PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 228 (5911) TRST, četrtek 8. oktobra 1964 DRUGI DAN SPLOŠNE DEBATE NA II. KONFERENCI NEVEZANIH V KAIRU Šastrijev akcijski program za krepitev miru Nkrumah predlaga posebno komisijo OAE za Kongo Ben Bela za sklicanje posebne gospodarske konference nevezanih držav Haile Selasie predlaga program akcije - Ponovne kritike Sukarnovega govora KAIRO, 7. — Ohranitev miru in koeksistence, likvidacija kolonializma in rasne diskriminacije, prepoved jedrskega orožja in mirna rešitev spornih vprašanj — to so bile osnovne misli vseh udeležencev tudi današnje splošne razprave na kairski konferenci. Govorniki so dali danes nove konkretne predloge za utrditev miru, likvidacijo ko- •--------------- lonializma, odstranitev gospo- darske zaostalosti, ki je po mnenju mnogih ključno vprašanje v borbi za mir. Ni slučajno, da so imeli skoro vsi govorniki za Potrebno omeniti, kar je bilo rečeno in sklenjeno v Beogradu, in so izrekli priznanje Jugoslaviji in njenemu predsedniku tudi zato, ker pomeni beograjska konferenca, kot je rekel etiopski cesar, prelomnico, v množičnem gibanju na poti k svobodi odvisnih narodov in varnosti v svetovnih odnosih. Med današnjimi govorniki zasluzijo posebno pozornost govori e-uopskega cesarja Haile Selasija, Predsednika indijske vlade šastri-Ja, predsednika Alžirije Ben Bele ui predsednika Gane Nkrumaha, ki so dali vrsto konkretnih predlogov za okrepitev miru. Tako je etiopski cesar predlagal, naj nevezane države izdelajo program akcije. šastri, je med drugim ugotovil, da nevezanih držav ne povezuje hiti pakt niti zveza niti dogma, niti doktrina, temveč vera v mir, v mirno rešitev spornih vprašanj v svobodo vseh narodov in v dostojanstvo človeštva. Predlagal je, naj konferenca sprejme akcijski program za krepitev miru. V zvezi z vestjo o možnosti skorajšnje poskusne jedrske bombe na Kitajskem, je šastri predlagal, naj kon- ferenca pošlje v Peking misijo dobre volje, ki naj bi odvrnila. Kitajce od te namere. V krogih afriških delegatov je vzbudil posebno pozornost predlog predsednika Gane Nkrumaha o akciji organizacije afriške enotnosti v Kongu. Predlagal je, naj se takoj pošlje v Kongo posebna komisija organizacije afriške enotnosti in čete afriških držav, da se v Kongu pod nadzorstvom organizacije afriške enotnosti skliče konferenca zastopnikov vseh političnih strank, da bi se pripravile in izvedle svobodne demokratične volitve. Po njegovem predlogu bi se morale vse tuje in najemniške čete takoj umakniti. «Ne bo miru v Kongu, dokler bodo tam tujci in najemniki, ne bo miru v Afriki, dokler ne bo miru v Kongu,» je izjavil predsednik Gane. Nkrumah je poleg tega predlagal, naj konferenca zahteva od Združenih narodov, naj takoj sprejmejo izjavo o ukinitvi vseh ostankov kolonializma in imperializma, po kateri bi vsa zasužnjena področja dobila takoj neodvisnost. Po besedah alžirskega predsednika Ben Bele je med najvažnejšimi sodobnimi problemi rešitev gospo- darskih vprašanj, od katerih rešit-Ivisen mir na svetu. Pred- ve je odvisen lagal je sklicanje nove mednarodne konference nevezanih držav, ki bi proučevala gospodarska vprašanja, in se zavzel za sklicanje sve- tovne konference o razorožitvi. Ben Bela je poudaril, da bi morala konferenca sprejeti učinkovite u-krepe, ki bi pripomogli k osvoboditvi Angole, Mozambika, Južne A-frike in Južne Arabije, Omana in drugih področij kakor tudi ukrepe za likvidacijo politike «apartheida» in za vrnitev pravic palestinskim Arabcem. Na jutranji seji so govorili tudi burmanski zunanji minister Ti Ha-ny voditelj nigerijske delegacije Bali in predsednik somalske republike Osman. Burmanski zunanji minister je v svojem govoru, prav tako kakor predsednik Naser in maršal Tito ugotovil, da se je po prvi konferenci v Beogradu mednarodni položaj zboljšal. Poudaril pa je, da zmanjšanje mednarodne napetosti še ne pomeni, da je nevarnost vojne izginila. Pozval je nevezane države, naj ostanejo neodvisne glede svojih stališč in akciji v korist mednarodnega sodelovanja. Voditelj nigerijske delegacije Nu-hu Bali je med drugim predlagal, naj konferenca sprejme skupen sklep o uvedbi bojkota proti Južni Afriki. Zadnji govornik na jutranji seji je bil predsednik somalske republike Abdulah Osman, ki je izjavil, prav tako kakor vsi ostali govorniki, da nasprotuje uporabi sile pri reševanju mednarodnih sporov. Zaradi tega morajo nevezane države pozitivno delovati v Združenih narodih. Dejal je, da je borba proti imperializmu eden bistvenih pogojev za mir. Kar se tiče Somalije, je Osman izjavil, da je v francoski Somaliji prav tako resen po- aeiiuii niMii, ii,,Mii ii,uii,,i ii ,,ii im 111111111,11 luninim mn m m iimiiiiiiiiliiiiiiiniii um in litim,nun lili m Irminimi um im m im ■iiinmiimum m iniiiuii im u in M DANES Na kairski konferenci je Nkru-htah, predsednik Gane predlagal, naJ se pošlje v Kongo posebna hhsija organizacije afriške eno Ml " h°sti, ki naj poskrbi, da se odstranijo vsi tujci in plačanci. Indijski predsednik vlade šastri pa J* predlagal, naj pošljejo v Peking posebno delegacijo, ki naj Pozove Kitajsko, da se odpove izdelovanju atomskega orožja. Ben Bela je predlagal sklicanje splošne svetovne konference o razorožitvi in posebne konference nevezanih, ki bi obravnavala “ključno gospodarska vprašanja. ~~ Čombe bo moral ostati zastražen v Kairu, dokler bodo v Leopoldvillu blokirani diplomati * AR in Alžirije, baje je zagrozi z gladovno stavko. Med njegovimi spremljevalci so tudi nekateri najbolj znani beli plačanci. Ameriški predsednik Johnson je včeraj izjavil, da svoje zuna-hje politike, ki je preizkušena v sadnjih letih, ne bo opustil ter da bo «z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, iskal trajni ™r». Dejal .je. da so vsi dosedanji predsedniki vedeli, da «sa-(h° topovi in rakete ne prinesejo miru, temveč samo ljudje*. Določno je zavrnil Goldwaterje-vo tezo glede uporabljanja atom-skega orožja v Vietnamu in v vzhodni Evropi, o prekinitvi diplomatskih odnosov s Sovjetsko svežo, zapustitvi OZN, odpovedi Pogodbe o delni prekinitvi .jedrskih poskusov in o grožnji s silo proti vsem tistim, ki se ne strinjajo z ZDA. Včeraj je Johnson uradno odprl televizijsko povezavo med ZDA in Japonsko po satelitu «Syncom 3». Kancler Erhard je v zahodnem Berlinu govoril tudi včeraj in po-bovil, da ni pripravljen priznati dveh nemških držav; ostro je napadel vzhodnonemško vlado, v vzhodnem Berlinu pa je bila včeraj vojaška parada ob 15-let-nici vzhodnonemške republike, Proti čemer so trije zahodni vojaški poveljniki protestirali, češ da gre za kršitev štiristranske-Ka statuta. Agencija Tass pa od-Rovarja Erhardu na njegov predvčerajšnji govor, češ da hoče kancler spremeniti zemljevid Evrope, da pa dobro ve, da so sedanje meje dokončne in da daje svoje izzivalne izjave prav v zahodnem Berlinu, ki ne pripada zahodni Nemčiji. Včeraj se je zvedelo, da so 27. SePtembra lovska letala «po po-moti* ubila več desetin oseb — moških, žensk in otrok — ko so sekali drva, ker so piloti mislili, Rre za pripadnike Vietkonga. •"tajska agencija na je sporoči-{*■ da so ameriška letala bom-bardirala istega dne ribiške čolne in ubila ter ranila okoli 400 oseb. Enote Vietkonea so včeraj sestrelile dva ameriška helikopterja in dvomotorno letalo; net elanov posadke je izgubilo živ-'jenje. vprašanje predsednika republike je pred rimskim parlamentom in vlada bo morala odgovoriti poslancem na vprašanje, kaj namerava storiti, da se uveljavijo ustavne določbe o izvolitvi novega predsednika republike v Primeru trajne nesposobnosti že “voljenega, kar je prav gotovo Primer hudo obolelega predsednika Segnija — Na zasedanju nii -1« včeraj generalni taj- nik Longo v zvezi s Saragatovi-ml predlogi dejal, da bo treha najti podlago za skupno akcijo Proti nasprotnikom delavskega razreda, ter dodal, da ie ustvari-“v novih odnosov med KPI in J nekaj drugega kot ustvaritev ene same stranke delavske-Ra razreda. Saraeat po le na za-sedanju CK PSDI med drugim “,’avll. da socialistična enotnost , več daleč, ter kritiziral Fanfa-mJevo politiko. Čombe ne sme zapustiti Kaira dokler ne dovoli odhoda diplomatov ZAR iz Leopoldvilla KAIRO, 7. — «A1 Ahram» piše, da je vlada ZAR sklenila, da Čombe ne bo mogel zapustiti Kaira, če ne bo v LeopoldviMu prenehalo oboroženo obleganje poslaništva ZAR in če ne bo o-sebje diplomatskih predstavništev ZAR dobilo dovoljenja, da odpotuje v Brazzaville. Od štirih danes zjutraj ni Com-be več ugledni gost v ZAR. Konferenca nevezanih je njegov primer že likvidirala, in Combe se je sinoči uklonil volji vseh članov konference. Tajniku organizacije afriške enotnosti Dialu Telliju, ki mu je sporočil sklep državnih poglavarjev, je izjavil: «Dobro; ne ostane nič drugega nego oditi; odpotoval bom jutri zjutraj.« Ko so pozneje začela prihajati poročila v predsedstvo ZAR o obleganju poslaništva ZAR in Alžirije v Leopoldvillu, so se stvari še bolj zapletle. Poročila so Javljala: «E-giptovskl diplomati so blokirani v svojih uradih in ne morejo dobivati niti hrane.« Istočasno je tudi alžirsko zunanje ministrstvo dobilo podobna sporočila glede usode alžirskih diplomatov v Leopoldvillu. V zgodnjih jutranjih u-rah se je pri Combeju javil egiptovski diplomat, ki mu je sporočil, da je dobil ukaz, da ne bo mogel zapustiti Kaira in tudi ne poslopja, v katerem biva, dokler ne bodo oborožene sile, ki oblegajo poslaništvo ZAR v Leopoldvil-lu, umaknjene, in dokler ne bodo ložaj kakor v Angoli in Mozambiku. Na koncu je izjavil, da se morajo v okviru organizacije afriške enotnosti rešiti s pogajanji vsi spori Somalije z Etiopijo in s Kenijo. Na današnji razpravi je bil navzoč tudi predsednik SFRJ maršal Tito, ki se včeraj po nasvetu zdravnika ni udeležil popoldanske razprave. Tito je prejel od vodje kam-boške države princa Sihanuka brzojavko, v kateri obžaluje, da se zaradi narodnih interesov Kambodže in pogajanj, ki se tičejo neodvisnosti in celovitosti Kambodže, ne more osebno udeležiti konference. Vse svetovno časopisje objavlja obširna poročila in komentarje o kairskem zasedanju. Za razliko od tiska ostalih držav, daje kitajsko časopisje konferenci zelo skromno publiciteto in se pri tem omejuje v glavnem na tista stališča in reagiranja, ki so najbližja kitajski verziji glavnih smotrov konference. Tako se v kitajskih listih sploh ne omenja, da se govorniki zavzemajo za miroljubno koeksistenco, za miroljubno rešitev spornih vprašanj, za spoštovanje suverenosti in celovitosti vsake države, v dopisih pekinškim listom ni niti besede o zavzemanju govornikov za razorožitev, za prepoved jedrskega orožja in za ostala načela, katerih izvajanje bi prispevalo k zagotovitvi trajnega miru in mirnega sožitja med državami in narodi. sodelovanje na znanstveno-razisko-valnem področju, pri izmenjavi strokovnjakov za tehnične dosežke ZDA kakor tudi za izmenjavo izkušenj na drugih področjih, posebno v turizmu. Zastopniki ameriške trgovinske misije so izjavili, da so zelo zadovoljni z dosedanjimi razgovori in da je prišla do izraza pripravljenost, da se storijo kon-cretni koraki za razširitev trgovinske izmenjave med obema državama. NOVI DELHI, 7. — Indijska vlada je izročila danes kitajskemu poslaništvu v Novem Delhiju noto, v kateri poudarja, da je pekinška vlada s svojim vojaškim pritiskom na Indijo kriva vdora na indijsko ozemlje in s tem nadaljuje svojo strategijo, ki o že dolgo časa uporablja v sporu z Indijo. ^ ' v" Spopad med policaji in demonstranti v Cordobi v Argentini med mimohodom de Gaullovega sprevoda ................................................................................iiiiiiiiiiiumiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiii»i>*iH>ii"»"i",ll,,,i,,,l,,,,l,,l,,,,,,l,l,,,,,'m egiptovski diplomati mogli priti v Brazzaville, da se od tam vrnejo v Egipt. Combe je trdil, da o tem nič ne ve. Do prvih jutranjih ur se je razgovarjal s svojimi sodelavci, ki so pod strogim nadzorstvom policije mogli zapustiti palačo in se vanjo vrniti. Skupno s Combejem so pod nadzorstvom v palači trije njegovi svetovalci in tri belgijske tajnice. Od 49 članov njegove delegacije, ki so prišli z njim iz Aten z etiopskim letalom, so jih 14 pridržali na letališču, ker niso bili cepljeni proti malariji. Zatrjuje se, da je Combe včeraj zagrozil z gladovno stavko, vendar pa je ostalo le pri grožnji. Se vedno se v Kairu komentira, dejstvo, da je Combe prispel v Kairo z etiopskim letalom, ne da bi egiptovske oblasti o tem kaj vedele. Zaradi tega egiptovski tisk danes še posebno poudarja včerajšnje izjave etiopskega cesarja: «Naj bodo pravni argumenti v korist u-deležbe Combeja na konferenci nevezanih kakršni koli, je njegova navzočnost postala nemogoča, iz izrazito političnih razlogov.