Številka 202.
Trst. v torek 24. julija 1906.
Tečaj XXX!.
gC ZzMja «i&£i dan
ifli cs ifiisiiai ii praijutm to 5. en, oa Misielltil cd 9. sii uauaj.
Pceausisne številko ee prodajajo po 3 nvč (6 stotmk) t mnogih tobakarnah v Trf»tu in okolici. Ljubljani, Gorici, .:-Lcju. >t- Petru. Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmffi*
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene ojrlasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke L1- usm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; t osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : c .",0 f-fot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka nm-ialjns vrata K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa so 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idincHt1'. — Plačuje p.e izključno le upravi ,.Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
za vse leto K. pol ieta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne czirs. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrr.nkovana
piema se ne sprejemajo tc rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Gtorgio Gnlattl 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednih ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost-'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio (ialatti 5t. 18.
Poitso-hranllnlčni račun fit. 841.652. ^cccc^ — TELEFOV itev. U57. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
Kraški §Ia$ovi...
(DOPIS)
Žalostno odmevajo glasovi, tužni so odmevi, tužen veter je zavel, po ubogem, si-rotnem Krasu... ! Solza mi sili v oko, solza žalosti, solza pravične jeze, srce mi poka ■olesti, o Kras, ti zapuščeni Kras, še l>o!j pa /opuščen narod, ki biva na njem. Kje ste vi narodni buditelji, kje pravi voditelji, kje ste...?! Vse tiho, vse slepo, za nas noče vedeti nihče več, nihče nas ne sliši več, vse nas ignorira ! I »a, vse! Politične oblasti nastopajo proti nam, kakor da nismo več tu gospodarji na svoji lastni grudi, na svojih lastnih tleh ! A to je že stara, stara resnica, kakor je že "tar rod, ki biva todi...
A da je res tako, smo videli na dan otvoritve bohinjske železnice. Prikipelo nam je do vrhunca, nič več nočemo prositi, nič več se vklanjati! Saj ne pomaga vse vkup nič več, ampak nastopimo in vračajmo tudi tako kakor se nam posojuje, dvignimo se in geslo naj nam bo: v boj za narodno utvar! Da nas vlada stiska na vseh krajih in koncih narodnega gibanja, to že vemo in *<) že ve vsak zaveden Slovenec. Povsodi, kjer le diha slovenska duša, je Slovenec suženj nemške gospode. — —
To se je pa še posebno pokazalo ob otvoritvi nove železnice. Tu smo videli vsi na Ustne oči, kje smo, v kaki državi se nahajamo : da niti v Turčiji nismo več... Narod — vzdrami se! Tega ne smemo dopuščati, da bi širni slovenski svet mislil, da na Krasu •?ploh ni nobenega zavednega duha ! Ne, to ni res. Tudi tu žari že lepo narodna zvezda. Zavedni smo. In to narodno zavednost smo mkazali ravno na dan slovesne otvoritve, v najveći ogorčenosti. Vedeli in slutili smo že naprej, kako bo, s kakimi izgovori, pretnjami ?>odo pritiskali oticijelni krogi. Saj smo že zdavnaj predobro izkušeni v tem, kako se 'vstopa z nami, kadar hočemo pokazati, da smo mi gospodarji na tej kraški zemlji. In res: nismo se motili. Za slovensko zastavo ri bilo mesta na naših kolodvorih... Vse ogorčeno, vse razburjeno, vse kliče po zado-:;enju. Vihar je — huji, nego tedaj, ko razdaja kraška burja.
Da, krivica je to, ki vpije po zadoščenju. Tu vidimo, kam nas dovaja tista naša neumna, pretirana pokorščina ! Čemu vse to, čemu ? Od nekdaj — beračimo. Ali toliko si nismo priberačili na merodajnih mestih, da bi smeli na naših lastnih tleh razobešati vidne znake svoje ckzistence. Zatorej bratje: tega nič več! Milo nam je bilo, ko smo čitali, kako je povsodi drugod otvoritvena slav-nost pomenjala tudi narodno slavje. Povsodi drugod od Jesenic doli pa do Trsta se je pa man i testo val o, da todi biva Slovencev rod. Le pri nas na Krasu je bilo — drugače !
PODLISTEK.
Utisi iz Italije.
Spomini s pota.
I3iše Franjo Krašovec.
V.
Nekega krasnega jutra smo šli v kolos ej. To je bilo največje gledališče sveta in tudi novi vek nima njemu enakega. Zgrajen je bil 1. 8<>. pod Titom. Obseg vse eliptične -CTadbe je 524 metrov! Prostora je bilo za ^0.000 gledalcev ! O množici takrat običajnih iger nam priča sporočilo, da so ob posvećenju koloseja bojne gre trajale nad 100 dni. ob čemer se je ubilo nad 5000 divjih živali). Ze v srednjem veku ie kolosej mnogo trpel pod pritiskom vremenskih nezgod. Severoza-padni del, ki je še danes popolnoma ohranjen, je služil kakor trdnjava. Pozneje se je kolosej upotreboval kakor kamenolom. Sele papež Benedikt XIV. je to zabranil (1740) in tako kolosej obvaroval pred pogubo. Zaradi prelite mučeniške krvi je papež Benedikt XIV. posvetil kolosej trpljenju Kristovemu. Pretečemu razpadu se je prišlo v okom s
Županstva nekaterih občin, preko katerih teče nova železnica, so — videča, kako se hoče omejati nas v naši pravici in svo-vobodi — protestovala proti takemu postopanju in so zahtevala, da se razobesijo tudi narodne zastave. Zastonj ! ! Ko smo dospeli na postajo Dutovlje-Skopo s slovenskimi zastavami bil je ogenj v strehi. Nikakor in nobeden način nam niso dovolili na peron !!
Komisar se je sicer izjavil, da smemo notri z zastavami s tem pogojem, da vsprejme župan odgovornost na-se. Ali tega ni storil, ker bal se je, da izgubi dostojanstveno karijero svojo, ali pa se je tresel pred bajoneti. Ves naš napor, vse prizadevanje je bilo zastonj. Seveda: lo gre za Bosno ali Kustoco, tedaj smo ljudje na prvem mestu tudi mi!
Obrnili smo se in odšli z ogorčenjem v srcih. In skrajna nevolja se je obračala tudi proti županom, ki so še pred par dnevi izjavljali politični oblasti, da se nikdo ne udeleži slavnosti, ako ne bodo dovoljene tudi narodne zastave...! Kje je doslednost, kje možtvo ?!
Vemo, da se je silno pritiskalo na naše župane. Ali oni ne bi se bili smeli udati niti najliujemu pritisku in raje naj bi bili dopustili, da pride do skrajnega !!
Sedaj pa vprašamo politično oblast: ali se je smelo in moralo tako postopati z našim prepokornim narodom, ki se je toliko časa z uprav otroškim veseljem pripravljalna slovesen vsprejem nadvojvode? Nikjer drugje se ni postopalo tako — čemu ravno na našem Krasu ? ! Ne vedo-li mogočni gospodje, da je naša zastava slovesno potrjena in dovoljena z najvišega mesta?! C. kr. glavarstvo je reklo županstvom v svojem dekretu : „Prisostvovati smete z običajnimi zastavami"*. Pa katere so te? Bratje, uvideli smo, da nas ne potrebujejo tam, kjer sami lahko odpravijo ! Zato pa nas naj tudi ne kličejo kadar nas bodo potrebovali ! Ali s tem ne sme biti vse pozabljeno, vse poravnano ! Ne, nikakor ne! Ne bomo več prosili in se klanjali, ampak zahtevali bomo odslej odločno. Geslo nam bodi odslej : V boj, združeni, z vsemi močmi za slovensko pravo in svobodo na slovenskem Krasu !
Dostavek uredništva. Od tega • dopisa smo črtali — blizu polovico. In še v | tem, kar je ostalo smo vrsto za vrsto ubla-| ževali rezkost v izrazih. Po tej konstataciji I si čitatelji lahko predstavljajo, kako so za-I grenela čutstva v zavednih krogih na Krasu. Oblasti pa si morajo biti sedaj na jasnem, da so brez vsake potrebe napravile veliko — da rečemo na rahlo — nerodnost.
Zmaga iploiae volilne pravice.
