Stev. 224. i ..-»I V Trsta, v soboto, dno 12. septembra 1914. tetn ik XXXIX, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: UIk» Sv. fi—Tilli AsiSkega St 20, L nadstr. — Val dopisi oaj se pofil}s^> leiilnflin Usta. Nefrankinas pirata se ne ^Mji —Ju fn rokopisi se ne rražajo. Izdajatelj in odgoroatf i—Jnfli Štefan Godtes. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tbk taksne .Edinost*'^ vptesne_zadmp « omejenim ponšvsai ▼ ttete, rfka Sv. Franflfca Asflkegs S. 20, Telefon nrednHha te uprave Stev. 11-57. Naročnina znala; Za octe Wo • •••••• K 34'^ za poi leta ,,#«•#»••••»»•••» za ixl mamut. • . . • • . . • • » • • • • V Za nedelfsko lilijo n oflv leto......• • za pot leta , . . . ............. Posamezne številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Sievtike po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......................mm po 20 vin. Oglasi v teksta iists do pet vrst.........K 5 — vsaka nsdaljna vrsta............. 2"—■ Mali oglasi po 4 vinarje beseda« najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek JSAnsti". Naročnina in reklamacije se poMjajo uprav* Bata. Maje se izključno le tipovi .Edinosti*. — Plača to teži se v Tata. Upravi In inseratni oddelek se nihalaU v ttd Sv. PunčUk* Asiftcge «.20. — PoSnohranUnifeni nte-ft. Ml .652. Bilka pred Lvovom se nadaljnjo. - Nemci premagali pri Lutko v vzhodni Prosili 1 ruski annai zbor DUNAJ, 11. (K.) Uradno se razglaša? Tiskovni komunike dne 10. septembra zvečer. — Bitka pri L rovu nadaljuje. Naš napad pridobiva polagoma na prostoru. Po vesteh z južnega bojišča se dozdeva, da so deli srbske armade med tem, ko smo mi prekoračili Drino, udrli v Srem. Uveden ie odpor. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer G. M. Junaška smrt polkovnika Reyi-Hamiistia. DUNAJ 11. (Kor.) Kakor se poroča c. kr. brzojavnemu uradu, je padel v bitki pri Korriarovu tudi c. kr. domobranski polkovnik, Josip Reyl - Hannisch vitez Grcitenthal, in sicer ko je šel na čelu svojega c. kr. domobranskega pešpolka št. 9 (Litomerice). Krogija ga je zadela v glavo. Zcplenjeni ruski topovi. - Ruski vjetniki. DUNAJ, 11. (Kor.) Včeraj je prispelo semkaj večje število ruskih topov in so bili postavljeni pred arzenalom. Večjidel so to osvojene trofeje armad generalov Dankla in Auffenberga. Ves dan je bil naval občinstva jako velik. BUDIMPEŠTA, U. (Kor.) Tekom včerajšnje noči so šli skozi Budimpešto štirje vlaki s 3500 ruskimi vjetniki, med njimi nmogo Kozakov in Tatarov. Vjetniki so dobili na Rakoczyjevem kolodvoru večerjo, obstoječo iz čaja in tri četrt kilograma kruha. Ker niso smeli zapustiti vozov, so dobili večerjo kar v vozovih. Vlak se je nato odpeljal ž njimi proti Kenyermezo. „Hotionatzeitnnr o vrHnab noše armade. BhRLlN 11. (Kor.) »Nationalzeitung* z veseljem pozdravlja obiave o napredovanju avstro-ogrske ofenzive proti Rusom in vidi v tem dokaz velike pogumnosti in izvrstnega vojnega duha avstro - ogrske armade, katere izvanredne vojaške lastnosti so se vsied vspehov že takoj začetkom vojne pokazale kot vzvišene nad vsakim dvomom. List navaja avstro -i^rske vspehe na jugu in vzhodu in zaključuje: Nas zaveznik v svetovni vojni koraka skupno z našimi četami zmago-vilo naprej. « nadvojvoda Žita obiskala ranjence v bolnišnici usmilienk. Pl NAJ. 11. (Kor.) Nadvojvodinja Žita Je obiskala daiies bolnišnico usmiljenih sester, kjer se nahaja 200 do 250 ranjenih vojakov. Ogov«rrila je vsakega poedinega ter ranjence tolažila. Pri odhodu se je jako pohvalno izrazila o bolnišnici. Poslanik I vchirsky izročil cesarju insignije reda »Pour le merite«. Pl NAJ. II. (Kor.) Cesar je sprejel danes do!dne nemškega veleposlanika Tschirskega v posebni avdijenci. Tschir-ski je izročil cesarju po naročilu nemškega cesarja insignije pred kratkim podeljenega mu reda »Pour le merite«. Ceslltkc budimpeštanskega župana Danit lu in Auffenbergu. »U PIMPfcSTA. 11. (Kor.) Zupan pl. Uarczy je povodom odlikovanja generala Dankla in armadnega nadzornika Auffenberga, poslal obema brzojavne čestitke. Generalu Danklu je župan brzojavil: Dbčinski svet glavnega in prestolnega mesta Budimpešte Vam iskreno čestita k odlikovanju, ki vam ga je podelil cesar za vaše zasluge. Naš blagoslov in naše upanje Vas spremljata na vašem potu. Brzojavka na Auffenberga se glasi: V imenu glavnega mesta Budimpešte vam Čestitam k sijajni zmagi, za katero vas je odlikoval vladar s tako visokim odlikovanjem. Naše molitve vas spremljajo Še vnaprej ua zmagoslavni poti. Z rus&o-nentfkga bojišča. dunaj, h. Veliki glavni stan javlja . (ieneral Hlndenburg je Z vztočno vojsko premagal levo krilo v vztočni Prusiji še nahajajoče se ruske armade in si je s tem odprl pot za hrbet sovražnika. I a je odnehal od boja in se umika. Vztočna vojska ga preganja v severo-vzto-€nl smeri proti Njemenu. BhRLlN 11. (Kor.) »VVolffov urad« poroča: tieneralni štab Javlja: 22. ruski ar-madni /bor. ki se refcrntira s Finskega, Je: skušal preko Lycka poseči V bo| v vzhodni Prusiji. a |e bil pri Lycku premagan. BhRLlN. 11. (Kor ) V zvezi z novimi uspehi na zapadu in vzhodu, kakor pri1 \ erdunu. zlasti pa v vzhodni Prusiji, je vladalo danes med borzijanci jako samo- L zavestno razpoloženje. S prodiranjem generala ffindenburga se bo končno izpolnila želja prebivalstva, da se Ruse iz vzhodne Prnsije popolnoma prežene. BERLIN. 11. (Kor.) »Lokalanzeiger« ob. lavlja brzojavko, ki jo je naslovil cesar Viljem potem, ko je zvedel, da je uničena; sovražna armada ob reki Narew, na ge- neralnega polkovnika pl. Hinderburga. V brzojavki daje cesar daška svojemu velikemu veselju in pravi, da je ta dokončana bitka, ki jej v zgodovini skoraj ni para, osigurala poveljniku in njegovim četam za vse čase neovenljivo slavo in da bo ista, ako je božja volja* tudi rešila drago domovino sovražnika. S francosKo-nemsKegu bojišča. DUNAJ, 11. (K.) Veliki glavni stan javlja: Nemški prestolonaslednik je danes s svojo vojsko zavzel utrjene sovražne pozicije jugovzhodno od Verduna in napada od včeraj južno Verduna ležeče u-trdbe s težko artiZerijo. FIra. Freudi o dosedanjih operacija! annleike ekspetiiciiske armade. BERLIN 11. (Kor.) »Wolffov urad« prinaša po »London Oaze te« z dne 9. t. m. sledeče poročilo feldmaršala Frencha o dosedanjih operacijah angleške ekspedi-cijske armade : Angleži so se postavili dne 22. avgusta pri Athu blizu Mons - Binche. Po poročilih francoskega glavnega stana sem posnel, da imam samo dva nemška armad na zbora nasproti. Naše pozicije so bile izvrstne. Dne 23. avgusta zvečer sem dobil od generala Joffra nepričakovano poročilo, da stoje mojim četam nasproti trije nemški armadni zbori in da izvršuje še en drugi zbor tudi obkoljevalne poskuse pri Tournay. General Joffre je dalje naznanil, da se francoska armada, ki je stala na desni strani Angležev, umika. Vsled tega sem se odločil, da grem nazaj na pozicije, ki se raztezajo od Maubeuga zapadno proti Joulainu in jugovzhodno od Valen-ciennesa. Celo noč so se vršili na vsej črti boji. Umikanje se je izvršilo dne 24. avgusta med neprestanimi boji. Ker so se francoske čete še vedno umikale, nisem imel, razven trdnjave Maubeuge, nobene podpore. Odločilni poskusi sovražnika, da obkoli moje levo krilo, so me prepričali, da ima sovražnik namen, potisniti me proti Maubeugu in me obkoliti. Menil sem, da ne smem zamuditi nobenega tre-notka, da se umaknem na druge pozicije. To gibanje je bilo nevarno in težavno ne samo radi sovražnika, ki je bil v premoči, temveč tudi radi izmučenja čet. Umikanje se je pričelo dne 25. avgusta zjutraj in sicer na pozicije v bližini con le Chateau. Četudi je bilo četam u-kazano, da naj zasedejo Cambrai, le Chateau in Landreciers in so bile pozicije dne 25. avgusta z~ vso naglico pripravljene, sem kljub temu dvomil, če bi bilo pametno. da ostanem tamkaj in se borim dalje, ker je bil sovražnik v veliki premoči. Vrh tega so se Francozi še vedno umikali. Sklenil sem, da se umikam še naprej, dokler ne pridem do kake naravne ovire -kakor ste reki Somme in Oise — za sovražnika in nudim angleškim četam priliko, da se spočije jo in reorganizirajo. Za-ukazal sem torej armadnim poveljnikom, da se kolikor mogoče hitro umaknejo na linijo Vermont - St. Ouentin - Ribemont. Dne 25. avgusta nas je sovražnik nadlegoval ves dan in nadaljeval z napadi na naše utrujene čete tudi še ponoči. Tekom bojev dne 23. in 24. avgusta sem zaprosil generala Sordeta, ki je poveljeval trem francoskim kavalerijskim divizijam, za podporo. Sordet je ponudil sicer takoj izdatno pomoč, ki pa jo je moral dne 26. avgusta radi utrujenosti konj zopet odpovedati. Dne 26. avgusta je postalo jasno, da je naperil sovražnik vso svojo silo na naše levo krilo, ki Je obstojalo iz našega drugega armadnega zbora. General Smith -Dorriens je naznanil, da se mora radi tega umakniti. Bilo mi je nemogoče, poslati mu pomoč, toda čete so naravnost izborno vzdržale strašni ogenj. Konečno je bilo očito, da se moramo, da se izognemo odločilnemu uničenju, umakniti. Ob Vs4 popoldne je bil tozadevno izdan ukaz. Umikanje je zakrivala artiljerija, ki je tudi sama dosti trpela, z naravnost izbornim streljanjem. Hitri nastop kavalerije je mnogo pripomogel k temu, da se je naša nevarna operacija posrečila. K sreči je imel sovražnik prevelike izgube, da bi nas energično zasledoval. Končam svoje poročilo s priznanjem o izdatni pomoči generala Smith - Dorrien-sa, ki je dne 26. avgusta rešil naše levo krilo. Sožalna izjava badeaifcega kabineta povodov smrti dr. Franka. KARLSRUHE, 11. (Kor.) Notranji minister, baron Bodmann, se je zglasil v u-redništvu socialističnega »Volksfreunda«, da izrazi v svojem in v imenu državnega ministrstva glavnemu uredniku kot predsedniku socialistične deželnozbor. stranke sožaije povodom smrti poslanca dr. j Franka, ki je padel v bitki s Francozi. Minister je označil smrt dr. Franka kot težko izgubo za socijalno demokracijo in domovino. Izza francoskih dni v Lotaringiji. BERLIN, II. (F:or.) V nekem pismu na nekega višjega nemškega sanitetnega o-ficirja, ki je sedaj načelnik bolnišnice v nekem lotarinšfcem mestu, ki je bilo tri dni v francoskih rokah, se čita: Francozi so z otročjo in divjo blaznostjo porušili vsa stanovanja nemških uradnikov in oficirjev in jih tudi ponesnažiii. Napravili so celo iz bolnišnice svinjski hlev. Francoski bolniki pripoveduejo, da se francoski zdravniki niti za svoje lastne bolnike niso brigali, pač pa popivali. Le en zdravnik je delal častno izjemo. Prebivalci pripovedujejo. da je francosko gospodstvo treh dni več koristilo germanizaciji, kakor 43 let nemškega gospodstva. Francoski ranjenci so hvaležni, da skrbe zanje po nemških bolnišnicah. Usmiljene sestre in strežnice so pripravile 1100 postelj. Volna v kolonijah. BERLIN 11. (Kor.) Angleški listi poročajo, da se Je v bližini reke Songwe, na meji nemške vzhodae Afrike In dežele Njansa med angleškimi in nemškimi četami vnel boi. V tem boju le padlo na obeh straneh več Evropejcev. Isti listi poročajo tudi o padlih in ranjenih v Kamerunu. Uradnega potrdila o teh poročilih do se« daj še ni. _ Žrtve min. LONDON, 11. (Kor.) V Severnem morju so našli podrtine angleškega parnika »Ottawa«, ki je najbrže zadel kje na kako mino. ZoplenJenI pomik. KOPENHAGEN. II. (Kor.) »Politiken« poroča iz Londona: Ameriški parnik »Noordan«, ki je bil na potu iz Newyorka v Rotterdam in je imel na krovu veliko število nemških rezervistov, je bil na odprtem moru zaplenjen in odpeljan v Que-enstown. HAAG, 11. (Kor.) Ustavitev parnikov »Amsterdam« m »Tambora« po neki francoski križarki, kakor tudi konfisciranje velikega dela blaga, med katerim se je nahajala tudi posiljatev na nizozemsko banko, je vzbudila v vsej nizozemski javnosti jako slab vtisk. Velevlasti proti odpravi kapitulacije v TaitOL CARIGRAD, 10. (Kor.) Štiri veleposlaništva so izročila Porti identično noto glede odprave kapitulacij v Turčiji, v kateri izjavljajo, da kapitulacijski režim, kakor je sedaj v Turčiji v veljavi, ni avtonomna naprava Turčije, ampak rezultat mednarodnih pogodb, diplotnatičnih dogovorov in pogodbenih aktov vseh mogočih vrst. Tega režima torej turška vlada v nobenem njegovem deu ne more iz-premeniti, še manj ga pa popolnoma odpraviti, izvzemši, če se zgodi to v sporazumu s pogodbenimi državami. Za slučaj, če bi do L oktobra med turško vlado m vladami poslaništev tozadevno ne prišlo do sporazuma, imenovane vlade nikakor ne bi inogle priznati eksekutivne moći tega enostranskega sklepa Turčije. Ukrajirt priti Rasom. SOFIJA, .10. (Kor.) List »Utrox priob-čuje oklic Ukrajincev na bolgarski narod, kakor pripominja list, ne v agitacijsko svrho. temveč da izrazi sočustvovanje s tlačenimi Ukrajincu katerih usoda je Jednaka oni Macedoncev. V oklicu se omenja dejstvo, da je Bolgarska lansko leto prva morala pokoriti se za svojo slovansko politiko. Ta čisto ruska politika je doved-la do tega, da so Srbi poropali Macedo-nijo. V očigled podjarmljenju Macedonije se Bolgarska ne sme obotavljati, da zastavi vse svoje moči v to, da se panslavi-stične ruske laži oslabe. Rusija zasleduje pod pretvezo slovanskega jedinstva cilj, da bi podjarmila vse Slovane in jih postavila v ono nesrečno usodov katera je zadela one druge narode, ki so imeli nesrečo, da so prišli pod rusko gospodstvo. Trideset milijonov Ukrajincev je moralo, potem ko jim je hetman Hmelnitzky iz-v oje val svobodo, vsled nesrečnih okoliščin skleniti zvezo z moskovitskim carstvom. Takoj potem so začeli Moskoviti tlačiti ukrajinsko svoboda dokler ni zmaga pri Poitavi slednjič povzročila popolnega pod-jarmljenja Ukrajincev. Rusija je bila prava rakev za narode, sovražnica kulture in napredka. Ruska zmaga bi pomenila zma- 1 go absolutizma nad demokracijo in ev-j ropsko kulturo in bi podaljšala sužnost mnogih slovanskih narodov. Ukrajinci in, Bolgari ne smejo držati rok. križem. Njih naloga bodi ta, da uničijo I predrzne pansiavistične laži. Gre se za biti ali ne biti. Oklic končuje: Bolgari! V tej sveti vojni proti ruskemu gospodstvu smo z vami in z narodi Avstro-Ogrske in Nemčije. Zveza za osvoboditev Ukrajincev sledi vašim pripravam, da se obračuni z Rusijo in da se sporazumete z Rumunsko in Turško. Nadejamo se, da bo vaša z lavor-jem ovenčana armada še enkrat pisala cele strani slavnih činov v zgodovinsko knjigo. V tem trenotku vam Ukrajinci ne pošiljajo svojega slovanskega, temveč svoj vsečlovečanski pozdrav. Turški vojaški transportni parnik se potopil. CARIGRAD 11. (Kor.) Mali vojaški transportni parnik, ki je imel na krovu 110 vojakov, je včeraj v luki trčil z nekim italijanskim parnikom skupaj in se pogreznil. Rešilo se je baje samo kakih 15 vojakov; drugi in posadka so utonili. Italija — Albanija. RIM, 11. (Kor.) »Popolo Romano« odločno dementira vest nekega italijanskega lista« da namerava Italija v kratkem zasesti Albanijo. Faktično se ni niti v Valom niti v kakem drugem delu Albanije zgodilo ničesar, da bi morala Italija poseči vmes. Italija bo toliko časa stala na stališču nedotakljivosti Albanije, dokler bodo respektirale to tudi druge velevlasti. Sicer pa ni nobenega povoda, ki bi upravi-čevail domnevanje, da misli kaka država napasti Albanijo, še manj pa, da bi Turki, ki so se nastanili v Valoni in v Draču, hoteli delovati nato, da Albanija izstopi iz nevtralnosti, ki so jo ji določile velevlasti na londonski konferenci. Novi možje, ki vladajo v Albaniji, vedo prav dobro, da bodo velesile znade varovati nevtralnost in neodvisnost Albanije. Kar se tiče novih kandidatur za albanski prestol, Italija do-sedaj še ni dobila nobenega uradnega naznanila. __ Prvo enciklika novega papeža. RIM, 10. (K.) > Osservatore Romano« objavlja prvo ene ik liko papeža Benedikta XV., v kateri naglaša najprej, da ne dvomi na tem, da mu božja previdnost, ki mu je podelila tako težko breme in čast, podeli tudi potrebne srčnosti in moči za Izpolnjevanje visoke naloge. Potem opozarja papež, da ga težita skrb in žalost vspričo groznega vojnega prizora, ker vidi, kako se velik del ffvrope rdeči pod gospodstvom ognja in meča. Ob-jemlje v svojem čutstvu očetovskega usmiljenja vse otroke cerkve. Vse hoče poskusiti, da pospeši konec tolike nesreče. Kakor je papež Pij X., priporoča vsem o-trokom cerkve, posebno pa tistim, ki so prejeli sveto posvećenje, naj v svojih javnih in privatnih molitvah prosilo, da vojna neha. Enciklika zaključuje: Iz najglobljega srca prosimo in rotimo vse one, ki vladajo narode, naj pritrde, da zapostavijo vse svoje spore v blagor človeške družbe u-važevaje, da že itak preveč žalosti in bede spremlja umrljive, da bi bilo potrebno, da se gromadl še več bede in žalostL Na] iz-previdijo, da le že dovolj dela razdevanja in prelite krvi; naj hite z začetkom mirovnih pogajanj ter naj si podajo roko! Potem dosežejo največje plačilo božje za-se in za svoje narode. Naj tudi vedo, da s tem izvrše iako dopadljivo in zaželjeno delo za prpeža, ki vsled velikega prevrata stvari naleta na izdatne težave pri izvrševanju svojega apostolskega namestniko-vanja. tlnciktika je datirana 8. septembra, Marijino rojstvo. ____ _ Pooaijsanje roka za izpite sreanjesoiskih ntitellsHI kandMatav. DUNAJ U. (Kor.) Naučni minister je razposlal na vse izpraševalne komisije za podućevanje na srednjih šolah odlok, v katerem odreja, da se vsem kandidatom, ki se nahajajo pred izpitom, a so sedaj v vojni službi, doba aktivnega vojaškega službovanja nikakor ne sme šteti v roke, ki so določeni po izpitnih predpisih za posamezne izpitne akte. Nadaljevanje vsled vpoklicanja k vojakom prekinjenega roka se torej prične zopet šele z odpustom iz aktivne vojaške službe. V gotovih slučajih se pri imenovanih kandidatih rok lahko podaljša še naprej Žrebonje avstrijske razredne loterije. DUNAJ, 11. (Kor.) Srečka štev. 98.133 je zadela 100.000 kron; srečki štev. 33.172 in 101.993 po 25.000 kron; srečki štev. 67.303 in 101.388 po 20.000 kron; srečke štev. 186, 12.557 in 125.723 po 10.000 kron; srečke štev. 9581, 17.609, 30.315, 51.502, 82.733, 87.042, 91.522 in 148.207 po 5000 kron. Obisk Genadijeva v Turčiji CARIGRAD 10. (Kor.) Kakor poročajo listi, je dal mornariški minister Dženial bej bivšemu bolgarskemu zunanjemu ministru Genadijevu, ki se že par dni mudi tukaj, na razpolago za ekskurzijsko potovanje svojo jahto. Genadijev odide najprej v Mudanijo in odtod v Bruso. Vrh tega je dala admiraliteta Genadijevu za vožnjo na morju na razpolago Še en parnik. t Bolim - Bawerk. DUNAJ 11. (Kor.) Kakor poroča *Korr. Globus«, je poslal takoj po smrti predsednika akadernje znanosti, pl. Bolim - Ba-\verka, kabinetni ravnatelj baron Scliicssl v imenu cesarja vdovi pokojnika sožalj-no izjavo cesarja. Njegovo Veličanstvo se spominja pri tej priliki s hvaležnim priznanjem odličnih zaslug pokojnika kot državnika in učenjaka. Domače vesti. Slovenski roditelji pozor! Danes, dne 12.. potem 14. in 15. septembra se bo vršilo v dopoldanskih urah vpisovanje otrok v vse občinske ljudske šole v mestu in okolici. Roditelji! Pazite, da vpišete svoje otroke v slovenske šole, kajti le na podlagi materinega jezika le mogoče, da se bodo vaši otroci razvijali v duševnem oziru »n da postanejo v bodočnosti pravi branitelji svojega lepega slovenskega jezika m mile naše slovenske domovine. Cas nas uči, da so vsi otroci, ki so bili vpisani v nasprotne Šole. postali naši strastni narodni nasprotniki. Takih pa imamo dovolj, da, preveč v sovražnem taboru; zato pa popravljajmo sedaj mi, kar so nezavedni in žalibog zavedni slovenski roditelji v prejšnji dobi tolikokrat grešili. Slovenski roditeljil Ob tej priliki vas še enkrat opozarjamo, da vsi brez razlike stanu vpišete svojo deco edinole v slovensko šolo! Slovenski otrok v slovensko šolo! Vpisovanie v šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: dne 12., 13. in 14. sept. I. I. od «*—11 dopoldne na obeh ^olah pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acquedottu; dne 12. iu 14. septembra t. I. od 2—4 popoldne pa na deških vspo-rednicah na Acquedottu. K vpisovanju le treba pripeljati otroka »n prinesti s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenju kožic. 3. izpričevalo o zdravju oči. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol moralo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Redni pouk se začne dne 16. septembra t. I. — Šolska vodstva. Kurat Rozman padel. Pri Golgoryju blizu Lvova je dne 27. avgusta padel smrtno zadet od sovražnikove krogi je kurat Valentin R o z m a n. Ko ie med bitko hitel k težko ranjenemu vojaku, da mu podeli zadnje tolažilo, ga le zadela sovražna krogija naravnost v srce. Vojaški kurat Rozman |e bil rojen dne 13. februarja 1871 v Mostah na Kranjskem. V duhovnika je bil posvečen v Celovcu leta 1890. Kot vojaiki kurat je bil začetkom vojske prideljen celovškemu peipolku št. 7 in |e Šel ž nJim rudi na bojišče. Pokojni kurat Rozman je služil pred par leti tudi v Trstu in je bil v krogih tržaških Slovencev znana in priljubljena oseba. Razpis službe. Na deški šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ie takoj oddati mesto suplenta. Zahteva se kvalifikacija za poučevanje laščine kot druzega deželnega jezika. Ce bi ne bilo moškega prosilca. dobi mesto lahko učiteljica z zahtevano kvalifikacijo. Prošnje takoj šolskemu vodstvu. — Vodstvo deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. Glasbena Matica v Trstu. Ministrstvo je odredilo, da se imajo vzlic vojnim razmeram otvoriti po možnosti, vse javne šole, vsaj deloma če ne v polnem obsegu. Tako pride mladina vsaj deloma do primernega nadzorstva. Je več zaposlena, a v glavnem ne trpi kontinuiteta poduka. Ce Je poduk prekinjen del j časa, vpliva ro zelo Škodljivo na ratvoj gojencev; posebno pa se to občuti v glasbenem poduku Zato le odbor naše podružnice »Glasbene Matice« sklenil, da vzlic skrajno neugodnim razmeram otvori tudi letos v rednem času svojo glasbeno šolo. Državljanska in domobranska dolžnost je poklicala sicer večino učiteljev naše .glas.be ne šole pod orožje. Ravnatelj Stran II. „EDINOST" It 224 V Trstu, dne 12. septembra Jyl4. glasbene ši,ie Sonc. skladatelja gg. I bolniško blagajno in mu v lo svrlio izročil! roću nabrano 16.72, v Monpadernu 5, v A d a r i C in M i r k, nadalje W a - | 14 kron denarja, ni bilo dečka več nazaj, sc! tein£usteršič. vsi priznani uči- a včeraj zjutraj da je prišel k njemu neki tel; i na'c glasbene šole. se nahajajo v v o- drugi deček, ki mu je povedal, da ga ie ja: i sii nji. Tudi dru^e za letošnje šol- posla! Karel Cravos. nai mu pove. da je sko leto pridobljene nove moči nc ir.o-! izgubil 10 kron denarja, dočim mu je o- re; > nastopiti iz istega razloga svoje delovanje. A vzlic temu. da je številno učiteljsko osobje naše >Glisbene Matice« dalo toliko vrlih domobrancev, ji je še o-staio moči. med njimi priznani naš kapelnik g. T e p l y in \ rli naš glasbeni organizator in učitcij g. M a h k o t a. S temi in se drugimi močmi, katere upa odbor še pridobiti s časom, se bo dalo vzdrževati na naši glasbeni šoli vsaj deloma poduk za klavir in vijolico, in sicer v novih primernih, svetlih in zračnih prostorih, katere je odbor z velikimi žrtvami, uvi-devši skrajno njih potrebo, najel v »Narodnem donu: i {ulica G. GaJatti 20, mez-zar.in). Tam se viši od včeraj naprej vpisovanje golenccv za klavir in vijolino od 10.—12. ure predpoldne in od 4.—5. ure popoldne. Vpisnina 2 K. mesečna članarina 60 vin. Pribod ranjencev. Včeraj ob 6.10 zjutraj je z vlakom južne železnice d nje gospodar poslal po one reči. je seveda izročila Bohoriču, kar je zahteval. Uro pozneje se je pa vrnil, češ, naj mu d s -e neko suknjo. To pot je pa služkinja začela dvomiti, ter ni hotela dati Bohoriču suknje. Ko le dr. Nulli prišel zvečer domov in mu je služkinja povedala o dogodku, je dr. Nulli izjavil, da on ni poslal nikogar. Naslednji dan jc dr. Nulli ovadil vso stvar policiji. Vsi predmeti, ki jih je Bohorič na tako prefrigan način odnesel, so bili vredni 120 kron. Policija je pa predvčerajšnjim vendar prišla na sled podjetnemu Bohoriču in ga aretirala. Slepar, ki ie v sleparske svrhe zlorablja! »Rdeči križ«. Na vrata marsikake boljše družine je ininole dni potrkal mladenič. ki je imel na rokavu znak »Rdečega križa«. In kamor je prišel, je pripovedoval. da sta mu bila oče in brat vpoklicana pod orožje in da je njegov brat ranjen, oče pa cclo ubit. Bil je to 18 letni dijak Brunon Lenarduzzi, stanujoč v ulici della Guardia št. 2, ki pa ni imel niti pravice nositi na rokavu znak »Rdečega iriža«. Seveda je ta nesramni dečko lagal glede brata in glede očeta in s to lažjo je dob 1 od dobrosrčnih ljudi vsak dan iak znesek denarja, katerega je ponoči £apruvljal po raznih dvomljivih lokalih. Predsnočnjim pa je bil Lenarduzzi areti-.a:i, ravno ko je hotel govoriti s predsed-il.om iz vrše valne ga odbora 2 Rdečega Kriza., baronom Štefanom Ralli. Na i4abi poti. Včeraj zjutraj je bil radi potepuštva aretiran 15 letni Karel Cravos. ki je doma iz Gorice in stanuje tu v ulici della Barriera vecchia št. 3. — t ro pozneje, ko je bil ta dečko aretiran, sc je pa na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia zglasil mizar Sil-vij Delzotto. ki ima svojo delavnico v ulici Sv. Jakoba št 8. In ta mizar je na komisarijatu povedal, da je imenovani dečko delal pri njem. Ko ga je pa predvčerajšnjim popoldne poslal plačat prispevke v stale 4 krone posJal naz^j. Delzotto je iz javil da jc prepričan, da je Karel Cravos zapravil onih 10 kron. Zakonska ljubezen. 43 ietni težak Ivan Bek. ki je donTa iz Vodic in stanuje tu v ulici di Donota št. 4. jc že 4 leta ločen od svoje žene Amalije. Prcdsncčnjim sta se pa Ivan in Amalija srečala in to priliko je Ivan porabil v to. da je Amalijo tako nakkstil, da jc morala na pomožno postajo društva »Igea«, dočim je njega neki redar, ki je videl njegovo početje, aretiral in odvedel na policijo, a od tam pa v zaporc. Sleparil je pri igri. 18 letni mornar Peter Lalič. doma iz Sinja v Dalmaciji, ie bil predsnočnjim aretiran na zahtevo A-lojzija Svetka. ki stanuje na Vrdeli štev. 1631. Svetek trdi namreč, da ga je Lalič. s katerim je kvartal v neki beznici v starem mestu, pri igri osleparil za 23 kron. Pri Laliču so našli 28 kron denarja, katerega so mu seveda zaplenili. Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Koleuc Hektor, 2 meseca, zagata degli Orti št. 4; Lenarduzzi Ivan. 10 mesecev, ul. Maiolica št. 6; Zi-gon Giorgina. 4 mcsece in pol. Škorklja št. 810. — V mestni bolnišnici dne 8. t. m.r Colombini Gizela. poldrugo leto; Muller Karel. 40 let. Bonat Josipina, 22 let. Novakih 1.50, v Alturi 14 in v Ibandali 12. V istih cerkvah se jc nabral enak znesek za Rdeči križ. Skupno dosedaj 40.627 K 44 v. in 100 frankov v zlatu Za Meči krit Ana Aug K 3, Alfred pl. Pollilzer 200, Anton Dujmovich K 10, Lovrinovich Josip, Pazin 10, radi neizkušenosti 5.10, Kontread-miral Josfp vitez Schwarz 100, Velečastiti Lueijan Piccoli 8.50, Kap. Josip Nieolich in soproga 20, Janko vič Jankofska 4, Ciprijan Tartario 10, Potom „Triester Zeitung" K 4639.55, Orožniško osobje na Opčinah: J. Jungling 9, Foltynek Tomaž 5, Emil Melchiori 5. Kozma Raupp 5, Venceslav Selz 5, Fran Lavienčič 4, A. Czurda 5, Fr. Klemene 4, A. Zucol 4, Fr. Tončič 4, Fr. Kranjc 4, A. Vacik 4, Leopold Semmler 4, A. Potočnik 5, Venceslav Hupka 4, Steiner Oton 4, Jurij Schneider 5, A. Klein 5, Fr. Desort 5, Aod. Jagodič 5. V blagu so darovali: Ljudevit Casali, Ermlnija pl. Sigmucd. V, Izkaz darov, dospelih deželnemu vojnopomožnemu uradu c. kr. naraestništva v Trstu v podporo družin vpoklicancev: 1) Od okrajnega vojnopomožnega odbora v Gorici znesek K 2074.28, in sicer darovano od sledečih oseb, društev itd. A. Jerkič 6, Društvo „Skalnica" 10, Slov. kat. del. društvo 10, Učiteljici Orel in Simo-nič nabrali 21.78, Roza Kovač In Ernestina Rutar 46.50, Jernej Kovač 50, Nj. ekscelenca knezonadškof dr. F. B. Sedej 200, Gizela Kremžar (K 1( in Jelkin (K 2) K 3 ; gospica Peršič nabrala 44.14, Lueijan Orel, učiteljišč-nik nabral 14 80, gospodični Vyzourek in Kiirner nabrali 5, župljant Sv. Andreja potom župnika g. Kosovela 100, „Zveza nemških železničarjev — goriška skupina" 20, Jakob Suligoj, ura r, 200, Matevž Udovich 10, Peter Moretti 20, Dr. Reinisch-Pahn 40, Anton Piccininl, c. kr. poštni oficijal 10, „Društvo slovenskih hetjerednikov" 100, Zastavljalnica s združeno hranilnico 500, dijak B. Milost nabral 24.50, prof. Andrej Ipavic 0, mons. Josip Pavletič 30, dr. Josip Srebrnie, prof. teol. 20, nabrano v Solkanu potom učiteljic Kristine Doljak in Marije Konig in učitelja Josipa Bitežnika 346.21, Frančiškanski samostan nabral 56.35, župnik Ignacij Leban, A. Bersa in Alojzij Rebek nabrali K 85, F. Mu-žina in Ant. Kosovel nabrali 75, Anton Rebek c kr. namestništveni svetnik v Gorici 100, okrajni vojnopomožni komite v Kopru 29 in sicer so darovali: Piacentini 2, Montl 2, župni urad Vižinjan je nabral znesek 142.12 in so darovali: Ludovik Travan 2.59, don Cassetto 2.50, Ivan Muggia 2.50, rodbina Debevc 2.50, Ivan Gulič 2.50, Alojzij Olivieri 2.50, Marija Buchich 2 50, rodbina Ghersin 2.50, rodbina Decliet 5, rodbina Fortuna 5, Ivan Travan 2.50, Anton Dellamajina 5, J. Zelco 5. Enak znesek so v isti župniji nabrali za Rdeči križ; župni urad Montona 101.13 in so darovali: don Angelo 5, dr. Ghersa 2.50, dr. Bertognoli 2 50, M. Lusan 5, Marija Corazza 5. Fornazaro 2.50, Ivan Gerzetič 5, Ivan Visintin 2.50, Karncr 2.50, Josip Rebrun 5, Angelo Corazza 2.25. Gvidon Premuda 2.50, Josip Retossa 5, A. Baselisco 2*50, enak znesek je imenovana župnija nabrala za Rdeči križ. Dalje: v cerkvi v Po- Vesti iz GGftihe. Pevsko ia glasbeno društvo v Gorici. Pričetek šolskega leta »Pevskega in glasbenega društva v Gorici« in vpisovanje se prične s 15. septembrom t. L od 10. do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih v Gorici, ulica sv. Ivana štev. 7. — Poučevalo se bo klavir, gosli in teorijo. Vpisovanje v štirirazredno mešano mestno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Gorici (Pod Turnom) bo v ponedeljek in torek, dne 14. in 15. t, m. cd osme do enajste ure predpoidne. V sredo, dne 16. t. m. bo otvoritvena služba božja; v četrtek, dn? 17. t. m, pa se prične redni pouk. IV. izkaz darov za „Rdeči križ" priob-čen po slovenskem odseku dežel. pom. društva Rdečega križa. Nemški Rut po g. župniku Josip Grilanec K 50. Marijino Celje po g. kuralu Ivanu Milanič 148.60, Lokev na Krasu nabralo Županstvo 303.46, Gornje in Dolnje Cerovo nabralo županstvo 120.88, P° t. gg. kapucinih: Neimenovan 22, Uršula Tomšič 2, skupaj 24. Kanal, vojaško veteransko društvo 70, Okrajna posojilnica v Komnu 40, Mavhinjc po g. vikarju Josipu Pavlin 68.26, Lucija Meljavec, Gorica 3, Janez Pavlin, Ravnica 2, Šola na Krasu nabralo županstvo 41.27, Got. Pavletič, dekan v pok. Šempeter pol in pol 14, Št. Maver Poslano*) Podpisana izjavljam, da je vse, kar sem slibega govorila o gospej U r b a n Č i č izmišljeno, in se jej tem potom zali valj u jenu da mi je oprostila FANl DEŽMAN. *) Za članke pod tem naslovom odeovaria uredniitvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos^kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio GaJatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: NM1 O'GLASI :: □□ do □□ =e računajo po 4 sto t. besedo-1 t ji i Mastno tiskane besedo se raču-1 LJILJI naj o enkrat več. — Kaj manjša : pristojbina zuaša 43 stetink. : do -a poltena rodbina v Gorici sprejme na hrano in stanovanje dečke (dijake). — Dobra brana, strogo nadzorstvo, zmerno plačilo. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. USG BsSra po g. Jos. Mašera, zlatomašnik pol in pol 184.80, Dr. Anton Gregorčič Gorica pol in pol 40, Hran. in posoj. v Sovodnjah pol in pol 50, Opatjeselo nabral g. kurat Simon Kos pol-pol 100, Vikarijat Podsabotin pol-pol 70, Gabrovica nabralo županstvo 103, Kal nabral g. kurat Anton Grbec pol-pol 169 02, Naklo nabralo županstvo 660.54, Vrtovin nabralo županstvo 211.34. Lom po g. kuratu A. Pisk 150. Narodna čitalnica v Kanalu pol-pol 50, Marija Bone Sv. Križ-Cesta 7, Temnica (brez Kostanjevice^ nabrale gdč. Avguština Škabar in Amalija Trampuž ter g. Jožef Dugulin poslalo županstvo 144.30, Dr. Stepančič, sodni svetnik Gorica pol-pol 10, Albert Komavec, c. kr. okrajni sodnik Gorica za družine 10, Neimenovana učiteljica za družine 20, gdč. Cirila Medvedova nabrala 61 in sicer: Budal 10, Dr. Eržen 10, Dav. Cernetič 10, Dr. Piki 10, Rudolf Šterlc 10, Marija Daninger 1. Medved 10, Rihenberg nabrala Marijina družba 119.85 od teh 103.46 za družine, 16.39 in 87.07 priobčenih v III. izkazu za „Rdečikriž" zadnjikrat izpuščen g. župnik Štrancar K lOi Vipolže (glej III. izkaz K 146.40) mora biti pol za Rdeči križ pol za družine. — Vsega skupaj za Rdeči križ K 2491.95. Za vojnopomožni odbor v Gorici K 550.57, k temu Še darovi tretjega izkaza: za Rdeči križ K 10023.16 za vojno-pomožni odbor 1471.65 dosedaj vsega skupaj: za Rdeči kiiž 12.515*11, za vojno-pomožni odbor K 2.022*12. Opomba: Za ranjene in bolne vojake se je na blagu in obvezilih poslalo: Gorenja Tribuša 2 zavoja; Kromberg 1 zavoj, Šmarje I zavoj. za ram a/tanje blaga in za delo v trgovini 2—3 Tire na dan. pisave. — Trgovina JARITZ, Šalita Promontorio Stv. 4. 980 Iščem osebo Zmožna mora biti so uajbolj zanimiv ilustriran tednik, ker pri-občujejo povesti, popise FlJilfU zanimivih vojaških in drugih do-\jm P življajev, poučne zanimiv članke, l#llfttv lep, zelo napeto pisan roman „iz-govor krivca" ter najnovejše vesti in slike z bojišč. — List „TEDENSKE SLIKE" prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogodljaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tujem. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE I" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE !M Četrtletna naročnina je K 2*50, za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte .TEDENSKE SLIKE", izvod stane 22 vfn. — Jlustrovani tednik : „TEDENSKE SUKEU obsega IG strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE !u Slovensko družina rnv.^ ^ in stanovanje. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 999 se v dragi polovici septembra lepa me-blirans, solnčna soba. Obrniti se je v ulico Ivoigi Gal ran i Stev. 1, pritličje, desno, nad ljudskim vrtom. 993 IlUD vzmeti, nove žimnicc E 86. —Po- UVIS polna spalna sobs z žimafeami K 290. Via Fonden* 12. L 23163 lnfffl fit^jerska po 7, 8, 9 vinariev komad. Pi-JUJlll Maaei po K 1-80. Kokoši po 2 K kflogr. Cardacci 39, Ronco 6, Kandier 8. 921 IflK ulica Stadion 29 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. — Prodala se žganje vseh vrst. Postrežba točna. — Cene zmerne. Runa vest. Ranjeni in bolni konji v vojni. Kljub razvoju prometnih sredstev je konj še vedno kakor pred tisočletji bojni tovariš človeka, ki ga ta nikakor ne more pogrešati. Kjer slaba zemlja ovira avtomobile in kolesa. tamkaj še vedno lahko prodira jezdec in prispo tjakaj s pomočjo konj tudi topovi. V mirovnem času se »erarični« konji tudi goje temu primerno in se jih varuje, seveda samo toliko časa, dokler za-morejo opravljati svojo službo. Pozneje se jih izvežba in potem proda komurkoli si bodi. Vsem jahalnim četam so dodeljeni živinozdravniki, ki morajo skrbeti za zdravje konj. V vojnem času, kjer se seveda ne more toliko paziti in posvečati pozornost oskrbi konj, so konjske bolezni naravno bolj pogoste kakor v normalnih časih. Kaj se zgodi torej v vojni z bolnim ali ranjenim konjem? Tudi za te uboge živali, hrabre družice vojaka na vseh njegovih potih, je dobro preskrbljeno. Pri vsakem posameznem armadnem zboru so ustanovljena zbirališča za bolne konje in sicer za 100 do 400 konj. V ta zbirališča se sprejemajo seveda le taki konji, kojih bolezen ali rana je taka, da je mogoče u-pati na nadaljno vporabo konja za vojno. Težko ranjene konje se, v kolikor se jih ne prepusti kar žalostni usodi, takoj pobije in postreli. Karel Delaml po visokan c. kr. namestniitvu koncesijonirani zobotehnik Trst, ulica Bal veti era St. 4. m. n, ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 4* Svoji k svojim! Svoji k seejdn! Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rojanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini narodni trgovini lestvin Anton Požar = Trst-Rolan št. 2 = Velika zaloga testenin Iz II. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, riža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno Ciril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom in po poštnem povzetju od 5 kg. naprej. Ivan Krite Trst, Piazza S. Glovasms t kuhinjskih in kletarskih potreb-, abff€SIW$|C8 ittn Od las« in pUteaio, škafom ▼rent. ćebror ia kad, eodčakor, tapaA redat, sit in bsftkoTrataili košev, jerb&3ev in metal ter mnogo, sp*dajo6ih predmetor. Priporoča ■vojo trgovino s kohiigtko posodo rsake vrste bodi; od porcelana, zsm^e emaila. koeitarja ali cinka. n*didie p&auB&ntop«, kisika itd. Za gostilničarja pipe, krogce, sesalje in stekleno poaedo za viao. SLOVENCI! podpirajte RDEČI KRIŽ! Prca trm tena Mm teftsv, sffiirKa g in „eradsi" I Qu V>gflottl-?rsf ! nnna: RIva Pescaferi 14. Tel. 15-25 e J ll&SSIf Elfii^ilKg 5 " Dobroznana mirodilnica :: S I Iv. Camauli i ■= Sv. Iran - Trst - bffzn Nor. doma p 1 Velik izbor barv i | = po vlak itd.= = IS Zaloga za Trst in okolico redil nega l§j E ke In odrasle SLADIM i ttr tafsrufi ipu in tifrcga jrjfta □ linfi. - Tikfsn 81 11^911 li^SHIiS^II GOSTILNA MAX Trsi. vla Petronio št. 2, (pri novem Irgu). Toči se Istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vinar., cfomače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino In Dreherjevo pivo. Točilo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z corki-to! in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna Prodajalno temm predmetov in ifp Trst ulica Boscftetto št. 2 (nasproti kavarn« Olirapo) Lastnica: Ermlnla udova noge. HENRIK PHEU™ Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi IGMRZIO P0T0CMI PodruZn'oa, ul. Barrl«r«\ vecchia 23. ) Trst, ul. Riborgo 28, vogal uL Beccherie. ( Velika zaloga oblek za moške in đačke. Specijaliteta: suknjo, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rnmene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po _meHj_ki se Izvršujejo najelegantneje in najsolidnele po najprimernejših cenah. PODLISTEK lflhar In tišina. Preval ia Mtlmm M. C ,AIi jaz ne morem, vas ne smem ljubiti" It zaklicala ihteč. MZakaj me ne morete ljubiti? Ali niste svobodni ?• »Ne, Maks; zaročena sem z nekim drugim, ki naj postane moj soprog!* In skrila je svoj obraz v roki ter je plakala srce pretresljivo Srce se mi je krčilo v bolesti. Vzdignil sem se počasi in se vrgel v naslonjač daleč proč od nje. Ostal sem tam nekaj časa, ne da bi si kaj mislil, v stanju popolne potrtosti; z edino, četudi ne povsem jasno mi-»lijo, da je vse pri kraju, da moram oditi In da Je ne bom videl nikdar več. A v tem sem jo še videl in videl sem Jo grenko plakati, in te solze so veljale nje ljubezni do mene! Polagoma je prešlo moje pasivno stanje v čutstvo blaženosti. Polastita sc me je blaga melanholija in je izpodrinila prvotno nezadovoljstvo. Spominjal sem se najine kratke minolosti in skoro miren sem motril najino mejsebojno vedenje. Naenkrat ml je prišla misel: To |e torej vzrok .viharni epizodi 1" Ker je bfla dogovorjena z drugim, se ni smela nadejati, dabi se z ljubljenim možem zvezala sa vedao ter Je hrepenela, da bi se vsaj za mak> Časa omamljala aa veliki strasti, predao žrtvuje vse svoje Življenje 1 In vse nje obljube, o katerih sem mislil, da jih morem čitati iz te čudne ideje, so mi prišle zopet na misel v tisti bolestni uri. Kolike nade, ko!>ka popolna u dan ost je bila v teh besedah! Motril sem rjavo-kodrasto glavico Fulvie, nje deviško milino, in pravi raj ljubezni se ie odprl pred mojo razburjeno fantazijo. Lepa je in čista, moja bo, sem si mislil. Približal sem se jej, da ponovim tiste besede ter jo v imenu te ljubezni zaprosim, naj usliši moje goreče nade. >Fulvia....«, sem šepetal, prijemši njeno roko. Privzdignila je glavo in me pogledala bolestno. Ali, pred njenim zvestim, poštenim pogledom je izginila moja srčnost. Bil je isti izraz v pogledu, s katerim mi jc bila reJda: »Če me ljubite, potem me boste tudi večno visoko spoštovali!« Prijatelju ki streme po slovesu don Jua-nov, bi ob čitanju teb besed brez dvoma pripomnili, da vse ženske tako govore. Občudujem jih, da veda kar govore vse ženske! Kar se mene tiče, ne vem tega. Ali prepričan sem, da Je Fulvia rekla to na način, povsem različen od drugih, kajti nje besede so zvenele odkritosrčno in so zahtevale spoštovanje. Misli so se ira zmedle. Nisem si upal, da bi jo spomnil na tisti pogovor o »viharni epizodi«, in, ne da bi mogel dati računa o svojem nemodrem postopanju, ponudil sem jej zadnje pisemce Viktorije. Prečitala je je in mi je vrnila potem molče. Nežnočutneja nego jaz, me ni vprašala po imenu dame, ki sem jo zapustil radi nje. Ali ga Je morda uganila? Ali ga je poznala? Pozneje sem doznal, da ga je poznala, ter da ni v nje duši nastal ni najrahleji sum, kako sem se jaz v nespa- metnem samoljubju hotel ponašati s tem razmerjem, kajti previsoko me je spoštovala. Znala si je tolmačiti nemi govor izročitve onega pisma: »Iz ljubezni do tebe sem prekinil razmerje, ki je obstajalo skozi leta, ali ne storiš tudi ti tako radi mene?« Začela sva zopet z razgovorom, vendar sva bila oba globoko užaloščena. Govorila sva o njej in o meni, o najinih ljubezenskih vezeh, ki so naju dovedle na različne poti. Ne vem, kako sem prišel do tega, da sem izjavil, da mi ni bil namen ženiti se, da me je ta misel plašila. To je neke vrste ba-harija, o kateri menijo mladi ljudje, da so dolžni, izreči jo. In rekel sem istotako kakor drugi, ne da bi bile moje besede resno mišljene. In takoj na to sem vprašal: »Ali, zakaj ne bi mogli svojemu zaročencu odpovedati, ko ga že ne ljubite?« »Je vrl mlad mož, plemenito srce! Ljubi me......In njega ne plaši misel na zvezo z mano za vse življenje!« Zdelo se mi je, kakor da je v tem odgovoru skrito izzivanje. Ni res, da je zaročena s kom drugim, sem si mislil. To je Ie zvijača, da razkrije moje namene in me prisili v to, da jo poročim. Komedija je in sicer jako nizkotna .....če se le ponudim kot nadomestilo za mojega tekmeca, pa ga pusti tako, kakor kakega reveža! Hotel sem se preperičati o tem in rekel v najljubeznjivejšem tonu: »In če bi vas jaz poročil, Fulvia?« V njenem očesu je zabliskal žarek radosti. Tako je, kakor sem si mislil, sem si rekel. In obžaloval sem, da je ta deklica mala intrigantinja, ki hoče vjeti moža. S precej komodno moralo zaljubljenca sem si govoril: Želel bi, da bi bila manje poštena, ali odkritosrčneja! Prevaril sem se. Fulvia je prijela moio roko in mi rekla izrazom hvaležnosti: »Ne bi bilo možno tako! Povedala sem vam že, da sem zaročena z drugim!« Ni lagala. Bilo je vedno isto plemenito odkritosrčno bitje, nesposobno za vsaka hinavstvo ali preračunjanje. Zopet sem globoko obžaloval, da sem jo obrekoval v svojih mislili. (Dalje.)