« Zatrjuje se, da je policija ZAR odkrila, da so med Combejevimi spremljevalci tudi nekateri njegovi najbolj znani beli plačanci. Eden od teh, ki se je nastanil v nekem hotelu, je včeraj razdeljeval stilo-grafična peresa z zlatimi začetnimi črkami Combeja. Dopisnik beograjske «Politike» u-gotavlja v svojem poročilu iz Kaira o dosedanjem poteku konference, da so glavne misli vseh govornikov mir in koeksistenca in da je za večino koeksistenca bistven pogoj za uresničenje in ohranitev miru v današnjih pogojih. Sukamo je prav tako govoril o miru, svobodi, koeksistenci in drugih velikih idealih, toda ker mu je bilo glavno, da brani konstruirano lazdelitev sveta in skrči vse na «stare sile dominacije in na nove nacionalistične sile v porastu«, je po mnenju nekaterih izzval pri prisotnih upravičene dvome in upravičeno vprašanje: Ali je indonezijskemu delegatu dejansko za svobodo, enakopravnost, mir in koeksistenco oziroma za uspeh kairske konference? Po poročilih dopisnika «Borbe« še na hodnikih konference govor predsednika Sukarna komentira s precejšnjimi pridržki. Poudarja se, da je v nekaterih postavkah zanikal možnost in uporabo miroljubne koeksistence v sodobnih razmerah, pri čemer je prišel v nasprotje s stališči skoro vseh drugih udeležencev konference, ki je sklicana zaradi nadaljnjega napredovanja prakse mednarodnih odnosov na osnovi aktivne in miroljubne koeksistence. Med delegacijami vlada mnenje, da vsebujejo ta indonezijska stališča precejšnje dodatke kitajskih pogledov na odnose v svetu. Pred razširitvijo trgovinske izmenjave med ZDA in SFRJ BEOGRAD, 7. — Zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Dju-verovič je sprejel danes člane ameriške trgovinske misije, ki je prispela pred dnevi v Jugoslavijo, da prouči konkretne možnosti razširitve trgovinske izmenjave in gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ZDA. Zvezni tajnik za zunanjo trgovino je v razgovoru po udaril, da je Jugoslavija zaintere sirana za stabilnejše gospodarske stike in prikladnejše organizacijske oblike blagovne izmenjave, posebno za sodelovanje na tretjih trgih ......................................im...um..............................................................." Johnson odločno pobija vse Goldivaterjeve teze Poudaril je, da misli nadaljevati dosedanjo politiko in stalno iskati trajen mir - Uradna otvoritev zveze z Japonsko po satelitu turizmu tako na široko razpravljalo kot v teh zadnjih časih; ln starim problemom, ki še čakajo primerne rešitve, se že pridružujejo drugi, tako da Je problematika tega odseka človeške dejavnosti vedno bolj napeta in vedno bolj težka, ko že tako ni bila lahka. Turizem je danes kot naravna posledica vedno večjega napredka postal Industrijska panoga, ki potrebuje revolucionarnih pobud ter konkretne politike, ki naj skrbi za vsako posamezno področje, tudi na Vzel je puško ter odšel z otrokom ‘ videz nepomembno; v turizmu pa na polje, kjer je med jokom zakričal otroku: »Govori ali te ustrelim#, ter Je dvakrat ustrelil. Tedaj je mali Matteo po tolikih mesecih spet z besedo poklical očeta. Zdravniki so Galiotu nasvetovali, naj sedaj otroka zopet pelje v Rim, da bi ga mogoče vendarle dokončno ozdravili. Gustav Adolf zasebno v Italiji RIM, 7. — Švedski kralj Gustav Adolf in kraljica sta prispela iz Stockholma na letališče Flumlcino. Pozdravil Ju Je švedski veleposlanik v Rimu, nato pa sta z avtomobilom odpotovala v Vletrl (Salerno), kjer bosta prebila, kot vsako leto, nekaj časa počitnic. Nova metoda za shujšanje pri zelo debelih NEW VORK, 7. — O novi metodi za shujšanje pri osebah, ki so izredno obilne ln katerim nobena dieta ne pomaga, piše neki ameriški znanstvenik v reviji «Medtcal Tribune«. Metoda, ki Jo je dr Rupert Turn-bull iz Clevelanda preskusil na 12 ženskah, ki so tehtale 150 do 200 kg, obstaja v tem, da se pacientu odreže šest metrov tankega črevesa, tako da mu ostane manj kot meter tega prebavnega organa. Na ta na- ni nič nepomembnega. Dokaz, ko llkšne važnosti so nove Ideje ln novi sistemi v moderni turistični propagandi, je v teh dneh nudila deželna turistična konferenca, ki Jo je organiziral deželni urad za programiranje ln študij ter odgovorni asesorat dežele Tridentinske — Gornje Poadlžje v sejni dvorani pokrajinske palače v Bocnu. Glavna tema zanimivega turističnega zasedanja je bila nekako ta-le: all Je res v krizi turizem, ln še posebej turizem omenjene dežele? Na to vprašanje, ki ga je naravnost postavil dr. Remo Pedrottl v svojem jasnem prikazu turističnega stanja zadnjih dveh let v vsej deželi Tridentinska — Gornjo Poadlžje, so skušali odgovoriti razni govorniki, pokazalo pa se je, da marsikdo ni popolnoma dojel duha Pedrottlje-vega referata. Razen nekaterih di-skutantov — to so bili prof. Giuseppe Carone, ki je govoril o problemih ln perspektivah turizma v deželi Tridentinska—Gornje Poadiž-je, nadalje sen. Breitenberg, predsednik pokrajinske ustanove za turizem lz Bočna, ravnatelj iste ustanove dr. Plagger, pokrajinski zdravnik lz Trenta dr. Colomblnl, predsednik pokrajinske ustanove za turizem iz Trenta arh. Piero Marconi, ki Je podal lep pregled domačega In inozemskega turističnega gibanja na Tridentinskem - je le malo drugih dalo točen odgovor na vprašanje, ki ga je v začetku debate postavil uradni referent. Nt manjkalo pritoževanja ln alarmlstičnih vzklikov. Nekateri se celo niso pomišljali trditi, da je za Italijanski turizem nastopila predsmrtna faza in da je pravzaprav že pripravljen na pogreb. Tukaj se samo po sebi postavljajo vprašanje, ali Je res mogoče govoriti o krizi. Po našem mnenju nima beseda «kriza», vsaj do danes, nikakega ralson d’etre: če je prišlo do sprememb v dotoku tujih turistov, zlasti Nemcev, Je treba ta pojav pripisati predvsem naravnemu procesu obnove vsega evropskega — ali bolje svetovnega — turističnega trga. S tem nikakor ne nameravamo trditi, da je v zadnjih dveh letih vse potekalo najboljše, ali celo Ignorirati občutne sunke prav zaradi zmanjšanja določenega tujega turističnega dotoka. Beseda «kriza» pomeni kaj »nepopravljivega)); za to pa prav gotovo ne gre pri našem turizmu, ziniti če se upošteva velik dotok novih tujih klientov, ki so deloma napolnili vrzeli, ki so nastale v tradicionalni, t.j. nemški klienteli. Ne da bi se spuščali v ta poseben problem, hočemo povedati, da danes nič ne pomaga vztrajati pri zastarelih ln vsem znanih motivih, kot so prav vzroki, ki so povzročili sedanje stanje. Sedaj pa je treba odločno misliti naprej, najti konkretne Ideje, predvsem pa položaja ne dramatizirati ali, kar je še slabše, delati se žrtve; to tudi zaradi tega ne, ker bi tako ponašanje polagoma dalo poguma tujemu turistu, ki išče še drugih polemičnih oprijemov za napad, četudi neupravičen, na naš turizem. Pač pa naj Izkušnja teh zadnjih let pomaga pri dostojanstvenem nadaljevanju našega dela. Nalašč smo uporabili besedo «dostojanstvenem», kajti po našem mnenju Je to eden Izmed glavnih elementov, ki Jih je treba upoštevati tudi v turizmu. Prišel je torej trenutek, ko se je treba realistično lotiti vsega problema, napraviti konec vsem nekoristnim obdolžitvam ln prepričati se, da je turizem znanost, ki zahteva, čeprav se zdi lahek ln vsem dostopen, jasne in točne ter vedno nove ideje in pa ljudi, ki ga globoko doživljajo in čutijo. To Je, na kratko, duh, ki je vodil tiste, ki so si zamislili turistično konferenco v Bocnu, ki predstavlja, kot Je podčrtal v svojem kratkem zaključnem govoru dr. Remo Pedrottl, samo Izhodišče za nove, koristne debate, ne pa že zaključek obravnavanih problemov. PAOLO DE DOMENICO hitro spet zamrl. Zametek dela je po mojem mnenju satiričen. Vendar je šel Kreft, ki se je pri tem delu nedvomno vzgledoval po ibsenski (in morda tudi krleževski) tehniki, vse preveč v psihološke nadrobnosti, da bi delo moglo obdržati svojo prvotno satirično ost. Satira zahteva ostre poteze in gre rada v karakterna pretiravanja. To, kar daje Kreftovim Kreaturam, ki jih je avtor kdaj naslavljal tudi z Malomeščanl ali z Veleizdajalcem (ta naslov bi bii za satiro po mojem najboljši), še danes življenjsko sposobnost in učinkovitost na odru, so avtorjev živi dialog, ostrina in po-godljivost domislic in pa teatr-sko učinkoviti zapleti in obrati. Režija Jožeta Galeta se je le redko poslužila humornih ali celo satiričnih možnosti, ki jih delo vendarle ponekod nudi; šla je po mojem vse preveč v karakte-rološke in psihološke nadrobnosti, kar je dajalo «pranjem vesti» vseh nastopajočih, ki zapored priznajo, da so Ivana, mladega idealista iz lastne srenje, vsak po svoje ovadili avstrijskim oblastem, vse premajhno verjetnost. Človek bi se moral tem «krea-turam» sproščeno nasmejati, kot na primer se nasmejemo pri Gogoljevem Revizorju, tako pa so njihove izpovedi zapuščale prej mučen vtis. Kaj res ni premogla vsa ta srenja niti enega samega človeka, ki ne bi bil ovaduh? Tako pretiravanje bi vse bolj Tržaška knjigarna še vedno sprejema prednaročila za prvo serijo zbirke «100 romanov«, ki jo bo izdala Cankarjeva založba. Za 5500 lir je do konca oktobra mogoče naročiti 10 romanov (v 13 knjigah !) pristojalo krepko zabeljeni satiri kot pa psihološki drami. Nastopila je vrsta igralcev, ki so svoje naloge v smislu režije dobro opravili. Zlasti so uspeli igralci tako imenovanih «hvaležnih vlog«, ki jih je avtor ostreje, pa man) psihologizirajoče tipiziral. Poldeta, sodnega oficiala, je Maks Bajc imenitno izdelal: nič manj izraziti niso bili tudi: Niko, politični uradnik pri deželni vladi Franja Kumerja; profesor in nadporočnik Grilc Danila Bezlaja; Matija Medved, uradnik pri finančni kontroli Francija Pre-setnilea; tipološko posrečena )° bila učiteljica Slava Vere Murkove; posebej je bila še imenitna Medvedova žena Amalija Ruše Bojčeve, ki je s svojim prihodom na oder razbila uvodni monotoni tercet in prinesla na o-der kos pristnega življenja. Moram reči, da so bile tudi psihološko bolj diferencirane vloge vsaka zase nad vse skrbno naštudirane in igrane. Rezervni kadet, pesnik in novinar Tone Sevnik Janeza Eržena je bil po svoje psihološko odlično izvedena figura in prav zato mu nismo mogli povsem verjeti, da bi bil tudi on iz v bistvu malenkostnih razlogov ovadil sošolca in prijatelja Ivana. Isto velja za Bredo, ki jo je tenkočutno igrala Judita Hahnova. človek se je ob njeni izpovedi nehote vprašal, a-li bi zares mogla ta mlada dama iz malenkostnega maščevanja ovaditi policijskemu komisarju svojega ljubimca? Pre) bi to verjeli o odvetniku dr. Kostanjšku, ki je kantorski karierist in brez-obzirnež. Vendar ga je Franek Trefalt podal po mojem le preveč v psihološko poplemenlteni igri. ki je izključevala sleherno satirično ost. In vendar je predstava kljub vsem tem pomanjkljivostim v glavnem uspela. Nemala zasluga za to gre razen igralcem tudi okusni in nevsiljivi sceni Svete Jovanoviča in prav tako posrečenim kostumom Mije Jarčeve. Tudi glasba Marjana Vodopivca je imela pri graditvi celote svoj delež. VLADIMIR BARTOL Karikatura llonoreja Daumiera na razstavi v Beogradu V galeriji kulturnega centra Beograda so odprli razstavo del znanega francoskega likovnika, predstavnika itborbenega reali-zrna«, llonoreja Daumiera. No ogled je 47 karikatur iz različnih obdobij njegove ustvarjalnosti-Karikature oblikujejo zanimiv0 celoto in v glavnem razkrivaj0 politično in družbeno življenje Francije od IS4S. do 1965. leta. • • * članica ljubljanske Opere Vanda Gerlovičeva je odpotovala n° tritedensko turnejo po Sovjotski zvezi. Gostovala bo s šestimi °' pernimi predstavami (Ples v maskah, Tosca, Don Carlos) v Hat-kovu, Kazanu, Minsku in Vilni. — 3 — 8. oktobra 1964 I Četrtkova črtica Popolni zločin Geotfreya Gilroya Geoffreg Gilroy ni sklenil umoriti tvojo ieno samo zato, ker nameraval oženiti z neko drugo žensko, v katero se je bil zaijuou. Ne, v tem primeru človek more pomisliti na umor, vendar je treba še kaj več, da takšno misel izpelje. Veliko je mož, si včasih zaželijo, umoriti svojo ženo, pa le tega vendar ne ^*eoffrey sklenil umoriti svojo ženo iz še povsem drugačnih pobud. Odločil se je na nekem sprejemu, ko so ga predstavili neke-mu 0°stu in je ta ob tem rekel: ste> torej, mož Marthe Gilrog. Po mojem mnenju je ona oatična pisateljica. Povejte mi, kako se človek počuti„ ko je oženjen z znano književnico? Gilrog je zardel in hkrati pobledel od jeze ter kmalu s sprejema izginil. Odšel proti domu ves nerazpoložen. «Mož Marthe 'lr°y, trenutno najbolj brane pisateljice.'» Z Martho se je bil nf^i desetimi leti, ko je bila ona navadna tajnica, on pa ajbolje plačani pisatelj kriminalnih romanov na Angleškem. Ce-PT kopalnici si je vzela sol. — Evelgn/ Ni se ganila Zgrabil je omamljeno žensko in jo odnesel k °knu. Spodaj je videl ljudi. Zaklical jim je nekaj in nato počasi •Pustil spečo Evelgn o. Spodaj so jo ujeli na roke. V naslednjem trenutku se je goreča konstrukcija strehe zrušila nanj. Tako se je končalo poslednje delo Geoffreg a Gilroga, pisatelja Kriminalnih romanov. VICTOR CANNING ""....MM«...........................................»...n.................... Oven (Od 21.3. do 20.4.) Ne pre-vT®Phajte novih odgovornosti, ker ‘ Jih ne zmogli. Zadovoljivo raz-Dr^nJe v družini. «IK (od 21.4. do 20.5.) Kaka te-•■»a bo, posebno, če imate odgo-™rno mesto. Branite svoj družin-n.Sir pred vsiljivci. OVOjcra (od 21.5. do 22.8.) Sre-a" j® na vaši strani. Nepredviden družin prine#el nemir v vaSo RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločno vn« Postavite po robu človeku, ki i'«L,kuSa spodnesti. Prijetno sre-7?;, vendar ne za dolgo. (°d 23 7 do 22.8.) Zado-' nje na delu. toda brez flnanč-stv reni,tata. Naj vas kaka ču-m,,tnJ® ne spravi iz ravno- DeVicA (od 23.8. do 22.9.) Vpliv- aa.be se bodo zanimale za vas. ‘laleljska družba se bo razširila. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neprevidnost bi znala zavreti va-Se dosedanje uspehe. Ne vzbujajte ljubosumja. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Opravka boste imeli z računi, ki vzorčasta, bodo bluze enobarvne. Jih niste poravnali. Večer izkoristite za oddih. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S taktom se izognite sporu. V družini ne bo vse. kot si želite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri delu boste imeli vso pomoč, kljub temu ne bo vse prav. Zadoščenje od ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uve- ljavili boste svoje sposobnosti. V družini nemir, ki bo posledica ne- sporazuma. RIBI (od 202. do 20.3.) Začetek bo težaven, zato pa zaključek uspe-»en. Previdni bodite do novih prijateljstev. 