Misel splošne volilne pravice je zmagala! Tako mnenje pre-
tem, da so postavili močne opornike in 1. 1852. se je dozidalo 4. nadstropje. Dasi je ohranjena samo '/s ce*e stavbe, je utis ven-dar-le grandijozen. Neki arhitetkt 16. stoletja je preračunal ceno ostalega stavbenega materijala na 1'/« milj- skudov (=8 milijonov lir). Od nekdaj je bil kolosej simbol veličine Rima, in iz VIII. stoletja izhaja pri-slovica: „Kakor dolgo bo stal kolosej, stal bo tudi Rim ; ko pa kolosej pade, pade Rim in z njim ves svet"1, Neopisen je utis ob mesečnih nočeh in ob razsvetljavi z bengalično lučjo, kar se večkrat prireja. Grozni so spomini, ki se potem vzbujajo človeku v duši, ko gleda na prostore, kjer so sedeli rimski cesarji, senatorji in vestalske device in kjer so pred njimi umirala človeška bitja pod kremplji divjih tigrov in levov. Pesniške besede": „Und jede Schuld racht sich auf Erden* izpolnile so se tudi nad rimskimi imperatorji !...
Kdor obišče Rim, naj ne pozabi rimskih gričev in perivojev. Na Janiculum, obdan od vonjavih zagrad, stoji spomenik G a-ribaldi-jev, odkrit 1. 1895. Razgled od tu preko Rima in vse Oampagne, ravno, ko je solnce zabajalo, je bil prerazkošen.
vladuje malone v vsej javnosti. Res je sicer, da je na jesen pričakovati dolgih razprav v plenumu in sklepanja z dvetretjinsko večino. Izlasti jubilira glavno glasilo avstrijske socijalne demoki-acije — „Arbeiter Zeitunga. Ta list sodi jako optimistično, ker meni, da si vendar ne bo upala nobena stranka vzeti na-se velikanske odgovornosti s tem, da bi se svojim odporom hotela preprečiti to veliko, od širokih mas vseh narodnosti zahtevano volilno reformo.
Mi se, seveda, brezpogojno pridružujemo socialističnemu glasilu, kar se tiče zadoščenja na tem, da je zmagal princip socijalne in politične j jednakopravnosti. Oporekati pa moramo temu, da rečeno glasilo pripisuje vso zaslugo svoji stranki na tem, daje prišlo v odseku vendar do rešitve, da-si se je zdelo, daje prepad, kije zijal med interesi in zahtevami posamičnih strank naravnost nepremostljiv.
Opozoriti moramo najprej „Arbeiter Zei-tung", da je bila ona sama pred par dnevi — ko sta bila vsprejeta kočevski nemški in sedmi slovenski mandat na Stajarskem in pa kompromis glede Primorja — ki je priznavala, da so se Jugoslovani naravnost plemenito vedli, ker so ne le privolili v kompromis, ampak tudi možko glasovali zanj. In narodna žrtev, ki so jo doprinesli Jugoslovani v omogočenje volilne reforme, je naravnost velikanska. Kajti odločno ni res, kar je pisal „Slovenec" pred par dnevi, češ, da je jedina politična žrtev, ki jo morajo primorski Slovani trpeti, en delegacijski mandat. Mi trpimo po sklenjenem kompromisu vse drugačno politično škodo. S tem, da se je zadovoljilo Italijane, smo izgubili v dveh pokrajinah, v Istri in na Goriškem, večino mandatov, ki bi nam absolutno šla na podlagi splošne in enake volilne pravice !! To pa ne pomenja samo izgube enega delegacijskega mandata, ampak je to velika izguba na politični moči in ugledu v obče.
Štajerski Slovenci so tudi — vzlic sedmemu mandatu — močno oškodovani. V prvo so dobili štajarski Nemci prebogato kompenzacijo v še enem mestnem mandatu in pa v zahtevanem razdeljenju volilnih okrožij, drugo pa bi morali imeti štajarski Slovenci na pjdlagi števila prebivalstva in na principu splošne volilne pravice vsaj 9 mandatov in ne 7 !
Kaj pa še le krivica, ki jo trpe koroški Slovenci ? ! Mesto da bi dobili vsaj dva gotova mandata, so jim ustvarili enega, ki ga pa bržkone — ne dobe, ker se je ob določanju volilnih okrajev jemalo le nemške zahteve v obzir.
Menimo torej, da morajo Jugoslovani trpeti dovolj žrtev za volilno reformo.
Še v veči meri se more reči to o Čehih.
Hladnega večera sem se sprehajal ob Tiberi — ki je pa precej manjša nego na primer Vltava v Pragi in za ladije — ne-plovna — in občudoval grandijozno novo justično palačo, pred katero so leta 1895. postavili Cavourjev spomenik. To je največa in najkrasnejša zgradba modernega Rima, v bližini angeljskega mostu. Glavni zvezo med vatikanskim mestom in ostalim Ri mom tvori angeljski most, zgrajen že
1. 136. od Hadrijana. L. 1688. je bil po Bernini-jevih načrtih okrašen z desetorico kolosalnih angeljskih soh. L. 1892. je bil most popolnoma popravljen in takrat so zgradili v bližini provizoričen železen most, ki pa še sedaj služi tramvajskemu prometu. Kraljev grad, mogočni mavzolej cesarja Hadrijana, ki si ga je sam sezidal, je na desnem bregu Tibere uprav nasproti angeljskemu mostu.
M o n t e P i n c i o je raj vseh rimskih promenad. Tu se zbira vsa rimska gospoda se svojimi l>ogatimi toaletemi in naš v Rimu živeči pesnik Silvin Sardenko (s pravim imenom Anton Mrhar) je izlil iz svoje bogate duše tako krasne verze, ko je zapel :
Ista „Arbeiter Zeitungu ne more tajiti, da si je načelnik mladočeškega kluba, dr. Kramar, se svojim posredovanjem zadobil velikanskih zaslug za volilno reformo. In isti dr. Kramar je povdarjal v tistem historično-zna-menitem trenotku, neposredno pred glasovanjem o kompromisu, da Cehi doprinašajo neizmerno narodno žrtev ideji socijalne pravičnosti.
Saj bo dovelj, ako konstatujemo, da bo po sklenjenem kompromisu prihajal po en poslanec na 40.000 Nemcev, oziroma Italijanov in še le na kakih 55.000 Cehov.
In slednjič ne sme soeijalna demokracija prezirati dejstva da smo v vsej kampanji ,'za volilno reformo mi tržaški in istrski Slovani stali odkrito in odločno v bojnih vrstah za ta postulat socijalne in politične jednakosti!
In če zabeležimo še dejstvo, da so Slovani toliko časa odjenjevali, da se je razlika med slovanskim in neslovanskim blokom skrčila na dva mandata (in ne na tri. kakor sme zadnjič zapisali po pomoti), da-si bi jim na podlagi števila in principa splošne in enake volilne pravice šla približno dvetretjin-
s k a večina :
potem smo navedli dovolj okolnosti, ki pričajo, da so si izlasti Cehi in Jugoslovani pridobili dovolj zaslug za omogočenje volilne reforme.
Nekoliko besed še o naših Italijanih. Gosp. Bartoli in družba so brezdvomno dosegli velikih vspehov Slovanom na škodo in Italijanom na korist. Ali za gospodovalno italijansko liberalno stranko in za mogotce v .Unione italiana'4 je bila to — kakor se nam zdi — prava Pirova zmaga. V kolikor mi poznamo razmere, se nam zdi, da moremo prorokovati s precejšnjo gotovostjo, da prinesejo nove volitve na podlagi splošne volilne pravice velik poraz za to stranko. V Istri utegnejo dobiti za sedaj vse tri takozvane italijanske mandate (ali pride gotovo čas, ko se bodo morali kruto boriti zanje). V Trstu dobe bržkone tri. Na Goriškem pa, v Furlaniji, jim klerikalci skoro gotovo odnesejo oba mandata. In celo mandat mesta Gorice bi jim mogel priti v nevarnost, če bi se združili Slovenci, socijalisti in konservativci. A na Tirolskem? Poznavalci razmer prorokujejo zmago klerikalcev blizu na vsej črti. Liberalna italijanska stranka utegne dobiti k večemu kakih osem mandatov.
„Arbeiter Zeitung" sodi zelo optimistično
tudi glede vplivanja splošne volilne pravice na narodnostne razmere.
Iz Rusije.
Razpuščenje državne dume.
Dogodki v Rusiji vlečejo zopet na-se pozornost vsega sveta. Razmerje med dumo in vlado se je poojstravalo od dne do dne, da
v
In gospoda se v kočijah shajajo,
čari vsi jim iz akordov vstajajo.
Svetle sobe, svilna krila, bujni ples,
prožni pari, srca vroča kakor kres.
Razcvetele polne rože — rahel dih ! — pa se naglo cvet za cvetom vsuje z njih.
Po ulici V e n t i S e 11 e m b r e, ki spominja na vhod italijanskih čet v papežki Rim dne 20. septembra 1870. pridemo k Kvi-r i n a 1 u. Zunanjost pač ni nič posebnega. Prav navadna enonadstropna palača. Hoteli smo jo razgledati, ali, ker nas brez dovoljenja ministerstva niso hoteli pustiti, smo šli v notranjost mesta k Fontana T r e v i. Najkrasnejši vodnjak večnega mesta! Delo je to novejše dobe; postavljeno 1. 1762. V srednji dolblini stoji Neptun, v postranskih dolblinah alegorije zdravja in plodnosti.--
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« št. 202.
