 14. — Beilage 14. S a 1 ¥ -A (S Z K 1 L 1 1 Stroški Airsgcrben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h Prenos — Übertrag 192856 90 19883 31 212740 I21 2 Zgradba, oziroma podaljšanje ceste od Škofje Loke skozi Železnike do deželne meje pri Petrovem brdu — Ausbau, bezw. Verlängerung der Straße von Bischoflack über Eisnern bis zur Landesgrenze bei Petrovo Brdo 12000 — — — 12000 — 3 Preložitev Podgorskega klanca na okrajni cesti Škofja Loka- Žiri — Umlegung der Steile in Podgora an der Bezirks- straße Bischoflack-Sairach 2000 — —- — 2000 — 4 Zgradba okrajne ceste Podlipa-Smrečje — Bau der Bezirks- straße Podlipa-Smrecje 6087 70 — — 6087 70 5 Zgradba mostu čez Lahinjo — Bau der Brücke über den Lahinjabach 932 01 — — 932 01 6 Podpore okrajnim cestnim odborom in občinam za razne ceste — Unterstützungen an Bezirksstraßenausschüsse und Gemeinden für verschiedene Straßen 3225 — — 3225 — 7 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 705 87 — — 705 87 4 Železnice — Eisenbahnen. 1 Prispevek garancijskemu zakladu Dolenjskih železnic — Beitrag dem Garantiefonde der Unterkrainer Bahnen . . . 50000 — — — 50000 Skupaj (pogl. io.) — Summe (Kap. 10) 267807 48 19883 31 287690 79 11 Vojaštvo in priprega — Militär und Vorspann. 1 Domobranska vojašnica — Landwchrkaserne. 1 Honorar za nadzorovanje — Honorar für die Inspizierung . 240 — — — 240 — 2 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 340 — — — 340 — 3 Vodarina — Wasserzins 406 34 — — 406 34 4 Zemljiški davek — Grundsteuer 20 23 — — 20 23 5 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 9691 31 — — 9691 31 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 35 60 — — 35 60 2 Povračilo najemnine za domobransko vojašnico za leta 1899 do 1901 (IV. obrok) — Rückersatz des für die Landwehr- kascrne zuviel erhaltenen Mietzinses für die Jahre 1899 bis 1901 (IV. Rate) 1931 67 — 1931 67 3 Drugi stroški za nastanjenje domobrancev — Sonstige Aus- lagen für die Einquartierung der Lattdwehrtruppen.... 4402 84 — — 4402 84 4 Doplačila za stanovanja gažistov in vojaških pisarn — j Aufzahlungen für die Wohnungen der Gagisten und der Militärkanzlcien 125 — — — 125 Odnos — Fürtrag 17192 99 — — 17192 99 Priloga 14. — Beilage 14 139 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m n j a Anmerkung K h K h 14877 34 197862 87 12000 K pogl. 10., nasl. 3., § 2. - Ad Kap. 10, Tit. 3, § 2. II. obrok dovoljene deželne podpore 60.000 K 2000 Die II. Rate der bewilligten Landessubvention Per 60 000 K. — 6087 70 — _ 932 01 1425 _ 1800 _ 28 22 677 65 _ _ 50000 _ 16330 56 271360 23 240 — — 340 — — — 406 34 — — 20 23 — — 9691 31 35 60 — — 1931 67 ' — — 4402 84 _ _ 125 _ 17192 99 1 Kapil 140 Priloga 14. — Beilage 14. S3 Stroški Ausgaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K s r Prenos — Übertrag 17192 99 — — 17192 '99 Mestnemu magistratu v Ljubljani letni prispevek za cesar Franc Jožefovo vojašnico — Dem Stadtmagistrate in Laibach den Jahresbeitrag für die Kaiser Franz Josef-Kaserne . . 8000 _ 8000 Vojaška priprega — Militär-Vorspann 45891 66 — — 45891 66 Skupaj (pogl. 11.) — Summe (Kap. 11) 71084 65 — — 71084 65 Deželni dolgovi — Landesschulden Primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada — Abgang des Land esanleh enssonds 406180 60 25586 41 431767 01 Nejavni dolgovi — Nichtöffentliche Schulden. Obrestovan)e — Verzinsung. 1.) Zakladu 3°/0 državnega posojila 3°/0 obresti od posojila za zgradbo deželnih poslopij — Dem Fonde des 3% Staatsdarleheus 3% Interessen vom Darlehen für den Ban der landschaftlichen Gebäude 30525 30525 2.) Kranjski hranilnici v Ljubljani 41/2°/0 obresti od posojila v znesku 200.000 K — Der Kramischeu Sparkasse in Laibach 44/2% Interessen vom Darlehen im Betrage per 200.000 K 9109 04 4506 20 13615 24 3.) 4'2% obresti od dolgov pri raznih zakladih, ki so v upravi dežele Kranjske — 4-2°/0 Interessen der Schuld bei verschiedenen in Landesverwaltnng stehenden Fonds. . 43259 85 43259 85 Odplačila — Tilgung. 1.) III. obrok 3°/o državnega posojila za zgradbo deželnih poslopij — III. Rate des 3% Staatsdarlehens für den Ban der landschaftlichen Gebäude 27500 27500 2.) Kranjski hranilnici v Ljubljani na račun posojila v znesku 204.256 K 25 h — Der Kramischeu Sparkasse in Laibach auf Rechnung des Darlehens per 204.256 K 25 h ... 4256 25 4256 25 Skupaj (pogl. 12.) — Summe (Kap. 12) 520830 74 30092 61 550923 35 Pokojnine — Pensionen. Prispevek pokojninskemu zakladu deželnih uslužbencev — Beitrag dem Pensionsfonde der Landesbcdiensteten .... 17252 45 316 99 17569 44 Priloga 14. — Beilage 14 141 pričetni zastanki Potrebščina O j» o m 11 j a, Anfängliche Rückstände Erfordernis Anmerkung K h K h __ — 17192 99 • ' — 8000 — 2625 63 43266 03 2625 63 68459 02 26037 46 : 405729 55 I 1 — 30525 — 4595 76 9019 48 K pogl. 12., nasl. 2., § L, t. 3. - Ad Kap. 12, Tit. 2, § 1, P. 3. — 43259 85 Dolgovi so znašali konec leta 1904. 1,144.216 K 20 h. Die Schulden betrugen zu Ende des Jahres 1904 1,144.216 K 20 b. — — 27500 — 4256 25 30633 22 520290 13 791 67 16777 177 1 [ Našli 142 Priloga 14. — Beilage 14. -tj sjl: fig I Stroški A u s g a ß c n s Ph Izplačila Auszahlungen Končni zas tanki Schließliche Rückstände Skupaj Znsammcn u Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben. Podpore po ujmah poškodovanim — Unterstützungen für Notleidende infolge der Elementarereignisse................ Povračilo deželne naklade na žganje — Rückersatz der Landes-Branntwcinanflagc................................... Stroški za pobiranje državne užitnine v zakupnem okraju Novo mesto za odkupno društvo in stroški za pobiranje deželnih doklad od užitnine v istem okraju — Kosten für die Einhebung der staatlichen Verzehrungssteuer im Pacht-bezirke Rndolfswert für den Abfindungsderein und Kosten für die Einhebung der Landcszuschliigc zur Verzehrungssteuer tut selben Bezirke......................................... Razni drugi stroški — Verschiedene sonstige Auslagen . . , Skupaj (pogl. 14.) — Summe (Kap. 14) 1000 ! 676 106 1000 676 06 6686 92 267 78 540 8630 76 540 7226 92 267 78 9170 :?6 Priloga 14. — Beilage 14. 143 Pričetni zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m 11 1 a Anmerkung K h K h — 1000 - . — 676 06 7226 92 — — 267 78 1000 — 8170 76 144 Priloga 14. — Beilage 14. I 1 •p 1 Stroški A tt o g aßen Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Zchließliche Rückstände Skupaj Zusammen £ K 1 h Iv ! h K h 1 Povzetek rednih stroškov — Rekapitulation der ordentlichen Ausgaben. I. Deželni zbor — Landtag 21601 73 1857 34 23459 07 2 II. Deželna uprava — Landesverwaltung 172365 01 1670 98 174035 '99 I 3 lil. Deželna posest — Landschaftlicher Besitz . 3569 75 270 27 3840 02 1 4 1 IV. Deželna kultura in inelijoraeije — Landeskultur nnd Meliorationen 280682 60 10064 03 290746 63 : 5 V. Javna varnost — Öffentliche Sicherheit 81626 76 1431 12 83057 88 6 VI. Zdravstvo — Sanität. 88174 68 10571 95 98746 63 7 VII. Dobrodelstvo — Humanität 660963 31 16911 59 677874 90 8 VIII. Pouk, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst 1246784 86 79893 — 1326677 86 j 9 IX. Pospeševan je obrta — Gewerbesörderung 100 ~ — 100 ~~ 10 X. Obrila — Kommunikationsmittel 267807 48 19883 31 287690 79 11 XI. Vojaštvo in priprega — Militär und Borspann 71084 65 — — 71084 65 12 XII. Deželni dolgovi — Landesschulden 520830 74 30092 61 550923 35 13 XIII. Pokojnine Pensionen 17252 45 316 99 17569 44 14 XIV. Bazni stroški Verschiedene Ausgaben . . 8630 76 540 — 9170 76 ! Vsota (A) — Summe (A) 3441474 78 173503 19 3614977 97 Priloga 14. — Beilage 14. 145 Pričetui zastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m it j a ; A it m c v f w it g K h K 1 h 1962 70 21496 37 I ■ 1737 81 172298 18 485 — 3355 02 Od skupnih stroškov v znesku . . 3,436.217 K 49 h 17307 52 273439 11 zadeva znesek . . 7.356 » kredite, ki so bili preneseni v 1. 1904., ostanek . . 3,428.861 K 49 h 1400 82 81657 06 pa zadeva 1. 1904. Glej opomnje pri pogl. 4., nasl. 6., § 17. in 18. 10966 55 87780 08 Von den Gesamtausgaben per . . 3,436.217 K 49 h betrifft der Betrag . . 7.356 » 8679 98 669194 92 die in das Jahr 1904 übertragenen Kredite, der Rest per . . 3,428.861 K 49 h entfällt aber auf das Jahr 1904. Siehe die Anmerkungen bei Kap. 4, Tit. 6, § 17 und 18. 84839 02 1241838 84 — — 100 — 16330 56 271360 23 2625 63 68459 02 30633 22 520290 13 I 791 67 16777 77 1000 — 8170 76 178760 48 3436217 49 146 Priloga 14. — Beilage 14. Z 1 .2. 1 Stroški Aus gaben Izplačila Auszahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen K h K h K h 15 ! B. Izredni — Außerordentliche. XV. Nakup obveznic — Ankauf von Lbligationen 2847 76 2847 76 16 XVI. Zgradba deželnega dvorca — Ban der landschaftlichen Burg 34011 63 — — 34011 63 17 XVII. Razširjenje domobranske vojašnice — Erweiterungsbau der Landwehrkaserne 1762 78 ' - __ 1762 78 Vsota (B) — Summe (B) 38622 17 — — 38622 17 18 C. Prehajalni — Durchlaufende. XVIII. Naloženi kapital! — Angelegte Kapitalien 713723 42 713723 42 19 XIX. Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse . . 117129 05 — — 117129 05 20 XX. Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder 204 94 25634 07 25839 01 Vsota (C) -- Summe (C) 831057 41 25634 07 856691 48 » (A) - . (A) 3441474 78 173503 19 3614977 97 ’(B)- > (B) 38622 17 — — 38622 17 Skupni stroški — Gesamtausgaben 4311154 36 199137 26 4510291 62 Končna gotovina — Schüeßliche Barschast Glavna vsota — HaUptsUNttNe 289154 4600308 40 76 Priloga 14. — Beilage 14. 147 Pričetni nastanki Anfängliche Rückstände Potrebščina Erfordernis O p o m ii j a Anmerkung K 1 h K h 2847 76 K posl. Iti. - A d Kap. 16. Stroški zgradbe in uredba vrta . 26077 K 36 b 152 50 33859 13 Naprava novega inventarja . 7686 » 57 » Poprava starega inventarja 95 . 20 » Skupaj . 33859 K 13 h — 1— 1762 78 Baukosten und Herstellung des Vorgartens . 26077 K 36 h 152 50 38469 67 Anfertigung des neuen Inventars . . . ....... Reparatur des alten Inventars 7686 . 57 » 95 » 20 » Zusammen . . 33859 K 13 h 713723 42 — . — 117129 05 20241 44 5597 57 20241 44 836450 04 : 178760 48 3436217 49 j 152 50 38469 67 199154 42 4311137 20 148 Priloga 14. — Beilage 14. Razkaz — Uachweisung imovine deželnega zaklada konec leta 1904. — des Landesfonds-Vermögens zn Ende des Jahres 1904. I >” w I o ^ II Predmet — Gegenstarrö Leto — Jahr 1903 I 1904 Znesek — Betrag K j h K I h Opomnja Arrrnerkkung A. Activa. I. Gotovina — Barschaft..................... II. Zastanki — Rückstände. Zastanki rednih dohodkov — Rückständige reelle Einnahmen................................... Zastanki prchajalnih dohodkov — Rückständige dnrchlmifende Einnahmen.................... Skupaj (11) — Summe (II) III Terjatve — Forderungen. Terjatve proti mlekarskim in sirarskim zadrugam 243109 — 289154 40 168798 44 77610 33 159118 51 292036 52 246408 451155 1. ) Terjatev na posojilih v pokritje primanjkljajev — Forderung an Darlehen zur Deckung der Abgänge..................................... 2. ) Terjatev na posojilu za zgradbo pazuiških Lis — Forderung an Darlehen für den Bau der Aufseherhäuser.............................. Terjatev proti bolničnemu zakladu na posojilih za zgradbo bolniee — Forderung gegen den Krankenhausfond an Darlehen für den Bau des Krankenhauses ......................................... Odnos Fürtrag Ad I in II. Glej računski sklep. — Siehe beit Rechnungsabschluß. — Forderungen gegen Milch- und Käsegenossen-sch asten 2700 2600 Terjatve na brezobrestnih posojilih za nasajanje vinogradov — Forderungen an unverzinslichen Reblausvorschüssen 508710 87 521042 86 Terjatev proti c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani — Forderung gegen die k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach 20000 20000 Terjatve proti zakladu deželne prisilne delavnice — Forderungen gegen den Zwangsarbeitshausfond. 78644 47 85741 10 27367 97 26500 69 761806 68 761806 68 1399229 99 1417691 33 Ad III. Izkaz terjatev je v direktni „zvezi z računskim sklepom. Ce je izkazana terjatev manjša, nego je znašala konec 1. 1903., je dotično vračilo razvidno iz računskega sklepa pri dohodkih. Ce pa je terjatev konec 1. 1904. večja, nego je bila konec 1.1903., tedaj se nanaša zvišelt na dotični strošek, ki je izkazan v računskem sklepu pri odgovarjajočem poglavju. Die Nachweisung der Forderungen steht in direkter Beziehung zum Rechnungsabschlüsse. Erscheint die nach-gewiesene Forderung kleiner, als sie zu Ende 1903 betragen hatte, so ist die betreffende Rückzahlung ans dem Rechnungsabschlüsse bei den Einnahmen ersichtlich. Ist aber die Forderung zu Ende 1904 größer, als sie zu Ende 1903 gewesen war, so bezieht sich die Erhöhung auf die bezügliche, im Rechnungsabschlüsse beim ent« sprechendeuKapitelnachgewiesene Ausgabe. Priloga 14. — Beilage 14. 149 Leto — Jahr Opoinnja «O ^ N S3-"; PfPsl m pt. rPifrtvriS 1903 1 1904 Znesek - Betrag AnrnerRrrrtg K hi K 1 k Prenos — Übertrag 1399229 99 1417691 33 6 Terjatev proti blazničnemu zakladu na posojilih za zgradbo blaznice — Forderung gegen den Jrrenhausfond an Darlehen für den Bau des Irrenhauses 462733 70 462733 70 7 Terjatve na posojilih za šolske zgradbe — Forderungen an Darlehen für Schulhausbauten. . . 67910 40 67610 40 8 Terjatve proti muzejskemu zakladu na posojilih za zgradbo muzeja — Forderungen gegen bett Museumsfond an Darlehen für den Bau des Museums 52502 82 52502 82 9 Terjatve proti gledališkemu zakladu na posojilih v pokritje primanjkljajev — Forderungen gegen den Theaterfond an Darlehen zur Deckung der Abgänge -177695 91 177695 91 10 Terjatev proti Dramatičnemu društvu v Ljubljani — Forderung gegen den Dramatischen Verein in Laibach 4200 4200 11 Terjatev proti žebljarski zadrugi v Kropi — Forderung gegen die Nagelschmied-Genossenschaft in Kropp ' 4000 4000 12 Terjatev na posojilu za zgradbo Radeškega mostu — Forderung an Darlehen für den Bau der Ratschacher Brücke 46538 14 43981 02 13 Terjatve na posojilih za cestne zgradbe — Forderungen an Darlehen für Straßenbauten . . . 48166 13 46844 29 14 Terjatev proti osnovalnemu odboru Belokranjske železnice — Vorschußforderung gegen das Gründungskomitee der Weißkrainer Eisenbahn.... 8000 8000 15 Terjatev pri društvu «Kursalon» na Bledu — Forderung gegen den Verein «Kursalon« in Veldes. 6000 — 6000 — 16 Razne terjatve — Verschiedene Forderungen. . . 9357 78 8015 77 Skupaj (III) — Summe (III) 2286334 87 2299275 24 IV. Vrednostni papirji — Wertpapiere V ■ . 1 Raznovrstne obligacije v imenski vrednosti — Diverse Obligationen im Nominalwerte von. . . 1713700 1714100 _ 150 Priloga 14. — Beilage 14. Leto - - Jahr s ^ Prodmpt (vu*sXt>Yrff(\YrS 1903 1904 Opomnja Anmerkung S-I LH Znesek - - Betrag NS3- K h K h v. Posestva — Besitzungen 1 Stavbišče deželnega dvorca —- Baugrund des Burg- geb Ludes 30000 •— 830000 — 2 Deželna hiša na Turjaškem trgu v Ljubljani — Ad V, 2. Landhaus am Auerspergplatz in Laibach. . . . 51300 — 50400 — Manj za 900 K vsled od- 3 Deželna hiša v Salendrovih ulicah v Ljubljani — piša vrednosti iza l’66°/0. — Landschaftliches Haus in dec Salendergasse in Laibach 4000 4000 Weniger um 900 K infolge der Wertabschreibnng um l"660/0. 4 Mitniška hiša v Krškem — Mauthaus in Gurkfeld 4000 — 4000 — 5 Mitniška hiša v Radečah — Mauthaus in Ratschach 2000 — 2000 — Ad V, 6. 6 Domobranska vojašnica v Ljubljani — Landwehr- kaserne in Laibach 500000 — 494000 — Manj za 6000 K vsled 7 Stavbinske parcele št. 123, 132, 133 in 139 kata- odpisa vrednosti za 1' 66 "/o- — strain e občine Poljansko predmestje — Bauparzellen Nr. 123, 132, 133 und 139 der Katastral- Weniger mit 6000 K infolge der Wertabschreibung um l'66°/0. gemeinde Polana-Vorstadt 29490 — 29490 — 8 Stavbinske parcele št. 195/4, 198/1, 198/2, 225/3, 225/4, 225/5 (deželna deska) — Bauparzellen Nr. 195/4, 198/1, 198/2, 225/3, 225/4, 225/5 (Landtafelgut) 11034 11000 9 Njiva v katastralni občini Primskovo — Acker in der Katastralgemeinde Primskau 320 — 320 — 10 Travnik parceli št. 194 in 195 ob deželni cesti na Rakeku — Wiese Parzellen-Nr. 194 und 195 entlang der Landesstraße in Rakek 1700 1700 11 Baraka na parceli št. 1204/3 katastralne občine Liberga — Baracke auf der Parzelle Nr. 1204/3 der Katastralgemeinde Liberga 600 600 Skupaj (V) — Summe (V) 634444 1427510 VI. Inventar — Inventar. 1 Inventar v deželnem dvorcu — Inventar im land- schaftlichen Burggebäude 14000 75000 2 Inventar pri boletnih uradih — Inventar bei den Bollettierungsämtern 2440 — 2440 — 3 Inventar v c. kr. višji realki — Inventar in der k. k. Oberrealschule 12400 — 12000 — 4 Inventar pri c. kr. komisiji za agrarske operacije — Inventar bei der k. k. Kommission für agrarische Operationen 8200 8000 5 Inventar v šolskih delavnicah — Inventar in den Schulwerkstätten 1600 — 1500 — Skupaj (VI) — Summe (VI) 38640 98940 Priloga 14. — Beilage 14. 151 fj, It -ZN- Predmet — Gegenstand Leto 1903 - Jahr 1904 Opoinn ja Anmerkung Znesek K j h - Betrag K sh Povzetek aktiv — Rekapitulation der Aktiva. I. Gotovina — Barschaft 243109 — 289154 40 II. ZastanM — Rückstände 246408 77 451155 03 m. Terjatve — Forderungen 2286334 87 2299275 24 IV. Vrednostni papir ji — Wertpapiere 1713700 — 1714100 V. Posestva — Besitzungen 634444 1427510 — VI. Inventar — Inventar 38640 98940 — Vsota (A) — Summe (A) 5162636 64 6280134 67 B. Passiva. 1 Zastanki rednih stroškov — Rückständige reelle K zap. Št. 1—3. — Ad P.-Nr. Ausgaben 178760 48 173503 19 1-3. 2 Zastanki izrednih stroškov — Rückständige außer- Glej računski sklep. — ordentliche Ausgaben 152 50 — — Siehe den Rechnungs- 3 Zastanki prehajalnih stroškov — Rückständige abschluß. durchlaufende Ausgaben 20241 44 25634 07 4 Dolg pri Kranjski hranilnici — Schuld bei der Krainischen Sparkasse. l.) 3 % dolg — 3% Schuld 80000 — 80000 — 2.) 4 • 5 % dolg — 4 • 5 % Schuld 204256 25 200000 ■— 5 3% državno posojilo — 3% Staatsdarlehen . . 1045000 — 1017500 — 6 Dolgovi pri zakladih, ki so v upravi dežele — Schulden bei den in Landesverwaltung stehenden Fonds. 1.) Dolg pri garancijskem zakladu Dolenjskih železnic — Schuld beim Garautiefonde der Unterkraiuer Bahnen 284476 53 636516 20 2.) Dolg pri Franca Jožefa I. vseučiliškem za- kladu — Schuld beim Kaiser Franz Josef I. Uuiversitätsfonde 235500 — 275500 — 3.) Dolg pri zakladu 3 °/0 državnega posojila — Schuld beim Fonde des 3 % Staatsdarlehens. 195200 — 195200 — 4) Dolg pri zakladu za pospeševanje javnih del in podjetij — Schuld beim Fonde zur Förderung der öffentlichen Arbeiten und Unternehmungen . 37000 — 37000 Vsota (B) — Summe (B) 2280587 20 2640853 46 Aktiva (A) 5162636 64 6280134 67 Čista imovina — Neinvermögen .... 2882049 44 3639281 21 Čista imovina Itonec 1. 1903. — Rein- Vermögen zu Ende 1903 2882049 44 /.višek — Vermehrung 757231 77 152 Priloga 14. — Beilage 14. Pojasnila k računskemu sklepu za L 1904. Erläuterungen zum Rechnungsabschlüsse für das Jahr 1904. Proračun za 1. 1904 , ki je bil predložen v pri" logi 32. visokemu deželnemu zboru, ni bil ustavno rešen, ravno tako, kakor za 1. 1902. in 1903. ne. Računski sklep za 1. 1904. se vsled tega glede sestave popolnoma ujema z računskima sklepoma za 1. 1902. in 1903. O uspehih gospodarjenja v 1. 1904. se v splošnem navaja sledeče: Skupnih stroškov je bilo v 1. 1904.......................... 4,311.137 K 20 h skupnih dohodkov pa . 4,169.906 » 35 » torej primanjkljaja.............. 141.230 K 85 h. Ta primanjkljaj se je pokril z blagajničnim ostankom iz 1. 1903., ki je znašal 290.363 K 35 h. Pri posameznih prometnih kategorijah izvzemši prehajal ni promet, ki izkazuje pri dohodkih in pri stroških enako vsoto, t. j. 836.450 K 04 h, se kažejo nastopni uspehi: Rednih stroškov je bilo 1. 1904.......................... Od teh spada na račun prejšnjih let znesek....................... (Glej pogl.4., nasl. 6., §§ 17. in 18.) na 1. 1904. pa znesek Ge se primerjajo redni stroški, ki spadajo na 1. 1904., z rednimi dohodki 1. 1904. v znesku . . 3,331.056 » 31 » se kaže pri rednem prometu primanjkljaja............... 97.805 K 18 h Pri izrednem prometu 1. 1904. se kaže stroškov . . 38.469 K 67 h dohodkov pa ................... 2.400 » — » torej primanjkljaja .... 36.069 K 67 h 3,436.217 K 49 h 7.356 » — » 3,428.861 K 49 h Der in der Vorlage 32 an den hohen Landtag gelangte Voranschlag für das Jahr 1904 blieb wie jener pro 1902 und 1903 unerledigt. Der Rechnungsabschluß pro 1904 gleicht deshalb im Gefüge ganz jenen für die Jahre 1902 und 1903. Über die Wirtschaftserfolge im Jahre 1904 wird im allgemeinen folgendes angeführt: Die Gesamtausgaben beliefen sich im Jahre 1904 auf ... . 4,311.137 K 20 h die Gesamteinnahmen hingegen auf 4,169.906 » 35 » Es ergibt sich daher ein Abgang von........................... 141.230 K 85 h welcher mit dem aus dem Jahre 1903 erübrigenden Kassareste per 290.363 K 35 h gedeckt wurde. Bei den einzelnen Gebarungskategorien, ausgenommen die durchlaufende Gebarung, welche in den Einnahmen und in den Ausgaben die gleiche Summe von 836.450 K 04 h aufweist, ergeben sich nachfolgende Erfolge: Die ordentlichen Ausgaben betrugen im Jahre 1904 . 3,436.217 K 49 h Hievon entfällt auf Rechnung der Vorjahre der Betrag per. . . 7.356 » — » (Siehe Kap. 4, Tit. 6, §§ 17 und 18) auf das Jahr 1904 somit der Betrag per....................... 3,428.861 K 49 h Werden diesen ordentlichen, auf das Jahr 1904 entfallenden Ausgaben die ordentlichen Einnahmen des Jahres 1904 per. . 3,331.056 » 31 » gegenübergestellt, ergibt sich bei der ord entlichen Gebarung der Abgang per..................... 97.805 K 18 h Bei der außerordentlichen Gebarung des Jahres 1904 betragen die Ausgaben................ 38.469 K 67 h die Einnahmen....................... 2.400 » — » daher der Abgang................... 36.069 K 67 h Priloga 14. — Beilage 14. 153 Prenos 36.069 K 67 h 97.805 » 18 > Prištevši temu primanjkljaju prej navedeni primanjkljaj pri rednem prometu v znesku .... znaša skupni primanjkljaj j 1904............................. 133.874 K 85 h ],j je proti faktičnemu, izprva navedenemu primanjkljaju v znesku 14K230 » 85 » manjši za................................ 7.356 K - h t j. za izdatke, ki so se izplačali na račun prejšnjih }et in za katere so bili dovoljeni krediti do konca 1. 1904. Pri izrednem prometu je pri dohodkih vstavljen v račun poleg zneska 2400 K še znesek 392.039 K g7 h, ki zadeva prejeta posojila. Posojila je bilo treba najeti zaradi dotacije deželne blagajnice, da ne bi prišla v eventualne denarne stiske. O blagajničnih ostankih se poroča nastopno: Gotovine je bilo konec 1.1904. 289.154 K 40 h končni aktivni zastanki pa so znašali 451.155 » 03 » Skupni prosto razpoložljivi aktivum je torej znašal.................... 740.309 K 43 h odnosno po odbitku pasivnih za-stankov v znesku....................... 199.137 » 26 » le..................................... 541.172 K 17 h 290.363 K 35 h 392.039 » 67 » 682.403 K 02 h 141.230 > 85 , 541.172 K 17 h Ta aktivum rezultira iz nastopnega računa: Blagaj nično stanje dne 1. januarja 1904. 1. (po računskem sklepu 1. 1903.) . _................... Posojila, najeta v 1. 1904. . Skupaj Denarni primanjkljaj 1. 1904. . Stanje konec 1. 1904. . . . Krediti iz prejšnjih let, ki so bili na podlagi sklepa visokega deželnega zbora z dne 17. julija 1901. 1. preneseni v 1. 1904., so konec 1. 1904. zapadli, v kolikor niso bili porabljeni v 1. 1904. O teh zapadlih kreditih, odnosno o kreditih, ki so se v 1. 1904. porabili, je priložen na koncu tega poročila poseben izkaz. Imovina deželnega zaklada je znašala konec 1. 1904. . . . 3,639.281 K 21 h Proti imovini konec 1. 1903. v znesku........................... 2.882.049 > 44 » se kaže zvišek 757.231 K 77 h Premembe imovine, katere so provzročile ta zvišek, so razvidne iz nastopnega računa: Übertrag . . 36.069 K 67 h Wird diesem Abgänge der früher angeführte Abgang der ordentlichen Gebarung im Betrage per.... 97.805 » 18 » zugezählt, beträgt der Gesamtabgang des Jahres 1904 .... 133.874 K 85 h welcher gegenüber betn faktischen, eingangs angeführten Abgänge per. 141.230 » 85 » geringer ist um........................ 7.356 K — h d. i. um die Ausgaben, die auf Rechnung der Vorjahre ausbezahlt wurden und für welche die Kredite bis Ende des Jahres 1904 bewilligt waren. Bei der außerordentlichen Gebarung erscheint bei den Einnahmen außer dem Betrage per 2400 K noch der Betrag per 392.039 K 67 h in die Rechnung eingestellt, und zwar betrifft er erhaltene Darlehen. Darlehen mußten zwecks Dotation der Landeskasse aufgenommen werden, um eventuellen Geldkalamitäten vorzubeugen. Über die Kassareste wird nachstehendes berichtet: Die Barschaft betrug zu Ende des Jahres 1904 ................ 289.154 K 40 h die schließlichen Aktivrückstände aber 451.155 » 03 » Das gesamte freiverfügbare Aktivum belief sich daher auf . . . 740.309 K 43 h beziehungsweise nach Abzug der Passivrückstände per............. 199.137 . 26 » nur auf.......................... 541.172 K 17 h Dieses Aktivum resultiert aus folgender Rechnung: Kaffastand am l. Jänner 1904 (laut Rechnungsabschluß für das Jahr 1903)............................... 290.363 K 35 h Im Jahre 1904 aufgenommene Darlehen............................ 392,039 » 67 - Zusammen . . 682.403 K 02 h Geldabgang im Jahre 1904 . . 141.230 » 85 » Stand zu Ende des Jahres 1904 541.172 K 17 h Die aus den Vorjahren herrührenden Kredite, welche auf Grund des Beschlusses des hohen Landtages vom 17. Juli 1901 auf das Jahr 1904 übertragen waren, sind mit Ende des Jahres 1904 verfallen, insoweit sie im Jahre 1904 nicht zur Verwendung gelangt sind. Über die verfallenen, beziehungsweise über diejenigen Kredite, welche im Jahre 1904 nicht verwendet wurden, ist diesem Berichte ein besonderer Ausweis angeschlossen. Das Vermögen des Landes- fondes belief sich Ende des Jahres 1904 auf......................... 3,639.281 K 21 h Gegenüber dem Vermögen zu Ende des Jahres 1903 im Betrage per . 2,882.049 » 44 » ergibt sich eine Vermehrung von . 757.231 K 77 h Die Vermögensänderungen, welche diese Vermehrung herbeigeführt haben, sind aus nachstehender Rechnung ersichtlich: 154 Priloga 14. — Beilage 14. A. Zmanjšek. A. Verminderung I. Denarni primanjkljaj I. Geldabgang im Jahre 1904 141.230 K 85 h 141.230 K 85 h II. Odpadle terjatve: II. Abfall an Forderungen: 1.) Terjatve proti mlekarskim 1.) Forderungen an Molkerei- und in sirarskim zadrugam .... 100 » — » Käsereigenossenschaften 100 » - > 2.) Terjatev na posojilu za 2.) Forderung aus dem Darlehen zgradbo pazniških hiš pri deželni für den Ban der Aufseherhäuser bei prisilni delavnici 867 > 28 » der Zwangsarbeitsanstalt .... 867 > 28 » 3.) Terjatve na posojilu za 3.) Forderungen aus demDarlehen šolske zgradbe 300 » — > für Schulhausbauten 300 -> •— » 4.) Terjatev na posojilu za 4.) Forderung ans dem Darlehen zgradbo Ra deškega mostu . 2.557 » 12 » für den Bau der Ratschacher Brücke . 2.557 . 12 > 5.) Terjatve na posojilih za 5.) Forderungen aus den Darlehen cestne zgradbe 1.321 » 84 » für Straßenbauten 1.321 » 84 » 6.) Razne terjatve .... 1.342 » 01 » 6.) Verschiedene Forderungen 1.342 » 01 > III. Zmanjšek pri drugih III. Verminderung bei an- vrednostih: deren Werten: 1.) Deželna hiša na Turjaškem 1.) Landhaus am Auerspergplatz trgu v Ljubljani 900 » —- » in Laibach 900 » — i 2.) Domobranska vojašnica v 2.) Landwehrkaserne in Laibach . 6.000 . — , Ljubljani 6.000 » — » 3.) Stavbinske parcele št. 195/4, 3.) Bauparzellen Nr. 195/4,198/1, . 198/1, 198/2, 225/3, 225/4, 225/5 34 » — » 198/2, 225/3, 225/4, 225/5 . . . 34 » — »' Vsota (A) 154.653 K 10 h Summe (A) . . 154.653 K 10 h B. Pomnožek. B. Vermehrung. 1.) Prirastek terjatev na trtnih 1.) Zuwachs der Forderungen an brezobrestnih posojilih .... 12.331 K 99 h unverzinslichen Reblausdarlehen . . 12.331 K 99 h 2.) Prirastek terjatev proti za- 2.) Zuwachs der Forderung gegen kladu deželne prisilne delavnice na den Zwangsarbeitshausfond an Dar- posojilih v pokritje primanjkljajev 7.096 » 63 » lehen zur Deckung der Abgänge . . 7.096 » 63 » 3.) Prirastek pri vrednostnih 3.) Zuwachs an Wertpapieren . 400 » — » papirjih 400 » — » 4.) Prirastek na vrednosti de- 4.) Zuwachs am Werte der land- želnega dvorca 800.000 > — » schaftlichen Burg 800.000 » — » 5.) Prirastek na vrednosti in- 5.) Zuwachs am Werte des In- ventarjev 60.300 . — » ventars 60.300 » — » 6.) Zmanjšek dolga pri Kranjski 6.) Verminderung der Schuld bei hranilnici v Ljubljani 4.256 » 25 » der Krainischen Sparkasse in Laibach 4.256 » 25 . 7.) Zmanjšek dolga na 3 °/0 dr- 7.) Verminderung der Schuld am žavnem posojilu 27.500 » — » 3 °/ftgen Staatsdarlehen 27.500 » — > Vsota (B) . 911.884 K 87 h Summe (B) . . 911.884 K 87 h Wird von der Summe der Ver- Ako se odšteje od vsote po- Mehrung die Summe der Vermin- množka vsota zmanjška, t. j. . 154.653 » 10 * derung per 154.653 » 10 > in Abzug gebracht, ergibt sich die se kaže končni pomnožek 757.231 K 77 h schließliche Vermehrung mit. . . . 757.231 K 77 h Priloga 14. - Beilage 14. 155 V pojasnilo gospodarjenja v I. 1904. se omeni končno še sledeče: Pobiranje prejšnjih deželnih doklad in naklad je kilo za I. 1904. dovoljeno z razglasom c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 1. januarja 1904. 1. št. 1-/Pr- V pokritje vseh stroškov pa zakonito dovoljene doklade in naklade, odnosno ostali dohodki niso zadostovali, temuč je bilo uporabiti blagajnične ostanke prejšnjih let. Da bi bili stroški manjši in da bi torej ne bilo primanjkljaja, to doseči deželnemu odboru ni bilo moč, ker so bili vsi stroški 1. 1904. ali utemeljeni v zakonih in obstoječih pogodbah ali pa so se tikali neizogibnih deželnih potreb. Glede na to bodi deželnemu odboru podeljen za 1. 1904. absolutory in račun za isto dobo odobren z izkazanim primanjkljajem. Zwecks Erläuterung der Gebarung des Jahres 1904 wird endlich noch folgendes angeführt: Die Einhebung der bestandenen Umlagen und Auflagen für das Jahr 1904 wurde zufolge Kundmachung des k. k. Landespräsidiums für Kram vom 1. Jänner 1904, Z. 1/pr., bewilligt. Zur Deckung aller Ausgaben reichten jedoch die gesetzlich bewilligten Umlagen und Auflagen, beziehungsweise die übrigen Einnahmen, nicht hin, und es mußten noch die aus den früheren Jahren verbliebenen Kasfareste angesprochen werden. Eine Einschränkung der Auslagen wegen Vermeidung eines Abganges war nicht möglich, da die Ausgaben des Jahres 1904 entweder in Gesetzen und in bestehenden Verträgen begründet waren oder unabweisbare Bedürfnisse des Landes betrafen. Mit Rücksicht auf das Angeführte wolle dem Landes-ausschufse das Absolutorium für das Jahr 1904 erteilt und die Rechnung für diesen Zeitabschnitt mit dem ausgewiesenen Abgänge genehmigt werden. Zap. št. — P -Nr. 156 Priloga 14. — Berlage 14. Izkaz — Uachivcisung porabe v leto 1904. prenesenih kreditov. — der Verwendung der in das Jahr 1904 übertragenen Kredite. Namen kreditu Iweck des Kredites Znesek kredita Kreditsbetrag Znesek porabe v 1. 1904. Betrag der Verwendung im Jahre 1904 Znesek, ki je zapadel konec 1. 1904. Der mit Ende 1904 verfallene Betrag Pogl. 4. Deželna kultura in melioracije Kap. 4. Landeskultur und Meliorationen. Uravnava potoka Žabnica — Regulierung des Safmtzbaches . . Uravnava Potočnikovega grabna pri Sv. Ani — Regulierung des Potocnikgrabens bei St. Anna....................................... Odvajanje voda v Dobrniški dolini — Entwässerung des Döbernik-tales ............................................................. Vodovod na Raki — Wasserleitung in Arch............................ Vodovod v Mozlju — Wasserleitung in Mösel.......................... Vodnjak v Velikem Ločniku — Zisterne in Großlocnik . . . . Pogl. 10. Občila — Kommnnikationsmittel. Preložitev ceste Gabrovšica- Muljava — Umlegung der Straße Gabrovßica-Mulau................................................... Prispevek za zgradbo kanala na ljubelski državni cesti — Subvention für den Kanalbau an der Loibler Reichsstraße . . . . Podpore okrajnim cestnim odborom — Unterstützungen an Bezirksstraßenausschüsse ................................................. Vsota — Summe . . . 4152 1200 1960 4690 2666 1800 6000 2500 4100 29068 4690 2666 7356 .4152 1200 1960 1800 6000 2500 4100 21712 Priloga 15. — Beilage 15. 157 Št. 11845 1. 1905. Z.11845 de 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1906. mit welchem der Voranschlag des Lehrer-pensionssondes für das Jahr 1906 vorgelegt wird. Visoki deželni zbor! Hoher Landtag! Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za Der Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das 1. 1900. je sledeč: Jahr 1906 stellt sich folgendermaßen dar: A. Potrebščina — Erfordernis. I. Pokojnine za učitelje in učiteljice — Pensionen für Lehrer und Lehrerinnen.......... 184.700 K II. Pokojnine za učiteljske vdove in sirote — Pensionen für Lehrerwitwen und Waisen .... 88.182 „ III. Vzgojni ne — Erziebuugsbciträge....................................................................... 6.664 „ IV. Miloščine — Gnadengaben............................................................................... 6.309 „ V. Odpravnine — Abfertigungen...................................................................... 2 000 „ VI. Pogrebnine — Kondnktgnartale .................................................... 2.118 „ VIL Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzleierfordernisse................ 200 „ Vsota — Summe............................. 190.173 K B. Pokritje — Bedeckung. I. Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig — Gebarungsüberfchuß aus dem Schulbücherverlage 1.112 K II. Šolske globe — Schul-Strafgelder ............................................................ 5.707 „ III. 10 % in 2 % odtegljeji za pokojninski zaklad — 10 % und 2 % Abzüge für den Penstonsfond . 21.712 „ IV. Obresti glavnic — Kapitalsinteressen ....................................................... 2.616 „ V. Povrneni stroški — Rückerfetzte Ausgaben..................................................... 240 „ Vsota — Summe ......... 31.387 K Potrebščina — Erfordernis............................. 190.173 „ Primanjkljaj — Abgang............................................................... 158.786 K Primanjkljaj je pokriti iz deželnega zaklada. — Der Abgang wird aus dem Landesfonde zu decken fein Deželni odbor predlaga: Der Landesausfchuß stellt den Antrag: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti flnanč- Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanz- nemu odseku v presojo in poročanje. ausschnsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 29. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Vom krami scheu Kmdesausjchusse. Laibach, am 29. September 1905. Htto Kdter v. Detela, Landeshauptmann. Ziranz Iov8e, Referent. 22 158 Priloga 16. — Beilage 16. Št. 12380 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun deželnega posojilnega zaklada za 1.1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor si usoja predložiti proračun posojilnega zaklada za 1. 1906. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 22. septembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Z. 12330 de 1905. womit der Voranschlag des Landesanlehens-sondes für das Jahr 1906 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß beehrt sich den Voranschlag des Anlehensfondes für das Jahr 1906 in Vorlage zu bringen mit dem Antrage: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom kminischkn Landesausschusse. Laibach, am 22. September 1905. Otto Gdker v. Detela, Landeshauptmann. Krassessi, Referent. Priloga 16. — Beilage 16. 159 Proračun — KmiljWg deželnega posojilnega zaklada za leto 1906 — des Landesanlehensfondes für das Jahr 1906. 1 SS 1 I "öl Predmet Gegenstand Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe £ Krone — Kronen 1 A. Potrebščina — Erfordernis Izplačilo glavnice v gotovini povodom rednega izžrebanja — Kapitalsbarzahlung aus Anlaß der regelmäßigen Verlosung . . 164000 164000 2 Izplačilo obresti obligacij deželnega posojila — Zinsenzahlung von den Landcsanlchens - Schuldverschreibungen 240200 — 240200 3 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 400 — 400 4 Režijski stroški deželne komisije — Regiekosten der Landeskommission Pavšal za uradnega služabnika in pisarja — Amtsdiener- und Schreibpauschale 120 120 Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzleicrfor-dcrnisfe — 60 60 5 Donesek pokojninskemu zakladu deželnih uslužbencev — Beitrag dem Peusionsfonde der Landesbcdiensteten .... 1120 1120 Vsota — Summe . . 404600 1300 405900 1 B. Pokritje — Bedeckung Takse za blankete — Blanquettentaxen 4 4 Primanjkljaj — Abgang Primanjkljaj je pokriti iz deželnega zaklada — Der Abgang ist aus dem Landesfonde zu decken. 405896 160 Priloga 17. — Beilage 17. Št. 11.603 I. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun grmskega zaklada za leto 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun grmskega zaklada za leto 1906. z nasvetom : Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v presojo in poročanje. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Jos. Anton Vardo, poročevalec. Z. 11.603 de 1905. Fetiši les taiiitesisidsiiiit’», womit der Voranschlag des Staudner Fonds für das Jahr 1906 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Voranschlag des Standner Fonds für das Jahr 1906 wird mit dem Antrage vorgelegt: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Krainischer Kindesausschnlj. Laibach, am 17. Oktober 1905. Htto Kdler v. Petes«, Landeshauptmann. Graf Jos. Anton Marko, Referent. Priloga 17. — Beilage 17. 161 Proračun — KmilWg grmskega zaklada za leto 1906. — des Staudner Fonds für das Jahr 1906. Is !L II <3 as 1 'P "§ £ : K 1 "m Predmet Gegenstand Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen A. Šola — Schule. I. Potrebščina — Erfordernis. 1 Plače iu doklade vodje, pristava in tretjega učitelja — (M)ulte und Zulagen des Direktors, Adjunkten und des dritten Lehrers 8740 — 8740 2 Nagrade pomožnih učiteljev — Remunerationen der Ans- Hilfslehrer 744 — 744 3 Ustanove — Stipendien 2400 — 2400 ! 4 Šolski izleti — Schulausflüge 400 — 400 5 Učni pripomočki — Lehrmittel: 1 Učila — Lehrbehelfe 200 , — 200 i 2 Knjige in časniki — Bücher und Zeitschriften 300 — 300 3 Vzdrževanje botaničnega vrta in parka — Erhaltung des botst* 1 irischen Gartens und des Parkes 50 — 50 4 Vzdrževanje rastlinskega poskušališča — Erhaltung der Pflanzen- Versuchsanlage 150 — 150 5 Novi učni pripomočki — Neue Lehrmittel — 330 330 6 Oprava — Einrichtung 300 — 300 |7 Poslopja — Gebäude 420 300 720 8 Režijski stroški — Rcgieausgabcn: 1 Hišnikova plača — Des Hausmeisters Bestallung 400 — 400 2 Pavšal za pisarja — Pauschale für einen Schreiber 300 — 300 3 Kurjava, svečava in snažeuje — Beheizung, Beleuchtung und . Reinigung 430 — 430 4 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 420 — 420 j Vsota potrebščine — Gesamterfvrdernis ........ 15254 630 15884 II. Pokritje — Bedeckung. 1 Donesek dežel nekulturnega zaklada in državna subven- eija (po 4800 K) — Beitrag des Landcskulturfonds und Staatssubvention (it 4800 K) 9600 9600 2 Šolnina — Schulgelder . 480 480 j 3 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 50 — 50 Vsota pokritja — Gesamtbedeckn n g 10130 10130 Vsota potrebščine — Gesamterfordernis 15884 Primanjkljaj — Abgang . 5754 ki ga pokrije deželni zaklad — der aus dem Landesfonde gedeckt wird. 162 Priloga 17. — Beilage 17« s <ä ■g) £ Z 5 1 ž 1 K 1 M £ Predmet Gegenstand Rtdno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe K mn« — Kronen B. Gospodarstvo — Wirtschaft. I. Potrebščina — Erfordernis. 1 Stroški gospodarskih panog — Betriebskosten der Wirt- schaftszwcige. 1 Vinstvo — Weinbau: 1 Gornikova mezda — Des Winzers Löhnung 720 — 720 2 Kletarjeva mezda — Des Kellermeisters Löhnung . . . . 400 — 400 3 Obdelovanje vinogradov — Bestellung der Weingärten . . . 1660 — 1660 4 Obdelovanje trtnice in matičnjakov — Bearbeitung der Reb- schule und der Mntterweingärten 600 — 600 5 Novi nasadi ■— Neuanlagen — 550 550 6 Zavarovanje grozdja — Versicherung der Weintrauben . . . 540 — 540 7 Vzdrževanje in zavarovanje zidanic in kleti ■— Erhaltung und Versicherung der Weingartenhänser und der Keller . . . 100 60 160 8 Orodje in posoda — Gerätschaften und Gefäße 300 2620 2920 9 Bazne kletarske potrebščine — Verschiedene Erfordernisse für die Kellerwirtschaft 700 — 700 10 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 100 — 100 2 Živinoreja — Viehzucht: 1 Opravnikova mezda — Des Schaffers Löhnung 470 — 470 2 Stroški za posle — Ausgaben für das Gesinde 1900 — 1900 3 Tekoči stroški — Laufende Ausgaben 1000 — 1000 4 Vzdrževanje in zavarovanje hlevov in mlečnih kleti — Erhaltung und Versicherung der Stallungen und Milchkeller . . . . 250 400 650 5 Orodje — Gerätschaften 300 — 300 3 Poljedelstvo ■—■ Ackerbau: 1 Opravnikova mezda ■— Des Schaffers Löhnung 470 — 470 2 Obdelovanje polja — Feldbau . 2000 — 2000 3 Umetna gnojila — Kunstdüngemittel 300 — 300 4 Zavarovanje pridelkov — Versicherung der Feldfrüchte . . . 60 — 60 5 Vzdrževanje in zavarovanje stavb in shramb — Erhaltung und Versicherung der Baulichkeiten 300 — 300 6 Orodje — Gerätschaften 100 . 100 7 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 50 — 50 j 4 Sadjarstvo — Obstbau: 1 Sadjarjeva mezda — Des Obstgärtners Löhnung .... 400 400 2 Oskrbovanje nasadov — Pflege der Anlagen 300 300 ! 3 Novi nasadi — Neuanlagen — 100 100 4 Orodje — Gerätschaften 25 25 5 Bazni stroški •— Verschiedene Ausgaben 60 — 60 Odnos — Fürtrag . . 13105 3730 16835 Priloga 17. — Beilage 17. s as 1 'f ■§ a. Naslov — Titel Paragraf — Paragr I Predmet Gegenstand Reirni Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota 1 Summe Krone — Kronen Prenos — Ucbcrlrag . . 13105 3730 16835 5 Vrtnarstvo — Gartenbau: 1 Vrtnarjeva mezda — Des Gärtners Löhnung 840 — 840 2 Obdelovanje vrtov — Bearbeitung der Gärten 650 — 650 3 Vzdrževanje in zavarovanje vrtnih stavb — Erhaltung und Versicherung der Gartenbaulichkeiten 150 100 250 4 Orodje in posoda — Gerätschaften und Gefäße 100 — 100 5 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 100 — 100 6 Gozdarstvo — Forstwirtschaft 600 — 600 3 Splošni gospodarski stroški — Allgemeine Wirtschafts- ausgaben. 1 Poslopja — Gebäude 100 — 100 2 Orodje in oprava — Gerätschaften und Einrichtung .... 150 — 150 3 Davki 400 K in pristojbinski namestek 204 K — Steuern 400 K und Gebührenäqnivalent 204 K 604 — 604 4 Kurjava, svečava in snaženje —• Beheizung, Beleuchtung und Reinigung 100 — 100 5 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 250 — 250 Vsota potrebščine — Gesamterfordernis 16749 3830 • 20579 II. Pokritje — Bedeckung. 1 Dohodki gospodarskih panog — Ertrag der Wirtschafts- zweige: 1 vinstva — des Weinbaues 6000 6000 2 živinoreje — der Viehzucht 4000 — 4000 3 poljedelstva — des Ackerbaues 2000 — 2000 I 4 sadjarstva — des Obstbaues 300 — 300 5 vrtnarstva — des Gartenbaues 700 700 6 gozdarstva — der Forstwirtschaft 400 — 400 2 Bazni dohodki — Verschiedene Einnahmen 500 — 500 Vsota pokritja — Gefamtbedeckung 13900 13900 Vsota potrebščine — Gesamterfordernis 20579 Primanjkljaj — Abgang 6679 ki ga pokrije deželni zaklad — der aus dem Landesfonde ge- deckt wird. 164 Priloga 18. — Beilage 18. Št. 12.381 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželno-kulturnega zaklada za 1. 1906. Visoki deželni zbor! Proračun deželnokulturuega zaklada za 1 1906. je sledeč: A. Dohodki. 1. Globe vsled prestopkov................. 4300 K 2. Izkupila lovskih kart.................. 10300 „ Vsota . 14600 K B. Stroški. 1. Prispevek za deželno kmetijsko šolo na Grmu . 4800 K 2. Podpore za deželnokullurne namene . . 9500 „ 3. Bazni stroški.......................... 300 .. Vsota . . 14600 K Dohodki in stroški se krijejo. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 22. septembra 1905. Z. 12.331 de 1905. mit welchem der Voranschlag des Landeskultur-sonds für das Jahr 1906 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Voranschlag des Landesknltnrfonds für das Jahr 1906 stellt sich folgendermaßen dar: A. Einnahmen. 1. Strafgelder infolge Uebeelretnngen . . . 4300 K 2 Jagdkartenerlvs........................... 10300 „ Summe . . 14600 K B. Ausgaben. 1. Beitrag für die landschaftliche Landwirt-, schastsschule in Stauden ... . . 4800 lv 2. Subventionen für Landeskulturzwecke . . 950u „ 3. Verschiedene Ausgaben . . . . . . 300 „ Summe . . 14600 K Die Einnahmen und die Ausgaben decken sich Der Landesausschnß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Krainischkn Ltiudeotiuslchullk. Laibach, am 22. September 1905. Mo Mer v. Mela, Landeshauptmann. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Iran; Hwvse, Referent. Priloga 19. — Beilage 19 165 Št. 5500 I. 1905. Poročilo deželnega odbora o volitvi dveh deželnih poslancev iz volilnega razreda velikega posestva. Visoki deželni zbor! Z razglasom c. kr. deželnega predsedstva z dne 24. marca 1905, št. 1099/pr., in z dne'8. aprila 1905, št. 1361/pr., je bila dopolnilna volitev dveh deželnih poslancev iz volilnega razreda velikega posestva namesto umrlih gospodov dr. Adolfa Schafferja in Franca viteza Langerja-Podgoro določena na dan 17. aprila 1905. Volitev se je izvršila ob določenem času ter je c. kr. deželno predsedstvo z dopisom dne 18 aprila 1905, št. 1504/pr., v smislu § 45. odstavek 3. deželnozborskega volilnega reda izročilo deželnemu odboru volilne akte. Iz teh je razvidno, da je bilo vsega skupaj oddanih 56 glasovnic, ki so se glasile na gospoda Rudolfa grofa Margherija, c. kr. deželne vlade svetnika v p. in graščaka ca Staremgradn, in pa na gospoda Franca Galleta, graščaka v Bistri, ki sta torej izvoljena deželnim poslancem. Ker proti volitvi ni pomislekov, nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor skleni: Volitev gospodov Rudolfa grofa Margherija in Franca Galleta deželnim poslancem iz volilnega razreda velikega posestva se potrdi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Z. 5500 de 1905. Über die Wahl zweier Landtagsabgeordneten ans der Wählerklasse des Großgrundbesitzes. Hoher Landtag! Mit der Kundmachung des k. k. Landespräsidiums vom 24. März 1905, Z 1099/Pr., und vom 8. April 1905, Z. 1361/Pr., wurde für die Ergänzungswahl zweier Landtagsabgeordneten aus der Wählerklasie des Großgrundbesitzes an Stelle der mit Tod abgegangenen Herren Dr. Adolf Schaffer und Franz Langer Ritter von Pod-goro der 17. April 1905 als Wahltag festgefetzt. Die Wahl wurde zur bestimmten Zeit durchgeführt und das k. k. Landespräsidium hat mit der Note vom 18. April 1905, Z. 1504/Pr., gemäß § 45, alinea 3 der Landtagswahlordnung dem Landesausfchusse die Wahlakten übermittelt, aus denen hervorgeht, daß insgesamt 56 Stimmzettel abgegeben wurden, welche auf Herrn Rudolf Grafen Margheri, !. k. Landesregierungsrat in P. und Gutsbesitzer in Altenburg, und auf Herrn Franz Galle, Gutsbesitzer in Freudental lauteten, die demnach zu Landtagsabgeordneten gewählt erscheinen. Da gegen die Wahl keine Bedenken obwalten, beantragt der Landesausfchuß: Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Wahl der Herren Rudolf Grafen Margheri und Franz Galle zu Landtagsabgeordneten aus der Wählerklasse des Großgrundbesitzes wird als gütig erklärt. Vom krainischen Aindesausschusse. Laibach am 16. Oktober 1905. Htto Kdler v. Detela, Landeshauptmann. Krasselli, Referent. 166 Priloga 20. — Beilage 20. Št. 12.745 I. 1905. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjih nego 20% priklad za cestne namene. Visoki deželni zbor! Po § 24. točka 8. zakona z dne 28. julija 1. 1889, dež. zak. št. 17, ima deželni odbor pravico dovoljevati okrajnocestnim odborom priklade od 11% do vštetih 20 %. Na podstavi tega zakonitega določila se leta 1906 vsem onim okrajno-cestnim odborom, kateri bodo v pokritje svojih proračunjenih potrebščin sklenili višje nego 20% priklade, sme dovoliti pobiranje le 20% priklad. Ker pa je na korist rednega vzdrževanja cesta, da imajo okrajno-cestni odbori na razpolago potrebna sredstva, za katera pa bodo, ako si izposodijo denar, morali plačevati obresti, nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri bodo pravoredno dokazali, da z 20% priklado ne morejo izhajati, dovoli za leto 1906 tudi višje, vendar pa ne 50% presegajoče priklade na vse neposrednje davke z dokladami vred izvzemši osebno dohodnino. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. 3. 12.745 de 1905. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung von mehr als 2o%igen Umlagen für Strassenzwecue. Hoher Landtags Laut § 24, Punkt 8 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, steht dem Laudesausschusse das Recht zu, den Bezirksstraßenausschüssen Umlagen von 11% bis einschließlich 20% zu bewilligen. Ans Grund dieser gesetzlichen Bestimmung können im Jahre 1906 allen jenen Bezirksstraßenausschüssen, welche zur Deckung ihrer präliminarmäßigen Erfordernisse höhere als 20% Umlagen beschließen werden, nur 20% Umlagen zur Einhebung bewilliget werden. Nachdem es jedoch im Interesse der ordnungsmäßigen Straßenerhaltung gelegen ist, daß den Bezirksstraßenaus-schlissen die erforderlichen Mittel zur Verfügung gestellt werden, die Beschaffung derselben im Wege von Darlehen aber mit Zinsenverlusten verbunden ist, wird beantragt: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuß wird ermächtiget, jenen Bezirks-straßenausschüfsen, welche ordnungsmäßig nachweisen werden, daß sie mit einer 20% Umlage das Auslangen nicht finden, für das Jahr 1906 auch höhere, jedoch 50% nicht übersteigende Umlagen auf die direkten Steuern samt Zuschlägen mit Ausschluß der Personaleinkommensteuer zu bewilligen. Dom Kramischen Landesausschusse. Laibach, am 19. Oktober 1905. Otto Gdler von Detela, Landeshauptmann. Priloga 21, — Beilage 167 Št. 12.805 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o zgradbi okrajne ceste Krmelj -Tržišče z dotičnim načrtom zakona. Visoki deželni zbor! Odkar se je zopet začelo delati v premogovnikih v Št. Janžu so se posebno pogosto ponavljale prošnje za zgradbo nove okrajnocestne proge od Krmelja do Tržišča, in to pred vsem od najbolj prizadete občine Dvor (Št. Janž), kakor tudi od o kraj n o-cestnih odborov Mokronoškega in Radeškega, v katerih okrajih se nahaja omenjena cestna proga. V pravi tir pa je prišla ta zadeva šele 1. 1900, ko sta okrajnocestna odbora v Radečah in Mokronogu predložila deželnemu odboru dotične po civilnem inženerju A. Smrekarju v Sevnici izdelane načrte in proračune. (Št. 6920 in 7089 1. 1900.) Z ozirom na velike klance, po katerih se razvija sedaj ves promet na okrajni cesti od Št. Janža-Krmelja čez Gaberjele do vasi Rijavce, ki leži na deželni cesti Radna-Mokronog-Velikaloka, videlo se je deželnemu odboru utemeljeno, da se mora tem neprilikam odpomoči ter je najpred odredil, da se projekt na lici mesta pregleda po deželnem stavbnem uradu. Pri tem se je konštatovalo, da je projekto-vana cestna proga, ki se pri Tržišči odcepi od deželne ceste ter drži ob potoku Hinje, v obeh cestnih okrajih popolnoma primerna, ugajajoča in ekonomična. Razmere strmca te črte, ki je izpeljana večjidel po ravnini, so skoz in skoz prav ugodne ter znašajo največ 3Va%. Cesta se vije večinoma po nizkih nasipih, za primerno odvajanje vode pa je projektovanih več podrovov. Cestišče bo imelo 5 m širokosti, od katerih ima širokost 4 m pravilno cestno podstavo. Skupna dolgost na 13.082 K 60 h proračunjene cestne zgradbe znaša 2600 m, od katerih se delna proga 1160 m s proračunjenim zneskom 5172 K 11 h nahaja v Radeškem okraju, ostanek v dolgosti 3. 12.805 de 1905. Bericht des £ande$au$scbu$$e$, Betreffend den Bau der Bezirusstrasse Krmelj-Cržišče unter Anschluss des Betreffenden Gesetzentwurfes. £j o her La ubtag! Der Bau einer neuen Bezirksstraßenstrecke Krmelj-Tržišče bildet namentlich feit der Wieberaufnahnre des Betriebes der Iohannisthaler Kohlenwerke den Gegenstand Vielfacher Petitionen foiuol seitens der in erster Linie interessierten Gemeinde Johannisthal, als auch seitens der beiden Bezirksstraßenausschüsse Nassensuß und Kat-schach, in welchen die gegenständliche Straßenftrecke liegt. Greifbare Formen hat jedoch die Angelegenheit erst tut Jahre 1900 angenommen, als die Bezirksstaßenaus-schüffe von Katschach und Nassenfuß die bezüglichen vom Eivil-Ingenieur A. Sturdier in Lichtenwald ausgearbeiteten Pläne und Kostenvoranschläge dent Landes-ausschusse in Borlage brachten. (3. 6920 und 7089 de 1900.) Der Landesausschusz hat mit Rücksicht aus die großen wegsteilen, auf welchen sich dermalen der Ber-kehr auf der Bezirksstraße von Iohamtisthal-Krmelj über Gaberjele bis piautze an der Kadna-Naffenfuß-Groß-lacker Landesstraße abwickelt, die Schaffung einer Abhilfe für begründet erachtet und hat zunächst die Überprüfung des Projektes an Ort und Stelle durch das Landesbau-amt verfügt, piebei tvurde konstatiert, daß die bei Tržišče von der Landesstraße abzweigettde, längs des pine-Baches sich entwickelnde Tragenführung der pro-jektirten Straße in beiden Straßenbezirken eine durchaus entsprechende, ztveckmäßige und ökonomische ist. Die gewählten Steigungsverhältnisse der vornehntlich in der Ebene sich bewegenden "Trage sind durchwegs sehr günstige und erreichen bei 3V2% ihr Maximum. Die Straße ist voriviegend auf niederen Aufdämmungen geführt; für die zweckentsprechende Wasserableitung sind mehrere gemauerte Durchlässe projektirt. Die Straßenfahrbahn ist 5 m breit beantragt, wovon eine Breite von 4 nt grün-dirt wird. Die Gesamtlänge des auf zusammen 13.082 K 60 h berechneten Straßenbaues beträgt 2600 m, wovon die Teilstrecke von 1160 m mit dem voranschlagten Betrage per 5172 K 11 h im Katschacher Bezirke und 168 Priloga 21. — Beilage 21. 1440 m s proračunjeno svoto 7910 K 49 h pa v Mokronoškem okraju. Kar se tiče proračunjene potrebščine, je deželni stavbni urad mnenja, da se glede na že itak vedno pičlo izmerjene proračune projektantove kakor tudi z ozirom na to, da so se od one dobe, kar je bil projekt izdelan, prav znatno zvišale delavske mezde in pa cene materijala, ne bo izhajalo s skupnim .zneskom 13.082 K 60 h ter bo treba računiti z najmanj za 10% zvišano potrebščino v okroglem znesku 14.400 K, od katere svote odpade na Radeški cestni okraj 5700 kron, na Mokronoški pa 8700 kron. Glede v cestnem okraju Mokronoškem ležeče delne proge pa bo vrhtega treba vpoštevati še naslednje stroške. Neposredno na onem mestu, kjer se nova cesta odcepi od Radna - Mokronoške deželne ceste v Tržišču, drži proga čez sedanji leseni, samo 3 m široki most čez potok Mirno. Ob dovršitvi uravnave Mirne pa se bo struga omenjenega potoka ravno na tem mestu s prekopom prestavila ter nastane vsled tega potreba, čez novi tok Mirne na novi cesti napraviti most, čez staro opuščeno Mirnsko strugo pa namesto današnjega mostu postaviti manjšega, pod katerem bo tekel potok Sklipnica. Ta dva neizogibna mostova je projektiral deželni stavbni urad ter znašajo stroški za oba skupaj 9900 kron. (Št. 9973 I. 1902, 6924 1. 1904.) Če se ta znesek prišteje k prej izkazanim stroškom cestne zgradbe, pokaže se skupna potrebščina, ki jo bo pokriti, v znesku 24.300 K, od katerih pride kakor se je že obrazložilo, 5700 K na cestni okraj Radeški, ostanek 18.600 K pa na cestni okraj Mokronoški. Glasom opetovanih tozadevnih sklepov sta oba okrajnocestna odbora pripravljena, navedeno cestno zgradbo čimprej izvršiti, oba pa, sklicevaje se na druge obremenitve cestnega okraja, tudi prosita za kar največ mogoče izdatno podporo tej zgradbi iz deželnih sredstev. Glede na nedvomno važnost navedene cestne zgradbe, zlasti na preveliko korist, ki jo bosta imela ta dva okraja vsled izboljšanih razmer pri prevažanji blaga iz Št. Janžke okolice, kakor tudi glede na to, da ima Mokronoški cestni okraj sedaj vsled zgradb drugih mostov čez uravnano Mirno mnogo stroškov in da Radeški okrajnocestni zaklad še ni poplačal dolga vsled zgradbe železnega mostu čez potok Za-poto, smatral je deželni odbor prošnjo za dovolitev podpore iz deželnega zaklada za utemeljeno ter je obljubil prizadetima okrajnocestnima odboroma, da bo priporočal deželnemu zboru dovolitev 25% prispevka. Visoki deželni zbor izvoli torej to poročilo odobril je na znanje vzeti in skleniti: der lieft per 1440 m itn Vorauschlagten Betrage per 7910 K 49 h im Ustffenfufjer Bezirke liegt. Rücksichtlich des berechneten Kostenerfordernisses ist das Landesbanamt der Ansicht, dass bei den ohnehin stets knapp bemessenen Voranschlägen des Projektanten sowie angesichts der seit der Verfassung des Projektes bedeutend gesteigerten Arbeiterlöhne und Materialpreise mit dem Gesamtbeträge per 13.082 K 60 h das Auslaugen nicht gesunden werden wird und mit einem mindestens um 10% höheren Erfordernisse per rund 14.400 K, welches sich mit 5700 K aus den Ratschacher und mit 8700 K aus den Nassensußer Straßeubezirk aufteilt, zu rechnen sein wird. hinsichtlich der im Straßenbezirke Nassensuß gelegenen Teilstrecke wird aber außerdem noch aus nadjfob geude Kosten Bedacht zu nehmen sein. Unmittelbar bei der Abzweigung der neuen Straße von der Radna-Nassensußer Landesstraße in Tržišče übersetzt die Tra^e mit einer bestehenden hölzernen, nur 3 m breiten Brücke den Neuringbach. Bei Vollendung der Neuring-Regulierung wird jedoch der Flußlaus gerade an dieser Stelle vermittels eines Durchstiches korrigiert und hiedurch die Notwendigkeit geschaffen, den neuen Flußlaus der Neuring im Zuge der neuen Straße zu überbrücken und in das alte aufgelassene Neuringbett an Stelle der heutigen Brücke ein kleineres Objekt behufs Durchführung des Sklipnica-Baches einzubauen. Die genannten, nicht zu vermeidenden Brückenobjekte wurden vom Landesbauamte projektirt und beziffern sich die Kosten beider zusammen aus 9900 K. (3. 