3=55» — Ma znaš, Jakec, de tisti Combe jema prou debelo kožo, skori ku tiste žvali, tisti nosorogi z njegove domovine. — Ja, ja, je ku klop. Kaku se more tolko silet na tisto konfarenco neanga-žiraneh držav, kadar vide, de ga ne marajo! — Ma prou res! Je pršu narprej z atoplanom jn me niso pestili, da be se spestu na aerodrom jn je mogu frlet vele u Atene. Ma teštardo ku z anem drugem aroplanam. Skori be reku, de je pršu kontrabant. Ma ku je pršu, ga je vre čakala policija jn ga poslala, se zna, u an hotel, ma ga zmiri varvala. Jn vse druge države, ke so tam u Kairi, nečejo neč slišat od njega. Jest ne znam, kuku more bet človek tak. Jest kadar Videm, de me ki ne marajo, ne grem nanka zraven. — E, jest dostikrat ne grem zraven nanka če me marajo! — Ben videš! Jest ne znam, kaku se more an minister pestet tratirat taku, ku so njega! Ma jest jeh ne pogledam več! — Se vide, de tudi sam pred sabo nima no- benga rešpekta — E, dandanes je rajžanje za velike glave skori bol nevarno ku za navadne ledi. U stareh caj-teh. če si šou kam, si zmiri riščirau, de te ki čaka kašen razbojnik al kašen grof jn ti pobere vse j n si biu še lahko kontent, če ti je pestu glavo. Danes tega ni več, ma za velike glave je pej zmiram nevarnd, de jeh kašen p oče. Vidi, kašne skrbi jemajo zastran angleške kralice, ke je šla u Kanado. Tam so ani Francozi, ke čejo jemet svojo državo jn ke so forte strašli, de bo- jo nardili atentat. Jn se zna, policija je bla zastran tega vsa po lufti jn stražijo jn varvajo jn so aretirali na vso muč, de be se kej ne zgodilo. Prfina ane palombare so vzeli, de so ahtali tisto barko pod uado. — Ja, ma tisto od razbojnikov jn grofov je res pasalo, ma tudi danes te poberejo vse. Samo na drugi, bol fin način. Kej si pozabu na davke? Uani rečejo: tolko jn tolko boš dau jn bašta. Jn če se. kej obiraš, moreš plačat še multo jn če si preveč trmast, ti nardijo pej šekveštro. — Ja, ma danes se za vse tašne reči govori tudi u parlamenti jn je vlada vidla, de u senati nečejo neč slišat od povišanja jn so glasovali pruti, je čez an cajt pršla spet na dan. Jn zde j so se uni dan zastran tega u senati prfina stepli. Kadu be se mislu, de senatorji, sami stari, sivi al plešasti moži, de so tako temperamentni! Eh, kej češ, tu je latinski temperament. Sej se kregajo tudi zastran tistga filma «Italiani brava gente« ke kaže, kaku je blo u Rusji. — Sej sm ga vidu. Znaš, de se mene začnejo smilet prfina Nemci, zatu ke jem čejo obest, de so vsega samo uani krivi jn de vsi drugi so sami angelčki. Tudi u tistem filmi so vsi dobri jn zlati. Magari se ubivajo, ma obrnejo glavo proč. Prou čudno je, de pr tolki dobroti je na sveti tolko gorja! Znaš kaku je človek: če more, jo nakuha. Jn če gre liša, je vse prou. Ce ga pej primejo, se pej skesa jn mi je forte žtfU. E ja, človek je nepopolno bitje! V BORBI S PRIRODO ZNANOST NIMA LAHKEGA DELA Pridobljena lastnost bacilov: rezistentnost na antibiotike Dve strah vzbujajoči razlagi ■ So velike epidemije še možne? Z neprimerno rabo antibiotikov si človek veliko škoduje Ko so kmalu po vojni prišle čez Atlantik prve količine še vedno najbolj uspešnega antibiotika proti Kochovemu bacilu — strepto-micina, so ta dogodek v marsikaterem sanatoriju v Evropi sprejeli z navdušenjem. Tudi če je bila cena tega zdravila izredno visoka — desetkrat dražje je bilo tedaj od zlata — se je kljub dolgotrajni vojni, ki je izčrpala vse morebitne finančne rezerve družin, našla pot k sredstvom za nakup tega dragega hkrati pa «čudežnega sredstva«, ki ubija trdožive Kochove bacile in potemtakem rešuje človeka. Toda že* nekaj let pozneje so bili zdravniki v težavah, ko so morali kakemu pacientu, po navadi tistemu, ki je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja moril začeti s ponovno ali celo že trat j.. kuro s streptomicinom, sporočit',, da je analiza pokazala, da je postal na streptomicin — rezistenten. Kaj to pomeni? Najrazličnejši bacili se tako re- ................................nuni ■imiiu, ■•umni, n, ....................................................im...... OD CANAZEI DO FIERA Dl PRIMIERO S prelaza Pordoi v nekaj minutah V • V zzicmcona2960m Krasna vožnja iz doline Fiemme čez prelaz Rolle v S. Martino di Castrozza Fiera di Primiero Pot iz Trenta v Canazei smo v našem listu že opisovali lani. Lahko pa omenimo, da je bil pri letošnjem potovanju skupine slovenskih turističnih delavcev na tej poti tudi kratek postanek v Cavalese. Ko se pri Orl (Auer) pot odcepi od glavne ceste Tren-to-Bocen ter se po serpentinah povzpne do sedla S. Lugano (1101 m)., je še nekaj kilometrov navzdol mimo lepih gozdov in čez travnike do zelo čednega mesteca Cavalese. Skupino sta tu prijazno sprejela predsednik in ravnateljica krajevne letoviščarske u-stanove. Po kozarcu aperitiva in kratkem ogledu parka se naša pot nadaljuje skozi Predazzo in Moeno, do koder sega dolina Fiemme. imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiMiuiiiiiMiMiniiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiii modni količek Za šolarje se da kaj prekrojiti Da ne bo stroškov preveč, si pomagamo tudi z oblekami iz lanskega leta, ki jih primerno predelamo Ob začetku šolskega leta je vedno toliko stroškov s knjigami, zvezki in drugimi šolskimi potrebščinami, da je prav težko trošiti denar še za nove obleke, ki jih otroci, ki naglo rastejo, vedno in vedno potrebujejo. Toda obleči jih moramo in to dobro, praktično in toplo. Kako pa bomo to storile, da bi ne bilo preveč stroškov in prevelikih težav. Nekaj nasvetov: Nikar ne mislite, da mora biti garderoba za našega otroka vedno samo nova. ker uporabiti se da tudi tisto, ali vsaj del tistega, kar je že nosil lansko leto, pa mu je letos majhno in tesno. Prav gotovo se bodo dale marsikatere stvari še popraviti in uporabiti, če jih bomo le znale pravilno kombinirati ter ukrojiti po sodobnem kroju in modelu. Morda bodo potrebni novi gumbi, morda tudi kak kos novega blaga, toda stara obleka bo vendarle prišla v poštev in tpko tudi staro krilo, plašč, jopica in pullover. Kaj vse lahko predelamo Iz stare obleke? Predvsem obleko brez rokavov s precejšnjim izrezom, ki jih bodo naše hčerke z uspehom nosile z različnimi bluzami. Ce je obleka enobarvna, bodo k takšni brezrokavni obleki lahko nosile tudi kariraste, ali drugače vzorčaste bluze; če pa bo obleka Iz dveh starih oblek bo mogoče napraviti dvodelno obleko, če se bosta le blago in barva ujemali. Iz stgre obleke je prav tako mogoče pridobiti krilo, ki bo lahko krojeno v gube, lahko pa tudi gladko ali rahlo zvončasto. Nekaj podobnega bo mogoče napraviti tudi s starimi plašči in kostumi, posebno če gre za dobro volneno blago. Iz starega lahkega plašča je mogoče na primer napraviti novo, ali vsaj po videzu novo obleko za bolj hladne dni, iz starega kostuma pa obleko, ali pa vsak krilo in telovnik, ki bo tudi letos še v modi. Prav tako koristno se dajo uporabiti stari pulloverji in jopice; posebno če smo jih same spletle in je volna še dobra. Ker so v modi tudi črtaste volnene jopice, ali pa raznobarvni pulloverji, bo največja skrb ta, da pravilno kombiniramo barve, pa tudi kvaliteto volne. Ce je volna že stara in morda tudi že predelana, bo iz nje napravljena jopica, ali bluza, dobra vsaj za pod šolski plašč. S starimi čevlji takšne spremembe seveda ne bodo možne, ker se ti pač ne dajo niti podaljšati niti razširiti. Tu bodo potrebni novi čevlji, če stari ne odgovarjajo več svojemu namenu. Toda ko kupujete svojim otrokom nove čevlje, pomislite predvsem na udobnost m praktičnost tn šele potem na modo. Na srečo so v modi letos zelo športni in udobni čevlji, v katerih otroška noga ne bo na tesnem. Odločite se za takšne, z udobno in široko peto, ki bodo primerni za lepo, pa tudi za slabo vreme. V Moeni se na levi prikažejo slikoviti vrhovi in stolpiči — kakor pri kaki gotski katedrali — skupin Latemar, Catinaccio (Ro-sengarten) ter potem naprej Sas-so Piatto (Plattkoffel), Sasso Lun-go (Langkoffel) ter mogočna skupina Sella. Onstran Moene se dolina, ki dobi drugo ime — Fasso — razširi in se spet bolj zoži pri Cariazei, kjer je naš začasni cilj. Pravzaprav so v tem kraju sami hoteli, ki so sedaj večinoma zaprti. Odprt pa je hotel La croce bianca, kjer nas čakajo prijazne sobe in kmalu tudi kosilo. Medtem ko si naš sicer neutrudni spremljevalec Paolo de Domenico, šef tiskovnega urada tridentinske ustanove za turizem le zaželi nekoliko počitka, nas prevzame tukajšnji predsednik letoviščarske ustanove, da nas popelje na prelaz Pordoi. Ves čas nas zgovorni predsednik obvešča o vsem, kar je vredno videti in vedeti. Po 27 serpentinah se cesta dvigne do višine 2239 m. Ce bi šli naprej, bi se iz doline spet dvignili na prelaz Falzarego (2105 m), nakar bi se pripeljali v Cortino d’Am-pezzo. Toda naš namen ni nadaljevati pot v to smer. Pač pa se z žičnico, ki je še razmeroma dokaj nova, povzpnemo na Sasso Pordoi (2960 m), žičnica pelje najprej nad gorskim travnikom ter ne predstavlja kaj grozljivega. (Ce bi se pa utrgala, bi vseeno zleteli dovolj globoko). Toda kmalu se na levo odpre pogled daleč in globoko do Canazei. Obenem se je vtem tudi kabina približala strmi steni in sedaj je že pod nami tudi precej «zraka». Žičnica je last družine De Zu-lian, podjetnih ljudi, lastnikov dveh hotelov. Stala je kakih 250 milijonov, vendar bi bila ta številka že znatno večja, če bi to žičnico delali danes. Poleg žičnice je čedno, toda še majhno gostišče. Lastnik žičnice pa že razmišlja o tem, da bo treba napraviti kaj večjega, kamor se lahko v primeru slabega vremena zatečejo ljudje, ki jih žičnica v velikem številu dovaža. S te višine je prekrasen razgled v vse smeri, zlasti pa na Marmolado, ki Je najbliže. Tu smo na položni planoti z debelim gruščem; toda okrog in okrog planote je prepad, visoka navpična stena.. »Na razpolago« je tudi nekaj snega in kaka kepa leti sem in tja. (Kako ponašanje s fotografijami, češ tu sem 3000 m visoko, pa Je umestno le, če sl pri fotografiranju pazil, da ni tam okrog skakal kak triletni otrok, ki bi ga nehote «ujel» na trak). monte. Mimo izpraznjenega u-metnega jezera pri Paneveggiu se sedaj spet dvigamo skozi prekrasen gozd iglavcev, ki sega skoraj do samega prelaza Rolle (1970 m). Zaradi megle okrog gorskih vrhov smo prikrajšani za enega izmed najlepših pogledov v Dolomitih (skupina Palle, vrh Ci-mone). Spet smo v gozdu in po ovinkih prispemo po 10 km vožnje v San Martino di Castrozza (1467 m). Dokaj veliko poletno in zimsko turistično središče je sedaj s svojimi zaprtimi hoteli prazno. Naša pot nas vodi še 13 km dlje in 750 m niže v Fiera di Primiero. Kraj leži v lepi, zeleni dolini z mogočnim ozadjem visokih vrhov. Ker je v tem kraju uradni zaključek potovanja, nas čaka še prav imenitno kosilo. Besedam gostiteljev, ki se zahvaljujejo za obisk, sledi beseda zahvale gostov, ki so nad sprejemom in ob vsem, kar so videli in doživeli, več kot prijetno presenečeni. Seveda sledi tudi vabilo za obisk sedanjih gostiteljev v Slovenijo. Izlet po kosilu v samotno dolino Canali tja pod Sass Maor bi bil seveda še vse lepši, če bi bilo lepo vreme. Oskrbnik koče «pri petelinovem petju« (Al cant del gal) je pravkar pospravljal svoje gostišče. (Lani je ravnatelj letoviščarske ustanove pripovedoval, da se morajo truditi, da o-hranijo ta kotiček kolikor mogoče nedotaknjen, da ne bi postal «drugi San Martino di Castrozza«). Do Trenta, kamor se Je treba vrniti, je še skoraj 100 km — do Primolana in potem po dolini Su-gana. V Trentu še skupna večerja in potem slovo, kajti drugo jutro bodo nekateri odpotovali z avtomobilom, drugi z vlakom... Trije krasni dnevi, ki bodo ostali vsem v prijetnem spominu. R. R. koč privadijo na antibiotik, ki Jih je prej moril in jim antibiotik ne škoduje več, pač pa se razvijajo in množijo, kot če bi tega ne bilo, To pa se ne dogaja le s Kocho vim bacilom in ustreznim zdravi lom streptomicinom, pač pa z vse mi tistimi bacili in drobnoživka mi sploh, proti katerim so v za četku bili tako uspešni prvi antibiotiki. Strokovnjaki so ta pojav razložili takole: Že dolgo se ve, da morejo bakterije razviti v sebi odpornost proti zdravilom, v konkretnem primeru antibiotikom. Po navadi ali bolje v začetku se je našla razlaga temu pojavu v tem, da bacili razvijejo odpornost s pri-rodno selekcijo. To pomeni, da bo bacilu, ki ima po naključju lastnost uničevanja penicilina, streptomicina itd., uspelo uničiti prej penicilin, streptomicin, skrat-Ka antibiotik, preden ta umori njega, in da se bo nato množil in razvijal, kot prej, pred nastopom antibiotika, toda še z eno «prednostjo» ali «lastnostjo», da bo svojo novo lastnost prenesel na svoje potomstvo .in to ne kot prirojeno lastnost, pač pa kot »pridobljeno značilnost«. Ta razlaga, ki so jo v začetku vzeli kot edino možno, je bakte-riologa spravljala ne le v težave, pač pa vzbujala v njem strah. Poznejša raziskovanja te razlage sicer niso povsem potrdila, kljuD temu ostaja še vedno najbolj razširjena in nekako zadostno odgovarja na vprašanje, kako da postanejo bacili in drobnoživke tako naglo odporni. Ta ugotovitev, ki jo lahko sprejmemo še vedno kot teorijo, je lahko strahotno nevarna, kajti nakazuje nam, da bi mogle drobnoživke In še posebno nevarni bacili v bližnji bodočnosti postati tako ((prilagodljivi« na antibiotike, da se lahko postavijo po robu vsem antibiotikom, ki bi jih farmacevtska znanost sproti dajala zdravstvu na razpolago. V kolikor bi to ne bilo dovolj, se je v novejši dobi pojavila še nova teorija, ki vzbuja Se večji strah. Nekateri trdijo, da morejo bacili «prevzeti» odpornost proti antibiotikom že samo s tem, da pridejo v stik z že odpornimi bacili. Brž ko se neki bacil le dotakne proti antibiotiku že odpornega bacila, postane tudi sam proti antibiotiku odporen. S tem bi mogli pojasniti šibko delovanje zdravila, kadar bolniku dajemo nezadostno dozo antibiotika. Predpostavimo, da ima nekdo vnetje v grlu in mu zdravnik predpiše nezadostno dozo u-streznega antibiotika. Pacient bo sicer ozdravel, hkrati pa bo lahko že okužil nekoga drugega s svojimi bacili, ki pa ne bodo več »normalni«, pač pa že rezistentni na ustrezni antibiotik, ker je premajhna doza antibiotika manj odporne bacile pomorila, bolj odporne pa je omrtvičila in se bodo v novem okolju razživeli in imeli še prednost, da so odporni proti antibiotiku. Ti bacili so še bolj nevarni, ker so bolj odporni, bolj življenjski in okužba z njim; je veliko hujša kot je bila primarna. Predolga bi bila razlaga, kako vse to nastane. Ustavimo se raje pri vprašanju, kam to lahko privede. Londonski bakteriolog, ki je pred kratkim govoril na kongresu britanskega zdravniškega združenja v Manchestru, je izrazil zaskrbljenost n.pr. v zvezi s trebušnim tifusom. Danes ima zdravstvo na razpolago dva antibiotika, ki sta trebušni tifus spremenila od smrtno nevarne bolezni v le «nevšečno motnjo«. Ce pa bi bacili trebušnega tifusa, po gornji razlagi, postali rezistentni, bi se snova oblika bolezni mogla razširiti v epidemijskem obsegu in ponovno bi se mogli pojaviti hudi dnevi visokega procenta smrtnostis kot piše v zadnji številki strokovnega lista «New Scientis«. Je proti takšnim morebitnim epidemičnim pojavom bolezni, ki bi bile posledica infekcij z rezistent-nimi bacili, možna kaka rešitev? V tem je bistvo vprašanja. Strokovnjaki na to odgovarjajo: od zdravnikov je odvisno, da že v samem začetku dajejo zadostne doze antibiotika, ki pomorijo vse bacile in se ne ustvari zalega odpornih bacilov. Z druge strani pa se pričakuje rešitev tudi v vedno novih in močnejših antibiotikih, ki bodo kos tudi onim bacilom, ki so ali ki bi postali rezistentni na prejšnje antibiotike. To je stvar zdravstva, to je stvar farmacevtike. Stvar posameznika, danes zdravega, jutri morda bolnega človeka pa je, da se varuje tudi sam. Danes je raba najrazličnejših antibiotikov zelo razširjena. Srečujemo jih že v raznih mažah. Najpogosteje antibiotike u-porabljamo že po nepotrebnem. S tem ne delamo nič drugega, kot da pomagamo bacilom v še ne zaznavnih okužbah, da postanejo rezistentni. In jutri, ko bomo zares zboleli, nam antibiotiki ne bodo več pomagali, ali vsaj ne v zadostni meri. V zdravstvenih krogih že dolgo opozarjajo, naj bomo z rabo antibiotikov previdni, skrajno previdni. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim IZ UMETNOSTNIH GALERIJ F. Forti v «Rettori» Za vsakogar, komur je umetnost pri srcu, je posebne vrste užitek in uteha, ko se sreča z ustvarjalnostjo ljubiteljev slikarstva, kt kljub odgovornemu ali napornemu delu sive vsakdanjosti, družinskih skrbi in drugih dolžnosti svoj skopo odmerjeni prosti čas posvečajo slikanju, ker so ravno ti slikarji, polni ljubezni do lepote, najboljše jamstvo in obramba proti vsesplošni nevarnosti zmaterializa-cije človeške osebnosti. In eden takih slikarjev je tudi Fabio Forti. Na njegovi sedanji razstavi v galeriji «Rettori», kjer je že enkrat razstavljal, nam prikazuje olja, risbe v čmo-betem in obarvane s pasteli ter posebne vrste vgrebotin na deščicah bele bukve. Zlasti v, tej zvrsti slikanja doseže z izvirnim slikarskim postopkom izredno zadovoljive umetniške dosežke. Belo rumenkasti trdi les z mirnim razpletom ožilja tvori za oko zelo prijetna ozadja k črnim obrisom podanih oseb, ki jih Forti izgrebava in vrezuje z rezilom v bukovino tn nato vanje vtare barvo. Stransko vsrkavanje barve med vlakna lesa pa daje črtam neobičajno mehkobo kljub krepkim črninam. V tem svojevrstnem postopku bi Forti, kot kaže zlasti druga polovica izmed 12 deščic, lahko prav gotovo dosegel visoko umetniško 'raven, zlasti ker zaradi težavnosti ustvarjanja nima posnemalcev. Drugačen je Forti v oljih, ki so nekako impresionistično zasnovana, posebno v novejših platnih. Vendar pa nekatera olja, nastala v prejšnjih letih, kažejo še razne začetne težave in pomanjkljivosti ki pa jih je Forti končno le srečno premostil v dobro zasnovani in barvno skladni sliki «Nuna na pomolu# ter v velikem platnu žarečih barv «Ponterosso». Isto vzporednost napredka opazimo tudi v 11 risbah, v listu «Sprehod» in v onem občinske palače. Tista jasna trpkost črte, ki odlikuje Forti ja v lesu. je sicer tudi v risbah, a se izgublja v posameznostih. brez česar bi slikar sčasoma lahko izčistil svoj slog do osebne izvirnosti, ki jo. čeprav neveščim očem še prikrito, vsekakor poseduje. MILKO BAMBIČ Ce boste samo nekoliko upoštevale te naše nasvete, se bodo stroški kar precej zmanjšali, vi pa boste razen tega še zadovoljne, da ste uporabile nekaj stare garderobe, ki bi vam sicer delala napoto v kakšnem predalu ali omari. Ker je za povratek v Canazei še dovolj časa, nas pulman potegne še na prelaz Sella (2240 m), čez katerega vodi pot v dolino Gardena ter potem naprej v Bočen. Ustavimo se samo malo časa za kako kavo in razglednico. Sonce se Je skrilo za vrhove in postaja hladno. — Po večerji v Canazei pa v tem času ni, da bi sl kaj posebnega izmišljal; sicer pa tudi spanje ne škodi. (Ce ga je premalo, ga je treba potem nadoknaditi v avtobusu). Po lepem vremenu prejšnjih dni Je ponedeljek dokaj kilav. Dež sicer ne grozi, toda razgleda ni. Vozimo se nazaj do Predazza in sonca zlasti pogrešamo, ko se čez travnike vzpenjamo na Bella- W//////W Ts i™ glasba; 12.00 in 12.50 Glasba 6 nOVOSti' 2215 Jazz- željah; 13 40 Znane melodije; jj] 14.00 Glasba po željah; 14.30^- 111 • Program spodarska oddaja; 15.30 Slovenski 18.30 Likovna umetnost; 19 00 oktet; 16.15 Tretja stran; 16.30 Znanstvena oddaja; 19.30 Koncert; Slmf. koncert; 17.40 Popevke; 20.30 Revija revij; 20.40 Schuber- 18.00 Prenos RL; 19.00 Melodije iz tove skladbe: 21.20 Glasbeni fe-filmov; 19.30 Prenos RL; 22.15 stival; 21.50 Radijska črtica; 22.30 21.00 Dnevnik; 21.15 Murger -De Chiara: «Zadnja Boheme«; 22.25 Športni četrtek In športne vesti. Trobentač Winding motivi. 22.40 Nočni Nacionalni program Maliplerov poem. Slovenija 6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O- 7.15 Glasbena srečanja; 8.05 Slovenske narodne; 8.25 Poljska glasba; 8.55 Radijska šola; 9.40 Elgar: Car mladosti, suita; 10.15 Z oper- Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Zabavno glasbena oddaja; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Opatija 64 — festival zabavnih melodij; 21.40 Propagandna oddaja; 21.45 Olimpijske igre; 22.15 TV obzornik. Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.4, najnižja 13.6, ob 19. uri 17; zračni tlak 1014.22 stanoviten, vlage 72 odst., veter jugovzhodnik 4 km, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, ». oktobra Simeon Sonce vzide ob 6,11 in zatone ob 17,32. Dolžina dneva 1121. Luna vzide ob 8.54 in zatone ob 19.08 Jutri, PETEK, 9. oktobra Abraham Se o učbenikih za slovenske šole Pred dvema tednoma smo opozorili na izredno važno vprašanje šolskih knjig, ugotovili resno nevarnost, ki jo predstavlja stališče nekaterih katoliških krogov in istočasno tudi pozvali na trezno ter širokosrčno reševanje celotnega vprašanja v korist slovenske šole in slovenske mladine. Tako naše stališče je razumljivo, če pomislimo, da je uvajanje učbenikov iz Jugoslavije trenutno edina možna hitra rešitev perečega vprašanja učbenikov in da bodo v nasprotnem primeru u-čenci ter dijaki brez primernih strokovno napisanih, tiskanih ter primerno opremljenih knjig. S tem pa se seveda ne odpovedujemo zahtevi, da oblasti omogočijo tiskanje knjig in čim hitreje zlasti tistih, ki jih zaradi učnih programov in drugih razlogov ni mogoče uvesti iz Jugoslavije. Tako uvajanje omogoča sporazum, sprejet v mešani komisiji za izvajanje londonskega sporazuma, in v praksi zelo široko stališče, ki ga je zuvzela Državna založba Slovenije, ki šolske knjige izdaja. Založba je namreč pripravljena izpremeniti, izpopolniti in tako u-strezno predelati knjige, ki jih tiska za potrebe slovenskih šol v nictični domovini in to v tolikih izvodih, kolikor bi jih potrebovale slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem. Skratka kazalo bi, da ni potrebno nič drugega kot pošten in konstruktiven dogovor prizadetih in za kar obstaja tudi primeren organ — šolski odbor, v katerem sodelujejo sindikat slovenskih šolnikov in politični ter drugi predstavniki vseh tržaških Slovencev. Vendar smo že pred dvema tednoma morali ugotoviti, da je v teku prava sabotaža proti tej naravni in splošno sprejemljivi rešitvi perečega problema šolskih knjig. Takrat smo opisali pojav nekih ne točno določenih estar-šev», ki so se pritožili na šolsko oblast in tudi izredno hitro reagiranje šolske oblasti, ki je dala »nasvete« v nasprotju z obstoječimi zakonskimi predpisi. »Katoliški glas« od 2t. septembra pa je kot odgovor na naše stališče jasno povedal, da odklanja uvedbo učbenikov iz Slovenije ker so: «za naše šole neuporabni, ker so politično pobarvani in znanstveno neresni». Tej tako z viška in avtoritativno izrečeni anatemi sledi tudi »primerna« razlaga, ki primerja sedanjo Jugoslavijo nič manj kot $ fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Skratka po «Katoliškem glasu» so učbeniki, ki jih natisnejo v Jugoslaviji, znanstveno neresni in politično obarvani, česar pa ftv demokratični Italiji ni! Tu imajo profesorji možnost, da nemoteno predavajo vso resnico, kakor jo poznajo in učenci se morajo informirati tudi izven šolskih učbenikov o določenih vprašanjih in zgodovinskih dejstvih. Zato bi bili taki učbeniki samo v napoto in bi delali zmedo in pohujšanje.« Kljub taki oceni učbenikov iz Jugoslavije pa Katoliški glas vseeno dopušča izjeme in pravi, da bi nekatere učbenike le lahko sprejeli, seveda če bi jih prej temeljito cenzurirali. «Novi list* je v tej zvezi v u-vodnem članku 1. oktobra zapisal, da je glede knji g iz Jugosla vije položaj zapleten, ker *v mno gočem ne odgovarjajo učnim na Črtom tukajšnjih srednjih šol. Po leg tega pa je v vseh (podčrtali mi) teh knjigah čutiti več ali manj vpliv komunistične ideolo ške usmeritve*. V naslednjem od stavku pa pripiše odklanjanje slo venskih knjig šolskim oblastem ter končno nakazuje rešitev izključno v tiskanju knjig na Tržaškem. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je mogoče z aritmetično ali geometrijsko vadnico, ali kako drugo strokovno knjigo vnašati *vpliv komunistične ideološke usmeritve*. Vendar pa ne gre za to vprašanje. V bistvu gre za poskus sabotiranja rešitve enega izmed najresnejših šolskih vprašanj in to pod plaščem ideoloških razlik. Se vedno, kadar je bilo kakršno koli vprašanje rešeno v korist Slovencev, so se našle v Trstu lokalne sile, ki so tako rešitev hotele sabotirati. Pri gradnji osrednjega Kulturnega doma v Ul. Pe-tronio so na primer «izgubili* vlogo, ki je bila sestavljena iz številnih dokumentov in je tehtala več kg, zaradi česar se je med drugim gradnja zavlekla za več let. Ko je bil imenovan v neko komisijo trgovinske zbornice predstavnik slovenskih gospodarskih krogov, so nastopila sorodna italijanska združenja, po ulicah pa so fašistični pobalini kričali *A morte i sciani». In sedaj ko je o-mogočena vsaj delna in nepopolna rešitev vprašanja učbenikov, so se našli v političnih kuhinjah rojeni «slovenski starši* in njih podpihovalci, ki tako rešitev otež- Zahtevati, da se te knjige sestavijo v lokalnem okviru in da se s pomočjo oblasti tukaj tiskajo. 3. Le v skrajnem primeru se lahko zatečemo k tiskanju skript, ki lahko služijo samo za premostitev trenutnih težav in ki nikakor ne morejo biti resnično nadomestilo za tiskano šolsko knjigo. Taka razumna rešitev pa je lahko samo soglasna in to s predpostavko, da se nekatera strupena in očitno od Slovencem sovražnih krogov podpihovana stališča revidirajo, da se čimprej v šolskem odboru prične S trezno in stvarno razpravo, ki bo omogočila rešitev v korist slovenske šole, šolnikov in predvsem slovenskih dijakov. BOGO SAMSA S Včeraj zjutraj je tržaški kve- stor dr. Pace sprejel polk. Alda Nervegna, novega poveljnika kara-' binjerjev videmske legije v katero so vključeni tudi vsi oddelki karabinjerjev na Tržaškem ozemlju. Nekoliko prej je polk. Nervegna obiskal tudi najvišje predstavnike pri tržaškem prizivnem sodišču. VČERAJ V DEŽELNEM ODBORU Razpravljanje o deželnih zahtevah v okviru vsedržavnega petletnega načrta Sestanka so se udeležili skupno z deželnimi odborniki in predsednikom Berzantijem predsedniki treh pokrajin in trgovinskih zbornic Deželna uprava pripravlja sporne- i gospodarskem načrtovanju sploh. nico, v kateri bo nakazala vladi potrebe in zahteve dežele s pripravljanjem petletnega vsedržavnega gospodarskega načrta. O kriterijih, po katerih se bo potem ravnala, je že na kratko poročal v deželnem svetu odbornik Cocianni v razpravi, ki je bila posvečena resoluciji svetovalcev KPI o gospodarskem načrtovanju. Včeraj je bil na deželnem sedežu sestanek, ki so se ga poleg nekaterih odbornikov in predsednika Berzantija udeležili predsedniki vseh treh trgovinskih zbornic, ki so nakazali glavne zahteve pokrajin in zbornic v okviru vsedržavnega gospodarskega načrtovanja. V začetku sestanka se je predsednik Berzanti zahvalil navzočim za sodelovanje ter jih predvsem opozoril na to, kaj osnutek vsedržavnega programa predlaga glede razvoja Furlanije — Julijske krajine ter kaj pravi glede nalog dežel pri Država hoče s svojim posegom u-ravnovesiti zaposlitev in dohodke ter življenjske pogoje prebivalstva v raznih predelih države. Uravno-vesenje gospodarskih struktur skušajo doseči z različnimi ukrepi za tri glavna področja: južno Italijo, srednje in vzhodno področje ter severnozahodno področje. Sedaj bodo začrtali glavne smernice teritorialne gospodarstce politike, ki se bo nato razčlenila po deželah. Po petletnem načrtu bodo porazdelili razne posege takole: na jugu bodo pospešili napore za industrializacijo z osredotočenjem investicij na področjih, ki sp najbolj ugodna za razvoj. V deželah srednje Italije in na severovzhodu bodo ugotovili zaostala gospodarska področja ter bodo posegli vmes, da povzroče gospodarski razvoj. Tudi na teh področjih bodo industrializirali določene predele, ki bodo žarišča za razvoj njihovih okolišev. V severoza- •■<■■">........................................................................................................■■imiiiii.................ninmiHiiiiiii ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Neuradno zagotovilo o slovenskega otroškega vrtca v otvoritvi Sesljanu Vrtec naj bi začel delovati 15. oktobra - Župan je podal poročilo o 4-letnem delovanju občinske uprave• in se zahvalil vsem odbornikom in svetovalcem Sinoči so se v sejni dvorani de- | spomenikov v Bazovici in Štiva-vinsko nabrežinske občine zbrali nu, obsodil pa je tudi'gonjo pro- nnniniclri Cimtmrolni nn in I 4-i L'lni>nnn,.>«i l_i i n I.n Jil: X občinski svetovalci na zadnji in kot je omenil župan Škrk, simbolični seji pred razpustom občinskega sveta. 2upan je prisotnim svetovalcem podal obširen pregled delovanja občinske uprave v razdobju od leta 1960 do danes (o čemer bomo poročali prihodnjič), še prej pa je naštel številne politične akcije, ki jih je storila občina v teh štirih letih. Občinski svet je v letu 1961 proslavljal stoletnico združitve Italije, večkrat se je zavzel za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, organiziral je denarne nabiralne akcije za pomoč mestu Skopju in ob katastrofi, ki je zadela prebivalce v L,ongg£qjj»u. Svetovalci sami šo potem izročili' (Jerami prispevek devinsko-aabrežin-ske občine težko prizadenm prebivalcem Longarona. Občinski svet se je poklonil spominu umrlega papeža Janeza XXIII., ameriškega predsednika Kennedyja in pred kratkim umrlega sekretarja KPI Togliattija, ki so s svojim javnim delovanjem vsestransko prispevali k zbliževanju ljudi n miru na svetu. 