V torek, dne 24. julija 1906
je slednjič napetost dosegla stopinjo, da više da se izvede ta velika naloga, ki jo defini-j	DOttiaCe VOS ti*
ni moglo iti već. Slednjič je moral priti tisti. tivno zakonodajnim potom reši prihodnja duma. j Nekaj značilnega. Doznajemo [iz zelo psihologični moment, ko so se morali na car- j Razpuščajoč dumo, ponovimo, naš neomajni; zanesljivega vira. da se je neka odlična ofi-skem dvoru odločiti za eno ali drugo: ali se sklep, da hočemo ohraniti ustanovo in z ozi-;cijelna oscba v Trstu — načelnik nekega ukloniti pred sedanjo dumo. ali jej zadati rom na ta sklep določimo, da se nova duimi ^„^tega urada — izjavila takoj po povr-
smrtni udarec.	sestane dne 5. marca 1905. Z neomajnim
Kdor je sledil dogodkom v dumi. zašle- zaupanjem na božjo previdnost in na zdrav
doval tiste dolge večne razprave, in vse stavljene zahteve, mora priznati, da carskemu
razum ruskega naroda, pričakujemo od nove dume izvršitev naših pričakovanj in ustano-
dvoru ni bilo lahko odločiti za prvo alterna-; vitve zakonodajstva za državo, ki odgovarja tivo. ker to bi pomenjalo konec vsaki carski j potrebam na novo oživljajoče se Rusije. Zve-avtoriteti. Kar je zahtevala duma, to bi po- sti sinovi Rusije! Vaš car vam kliče, kakor menjalo popoln prevrat v socijalnem in go-
spodarskem življenju. Tako radikalen, da se niti ne more več govoriti o revoluciji proti korumpirani birokraciji in gnilobi v upravi, ampak duma je — če tudi ne formalno, pač pa taktično — napovedala boj dinastiji.
Umevno je torej, da so se na carskem dvoru odločili za drugo alternativo : za raz-puščenje zbornice I Xa ta korak je kazala ž« okolnost, da je vlada začela zadnje dui s koncentriranjem vojaštva v Petrogradu. Kar še poojstruje to odredbo razpuščenja, je okolnost, da ima minoti nad pol leta, predno se sestane nova duma in je torej določeno precej dolgo medvladje — absolutizma.
Ko smo v nedeljo predpoludne dobili brzojavno vest o razpuščenju dume. so menili mnogi, da bodo takoj sledile vesti o krvavih dogodkih, o uporih, o spopadih, . o — grozni revoluciji. To domnevanje se doslej ni uresničilo, marveč zatrjajo poročila, da je glavno mesto povsem mirno in da se po pokrajinah priznava opravičenost razpuščenja, ker je duma zlorabljala svojo moč in le kompromitirala parlamentarno institucijo. Želeti bi bilo v interesu ozdravljenja Rusije iz sedanje hude krize, da bi se izkazala kakor resnična vest, ki io je dobil parižki rMatin~ iz Petrograda in ki zatrja, da je car trdno odločen za ohranitev parlamentarnega r e ž i m a ter da je odredbi razpuščenja ravno ta namen, da reši parlamentarno institucijo.
Doslej ni prišlo do nikakili erupcij in možno je, da bo razpuščenje pomirljivo vplivalo na razgrete glave. Možno pa je tudi nasprotno. Rusija preživlja sedaj dobo grozne,
nitvi v Trst, da so bili frapirani ker si niso vedeli tolmačiti vzroka razliki med značajem vsprejemnih slavnosti na Krasu in onem — povsod drugod. »-Bis Kobdilj-St. D a n i e 1 — tako nekako je rekel dotičnik war alles iiberwiegend sloveniscli-national am Karste aber entfiel vollends dieser slove-nische Charakter ! W o h e r k o m m t d a s ? !-
Torej so bili začujeni tudi visoki oficijelni gospodje. Iz tega začudenja se pa dajo sklepati s precejšnjo gotovostjo, da bi tudi na Krasu ne bi bile slovenske zastave nič škodile vseobčemu čutstvn zadovoljstva te visoke gospode, kakor niso drugod, in so marveč povsodi še le dajale slavnosti tisto uprav ganljivo prisrčnost.
Z Bleda nam pišejo : Narodna zavest, ki je nastopila ta dan po vseh krajih Gorenjske ob otvoritvi nove železnice, se je pokazala
Od nežne dece do brhkega mladeniča in mladenke ter sivega
oče svojim otrokom, da se zberete okolo njega, da na novo oživimo našo sveto domovino. Mi računamo na to, da se pojavijo možje duha in delavnosti in da po njih marljivem delovanju na novo zašije slava Rusije. Nikolaj. Manifest členov dume.
VIBORG 23. (Petr. brz. ag.) Tukaj zbrani bivši poslanci dume so sklenili izdati manifest v imenu državne dume. Besedilo, predloženo od kadetov so zastopniki delavskih skupin nekoliko poostrili. Manifest pravi, da je vladni čin od 21. julija poskus, da se Rusiji za dolgo časa odtegne ljudsko zastopstvo. Kakor logična posledica kršenja konsti-; tQ pot izlasti na Bie(ju. tucije po vladi je dolžnost državljanov, da ne brllkeffa miadeniča in i plačajo davkov in ne dajo enega vojaka. Manifest apeluje na ljudstvo, naj vsako nasilje odbije. Navzoči sta dve tretjini členov dume in predsedstvo. Predseduje Muromcev.
Danes zjutraj so dospeli členi poljske desnice ter grof Hevden in Stahovič. Pravkar se pri drugem čitanju načrta vrši posvetovanje o podrobnostih. Členi kadetne stranke so izjavili, da niso več zastopniki ljudstva ter so položili svoje mandate. Členi delavske skupine so pa menili, da imajo pravico zvati se ljudski zastopniki, ne morejo se raziti pred volitvijo novega parlamenta. Manifest izdela komisija, sestoječa iz 6 členov. Med poslanci ni popolne sloge. Vsi se niso še odločili, da podpišejo manifest. Knez Dolgorukov je bil pozvan k guvernerju, ki je izjavil, da naj se posvetovanja čim prej dovrše, ker je možno, da bo jutr nad Viborgom proglašeno vojno stanje. Vsled tega se poslanci žurijo. Posvetovanja bodo najbrž danes dovršena.
Poslanci dume v Viborgu.
sme na kolodvor. Posebno odločnost pa pokazala četvorica tomajskih gospic, ki so se prve in najodločneje izrekle za to, naj se došli zopet povrnejo domov. Čast jim!
Jugoslovanska učiteljska zveza. „Učiteljskem Tovarišu11 čitamo nastopni po-ziv: Izvršuje sklep glavne skupščine „Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev" v Šoštanju sklicuje podpisani pripravljalni odbor za osnovanje jugoslovanske učiteljske zveze ustanovni shodte zveze v Beligrad povodom kongresa vsega srbskega učiteljstva meseca avgusta.
Podpisani odbor vabi vse zveze učiteli-skili društev bratskih jugoslovanskih narodov — hrvaškega, srbskega in bolgarskega — da blagovole izvoliti nekaj delegatov, ki se udeleže tega zboravanja, t. j. ustanovnega shod j. Imena dotičnih delegatov naj se javijo pri-pravljalnemu odboru jugoslovanske učiteljske zveze, v roke tov. L. Jelene a v Ljubljani, Rimska cesta h. štev. 7, vsaj do .'JI. julij;? leta 1006.
Kraj, dan kakor tudi dne ni red javim pravočasno.
Pripravljalni odbor za snovanje ^Jugoslovanske učiteljske zveze.".
Promocija. Dne 19. t. m. je bila r.:
starčka; vse je nastopilo v narodni noši m! gra-kem vseucilišču promovirana doktorjem s trobojnimi trakovi, da pokaže lice ljudstva ' odroslovja gospica Marijana U r b a s. l,či ki biva vtem divnem kraju naše slovenske do- pokojnega profeSorja »a državni realki v
} Trstu, slovenskega pisatelja Viljelnia Urbuo;,.
movine.
Vsprejema so se udeležili blejski občin- Na občinskih volitvah za 3. razred ski zastop, bralno društvo Bleda in Gonj: s. v Teharjih na Spodnjem Štajarskem dne
zastavami in vsi v narodnih nošeh, gasilna |21 t m so slovenski kandidatje propadli s društva ter na stotine ljudstva, izlasti tudi	proti 165 glasom. Nemci so napeli vse
tujcev-letoviščarjev na Bledu.	siie. (]a zmagajo.