9973 de 1902, 6924 de 1904.) Diesen Betrag zu den vorher ausgewiesenen Kosten des Straßenbaues hizugerechuet, ergibt sich ein zu bedeckendes Gesamterfordernis von 24.300 K, wovon nach den obigen Darlegungen 5700 K auf den Straßenbezirk Ratschach und der lieft per 18.600 K auf den Straßenbezirk Nasseufuß entfallen. Beide Bezirksstraßenausschüsse sind laut wiederholten diesbezüglichen Beschlussfassungen bereit, den gegenständlichen Straßenbau ehemöglichst zur Durchführung zu bringen, beide ersuchen jedoch unter Hinweis aus die sonstigen Belastungen des Bezirkes um tunlichst ausgiebige Unterstützung des Unternehmens aus Landesmitteln. Der Landesausschuß erachtete angesichts der unzweifelhaften Wichtigkeit des in liebe stehenden Straßenbaues insbesondere für die beiden Bezirken zu großem Nutzen gereichende Verbesserung der Verfrachtungsverhältnisse von Johannisthal, sowie angesichts des Umstandes, daß der Nassensußer Straßenbezirk dermalen durch die sonstigen Brückenbauten über den regulirten Neuringbach belastet ist und der Ratschacher Bezirksstraßeusoud die anläßlich des Baues der eisernen Brücke über die Zapota gemachte Schuld noch nicht abgestoßen hat, die Bedingungen zur Gewährung "einer Subvention aus dem Landessonde für gegeben und versprach den interessierten Bezirksstraßenausschüssen, dem Landtage die Bewilligung eines 25% Beitrages befürwortend in Antrag zu bringen. Der hohe Landtag wolle somit den vorstehenden Bericht zur genehmigenden Kenntnis nehmen und beschließen: Priloga 21. — Beilage 21. 169 I. Zgradba nove, 2600 m dolge, od Krmelja v Tržišče držeče okrajne ceste po projektu, ki sta ga okrajnocestna odbora Radeški in Mokronoški dala izdelati po civilnem inženerju A. Smrekerju in ki ga je pregledal in spopolnil deželni stavbni urad, s pro-računjeno svoto 24.300 kron se odobri ter se navedenima okrajnocestnima odboroma po razmerju na n ju odpadajočih stavbnih stroškov dovoli iz deželnega zaklada 25°/o prispevek v skupnem znesku 6075 kron. II. Ostali del stavbne potrebščine morata pokriti okrajnocestna odbora v Radečah in Mokronogu. III. Priloženi načrt zakona o zgradbi navedene okrajne ceste se odobri. IV. Deželnemu odboru se naroča, da se na podlagi § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, dogovori o tem z dotičnimi oblastvi, da predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje in končno skrbi za to, da se dovoljena cestna zgradba kakor hitro mogoče izvrši. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1905. Oton pl, Detela, deželni glavar. Zakon z dne , veljaven za vojvodino Kranjsko, o zgradbi nove okrajne ceste od Krmelja v Tržišče v cestnem okraju Radeškem in Mokronoškem. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, tako: 8 L V cestnih skladovnih okrajih Radeče in Mokronog je 2600 m dolga, Krmelj in Tržišče vezoča cestna proga na novo zgraditi kot okrajna cesta po projektu, ki sta ga dala napraviti okrajnocestna odbora. § 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. I. Der Bau einer neuen, 2600 m langen, von Krmelj nach Tržišče führenden Bezirksstraße nach dem, über Veranlassung der Bezirksstraßenausschüsse von Ivnt-schach und Nassenfuß vom Livil - Ingenieur A. Smreker ausgearbeiteten, vom Landesbauamte überprüften und vervollständigten Projekte, im voranschlagten Betrage von 24.300 K wird genehmiget und den genannten Be-zirksstraßen-Ausschüssen, nach Maßgabe der aus dieselben entfallenden Baukosten ein 25%tigcr Beitrag aus dem Landessonde im Gesamtbeträge per 6075 K bewilliget. II. Den restlichen Teil des Bauerfordernisses haben die Bezirksstraßenausschüsse von Ratschach und Nassen-fuß zu bedecken. III. Der zuliegende Gesetzentwurf über die gegenständliche Bezirksstraßen - Herstellung ivird genehmiget. IV. Der Landesausschuß wird beauftragt, die int § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, vorgeschriebene Vernehmung der betreffenden Behörden zu pflegen, die Vorlage des Gesetzentwurfes zur Allerhöchsten Sanktion zu' veranlassen und endlich Sorge zu, tragen, daß der bewilligte Straßenbau sobald als möglich zur Durchführung gelangt. Vom krainischen Landesauo schösse. Laibach, am 19. Oktober 1905. Otto €dler v. Detela, Landeshauptmann. Gesetz vom wirksam für das Herzogtum Kram, betreffend die Herstellung einer neuen Bezirksstrasse von Krmelj nach tržišče im Strassenbezirke Ratscbacb und Hassenfuss. Aber Antrag des Landtages Meines Berzogtumcs Knüll finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesetzcs vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, anzuordnen, wie fohlt: § I- 3n den Straßenkonkurrenzbezirken Ratschach und Naffeusuß ist die 2600 m lange, Krmelj und Tržišče verbindende Straßenstrecke nach Maßgabe des über Veranlassung der Bezirksstraßenausschüsse verfaßten Projektes als Bezirksstraße neuberzustellen. §2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt. 170 Priloga 22. — Beilage 22. Št. 12531 I. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun zaklada deželne prisilne delavnice za 1. 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1906. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Jos. Anton Barbo, poročevalec. Z. 12531 de 1905. Bericht des Miidcslmsschujscs, womit der Voranschlag des §andcs)wa»gsarbeits-Ijtiusfoiibs für dos Jahr 1906 vorgelegt wird. H o h e r Landtag ! Der Landesausschuß legt den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfonds für das Jahr 1906 mit beut Antrage vor: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Kom knmitfdjen Klndesausschussc. Laibach, am 20. Oktober 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Graf Jof. Anton Barbo, Referent. Priloga 22. — Beilage 22. 171 Proračun — Voranschlag zaklada dež. prisilne delavnice za 1. 1906. — bes Zmangsardeitshausfonbs für bas Jahr 1906. Poglavje — Kapitel 1 K 1 _o 'ČA Z g Ö Ö* g A i & Potrebščina Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kri men 1 I. Letne plače, aktivitetne in osebne doklade — Gehalte, AIrtivitiits- unb Kerfonal;ulagen 1 Vodjeva plača — Gchalt 6re Direktors 3600 — 3600 2 Kontrolorjeva plača — Gehalt des Kontra tors 2600 — 2600 3 Duhovnikova plača — Gehalt des Geistlichen 1600 — 1600 4 Plača učiteljeva — Gehalt des Lehrers 1400 — 1400 5 Plača stražnega nadzornika — Gehalt des Wachinspektors 1600 1600 2 II. Emolumenti — Emolumente 1 Kurjava — Lrheipiug 915 — 915 2 Svečava — Krleuchtunq 11 11 3 III. Službenine — Bestallungen 1 Hišnemu zdravniku — Dem Hnnsarst 1080 — 1080 2 Cerkveniku — Dem Mehner 72 — 72 3 Pazniku perilnice — Dem Waschkiichen-Änfscher .... 101 — 101 4 IV. Mezde in doklade paznikov — Löhnungen und Zulagen bet' Aufseher 1 Stalno nastavljenim — Den definitiv Digefiellten 1 Prvemu nadpazniku — Dem I. Oberaufseher 1. mezdo — Löhnung 1300 — 1300 2. osebno doklado — Personalzulage .... 120 — 120 3. službeno doklado — Dienstzulage 180 180 2 Drugemu nadpazniku — Dem II. Oberaufseher 1. mezdo — Löhnung 1100 — 1100 2. osebno doklado — Personalzulage . . . . - . 120 — 120 3 15 paznikom I. reda — 15 Aufsehern I. Klasse 1. mezdo, in sicer: — Löhnung, unb zwar: 5 paznikom I. kategorije po 1000 K — 5 Aufsehern I. Kate- gorie zu 1000 K 5000 — 5000 5 paznikom II. kategorije po 900 K — 5 Aufsehern II. Kate- gorie zn 900 K 4500 — 4500 5 paznikom III. kategorije po 840 K — 5 Aufsehern III. Kate- gorie zn 840 K 4200 — 4200 2. stanarinskenamestke ä 150K—Quartieräquivalente ä 150K 2250 — 2250 I Odnos — Fürtrag . 31749 — 31749 172 Priloga 22. —- Beilage 22. S ti~ &š 1 ■g) Oh Z K 1 1 s z 5 ti ti> g K 1 *c3 6 2 ti Dh Potrebščina Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen Prenos -— Übertrag 31749 31749 4 10 paznikom II. reda — 10 Aufsehern II. Klasse 1. mezdo, in sicer: — Löhnung, und zwar: 5 paznikom I. kategorije po 780 K — 5 Aufsehern I. Kate- . gotie zu 780 K 3900 — 3900 5 paznikom II. kategorije po 720 K — 5 Aufsehern II. Kate- gvrie zu 720 K 3600 — 3600 2. stanarinske namestke po 150 K — Quartieräquivalente ju 150 K 1500 — 1500 2 Začasno nastavljenim: — Brit provisorisch Angestellten: 12 provizoričnim paznikom II. reda — 12 provisorischen Auf- sehern II. Klasse 1. mezdo po 660 K - Löhnung zu 660 K. 7920 — 7920 2. stanarinske namestke po 120 K - Quartieräquivalente zu 120 K 1440 — 1440 3 Pomožnim paznikom: — Ben Anshilfsaufsehern: 1 pomožnemu pazniku po K P80 na dan za 300 dni — 1 Aushilfsaufseher täglich zu K P80 für 300 Tage 540 — 540 4 Za zunanjo stražo zavoda — Für die iiustere Bewachung der Anstalt 2884 — 2884 5 V. Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen 1000 1000 6 VI. Cerkvene potrebščine — Kirchenerfordernisse 1 Stroški za svečavo v kapeli, darovalno vino, kadilo itd. — Belenchtnugskosten für die Kapelle, Opferuiein, Weiranch it, s. m 200 200 2 Za drugo sv. mašo v pozimskem času — Mr die potite HI. Messt in den Wintermonatrn 70 70 7 VII. Potrebščine za opravo in orožje — Erfordernisse für Montur und Armatur Porazredna oprava za 2 nadpaznika in 38 paznikov Kate- goriemäßige Montur für 2 Oberaufseher und 38 Aufseher. 3170 — 3170 8 VIII. Uradne, pisarniške in učne potrebščine — Amts-, Kanzlei- und Unterrichtserfordernisse 1 Stalni letni pavšal za pisarniške potrebščine — Fixes Jahres- pauschale für die Laiyleierforöernisse 280 — 280 2 Premenljive potrebščine za papir, tiskarska in kamenopisna dela itd. — Veränderliche Erfordernisse für Vapier-, Bruck- und lithografische Arbeiten n. sw... 200 200 3 Šolske potrebščine — Zchiilerfordernisse 200 — 200 9 IX. Delovršba — Arbeitsbetrieb 1 Delavsko blago — Arlieilsmaterialt 24600 24600 2 Poljedelstvo — Landwirtschaft 2500 2500 ' Odnos — Fürtrag . 85753 — 85753 'ISBN Priloga 22. — Beilage 22. 173 3 '1 as 1 •H, « m o CU Naslov — Titel S g c? g K 1 bb S od Ph Potrebščina Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota j Summe 1 I Krone — Kronen Prenos —- Übertrag 85753 — 1 85753 3 Inventarske reči — Inventatialgegenstiinbe 1200 . 1200 4 Prisiljencem premije od zaslužkov — Vetdienstpmmien bet' Zwängiingc 16000 — 16000 5 Odstotki upravnemu osebju jDrojtlttc bes Vetwaltnngs- - pctsonalcs 3350 — 3350 6 Nagrade in odstotki mojstrom — Urmnnetationen Itnb $)l'0» peilte bet Werkmeiller 2150 — 2150 7 Razni stroški — Verschieb en e Zlnsgaben 6000 — 6000 10 X. Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gcdäude 1 Vzdrževalni stroški — Kousetvationskosten 1600 — 1600 ! 2 Zavarovalni stroški — ZUseluitanzanslagrn 140 — 140 3 Plača dimnikarjeva — Rauchfangkehtetbkstallnng . ... 320 320 i n XI. Davki in davščine — Steuern und Abgaben . . 62 — 62 12 XII. Režijski stroški — Regiekosten 1 Za prisiljence v ljubljanski prisilni delavnici — Jiiv Zwäng- Ihtite im Mint d) c v Zwangsarbeilshanse: l Hrana za prisiljence — Beköstigung der Zwängünge.... 62000 — 62000 I 2 Zdravila in druge zdravniške ordinacije — Medikamente und ardere ärztliche Ordinationen 1. Premenljive potrebščine — Veränderliche Erfordernisse 350 — 350 2. Prispevek bolniškemu zakladu k stroškom za bolnično lekarno — Beitrag dem Krankenhausfvnde zn den Aus- gaben für die Spitalsapotheke 1000 — 1000 3 Kurjava — Beheizung 5000 — 5000 ! 4 Razsvetljava — Beleuchtung 7700 — 7700 5 Obleka, perilo in postelje — Kleidung, Wäsche und Bettzeug . 12200 —■ 12200 6 Monture za izpuščene prisiljence — Losgehermonturen . 900 — 900 7 Snaženje in slama za postelje — Reinigung und Lagerstroh 1500 — 1500 8 Inventarske reči — Jnventarialgegenstände 1330 — 1330 l 9 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 1640 — 1640 2 Za prisiljenke v lankovškem zavodu in za druge po tujih prisilnih delavnicah — Jit v weibliche Zwängiingc in Lan- kovitz und anbete in ftcmben Zwangsatbcitshäusetn 11500 — 11500 13 XIII. Donesek pokojninskemu zakladu — Beitrag dem Vensionsfonde 9700 — 9700 : 14 XIV. Obrestovanje in vračilo dolga pri deželnem zakladu — Verzinsung und Tilgung der Schuld an den Fandesfond 1962 — 1962 15 XV. Razni stroški — Verschiedene Ausgaben .... 1270 — 1270 1 Skupna potrebščina — Gesamterfordernis . 234627 — 234627 174 Priloga 22. — Beilage 22. S '■§" (S 1 Z K 1 ■g- 1 Ö 8 N- 1 Pokritje Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Ö > Bedeckung M 1 cd s ot Krone — Kronen l I. Obresti — Interessen 4-2% obresti obligacij enotnega državnega dolga štev. 27.695 z dne 1. februarja 1870. 1. glavnice 4100 K — 4 2% Interessen von den einheitlichen Staatsschuldobligativnen Nr. 27.695 de datto 1. Februar 1870, im Betrage von 4100 K . 172 172 2 1 II. Dohodki delovršbe — Ertrag des Arbcitsbetrlebos Skupilo za prodane izdelke — Erlös für ucrluutftc Erzeugnisse 26000 26000 2 Dohodki poljedelstva — Landwirtfchastsertrag 2500 — 2500 3 Privatni zaslužek prisiljencev — privalarlicltslohn der Zwäng- linge 90000 — 90000 4 Razni prejemki — Verschiedene Empfänge 150 — 150 3 III. Povračila za oskrbovanje in pokopavanje — Perpflegs- n n d Leichenkostenvergütungeil. 1 Za oskrbovanje 283 prisiljencev iz tujih kronovin po 90 h na dan — Für Vepssegskosten von 283 fremden Zwänglingcn ä 90 h per Tag . .' . 92966 92966 2 Povračila pogrebnih stroškov — In Leichenkostcnvergntnngcn 40 — 40 4 IV. Razni dohodki — verschiedene Einnalpnen. 1 Stanarinski dohodek pazniških hiš — Zinsertrag der Inf- feherhiinfer 1962 1962 2 Povračila stroškov za oblačila prisiljencev — In Vergil- tungen für die an die Zwänglinge ausgefolgten Kleidungsstücke 760 760 3 Razni drugi dohodki — In sonstigen Einnähmen l Skupilo za prodano staro posteljno slamo, povračilo oskrbo- valne blagajne za prodana drva itd. — An Erlös für verkauftes altes Lagerstroh, Ersatz der Berpslegskasse für verkauftes Brennholz n. s. w 6000 6000 2 Skupilo za prodani gramoz, pesek itd. — Erlös für verkauften Schotter, Sand n. s. w 2000 — 2000 Skupno pokritje — Gesamintbedeckung . 222550 — 222550 Potrebščina — Erfordernis .... 234627 Primanjkljaj — Abgang 12077 Ta primanjkljaj je pokriti iz deželnega zaklada— Dieser Abgang wird aus dem Landesfonde za decken sein. ; j 1 Priloga 23. — Beilage 23. 175 Št. 12.987 1. 1905. Poročilo deželnega odbora glede zopetne predložitve v deželnozbor-skih zasedanjih leta 1902., 1903. in 1904. nerešenih predlog. Visoki deželni zbor! Ker v deželnozborskih zasedanjih leta 1902., 1903. in 1904. predložene deželnozborske predloge niso bile rešene, si usoja deželni odbor te predloge zopet v ustavno obravnavanje predložiti, in sicer: 1. ) Vse v poročilu deželnega odbora z dne 22. septembra 1904, št. 12.139 — priloga 50. deželnozborskih obravnav leta 1904. — označene predloge. 2. ) Nastopne predloge iz leta 1904., namreč: Priloga 1. Osuševanje ljubljanskega barja. Priloga 2. Računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1902. Priloga 3. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1904. Priloga 4. Računski sklep deželnokulturnega zaklada za 1. 1902. Priloga 5. Proračun deželnokulturnega zaklada za 1. 1904. Priloga 6. Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1902. Priloga 7. Proračun deželnega posojilnega zaklada za I. 1904. Priloga 8. Računski sklep zaklada prisilne de-lalnice za 1. 1902. Priloga 9. Proračun zaklada prisilne delalnice za 1. 1904. Priloga 10. Računski sklep normalnošolskega zaklada za 1. 1902. Priloga 11. Proračun normalnošolskega zaklada za 1. 1904. Priloga 12. Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1902. in proračuni za 1. 1904. Priloga 13. Računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1902. Z. 12.987 de 1905. Bericht des Amdesausschiijses, betreffend die Wiedervorlage der in den Landtags-sesjionen der Jahre 1902, 1903 und 1904 unerledigt gebliebenen Vorlagen. Hoher Landtag! Da die in den Landtagssessionen der Jahre 1902. 1903 und 1904 unterbreiteten Landtagsvorlagen unerledigt geblieben sind, so gestattet sich der Landesausschuß " diese Vorlagen abermals zur verfassungs-mäßigen Behandlung einzubringen, und zwar: 1. ) Sämtliche im Berichte des Landesausschusses vom 22. September 1904, Z. 12.139 — Beilage 50 der Landtagsverhandlungen de 1904 — bezeichneten Vortagen. 2. ) Nachstehende Vorlagen aus dem Jahre 1904, als: Beilage 1. Entwässerung des Laibacher Moores, Beilage 2. Rechnungsabschluß des krainischen Lehrer-Pensionsfonds pro 1902. Beilage 3. Voranschlag des Lehrerpensionsfonds pro 1904. Beilage 4. Rechnungsabschluß des Landeskulturfonds pro 1902. Beilage 5. Voranschlag des Landeskulturfonds pro 1904. Beilage 6. Rechnungsabschluß des Landesanlehens-sonds pro 1902. Beilage 7. Voranschlag des Landesanlehensfonds pro 1904. Beilage 8. Rechnungsabschluß des Zwangsarbeitshansfonds pro 1902. Beilage 9. Voranschlag des Zwangsarbeitshaus-fonds pro 1904. Beilage 10. Rechnungsabschluß des Normalschulfonds pro 1902. Beilage 11. Voranschlag des Normalschulfonds pro 1904. Beilage 12. Rechnungsabschlüsse der Stiftungs-fonde pro 1902 und Voranschläge pro 1904. Beilage 13. Rechnungsabschluß des Theaterfonds pro 1902. 176 Priloga 23. — Beilage 23. Priloga 14. Proračun gledališkega zaklada za 1. 1904. Priloga 15. Računski sklep muzejskega zaklada za 1. 1902. Priloga 16. Proračun muzejskega zaklada za 1. 1904. Priloga 17. Računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1902. Priloga 18. Proračun pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1904. Priloga 19. Računski sklep kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1902. Priloga 20. Proračun Grmskega zaklada za 1. 1904. Priloga 21. Računski sklepi bolničnega, blaz-ničnega, porodnišnega in najdenškega zaklada za 1. 1902. Priloga 22. Proračuni bolničnega, blazničnega porodišnega in najdenškega zaklada za 1. 1904. Priloga 23. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1902. Priloga 24. Računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1903. Priloga 25. Računski sklep deželnokulturnega zaklada za 1. 1903. Priloga 26. Računski sklep normalnošolskega zaklada za 1. 1903. Priloga 27. Računski sklep zaklada prisilne delalnice za 1. 1903. Priloga 28. Računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1903. Priloga 29. Računski sklepi bolničnega, blazničnega, porodnišnega in najdenškega zaklada za 1. 1903. Priloga 30. Računski sklep muzejskega zaklada za 1. 1903. Priloga 31. Računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1903. Priloga 32. Proračun deželnega zaklada za 1. 1904. Priloga 33. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1905. Priloga 34. Volitev deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Kranj-Tržič-Škofjaloka. Priloga 35. Proračun gledališkega zaklada za 1. 1905. Priloga 36. Proračun deželnokulturnega zaklada za 1. 1905. Priloga 37. Računski sklep kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1903. Priloga 38. Proračun zaklada prisilne delalnice za 1. 1905. Priloga 39. Proračun pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1905. Priloga 40. Proračun normalnošolskega zaklada za 1. 1905. Priloga 41. Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1902. Priloga 42. Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1903. Beilage 14. Voranschlag des Theaterfviids pro 1904. Beilage 15. Rechnungsabschluß des Museums-fonds pro 1902. Beilage 16. Voranschlag des Museumsfonds pro 1904. Beilage 17. Rechnungsabschluß des Pensionsfvnds der Landesbediensteten pro 1902. Beilage 18. Voranschlag des Pensionsfonds der Landesbedienstelcn pro 1904. Beilage 19. Rechnungsabschluß der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden pro 1902. Beilage 20. Voranschlag des Staudner-Fonds pro 1904. Beilage 21. Rechnungsabschlüsse des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds pro 1902. Beilage 22. Voranschläge des Krankenhaus-Irrenhaus-, Gebärhaus und Findelfonds pro 1904. Beilage 23. Rechnungsabschluß des Garautiefonds der Unterkrainerbahnen pro 1902. Beilage 24. Rechnungsabschluß des krainischen Lehrer-Pensionsfonds pro 1903. Beilage 25. Rechnungsabschluß des Landeskulturfonds pro 1903. Beilage 26. Rechnungsabschluß des Rvrmalschul-fonds pro 1903. Beilage 27. Rechnungsabschluß des Zwangsarbeitshausfonds pro 1903. Beilage 28. Rechnungsabschluß des Theaterfonds pro 1903. Beilage 29. Rechnungsabschlüsse des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds pro 1903. Beilage 30. Rechnungsabschluß des Museumsfonds pro 1903. Beilage 31. Rechnungsabschluß des Pensionsfonds der Landesbediensteten pro 1903. Beilage 32. Voranschlag des Landesfonds pro 1904. Beilage 33. Voranschlag des Lehrerpensionsfonds pro 1905. Beilage 34. Wahl eines Landtagsabgeordneten für den Landgemeindenwahlbezirk Krainburg-Neumarktl-Bischoflack. Beilage 35. Voranschlag des Theaterfonds pro 1905. Beilage 36. Voranschlag des Landeskulturfonds pro 1905. Beilage 37. Rechnungsabschluß der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden pro 1903. Beilage 38. Voranschlag des Zwangsarbeitshausfonds pro 1905. Beilage 39. Voranschlag des Pensionsfonds der Landesbediensteten pro 1905. Beilage 40. Voranschlag des Normalschulfonds pro 1905. Beilage 41. Rechnungsabschluß des Landesfonds pro 1902. Beilage 42. Rechnungsabschluß des Landesfonds pro 1903. Priloga 23. — Beilage 23. 177 Priloga 43. Proračun deželnega posojilnega zaklada za 1. 1905. Priloga 44. Proračuni bolničnega, blazničnega, porodišnega in najdenškega zaklada za 1. 1905. Priloga 45. Proračun Grmskega zaklada za 1. 1905. Priloga 46. Proračun muzejskega zaklada za 1. 1905. Priloga 47. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1903. Priloga 48. Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1903. Priloga 51. Zagradba hudournikov Sora in Ra-čeva z dotičnim načrtom zakona. Priloga 75. Poprava in uvrstitev občinske ceste Dovje-Mojstrana med okrajne ceste. Priloga 84. Proračun deželnega zaklada za 1. 1905. Priloga 85. Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1903. Letno poročilo deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1902 do konca decembra 1903. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Beilage 43. Voranschlag des Landesanlehensfoiids pro 1905. Beilage 44. Voranschläge des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhans- und Findelfonds pro 1905. Beilage 45. Voranschlag des Standner-Fonds pro 1905. Beilage 46. Voranschlag des Museuinsfonds pro 1905. Beilage 47. Rechnungsabschluß des Garantiefonds der Unterkrainerbahnen pro 1903. Beilage 48. Rechnungsabschluß des Landesan-lehensfonds pro 1903. Beilage 51. Verbauung der Wildbäche Zeier und Raceva mit Vorlage eines diesbezüglichen Gesetzentwurfes. Beilage 75. Korrektur und Einreihung der Gemeindestraße Lengenfeld-Mojstrana in die Kategorie der Bezirksstraßen. Beilage 84. Voranschlag des Landesfonds pro 1905. Beilage 85. Rechnungsabschlüße der Stifinngs-fonde pro 1903. Rechenschafts-Bericht des Landesausschusses für die Zeit vom 1. Oktober 1902 bis Ende Dezember 1903. Pom lrrainischen Krndesausschiljfe. Laibach, am 21. Oktober 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. 178 Priloga 24. — Beilage 24. Št. 13156 1. 1901. Poročilo deželnega odbora o prošnji mestne občine ljubljanske za dovoljenje, da sme vsled neizvršenih raznovrstnih javnih del prihranjeni znesek 170.000 kron porabiti v pokritje primanjkljaja pri stroških za povečanje mestne elektrarne. Visoki deželni zbor! Z deželnozborskim sklepom dne 5. maja 1899, št. 5441, je bilo deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljeno najetje posojila v znesku 1,600.000 K, in sicer: a) 240.000 K za gradnjo Mestnega doma; b) 200.000 K za gradnjo osemrazredne slovenske dekliške šole in župnišča pri Sv. Jakobu; c) 130.000 K za gradnjo mestne ubožnice; d) 40.000 K za gradnjo ljudske kopeli; e) 240.000 K za tlakovanje cest, ulic in trgov; j) 350.000 K za napravo novih cest. ulic in trgov; g) 400.000 K za povečanje elektrarne. Že poprej pa je bilo za zgradbo in obrat mestne elektrarne z deželnozborskim sklepom dne 14. februarja 1895, št. 3486, dovoljeno najetje posojila v znesku 800.000 K, in z deželnozborskim sklepom dne 6. marca 1896, št. 3690, najetje posojila v znesku 27. 00 K. Temu nasproti pa se raz vidijo iz dotičnih, od mestnega magistrata deželnemu odboru predloženih Z. 13.156 de 1901. Bericht des Landesausschusses, betreffend -as Ansuchen der Stadtgemeinde Laibach um Bewilligung der Verwendung eines infolge Vichtausführung verschiedener öffentlicher Arbeiten in Ersparung gekommenen Betrages von 170.000 Kronen zur Deckung eines Fehlbetrages bei den Losten für die Vergrößerung des städtischen Elektrizitätswerkes. Hoher Landtag! Mit dem Landtagsbeschlusse vom 5. Mai 1899, Z. 5441, wurde der Landeshauptstadt Laibach die Aufnahme eines Anlehens von 1,600.000 K bewilligt, und zwar: a) 240.000 K für den Bau des „Mestni dom“; b) 200.000 K für den Bau der achtklasstgen slovenischen Mädchenschule und des Pfarrhofes zu St. Jakob; c) 130.000 K für den Bau des städtischen Armenhauses ; d) 40.000 K für den Bau eines Bolksbades; e) 240.000 K für die Pflasterung von Straßen, Gassen und Plätzen; f) 350.000 K für die Anlage neuer Straßen, Gassen und Plätze; g) 400.000 K für die Vergrößerung des Elektrizitätswerkes. Bereits früher war für den Bau und Betrieb des städtischen Elektrizitätswerkes mit dem Landtagsbeschlusse vom 14. Februar 1895, Z. 3486, die Aufnahme eines Darlehens von 800.000 K und mit Landtagsbeschluß vom 6. März 1896, Z. 3690, die Aufnahme eines solchen von 27.200 K bewilligt worden. Dem gegenüber ergaben sich auf Grund der vom Stadtinagistrate dem Landesausschusse vorgelegten Ausweise Priloga 24. — Beilage 24. 179 izkazov in računov za zgradbo, povečanje in pričetek obrata elektrarne nastopni izdatki: Po prvotnem proračunu so znašali stroški za dela, ki jih je imela zvršiti tvrdka Siemens in Halske na podstavi dotične pogodbe, .... 637.000 K in za dela, ki jih je morala občina izvršiti v lastni režiji . . . . , . 190.000 „ skupaj................................... 827.000 K. Med izvrševanjem pa so vsled razširjenja in pomnožitve električne razsvetljave in torej vsled potrebnega podaljšanja kabljev i. t. d. na podstavi raznih sklepov občinskega sveta kmalo nastali znatni večji stroški, kateri so račun tvrdke Siemens in Halske zvekšali na...................... 688.022 K — h oziroma po odbitku zneska . . ._______22,798 „ 48 „ za delo, kar se ga je manj izvršilo, na svoto......................... 665.223 K 52 h. Neprimerno večje pa je bilo zvekšanje stroškov pri delu, ki ga je izvršila mestna občina v lastni režiji. Ti stroški so znašali do konca mesca julija 1899 .................... 370.797 K 95 h ter so torej s prištetim gornjim zneskom.......................... 665.223 „ 52 ,, znašali skupni stroški elektrarne do navedene dobe svoto . . . 1,036.021 K 47 h. Izmed režijnih del, ki jih je izvršila mestna občina, naj bodo navedeni tukaj glavni zneski v okroglih svotah, ki deloma v prvotnem proračunu niso bili obseženi, namreč: Zgradba električne centrale z nakupom zemljišča in z železno strešno konstrukcijo vred 134.000 K; hišne zveze 51.000 E; stroški za inštalacijo javne razsvetljave 72.000 K. K delu, ki ga je morala izvršiti navedena tvrdka, je spadalo med drugim tudi: Dobava parnih in dinamo-strojev in kotlov za 190.000 K; naprava kabljev za 320.000 K; akumulatorji za 96.000 K. S tem pa povečanje elektrarne še nikakor ni bilo završeno in posebno, ko se je napravila električna cestna železnica in se vsled tega potrebovalo znatno več električne sile, se je morala vsa elektrarna zopet zdatno razširiti ter so se pred vsem morali povekšati stroji in akumulatorji. Edino-le ti stroški so znašali okroglih 146.000 K, oziroma 73.000 K, vsi drugi izdatki do konca mesca decembra 1900 pa.............................. 309.844 K 30 h Do konca septembra 1901 izdalo se je še........................ 46.522 „ 06 ,, in ako k tem izdatkom prištejemo Odnos . . . 356.366 K 36 h und Rechnungen für den Bau, die Vergrößerung und die Inbetriebsetzung des Elektrizitätswerkes folgende Ausgaben: Nach dem ursprünglichen Voranschläge betrugen die Kosten für die von der Firma Siemens und Halske auf Grund des bezüglichen Vertrages auszuführenden Arbeiten.................................... 637.000 K und für die von der Gemeinde in eigener Regie durchzuführenden Arbeiten . . . . 190.600 ,. zusammen.................................... 827.000 K. Im Verlaufe der Herstellung ergaben sich aber alsbald infolge Ausdehnung der elektrischen Beleuchtung und der hiedurch bedingten Verlängerung des Kabelnetzes usw. auf Grund verschiedener Gemcinderatsbeschlüsse ansehnliche Mehrauslagen, welche die Rechnung der Firma Siemens und Halske auf..............' . . . 688.022 K — h und nach Abzug einiger Minderarbeiten im Betrage von...................... 22.798 ,. 48 „ auf.................................. 665.223 K 52 h steigerten. Ungleich höher noch war die Vermehrung der Kosten bei den von der Gemeinde in eigener Regie durchgeführten Arbeiten. Diese Kosten beliefen sich bis Ende Juli 1899 auf.................................. 370.797 K 95 h und zuzüglich obiger............... 665.223 „ 52 h die Gesamtkosten des Elektrizitätswerkes bis zum erwähnten Termine auf ............................... 1,036.021 K 47 h. Unter den von der Stadtgemeinde durchgeführten Regiearbeiten seien an großen Kosten, die zum Teile im ursprünglichen Voranschläge gar nicht enthalten waren, in runden Summen hervorgehoben: Der Bau der elektrischen Zentrale samt Grundeinkauf und eiserner Dachkonstruktion 134.000 K; die Hausanschlüsse mit 51.000 K; die Auslagen für die Installation der öffentlichen Beleuchtung mit 72.000 K. Zu den Arbeiten, welche durch die genannte Firma auszuführen waren, gehörten unter andern: die Beistellung der Dampf- und Dynamo - Maschinen und der Kessel mit 190.000 K; die Herstellung des Leitungsnetzes mit 320.000 K; die Akkumulatoren mit 96.000 K. Damit war jedoch die Vergrößerung des Elektrizitätswerkes keineswegs abgeschlossen und insbesondere, als es zur Ausführung der elektrischen Straßenbahn und damit zum stark erhöhten Strombedarfe kam, mußte die ganze Anlage neuerlich bedeutend erweitert und vor allem die Maschinen- und Akkumulatorenanlage vergrößert werden; allein diese Kosten stellten sich auf rund 146.000 K, bzw. 73.000 K und die gesamten weiteren Auslagen bis Ende Dezember 1900 auf ...... 309.844 K 30 h Bis Ende September 1901 wurden noch weitere......... 46.522 „ 06 „ verausgabt und mit Hinzurechnung der__________________ Fürtrag . . . 356.366 K 36 h 180 Priloga 24. — Beilage 24. Prenos . . . 356.366 K 36 h zgoraj navedene stroške koncem mesca julija 1899 v znesku . . 1,036.021 „ 47 ,, znašajo skupni stroški do konca mesca septembra 1902 svoto . . 1,392.387 K 83 h. V primeri s početkoma omenjenimi, že dovoljenimi posojili v skupnem znesku ......................... 1,227.200 „ — h ostane še nepokritih stroškov v znesku ......................... 165.187 K 83 h. V svrho poplačila tega primanjkljaja je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v seji dne 15. oktobra 1901 v navzočnosti 23 občinskih svetnikov soglasno to-le sklenil: 1. ) „V pokritje svote 165.187 K 83 h, ki se je izdala za izvršeno povečanje mestne elektrarne na podlagi raznih sklepov občinskega sveta, se potrebuje 170.000 kron. 2. ) Ta svota 170.000 kron se vzame iz prihrankov onega po deželnem zakonu in po Najvišji sankciji dovoljenega posojila, ki ga je občinski svet v svoji seji dne 26. januarja 1899 sklenil najeti za razne javne naprave v znesku 1,600.000 K, in se deželni zbor naprosi, da izreče k temu svoje dovoljenje“. Ti prihranki so nastali vsled opustitve regulacije Gruberjeve ceste in tlakovanja Kongresnega trga ob spodnji strani, sv. Petra ceste do Škofijskih ulic, Florjanskih ulic, ceste ob Vodnikovem trgu in Lingarjevih ulic. Ta sklep občinskega sveta je mestni magistrat izročil deželnemu odboru s prošnjo, da ga v potrditev predloži deželnemu zboru. Deželnemu odboru se vidi potrebno, priporočati deželnemu zboru potrditev sklepa, ker se iz ene strani na vsak način mora poplačati navedeni končni primanjkljaj, iz druge strani pa bi bila izvršitev dotičnega tlakovanja in regulacij sicer jako želeti, vendar pa vse to ni neodloživno in je za mestno občino gotovo primernejše, te naprave za zdaj opustiti nego najeti zopetno posojilo v enakem znesku. Glede na to pa, da se z ugoditvijo prošnje občinskega sveta sicer ne zviša skupni znesek z deželnozborskim sklepom dne 9. maja 1899 dovoljenega posojila, da pa so bili vendar s tem sklepom različni delni zneski izrecno določeni za posamezne namene in da se zdaj hočejo ti zneski obrniti v druge svrhe, moralo se bo po mnenju deželnega odbora izposlovati sklepu deželnega zbora, ki se tu spodaj nasvetuje, ob enem tudi Najvišje pritrjenje. Deželni odbor si torej usoja nasvetovati: Übertrag . . . 356.366 K 36 h obaugeführten Kosten mit Ende Inti 1899 per............................... 1,036.021 ,. 47 „ stellen sich die gesamten Kosten bis Ende September 1902 auf .... 1,392.387 K 83 h. Im Entgegenhalte zu den eingangserwähnten Anlehensbewilligungen zu-sammen per........................... 1,227.200 „ — „ ergibt sich sonach ein noch unbedeckter Ausgabenrest von..................... 165.187 K 83 h. Behufs Tilgung dieses Abganges hat der Gemeinderat der Landeshauptstadt Laibach in der Sitzung vom 15. Oktober 1901 in Anwesenheit von 23 Gemeinderäten einhellig folgenden Beschluß gefaßt: 1. ) „Zur Bedeckung des Betrages von 165.187 K 83 h, der zur Durchführung der Vergrößerung des städtischen Elektrizitätswerkes ans Grund verschiedener Beschlüsse des Gemeinderates ausgegeben wurde, sind 170.000 K erforderlich. 2. ) Dieser Betrag von 170.000 K wird den Ersparnissen jenes auf Grund eines Landesgesetzes und der Allerhöchsten Sanktion bewilligten Darlehens entnommen, das der Gemeinderat in seiner Sitzung vom 26. Jänner 1899 für verschiedene öffentliche Anlagen im Betrage von 1,600.000 Kronen aufzunehmen beschloßen hat, und der Landtag wird gebeten, daß er hiezu seine Bewilligung ausspreche." Die oberwähnten Ersparnisse sind erzielt worden, weil die Regulierung der Grubergasse und die Pflasterung des Kongreßplatzes auf der untern Seite, der Petersstraße bis zur Pfalzgasse, der Floriansgasse, der Straße am Vodnik-platze und der Lingergasse nicht ausgeführt wurde. Obiger Gemeinderatsbeschluß wurde vom Stadt-magistrate dem Landesausschusse mit der Bitte übersendet, ihn zur Genehmigung dem Landtage vorzulegen. Der Landesausschuß erachtet die Genehmigung des Beschlusses empfehlen zu sollen, da einerseits die Tilgung des obigen schließlichen Fehlbetrages jedenfalls erfolgen muß, andererseits die in Betracht kommenden Pflasterungen und Regulierungen zwar recht wünschenswert gewesen wären, aber doch nicht unaufschiebbar sind und es für die Stadtgemeinde sicher zweckmäßiger ist, die Herstellungen einstweilen zu unterlassen, als ein weiteres Darlehen im gleichen Betrage aufzunehmen. Mit Rücksicht auf den Umstand, daß durch die Bewilligung des gemeinderätlichen Ansuchens zwar der Gesamtbetrag des mit dem Landtagsbeschlusse vom 9. Mai 1899 bewilligten Anlehens nicht erhöht wird, daß jedoch in diesem Beschlusse ausdrücklich verschiedene Teilbeträge für einzelne Zwecke bestimmt wurden und hierin nun eine Veränderung eintreten soll, wird es nach Ansicht des Landesausschusses zugleich notwendig sein, für den unten in Vorschlag gebrachten Beschluß des Landtages auch die Allerhöchste Sanktion einzuholen. Sonach beehrt sich der Landesausschuß den Antrag zu stellen: Priloga 24. — Beilage 24. 181 Visoki deželni zbor skleni: 1.) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoljuje, da znesek 170.000 K, — ki se je od posojila 1,600.000 K, dovoljenega z deželnozborskim sklepom dne 9. maja 1899, pri zneskih 240.000 K oziroma 350.000 K, določenih za tlakovanje cest, ulic in trgov in pa za napravo novih cest, ulic in trgov prihranil na ta način, da se nekaj teh del ni izvršilo, — sme poleg v to svrlio že določenih 400.000 K tudi še porabiti za povečanje mestne elektrarne. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 20. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Jos. Anton Barbo, poročevalec. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Der Landeshauptstadt Laibach wird die Bewilligung erteilt, einen Betrag von 170.000 K, welcher von dem mit dem Landtagsbeschlusse vom 9. Mai 1899 bewilligten Anlehen von 1,600.000 K an den Beträgen von 240.000 K, beziehungsweise 350.000 K, die für Pflasterungen von Straßen, Gassen und Plätzen, dann für die Anlage neuer Straßen, Gassen und Plätze bestimmt waren, dadurch in Ersparung gebracht wurden, daß ein Teil dieser Arbeiten unausgeführt blieb, nebst den für die Vergrößerung des städtischen Elektrizitätswerkes schon bestimmten 400.000 K ebenfalls noch für diesen Zweck zu verwenden. 2. ) Der Landesausschuß wird beauftragt, für diesen Beschluß die Allerhöchste Sanktion zu erwirken. Vom krainischen Ländesausschusse. Laibach, am 20. Oktober 1905. chtto Gdt'er r>. Detela, Landeshauptmann. <|>mf Jos. Anton Warbo, Referent. 182 Priloga 25. — Beilage 25. Št. 12.557 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun gleda lisltega zaklada za leto 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun gledališkega zaklada za leto 1906. in pripomni k temu sledeče: Proračun gledališkega zaklada za leto 1906. izkazuje potrebščine.................... 22.526 K pokritja pa............................ 21.750 „ tako da znaša primanjkljaj................. 776 K ki naj se pokrije iz deželnega zaklada. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Odobri se proračun gledališkega zaklada za leto 1906. s potrebščino v znesku 22.526 K in s pokritjem v znesku 21.750 K, torej s primanjkljajem v znesku 776 K, ki ga pokrije deželni zaklad. V formalnem oziru se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 23. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grof Jos. Anton Bartao, poročevalec. Z. 12.557 de 1905. Sericht des Landesausschusses, mit welchem -er Voranschlag -es Theaterfonds für -as Äahr 1906 vorgelegt wir-. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Voranschlag des Theater-fonds für das Jahr 1906 zur Beratung vor und bemerkt hiezn nachstehendes: Der Voranschlag des Theaterfonds für das Jahr 1906 weift das Erfordernis mit .... 22.526 K und die Bedeckung mit.......................... 21.750 „ auf; es ergibt sich somit der Abgang per . 776 K der aus dem Landesfonde zu decken sein wird Der Landesausschuß stellt oen Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Theaterfonds für das Jahr 1906 mit dem Erfordernisse per 22.526 K und mit der Bedeckung per 21.750 K, demnach mit dem Abgänge per 776 K, der aus dem Landesfonde zu decken ist, wird genehmigt. In formeller Hinsicht wird beantragt: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Vom krainischen Lmidesmlsschtisse. Laibach, am 23. Oktober 1905. Otto Gdl'er von Aetefa, Landeshauptmann. Graf gos. Anton Warbo, Siefrrent. Priloga 25. — Beilage 25. 183 Proračun — Voranschlag gledališkega zaklada za leto 1906. — des Weaterfonds für das Aahr 1906. s 1 O 's To o CM K 1 > ln cd f sa- 1 1 §> 1 iS Predmet — Hegenstand Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Ki one — Kronen A. Potrebščina — Erfordernis. 1 Režijski stroški — Regiekosten. 1 ; Plače — Löhnungen 3000 — 3000 2 Nagrada gledališkega nadzornika — ^Remuneration des Theater- Inspektors 630 — 630 3 Inventar — Inventar. 1 Vzdržavanje inventarja v gledališču — Instandhaltung des Theater- Inventars 600 , 600 2 Nakup inventarja — Jnventarsnenanschasfnng. L Nove dekoracije — Nene Dekorationen 1000 — 1000 2. Razne inventarske reči — Verschiedene Jnventarsgegenstände 500 — 500 4 ö C % ’S ser W 1 c5 ▻ #CÖ s 1200 — 1200 5 Razsvetljava — Beleuchtung 400 — 400 6 Pristojbine za vodovod — Wasserleitungsgebühren 240 — 240 7 Drugi režijski stroški — Sonstige Regiekosten 700 — 700 1 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . 8270 — 8270 2 Stroški za gledališko poslopje — Auslagen für das Theatergebäude. 1 Davki — ©teuern 200 200 2 Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent 906 906 3 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 100 — 100 4 Vzdržavanje naprav za razsvetljavo — Instandhaltung der Be- leuchtungsanlagen 300 300 5 Vzdržavanje vodovodnih naprav — Instandhaltung der Wasser- leitungsanlagen 100 100 6 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 1000 1000 7 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 250 — 250 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . 2856 — 2856 3 Obrestovanje in plačilo dolga — Verzinsung und Tilgung der Schuld. 1 4 y2 % obresti — 4 >/2 »/„ Zinsen 7357 7357 2 Amortizacijski obrok — Amortisationsrate — 3443 3443 Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . — 10800 10800 184 Priloga 25. — Beilage 25. I I '? i ä t,, 1 tz; 1 1 2 s P-t Predmet — Gegenstand Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich' Vsola Summe Krone — Stollen ; 4 Razni stroški — Verschiedene Auslagen. i Najemščina za dekoracijsko skladišče — Mietzins für ein Magazin , zur Unterbringung der Dekorationen .......... 300 300 2 Razni drugi stroški — Verschiedene sonstige Auslagen 300 - 300 Skupaj (pogl. 4.) — Zusammen (Kap. 4) . . 600 — 600 Povzetje — Mekapitul'ation. i Režijski stroški — Regiekosten 8270 8270 2 Stroški za gledališko poslopje — Auslagen für das Theater- 5 qebäudc 2856 — 2856 3 Obrestovan)e in plačilo dolga — Verzinsung und Tilgung der Schuld — v 10800 10800 4 Razni stroški — Verschiedene Auslagen 600 - — 600 Vsota potrebščine — Gesamterfordernis 11726 10800 22526 B. Pokritje — WedecKung. 1 Obresti glavnic — Kapitalsinteressen 2200 — 2200 2 Najemnina za lože — Mieten für Logen. ■ 1 Najemnina za slovenske predstave — Miete für slovenische Vor- stellungen 66.00 — 6600 2 Najemnina za nemške predstave — Miete für deutsche Vorstellungen 12900 — : 12900 3 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 50 — 50 Vsota pokritja — Gesamtbedeckung 21750 21750 Potrebščina — Erfordernis 22526 Primanjkljaj — Abgang 776 Priloga 26 — Beilage 26 185 Št. 222/pr. 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o tem, da voli deželni zbor 4 elane in 4 namestnike v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem 8 elanov in 8 namestnikov v prizivno komisijo glede osebne dohodnine za Kranjsko. Visoki deželni zbor! Opravilna doba od deželnega zbora v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko svoječasno izvoljenih 4 članov in 4 namestnikov je potekla dne 30. junija 1903, oziroma 30. junija 1905. Istotako je potekla opravilna doba od deželnega zbora izvoljenih 8 elanov in 8 namestnikov prizivne komisije glede osebne dohodnine za Kranjsko deloma koncem decembra 1903, deloma pa poteče koncem decembra 1905. Treba je torej izvršiti nadomestne volitve za izstopi vše, oziroma za one člane in namestnike obeh navedenih komisij, ki bodo izstopili. Kar se tiče volitve same je priporočati, da se vrši na isti način kakor leta 1898. Deželni odbor torej nasvetuje: 1.) Visoki deželni zbor skleni: Volitev štirih članov in štirih namestnikov v pridobninsko deželno komisijo je izvršiti v dveh ločenih volitvah s posebnimi glasovnicami. Pri prvi volitvi je voliti štiri člane na ta način, da se na glasovnico zapiše po jeden pridobninski zavezanec I., II., III. in IV. razreda. Glasovnice, ki ne vstrezajo tej razredbi, so neveljavne. Istotako je postopati pri drugi volitvi glede volitve štirih namestnikov. 2.) Visoki deželni zbor izvoli volitev osmih članov in osmih namestnikov v prizivno komisijo za osebno dohodnino izvršiti po nastopnem načinu: a) dva člana volijo poslanci iz volilnega razreda velikega posestva, Z. 222/pr. de 1905. betreffend dre vom Landtage vorzunehmende Wahl von 4 Mitgliedern und 4 Stellvertretern in die Erwerbsteuer-Landeskommission für Krain, dann von 8 Mitgliedern und 8 Stellvertretern in die Personaleinkommen-steuer-Berusungskommisstou für Krain. Hoher Landtag! Die Funktionsdancr der vom Landtage in die Er-Werbsteuer-Landeskommission für Krain seinerzeit gewählten 4 Mitglieder itnb 4 Mitgliederstellvertreter ist am 30. Juni 1903, beziehungsweise 30. Juni 1905 abgelaufen. Desgleichen ist die Fnnktionsdaner der vom Land-tage gewählten 8 Mitglieder und 8 Mitgliederstellvertreter der Personaleinkommensteuer - Berusungskommissioii für Krain teils mit Ende Dezember 1903 abgelaufen, teils lauft dieselbe mit Ende Dezember 1905 ab. Es tritt daher die Notwendigkeit ein, Ersatzwahlen für die ausgeschiedenen, beziehungsweise ausscheidenden Mitglieder und Mitgliederstellvertreter der beiden genannten Kommissionen vorzunehmen. Hinsichtlich der Vornahme der Wahl empfiehlt sich der im Jahre 1898 eingehaltene Vorgang. Der Land?sausschuß stellt daher den Antrag: 1. ) Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Wahl von vier Mitgliedern und vier Stellvertretern in die Erwerbsteuer-Landeskommisfion ist in zwei gesonderten Wahlgängen mit separaten Stimmzetteln vorzunehmen. Im ersten Wahlgange sind die vier Mitglieder in der Weise zu wählen, daß auf dnn Stimmzettel je ein Erwerbsteuerpflichtiger der L, II., 111. und IV. Klasse zu verzeichnen ist. Stimmzettel, welche dieser Gliederung nicht entsprechen, sind ungiltig. Der gleiche Vorgang ist im zweiten Wahlgange bezüglich der Wahl von vier Stellvertretern zu beobachten. 2. ) Der hohe Landtag wolle die Wahl von acht Mitgliedern und acht Stellvertretern in die Berufungskommission für die Personaleinkommensteuer in nachfolgender Weise vornehmen: a) zwei Mitglieder werden durch die von der Wählerklasse des Großgrundbesitzes gewählten Abgeordneten, 186 Priloga 26. — Beilage 26. dva elana volijo poslanci iz volilnega razreda mest in trgov in iz trgovske in obrtne zbornice, dva člana volijo poslanci iz volilnega razreda kmetskih občin in dva člana voli ves deželni zbor; b) za vsakega komisijskega člana se voli po volilnem načinu pod a) jeden namestnik. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. zwei Mitglieder durch die von der Wählerklasse der Städte und Märkte und der Handels- und Gewerbekammer gewählten Abgeordneten, zwei Mitglieder durch die von der Wählerklasse der Landgemeinden gewählten Abgeordneten, und endlich zwei Mitglieder von der ganzen Landesversammlung gewählt; b) für jedes Kommissionsmitglied wird nach dem Wahlmodus sub a) ein Ersatzmann gewählt. Vom kruinif"d)cn Ltindestiusschujse. Laibach, am 24. Oktober 1905. Htto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Priloga 27. — Beilage 27. 187 Št. 12399 I. 1905 Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1906. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli ga izročiti finančnemu odseku v pretres in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Z. 12399 de 1905. mit der Vorlage des Normalschulsonds-Voranschlages für das Jahr 1906. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt hiemit den Voranschlag des Normalschulfonds für das Jahr 1906 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle denselben dem Finanzausschüsse zur Beratung und Berichterstattung zuweisen. Vom krainischen Landesausschusje. Laibach, am 24. Oktober 1905. Ktto Kdler v. Detela, Landeshauptmann. Iranz Uovse, Referent. 188 Priloga 27. — Beilage 27. Proračun - pomit I'd) lit fl normalno-šolskega zaklada za leto 1906. — des Normalschulfonds für das Jahr 1906. 8- 1 Z N- Potrebščina Redno Izredno Vsota I .L 1 1 'S Erfordernis Ordentlich Außer- ordentlich Summe $ ► 6(1 Tc 2 Z5 cu Krone — Kronen 1 Akt mietn i užitki učiteljskega osebja — Aktivitätsbezüge Der Lehrpersonen. 1 1 Place — Gehalte: Šolski okraj postojnski — Schulbezirk Adelsberg .... 81460 81460 2 Šolski okraj kočevski — Schulbezirk Gottschee 92360 — 92360 3 Šolski okraj krški — Schulbezirk Gurkfeld 85660 — 85660 4 Šolski okraj kranjski — Schulbezirk Krainburg 83820 — 83820 5 Šolski okraj ljubljanski (mesto) — Schulbezirk Laibach (Stadt) 79160 — 79160 6 Šolski okraj ljubljanski (okolica) — Schulbezirk Laibach (Umgebung) 89980 — 89980 7 Šolski okraj litijski — Schulbezirk Littai 52160 — 52160.1 8 Šolski okraj logaški — Schulbezirk Loitsch 56660 — 56660 9 Šolski okraj radovljiški — Schulbezirk Radmaunsdorf . . . 61840 — 61840 10 Šolski okraj novomeški —- Schulbezirk Rudolfswert . . . 66000 — 66000 11 Šolski okraj kamniški — Schulbezirk Stein 62860 — 62860 12 Šolski okraj črnomeljski — Schulbezirk Tfcheruembl . . . 43800 — 43800 Vsota — Summe . . 855760 — 855760 Prišteti je za 30 provizornih učiteljskih oseb, ki so napravile preizkušnjo učne usposobljenosti in postanejo tekom leta definitivne, po 200 K — Hiezu kommen für 30 Lehkräfte, welche die Lehrbefähigung erlangt haben und im Laufe des Jahres definitiv angestellt werden, ä 200 K in za 60 učnih oseb, ki se s 1. januarjem 1906 pomaknejo v višje plačilne vrste, a 200 K — und für 60 Lehrpersonen, welche mit 1. Jänner 1906 in höhere Gehaltsklassen 6000 — 6000 vorrücken, ä 200 K 12000 — 12.000 Vsota — Summe . . 873760 — 873760 Po odštetih prihrankih za 10 polnočnih učiteljev po 200 K — Abzüglich der Ersparnisse bei 10 Aushilfs-Lehrkräften ä 200 K 2000 K ' ■ ter 1 % interkalarjih — und des 1 % Juterkalares 8738 „ 10738 — 10738 1 se kaže ostanek — verbleibt der Rest 863022 — 863022 2 Službene doklade — Dienstalterszulagen 102676 102676 3 Dopolnilne doklade k službenim dokladam — Dienstalters- Ergänzunqszulagen ' 1360 1360 4 Lokalne doklade — Lokalzulagen — 4625 4625 I I Odnos — Fürtrag . . 965698 5985 971683 Priloga 27. — Beilage 27 189 'S as 1 f M> cS K 1 5 Paragraf — Paragr. | Potrebščina Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen Preuos — Uebertrag . . 965698 5985 971683 5 Opravilne doklade — Funktionszulagen 35138 — 35138 6 Dopolnilne doklade k opravilniiiam — Funktions-Ergänzungs- Magen 540 540 7 Stanarine — Quartiergelder: Za ljubljanske učitelje in učiteljice in za 4 vevoučitelje — Für die Lehrer und Lehrerinnen und für 4 Religionslehrcr in Laibach . 18280 — 18280 Vsota (pogl. 1.) — Summe (Kap. 1) . . 1019116 6525 1025641 2 Dotacije — Dotationen. 1 Za uršulinsko šolo v Ljubljani — Für die Ursulinerinnen- schule in Laibach ' 5735 — 5735 2 Verskemu zakladu za eno učiteljico — Dem Religionsfonde für eine Lehrerin 280 — 280 3 Za šolo šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu — Für die Schule der Schulschwestern in St. Michael bei Rudolfswert 2700 800 3500 4 Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah — Für die Mädchen- schule der Schulschwesteru in Repnje 1000 — 1000 5 Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem — Für die Mädchen- schule der Schulschwesteru in Dornegq 3000 — 3000 6 Za privatno dekliško šolo v Lichtenthurnovem sirotišču v Ljubljani — Für die Privat-Mädchenschule im Lichtenthurn'schen Waisenhause in Laibach 2100 — 2100 7 Za vzdržavanje Srazredne deške šole v „Marijanišču“ — Für die Erhaltung der 5-klassigen Knabenschule int „Collegium Marianum“ 500 — 500 8 Za šolo v Podgrajah istrskemu deželnemu odboru — Für die Schule in Podgraje dem Jstrianer Landesausschusse . . . 685 — 685 Vsota (pogl. 2) — Summe (Kap. 2) . . 16000 800 16800 3 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen. 1 Nagrade — Remunerationen: 1 Veroučiteljem štirirazrednih šol — Für die Religionslehrer an vierklassigeu Schulen 8442 — 8442 2 Odškodnine za vožnje veroučiteljem — Fuhrreluten für Reli- gionslehrer 11830 — 11830 3 13 pomočnim učiteljem v Ljubljani po 800 K — Für 13 Aushilfslchrer in Laibach ä 800 K 10400 — 10400 j Odnos — Fürtrag . . 30672 — 30672 190 Priloga 27- — Beilage 27. 'S s 1 iŽ Z 1 1 !S Paragraf — Paragr. j Potrebščina Erfordernis R> dno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krono — Kronen Prenos — Uekrtrag . . 30672 — 30672 4 6 frančiškanom v Novem mestu — Für die 6 Franziskaner in Nndolfsmert 2760 — 2760 5 Frančiškanu kut vodju deške šole v Novem mrnstu opravilno doklado — Dein Franziskaner als Leiter der Knabenschule in Rndolfswert die Fnnktionsznlage 100 — 100 6 Za vzdržavanje rednih šol za silo — Für die Erhaltung der ordentlichen Notschnlen 11500 — 11500 7 Za druge šole s tem poukom — Für sonstige Schulen mit diesem Unterrichte — 2800 2800 8 Za ekskurendne šole — Für Exknrrendo-Schnlen .... 7550 — 7550 9 Za pouk v kmetijstvu — Für den landwirtschaftlichen Unterricht 4000 — 4000 10 Za pouk v ženskih ročnih delih — Für den Unterricht in weiblichen Handarbeiten 460 6000 6460 11 Za namestovanje in sicer:— Für Substitutionen, u. zw : a) posvetnim učiteljem za pouk verouka — Den weltlichen Lehrern für die Erteilung des Religionsunterrichtes . . 312 — 312 b) za namestovanje obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke — Für Substitutionen er- kraiikter oder sonst verhinderter Lehrer und für Mehr- leistnngen 10000 8450 18450 2 Podpore vsled bolezni in drugih nezgod — Krankenkosten- und sonstige Aushilfen .... 6000 — 6000 Vsota (pogl. 3.) — (Summe Kap 3) . . 73354 17250 90604 4 Pokojnine učiteljskih vdov — Pensionen für Lehrers- Witwen — — — 5 Miloščine — Gnadengabcn 718 — 718 6 Kazni stroški — Verschiedene Ansgaben. Potni in selitveni stroški, povračila itd. — Reise- und Ueber- siedlungskosten, Ersätze n. s. w 2000 — 2000 Povzetek — Wekapttittation. 1 Aktivitetni užitki — Aktivitätsbczüge 1019116 6525 1025641 2 Dotacije —■ Dotationen 16000 800 16800 3 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen 73354 17250 90604 4 Pokojnine vdov — Witwenpensionen .... — 5 Miloščine — Gnadengabcn ..... 718 718 6 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 2000 — 2000 Vsota — Summe . . 1111188 24575 1135763 Priloga 27.— Beilage 27. 191 s (ä -r- Pokritje Redno Izredno Vsota 1 ■p cd "|c ■% Bedeckung Ordentlich Außer- ordentlich Summe 'z, Krone — Kronen 1 Obresti glavnic — Kapitals - Interessen 9013 9013 2 Doneski — Beiträge 1 Aversum učnega zaklada — Aversum des Studienfonds . . 2587 — 2587 ! 2 Od verskega zaklada — Bom Religiousfonde 425 — 425 ! 3 Od ljubljanskega škofijstva — Vom Laibacher Bistum 210 — 210 4 Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije — Von Kirchen und I Kapellen der Laibacher Diöcese 1510 — 1510 5 Od zapuščin — Von Verlassenschaften . 36000 — 36000 6 Državni donesek — Staatszuschuß 4344 — 4344 7 Od deželnega odbora v Poreču za šolo v Ostrožnem brdu — Bom - Landesausschusse in Parenzo für die Schule in Ostrožnobrdo 260 — 260 : 8 Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v Motniku — Vom Landesausschusse in Graz für die Schule in Möttnig . . 400 — 400 9 Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v St Gothardu — Vom Landesausschusse in Graz für die Schule in St. Gotthard . 200 — 200 I Vsota (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) . . 45936 45936 3 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 1 Povračila in drugi slučajni dohodki — Ersätze und andere zufällige Einnahmen — 4500 4500 i 2 Užitki od njiv, travnikov in gozdov — Nutznießungen von Aeckern, Wiesen und Wäldern 152 — 152 j Vsota (pogl. 3.) — Summe (Kap. 3) . . 152 4500 4652 Povzetek — Rekapitulation: 1 Obresti glavnic — Kapitalsinteressen 9013 — 9013 2 Doneski — Beiträge 45936 — 45936 3 Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 152 4500 4652 Vsota — Stimme . . 55101 4500 I 59601 Potrebščina — Erfordernis 1135763 Primanjkljaj Abgang 1076162 Primanjkljaj je pokriti iz deželnega zaklada — Der Abgang wird aus dem Landesfonde zu decken sein. 192 Priloga 38. — Beilage 28. Št. 12743 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o preložitvi Belopeške deželne ceste na Štiklu. Visoki deželni zbor! Sklicevaje se. na svoje poročilo z dne 3. oktobra 1903, priloga 37, ki ga je v zadevi preložitve Belopeške deželne ceste predložil deželni odbor, se deželnemu zboru daje na znanje, da je deželni odbor z ozirom na nujnost te cestne preložitve in iz nastopno obrazloženih uzrakov isto v izvršitev oddal že v letošnjem letu ter je pri tem izkoriščal vse za podjetje ugodne okolščine. Neposrednji povod, da je deželni odbor pričel s to preložitvijo, je bilo dejstvo, da se je jako ugledna tvrdka za vodne, cestne in betonske zgradbe L. Batzmann v Celovcu, — katerej tvrdki je Belopeška tovarna za jeklo v svrho zvekšanje svoje vodne sile v izvršitev izročila neko večje delo in katerej tvrdki je tudi deželni odbor potom konkurence oddal iz varnostnih ozirov neizogibno potrebno napravo novega mostu čez črnipotok pri Belipeči in pa mostu na dovozni cesti k postaji Rateče-Belapeč, — ponudila deželnemu odboru, da preloži tudi cesto na Štiklu. Ta tvrdka je pri tem tudi povdarjala, da ji je vsled navedenega druzega dela v Belipeči brez posebnih večjih, stroškov za režijo, stavbno nadzorstvo in nastanitev delavcev omogočeno prevzeti to cestno zgradbo pod ugodnejšimi pogoji kakor sicer. Ker se je dalje Ratzmann tudi glede izplačevanja zaslužka izrazil, da se zadovolji z vsakokrat razpoložljivimi sredstvi in ker se je zlasti občina Belapeč, podpirana po c. kr. okrajnem glavarstvu v Badoljici, sklicevala na v zadnjem času se ponavljajoče nezgode na Štiklu ter prosila pri deželnem odboru za kar največ mogočo pospešitev te zadeve, pozval je deželni odbor tvrdko Ratzmann, da vloži dotično ponudbo. (Št. 8194 1. 1905). Z.12743 de 1905. betreffend die Umlegung der Weiffenselser Landesstraffe am Stückelberge. Hoher Landtag! Bezugnehmend auf den über die Umlegung der Weißen-felser Landesstraße am Stückelberge erstatteten Bericht vom 3. Oktober 1903, Beilage 37, wird dem Landtage zur Kenntnis gebracht, daß der Laudesausschuß angesichts der Dringlichkeit der fraglichen Umlegung die Durchführung derselben aus den im Nachfolgenden erörterten Gründen und unter Ausnützung der sich bietenden, für das Unternehmen günstigen Umstände schon int heurigen Jahre veranlaßt hat. Den unmittelbaren Anstoß zu dieser Maßnahme des Landesausschusses gab der Umstand, daß sich die bestreuo-mierte Firma für Wasser-, Straßen- und Betonbau L. Ratzmann in Klagenfurt, welcher die Weißenfelser Stahlwerke eine größere Arbeit behufs Erhöhung ihrer Wasserkraft zur Ausführung übertragen haben und welche im Koukurrenzwegc seitens des Landesausschusses mit der aus Sicherheitsrücksichten unabweisbaren Herstellung einer neuen Brücke über den Sä)warzenbach bei Weißenfels und einer im Zuge der Zufahrtsstraße zur Station Ratschach-Weißen-fels gelegenen Brücke betraut wurde, erbötig machte, auch die Umlegung des Stückclbergcs durchzuführen. Die genannte Firma wies hiebei darauf hin, daß dieselbe infolge der genannten anderen Arbeiten in Weißenfels^ ohne besondere Mehrkosten für Regieauslagcn, Bauaussicht und Arbeiter-unterbringung in der Lage sei, den gegenständlichen Straßenbau unter günstigeren Bedingungen als sonst zu übernehmen. Nachdem sich Ratzmann auch rücksichtlich derZahlungs-modaliläten ganz den vorhandenen Mitteln zu akkommo-dieren bereit erklärte, und nachdem insbesonders die Gemeinde Weißenfels, unterstützt von der k. k. Vezirkshaupt-mannschaft Radmannsdorf, unter Hinweis auf die in jüngster Zeit sich wiederholenden Unglücksfälle am Stückelberge beim Landesausschusse um tunlichste Förderung der Angelegenheit bittlich wurde, hat der Landesausschuß die Firma Ratzmann zur Vorlage eines diesbezüglichen Offertes aufgefordert. (Z. 8194 de 1905). Priloga 88. — Beilage 38. 