2upan je nato poročal, da je občinski svet obsodil skrunitve ti Slovencem, ki so jo vodili šovinisti v Trstu. Občinski svet de-vinsko-nabrežinske občine je bil prvi, ki je zavzel odklonilno stališče v zvezi z graditvijo naftovoda. Priznal je sicer ekonomsko korist take naprave, vendar je tudi spoznal škodo, ki bi jo taka naprava povzročila turizmu ne samo v občini Devin-Nabrežina, temveč tudi v vseh občinah tržaške pokrajine. _ 2upan je nato povedal, da je dobil neuradno zagotovilo, da bo 15. oktobra začel delovati v Šasijami slovenski otroški vrtec. U-radnega odgovora od pristojnih oblasti sicer še ni dobil, vendar upa, da bo zadeva rešena še v teku današnjega ali najkasneje ju-trišnjega^ dne. Na koncu svojega obširnega poročila se je župan zahvalil vsem odbornikom za iskreno in, nesebično delovanje in upravljanje. Vsem svetovalcem je nato izrekel voščilo, da bi po bližajočih se volitvah spet zasedli mesta, ki so jih včeraj zapustili, ter nadaljevali svoje delo v korist in dobrobit občine in njenih prebivalcev obeh narodnosti. Podobno voščilo je izrekel tudi miiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Imenovani predstavniki pokrajine v upravnem svetu bolnišnic V Ul. Tor San Piero bodo uredili začasne prostore šolskemu skrbništvu - Poročilo o 4-letnem delovanju pokrajinske uprave bo objavljeno v kratkem kočajo. Kot pri demonstracijah fašističnih pobalinov pa tudi tokrat ne gre za nič spontanega, temveč peljejo niti v znane Slovencem nasprotne najuišje italijanske klerikalne kroge. Slovenski učenci osnovnih Sol, dijaki srednjih šol vseh vrst pa nujno potrebujejo predvsem tiskane učne knjige, in to na čim višji strokovni in tehnični ravni. Trenutno knjig praktično skoraj ni in se bo brez primernih ukrepov položaj nujno še poslabšal. Zato je treba to vprašanje reševati kompleksno in izkoristiti vse možnosti : 1. Uvesti je treba vse tiste knjige, ki jih je mogoče iz Jugoslavije. Naloga šolskega odbora je, da te knjige pregleda in da predlaga ustrezne popravke in izpremembe, če so potrebne. 2. Za predmete, za katere učbenikov iz Jugoslavije ni mogoče iz objektivnih razlogov uvesti, pa je treba čimprej in enotno (ponovno v okviru šolskega odbora) Sinoči Je bila zadnja seja pokrajinskega sveta pred volitvami za novi pokrajinski svet, ki bodo 22. novembra. V začetku seje je predsednik dr. Delise pozdravil in predstavil novega generalnega tajnika pokrajinske uprave dr. Giro-lama Ferra nato pa Je sporočil, da je bil dolgoletni ravnatelj oddelka za javna dela pokrajinske uprave inz. Giulio Pagnini s 1. oktobrom upokojen. Predsednik se je s priložnostnimi besedami spomnil tudi velike nesreče v Valontu pred letom dni, nakar so na njegov predlog svetovalci počastili spomin žrtev z enominutnim molkom. Vodja komunistične svetovalske skupine Colli je počastil spomin pokojnega Palmlra Togliattija in orisal življenje ln borbo voditelja KPI za napredek in demokracijo v Italiji ln v svetu. Predsednik pa je v imenu odbora izrekel sožalje vsem, ki so bili hudo prizadeti z izgubo Togliattija. Pred začetkom obravnave točk dnevnega reda je predsednik dr. Delise odgovoril na vprašanja, ki sta mu jih postavila komunistična svetovalca Colli in Gombač, kaj je pokrajinska uprava ukrenila, ali kaj misli ukreniti za pomoč družinam, ki jim je zračni vrtinec v Devinu povzročil precejšnjo materialno škodo. Predsednik je dejal, da se je pokrajinska uprava pozanimala pri devlnsko-nabrežlnski občinski upravi, kakšna škoda je bila tedaj povzročena. Iz podatkov, ki Jih je pokrajinska uprava dobila, je razvidno, da so bile najbolj prizadete tri družine, ki jim Je zračni vrtinec poškodoval hiše. Devinsko-nabrežin-ska občinska uprava je takoj priskočila prizadetim na pomoč. Najbolj prizadeti družini je občina popravila hišo za skupno vrednost 250.000 lir del, občinska podporna ustanova ECA je prav tako pomagala prizadetim. Poleg tega pa Je vladni komisariat daroval občini za potrebe prizadetih družin 150.000 lir; gospa Aurelta Oruber Benco, kt stanuje spevkov za prizadete družine in jih Izročila občinski upravi; devinsko-nabrežinska občina pa je pomagala tudi s svojimi delavci za prva nujnejša popravila poškodovanih hiš. Pokrajinski odbor, je dejal pred-v Devinu, je zbrala 100.000 lir pri-sednik, je to vprašanje proučil in pripravlja ukrep, na osnovi katerega bo pokrajinska uprava nudila svojo pomoč prizadetim družinam, seveda v okviru svojih finančnih možnosti. Poleg upravnih sklepov, ki so bili na dnevnem redu, je pokrajinski svet imenoval tudi predstavnike pokrajinske uprave v upravnem svetu združenih bolnišnic, in sicer demokristjana Ramanija ln socialdemokrata Bonicciolila, ter sprejel sklep, da se uredijo šolskemu skrbništvu začasni prostori v Ulici Tor San Piero, kamor se bo skrbništvo preselilo. Nato Je Imel predsednik ob zaključku seje priložnostni govor v katerem se je spomnil pokojnega komunističnega svetovalca Alcea Luchesija, ki je s tako veliko vnemo in čutom odgovornosti izvrševal mandat pokrajinskega svetovalca. Nato je predsednik poudaril, da so bila zadnja štiri leta zelo bogata na važnih dogodkih, med katerimi Je še posebno omenil ustanovitev avtonomne dežele ln Izvolitev deželnega sveta, kar bo v doglednem času prineslo vsemu prebivalstvu velike socialne in gospodarske koristi. Zatem je sporočil, da pripravljajo poročilo o štiriletnem delovanju pokrajinske uprave, ki ga bodo v najkrajšem času objavili kot obračun štiriletnega dela pokrajinskega sveta. Predsednik dr. Delise se Je zahvalil vsem svetovalcem za njihovo sodelovanje; zahvalil se je tudi vsemu osebju pokrajinske uprave za vsestransko sodelovanje; časnikarjem za njihovo nenadomestljivo posredovanje med pokrajinsko upravo ln javnostjo, ter vsem, ki so na kateri koli način pomagali pokrajinskim upraviteljem. Po predsednikovih zaključnih besedah so še spregovorili nekaj priložnostnih besed pred slovesom demokristjan Maly, socialdemokrat Plerandrei, komunist Colli, misovec Chiandussl ln liberalec Jona. svetovalec in predsednik deželnega sveta Doro de Rinaldini, ki je poudaril, da so med svetovalci slovenske in italijanske narodnosti nastali tesni, človeški medsebojni stiki, nastalo je vsestransko razumevanje, ki je težilo samo za dobrobit občine ne glede na politične in strankarske interese. Izključil je možnost, da bo še kot svetovalec sedel v devinsko-nabre-žinskem svetu, pozval pa je vse, naj med volilno kampanjo, ki se bo začela čez nekaj dni, opustijo demagoške fraze in naj raje posvetijo skrb reševanju problemov občine. 2upan Škrk se je še enkrat zahvalil vsem prisotnim svetovalcem, nakar je zaključil zadnjo sejo tega občinskega sveta) Sestanek predstavnikov SKGZ s predstavniki SZDLJ-Koper V torek so se v Kopru sestali predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki Jih je vodil predsednik Boris Race, s člani izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja, ki jih je vodil predsednik Lapanje. V daljšem prisrčnem razgovoru so pregledali rezultate programa medsebojnega sodelovanja, ki je bil sklenjen na razgovorih ob koncu lanskega leta. Ugotovili so, da so veliko večino sprejetih obveznosti izpolnili in da je bilo izvršeno v tem okviru zelo plodno sodelovanje med organizacijami slovenske skupnosti v zamejstvu in organizacijami koprskega okraja. Tako je bilo podrobneje govora o ljudsko prosvetnem delovanju, o šolskih vprašanjih, gospodarskih vprašanjih, športnem in drugem udejstvovanju. Na razgovoru so končno bili sprejeti sklepi za na-daljnjo poglobitev in okrepitev sodelovanja. Prof. Belci o sklepu glede naftovoda V zvezi z gradnjo naftovoda Trst Ingolstadt je deimokristjan-ski tržaški poslanec Belci dal včeraj v Rimu novinarjem naslednjo izjavo: «Sklep, ki ga Je sprejel ministrski odbor za državne udeležbe v zvezi z gradnjo naftovoda Trst-Bavarska, predstavlja konkreten korak k uresničitvi velike pobude, ki jo je prebivalstvo dežele Furlanije - Julijske krajine predvsem pa Javno mnenje Trsta nestrpno pričakovalo. Gradnja naftovoda bo nedvomno predstavljala izreden dogodek za razvoj tržaškega pristanišča, za njegov promet in za njegov dvig na mednarodni ravni. Ocenitev važ. nosti, ki jo tržaško pristanišče mora imeti v okviru državnih gospodarskih interesov, Je bila prav gotovo odločilna za sklep, ki ga je sprejela vlada. 2elja vseh Je — je dejal poslanec Belci — da bi se sedaj v najkrajšem možnem času pristopilo k konkretnemu uresničevanju nove naprave, ki bo vrnila Jadranu njegovo primarno funkcijo za evropsko zaledje in predvsem za Bavarsko.« hodnih deželah (to je v industrijskem trikotniku) bodo skušali zavirati pretirani razvoj v omenjenih krajih ter bodo skušali doseči, da se proizvodne dejavnosti bolje porazdelijo. Pri določitvi teh gospodarskih področij po indeksu razvoja In dohodka se smatra Furlanija — Julijska krajina kot del centralnega in severovzhodnega področja. Predsednik Berzanti je nato orisal razne plati deželnih problemov, ki jih bo obravnaval dokument, katerega pripravi odbor. V ta dokument bodo vključili tudi posamezne specifične zahteve s socialnimi in gospodarskimi utemeljitvami. V dokumentu bodo tudi poudarili, da morajo osrednji organi za načrtovanje upoštevati nekatere posebnosti, po katerih se naša dežela razlikuje od srednje Italije. Deželni dokument bo v zvezi s tem poudaril neke značilnosti, ki jih osnutek vsedržavnega načrta ne upošteva in ki se nanašajo zlasti na zgodovinski in zemljepisni položaj dežele, na porazdelitev gospodarskih struktur, ki jo od tega položaja odvisna, na njeno mednarodno poslanstvo in vrednotenje njenih odnosov z mejnimi državami ter z vso Srednjo Evropo. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je tu več izučene delovne sile ter več strokovnjakov kot v srednji Italiji. Osnutek petletnega vsedržavnega načrta omenja med najbolj zaostalimi področji tudi pokrajine Videm, Belluno in Trident, za katere bo treba sprejeti nekatere ukrepe, kot za južno Italijo, med drugim tudi ustanovitev industrijskih področij. Zatem je odbornik Cocianni povedal, do kdaj je treba pripraviti spomenico o deželnih zahtevah. Pri pripravah bosta pomagala profesor Corna Pellegrlni in prof. Ferrario iz Milana, ki sta strokovnjaka za načrtovanje. Nato so dr. Chientaroli in inž. Rigonat za Gorico, dr. Delise in dr. Caidassi za Trst ter prof. Burtolo in prof. Di Maniago za Videm podrobno orisali najbolj nujna vprašanja, ki jih bo treba upoštevati pri sestavljanju petletnega načrta. Začetne zahteve Furlanije — Julijske krajine se tičejo predvsem vprašanj infrastruktur in njih financiranja, za katero bo skrbela država v okviru petletnega načrta. Na ta način bi ostalo več sredstev deželi za deželni načrt, ki bi globlje posegel na razna področja gospodarske dejavnosti ter v neogibno potrebno industrializacijo obširnih deželnih področij. Za to pa so potrebne še primerne gospodarske raziskave, ki bodo pokazale, kje bodo najbolj potrebne intervencije v prid industriji, kmetijstvu, trgovini, obrti in storitvenim dejavnostim v deželi. Na sestanku so dali največ poudarka javnim delom v zvezi s prevozi, to je z razširjenjem cestnega omrežja, z okrepitvijo železniških zvez, z izvršitvijo pomorskih in pristaniških del in z gradnjo letališča. Nadalje so obravnavali Izsuševalna dela, načrt za zgraditev novih vodovodov, vprašanje bolnišnic, šolskih zgradb, energetskih virov itd. Razpravljali so tudi o vlogi javnih podjetij v deželi ter o okrepitvi njihovih proizvodnih dejavnosti. Poudarili so, da ne smejo biti javne investicije le gola pomoč, marveč da morajo omogočiti nove pobude, ki bodo imele pozitiven učinek za vse gospodarstvo v državi. Sestanek Je pokazal, da so bili vsi udeleženci v bistvu enotni pri oceni raznih obravnavanih vprašanj in zahtev. Deželni odbor bo združil ves material, ki so ga poslale tri pokrajine ter ga koordiniral v okviru deželnega interesa. Pri tem bo tudi nakazal najbolj nujne izbire. Računajoč, da bodo predložili dokument z deželnimi zahtevami v razpravo deželnemu svetu v drugi polovici oktobra. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občinski odbor potrdil načrt za reorganizacijo otroških vrtcev Konvencija med občinsko upravo in šolskim patronatom glede šolske refekcije - Kako je z dolgovi «Triesline» Na torkovi seji tržaškega občin- lr/vrvn /1 /4 V\ ln _ Včeraj se je v Miljah sestala občinska komisija za pregled volilnih seznamov. Po včerajšnji reviziji so v miljski občini skupno 9.704 volivci, od katerih 4.753 moških in 4.951 žensk. skega odbora je odbornik za šolstvo podal poročilo o reorganizaciji občinskih otroških vrtcev in o delitvi hrane šolskim otrokom, o čemer je bilo svoj čas že govora. Načrt za reorganizacijo otroških vrtcev je odbornik prof. Romano obrazložil na posebni tiskovni konferenci, občinski odbor pa je sinoči njegov načrt samo potrdil. Na osnovi števila otrok v otroških vrtcih in zaradi določenega premika prebivalstva iz enega v drugo mestno področje, je občinski odbor sklenil ukiniti po eno sekcijo v vsakem otroškem vrtcu v Ul. Tor Cucherna, na Greti in v Rojanu; otvoriti nove sekcije v šoli v Istrski ulici, v Ul. Vasari in na področju Donado-ni-Manzoni-Vasari, ter otvoritev nove sekcije slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni. Sedaj je v otroške vrtce vpisanih nad 3.600 otrok. S sekcijami, ki jih ima sedaj občinska uprava na razpolago, skoraj popolnoma krije sedanje potrebe, saj je v njih prostora za 3.250 otrok. Vsako leto pa se mnogi otroci vpišejo v otroške vrtce, ob otvoritvi pa se več ne javijo. Sedanji občinski otroški vrtci lahko sprejmejo 44 odstotkov vseh otrok godnih za otroški vrtec; o-stali del sploh ne zahaja v otroške vrtce, ali pa se poslužuje laičnih in religioznih vrtcev. Na predlag odbornika dr. Verze je odbor sprejel tekst konvencije med občinsko upravo in šolskim patronatom, ki mora po zakonu skrbeti za šolsko refekcijo. Obroke hrane za šolske otroke bo pripravljala občinska ustanova ENCO. Kljub temu je bila občina letos prisiljena povišati mesečni prispevek staršev za obroke v otroških vrtcih od 1000 na 2000 lir. Revne družine so popolnoma oproščene plačevanja tega prispevka, v izrednih primerih pa bo nekaterim družinam prispevek znižan na 1000 lir mesečno. Refekcija v osnovnih šolah ostane brezplačna, ker ima socialno-podporni značaj. Poleg tega je odbor sklenil, da se