Ko je nadvojvoda stopil z vlaka, je po- j Na c. kr. deški in dekliški ljudski hitel najprvo h kr.ezu Windischgraetzu, da šoli v Trstu (ulica Fontana) je bilo ko:.-ga pozdravi kakor svojega sorodnika. Na to ; ceni minolega leta 1166 otrok, in sicer 311 je pa stopil pred narod, kjer mu je bil pred-! Slovencev. 5 Hrvatov, .'i Čelii, 6 Poljakov, stavljen blejski župan, g. Jak. Petemel. 426 Italijanov. 405 Nemcev, 3 Madjari, »> Razgovarjal seje ž njim dlje časa in pov- Grkov in 1 Arabec. Pouka v slovenščini s* darjal posebno to. da ga jako v e s e 1 i, je udeležilo slovenskih otrok, ko vidi tu nastop v toli kr a sni j Škof dr. Nagel je v nedeljo zjutraj od-narodni noši. Ko so mu bile pred- potoval v Trbiž, kjer ostane več časa. stavljene še razne deputacije in oblastva, j Vojaška posadka v Rovinju. Govori stopili sta pred nadvojvodo v narodni noši se, da dobi Rovinj vojaško posadko. Vršijo gospici Juiika Vovkova in Mici Peternelova se baje že pogajanja glede nakupa zemljiša ! v imenu narodnih Blejk. Slovenskim nagovo- za vojašnico in vežbališče.
moreče negotovosti : noben večer ne ve, kaj j PETROGRAD 23. Iz Viborga (Finska) I rom mu je podarila prva šopek, a druga	Nova maša. Od Sv. Ivana nam pišejo:
prinese naslednje jutro. To so časi usodne poruCaj0 . Vsi hoteli so prenapolnjeni s po- krasen album s slikami Bleda. Vintgarja itd.	Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. bo imel v
napetosti, ki bi mogli odločati usodo mogočne [ slfmc- Došlo -e semka^ tuJi ^^ privatnih ZakIju£ila je z besedami, da naj sprejme ta	tukajšnji župni cerkvi prvo sv. mašo gospod dinastije in bodočnost države tolikih milijonov ( oseb_ Včeraj se je v nekem hotelu vršilo mali dar v spomin na biser si o ven- Anton Kri ž man, domačin iz poštene
prebivalcev. Naša želja, ki kipi iz^ gorečega posvetovanje> katerega se je vdeležilo 185 po- s k e zemlje. Vidno ganjen se je zaliva-	slovenske rodbine v sv. Ivanu. Cerkvena slo-
t. — - — slancev. Navzoči niso zastopniki desnega par-j lil nadvojvoda in izročil v spomin prvi	vesnost prične ob 9. uri dopoludne.
lamentaričnega krila in Poljaki z desnice. Za- z 1 a t o zapestnico, d r u g i p a krasno	Razpisana so pri c. kr. višem deželnem
stopniki novinarstva niso bili pripuščeni na 0 vrat no verižico obojno s priveskom	sodišču v Trstu tri mesta višesodnih svetnikov
zborovanje. Predsedoval je dosedanji predsed- njegovega imena. Med burnimi živio-klici vseh	v M. cinovnem razredu.
nik dume. Muromcev. Dospelo je semkaj tudi navzočih (tudi tujcev) se je podal nadvoj-	Bilo je 1882 leta pri sv. Ivanu. Kjer
nekoliko členov državnega sveta, vendar se|vodb v voz in vlak je oddrdral proti bohinj-: vodi danes 576 met. dolga cesta od Bošketa
jih ni pustilo na seio. ker ni ista bila j ski dolini.	; do svetoivanske cerkve, se je prostirala tedaj
javna. i Zvečer se je pa vršil v hotelu „Triglav",	lepa ravan, vrti, nasajeni s sadnim drevjem;
Utis na Poljskem. ki je jedna najkrasnejših stavb ob novi progi	sumo na Kronesovi maudriji je bil velik dr<-
~	-----1 i .r^ i divjih kostanjev, mogočnih
je napravila globok utis. Vsi delavci so pri-. železni vsi naroum oiejci m vruijum «» r-—- .....- ----kili topolov. W to je lzgi-
.. . . . . .. . tmA l.iVo Kanl-^H, ifi «rirnln	rulo. ko so odprli novo cesto kalaele banzio. pravljeni na progla
slovanskega srca, je. da bi se velika Rusija in veliki ruski narod srečno rešila iz te velike
krize.
Carjev manifest.
Car Nikola je izdal nastopni manifest: rIz lastne volje smo pozvali zastopnike naroda na zakonodajno delovanje. Zaupajoč v božjo milost in nadejajoč se sijajne in velike bodočnosti našega naroda, smo od nje delovanja pričakovali dobrih vspehov za državo. Predložili smo velike reforme v vseh granah narodnega življenja. Vedno nam je bila glavna
Strajk bo vodil odbor delavskih zastopnikov v Moskvi.
Drobne politične vesti.
skrb odstranjati nevednost v ljudstvu z lučjo	• , r» i- i •• i -
. . ,. i »- j	nlce ruske Poljske zamorejo pričeti strajk t n
pouka in odiemati breme, ki obtežuie hud-	, . . , .. 1 _ , J . . Jdm po proglasu revolucije v Rusni. vsi gu-
stvo z o lančani em pogojev za delo in zemlji-	• . . ...
%T . . . .	vernerji so prejeli tajna navodila,
škega posestva. Naša pričakovanja je preva-1 _ ...	. . „ .
rila kruta izkušnja. Zastopniki naroda, mesto i Revoluc.jonarc. hočejo ustavodajno da delujejo na polju zakonodajstva. so se iz-'
gubili v sfere izven njihove kompetence, ba- PETROGRAD 23. Bati se je proglasa vili so se s preiskovanjem činov lokalnih, od nas postavljenih oblastnij. in nepopolnosti temeljnih zakonov, ki jih je možno spremeniti le potom naše carske volje. Konečno so zastopniki naroda izvrševali naravnost nezakonita deki ; tako n. pr. poziv na narod od strani flume. Kmetje, ki so bili vsled take nezakonitosti zavedeni, niso pričakovali zako- j nitega zboljšanja njihove osode, ter so v več okrajih pričeli pleniti ter uničevati tujo lastnino. niso hoteli več slušati zakonov in zakonitih oblastnij. Toda naši podaniki morajo pomisliti, da je zboljšanje osode ljudstva možno le pod pogojem popolnega miru in reda. Mi ne bomo dopuščali nikakili samovolj ste v oziroma nezakonitih dejanj in z vso silo državne oblasti usilimo ne-pokornežem našo carsko voljo.