193 Vsied tega poziva je Batzmann predložil pismeno ponudbo, da na 45.736 kron proračunjeno cestno zgradbo prevzame za svoto 39 261 K 50 h ter jo dovrši do konca mesca novembra t. 1. ped pogojem, da se mu polovica ponudbenega zneska nakaže v izplačilo po dovršeni zgradbi, druga polovica pa dne 16. marca 1906. Ako se vpošte-vajo tudi še tehniške ovire pri tej grad bi, mora se ta ponudba smatrati za jako ugodno. Deželni odbor je nato naj p red izročil ponudbo prizadetemu okrajnocestnemu odboru v Kranjskigori, da se načeloma izjavi o nji. (Št 9986 1. 1905). Okrajnocestni odbor se je v seji dne 15. avgusta t. 1. o tej zadevi posvetoval ter se soglasno izrekel za to, da se omenjena cestna zgradba še letos prične in da se njena izvršitev pod stavljenimi pogoji brez vsakega razpisa odda tvrdki L. Batzmann. Istotako je tudi enoglasno sklenil, da prevzame polovico stavbnih stroškov na okrajnocestni zaklad. (Št. 10518 1. 1905). Pri tem stvarnem položaju je torej deželni odbor sklepal o tej zadevi. Pred vsem se je morala tu priznati nujna, v poročilu — priloga 37 1. 1903 — natančneje utemeljena potreba omenjene cestne preložitve, za katero se vdele-ženci potegujejo že nad 30 let. Dalje seje deželni odbor tudi prepričal, da v pričujočem slučaju ni treba skleniti deželnega zakona, ki ga je z ravnokar navedenim poročilom predložil deželnemu zboru v sklepanje, ker tukaj ne gre za preložitev deželne ceste, temveč le za odstranitev približno 200 m dolgega klanca na deželni cesti, in ker se proti izvršitvi projekta niti od posestnikov zemljišč, ki se bodo potrebovala za novo cesto, niti od katerekoli druge strani niso vložili ugovori in jih tudi ni bilo pričakovati. Iz tega stališča torej ni moglo biti nikake zapreke, da se takoj prične s popravo in preložitvijo ceste. Da se torej iz ene strani izkorišči brezdvomno ugodna prilika, ki se bo težko kedaj zopet nudila, in da se torej ta zgradba izvrši z raz m ere o majhnimi stroški, z druge strani pa da se ne posega v sklepe deželnega zbora zarad pokritja druge polovice stroškov, sklenil je deželni odbor v svoji seji dne 22. avgusta t. 1. soglasno, da se navedena preložitev ceste izroči tvrdki Batzmann ter se prične še v tekočem letu, toda le pod sledečimi pogoji: 1. ) Okrajnocestni odbor v Kranjskigori se zaveže, da letos zapadlo polovico zaslužka, ki na vsaki način zadene okrajnocestni zaklad, v okroglem znesku 19.630 K izplača podjetniku, in 2. ) če bi do dne 16. marca 1906, to je do plačilnega dne druge polovice zaslužka podjetnikovega deželnemu odboru ne bilo mogoče izposlovati dotičnega deželnozborskega sklepa, se ima nakazati druga polovica stavbnih stroškov v znesku 19.630 kron predplačiloma Im Erfolge dieser Einladung stellte Ratzmann das schriftliche Anbot, den auf 45.736 Kronen voranfchlagten Straßenbau um den Betrag von 39.261 K 50 h unter der Bedingung zu übernehmen und denselben bis Ende November l. I fertig zu stellen, daß ihm die Hälfte des Offertbetrages nach Vollendung des Baues und die andere Hälfte am 16. März 1906 zur Auszahlung angewiesen werde. Dieses mit Rücksicht auf die technischen Schwierigkeiten bei der Bauansführnng als sehr vorteilhaft zu bezeichnende Offert wurde zunächst dem interessierten Bezirks-straßenausschusse in Kronau zur prinzipiellen Stellungnahme übermittelt. anlagen. Hoher Landtag! Die in früheren Iahreitbegoititeitewasscrversorguitqs-stktiou in Kraut ist in den letzten Jahren nicht stille gestanden, vielmehr wurde feit dein Jahre 1903 in verschiedenen Teilen des Landes eine Anzahl von notwendigen Wasserversorgungsanlagen entweder zur Ausführung gebracht, oder siitd dieselben derzeit ihrer Dollendung nahe. Zu einigen davon hat der Landtag in früherer Zeit dadurch eilte wohlwollende Stellung eingenommen, daß er für die Bedeckung der Kosten entsprechende Beiträge bewilligte. Diese Beiträge find jedoch int Laufe der Zeit zum Teile verfallen, weil die Arbeiten aus verschiedenen Gründen nicht so rechtzeitig in Angriff genommen werden konnten, daß der ganze bewilligte Landesbeitrag fällig gcivesen wäre, teils siitd die Projekte nachträglich aus technischen und Zweckmäßigkcitsgründcn erweitert worden, was auf die Höhe der veranschlagten Kosten nicht ohne Einstuß geblieben ist; angewiesen werden konnte jedoch nur der für das ursprüngliche Projekt bewilligte Beitrag. Ein weiterer Teil dieser Anlagen war int Landtage zwar in Verhandlung, wobei im Prinzipe die Notwendigkeit ihrer Herstellung anerkannt ivurde, ein Beitrag konnte jedoch damals entweder wegen Mangel von Projekten, oder weil die Angelegenheit aus sonstigen Gründen nicht spruchreif war, nicht bewilligt werden. 2111c diese nunmehr ausgeführten oder in Ausführuitg begriffenen Projekte haben die Genehmigung des k. k. Ackerbattministeriums erlangt und sind mit Staatssubventionen, die fortlaufend zur Anweisung gelangen, bedacht worden. Der Laudes-ausschuß konnte sich infolgedessen der 2lusführung dieser Anlagen nicht ablehnend verhalten, vielmehr sah er es als seine psticht an, dieselbe int Interesse der beteiligten Bevölkerung zu fördern. Es wurden daher den später folgenden Wasser-Versorgungsanlagen Landesbeiträge in früher üblicher prozentueller Höhe unter der Bedingung zugesichert, daß deren Anweisung von der Genehmigung des Landtages abhängt, bis zu diesem Zeitpunkte haben jedoch die betreffenden Gemeinden für die Bedeckung des zugesicherten Landesbeitrages in anderer weise vorzusorgen, was in allen Fällen durch Anleihen geschehen ist. Diese Landesbeiträge wurden folgenden Wasserversorgungsanlagen zugesichert: 196 Priloga 29. — Beilage 29. Zap. štev. Post, Nr. Proračun Deželni prispevek — - Landesbeitrag Kraj O rt stroškov Kosten- Voranschlag dež. odbora štev. Sanftes- ansschnß.Zahl I % skupaj zusammen nakazalo se je davon angewiesen dovoliti se ima še noch zn bewilligen K h K 1 h K 1 h K I' h 1 Godovič Godowitsch 17.600 — 13.796/1901 25 4.400 — _ — 4.400 — 2 Planina pianina 52.000 — 7.894/1900 20 10.400 — — — 10.400 — 3 Britof-Dolenje Vreme Brito f-Nnter-Nrem 22.634 62. 11.251/1900 596/1903 25 5.658 65 2000 — 3.658 65 4 Gorenje Vreme Ober-Urem 18.300 25 12.652/1900 25 4.575 — — — 4.575 — 5 Nadanjeselo Nadanjeselo 12.600 — 2.621/1901 25 3.150 — — — 3.150 — 6 Nova Sušica Neudirnbach 20.400 — 12.724/1900 25 5.100 — — — 5.100 — 7 Jurjeviča, Breže, Laze Inrjowitz, Friesach, Tereni 56.340 — 1.747/1903 25 14.085 — ' — — 14.085 — 8 Suš je, Lipovšica Suschje, Lipouschitz 55.500 — 2.865/1901 25 13.875 4930 — 8.945 — , 9 Vrhnika Oberlaibach 88.000 — 7.806/1901 20 17.600 — 8800 — 8.800 — 10 Stara Vrhnika Zlltoberlaibach 31.000 — 10.823/1903 20 6.200 — — — 6.200 — 11 Tržič Nmmarktl 47.000 — 14.176/1903 20 9.400 --- — — 9.400 — 12 Preska UTerlttiiisraut 3.000 — 32/1905 — 500 — — — 500 — 13 Hotederšica potederschitz 32.700 — 12.506/1901 25 8.175 — — — 8.175 — 14 Mozelj Ober.Msel 38.000 — 4.050/1902 25 9.500 — 2666 — 6.834 — 15 Raka Arch 35.400 — 9.210/1901 25 8.850 — 5560 — 3.290 — 16 Slavina, Koče, Žeje Slanina, Noče, Žeje 53.600 — 9.472/1900 12.939/1904 j 25 13.400 — — — 13.400 ' — 17 Zdihovo Ober-Slirill 3.400 — 3.286/1905 20 680 — — — 680 — Skupaj — Zusammen . . 111.592 j 65 Priloga 29. — Beilage 29. 197 Deželni odbor je mnenja, da je s tem postopanjem vstregel tudi intencijam visokega deželnega zbora, torej si usoja nasvetovati: Visoki deželni zbor skleni: Izvršena zgradba v predstoječi razpredelnici navedenih vodovodov se posledobno odobri ter se dovoli zagotovljeni deželni prispevek kakor je izkazan v skupnem znesku 111.592 K 65 h. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 22. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Dcr Landcsausschuß glaubt durch dieses vorgehen auch den Intentionen des hohen Landtages entsprochen zu haben, daher erlaubt er sich zu beantragen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Die erfolgte Ausführung der in vorstehender Tabelle benannten Wasserversorgungsanlagen wird nachträglich genehmigt und der zugesicherte Landesbeitrag laut Tabelle in der Gesamthöhe per 111.592 K 65 h bewilligt. Uom krainiseben £awk$ati$$cbu$$e. Laibach am 22. Oktober 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. franz Povše, Referent. 198 Priloga 30. — Leilage 30. Št. 12.552 1. 1905. 3. 12.552 de 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun muzejskega zaklada za leto 1906. Bericht des Cande$au$scbu$$e$, mit welchem der Doranschlag des Ifluseumsfonds für das Jahr lysb vorgelegt wird. Visoki deželni zbor! Hoher Landtag! Deželni odbor predlaga proračun muzejskega zaklada za leto 1906. in pripomni k temu sledeče: Proračun muzejskega zaklada za leto 1906. izka- zuje potrebščine...........................14171 K pokritja pa............................. 557 „ tako da znaša primanjkljaj...............13614 K ki ga bo pokriti iz deželnega zaklada. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Odobri se proračun muzejskega zaklada za leto 1906. s potrebščino v znesku 14.171 K in s pokritjem v znesku 557 K, torej s primanjkljajem v znesku 13614 K, ki ga je pokriti iz deželnega zaklada. V formalnem oziru se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in v poročanje. Der Landcsausschnß legt den Voranschlag des Zltufeumsfoubs für das Jahr 1906 zur Beratung vor und bemerkt hiebei nachstehendes: Der Voranschlag des Museumsfonds für das Jahr 1906 weist das Erfordernis mit .... 14171 K und die Bedeckung mit.................... 557 „ aus, so daß sich der aus dem Landesfonde zu deckende Abgang auf ........................ 13614 K beziffert. Der Landesausschuß stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Museumsfonds für das Jahr 1906 mit dem Erfordernisse per 14171 K und mit der Bedeckung per 557 K, daher mit dem Abgänge per 136.14 K, der aus dem Landesfonde zu decken ist, wird genehmigt. In formeller Hinsicht ivird beantragt: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dein Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Vom Kramischen Landesausschulse. Laibach, mit 25. Oktober 1905. Otto edler v. Detela, Landeshauptmann. Dr. loan Cavčar, Referent. Priloga 30. — Leilage 30. 199 Proračun — Voranschlag muzejskega zaklada za leto 1906. — ($c$ Mliseumsfonds für da$ 3abr 1906. Poglavje — Kapitel I 1 > O S- i & Predmet Gegen st and Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordent- lich Vsota Summe A Z CÖ CL Krone — Kronen A. Potrebščina — Erfordernis. - I Upravni stroški — Verwaltungsauslagcn. l Plače muzejskih uslužbencev — Bezüge der Mufeuinsbediensteten. l Užitki kustosa — Bezüge bes Kustos 2500 2500 2 Užitki asistenta — Bezüge des Assistenten 2360 2360 3 Užitki hišnega sluge - - Bezüge des Hausdieners 1080 — 1080 2 Nagrade in podpore — Remunerationen und Unterstützungen . . . 200 — 200 - 3 Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzleierfordernisse 150 — 150 4 Kurjava in razsvetljava — Beheizung und Beleuchtung 250 — - 250 5 Potni stroški muzejskih uslužbencev — Reisekosten der Museums- bedicnstcten 400 ' — 400 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen. , 1 Snaženje v muzeju — Reinigung trn Museum 150 — 150 2 Razni stroški — Verschiedene Auslagen 200 — 200 Skupaj (pogl. 1.) — Summe (Kap. 1) . . 7290 7290 1 2 Stroški za poslopje (odnosno za muzejsko posestvo — Auslagen für das Gebäude (bezw. für den Museumsbcsitz). 1 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 1000 — 1000 2 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 68 —• 68 3 Razni stroški — Verschiedene Auslagen. 1 Stroški za vodovod — Auslagen für die Wasserleitung .... 63 — 63 2 Stroški za vrt — Auslagen für den Garten 300 — 300 3 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 50 — 50 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) . . 1481 1481 3 Stroški za muzejski inventar (pohištvo) — Auslagen ■ für das Museuntsinventar (Ernrichtnng) 100 — 100 4 Stroški za muzejske zbirke in za arhiv — Auslagen für Mus e als a mm ln ngen und für das Archiv . . . . 3600 3600 ■ 200 Priloga 30. — Leilage 30. I 1 H Z N L 1 1 > S- i *c5 h/) Predmet G e g e it st ant) Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordent- lich Vsota Summe i ! š' CL Krone — Kronen 5 Razni stroški — P c r s ch t e b c it c Auslagen. . ' 1 , l Podpora c. kr. profesorju Alfonzu Pavlinu in tovarišem za sestavo zbirke „Herbarium Carniolicum“ — KuterstüMng dem k. k. Professor Alfons Pavlin und den Genossen für die Zusammenstellung des „Herbarium Carniolicum“ — 400 400 2 Stroški za znanstvena preiskovanja prazgodovinske in rimske dobe — Auslagen für wissenschaftliche Forschungen des prähistorischen und römischen Zeitalters — 1000 1000 3 Drugi stroški -— Sonstige Auslagen 300 300 j Skupaj (pogl. 5.) — Summe (Http. 5) . . 300 1400 1700 Povzetek — Rekapitulation. I . j ji Upravni stroški — Perwaltungsanslagen. . . . • . 7290 — 7290 2 Stroški za poslopje — Auslagen für das Gebäude ,. 1481 — 1481 3 Stroški za muzejski inventar — Auslagen für das HI n f e ti m s in v e n t a r 100 — 100 i 4 Stroški za muzejske zbirke in za arhiv — A u sI a a c u f ti r Htufcttlftt tu m I u n g e n n n d f si r d a s A r ch i v . . . . 3600 3600 !5 Razni stroški — Pcrfchiedenc Auslagen 300 1400 1700 Vsota potrebščine — G c f a m t e r f o r d c r n i s 12771 1400 14171 B. Pokritje — Lelleckung. 1 1 Obresti glavnic — H a p i t a l s i n t e r c f f e n. 1 Obresti obveznic — Obligationsinteressen 148 — 148 2 Obresti začasno naloženih glavnic — Onteressen von zeitweilig an- gelegten Kapitalien 9 — 9 s Vstopnine — Eintrittsgelder 300 300 3 Razni dohodki — Perfchicdcne Einnahmen . . . . 100 100 Vsota pokritja — Gesamtbedeck ung 557 557 Potrebščina — Erfordernis 14171 Primanjkljaj — A b g a n g 13614 Priloga 31. — Beilage 31. 201 Št. 12.556 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1906. z nasvetom : Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v presojo in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1905. 3. 12.556 de 1905.. Bericht des Eattdesaiisscbusses, mit welchem der Voranschlag des Pensionsfonds der Candesbediensteten für das 3ahr iooo vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt den Voranschlag des penstonsfonds der Landesbediensteten für das Jahr 1906 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dein Finanzausschüsse zur Prüfung uird Berichterstattung zuweisen. Uem krainBcben £awte$au$$cbu$$e. Laibach am 25. Oktober 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. 202 Priloga 31.j—Beilage 31. Proračun — Voranschlag pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1906. — (k$ Pen$i0tl$f0tld$ der Lanüesbeüiensleten für das 3abr igob. 1 Poglavje — Napite! Naslov — Titel Predmet Gegenstand Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen A. Potrebščina — Erfordernis. 1 Pokojnine — Pensionen. 1 Pokojnine vpokojenih uradnikov in služabnikov — Pensionen der pensionierten Beamten und Diener 10840 — 10840 2 Pokojnine vdov deželnih uslužbencev — Pensionen der Witwen der Landesbedicnsteten 14850 14850 2 Provizije — Provisionen. 1 Provizije vpokojenih paznikov deželne prisilne delavnice — Provisionen der pensionierten Aufseher der Zwangsarbeitsanstalt 1847 — 1847 2 Provizije vdov paznikov deželne prisilne delavnice — Provi- sionen der Witwen der Zwangsarbeitsanstaltsaufseher . . . 3600 3600 3 Vzgojevalnine — Grziebungsbeiträge 1943 — 1943 4 Miloščine — ßnadengaben — 4452 4452 Vsota potrebščine — Gesamterfordernis . . . 33080 4452 37532 B. Pokritje — Bedeckung. 1 3% pokojninski odtegljaji deželnih uslužbencev — 3% Pensionsabzüge der Landesbediensteten 3600 — 3600 2 Obresti — Bapilalsinteressen 1302 — 1302 3 Prispevki k miloščinam za odgonske sprevodnike — Beiträge zu den gnadengaben der Scbubfübrer ... — 507 507 4 Prispevki zakladov — Tondsbeiträge. 1 Prispevek deželnega zaklada — Beitrag des Landcsfonds . . 19686 — 19686 2 Prispevek bolničnega zaklada — Beitrag des Krankenhaus- sands 3919 — 3919 3 Prispevek blazničnega zaklada — Beitrag des Irrenhaus- fonds 800 — 800 4 Prispevek porodišničnega zaklada — Beitrag des Gebärhaus- fonds 1800 — 1800 5 Prispevek zaklada deželne prisilne delavnice — Beitrag des Zwangsarbcitshausfonds 9700 — 9700 6 Prispevek zaklada kranjskega deželnega posojila — Beitrag des Krainifchcn Landes-Anlehensfonds 1120 1120 Vsota pokritja — Gesa in t b e d e ckju n g . 41927 507 42434 Potrebščina — Erfordernis . . . 37532 1 Presežek — Uberschuß 4902 Ta presežek se bo kapitalizoval — Dieser liber) dni wird kapitalisiert werden. Priloga 32. — Beilage 32. 203 Št. 13.066 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o oddaji del pri razširjalni zgradbi domobranske vojašnice. Visoki deželni zbor! Oziraje se na obrazložbe finančnega odseka v svojem poročilu z dne 29. septembra 1904, priloga 73, glede razširjalne zgradbe domobranske vojašnice, se deželnemu zboru daje na znanje, da je deželni odbor z ozirom na dejstvo, da se je dotičnim deželnozbor-skim sklepom z dne 1. maja 1900 in z dne 17. julija 1901 v vsakem oziru zadostilo, že v letošnjem letu oddal potom javnega natečaja vsa stavbna dela, kar jih je treba, da se zgradba domobranske vojašnice spravi pod streho. Oddala so se nastopna dela in dobave: 1. Zemeljska in zidarska dela, 2. Kamnoseška dela, 3. Tesarska dela, 4. Krovska dela, 5. Dobava konstrukcijskega železja in 6. Kleparska dela. Ker prva na dan 21. januarja 1905 določena pismena ponudbena obravnava glede pod točko 1. do vštete 4. navedenih del ni imela povoljnega uspeha, in bi se bilo, če bi se sprejele tudi najugodnejše ponudbe, pokazalo vendar še prav znatno prekoračenje proračunjenih zneskov, odredil je deželni odbor, da se prve štiri skupine dela s ponudbenim rokom do dne 6. marca t. 1. zopet razpišejo. (Štev. 1135 1. 1905.) Na podstavi sedaj vloženih ugodnejših ponudb kakor tudi z ozirom na to, da so se projekti v nekaterih dopustnih točkah nekoliko skrčili, osobito kar se tiče materijala, ki se bo rabil, bilo je deželnemu odboru omogočeno oddati dela povprečno še Z. 13.066 de 1905. Bericht des Kmöesansschitffes, betreffend die Uergebnng der Arbeiten beim Erweiterungsbaue der Landwehrkaserne. Hoher Landtag! Bezugnehmend auf die Darlegungen des born Finanzausschüsse über den Erweiterungsbau der Land-wehrkaserne erstattenen Berichtes born 29. September 1904, Beilage 73, wird dem Landtage zur Kenntnis gebracht, dass der Landesausschuß angesichts des Umstandes, daß den diesbezüglichen Beschlüssen des Landtages in den Sitzungen born 1. Mai 1900 und born 17. Juli 1901 in jeder Richtung Rechnung getragen wurde, die zur Unterdachbringung des Kasernbanes erforderlichen Bauarbeiten im Wege der öffentlichen Konkurrenz im heurigen Jahre bereits bergeben hat. Zur Hintangabe gelangten nachstehende Arbeiten und Lieferungen: 1. Erd- und Maurerarbeiten, 2. Steinmetzarbeiten, 3. Zimmermannsarbeiten, 4. Dachdeckerarbeiten, 5. Konstruktions-Eisenlieferung und 6. Spenglerarbeiten. Nachdem die erste auf deu 21. Jänner 1905 anberaumt gewesene schriftliche Offertberhandlung rücksichtlich der sub 1 bis inklus. 4 angeführten Arbeiten kein befriedigendes Resultat geliefert hatte, und die Annahme der günstigsten Offerte noch immer mit erheblichen Überschreitungen der boranschlagten Beträge berbunden gewesen wäre, hat der Landesausschuß die nochmalige Ausschreibung der bier erstgenannten Arbeitskathegorien mit dem Offerttermine bom 6. März l. I. beranlaßt. (Z. 1135 de 1905.) Auf Grund der nunmehr eingelangten günstigeren Anbote und auf Grund einiger zulässigen Reduzierungen der Projekte, insbesouders mit Rücksicht auf das zu berwendende Materiale, war es dem Landesausschusse' möglich, die Arbeiten in Summa noch um etwas unter 204 Priloga 32. — Beilage 32. nekoliko pod proračunjenimi zneski, in sicer nastopnim podjetnikom: 1. Zemeljska in zidarska dela tvrdki G. Tönnies za ponudbeni znesek............... 376.638 K 76 h 2. Tesarska dela tvrdki Tönnies za ponudbeni znesek 60.672 96 3. Dela iz umetnega kamna D. Seravalliju za ponudbeni znesek 8.161 41 4. Krovsko delo iz žlebičaste opeke tvrdki F. P. Vidic & družnikom za ponudbeni znesek 11.977 20 5. Eternit-krovsko delo T.Kornu za ponudbeni znesek 912 6. Dobavo konstrukcijskega že-lezja razun vezij za zidovje tvrdki Schneider & Verovšek za ponudbeni znesek 72.808 >> 52 7. Dobavo vezij J. Martinčiču za ponudbeni znesek 6.722 „ 90 in 8. Kleparska dela L. M. Eckerju za ponujeni znesek . 14.423 „ 30 Vsa navedena dela so bila oddana za svoto.................. 552.317 K 05 h in ker so bila proračunjena na znesek 554.646 K 39 h, doseglo se je še vsega skupaj 2329 K 34 h popusta. (Št. 3308, 4596, 5027 1. 1905.) Stavbna dela so se pričela takoj, ko je nastopilo ugodno vreme ter se pospešila tako, da je sedaj glavno poslopje vojašnice že do malega pokrito. Visoki deželni zbor izvoli to poročilo vzeti na blagovoljno znanje ter odobriti odredbe deželnega odbora. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 24. oktobra 1905. dem veranschlagten Betrage, und zwar nachfolgend zu vergeben: 1. Die Erd- und Maurerarbeiten der Firma G. Tönnies mir den Offertbetrag per . . . . 376.638 K 76 h 2. Die Zimmermannsarbeiten der Firma G. Tönnies um den Offertbetrag per 60.672 „ 96 „ 3 Die Kunststeinarbeiten dem D. Seravallirunden Offertbetrag per 8.161 „ 41 „ 4. Die Falzziegeldachdeckung der Firma F. Bidic & Ko. um den Offertbetrag per .... 11.977 „ 20 „ 5. Die Eternitdachdeckung dem Th. Korn um den Offertbetrag per 912 „ — lr 6. Die Konstrnktionseisenliefernng mit Ausnahme der Mauer-Schließen der Firma Schneider & Verovsek um den Offertbetrag per..........................'. 72.808 „ 52 „ 7. Die Mauerschließen - Lieferung dein J. Martinčič um den Offertbetrag per..................... 6.722 „ 90 „ und 8. Die Spenglerarbeiten dem L. M. Ecker um den offerierten Betrag per............................ 14.423 „ 30 „ Die Vergebungssumme aller obigen Arbeiten beträgt somit . . 552.317 K 05 h und ergibt sich angesichts dessen, daß für obige Arbeiten ein Betrag von 554.646 K 39 h voranschlagt ist, ein kleiner Gesamtnachlaß per 2329 K 34 h. (Z. 3308, 4596, 5027 de 1905.) Die Bauarbeiten wurden sogleich bei Eintritt hiezu günstiger Witterung in Angriff genommen und derart betrieben, daß dermalen die Eindeckung des Kasernhaupt-gebändes der Vollendung entgegengeht. Der hohe Landtag wolle vorstehenden Bericht und die getroffenen Verfügungen des Landesausschusses zur genehmigenden Kenntnis nehmen. Pont krainischen Kandesausschujse. Laibach am 24. Oktober 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Priloga 33. — Beilage 33. 205 Št. 13.162 1. 1905. Poročilo deželnega odbora o podporah, ki jih je deželni odbor leta 1903, 1904 in 1905 obljubil iz deželnega zaklada nekaterim okrajnocestnim odborom. Visoki deželni zbor! Deželni zbor je v proračunu deželnega zaklada pod naslovom „Občila“ dajal že skoz več let deželnemu odboru na razpolago svoto 20.000 kron, ki se je pri dokazani potrebi od slučaja do slučaja po-rabljevala v najvišjih zneskih po 2000 kron kot podpora okrajnocestnim odborom in občinam za cestne namene. Ker deželni zbor proračunov deželnega zaklada za zadnja leta še ni potrdil, finančno stanje nekaterih okrajnocestnih odborov pa je bilo prej kakor potlej neugodno, obljubil je deželni odbor naslednjim okrajnocestnim odborom podpore pod pogojem, da deželni zbor odobri potrebna denarna sredstva, in sicer: Leta 1903: Okrajnocestnim odborom v Velikih Laščah, Ribnici in Črnomlju vsakemu po 2000 K. (Št. 13.502, 14.346, 14.665 1. 1902). Leta 1904: Okrajnocestnim odborom v Velikih, Laščah, Metliki, Ribnici in v Črnomlju po 2000 K. (Št. 13.326, 15.490, 14.962 1. 1903.; 202 1. 1904.). Leta 1905: Okrajnocestnima odboroma v Ribnici in Črnomlju po 2000 K. (Št. 15.962, 16.291 1. 1904.). Skupna svota pogojno obljubljenih podpor znaša torej 18.000 K. Vsi navedeni okrajnocestni odbori se nahajajo v slabih denarnih razmerah ter so bili primorani se zadolžiti, in sicer nekoliko vsled velike dolžine v njih oskrbovanju se nahajajočih cest, nekoliko vsled večih cestnih zgradb in poprav pri pičlem vplačevanju davkov v njihovem cestnem okraju, in končno tudi zaradi tega, ker se jim za leto 1903 in 1904 Z. 13.162 de 1905. Bericht des Amdesausschuffes, betreffend die in den Jahren 1903,1904 nnd 1905 einigen BeffrKsstrahenansschiiffen in Aussicht ge-Itcfitm Unterstützungen ans dem Landesfonde. Hoher Landtag! Der Landtag hatte seit Jahren unter dem Kapitel „Kommunikationsmittel" des Landesfonds-Voranschlages dem Landesausschnsse einen Kredit von 20.000 Kronen zur Verfügung gestellt, welcher bei nachgewiesener Notwendigkeit von Fall, zu Fall in Höchstbeträgen von 2000 Kronen als Unterstützung an Bezirksstraßenausschüsse und Gemeinden für Straßenzwecke verwendet wurde. Nachdem der Landtag die Voranschläge des Landesfonds der letzten Jahre nicht genehmigt hat, die finanzielle Lage einiger Bezirksstraßenausschüsse aber nach wie vor eine mißliche war, hat der Landesausschuß nachfolgenden Bezirksstraßenausschüssen unter der Bedingung, daß der Landtag die erforderlichen Mittel genehmigt, Unterstützungen in Aussicht gestellt, und zwar: s^lTt i\5ö^)TC 1903 * Den Bezirksstraßenausschüssen von Großlaschitz, Reifnitz und Tschernembl je 2000 K- (ZZ. 13.502, 14.346, 14.665 de 1902). i\5lTt s\5&l)TC 1904 * Den Bezirksstraßenausschüssen von Großlaschitz, Möttling, Reifnitz und Tschernembl je 2000 K. (ZZ. 13.326,15.490, 14.962 de 1903, 202 de 1904). Im Jahre 1905: Den Bezirksstraßenausschüssen Reifnitz und Tschernembl je 2000 K. (ZZ. 15.962, 16.291 de 1904). Der gesamte, bedingungsweise versprochene Subventionsbetrag beziffert sich somit auf 18.000 K- Alle in Betracht kommenden Bezirksstraßenausschüsse befinden sich in schlechten finanziellen Verhältnissen und sind teils infolge der großen in ihrer Obsorge stehenden Straßenlängen, teils infolge größerer Straßenbauten und Korrektionen bei geringerer Steuerleistung des Bezirkes, sowie schließlich infolge des Umstandes, daß ihnen in den Jahren 1903 und 1904 zur Deckung 206 Priloga 33. — Beilage 33. v pokritje svojih potrebščin niso mogle dovoliti višje kakor 20% priklade. Tako ima okrajnocestni odbor Velikolaški pri pobiranju 42% priklade leta 1905 dolg v znesku 28.600 K, okrajnocestni odbor Metliški ima pri 25% prikladi 6000 K dolga, Ribniški ga ima pri 50% prikladi 60.000 K in končno Črnomaljski pri 25% prikladi 16.000 K dolga. Ker imajo vrhtega vsi štirji okrajnocestni odbori več ali manj izvršiti v kratkem večje potrebne cestne zgradbe, smatral je deželni odbor dovolitev jim obljubljenih podpor za utemeljeno ter torej nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli na podstavi tega poročila odobriti okrajnocestnim odborom v Velikih Laščah, Metliki, Ribnici in Črnomlju za leta 1903, 1904 in 1905 od deželnega odbora obljubljene podpore v skupnem znesku 18.000 K ter pooblastiti deželni odbor, da jih izplača. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 30. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. ihrer Erfordernisse nicht höhere als 20 % Umlagen bewilligt werden konnten, — gezwungen gewesen sich zu Verschulden. So hat der Bezirksstraßenausschnß von Großlaschitz bei 42 % Umlage pro 1905 eine Schuld von 28.600 K, jener von Möltling bei 25 % Umlage eine solche von 6000 K, der Reifnitzer bei 50 % Umlage eine solche von 60.000 K und schließlich der Tschernembler bei 25 % Umlage eine Schuld von 16.000 K. Nachdem außerdem alle vier Bezirksstraßenaus-schüsse mehr oder weniger vor größeren notwendigen Straßenbanten stehen, erachtete der Landesausschuß die Inaussichtstellung der ihnen versprochenen Unterstützungen für begründet und stellt somit den Antrag: Der hohe Landtag wolle auf Grund der vorstehenden Ausführungen die den Bezirksstraßenausschüssen von Großlaschitz, Möltling, Reisnitz und Tschernembl für die Jahre 1903, 1904 und 1905 vom Landesausschusse in Aussicht gestellten Unterstützungen im Gesamtbeträge von 18.000 K genehmigen und den Landesausschuß zur Auszahlung derselben ermächtigen. Pom Kroinischen Arudesausschlljse. Laibach am 30. Oktober 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Priloga 34. — Beilage 34. 207 Št. 10182 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo proračuni bol-ničnega, blazničnega, porodničnega in naj donskega zaklada za leto 1906. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračune bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1900. z nastopnimi pripomnjami: L Bolnični zaklad. Skupna potrebščina se je proraču- nila na................................ 371.472 K pokritje pa na......................... 166.862 „ kaže se torej primanjkljaja............ 204.610K. II. Blaž nični zaklad. Skupna potrebščina znaša . . . 207.725 K pokritje pa................................ 32.791 „ primanjkljaja je torej................. 174.934K. III. Poro d ni čni zaklad. Skupna potrebščina je proračunjena na..................................... 27.469 K pokritje na........................... . 3.701 ,, primanjkljaj torej znaša.............. 23.768K. IV. Najdenški zaklad. Skupna potrebščina znaša po proračunu ................................ 15.563 K pokritje.............................. . 642 „ primanjkljaja je torej................. 14.921 K. V formalnem oziru se nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Jos. Anton grof Barbo, poročevalec. tj. 10182 de 1905. Kericht bes Landesausfchujfes, mount die Voranschläge des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds für das Jahr 1906 vorgelegt werden. Ho her Land! ng! Die Voranschläge des Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhaus- und Findelfonds für das Jahr 1906 werden dem hohen Landtage mit nachstehenden Bemerkungen vor- gelegt : I. K rank e n h a n s f o n d. Das Gesamterfordernis wurde mit . 371.472 K die Bedeckung mit.............................. 166.862 „ prüliminiert, es zeigt sich daher ein Abgang per..............\ . 204.610 K. II. J r r c n h a n s s o n d. Das Gcsamterfordernis beträgt . . . 207.725 K die Bedeckung................................... 32.791 „ daher ein Abgang per........................ 174.934 K. III. Gebä r h a n s s v n d. Das Gesamtersordernis wurde mit. . 27.469 K die Bedeckung mit................................ 3.701 „ prüliminiert, der Abgang beträgt demnach . 23.768 K. IV. Findelfond. Das Gesamterfordernis stellt sich auf . 15.563 K die Bedeckung weist...................... 642 „ aus, somit ergibt sich ein Abgang per . . 14.921 K. In formeller Hinsicht wird beantragt: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanz-ausschusse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Vom krainischen Landesansschusse. Laibach, am 30. Oktober 1905. chtto Hdler v. Aeteta, Laiidesbauplmami. Zos. Jlnfon Graf Warbo, Referent. 208 Priloga 34. — Beilage 34. Proračun — Voranschlag bolničnega zaklada za 1. 1906. — des Krankenhausfonds für das Jahr 1906. Poglavje — Kapitel j ’S K 1 > 1st a SI 1 A i bb cd cd Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 1 1. Upravni stroški. — Berwaltnngskosten. 1 Užitki uradnikov — Bezüge der Beamten 10900 — 10900 2 Užitki uradnih slug — Bezüge der Amtsdiener . . 2003 — 2003 3 I) n e v š č i n e — Diurnen 4930 — 4930 4 Emolument! uradnih slug — Emolumente der Amts- bienet 150 150 5 Uradne in pisarniške potrebščine. — Amts- und K a n zle i e r s o r d e r n i s s e. 1 Pavšal upraviteljstva — Pauschale der Verwaltung 268 — 268 2 Tiskovine — Drucksorten 800 — 800 3 Bazne potrebščine — Verschiedene Erfordernisse 50 — 50 6 Drugi upravni stroški — Sonstige Verwaltnngskosten 300 — 300 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . 19401 19401 2 11. Stroški za bolnično posestvo. — Auslagen für die Spitals- rcalität. 1 Davki — Steuern 70 70 2 Pristojbinski namestek — Gebühren äquivalent . . 43 — 43 3 Stroški za vzdrževanje poslopij. — Auslagen für die Erhaltung der Gebäude. 1 Zavarovalnina — Versicherungsprämie 2400 2400 2 Ometanje dimnikov — Kaminfegerarbeiten 240 — 240 3 Mezda hišnega zidarja — Löhnung des Hausmaurers 960 — 960 4 Popravila — Reparaturen 8000 — 8000 4 Nove naprave — Neue Anlagen 15000 15000 5 Stroški za vrtne naprave — Auslagen für die Gartenanlagen 800 — 800 6 Drugi stroški za posestvo — Sonstige Auslagen für die Realität 500 — 500 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . 13013 15000 28013 Priloga 34. — Beilage 34. 2 09 ! 'P L I P-l ’S K 1 > d 8 gs A 'S hb st d Oh Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 3 III. Režijski stroški. — Regiekosten. 1 Užitki zdravnikov — Bezüge der Ärzte 28030 — 28030 2 Užitki režij skegaosobja — Bezüge des Regiepersonals 8354 — 8354 3 Emolument! sekcijskega sluge in vratarja — Emo- lumen te des Sezierdieners und des Portiers . . . 164 — 164 4 Očetom lazaristom za opravljanje dušnega pastir- stva — Dem Orden der L a žari st e n für die Ausübung der Seelsorge 400 400 5 Redu usmiljenk. — Dem Orden der barmherzigen S cf) m c st e r n. 1 Za hrano bolnikov in za režijo — Für die Verköstigung der Kranken und für die Regie 165000 — 165000 2 Pavšal za britje bolnikov — Pauschale für das Barbieren der Kranken 107 — 107 3 Za posebne nočne straže — Für Extra-Nachtwachen 350 — 350 4 Za pranje operacijskih plaščev — Für das Waschen der Operations- mäntel . . . 750 , 750 5 Pogrebni stroški — Leichenbestattungskosten 2200 — 2200 6 Elizabetni otroški bolnici oskrbne stroške — Dem Elisabeth-Kin der s pital die Verpflegskosten . . . . 1850 — 1850 7 Bakteriologična in mikroskopi čna preiskavanja — Bakteriologische und mikroskopische Untersuchungen 600 — 600 8 Terapevtični pripomočki — Therapeutische Behelfe 2300 — 2300 9 Razkuževanje obleke in perila bolnikov — D e sin - fizierung der Kleider und Wäsche der Kranken . . . 150 — 150 10 Za anatomi čni muzej — Für das anatomische Museum 100 — 100 11 Kurjava in svečava — Beheizung und Beleuchtung . 34000 — 34000 12 Vodarina — Wasser au stage 5200 — 5200 13 Stroški za strojne in druge naprave — Auslagen für die Maschinen- und sonstigen Anlagen 3830 — 3830 14 Stroški za inventar — Ausgaben für den Inventar . 6700 — 6700 1 Odnos — Fürtrag . . . 260085 260085 210 Priloga 34. — Beilage 34. Poglavje - Kapitel I 5 1 > 1 i A l 'S bb s cd 0-. Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Krone» Prenos — Übertrag . . 260085 — 260085 15 Drugi režijski stroški. — Sonstige R e gie k o st e n. 1 Grobokopu za pokopavanje v bolnici umrlih ubožnih oseb — Dem Todteugräher für die Beerdigung armer im Spitale verstorbener Personen 650 — 650 2 Hrana inšpekcijskih zdravnikov — Verköstigung der Znspektions- ärzte • • 720 — 720 3 Strežba sekundarijev, snaženje njih posteljnega perila in sna- ženje sekcijskega perila — Bedienung der Seknndarärzte, Reinigung ihrer Bettwäsche und Reinigung der Sezierwäsche 500 — 500 4 Različni stroški — Verschiedene Auslagen 2500 — 2500 Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . 264455 264455 ! 4 IV. Stroški za bolnično lekarno. — Auslagen für die Spitals- • gpotheke. 1 Plače. — (M cf) gl te. 1 Plača farmacevta — Gehalt des Pharmazeuten 2400 — 2400 2 Plača laboranta — Gehalt des Laboranten 960 — 960 3 Mezda laborantove pomočnice —• Löhnung der Gehilfin des Labo- mitten 600 — 600 2 Stroški za mat er i j a 1 i j e. — Auslagen für Me Materialien. 1 Zdravila — Medikamente 25000 — 25000 2 Obvezila — Verbandstoffe 12000 — 12000 3 Druge zdravniške ordinacije — Sonstige ärztliche Ordinationen 4000 — 4000 4 Fotokemične potrebščine — Photochemische Artikel 800 — 800 5 Razne lekarniške potrebščine — Verschiedene Apothekenartikel . . 1000 — 1000 3 Nakup inventarja — Jnventarsanschaffnng . . . . 400 — 400 4 Drugi stroški — Sonstige Ä n s g abe n 1500 — 1500 Skupaj (pogl. 4.) — Zusammen (Kap. 4) . . 48660 — 48660 5 V. Oskrbni stroški za hiralce. — Verpflegskosten für dre Siechen 1 Redu usmiljenk za hiralce v hiralnici sv. Jožefa — Dem Orden der barmherzigen S to e ft e ni stir die Siechen im Sieche n Hause des heil. Josef 1800 1800 Priloga 34. — Beilage 34. 211 1 <3* 1 I ji 1 1 i s>- 1 1 j d 1 * Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe £ E5 Krone — Krone» 6 VI. Podpore. — Unterstützungen. 1 Podpore o k r e v a 1 c e m. — 11 n ter st it tz it n g e n a n R ekon- valeszente n. , 2 1 1 2 Iz zakladovili ustanov — Aus den Fondsstiftungen Iz zakladove zaloge — Aus dem Fondsverlag Podpore za zdravi j enjev kopališčih in druge podpore v boleznih — 11 n t e r st it tz n n gen f it r K n r e n i it Bädern und sonstige Krankenaushilfen 742 25U ‘2200 — 742 250 2200 Skupaj (pogl. ti.) — Zusammen (Kap. 6) . . 3192 j —— 3192 7 VII. Stroški Boratove ustanove — Für die Borat sche Stiftung 64 64 8 VIII. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pensionsfond 3887 3887 9 IX. Bazni stroški. — Berschiedene Ausgaben. 1 2 Podpore in nagrade — Unterstützungen und Remunerationen Bazni izdatki — Sonstige Auslagen 500 1500 500 1500 Skupaj (pogl. 9.) — Zusammen (Kap. 9j . . 2000 — 2000 Povzetek. — WeKyxiwlatioy. I. ff pravni strpški — Verwaltungskosten II. Stroški za posestvo — Auslagen für die Spitalsrealität . . III. pežijski stroški — Regiekosten IV. Strpški za bolnično lekarno — Auslagen für die Spitalsapotheke V. Oskrbni strpški za hiralce —: Verpflegskosten für die Stechen VI. Podpore — Unterstützungen . . . . VII. Strpški Boratove ustanove — Für bis Borat'sche Stiftung . VIII. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pen- sionsfogdc IX. Kazni stroški — Verschiedene Ausgaben . 19401 13013 264455 1 48660 1 1800 3192 64 15000 19401 28013 264455 48660 1800 3192 64 3887 2000 — 3887 2000 Skupna potrebščina — Gesamterfordernis . . 356472 15000 371472 212 Priloga 34. — Beilage 34. Z fe I Z A Redno Izredno Vsota 1 ö 1 1 Pokritje — Wedeckung Ordentlich Außer- ordentlich Summe p J5 N 1 tb cti Dm Dm Krone — Kronen 1 I. Obresti. — Interessen. 1 Obresti obligacij — Interessen von Obligationen 4484 — 4484 2 Obresti hranilnih vlog. — Interessen von Sparkasse- e i n l a g e n. 1 4% obresti na vložno knjižico štev. 27.634 Mestne hranilnice ljubljanske naložene glavnice 11.195 K 60 h — 4% Interessen von dem in der Laibacher städtischen Sparkasse auf das Büchel Nr. 27.634 angelegten Kapitale per 11.195 K 60 h 448 448 2 4% obresti glavnice 108 K naložene v Mestni hranilnici ljub- ljanski na knjižico št. 2141 — 4°/c Interessen von dem in der Laibacher städtischen Sparkasse aus das Büchel Nr. 2141 angelegten Kapitale per 108 K 4 4 3 4% obresti glavnice 60 K naložene v Kranjski hranilnici na knjižico št. 190.468 — 4°/0 Interessen von dem in der Krainischen Sparkasse auf das Büchel Nr. 190.468 angelegten Kapitale per 60 K 2 — 2 j 3 5o/0 obresti vknjižene terjatve proti zakoncema j Kačič v znesku 1470 K — 5°/<> Interessen der Tabular-ford c r n n g gegen die E h e l e ut e Raci c per 1470 K . . 74 — 74 j Skupaj (pogl. L),— Zusammen (Kap. 1) . . 5012 5012 • 2 II. Dohodki od bolničnega posestva in od naprav. — Ertrag , der Spitals-Realität und der Anlagen. 1 Najemščine. — Mietzinse. 1 Za porodni paviljon od porodničnega zaklada — Für den Gebär- Pavillon vom Gebärhausfonde 2500 — 2500 2 Za stanovanje učenk babiške šole od c. kr. vlade — Für die Wohnung der Schülerinnen des Hebammenkurses von der k. k. Regierung 420 — 420 ’ . 2 Skupilo za seno — Heuerlös 80 — 80 3 Za električno razsvetljavo od zaklada deželne prisilne delavnice — Für die elektrische Beleuchtung vom Landeszwangsarbeitshausfon de 7600 — 7600 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . 10600 , 10600 f Priloga 34. — Beilage 34. 213 1 Poglavje — Kapitel l 0 K 1 > 'Isi cd 8 g: A i bO cd cd Ph Pokritje — Wedeckung Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 3 III. Prispevki k stroškom za bolnično lekarno. — Beiträge zu den Kosten für die Spitalsapotheke. 1 0d blazničnega zaklada — Vom Jrrenhausfonde . . 4500 — 4500 2 0 d porodničnega zaklada — Vom Gebärhausfon de . 2500 — 2500 3 Od prisilno-delavničnega zaklada — Vom Zwangs- arbeitshausfonde 1000 — 1000 Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . 8000 8000 4 IY. Povračila oskrbnih stroškov za bolnike. — Ersätze der Krankenverpflegskosten. 1 Od strank — Von Parteien 120000 120000 2 Od javnih zakladov tujih kronovin — Von d en öffen tl. Fon den fremder Kronici nder 20000 — 20000 Skupaj (pogl. 4.) — Zusammen (Kap. 4) . . 140000 140000 5 V. Doneski k oskrbnim stroškom za hiralce. — Beiträge zu den Siechenverpflegskosten. 1 0d občin in strank — Bon den Gemeinden und Parteien 1100 1100 2 Iz hiralskega zaklada — Aus dem Siechenfonde . . 100 — 100 Skupaj (pogl. 5.) — Zusammen (Kap. 5) . . 1200 1200 6 VI. Prispevki za zakladove ustanove. — Beiträge für die Fonds-Stiftungen. 1 Za Boratovo ustanovo. — gür die Borat'sche Stiftung. l Od blazničnega zaklada — Vom Jrrenhausfonde 1 1 2 Od porodničnega zaklada — Vom Gebärhausfonde 3 — 3 3 Od najdenškega zaklada — Vom Findelfonde 13 — 13 4 Od mestnega magistrata ljubljanskega iz zaklada meščanske bolnice — Vom Laibacher Stadtmagistrate aus dem Bürgerspitalsfonde 12 — 12 2 Za Salvayino ustanovo od khezoškofijskega ordi- narijata -—• Für die Salvay'sche Stiftung vom fürst- bischöflichenOrdinariat 21 — 21 Skupaj (pogl. 6.) — Zusammen (Kap. 6) . . 50 — ; 50 214 Priloga 34. — Beilage 34. S L i s- I 8 Redno Izredno Vsota Poglavje — I ! Pokritje — Dedeckung Ordentlich Außer. ordentlich Summe K CLt krone.—.Kronen 7 YII. Bazni dohodki. — Verschiedene Einnahmen 1 Skupilo za prodano obleko v bolnici umrlih oseb — Erlös für verkaufte Kleider im Spitale verstorbener Personen 50 — 50 2 Skupilo za prodane druge stvari — Erlös für andere verkaufte Sachen ' 300 — 300 3 Od reda usmiljenk odškodnino za užitnino — Vom Orden der barmherzigen Schwestern die Entschädigung für die Verzehrungssteuer 900 — 900 4 Povračila stroškov za terapevtične pripomočke — Ersätze der Kosten für therapeutische Behelfe 500 — 500 5 Druga povračila in dohodki — Sonstige Ersätze und Einnahmen . 250 — 250 Skupaj (pogl. 7.) — Zusammen (Kap. 7) . . 2000 — 2000 Povzetek. — Wekapitul'ation. L Obresti — Interessen II. Dohodki od bolničnega posestva in od naprav — Ertrag 5012 5012 der Spitals-Realität und der Anlagen III. Prispevki k stroškom za bolnično lekarno — Beitrage zu 10600 —- 10600 den Kosten für die Spitalsapotheke IV. Povračila oskrbnih stroškov za bolnike — Ersätze der 8000 — 8000 Krankenvcrpflegskosten . . V. Doneski k oskrbnim stroškom za hiralce — Beitrüge zu den 140000 — 140000 Verpflegskosten für die Siechen VI. Prispevki za zakladove ustanove — Beiträge für die Fonds- 1200 — 1200 Stiftungen 50 — 50 . VIL Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 2000 — 2000 Skupno pokritje — Gesamtbedeckung . . 166862 166862 V primeri s skupno potrebščino — Im Vergleiche mit dem Gesamt- erfordernisse per 371472 se kaže primanjkljaja — zeigt sich ein Abgang per 204610 ki ga bo pokriti iz deželnega zaklada. — welcher ans dem Landes- fonde zu decken sein wird. r-i cm co ^ io co Priloga 34. — Beilage 34 215 Proračun blaznienega zaklada za leto 1906. Voranschlag des Irrenhtnisfonds für das Änhr 190(>. S <§. I L> ¥ UD O pu M eö £5 Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Ki 'one — Kro neu 66 66 250 250 160 160 250 — 250 726 726 260 260 62 — 62 82 82 4000 2200 6200 200 — 200 450 — 450 5054 2200 7254 1200 1200 7800 7800 300 300 9300 — 9300 1 I. Upravni stroški. — Bcrwaltungskosten. Pavšal upraviteljstva za uradne in pisarniške potrebščine — Pauschale der Verwaltung für Amtsund-Kanzleierfordernisse ............................ Tiskovine — Drucksorten.............................. Vožnje upravnih uradnikov na Studenec in dijetni pavšal v znesku 100 K — Fuhren der V erwaltiin g s -beamten nach Studenec und das Diäten pauschale im Betrage per 100 X . . ^............................ Drugi upravni stroški — S o n stig e V erwalt n n g s k o st en Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . II. Stroški za posestvo na Studencu. — Ausgabe» für die Realität in Studenec. Davki — Steuern.................................... Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent . . Občinska doklada za zgradbo nove cerkve v Sostrem — Gemeindeumlage für den Bau der neuen Kirche in Sostro................................. Poprave poslopij — Reparaturen der Gebäude . . . Ometanje dimnikov — Kaminfegerarbeiten . . . . Drugi izdatki za posestvo — Sonstige Auslagen . . Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . III. Režijski stroški v blaznici na Studencu. — Regiekosten in der Irrenanstalt zn Studenec. Fixe Remuneration des Stalna nagrada primarija Primarius............. Plače zdravnikov — Gehalte der Ärzte............. Emoluments — (Smo lu m en te. Pavšal zdravnikoma za vožnje po 150 K — Wagenpauschale der Arzte je per 150 E............................... Odnos — Fürtrag Nasi 216 Priloga 34. — Beilage 34. S 65 D P cd 5 i C5 83- I 'ts Öß £ cd CL. Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 9300 9300 3050 3050 93000 93000 2000 2000 54 — 64 350 — 350 4500 4500 1200 750 1950 6500 6500 240 240 250 250 150 150 1000 — 1000 121594 750 122344 16000 16000 7500 — 7500 1300 — 1300 24800 24800 4 5 10 11 Prenos — Übertrag . . Užitki režijskega o s o b j a — Bezüge des Regiepersonales ß e d n u smilje n k. — D e m O r d e n der b a r m herzigen S ch w e st c r n. Za hrano bolnikov in za režijo — Für die Verköstigung der Kranken und für die Regie ........................................ Za priboljšek bolnikom po posebnih ordinacijah — Für Aufbesserungen nach besonderen Ordinationen....................... Pavšalni znesek za britje bolnikov — Pauschalbetrag für das Barbieren der Kranken..................................... Za vožnje primarija na Studenec — Für die Fuhren des Primarius nach Studenec............................................... Prispevek bolničnemu zakladu k stroškom za lekarno — Beitrag dem Kranke n hausfonde zu den Kosten für die Anstaltsapotheke...................................... Stroški za inventar — Auslagen für das Inventar . Kurjava in svečava — Beheizung und Beleuchtung . Župnemu uradu pri D. M. v Polju. — Dem Pfarramte in Mariafeld. Nagrada za opravljanje dušnega pastirstva — Remuneration für die Ausübung der Seelsorge................................ Za pogrebe — Für die Beerdigungen.......................... Krste in drugi pogrebni stroški — Särge und Leichenbestattungskosten .......................................... Drugi režijski stroški — Son sti ge Regiekosten . . . Skupaj (pogl. 3) — Zusammen (Kap. 3) . . IV. Stroški za hirajoče umobolne. siechen Irren. Auslage» für die V deželni hiralnici. Im L a n d e s s i e ch e n h a u s e. — Dem Orden der barmherzigen Redu usmiljenk oskrbne stroške Schwestern die Verpflegskoften . . Kurjava in svečava — Beheizung und Beleuchtung. Vodarina — Wasserauflage ............................... Odnos — Fürtrag Para, Priloga 34. — Beilage 34. 217 I 'Sb o CU I •m k 8- i 60 Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Ki <6 1 o o neu 24800 — 24800 47000 — 47000 200 — 200 72000 — 72000 1 1 800 800 2500 2500 1200 — 1200 400 — 400 500 — 500 4600 4600 726 726 5054 2200 7254 121594 750 122344 72000 — 72000 1 — 1 800 800 4600 — 4600 204775 2950 207725 Prenos — Übertrag . . V blaznici hiralnici s v. 4 c» že k a. — J m J r r e n - Siechen-hause des heil. Josef. Redn usmiljenk oskrbne in pogrebne stroške. — Dem Orden der barmherzigen Schwestern die Verpflegs- und Beerdigungskosten . . Za mirne blazne, oskrbovane po občinah — Für die in der Gemeindepflege stehenden ruhigen Irren . . Skupaj (pogl. 4.) — Zusammen (Kap. 4) . . V. Donesek bolničnemu zakladu za Borutovo ustanovo — Beitrag dem Krankenhausfondc für die Borat'sche Stiftung VI. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pensiousfoude.............................................. VII. Razni stroški. — Verschiedene Ausgaben. 1 Za prepeljavo blaznih iz tujih zavodov — Für die Überführung der Irren aus fremden Anstalten . . . 2 Zaloga za plačila umobolnim za opravljanje raznih poslov — Verlag für die Bezahlung der arbeitenden Irren.................................................... 3 Domače zabave in izleti — H ausun t e r h altun g e n und Ausflüge................................................. 4 Drugi stroški — Sonstige Auslagen.......................... Skupaj (pogl. 7.) — Zusammen (Kap. 7) . . Povzetek. — Rekapitulation. I. Upravni stroški — Verwaltungskosten................... II. Stroški za posestvo na Studencu — Ausgaben für die Realität in Studenec............................................... III. Režijski stroški v blaznici na Studencu — Regiekosten in der Irrenanstalt zu Studenec.......................... IV. Stroški za hirajoče umobolne — Auslagen für die siechen Irren V. Doneski — Beiträge.................................... VI. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pen- sionsfonde............................................ VII. Razni stroški — Verschiedene Ausgaben................. Skupna potrebščina — Gesamterfordernis . . S3* Paragraf — Paral 218 Priloga 34. — Beilage 34. Pokritje — Wedeckung Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Krone» 123 - ' 123 2 2 125 125 1064 1064 2 2 1066 1066 21000 21000 1000 — 1000 22000 22000 4000 3000 4000 3000 7000 7000 I. Obresti. — Interessen. Obresti obligacij — Interessen v v n Obligati o n e n Obresti hranilnih vlog. — Interessen v o n Sparkasse- Einlage n. 4°/0 obresti vloge v Mestni hranilnici ljubljanski, glavnice 54 K, vi. knjižica št. 18.078 — 4% Interessen der Einlage in der Laibacher städtischen Sparkasse per 54 K, Eint. Büchel Nr. 18.078 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . II. Dohodki od posestva na Studencu. — Ertrag der Realität in Studenec. N a j e m š č i n a od zemljišč, v zakup danih redu usmiljenk — V o m O r d e n d e r b a r m herzig e n S ch iv e st e r n der Pachtzins für die Grundstücke...................... Ribarski revirni odbor v Ljubljani za rabo naprav za r i b o r e j o na Studencu — Bom F i s ch e r e i - N e v i e r -a n s s ch n s s e in Laibach für die Benützung der Fischzucht-anlagen in Studence ..................................... Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . III. Povračila oskrbnih stroškov za blazne na Studencu. Ersätze der Verpflegskosten für die Irren in Studence. Od strank — Von den Parteien.............................. O d javnih zakladov tujih kron o vin — Von beit öffentlichen Fond e n fremder Kronländcr................. Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . IV. Povračila oskrbnih stroškov za hirajoče umobolne. — Ersätze der Verpflegskosten für die siechen Irren. O d strank — Von den Parteien Od občin — Von Gemeinden . Skupaj (pogl. 4.) — Zusammen (Kap. 4) . Priloea 34. — Beilage 34. 219 i s i 'I V p-. K J ▻ ■% d !S 1 K I do c5 P-i Pokritje — Wedeckung Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 5 V. Razni dohodki. — Verschiedene Einnahmen. 1 Povračila prevoznih stroškov — Ersätze der Trans- p o r t k v st e n 2500 — 2500 2 Drugi dohodki — S o n st i g e Einnahmen 100 — 100 Skupaj (pogl. 5.) — Zusammen (Kap. 5) . . 2600 — 2600 Povzetek. — Wekapilutation. I ' • I. Obresti — Interessen 125 — 125 II. Dohodki od posestva na Studencu — Ertrag der Realität in Studenec 1066 — 1066 ■ III. Povračila oskrbnih stroškov za blazne na Studencu — Ersätze der Verpflegskosten für die Irren in Studenec .... 22000 — 22000 IV. Povračila oskrbnih stroškov za hirajoče umobolne — Ersätze der Verpflegskosten für die siechen Irren 7000 — 7000 J V. Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 2600 — 2600 Skupno pokritje —- Gesamtbedecknng . . 32791 32791 V primeri s skupno potrebščino — Im Vergleiche mit dem Gesamt- erfordernis per 207725 se kaže primanjkljaja — zeigt sich ein Abgang per 174934 ki ga bo pokriti iz deželnega zaklada. — welcher ans dem Landes- fonde zu decken sein wird. 1 220 Priloga 34. — Beilage 34. Proračun — Voranschlag porodničnega zaklada za 1. 1906. — des Gedärhausfonds für das Jahr 1906. Poglavje — Kapitel | S 1 S 1/3 a 8 a Ö 83- i *c3 bß «S c5 Oh Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 1 1. Upravni stroški. — Verwaltungskosten. 1 Pavšal upraviteljstva za uradne in pisarniške po- trebščine— Pauschale der Verwaltung für Amts- und Kauzleierfordernisse 66 — 66 2 Tiskovine — Drucksorten 200 — 200 3 Drugi upravni stroški — S o n stig e V erwaltn n g s k o st e n 50 — 50 Skupaj fpogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . 316 316 2 II. Stroški za porodni paviljon. — Auslagen für -e» Gcbärpavillou. 1 Najemščina bolničnemu zakladu — Mietzins dem Kraukenhausfonde 2500 — 2500 2 Vzdrževanje prostorov — Erhaltung der Lokalitäten 50 — 50 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . 2550 2550 3 III. Režijski stroški. — Regiekosten. i 1 Stalne nagrade zdravnikov. — Fixe Remunerationen ! der Ärzte. 1 Nagrada primarija — Remuneration des Primarius 1200 1200 2 Nagrada asistenta — Remuneration des Assistenten 480 — 480 2 Užitki babic. — Bezüge der Hebammen. 1 Plača babice — Gehalt der Hebamme 800 _ 800 .2 Aktivitetna doklada babice — Aktivitätszulage der Hebamme . . 72 — 72 3 Plača pomožne babice — Gehalt der Hilfshebamme 600 — 600 3 Redu usmiljenk za hrano oskrbovank in za režijo —-Dem Orden der barmherzigen Schwestern für die Verköstigung der Verpflegten und für die Regie . . 6000 — 6000 Odnos — Fürtrag . . 9152 9152 Kapitel Priloera 34. — Beilage 34. 221 ff 1 ä 1 ! 1 1 Potrebščina — Erfordernis % $ FL. 1 1 S3 cd 9^ Prenos — Übertrag . . 4 5 6 7 8 9 10 Prispevek bolničnemu zakladu k stroškom za lekarno — Beitrag dem Krankenhausfonde zu den Kasten für die Anstaltsapotheke Povijala — Fatschbetten Kurjava in svečava — Beheizung und Beleuchtn n g Vodarina — Wasser a n f 1 a g e Stroški za inventar — Auslagen für das Inventar . Strežba asistenta — Bedienung des Assi st e nte n . . Drugi režijski stroški — Sonstige Regiekosten . . . Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . 4 IV. Podpore. — Unterstützungen. 1 Podpore izstopi všim porodnicam — Unter ft Übungen an anstretende Wöchnerinnen 5 V. Doneski. — Beiträge. 1 Bolničnemu zakladu za Borutovo ustanovo — Dem Krankenhanssonde für die Borat'sche Stiftung - ■ ■ 6 VI. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zmn Pensionssonde 7 VII. Razni stroški — Verschiedene Ansgaben Povzetek. — Wekapitul'ation. I. Upravni stroški — Verwaltungskosten II. Stroški za porodni paviljon — Auslagen für den Gebärpavillon III. Režijski stroški — Regiekosten IV. Podpore — Unterstützungen V. Doneski — Beiträge VI. Prispevek k pokojninskemu zakladu — Beitrag zum Pensionssonde VII. Razni stroški — Verschiedene Ausgaben Skupna potrebščina — Gesamterfordernis . . Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota i Summe Krone — .live neu 9152 — 9152 2500 2500 ' 950 — 950 7500 — 7500 1300 — 1300 400 — 400 48 — 48 250 — 250 22100 22100 600 600 3 3 1800 1800 100 100 316 316 2550 — 2550 22100 — 22100 600 — 600 3 — 3 1800 1800 100 — 100 27469 27469 222 Priloga 34. — Beilage 34. 5 S 1 o v JÜ Up £ S K 1 > CÖ g: A i *oi bß g oj Pokritje — Medeckung Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen i I. Obresti. — Interessen. 1 4,2°/0 obresti obligacije papirne rente št. 29.211 v imenski vrednosti 3600 K — 42°/0 Interessen von der Papierrente-Obligation Nr. 29.2 11 im Nominal- werte per 3600 R 151 — 151 2 II. Povračila oskrbnih stroškov. — Vcrpflegskostenersätzc. 1 Od strank — Von den Parteien 2600 — 2600 2 Od javnih zakladov tujih k r o n o v i n — Von den öffentlichen Fanden fremder Kronländcr 900 — 900 Skupaj (pogl. 2.) — Zusammen (Kap. 2) . . 3500 3500 3 III. Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 50 50 Povzetek. — Rekapitulation. I. Obresti — Interessen 151 151 II. Povračila oskrbnih stroškov — Verpslegskostenersätze . . . 3500 — 3500 III. Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 50 — 50 Skupno pokritje — Gesamtbedecknng . . 3701 3701 V primeri s skupno potrebščino — Im Vergleiche zum Gesamt- erfordernisse per 27469 se kaže primanjkljaja — zeigt sich ein Abgang per 23768 ki ga bo pokriti iz deželnega zaklada. — welcher aus dem Landes- fonde zn decken sein wird. — Kapitel Priloga 34. — Beilage 34. 223 Proračun Voranschlag najdenškega zaklada za 1. 1906. — des Findelfonds für das Äahr 11)06. Redno Izredno Außer- ordentlich Vsota Ordentlich Summe Krone — Kronen 500 j 500 15000 15000 15500 — 15500 13 ' 13 30 30 20 — 20 50 50 1 15500 1 I 15500 13 — 13 50 — 50 15563 15563 1 •p I 5 5 Hn cd 8 rt fcß cd cd ß* Potrebščina — Erfordernis I. Rednine. — Verpslcgskosten. Za domače najdence, oddane rednikom na Kranjskem — Für die im Lande erzöge n e n k r a i n i s ch c n Findlinge................................................ Za kranjske najdence, oskrbovane v tujihzavodih — Für krainische, in fremden Anstalten verpflegte Findlinge................................................. Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . II. Doneski. — Beiträge. Bol ničnemu zakladu za Borutovo ustanovo — Dem Krankenhansfond für die Vorat'sche Stiftung . . . III. Razni stroški. — Verschiedene Ansgaben. Za prepelj avo n aj d e n c e v iz tujih zavodov v Ljubljano — Für d i e Tr a n s p o rti e r n n g der Findlinge ans fremden Anstalten nach Laibach........................... Drugi stroški — Sonstige Ausgaben......................... Skupaj (pogl. 3.) — Zusammen (Kap. 3) . . Povzetek. — Wekapitutation. I. Rednine — Verpflegstvsten............................ II. Doneski — Beiträge................................... III. Razni stroški — Verschiedene Ausgaben................ Skupna potrebščina — Gesamterforderuis.................... 224 Priloga 34. — Beilage 34. 1 as s K i s- . Redno Izredno Vsota Poglavje — 1 ! 1 a s Pokritje — Medeckung Ordentlich Außer- ordentlich Summe S3 P-. Krone — Kronen 1 I. Obresti. — Interessen. 1 4’2 % obresti obligacij e papirne rente štev. 2 9.2 10 imenske vrednosti 14.200 K— 4'2% Interessen der Papierrente-Obligation N r. 2 9.2 1 0 i m N v m i n a l w c r t e p er 14.2 0 0 X 596 596 2 4% obresti glavnice 400 K, naložene v Mestni hranilnici ljubljanski na knjižico št. 3 1.457 — 4% Interessen von der Einlage per 400 K in der Laibacher städtischen Sparkasse, Einl.-Bnchcl Nr. 31.457 16 16 Skupaj (pogl. 1.) — Zusammen (Kap. 1) . . 612 612 2 II. Razni dohodki. — Verschiedene Einnahmen. 1 Razna povračila — Verschiedene Ersätze 30 — 30 Povzetek. — Rekapitulation. I. Obresti — Interessen 612 — 612 II. Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 30 — 30 Skupno pokritje — Gesamtbedeckung . . 642 642 V primeri s skupno potrebščino — Im Vergleiche mit dem Gesamterfordernisse 15563 je primanjkljaja — zeigt sich ein Abgang per 14921 ki ga bo pokriti iz deželnega zaklada. — welcher aus dem'Lnndes-fonde zn decken sein wird. Priloga 34. — Beilage 34. 225 Pojasnila. I. Bolnieni zaklad. A. Potrebščina. Pogl. 1. „Upravni stroški“. Potrebščina nasl. 3. „ D n e v š č i n e “ se je proračunila na 4930 K, ker se je vsem štirim diurnistom pri npraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov dnevščina povišala na 3 K in istotako dnevna doklada za sprejemanje bolnikov na 1 K 50 h. — Pomožnemu slugi, ki se ga uporablja tudi pri sekcijah, se je dovolila za vsako leto službena obleka, proračunska postavka nasl. 4. „ E m o 1 u m e n t i uradnih slug“ znaša torej za 50 K več nego doslej. Pogl. 2. „Stroški za bolnieno posestvo“. Ker poteče s koncem leta 1905. zavarovalna doba glede bolničnih poslopij, kakor tudi glede inventarja, se je razpisal konkurz v to svrho, da se dosežejo čim ugodnejši pogoji. Zavarovalna premija bi znašala po najnižji izmed došlih ofert za dobo 10 let okoli 2400 K, toda le pod pogojem, da se ves znesek plača naenkrat in vnaprej. Navedeni znesek se je postavil kot potrebščina § 1. nasl. 3. Doslej je znašala zavarovalna premija letno okroglo 366 K, v 10 letih se je plačalo 3660 K, torej za 1260 K več nego se bo plačalo po novi pogodbi. Pri tem je vpoštevati še, da je med zavarovane predmete prirastel tudi še inventar v novi bolnični lekarni. V 1. 1906. bo treba v bolničnih poslopjih zopet mnogo večjih in manjših popravil. Vse te naprave odnosno poprave bodo veljale po približnem proračunu deželnega stavbnega urada okroglo 8000 K; ta znesek se je torej vstavil v proračun kot potrebščina § 4., nasl. 3. Končno se predlaga pri tem poglavju še izredni kredit v znesku 15.000 K za nakup, montiranje in "vzidan j e še enega, četrtega kotla pri kurilnih in svetilnih napravah. Ako se namreč hoče vzdržati, zlasti v mrzlih zimskih mesecih, redno in pravilno funkcioniranje teh naprav, je treba, da so vsi tri sedanji kotli neprestano v porabi, tem bolj, ko se tudi za kuhinjo, perilnico in kopeli potrebuje vedno več tople vode. Kotli so tudi že nad 10 let v rabi in vsled tega je treba vsak čas pri tem ali drugem Erläuterungen, I. Krankenhausfond. A. Erfordernis. Hap. 1 „Verwattungskosten". Das Erfordernis des Titels 3 „Diurnen" wurde mit 4930 K veranschlagt, weil sowohl das Diurnum als auch die tägliche Zulage für das Aufnehmen der Kranken allen vier bei der Verwaltung der Landes - Wohltätigkeitsanstalten beschäftigten Diurnisten auf 3 K bzw. 1 K 50 h erhöht wurde. — Dem Aushilfsdiener, der auch bei den Sezierungen verwendet wird, wurde jährlich ein Dienstkleid bewilligt, und daher das Erfordernis des Titels 4 „Emolumente der Amtsdiener" um 50 K erhöht. Kap. 2 „Auslagen für die Spitalsrralität". Nachdem der jetzige Versicherungsvertrag sowohl für die Spitals-gebäude als auch für das darin befindliche Inventar mit Ende 1905 abläuft, wurde zwecks Erzielung von günstigeren Bedingungen ein Konkurs ausgeschrieben. Nach der niedrigsten der eingelaufenen Offerten würde die Prämie für 10 Versicherungsjahre beiläufig 2400 K betragen, vorausgesetzt, daß sie für die ganze Versicherungsperiode auf einmal im Vorhinein entrichtet wird. Der angeführte Betrag wurde als das Erfordernis das § 1, Titel 3 eingestellt. Tie jährliche Versicherungsprämie betrug bisher rund 366 K, für 10 Jahre daher 3660 K, also um 1260 K mehr als nach dem neu abzuschließenden Versicherungsverträge. Dabei ist noch zu berücksichtigen, daß unter dem versicherten Inventar auch das Inventar der neuen Spitalsapotheke mitinbegriffen ist. Im Jahre 1906 werden im Landeskrankenhause wiederum viele, teils größere, teils geringere Reparaturen durchzuführen sein. Das Landesbauamt hat ein Verzeichnis dieser als unumgänglich notwendig bezeichneten Arbeiten verfaßt und das Erfordernis hiefür mit rund 8000 K veranschlagt, welcher Betrag bei § 4, Titel 3 im Voranschlag eingesetzt erscheint. Schließlich wird bei diesem Kapitel unter Titel 6 ein außerordentlicher Kredit per 15.000 K für die Lieferung, Montierung und Einmauerung eines vierten Kessels beantragt. Zur Begründung der Notwendigkeit der Aufstellung eines vierten Kessels wird hervorgehoben, daß der regelmäßige und klaglose Betrieb in den Wintermonaten der letzten Jahre infolge der bedeutend gesteigerten Krankenanzahl, welche einen vermehrten Betrieb der Koch- und Waschküche und der Bäder int Gefolge hat, nur mit allen drei vorhandenen Kesseln ausrecht erhalten werden kann. 31* 2-26 Priloga 34. — Beilage 34. kakih popravil, ki trajajo navadno 3—4 tedne. Ker morata med tem ostala dva kotla opravljati vse delo, je jasno, da pri tem mnogo trpita in da se bodo vsled tega taka popravila pojavljala čim dalje bolj pogosto in čim dalje v večjem obsegu. Za vse take slučaje je torej treba še enega rezervnega kotla, da bo opravljal delo onega, ki bo v popravi. Pogl. 3. „Režijski stroški“. Pri § 21., nasi. 1. se je proračunil adjutum v znesku 1200 K še za enega, petega sekundarija, ki je zaradi rastočega števila bolnikov nujno potreben. Tudi postavka za hrano bolnikov, nasl. 4., se je proračunila višje, in sicer za 15.000 K, in to ne samo radi konstantno naraščajočega števila bolnikov, ampak tudi zaradi tega. ker se je moral povišati tarif za jedi, ki jih oddajejo usmiljenke v bolnico. Deželni odbor se je moral za povišanje odločiti, ker je red zaradi draginje živil v to silil in za slučaj, da se tarif primerno ne poviša, celd pogodbo odpovedal. Znesek za bakteriologična preiskovanja — nasl. 7. — se je zvišal od 200 K na 600 K, ker se sedaj, odkar biva v Ljubljani dr. Plečnik, izvršuje mnogo več takih preiskovanj nego prej, ko so se morali preparati pošiljati na Dunaj. Za nakup novih instrumentov se je pod nasl. 13., § 1. vstavil znesek 4050 K, in sicer na podstavi izjav in računov vodstva bolnice in primarijev. Pogl. 4. „Stroški za bolnično lekarno“. Za podstavo proračuna je služila potrebščina, kakor jo izkazuje računski sklep za 1. 1904., nekateri naslovi odnosno paragrafi izkazujejo manjšo, drugi zopet večjo potrebščino nego v proračunu za leto 1905. Skupna potrebščina pa je za okroglo 3700 K manjša. Pri ostalih poglavjih potrebščine bi ne bilo ničesar posebno omeniti. B. Pokritje. Pogl. 1. „Obresti“. V letu 1905. je prišlo v izplačilo volilo dr.-j a Maderja za uboge rekonvalescente v znesku 10.000 K; po odbitku raznih pristojbin je ostal znesek 9427 K 66 h, ki se je plodonosno naložil; 4 % obresti znašajo okroglo letnih 378 K, -ter se je za toliko več tudi proračunilo pokritje § 1., nasl. 2. Pogl. 3. „Prispevki k stroškom za bolnično lekarno“. Prispevki posameznih zakladov so se v razmerju s potrebščino pogl. 4. „Stroški za bolnično lekarno“, ki je za 1. 1906. tudi manjša, nižje proračunih. Da mm zu m Zwecke der Reinigung und eventueller kleineren Reparaturen die einzelnen Kessel abwechselnd außer Betrieb gesetzt werden müßen, die Durchführung dieser Arbeiten aber regelmäßig einen Zeitraum Von 3 — 4 Wochen in Anspruch nimmt, ist die Aufstellung eines vierten Kessels nicht allein ans diesem Grunde, sondern auch für den Fall dringend notwendig, wenn ettoa ein größeres Gebrechen die länger dauernde Ausschaltung eines der Vorhandenen Kessel zur Folge hätte. Kap. 3 „Regiekosten". Da sich die Anstellung eines fünften Seknndararztes infolge der stetig wachsenden Anzahl der Kranken als unaufschiebbar erweist, wurde bei § 21, Titel 1 die Präliminarposition um 1200 K erhöht. Ebenfalls erhöht, und zwar um 15.000 K wurde das Erfordernis des Titels 4 „F iir d i e Verkösti g n n g der Kranken". Der Grund hiesür liegt einerseits indem bereits öfters erwähnten Anwachsen der Anzahl der Kranken, anderseits in dem Erhöhen der Preise für Speisen, die der Orden der barmherzigen Schwestern an die Kranken verabreicht. Der Landesansschnß mußte sich zu einer Umänderung des bestehenden Geldtarifes entschließen, da der Orden infolge der in Laibach herrschenden Teuerung hiezu drängte und für den Fall der Nichtwillsahrnng sogar die Kündigung des bezüglichen Vertrages in Aussicht stellte. Der zur Bestreitung der Kosten für bakteriologische Untersuchungen — Titel 7 — bisher bestimmte Betrag wurde von 200 K ans 600 K erhöht, weil gegenwärtig, seitdem Dr. Plečnik in Laibach weilt, solche Untersuchungen viel häufiger durchgeführt werden als früher, als man sich zn diesem Zwecke nach Wien wenden mußte. Das Erfordernis für den Ankauf neuer Instrumente und Apparate wurde bei Titel 13, § 1 mit 4050 K prali uriniert, und zwar auf Grund der von der Spitalsdirektion und von den Primarärzten geäußerten Wünsche und von ihnen aufgestellten diesbezüglichen Berechnungen. Kap. 4 „Ausgaben für die Spitalsapotheke". Als Grundlage für das Präliminare dieses Kapitels diente der Rechnungsabschluß des Jahres 1904. Das Gesamterfordernis ist um 3.700 K geringer als das des Jahres 1905, während einzelne Titel beziehungsweise Paragraphe teils ein größeres, teils ein geringeres Erfordernis answeisen, je nachdem der Rechnungsabschluß zu einer solchen Annahme berechtigte. Die übrigen Kapitel des Erfordernisses weisen nichts ans, was besonders hervorgehoben werden müßte. B. Bedeckung. Kap. 1 „Zinsen". Im Jahre 1905 gelangte das Legat des Dr. I. Mader im Betrage per 10.000 K zur Auszahlung. Nach Abschlag von Gebühren verblieb ein. Betrag per 9427 K 66 h, welcher fruchtbringend angelegt würde. Die 4°/0 Zinsen betragen jährlich runi) 378 K, um welchen Betrag die Bedeckung des Z I, Titel 2 höher präliminiert wurde. Kap. 2 „Seiträgr pt den Kosten für die Spita Is-apothcke". Die Beiträge der einzelnen Fonde wurden int Verhältnis des geringeren Erfordernisses des Kap. 4 „Auslagen für die Spitalsapotheke" niedriger präliminiert. Priloga 34. — Beilage 34. 227 Pogl. 4. „Povračila oskrbnih stroškov za bolnike“. Pokritje nasi. 1. se je na podstavi uspeha j 1904. proračunila na 120.000 K, torej za 15.000 K več nego 1.1905. Pogl. 5. „Doneski k oskrbnini stroškom za hiralce“. Proračun naslova 1. s pokritjem 1000 K temelji na prirastku nekaterih hiralcev, za katere se plačujejo stroški iz P. P. Glavarjevega zaklada. Pri ostalih poglavjih pokritja bi ne bilo ničesar omeniti. II. Blaznični zaklad. Pogl. 2. „Stroški za posestvo na Studencu“. Pri nasl. 5. „Poprave poslopij “ se nasvetuje izredni kredit v znesku 2200 K za napravo tal iz deščic v bivališčih nemirnih bolnikov na moškem in na ženskem oddelku. Redno potrebščino tega naslova je deželni stavbni urad proračunil na 4000 K, in sicer za razna zidarska dela, za polaganje tlaka iz okroglih kamnov in terazzo, za prepleskanje notranjih oken na vseh traktih novih zgradb, za krovska in pe-čarska dela. Pogl. 3. „Režijski stroški“. Vodstvo prosi za nabavo 6 postelj z omrežjem iz konopnine po uzorcu prof. dr. Krafft-Ebinga. Za to potrebni znesek 750 K se je vstavil kot izredni kredit pri § 1., nasl. 7. Ostala poglavja potrebščine, kakor tudi poglavja pokritja ne izkazujejo nobenih posebnih izprememb. III. Porodnični in najdenški zaklad. Z ozirom na zvišani tarif zajedi (vide pojasnilo k bolničnemu zakladu) se je proračunila potrebščina nasl. 3., pogl. 3. —- porodnični zaklad — s 6000 K. Drugih znatnejših izprememb proračun tega zaklada ne izkazuje. Kakor že nekaj let sem, je bilo treba pri naj-denškem zakladu potrebščino nasl. 2., pogl. 1. zvišati za par tisoč kron, kajti število najdencev po tujih zavodih še vedno raste. Sicer bi ne bilo glede tega zaklada ničesar omeniti. Kap. 4 „Ersätze der Derpflegskostr» für Kranke". Die Bedeckung des Titels 1 wurde auf Grund des Erfolges im Jahre 1903 auf 120.000 K, um 15.000 K mehr als im Vorjahre veranschlagt. Kap. 5 „Heilräge pt denKerpstegskosten für die Siechen". Das Präliminare des Titels 1 mit der Bedeckung von 1000 K gründet sich darauf, daß im Jahre 1905 einige Sieche aufgenommen wurden, für die die Verpflegskvsten aus dem P. P. Glavar-schen Fonde vergütet werden. Bei den übrigen Kapiteln wäre Nichts zu erwähnen. II. Irrenhausfond. Kap. 2 „Ausgaben für dir Kralität in Studenec". Bei Titel 5 „ Gebäu d e r ep a r atu r en" beantragt man einen außerordentlichen Kredit tut Betrage per 2200 K für die Herstellung eines Brettelbodens in den Tagrüumcn der unruhigen Irren au beiden Abteilungen. Das ordentliche Erfordernis dieses Titels wurde nach den Berechnungen des Landesbauamtes für unumgänglich notwendige Maurer-, Pflasterungs-, Anstreich- und Dachdeckerarbeiten mit 4000 K eingestellt. Kap. 3 „Regiekosten". Die Direktion ersucht um die Bewilligung zur Anschaffung von 6 Betten mit Hanfvergitterung nach Muster des Prof. Dr. Krafft-Ebing. Der hiefür erforderliche Betrag per 750 K wurde bei § 1, Titel 7 als ein außerordentlicher Kredit eingestellt. Die übrigen Kapitel des Erfordernisses weisen nichts Erlvähnenswertes aus und ebenso nicht die Kapitel der Bedeckung. III. Hebärhaus- und Iindelfond. Unter Berücksichtigung der in den Erläuterungen zum Krankenhausfonde ausführlicher erwähnten Erhöhung des Geldtarifes für Speisen, wurde beim Gebärhausfonde das Erfordernis des Titels 3, Kap. 3 „Verköstigung der Kranken" mit 6000 K präliminiert. Beim Findelfonde wird auf die seit einigen Jahren stets steigende Präliminierung des Erfordernisses des Titels 2, Kap. 1 aufmerksam gemacht. Es ist dies eben eine Folge der von Jahr zu Jahr anwachsenden Anzahl der krainischeu Findlinge in fremden Anstalten. Im Übrigen weisen die Voranschläge dieser Fonde nichts besonderes aus. Nujni predlog poslancev dr. Šušteršič in tovarišev glede spremembe deželnega reda in deželnega volilnega reda. Uvažujoč, da sta sedanji deželni red in deželni volilni red, v svojih bistvenih določbah sloneča na-zisteniu neznosnih privilegijev posameznih stanov, popolnoma zastarela in naravnost udarec v obraz zdravi pameti ter pravicam ljudstva, — predlagajo podpisanci: Deželni zbor naj sklene: 1. Deželni red in deželnega zbora volilni red za vojvodino Kranjsko se ima spremeniti na temelju načel splošne in enake volilne pravice. 2. Ustavnemu odseku se naroča, da poda svoje poročilo v tej zadevi v najkrajšem času. 3. Deželni glavar se naprosi, da dotlej, da ustavni odsek predloži to poročilo, ne skliče zbornične seje. V Ljubljani, 3. novembra 1905. Dr. Šušteršič, dr. Žitnik, Mih. Arko, dr. Schweitzer, dr. Krek, Jos. Dular, Jaklič, Košak, Pfeifer, Povše, Drobnič, Fr. Demšar. Priloga 38. — Beilage 36. 229 Poslanca Ivana Hribarja in tovarišev nujni predlog v zadevi spremembe državnozborskega volilnega reda. Visoki deželni zbor skleni: Da se uveljavi polnopravnost vseli državljanov in odpravijo krivice sedanjega na privilegijih slonečega volilnega reda, po katerem se državni zbor ne more smatrati za zastopstvo, ki bi odgovarjalo številu ej jakosti posameznih narodov, poživijo se vlada, da kar naj prej e mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona o tak e j premembi državnozborskega volilnega reda, ki bode slonela na načelih splošne, neposredne, tajne in jedriake volilne pravice, ker je le potem mogoče pričakovati volilne reforme tudi za deželne zbore na istej podlagi. Vsekakor pa vsak volilni red obsegaj tudi najobsežnejše garancije za resnično svobodo volitev in zlasti tudi zoper zlorabo vere in cerkve v volilne namene. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1905. ' Iv. Hribar, dr. Ivan Tavčar, dr. Ferjančič, dr. D. Majaron, Fr. Arko, F. Supančič, Ciril Pirc, I. Božič, Grasselli. 230 Priloga 37. — Beilage 37. Poslanca Ivana Hribarja in tovarišev nujni predlog v zadevi regulacije službenih prejemkov učiteljskemu osebju na ljudskih šolah. Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Pravična uravnava sedanjim razmeram neprimernih službenih prejemkov učiteljskega osobja na ljudskih šolah v deželi Kranjski smatra se za nujno. 2. ) Izvoli naj se poseben odsek dvanajsterice, ki se naj o tej uravnavi posvetuje in še v tem zasedanji stavi deželnemu zboru svoje nasvete. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1905. Ivan Hribar, Ciril Pirc, dr. Ivan Tavčar, Pil. Supančič, Grasselli, Božič, dr. D. Majaron, F. Arko, dr. Ferjančič. Priloga 38. — Beilage 38. 231 Nujni predlog poslancev ds* Šušteršič, Povše in tovarišev. Deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblašča, da sme za vodovode, za katere so načrti že izdelani in od ministrstva odobreni, kakor tudi za vse uravnave voda, za katere so istotako vse predpriprave dognane, brez prejšnjega posebnega dovoljenja deželnega zbora deželni prispevek k tem napravam obljubiti in po izvršitvi naprave tudi izplačati. V ta namen sme deželni odbor uporabljati zaklad, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 4. septembra 1900, dež. zak. št. 20, in sme osobito v § 3. tega zakotia sklenjeno posojilo v to svrho po potrebi realizovati. V Ljubljani, 3. novembra 1905. dr. Šušteršič, Povše, Jaklič, Dular, dr. Krek, Pfeifer, dr. Schweitzer, F. Košak, Drobnič, dr. Žitnik, Fr. Demšar. Pogačnik, 232 Priloga 39. — Beilage 39. Nujni predlog poslanca Cirila Pirca in tovarišev v zadevi vodovoda za Kranj in okolico. Deželni odbor se pozivlje, da še v tem zasedanju predloži zakonski načrt glede tega vodovoda. V Ljubljani dne 25. oktobra 1905. Ciril Pire, dr. Ivan Tavčar, Božic, Ivan Hribar, Fil. Supančič, dr. Ferjančič, F. Arko, Grasselli, dr. D. Majaron. Priloga 40. — Beilage 40. 233 Nujni predlog poslancev dr. V. Schweitzer ja, dr. Žitnika, P. Košaka in tovarišev. Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odbcru se naroča, da prične leta 1906 z gradnjo okrajne ceste, vodeče od Šmihela pri Žužemberku na deželno cesto v Žužemberk. V formalnem oziru se predlaga takojšna nujna razprava v smislu § 21. opr. reda. Ako bi pa zbornica nujnosti tega predloga ne priznala, naj se o tem predlogu postopa po § 18. opr. reda. V Ljubljani, 3. novembra 1905. Dr. Schweitzer, dr. Žitnik, Fr. Košak, Mih. Arko, Povše, Fr. Demšar, dr. Šušteršič, Drobnič, Dular, dr. Krek, Pfeifer, Jaklič, Pogačnik. 234 Priloga 41. — Beilage 41 Nujni predlog poslanca dr. V. Schweitzer ja, dr. Žitnika, F. Košaka in tovarišev. Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da ukrene vse potrebno, da se povzdigne tekom 1. 1906 občinsko cesto, vodečo iz Trebelnega skozi Ormoško vas v Lukovnik in Nemško vas, v okrajno cesto. V formalnem oziru se predlaga takojšna nujna razprava v smislu § 21. opr. reda. Ako bi pa zbornica nujnosti tega predloga ne priznala, naj se o tem predlogu postopa po § 18. opr. reda. V Ljubljani, 3. novembra 1905. Dr. Schweitzer, dr. Krek, Mih. Arko, dr. Šušteršič, Drobnič, F. Košak, Dular, Povše, dr. Žitnik, Fr. Demšar, Pfeifer, Pogačnik, Jaklič. Priloga 42. — Beilage 42. 235 Nujni predlog poslancev dr. Šušteršiča, Jakliča, Povšeta in tovarišev. Deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se prepoveduje pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine. 2. Deželnemu odboru se ukazuje, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine. 3. Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge. V Ljubljani, 3. novembra 1905. Dr. Šušteršič, Fr. Drobnič, Fr. Demšar, Dular, Mih. Arko, dr. Žitnik, Povše, Košak, Jaklič, dr. Krek, Pfeifer. 236 Priloga 43 — Beilage 43. Nujni predlog poslanca Povšeta, Košaka, dr. Schweitzer j a, dr. Žitnika in tovarišev zaradi zgradbe železnice Treh n j e - Mokronog - Št. Janž. Uvaževaje, da je deželni zbor že v svoji seji dne 3. marca 1. 1897 sklepal in priznal potrebo in korist naprave lokalne železnice, ki bi tekla od Trebanjske postaje dolenjskih železnic čez Mirno—Mokronog do Tržišča in odtod segala z dovlačuico do premogovnikov v St. Janžu ter sklenil, da prevzame v pospešitev te železnice glavinskih delnic ter naročil deželnemu odboru, da sme izplačati stroške za presojo načrta in stroškovnika do zneska 2000 gld.; uvaževaje, da je deželni zbor v svoji seji dne 16. maja 1. 1899 sklenil zagotoviti za zgradbo te železnice 10% glavnice do najvišjega zneska 100.000 gld., in oziraje se na dejstvo, da je deželni zbor v svoji seji dne 16. julija 1. 1901 nujni predlog, katerega je poslanec baron Schwegel v zadevi te železnice stavil, soglasno odobril in sprejel, predlagamo: Deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča, da vse izvrši v pospešitev konečnih priprav za zgradbo te železnice. 2. Deželni odbor se pooblašča stopiti v dogovor z lastnikom premogovnika v Št. Janžu in če mu ta pravno-veljavno poroštvo za garancijo obrestovanja glavinske s vote, potrebne v svrho zgradbe te železnice zagotovi, da izda v imenu dežele zagotovilo garancije za oni milijon goldinarjev, ki je pri zgradnji dolenjskih železnic preostal, če se ta porabi za zgradbo te železnice. V formalnem oziru se predlaga takojšnja nujna razprava v zmislu določil opravilnega reda, veljavnih za nujne razprave. V Ljubljani dne 3. novembra 1905. Povše, dr. Schweitzer, Košak, dr. Žitnik, Mili. Arko, Fr. Drobnič, dr. Šušteršič, Jaklič, Fr. Demšar, Pogačnik, Pfeifer, Dular, dr. Krek. Prilog» 44. — Beilage 44. 237 Nujni predlog posl sin c a P o v š e t a i II tovarišev. Uvaževaje, da se je od 18 maja t. I. do 1. oktobra v 1046 vagonih iz Italije vpeljalo 36.600 prašičev v našo državo; upoštevaje, da v Italiji permanentno razsaja prašičja kuga in rdečica ter parkljena gnjilina ter da se je na uvoženih prašičih iz Italije dokazala prašičja kuga, kakor je to ministrstvo samo priznalo; uvaževaje dejstvo, da je sedanja cena le posledica lanske izredno neugodne letine za krmo bodisi seno, bodisi druge krmske rastline, kar je provzročilo, da so živinorejci zaradi hudega pomanjkanja krme mnogo živine prodali, ter se je stem znižalo sploh število živine in treba sedaj vsaj enega leta, da se spodredi dovolj živine; upoštevaje, daje Italija 1. 1901 docela prepovedala uvoz naših prašičev v Italijo, in uvaževaje, da sloni prav v naši prašičereji in živinoreji sploh na milijone narodnega premoženja, katero premoženje je treba varovati, da se ne oškoduje oziroma ugonobi po iz tujih transportov živine zanesenih živinskih kugah; in z ozirom na vedno se ponavljajoče zahteve raznih zastopstev mest in trgovskih krogov, da naj državna vlada odpre naše meje tuji živini, osobito oni iz Rusije in balkanskih držav, vsled katerih bi nastale za našo živinorejo, edino zaslombo našega kmetijskega gospodarstva nepregledne, največje in opasne nevarnosti, ker je notorično, da v Rusiji in balkanskih pokrajinah permanentno traja grozna goveja kuga, stavljamo podpisani sledeči predlog: 1. Deželni zbor skleni najodločnejši ugovor proti odredbi državne vlade, ki dopušča, da prihaja z Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev, ter zahteva, da se temu uvozu zopet zapro naše meje. 2. Deželni zbor nujno prosi, da se pod nikakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti živini iz Rusije in balkanskih držav ter da državna vlada skrbno ščiti pri sklepanju trgovinskih pogodb našo živinorejo, to najvažnejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva. 3. Državna vlada se prosi, da z zdatnimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači mesni trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz. V Ljubljani 3. novembra 1905. Po v še, Mili. Arko, Fr. Drobnič, dr. Šušteršič, Jaklič, dr. Schweitzer, dr. Žitnik, Fr. Košak, Pfeifer, Pogačnik, Fr. Demšar, Dular, dr. Krek, 238 Priloga 45. — Beilage 45. Z. 13.017 de 1905. Št. 13.017 I. 1905. Poročilo deželnega odbora glede provizoričnega zboljšanja plač ljudskih učiteljev. Visoki deželni zbor! C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko se je leta 1903 obrnil na deželni odbor s prošnjo, naj bi se pri deželnem zboru kranjskem potegnil za to, da se do definitivne nove uravnave prejemkov ljudskih učiteljev vsaj provizorično zboljšajo učiteljski prejemki. V vtemeljevanje svoje prošnje je c. kr. deželni šolski svet v dopisu z dne 3. oktobra 1903, št. 4370, sledeče navedel: „Odkar so bile z zakonom dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25, na novo urejene plače na občnih javnih ljudskih šolah na Kranjskem nameščenega učiteljskega osobja, poskočile so cene najbistvenejših živil in potrebščin tako zelo, da službeni prejemki učiteljev ne dosegajo več onega povprečnega najmanjšega zneska, ki ga je treba za stanu primerno preživljenje učiteljev, oziroma tudi njihovih družin. Vrh tega so se v največ kronovinah na novo uredili aktivitetni prejemki učiteljskega osobja na ljudskih šolah, vsled česar je učiteljstvo v gmotnem oziru ondi v ugodnejših razmerah nego na Kranjskem. Le na Tirolskem, v Bukovini, v Dalmaciji in deloma na Predarlskem in v Galiciji so aktivitetni prejemki ljudskih učiteljev, oziroma najvišje plače, ki jih je mogoče doseči, manjše kot na Kranjskem. Učiteljstvo ljudskih šol na Kranjskem hrepeni torej po zboljšanju svojega gmotnega stanja ter je svojim tozadevnim željam dalo duška po časopisih, na shodih in v peticijah. Tudi c. kr. deželni šolski svet je prišel do spoznanja, da sedanje plače ne zadostujejo več in da se mora čimprej zboljšati gmotni položaj učiteljev, če se noče, da bo ljudsko šolstvo samo trpelo ob- Bericht des Landesausscbusses inbetreff der provisorischen Aufbesserung der Volks-scbuilehrerbezüee. Hoher Landtag! Der k. k. Landesschulrat für Krum hat sich im Jahre 1903 an den Landesausschuß mit dein Ersuchen gewendet, dieser möge beim kraimschen Landtage die Anregung geben, damit bis zur definitiven Neuregelung der Bezüge der Volksschullehrer wenigstens in provisorischer Weise eine Aufbesserung dieser Bezüge erfolge. Zur Begründung seines Ersuchens hat der k. k. Landesschulrat in der Note vom 3. Oktober 1903, 3. 4370, Nachstehendes angeführt: „Seit der mit dem Gesetze vom 14. Niai 1898, L. G. B. Nr. 25, in's Leben getretenen Neuregelung der Gehalte der an den allgemeinen öffentlichen Volksschulen in Krain angestellten Lehrpersonen sind die Preise der wesentlichsten Lebensbedürfnisse derart gestiegen, daß die Dienstbezüge des Lehrpersonals nickst mehr jenes durchschnittliche Minimum repräsentieren, das für einen standesgemäßen Unterhalt der Lehrer, eventuell auch ihrer Familien erforderlich ist. Zudem haben in den meisten Kronländern Neuregelungen der Aktivitätsbezüge des Volksschullehrer-personales stattgefunden, durch welche die Lehrerschaft in materieller Hinsicht günstiger gestellt ist als in Krain. Nur in Tirol, in der Bukowina, in Dalmatien und zum Teile in Vorarlberg und Galizien stellen sich die Aktivitätsbezüge des Volksschullehrpersonales, beziehungsweise das erreichbare Maximum derselben niedriger als in Krain. Die Volksschullehrerschaft in Krain strebt daher eine Besserung ihrer materiellen Lage an und hat ihren bezüglichen wünschen in der Presse, in Versammlungen und in Petitionen Ausdruck gegeben. Auch der k. k. Landesschulrat kann sich der Erkenntnis nicht verschließen, daß die jetzigen Besoldungs-Verhältnisse nicht mehr haltbar sind und durch eine Besserung der materiellen Lage der Lehrerschaft ehestens Priloga 45. — Beilage 45. 239 čuti ji vo škodo in bo Kranjska znatno zaostajala za sosednimi deželami. Le učiteljstvo, katerega v izvrševanju svojega poklica ne ovirajo materijelne skrbi, bo moglo izvrševati svojo nalogo v polni meri. Sedanji pičli dohodki prouzročujejo, da na Kranjskem vedno bolj pomanjkuje učiteljev, da učiteljska mesta zarad pomanjkanja sposobnih prosilcev ostanejo ali nezasedena ali pa se morajo oddati pomožnim osebam, ki nimajo primerne usposobljenosti za učitelja, in pa da na Kranjskem nastavljeni učitelji prevzemajo službe v drugih deželah, da si zboljšajo svoj položaj. Dočim znašajo najvišji aktivitetni prejemki učiteljev na Kranjskem — opravilna doklada za šolske voditelje in eventuvalna stanarina ni všteta — svoto 2080 kron (plača 1600 K in 6 službenostarostnih doklad po 80 K), morejo ljudskošolski učitelji v sosednih deželah doseči, in sicer na Goriškem in v Gradiški znesek 2100 K, na Koroškem 2200 K, v Istriji 2300 K in na Štajerskem (po dotičnem krajevnem razredu) 2800, 3000 in 3200 kron. Na Koroškem so plačilni razredi ustanovljeni z 1200, 1400 in 1600 K in starostne doklade s po 100 K, medtem ko znaša na Kranjskem plača najnižjega plačilnega razreda, ki naj obsega 45% skupnega števila učiteljev, samo 1000 K. Pri primerjevanju prejemkov učiteljskega osobja na Kranjskem z drugimi deželami pride v prvi vrsti Štajersko v poštev, ker se vsled jezikovnih razmer kakor tudi zarad višjih prejemkov največkrat pripeti, da učitelji iz naše dežele prestopijo, oziroma tudi absolvirani učiteljski pripravniki vstopijo v učiteljske službe na Štajerskem. Po deželnem zakonu za Štajersko z dne 19. septembra 1899, dež. zak. št. 73, razvrščene so plače z ene strani po krajevnih razredih (deželno stolno mesto in trije krajevni razredi), z druge strani pa so plače v krajevnih razredih štirikrat po stopnjah razvrstene tako, da se po vsakih 10 službenih letih pomakne učiteljsko osobje na višje plačilne stopnje. Vrhtega je ustanovljenih šest starostnih doklad s po 200 K (na Kranjskem z 80 K). Provizorično nastavljeni učitelji dobivajo po tem, ako imajo namreč le zrelostno spričevalo ali pa spričevalo o učiteljski usposobljenosti, letno nagrado 840 kron, oziroma nagrado v visokosti najnižje plače dotičnega šolskega kraja. Primerjevaje prejemke (plačo in starostne doklade) učiteljev na Kranjskem in Štajerskem pride tudi v poštev, da, — kakor se razvidi iz statusa na kranjskih ljudskih šolah definitivno nameščenega učiteljskega osobja po stanju z dne 1. januarja 1903, — znaša službena doba povprečno 8—9 let v IV., 10 let v III., 6 let v II. in ostanek 15—16 let v I. plačilnem razredu. Wandel geschaffen werden muß, wenn nicht das Polks, fchulwesen selbst empfindlichen Schaden leiden und Kram gegenüber den Nachbarländern erheblich zurückbleiben soll. Nur eine durch materielle Sorgen in ihrer Berufs-freudigkeit nicht gehemmte Lehrerschaft wird im Staude sein, ihrer Aufgabe tu vollem Rlaße gerecht zu werden. Das dermalige karge Einkommen bringt es mit sich, daß der Lehrmangel in Kraut immer fühlbarer wird, Lehrstellen wegen Klüngels au geeigneten Bewerbern entweder gaitz unbesetzt bleiben ober aushilfsweise durch Individuen versehen werden müssen, deren Qualifikation für das Lehramt eine mangelhafte ist, und daß in Kraut angestellte Lehrpersonen in den Schuldienst anderer Kronländer übertreten, um ihre Lage zu verbessern. Während das ITIagiinunt der Aktivitätsbezüge eines Lehrers in Kraut — die Junktionszulage für Schulleiter und das eventuelle Quartiergeld nicht inbegriffen — sich mit 2.080 K (Gehalt 1.600 K und 6 Dienstalterszulagen ä 80 K) beziffert, können die Volksschullehrer in den benachbarten Kronländern, und zwar in Görz und Gradiška den Betrag von 2.100 K, in Kärnten von 2.200 K, in Istrien von 2.300 K und in Steiermark (je nach der Ortsklasse) von 2.800, 3.000 und 3.200 K erreichen. In Kärnten find die Gehaltsklassen mit 1.200, 1.400 und 1.600 K und die Dienstalterszulagen mit je 100 K normiert, während in Krain die niederste Gehaltsklasse, die 45% der Gesamtzahl der Lehrpersonen umfassen soll, nur mit 1.000 K dotiert ist. Bei einer Gegenüberstellung der Bezüge der Lehrerschaft in Kraut zu andern Kranländern kommt hauptsächlich Steiermark in Betracht, weil sowohl der sprachlichen Verhältnisse als auch der höheren Bezüge wegen der Übertritt hierländiger Lehrpersonen, beziehungsweise auch der Eintritt absolvierter Lehramtszöglinge in den steiermärkischen Volksschuldienst am häufigsten sich vollzieht. Rach dem Landesgesetze vom 19. September 1899, L. G. BI. Kr. 73, für Steiermark, gliedern sich die Gehalte einerseits nach Ortsklassen (Landeshauptstadt und drei Ortsklassen), andererseits sind die Gehalte innerhalb der Ortsklassen vierfach abgestuft derart, daß nach je 10 Dienstjahren die Lehrpersonen in die höheren Gehaltsstufen aufsteigen. Außerdem sind die sechs Dienstaiters-zulagen mit je 200 K (in Kratit mit 8Ö K) normiert. provisorisch angestellte Lehrpersonen erhalten, je nachdem sie nur das Reifezeugnis oder das Lehrbefähigungszeugnis besitzen, eine Jahresremuneration 'von 840 K, beziehungsweise in der pöhe des niedrigsten Gehaltes des betreffenden Schulortes. Bei Vergleichung der Bezüge (Gehalt und Dienst-alterszulagen) der Lehrerschaft in Krain und in Steiermark kommt auch in Betracht, daß, wie aus dem Status der an den krainifchen Volksschulen definitiv angestellten Lehrpersonen nach dem Stande vom 1. Jänner 1903 hervorgeht, die Dienstzeit durchschnittlich 8—9 Jahre in der IV.,^ 10 Jahre in der III., 6 Jahre in der II. und der Rest von 15—16 Jahren in der I. Gehaltsklasse dauert. 240 Priloga 45, — Beilage 45. Vpoštevaje po § 4. zakona z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23, pripadajoče starostne doklade, pridejo torej učitelji na Kranjskem po 10, 20, oziroma 30 v definitivni lastnosti dovršenih službenih letih v užitek 1360, 1720, oziroma 2080 kron, pri čemer pa se ne ozira na nižje plače učiteljic v I. in 11. plačilnem razredu. V nastopnji razpredelnici se primerjajo prejemki učiteljskega osobja na Kranjskem in Štajerskem. Plača in službenostarostne doklade znašajo v kronah, in sicer: Unter Zurechnung der nach § 4 bes Gesetzes vom 29. November 1890, L. G. 231. Nr. 23, anfallenden Dienst-alterszulagen gelangen daher die Lehrpersonen in Kretin nach 10, 20, beziehungsweise 30 in definitiver Eigenschaft zurückgelegten Dienstjahren in den Bezug von 1360, 1.720, beziehungsweise 2.080 Kronen, wobei auf die geringeren Gehalte der Lehrerinnen in der I. und II. Ge-haltsklasse keine Kücksicht genommen erscheint. In der folgenden Tabelle werden nun die Bezüge der Lehrerschaft in Kretin und jener in Steiermark gegenübergestellt. Die Bezüge an Gehalt und Dienstalterszulagen belaufen sich in "Kronen, und zwar: Na Kranjskem Na Štajerskem — In Steiermark In Kratit I. krajevni razrec I. Ortsklasse II. kraj. razred II. Ortsklasse lil. kraj. razred III. Ortsklasse Provizorični učitelj i: z zrelostnim spričevalom provisorische Lehrer: mit Reifezeugnis 800 840 840 840 s spričevalom o učiteljski usposobljenosti mit Lehrbefähigungs-Zeugnis 800 1000 1200 1400 Definitivni učitelji: prva služba Definitive Lehrer: erste Anstellung 1000 1000 1200 1400 po 10 službenih letih nach 10 Dienstjahren 1360 1600 1800 2000 po 20 službenih letih nach 20 Dienstjahren 1720 2200 2400 2600 po 30 službenih letih nach 30 Dienstjahren 2080 2800 3000 3200 241 Priloga 45. — Beilage 45. Še neugodneje se pokaže razmerje za kranjsko učiteljstvo, a ko se v poštev vzamejo tudi opravilne doklade šolskih voditeljev, katere so na Kranjskem za eno-, dve-, tri- in štiri-, oziroma večrazredne šole odmerjene s 60, 100, 150 in 200 kronami, d oči m znaša opravilna doklada na Štajerskem za voditelje eno- in dvorazrednih ljudskih šol 150 K ter s številom razredov narašča do 400 K. C. kr. deželni šolski svet je mnenja, da naj bi se provizorično zboljšanje gmotnega položaja kranjskih učiteljev brez odloga izvršilo, in sicer najprimerneje na ta način, da se provizorično kakor definitivno nameščenemu učiteljskemu osobju, ne da bi se posegalo v zakonito novo uredbo službenih prejemkov, dovolijo za svoječasno odmero pokojnine nevštevne subsistenčne doklade v visokosti 25 °/o sedanjih plač (v ožjem pomenu). Tega poboljška bi bile vse učiteljske moči enakomerno deležne, ter se more ta naredba, kakor stvarni položaj zahteva, hitro izvršiti in bi se s tem doseglo precejšno zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, ne da bi se prekoračile meje prejemkov, ki se bodo pri bodoči novi uredbi morali odmeriti učiteljem. Plača z všteto subsistenčno doklado bi potem znašala, in sicer: I. plačilni razred J učitelji . . učiteljice. . . 2000 K . 1800 „ II. plačilni razred j učitelji . . učiteljice . . . 1750 „ . 1575 „ III. plačilni razred . 1500 „ IV. plačilni razred . 1250 „ provizorične učiteljske moči . . . 1000 „ Noch ungünstiger gestaltet sich das Verhältnis für die krainische Lehrerschaft, wenn auch die Funktionszulagen der Schulleiter in Betracht gezogen werden, die ut Krilili für ein-, zwei-, drei- und vier-, bcziehungs-iveife mehrklassige Schulen mit 60, 100, 150 und 200 Kronen bemessen sind, während die Funktionszulage in Steiermark für Leiter ein- und zweiklassiger Volksschulen 150 K beträgt und mit der Anzahl der Klassen bis 400 K steigt. Der k. k. Landesschulrat erachtet, daß eine provisorische Verbesserung der materiellen Lage der krai-nischen Lehrerschaft ohne Verzug, und zwar am zweckmäßigsten m der weise durchzuführen wäre, daß sowohl den provisorisch, als den definitiv angestellten Lehrpersonen, unvorgreiflich der gesetzlichen Neuregelung der Dienstbezüge, für die seinerzeitige Bemessung des Ruhe-gchaltes nicht anrechenbare Subsistenzzulagen zu bewilligen wären in der Bähe von 25% der jetzigen Gehalte (im engeren Sinne). Diese Maßnahme käme allen Lehrpersonen gleichmäßig zu Gute, läßt sich, wie es die Sachlage erfordert, rasch durchführen und bedeutet eine merkliche Besserung der materiellen Lage der Lehrerschaft, ohne das Maß dessen zu überschreiten, was der Lehrerschaft bei einer künftigen Neuregelung ihrer Bezüge wird geboten werden müßen. Der Gehalt zuzüglich der Subsistenzzulage würde sodann betragen, und zwar: I. Gchaltsklasse j Lehrer . . Lehrerinnen. 2000 K 1800 „ n f Lehrer . . 1750 „ II. „ } Lehrerinnen . 1575 „ III. 1500 „ IV. 1250 „ provisorische Lehrkräfte .... 1000 „ Če računimo, da bo s 1. januarjem 1904 število učiteljskih mest znašalo 708, od katerih odpade na: I. plačilni razred 71 (med temi 5 učiteljic), II. „ " 106 ( ,. 31 „ ), III. „ „ 212 IV. „ „ 180, in je 139 učiteljskih mest zasedenih s provizoričnimi ali pomožnimi učitelji, oziroma ta mesta semtertje niso oddana, pokaže se potrebščina za plače v I. plačilnem razredu s.......................112.800 K II. .. 144.060 „ III. ,, „ ................ 253.600 „ IV. „ ................180.000 Za ostalo, s plačami provizoričnih učiteljev v račun vzeto učiteljsko osobje pa s ... ....................................111.200 „ skupaj . . 801.660 K z všteto potrebščino za 25% subsistenčno doklado v znesku.................... 200.415 K pokaže se potrebščine .................. 1,002.075 K. V primeri s stäjersko deželo bi bili torej prejemki učiteljstva na Kranjskem (plača, starostne doklade In der Annahme, daß mit 1. Jänner 1904 die Zahl der Lehrstellen 708 betragen wird, wovon aus die: I. Gchaltsklasse 71 (darunter 5 weibliche), II. „ 106 ( „ 31 „ ), III. „ 212 IV. „ 180 entfallen und 139 Lehrstellen durch provisorische oder Aushilfslchrcr versehen werden, bc- ziehnngsweise zeitweilig unbesetzt sind, stellt sich das Er- fordernis für die Gehalte in der I. Gchaltsklasse auf....................... 112.800 K II. „ „........................... 144.060 „ III. „ „........................... 253.600 „ IV. „ „...................., 180.000 > Für die übrigen, mit den Gehalten provisorischer Lehrer in Rechnung gebrachten Lehrpersonen auf................' . . . 111.200 „ zusammen . . 801.660 K zuzüglich des Erfordernisses für die 25% Subsistenzzulage per................... 200.415 K aus.............................. 1,002.075 K 3m Vergleiche mit Steiermark würden sich sonach die Bezüge der Lehrerschaft in Kram (Gehalt, Dienst- 242 Priloga 45. — Beilage 45. in subsistence doklade) deloma ugodnejši, deloma altzrszulagen uub Subststenzzulagen) teils günstiger, teils neugodnejši, kar se razvidi iz naslednje razpre- ungünstiger gestalten, wie folgende Tabelle zeigt: delnice: Erste provisorische Anstellung mit Reifezeugnis: Kräht 1.000 K Prva provizorična valom: Kranjsko 1.000 K s spričevalom o učiteljski usposobljenosti . . 1.000 K prva definitivna služba .... 1.250 „ po 10 službenih letih .... 1.660 „ po 20 službenih letih............. 2.070 >. po 30 službenih letih.............. 2.480 „ služba z zrelostnim spriče- Štajersko 840 K 1.000, 1.200, 1.400 K 1.000, 1.200, 1.400 „ 1.600 1.800, 2.000 „ 2.220, 2.400, 2.600 „ 2.800, 3.000, 3.200 „ mit Lehrbcfähi-gungszengnis . . 1.000 K erste definitive Anstellung .... 1.250 „ nach 10 Dienstjahren 1.660 „ „ 20 „ 2.070 „ „ 30 „ 2.480 „ Steiermark 840 K 1.000, 1.200, 1.400 K 1.000, 1.200, 1.400 ,. 1.600, 1.800, 2.000 „ 2.220, 2.400, 2.600 „ 2 800. 3.000, 3.200 „ Tiste točke, pri katerih so za učitelje na Štajerskem prejemki še vedno ugodnejši, so debelo tiskane. Iz te sestave je razvidno, da bi bili prejemki provizoričnega učiteljskega osobja, ki ima le zrelostno spričevalo, in pa definitivnega osobja v prvih službenih letih ugodnejši kot na Štajerskem in da se potem, kakor je pričakovati, učiteljski pripravniki, ki so dovršili pripravnico za učitelje ali učiteljice v Ljubljani, ne bodo več v tolikem številu kakor doslej podajali na Štajersko, temveč si bodo poiskali provizoričnih služeb na Kranjskem in da bodo tudi mlajši, definitivno nameščeni učitelji in učiteljice manj kakor do sedaj prestopali na Štajersko. Starejši učitelji ostanejo tudi z všteto 25% doklado še vedno daleč za svojimi tovarši na Štajerskem. Na Štajerskem so opravilne doklade za voditelje na eno- in dvorazrednih šolah odmerjene v enaki visokosti, in sicer s 150 kronami, medtem ko znaša na Kranjskem opravilna doklada na enoraz-rednih ljudskih šolah 60 K, na dvorazrednih ljudskih šolah pa 100 K. Da bi prišli do užitka višje opravilne doklade, prosijo voditelji enorazrednih šol za nadučiteljska mesta na dvorazrednicah, vsled česar šolski voditelji svoja službena mesta večkrat menjavajo, dočim bi iz didaktično-pedagogiških razlogov bila želeti v tem oziru večja stanovitnost. Iz tega uzroka je pač umestno, da se voditeljem (voditeljicam) enorazrednih ljudskih šol, in sicer istotako do nove zakonite uredbe službenih prejemkov dovoli k dosedanji opravilni dokladi, oziroma vodstveni nagradi — za odmero pokojnine nevštevna — vodstvena doklada letnih 40 K, tako da bi voditelji enorazrednih ljudskih šol dobivali opravilno doklado 60 K in vodstveno doklado 40 K, voditeljice enorazrednih ljudskih šol pa vodstveno doklado 100 K (sedaj 60 K). Jene Posten, die für die Lehrerschaft in Steiermark immer noch günstigere Bezüge ergeben, sind fett gedruckt. Ans obiger Zusammenstellung ist ersichtlich, daß die Bezüge der mir mit dem Reifezeugnisse versehenen provisorischen, ferner der definitiven Lehrkräfte in den ersten Dienstjahren günstiger wären als in Steiermark und daß sodann voraussichtlich Lehramtskandidaten, welche die Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalt in Laibach absolvirt haben, nicht mehr in dem Maße wie bisher, sich nach Steiermark wenden, sondern provisorische Anstellungen in Ärain suchen werden und daß auch jüngere, definitiv angestellte Lehrkräfte weniger als bisher nach Steiermark übertreten dürften. Die älteren Lehrpersonen bleiben auch mit Zurechnung der 250/0 Zulage noch immer ivcit hinter ihren Kollegen in Steiermark zurück. In Steiermark sind die Funktionszulagen für Leiter ein- und zwciklaffiger Schulen in gleicher pöhe, und zwar mit 150 Kronen bemessen, während in Kram die Fnnktionszulage an einklassigen Volksschulen 60 K, an zweiklassigen Volksschulen 100 K beträgt. Knt in den Bezug der höheren Funktionszulage zu gelangen, bewerben sich die Leiter einklassiger Schulen um Oberlchrerstellen an zweiklassigen Schulen, infolgedessen die Schulleiter ihren Dienstposten oft wechseln, während eine größere Stabilität in dieser pinsicht aus didaktisch-püdagogischen Rücksichten wünschenswert wäre. Ans diesem Grunde erscheint cs am Platze, den Leitern (Leiterinnen) einklassiger Volksschulen, und zwar gleichfalls bis zur neuen gesetzlichen Regelung der Dienst-bezüge zu der bisherigen Funktionszulage, beziehungsweise Leitungsremuneration eine — für die Bemessung des Ruhegehaltes nicht anrechenbare — Leitungszulage jährlicher 40 K zu bewilligen, so daß die Leiter einklassiger Volksschulen eine Funktionszulage von 60 K und eine Leitungszulage von 40 K, die Leiterinnen einklassiger Volksschulen aber eine Leitungszulage von 100 K (jetzt 60 K) zu beziehen hätten. Priloga 45. — Beilage 45. 243 Ker znaša število že ustanovljenih enorazrednih ljudskih šol na Kranjskem sedaj 157, znašala bi potrebščina za te vodstvene doklade svoto 6280 K. Večji stroški za omenjeno provizorično zboljšanje prejemkov učiteljskega osobja znašali bi torej, in sicer za 25% subsistenčne doklade.............................. 200.415 K za vodstvene doklade na enorazrednih ljudskih šolah................ 6.280 K skupaj . . 206-695 K. C. kr. deželni šolski svet je v svoji seji dne 1. oktobra 1903 sklenil, obrniti se na deželni odbor kranjski s prošnjo, da naj potrebno ukrene, da bo deželni zbor kranjski še v tem zasedanju v položaju, sklepati glede provizoričnega zboljšanja prejemkov učiteljskega osobja na občnih javnih ljudskih šolah na Kranjskem, pri čemer se pripomni, da bi bilo po tukajšnem mnenju jako želeti, da bi se te doklade mogle nakazati že od I. januvarja 1904 dalje.“ Od tega časa je c. kr. deželni šolski svet leta 1904 in tudi letos ponovil svojo prošnjo ter pov-darjal nujnost te zadeve. Zadnji dopis z dne 22. oktobra 1905, št. 5641, se tako-le glasi: „Povodom bližajočega se zasedanja deželnega zbora vojvodine Kranjske usoja si c. kr. deželni šolskih svet z ozirom na tuuradna dopisa z dne 3. oktobra 1903, št. 4370, in 16. septembra 1904, št. 4065, vnovič prositi, da deželni odbor ukrene kar je treba, da bo deželnemu zboru omogočeno sklepati vsaj glede provizoričnega zboljšanja prejemkov na občnih javnih ljudskih šolah na Kranjskem nameščenega učiteljskega osobja. Z ozirom na obrazložbe v tuuradnem dopisu z dne 3. oktobra 1903, št. 4370, usoja si c. kr. deželni šolski svet pripomniti, da bo s 1. januarjem 1906, — in sicer vpoštevaje ustanovitev novih šol oziroma razredov, kar se jih že doslej sme pričakovati, — znašalo število učiteljskih mest na občnih javnih ljudskih šolah previdoma 768. Izmed teh bo odpadlo na prvi plačilni razred 77 učiteljskih mest (11 je zasedenih po učiteljicah), na drugi plačilni razred 115 učiteljskih mest (med temi jih je 24 zasedenih po učiteljicah), na tretji plačilni razred 230 in na četrti plačilni razred 174 učiteljskih mest; na 172 učiteljskih mestih so nameščene provizorične in pomožne učiteljske moči. Potrebščina za plače bo torej znašala, in sicer v: I. plačilnem razredu . . . 121.440 K II. „ „ . . . 157.640 „ M. „ . . . 276.000 „ iv. Za ostale učiteljske moči, ki 172.000 „ vživajo plače provizoričnih učiteljev, pa 139.200 „ skupaj torej . . . 866.280 K. Da die Zahl der bereits aktivierten einklassigen Volksschulen in lirain dermalen 157 betragt, würde das Erfordernis für diese Leitungsznlagen 6280 K betragen. Der Mehraufwand für die in vede stehende provisorische Aufbesserung der Bezüge des Lehrpersonales würde sich also, und zwar für die 25% Subsistenzzulagen auf ..... . . . . . . . . 200.415 K für die Leitungszulagen an einklassigen Volksschulen auf .......................... 6.280 K zusammen auf 206.695 K belaufen. Der k. k. Landesschulrat hat in seiner Sitzung vom 1. Oktober 1903 beschlossen, an den krainischcn Landesansschuß mit dem Ersuchen heranzutreten, das Erforderliche zu veranlassen/ damit der krainische Landtag noch in dieser Session in die Lage komme, tubetreff einer provisorischen Ausbesserung der Bezüge des Lehrpersonals an den hierländigcn allgemeinen öffentlichen Volksschulen Beschluß zu fassen, wobei bemerkt wird, daß es nach hierortiger Ansicht sehr wünschenswert wäre, die in Hebe stehenden Zulagen schon vom 1. Jänner 1904 angefangen zur Anweisung bringen zu können." Seither hat der k. k. Landesschulrat sein Ansuchen sowohl im Jahre 1904 als auch Heuer wiederholt und auf die Dringlichkeit der Angelegenheit hingewiesen. Die letzte Note vom 22. Oktober 1905, 3.5.641, lautet wie folgt: „Anläßlich des bevorstehenden Zusammentrittes des Landtages des Herzogtums Kritin beehrt sich der k. k. Landesschulrat mit Bezug aus die hierortigen Voten vom 3. Oktober 1903, 3. 4370, und vom 16. September 1904, 3. 4065, neuerlich das Ersuchen zu stellen, das Erforderliche zu veranlassen, daß der Landtag in die Lage komme, wenigstens inbetreff einer provisorischen Aufbesserung der Bezüge des an den allgemeinen öffentlichen Volksschulen Kretins angestellten Lehrpersonales Beschluß zu fassen. " “ , Mit Bezug auf die Darlegungen der hterorttgen Kote vom 3. Oktober 1903, 3. 4370, beehrt sich der k. k. Landesschulrat zu bemerken, daß mit 1. Jänner 1906, und zwar mit Berücksichtigung der bisher zu gewärtigcn-den Aktivierung neuer Schulen, beziehungsweise Klassen die Zahl der Lehrstellen an den allgemeinen öffentlichen Volksschulen voraussichtlich 768 betragen dürste. Davon werden auf die erste Gehaltsklasse 77 Lehrstellen (11 durch weibliche Lehrkräfte besetzt), auf die zweite Gchaltsklasse 155 Lehrstellen (darunter 24 durch weibliche Lehrkräfte besetzt), auf die dritte Gehaltsklasse 230 und auf die vierte Gehaltsklasse 174 Lehrstellen entfallen und 172 Lehrstellen durch provisorische oder Aushilsslehrkräste versehen w erd en. Das Erfordernis für Gehalte utiri) sich /also be-laufen, und zwar in der: I. Gehaltsklasse auf................ 121.440 K II. „ „................... 157.640 „ III. „ ................ 276.000 „ IV- „ „................... 172.000 „ Für die übrigen, mit den Gehalten provisorischer Lehrpersonen in Hechnung gebrachten Lehrkräfte auf 139,200 „ zusammen also 866.280 K. 244 Priloga 45. — Beilage 45. Višja potrebščina za subsistenčne doklade bo znašala torej 216.570 K, oziroma 173.256 K, kakor se bodo namreč subsistenčne doklade odmerile s 25%, oziroma z 20% sedanjih plač. Število enorazrednih šol bi vtegnilo znašati s 1. januarjem 1906 141, potrebščina za nameravane nagrade dotičnim voditeljem torej 5640 K.“ Deželni odbor ne more drugače, nego da ugodi prošnji c. kr. deželnega šolskega sveta in predloži to zadevo deželnemu zboru v sklepanje. V formalnem oziru se torej nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli to poročilo izročiti finančnemu odseku v pretres in nasvetovanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 7. novembra 1905. Oton pl, Detela, deželni glavar. Das lllelu'crforüenüs für Subsistenzzulagen würd e sich daher auf 216.570 K, beziehungsweise auf 173.256 K belaufen, je nachdem die Subsistenzzulagen 25%, beziehungsweise 20% der jetzigen Gehalte betragen sollen. Die Zahl der einkiassigeu Schulen dürfte mit 1. Jänner 1906 141, das Erfordernis für die in Anregung gebrachten Leitungsremunerationen also 5.640 K betragen." Der Landesausschuß kann nicht umhin, dem Ersuchen des Ir. K. Landesschulrates zu entsprechen und die Angelegenheit dem Landtage zur Beschlußfassung zu unterbreiten. In formeller Beziehung wird daher der Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle diesen Bericht dem Rnanz-ausschusse zur Prüfung und Antragstelluug zuweisen. Vom Immtifdjen Landesausschusse. Laibach, am 7. November 1905. Otto Edler von Detela, Landeshauptmann. Franc Povše, Tranz Poose. poročevalec. Referent. Priloga 46. — Beilage 46. 245 Nujni predlog poslanca. Vilj. Pfeiferja in tovarišev. Slavni deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da glede podaljšanja Dolenjske železnice preko Belokrajne stopi v dogovor s c. kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo potrebne tehnične in financijalne podlage, ki omogočijo zgradbo Belokrajnske železnice. Predstoječi predlog naj se v smislu § 21. poslovnega reda takoj nujno razpravlja,— ako bi pa večina zbornice ne priznala predlogu nujnosti, naj se ž njim ravna po § 18. opravilnega reda. V Ljubljani 4. novembra 1905. Vilj. Pfeifer, Mih. Arko, dr. Krek, Pogačnik, Fr. Košak, Drobnič, Povše, dr. Žitnik, Fr. Demšar, dr. Schweitzer, Jaklič, Andr. Mejač, Dular, dr. Šušteršič. 246 Priloga 47. — Beilage 47. Ustavnega odseka poročilo o nujnih predlogih poslancev dr. Šušteršiča in tovarišev o zadevi spremembe deželnega reda in deželnega volilnega reda ter poslancev Ivana Hribarja in tovarišev o zadevi spremembe državnozborskega volilnega reda (k prilogi 35 in 36). Visoki deželni zbor! Zbornica je v svoji seji dne 7. novembra t. 1. priznala nujnost predlogu dr. Šušteršiča in tovarišev, merečemu na to, da se deželni red in deželnega zbora volilni red za vojvodino Kranjsko spremeni na temelju načel splošne in enake volilne pravice. Zajedno je visoka zbornica ustavnemu odseku naročila, da poda svoje poročilo v najkrajšem času. Isti dan je visoka zbornica priznala nujnost predlogu poslanca Ivana Hribarja in tovarišev sledeče vsebine: Da se uveljavi polnopravnost vseh državljanov in odpravijo krivice sedanjega na privilegijih slonečega volilnega reda, po katerem se državni zbor ne more smatrati za zastopstvo, ki bi odgovarjalo številnej jakosti posameznih narodov, pozivlje se vlada, da kar najpreje mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona o taki premembi državnozborskega volilnega reda, ki bode slonela na načelih splošne, neposredne, tajne in enake volilne pravice, ker je le potem mogoče pričakovati volilne reforme tudi za deželne zbore na istej podlagi. Vsekakor pa vsak volilni red obsegaj tudi najobsežnejše garancije za resnično svobodo volitev in zlasti tudi zoper zlorabo vere in cerkve v volilne namene. Ustavni odsek se je pečal s tema predlogoma v svoji seji dne 9. novembra t. 1. Odsek se je po svoji večini izrekel za načela splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice tako za deželni kakor za državni zbor in je smatral za umestno, bistveno vsebino obeh zgorajšnih nujnih predlogov združiti v en sam predlog. Odsek je pa tudi smatral kot potrebno, v svojem poročilu izrečno poudariti, naj bi se z načelom splošne in enake volilne pravice spojil proporci j onalni zistem, po katerem bi tudi manjšine v volilnih okrajih prišle do primerne veljave. Odsek ni mogel prezirati okolnosti, da utegne uresničenje tako radikalne spremembe volilnega reda zadeti ob nepremagljive težkoče v kompetentnih zakonodajnih zborih in smatral je kot umestno, tudi za ta slučaj staviti primeren nasvet. Uvaževal je, da sedanji deželni kakor državnozborski volilni red slonita na ces. patentu z dne 26. februarja 1861, državnega zakonika št. 20, ko ji osnovni zakon je bil oktroiran za časa Schmerlingovega ministrstva. Dvoma torej biti ne more, da se istim potom oktroiranja tudi lahko izvede od večine odseka zaželjena volilna reforma. Ustavni odsek predlaga: Visoki deželni zbor naj sklene: I. 1. ) Deželni zbor se izreka za načelo splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora, ter uvideva nujno potrebo, da se izvrši čimpreje volilna preosnova, ki oživotvori označena načela. 2. ) C. kr. osrednja vlada se pozivlje, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski načrt v pod 1. označenem zmislu. 3. ) C. kr. vlada se pozivlje, da nujno izdela zakonska načrta o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda v pod 1. navedenem zmislu in ju predloži deželnemu zboru, ki naj se baš v svrho sklepanja o teh zakonskih načrtih skliče v izredno zasedanje vsaj meseca januarja 1906. Priloga 47. — Beilage 47. 247 II. Za slučaj, da bi nujno oživotvorenje označene reforme parlamentarnim potom izkazalo se kot nemogoče, se c. kr. osrednja vlada pozivlje, nasvetovati na najvišjem mestu, da se sedanji deželno- in državnozborski volilni red, ki sloni na oktroiranem februarskem patentu iz 1. 1861, potom najvišje odločitve razveljavi in istim potom uvede za državni in deželni zakonodajni zastop nov volilni red po načelih splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. III. C. kr. osrednja vlada se pozivlje skrbeti za to, da se v vsakem slučaju, enodobno z oživotvorenjem novih volilnih redov uveljavi tudi poseben zakon v osiguranje popolne volilne svobode vsacega k volitvi upravičenega državljana. V Ljubljani, dne 9. novembra 1905. Mihael Arko načelnik. Dr. Ivan Šušteršič poročevalec. 248 Priloga 48. — Beilage 48. Št. 14275 1. 1904, Poročilo deželnega odbora glede pogodbene dobe za domobransko vojašnico v Ljubljani. Visoki deželni zbor! V seji dud 1. maja 1900 je deželni zbor glede razširjalne zgradbe domobranske vojašnice med drugim tudi stavil pogoj, da se 25 letna döba pogodbe z nastanitvijo v novih poslopjih raztegne na vso vojašnico. Iz poročila finančnega odseka dne 29. septembra 190-1, št. 73 1. 