bo občina uradno udeležila razstave «Deset let dela« in da bo dala svoj denarni prispevek za gradnjo muzeja in spomenika političnim in rasnim deportirancem, ki ga bodo zgradili v Carpi pri Modeni. Občinski odbor je razpravljal tudi o položaju športnega društva «Triestlna» v zvezi, z zadnjimi dogodki in posledicami, ki so nastale zaradi neplačanih dolgov tega športnega društva občinski upravi. Odbor je še posebno poudaril, da je občinska uprava v preteklosti nudila Triestini vso podporo. Leta 1960 je občinska uprava znižala tarifo za uporabo stadiona od 6 na 3 odstotka inkasa; v tem odstotku so zapopadeni tudi izdatki, ki jih ima občina za razna dela na stadionu. Junija leta 1961 je občina zmanjšala dolg Triestine za 50 odstotkov, ter je bil tako dolg 18 milijonov lir znižan na 9 milijonov; tudi teh 9 milijonov lir dolga je občinska uprava novembra 1962 črtala. Od tedaj dalje in do konca športnega leta 1963-64 je dolg Triestine do občinske uprave ponovno narasel na 1.785.000 lir. Občinska uprava je po birokratski poti zahtevala poravnavo dolga. Na vse pozive ni dobila nobenega odgovora. Hkrati pa občina ni dobila od Triestine niti nobene prošnje za podaljšanje roka odplačevanja dolga ali pa prošnjo, naj bi občina dolg črtala. Zato je bila občinska uprava prisiljena, da zadevo reši po sodni poti. Poleg tega pa občinska uprava ne more zamolčati dejstva, je ugotovil odbor, da so manjša športna društva kot Je Triestina in diletantska društva vedno poravnala svoje denarne obveznosti do občinske uprave. Čorbo Bibbiano, Del Zio Vittori-iio, Depangher Carlo, Fabian Antonio, Lovero Bruno, Padovani Bruno, de Pulciani Claudio, Saraval Dino, Stasi Luigi, Viezzoli Luigi, Savarino Gaspare, Angelo Rocco, Giordano Tellini za miljsko okrožje. Iz tajništva federacije kandidira de Gioia Giuseppe. Kandidata liste PSIUP za pokrajinske volitve Tajništvo tržaške federacije PSIUP sporoča, da je skupščina članov odobrila kandidatno listo za izvolitev pokrajinskega sveta in da je bila nato kandidatna lista predložena v odobritev vsedržavnemu vodstvu stranke. Imena kandidatov bodo objavljena v prihodnjih dneh. Danes pa se bo na sedežu stranke v Ul. Zonta 5 začelo zbiranje podpisov za predložitev kandidatne liste, in sicer od 19. do 20. ure. Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh ob istih urah. Vzorna učiteljica Justina Bizjakova odhaja v pokoj Včeraj so se v prijetnem večeru poslovili kolegi od svoje priljubljene tovarišice učiteljice Justine Bizjakove, ki je dopolnila svojo službeno dobo. in odhaja v pokoj. S prisrčnostjo sta se poslovila od nje v imenu svetoivanske slovenske šole učenki petega razredu oblečeni v slovenski narodni noši, ki sta ji deklamirali tudi nalašč za to priložnost zloženo pesmico v sve-toivanskem narečju. Svoji zaslužni kolegici, so poklonili v dar lepo slovensko knjigo s šopkom rdečih nageljnov s slovensko trobojnico. Ob tej priložnosti želimo tej vzorni slovenski učiteljici tudi mi, da bi še doloo let uživala med nami svoj zasluženi pokoj in da bi nam še pomagala kot doslej na prosvetnem torišču. Tatovi v menzi begunskega taborišča Tudi v begunskem taborišču pri Sv. Soboti so tatovi, ki jih je treba zelo verjetno iskati v krogu beguncev samih, razbili steklo na oknu barake, ki služi za menzo. Skozi majhno odprtino so prišli v notranjost in pobrali kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so dve kolesi sira po 15 kg, deset četrtkilskih zavojčkov masla in 10 škatel konserviranih sardin. Prizorišče tatvine so potem zapustili jn se oddaljili skozi razbito okno. Tatvine se je včeraj zjutraj zavedel 56-letni upravnik menze Ni-colo Mirani iz Ul. Corti 1. Zglasil se je na bližnjem komisariatu, kjer je tatvino prijavil. Agenti so uvedli preiskavo. Razna obvestila SOLA GLASBENE MATICE SPOROČA, da bo otroški pevski zbor imel redne vaje vsak petek od 18. Nazionale 16.00 «La pelle d'oca» — Jean Sorel, Gdorges Wilson Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Per un pugno di dollari« Technicolor. Excelsior 15.30 «La signora e 1 suoi mariti« Shirley Mac Laine, Paul Nevvman, Robert Mitchuni. Fenice 16.00 «Italiani brava gente« Raffacle Pišu, Tatiana Samoilova, Andrea Checchi. Grattacielo 15.30 «La settima alba« Technicolor. VVilliam Hoiden, Su-sannah York, Capucine. Alabarda 16.00 «1 promessi sposi« Technicolor. Gil Vidal, Maria Silva. Filodrammatico 16.30 «Codice segreto ZX3 controspionaggio« Pete d Eyck. Aurora 16,30 «1 gIalti di Edgard Wal-lace n. 4». Cristallo 16.30 «11 re delle corse« — Jean Gabin. Capitol 16.00 «1 tre di Ashia« Technicolor. Yul Brynner. Garibaldi 16,30 «11 ribelle d’Irlanda» Technicolor. Rock Hudson, Barbara Rush. lmpero 16.30 «11 cavv boy col velo da sposa«. Moderno 16.00 «11 visone sulla pelle« Gig Young, Gary Grant, Doris Dey. Astra 16.00 «Donne senza paradiso« Prepovedano mladini, Astoria 17.00 «Esecuzione in massa«. Abbazia 16.00 »Occhi senza volto« Pierre Brasseur. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 »Terra lontana« Technicolor James Stevvart. Corinne Cal-vet. Skedenj 18.00 «1 sette peccati eapita-li» Prepovedano mladini. VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1964-65 Podporno društvo «Dijaška Matica« sporoča, da se prošnje za dologoročno brezobrestno Dosojilo za akademsko leto 1964-65 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošoici lahko dobijo pri odboru »Dijaške Matice« v Trstu — Ul. Geppa 9. Prošnje se sprejemajo do 16. oktobra t. 1. Ljudska prosveta Žerjalovi filmi v društvu v Skednju Prosvetno društvo v Skednju bo 9. oktobra odprlo novo sezono. Domačin Aljoša Žerjal, znani in ponovno nagrajeni filmski amater, bo spet prikazoval svoje filme in sicer; Dubrovnik, Bosna. Zmaj, Na morju, Ohrid, Začelo se je tako... Predvajanje filmov se bo začelo ob 20.30. Društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, da s svojo udeležbo podprejo prizadevanje odbora, da poživi prosvetno dejavnost v novi sezoni Mali oglasi PODI tn pokrivala za poae, preproge ln sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Mouuette tn Me-rakion. Beneške zavese (tende vene-zianej po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Ospedale št; •. Tel. 95-91». DARW1L — Plazza S. Giovannl št 1 — natančna tn vestna popravila ur In zlatnine. DOBITE različne štedilnike na drva in premog, na plin in elektriko, različne peči, trat«" "''•"če in na l en, pralne stroje in hladilnike naj- - r----— — boljših znamk, plačilo po doeovoru, do 19. ure v šolski dvorani v Ul. i tudi na obroke PRI CAHLli BRUSI-Ruggero Manna 29/1 Vaje se bo- NI, Trst, Ul. C Battisti št. 2«. Tel do pričele 9. oktobra. I 29041 Kandidati PSDI Tudi PSDI Je včeraj objavila svojo kandidatno listo za pokrajinske volitve. Dosedanji odbornik dr. Lorenzo Fogher je kandidat v dveh mestnih volilnih okrožjih in v okrožju Devin-Nabrežina. Ostali kandidati so: Anasta- sio Giorgio, Benussi Riccar- do, Bevilacqua Livio, Bonicciolli Claudio, Bonivento Čandek Licia, iimiiiiiiiiiHitiiiiimiiiiMiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiinni OBMEJNI PREHODI NA TRŽAŠKEM SEKTORJU V septembru prekoračilo mejo še vedno nad 1.300.000 oseb Od teh jih je potovalo nad 600.000 s potnimi listi, nad 735.000 pa z obmejnimi propustnicami Hat 1100 v vespista 40 dni. se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 53-letni Um-berto Savadori iz Ul. Pier della Francesca 3, ki se je sinoči okoli 19. ure ponesrečil z vespo na vogalu ulic Giulla in G. Galilel. Ko se je Savadori peljal proti središču mesta, je vanj trčil s svojim avtom fiat 1100 34-letni Piero Mi-cheletti iz Spodnje Magdalene 1943. Pri nesreči si je Savadori zlomil levo zapestje ter dobil razne druge poškodbe po obrazu, rokah in nogah. Po uradnih podatkih obmejne policije tržaškega področja Je septembra prešlo mejo s potnimi listi 602.400 oseb, kar je sicer občutno manj kot avgusta, ko je prešlo mejo 1.114.639 potnikov, je pa istočasno tudi znatno več kot lanskega septembra, ko je mejo prešlo 532.391 oseb. S propustnicami je prešlo mejo 735.966 prebivalcev obmejnega področja, medtem ko jih je avgusta prešlo 859.482 in septembra lanskega leta 647.153. Od 602.400 mejnih prehodov s potnimi listi odpade 246.912 na italijanske državljane in 355.448 na tuje državljane. Med tujimi državljani, so kot običajno glede števila prehodov na prvem mestu Jugoslovani z 78.500 prehodi, slede: Nemci (57.100), Avstrijci (32.800), Angleži (32.100), Francozi (30.300), Švicarji (16.500), Švedi (14.700), Nizozemci (12.800), Američani (11.800), Grki (9.400) in drugi. Od skupnih 735.966 prehodov s propustnicami odpade 436.016 prehodov na prebivalce italijanskega in 299.950 na prebivalce jugoslovanskega obmejnega področja. Po številu prehodov je na prvem mestu blok Škofije s 337.900 prehodi, sledijo Fernetiči 199.700, Lipica 62.500, Pesek 58.600, Sv. Jernej 16.200, Repentabor 13.100, Prečnik 12.200, Campore 6.700, Cereji 6.000 in Sv. Barbara 5.800. Po stopnicah je padla v trgovini Godina 2rtev padca po stopnicah je po stala včeraj zjutraj 43-letna pro dajalka Gigliola Vostrini por. Ba stianutti iz Ul. Navali 35-6, ki je uslužbena v trgovini Godina v Ul. Carducci. Ko je stopala po stopnišču v trgovini, je zgubila ravno težje in padla. Na pomoč so j priskočile delovne tovarišice, It so poklicale rešilni avto RK. Vo strinovo so odpeljali v bolni^ni co, kjer so io sprejeli na orto pedski oddelek s prognozo okreva nja v 8 dneh. UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDY — REX — CGE Izredne cene za Izvoz Dostava na dom brez posebnih izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA Corso Garibaldi št. 4 — Tel. TRIESTE — TRST, 41243 In Trg Goldoni št. 1 Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. oktobra 1964 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO; 82-letna Angela Peres-šini por. Glavlna. 81-letna Manja Kruljec por. Gržančič, 54-letna Lorenza Sancin por. Mlclavc, 73-letni Fer-dinando Vodeni, 40-letni Nlcolo Grassi, 664etni Mauro Rana, 96-letni Alberto Raspi, 10 ur stara Franca Ca-stelluccio, 89-letna Isabella QuintlUi Leoni, 65-letni Filippo Lipušček 55-letna Marija Albina Sancin por O-ta, 48-letnl Francesco Ciclltira, 43-let-na Ital la Silvestrelll por. Lapagna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (5. — 11. II.) Glustt, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Neri Ul. Dante 7; Godina, Šentjakobski trg l; Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg U-nita 4; G, Papo, Ul. G. Felluga 46 (Sv. Alojzij). “ * NOČNA SLUŽBA LEKARN <5. - 11. 10.) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnorl, Trg Osoedale 8; Tamaro m Neri, Ul Dante 7 SOŽALJE Člani učnega zbora in člani odbora Glasbene Matice izrekajo svoje globoko sožalje Ignaciju Oti družini ob izgubi nepozabne mame. Našemu sodelavcu In pevovodji izrekamo ob izgubi drage mame naše globoko sožalje. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA P. d. Prosek . Kontovel Izreka Ignaciju Oti, ob izgubi mame, globoko sožalje. P. d. »Slovenec« iz Boršta izreka globoko sožalje svojemu pevovodji Ignaciju Oti ob težki izgubi matere. Prosvetno društvo Valentin Vodnik sočustvuje s svojim pevovodjem Ignacijem Oto ob smrti matere. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša draga mama in nona Marija Gržančič roj. Kruljec Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. Žalujoči; hči Marija z možem, sinovi Pepi, Rudi, Viktor In Mihael, snahe, in ostali sorodniki Trst, 8. oktobra 1964. vnuki Začetek šole r V TRŽAŠKI KNJIGARNI dobite vse, kar potrebujete za šolo _ _ ) ANALIZA AVTONOMNE LETOVIŠCARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Turistični promet devetih mesecev je dosegel zadovoljivo raven Število prihodov in bivanje italijanskih in tujih gostov je bilo v skladu z naraščajočim povprečjem v zadnjih letih - Delež Jugoslovanov na prvem mestu - Vzroki nezadovoljstva tujcev . Avtonomna letovlščarska in turistična ustanova je izdelala ana-*“0 tujskega prometa od 1. januar-T° 30. septembra letos In sicer “ključno za področje njene kompetence, to je za samo mesto Trst. analiza je potrdila normalen porast Prihodov, medtem ko se je zman.i-prisotnost italijanskih gostov. Nasprotno pa so se znatno povečali J*® prihodi kot bivanje tujcev zaradi česar se absolutni odstotek stalnega naraščanja tujskega prometa v zadnjih letih bistveno ni spremenil. V prvih devetih mesecih letošnje Ka leta je prišlo v Trst '209.686 goli, p.04* katerih 125,384 Italijanov ‘‘ 8,3352 tujcev. V istem razdobju inskega leta je bilo v Trstu 193.773 gostov od katerih 118.045 Italijanov n 75.692 tujcev, število prihodov ivs f *°reJ v celoti povečalo za 8,23 j?3t, sicer pa za 7,02 odst. kar za-"®va Italijane In kar za 16,3 odst. *ar zadeva tujce. Skupno je bilo :?reJ v Trstu prisotnih 428.978 go-*“°v od katerih 229.754 Italijanov n 199.224 tujcev, medtem ko Je bi-sonVnianskem ,etu skupno prisotnih Ti.ir- gostov, od katerih 232.311 W , ov in 160-784 tujcev Medit??!, so se torej letos prisotnosti “aiijanov v Trstu zmanjšale za odst., so se prisotnosti tujcev pisale za 25,53 odst. kar je v pri- merjavi z letom 1963 za 913 od. »totkov več. Podatki tako glede splošnega kot podrobnega tujskega prometa ka-?ejO' da so bili posebno številni pri-oodi kakor tudi piisotnosti Jugoslovanov; toda čeprav je analiza gle-Jugoslovanov upoštevala samo Pmode in bivanja v hotelih, je treba vendarle upoštevati, da je Pn tem odigral veliko vlogo normalni obmejni promet, ki je kot turistični faktor le drugotnega po- mena. Pomemben je tudi tujski promet Američanov, občutno — pa čeprav iz razumljivih razlogov — pa so se zmanjšali tako prihodi kot bivanja avstrijskih in nemških turistov. Stalno in normalno večanje prihodov je pogojeno v dejstvu, da je Trst bolj kot stalnega turizma, deležen tranzitnega turizma, ker se pač v našem mestu križajo turistični tokovi proti sosednji Jugoslaviji. Kljub temu tranzitnemu značaju tržaškega turizma pa je povprečno bivanje gostov v Trstu v prvih devetih mesecih letošnjega leta bilo 2,04 dneva na osebo, kar ni dosti manj od povprečja v velikih turistično tradicionalnih mestih kot so Eenetke, Rim in druga. Od tujcev se jih je 20,5 odst. zadrževalo v hotelih prve kategorije, 22,6 odst. v hotelih