Poživljamo vse dobromisleče, naj se združijo v svrho, da podpirajo zakonito oblast, da bo možno vspostaviti mir v naši dragi domovini. Naj zopet nastopi mir v ruski zemlji, Bog naj nam pomaga rešiti najvažnejo naših nalog, zboljšati osodo Jcmetov. Naša volja v tem oziru je neomajana in ruski kmet doseže tam, kjer je kmetsko posestvo premalo, razširjenje svojega posestva zakonitim in dovoljenim potom, ne da bi mu bilo treba se silo segati v tujo lastnino. Zastopniki dragih sta-4 nov so na naš poziv napeli rse svoje moči,
lepa rav-vaška
ve-
godba in spolnjevala svoj spored zgolj narodnimi proizvodi. Vse navzoče je	na kateri je imela veliko veselje v
pozdravil župan. Bilo je raznih napitnic in	mladina. Tu so prirejali vsako leto pod
med temi mnogo na neutrudno in narodno	velikimi jadri domači ples v narodnih nošah
delovanje župana, dalje na Blejce, in narodne	™ golih tleh, tu so slovesno pokopavali
Blejke. Da ni manjkalo tudi narodnega petja,	pust a. . „ lvx _ .. * i je umevno v toli veseli družbi. ^ tej trati se je vršila onega leta ve-
splo&nega političnega straika. Kongres revo-;J Ne oJ> pozni urj ampak v rano jutr0<	iikanska slavnost blagoslovljeni a zastave „De-
lucijoname stranke, ki se je vršil v Moskvi, j ko so ge začeli svitati prvi vrhovi Stola in	lavskega podpornega društva", tam je bil
je sklenil zahtevati, da se skliče ustavodajna j sogedniih planin? ter so odsevale zadnjc zvezdice	postavljen velik oder pokrit z belo-rudečimi
duma, na podlagi splošne, direktne in tajne |na bl skem jezeru? se jc raz5la vesela	platnenimi preprogami. Tam pred Trobčevim
volilne pravice, ne glede na vero in narodnost, j ^^	vrtom je bilo prirejeno široko omizje v Po-
Vrlim Blejcem pa čestitamo na tem na-	podkve za banket. Pokojni Iv. M. Va-rodnem nastopu ! Tako treba nastopati vsik-	tovec, bivši deželni poslanec, je dal napraviti ! dar in povsodi. Saj spoštovanje samega	veliko sliko ki nam predočuje še danes to j sebe vzbuja spoštovanje tudi pri tujcu!	it..)0 slavje onih dnij. — Grško-romnnski spor. Kakor j Resnici na ljubo. Sporočili smo bili.	Kako navdušenje je bilo takrat med izjavljajo iz Bukarešte, je uradni list romunske | da je jedina tomajska šolska mladina došla	rodom. kaki ognjeni gov ori so se ču!i i/, vlade objavil dekret, s katerim je prepovedan j na dan otvoritvene slavnosti da postaje Du-	ust slovenskih voditeljev v Trstu !! — to je izvoz iz Grške, za grške podanike v Romun- j tovlje-Skopo, a da se je vrnila z drugimi	ge danes v živem spominu, »kije odredjen dvojen zemljiščni in dvojen j Tomajci. To vest nam je donesel neki Trža-	Ta slavnost je že davno za nami. nje obrtnijski davek. j čan? znanec naš, ki je bil na dan slavnosti	prireditelji so nas po večini zapustili in legli Papež in francoski zakon o? v Dutovljah. Vest je bila netočna v toliko, v	v g^ob. A svet kjer se je vršilo to slavje, ločitvi. Iz Rima poročajo, da je komisija kolikor je naš poročevalec zamenjal drugo	se je tako zožil in predrugačil, da ga danes kardinalov, kateri so poverjene francoske stvari, na željo papeževo pozvala v Rim več francoskih svetovnih in redovnih duhovnikov, otroci s šolskimi sestrami in ostalim učitelj-	Spl0h okoličan v tujem taborju ? Ne ! Seme da poročajo o položaju, provzročenem po za-i »tvom došli s cesarskimi in deželnimi zasta-	kj SlJ je sejali Dolinar, Trobec, Cegnar, Dokonu o ločitvi cerkve od države. i vami ter so pričakovali slavnostnega vlaka	ienc jn drugi, je rodil stoterega sadu prero-
mladino tomajsko s šolsko. Poroča se komaj spoznavamo. Kaj je z nami? Ali seje od nam namreč, da so tudi tomajski šolski tedaj poizgubil tudi naš Svetoivančan in
Mir v Srednji Ameriki. Iz Washingtona poročajo: Glasom brzojavke iz San Jose (Guatemala) je bil dne 20. t. m. na križarja Združenih držav ^Marbleheaduu na visokem morju sklenjen mir med republikami Guatemala, San Salvador in Honduras. Na mirovnih pogajanjih je v prvi vrsti posredoval meksikanski odposlanec.
istotako. kakor otroci in učiteljstvo iz Du- dil je stari in mladi rod okoličanski. Knake tovelj in bližnje okolice".	veselice je ni bilo prej v Trstu! In ravno
čast takemu 2enstvu ! S Krasa nam j^ta je veliko pripomogla k vzbujenju naših pišejo-	tedaj še malo zavednih mas. In danes, ko
Znano je, da so se Tomajci, ki so došli štejemo v Trstu in okolici na desetine vrlih s trobojnicaini m s podžupanoma na čelu, narodnih društev, bi znali prirediti slavnost ogorčeno obrnili od postaje v Dutovljah- še bolj impozantno. Izgled nam bodi Skopem, ko so videli, da naša zastava ne razvitje zastave pev. društva „Kolo" pri sv.
V torek, dne 24. julija 1006
»EDINOST« štev. 202.
Stran Lir
Jakobu I. 1901.. ko je bila vsa okolica združena po svojih društvih na slavnostnem prostoru.
Slavnosti razvitja društvenih zastav -bodo vedno redkeje, ker danes veje drugi duh. — Kadar pa se nudi prilika, razvitja kake zastave. bi morali vsi sloji, vsa društva in veljaki pripomoči, da se čim častneie, impo-zantneje zvrši ta Čin, da vzdržimo našo mladino na idealni poti slavja slovenske zastave. Na o. avgusta se ponovi v Narodnem domu
ki ni imela niti za-se in za hčerki, ni mogla vstreči njegovi zahtevi. On je pa začel vpiti, razgrajati in razbijati kar je mogel doseči. K sreči je prišel eden sosedov in brezvestneža zapodil. Ker pa ta ni hotel oditi z lepa, je oni sosed pozval redarje in dal krojača are-tovati. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem spustili na svobodo.
Razgrajač. Predvčerajšnjim je bil v ulici del Lazzaretto vecchio aretovan 21-letni težak Josip M., stanujoči v ulici della
Št. 23
Dražbeni oklic.
Vsied sklepa cerkveno -skladovnega odbora v Gorjanskeni z dne 14. moja 1906 se proda v Gorjanskeni dne 19. j avgusta ob 10. uri zjutraj v občinski pe s pisarni na javni dražbi staro kuratišce,
Bil je skupaj se svojo lju-
liiša št. 91 z dvoriščem, pare. št. 22/s
pri sv. Ivanu — stari običaj razvitja društ- jschena ™cchia,	...
vene zastave. Ker se bo ob enem praznovala ibico- 0ba sta biIa PiJana in sta počenjala, davčne obeme Gorjansko m ob jednem 25-letnica enega naših starejših društev. je razne neumnostl- Slednjič je bil on našel s hišo tudi obzidan vodnjak pred hišo. dolžnost vseh nas da se vdeležimo v večem neko loPato in z lsto PretU mimoidočim. Izklicna cena za hišo in vodnjak je številu ko mogoče.	lPHšel >e redar » hotel aretovati, a raz- 2200 K ygak dražilec mora d dražbo
Vlada se obotavlja nam dati slovenske grajajoči pijani Pepcek je prijel redarja z eno	. .	1
napise na svetoivanskem kolodvoru; mi pa roko za prsi, a z drugo mu je pritisnil gorko P,./v/0	varscl"°'
hočemo pokazati tej gospodi, našim politič- zaušnico. Še-le s pomočjo drugega redarja sektah dražbeni pogoji se lahko pregle-nim nasprotnikom in vsem onim, ki se 5. je posrečilo Pepčka ukrotiti in ga odvesti v dajo pri predsedniku.
avgusta bodo vozili mimo. da tu na svetoi- zapor.
vanskih tleh prebiva rod — ki se zove slo- Najdene stvari. Se dne 17. marca 1.1.;
venski, ki hoče ostati kakor tak še na- neka S°*pa našla na cesti mošnjiček z
dalie ter razvijati se duševno telesno in go-,večJ° svoto denarJa; m je — mošnjiček in
spodarski. kakor vsaki drugi njega sosed na, denar ~ lzroči,a P0^' Dne 4- -	Pa 5
obrežju Jadranskega morja. — Poživljamo nekl deček na5el na cestl srećko državne lo",
Vas torej zopet na vdeležitev slavnostnega ten^ katera srefka tudl zadela znaten razvitja zastave Jr/. pod p. in b r a 1- dobitek. Tudi deček je najdeno srečko izročil
nega društva" pri sv. Ivanu.	policiji. Ker se pa dosedaj še ni nihče ogla-
Na veselo svidenje!	n j kakor lastnik teh predmetov, jih je poli-
Svetoivančan. i cUa izročila c. kr. okrajnemu sodišču za ci-Razpisane učiteljske službe. V šol- vilne s*vari v ulici delJa Sanita. skem okraju goriške okolice so razpisane v	ta nežni spol? 36-letna Josipina
»talno ali začasno nameščenje : 1) mesto nad- _ Pertot. stanujoča v Barkovliah št. 104, se je učitelja na trorazrednici v Rihemberku in na sinoči okolu 6- ure sprla z neko svojo so-dvorazrednicah v Sovodnjah in Ligu ; 2) me- $edo. Najprej sta si vse prerekle, potem sta sto učitelja-voditelja na jednorazrednicah v si posegle v lase in se prav imenitno razku-Batah, Dol. Branici, Gaberjah na Vipavskem, štrale. a slednjič je soseda — kateri pa še na Gradišču, v Lomu, Lokovcu, Lokvah, pri ue vemo imena — z nekim trdim predmetom Murovcih. v Ravneh, Vedrijanu. Višnjeviku in vdarila Pepko parkrat po obrazu in jo zadela pri Voglarjih : 3) niesto potovalnega učitelja i v bližini desnega očesa. Pepki se je pocediia z* Banjšice-Vrh. Podlako-Dol. Lokovec in kri P° obrazu : imela je dve po 4 cm dolgi Srednje-Kambreško; 4) mesto učitelja na šti- in P° 1 cm globoki rani. za katere je morala rirazi ednicah v Dornberku in Podgori ter na v »»esto na zdravniško postajo.
trorazrednicah v Ajdovščini, Mirni in Vrtojbi; j Koiad&r in ram«. Danes: Kristina, devica 5) me>to učiteljice na štirirazrednici v Sol- ?n muCen-ea; liatimir; Preda. — Jutri: Jakob, i	,	, . .	... . .	apostol; Boljedrag; Ljepava. — Temperatura v&-
kanu. na trorazredmci v Ajdovščini m na rjfJ: ch 2. uri popoludno + 30 ^ Cekiu^ - Vreme:
dvorazrednicah v St. Ferjanu, Ligu, Prvačini. vroče.	_______
Ročinjn in Šmarjah. Prošnje je vložiti najpozneje do 4. avgusta t. 1.	: Dijaki občine Dekani nameravajo
Certveao-sklafloTsi ofliior v Gorjans^em
dne 21. julija 190G.