1904, je razvideti, da je domobranska uprava izrekla pripravljenost, pritrditi v obliki posebnega dogovora, da se bo za sedanjo domobransko vojašnico v Ljubljani odpadajoča najemščina plačevala iz državne blagajnice po preteku za njo veljavne garancijske dobe neizpremenjena do onega časa, ko poneha zagotovljena 25 letna garancija za nastanje-vanje v prizidanih in novih zgradbah. Tej izjavi pa je domobranska uprava pristavila pogoj, da ima plačevanje najemščine v navedeni izmeri ostati nespremenjeno tudi za slučaj, ko bi se že obstoječa vojašnica utegnila rabiti tudi še čez garancijsko döbo veljavno za prizidave in nove zgradbe. Ta pogoj pa presega okvir deželnozborskega sklepa z dne 1. maja 1900, vsled česar ga deželni odbor ni mogel sprejeti, ter je torej prosil domobransko upravo, da se ne sprejme v dogovor, ki se ima skleniti. Na to je 22. domobransko divizijsko poveljstvo v Gradcu vsled ukaza c. kr. ministrstva za deželno-bran z dne 12. oktobra 1904, št. 43036-XI, prijavilo deželnemu odboru, da deželnobranska uprava ne more odstopiti od dotičnega pogoja, ker imajo navedena zagotovila za zgraditelja vojašnice mnogo vrednost tako za slučaj, če bi bila Ljubljana ob preteku garancijske döbe za nastanjevanje v novih zgradbah morda uvrščena v kaki nižji najemninski tarifni razred nego ob času, ko je bila vojašnica prevzeta, kakor tudi, če bi do tje polna odškodnina za staro vojašnico kot vojašnico I. kategorije z ozirom na večletni obstanek poslopja utegnila postati dvomljiva. Z. 14275 de 1904. Bericht bes Lanbesausfchujfes, betreffend die Dertragsdaner für die Landwehrkaferne in Laibach. Hoher Landtag! In der Sitzung vom 1. Mai 1900 hat der Landtag an den Erweiterungsbau der Landwehrkaserne unter anderen auch die Bedingung gestellt, daß die 25 jährige Vertragsdauer mit dem Bezüge der neuen Objekte aus die ganze Kaserne ausgedehnt werde. Aus dem Berichte des Finanzausschusses vom 29. Sep tember .1904, Beilage 73 ex 1904, wolle ersehen werden, daß sich die-Landwehrverwaltung bereit erklärt hat, in Form eines besonderen Übereinkommens zuzugestehen, daß die für die bestehende Landwehrkaserne in Laibach entfallende Ärarialzinsvergütung nach Ablauf der für dieselbe geltenden Belagsgarantie bis zu jenem Zeitpunkte unverändert entrichtet werde, mit welchem die zugesicherte 25 jährige Belagsgarantie für die Zn und Neubauten endet. An diese Erklärung hat die Landwehrverwaltung jedoch die Bedingung geknüpft, daß die Zinszahlung im erwähnten Ausmaße auch für den Fall unverändert zu bleiben habe, wenn die dermalen beigestellte Kaserne über den für die Zu- und Neubauten garantierten Zeitraum hinaus weiter benützt werden sollte. Diese Bedingung geht über den Rahmen des Landtagsbeschlusses vom 1. Mai 1900 hinaus, weshalb der Landesausschuß auf dieselbe nicht einzugehen vermochte und deshalb die Landwehrverwaltung ersuchte, von der Aufnahme derselben in das abzuschließende Übereinkommen abzusehen. Das 22. Landwehr - Truppen - Divisionskommando in Graz hat hierüber zufolge Erlasses des k. k. Ministeriums für Landesverteidigung vom 12. Oktober 1904, Nr. 43036 — XI, dem Landesausschusse bekannt gegeben, daß die Landwehrverwaltung nicht in der Lage sei, von der fraglichen Bedingung Umgang zu nehmen, da die in Frage stehenden Zusicherungen ein für den Kasernbeisteller wertvolles Zugeständnis auch für den Fall enthalten, als Laibach beim Ablaufe der Belagsgarantie für die Neubauten etwa in eine niedrigere Zinstarifklasfe, als zur Zeit der Kasernübernahme eingereiht sein sollte, oder aber bis dahin die Vergütung der alten Kasernobjekte nach dem vollen Ausmaße als Kaserne I. Kategorie im Hinblicke auf den langjährigen Gebäudebestand in Frage kommen konnte. Priloga 48. — Beilage 48. 249 Temu nasproti je deželni odbor povdarjal, da ni pooblaščen, sprejeti v dogovor, ki se ima skleniti, sledeči pristavek: „Plačevanje najemščine v tej izmeri imelo pa bi ostati neizpremenjeno tudi za slučaj, ko bi se obstoječa vojašnica utegnila rabiti tudi še čez garancijsko dobo veljavno za prizidave in nove zgradbe,“ Če pa bi domobranska uprava brezpogojno ostala pri tem, da se ta odstavek sprejme v dogovor, moglo bi se to zgoditi edino-le s pridržkom posledobnega odobren j a od strani deželnega zbora kranjskega. Ker je bila domobranska uprava zadovoljna s tem načinom, sklenil se je dogovor z navedenim pridržkom, in deželni odbor izpolnuje sedaj svojo dolžnost, da za to izposluje posledobno odobrenje deželnega zbora. Če tudi ni izključeno, da bo Ljubljana ob preteku poroštvene dobe v ugodnejšem najemninskem tarifnem razredu kakor takrat, ko se je vojašnica prevzela, je za deželo vsekako velike vrednosti zagotovilo domobranske uprave, da hoče plačevati odškodnino v prvotni izmeri tudi po preteku za prizidave in nove zgradbe določene garancijske dobe, in sicer glede na to, da je po preteku garancijske dobe dano na prosto voljo domobranski upravi, obdržati vojašnico še dalje za svojo porabo, ter u vaze vaj e, da sploh ni gotovo, če bodo potem poslopja vojašnice še vedno kvalifikovana kot vojašnica I. kategorije. Deželni odbor si torej usoja nasvetovati: Visoki deželni zbor skleni: Dogovor, ki ga je sklenil deželni odbor z domobransko upravo v zadevi garancije nastanjevanja za domobransko vojašnico, se potrdi v polnem obsegu. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 9. novembra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Dem gegenüber betonte der Landesansschuß, daß er nicht ermächtiget sei, den Zusatz: „Die Zinszahlung in diesem Ausmaße hätte jedoch auch für den Fall unverändert zn bleiben, wenn die dermalen beigestellte Kaserne über den für die Zu und Neubauten garantierten Zeitraum hinaus weiter benützt werden sollte“, in das abzuschließende Übereinkommen aufzunehmen. Sollte jedoch die Landwchrvcrwaltnng unbedingt auf der Aufnahme dieses Absatzes in das Übereinkommen bestehen, so konnte dies einzig und allein mit Vorbehalt der nachträglichen Genehmigung d u r et) den kraini s eh en Landtag er so l g e n. Da die Landwehrvcrwaltnng mit diesem Modus einverstanden war, wurde das Übereinkommen mit dem besagten Vorbehalte abgeschlossen und es tritt nun an den Landes-ausschnß die Pflicht heran, hiezu die nachträgliche Genehmigung des Landtages zu erwirken. Wenn es auch nicht ausgeschlossen ist, daß Laibach bei Ablauf der Belagsgarantie in einer günstigeren Zinstarifklasse als zur Zeit der Kasernübernahme stehen wird, so erscheint bei dem Umstande, als es nach abgelaufener Garantiedaner im freien Ermessen der Landwehrverwaltnng steht, die Kaserne noch weiterhin in Benützung zn nehmen, und in Erwägung, daß es überhaupt nicht gewiß ist, ob die Kasernvbjekte dann noch immer als Kaserne I. Kategorie werden qualifiziert werden, die Zusicherung der Landwehr- ' Verwaltung, die Vergütung im ursprünglichen Ausmaße auch nach Ablauf des für die Zu- und Neubauten garantierten Zeitraumes zn leisten, für das Land immerhin wertvoll und es gestattet sieh daher der Landesausschuß den Antrag zu stellen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Das vom Landcsausschnße mit der Landwehrverwaltnng inbetreff der Belagsgarantie für die Landwehrkaserne abgeschlossene Übereinkommen wird vollinhaltlich genehmiget. Vom kraimschm LmldesmlSschusse. Laib aeh, am 9. November 1905. (Mo Edler von Aelel'a, Landeshauptmann. • 250 Priloga 49. — Beilage 49. Bericht des Finanzausschusses über den von den Abgeordneten Dr. Šušteršič, Povše und Genossen gestellten Dringlichkeitsantrag, betreffend die Ermächtigung des Landesansschusses zur Abgabe der Erklärung bezüglich Zusicherung des Landesbeitrages zu den Wasserleitungsanlagen und Flnßregulie- rnngen. (Zur Beilage 38 und 39). Hoher Landtag! Der Finanzausschuß hat obigen Antrag einer eingehenden Beratung unterzogen, welche das Ergebnis hatte, daß derselbe die Dringlichkeit dieses Antrages vollauf anerkennt, indem eine Anzahl von Projekten sowohl für die Ausführung tatsächlich dringender Wasserleitungen als auch von Flußreguliernngen, die in ihrer Ausführung unaufschiebbar sind, bereits fertig gestellt sind, so daß deren Ausführung nur noch der Zusicherung des Landesbeitrages benötiget, zumal der Staatsbeitrag bereits zugesichert und die rechtsverbindlichen Erklärungen zur Beitragsleistnng der Gemeinden auch vorliegen. Der Finanzausschuß anerkennt, daß diese Ermächtigung des Landesansschusses wesentlich zur raschen Ausführung dieser Projekte beitragen dürfte. In dieser Überzeugung stellt der Finanzausschuß den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuß wird ermächtigt, für Wasserleitungen, für welche die Projekte ausgearbeitet und üoiu Ministerium genehmigt vorliegen, sowie für alle Wasserregulierungsangelegenheiten, für welche ebenso alle Vorarbeiten beendet und die Bedeckung gesichert ist, Landesbeiträge zu diesen Projekten und deren Ausführung ohne weitere besondere Genehmigung des Landtages zuzusichern und diese Beiträge auch nach erfolgter Ausführung der Anlagen auszuzahlen, stets jedoch unter der Bedingung, daß der Staatsbeitrag und jener der Interessenten vollkommen gesichert ist. Zu diesem Behufe ist der Landesausschuß ermächtigt, den Meliorationsfond der mit dem Landesgesetze vom 4. September 1900, L. G. Bl. Nr. 20, gegründet wurde, zu verwenden und kann der Landesausschuß speziell die im § 3 des zitierten Gesetzes beschlossenen Anlehen zu diesem Zwecke nach Bedarf realisieren. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da sme za vodovode, za katere so načrti že izdelani in od ministerstva odobreni, kakor tudi za vse uravnave voda, za katere so istotako vse predpriprave dognane, brez prejšnjega posebnega dovoljenja deželnega zbora deželni prispevek k tem napravam obljubiti in po izvršitvi naprave tudi izplačati, vse to pa le pod pogojem, da je prispevek države in interesentov popolnoma zagotovljen. V ta, namen sme deželni odbor uporabljati zaklad, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 4. septembra 1900, dež. zak. št. 20, in sme osobito v § 3. tega zakona sklenjeno posojilo v to svrho po potrebi realizovati. Hiemit findet unter Einem der vom Abgeordneten Ciril Pirc gestellte Drinqlichkeitsantraq, betreffend die Wasserleitung von Krainburg, seine Erledigung. Laibach, am 10. November 1905. Ivan Hribar, Wudol'f Hraf Wargheri, načelnik. Berichterstatter. Priloga 50. — Beilage 60. 251 Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za 1. 1906. St. 12.950 1. 1905. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga visokemu deželnemu zboru v ustavno obravnavanje proračun deželnega zaklada vojvodine Kranjske za 1. 1906. z nastopnimi opomnjami: Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1906. znaša................................... 3,824.321 K skupno pokritje (brez doklad k davkom in brez naklade na pivo) pa . . . 1,161.383 » Primanjkljaja je torej............. 2,662.938 » Za pokritje tega primanjkljaja predlaga deželni odbor pobiranje doklad na državne davke in samostojne deželne naklade na pivo v dosedanji izmeri, pripominja pa, da dotični dohodek ne bo zadostoval, ker ga je preračunati le na 2,001,683 K. Ker se kaže torej nepokrit še znesek 661.255 K, bo določiti, kako naj se pokrije še ta ostanek. Deželni odbor opozarja, da so upošteti v proračunu pri poglavju 4. «Deželna kultura in melijoracije» stroški za vodne zgradbe, za vodovode in za posojila vinogradnikom, ki znašajo po priloženem izkazu B skupaj 315.285 K. Ako se vsi ti stroški prenesejo v smislu zakona z dne 4. septembra 1900. (dež. zakona št. 20.) na zaklad za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem, se zniža gorejšnji končni primanjkljaj na 345.970 K. Kar se tiče tega ostalega primanjkljaja je deželni odbor mnenja, da naj se pokrije na isti način, kakor so se pokrili primanjkljaji zadnjih let, to je, najamejo naj se po potrebi pod dosedanjimi pogoji posojila, in sicer pri zakladih, ki so v upravi dežele Kranjske. O kreditih, za katere naj bi se določila doba porabe na tri leta, kakor doslej vedno, je priložen proračunu poseben izkaz (A). Proračunu je končno priložen izkaz neposrednih državnih davkov, od katerih naj bi se pobirala v 1 1906. doklada v dosedanji izmeri (izkaz C). Bericht des Landesausfchujfes, mit welchem der Voranschlag des Landesfonds für das Jahr 1906 vorgelegt wird. Z. 12.950 de 1905. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt dem hohen Landtage den Voranschlag des Landesfonds des Herzogtums Krain für das Jahr 1906 zur verfassungsmäßigen Behandlung mit nachstehenden Bemerkungen vor: Das Gesamterfordernis des Landesfonds für das Jahr 1906 beträgt........................ 3,824.321 K die Gesamtbedeckung (ohne Zuschläge zu den Steuern und ohne Bierauflage) hingegen. 1,161.383 » Es ergibt sich daher ein Abgang von 2,662.938 K Der Landesausschuß beantragt zur Deckung dieses Abganges die Einhebung der Zuschläge zu den Staatssteuern und der selbständigen Landesauflage auf Bier im bisherigen Ausmaße, bemerkt jedoch, daß diese Einnahmen allein nicht ausreichen werden, da dieselben nur auf 2,001.683 K zu veranschlagen sind. Da sich demnach noch ein unbedeckter Rest per 661.255 K herausstellt, wird zu bestimmen sein, auf welche Weise auch dieser bedeckt werden soll. Der Landesausschuß macht hiebei aufmerksam, daß im Voranschläge bei Kap. 4 «Landeskultur und Meliorationen» Ausgaben für Wasserbauten, für Wasserleitungen sowie für Reblausvorschüsse enthalten sind, die nach dem beiliegenden Ausweise B insgesamt 315.285 K betragen. Werden diese Ausgaben im Sinne des Gesetzes vom 4. September 1900 (L. G. Bl. Nr. 20) auf den Fond für öffentliche Arbeiten und Hebung der Landeskultur in Krain übernommen, verringert sich der obausgewiesene schließ-liche Abgang auf 345.970 K. Was diesen Rest des Abganges betrifft, ist der Landesausschuß der Ansicht, daß er ähnlich wie die Abgänge der letztvergangenen Jahre zu decken wäre, d. i. es sollen dem Bedarfe entsprechend bei den in der Verwaltung des Landes Krain stehenden Fonden unter den bisherigen Modalitäten Darlehen aufgenommen werden. Über Kredite, für welche wie bisher die Verwendungsdauer auf drei Jahre ausgedehnt werden soll, ist dem Voranschläge ein besonderer Ausweis (A) beigeschlossen.' Dem Voranschläge ist schließlich noch ein Ausweis (C) über die unmittelbaren Staatssteuern, von welchen im Jahre 1906 die Zuschläge im bisherigen Ausmaße eingehoben werden sollen, angeschlossen. 252 Priloga 50. — Beilage 50. Po teh opomnjah nasvetuje deželni odbor sledeče: Visoki deželni zbor skleni: I. V delno pokritje primanjkljaja 2,662.938 K je pobirati v 1. 1906.: 1. ) 40% doklado na skupno vsoto za 1. 1906. v vojvodini Kranjski predpisanih neposrednih državnih davkov (izvzemši osebno dohodarino in del plačarine) z vsemi državnimi dokladami vred; 2. ) 40% doklado na užitnino od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 3. ) samostojno deželno naklado od porabljenega piva v vsej kronovini po 2 K od hektolitra. II. V pokritje še preostajajočega primanjkljaja v znesku 661.255 K je uporabiti najprej sredstva zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem, in sicer v toliki meri, kolikor znašajo stroški za vodne zgradbe, za preskrbovanje z vodo in za posojila vinogradnikom, še ostali primanjkljaj pa naj se pokrije s posojili, ki naj se najamejo pri zakladih, nahajajočih se v upravi dežele Kranjske. III. Za kredite, ki so navedeni v priloženem izkazu A, se dovoli triletna poraba, t. j. za 1. 1906., 1907. in 1908. IV. Deželnemu odboru se dovoli virement: 1. ) za kredite, proračunjene pri § 1., 2., 3. in 5., poglavja 4., naslova 3.; 2. ) za kredite, proračunjene pri nasl. 2., 3. in 4., poglavja 9.; 3. ) za kredite, proračunjene pri § 1., točki L, 2. in 3. in- pri § 2., točki 5., poglavja 10., naslova 1. V formalnem oziru se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v presojo in v poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 14. novembra 1905.1. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Nach diesen Bemerkungen stellt der Landesausschuß den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Zur teilweisen Deckung des Abganges per 2.662.938 K sind im Jahre 1906 einzuheben: 1. ) eine 40% Umlage auf die Gesamtsumme der im Jahre 1906 im Herzogtume Kram zur Vorschreibung gelangenden direkten Staatssteuern (mit Ausschluß der Personaleinkommensteuer und eines Teiles der Besoldungs-steuer) samt allen Staatszuschlägen; 2. ) einen 40 % Zuschlag zur Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost sowie vom Fleisch; 3. ) eine selbständige Landesauflage auf den Verbrauch vom Bier im gangen Kronlande mit 2 K pro Hektoliter. II. Zur Deckung des noch erübrigenden Abganges im Betrage per 661.255 K sind vor allem die Mittel des Fonds für öffentliche Arbeiten und Hebung der Landeskultur in Kram in Anspruch zu nehmen, und zwar in dem Maße, als die Auslagen für Wasserbauten, für Wasserversorgungen und für Reblausvorschüsse ausmachen werden, der restliche Abgang aber ist mit Darlehen zu bedecken, die vorläufig den in der Verwaltung des Landes Krain stehenden Fonden entnommen werden sollen. III. Den Krediten, die im angeschlossenen Verzeichnisse A angeführt sind, wird die Verwendungsdauer für drei Jahre, d. i. für die Jahre 1906, .1907 und 1908, zuerkannt. IV. Dem Landesausschusse wird eingeräumt das Virement: 1. ) für die bei § 1, 2, 3 und 5, Kap. 4, Tit. 3, veranschlagten Kredite; 2. ) für die bei Tit. 2, 3 und 4, Kap. 9, veranschlagten Kredite; 3. ) für die bei § 1, P. 1, 2 und 3, und bei § 2, P. 5, Kap. 10, Tit. 1, veranschlagten Kredite. In formeller Hinsicht wird beantragt: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Vom krainischen Landesausschusse. Laibach, am 14. November 1905. Otto Edler von Detela, Landeshauptmann. Grasselli, Referent. Priloga 50. — Beilage 50. 253 Proračun - Voranschlag ieMnega zaklala vojvodine Kranlste za 1.1906. - 6t§ LnlkchM k§ #rr$nhim§ Srnin für Zchr 1906. S 1 1 š u o PLi K 1 > r~m ož J25 05 Ü I Oh do E cd PL, Potrebščina Erfordernis Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 1 I. Deželni zbor — Landtag- 1 Dijete in potnine deželnih poslancev — Diäten und Reisekosten der Landtagsabgcordneten 14000 — 14000 2 Plače stenografov in pisarjev — Löhnungen der Stenographen und Schreiber 3600 — 3600 3 Plače pomočnih slug — Löhnungen der Aushilfsdiener .... 400 — 400 4 Pisalne potrebščine — Schrcibreguisiten 300 — 300 5 Tiskovni stroški — Druckkosten 15000 — • 15000 6 Nagrade — Remunerationen. 1 Nagrade uradnikom za pomnožena dela — Remunerationen den Beamten für vermehrte Arbeiten 1200 —, 1200 2 Nagrade za prevajanja — Remunerationen für Übersetzungen . . 1200 — 1200 7 Stroški za deželnozborske prostore — Auslagen für die Landtags- lokalitäten. 1 Snažen je — Reinigung 300 — 300 2 Kurjava — Beheizung 500 — 500 3 Razsvetljava — Beleuchtung 200 — 200 8 Stroški za sv. mašo ob otvorjenju deželnega zbora — Auslagen für das heilige Hochamt bei Eröffnung des Landtages .... 64 — 64 9 Drugi stroški Sonstige Auslagen 236 236 Skupaj (pogl. 1.) — Summe (Kap. 1) 37000 - 37000 2 II. Deželna uprava — Landesverwaltung I 1 Opravilnine deželnega glavarja in deželnih odbornikov — Fnnktionsgebnhren des Landeshauptmannes und der Landesausschuß- beisitzer 23200 — 23200 Odnos — Fürtrag 23200 — 23200 1 254 Priloga 50. — Beilage 50. n s 1 ¥ o fM 14!$ - A0[S«tf ä a G N- 1 bo E ßi Potrebščina Erfordernis Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen Prenos — Übertrag 23200 23200 2 Aktivitetni užitki deželnih uradnikov — Aktivitätsbezüge der j Landesbeamteu. l Deželno tajništvo — Landschaftliches Sekretariat 26483 — 26483 2 Deželno knjigovodstvo Landesbuchhaltung 31183 — 31183 3 Deželna blagajnica — Landeskasse 11250 — 11250 4 Deželni stavbinski urad — Landesbanamt 22983 — 22983 5 Deželna pomočna pisarna — Landschaftliches Hilfsamt 10900 — 10900 3 Aktivitetni užitki deželnih uradnih služabnikov — Aktivitätsbezüge der landschaftlichen Amtsdiener 8750 — 8750 4 Emolument! — Emolumente. 1 Naprava službenih oblek trem uradnim služabnikom — Anschaffung von Dienstkleidungen für drei Amtsdiener 300 — 300 2 Vratarjeva obleka — Portiers-Livree 50 — 50 5 Pavšal za pomočne uradnike pri deželnih uradih — Diurnum- Pauschale für Aushilfsbcamte bei den landschaftlichen Ämtern. . 11460 — 11460 6 Nagrade in podpore uradnikom in služabnikom — Remunerationen und Aushilfen den Beamten und Dienern 3500 — 3500 7 Potni stroški in dijete — Reisekosten und Diäten. 1 Deželni odborniki — Landesausschußbeisitzer 1000 — 1000 2 Deželni uradniki — Landesbeamte 1500 — 1500 8 Stvarne potrebe uradnega poslopja — Sachaufwand des Amts- gebäudes. 1 Snaženje — Reinigung. 1.) Mezda služabnice — Löhnung einer Dienerin 512 — 512 2.) Likanje parketov — Wichsen des Parkettbodens 500 — 500 3.) Drugi stroški — Sonstige Auslagen 300 — 300 2 Kurjava — Beheizung. 1.) Plača kurjača — Löhnung des Heizers 960 — 960 2.) Premog in drva — Steinkohle und Holz 3500 — 3500 3.) Drugi stroški — Sonstige Auslagen 100 — 100 3 Razsvetljava — Beleuchtung 1500 — 1500 4 Vodarina — Wasserverbrauch 300 — 300 5 Drum stroški — (Sonstig? WitSssißPfT 500 500 9 Pisarniške potrebščine — Kanzleierfordcrnisse. 1 Pavšali uradnikom za pisalno orodje — Pauschalien den Beamten für Schreibrequisiten 600 — 600 2 Nepavšalirane pisarniške potrebščine — Nichtpauschalierte Kanzlei- erfordernisse 1500 — 1500 3 Tiskovine — Drucksorten 3000 —— 3000 4 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 300 — 300 Odnos — Fürtrag 166131 166131 Priloga 50. — Vrilsge 50. 255 S s K 1 A Potrebščina Redno Ordent- Izredno Außer- Vsota I 1 Erfordernis lich ordentlich Summe • r—a š > ä M o n< os c3 PM cd !Z5 Krone — Kronen Prenos — Übertrag 166131 — 166131 10 Deželni zakonik — Landesgesetzblatt 1000 j 1000 11 1 Drugi upravni stroški — Sonstige Verwaltungsauslagen. Postajnine in pretičnine za telefon — Stations- und Umschaltungs- gebühren für das Telephon 125 — 125 2 Oprava za pisarne — Kanzleieinrichtung 200 — 200 3 Knjige in časopisi — Bücher und Zeitschriften . 700 — 700 4 Razne druge potrebščine — Verschiedene andere Erfordernisse . . 500 — 500 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) 168656 168656 3 lil. Deželna posest — Landschaftlicher Besitz. 1 1 Deželni dvorec — Landschaftliche Burg. Nadzorstvo — Inspektion 480 480 2 Zavarovanje proti ognju — Feuerassekuranz 192 192 3 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 132 — 132 4 Pristojbinski namestek ■— Gebührenäquivalent 2 — 2 5 Vzdrževanje ure — Instandhaltung der Uhr 120 — 120 6 Popravila poslopja — Reparaturen des Gebäudes 1000 — 1000 7 Vzdrževanje predvrta — Erhaltung des Vorgartens Razne druge potrebščine ■— Verschiedene sonstige Erfordernisse . . 100 — 100 8 300 v 300 2 Deželna hiša na Turjaškem trgu št. 3 — Landhaus am Auersperg- platz Nr. 3. 1 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 24 — 24 2 Zavarovanje proti ognju — Feuerassekuranz 156 — 156 3 Vodovodne pristojbine — Wasserleitungsgebühren 70 — 70 4 Hišna razsvetljava — Hausbeleuchtnng 6 — 6 I 5 Razna popravila in drugi mali stroški — Verschiedene Reparaturen und sonstige kleinere Ausgaben 350 — 350 3 Deželna hiša v Salendrovih ulicah — Landschaftliches Haus in der Salendergasse. 1 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 16 — 16 2 Zavarovanje proti ognju — Feuerassekuranz 7 — 7 3 Najemninski davek — Hauszinssteuer 62 — 62 4 Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent 15 — 15 5 Nastanitev vojakov — Militärbequartiernng 18 — 18 6 Vodarina — Wasserzins 9 — 9 7 Mala popravila in drugi stroški — Kleinere Reparaturen und sonstige Auslagen 150 — 150 Odnos — Fürtrag 3209 3209 Kapil 256 Priloga 50. — Beilage 50. K > M o3 ^5 S- Potrebščina Erfordernis Prenos — Übertrag Mitniška hiša v Krškem — Mauthaus in Gurkfeld. 1 Najemninski davek — Hauszinssteuer................................. 2 Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent....................... 3 Popravila — Reparaturen........................................... Mitniška hiša v Radečah — Mauthaus in Ratschach. 1 Pristojbinski namestek — Gebühreuäquivalent....................... 2 Zavarovanje proti ognju — Feuerassekuranz.......................... 3 Popravila — Reparaturen........................................... j 6 Travnik za muzejem v Ljubljani — Wiese hinter dem Museum in Laibach. Zemljiški davek — Grundsteuer..................................... Njiva na Primskovem pri Kranju — Acker in Primskovo bei Krainburg. 1 Zemljiški davek — Grundsteuer..................................... 2 Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent....................... 8 Travnik pri Rakeku — Wiese bei Rakek. Zemljiški davek — Grundsteuer..................................... 9 Premakljivo premoženje (obveznice) — Bewegliches Vermögen (Obligationen). Pristojbinski namestek —- Gebührenäquivalent...................... Skupaj (pogl. 3.) — Summe (Kap. 3) 4 1 IV. Deželna kultura ln melljoraeije — Landeskultur und Meliorationen. Primanjkljaj zaklada Grmske šole — Abgang des Fonds der Staudner Schule......................................... 2 3 1 2 3 4 5 Dotacija za agrarske operacije — Dotation für agrarische Operationen Živinoreja — Viehzucht. Nakup plemenskih bikov — Ankauf von Zuchtstieren..................... Nagrade živinorejcem za plemenske bike — Remunerationen den Viehzüchtern für Zuchtstiere....................................... Stroški za povzdigo konjereje — Auslagen für die Hebung der Pferdezucht....................................................... Ustanove za učence podkovske šole v Ljubljani — Stipendien für Schüler der Hufbeschlagschule in Laibach........................... Drugi stroški — Sonstige Auslagen.................................... Odnos — Fürtrag Opomba: Gliede kreditov, ki so označeni z Zvezdico (*), se predlaga virement. — Anmerkung: Betreffs der mit einem Stern (*) bezeichneten Kredite wird das Virement beantragt. Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 3209 3209 66 _ 66 14 — 14 100 — 100 2 2 8 — 8 50 50 15 — 15 4 4 1 — 1 8 — 8 1130 1130 4607 4607 12433 12433 50000 — 50000 4200* — 4200 800* — 800 1000* — 1000 360 360 200* — 200 68993 68993 Priloga 50. — Beilage 50» 257 'S & Ä- Z K 1 8- a ä N- Potrebščina Redno Ordent- Izredno Außer- Vsota I I Erfordernis lich ordentlich Summe I g S-4 fco cd o eu cd JZ| g3 P-i Krone — Kronen Prenos — Übertrag 68993 — 68993 4 1 Vinstvo — Weinbau. Užitki deželnega vinarskega potovalnega učitelja — Bezüge des landschaftlichen Weinbauwanderlehrers 3820 — 3820 2 Posojila vinogradnikom — Darlehen an Weingartenbesitzer . . . — 50000 50000 3 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 500 — 500 5 1 Melijoracije — Meliorationen. Vodne zgradbe in zagrajevanje hudournikov — Wasserbauten und Wildbachverbauungen. 1. ) Uravnava Mirne — Neuring-Regulierung 2. ) Uravnava Save med Lazami in Senožeti ter med Litijo in Savo — 53000 53000 — Regulierung der Save in den Strecken Laase-Senozet und Littai-Sava 12500 12500 3. ) Uravnava Save pri Krškem — Regulierung der Save bei Gurkfeld 4. ) Uravnava Sore in Račeve — Regulierung der Zeier und des — 2577 2577 Racevabaches 5.) Uravnava hudournika Gola reber pri Jablanici — Regulierung 5750 5750 des Wildbaches Gola reber bei Jablanitz — 1768 1768 6. ) Uravnava potoka Želimljica — Regulierung des Zelimljicabaches 7. ) Naprave projektov za razne vodne zgradbe, podpore za manjše vodne zgradbe in stroški za informacijska potovanja — Verfassung der Projekte für verschiedene Wasserbauten, Subventionen für kleinere Wasserbauten und Kosten für Informationsreisen . . 6400 6400 1000 — 1000 2 Hidrografsko opazovanje in preiskovanje na Notranjskem ter poizvedbe glede raznih osuševalnih del — Hydrographische Beobachtungen und Forschungen in Jnnerkrain und Erhebungen in betreff verschiedener Entwässerungsarbeiten 600 600 6 1 Preskrbo vanje z vodo — Wasserversorgungen. Vodovod v vaseh Vinica, Lipovšica, Zapotok, Sušje, Slatnik — Wasserleitung in den Ortschaften Weinitz, Lipovschitz, Zapotok, Susje und Slatnik 7910 7910 2 Vodovod v Novi Sušici — Wasserleitung in Neu-Dürrenbach . . . — 4380 4380 3 Vodovod v Gorenjih Vremah — Wasserleitung in Ober-Vrem . . — 4090 4090 4 Vodovod na Vrhniki — Wasserleitung in Oberlaibach — 7870 7870 5 Vodovod na Stari Vrhniki — Wasserleitung in Alt-Oberlaibach . . — 5700 5700 6 Vodovod v vaseh Dolenje Vreme in Britof — Wasserleitung in Ünter- Vrem und Britof — 3050 3050 7 Vodovod v vaseh Jurjeviča, Breze, Dolenje Laze, Ribnica — Wasser- leitung in den Dörfern Jurjeviča, Friesach, Niedergereuth und Reifnitz — 13095 13095 8 Vodovod v Nadanjem selu — Wasserleitung in Nadanje Selo . . — 2650 2650 9 Vodovod v Godoviču — Wasserleitung in Godovič — 4190 4190 10 Vodovod v Planini pri Rakeku — Wasserleitung in Planina bei Rakek — 9680 9680 11 Vodovod na Raki — Wasserleitung in Arch — 3290 3290 Odnos — Fürtrag 74913 197900 272813 Paragr. - Para> 258 Priloga 50. — Beilage 60. Z L Potrebščina Erfordernis Prenos — Übertrag 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Vodovod v Mozlju — Wasserleitung in Mosel............................. Vodovod v Tržiču — Wasserleitung in Neumarktl......................... Vodovod v Hotederšici — Wasserleitung in Hotederschitz . . . . Vodovod za vasi Dolenja vas, Štrancarji, Guštine, Marci in K oboli — Wasserleitung für die Dörfer Dolenjavas. Štrancarji. Guštine, Marci und Koboli................................................... Vodovod za vasi Slavina, Koče in Žeje — Wasserleitung für die Dörfer Slavina. Koce und Žeje...................................... Vodovod v Petelinjah — Wasserleitung in Petelinje..................... Vodovod v Senožečah — Wasserleitung in Senosetsch..................... Vodnjak v Zagoliču — Zisterne in Zagolic.............................. Vodovod v Predgrižah — Wasserleitung in Pred grize.................... Vodovod v Jasenu — Wasserleitung in Jasen............................. Vodovod v Vrbovem — Wasserleitung in Vrbovo........................... Vodovod v Črnem vrhu — Wasserleitung in Schwarzenberg . . . Vodovod za vasi Brezje, Gradac in Brlog — Wasserleitung für die Dörfer Brezje. Gradac und Brlog.................................... Vodovod za vasi Jakovice in Tabor — Wasserleitung für die Dörfer Zakovice und Tabor................................................. Vodovod v Podpreski — Wasserleitung in Podpreska...................... Kapnica v Gorenjem Zdihovem — Zisterne in Ober-Zdihovo . . Vodovod za vasi Košana, Kal in Nevrke — Wasserleitung für die Dörfer Košana. Kal und Nevrke...................................... Podpore občinam za male vodovode in vodnjake ter stroški za poizvedbe — Unterstützungen den Gemeinden für kleine Wasserleitungen und Zisternen und Ausgaben für Erhebungen . . . . 7 Drugi stroški za deželno kulturo — Andere Auslagen für die Landeskultur. 1 Letni prispevek c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani — Jahresbeitrag der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach.................... 2 Podpore za povzdigo kmetijstva — Unterstützungen zur Hebung der Landwirtschaft...............................................' . . 3 Podpora deželni komisiji za pogozdovanje Krasa na Kranjskem — Subvention der Landeskommission für die Karstaufforstung in Krain............................................................... 4 5 6 7 Podpora kranjsko-primorskemu gozdarskemu društvu — Subvention dem krainisch-küstenländischen Forstvereine......................... Podpora ribarskemu okrajnemu odboru v Ljubljani — Subvention dem Fischerei-Revierausschusse in Laibach........................... Letni prispevek za kemijsko preizkuševališče v Ljubljani — Jahresbeitrag für die chemische Versuchsanstalt in Laibach . . . . . Letni prispevek c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za gospodinjsko šolo — Jahresbeitrag der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach für die Haushaltnngsschule............................................. Odnos — Übertrag Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 74913 197900 272813 6830 6830 — 9095 9095 8500 8500 — 4900 4900 — 13400 13400 — 5750 5750 -- 15500 15500 — 980 980 — 6200 6200 — 4375 4375 — 4125 4125 — 3600 3600 — 4500 4500 2100 2100 — 500 500 — 680 680 — 19750 19750 — 5000 5000 2400 _ 2400 7500 - 7500 4000 . 4000 400 — 400 100 : — 100 2000 “ I 2000 2000 j 2000 93313 313685 406998 Našli Priloga 50. — Beilage 50. 259 2 (ä I A 's 'S) o ’a> K I > % ci & OD M A I m bß -S Ž3 PL, Potrebščina Erfordernis Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen Prenos — Übertrag 93313 ! 313685 j 406998 8 C. kr. deželni vladi letni prispevek za hidrografski posel na Kranjskem — Der k. k. Landesregierung den Jahresbeitrag für den Hydro- graphischen Dienst in Krain 2650 — 2650 9 Tali je za pokončavanje škodljivih živali — Daglien für die Ver- tilgung schädlicher Tiere 400 — 400 Skupaj (pogl. 4.) — Summe (Kap. 4) 96363 313685 410048 5 v. Javna varnost — Öffentliche Sicherheit. l Orožništvo — Gendarmerie 40700 — 40700 2 Primanjkljaj zaklada deželne prisilne delavnice — Abgang des Landes-Zwangsarbcitshausfonds 12077 — 12077 3 Odgon — Schubwesen. 1 Odgon na Kranjskem — Schubanfwand in Krain 14000 — 14000 2 Odgon Kranjcev iz tujih kronovin — Abschiebung der Krainer aus fremden Kronländern 8000 — 8000 3 Plače za štiri odgonske sprevodnike — Löhnungen für vier Schubführer 3600 — 3600 4 Obleka odgonskih sprevodnikov — Montur der Schubführer. . . 250 — , 250 5 Nagrade in podpore pri odgonstvu poslujočemu osobju — Re- munerationen und Aushilfen dem Schubpersonale 400 — 400 6 Druge potrebščine — Sonstige Erfordernisse 100 — 100 Skupaj (pogl. 5.) — Summe (Kap. 5) 79127 79127 6 VI. Zdravstvo — Sttnitiit. 1 Plače okrožnih zdravnikov — Gehalte der Distriktsärzte.... 69149 — 69149 2 Stroški za substitucije okrožnih zdravnikov — Auslagen für Substitutionen der Distriktsärzte 200 — 200 3 Cepljenje koz — Kuhpockenimpsung. 1 Premije za cepljenje — Jmpfprämien 314 — 314 2 Potnine in dijete zdravnikov — Reisekosten und Diäten der Jmpfärzte 8400 — 8400 3 Animalno cepivo — Animale Lymphe 2000 — 2000 4 Zdravniški ordinacij ski dnevi — Ärztliche Ordinationstage . . . 1200 — 1200 5 Ustanove in podpore za zdravnike — Stipendien und Unterstützungen für Ärzte — 2000 2000 6 Pokojnine in miloščine okrožnih zdravnikov — Pensionen und Gnadengaben der Diftriktsärzte 2400 — 2400 Odnos — Fürtrag 83663 2000 85663 Paragr. 260 Priloga 50. — Vellage 50. S3- Potrebščina Erfordernis Prenos — Übertrag 1 2 Miloščine vdov okrožnih zdravnikov in vzgojevalnine — Gnadengaben der Distriktsarztenswitwcn »nd Erziehungsbeiträge . Prispevki k plačani živinozdravnikov — Beiträge zn den Gehalten der Tierärzte........................................................ Podpore dijakom živinozdravilstva — Unterstützungen den Hörern der Tierarzneischulc................................................. Razni stroški — Verschiedene Auslagen. Prispevek k Löschnerjevi ustanovi za vdove zdravnikov — Beitrag zur Löschnerstiftung für Arztenswitwen............................... Drugi stroški — Sonstige Auslagen.................................... Skupaj (pogl. 6.) — Summe (Kap. 6) 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 VII. Dobrodelstvo — Humanität. Zakladi deželnih dobrodelnih zavodov — Landes-Wohltätigkeits-anstalten-Fonde. Primanjkljaj bolničnega zaklada — Abgang des Krankenhausfonds Primanjkljaj blazničnega zaklada — Abgang des Jrrenhausfonds Primanjkljaj najdenškega zaklada — Abgang des Findelfonds . . Primanjkljaj porodnišničnega zaklada — Abgang des Gebärhausfonds Prispevki bolnicam na Kranjskem — Beiträge an Krankenhäuser in Srnin. Prispevek bolnici usmiljenih bratov v Kandiji — Subvention dem Spitale der barmherzigen Brüder in Kandia.......................... Občinska bolnica v Krškem — Gemeindespital in Gurkfeld. 1. ) Plača prvega zdravnika — Gehalt für den ersten Arzt . . . 2. ) Prispevek k plači drugega zdravnika — Beitrag zum Gehalte für den zweiten Arzt............................................. Podpora Elizabetni otroški bolnici v Ljubljani — Subvention dem Elisabeth-Kinderspitale in Laibach................................. Povračila oskrbnih stroškov javnim zavodom, ki niso v upravi dežele Kranjske — Berpslegskostenersiitze an öffentliche Anstalten, die nicht vom Lande Krain verwaltet werden. Javne bolnice — Öffentliche Spitäler............................... Javne porodnišnice — Öffentliche Gebäranstalten.................... Javne blaznice — öffentliche Irrenanstalten........................ Ustanove za otroke, zdravljene v morskem zdravilišču brado — Stiftungen für die Heilung der Kinder im Seebadc Grado . . Odnos — Fürtrag Redno Izredno Vsota Ordent- Außer- Summe : lief) ordentlich Krone — Kronen 83663 2000 85663 3360 — 3360 5000 — 5000 — 800 800 200 200 200 — 200 92423 2800 95223 204610 V . 204610 174934 — 174934 14921 — 14921 j 23768 23768 I 12000 — 12000 1000 ----- 1000 400 — 400 600 — 600 220000 220000 7000 — 7000 4000 — 4000 1500 1500 664733 664733 'ISBN Priloga 50. — Drilsge 50. 261 I S a 5 &> Potrebščina Erfordernis Prenos — Übertrag ! 5 1 2 Ustanove in podpore za gojence gluhonemnice v Ljubljani — Stiftungen und Unterstützungen für Zöglinge der Taubstummenanstalt in Laibach. 3 ustanove po 300 K — 3 Stiftungen ä 300 K............................ Podpori za dva gojenca po 300 K -— Unterstützungen für zwei Zöglinge ä 300 K...................................................... 6 3 7 1 2 Ustanove za hiralce in za sirotinske namene — Stiftungen für Sieche und für Waiscnzwcckc. Dotacija za 50 hiralskih ustanov po 100 K — Dotation für 50 Siechenstipendien ä 100 K............................................. Dotacija za cesarja Franca Jožefa I. deželne hiralske ustanove, in sicer: za 8 ustanov po 100 K — 800 K in za 20 ustanov po 60 K = 1200 K — Dotation für Kaiser Franz Josef I. Landes-Siechenstipendien, und zwar: für 8 Stipendien ä 100 K = 800 K und für 20 Stipendien ä 60 K = 1200 K; skupaj — zusammen Letna dotacija v spomin 50 letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L — Jahresdotation zur Erinnerung an das 50jährige Regierungsjubiläum Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef L: 1. ) za 50 ustanov po 100 K za revne hirajoče osebe — für 50 Stipendien ä 100 K für arme sieche Personen....................... 2. ) za sirotinske namene — für Waisenzwecke.......................... Podpore za dobrodelne namene — Unterstützungen für wohltätige Zwecke. Dunajskemu in graškemu dijaškemu bolniškemu društvu vstopnine in članarine za ubožne dijake iz Kranjskega — Dem Studentenkrankenvereine in Wien und in Graz die Eintritts- und Mitgliedschaftsgebühren für mittellose Studenten aus Krain.................... Druge podpore — Sonstige Unterstützungen.............................. Skupaj (pogl. 7.) — Summe (Kap. 7) 8 VIII. Pouk, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst. 1 Ljudske šole — Volksschulen. 1 Primanjkljaj normalnošolskega zaklada — Abgang des Normal- schulfonds ..................................................... 2 Primanjkljaj učiteljskega pokojninskega zaklada — Abgang des Lehrerpensionsfonds...................v*....................... 3 Podpore za zgradbe šol — Subventionen für Schulhausbauten . . Odnos — Fürtrag Redno Izredno Vsota Ordent- Außer- Summe lief) ordentlich 1 Krone — Kronen 664733 — 664733 i 900 900 600 — 600 5000 — 5000 2000 — 2000 5000 5000 1000 1000 900 - 900 — 200 200 680133 200 680333 1076162 — 1076162 158786 158786 12000 1 — 12000 1246948 1246948 262 Priloga 50. — Beilage 50. JV ti" I & g G Potrebščina Redno Izredno Vsota K N- Ordent- Außer- Summe ti % 1 1 Paragr. - Erfordernis lich ordentlich (£ £ Krone — Kronen Prenos — Übertrag 1246948 — 1246948 2 1 Srednje šole — Mittelschulen. Vzdrževanje c. kr. višje realke v Ljubljani — Erhaltung der k. k. Ober- Realschule in Laibach 8940 — 8940 2 Podpora cesarja Franca Jožefa I. višji dekliški šoli v Ljubljani — Subvention der Kaiser Franz Josef I. höheren Mädchenschule in Laihach 6000 — 6000 3 1 Visoke šole — Hochschulen. Vseučilišče v Ljubljani — Universität in Laibach. 1. ) IX. rok na račun prispevka za ustanovitev vseučilišča — Die IX. Rate auf Rechnung der Subvention zur Gründung der Universität 2. ) Dve ustanovi za privatne docente po 1600 K — Zwei Stipendien 40000 40000 für Privatdozenten ä 1600 K — 3200 3200 2 Podpore visokošolcem (dijakom na vseučiliščih in na tehniških visokih šolah) — Unterstützungen an Hochschüler (an Hörer der Universitäten und der technischen Hochschulen) 8000 — 8000 ! 4 1 Obrtne šole — Gewerbeschulen. Ustanove in podpore obrtnim šolam na Kranjskem — Stipendien und Subventionen den Gewerbeschulen in Krain. 1. ) Podpora c. kr. umetno-obrtnim strokovnim šolam v Ljubljani — Subvention den k. k. kunstgewerblichen Fachschulen in Laibach . 2. ) Podpora c. kr. strokovni šoli za obdelovanje lesa v Kočevju 1600 1600 — Subvention der k. k. Fachschule für Holzbearbeitung in Gottschee 3.) Cesarja Franca Jošefa I. ustanova za obrtne nadaljevalne šole 500 500 — Kaiser Franz Josef I. Stiftung für gewerbliche Fortbildungsschulen 1600 _ 1600 4. ) Podpore obrtnim nadaljevalnim šolam — Subventionen den gewerblichen Fortbildungsschulen 5. ) Podpore za vzgojo risarskih učiteljev za obrtne nadaljevalne 9300 — 9300 šole — Unterstützungen für die Heranbildung der Zeichenlehrer für gewerbliche Fortbildungsschulen — 400 400 2 Ustanove in podpore učencem in učenkam na obrtnih šolah — Stipendien und Unterstützungen an Schüler und Schülerinnen der Gewerbeschulen. 1.) Cesarja Franca Jožefa I. ustanove za učence in učenke na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani — Kaiser Franz Josef I. Stipendien für die Schüler und Schülerinnen der k. k. kunst- gewerblichen Fachschule in Laibach 2.) Podpore učencem in učenkam na c. kr. umetno-obrtni strokovni 1800 1800 šoli v Ljubljani — Unterstützungen an Schüler und Schülerinnen der k. k. kunstgewerblichen Fachschule in Laibach 1400 _ 1400 3.) Podpore učencem drugih obrtnih šol — Unterstützungen an Schüler sonstiger Gewerbeschulen 2600 — 2600 Odnos — Fürtrag 1288688 43600 1332288 Paragr. Priloga 50. — Beilage 50. 263 'g I A Potrebščina Erfordernis Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 1288688 43600 1332288 800 ! 800 1500 — 1500 4000 — 4000 13614 — 13614 — 384 384 776 — 776 — 12000 12000 — 12000 12000 — 600 600 2400 ' 2400 — 600 600 — 1000 1000 — 1000 1000 600 600 800 — 800 1313178 71184 1384362 Prenos — Übertrag Druge šole — Sonstige Schulen. Podpora ubogim šolskim sestram de N. D. v Šmihelu za vzdrževanje šole — Subvention den armen Schulschwestern de N. D. in St. Michael für die Erhaltung der Schule......................... Podpore učencem in učenkam na raznih šolah Unterstützungen an Schüler und Schülerinnen verschiedener Schulen.................... Podpore za izdajanje šolskih knjig' — Subventionen für Schul-bnchcrherausgabc..................................................... Deželni muzej v Ljubljani — Landesnmseuin in Laibach. Primanjkljaj muzejskega zaklada — Abgang des Museumsfonds . Naprava reliefnega zemljevida vojvodine Kranjske — Anfertigung der Reliefkarte des Herzogtums Krain................................ Deželno gledališče v Ljubljani — Landestheater in Laibach. Primanjkljaj gledališkega zaklada —• Abgang des Theaterfonds Podpora Dramatičnemu društvu v Ljubljani — Subvention dem Dramatischen Vereine in Laibach.................................. Podpora nemškemu gledališkemu društvu — Subvention dein deutschen Theatervereine................................................... Podpore za izobraževanje slovenskih igralcev —• Unterstützungen für die Ausbildung slovenischer Schauspieler............................. Glasbeni zavodi — Musikinstitute. Podpora društvu «Glasbena Matica» v Ljubljani — Subvention dem Vereine «Glasbena Matica» in Laibach......................... Podpora Filharmoničnemu društvu v Ljubljani — Subvention der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach................... Podpore gojencem in gojenkam na glasbenih zavodih — Unterstützungen den Zöglingen au Musikschulen..................... Drugi umetnostni zavodi, oziroma podpore umetnikom in učencem na raznih umetnostnih zavodih — Sonstige Kunstanstalten, bezw. Unterstützungen an Künstler und Schüler an verschiedenen Kunst-instituten .......................................................... Razne institucije in društva — Verschiedene Institutionen und Vereine. Podpora Gospodinjski šoli v Ljubljani — Unterstützung der Wirtschaftsschule in Laibach............................................. Podpora Muzejskemu društvu v Ljubljani — Unterstützung dem Musealvereine in Laibach............................................. Odnos — Fürtrag 264 Priloga 50. — Beilage 50. 1 as 3* 8- ti ti Potrebščina Redno Izredrwo Vsota H N- Ordent- Außer- Summe 'P I > 'Iß Paragr. - Erfordernis lief) ordentlich 1 L cd Krone — Kronen Prenos — Übertrag 1313178 71184 1384362 3 Podpora za vzdrževanje šolskega muzeja slovenskega in istro- hrvaškega učiteljstva — Unterstützung für die Erhaltung des Schulmnseums der slovenischen und istrisch-kroatischen Lehrerschaft . 200 200 4 Podpore raznim društvom in korporacijam — Subventionen an verschiedene Vereine und Korporationen — 10000 10000 12 1 Bazni stroški — Verschiedene Auslagen. Nakup raznih knjig, umetnin i. t. d. — Ankauf von verschiedenen Büchern, Kunstwerken rc — 500 500 Skupaj (pogl. 8.) — Summe (Kap. 8) 1313378 81684 1395062 9 ix. Pospeševanje obeta — Gewerbeförderung. ■ 1 Stroški deželne obrtne komisije — Auslagen der Landcs-Gewcrbc- kommission 2000 — 2000 2 Podpore za prireditev strokovnih tečajev — Subventionen für die Veranstaltung von Fachknrsen — 500* 500 3 Podpore obiskovalcem strokovnih tečajev — Subventionen den ' Frequentanten von Fachkursen — 1000* 1000 4 Drugi stroški — Sonstige Auslagen — 500* 500 Skupaj (pogl. 9.) — Summe (Kap. 9) 2000 2000 4000 10 X. Občila — Kommunikationsmittel. 1 1 Deželne ceste in mostovi — Landesstraßen und Brücken. Vzdrževanje deželnih cest — Erhaltung der Landesstraßen. 1. ) Plače cestarjev — Löhnungen der Straßeneinräumer .... 2. ) Plačila okrajnim cestnim odborom — Zahlungen an Bezirks- 44400* — 44400 straßenausschüsse 104000* — 104000 3.) Drugi stroški — Sonstige Auslagen 1600* — 1600 2 Zgradbe in poprave deželnih cest in mostov — Bauten und Reparaturen der Landesstraßen und Brücken. 1.) Preložitev deželne ceste v Stiklu pri Beli peči — Umlegung der Landesstraße im Stikl bei Weißenfels — 20500 20500 150000 Odnos — Fürtrag 20500 170500 Opomba: Glede kreditov, ki so označeni z zvezdico (*), se predlaga virement v okviru dotičnega poglavja. — Anmerkung : Betreffs der mit einem Stern (*) bezeichneten Kredite wird im Rahmen des betreffenden Kapitels das Virement beantragt. Nasi Priloga 50. — Vri la ge 50. 265 S3- I Potrebščina Erfordernis Prenos — Übertrag 2. ) Zgradba dveh mostov na deželni cesti pri Poljanah in pri Občicah — Bau zweier Brücken au der Landesstraße bei Pöllandl und Krapflern..........................v......................... 3. ) Zgradba škarpe na deželni cesti Škofja Loka-Poljaue (pri Demšarju) — Bau der Skarpe an der Landesstraße Bischoflack-Pölland (beim Demšar) . . . . '............................ 4. ) Zgradba mostu čez potok Potuha na osilniški deželni cesti — Ban der Brücke über den Potuhabach an der Ossilnitzer Landesstraße .......................................................... 5. ) Razne druge zgradbe in poprave — Sonstige Bauten und Re- paraturen ....................................................... 3 Kilometriranje deželnih cest — Kilometrierung der Landesstraßen . 4 Deželni most v Radečah — Landschaftliche Brücke in Ratschach. 1. ) Plače mostninarjev — Löhnungen der Manteinnehmer. . . . 2. ) Mala popravila mostu — Kleinere Reparaturen der Brücke . . 3. ) Reserva za poznejša večja popravila — Reserve sür spätere größere Reparaturen.......................................... 4. ) Upravni stroški — Berivaltungsauslagen...................... 5. ) Delež občine Radeče na mitniških dohodkih — Anteil der Ge- meinde Ratschach an den Mauteinnahmen..................: . 6. ) Anuiteta za obrestovanje in amortizacijo posojila za zgradbo mostu — Annuität für die Verzinsung und Tilgung des Anlehens für den Bau der Brücke.................................... . 2 5 1 2 Deželni most v Krškem — Landschaftliche Brücke in Gnrkfeld. 1. ) Plače mostninarjev —■ Löhnungen der Mauteinnehmer. . . . 2. ) Popravila mostu — Reparaturen der Brücke....................... 3. ) Pristojbinski namestek — Gebührenäquivalent.................... 4. ) Razni stroški — Sonstige Auslagen.............................. Dovozne ceste h kolodvorom — Bahnhofzufahrtstraßen. Vzdrževanje dovoznih cest — Erhaltung der Zufahrtstraßen . . . Zgradba dovoznih cest h kolodvorom nove železnice na Gorenjskem — Bau der Zufahrtstraßen zn den Bahnhöfen der neuen Eisenbahn in Oberkrain........................................................ 1 Druge ceste in mostovi — Andere Straßen und Brücken. Preložitev okrajne ceste pri Kovorju — Umlegung der Bezirksstraße bei Kaier....................................................... Preložitev okrajne ceste Skaručna-Vodice — Umlegung der Bezirksstraße Skarucna-Vodice............................................. Odnos — Fürtrag Opomba: Glede kreditov, ki so označeni z zvezdico (*), se predlaga virement v okviru dotičnega poglavja. — Anmerkung: Betreffs der mit einem Stern (*) bezeichneten Kredite wird im Rahmen des betreffenden Kapitels das Virement beantragt. Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich V sota Summe Krone — Kronen 150000 20500 170500 — 3900 3900 — 3500 3500 — 2600 2600 5000* 5000 — 4500 4500 872 872 300 — 300 2158 2158 300 — 300 — 2326 2326 — 4652 4652 960 960 8000 8000 35 — 35 500 500 2000 — 2000 20000 20000 1500 1500 _ 6000 6000 170125 69478 239603 266 Priloga 50. — Verlage 50. 1 S5 s S Potrebščina Redno Izredno Vsota K S3- Ordent- Außer- Summe "P I > "J Paragr. - Erford ernis lief) ordentlich L CÖ Krone — Kronen Prenos -— Übertrag 170125 69478 239603 3 Zgradba, oziroma podaljšanje ceste od Škofje Loke skozi Železnike do deželne meje pri Petrovem Brdu (IV. obrok) — Ausbau, bezw. Verlängerung der Straße von Bischoflack über Eisnern bis zur Landesgrenze bei Petrovo Brdo (IV. Rate) — 12000 12000 4 Preložitev državne ceste h kolodvoru na Jesenicah — Umlegung der Reichsstraße zum Bahnhöfe in Aßling — 15575 15575 5 Podpore okrajnim cestnim odborom in občinam — Unterstützungen an Bezirksstraßenausschüsse und Gemeinden 30000 — 30000 6 Drugi stroški — Sonstige Auslagen 1000 — 1000 4 1 Železnice — Eisenbahnen. Prispevek garancijskemu zakladu Dolenjskih železnic — Beitrag dem Garantiefonde der Unterkrainer Bahnen 50000 — 50000 Skupaj (pogl. 10.) — Summe (Kap. 10) 251125 97053 348178' L XI. Vojaštvo in pri proga — Militär und Vorspann. * 1 1 Domobranska vojašnica — Landwchrkaserne. Honorar za nadzorovanje — Honorar für die Inspizierung . . . 240 240 2 Ometanje dimnikov — Kaminreinigung 340 340 3 Vodovodne pristojbine — Mass erleitun gsgebichren 400 400 4 Razna popravila in drugi stroški — Verschiedene Reparaturen und sonstige Auslagen 2100 — 2100 2 Drugi stroški za nastanjenje domobrancev — Sonstige Auslagen für die Einquartierung der Landwehrtruppen 3000 — 3000 3 Doplačila za stanovanja gažistov in vojaških pisarn — Auf- zahlungen für die Wohnungen der Gagisten und der Militärkanzleien 1000 — 1000 4 Mestnemu magistratu v Ljubljani letno pavšalno subvencijo za cesar Franc Jožefovo vojašnico — Dem Stadtmagistratc in Laibach die jährliche Pauschalsubvcntion für die Kaiser Franz Josef-Kaserne 8000 • 8000 5 1 Priprega — Vorspann. Vojaška priprega — Militärvorspann 10000 10000 2 Civilna priprega — Zivilvorspann 100 — 100 Skupaj (pogl. 11.) — Summe (Kap. 11) 25180 25180 Sapi: Priloga 50. — Beilage 50. 267 'P -S to K Sh’ I 8 Ph Potrebščina Erfordernis Redno Izredno Ordent- j Äußerlich ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen XII. Deželni dolgovi — Landesschulden. Primanjkljaj zaklada 4 % deželnega posojila — Abgang des 4 % Landesanlehensfonds..................................... Nejavni dolgovi — Nichtöffentliche Schulden. Obrestovanje — Verzinsung. 1. ) 3 % obresti od posojila za zgradbo deželnih poslopij v znesku 1.100.000 K, oziroma po odbitku že plačanih petih obrokov — 3 % Interessen vom Darlehen für den Bau der landschaftlichen Gebäude im Betrage per 1,100.000 K, beziehungsweise nach Abzug der bereits rückgezahlten fünf Raten............................... 2. ) Kranjski hranilnici v Ljubljani 41/2 % obresti od posojila v znesku 200.000 K — Der Krainischen Sparkasse in Laibach 4 1/i «/„ Interessen vom Darlehen itn Betrage per 200.000 K.................. 3. ) 4'2 °/o obresti od dolga v znesku 1,200.000 K pri raznih za- kladih, ki so v upravi dežele — 4’2 % Interessen der Schuld bei verschiedenen in Landesverwaltung stehenden Fonds im Betrage per 1,200.000 K.................................................... Odplačila — Tilgung. 1.) V. obrok 3 % državnega posojila za zgradbo deželnih poslopij v znesku 1,100.000 K t. j. — Die V. Rate des 3 % Staatsdarlehens für den Bau der landschaftlichen Gebäude per 1.100.000 K (VJ, d. i............................................. Skupaj (pogl. 12.) — Summe (Kap. 12) XIII Pokojnine — Pensionen. Prispevek pokojninskemu zakladu deželnih uslužbencev — Beitrag dem Pcnsionsfondc der Landcsbcdienstetcn....................... XIV. Bazni stroški Podpore po ujmah poškodovanim — Elementarereigniffe Beschädigte . . Verschiedene Ausgaben Unterstützungen für dnrch Stroški za pobiranje deželnih doklad od državne užitnine v okraju Novo mesto — Kosten für die Einhebung der Landesumlagen von der staatlichen Verzehrungssteuer in Rudolfswcrt.................. Nenadni stroški — Unvorhergesehene Auslagen....................... Skupaj (pogl. 14.) — Summe (Kap. 14) 405896 405896 28875 28875 9000 50400 9000 50400 27500 27500 405896 115775 521671 19686 19686 30000 — 1550 31550 4000 4000 30000 1550 4000 35550 268 Priloga 50. — Vintage 50. 33 <§ 1 ti r5b Potrebščina Erfordernis Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe O Pk Krone — Kronen l Povzetek — Rekapitulation. I. Deželni zbor — Landtag 37000 37000 2 II. Deželna «prava — LandesVertvaltttNg 168656 — 168656 3 III. Deželna posest — Landschaftlicher Besitz 4607 — 4607 4 IV. Deželna kultura in melijoracije — Landeskultur und Meliorationen 96363 313685 410048 5 V. Javna varnost — Öffentliche Sicherheit 79127 — 79127 1 6 VI. Zdravstvo — Sanität 92423 2800 95223 7 VII. Dobrodelstvo — Humanität 680133 200 680333 8 VIII. Ponk, omika in umetnost — Unterricht, Bildung und Kunst 1313378 81684 1395062 9 IX. Pospeševanje obrta — Gewerbefördernng 2000 2000 4000 10 X Občila — Kommunikationsmittel 251125 97053 348178 11 XI. Vojaštvo in priprega — Militär und Vorspann 25180 — 25180 12 XII. Deželni dolgovi — Landesschulden 405896 115775 521671 13 XIII. Pokojnine — Pensionen 19686 — 19686 14 XIV. Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 31550 4000 35550 Skupna potrebščina — Gefamterfordernis 3207124 617197 3824321 j j Priloga 50. — Beilage 50. 269 S 1 ¥ rbX) O p4 K 1 > M cd OD M A 1 tj do cd 8 Ph Pokritj e Bedeckung Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen A. Lastno pokritje — Eigene Bedeckung. ' ' ' 1 I. Deželni zbor — Landtag 2 n. Deželna uprava — Landesverwaltung 1 ' ' 1 l Doneski ustanovnih zakladov — Beiträge der Stiftungsfonds. 1 Dijaški ustanovni zaklad — Studentenstiftungsfond 4298 ... 4298 2 Učiteljski ustanovni zaklad — Lehrerstiftungsfond 64 — 64 j 3 Grof Saurau-ov zaklad — Graf Saurauscher Fond 12 — ,12 4 Splošni dekliški ustanovni zaklad — Allgemeiner Mädchenstiftungs- fond 50 — 50 5 Dullerjev zaklad — Dullerscher Fond 61 — 61 6 Sirotinski ustanovni zaklad — Waisenstiftungsfond 944 — 944 j 7 P. P. Glavarjev zaklad — P. P. Glavarscher Fond 1009 — 1009 ! 8 Kalistrov zaklad — Kalisterscher Fond 362 — 362 j 9 Dr. Tomanov zaklad — Dr. Tomanscher Fond 33 33 1 10 Baron Lazzarinijev zaklad — Baron Lazzarinischer Fond.... 20 — 20 1 11 Engelshauserjev zaklad — Engelshauserscher Fond 109 .— 109 : 12 Flödniggov zaklad — Flödniqgscher Fond 488 ' — 488 13 Ilirski zaklad — Jllhrischer Fond 40 — 40 2 Donesek deželnega zakupa užitnine — Beitrag der Berzehrungs- ; ! stcuerpachtung — 6000 6000 Skupaj (pogl. 2.) — Summe (Kap. 2) 7490 6000 13490 3 III Deželna posest — Landschaftlicher Besitz. 1 j; ; 1 Deželna hiša na Turjaškem trgu št. 3 — Landhaus am Auersperg- ! i platz Nr. 3. 1 Razna povračila stroškov — Verschiedene Kosten ersähe 100 — 100 2 Deželna hiša v Salendrovih ulicah — Landschaftliches Haus in der . i Salendergasse. ; 1 Najemščina za klet in razna povračila — Mietzins für den Keller und verschiedene Kostenersätze 40 — 40 Odnos — Fürtrag 140 140 Nasi 270 Priloga 50. — Beilage 50. Pokritj e Bedeckung Redno Ordent- lich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen Prenos — Übertrag 140 — 140 Mitniška hiša v Krškem — Mauthaus in Gurkfeld. Najemnina — Mietzins 288 288 Travnik pri Rakeku — Wiese bei Rakek. Zakupnina — Pachtschilling 133 — 133 Travnik oh Lattermanovem drevoredu v Ljubljani — Wiese bei der Lnttermannsallee in Laibach. Zakupnina — Pachtschilling 10 10 Premakljivo premoženje — Bewegliches Vermögen. 4 • 2 % obresti od 10 obveznic papirne rente glavnice 7400 K (dnevi plačila obresti 1. februar in 1. avgust) — 4'2 % Interessen von 10 Obligationen der Notenrente im Kapitalswerte per 7400 K (Zinsenfälligkeitstage 1. Februar und 1. August) .... 