druge kategorije, 30,3 odst. v hotelih tretje kategorije, preostalih 26.6 odst. pa je prebivalo v hotelih četrte kategorije, v penzionih in raznih gostiščih. Od Italijanov jih je 25,8 odst. izbralo prvo kategorijo, 25,4 odst. drugo kategorijo, 33,7 odst. tretjo kategorijo in 15,1 odst. četrto kategorijo in druga prenočišča. Te številke dokazujejo, da ni bilo nobenega izrednega nesorazmerja med posameznimi kategorijami v hotelu, kai je zagotovilo proporcionalno zasedbo v vseh gostiščih našega mesta, posebno še če upoštevamo, da tudi število razpoložljivih ležišč v posameznih kategorijah skoraj povsem odgovarja številu zabeleženih prisotnosti. Pritožbe tujcev so bile v glavnem splošnega značaja. Predvsem so se nanašale na zelo pogoste stavke na turističnem področju, to je stavke letalskih pilotov, raznih kategorij železničarjev, v plovnih družbah, v sprejemnih služnosti in v tistih ka- zagotovljen ugoden nakup tudi pri nabavi rabljenega vozila pri zaupnem prodajalcu PODRUŽNICA V TRSTU RAZSTAVA-SEJEM RABLJENIH VOZIL UL Čampo Marzio 12 - Tel. 319-85 razstava vedno odprta obiščite jo! velika izbira po pri odplačevanju tudi najugodnejših cenah • olajšave • na zahtevo kupca na prodaj avtomobili z jamstvom KlfliO .HUS PBOSEK Predvaja danes, 8 t. m. ob 19.30 uri dramatičen film: LA SPIA Dl SCOTLAND YARD (Vohun Scotland Varda) 1 Krajo: TERENCE MARGON in HAZEL COURT Mladini pod_J6:_letom_v8toi^j»refiovedan_ tegorijah delavcev, ki v Trstu sicer niso stavkale, al pa so kljub temu negativno vplivale na naše mesto. Gre predvsem za hotelirje v nekem ne preveč oddaljenem mestu, ki so zaradi stavkovnega gibanja pustili svoje goste brez večerje. Te stavke, do katerih je skoraj vedno prihajalo brez predhodnega obvestila, niso namreč dajale gostom nobenega jamstva, da se bodo lahko okoriščali z normalnimi slu- nostmi za svoje v naprej določene turistične programe. Drugi resnejši vzrok nezadovoljstva tujcev pa je bil stalno višanje cen kar gostom ni dopuščalo, da bi zadržali svoje stroške v predvidenih mejah, po drugi strani pa tudi izključno etične pomanjkljivosti v gostoljubju nekaterih turističnih operaterjev, ki so včasih dajali obiskovalcu, posebno tujemu, neprijeten in protiučinkovit vtis stalnega bolj ali manj organiziranega kolektivnega izkoriščanja. Ko Je preovčerajšnjim v poslanski zbornici podtajnik Micara na vprašanje nekega poslanca potrdil, da je turizem v letu 1964 zabeležil tako v državnem kot v splošnem okviru nazadovanje, pri čemer se je to nazadovanje na pričakovano povprečje progresivnega naraščanja turizma v zadnjih letih, je treba ugotoviti, da se to nazadovanje nikakor ni nanašalo na Trst, kjer je to povprečje ostalo bolj ali manj spoštovano. upoštevajoč vse navedeno je treba ugotoviti, da je turistični promet na področju tržaške občine dal v prvih devetih mesecih letošnjega leta zadovoljive rezultate, ker je pač zabeležil stalen ln postopen porast kljub mednarodnemu položaju (kar velja za turiste nemškega jezika, ki predstavljajo enega najvažnejših turističnih tokov, ki težijo na naše področje) in nestalnosti državne konjunkture, če bodo te negativne okoliščine v kratkem času odstranjene in če se bo položaj tako v mednarodnem odnosu kot glede konjunkture v državi normaliziral, je upravičeno optimistično predvidevanje, da se bo turistični promet v prihodnjih letih znatno bolj povečal kot se je v preteklih letih in kot se je v mnogih drugih bolj kvotiranih italijanskih turističnih središčih. Padec mornarja Na trgovski ladji «Marmora», zasidrani ob pomolu 6 v Novem pristanišču, se je še predvčerajšnjim ponesrečil 38-letni turški pomorščak Ibrahim Ozoprak. Ko je stopal po stopnicah ladje, da bi prišel na pomol, se je nerodno spotaknil in padel. Pri tem se je pobil in ranil po čelu, desni ličnici in zgornji ustnici. Včeraj so turškega pomorščaka prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo o-krevanja v enem tednu. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Občinski svet v Gorici se bo sestal 12. oktobra Proučili bodo zakon 167 o zemljiščih za ljudske gradnje ■ Nadaljnja izgradnja Doma onemoglih Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta v po-nedeljek 12. oktobra ob 21. uri. Odborniki so se pod vodstvom župana dr. Gallarottija ukvarjali s točkami dnevnega reda občinske seje. Med njimi je tudi razprava o zakonu 167, ki določa zemljišča za ljudske gradnje. Poleg ostalih točk, ki so bile na dnevnem redu odborove seje, je izgradnja objekta na smetišču v Ul. Lungo Isonzo Argentina Župan je včeraj obiskal Dom onemoglih v Ločniku. Župana in generalnega tajnika dr. Palina je sprejel predsednik nadzornega sveta dr. Krainer, direktor Ponton in drugi. Z njimi so se dodobra pogovorili o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v domu, kjer sedaj prejema vso oskrbo 90 oseb. Župan si je ogledal začetna dela na novem objektu, ki bo sprejel nadaljnjih 80 priletnih meščanov. Temelji so že položeni; zgradba pa bo dograjena v prihodnjem letu. Protestna stavka v Gradežu zaradi naftovoda Včeraj je bila v Gradežu 24-ur-na protestna stavka proti gradnji terminala za naftovod pri ustju Soče. Stavke so se udeležili vsi sloji prebivalstva. Pekarne in mlekarne so bile odprte do 9. ure zjutraj. Na ulicah so imeli več zborovanj, na katerih so razpravljali o škodi, ki jo bo imel gradeški turizem in njegove turistične naprave od terminala, ki bo preblizu. V tem smislu so poslali tudi več protestnih brzojavk raznim pristojnim organom v Rimu. Začasna oprostitev plačevanja solidarnostnega prispevka INAM Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM v Gorici je razposlalo vsem podjetjem v pokrajini o- krožnico z navodili o začasni oprostitvi plačevanja solidarnostnega prispevka INAM na osnovi zakona št. 329 od 26.2.1963. Ta prispevek, ki znaša 0,58 odst. celotne plače, se ne bo odrtgoval od plače v obdobju od 1.9.1964 pa do 31.12.1964. Okrožnica ima tudi praktične tabele iz katerih je razviden celoten znesek, ki ga morajo plačevati trije različni odseki in sicer: industrija in obrt; trgovine ter kreditni in zavarovalni sektor. V isti okrožnici je poudarjeno, da se plačila v naravi ocenjujejo po naslednji lestvici: hrana po 9000 lir mesečno, stanovanje po 4000 lir mesečno. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu INAM v Gorici. Resoluciji PSDI na kongresu v Gorici Na zadnjem pokrajinskem kongresu PSDI, ki je bil v nedeljo, so odobrili dve resoluciji: ena je političnega, druga pa sindikalnega značaja. V politični resoluciji z zadovoljstvom ugotavljajo težnje, izražene na vsedržavnem nivoju, po operativni enotnosti med obema socialističnima strankama, ki naj se manifestirajo tudi v naši pokrajini. V drugi resoluciji pa zahtevajo, naj ministrstvo za državne udeležbe skliče predstavnike obeh strank in doseže priznanje izplačila proizvodne nagrade, nadalje zahtevajo ministrsko posredovanje za 300 delavcev CRDA, ki so jih premestili v Trst. Podpredsednik deželne vlade odv. Devetag iz Gorice bo na razpolago strankam vsak ponedeljek od 15. do 16. ure na sedežu stranke. Jutri dražba zarubljenih predmetov S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Zbiranje koristnih podatkov za petletni investicijski načrt Proučili so tudi številna upravna vprašanja Jutri, 9. oktobra ob 16. uri bodo na dvorišču poleg poslopja goriške hranilnice dali na dražbo razno blago (pohištvo in oblačila), ki ga I zastopnika. je sodišče zarubilo. | Odborniki so nato proučili šte- Na običajni tedenski seji pokrajinskega izvršnega odbora pretekli torek Je predsednik dr. Chientaroli nr.jprej obvestil odbornike, da je predsedstvo deželne uprave dalo nalog trem pokrajinam naše deželo in trgovinskim zbornicam v Gorici, Trstu in Vidmu, za zbiranje podatkov, ki so potrebni za izdelavo vsedržavnega petletnega investicijskega načrta, ki ga pripravlja vlada. Za naše tri pokrajine bodo potrebne podatke in predloge pred. ložili deželni organi direktno. Kar se tiče goriške pokrajine so bili že zbrani številni podatki gl. ; ■ najnujnejših potreb, tako gl” 'c opreme kot glede produktivnih naložb. Dr. Chientaroli je sporočil tudi, da bo v soboto in nedeljo v Trstu posvetovanje o turističnih problemih zgornjega Jadrana, na katero bo tudi Goriška poslala svojega vilne upravne zadeve pokrajine glede umobolnice, pokrajinskega zdravstvenega urada, kmetijskega posestva v Beglianu ter več ukrepov v korist pokrajinskih uslužbencev. iiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirftriiiitHiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Avtovlaka ital. in jug. registracije sta se trčila na križišču v Ul. V. Venete Ranjen samo drugi šofer italijanskega tovornika - Na obeh vozilih občutna škoda Dva avtovlaka, eden z italijansko in drugi z jugoslovansko registracijo, sta se včeraj ob 9.30 zaletela na nevarnem križišču ulic Vittorio Veneto in Terza armata. Trčenje ni imelo hujših posledic za šoferje (ranil se je samo drugi šofer v italijanskem tovorniku), občut-nejša škoda pa je nastala na obeh tovornjakih. Ob 9.30 je šofer 24-letni Ivan Tavčar iz Dutovelj peljal avtovlak naložen z opeko s prehoda Rdeče hiše proti Trstu. Ko se je po Ul. Scuola Agraria pripeljal na križišče z Ul. Vittorio Veneto, se je pripeljal po tej ulici, se pravi z njegove desne strani, namenjen proti mednarodnemu prehodu tovor, njak s prikolico GO 17898, ki ga je šofiral lastnik Vittorio Braidot, poznan med šoferji z imenom «Tojo»; Ppoleg njega je sedel drugi šofer 45-letni Giovanni Sfiligoj, oba iz Moše. Ko je Tavčar zagledal tovornjak, je tako močno pritisnil na zavore, da so mu odpovedale. Trčil je ob levo stran kabine Braidotovega STARI IN NOVI GREHI NA ZATOŽNI KLOPI Razprave porotnega sodišča med jesenskim zasedanjem Na vrsto bodo prišli med drugimi tudi dva roparska napada, zlo-glasno «križanje» v Mažerolah v Beneški Sloveniji in drugi prekrški Himna IFMMUk- Predvaja danes, 8. t. m. ob 18. uri dramatičen film: , zato sta obe moštvi zaigrali zelo napeto. V prvem setu ni nobena od obeh ekip povedla za več kot dve točki. Končno je le uspelo ekipi «Pri Konzumu«, da je osvojila set z najmanjšo razliko 15:13. Drugi set je bil tudi zanimiv. Moštvi sta nam pokazali zadovoljivo igro in požrtvovalnost. Ekipa «Pri Pavli« je hotela ohraniti nepora-ženost in s tem prvo mesto. Kot taktično napako ji lahko štejemo, da je osnovala vso igro na obrambi, le tu pa tam sta Terpin Robert in Podbešček Edi tolkla žoge in še takrat ne preveč odločno. Tako se je tudi drugi set končal s tesno zmago 15:12 ekipe «Pri Konzumu«. Izkazali so se Puia Bruno kot tolkač, na servisu Marušič Edvin in kot podajač Batisti Enio; za ekipo «Pri Pavli« Ta-baj Edi v polju in Pelizzo Lucijan na servisu. V drugi tekmi je «Zgonik» zabeležil prvo zmago turnirja. Treba je takoj reči, da so Tržačani tokrat zaigrali bolj sigurno in odločno kot zadnjič ter premagali z rezultatom 2:0 ekipo «Turri». Čeprav sta Volčič Anton in Silič Danilo dobro igrala, je moštvo «Turri» nudilo premajhen odpor vigranim nasprotnikom, med katerimi se je izkazal Živec kot tolkač in Milič v obrambi. Na vrsto Je prišla najbolj pričakovana tekma dneva in sicer ((Milan« proti «Romana-Gabro». Obe moštvi sta se zavedali važnosti tekme, ker je šlo za prvo mesto. Kot opazovalec je bil prisoten za FI-PAV pokrajinski delegat Leotta Romano. Ekipi «Romana-Gabro« ni bilo treba veliko, da je s sigurnim podajanjem in dobro tolčenimi žogami gladko odpravila ekipo »Milan« z rezultatom 15:3, kar dovolj prepričljivo dokazuje premoč Za- vadlavove ekipe. V naslednjem se tu je «Romana-Gabro» z naskokom povedla s precejšnjo razliko točk, a ekipa «Milan» je tokrat nudila večji odpor in točko za točko že skoraj izenačila stanje. Ekipa «Ro-mana-Gabro« ni privoščila nasprotniku zmage in osvojila set z rezultatom 15:10. Kot tolkača sta se izkazala Zavadlav Jordan in Žezlin Viljem, kot podajač Plesničar Evgen, v polju je pa odlično reševal spretni Gaiotto Bruno. V tekmi ((Zgonik,>-«Fri Konzumu« je zmagala druga ekipa. Ta ekipa je imela velike možnosti, da bi se borila za prvo mesto, če bi ne imela smole v prvem delu turnirja. Za zmagovalce sta dobro igrala kot vedno Puia Bruno, Nanut' Vladi in Tomšič Dano. V naslednji tekmi bi igralci «Zgonika» kmalu pripravili največje presenečenje turnirja. Le za las niso premagali ekipe »Milan«. Trža. čani so na zadnji tekmi zaigrali kakor v nobeni poprej. V polju so sigurno reševali nevarne žoge. V tem delu igre se je izkazal Milič in zanesljivo podajal na mrežo, kjer je Živec odločno tolkel. Odlično sta zaigrala tudi Gruden na servisu in Simoneta kot podajač. Po prvem izgubljenem setu je ((Zgonik« izenačil stanje, kar so smatrali kot spodrsljaj Cejeve ekipe. V odločilnem setu se je napetost igre povečala. «Zgonik» je dobro branil Cejeve in Vizintinove tolčene žoge in celo povedel 14:13. Kazalo je že, da bodo Tržačani zabeležili nov uspeh, toda ekipa ((Milan« je po izenačenem stanju zaigrala ostreje in zmagala 17:15. V zadnji tekmi je ekipa «Roma-na-Gabro« potrdila premoč tudi proti ekipi «Pri Pavli« in zmagala 2:0. V nedeljo 11. t. m. se bo turnir zaključil s podelitvijo prehodnega pokala. POKAL SEJEMSKIH MEST TURIN, 7. — Juventus je nocoj premagal v povratni tekmi I. izločilnega kola za pokal sejemskih mest St. Gillois 1:0 (1:0) in se uvrstil v drugo kolo. Gol je v 18’ dosegel Menichelli. Barcellona je nocoj izločila iz turnirja Fioren-tino, ki je na domačih tleh izgubila 2:0 (1:1). Oba gola je dosegel Seminario. Ostali izidi turnirja za pokal sejemskih mest: Grac: ZAGREB - GRAZ 6:0 (2:0) Glasgow: GLASGOV CELTIC - LEXOES 3:0 (1:0) Sofija: LOKOMOTIV (Plovdiv) -VOJVODINA (Novi Sad) 2:0 (1:0) Madrid: ATLETICO - SERVETTE (Ženeva) 6:1 (2:1) Zagreb, Glasgow Celtic, Lokomotiv in Atletico Madrid so se uvrstili v drugo kolo. Ekipi «Pri Pavli« in Zgonik ŠE 3 DNI DO OLIMPIADE Francozi močni v sprintu in srednjih progah kom 16,06 m, leta pa mu bodo v Tokiu verjetno prevelika teža za osvojitev kakega boljšega mesta. Francoski metalci so trenutno pod evropskim povprečjem. Najboljša sta Husson in Macquet. Prvi je metalec kladiva in od časa do časa dosega zelo dobre znamke čez 65 metrov, na splošno pa ne vzdrži živčnega napora na večjih tekmova- Francozi so bili vse do olimpiadc v Rimu atletska sila srednje vrednosti, celo nekaj slabši od Italije. Na igrah 1. 