Predsednik:
K. OBLAK.
!©i I&p?" Tov g: m u. pohištva
i i	■ J -I-
i^	L-.«':
< -i	;v ■v. >
i-i
t	tsštti Siv. S
J«i>	9 ■«*	m
iiimZI
2
M
Razne vesti.
* Na Španskem so še zelo nizke delav-
prirecliti dne 26. avgusta veselico z zelo za-	*>ke plače. Poljski delavci n. pr. dobivajo
nivim programom v korist rdijaškemu podpor-	na teden malo nad 6 kron. Ženske, ki de-
nemu društvu v Pazinu". Ob tej priliki va-	lajo po vinogradih, dobivajo na dan po
bijo vsa čislana slov. pevska društva in vse	5° stotink, a morajo delati io ur na dan. rodoljube na obilno udeležbo. V slučaju, da * Majmrzleji kraj. Najveća ledena masa
namerava tudi kako drugo društvo istega	je v Grenlandiji. Ista pokriva vl-s no-
dne prirediti veselico je isto najuludneje na-	tranji del dežele kjer se je led zbral že
prošeno da bi blagovolilo prenesti svojo ve-	doijjo pred zgodovinsko dobo. Sedaj zav-
selico na kak drugi dan. Vspored veselice se	zema ta ledena masa 1.700.000 štir. kilo-
objavi pravočasno.	metrov površine. Potemtakem je ledena
Prvi dan prometa na novi želez-	gruča veča nego vsa vodena masa srednje-
nici. Včeraj predpoludne se je odpeljalo s	zeniskega morja, ter b: zamogla pokrivati
kolodvora državne železnice pri sv. Andreju,	n. pr. Združene države 400 metrov na
in sicer po novootvorjeni progi in na razne	visoko.
postaje od Trsta do Jesenic. 750 oseb. A to * ,.Bo!o" je baje najveća cvetlica na
s prvim vlakom 300, z drugim 150 in s tje-	svetu. Doma je na otoku Mindanao (Fili-
tjim 30>> oseb.	pine). Cvet ima pet cvetnih peres, vsak je
Stari kolodvor pri sv. Andreju so že	okolu 90 centimetrov širok, in našli so že
l»omšili. Kolodvor je služil svojemu namenu	cvetlice, ki so tehtale skoraj	kilogra-
(lastna h>Sa).
] f«	ZALOGA: ^
P?ftZZ?!	poslopja).
Gsns,	ni
8pre;«3»j;-? m t.-Jc^rrs^rsi .i-.»ia t.id: po z

o
Ne čita]
samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne mere tekmovati z narodno
zalogo olja
IUflN MILLONIG
TRST. Plaz za Barrlara it. 3, TUST
FILIJALKO
Campo S. Gliieonio st. 1U.
Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno.
Ceniki na razpolago.
JOjjLise, poslana, osmrtnice, sahvale, ni.ilj oV.i-?
in v obče kakorsno koli vrsto oglasov s;-rvjir:» JJ3T" „Inserami oldelak" v ulici Gior^io Gulatti ^ . : J Jf^ (Narodni doni) polunadstropje, lavo. LTra ! je odprt 019. zjutraj do 12. in od 3. do S. ,up. Po noč! s: sprejema v „Tiskarni Ediaost-!
AVISO.
C. kr. vojaške zaloge v Trstu nakupijo za svojo rabo za dobo 1906—0S, 5357 kubičnih metrov trdega lesa za kurjavo (po obstoječih trgovskih običajih.
Kolekovane ponudbe naj se predlože najkasneje do 31. julija 1906. ob 10. uri zjutraj pri omenjenih zalogah.
Natančneje pogoje se poizve brezplačno pri imenovanih zalo-|| *	^	11 MV
ah ali potom trgovske in obrtne | R Tovarna pohištva S
I
Podj)isano naznanja, da je začelo ^Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komim svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „ŠVAROV1H* prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bo vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in toeno postrežbo.
Društvo bo imelo zalogo pristnih domačih vin. odpošiljajo bo naročiteljem v množinah nad 56 litrov kratki teran in bela vipavska vina in bo sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Naeelstvo
„Vinarskega in gospodar, društva"
V KOMNU, 17. julija 190f>.
U Sprejemajo
M Taa^ovrtla« dela
: poae^aifa aaSrtlb.
20 let.
raov UiAu se nahaja na najviših vrhuncih
Tužnim srcem nazn.injamo sorodnikom
Zabavni vlak na novi železnici. Pri- dežele 6oo metrov nad morjem, liodnjo nedeljo dne 29. t. m. ob 2. uri 12	(Dalje na četrti atraau)
liiinut se odpelje s kolodvora pri sv. Andreju prvi zabavni vlak do postaje Stanjel-Ivobdil, ki se ustavi na postajah. Opčina. Iiepentabor in r>utovlje-Skopo.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 18. julija	je prišlo v Opatijo 23.065 prijateljem, da je naša hčerka
oseb. Od 12. julija do 18. julija 1906. je priraslo 661 oseb. Dne 18. julija je bilo nav-; zočih 2077 oseb.
Dijakom naznanja društvo rTabor": preminula.
Za tiste dijake, ki nameravajo studirati pri-! £°?reb se bo vršil v torek dne 24 t. . . . v . \ 1' _ , J . . . , m. ob o. uri pop. iz hi^c žalosti ulica hod nje šolsko leto v irradcu, dajejo vsako- j)ante Aligllieri št 1j
Trst, 23. julija 1906.
zbornice v Trstu.
Trst, 12. julija 1906.
Od c. in kr. vojaške zaloge
v TRSTU

RnPnEL ITflLIfl
i t." Velikansko	In »^zstav« r?

W -
v' ~
a i*
- U ti
' *š\ v H
lil
? - * JZ *
i
R S T -
parija
v nežnej mladosti po kratki bolezni danes
Žalujoča rod
T0VEC.
vrstna pojasnila glede podpor, študij itd. na- \ slednji tovariši : za juriste Josip Pučnik. Pri-lova p. Konjice na Štajerskem ; za filozofe! -Josip ijilonar. Sv. Barbaia pri Maiiboru, Štajersko : za inedicince Hugon Robič. Lembah l*ri .Mariboru na Štajerskem ; za tehnike Znia- ; goslav Turušek. Nazarje pri Mozirju, Stajer-I
sko. kakor tudi društveni upravitelj v počit- . , ,.	.	. . . ..
nic ali, ki se nahaja v društvu nTabor«? onim osebam, k, so na katensibodi način izkazali
Gradec, Zinzendorfeasse 18. I. vsak dan od ******* *ast našemu nepozabnemu očetu
ZAHVALA.
Podpisana se najtoplejše zahvaljuje vsem
U.—12. ure predp.
Vzgleden soprog je 36-letni krojač ran P. Od svoje žene je ločen že dva meseca in prenočuje na ljudskem prenočišču v uliti Gaspare Gozzi. Žena njegova, Tereza, itanuje pa z dvema nežnima hčerkama v uši št. 10 v. ulici della Madonnina. Predvče-^jšnjim se je krojač opil, potem je pa šel k -eni in tam zahteval, naj mu da jesti. Žena,
ANTONU.
Osobito so zahvaljuje darovateljem vencev ter slavnemu Svetoivanskrmu cerkvenemu zboru za ganljivo žalostili ko.
V rdel a, 23. julija 1906.
Žalujoča rodMna PAHOR-JOSIPOVIČ.
u i i ca M a I ca nton 31 e v. 1 fS
i'ft nrlo ciikir. ccn-mh.	^
V'TJ'V'r-^rr.t "
Serravallo-vo železnato kina vino^
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Froviroči voljo do Jedi, ntrjnjo tiloto In ojačnje organizam.	/-
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v v»th slučajih, kadar |e treba ae po bolezni ojaeiti.
Odlikovano s IS kflajMal m raznih raztavah to z Mi MO
ziraveiikM •prlčmll. '
I- SERRAVALLO
r
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Ftran IV
»EDINOST« štev. 202
V torek, dne 24. julija I90O
Borzna poročila dne 21. ju'ija. Tržaška bcrza.
+ ledeni tedni v premogovniku. Prav
posebno stanovanje za medene tedne sta si izbrala Mr. in Mrs. Mel Spence iz \V;l-j
kesbarra v Pensilvanvi. Sporazumno z ne-	„	....
J *	Napoleoni K 19.12—19.15. anjrležke lire K — .—
v-_-to, sta se mlada poročenca podnla po do —.—, London kratek termin K 240.22—240.45,1 ^
Franciji K 95.47--95.65, Italija K 95.4«}--95.55—. j 3
italijanski bankoTci E —.— —.—, Nemčija K 1 | 117.35—117.50, ncK)?ki bankovci K -—.—•— —

IVlehanična
A/
deialnica

lAlarik Lantschnerl
I Odhajanje in prihajanje vlake
I
i'orok: na dno enega mnogih premogovnikov, in tam 40.> metrov pod površjem zemlje sta se roka v roki sprehajala po r >vih, seveda kolikor možno oddaljena od delavcev. Sicer sta imela oba vzlic čudnemu kraju, vse udobnosti, ki si jih zamere človek misliti. Kajti ravnatelji družbe, od katere ima Spence mnogo delnic, so se požurili, da so tamkaj priredili nekoliko >sob?. Zato je mladi par imel salon, sp al no sobo in kuhinjo, in vsi prostori so bili razsvetljeni čarobno z električno lučjo.
Električna toplota. Navadno se misli da izžareva električna žarnica le malo toplote. V resnici preide pa le 6 odstotkov električne cnerg'je v svetlobo ostalo pa v toploto.
+ Snežno bele kamele, ki so le meter in pol visoke, se nahajajo v zapadni Perziji.
+ Tretjina zemlje je obrasčena z drevjem.
^Medved je napadel turistiško družbo v Tairah ter raztrgal enega turista.
*	Razstava najnovejih izumov. V Olomucu bo od 15. junija do 15. septembra 1907 razstava najnovejih izumov in izboljšav na vsakem polju.
*	Prenos smrtnih ostankov Leva XH1. Kakor poročajo iz Kima, prenesejo na jesen smrtne ostanke papeža Leona XIII. iz cerkve sv. Petra v lateransko baziliko. Prenos se bo vršil povsem privatno.
Društvene vesfi in zabave.
Slovansko pevsko društvo" opozarja pevce na današnjo glavno vajo za veliki vrtni koncert. Kdor se ne udeleži točno te vaje, ne aiore nastopiti na dan koncerta.
Brzojavne vesti.
Minister Goluchowski na dopustu.
DUNAJ 23. Minister vnanjih stvari, grof Goluchowski, je nastopil danes svoj dopust, ki ga preživi v Vittelu na Francoskem. Dne 20. avgusta se grof Golucho\vski zopet povrne na Dunaj.
Ogrska ooslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 23. Zboi *niea je v podrobni debati razpravljala o roračunu mini-sterstva za trgovino.
t General Kodama.
TOKIO 23. Načelnik generalnega štaba armade, general Kodama, je nenadno umrl. Interparlamentarična mirovna konferenca.
LONDON 23. Otvorjena je bila danes interparlamentarična mirovna konferenca, na katero je prišlo okolu 500 odposlancev. Odposlanci dume, burno pozdravljeni, so izjavili, da je njihov mandat izvršen in da se vrnejo v Petrograd. _
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 23. Prestolnica je polna čet. Iz šotorišča in iz sosednih krajev so v soboto do polunoči dospeli štirje polki pehote, več oddelkov garde, mnogo švadronov huzarjev, ulancev, grenadirjev in stotnij s strojnimi puškami. Blizo palače državne dume so huzarji.
Vojaške vaje v šo torišč u v Krasnem selu končajo že koncem julija starega štila. Viši prokurator sv. Sinoda odstopil.
PETROGRAD 23. Viši prokurator sv. Sinoda Sirminski je odstopil, obdrži pa dostojanstvo senatorja.
Shodi prepovedani.
PETROGRAD 23. (Petr. brz. ag.) Mestni glavar je na podlagi proglašenega stanja izrednega varstva nad Petrogradom prepovedal shode^ in sprevode ter obvezal hišne posestnike m vratarje, da podpirajo policijo. Novo ministerstvo.
TETROGRAD 23. (Petr. brz ag.) Mi-nisterski predsednik se bavi sedaj s preosnovo sedanjega ministerskega sveta, katerega členi se nadomeste z drugimi. Število členov ministerskega sveta se pomnoži.
PETROGRAD 23. V prihodnjih dneh bo objavljen program delovanja ministerskega sveta, ki bo v svoji sestavi obnovljen. V tem programu je tudi rešitev agrarnega vprašanja. Zadovoljiti se hoče v prvi vrsti tudi kmetsko prebivalstvo, kateremu primanjkuje zemljišča.
Državni svet.
PETROGRAD 23. Členi državnega sveta so obveščeni, da se ne bo vršila seja, določena za sredo. O nadaljnem delovanju državnega sveta ni še sklenjeno ničesar.
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli:
Benedeti, monter. CELOVEC ; Kralj, posestuik DOMŽALE ; Hodr, kanonik, BRNO ; Greilah, prof., S t. FAUL; gzaimanskj, zaseb., TESCHEN ; Samuel zaseb.. PULA : to bo ta, državni posl., TROPAVA ; Robaz, uradnik, &MIHOV; Kaarovskv, uradnik, PRAGA,- Jamtrecak, kapelan, GRADEC; Jaa!, c. k. oberet, GRADEC; Bleiner, trg., DUNAJ; Seler, zaseb., DUNAJ; Guto^ka, zaeeb., AMERIKA: Dr. Hoch. odvttiik, PRO.STEJEV.
avstrijska e "notes renta Iv 99.40 -	og<ska
kronska renta K 95.05—95.33. itr.liianska renta K —.— —.—, kreditno akcije K C<>4.— — 666.— državne železnice K 070.00 — 672.00 — Lombardi K 15S 25—164 25 Kovdcve akeiis K 735.— 745 — Srečke Tif>a K 831.75—335.75, Kredit K 496.— lo 4S3.—, Boden kredi f 1SS0 K 302.— 310.—. Bo-đcnkre«iit 1SS9 K 302.— 810.—. TurSko K 1<>3 00 do .00 Srbske —.— do —.—
Dunajska bcrza ob 2. pop.
pred včeraj danes
Državni dolg v papirju ^ n -1 srebru Avstrijska renta v zlatu
„	»v kronah
Avstr. investicijska renta 3, Ogrska renta v zlatu 4*/.
ti
zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12
Ekskluzivno iastopni'tvo in zaloga svetovnoznanc tovarne fcolea (bicikljev in motociklet) .Styria* tvr-dke Joch. Puch & Co. v Gradou. kakor tudi tu-in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin.
Zaloga in vpeljava električnih zvoncev
SpMms KaKnršp si bedi popravo 7 Svoji stroki.

Odhod s postaje državno železnic p i sv Andreju v Trstu.
O v Koper, Kuje, Poreč (Isiru). O v Herpeljc, Ljubljano, Dun. }. B (sarao v četrtek j v Herjielje. Pazin, l'ulo O v Ilerpclje, Divačo, Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Pereč (I-tr.i I. O v Ilerpelje. Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. oh nedeljah in praznikih: O v Divačo, Hcrpelje in vincb lilećc j t^tajt
& Prihod na postajo državno železnico ;.r: sv Andreju v Trstu.
i 5 IO pre.5p.
i i » g 8.5o
g 3 5° popol.
7*3° .» 7-40
y j 2.26 popol.
kronah 4° ,
3
- -i ° it Akcije nacijonainc banke Kreditne akcije Londcn, 10 Lstr. 100 državnih mark ^0 mark 20 frankov ICO i tal. lir Cetia-i-ki cekini
lf 0.Ć0 100.35 117*5 69.65 fcP.GO 113.50 95.20 84.95
lik/. 30 100.30 117.85 99.65 S9.60 113 35 95 16 84 95
1687.— 1689 — 664 10 664 —
240.12 117 35 •^3.46 19.13 95.45 11.31
240.127, 117 32 23.47 19.12 95.40 11 31
ElakiriČRG vpeljavo
izvršuje
franjo S. Baisasso
jf	TRST
m ulica S. Spiridionc štev. 6.
V——---
1
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Frarcozka renta 06.65, italijanska renia 102.20, Španski estcrieur 95.40, akcije otoinanske banke 644 . Menjice na London 251 50.
Pariz: (Sklepi Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 170.— unificirana turška rem a 93.S7 avstrijska zlata renta 99.60, ogreka 4®'o zlata renta 95.70, L&nderbank —.—, turške srečke 146.75, parižka banka 15.—, italijanske meridijonalne akcije 8.25, akcije Itio Tinto J 6.37 Trdneja
L o n don: (Skiep) Konsolidiran dolg S6 le erebro 30.i/le, Lombardi 7.—, španska renta 94.1,, ita> lijanska renta 101.tržni diskont 3',',. rnenjice na Duna u —.—. Stalna.
Tržna poročila 23. julija.
Kudimpe&ta Petnica za okt. K 14.82 do K 14 84, rž za oki K 12 68 do 12-70, oves za okt. od K 12.7* do 12-80, koruza za julij 12 64 do K 12.66
— Plenita: ponudbe pičle, povi ra£evKn]e slabotno, tendenca mlačna. Fx daja : 15.000 met stot., za 10 do 20 B-otink nižje; koruza vzdržano; rž za 10 »>totink nižje; ove« mlačno; ječmen nespremenjeno. Vreme : lepo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 38za december 3*3*/^ za marec 39'/4, za maj 39*/,- Stalno. — Kava Kio navadna loco 37—39 navaJna r elna 40—42 navtdna dobra 43—4"i.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 17.20, za avgust 17*25, za september 17*35, za oktober 17*45. za november 17*45, za dec. 17.50. — Mirno. — Vreme: deloma oblačno.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 47.—, za sept. 47*50.
Sew-York. (Otvorjenje.) Kava Kio za bodoče dobave. Stalno, nespreme jeno. Prodaja: 11.000 vreč.
London. Sladkor iz repe surov 8®,Ifl Sh t
Stalno
Velika zaloga koles (bicikljev)
Germania in Nazionale
Koles na bencin (motociklet) EOSSLER & JADERKIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična deialnica -v m* kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
Garlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale.
A UTORIZO V AN A
mehanična deialnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
felita zaloga priprav za žarne loči ne plin.
7.45	predp. O iz Buj in Kopra ^isu-i)
8.25 ,, O L: Pale, Rovinja, Divača, Dunaja.
9.46	„	iz Pulc.
II.05 »» O Her|:elj, Di\ače, Ljubljane, Dutuj.. 12.05 popol. O iz Poreča, Huj. Divače Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja, i SO.25 „ B iz Pule, Rovinja, Divače n Duiuj.v I 10.45 >» O iz Poreča, Buj, lvo]^ra.
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vme-!c v- rost. j
Odhod s postaje južne železnice v Trstu V)
v55 Pret^P« B via Červinjan v Benetke, Riir.. Mr. "
Videm, Pontebo. Ceda«! 6.25 ,, O qo Gorice, preko NabreAinc. -e zvt^c na Ajdovščino. ' 7-55 i« B na Dunaj, Rel:o, Budimpešto, Zagrt!>. 8.25 „ B v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55	O v „	„ Benetke, zveza r.a
Červinjan.
9.55 m O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb U.50 „ O preko Cervinjana v Videm, Ced.i Benetke, Milan, Ala. I.— popol. O v Kormin in via Červinjan v Vi-'cm in Benetke.
4.25 „ O v Italijo preko Kormiua, zveza t. Ajdovščino.
5.30 ,, B via Červinjan v Benetke, Milan, Riir in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpe:tO. B na Dunaj, Ostcnde, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto.
o.— 6-35 8.30 905
11.30
Prihod na postajo južne železnice v Trs'^
TRST
C o rso 4
GAL
GORICA
Corso Verdi 45
6.30 predp. 7.20 7 4» 9*— IO.25 IO.38 11.28 „
4.15 popol.
5-3 > >» 7-15 7-4<>
8>35 n £ 55 »»
10.45
O z Dunaja, Ostende in Londona.
B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte.
O iz Kormina prekoBivia.
B z Dunaja, Budimpešte, Zagr. i.'. Reke.
O z Dunaja in Reke.
B iz Italije preko Cervignjana.
O iz Italije preko Kormina zveza ;
Ajdovščino. O iz Kormina in Cervinjana pr. Nabre/:ii:e;
zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, N-bre'.icc,
zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormim, »vrzi z .V-
duščino pr. Nabre/.ir.i B z Dunaja, Budimpešte in K-S.ic. B iz Italije, preko Cervinjana. zveza z Vidmom in O iz Kormina.
') Opazka B — brz^Jat. O
ohi." i 1 i "ijlv
r
MALI OGLASI.
L,
Mali oglaai računajo po 3 stot. bt^edo; ma8tnotit«kane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - - • Plača ae takoj.	=
KIRURGIĆNI INSTRUMENTI, ORTOPEDtĆNE PRIPRAVE. UMETNE ROKE IN N06E. KILNI PASOVI. ŽIVOTNI IN TREBUŠNI PASOVI. S0SPEN-ZORI. EERGLJE. 0RT0PEDIĆNI M0DERCI, M0-0ERCI ZA RAVNO DRŽANJE, NARAMNICE. TELOVADNE PRIPRAVE, TOPLOMERI ZA MRZLICO.
B^* Cene, da se ni bati tekmovanja.
Kier Izven Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", ns] 3Q»lJo ionar v naprej, ker drugače ne bo njegov eglas objavljen, ž« al oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Jo natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV In vsakdo j ahko preračuni, koliko mu Jo plačati s tem, da preitojo besedo Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK" liformaoije edino le, čo bo pismu priložena znamka za odgovor.
Ringlo
kupuje zaloga sadja v ulici Paduina štev. 2
IcrPi.J	služabnika. Zmožen sem »loven-
IdUvill t-tfgh, nemškega jjj r.tksj italijanskega
jezika. Naslov pove rEdinost44.	bt'1
Qlll7hn	'^čein pri želcztnu, nočni straži, ali ^■UfcllU	slično. Zmožen sem slovenskega, nekaj italijanskega	in nem^ega jezika. Naslov pove „Edinost'-. '	fc02
Bicik el j
se proda po nizki ceni ▼ BotŠtn pri Ivanu Žerjal št. 1.	bOO
Gostilna „Alla Costanza" NuI;:,
St. IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kratki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č.
Odda se
Naslov pove
v najem stanovanje — 2 sobi, sobica in kuhinja za mesečnih i'4 K. Inseratni oddelek Kdinosti".	72-J
Krčma „Al Trifoglio" S^K
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. oučiustvu Katarina Vatovec.
liolo Hril7ina Obstoječa iz treh oseb, išče metla Ul U&llia mai0 stanovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ko-magna, Commerciale, ali v ^korklji blizu mesta. Podpisala bi ee pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M ala družina".	885
rivnrpr krasen, na najlep&em in najzdravejem UvlllCU gnču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vitcem, je na prodaj. Za informaeije je vpra-šati, v Jnseratnem uradu Edinosti".	660
Prva slovenska zaloga
in tovarna. _ pohištva ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (sa deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim!
lf" Kdor išče službo aii kakoršno-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, staiiovauja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce : kdor želi posojila« vknjižbe itd., predati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. riti te posluži VALIH OGLASOV v „Edinost i4*, ki so najceneji, največ čitani iu najbolj pripravni v dosego namena.
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelca in zasebnike sploh so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" -^m
(j. Xehiayan
TRST, Corso stv.
Velika izbera ur
verižic, prstanov, priveskov, uha-	i
nov z demanti in brez istils itd.	|
Predmeti so zazuamoTani z na. i»i»-r~	♦ uejiuii cenami.
Najpopolnejše jamstvo za v«ako prodano ali popravljeno uro. Kupuje in menjava.
s/edstvj L liti vsa l- d fino ru-* * r.o ali čir oobuvalo
?r?jtclj te v riporoča re BcxcrI;. , Otcaria vaevre&uz in lakirane čevlje.
D U NAJ, XI 1,1
NAZNANILO.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zopet otvoril
ZALOGO VINA
pri sv. Luciji. Prodajal bom samo pristna in najboljša vina ter žganje najboljše vrste.
Nadalje naznanjam svojim starim odjemalcem, da imam vposljeno isto opobje kakor prej te.- da bo vodil inoj zastopnik tudi odslej vse račane moje trgovine.
Cene zmerne, postrežba točna.
Za mnogobrojen obisk se priporoča A. B0LAFFI0. GOHCa.
Po|*ppip obširnega zemljišča, nahajaječega se *	na enem najzdravejih gričev pri Trsta
so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hi«. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti'.	661
takoj gosulna v ulici Barriera vec-chia po ugodni ceni. Pojasnila daje se v ulici della Tesa It. 41. polunadstropje, levo. r78.'>
Proda se
Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo
„prima autorizzata agenzia 5i mediazione Gambrinus"
(Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Gambrinus")
ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so : PRODAJA PI VA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-toćev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim
Mario Jesnrum, Prva avtorlzovana agencija „Gauibi-iiiiis" TRST — ulica Farneto Štev. IO, II. nadstropje
=SB=s Od t. zjutraj ćo 12. opol. In od 3. pop. do 7. aro xve6er.	-=