310 310 4°/0 obresti od 14 obveznic papirne rente glavnice 36.600 K (dnevi plačila obresti 1. maj in 1. november) — 4% Interessen von 14 Obligationen der Notenrente im Kapitalswerte per 36.600 K (Zinsenfälligkeitstage 1. Mai und 1. November) 1464 1464 4°/0 obresti od 8 obveznic papirne rente glavnice 1,589.500 K (dnevi plačila obresti 1. februar in 1. avgust) — 4% Interessen von 8 Obligationen der Notenrente im Kapitalswerte per 1,589.500 K (Zinsenfälligkeitstage 1. Februar uiid 1. August) 63580 63580 4°/o obresti od 13 obveznic srebrne rente glavnice 17.100 K (dnevi plačila obresti 1. januar in 1. julij) — 4% Interessen von 13 Obligationen der Silberrente im Kapitalswerte per 17.100 K (Zinsenfälligkeitstage 1. Jänner und 1. Jnli) 684 684 4-2°/o obresti od 7 obveznic srebrne rente glavnice 2400 K (dnevi plačila obresti 1. april in 1. oktober) — 4-2% Interessen von 7 Obligationen der Silberrente im Kapitalswerte per 2400 K (Zinsenfälligkeitstage 1. April und 1. Oktober) 101 101 4°/„ obresti od 11 obveznic kronske rente glavnice 2100 K (dnevi plačila obresti 1. marec in 1. september) — 4% Interessen von 11 Obligationen der Kronenrente im Kapitalswerte per 2100 K (Zinsenfälligkeitstage 1. März und 1. September) 84 84 4 °/o obresti od obveznice zlate rente št. 848 glavnice 400 K (dnevi plačila obresti 1. april in 1. oktober) — 4% Interessen von der Obligation der Goldrente Nr. 848 im Kapitalswerte per 400 K (Zinsenfälligkeitstage 1. April und 1. Oktober) 16 16 4% obresti od 10 srečk državnega loterijskega posojila iz 1. 1860. glavnice 5200 K (dnevi plačila obresti 1. maj in 1. november) — 4 % Interessen von 10 Losen des Staatslotterie-Anlehens aus dem Jahre I860 im Kapitalswerte per 5200 K (Zinsenfälligkeitstage 1. Mai und 1. November) 208 208 Odnos — Fürtrag 67018 67018 Priloga SO. — Beilage 50. 271 r2 £ 'S Z Š) A Pokritj 6 Redno Ordent- Izredno Außer- Vsota as raztresena, bi njegova izvršitev ne bila težavna. Z ozirom na to predlaga upravni odsek: Deželnemu odboru se odstopa prošnja Radlečanov z nalogom, naj izvrši potrebne poizvedbe in tehnične priprave, ter potem stavi deželnemu zboru primerne predloge. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Kechtcnlicrg, Obmann. Dr. Krek, poročevalec. 336 Priloga 86. — Beilaste 86. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva občine Borovnica, da se gozd „Podsebojen laz“ izloči iz davčne občine Bezuljak in priklopi borovniški davčni občini. Upravni odsek predlaga: Deželni zbor skleni: Prošnja županstva občine Borovnica, da se gozd „Podsebojen laz“ izloči iz davčne občine Bezuljak in priklopi borovniški davčni občini, se odstopa deželnemu odboru, da zvrši potrebne poizvedbe in na njihovem temelju svojedobno poroča deželnemu zboru. V Ljubljani dne 20. novembra 1905. Liechtenberg, Obmann. Dr. Krek, poroeevavee. Priloga 87. — Beilage 87. 337 Poročilo upravnega odseka o poročilu deželnega odbora o zavarovanju življenja in starostnih rent. I. Deželnemu odboru se naroča, da ustanovi čim najprej socialno-politiški svet po sledečih načelih: a) Socialno-politiški svet ima informativni in posvetovavni značaj za socialno-politiške stvari, v kolikor spadajo v avtonomni delokrog kranjske dežele. b) Ta svet ima 6 oseb: zastopnika deželnega odbora, zastopnika deželne vlade, dva zastopnika delodajavcev, ki ju določa trgovska in obrtna zbornica in dva zastopnika delavcev, ki ju določijo delavske organizacije; in sicer enega kršč.-socialna zveza v Ljubljani, drugega pa strankarsko vodstvo jugoslov. socialne demokracije v Ljubljani. c) Temu svetu predseduje zastopnik deželnega odbora. Opravilnik si določi svet sam po predlogu izdelanem in prvi njegovi seji predloženem od deželnega odbora. č) Delavska zastopnika prejemata za vsako sejo potne troške in odškodnino, ki jo določi socialno-politiški svet v sporazumu z deželnim odborom. d) Zapisnik o sejah, kakor ga sklene svet, naj predloži deželni odbor koncem vsacega leta deželnemu zboru. e) Poslovna doba članov socialno-politiškega sveta se določa na tri leta. f) Deželni odbor se pooblašča, da sme v zvršitev teh sklepov potrošiti za to potrebne svote iz deželnega zaklada. II. Poročilo deželnega odbora o zavarovanju življenja in starostnih rent se predloži socialno-politiškeftiu svetu v presojo. V Ljubljani, dnč 20. novembra 1905. Liechtenberg, Dr. Krek, načelnik. poročevalec. 338 Priloga 88. — Beilage 88. Poročilo upravnega odseka o prošnji društva „Jednakopravnost“ (točka 3). Društvo „Jednakopravnost“ prosi v svoji prošnji na deželni zbor, dne 10. aprila 1905, naj se ugodi § 23. zakona z dne 8. mal. srpana 1902, drž. zak. št. 144. Dotični zakon se tiče davčnih olajšav za stavbe z zdravimi in cenenimi delavskimi stanovanji. § 23. slove: „Olajšave tega zakona stopijo v veljavo le v tistih kraljestvih in deželah, kjer se dotičnim novim stavbam potom deželnega zakono-dajstva dovoli tudi oproščenje od vseh deželnih in okrajnih doklad, kakor tudi znižanje občinskih doklad k državnim, v § 1. zaznamovanim zakonom do najmanj 50 odstotkov za ves čas osvobojenja od državnih davkov.“ V tem zmislu je že v deželnozborski seji dne 6. okt. 1903 samostojno predlagal dr. Schoeppl s tovariši, naj se deželnemu odboru naroči, da izdela še v dotičnem zasedanju tak zakon. V prihodnji seji je pa vlada predložila načrt takega zakona. Po § 1. omenjenega zakona se dovoljuje novim stavbam z zdravimi in cenenimi stanovanji 241etno oproščenje od hišno-razrednega, od hišno-najemninskega in od 5 odstotnega davka na donos začasno davka prostih poslopij. Pravico do tega oproščenja imajo one stavbe, ki so na novo postavljene, da dajejo delavcem zdrava in cenena stanovanja brezplačno ali proti obračunu na plači, določenem v delavski pogodbi. Vrh tega imajo to olajšavo stavbe, ki jih je postavil kak okrajni zastop, občina, splošno koristno društvo, zadruga, delavsko društvo, zavod ali kak delodajavec za svoje delavce proti temu, da vsaj v 15 letnih obrokih plačajo polovico kupnine zanje, ne glede na to, jeli so delavci lastniki takih hiš brž ko začnejo plačevati, ali ko so že celo kupnino izplačali (§ 1.) in da obrestna mera ne presega obrestne mere merodajnih kreditnih zavodov, ter da se zahteva vsaj enoletni amortizacijski obrok (§11.) Za Kranjsko je ta zakon velike važnosti, ne samo za že obstoječe industrialize krajg, marveč tudi zato, ker se z olajšanjem zdravih in cenenih stanovanj omogoči industrija na novo v krajih, kjer je dozdaj še ni. V drugi vrsti ima koristi ta zakon seveda tudi za delavce v higienskem in nravnem oziru. Z ozirom na to predlaga upravni odsek: Deželni zbor skleni: Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi. V Ljubljani, dnč 20. novembra 1905. Liechtenberg, Dr. Krek, načelnik. poročevalec. Priloga 88. — Beilage 88. 339 Zakon o oprostitvi poslopij z zdravimi in cenenimi delavskimi stanovanji od doklad k hišnoraz-rednemu davku, kakor tudi k hišnonajemnin-skemu davku in k petodstotnemu davku od donosa časno davka prostih poslopij. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. V zakonu z dne 8. julija 1902, drž. zak. št. 144, zaznamovana poslopja z zdravimi in cenenimi delavskimi stanovanji so za tisto dobo, za katero jim je bila na podstavi navedenega zakona priznana oprostitev od hišnorazrednega davka, kakor tudi od hišnonajemninskega davka in od petodstotnega davka od donosa časno davka prostih poslopij, oproščena tudi od plačevanja vseh deželnih in okrajnih doklad in od polovice občinskih doklad k imenovanim državnim davkom. § 2. S sklepom občinskega zastopstva se sme izreči, da se v § 1. določena oprostitev od polovice občinskih doklad raztegne tudi na daljnji, oziroma na ostali del onih doklad. § 3. Ko bi minile po zakonu z dne 8. julija 1902, drž. zak. št. 144, dopuščene ugodnosti, prestane z istim časom tudi oprostitev od doklad. § 4. Ta zakon stopi v veljavnost tisti dan, ko se razglasi. § 5. Mojima ministroma za notranje stvari in za finance je naročeno izvršiti ta zakon. Gesetz, betreffend die Befreiung non Gebäuden mit gesunden itttii billigen Ärbeitenvohnnugen von den Zuschläge» der Hansklaffensteuer, sowie zur Hanszinsstener und zur fiinfprocentigen Steuer vom Ertrüge zeitlich steuerfreier Gebäude. Mit Zustimmniig des Landtages Meines Herzogtumes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt: § 1- Die im Gesetze vom 8. Juli 1902, R. G. B. Nr. 144, bezeichneten Gebäude mit gesunden und billigen Arbeiterwohnungen sind für denselben Zeitraum, für welchen ihnen auf Grund des vorbezogenen Gesetzes die Befreiung der Hansklassensteuer, sowie von der Hauszinssteuer und von der fünfprozentigen Steuer vom Ertrage zeitlich steuerfreier Gebäude zugestanden wird, auch von der Entrichtung aller Landes- und Bezirkszuschläge, sowie von der Hälfte der Gemeindeznschläge zn den genannten Staatsstenern befreit § 2. Durch Beschluß der Gemeindevertretung kann die Ausdehnung der im § 1 festgesetzten Befreiung von der Hälfte der Gemeindeznschläge auch auf einen weiteren, bezw. den restlichen Teil jener Zuschläge ausgesprochen werden. § 3. Falls die durch das Gesetz vom 8. Juli 1902, R. G. B. Nr. 144, gewährten Begünstigungen vorzeitig erlöschen, erlischt mit dem gleichen Zeitpunkte auch die Befreiung von den Zuschlägen. § 4. Dieses Gesetz tritt mit dem Tage seiner Kund-machung in Wirksamkeit. § 5. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes sind Meins Minister des Innern und der Finanzen beauftragt. 340 Priloga 89. — «Silage 89. Poročilo upravnega odseka o preložitvi deželne ceste Litija-Pluskava na progi med Litijo in Šmartnem (k prilogi 72). Upravni odsek je v svoji današniji seji razpravljal o tej preložitvi in prišel do prepričanja, da so vsi nalogi, katere je o tej zadevi visoki deželni zbor v svojih prejšnih sesijah deželnemu odboru dal, izpolneni, kakor je to v poročilu deželnega odbora predlaga: Visoki deželni zbor skleni: I. Deželna cesta Litija-Pluskava se preloži na delni progi med Litijo in Šmartnim po projektu, ki ga je dala napraviti občina Šmartno, pri čemer se v novo črto privzeta, 894 m dolga delna proga okrajne ceste Litija-Jablanica-Moravče, ki se odcepi v Litiji od sedanje deželne ceste, izloči iz vrste okrajnih cest. II. Na '24.000 K proračunjeni stroški se pokrijejo na polovico iz deželnega, in na polovico iz Litijskega okrajnocestnega zaklada. III. Priloženi načrt zakona se odobri. IV. Deželnemu odboru se naroča, da se na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, dogovori o tem z dotičnimi oblastvi, potem predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje in skrbi za to, da se cestna zgradba čimprej izvrši. Zakon z dne ..............................., veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi deželne ceste Litija-Pluskava na progi med Litijo in Šmartnim. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, tako: dne 7. novembra t. 1. priloga 72. razloženo; zato T> c v bo b c 1' a u b t a g m o 11 c be s ch ließ e it: I. Die Cittsti-PIuskstcr Lundes striche wird in der Teilstrecke zwischen Littui und 5t. Martin nach Maßgabe des über Veranlassung der Gemeinde 5t. Martin verfaßten Projektes umgelegt, wobei die in die neue Tra^e einbezogene, 894 m lange Teilstrecke der von der gegenwärtigen Landesstraße in Littai abzweigenden Litini-stiablanitz:Moräntscher Bezirksstraße ans der Kategorie der Bezirksstraßen ausgeschieden wird. II. Die aus 24.000 Kronen veranschlagten Kosten werden zur ßiilfte aus dein Landes- und dein Littnicr Bezirksstraßensonde bedeckt. III. Dem zuliegenden Gesetzentwürfe wird die Ge-nebmtgung erteilt. IV. Der Landesausschuß wird beauftragt, die int Grunde des § 22 des Gesetzes vom 28. fsuli 1889, L. G. Bl. Kr. 17, zu pflegende Vernehmung der betreffenden Behörden durchzuführen, sohin den Gesetzentwurf der Allerhöchsten Sanktion zu unterbreiten und für die ehetunlichste Durchführung des Straßenbaues zu sorgen. Besetz vom .................................., wirksam für das Herzogtum Ära in, betreffend die Umlegung der Littai-Pluskaer Landes-stratze in der Strecke zwifchen Littai und St. Martin. llbcr Antrag des Landtages Meines Berzogtitmes Kraut finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgefetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt: Priloga 89. — Beilage 89. 341 § I- V zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 18, pod točko 10. navedena deželna cesta Litija-Pluskava je v progi med Litijo in Šmartnim preložiti po projektu, ki ga je dala napraviti občina Šmartno, pri čemer se v novo črto privzeta, 894 m dolga delna proga okrajne ceste Litija-Jabla-nica-Moravče, ki se odcepi v Litiji od sedanje deželne ceste, izloči iz vrste okrajnih cest. § 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. § 1. Die im Straßmkategorisiermrgsgesetze vorn 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 18, unter Post 10 vorkommende Littai-pluskaer Landesstraße ist in der Strecke zwischen Littai und St. Martin nach Maßgabe des über Veranlassung der Gemeinde St. Martin verfaßten Projektes umzulegen, wobei die in die neue Tra^e einbezogenc, 894 m lange Teilstrecke der von der gegenivürtigen Landesstraße in Littai abzweigenden Littai-Iablanitz-Moräutfcher Bezirksstraße aus der Kategorie der Bezirksstraßen ausgeschieden wird. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes to in) Mein Minister des Innern beauftragt. V Ljubljani dne 20. novembra 1905. Upravni odsek Liechtenberg, načelnik. Povše, poročevalec. 342 Priloga 90. — Beilage 90. Poročilo upravnega odseka O preložitvi okrajne ceste Čatež - Lipa z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 52). Na podstavi poročila deželnega odbora o preložitvi okrajne ceste Čatež-Lipa usoja si upravni odsek nasvetovati: Visoki deželni zbor skleni: I. V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1. 1866, dež. zak. št. 6, pod točko 51/d navedena okrajna cesta v Suhi Krajini je na 2514 m dolgi delni progi med vasema Čatež in Lipa preložiti po projektu, ki ga je dal izdelati okrajnocestni odbor v Ribnici in ga pregledal deželni stavbni urad, ter se navedenemu okrajnocestnemu odboru dovoli iz deželnega zaklada prispevek 5600 kron k stroškom proračunjenimi na 16.800 kron, ako se dobi pokritje, eventuelno deželnemu odboru dovoli najeti v ta namen posojilo. II. Ostali del stavbne potrebščine v znesku 11.200 kron mora pokriti okrajnocestni odbor v Ribnici s posojilom, ki se amortizuje z izvanredno 2V-°«priklado. III. Priloženi načrt zakona o preložitvi te okrajne ceste se odobri. IV. Deželnemu odboru se naroča, da se v smislu § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, dogovori z dotičnimi oblastvi, načrt zakona predloži v Najvišje potrjenje in končno skrbi za to, da se dovoljena preložitev ceste čim p rej izvrši. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Liechtenberg, Fr. Jaklič, načelnik. poročevalec. Zakon z dne .........................., veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi okrajne ceste v Suhi Krajini na delni progi med vasema Čatež in Lipa. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28- julija 1889, dež. zak. št. 17, tako: besetz vom .................................., wirksam für das Herzogtum Krain, betreffend die Umlegung der Dürrenkrainer Bezirksstrasse in der Teilstrecke zwischen den Ortschaften Čatež und Kipa. Über Antrag des Landtages Meines Herzogtumes Arain finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. 231. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt: Priloga 90. — Beilage 90. 343 § I- V zakonu za uvrstitev cest z dne 2. aprila 1866, dež. zak. št. 6., pod točko 51/d navedena okrajna cesta v Suhi Krajini se ima na 2514 m dolgi delni progi med vasema Čatež in Lipa preložiti po projektu, ki ga je dal izdelati okrajnocestni odbor v Ribnici. § 2. Izvršitev tega zakona je naročena Mojemu ministru za notranje stvari. § 1. Die im Straßenkathegorisierungsgesetze vom 2. April 1866, L. ©. 231. Er. 6, unter post Er. 51/d vorkommende Diirratlmuncr Bezirksstraße wird in der 2514 m langen Teilstrecke zwischen den Ortschaften Čatež und Lipa nach Maßgabe des über Veranlassung des Bezirksstraßenausschusses von Eeiftnz ausgearbeiteten Projektes umgelegt. § 2. Elit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Eli-nister des Innern beauftragt. 344 Priloga 91. — Leilage 91. Upravnega odseka poročilo o nujnerrt predlogu poslancev dr. Tavčarja in tovarišev za dovolitev vodovodne naklade v mestni občini Rudolfovo. Vodovod v Rudolfovem je že dalje časa oživotvorjen, ne da bi oni ki vživajo koristi tega vodovoda ali bi bili v položaju, si vodo iz njega napeljati, v pokritje velikih stroškov z vodovodom občini kaj prispevali. Za to je predlog utemeljen in upravni odsek stavi predlog: Visoki deželni zbor skleni: a) Priloženemu zakonskemu načrtu v V. se ustavno pritrdi. b) Deželnemu odboru se naroča, da izposluje Najvišjo sankcijo. Ljubljana, 20. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik. dr. Ferjančič, poročevalec. Priloga 91. — Beilage 91. 345 Zakon 0 C $ C t Z z dne ......................:................ , veljaven za vojvodino Kranjsko, o vodovodni nakladi za mesto Rudolfovo. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1- Gospodarji hišnih posestev, mimo katerih so cevi za vodovod v Rudolfovem položene tako, da je možno iz njih preskrbovati omenjena posestva z vodo, so dolžni plačati vsako leto občini Rudolfovo vodovodno naklado, katera se določi pri v najem danih prostorih s 5°/0 napovedane najemščine, pri vseh drugih prostorih pa s 5% od tistega zneska, ki je bil ucenjen kot najemninska vrednost teh prostorov. Pri v najem danih prostorih je gospodarjem pridržana pravica, od tistega časa, ko so vpeljali vodo v svoje hiše za uporabo gostačev, zahtevati od teh povračilo omenjene občinske naklade po razmeri najemščine. Kako je ustanoviti najemninsko vrednost pri prostorih, ki niso dani v najem, določa deželni odbor dogovorno s c. kr. političnim deželnim oblastvom. § 2. Pravica občine, pobirati to naklado, preneha koncem leta 1915. § 3. Vodo, potrebno za domačo porabo (za pitje, kuhanje, pranje in snaženje), oddaja občina brez posebnega povračila; za vodo pa, oddano v druge namene, plačati je občini pristojbino po določenem, od deželnega odbora dogovorno s c. kr. političnim deželnim oblastvom potrjenem ceniku. § 4. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon. V0M ..........................................-....., wirksam für das Herzogtum Main, betreffend die (Uasserleitungsauflage für die Stadt Rudolfswert. Über Antrag des Landtages Meines Herzogtumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt: § 1. Die Besitzer von Bausrcalitätcn, längs welcher die Röhren der Wasserleitung Rudolssivert derart gelegt sind, daß aus diesen die gedachten Realitäten mit Wasser versehen werden können, sind verpflichtet, an die Gemeinde Rudolsswert alljährlich eine Wasserleitungsauflage zu entrichten, welche bei vermieteten Lokalitäten mit 5% des von denselben einbekannten Mietzinses, bei allen anderen Lokalitäten aber mit 5% von jenem Betrage, der als Mietzinswert dieser Lokalitäten eingeschätzt wurde, festgesetzt Ivird. Bei vermieteten Lokalitäten bleibt den Besitzern das Recht vorbehalten, von dem Zeitpunkte, als sie das Wasser in ihre Däuser zum Gebrauche der Mietparteien geleitet haben, von diesen den Ersatz der erwähnten Gemeinde-auflage nach Maßgabe des Mietzinses zu verlangen. Die Art und Weise, wie der Mietzinswert bei nichtvermieteten Lokalitäten festzusetzen ist, bestimmt der Landesausschuß einverständlich mit der k. k. politischen Landesbehörde. § 2. Das Recht der Gemeinde zur Einhebung dieser Auflage erlischt mit Ende des Jahres 1915. § 3. Das für den Hausgebrauch (zum Trinken, Rochen, Waschen und Reinigen) benötigte Wasser ivird von der Gemeinde ohne besonderes Entgelt abgegeben; für das zu anderen Zwecken abgegebene Wasser hingegen ist der Gemeinde eine Gebühr nach einem bestimmten, von dem Landesausschusse eiuverständlich mit der k. k. politischen Landesbehörde genehmigten Tarife zu bezahlen. § 4. Mein Minister des Innern ist mit dem Vollzüge dieses Gesetzes beauftragt. 346 Priloga 92. — Weilage 92. Poročilo upravnega odseka o deželnozborski prilogi 56 glede prednostne zastavne pravice za vodovodno naklado stolnega mesta Ljubljane. Iz razlogov, katere navaja deželni odbor v svojem poročilu, predlaga upravni odsek : Visoka zbornica skleni! a) Priloženemu zakonskemu načrtu •/. se ustavno pritrdi; h) deželnemu odboru se naroča, da izposluje Naj višjo sankcijo. V Ljubljani, 20. novembra 1905. Liechtenberg, Dr. Ivan Tavčar, načelnik. poročevalec. Priloga 92. - Beilage 92. 347 Zakon z dne..............................., veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se popolni § 1 zakona z dne 4. aprila 1890, dež. zak. št. 8, o vodovodni nakladi za deželno stolno mesto Ljubljano. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § I- V 8 1. zakona z dne 4. aprila 1890, dež. zak. št. 8, določena naklada je javna davščina v smislu § 216. zakona z dne 27. maja 1896, drž. zak. št. 79., o izvršilnem in zavarovalnem postopanju ter ji pristaja v tem paragrafu ustanovljena prednostna zastavna pravica. § 2. Mojima ministroma za notranje stvari in za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon. Kesetz vom.................................. wirksam für das Herzogtum Krain, womit der § 1 des Gesetzes vom 4. April 1890, L. G. Ml. Wr. 8, betreffend die Wasserleitungs-Auflage für die Landeshauptstadt Laibach ergänzt wird- Über Antrag des Landtages Meines Herzogtumes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt: § 1. Die im § 1 des Gesetzes vom 4. April 1890, L. G. Bl. Nr 8, normierte Auflage ist eine öffentliche Abgabe im Sinne des § 216 des Gesetzes vom 27. Mai 1896, R. G. Bl. Nr. 79, über das Exekutions- und Sicherungsverfahren und genießt das in diesem Para-graphe normierte Vorzngspfandrecht. § 2. Meine Minister des Innern und der Justiz sind mit dem Vollzüge dieses Gesetzes beauftragt 348 Priloga S3. — Beilage 93. Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Črnivrh, polit, okraj Ljubljana, za okrajno cesto od Polhovega G-radca v Škofjoloko. Ta cestna zveza bi krenila od Polhovega Gradca po sedanji občinski poti skozi dolino Rožna v Črnivrh in od tam v Bukovi potok (Bodoveljska grapa) proti Škofjiloki. Dolga bi bila ta proga do škofjeloškega cestnega okraja 8—10 hm, ostali del v loškem okraju pa kakih 5 hm. Občina črnivrh prosi, da se najkasneje 1. 1906 zgoraj predlagana proga kot okrajna cesta trasira ter se vsaj 1. 1907 začne tudi graditi. Upravni odsek predlaga: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da v svrho zgoraj navedene ceste vse potrebno vkrene in v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru svoje predloge predloži. Osobito pa naj odredi, da se brez odloga vsaj za progo Polhov Gradec do Crnegavrha takoj izdela načrt in vse potrebno izvrši ter v prihodnjem zasedanju dotični zakonski načrt predloži. Upravni odsek. V Ljubljani dne 20. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik Fr. Demšar, poročevalec. Priloga 94 — Milage 94. 349 Poročilo upravnega odseka o zagradbi hudournikov Sora in Račeva z dotičnim načrtom zakona. (K prilogi 51 1. 1904.) Upravni odsek predlaga : Deželni zbor skleni: 1. Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu zakonu izposluje Najvišje potrjenje. Zakon z dne......................., veljaven za vojvodino Kranjsko, o zagradbi hudournikov Sore in llaeeve v občini Žiri. Gesetz vom............................, wirksam für das Herzogtum Kram, betreffend die Weröauung der Wil'döäche Zeier nnd Maöeva in der Gemeinde Sairach. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § P Zagradba hudournikov Sore in Račeve v občini Žiri po projektu, ki ga je izdelal gozdarsko-tehniški oddelek, sekcija Beljak, se spoznava za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih sredstev s pogojem, da k stroškom, proračunjenim na 26.000 K, pripomoreta državni melijoracijski zaklad v smislu državnega zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, ^s petdesetimi odstotki, torej s 13.000 K, občina Žiri pa s tridesetimi odstotki, torej s 7800 K. v § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kdaj pričeti in nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je v izplačilo nakazovati doneske državnega melijoracijskega zaklada, dežele in občine Žiri, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru, ki se ima skleniti med vlado in deželnim odborom. Über Antrag des Landtages Meines Herzogtumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt: § 1. Die Verbauung der Wildbiiche Zeier und Raccva in der Gemeinde Sairach nach dem von der k. k. forst-technischen Abteilung, Setzion Villach, verfaßten Projekte wird als ein aus Landesmitteln auszuführendes Unter-nehnien unter der Voraussetzung erklärt, daß der staatliche Meliorationsfond im Sinne des Reichsgefetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, fünfzig Prozent des auf 26.000 K veranschlagten Erfordernisses, somit 13.000 K, die Gemeinde Sairach dagegen dreißig Prozent, sonach 7.800 K beitragen. § 2. Die näheren Bestimmungen über die Art und Weife der Ausführung des Unternehmens, über die Bauzeit, die Bauleitung, die Flüßigmachung der Beiträge des staatlichen Meliorationssondes, des Landes und der Gemeinde Sairach, sowie über die Einflußnahme der Regierung auf den Gang des Unternehmens sind einem besonderen, zwischen dieser und dem Landesaus-schufse abzuschließenden Übereinkommen vorbehalten. § s- Ako bi stroški zagradbe ne dosegli zneska, proračunjenega na 26.000 K, znižati je prispevke državnega melijoracijskega zaklada, dežele in udeležencev (§ 1.) razmerno temu, kar se prihrani. § 3. Sollten die Kosten der Verbauung den ans 26.000 K veranschlagten Betrag nicht erreichen, so sind die Beiträge des staatlichen Meliorationssondes, des Landes, sowie der Interessenten der eintretenden Ersparung entsprechend verhältnismäßig ;§ l.) zu beschränken. 350 Priloga 94. — Beilage 94. §4. § 4. Vso to zagradbo mora vzdrževati občina Žiri, kateri je pridržana regresna pravica do neposred-njih udeležencev. § 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon. Upravni V L j ub 1 j ani, dne Liechtenberg, načelnik. Die Erhaltung des gesamten Verbauungswerkes hat die Gemeinde Sairach bei Aufrechthaltung des Regreßrechtes gegen die unmittelbaren Interessenten zu besorgen. § 5. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Acker-bauminister beauftragt. odsek. 20. novembra 1905. Fr. Demšar, poročevalec. Priloga 95. — Beilage 95. 351 Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu poslancev: dr. Schweitzer, dr. Žitnik in Košak za zgradbo okrajne ceste od Šmihela na deželno cesto v Žužemberku. Upravni odsek je toliko iz utemeljevanja tega predloga, kakor tudi iz prošnje županstva v Žužemberku in župnega urada v Šmihelu prišel do prepričanja, da je ta predlog utemeljen in izvršitev te ceste resnično potrebna in neizogibna zadeva. Prošnji županstva je priložen tudi načrt za to cesto; treba je še, da se ta načrt po deželnem stavbnem uradu presodi in troškovnik dožene. Upravni odsek predlaga torej: Visoki dež. zbor skleni: Deželnem odboru se naroča, da odredi presojo načrta po deželnem stavbnem uradu in po dogovoru z okrajnim cestnim odborom izdela dotični zakonski načrt za izvršitev te nujne potrebne ceste, katerega naj v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru v sklepanje. S tem je rešena tudi prošnja štev. 170. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Načelnik: Poročevalec: Bar. Liechtenberg. v Povše. 352 Priloga 96. — Beilage 96. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Radomljah za uvrstitev občinske ceste Ra- domlje-Rova med okrajne ceste. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja županstva v Radomljah odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da potrebne poizvedbe o tej cestni progi dožene in na podlagi teh deželnemu zboru poroča ter primerne nasvete stavi. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Načelnik: Poročevalec: Baron Liechtenberg. Povše. Priloga 97. — Beilage 97. 353 Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje do državne ceste pri Viru med okrajne ceste. Upravni odsek predlaga o tej prošnji: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja občine Radomlje odstopa se deželnemu odboru v zaslišanje okrajnih cestnih odborov in nadaljno poslovanje. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Načelnik: Poročevalec: Bar. Liechtenberg. Povše. 354 Priloga SS. — Beilage 98. Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu poslancev: dr. Schweitzer, dr. Žitnik in Košak v zadevi ceste Trebelno - Nemškavas. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Predlog poslancev dr. Schweitzer, dr. Žitnik in Košak se izroča deželnemu odboru z naročilom, da ukrene vse potrebno in zasliši okrajni cestni odbor žužemberški in vse dožene, da se sedanja občinska cesta iz Trebelnega skozi Ormoškovas v Lukovnik in Nemškovas uvrsti med okrajne ceste ter da deželnemu zboru o tem v prihodnjem zasedanju poroča. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Načelnik: Bar. Liechtenberg. Poročevalec. Povše. Priloga 99. — Beilage 99. 355 Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu poslanca baron Apfaltrer in tovarišev v zadevi deželne podpore 7000 kron za c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. Finančni odsek se je v današnji svoji seji posvetoval o tem nujnem predlogu in istega priznal kot povsem utemeljenega. C. kr. kmetijsko ministrstvo podeljuje c. kr. kmetijski družbi državne podpore v povzdigo kmetijstva in živinoreje in redno zahteva, da tudi dežela v to svrho daje primerne deželne podpore. Obširno delo še čaka deželo in kmetijsko družbo na polju deželne kulture, treba vstrajnega dela v prospeh kmetijstva in živinoreje. Zato predlaga finančni odsek : Visoki deželni zbor skleni: C. kr. kmetijski družbi kranjski ima deželni odbor izplačati za tekoče in prihodnje leto podporo po 7000 kron v svrho pospešitve kmetijstva. ZETIihleli^lčzclI odsek. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Dr. Ant. v. Sehoeppl, načelnika namestnik. Povše, poročevalec. 356 Priloga 100. — Beilage 100. Poročilo finančnega odseka o prošnji Dramatičnega društva v Ljubljani de pr. dne 25. oktobra 1905 dlzb. št. XCIX. Rešuje zgoraj označeno prošnjo in uvažuje njene razloge predlaga finančni odsek: Visoki deželni zbor skleni: Dramatičnemu društvu se dovoli deželna podpora za sezono 1904/05 in 1905/06 v skupnem znesku .............................................................................. K 25.200'— in izplača po odbitku prepuščene najemnine za lože v skupnem znesku...........................K 13.200 — dveh obrokov dovoljenega posojila v skupnem znesku............- . . . . 1200'— in za kurjavo v lanski sezoni odmerjenega zneska........................„ 488 76 skupaj.............................................................................. K 14.888'76 torej v ostanku........................................................................K 10.31124 V Ljubljani dne 20. novembra 1905. Iv. Hribar, načelnik. Dr. D. Majaron, poročevalec. Priloga 101. — Beilage 101. 357 Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Sanitäts-Distrikts-Bertretung Rndolssweri in Angelegenheit der Errichtung eines Frauenspitales dortselbst. I» Berücksichtigung der in vorgenannter Petition ausgeführten Gründe der obgenannteu Distrikts-Vertretung hat der Finanzausschuß beschlossen, folgenden Antrag zu stellen: Der hohe Landtag wolle beschließen: > 1. Für den Bau des Frauenspitales in Rudolfswert wird ein Beitrag von 55.000 K bewilligt, welcher in die Voranschläge des Landesfvndes in zwei Raten zu 25.000 respektive 30.000 K für die Jahre 1906 und 1907 aufzunehmen ist und nach Maßgabe des Baufortschrittes flüssig gemacht werden soll. 2. Der Gehalt des für die Spitalsleitung in Aussicht genommenen Primararztes mit jährlich 1000 K wird auf den Landesfond übernommen. Laibach, am 20. November 1905. Ar. Anton v. Schoeppl', Otto Maron Apfattrern, Obmannsstellvertreter. Berichterstatter. 358 Priloga 102. — Beilage 102. Finančnega odseka poročilo o prošnji voditelja deželnozborske stenografske pisarne Henrika Pfeiferja za stalno nameščenje. Finančni odsek predlaga: Deželni zbor skleni: 1. Sistemizuje se mesto „voditelja deželnozborske stenografske pisarne“ z dohodki IV. (četrtega) plačilnega razreda. 2. 8 pod 1. sistemizovano službo združena je zadeva zborovanja deželnega zbora še posebna remu-neracija v znesku 60 K (šestdeset kron) na teden. 3. O času, ko ni stenografskega dela za deželni zbor, prideljen je voditelj deželnozborske stenografske pisarne deželnemu tajništvu kot konceptna moč v činu pisarniškega pristava. 4. Deželnemu odboru se naroča, da to na novo sistemizovano mesto čimpreje zasede. V Ljubljani, 20. novembra 1905. Ivan Hribar, Dr. Šusteršč, načelnik. poročevalec. Priloga 103. — Milage 103. 359 Finančnega odseka poročilo o prošnji „Deželne zevze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ za naklonitev podpore v društvene namene. Visoki deželni zbor! „Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ v Ljubljani vložila je naslednjo prošnjo: „Visoki deželni zbor! Podpisani osrednji odbor „Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ stopa pred visoki deželni zbor s prošnjo, visokoisti mu izvoli v dosego društvenih namenov iz deželnih sredstev nakloniti trajno letno podporo pod pogojem, da se odbor izkaže vsako leto z uspehi svojega delovanja. „Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ se je ustanovila meseca julija t. I. na podlagi pravil, katerih en izvod je priložen. Ustanovila se je ta zveza iz potrebe, ker vladajo na Kranjskem glede tujskega prometa žalibog prav žalostne razmere. Po svojih prirodnih lepotah in planinskem podnebju kakor tudi zaradi letovišč in zdravišč slovi dežela Kranjska daleč na okoli. Ni torej čuda, da je postala vsled tega v teku zadnjih let v poletni dobi torišče tujcev. Kljub temu in dasi je dognana stvar, da je tujski promet dober vir ljudskih dohodkov, torej vir gospodarskega blagostanja, pa se naše ljudstvo ne briga dosti za potujoče občinstvo in stori zanj prav malo. Da je promet s tujci za kmetovalca, obrtnika, gostilničarja, torej za navadno ljudstvo izvanredno ugoden in bogat vir dohodkov, do tega prepričanja so prišle nekatere avstrijske kronovine, n. pr. Tirolska in Solnograška, že pred desetletji. One, ki so torej že zdavno pričele podpirati promet tujcev, žanjejo danes dohodke, ki so naravnost kolosalni, Tirolska n. pr. dobiva na leto 6 milijonov kron samo od tujcev, kar je gotovo za blagostanje ljudstva važen faktor. Glede na to je namen naše zveze, skrbeti, da ostanejo dohodki od prometa tujcev kolikor mogoče v rokah domačih podjetnikov in domačega ljudstva. Organizirati akcijo, da se doseže ta naš namen in dalje poučevanje ljudstva, da gre za nami, to je delo, kateremu se hoče zveza z vso vnemo posvetiti. Prosimo zato, da se naše zveze ne smatra kot navadno društvo, temuč kot oficijalen faktor, ki ga tudi že priznava c. kr. vlada in c. kr. železniško ministrstvo. Vsled zgradbe nove železnice na Gorenjskem bo imela zveza s podvojeno silo skrbeti za vse, kar je potrebno, da bo dežela Kranjska zadostila zahtevam, ki jih stavi na njo tujski promet. Delovati bo imela predvsem na to, da se ustvarijo različne udobnosti za tujce, ki jih še ni, pa so potrebne, in delati bo dalje sistematično reklamo, da se tujski promet še znatno zviša. Za sedaj je obrnila zveza svojo pozornost zlasti na Bohinj in je že tudi posredovala, da se napravijo tamkaj primerne zgradbe. Kot posebno važno z ozirom na Gorenjsko smatra dalje deželna zveza, da se izdajo tipi za razne stavbe, služeče tujcem, kakor za vile, penzijonate, manjše in večje gostilne itd. Zaradi naprave takih tipov je zveza že v dogovoru s tehniki, namerava pa jih izdati skupno s knjižico, kako skrbeti za tujce. 360 Priloga 103. — Leilage 103. Zaradi spisa podučne knjižice, kako skrbeti za tujce, se zveza tudi že dogovarja s pisatelji. Obravnavati bo v njej snov, kako in kaj se zida za tujce, kako se rentirajo take stavbe, kako se postreže tujcu, kako se kuha za tujce itd. Izdati bo morala zveza čimprej tudi kako reklamno knjigo s kratkimi opisi dežele Kranjske, in to v slovenskem, nemškem in morda še v kakem drugem jeziku. Zveza bo morala dalje izdati najkasneje spomladi 1. 1906. posebne prospekte z reklamo za Kranjsko, ki jih bo poslati na različne železnice, parobrodne družbe, konzulate v inozemstvu itd. Razen za te naprave bo morala skrbeti zveza za informacijsko pisarno za tujce v Ljubljani. Taka pisarna je nujno potrebna z ozirom na to, da bo tujski promet vedno večji na Kranjskem in da so enake pisarne že skoro po vseh drugih kronovinah, celo takih, katerih tujski promet ni večji kot na Kranjskem. Za vse te naprave se bo potrosilo mnogo novcev, ne da bi imela zveza kakih koristi za se in da bi se torej mogla vzdrževati z lastnimi sredstvi. Stroški pa se bodo zvezi še znatno pomnožili, ker je morala nastaviti za oskrbovanje tajniških poslov posebnega tajnika, in to proti plačilu. Glede na vse to si mora zveza sedaj osigurati potrebna sredstva, in sicer v taki meri, da se ne bo storilo samo tega, kar je za sedaj najnujnejše, temuč da se bo tudi v bodoče v večjem obsegu delovalo. Pri pridobivanju sredstev ne računa zveza mnogo na dohodke od članov, pač pa pričakuje zanesljivo, da jo bodo tembolj podpirali javni faktorji, zlasti c. kr. železniško ministrstvo, mestna občina ljubljanska, trgovska in obrtniška zbornica in še drugi faktorji. Kot posebno poklicano, podpirati zvezo v njenem delovanju, pa je gotovo tudi visoko deželno zastopstvo, ker bo delovanje zveze v korist tujskemu prometu v prvi vrsti v interesu cele dežele. Podpisani osrednji odbor se zato obrača predvsem do visokega deželnega zbora s prošnjo, da nakloni naši zvezi denarno podporo, ki naj bi presegala navadno mero podpor za društvene namene. Podpisani osrednji odbor pa prosi tudi, da bi se osigurala zvezi podpora za več let, vsaj za 3 leta, ker le tako se more delo urediti in napraviti načrt za delovanje tudi za prihodnja leta. Ako se dovoli podpora za več let, se zaveže zveza, da se bo za vsako leto posebej izkazala, kaj je storila in kake uspehe je imelo njeno delovanje. Podpisani odbor si dovoljuje pri tem pripomniti, da šteje med svoje odbornike tudi deželnega odbornika gosp. Petra Grassellija kot zastopnika veleslavnega deželnega odbora ter da bo torej veleslavni deželni odbor vedno poučen o vseh korakih, ki jih bo napravila zveza. Končno pripomni podpisani odbor, da zvezi doslej od drugod še niso osigurani zneski podpor, na katere računa. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1905. Za osrednji odbor „Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" Načelnik: Tajnik: Ub. pl. Trnkoczy. H. Lindtner.“ Finančni odsek posvetovavši se o tej prošnji v svoji seji dne 20. t. m., uvaževal je v polni meri obrazložbe, ki se v njej navajajo; ni se mogel pa, dokler ne bode rešen proračun za leto 1906, odločiti da bi bil dovolil v smislu petita prispevke kar za tri leta. > On torej predlaga: Visoki deželni zbor skleni: „Deželnej zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ v Ljubljani dovoli se za leto 1905 v društvene namene prispevek 6000 kron. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Dr. Ant. v Schoeppl, Iv. Hribar, načelnika namestnik. poročevalec. Priloga 104. — Beilage 104. 361 Finančnega odseka poročilo o prošnji „Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi" za prispevek. Visoki deželni zbor! V poslednjih letih začeli so slovenski visokošolci — zlasti tudi s Kranjskega — prav številno obiskovati češko vseučilišče in češko politehniko v Pragi. Mnogi so se napotili tj e kaj z namenom, da pri dobrih ljudeh dobev— ker se jim od doma ničesar pošiljati ne more — kaj podpore. Marsikateremu se je to tudi posrečilo. Čem veči je bil pa obisk Slovencev na praških visokih šolah, tem bolje je nastajala potreba po organizovanej podpori ubožnejšim izmed njih. Po inicijativi našega rojaka gospoda nadinženerja Frana Tomšiča se je res leta 1901 ustanovilo ondi „Podporno društvo za slovenske visokošolce“. To društvo je od takrat že mnogo dobrega storilo s tem, da je dijake — in med temi 10 Kranjcev — podpiralo z denarjem in z brezplačnimi obedi. V učnem letu 1904/05 izdalo je v ta namen 2100 K 16 h. Da mu bode to plemenito nalogo v bodoče vršiti še uspešneje, obrača se do deželnega zbora kranjskega s prošnjo za prispevek in finančni odsek je — uvažujoč vse okoliščine — sklenil priporočati: Visoki deželni zbor skleni: „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce“ v Pragi dovoli se za leto 1905 prispevek 400 K. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Dr. Schoeppl, Iv. Hribar, načelnikov namestnik. poročevalec. 362 Priloga 105. — Leilage 105. Bericht de$ Tinanzau$$cbu$$e$ betreffend das Gesuch des Bartbolmä Pečnik, Altertumsforschers in Laibach, um Gewährung einer Remuneration. Hoher Landtag! Gesuchsteller bittet, ihm mit Rücksicht aus seine Verdienste um die prähistorische und archäologische Erforschung Krauts, dann mit Rücksicht auf die vieler! und wertvollen Objekte, mit denen er das Landesmuseum im Laufe der Jahre bereicherte, ohne hiefür ein entsprechendes Entgelt vom Lande erhalten zu haben, um eine angemessene Remuneration. Es wird der Antrag gestellt: Das gegenständliche Gesuch wird dem Landesausschusse zur Erledigung abgetreten. Laibach, 20. November 1905. Tv. firibar, Dr. Ant. v. Zchoeppl, načelnik. Berichterstatter. Priloga 106. — Beilage 106. 363 Bericht des Finanzausschusses des krainischen Landtages über das Gesuch des Frach Kobal, Hansweisters des Landesinusemns in Laibach, um Erhöhung seiner Synge und Anweisung einer Aintslüeidnng. Hoher Landtag! Da es notwendig ist, über dieses Gesuch die Ansicht des Landesausschusses zu hören, wird der Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle beschließen: Das gegenständliche Gesuch wird dem Landesausschusse mit dem Aufträge, hierüber Bericht zu erstatten und geeignete Anträge zu stellen, abgetreten. Laibach, 20. November 1905. Ivan Hribar, Dr. Ant.v.Schoeppl, načelnik. Berichterstatter. 364 Priloga 107. — Beilage 107. Bericht des FinanMUsfchusses über das Gesuch des Musealvereins für Kram mit Leuiilligung der Subvention von 800 K für das Jahr 1906. Hoher Landtag! Der Finanzausschuß beschloß über vorstehendes Gesuch zu beantragen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Dem Musealverein für Kram wird die übliche Subvention von 800 K für das Jahr 1906 bewilligt. Laibach, 20. November 1905. Iv. Hribar, načelnik. Ar. Ant. v. Schoeppl. Berichterstatter. Priloga 108. — Beilage 108. 365 Bericht des Finanzausschusses betreffend das Gesuch der Anna Freyer, Waise nach dem gewesenen Musealkuflos Heinrich Freyer, um Zuerkennung der von ihrer am 20. Mär? 1901 verstorbenen Mutter bezogenen Gnadengabe jährlicher 100 K. Hoher Landtag! Wit Rücksicht auf die zweifellosen Verdienste des Vaters der Gesuchstellerin, des gewesenen Musealkustos Heinrich Freyer, und im Hinblicke auf die notorische Armut der Gesuchstellerin wird der Antrag gestellt: Ter hohe Landtag wolle beschließen: Der Anna Freyer, Waise nach dem gewesenen Kustos des Landesmnseums Heinrich Freyer wird eine lebenslängliche Gnadengabe von 100 K zahlbar in halbjährigen Antizipatraten bewilligt. Laibach, 20. November 1905. Iv. Hribar, Dr. Ant. v. Schoeppl, Referent. načelnik. 366 Priloga 109. — Beilage 109. Bericht des Finanzausschusses über das Ansuchen des Gregor Flis^ Anraten, und Johann 8porN) Zubstdiar tut Landesspitale^ mit Regelung ihrer Synge. (Pr. 24. Oktober 1905, Z. LXXVIII.) Hoher Landtag! Der Kurat Gregor Flis bittet, seine bisherigen Bezüge ans betn Landesfonde per 400 K um 440 K zu erhöhen. Der Subsidiär Johann Sporn, welcher die Spitalsdienste dermalen unentgeltlich besorgt, bittet, ihm eine Remuneration Von 400 K jährlich zu genehmigen. Mit Rücksicht auf deu anstreugenden Dienst der Gesuchsteller und ihre wachsenden Agenden beschloß der Finanzausschuß zu beantragen: Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Dem Gregor Flis, Kurat im hiesigeu Landesspitale, wird eine jährliche Persvnalzulage im Betrage von 440 K, die ab 1. Dezember l. I. in vierteljährigen Anticipatraten flüssig zu inachen ist, bewilliget. 2. ) Dem Johann Sporn, Subsidiär im hiesigen Landesspitale, wird eine jährliche Remuneration im Betrage von 400 K, die ab 1. Dezember l. I. in vierteljährigen Anticipatraten flüssig zu machen ist, bewilliget. Laibach, 20. November 1905. Ivan Hribar, Dr. Ant. v. Hchoeppl, Berichterstatter. načelnik. Priloga 110. — Beilage 110. 367 Bericht des Finanzausschusses über das Ansuchen des Alois Sachs, Lehrers an der Landeszwangsarbeitsanstalt, mit definitive Anstellung und Einreihung in den Status der Landesbeamten, sowie um Bewilligung einer angemessenen Remuneration für die Besorgung der Dienste eines Organisten. (De pr. 14. Nov. 1905, Z. CIO.) Hoher Landtag! Die Lehrstelle an der Korrigendenabteilung der Landeszwangsarbeitsanstalt in Laibach versieht seit 1. Oktober 1895 Alois Sachs, und zwar in provisorischer Stellung gegen dreimonatliche Kündigung mit dem Gehalte jährlicher 1400 IC, freier Wohnung, Licht und Holzdeputat. Gesuchsteller war, ehe er diesen Dienst antrat, öffentlicher Volksschullehrer und wurde mit Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain ddto. 6. September 1895, Z. 2080, unter Beibehaltung seines Ranges im Status der krainischen Volksschullehrer für die Dauer seiner Verwendung in Landes-diensten beurlaubt. Da der Finanzausschuß nicht in der Lage war, sich auf Grund der vorliegenden Akten ein Urteil über die Frage zu bilden, ob die Systemisierung einer Lehrstelle an der Korrigendenabteilung der Landeszwangsarbeitsanstalt notwendig und der Anspruch des Gesuchstellers auf Zuerkennung einer besonderen Remuneration für die Besorgung der Organistendienste berechtigt sei, so beschloß er, den Antrag zu stellen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Das Gesuch des Alois Sachs, Lehrers an der Landeszwangsarbeitsanstalt in Laibach, um definitive Anstellung und Bewilligung einer Remuneration für die Besorgung des Organistendienstes wird dem Landesausschusse zur Berichterstattung und Antragstellung abgetreten. Laibach, 20. November 1905. Iv. Hribar, načelnik. 3>r. Ant. x>. SchoeppL, Berichterstatter. 368 Priloga 111. — Beilage 111. Bericht des FiNlMpusjchujfes über die Gesuche des Mag. PH. S. Gjegerec ddto. 19. Oktober 1905, vorgelegt durch die Leitung der Landeswohltätigkeitsanstalten snb pr. 4. November 1905, Z. 233, um definitive Anstellung usw. (De pr. 14. November 1905, Z. CLXXXV.) Hoher Landtag! Mag. Ph. S. Gjegerec, der seit 1. Jänner 1904 als provisorischer Leiter der Apotheke im Landesspitale mit dem Gehalte jährlicher 2400 K, freier Wohnung, Licht und Beheizung angestellt ist, bittet: 1. ) ihn definitiv anzustellen und sein Gehalt zu erhöhen, 2. ) ihm jährlich einen einmonatlichen Urlaub zu bewilligen, 3. ) ihm zum Zwecke der Bestellung eines geeigneten Substituten für den Fall seiner Dienstesverhinderung und für Perioden des Arbeitsandranges einen jährlichen Kredit von 600 K einzuräumen und 4. ) zu bewilligen und zu veranlassen, daß aus Rücksichten der Disziplin nicht der Landesausschnß, sondern Gesuchsteller den Laboranten und die Dienerin anstelle, zu welchem Behufe ihm ein jährlicher Kredit von 1448 K gegen Verrechnung zur Verfügung zu stellen wäre. Der Finanzausschuß beschloß, über vorstehende Petita, zu deren Erledigung zweifellos umfassende Erhebungen notwendig sind, zu beantragen: Der h. Landtag wolle beschließen: Dem Landesausschusse wird aufgetragen, im Gegenstände Erhebungen zu pflegen und seinerzeit Anträge zu stellen. Laibach, 20. November 1905. Ivan Hribar, načelnik. (Dr. Ant. v. SchoeppL, Berichterstatter. Priloga 112. — Beilage 112. 369 Sericht des Flnanzausschulfes über das Gesuch des Dr. Walter 8mid um definitive Anstellung als Kustos des Landesmusenms. Hoher Landtag! Mit Rücksicht auf das Übergangsstadium, in dem sich die Verwaltung des Museums gegenwärtig noch befindet und im Hinblicke auf die bevorstehende Reorganisation erscheint es untunlich, dermalen auf die definitive Besetzung der Stelle eines Musealkustos einzugehen. Der Finanzausschuß erachtet es vielmehr als zweckmäßiger, diese Frage zugleich mit der Reorganisation des Museums im Sinne des in dem Berichte des Landesausschusses vom 22. Jänner 1894 dargelegten Programms der Entscheidung zuzuführen. Abgesehen von diesen Erwägungen erscheint es wünschenswert, die Ansicht des Landesausschusses über das vorliegende Gesuch einzuholen. Es wird daher der Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle beschließen: Das Gesuch des Dr. Walter 8mid um definitive Anstellung als Kustos des Landesmuseums wird dem Landes-ausschnsse zur Berichterstattung und Antragstellung abgetreten; zugleich wird der Landesausschuß beauftragt, in Gemäßheit der mit der k. k. Regierung in betreff der Reorganisation des Landesmuseums getroffenen Abmachungen nunmehr, nachdem die staatliche Jahressubvention von 10.000 K sichergestellt erscheint, diese schon wiederholt vom Landtage urgierte Reorganisation auf Grundlage des in dem Berichte des Landesausschusses vom 22. Jänner 1894 dargelegten Programms unverzüglich in Angriff zu nehmen und über die eingeleiteten Schritte in der nächsten Landtagssession Bericht zu erstatten. Laibach, 20. November 1905. Iv. Hribar, načelnik. Ihr. Ant. v. Schoepplfi Berichterstatter. 370 Priloga 113. — Beilage 113. Nujni predlog poslanca Povšeta, dr. Žitnika, Dularja in tovarišev. Z ozirom na to, da je še mnogo vinogradov opustošenih, po trtni uši uničenih, katere treba še obnoviti, in upoštevaje, da država le pod pogojem podeljuje brezobrestna posojila vinogradarjem, če tudi dežela podeli vsaj primerno posojilo, in z ozirom, da je mnogo prosilcev za taka posojila, predlagamo, da se deželni odbor pooblašča za 1. 1906. v to dati iz dež. melijoracijskega zaklada 40.000 kron proti temu, da država tudi v to svrho podeli državno podporo. V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog nujnim smatra in kot tak po predpisih dež. opravilnika obravnava in finančnemu odseku v posvetovanje izroči, ki ima o tem poročati v 48 urah in se opusti razdelitev poročila. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. Povše, Pogačnik, Mih. Arko, Fr. Demšar, dr. Schweitzer, Drobnič, Košak, dr. Šušteršič, Pfeifer, Jos. Dular, dr. Žitnik, And. Mejač, Jaklič. Priloga 114. — Beilage 114. 371 Bericht des Finanzausschusses über -as Gesuch -es Landes-Weinbau-Wanderlehrers Iran) Gombač mit definitive Anstellung als Landesbeamte. Der Landes-Weinbau-Wanderlehrer Franz Gombač, welcher seit Mai 1894 auf Grund eines mit dem Landesausschusse abgeschlossenen Dienstvertrages im Dienste des Landes steht und seinen Gehalt aus dem Landessonde und vom hohen k. f. Ackerbauministerium bezieht, hat sein bereits im Jahre 1901 gestelltes Gesuch um definitive Anstellung erneuert. Um diese Angelegenheit der endlichen Erledigung zuführen zu können, stellt der Finanzausschuß den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Es wird die Stelle eines Landes- Weinbauinspektors systemisiert und derselbe in die IV. Gehaltsklasse des für die Landesbeamten geltenden Koukretalstatus mit den für diese Gehaltsklasse bestimmten Bezügen eingereiht. Demselben gebührt ein Reisepauschale jährlicher 1600 Kronen. Die so desinitiv systemisierte Stelle hat der Landesausschuß nach durchgeführter Erwirkung der staatlichen Beitragsleistung zu diesen Gehaltsbezügen und zu dem Reisepauschale in dem bisher geltenden Ausmaße ehetunlichst zu besetzen. Laibach, am 20. November 1905. Dr. Anton v. Schoeppl, Ulnrgheri. Obmann-Stellvertreter. Berichterstatter. 372 Priloga 115. — Beilage 115. Poročilo finančnega odseka o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne in dotičnem načrtu zakona. (K prilogi 12. dež. odbora z dne 4. aprila 1903.) Sklicevaje se na obširno tiskano poročilo dež. odbora (priloga 12. z dne 4. aprila 1903) predlaga linančni odsek: Visoki deželni zbor skleni: 1. Priloženemu načrtu zakona o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne, se ustavno pritrdi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje potrjenje. Ljubljana, 21. novembra 1905. Dr. v. Schoeppl, Žitnik, načelnika namestnik. poročevalec. Priloga 115. — Beilage 115. 373 Zakon z dne....................... o zvišanji potrebščine za uravnavo potoka Mirne. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § L V § 1. zakona z dne 8. julija 1. 1892., dež. zak. št. 7., o uravnavi potoka Mirne na 280.000 K določena potrebščina se zviša za znesek 276.000 K. 8 2. V pokritje večje potrebščine v znesku 276.000 K imata prispevati državni izboljševalni zaklad in dežela Kranjska, prvi s pridržkom ustavnega odobrenja, vsak po 50 odstotkov. § 3. §§ 2. in 3. zakona z dne 8. julija 1892, dež zak. št. 7., imata se tudi glede večje potrebščine slično uporabljati, vendar pa s spremembo, da morebitni prihranki pri zvišani skupni potrebščini v znesku 556.000 K izključno pridejo v korist enakomerno državnemu izboljševalnemu zakladu in deželi Kranjski. § 4. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno izvršiti ta zakon. Grsrh vom........................... betreffend die Erhöhung des Erfordernisses für die Regulierung des Rcuringbaches. Über Antrag des Landtages Meines Herzogtumes Srnin finde Ich anzuordnen, wie folgt: § 1 Das tm § 1 des Gesetzes vom 8. Juli 1892, L. G. Bl. Nr. 7, betreffend die Regulierung des Neuringbaches mit 280.000 K festgesetzte Erfordernis wird um den Betrag von 276.000 K erhöht. § 2. Zur Bedeckung des Mehrerfordernisses von 276.000 K haben der staatliche Meliorationsfond und das Land Srnin, der erstere vorbehaltlich der verfassungsmäßigen Genehmigung, je 50 Procent beizutragen. § 3. Die §§ 2 und 3 des Gesetzes vom 8. Juli 1892, L. G. Bl. Nr. 7, haben auch bezüglich des Mehrerfordernisses analoge Anwendung zu finden, mit der Abänderung jedoch, daß eventuelle Ersparnisse an dem erhöhten Gesamterfordernisse von 556.000 K, ausschließlich dem staatlichen Meliorationsfonde und dem Lande Krain gleichmäßig zugute zu kommen haben. § 4. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Acker-banminister beauftragt. Poročilo finančnega odseka o prošnji obe. predstojništva občine Št. Peter na Krasu glede podpore za zgradbo in preložitev občinske in gozdne ceste iz Trnja na Javornik. Vaščani iz Št. Petra, Trnja, Petelinja, Palčja, Radohove vasi, Klenika, Hrastja in Selc, vse v občini Št. Peter, posekujejo na Javorniku gozde in deloma tudi gorske senožeti, skupaj okoli 2738 ha. V te gozde je vodila iz Trnja na Javornik strma, slaba in nevarna gozdna pot. Povodom nadrobne razdelitve ekvivalentnih gozdov je zastop občine Št. Peter v seji dne 18. prosinca 1900 sklenil, naj se navedena pot preloži in razširi tako, da jo bode mogoče podaljšati do Loža in uporabljati kot okrajno, oziroma deželno cesto. Troske za napravo te ceste je prevzela občina in jih porazdelila med posamezne posestnike po razmerju zemljišč. Občina je to delo izvršila. Zgradila je vseskozi 5 metrov široko in jako zložno cesto na Javornik do gozdov kneza Windischgraetza in šest dovoznih potov iz gozdov. Glavna cesta je dolga 11.366 20 m, dovozna pota 3136 m. Vsi troški so znašali po kolavdacijskem zapisniku 37.953 42 K, torej v primeri s proračunom v znesku 26.900 kron več H.053’42 K. Z ozirom na to, da je prebivalstvo vsled vednih elementarnih nezgod in slabih letin jako ubožno, da je poljedelsko ministrstvo za zgradbo te ceste dovolilo 4000 kron drž. podpore iz melioračnega zaklada, okr. cestni odbor postojinski pa tudi 4000 kron in da bode cesta, ko se še podaljša v loško, odnosno v cirkniško dolino, velikega narodno-gospodarskega pomena, predlaga finančni odsek : 1. Za napravo 11.366‘20m* dolge ceste iz Trnja na Javornik se občini Št. Peter na Krasu dovoli deželni prispevek v znesku 5000 kron. ki naj ga deželni odbor izplača v dveh letnih obrokih, in sicer 1. 1906 in 1907. 2. Deželnemu odboru se naroča, da dež. stavbeni urad izdela načrt za napajališče na sedlu Javornika in izposluje običajno državno podporo. 3. Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene glede nadaljevanja te ceste v loško, odnosno cirkniško dolino in svoječasno predloži dež. zboru načrt zakona za uvrstitev te ceste med deželne ceste. 4. Dokler ni dograjena vsa cesta in uvrščena med deželne ceste, se deželni odbor pooblašča, da po potrebi dovoljuje udeležencem iz občine Št. Peter primerno podporo za vzdržavanje že narejene ceste. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. Dr. Ant. v. Schoeppl, Žitnik, načelnika namestnik. poročevalec. Priloga 117. — Beilage 117. 