1960 so popolnoma razočarali in redki so bili njihovi predstavniki, ki so se uvrstili v finale. Vsa moč reprezentance je bil Jazy, drugi na 1500 m, ki pa je v kratkem postal tako popularen, da je k atletiki privabil Izredno mnogo mladine. Atletska zveza Francije je vso stvar spretno izkoristila in je ob podpori vlade dala širokemu krogu atletov možnost redne in strokovne vadbe. Kot gobe po dežju so začeli padati državni rekordi. Stare tekmovalce so skoraj povsem zamenjali novi, in Francija se je močno povzpela v evropski jakostni lestvici. Konica ekipe je še vedno Jazy, atlet pa letos še ni dosegel izrednih znamk, ker se baje pripravlja samo na igre. Gotovo bo nastopil v teku na 1500 m, kjer je med favoriti za zmago, skupaj z velikim številom tekačev iz drugih držav. Cilj Jazyja jc tudi, da svoj evropski rekord čimbolj približa svetovnemu. Zelo dober rezultat francoski atlet lahko doseže tudi na 5000 m, možnosti visoke uvrstitve pa so tu zanj manjše. Odlično bo v Tokiu zastopan tudi tek na 800 m, saj ima Francija kar dva atleta, ki tečeta redno pod 1’48”. Lurot ima osebni rekord 1’47”4, Chatelet pa 1’47”8. Vsaj eden od njiju bi se moral uvrstiti v finale. Zelo dobre rezerve za te atlete so še Wadouw, Nicolas in Bernard, ki posebno na 1500 m lahko pripravijo veliko presenečenje. Po zmagi Piquemala na 100 m na zadnjem evropskem prvenstvu se je zelo izboljšala v Franciji tudi kvaliteta v sprintu. Poleg Piquema-la in Delecourja redno nastopajo v reprezentanci tudi Laldebeur, Lam-brot, Brugier in Bambuck. Rezultati 10”3 so za te atlete normalni, še največ upanja na kolajno pa ima štafeta, ki je letos dvakrat izboljšala evropski rekord z 39’’3 in 39”2. V zadnjih preizkušnjah so bili sicer Francozi bolj negativni, menijo pa, da bodo do Tokia vse napake odpravili. Mesto v finalu bi si morala priboriti tudi štafeta 4x400 m, ki je v postavi Hiblot, Leriche, Samper, Boccardo dosegla zelo dober rezultat 3’7”3. Na dolgih progah Francozi tudi veliko pomenijo. Na 10.000 m sta Vaillant in Fayolle letos med najboljšimi na svetu z rezultati pod 29 minutami, na 3000 m steeple pa je Texerau letos drugi na svetu z odličnim časom 8’35”2. Vsi trije atleti res še nimajo izkušenj na velikih tekmovanjih, doseženi časi pa govorijo njim v korist in jih postavljajo med kandidate za boljša mesta. Od obeh tekov čez zapreke, 110 in 400 m, je kvaliteta letos boljša na daljši progi. Državni rekord je najprej do 51 sekund izboljšal Poirer, Behm pa je znamko privedel do 50”8. Veliko priča*ujejo strokovnjaki posebno od Behma, ki je rekordni čas dosegel brez posebnega strokovnega vežbanja. Behm je namreč učitelj v neki oddaljeni vasici, kjer seveda ni stadiona in je največ treniral po navodilih, ki mu jih je pismeno sporočal francoski zvezni trener. Na visokih zaprekah Duriez ni v lanski formi. Od skokov je najbolje zastopana daljina. Veterana Collardota in Brakhija, ki se je vrnil v svojo pravo domovino Alžirijo, sta odlično zamenjala Lefevre in Chochard. Prvi, ki je po rodu tudi iz Alžirije, je državni rekord dvakrat popravil (781 in 782 cm), Chochard pa je svežo znamko 782 cm izeiv.čil. Bolj stalen je Lefevre in Francozi upajo, da še bo v Tokiu še približal meji 8 metrov. Zelo skrvinostna sta oba najboljša skakalca s palico Hou-vlon in D'Encausse. Prvi je letos dosegel 480 cm, drugi, ki je še zelo mlad, pa 470 cm. V važnih prilikah oba atleta pogostoma popolnoma odpovesta in njuni rezultati so daleč pod povprečjem. Skok v višino je po izgubi črnca Idrissa, ki se je vrnil v svojo domovino, republiko čad v srednji Afriki, samo povprečen. Najbolje skače Saint-Rose, katerega najvišji skok pa ne presega 208 cm. Veteran Batista je še vedno najboljši v troskoku. Letos je celo izboljšal državni rekord s sko- njih. Macquet je bil pred leti evropska velesila v metu kopja in njegovo stabilnost so primerjali celo • Sidlom. Po dveh letih povprečne forme je letos Macquet ponovno pr®; segel 80 m, tudi on pa je že prestar za uspešen nastop na olimpiadl. ženska vrsta ne dohaja moških. Maryvonne Dupurer pa je letos druga na svetu v teku na 800 m s časom 2’3”8, le desetinko sekunde za sovjetinjo Sevcovo. Dupurer je v odlični formi, njen zadnji rezultat je 2’4”4, in kljub zelo kratki karieri ima že lepe izkušnje. Premagala je evropsko prvakinjo in J8" korderko Krann in najboljše Ma-džarke. Atletinja je vsekakor favorit za zlato kolajno. „ BRUNO KRIŽMAN :::::::: OD 10. DO 25. T. M. TV prenosi z olimpiade V soboto 10. t.m. se bodo z otvoritveno slovesnostjo začele 18. olimpijske igre. Ker bodo te v Tokiu, so Američani proučili sistem za televizijski prenos dogodkov. V ta namen so spustili na pot okoli Zemlje poseben satelit, preko katerega bodo sedaj oddajali iz Tokia. Japonski televizijski tehniki bodo vsak dan posneli na filmski trak glavne dogodke olimpiade od 10. pa do zaključnega dne, ki bo 25. oktobra. Te posnetke bodo s pomočjo satelita poslali iz Japonske do kalifornijske obale, od koder bodo po radijski zvezi poslali filme v Kanado. Tu bodo posnetke registrirali na magnetični trak, katerega bodo nato s posebnim letalom odpeljali v Hamburg, kjer je razdeljevalno središče za evropske televizijske mreže, če bo šlo vse po sreči bomo videli posnetke z oiimpiade kakor sledi: V soboto 10. oktobra ob 22.15 — otvoritvena svečanost. V nedeljo 11. t.m. ob 23.301 — filmski posnetek plavalnih in veslaških tekem. V ponedeljek 12. t.m. ob 23.30 -rr- plavanje, skoki v vodo in veslanje. V torek 13. t.m. ob 22.15 in 23.30 — Veslanje in polfinale plavalnih tekem. V sredo 14. t.m. ob 22.15 in 23.30 — Atletika (kopje, skok v daljino za ženske), skoki v vodo in plavanje. V četrtek 15. t.m. ob 22.15 in 23.30 — skok v višino za ženske, met diska, hoja na 20 km, finalne tekme v veslanju in plavanje. V petek 16. t.m. ob 22.15 in 23.30 — teki, met kopja in plavanje. V soboto 17. t.m. ob 22.15 in 23.30 — teki, peteroboj za ženske, finalne tekme v metu diska in skoku s palico, plavanje. V nedeljo 18. t.m. ob 23.30 — hoja na 50 km, finalne tekme v metu kladiva in v skoku v da 1 jino za moške, finalne plavalne tekme (400 m prosto ženske, 200 m metuljček moški, 4x100 ženske, 4x200 moški), telovadba. V ponedeljek 19. t.m. ob 23.30 — finale metu diska za ženske, kolesarstvo (polfinale ekipne zasledovalne vožnje in četrfi-nale tekmovanja v tandemu, telovadba. V torek 20. t.m. ob 22.15 in 23.30 — finale meta krogle za ženske in telovadba. V sredo 21. t.m. ob 22.15 in 23.30 — maratonski tek in druge atletske panoge, telovadba, polfinale hokejskih tekem. V četrtek 22. t.m. ob 22.15 in 23.30 — kolesarstvo (cestna vožnja posameznikov), konjski šport, telovadba, judo. V petek 23. t.m. ob 22.15 in 23.30 — finalne nogometne tekme, telovadila, konjski šport. V soboto 24. t.m. ob 22.15 in 23.30 — konjski šport. V nedeljo 25. t.m. ob 16. in 18. — zaključna slovesnost. 1 FRANCESKA P E A K L BUCK V knjižnici svojega doma Je Maxwell Colombs čakal na svojo ženo Francesko. Soba je bila majhna in lepo urejena, široka vrata so vodila na trato, ki je spuščala do majhnega bazena. Skrbno razporejeno grmičje je od treh strani zapiralo pogled na sosodnje hiše. S Francesko nista hotela biti popolnoma na samem, motil pa ju je z vrat pogled na sosede. Tako si je vsaj mislil Maks, ne da bi pravzaprav vedel, kaj misli Franceska, ki Je bila neprestano drugega mnenja. Odkar je zadnji dve leti na-stopala v glavni vlogi v igri «Vedno kvišku« na Broadwayu, je bil njen značaj dokaj ustaljen. Med tem se je navadil skupnega življenja s Francesko Colombs, rojeno 0’Malley, ki je bila sicer njegova zakonita žena, toda ta ženska ni bila več tista Franceska, ki se je bil z njo poročil, in tudi ne ti- sta, ki se je bil zaljubil vanjo. Ko jo je videl prvič, je igrala naivko v «Zlatih zvonovih«. Opazil jo je, ker je bila edina užitna stvar v neužitni igri. V kritiki, ki jo je v svoji navajeni in surovi odkritosti napisal takoj po polnoči, jo je omenil. Ko je svojo vsakodnevno tlako opravil, je legel v trdnem upanju, da bo drugo jutro do zajtrka spal, to se pravi do opoldne. Se pred deseto pa ga je zbudil glas, ki je v pritličju vpil njegovo ime. Zaman je postrež-nica zatrjevala, da ni mogoče govoriti z njim. «Kar vstane naj,« je rekel mlad, energičen glas. «Kako pa sploh more spati, ko ima tako črno vest?« Ves besen, da so ga zbudili, je še trenutek poležal, nato pa skočil pokonci, si hitro ogrnil svoj kopalni plašč ter skočil na stopnišče. «Kdo pa je ta oseba, gospa Bailey?» Mlada žena pa je zaklicala: «Jaz sem Franceska 0’Mal-ley in ne oseba!« Sklonil se je preko ograje in zagledal očarljiv, rožnat obraz. «No, kaj pa želite?« Je zagodrnjal. «Razcefrali ste mojo igro!« «Ka] pa naj bi bil storil drugega?« «Ljudi vaše sorte bi bilo treba pobiti,« je zaklicala in se zakadila proti njemu. «Ljudi, ki pišejo take igre, bi bilo treba spraviti s poti,« je odgovoril. Ko pa se je docela otresel spanca, jo je spoznal: «Ah, vi ste! Zakaj pa se pritožujete? Saj nisem vas scefral, nasprotno rekel sem...« «Zakaj pa ne?« ga je besno prekinila. «Ali veste, kaj se je zgodilo? Sedaj me vsi sovražijo, prej pa smo si bili tako dobri prijatelji.« «če ste si bili tako dobri prijatelji,« pa mu ni dala časa, da bi končal. «Ko bi bili vsaj tudi mene raztrgali,« je stokala, «bi se bila cela stvar prijateljsko kon- čala. Vi ne veste, kako zelo smo delali!« «Prav mogoče, toda jaz moram tudi živeti in kadar je le mogoče, govorim resnico: vi ste bili dobri, drugo pa ni bilo počenega groša vredno.« Nič ni odgovorila, sedla je na zadnjo stopnico, odprla svojo torbico in se začela pudrati. «Gospa Bailey,» je zaklical, ((pogrnite, prosim, za dva.« «Zame hvala,« je odgovorila Franceska 0’Malley suho in hitro vstala. «Ne recite ne, prosim,« Je vztrajal, «tako rad bi vam razložil.« «Kaj pa, če še nisem dovolj lačna? Ali ne veste, da ste mi moj kruh odžrli? Upala sem, da bo šla naša igra vsaj šest mesecev.« Spet je odprla torbico, poiskala robec in si obrisala oči. ('Zajtrkujte vendar z menoj,« je spet prosil. ((Sedite lepo semkaj, pomirite se, takoj pridem dol.« In to je bil njegov najimenitnejši zajrt. Vdal se Je Fran-ceski in priznal, da so kritiki bedna bitja. Obljubil ji je, da ji bo našel vlogo, ki je bo vred- na, pri tem pa ji je zatrjeval, da še ni nikoli videl tako lepih črnih oči in tako lepega obraza in tako lepih, kovinsko spreminjajočih se las. Držal je besedo in ji preskrbel vlogo v «Srčni dami«. Komaj je delo steklo in jo je v kritiki pohvalil, pa sta bila že zaročena. Domenila sta se, da se bosta poročila o božiču, ker si je Franceska hotela zapomniti ta dan, pa se je bala, da ga bo sicer pozabila. Maksu takrat ta opazka ni šla do živega, pač pa tem bolj naslednjega leta. 2e tri mesece Je igrala demenco Petridge, mlado, skromno, odkritosrčno ženo, ko je o božiču opazil, da ni več tista Franceska, ki se je z njo poročil. Med njunim kratkim poročnim potovanjem ji je enkrat rekel: «Pozabi na svojo vlogo, Franceska, postani spet ti, nočeš?« Pogledala ga Je temno in začudeno, kot da je vsa mladost izginila iz njenega pogleda. «Saj sem to vendar jaz, Maks,« je rekla odločno. Poskušal ji je še nekajkrat dopovedovati, ko pa je uvidel, da je vse zaman, je končal svoje medene tedne s Clemenco... Potem pa se je po neuspeli drami vrgla v «Vedno kvišku«, kjer je dosegla sijajen uspeh. Ta nova vloga ga je zelo motila, ker je bila vloga popolnoma drugačna kot vloga demence. čeprav si je mislil, da tudi to ne bo trajalo, mu je le povzročilo nekaj bridkih trenutkov. Se enkrat je Franceski očital, da je gospa Chenery. Odgovorila mu je zaprtih oči s skrivnostnim smehljajem: «Saj to sem vendar jaz!« Nekega večera ji je sugeriral, da je morda že čas, da bi imela otroka. Na skrivaj je zazde-hala in rekla: «Prav malo je verjetno, da si bom kdaj želela otroka.« Njen odgovor ga je hkrati Jezil in zabaval, saj si je vedno mislil, da je otrok del njunega življenja, in spomnil jo je, kako je glasno želela tega o-troka, ko Je igrala Clemenco in govorila, da ne bo prej srečna, dokler ga ne bo imela. Odrinila je ta spomin, rekoč: «Včeraj je bilo včeraj, da- nes je pa danes.« Na srečo gospa Chenery ni trajala dolgo. Linda, moderna, živa, odločna, elegantna mlada žena iz «Vedno kvišku« mu je bila bolj všeč, vsekakor pa se je navadil nanjo. Slišal je, kako so se odprla in zaprla hišna vrata in uren korak na stopnišču. Vrata knjižnice je pustil odprta v u-panju, da bo prišla in ga v stilu Linde rahlo in toplo poljubila. V hiši je bilo vse tiho. Vzdihnil je, počasi vstal in šel po stopnicah. Prišel je do Frančeškinih vrat in jih poskusil odpreti. Nista imela skupne spalnice, ker je rekla, da bi bilo smešno, če bi igralka in kritik spala skupaj. Mora biti popolnoma svoboden, da jo lahko preceni. Njej pa mora ostati omogočeno, da ga pošteno sovraži v teh dneh, ne da se mora spominjati nanj kot na svojega moža. Vrata so bila zaklenjena. Znova je vzdignil in pritisnil uho na vrata. Slišal je mrmranje, ni pa razločil, kaj govori. Nato Je postala glasnejša in razločil je: »Mar nisem ženska? Krva vim, če me kdo rani, in trpin1 če me zaničuje.« Zastokal je. Glas se je znova zaslišal. P° čakal je trenutek, nato pa P° trkal. «Ljubica,» je sladko rekel. «Maks, si ti?« «Da, ali lahko vstopim?* Na stežaj je odprla vrata. «Maks, najsijajnejšo vlog sem dobila!« . Brez besede je obstal in.J gledal. Okoli glave si je bl zamotala čipkast prt in P° tem belim pajčolanom s° njene oči zdele tragične. «Kaj pa Linda?« je zajeclja «Sita sem je,» Je rekla, * mlade žene so dejansko PreV površne.« «Kaj pa gledališče,« Je z prepaščeno zamrmral. , «Bo šlo že brez mene naPr Verna Leigh komaj čaka, grem.« , Vzela je s postelje šop £ kanih listov in mu jih potno Pogledal je ime na prvi strin in zagodrnjal: ((Stari tepec!« UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: letna 2 250 Ur polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -Stari trg 3/1 ’ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi naročajo pri upravL — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst (Nadaljevanje sledi)^ mesečna 800 lir — Vnaprej-Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubija^ tržaške in goriške pokrajin"