375 Bericht des Finanzausschusses über die vom Ml. Landesausschusse getiosseucu Maßnamen bezüglich der Umlegung der Weißenselscr Laudcsstraßc mit Stuckelbcrge. Mit Rücksicht auf die übermäßigen Steigungsverhältnisse der Landesstraße am Stückelberge, durch welche alljährlich die schwerwiegendsten Uuglücksfülle verursacht werden und mit Rücksicht auf die dringende Notwendigkeit dieses auch in wirtschaftlicher Beziehung schwerwiegende Verkershindernis zu beseitigen, stellt der Finanzausschuß den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Die vom löbl. Landesausschusse bezüglich der Umlegung der Weißenfelser Laudesstraße am Stückelberge getroffenen Verfügungen werden nachträglich genehmigt und ist die Hälfte der auf 39.261 K 50 h sich belaufenden Baukosten, das sind 19.630 K 75 h aus dem Landesfonde zu decken. Laibach, am 21. November 1905. Ar. Bnf. t>. Schoeppl, Htlo Maron Apfal'trern, Obmannsstellvertreter. Berichterstatter. Poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega sveta stolnega mesta Ljubljane za zvišanje letnega doneska novemu 6-razrednemu dekliškemu liceju. Deželni zbor skleni: 1. Dosedajna letna podpora 6000 K, ktera se je dajala višji dekliški šoli v Ljubljani, ostane, in vrhu tega se za leto 1906 še dovoli začasni znesek 1000 K. 2. Deželnemu odboru se naroča pogajati se s kuratorijem višje dekliške šole v Ljubljani v ta namen, da postane zavod pristopen širšem slojem prebivalstva dežele in da se ojači vpliv dežele na vodstvo te šole. V Ljubljani, dné 21. novembra 1905. Dr. Ant. y. Schoeppel, Mih. Arko, načelnika namestnik. poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Hiti, učiteljeve udove za miloščino. (Džb. št. ovili). Predlaga se: Učiteljski udovi Mariji Hiti na Dvoru se dovoljuje miloščina letnih 240 K za leta 1905 do vštetega leta 1908. V Ljubljani, 20. novembra 1905. I>r. v. Sehoeppl, načelnika namestnik. Dr. D. Majaron, poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Leinert, učiteljeve udove, za miloščino. (Džb. št. OVIL) Predlaga se : Učiteljski udovi Mariji Leinert v Občici se dovoljuje miloščina letnih 300 K za leto 1905 do vštetega leta 1908. V Ljubljani, ŽO. novembra 1905. Dr. v. Sehoeppl, načelnika namestnik. Dr. D. Majaron, poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljske sirote Alojzije Novak. (Džb. št. LXXI ) Predlaga se: Učiteljski siroti Alojziji Novak v Ljubljani se dovoljuje miloščina letnih 240 K za leto 1905 do vštetega 1908. V Ljubljani, 20. novembra 1905. Dr. v. Sehoeppl, Dr. D. Majaron, načelnika namestnik. poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji županstva občine Rateče za podporo pogorelcem. (pril. 151). Dne 29. septembra upepelil je požar 46 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Zgorela je tudi vsa hiŠDa in gospodarska oprava, poljski pridelki in živinska krma. Škoda se ceni na okroglo 400.000 kron. Ljudje nimajo liiii strehe niti živeža in ne krme za živino, nastopila je pa že kruta zima. Da morejo spomladi pričeti z zgradbo novih poslopij, morajo sedaj že pričeti kupovati in dovažati potrebni materijal. Finančni cdsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: pogorelcem v Eatečah dovoliti 10.000 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik, poročevalec. t Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva e. kr. raožkega in ženskega učiteljišča v Ljubljani. (pril. 7.) Možko učiteljišče sosebno obiskujejo sinovi starišev, kteri draga učila težko plačujejo-. Da se, radi po-mankanja učiteljev, kar več omogoči obisk tega zavoda finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: ravnateljstvu c. kr. možkega in ženskega učiteljišča v Ljubljani dovoliti za 1905. 1. 400 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik , poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji dijaške kuhinje v Kočevju. (pril 26.) Dijaki c. kr. gimnazije v Kočevju, kterim je ta zavod namenjen, so po večini sinovi ubožnih starišev,. tako da marsikteremu dijaku le dijaška kuhinja omogoči obisk latinskih šol. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: dijaški kuhinji v Kočevju dovoliti za leto 1905. 50 kron in naknadno-za leto 1902. 1903. in 1904. 150 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik. poročevalec. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu poslanca Božica in tovarišev v zadevi brezobrestnega posojila v pokritje stroškov za zgradbo novega šolskega poslopja v občini Vrhpolje pri Vipavi. (pril. 54.) Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblašča, da po načelih do sedaj običajnih preiskuje in rešuje prošnje za podporo novih šolskih stavb. V ta namen se mu dovoli kredita do 12.000 kron za leto 1906. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. Pogačnik, Ir. Hribar, poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva c. kr. cesarja franca Jožefa Dijaki c. kr. gimnazije v Kranju so večidel sinovi ubogih staršev. Podporna zaloga ima namen uboge in marljive dijake podpirati, bodisi z učnimi kjigami, bodi z denarnimi prispevki za stanovanje, hrano in obleko. Dohodki zaloge so neznatni, število podpore vrednih dijakov pa veliko. V začetku letošnjega šolskega leta je prosilo 260 dijakov učnih knjig, a vsled nedostajanja denarnih sredstev se tem prošnjam ni moglo ustreči. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni : Ravnateljstvu c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju dovoliti za leto 1905 300 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 500 kron prispevka. gimnazije v Kranja. (Pril. 68.) V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik Iv. Hribar poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva Elizabetne otroške bolniGe v Ljubljani. (Pril. 172.) Zahteve, katere se na materjelno zmožnost tega zavoda stavijo, so od leta do leta večje. Število bolnikov je leta 1900 znašalo 387, v letu 1904 pa že 601. Premoženje zavoda se je pretečeno leto za 4542 kron 29 vin. zmanjšalo. Finančni odsek predlaga : Visoki deželni zbor skleni : Vodstvu Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani dovoliti za leto 1905 600 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 1200 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik Iv. Hribar poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva c. kr. II. drž. gimnazije v Ljubljani. (Pril. 35.) Zavod šteje letos 420 dijakov, ki so večinoma sinovi ubogih kmetov in rokodelcev ter podpore tako potrebni, da bi brez nje večinoma ne mogli zahajati v latinske šole. Ravnateljstvo ni moglo lani in letos ubožnim učencem kupiti niti jedne nove knjige, ker ima poravnati še precej dolga iz prejšnih let. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni : Podporni zalogi c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani je dovoliti za leto 1905 600 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 600 kron. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik, Iv. Hribar, poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora društva v podporo revnih dijakov na c. kr. drž. gimnaziji v Rudolfovem. (Pril. 91.) C. kr. gimnazija v Rudolfovem šteje letos 235 dijakov, ki so večinoma doma iz najrevnejših krajev dežele. Prav mnogi izmed teh bi se ne mogli, dasi so nadarjeni in pošteni, nadalje izobraževati brez podpore. Finančni, odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni : Odboru društva v podporo revnih dijakov na c. kr. drž. gimnaziji v Rudolfovem je dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 600 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik, Iv. Hribar, poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji dijaške kuhinje v govern mestu. p (Pril. 92.) Dijaška kuhinja preskrbuje opoldne 64, zvečer pa 54 dijakov s hrano, večinoma brezplačni Vsled slabih letin izostale so tudi podpore iz okolice novomeške. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni : Dijaški kuhinji v Novem mestu dovoliti za leto 1905 100 kron in naknadno za leta 190 1903 in 1904 200 kron prispevka. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Poročilo finančnega odseka o prošnji pomožnega društva za bolne na pljučih, podružnica kranjska v Ljubljani, za stalno letno podporo. (Pril. 100.) Podružnica, katera se je še-le lansko leto ustanovila, razdelila je po deželi 50.000 slovenskih in 10.000 nemških podučil o jetiki in nje odvračanju in v zadnjem času priredila več predavanj v vseh c. kr. okrajnih glavarstvih. Svojega pravega namena, ki obstoji pred vsem v tem, da se v Ljubljani in v večjih, sosebno industrijalnih krajih po deželi ustanove oskrbovališča za jetičnike in zavetišča za njih otroke, ter da se s časom pridobi primeren kraj ob morju za zdravilišče, podružnica ne more doseči, dokler ji niso zagotovljene stalne podpore. Raditega finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Podružnici kranjski pomožnega društva za bolne na pljučih dovoliti podpore za leto 1905 1500 K. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik Iv. Hribar poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji Vodstva družbe sv. Cirila in jVIetoda V Ljubljani. (Pril. 105.) Vodstvo družbe je bilo vsled izpadka deželne podpore v zadnjih treh letih primorano najeti meničnega posojila v znesku 6000 kron. Družba je letos zidala lastno poslopje za dva otroška vrtca na Savi pri Jesenicah, v katera je danes vpisanih 134 otrok. Že tretje leto pa obstoji otroški vrtec na Jesenicah, katerega obiskuje 45 otrok. Savska stavba je stala 22.000 kron, od katerega zneska se je pa le 11.000 kron s prispevki pokrilo, 11.000 kron pa znaša v to svrho najeto posojilo. Vzdrževanje otroških vrtcev na Savi, Jesenicah in v Tržiču stane družbo na leto 5242 kron. Kakor kažejo današnje razmere, bode potrebno, da tudi v drugih krajih poskrbi za nove stavbe. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni : Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dovoliti za leto 1905 3000 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 6000 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu. (Pril. 137.) Ker so podpore v zadnjih letih izostajale, je bilo društvo prisiljeno izdati svojo razpoložno glavnico skorej popolnoma. Društvo je razdelilo v pretečenem šolskem letu 8312 kron, od podpirancev je bilo 16 Kranjcev, to je 24'5 odstotkov. Finančni odsek predlaga : Visoki deželni zbor skleni : odboru podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji Josip Pavlina iz Št. Ruperta, tehnika v Pragi, za podporo v nadaljevanje svojih študij. (Pril. 140.) Prosilec, kteri nima starišev in lastnega premoženja, je slušatelj tretjega leta na češki tehniki in je dovršil predpisane izpite. Ne uživa nikake štipendije. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja tehnika Josip Pavlina za podporo odstopi se v primerno uvaževanje deželnemu odboru. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Poročilo finančnega odseka o prošnji podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. (Pril. 148.) Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju dovršilo je sedemnajsto leto svojega delovanja. Kakor je razvidno iz priloženega lanskoletnega poročila je bila pretežna večina podpirancev iz Kranjskega, 47 izmed 80. V teku teh sedemnajstih let je društvo nabralo in razdelilo čez 50.000 kron med revne slovenske dijake. Finančni odsek predlaga : Visoki deželni zbor skleni : podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 800 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora „Glasbene Matice“ v Ljubljani za zvišanje redne letne podpore in za izvanredno podporo. „Glasbena Matica“ vzdržuje glasbeno šolo, katero letos obiskuje 522 učencev, poučuje pa osem učiteljev. Od učencev je bilo mnogo popolnoma deloma na polovico oproščenih plačevanja ukovine; ta popust znaša na leto okroglo 2000 kron. Muzikalij je bilo v zadnjih dveh letih razdeljenih v kupčijski vrednosti 8400 kron. Po blagajniških izkazih znaša letni primanjkljaj, ako ostanejo vse redne podpore v sedanji višini, 4800 kron. Razun vknjiženega ima pa društvo na neplačanih računih in zapadlih obrestih 11.118 K 55 h dolga. Ker bi brez izdatne podpore moral v doglednem času ta zavod prenehati delovati, finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: „Glasbeni Matici“ se dovoli za leto 1905 4000 kron podpore in izvanredne podpore 6000 kron. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani. Dijaška in ljudska kuhinja deluje že 28 let. Vsled vedno naraščajočega števila dijakov in mestnega prebivalstva so zahteve, ktere se stavijo na ta zavod, vedno večje, skoraj vsa živila pa vedno dražja. Finančni odsek predlaga : Visoki deželni zbor skleni: Vodstvu dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani se dovoli za leto 1905 '200 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron prispevka. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Ivan Hribar, načelnik. Pgačnik, poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora dijaške kuhinje v K^nju. Odbor je priložil svoji prošnji za prispevek letno poročilo 1904/1905, iz kterega je razvidno, da je pričetkom lanskega šolskega leta dobivalo 83 dijakov brezplačno ali proti mesečnemu plačilu 1—5 kron hrano opoldan in zvečer. Deloma radi slabega napredka, deloma radi pomanjkanja sredstev ostalo je koncem leta še 57 dijakov v oskrbi. Po svojem domovju je bilo podpiranih 51 iz Kranjskega. Lanskoletni izdatki znašali so 5613 kron 92 h, dohodki pa 5365 kron 44 h, tako da je pričetkom letošnjega šolskega leta 248 kron 48 h primanjkljaja. Letos dobiva 75 dijakov v tem zavodu kosilo in večerjo. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Odboru dijaške kuhinje v Kranju se dovoli za leto 1905 500 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 1000 kron podpore. Poročilo finančnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Št. Petru na Notranjskem za znižanje zemljemerskih stroškov oziroma za dovoljenje, iste v letnih obrokih plačati. Glasom plačilnih nalogov ima 33 posestnikov iz St. Petra zemljemerskih stroškov v znesku 1353 K 63 h najdalje do 1. decembra t. 1. deželnemu zakladu povrniti, ker jih je isti predujemno pokril. Stroški so narastli pri razdelbi skupnega ekvivalentnega gojzda. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Gospodarskemu odboru v Št. Petru na Notranjskem se dovolijo v povračilo 1353 K 63 h štiriletni enaki obroki pričenši z 1. januvarjem 1906. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Poročilo finančnega odseka O prošnji vodstva salezijanskega zavoda na Rakovniku sprejeti 1) vsakoletno plačo učitelja suplenta v znesku 900 kron in plačo istemu za stanovanje v znesku 360 kron 2) povrniti zavodu kar je do sedaj izdal za učitelja: namreč 1575 kron danih deželnemu šolskemu zakladu in 630 kron danih učitelju za stanovanje 3) podpore 500 kron za učila 4) določiti nekaj letnih ustanov po 240 kron za revne gojence kranjske dežele. (k prilogi 159.) Glede na to, da je dežela po zakonu zavezana skrbeti za zanemarjene otroke, in do sedaj tacega zavoda nima, finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Salezijanskemu zavodu na Rakovniku se dovoli vsakoletna plača učitelja v znesku 900 kron in stanarine 360 kron; ustanovi se šest ustanov po 200 kron, ktere podeliti ima deželni odbor pravico. Zavodu se povrni do sedaj za učitelja izdanih 1575 kron danih šolskemu zakladu in 630 kron danih učitelju za stanovanje. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora dijaškega podpornega društva „Radogoj“ (k prilogi 138). Beda med vseučiliščnimi slovenskimi dijaki postaja vedno večja. Dočim so prejšnje čase odlične rodbine sprejemale slovenske dijake za domače učitelje svojim sinovom, ter tako omogočile mnogim našim dijakom, da so dovršili vseučiliščne študije, so isti sedaj brez svoje krivde izključeni od vsakega zaslužka in navezani edino le na podpore iz domovine. Društvo „Radogoj“ izplačuje že sedaj nad 4000 kron letnih podpor. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Odboru dijaškega podpornega društva „Radogoj“ dovoliti za leto 1905 800 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 800 kron prispevka. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905, Iv. Hribar, načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji Josipa Šelko, deželnega služabnika za pripoznanje službenih let od 8. aprila 1867 sem. (k prilogi 161.) Josip Šelko je služil pri pešpolku št. 17. od 8. aprila 1867 do 25. aprila 1870 in potem takoj vstopil kot pomožni paznik v deželno prisilno delavnico. Dne 1. avgusta 1870 nastopil je službo mestnega redarja v Zagrebu, ktero službo je opravlja! do 31. avgusta 1873. Prvega septembra 1873 je dobil službo mestnega redarja v Ljubljani, dne 1. novembra 1879 je bil pa imenovan za uradnega sluga pri deželnem odboru kranjskem. Z ozirom na njegovo dolgoletno marljivo službovanje in ker prosilec ne uživa stanovanja s kurjavo in razsvetljavo, kakor trije drugi mlajši deželni uradni sluge, je opravičena in vsega ozira vredna njegova prošnja. Zato predlaga finančni odsek: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu slugi Josipu Šelko se pripoznajo službena leta od 8. aprila 1867 sem. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. / / Poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega planinskega društva v Ljubljani za letne podpore in za podelitev podpore za popravo vodnjaka na Kumu. (k prilogi 66). Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani dovoliti za leto 1905 1000 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 3000 kron podpore. Deželni odbor se pooblasti, da izplača slov. planinskemu društvu za popravo vodnjaka na Kumu primerno podporo, ko bode načrt od deželnega tehnika pregledan in odobren. \ Poročilo finančnega odseka o prošnji društva gospej krščanske ljubezni sv. Vincenca de Paul v Ljubljani. (pril. 160). Društvo daje do štirdesetim starim in onemoglim poslom proti mali odškodnini ali pa brezplačno stanovanje in hrano. Razun tega podpira v Ljubljani cele družine in posameznike v bolezni in jim deli brezplačno živež, obleko itd. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vincenca de Paul dovoliti za leto 1905 200 kron in za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore. V Ljub j ani, dne 17. novembra 1905. Iv. Hribar, načelnik, Pogačnik, poročevalec, Poročilo finančnega odseka o prošnji društva „Narodna šola“. (k prilogi 56.) Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: društvu „Narodna šola“ dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Iv. Hribar, Pogačnik, načelnik. poročevalec. Poročilo finančnega odseka o prošnji „Jeranove dijaške kuhinje“ v Ljubljani za podporo. „Jeranova dijaška kuhinja“ podpira letos 120 dijakov, katerim treba vsaki mesec v ljudski kuhinji plačati od 200—250 kron in drugih podpor vsaj 100 kron mesečno. Zavod nima fonda in je vezan le na podpore. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: „Jeranovi kuhinji“ se dovoli za leto 1905 500 kron podpore in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 500 kron podpore. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. Iv. Hribar, načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnji bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko. (Pril. 44.) Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko dovoliti za leto 1905 200 kron podpore. V Ljubljani, dne 17. novembra 1905. Pogačnik, Iv. Hribar, poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnjah vodstva dekliške sirotišnice bar. Lichtenthurn-ove za podporo. (Pril. 1, 2, 3.) Vodstvo prosi: 1. podpore v pokritje stavbenih stroškov novega šolskega poslopja, 2. podpore iz normalnošolskega zaklada za osemrazrednico, 3. povišanje ustanovnine za deželne sirote od 180 na 200 kron. ad 1. Na poslopju, katero skoraj izključno služi šolskim namenom je 20.000, kron dolga, prispevki in eventualni prihranki so komaj zadostovali za izplačilo obresti. Šolo ne obiskujejo samo mestne deklice, ampak iz cele dežele. Visoki deželni zbor je v svoji seji dne 25. junija 1901 že enkrat dovolil 1600 K podpore, katera se je v dveh rokih tudi izplačala. ad 2. Ko se je šola na zavodu razširila v šestrazrednico, nakazal je visoki dež zbor 1200 kron podpore, ko je pa postala sederrrazredna, pa 2100 kron; sedaj je osemrazredna. ad 3. V svoji tretji prošnji za povišanje ustanovnine od 180 na 200 kron sklicuje se vodstvo zavoda na splošno draginjo, pri kateri ni mogoče ustanovljenke z vsem potrebnim z 180 kronami na leto preskrbeti. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Dovoliti vodstvu sirotišnice bar. Lichtenthurn-ove v delno pokritje dolga 2500 kron in podpore za leto 1905 2500. Ustanovnine zvišajo se od 180 na 200 kron. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. Pogačnik, Iv. Hribar, poročevalec. načelnik. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o zadevi oprostitve deželnih naklad onih poslopij, ki so trpela po potresu leta 1895. Ker je pravično, ako se tudi dežela postavi na stališče, katero je zavzela država v zakonih z dné 23. junija 1895, 24. junija 1900 in z dné 23. maja 1905, predlaga finanski odsek: Visoka zbornica skleni! Deželnih naklad oprosté se vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oproščena v smislu zakonov z dné 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, z dné 24 junija 1900, drž. zak. št. 100, in z dné 23. maja 1905, drž. zak. št. 89, od hišno - najemninskega in hišno-razrednega davka. V Ljubljani, 20. novembra 1905. Ivan Hribar, načelnik. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Poročilo upravnega odseka o samostalnom predlogu poslanca dr. Ferjančiča in tovarišev za zgradbo cost skozi Črno v Kamniškem okraju do štajerske meje. (Priloga št. 65.) Upravni odsek predlaga: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zgradbe ceste skozi Črno do kranjsko-štajerske meje v namen zveze skozi Lučensko dolino do Luč zaukaže poizvedbe; da v dotiko stopi s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na štajerskih tleh in z interesenti osobito grajščino gornje-gradsko in c. kr. vlado radi prispevkov in da po izvršenih poizvedbah poroča deželnemu zboru in radi zgradbe stavi primerne predloge. V Ljubljani, dné 20. novembra 1905. Liechtenberg, Andrej Mejač, načelnik. poročevalec. Poročilo upravnega odseka o priloženem načrtu zakona o uvrstitvi okrajnocestne proge od Železnikov do Podrošta in pa o prevzetji in uvrstitvi nove ceste od Podrošta do Petrovega brda na deželni meji med deželne ceste. (Priloga 32.) Po poročilu stavbnega urada je imenovana cesta zelo pomanjkljivo zgrajena in se nahaja v tako slabem stanu, da bi poprava ceste sama stala ogromno svoto. Cesta niti za promet dovolj varna ni in bo vsaki dan slabši; zato predlaga upravni odsek: Deželni zbor skleni: I. preko predlogov deželnega odbora, naj se uvrsti okrajnocestna proga od Železnikov do Podrošta med deželne ceste in naj se prevzame nova cesta od Podrošta do Petrovega brda med deželne ceste, se preidi na dnevni red; II. deželnemu odboru se naroča, da ne izplača prej še ne izplačane od deželnega zbora dovoljene svote za imenovano cesto, dokler se temeljito ne popravi, o čemur pa naj deželni odbor poroča deželnemu zboru. V Ljubljani, dne 21. novembra 1905. Liechtenberg, Fr. Demšar, načelnik. poročevalec. Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu Vil j. Pfeiferja in tovarišev o belokranjski železnici, Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da glede podaljšanja dolenjske železnice preko Belekrajine stopi v dogovor s c. kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo tehniške in finančne podlage-ki omogočijo zgradbo belokranjske železnice. „ V Ljubljani, dné 21. novembra 1905. Liechtenberg, Dr. Krek, načelnik. poročevalec. Poročilo upravnega odseka o uvrstitvi okrajne ceste Črnomelj-Metlika med deželne ceste. Sklicevaje se na poročilo deželnega odbora Deželni zbor skleni: Zakon z Hne ........ i veljaven za vojvodino Kranjsko, o uvrstitvi Metl'ško- Črnomaljske okrajne ceste med deželne ceste. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22 deželnega zakona z dné 28. julija 1889, dež zak. št 17, tako: § 1- V cestnih okrajih Metlika in Črnomelj se nahajajoča, v zakonu za uvrstitev cest z dné 2. aprila I860, dež. zak. št. 6, pod točko 57 navedena, iz Metlike v Črnomelj držeča okrajna cesta se uvrsti med deželne ceste. § 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. V Ljubljani, dné 21. novembra Lie chtenberg, načelnik. (pril. 58) predlaga upravni odsek: <8>ffct3 im m ........................................................... muffiti» iir Dna {»er.to.ittum .tirni», &ctrejfe»D Die (viuvci(j= mul Der 9){öttlhi!t=2frf}eritcmftfec ©ejirféftvitfjc in Die .tote: ilDjeic Der ÖanDcSftrnjjen. Über Intrat] bež Saubtagež iDteinež ^)erjogtumS Strain finbe auf ©rnnb bc-3 § 22 bež Sanbe^geiejjeS Dom 28. Quii ! 889, £. ©. 33t. 9er. 17, anjitorbnen, tute folgt: § 1- £)ie in ben ©trajjenbejirfen fötöttling nnb 3Tfd)cv= nembi gelegene, int ©tvajšcu^iategorificruugžgefctjc Dom 2. ttpril 1866, £.03 33t 9tr 6, unter Spoft 9er 57 oov» fontmenbe, non SUötttiug über @raba^ uad) £fd)eruembl fnfjrenbe 33e$trfž,ftrafje wirb in bie Categorie ber fianbež« ftrajjen eingereifjt § 2. SQtit beut 33oIl]uge btefež ©cfejjež luirb SJtein 30ti* uifter bež Innern beauftragt. 1905. Dr. Krek, poročevalec. Poročilo upravnega odseka o saniostalnem predlogu dr. Majarona in tovarišev o davčnih in pristojbinskih oprostitvah za industrijska podjetja. Deželni zbor skleni: C. kr. vlada se naprosi, naj brez odloga izposluje, da se one davčne in pristojbinske oprostitve ki veljajo za nova industrijska podjetja v Trstu in katastralni občini Milje po podaljšanem zakonn dné 10. avgusta 1895, št. 131 drž. zak., raztegnejo tudi na celo kranjsko deželo. V Ljubljani, dné 20. novembra 1905. ‘ Liechtenberg, Dr. Krek, načelnik. poročevalec. Poročilo upravnega odseka o samostojnem predlogu Ivana Hribarja, Petra Grassellija in tovarišev o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Deželni zbor skleni: 1. C. kr. osrednja vlada se glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. februarija in 28. decembra 1808 nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani in da kar najpreje mogoče pri državnem zboru izposluje ustanovitev tacega vseučilišča. 2. Izvoli se pod predvoditeljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avdijence pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožji Najvišjega prestola izroči najudanejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 3. Izvolijo naj se iz deželnega zbora trije člani v ta namen, da stopijo v stalen vseučiliški odbor, v katerem naj bodo z enakim številom odposlancev zastopani: občinski svet ljubljanski, «Matica Slovenska», društvo «Pravnik» in profesorski zbor knezoškofijskega semenišča v Ljubljani. Ta odbor naj stopi na primeren način v dotiko tudi z zastopniki slovenske akademiČne mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču. 4. Dovoli se iz deželnega zaklada svota 3000 kron, ki naj se izplača navedenemu vseučiliškemu odboru v ta namen, da razpiše darila po 1000 kron za troje najboljših znanstvenih spisov, katerih eden naj hode pravoslovne, drugi modroslovne, tretji pa bogoslovske vsebine in katerih vsak obsegaj najmanj pet tiskanih pol. Ta svota izplača se pa temu odboru le tedaj, če se zaveže poskrbeti za to, da oni spisi, katerim prisodi darila, izidejo v tisku. V Ljubljani, dné 21. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik. Dr. Krek, poročevalec. 78 Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu poslanca Povšeta in tovarišev proti uvozu prašičev iz Italije, proti odpravi mejne zaprtine proti uvozu živine iz Rusije in balkanskih držav, ter za državno podporo v prospeh živinoreje. (Priloga 44.) Upravni odsek predlaga: Deželni zbor skleni: I. Odredba državne vlade, ki dopušča, da prihaja z Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev, je naši prašičereji silno kvarna. Zato zahtevamo, da se temu uvozu zopet zapro naše meje. II. Deželni zbor nujno prosi, da se pod nikakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti žvini iz Rusije in balkanskih držav, ter da državna vlada skrbno ščiti pri sklepanju trgovskih pogodb našo žvinorejo, to najvažnejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva. III. Državna vlada se prosi, da z zdatnimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh a st naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači trg in tudi še uaten del razpolagati za izvoz. V Ljubljani, 21. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik. And. Mejač, poročevalec. Poročilo upravnega odseka o samostojnem predlogu deželnega poslanca Ivan Božiča in tovarišev v zadevi uravnave vipavskih voda. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da nemudoma poskrbi za popolnitev že izgotovljenih načrtov za uravnavo vipavskih voda, ter zanesljivo že v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru zakonski načrt v konečno sklepanje. V Ljubljani, dne 22. novembra 1905. Liechtenberg-, načelnik. Frančišek Arko, poročevalec. 78* Poročilo upravnega odseka o prošnji zastopa zdravstvenega okrožja postojinskega, da naj bi deželni zbor pooblastil deželni odbor izposlovati od visoke c. kr. deželne vlade kranjske okrožni bolnici v Postojini pravico javnosti. Visoki deželni zbor! Zastop zdravstvenega oltDŽja postojinskega prosi, da naj bi visoki deželni zbor sklenil pooblastiti deželni odbor, da stopi čim preje mogoče s c. kr. deželno vlado kranjsko v dogovor in izposluje okrožni bolnici v Postojini pravico javnosti. Zastop zdravstvenega okrožja zgradil si je 1. 1898. popolno novo bolnico za infekciozne bolezni. Poslopje je bilo za take namene preveliko in stalo je več let prazno. Zastop je glede na to in ustrezaje potrebam okrožja sklenil, urediti to poslopje tkot okrožno javno bolnico. K zgradbi, ki je sala z opravo in instrumentarijem vred okroglo 50.000 K je svoječasno prispeval deželni odbor 2000 K in trg postojinski 2000 K in tudi stavbni prostor, vreden 1000 K. Ostala potrebščina se je pokrila z naklado na vse neposredne davke v postojinskem sodnem okraju. Poslopje je z vsem potrebnim preskrbljeno in moderno opravljeno. V zavodu je v vseh oddelkih vodovod in električna razsvetljava. Tri usmiljenke, ena dekla in en strežaj skrbe za postrežbo. Bolnica ima sedaj le 12 postelj in to je do sedaj zadostovalo, ker se je v bolnico sprejemalo le take bolnike, ki so bolniške stroške sami plačevali, ali da so bili člani bolniške blagajne, ali posli. Vse druge bolnike je moral zastop odklanjati, ako se ni hotel izpostavljati nevarnosti, da bi zabredel v nepotrebne dolgove in tako povzročil zdravstvenemu okrožju velika bremena. Znano je, da so vsled tega najbolj prizadeti oni bolniki, ki sami ne morejo plačevati bolniških stroškov, ker bi se, ako bi bolnica imela pravico javnosti, lehko zdravili v okrožni bolnici v Postojini. Prizadete so pa tudi občine postojinskega in senožeškega okraja, ki morajo take bolnike pošiljati v deželno bolnico v Ljubljano. Zdravstvo v bolnici je zastop poveril okrožnemu zdravniku gosp. dr. Iv. Erženu. Obisk bolnice je bil kljub temu, da je bilo sprejemanje bolnikov omejeno, vendar še povoljen. Kakor navaja zastop v svoji prošnji, zdravilo se je v tekočem letu do sedaj 86 bolnikov in so znašali vsi dnevi zdravljenja skupno število 1206. Plačevalo se je od osebe po 1 K 80 h na dan. Primankljaj, ki je bil do sedaj neizogiben, se je pokrival z doklado na vse neposredne davke v sodnem okraju postojinskem. Ako bi smel zastop sprejemati tudi take bolnike, katere treba sedaj pošiljati v deželno bolnico v Ljubljano, v Trst ali Reko, bi taki primankljaji prenehali, ker bi bolnica z večjim številom bolnikov ložje shajala. Ker je takih humanitarnih naprav glavni namen, da služijo vsem bolnikom, ki so potrebni zdravljenja, zato je potrebno, da se okrožni bolnici v Postojni podeli pravico javnosti. Ustavni odsek zato predlaga: Visoki deželni zbor skleni pooblastiti deželni odbor, da izposluje od c. kr. deželne vlade kranjske okrožni bolnici v Postojini pravico javnosti. V Ljubljani, dne 22. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik. F. Arko, poročevalec. Poročilo upravnega odseka v o prošnji županstev Budanje, Planina in Sturje na Vipavskem za uvrstitev občinske poti „Cegenca“ med okrajne ceste. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja županstev Budanje, Planina in Šturje za uvrstitev občinske poti « Cegenca,^ med okrajne ceste odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši o tem okrajni cestni odbor vipavski in v prihodnjem zasedanji deželnega zbora o poizvedbah poroča. V Ljubljani, dne 22. novembra 1905, Liechtenberg-, načelnik. Poročilo upravnega odseka v o prošnji posestnikov iz vasi Mavrnik, Suhidol, Lučne, Zirovski Vrh in Podlesc občine Žir v zadevi neke ceste. Visoki deželni zbor! Posestniki iz vasi Mavrnik, Suhidol, Lučne, Žirovski Vrh in Podlesc prosijo, da naj bi se cesta, ki se namerava graditi od Smrečja proti okrajni cesti idrijski, ne gradila čez Trate, marveč po Lesen in Račevi. Cesta po Lescu bi bila po mnenju prosilcev veliko krajša, bila bi skoraj brez klancev in v zimskem času varna pred zameti. Nasprotno pa bi bila cesta, ako se jo dela čez Trate, daljša, dražja in ob vsakem večjem snegu prometu zaprta. Prosilci tudi trdijo, da se nahaja po dolini Račevi že sedaj dobra občinska cesta, katere precejšnji del bi se dalo porabiti kot okrajno cesto, osobito ker so že izgotovljeni vsi primerni mostovi. Upravni odbor želi v tej zadevi slišati tudi mnenje okrajnega cestnega odbora idrijskega in deželnega stavbnega urada, zato sklene : Deželnemu odboru se naroča, da zasliši v tej zadevi okrajni cestni odbor idrijski in da odpošlje na lice mesta deželnega tehnika, ki naj se o stvari natančno informira. V prihodnjem zasedanju naj o stvari poroča deželnemu zboru. V Ljubljani, dne 22. novembra 1905. Liechtenberg, načelnik. Poročilo upravnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Rakitniku, občine Slavina, da naj bi se odposlal deželni tehnik, ki bi napravil potrebni načrt za vaški vodovod in v to svrho pregledal dotični studenec in izvršil vse potrebne poizvedbe. Visoki deželni zbor! Upravni odsek je uverjen o potrebi dobre pitne vode v Rakitniku in se mu zdi prošnja gospodarskega odbora dovolj utemeljena, zato predlaga : Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da takoj, ko nastopi za preiskovanje studencev primeren čas, odpošlje deželnega tehnika na lice mesta, ki naj se natančno pouči o množini in kakovosti vode in legi dotičnega studenca, in ako so dani vsi pogoji za napravo vodovoda, naj deželni stavbni urad do prihodnjega zasedanja napravi potrebni vodovodni načrt in stroškovnik, in o celi zadevi naj deželni odbor poroča v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, V Ljubljani, dne 22. novembra 1905. Liechtenberg-, načelnik. Poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu deželnega poslanca Ivan Božiča in tovarišev, zadevajoč prosto kuhanje žganja iz figove drozge. Upravni odsek predlaga : Visoki deželni zbor skleni : C. kr. vlada se pozivlje, razveljaviti ukaz c. kr. finančnega ministrstva z dne 21. avgusta 1905, št. 56.658, izdan dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministrstvom, s katerim se kmetovalcem zabranjuje kuhanje figovega žganja iz doma pridelanih fig. V Ljubljani, dne 22. novembra 1905. LiecMenberg-, načelnik. Poročilo finančnega odseka o prošnjah učiteljskih udov in sirot za podaljšanje miloščine (dzb. št. r. 22, 28, 57, 58, G9, 80, 123, 12G, 131, 211, 136). Predlaga se : Visoki deželni zbor skleni: Zaprošene miloščine se v dosedanjih zneskih podaljšajo za leto 1906, 1907 in 1908. Izplačila istih miloščin za 1. 1902, 1903, 1904 in 1905 se naknadno odobré. Učiteljski siroti Ivani Stupar se miloščina zviša na letnih 240 K za leta 1906 do vštetega 1908. V Ljubljani, dné 21. novembra 1905. Ivan Hribar, načelnik. Dr. D. Majaron, poročevalec. X a % § :.ß M J.C .ili. 01 sms ’v"/-' ■ Priloga 164. — Beilage 164. 423 Št. 12.398 1. 1905. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1904 in proračuni za leto 1906. Visoki deželni zbor ! Deželni odbor predlaga računske sklepe ustanovnih zakladov za leto 1904, izkaz o stanju imovine teh zakladov koncem imenovanega leta in proračune za leto 1906 z nasvetom : Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. K računskim sklepom se pripomni, da so vstavljene v proračunskem razpredelku postavke iz proračuna, ki ga je predložil deželni odbor visokemu deželnemu zboru (priloga št. 12. 1. 1903), ki pa do-tične predloge še ni rešil. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1905. Oton pl. Detela, deželni glavar. Povše, poročevalec. Z. 12.398 de 1905. Kericht des Landesausschusses, mit welchem die Rechnungsabschlüsse der Mftungs-fonde für das Jahr 1904 und die Voranschläge für das 2ahr 1906 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuß legt die Rechnungsabschlüsse der Stistungsfonde für das Jahr 1904, den Ausweis über den Vermögensstand derselben zu Ende des genannten Jahres und die Voranschläge für das Jahr 1906 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Zu den Rechnungsabschlüssen wird bemerkt, daß in der Voranschlagskoloune die Posten aus dem dem hohen Landtage vorgelegten (Beilage Nr. 12 de 1903), jedoch von ihm noch nicht erledigten Voranschläge eingestellt sind. Vom kroinischen Laildesliusschusse. Laibach, am 16. Oktober 1905. Otto Edler v. Detela, Landeshauptmann. Povse, Referent. 424 Priloga 164. — Beilage 164. Računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1904. Poglavje — Kapitel Dohodki Einnahmen Vplačila Ein- zahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen Priče tni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger K b K h K h K h K h K h K h 1. Dijaški ustanovni zaklad. A. Redni — Ordentliche, 1 Obresti — Interessen , . . 83517 45 33084 54 116601 99 31472 72 85129 27 82602 26 2527 01 2 Razni prihodki — Verschie- dene Einnahmen .... 142 18 — 142 18 — — 142 18 260 — 117 82 Skupaj ad A — Summe ad A 83659 63 33084 54 116744 17 31472 72 85271 45 82862 26 2409 19 B Izredni — Außerordentliche: 3 Povrneni kapitali — Rück- erhobene Kapitalien . . . 4760 — — — 4760 — — — 4760 — C. Prehajalni — Durchlaufende . 26497 86 100 — 26597 86 — — 26597 86 Skupni prihodki — Gesamt- einnahmen 114917 49 33184 54 148102 03 31472 72 116629 31 2. Učiteljski ustan. zaklad. A. Redni — Ordentliche: 1 Obresti — Interessen . . . 1978 71 74103 2719 74 727 06 1992 68 1827 32 165 36 B. Izredni — Außerordentliche: 2 Povrneni kapitali — Zurück- erhobene Kapitalien . . . — — — — — — — — — — C. Prehajalni — Durchlaufende. 1881 73 — — 1881 73 — — 1881 73 Skupni prihodki — Gesamt- einnahmen 3860 44 741 03 4601 47 727 06 3874 41 Priloga 164. — Beilage 164. 425 Rechnungsabschlüsse der Stiftmrgs fonde für das Jahr 1904. Poglavje — Kapitel Stroški Ausgaben Izplačila Aus- zahlnngen Končni zastanki Schließlich» Rückstände Skupaj Zusammen Pričetni zastanki Anfängliche Rückstand, Potrebščina Erfordernis Proračun Voranschlag Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger K h K h K h K h K h K h K h 1. Studenten-Stiftungsfond. A Redni — Ordentliche: 1 Ustanove — Stipendien . . 69934 83 16625 51 86560 34 13068 29 73492 05 78248 10 4756 05 2 Doneski — Beiträge . . . 5092 85 4254 83 9347 68 4292 85 5054 83 4930 12 124 71 3 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 136 25 — — 136 25 — — 136 25 100 — 36 25 Skupaj ad A — Summe ad A 75163 93 20880 34 96044 27 17361 14 78683 13 83278 22 4595 09 B. Izredni — Außerordentliche: 4 Naloženi kapitali — Auge- legte Kapitalien .... 15416 40 — — 15416 40 — — 15416 40 C. Prehajalni - Durchlaufende . 24337 16 10507 16 34844 32 8246 46 26597 86 Skupni stroški — Gesamt- ausgaben 114917 49 31387 50 146304 99 25607 60 120697 39 2. Lehrcr-Stistungssond. A. Redni — Ordentliche: 1 Ustanove — Stiftungen . . 2544 80 465 45 3010 25 1106 45 1903 80 1754 — 149 80 2 Doneski — Beiträge . . . 70 18 64 18 134 36 70 18 64 18 82 — 17 82 3 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben — — 1 — 1 — — — 1 — — — 1 — Skupaj ad A — Summe ad A 2614 98 530 63 3145 61 1176 63 1968 98 1836 132 98 B. Izredni — Außerordentliche: 4 Naloženi kapitali — Auge- legte Kapitalien .... C. Prehajalni — Durchlaufende . 1245 46 903 — 2148 46 266 73 1881 73 Skupni stroški — Gesamt- ausgaben 3860 44 1433 63 5294 07 1443 36 3850 71 Priloga 164. — Beilage 164. 426 1 ®ä f ■a L Dohodki Einnahmen Vplačila Ein- zahlungen Končni zastanki Schließliche Rückstände Skupaj Zusammen Priče tni zastanki Anfängliche Rückstände Pokritje Bedeckung K h Proračun Voranschlag Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger K h 3. Gros Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. maše. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen . . . B. Preliajalni — Durchlaufende ■ Skupni prihodki — Gesamteinnahmen ..................... 4. Splošni dekliški ustanovni zaklad. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen . . . B. Izredni — Außerordentliche: Povrnene glavnice — Rück-erhobene Kapitalien . . . C. Prehajalni — Durchlaufende . Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek Anfänglicher Kassarest . . Skupni prihodki — Gesamteinnahmen ...................... 242 258 55 500 2073 596 — 355 45 3024 66 3090 128 86 37106 121 30 258 128 967 86 629 3041 596 355 967 3992 121 995 995 249 258 508 2046 596 355 2997 249 "I 76 2040 Kapi Priloga 164. — Beilage 164. 427 08 55 175 21 — — 20695 25 27751 60 4242698 50 48233 39 4194465 11 4165771 31 28749 56 55 76 4197938 16 28693-80 1 1 Tek. št. — Post-Nr. 444 Priloga 164. — Beilage 164. Imena ustanovnih zakladov Namen der Ltiftungsfonde Končna blagajnična gotovina Zastali dohodki Einnahmen- Rückstände Imenska vrednost kapitalov v kronski veljavi Nennwert der Kapitalien in Kronenwährung Schließliche Kassabarschast K h K h K h 6121 31 63775 89 4145049 70 — — 301 38 21350 — — — 86 02 1840 — — — 137 59 4156 — — — 79 14 1838 — — — 56 — 3200 — 266 17 426 12 23900 — 6387 48 64862 14 4201333 70 7799 52 64467 47 4164772 1.2 1412 04 394 67 36561 58 Prenesek . Übertrag Cesarice Elizabete ustanova za invalide.................. Kaiserin Elisabeth Jnvaliden-Stiftungsfond Postojnske jame ustanova za invalide..................... Adelsberger Grotte Jnvaliden-Stiftungsfond Trevisinijeva ustanova za invalide....................... Trevisini'scher Jnvaliden-Stiftungsfond Metelkova ustanova za invalide........................... Metelko'scher Jnvaliden-Stiftungsfond Ustanove ljubljanskih gospa za invalide št. I . . . . Laibacher Frauenverein Jnvaliden-Stiftungsfond Nr. I Ustanova ljubljanskih gospa za invalide št. II . . . . Laibacher Frauenverein Jnvaliden-Stiftungsfond Nr. II Skupaj . Summe V primeri z imovino koncem decembra 1902 .... Im Vergleiche mit dem Vermögensstande zu Ende Dezember 1902 se kaže zvišanje, oziroma zmanjšanje imovine koncem decembra 1903 .................................... ergibt sich zu Ende Dezember 1903 eine Vermögens-Vermehrung, resp. Verminderung Opomnja. K skupni cisti imovini koncem leta 1904 s................ 4,251.504 K 12 h je prišteti razliko med kurzno vrednostjo obligacij s . 4,254.896 K 18 h in izkazano imensko vrednostjo s..................... 4,201.333 » 70 » v odpadlem znesku........................................................ 53.562 K 48 h Prava imovina znaša torej koncem leta 1904 .......................... 4,305.066 K 60 h Priloga 164. — Beilage 164. 445 Vrednost posestev in in- Skupni znesek Zaostali stroški koncem čista imovina koncem Stanje imovine koncem Pomnoženje Vermehrung Zmanjšanje Verminderung Kurzna vrednost kapitalov koncem 1. 1904 leta 1904 leta 1903 Geldwert der Realitäten und Inventar-Gegenstände Im Ganzen Ausgaben-Rlickstände mit Ende des Jahres 1904 Reines Vermögen mit Ende des Jahres 1904 Vermögensstand mit Ende des Jahres 1903 imovine koncem leta 1904 des Vermögens mit Ende des Jahres 1904 Kurswert der Kapitalien mit Ende des Jahres 1904 K h K h K 1 h K h K h K h K h K h 27751 60 4242698 50 48233 39 4194465 11 4165771 31 28693 80 — — 4197938 16 — - 21651 38 119 60 21531 78 21410 69 111 09 — — 21729 91 1926 02 1926 02 1922 44 3 58 1898 12 — — 4293 59 38 05 4255 54 4253 82 1 72 — — 4234 14 — — 1917 14 — — 1917 14 1913 86 3 28 — - 1890 48 — — 3256 — 50 30 3205 70 3205 70 — — — — 3209 60 — — 24592 29 389 46 24202 83 24077 96 124 87 — — 23995 77 27751 60 4300334 92 48830 80 4251504 12 4222565 78 28938 34 4254896 18 27772 — 4264811 11 42245 33 4222565 78 20 40 35523 81 6585 47 28938 34 Anmerkung» Zu dem Gcsamtreinvermögen zu Ende des Jahres 1904 per.......................4,251.604 K 12 h ist die Differenz zwischen dem Kurswerte der Obligationen per ... . 4,254.896 K 18 h und dem ausgewiesene» Nennwerte per......................................4,201.,338 » 70 » im entfallenden Betrage per.................................................................. 53.662 K 48 h hinzuzurechnen, wornach sich zu Ende des Jahres 1904 der tatsächliche Vermögensstand mit . 4,306 066 K 60 h ergibt. 446 Priloga 164. — Beilage 164. Proračuni ustanovnih zakladov za leto 1906. S <§ 1 •p d "bi) 2 Z 1 1 L iz; Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Krone» 1. Dijaški ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 79152 — 79152 2 — Doneski — Beiträge 5098 — 5098 3 — Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 100 — 100 Vsota — Summe 84350 — 84350 2. Učiteljski ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 1924 — 1924 2 — Donesek deželnemu zakladu — Beitrag dem Landesfonde . . . 64 — 64 Vsota — Summe 1988 —- 1988 3. Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. maše. 1 — Ustanove — Stiftungen 208 — 208 2 — Doneski — Beiträge: — 1 deželnemu zakladu — an den Landesfond 13 — 13 — 2 k stroškom za sv. mašo pri otvorjenju deželnega zbora — zn den Kosten der heil. Messe anläßlich der Landtagseröffnung . . . 29 — 29 Vsota — Summe 250 — 250 4. Splošni dekliški ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 1988 — 1988 2 — Doneski — Beiträge 50 — 50 Vsota — Summe 2038 — 2038 5. Dullerjev dekliški ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 1000 — 1000 2 — Doneski — Beitrüge 61 — 61 Vsota — Summe 1061 — 1061 6. Sirotinski ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 29840 — 29840 2 — Učnina za sirotinske dečke, ki se gredo učit rokodelstva — Lehrgeld für Waisenknaben, die zur Erlernung eines Handwerkes an Meister abgeben werden 800 — 800 3 — Donesek za vzdržavanje zasebnih šol — Beitrag zn den Erhaltungs- kosten der Privatschulen: — 1 v deški sirotišnici — im Knabenwaisenhause 1200 — 1200 — 2 v dekliški sirotišnici — im Mädchenwaisenhause 1200 — 1200 4 — 3°/o donesek deželnemu zakladu — 3°/0 Beitrag an den Landesfond 994 — 994 5 — Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 306 — 306 Vsota — Summe . . 34340 34340 Priloga 164. — Beilage 164. 447 Voranschläge der Stiftungsfonde für das Fahr 1906. Poglavje — Kapitel I 1 Redno Izredno Vsota Summe Naslov — Pokritje — Medectiung Ordentlich Außer- ordentlich Krone — Kronen 1. Ztudenten-Stiftungsfond. 1 — Obresti — Interessen 85956 — 85956 2 — Bazni dohodki — Verschiedene Einnahmen 260 — 260 Vsota -— Summe 86216 — 86216 Potrebščina — Erfordernis 84350 Presežek — Überschuß 1866 2. Lehrer-Stistungsfond. 1 — Obresti — Interessen 2000 — 2000 Potrebščina — Erfordernis 1988 Presežek — Überschuß 12 3. Llinrau'scher Messenstiftungssond. 1 — Obresti — Interessen 250 — 250 Potrebščina — Erfordernis 250 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich 4. Allgemeiner Mädchen Ltiftungsfond. 1 — Obresti — Interessen 2038 — 2038 Potrebščina — Erfordernis 2038 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich — 5. Duller'cher Mädchen-Ltiftungsfond. 1 Obresti — Interessen 1225 — 1225 Potrebščina — Erfordernis 1061 Presežek — Überschuß 164 6. Waisen-Ztiftungsfond. 1 2 Obresti — Interessen ■33123 — 33123 Letni donesek deželnega zaklada za sirotinske namene v proslavo 5dietnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. — Jahresbeitrag des Laudesfonds für Waisenzwecke zur Erinnerung an das 50jährige 3 Regierungs-Jubiläum Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef I. . . 1000 — 1000 Bazni dohodki — Verschiedene Einnahmen 252 — 252 Vsota — Summe . 34375 — 34375 Potrebščina — Erfordernis 34340 Presežek — Überschuß 35 448 Priloga 164. — Beilage 164. 1 öS 1 1 Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- Vsota Poglavje Naslov ordentlich Krone — Kronen 7. P. P. Glavarjev zaklad za uboge. 1 — Ustanove — Stiftungen: j Landspreis 2044 — 2044 — 2 za bolnico v Komendi Št. Peter — für das Armenspital in Commenda St. Peter 10580 — 10580 2 — Doneski — Beiträge 1009 — 1009 3 — Stroški za vzdržavanje bolničnega poslopja — Konservationskosten des Spitalsgebäudes 200 — 200 4 — Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 100 — 100 Vsota — Summe 13933 — 13933 8. Kalistrov ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 6861 6861 2 — Donesek deželnemu zakladu k upravnim stroškom — Beitrag zn den Verwaltungskosten des Landesfonds 362 — 362 3 —- Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 10 — 10 Vsota — Summe 7233 — 7233 9. Josipine Hotschevarjeve podporna ustanova. 1 — Ustanove — Stiftungen: — 1 v razdelitev med uboge vdove in sirote radovljiške mestne občine — zur Verteilung unter arme Witiven und Waisen der Radmanusdorfer Stadtgemeinde 748 — 748 — 2 za naprava zimske obleke 10 ali 12 šolarjem v Radovljici — zur Anschaffung von Winterkleidern für 10 oder 12 Schulkinder in Radmannsdorf 460 — 460 — 3 za občekoristne potrebščine mestne občine Radovljiške — für gemeinnützige Zwecke der Stadtgemeinde Radmannsdvrf .... 1038 —- 1038 Vsota — Summe 2246 — 2246 10. Dr. Lovro Tomanov ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 635 — 635 2 — Doneski — Beiträge 33 — 33 Vsota — Summe 668 — 668 11. Bar. Lazarinijeva ustanova. 1 — Ustanove — Stiftungen 387 — 387 2 — Doneski — Beiträge 20 — 20 Vsota — Summe 407 — 407 12. Hans Adam Engelshauserjev ustanovni zaklad. 1 — Ustanove — Stiftungen 2060 — 2060 2 — Donesek deželnemu zakladu k upravnim stroškom — Beitrag zu den Erhaltungskosten des Landesfondes 109 — 109 Vsota — Summe 2169 — 2169 Priloga 164. — Beilage 164. 449 Poglavje — Kapitel j| 1 1 1 Pokritje — Medeckung Rodno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota Summe Krone — Kronen 1 2 7. P. P. Glavar scher ^rmen-Sliftnngsfond. Obresti — Interessen Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen 20180 100 — 20180 100 Vsota — Summe 20280 — 20280 Potrebščina — Erfordernis 13933 Presežek — Überschuß 6347 8. Lalister'scher Stiftungsfond. Obresti — Interessen 1 — 7233 — 7233 Potrebščina — Erfordernis 7233 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckunq decken sich 1 1). Äofefine Hotfchevar'sche Unterstützungs-Stiftung. Obresti — Interessen 2246 2246 Potrebščina -— Erfordernis 2246 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich _ 1 10. Dr. Lovro Loman'scher Stiftungsfond. Obresti — Interessen 668 668 Potrebščina — Erfordernis 668 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich — 11. Freiherr v. Liyarini'fche Stiftung. 1 — Obresti — Interessen . . 407 — 407 Potrebščina — Erfordernis 407 Potrebščina in pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich 1 12 Hans Adam Cngelshanfer'fcher Stiftungsfond. Obresti — Interessen 2176 2176 Potrebščina — Erfordernis Presežek — Überschuß 2169 7 450 Priloga 164. — Beilage 164. 5 at 1 'P ci 13) fS 1 1 1 Potrebščina — Erfordernis Redno Ordentlich Izredno Außer- ordentlich Vsota ' Summe Krone — Kronen 13. Flödniggov ustanovni zaklad za slepe. 1 — Ustanove — Stiftungen 4200 — 4200 2 — Doneski — Beiträge 488 — 488 3 — Potni stroški — Reisekosten 50 — 50 4 — Eazni stroški — Verschiedene Ausgaben 10 — 10 Vsota — Summe 4748 — 4748 14. Ilirski ustanovni zaklad za slepe. 1 — Ustanove — Stiftungen 700 700 2 — Doneski — Beiträge 40 — 40 Vsota — Summe 740 — 740 15. Cesarice Elizabete ustanova za invalide. 1 — Ustanove — Stiftungen 720 720 2 — Razni stroški (za inserate) — Verschiedene Ausgaben (Jnserationskosten) 10 — 10 Vsota — Summe 730 — 730 16. Postojinske jame ustanova za invalide. 1 — Ustanove — Stiftungen 76 — 76 Vsota — Summe 76 — 76 17. Trevisinijeva ustanova za invalide. 1 — Ustanove — Stiftungen 175 — 175 Vsota — Summe 175 — 175 18. Metelkova ustanova za invalide. 1 — Ustanove — Stiftungen 76 — 76 Vsota — Summe 76 — 76 19. Ustanova ljubljanskih gospa za invalide št. I. 1 — Ustanove — Stiftungen 134 — 134 Vsota — Summe 134 — 134 20. Ustanova ljubljanskih gospa za invalide št. II. 1 — Ustanove — Stiftungen 874 — 874 Vsota — Summe . . . 874 874 Priloga 164. — Beilage 164. 451 5 I ®s 1 1 N a. Z 1 1 Pokritje — Wedeckung Redno Ordentlich Izredno Anßer ordentlich Vsota Sn mine Krone — Kronen 1 13. Ilödnigg'scher Glinden-Ztiftungsfond. Obresti — Interessen 9766 9766 Potrebščina — Erfordernis 4748 Presežek — Überschuß 5018 1 14. Ittyrischer Slinden-Stiftungsfond. Obresti — Interessen 816 816 Potrebščina — Erfordernis 740 Presežek — Überschuß 76 1 - 15. Kaiserin Elisabeth Invaliden-Ztiftungsfond. Obresti — Interessen 873 873 Potrebščina — Erfordernis 730 Presežek — Überschuß 143 1 16. Ädelsberger Grotte Invalidenstiftung. Obresti — Interessen 80 80 Potrebščina — Erfordernis 76 Presežek — Überschuß 4 1 17. Treviftni'sche InvalidenItiftung. Obresti — Interessen 177 177 Potrebščina — Erfordernis 175 Presežek — Überschuß ‘2 1 18. Metriko'schc Invalidenstiftung. Obresti — Interessen 79 79 Potrebščina — Erfordernis 76 Presežek — Überschuß 3 1 19. Laibacher Frauenverein-Invatidenstistung Nr. I. Obresti — Interessen 134 134 Potrebščina — Erfordernis 134 Potrebščina in 'pokritje se krijeta — Das Erfordernis und die Bedeckung decken sich 1 20. Laibacher Irauenverein-Invalidenstiftung Nr. II. Obresti — Interessen 1000 1000 Potrebščina^— Erfordernis 874 Presežek — Überschuß 126; - ' . i ; ' p ' ■ ' ini trtmm** «... ew r-j****»*« ■ - • .... , .. - • j ■ < i . • , ■ ; ■ ' fS>:. - " ' - . V - . ! , ■:i .................. . ■ '=*. ... ,.i i V' ■ I . - »v>£ > t ■' ■■a- Ml Priloga 165. — Beilage 165. 453 Št. 463 1. 1906. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Kočevje-Ribnica -Velike Lašče. Visoki deželni zbor! Z razglasom c. kr. deželnega predsedstva z dne 22. novembra 1905, št. 4296/pr., je bila dopolnilna volitev deželnega poslanca volilnega okraja kmetskih občin Kočevje-Ribnica-Velike Lašče namesto umrlega poslanca Primoža Pakiža določena na dan 4. januarja 1906. Volitev se je izvršila ob določenem času ter je gospod c. kr. deželni predsednik z dopisom dnč 8. januarja 1906, št. 79/pr., v smislu § 45, odstavek 3. deželnozborskega volilnega reda izročil deželnemu odboru volilne akte. Iz teh je razvidno, da je bilo vsega skupaj oddanih 1880 glasov. Od oddanih glasovnic se glasi 1063 na gospoda Frana Šukljeja, c. kr. dvornega svetnika v p. in zemljiškega posestnika v Kandiji pri Novemmestu, 807 pa na gospoda Jurija Drobniča, zemljiškega posestnika v Sodražici; ostali glasovi so razcepljeni, oziroma neveljavni. Število veljavnih glasov znaša 1875 in absolutna večina 938, ter je torej gospod Fran Šuklje izvoljen deželnim poslancem. Ker proti volitvi ni pomislekov, nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor skleni: Volitev gospoda Frana Šukljeja deželnim poslancem za volilni okraj kmetskih občin Kočevje-Ribnica-Velike Lašče se potrdi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 29. marca 1906. Oton pl. Detela, deželni glavar. Grasselli, poročevalec. Z. 463 de 1906. Bericht des Landesaus schujses über die Wahl eines Landtagsabgeordneten für den Landgemeindenwahlbejirk Gottfchee - Neifnih - Groß -lafchitz. H o her Landt og! Mit der Kundmachung des t k. Landespräsidiums vom 22. November 1905, Z. 4296/Pr., wurde für die Er-gänznngswahl eines Landtagsabgeordneten des Landgemeindenwahlbezirkes Gottschee-Reifnitz-Großlaschitz an Stelle des verstorbenen Abgeordneten Primus Pakiz der 4. Jänner 1906 als Wahltag festgesetzt. Die Wahl wurde zur bestimmten Zeit durchgeführt und der Herr k. k. Landespräsident hat mit der Note vom 8. Jänner 1906, Z. 79/Pr., gemäß § 45, alinea 3, der Landtagswahlordnung dem Landesausschusse die Wahlakten übermittelt, aus denen hervorgeht, daß insgesamt 1880 Stimmen abgegeben wurden. Von den ^abgegebenen Stimmzetteln lauten 1063 auf Herrn Franz Suklje, k. k. Hofrat in P. und Grundbesitzer in Kandija bei Rudolfswert, 807 auf Herrn Georg Drobnič, Grundbesitzer in Soderschitz; die übrigen Stimmen sind zersplittert, beziehungsweise ungiftig. Die Zahl der gütigen Stimmen beträgt 1875 und die absolute Mehrheit 938, demnach erscheint Herr Franz Suklje zum Landtagsabgeordneten gewählt. Da gegen die Wahl keine Bedenken obwalten, beantragt der Landesausschuß: Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Wahl des Herrn Franz Suklje zum Landtagsabgeordneten für den Landgemeindenwahlbezirk Gottschee-Rcifnitz-Großlaschitz wird als gütig erklärt. Vom krainischen Laildcsailsschusse. Laibach, am 29. März 1906. Otto Güter von Deteta, Landeshauptmann. Hrassett'i. Berichterstatter. 85 454 Priloga 166. — Beilage 166. Št. 14557 1. 1905. Z.14557 de 1905. Poročilo deželnega odbora o preložitvi okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnico v Rakovici z dotičnim načrtom zakona. betreffend die Umlegung der Krainburg-Oberwefznitzer Bezirksstrafze in Rakovza unter Anschlich des betreffenden Gesetzentwurfes. Visoki deželni zbor! Deželni zbor je v seji dne 8. februarja 1895 sklenil, da se omenjena cesta, ki je bila doslej občinska cesta, uvrsti med okrajne ceste. Premnogim prošnjam občine sv. Jošt za preložitev neizmerno strme proge v Bakoviči je okrajnoeestni odbor Kranjski s tem ugodil, da je dal izdelati dotičen projekt o preložitvi, katerega je na to mesca januarja 1898 predložil deželnemu odboru. (Št. 782 1. 1898.) Ko je bil potem projekt vsled tukajšnega poziva še popolnjen v posameznih delih, pregledal ga je na to deželni stavbni urad na lici mesta ter je o tem podal nastopno poročilo: „Nujno potrebno je, da se preloži Besniška okrajna cesta v Bakoviči, kajti klanci na tej cesti so kar največ mogoče neugodni. Iz podolžnega profila dotičnega projekta je razvi-diti, da ima sedanja cesta v dolžini približnih 180 m do 18% strmca in da tudi njena daljna izpeljava kar se tiče strmca in padca, nikakor ni ugodna. Jako velika nepriličnost za cesto je tudi globoka zareza, po kateri je cesta izpeljana ravno na tistih mestih, kjer je najbolj strma ter se vsled tega deževnica od vseh strani odteka na cestišče in ga kar največ mogoče razdira. Vzdrževanje ceste pri takih razmerah ni le jako drago in težavno, temveč je tudi uspeh vzlic trudapolnemu delu in stroškom vedno neznaten, kajti ceste ni nikdar mogoče spraviti v dober stan. Iz tega se zadostno uvidi potreba preložitve te ceste, ki se ima izvršiti po priloženem projektu. Izbrati pa si progo za izpeljavo nove ceste je prav za prav izključeno, kajti izbrana gorska reber je pač edina, ki jo je mogoče vpoštevati; druga reber — proti Savi — pa je lastnina e. kr. državne železnice in vrh- Hoher Landtag! Der Landtag hat lernt Beschlusses in der Sitzung vom 8. Februar 1895 die gegenständliche Straße, die bis dahin eine Gemeindestraße war, in die Kategorie der Bezirksstraßen eingereiht. Vielfachen Petitionen der Gemeinde St. Jodozi um Umlegung der übermäßig steilen Teilstrecke in Rakovza hat der Krainburger Bezirksstraßcnausschuß dadurch entsprochen, daß derselbe das gegenständliche Umlegungsprojekt ausarbeiten ließ, welches er sodann int Monate Jänner 1898 dem Landesausschusse in Vorlage brachte (Z. 782 de 1898). Nachdem über die hierämtliche Aufforderung das Projekt in einzelnen Teilen noch vervollständigt wurde, konnte dessen örtliche Ueberprüfung durch das Landesbauamt verfügt werden, welches darüber nachfolgenden Bericht erstattete : „Eine Umlegung der Weßnitzer Bezirksstraße in Rakovza erweist sich als eine dringende Notwendigkeit, denn die Steigungsverhältnisse an derselben sind die denkbar ungünstigsten. Aus dem Längenprofile des Projektes ist zu entnehmen, daß die jetzige Straße auf einer Länge von zirka 180 m bis 18% steigt und daß auch der weitere Verlauf derselben in den Gefällsverhältnissen keineswegs günstig ist. Ein nicht zu unterschätzender Uebelstand ist auch der tiefe Einschnitt, den die Straße gerade in der Partie der größten Steigungen passiert und den Niederschlagswässern besondere Gelegenheit bietet, sich über den Straßenkörper zu ergießen und denselben möglichst zu zerstören. Die Erhaltung einer Straße unter solchen Verhältnissen ist nicht nur sehr kostspielig und schwierig, sondern es ist auch der Erfolg trotz der aufgewendeten Mühen und Kosten stets ein minimaler, denn die Straße ist nie in guten Zustand zu bringen. Daraus erhellt zur Genüge die Notwendigkeit dieser Umlegung, die nach dem beiliegenden Projekte ausgeführt werden soll. Eine Wahl für die Führung der neuen Traye ist eigentlich ausgeschlossen, denn es ist der gewählte Abhang eben der einzige, der in Betracht kommen kann; der zweite Abhang — gegen die Save zu — ist Eigentum der k. k. Staatsbahn und int Uebrigen wegen seiner Steile für Priloga 166. — Beilage 166. 455 tega zarad svoje strmine veliko manj primerna v to svrho ter se torej nanjo ni bilo kar nič ozirati. Proti izvolitvi projektovane proge, bodisi kar se tiče smeii ali pa razmer strmca, se torej pač ne more kaj ugovarjati, čeravno je tudi ta rsber zarad svoje strmine v obče neugodna, kar se zlasti označuje v stroških za to 927 m dolgo cestno preložitev.“ Ta presoja projekta se je torej v obče ugodno glasila, le nekatere prenaredbe in popolnitve v stavbno-tehničnem oziru je še zahteval deželni stavbni urad in pa predložitev zaznamka parcel v svrho odkupa zemljišč (št. 4107 1. 1900). Okrajnocestni odbor, kateremu se je projekt še enkrat vrnil zarad predelave in popolnitve v smislu zahteve deželnega stavbnega urada, je istega popravil in zopet predložil. (Št. 1759 1. 1902). Stroški tako popravljenega projekta so bili prora-čunjeni na 28.982 K 40 h, vendar pa jih je deželni stavbni urad pregledovaje stroškovnik zvišal na .30.000 K, s katerim zneskom bo treba sedaj računati. Ta znesek je z ozirom na le 927 m znašajočo dolgost nove cestne proge vsekako jako visok, vendar pa opravičen vsled zelo težavnih razmer terena, kakor že omenjeno v tem poročilu. Iz poprečnih črtežev se razvidi, daje cestna proga, ki jo bo treba preložiti, deloma na novo zarezana v gorsko reber, deloma pa izpeljana po zarezah ali pa po nasipih, tako da znašajo samo stroški za prekopavanje in prevažanje zemlje več kot dve tretjini proračunjene potrebščine; ostali stroški pa se porazdele za napravo cestišča, za podporne zidove, za obrambe iz zloženega kamna, obcestne držaje in za odkup zemljišč. Končno se še omeni, da bo naj večji strmec te nove delne proge znašal 5*/* % > kar je gotovo ugodno. Na tej cestni preložitvi pa ni le udeležena občina Sv. Jošt, ampak tudi mestna občina Kranj in pa občina Hrastje zaradi premnogih gozdnih deležev, ki jih imajo posestniki iz teh občin v Besniških gozdih. Tudi jed-nernu delu občine Selce v Škofjeloškem okraju, ki je vsled svoje krajevne lege skoraj z vsem svojim tovornim prometom navezan na mesto Kranj, oziroma na ondotno železnično postajo, bo koristila ta cestna preložitev. Ako je torej s tem dokazana potreba cestne preložitve, se z druge strani ne more tajiti, da so stroški za raz memo kratko cestno progo vender jako visoki in bi cestni okraj Kranjski prav zdatno obremenili, čeravno si je isti v ta namen v vtčih letnih obrokih nabral že svoto 7.800 kron. Z ozirom na navedene okolščine smatra deželni odbor prošnjo okrajnocestrega odbora za dovolitev podpore iz deželnega zaklada za opravičeno ter vsled tega priporoča, da se mu dovoli 80 % prispevek. diese Zwecke viel weniger geeignet, daher dessen Berücksichtigung gänzlich entfallen konnte. Gegen die Wahl der projektierten Traye, sei cs in den Richtungs- oder in den Steignngsverhältnissen, wäre mithin kaum etwas einzuwenden, obwohl auch dieser Abhang im Allgemeinen wegen seiner Steile ungünstig ist, was sich besonders in den Kosten für diese 927 m lange Umlegung kennzeichnet.“ Diese Beurteilung des Projektes lautete daher im allgemeinen günstig, nur verlangte das Landcsbauamt an demselben einige Aenderungen und Ergänzungen ban-technischer Natur, sowie die Beibringung eines Parzcllen-verzeichuisses wegen der abzulösenden Grundflächen (Z. 4107 de 1900). Der Bezirksstraßenausschnß, welchem das Projekt behnfs Umarbeitung und Vervollständigung im Sinne der landesbanämtlichcn Forderungen nochmals zurückgestellt wurde, hat dasselbe rektifiziert und neuerlich vorgelegt (Z 1759 de 1902). Tie Kosten dieses rektifizierten Projektes wurden auf 28.982 K 40 h berechnet, doch hat das Landesbauamt bei der Uebcrprüfuug des Kosteuvoranschlages dieselben auf 30.000 Kronen erhobt, mit welchem Betrage nunmehr zn rechnen sein wird. Dieser Betrag erscheint bei einer Länge der neuen Straßenslrecke von nur 927 m allerdings sehr hoch, doch ist derselbe durch die sehr schwierigen Terrainverhältnisse, wie im Berichte bereits erwähnt, bedingt Ans den dun profiint geht hervor, daß das umzulegende Straßenstück entweder im Anschnitt, Einschnitt oder in der Aufdämmnng verläuft, so daß nur die Erd-arbeiten mehr als zwei Drittel des berechneten Kosten-erfordernisses ausmachen; der Rest der Kosten verteilt sich auf die Fahrbahnherstellung, ans die Stützmauern, Stein-sätze, Geländer und auf die Grnndeinlösnug. Schließlich wird noch erwähnt, daß die Maximal-steignng dieser neuen Teilstrecke 51j2 % betragen wird, was als günstig bezeichnet werden muß. An der Durchführung dieser Straßeniunlegnng ist nicht nur die Gemeinde St. Jodozi interessiert, sondern auch die Stadtgcmcinde Krainburg und die Gemeinde Hrastje wegen zahlreicher Waldanteile, welche die Besitzer ans diesen Gemeinden im Weßnitzer Waldgebiete besitzen. Auch einem Teile der Gemeinde Selzach im Bischoflackcr Bezirke, welcher zufolge seiner örtlichen Lage nahezu mit dem gesamten Lastenvct kehre an die Stadt Krainburg, beziehungsweise an die dortige Bahnstation angewiesen ist, wird diese Straßenumlegung zum Vorteile gereichen. Wenn hicmit die Notwendigkeit dieser Straßen-umlegnug dargelegt erscheint, darf anderseits nicht verkannt werden, daß die Kosten für die verhältnismäßig kurze Teilstrecke doch sehr hoch sind und den Krainbnrger Straßenbezirk nicht unwesentlich belasten würden, obwohl derselbe für diesen Zweck bereits einen Betrag von 7800 Kronen in mehreren Jahresraten angesammelt hat. Der Landcsansschuß erachtet angesichts dieser Umstände das Ansuchen des Bczirksstraßenausschnsses um Gewährung einer Subvention ans dem Landesfonde für gerechtfertigt und bringt infolgedessen die Bewilligung eines 30 % igen Beitrages befürwortend in Antrag. 456 Priloga 166. — Beilage 166. Visoki deželni zbor izvoli to poročilo odobruje na znanje vzeti in skleniti: I. Preložitev okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnico v Bakoviči v dolgosti 937 m se odobri po projektu, ki ga je predložil okrajnocestni odbor v Kranju in ga pregledal in popolnil deželni stavbni urad s pro-računjenim zneskom 30 000 kron, ter se okraj uoeest-nemu odboru dovoli 30 % prispevek iz deželnega zaklada v skupnem znesku 9000 kron. II Priloženi načrt zakona o preložitvi navedene okrajne ceste se odobri. III. Deželnemu odboru se naroča, da se na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, dogovori o tem z dotičnimi oblastvi, da predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje ter končno skrbi za to, da se dovoljena cestna preložitev kakor hitro mogoče izvrši. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 1. marca 1906. Oton pl. Detela, deželni glavar. Zakon z dne................................, veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi okrajne ceste Kranj-Zgornja Besnica na delni progi y Rakovici. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakonika z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, tako: § 1. V cestnem skladovnem okraju Kranjskem je iz Kranja na Zgornjo Besnico držeča okrajna cesta preložiti na delni progi Rakovica v dolgosti 937 m po projektu, ki ga je predložil okrajnocestni odbor. § 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon. Der hohe Landtag wolle den vorstehenden Bericht zur genehmigenden Kenntnis nehmen und beschließen: I. Die Umlegung der Krainburg - Oberweßnitzer Bezirksstraße in Rakovza in einer Länge von 927 m nach dem vom Bezirksstraßenausschusse Krainburg eingebrachten, vom Landesbauamte überprüften und vervollständigten Projekte im veranschlagten Betrage von 30.000 Kronen wird genehmigt und dem Bezirksstraßenausschusse ein 30 A iger Beitrag aus dem Landesfonde im Gesamtbeträge von 9000 Kronen bewilliget II. Der zuliegende Gesetzentwurf über die gegenständliche Bezirksstraßenumlegung wird genehmigt. III. Der Landesausschuß wird beauftragt, die im Sinne des § 23 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, vorgeschriebene Vernehmung der betreffenden Behörden zu pflegen, die Vorlage des Gesetzentwurfes zur Allerhöchsten Sanktion zu veranlassen und schließlich Sorge zn tragen, daß die genehmigte Straßenumlegung sobald als möglich zur Durchführung gelangt. Vom krainischen Kndesausschujse. Laibach, am 1. März 1906. Htto Kdler v. Detela, Landeshauptmann. Gesetz vom........................................, wirksam für das Herzogtum Krain, betreffend die Umlegung der Bezirksstratze Krainburg-Oberwcfznitz in der Teilstrecke Rakovza. Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogtums Krain finde Ich ans Grund des § 22 des Landcsgesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt: § I- Im Straßenkonkurrenzbezirke Krainburg ist die von Krainburg nach Oberweßnitz führende Bezirksstraße nach dem vom Bezirksstraßenausschusse vorgelegten Projekte in der Teilstrecke Rakovza in einer Länge von 927 m umzulegen. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt. Priloga 172. — Beilage 172. 477 Vladna predloga. — KegieMgSMlW. Laibach, am 1. April 1906. Z 1339/Pr. Durr HorlswolsllzclroiFil! Seine k. u. k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 27. März l. I. die Allerhöchste Ermächtigung allergnädigst zu erteilen geruht, daß die beiliegenden zwei Gesetzentwürfe, betreffend die Abänderung der Landesordnung, beziehungsweise der Landtagswahlordnung für das Herzogtum Kram, als Regierungsvorlagen im krainischen Landtage eingebracht werden. Hievon beehre ich mich Euer Hochwohlgeboren zur weiteren Veranlassung in Kenntnis zu setzen. Der k. k. Landespräsident: Schwarz m. p. Jln Seine des Herrn Landeshauptmannes im Herzogtume Kram, Kitters des Ordens der Eisernen Krone III. Masse, des Franz Josef-Ordens Fr. Htto Kdten von Aeleka Hochwohlgeboren in Karbach. 478 Priloga 172. — Beilage 172 Zakon z dne................................. s katerim se prenareja deželni red za vojvodino Kranjsko. 8 pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: člen I. Izpreminjaje in dopolnjevaje deželni red za vojvodino Kranjsko, izdan z Mojim patentom z dne 26. februarja 1861. L. drž. zak št. 20, stopijo namesto spodaj oznamenjenih paragrafov deželnega reda, oziroma kot vstavki k posameznim paragrafom nastopna določila: § 8. V deželnem zboru je sedem in štirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in škof, l) šest in štirideset izvoljenih poslancev, into: 1. deset poslancev za veliko posestvo, II. deset poslancev za mesta, trge in obrtne kraje imenovane v volitvenem redu ter za trgovsko in obrtno zbornico, III. šestnajst poslancev za ostale občine Kranjske vojvodine, IV. deset poslancev za občni volilski razred. § H- Deželni odbor, ki je gospodarski in izvrševalni oddelek deželnega zastopa, ima deželnega poglavarja za prvosednika in pet piisednikov, izvoljenih izmed zbranih deželnih poslancev. Kadar bi prvosednik sam ne mogel opravljati svoje dolžnosti, takrat si postavi namestnika izmed deželnega odbora. § 12- Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo (§ 8, I), enega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje in trgovsko zbornico (§ 3, II), enega poslanci za kmetske občine (§ 3, III), enega poslanci za Deset} vom . ................................ mit welchem die Landesordnung für das Herzogtum Krain abgeändert wird. Mit Zustimmung des Lundtages Meines Herzogtumes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt: Artikel I. In Abänderung und Ergänzung der mit Meinem Patente vom 2.6 Februar 1861, R. G Bl. Nr. 20, erlassenen Landcsordnung für das Herzogtum Krain haben an Stelle der nachfolgend bezeichneten Paragraphen der Landesordnung, beziehungsweise als (Sinfdjaltung zu einzelnen Paragraphen die nachstehenden Bestimmungen zu treten: § 8. Der Landtag besteht aus siebcnnndvierzig Mitgliedern, nämlich: a) dem Fürstbischöfe von Laibach, b) aus sechsundvierzig gewählten Abgeordneten, und zwar: I. ans zehn Abgeordneten des großen Grundbesitzes, II. aus zehn Abgeordneten der durch die Wahlordnung bezeichneten Städte, Märkte und Jndnstriatorte und der Handels- und Gcwerbekammer, III. aus sechzehn Abgeordneten der übrigen Gemeinden des Herzogtumes Strain, IV. aus zehn durch die allgemeine Wählcrklasse gewählten Abgeordneten. § H- Der Landesausschnß, als verwaltendes und ausführendes Organ der Landesvcrtretung, besteht unter dem Vorsitze des Landeshauptmannes aus fünf aus der Mitte der Landtagsversammlung gewählten Beisitzern. Der Landeshauptmann ernennt für Verhinderungsfälle einen Stellvertreter zur Leitung des Landesausschusses aus dessen Mitte. § 12. Ein Landesausschußbeisitzer wird durch die von der Wählerklasse des großen Grundbesitzes (§ 3, I) gewählten Abgeordneten, Einer durch die von der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte und der Handels- und Priloga 172. — Beilaffe 172 479 občni volilski razred (§ 3, IV) ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe. Vsaka taka volitev se godi z nadpolovično večino glasovalcev. Oe ni nadpolovično večine, kadar se voli prvič in drugič, naj nastopi ožja volitev med tistima dvema, ktera sta imela največ glasov, ko se je drugič volilo. Kadar je enoliko glasov, razsodi žreb. § 15 a. Vse volitve, katere se vršijo v deželnem zboru za pripravljalne odbore, se morajo u red o vati na ta način, da volijo poslanci volilskega razreda velikega posestva (§ 3, I), oziroma poslanci volilskega razreda mest. trgov in obrtnih krajev ter trgovske in obrtne zbornice (§ 3, II), potem poslanci volilskega razreda kmetskih občin (§3,111) in poslanci občnega volilskeoa razreda (§ 3. IV) po enega odbornika, vsi zbrani deželni poslanci pa ostale odbornike. Za posamezne nove volitve veljajo tiste določbe, po katerih se je volil odbornik, čigar mesto je treba drugemu podeliti. § 33. Po rednem sklicu zbrani deželni zbor ima v sejah razpravljati in reševati tiste reči, katere spadajo pod njegovo roko. Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odborov sta oba deželna jezika. Deželni poglavar seje ukazuje, začenja in končava. Prvosednik ima dolžnost, skrbeti, da se obdrži mir in red med obravnavami deželnega zbora, ter da se parlamentarična dostojnost varuje Zbornike, ki bi obravnave deželnega zbora motili ali pa grešili proti parlamentarični dostojnosti, graja prvosednik s klicom „k redu“. Ako bi eden ali več zbornikov mir in red zelo motili, zoper parlamentarično dostojnost se hudo pregrešili ali pa deželni zbor ali njegovega predsednika razžalili, se dotični zborniki lahko izključujejo iz deželnega zbora, pa naj dalj e za tri seje. Ako misli prvosednik, da bi bil povod izključiti kacega zbornika, skliče disciplinarni odbor ter pretrga, če je treba, sejo deželnega zbora. Gewerbkkammer (§ 3, II) gewählten Abgeordneten, Einer durch die non der Wählerkllffse der Landgemeinden (§ 3, 111) gewählten Abgeordneten, Einer durch die non der allgemeinen Wählerklasse (§ 3, IV) gewählten Abgeordneten nnd Einer non der Landesversammlung ans der Mitte des Landtages gewühlt. Jede solche Wahl geschieht durch absolute Mehrheit der Stimmenden. Kommt bei der ersten und zweiten Wahlhandlung keine absolute Mehrheit zu stände, so ist die engere Wahl zwischen jenest beiden Personen vorzunehmen, welche bei der zweiten Wahlhandlung die meisten Stimmen erhalten haben. Bei Stiminengleid)heit entsd)eidet das Los. § 15 a. Alle Wahlen, welche vom Landtage in die vorbereitenden Ausschüsse des Landtages vorzunehmen sind, sind derart einzurichten, daß je ein Mitglied von den Abgeordneten der Wählerklasse des großen Grundbesitzes (§ 3, I), beziehungsweise der Wählerklasse der Städte, Märkte nnd Jndustnalorte und der Handels- und Gewerbekammer (§ 3, II), der Wählerklasse der Landgemeinden (§ 3, III) und der allgemeinen Wälsterklasse (§ 3, IV), die übrigen aber von der Landesversanimlung, aus der Mitte des Landtages, gewählt werden Bei einzelnen Neuwahlen ist der Wahlmodus maßgebend, welcher bei der Wahl des Ausschußmitgliedes, dessen Stelle neu besetzt werden soll, Platz gegriffen hat. § 33. Der über ordnungsmäßige Einberufung versammelte Landtag hat die zu seinem Wirkungskreise gehörigen Angelegenheiten in Sitzungen zu verhandeln und zu erledigen. Verhandlungssprachen des Landtages und seiner Ausschüsse sind die beiden Landessprad)en. Die Sitzungen werden von dem Landeshauptmanne angeordnet, eröffnet und geschlossen. Der Vorsitzende hat die Pfliä)t, für die Aufrechthaltung der Ruhe und Ordnung während der Beratungen des Landtages sowie dafür zu sorgen, daß der parlamentarische Anstand gewahrt werde. Störungen der Beratungen des Landtages durch seine Mitglieder und Verstöße derselben gegen den parla-mentarischen Anstand sind vom Vorsitzenden durch den Ruf „zur Ordnung" zu ahnden. Wenn von einem oder mehreren Mitgliedern des Landtages grobe Ruhestörungen, schwere Vergehungen gegen die parlamentarische Ordnung oder schwere Beleidigungen des Landtages oder des Vorsitzenden begangen werden, so können die betreffenden Mitglieder auf die Dauer von längstens drei Sitzungen aus dem Landtage ausgeschlossen werden. Erachtet der Vorsitzende den Anlaß zum Ausschlüsse eines Mitgliedes für gegeben, so hat er den Disziplinarausschuß einzuberufen und nötigenfalls die Sitzung des Landtages zu unterbrechen. 480 Priloga 172. — Beilage 172 Disciplinarni odbor, kateri se ustanovi za volitveno dobo deželnega zbora, šteje pet odbornikov in pet namestnikov. Odborniki in namestniki se volijo po določilih § 15« tega zakona. A ko je kaki odbornik začasno zadržan, stopi na njegovo mesto namestnik, kateri je bil izvoljen za do-tičnt ga odbornika. Ge je mesto odbornika trajno izpraznjeno, se mora vršiti nova volitev (§ 15 a, drugi od stavek j. Za sklepanje v disciplinarnem odboru je treba, da so vsaj trje odborniki navzoči; odboru predseduje najstarejši navzočih odbornikov. O izključenju in o dobi izključenja sklepa odbor v tajni seji z večino glasov. Svoji razsodbi mora pridejati disciplinarni odbor vzroke. Sklep disciplinarnega odbora razglasi takoj prvo-sednik deželnega zbora v deželnem zboru. Ako je disciplinarni odbor sklenil, zbornika izključiti, naroča prvosednik zborniku dvorano zapustiti. Pritožba na deželni zbor zoper dotični sklep ni dopuščena. Izključeni zborniki ne dobijo za čas izključenja nobene duevščine. Ako se deželni zbor preloži ali sklene, se konča veljavnost izključenja. § 34. Deželnega zbora seje so javne. Ako poslušalci obravnave deželnega zbora motijo, se morajo nepokojmki po naročilu prvosednika odstraniti, slučajno pa tudi poslušalski prostori izprazniti. Po. izunku se more napraviti tajna seja, če to želi prvosednik ali vsaj pet zbornikov, in če potem, ko so se poslušalci odpravili, ves deželni zbor pritrdi. Člen II. Ta zakon.stopi v veljavnost ob enem z zakonom z dne................... .št. dež. zak, s katerim se prenareja volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske. Člen III. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. Der Disziplinarausschuß, welcher für die Dauer der Landtagsperiode eingesetzt wird, besteht ans fünf Mitgliedern und fünf Ersatzmännern. Die Mitglieder sowie die Ersatzmänner derselben werden nach Borschrift des § 15 a dieses Gesetzes gewühlt. Ist ein Ansschußmitglied vorübergehend verhindert, so tritt der Ersatzmann ein, welcher zur Stellvertretung dieses Ausschußmitgliedes gewählt worden ist. Wird die Stelle eines Ausschußmitgliedes dauernd erledigt, so wird eine nette Wahl vorgenommen. (§ 15 a, zweiter Absatz.) Zur Beschlußfassung des Disziplinarausschusses ist die Anwesenheit von mindestens drei Mitgliedern erforderlich ; den Vorsitz im Ausschüsse führt das an Jahren älteste der erschienenen Mitglieder Der Ausschuß beschließt in geheimer Sitzung mit Stimmenmehrheit über die Ausschließung und die Dauer derselben. Der Disziplinarausschuß hat seinem Erkenntnisse eine Begründung beizugeben. Der Beschluß des Disziplinarausschusses ist im Landtage vom Vorsitzenden des letzteren unverzüglich zu verkünden. Lautet der Beschluß des Disziplinarausschusses auf Ausschließung, so hat der Vorsitzende bett betreffenden Abgeordneten zum Verlassen des Saales aufzufordern. Ein Appell an den Landtag gegen diesen Beschluß ist unzulässig. Ausgeschlossene Mitglieder beziehen für die Dauer der Ausschließung keine Taggelder. Durch eine Vertagung des Landtages oder den Schluß der Session erlischt die Wirksamkeit der Ausschließung § 34. Die Landtagssitzungen sind öffentlich. Werden die Verhandlungen des Landtages durch die Zuhörer gestört, so sind tie Ruhestörer über Anordnung des Vorsitzenden zu entfernen, eventuell die Galerien zu räumen Ausnahmsweise kann eine vertrauliche Sitzung gehalten werden, wenn entweder der Vorsitzende oder wenigstens fünf Mitglieder es verlangen, und nach Entfernung der Zuhörer der Landtag sich dafür entscheidet. Artikel II. Dieses Gesetz tritt gleichzeitig mit dem Gesetze vom........................ . L. G. Bl. Nr . . . ., mit welchem die Landtagswahlordnung für das Herzogtum Krain abgeändert wird, in Wirksamkeit. Artikel III. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt. Priloga 172. — Berlage 172 481 Zakon z dne................................. s katerim se prenareja volilni reti za deželni zbor vojvodine Kranjske. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. Izpreminjaje in dopolnjevaje volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske, izdan z zakonom z dne 5. novembra 1898. L, št. 40 dež zak , stopijo namesto spodaj oznamenjenih paragrafov volilnega reda za deželni zbor, oziroma kot vstavki k posameznim paragrafom nastopna določila: § 3. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana; 2. mestna občina Idrija; 3. mestne občine Kranj, Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Domžale; 4. mestna občina Radovljica, tržni občini Tržič in Kropa, trg Jesenice se sosesko Sava, soseska Javornik, selska občina Kamna Gorica in trg Bela peč; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica ter mestna občina Lož; 6. mestne občine Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žužemperk ter soseski Zagorje in Toplice v selski občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. § 4. Vsak v volilski razred mest, trgov in obrtnih krajev uvrščeni kraj je ob ednem volilni kraj. V volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz dveh ali več krajev, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v § 3 pri določevanju vsakega volilnega okraja prvi imenovan. Po večjih krajih lahko politično oblastvo določi več volišč ter odkaže tja volilce po abecednem redu ali pa po ozemeljski pripadnosti. Melj vom...................................., mit welchem die Landtagswahlordnung für das Herzogtum Kram abgeändert wird. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogtumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt: Artikel I. In Abänderung und Ergänzung der mit dem Gesetze vom 5. November 1898, L. G. Bl. Nr. 40, erlassenen Landtagswahlordnung für das Herzogtum Krain haben an Stelle der nachfolgend bezeichneten Paragraphen der Landtagswahlordnung, beziehungsweise als Einschaltungen zu einzelnen Paragraphen die nachstehenden Bestimmungen zu treten: § 3. Für die Wahl der Abgeordneten in der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte bilden die nachbenannten Orte je einen Wahlbezirk: I. Die Landeshauptstadt Laibach; z. die Stadtgemeiude Jdria; 3 die Stadtgcmeiiideu Krainburg, Bischoslack und Stein, die Marktgemeinde Eisnern, der Markt Großmannsburg und dte Ortsgemeinde Domschale; 4 die Stadtgemeinde Radmanusdorf, die Marktgemeinden Neumarktl und Kropp, der Markt Aßling mit der Ortschaft Sava, die Ortschaft Janetburg, die Ortsgemeinde Steinbüchl und der Markt Weißenfels; 5. die Märkte Adelsberg, Oberlaibach, Senosetsch, Wippach und Zirknitz und die Stadtgemeinde Laos; 6 die Stadtgemcinden Rudolfswert, Weixelburg, Tschernembl und Möttliug, die Städte Gurkfcld und Landstraß, die Märkte Littai, Nassenfuß, Ratschach und Seisenberg und die Ortschaften Sagor und Töplitz der Ortsgemeinde Sagor; 7. die Stadt Gottschee und der Markt Reifnitz. § 4. Jeder in die Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte eingereihte Ort ist zugleich Wahlort. In den aus zwei oder mehreren Orten gebildeten Wahlbezirken ist der im § 3 bei Festsetzung jedes Wahlbezirkes erstgenannte Ort der Hauptwahlort. In größeren Orten können von der politischen Behörde mehrere Wahllokalitäten bestimmt und die Zuweisung der Wähler dahin nach alphabetischer Ordnung oder territorialer Zugehörigkeit verfügt werden. 482 Priloga 172. — Beilage 172. Takšne odredbe je v občini pravočasno razglasiti, kakor je v tistem kraju navadno. § 7- Volilni okraji za volitev poslancev iz kmetskih občin so sledeči sodni okraji: 1. Ljubljana in Vrhnika; 2. Kamnik in Brdo; 3. Kranj, Tržič in Škofja Loka; 4. Radovljica in Kranjska gora; 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica; 6 Vipava in Idrija; 7. Novo Mesto, Kostanjevica in Krško; 8. Trebnje, Višnja Gora, Žužemperk, Mokronog in Radeče; 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče; 10 Črnomelj in Metlika; 11. Litija. § 7 a. Volilni okraji za volitev poslancev občnega volil-skega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana se selskimi občinami Dobrunje, Moste, Zgornja Šiška, Rudnik, Spodnja Šiška in Vič; potem sodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stolnega mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naštetih selskih občin) in Vrhnika; 3. Brdo in Kamnik ter selske občine Cerklje, Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj; 4 Kranj (brez pod 3 naštetih selskih občin), Tržič, Kranjska Gora in Radovljica; 5. Škofja Loka, Idrija in Logatec; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica; 7 Litija, Radeče in Višnja Gora; 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemperk. potem selske občine Poljane in črmošnice v sodnijskem okraju Novo Mesto ter Planina v sodnijskem okraju Črnomelj; 10. Metlika, Novo Mesto (brez selskih občin Poljane in črmošnice) in Črnomelj (brez selske občine Planina). § 8 a. Določila § 4, zadnji odstavek, ter § 8. se slično vporabljajo za volitve v občnem volilskem razredu. Derartige Verfügungen sind in der Gemeinde rechtzeitig in ortsüblicher Weise zn verlautbaren. § 7. Für die Wahl der Abgeordneten der Landgemeinden bilden die folgenden Gerichtsbezirke je einen Wahlbezirk: 1. Laibach und Oberlaibach; 2. Stein neb Egg; 3. Krainbnrg, Neumarktl und Bischoflack; 4. Radmannsdorf und Kronau; 5. Adelsbeig, Loitsch, Senosetsch, Laas, Jllyrisch-Feistritz und Zirknitz; 6. Wippach und Jdria; 7. Rudolfswert, Landstraß und Gurkfeld; 8. Treffen, Weixelburg, Seisenberg, Nassenfuß und Ratschach; 9. Gottschee, Reifnitz und Grvßlaschitz; 10. Tschernembl und Mottling; 11. Littai § 7 a. Für die Wahl der Abgeordneten der allgemeinen Wählerklaffe bilden je einen Wahlbezirk: 1. Die Landeshauptstadt Laibach mit den Orts-gemeinden Dobruine, Moste, Oberschischka, Rudnik, Unter« schischka und Waitsch; die Gerichtsbezirke: 2. Laibach (ohne die Landeshauptstadt Laibach und die übrigen unter 1 aufgezählten Ortsgemeinden) und Oberlaibach; 3. Egg und Stein sowie die Ortsgemeinden Zirklach, St. Georgen, Winklern und Flödnig des Gerichtsbezirkes Krainbnrg; 4. Krainbnrg (ohne die unter 3 aufgezählten Ortsgemeinden), Neumarktl, Kronau und Radmannsdorf; 5. Bischoflack, Jdria und Loitsch; 6 Adelsberg, Jllyrisch - Feistritz, Laas, Senosetsch, Wippach und Zirknitz; 7. Littai, Ratschach und Weixelburg; 8. Gurkfeld, Landstraß, Nassenfuß und Treffen; 9 Gottschee, Großlaschitz, Reifnitz und Seisenberg. dann die Ortsgemeinden Pöllandl und Tschermoschnitz des Gerichtsbezirkes Rudolfswert und Stockendorf des Gerichtsbezirkes Tschernembl; 10. Mottling, Rudolfswert (ohne die Ortsgemeinden Pöllandl und Tschermoschnitz) und Tschernembl (ohne die Ortsgemeinde Stockendorf). § 8 a. Die Bestimmungen des § 4, letzter Absatz, und des § 8 finden auf die Wahlen in der allgemeinen Wählerklasse analoge Anwendung. Pi'iloga 172. — Beilage 172. 483 § 9. Izmed volilnih okrajev, naštetih v § 7, voli vsak pod 1, 3. 5, 8 in 9 naštetih volilnih okrajev po dva in vsak ostalih šest volilnih okrajev po enega poslanca Ravno tam imenovane sodne okraje je razumevati po obsegu okoliša, kakoršen je ta oh času volitve; v dotičnih sodnih okrajih pa niso obseženi kraji, ki so uvrščeni v volilski razred mest, trgov in obrtnih krajev. Vsi volilei vsakega volilnega okraja kmetskih občin so ena volilna skupina. § 9 a. Izmed volilnih okrajev, naštetih v § 7 a, voli vsaki po enega poslanca. Ravnotam imenovane sodne okraje ter deželno stolno mesto Ljubljana je razumevati po obsegu okoliša, kakoršen je ta ob času volitve. Vsi volilei vsakega volilnega okraja občnega volil-skega razreda so ena volilna skupina. 8 13. Poslance v § 3. naštetih mest, trgov in obrtnih krajev ter v § 7. naštetih kmetskih občin volijo direktno vsi tisti občani, ki imajo po posebnem občinskem statutu mesta Ljubljane ali po občinskem volilnem zakonu za vojvodino Kranjsko pravico voliti občinski zastop, in ki niso po § 16 in 16 a volilnega reda za deželni zbor izključeni, oziroma izvzeti od volilne pravice, in kateri: a) v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po osem kron cesarskega direktnega davka na leto; b) v 'občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti po velikosti letnega cesarskega direktnega davka razvrščeni občinski volilei, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega tega davka, in razen teh tisti, ki plačujejo najmanj po osem kron cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane in vse tiste meščane, kateri imajo po § 1, točka 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne. § 13 a. V občnem volihkem razredu ima vsaki samopraven državljan moškega spola, ki je dokončal 24. leto življenja ter niti izključen niti ne izvzet od volilne pravice po določilih tega volilnega reda (§ 16 in 16 a), pravico voliti v oni občini, v kateri je dne, ko se volitev razpiše, naseljen vsaj že šest mesecev. § 9. Bon ben im § 7 angeführten Wahlbezirken hat jeder der unter 1, 3, 5, 8 und 9 angeführten Wahlbezirke zwei und jeder der übrigen sechs Wahlbezirke je einen Abgeordneten zu wählen. Die ebendort angeführten Gerichtsbczirke sind nach ihrem bei der Vornahme der Wahl bestehenden Gebiets-nmfange aufzufassen; jedoch sind in denselben die in die Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndnstrialorte eingereihten Orte nicht inbegriffen. Alle Wahlberechtigten eines jeden Wahlbezirkes der Landgemeinden bilden einen Wahlkörper. ' § 9 a. Von den im § 7 a angeführten Wahlbezirken hat jeder je einen Abgeordneten zu wählen. Die ebendort angeführten Gerichtsbezirke und die Landeshauptstadt Laibach sind nach ihrem bei der Vornahme der Wahl bestehenden Gebietsnmfange aufzufassen. Alle Wahlberechtigten eines jeden Wahlbezirkes der allgemeinen Wählerklassc bilden einen Wahlkörper. § 13- Die Abgeordneten der im § 3 angeführten Städte, Märkte und Jndnstrialorte und der im § 7 angeführten Landgemeinden sind durch direkte Wahl aller jener nach dem besonderen Gemcindestatute der Stadt Laibach oder nach der Gemeindewahlordiiung für das Herzogtum Krain zur Wahl der Gemeindevertretung bereäitigten und nach § 16 und 16 a der Landtagswahlordnnng vom Wahlrechte nicht ausgeschlossenen, beziehungsweise ausgcnommenen Gemeindemitglieder zu wühlen, welche a) in Gemeinden mit drei Wahlkörpern zum ersten und zweiten Wahlkörper gehören und int dritten Wahlkörper wenigstens acht Kronen an landesfürstlichen direkten Stenern zu entrichten haben; b) in Gemeinden mit weniger als drei Wahlkörpern jene nach der Höhe ihrer Jahresschuldigkeit an direkten Steuern gereihten Gemeindewähler, welche die ersten zwei Dritteile der Gesamtsteuer und überdies jene, welche wenigstens acht Kronen an landesfürstlichen direkten Steuern zu entrichten haben. Diesen sind die Ehrenbürger und jene Gemeindemitglieder anzureihen, welche nach der Gemeindewahlordnung des Landes, § 1, Punkt 2, ohne Rücksicht auf Steuerzahlung wahlberechtigt sind. § 13 a. In der allgemeinen Wählerklasse ist jeder eigenberechtigte Staatsbürger männlichen Geschlechtes, welcher das 24. Lebensjahr vollstreckt hat und nicht nach den Bestimmungen dieser Wahlordnung vom Wahlrechte ausgeschlossen oder ausgenommen ist (§ 16 und 16 a), in jener Gemeinde wahlberechtigt, in welcher er am Tage der Ausschreibung der Wahl seit wenigstens sechs Monaten seßhaft ist. 484 Priloga »72 — Beilage 172. § 14. Yolilci smejo svojo volilno pravico izvrševati praviloma samo osebno. Izjemoma se sme volilna pravica v volilskem razredu velikega posestva izvrševati po pooblaščencih. Ženske, potem vojaške osebe v dejalni službi razun vojaških uradnikov, izvršujejo svojo volilno pravico, katera jim pristoji v volilskem razredu velikega posestva, samo po pooblaščencih. Pooblaščenec mora imeti volilno pravico v tem volilskem razredu ter sme samo enega volilc-a zastopati. Pooblastilo za izvrševanje volilne pravice v volilskem razredu velikega posestva se mora glasiti na izvrševanje volilne pravice v tem volilskem razredu ter mora imenovati volitev, za katero se daje. Zunaj vojvodine Kranjske izdana pooblastila in preklici pooblastil morajo biti pravilno poverjeni. Kdor ima piavico voliti v velikem posestvu, ne sme voliti niti v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev niti v volilskem razredu kmetskih občin. Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev, ne sme voliti v nobeni kmetski občini. Ako je volilec volilskih razredov mest, trgov in obrtnih krajev ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovišča, in če v nobeni dotičuih občin nima rednega stanovišča, pa tam, kjer plačuje največ direktnega davka. Udje trgovinske in obrtne zbornice, potem udje takih korporacij in družeb, katere imajo volilno pravico, niso zadržani izvrševati svojo posebno volilno pravico v svojem volilskem razredu. Volilna pravica v volilskih razredih, navedenih v predstoječih odstavkih, ne izključuje izvrševanje volilne pravice v občnem volilskem razredu. § 15. V deželni zbor se sme voliti vsak, kdor ni niti izključen niti neizvzet od volilne pravice v smislu § 16 in 16 a, če je a) avstrijski državljan; b) trideset let star; c) samopraven in če d) sme v deželni zbor poslance voliti v katerem deželnem volilskem razredu. Te lastnosti morajo imeti tudi poslanci trgovinske in obrtne zbornice, da smejo biti voljeni. § 16 a. Trajno ali časno dejalno službujoči častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in osebe § 14. Wahlberechtigte können ihr Wahlrecht in der Regel nur persönlich ausüben. Ausnahmsweise kann in der Wählerklasse des großen Grundbesitzes das Wahlrecht im Vollmachtswege ausgeübt werden. Frauenspresonen, dann aktiv dienende Militär-personen, Militärbeamte ausgenommen, üben das ihnen in der Wählerklasse des großen Grundbesitzes zustehende Wahlrecht mir durch einen Bevollmächtigten aus. Der Bevollmächtigte muß in dieser Wählerklasse wahlberechtigt sein und darf nur einen Wahlberechtigten vertreten. Die Vollmacht zur Ausübung des Wahlrechtes in der Wählerklasse des großen Grundbesitzes muß auf die Ausübung des Wahlrechtes in dieser Wählerklassc lauten und den Wahlakt bezeichnen, für welchen dieselbe erteilt wird Außerhalb des Herzogtumes Krain ausgestellte Vollmachten und Widerrufe derselben müssen gehörig beglaubigt sein. Das Wahlrecht im großen Grundbesitze schließt die Ausübung des Wahlrechtes in der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte sowie in der Wählcrklasse der Landgemeinden aus Wer in der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte wahlberechtigt ist, darf in keiner Landgemeinde wählen. Ist ein Wahlberechtigter der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndustrialorte sowie der Wählerklasse der Landgemeinden Mitglied mehrerer Gemeinden, so übt er das Wahlrecht bloß in der Gemeinde seines ordentlichen Wohnsitzes und wenn er in keiner der betreffenden Gemeinden seinen ordentlichen Wohnsitz hat, dort aus, wo er die höchste direkte Steuer entrichtet. Mitglieder der Handels- und Gewerbckammer, dann Mitglieder von wahlberechtigten Korporationen und Gesellschaften sind nicht gehindert, das ihnen persönlich zustehende Wahlrecht in ihrer Wählerklasse auszuüben. Das Wahlrecht in den in den vorstehenden Absätzen angeführten Wäblerklassen schließt die Ausübung des Wahlrechtes in der allgemeinen Wählerklasse nicht ans. § 15. Als Landtagsabgeordneter ist jeder wählbar, der nicht nach § 16 und 16a vom Wahlrechte ausgeschlossen oder ausgenommen ist und a) die österreichische Staatsbürgerschaft besitzt; h) das dreißigste Lebensjahr zurückgelegt hat; c) cigenberechtigt und d) in einer Wählerklasse des Landes wahlberechtigt ist. Diese Erfordernisse der Wählbarkeit gelten auch für die Abgeordneten der Handels- und Gewerbekammer. § 16 a. Die in dauernder ober zeitlicher aktiver Dienstleistung stehenden Offiziere, Militärgeistliche, Gagisten ohne Rang- Priloga 172. — Beilage 172. iz moštvenega staleža orožne moči, oziroma žandarstva — vštevši tudi častno na dopustu bivajoče o°ebe — ne morejo, izvzemši v § 14. omenjeni primer, niti voliti, niti biti voljeni. Od zmožnosti, biti voljeni, so mimo zgoranjih izvzeti tudi vsi trajno ali časno dejalno službujoči uradniki orožne moči Določila tega paragrafa pa ne veljajo glede onih orožni moči pripadajočih oseb. katere samo vsled zakonite dolžnosti orožnih (službenih) vaj v dotičnem času službujejo dejalno § 18. Splošne volitve je razpisati tako, da se najprvo volijo poslanci občnega-volilskega razreda, na to poslanci za kmetske občine, potem poslanci za mesta, trge in obrtne kraje ter za trgovinsko in obrtno zbornico, naposled pa poslanci za veliko posestvo, ter da vsak prvih treh volilskih razredov po vsej deželi voli na eden dan. § 19. Eazpis splošnih volitev je dati na znanje po deželnem časopisu in tudi z lepaki po vseh občinah vojvodine Kranjske. Posamezne volitve se za veliko posestvo razpišejo po deželnem časniku, za mesta, trge in obrtne kraje, za kmetske občine in za občni volilski razred pa z lepaki po tistih občinah, katere so v enem volilnem okraju. § 20. Volilce rseh volilskih razredov, ki po določilih tega volilnega reda sestavljajo eno volilno skupino, izvzemši volilce trgovinske in obrtne zbornice, je vpisati v posebne imenike (volilske imenike) po abecednem redu. V volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev je volilce vsakega po § 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v eden volilski imenik. V volilskem razredu kmetskih občin in v občnem volilskem razredu je volilske imenike sestaviti po selskih občinah. Ako naj volile! več selskih občin volijo v skladnem volilnem kraju, tedaj so volilski imeniki posameznih selskih občin, kot deloviti imeniki drug poleg drugega uvrščeni, podstava za volitev, ne da bi bilo treba iz njih napraviti skupni, vse k volitvi v tem volilnem kraji poklicane volilce po abecednem redu obsegajoči imenik. Organi, postavljeni za to, da sestavljajo volilske imenike, morajo jih imeti v razpregledu. 485 klasje und Personen des Mannschastsstandcs der bewaffneten Macht, beziehungsweise der Gendarmerie, die zeitlich Beurlaubten inbegriffen, können, den in § 14 vorgesehenen Fall ausgenommen, weder wählen noch gewählt werden. Bon der Wählbarkeit sind nebst den Obigen auch alle in danernver oder zeitlicher aktiver Dienstleistung befindlichen Beamten der bewaffneten Macht ausgenommen. Die Bestimmungen dieses Paragraphen finden jedoch ans jene Angehörigen der bewaffneten Macht, die lediglich infolge der gesetzlichen Verpflichtung zu WaffeiflDienstl-übnngen während der betreffenden Zeit in aktiver Dienstleistung stehen, keine Anwendung. § 18. Die Ausschreibung allgemeiner Wahlen hat in der Art zu geschehen, daß zuerst die Abgeordneten der allgemeinen Wählerklasse, hierauf jene der Landgemeinden, dann jene der Städte, Märkte und Jndnstrialorte und der Handels- und Gewerbekammcr, endlich die Abgeordneten der Wählerklasse des großen Grundbesitzes gewählt werden und daß die Wahlen der Abgeordneten jeder der drei erstangcführten Wählerklassen im ganzen Lande je an demselben Tage beginnen. § 19. Die Ausschreibung allgemeiner Wahlen ist durch die Landeszeitung und durch Plakate in allen Gemeinden des Herzogtumes Krain bckanntznmachen. Die Ansschreibnng einzelner Wahlen ist bezüglich der Wählerklasse des großen Grundbesitzes durch dieLandes-zeitnng. bezüglich der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndnstrialorte, der Landgemeinden und der allgemeinen Wählerklasse durch Plakate in den den Wahlbezirk bildenden Gemeinden zu verlautbaren. § 20. Die Wahlberechtigten aller Wählcrklassen, welche nach den Bestimmungen dieser Wahlordnung einen Wahlkörper bilden, sind mit Ausnahme der Wahlberechtigten der Handels- und Gewerbekammer in besonderen Listen (Wählerlisten) in alphabetischer Ordnung zu verzeichnen. In der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndu-strialorte sind die Wahlberechtigten eines jeden nach § 3 in diese Wühlerklasse eingereihten Ortes in eine Wählerliste einzutragen. In der Wählerklasse der Landgemeinden und in der allgemeinen Wählerklasse sind die Wählerlisten nach Ortsgemeinden zu verfassen. Wählen die Wähler mehrerer Ortsgemeinden in einem Gruppcnwahlorte, so haben die Wählerlisten der einzelnen Ortsgemeinden, als Teillisten aneinandergereiht, die Grundlage der Wahlhandlung zu bilden, ohne daß hieraus eine die zur Wahl an dem Wahlorte berufenen Wahlberechtigten in alphabetischer Ordnung enthaltende Gesamtliste anzufertigen wäre. 3 Die zur Anfertigung der Wählerlisten berufenen Organe haben dieselben ttt Evtdenz zu halten. 486 Priloga 172. — Beilage 172. § 24 Voiilske imenike za druge volilske razrede sestavi občinski predstojnik (župan), kateremu se je pri tem natančno ravnati po določilih §§ 10, 13, 13 a 16 in 16 a. Imenike mora občinski predstojnik v občinski uradni pisarni razgrniti vsakemu na vpogled Istočasno je javno dati na znanje, da so se volilski imeniki javno razgrnili vsakemu na vpogled ter da se smejo osem dni od dneva izvršenega razglašenja vlagati ugovori zoper nje. Istopis volilskega imenika mora občinski predstojnik predložiti neposredno predstojnemu cesarskemu političnemu oblaslvu. Pri sestavljanju volilskih imenikov za volilski razred mest, trgov in obrtnih krajev kakor tudi za volilski razred kmetskih občin morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega zastopa veljavno popravljeni. § 27. Za izvršitev volitve poslancev je volileem z izkaznicami vred izdati glasovnice, katere morajo biti prirejene za toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter imeti na sebi za volitve velikega posestva in trgovinske zbornice uradni pečat deželnega oblastva, za druge volitve pa uradni pečat neposredno višjega cesarskega političnega, ali izkaznice izdavajočega občinskega oblastva (§ 26), in pa nadalje vsekakor to opazko, da se bode vsaka druga ne uradno izdana glasovnica štela za neveljavno. Namestu izgubljenih ali nerabno pokvarjenih glasovnic mora na zahtevanje volilcev izdati druge glasovnice oblastvo, kateremu pristaje njih prvo izdavanje, ali pa na dan volitve volilni komisar. Volilni komisar daje tudi za ožjo volitev (§ 43) potrebne glasovnice. § 29. V vsaki volilni skupini se vodstvo, ki jo je izvršiti v navzočnosti volilnega komisarja, izroči volilni komisiji, ki je sestavljena tako: 1. Za volilni razred velikega posestva iz štirih od volilcev in iz treh od deželnega načelnika imenovanih udov; 2. za vsaki kraj, ki je uviščen v volilski razred mest, trgov in obrtnih krajev, odnosno za vsako volišče iz župana ali od njega postavljenega namestnika in iz treh udov občinskega zastopa volilnega kraja in iz treh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih udov 3. za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani po predpisih, obstoječih za druge volitve v trgovinski in obrtni zbornici; 4. za vsaki volilni kraj, odnosno za vsako volišče kmetskih občin in občnega volilskega razreda iz dveh § 24. Die Wählerlisten für die übrigen Wählerklassen Hot der Gemeindeuorstcher (Bürgermeister) mit genauer Beobachtung der § 10, 13, 13 a, 16 und 16 a zu verfassen. Die Listen hat der Gemeindevorsteher im Amtslokale der Gemeinde zu.jedermanns Einsicht aufzulegen. Gleichzeitig ist diese Austegung unter Anberaumung einer achttägigen, vom Tage der geschehenen Kundmachung zu berechnenden Reklamationsfrist öffentlich bekanntzumachen. Ein Pare der Liste hat der Gemeindevorsteher an die unmittelbar vorgesetzte landesslirstliche politische Behörde vorzulegen. Bei Verfassung der Wählerlisten für die Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndnstrialorte sowie für die Wählerklasse der Landgemeinden haben die bei der letzten Neuwahl der Gemeindevertretung richtiggestellten Listen der Gemcindewählcr als Grundlage zu dienen. § 27. Zum Vollzüge der Wahl der Abgeordneten sind den Wählern mit den Legitimationskarten Stimmzettel zu erfolgen, welche auf die Zahl der zu Wählenden eingerichtet und für Wahlen des großen Grundbesitzes und der Handelsund Gewerbekammer mit dem Amtssiegel der Landesbehörde, für die übrigen Wahlen mit dem Amtssiegel der unmittelbar vorgesetzten landesfürstlichen politischen oder der die Legitimationskarten ausfertigenden Gemeindebehörde (§ 26), ferner jedenfalls mit der Bemerkung versehen sein müssen, daß jeder andere nicht behördlich ausgegebene Stimmzettel als ungültig behandelt werden wird. Anstatt verloren gegangener oder unbrauchbar gewordener Stimmzettel sind ans Verlangen der Wahlberechtigten von der zur ersten Ausfertigung berufenen Behörde oder am Tage der Wahl von dem Wahlkommissär andere Stimmzettel auszufolgen. Der Wahlkommissär erfolgt auch die zur Vornahme der engeren Wahl (§ 43) erforderlichen Stimmzettel. § 29. Die Leitung der in Gegenwart eines Wahlkommissärs vorzunehmenden Wahlhandlung jedes Wahlkörpers wird einer Wahlkommission übertragen, welche zu bestehen hat: 1. Für den Wahlkörper des großen Grundbesitzes aus vier von den Wahlberechtigten und drei vom Landeschef ernannten Mitgliedern; 2. für jeden in der Wählerklasse der Städte, Märkte und Jndnstrialorte eingereihten Ort, beziehungsweise für jede Wahllokalität aus dem Gemeindevorsteher oder dem von ihm bestellten Stellvertreter und drei Mitgliedern der Gemeindevertretung des Wahlortes und aus drei vom Wahlkommissär aus den Wählern ernannten Mitgliedern; 3. für die Handels- und Gewerbekammer in Laibach nach den für sonstige Wahlen in der Handels- und Gewerbekammer bestehenden Vorschriften) 4. für jeden Wahlort, beziehungsweise für jede Wahllokalität der Wählerklasse der Landgemeinden unin Priloga 172. — Beilage 172. 487 od občinskega zastopa volilnega kraja in iz dveh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih udov. Na ta način določeni štirje udje izvolijo z nadpolovično večino petega uda volilne komisije. Kadar se takšna večina glasov tudi pri drugem voljenju ne doseže, tedaj tega uda imenuje volilni komisar. Volitev udov, ki jih imajo voliti volilci velikega posestva ter volilci mest, trgov in obrtnih krajev, je izvršiti z glasovnicami, katere oddado na poziv volilnega komisarja ob pričetku te volitve navzoči in izkazani volilci, izvršujoči pri tem svojo, kakor tudi v volilskem razredu velikega posestva od njih zastopano volilno pravico. Presojati volilne izkaznice pri tej volitvi pristaje volilnemu komisarju. Ugovorov ali protestov ni dopuščati. Tisti, ki so pri oddaji glasov prejeli največ glasov, veljajo za izvoljene. Kadar je več oseb, nego jih je potrebnih za polno število, prejelo enako število glasov, tedaj med njimi razsodi žreb, ki ga vzdigne volilni komisar. Kadar ni prišlo za ustanovitev volilne komisije potrebno število volilcev, tedaj opravila volilne komisije opravi volilni komisar. Volilnega komisarja za veliko posestvo, za v § 3, pod 1, in v § 7 a pod 1, omenjene volilne okraje in za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani imenuje deželni načelnik za ostale volilne okraje politično obla-stvo prve stopinje. Urad volilnega komisarja je brez kvare določilom za javne uradnike častna služba, katero sprejeti je vsakdo dolžan, kdor ima v volilnem kraju volilno pravico. § 31. Na dan volitve, ob določeni uri in na napovedanem zbirališču se brez ozira na število došlih volilcev začne volitev s tem, da se ustanovi volilna komisija, ki izvoli z relativno večino glasov izmed sebe predsednika ter prevzame volilske imenike s pripravljenim glasov-nikom vred. Kadar je ednoliko glasov, razsodi žreb, ki ga vzdigne volilni komisar. V mestih, trgih in obrtnih krajih, naštetih v § 3, je občinski predstojnik (župan) ali od njega postavljeni namestnik predsednik volilne komisije. § 32. Predsednik volilne komisije mora zbrane volilce opozoriti na vsebino §§ 15, 16 in 16 a volilnega reda der allgemeinen Wählerklasse ans je zwei von der Gemeindevertretung des Wahlortes und vom Wahlkommissär aus den Wählern zu bestimmenden Mitgliedern. Die in der vorbezeichneten Weise bestimmten vier Mitglieder wählen mit absoluter Mehrheit das fünfte Mitglied der Wahl-kommission. Kommt eine solche Stimmenmehrheit auch bei einem zweiten Wahlgange nicht zu stände, so wird dieses Mitglied vom Wahlkommissär ernannt Die Wahl der von den Wahlberechtigten des großen Grundbesitzes und der Städte, Märkte und Jndustrialorte zu wählenden Mitglieder hat durch Stimmzettel zu geschehen, welche über Aufforderung des Wahlkommissärs von den beim Beginne dieses Wahlaktes anwesenden und legitimierten Wählern in Ausübung des eigenen sowie des von ihnen in der Wählerklasse des großen Grundbesitzes vertretenen Wahlrechtes abzugeben sind. Die Prüfung der Wahllegitimation steht bei diesem Wahlakte dem Wahlkommissär zu. Einwendungen oder Proteste sind von demselben nicht zuzulassen. Diejenigen, welche bei dieser Stimmenabgabe die meisten Stimmen erhalten haben, sind als gewählt anzusehen. Haben mehr Personen als zur Vollzähligkeit erforderlich ist, die gleiche Anzahl Stimmen erhalten, so entscheidet zwischen ihnen das vom Wahlkommissär zu ziehende Los. Ist die zur Konstituierung der Wahlkommission erforderliche Anzahl von Wahlberechtigten nicht erschienen, so werden die Funktionen der Wahlkommission von dem Wahlkommissär ausgeübt. Die Bestellung des Wahlkommissäts erfolgt für dm großen Grundbesitz, für die im § 3, Punkt 1 und § 7 a, Punkt I, bezeichneten Wahlbezirke sowie für die Handelsund Gewerbekammer in Laibach durch den Landeschef, für die übrigen Wahlbezirke durch die politische Behörde erster Instanz Das Amt des Wahlkommissärs ist, unbeschadet der für öffentliche Beamte geltenden Vorschriften, ein Ehrenamt, zu dessen Annahme jedermann verpflichtet ist, der an dem Wahlorte wahlberechtigt ist. § 31. An dem Tage der Wahl, zur festgesetzten Stunde und in dem dazu bestimmten Versammlungsorte wird die Wahlhandlung ohne Rücksicht auf die Zahl der erschienenen Wähler mit der Konstituierung der Wahlkommission begonnen, welche den Vorsitzenden aus ihrer Mitte mit relativer Stimmenmehrheit ernennt und die Wählerlisten nebst dem vorbereiteten Abstimmungsverzeichnisse übernimmt. Bei Stimmengleichheit entscheidet das vom Wahlkommissär zu ziehende Los. In den int § 3 angeführten Städten, Märkten und Jndustrialorten ist der Gemeindevorsteher (Bürgermeister) oder der von ihm bestellte Stellvertreter Vorsitzender der Wahlkommission. § 32. Der Vorsitzende der Wahlkommission hat den versammelten Wählern den Inhalt der § 15, 16 und 16 a 488 Prilog«! 172. — Beilage 172. o svojstvih za tiste, ki smejo biti izvoljeni; razložiti jim mora, kako se bodo oddajali in šteli glasovi, ter jih pozvati, naj oddajo svoj glas po svobodnem prepričanju brez vseli samopridnih postranskih namenov tako, kakor mislijo po svoji najboljši vesti in vednosti, da je najkoristneje za občno blaginjo. § 42. Kadar se pri glasovanju za tega ali onega poslanca, ki ga je voliti, ne doseže nad polovična večina glasov, tedaj je odrediti ožjo volitev. Kadar se pokaže nedostatek potrebne večine glasov v slučajih § 40. pri skupnem posledku. ki ga je dognala glavna volilna komisija, tedaj povzroči okrajni glavar v vseh doticnih volilnih krajih ožjo volitev, katere skupni posledek mora glavna volilna komisija pozvedeti iz uradnih spisov, katere ji o glasovanju pošljejo posamezne volilne komisije. Za volilne okraje, omenjene v § 3. pod 1, in § 7. a pod 1, odredi ožjo volitev deželni načelnik. § 45. Deželni načelnik mora pregledavši dospele volitvene spise, vsakemu izvoljenemu poslancu, zoper katerega ni nobenega v § 16 in 16 a predpisanih izključivnih oziroma izjemnih vzrokov, izdati in vročiti volilno potrdilo. To volilno potrdilo daje izvoljenemu poslancu pravico stopiti v deželni zbor in na podstavi tega potrdila je misliti, da je njegova volitev veljavna, dokler se nasprotno ne spozna. Vse volilne spise mora deželni načelnik poslati deželnemu odboru; ta jih mora presoditi ter o njih poročati deželnemu zboru, kateremu pristaje odločba o tem, je li izvoljenega potrditi ali ne (§ 31. deželnega reda). Člen II. Ta zakon stopi ob enem z zakonom z dne ..................št. . . dež žak., s katerim se pre- nareja deželni red za vojvodino Kranjsko, v veljavnost ob razpisu prvih občnih volitev v deželni zbor. Člen III. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. der Wahlordnung über die zur Wählbarkeit erforderlichen Eigenschaften gegenwärtig zu halten, ihnen den Vorgang bei der Abstimmung und Stimmenzählung zu erklären und sie aufzufordern, ihre Stimmen nach freier Ueberzeugung ohne alle eigennützigen Nebenrücksichten derart abzugeben, wie sie es nach ihrem besten Wissen für das allgemeine Wohl am zuträglichsten halten. § 42. Kommt bei dem Abstimmungsakte für einen oder den anderen zu wählenden Abgeordneten keine absolute Stimmenmehrheit zu stände, so ist die engere Wahl anzuordnen. Zeigt sich der Mangel der erforderlichen Stimmenmehrheit in den Fällen des § 40 bei der durch die Hauptwahlkommission vorgenommenen Ermittlung des Gesamtergebnisses, so veranlaßt der Bezirkrhanptmann in allen betreffenden Wahlorten die engere Wahl, deren Gesamtergebnis gleichfalls aus den Abstimmungsakten der einzelnen Wahlkommissionen durch die Hauptwahlkommission zu ermitteln ist. Für die im § 3, Punkt I und § 7 a, Punkt 1 bezeichneten Wahlbezirke obliegt die Anordnung der engeren Wahl dem Landeschef. § 45. Der Landeschef hat nach Einsichtnahme der an ihn gelangten Wahlakten jedem gewählten Abgeordneten, gegen den nicht einer der durch § 16 und § 16 a normierten Ausschließungs-, beziehungsweise Ausnahmsgründe von der Wählbarkeit vorliegt, ein Wahlzcrtifikut auszufertigen und zustellen zu lassen. Dieses Zertifikat berechtigt den gewühlten Abgeordneten zum Eintritte in den Landtag und begründet insolange die Vermutung der Gültigkeit seiner Wahl, bis das Gegenteil erkannt ist. Sämtliche Wahlakten hat der Landeschef an den Landesausschuß zu leiten, welcher dieselben zu prüfen und darüber an den Landtag zu berichten hat, dem die Entscheidung über die Zulassung der Gewählten zusteht. (§31 der Landesordnung ) Artikel II. Dieses Gesetz tritt gleichzeitig mit dem Gesetze vom . . . .................................L. G. Bl. Nr............, mit welchem die Landesordnung für das Herzogtum Krain abgeändert wird, bei Ausschreibung der nächsten allgemeinen Wahlen in den Landtag in Wirksamkeit. Artikel III. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt.