f
St. 52 Mm plataia i ictovini (Intv čemite m 1»
V Trstu, v Četrtek 2* marca 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
4
Izhaja, Izvzetnšl pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredr;"*vo-	sv. Frančiška
Asiškega št. 20. !. nadstropje- Dopisi naj se po*' j«}0 uredništvo. Nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo, rokopM se ne vr- ^jo. Izdajate'* in odgovorni urednik fetefan Godina. — Lastnik tisk*- a Sdiaost Tisk tiskarna EdinitN»očnina Kiaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 1960, pol leta L 32. —, In cdoW&jM. 60. ^ Za inozemstvo mesečno 4 lire vet —Telefon uredništva in upra^jC' Itfh/
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmttntce, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57J
PRVI KORAK
Kakor smo na kratko poročali že v včerajšnji številki, se je vršila pretekli ponedeljek seja goriškega izrednega pokraj, odbora, katero lahko imenujemo zgodovinsko sejo. S sklepi, ki so bili storjeni na tej velevažni seji, je bil postavljen nekak mejnik v zgodovini odnošajev med Lahi in Slovani ne samo na Goriškem, temveč tudi v vsej Julijski Krajini in v vsej Italiji.
Prvi sklep, ki je bil sprejet na predlog kom. dr. Pettarina, se tiče ohranitve deželne avtonomije. Goriški izredni pokr. odbor je svečano potrdil načelo, da se imajo avtonomne pravice novih pokrajin ohranili v neprikrajšanem obsegu. Deželni zbori s svojimi zakonodajnimi in vsemi drugimi pravicami se morajo vzpostaviti. U-prava v novih pokrajinah mora ostati v rokah deželnih odborov, ki bodo izvrševali kot neodvisna upravna cblastva sklepe deželnih zborov ter nadzorovali delovanje in poslovanje vseh drugih avtonomnih ustanov v novih pokrajinah, predvsem seveda upravo občin. Občinske avtonomije se morajo tudi ohraniti v popolnem obsegu. Izredni pokr. odbor nalaga ožjemu izvršilnemu odboru, naj skrbi zato, da ne nastane za avtonomne pravice novih pokrajin, ki predstavljajo pridobljeno pravo, katero so jim svečano priznala tudi državna oblastva, v nobenem slučaju nikaka škoda.
Drugi predlog je siavtl slovenski odbornik dr. Engelbert Besednjak. Nanaša se na tiste kraje Julijske Krajine, ki spadajo v področje generalnega civilnega komisarita v Trstu ki pa niso sestaven del Goriške, temveč so pripadali pred vojno h Kranjski oziroma h Koroški. To sta idrijski in postonjski politični okraj na Kranjskem in trbiški okraj ali takoimenovana Kanalska dolina na Koroškem. V teh krajih so še vedno v veljavi stari krajnski oziroma koroški deželni zakoni. Ureditev upravnega razmerja med temi odlomki dveh nekdanjih avstrijskih dežel in Goriško je neobhodni predpogoj za vzpostavitev avtonomije. Izredni pokrajinski odbor je sklenil, da se ti kraji končno priključijo h Goriški.
Najvažnejši pa je sklep, ki je bil sprejet na predlog sen. Bombiga in s katerim se ureja številno razmerje med Lahi in Slovenci v bodočem goriško-gradiščanskem deželnem zboru. Deželni zbor bo sestavljen iz 39 poslancev. Vsa Goriška bo razdeljena v dva volilna okraja. K prvemu bodo spadale vse laške občine, k drugemu pa slovenske občine. Prvi volilni okraj bo volil 20, drugi pa 19 poslancev. V praktičnem oziru pomeni to, da bi sedelo v goriškem deželnem zboru 20 Lahov in 19 Slovencev. Volitve se bodo vršile na podlagi splošne tajne in direktne volilne pravice, katere bodk) deležne vse osebe, ki dovršijo 21. leto starosti.
To je na kratko vsebina teh velevažnih skle pov goriškega izrednega pokr. odbora. Bili so sprejeti z vsemi glasovi. Proti njim je glasoval le tržiški župan Bonavia. On je stavil poseben predlog za izenačenje uprave novih pokrajin z upravo stare Italije. S svojim predlogom je nastopil proti vzpostavitvi naših avtonomij, češ da se z njimi vzdržuje v naši deželi državi nevaren dualizem. Goričani so njegov ^predlog enodušno odklonili. Ostal je osamljen.
Nastop goriškega izrednega pokraj, odbora ima velikansko važnost, ker je prvi podal zares stvarno in srečno formulo resničnega sporazuma med nami in Lahi. Nobeno besedičenje, nobeno dobrikanje, ni kake sladke besede na eno ali drugo stran nas ne morejo pripraviti niti za ko-
renco zastopnikov četver^ zveze v Bel- [ različna mesta na vseh področjih družabnega, gradu.	gospodarskega in političnega življenja* Konč-
Doznava se da bo izvoljen za predsed- ^ ^	<^ozo1ri^a zemljepisne
-i	, ŽT	,	prednosti, ki ph nudi polšika meja za zgradbo
i j i«	.	• ji *	gospodarsko - finančne konference, gi^se za big0i ^ ^mora poTtopno in s
rak dalje proti sporazumu m sodelovanju, cetverozveze v Belgradu poljski poslanik tim večjo sigurnostjo odvažati v notranjost ako se ne najde zanj prikladna in celoto v Belgradu g. Okenski Dan sestanka še Rusije.
vprašanja objemajoča formula. Goriški ni definitivno določen. V teh dneh poda) Tudi železniško vprašanje Poljske se ho Slovenci in Lahi so dali dragocen zgled, čehoslovaški ministrski predsednik dr.
Beneš ministrskemu svetu zelo obširno po-
ki ga bo morala posnemati vsa naša dežela. Res je bilo treba enkrat napraviti konec raznim spletkarskim vabam, s katerimi so nekateri krogi iskali zahrbtne »sporazume« s posameznimi občinami ali celo posameznimi stanovi našega naroda. V tem oziru je bil storjen na Goriškem pretekli ponedeljek naravnost odločilen korak.
Žrtev, ki so jo morali doprinesti goriški Slovenci, da postane sporazum mogoč, je kajpada zelo grenka. Dasi predstavljamo -jz prebivalstva, so naši zastopniki sprejeli predlog o taki uredbi dežele, po kateri bodo imeli Slovenci enega poslanca manj kot Lahi. Kakor rečeno pa ne gre tu za poraz, temveč za žrtev, ki je bila neobhodno potrebna. Glavno orožje v rokah sovražnikov naših avtonomij je bila trditev, češ da se Slovenci potegujejo zanjo zato, da ^ bi dobili nad Lahi večino in tako postali pomočjo avtonomije izključni gospodarji dežele na škodo italijanskega življa. Da bi se odvrnila vsaka taka nevarnost, so bili gotovi krogi že začeli živo propagando za priključitev videmske pokrajine h goriški deželL Goriški Slovenci so dokazali 3 svojo žrtvijo, da gre tu le za prazen strah, da julijski Slovani nimajo nikakih prikritih zavojevalcih nameov, da ne prepovedujejo sporazuma in avtonomije iz kakih zahrbtnih sebičnih namenov, temveč da hočejo le odkritosrčen sporazum, ki bo omogočil vzajemno delo obeh plemen in medsebojno lojalno tekmovanje za dobrobit dežele. V čisto matematičnem pogledu je to seveda izguba, toda v moralnem oziru je ta žrtev v resnici velika pridobitev za celo avtonomistično idejo. Julijski Slovani smo s tem za vedno zaprli usta vsem našim obrekovalcem in obenem tudi obrekoval-cem naših avtonomij.
Za ohranitev in vzpostavitev avtonomij novih pokrajin je glasoval, kakor smo o-menili, tudi senator Bombig, ta najvidnejši predstavnik laških liberalcev na Goriškem. To dejstvo zasluži posebno pažnjo, ker so bili dosedaj vneti zagovorniki avtonomije na laški strani ie pristaši italijanske ljudske stranke. Ako ni zadržanje sen. Bombiga zgolj osebno in ako mu bedo sledili njegovi somišljeniki po drugih pokrajinah julijske dežele, tedaj bi imeli pred seboj znake o važnem preobratu v enem delu italijanske javnosti v prilog avtonomiji. Nočemo kovati iz tega nikakih posebnih upov, toda smatrali smo za potrebno, da Bombigev nastop še posebno podčrtamo.
Tako je Goriška povedala svojo voljo. Goriški izredni pokr. odbor bo imel za seboj vso deželo obeh narodnosti. Njegovemu zgledu bodo morali neizogibno slediti tudi drugi pokr. odbori, ako se nočejo boriti proti zdravemu razumu, proti volji večine in proti pravim interesom Italije in vse naše dežele. Ogromna večina julijskega prebivalstva hoče avtonomijo, ker hoče imeti v deželi mir. To zahteva tudi že najpreprostejši zdravi razum. Sklepi goriškega izrednega pokr. odbora od preteklega ponedeljka pomenijo prvo in odločilno zmago zdravega razuma obeh plemen našega prebivalstva.
Prvi korak je napravljen. Slediti mu morajo drugi, dokler ne pridejo vse nove pokrajine do svojih avtonomij, s katerimi bodo najbolje zajamčeni njihovi posebni interesi in obenem splošni interesi države.
ročilo o svojih dosedanjih uspehih.
Razdelitev Hrvatske
BELGRAD, 28. Odbor za upravno razdelitev države v oblasti je sprejel načrt, da se razdeli Hrvatska v štiri oblasti. Mesto Zagreb tvori za-se eno oblast. V Zagrebu bo tudi sedež oblasti, ki jo tvori zagrebška županija. Včerajšnja seja tega odbora ni bila sklepčna, ker se je niso udeležili radikalni poslanci?
Prihod romunske kraljice v Dubrovnik
BELGRAD, 28. Iz Bukarešte javljajo, da pride romunska kraljica Marija s kraljično zaročenko v drugi polovici meseca aprila v Dubrovnik, kjer jo pričaka kralj Aleksander. Romunska kraljica prispe v Dubrovnik na romunski vojni ladji preko Čr-j
skrbno proučilo. Posebej se bo proučilo vprašanje izkoriščanja vodnih poti.
Francija
Francoski glas o težavnem položaju angleške politike.
PARIZ, 1. Dopisnik lista «Echo de Pariš* brziojavlja, da postavlja angleški politični položaj vedno bolj težaven. V na^krajšen času se pričakujejo velika presenečenja, ko bo preteklo premirje, ki so ga stranke sklenile med seboj za dobo praznikov povodom poroke kraljičine Marije. Radi cepitve v koaliciji obstoja sfcrah, da se bo cepila tudi unionistična stranka. Konservativci zahlevaje zase neodvisno politika, kakor hočejo sploh angleške stranke ustanoviti vsaka večjo" vrsto skupin in se bo menda težko posrečilo podvreči jih stari disciplini. Na zaključku se Fertinax s strahom vprašuje: Kdo bo vladal v Angliji v najbližji bodočnosti? Kdo bo vodil njeno
T-k j. , . r> . , -	. 5 vnanjo politiko? Ta vprašanja vznemirjajo
nega morja, DardJanel jn Egejskega morja danes vso Evropo. Po Briandovi demisiji je
v Jadransko morje. Iz Dubrovnika odpotuje kraljica v Belgrad, da si ogleda novi kraljevski dvorec.
Sestanek Male enteute t Bratislavi.
DUNAJ, 1. Brzofavljaf* iz Belgrada, da se bodo na željo češke vi-,je dne 15. marca sestali v Bratislavi minio. ski predsedniki držav male entente.
Rome iska
glede
Stalila
Delna kriza v italijanski vlači
RIM, 1. V novosestavljeni vladi je izbruhnila delna kriza. Minister za pošte in
Vatikan in italijanska notranja politika
RIM, 1. Znano je, da so se vzroki tež-koč pri reševanju zadnje vladne krize pripisovali vtikanju Vatikana v italijansko notranjo politiko, in sicer ne samo potom
brzojave demokrat Di Cesaro je predložil, ijudske stranke. Vatikanski list »Osser-demisijo. Vzrok tej demisiji je baje ljudska; vatorc Romano« je bil objavil članek, v stranka, ki m hotela nikakor popustiti od | katerem je ugotovil, da so prihajali vplivni svoje zanteve, da bodi imenovan za Pod-; politiki v Vatikan zaradi "»veta« ljudske tajniKa p^ ministrstvu za pravosodstvo stranke proti Giolittiju z raznimi obljuba-Cascmo. Demokrati so se odločno uprli tej; mj ^ grožnjami.
zahtevi, ki da nasprotuje dogovoru med * Spričo teh vesti je predložil poslanec ooema strankama, po katerem se ljudska socianstične stranke Zilocchi vprašanje na stranka odreka ministrstvu za pravosodje. ministrskega predsednika in ministra no-Pi-va seja ministrskega sveta, na kateri se tranjih stvari, ali jima je kaj znano o tem,
je razpravljalo o tem vprašanju, je trajala nad 10 ur in se je morala odložiti, ne da bi se bilo kaj sklenilo. Ministri ljudske stranke, ki so izjavili na prvi seji, da se bodo v tem vprašan;u posvetovali s svojimi prijatelji, so tudi na drugi seji vztrajali pri svoji zahLevi. Demokrati so morali končno popustiti Cascino je bil imenovan za podtajnika v ministrstvu za pravosodstvo, toda demokratski minister Di Cesaro je predložil vsled tega Facti svojo demisijo.
De Facta, v katerega tako mučno sestavljeni vladi je že prvi dan izbruhnila kriza, je zastavil vse svoje sile, da pregovori Di Cesara, naj umakne svojo demisijo. Toda zdi se, da se njegovi poizkusi niso posrečili, kajti današnje seje ministrskega sveta se Di Cesaro ni udeležil. Govori se razen tega, da bo kakih 52 demokratskih poslancev prosilo predsednika, naj jih oprosti od udeležbe na seji, na kateri se bo predstavila nova vlada. Demokratski poslane« hočejo na ta način protestirati proti ljudski stranki, oziroma njenemu voditelju tajniku Don Sturzu.
da so tekom zadnje vladne krize politiki in vladni možje hodili v Vatikan, da bi pregovorili Sv. stolico, naj vpliva na ljudsko stranko, da dvigne »veto« proti Giolittiju. Poslanec vpraša tudi, ali je res, da bi se v slučaju uspeha tega posredovanja ne govorilo več- o zakonu glede poimenskih vrednostnic.
Izgredi in spopadi med fašisti in nasprotniki.
RIM, 1. Iz Lm>rna javlja-jo, da je bila vržena proti straži pred trdnjavo bomba, nakar je straža otvorila proti neznanim atentatorjem ogenj. V Broncih pri Firencah je prišlo do oboroženega spopada med fašisti in komunisti. Varnostnim obktstvom se je posrečilo vzpostaviti red. V Pizi je bil neki komunistični delavec oa železniški progi zaboden od neznancev. Kot osumljeni napadalec je bil aretiran neki fašist.
Jugoslavija
Konferenca cetverozveze
BELGRAD, 28. Iz Varšave je došlo j&L
vladi poročilo, da je Poljska republika že___ ___________
imenovala svoje strokovnjake za konfe-IŽ* bo pred rojua zanzmftT X Rusiji 'najbolj
Rusko-romttniska po&c^loija ▼ Varšavi Besarabije prekinjena.
BUKAREŠT, 28. Pogajanja med Romunsko in sovjetsko Rusijo, ki u se vodila v Varšavi, so bila nenadoma prekinjena in je tako možnost sporazuma za nedogleden Čas zopet izginila. Na Romunskem smatrajo aneksijo Besarabije kot neomajno dejstvo, dočim so ruski delegati v Varšavi izjavili, da smatrajo Rusi Besarabijo za samostojen, del sovjetske Rusije, ki je začasno zaseden po Romunski.
Tekom pogajanj je bila na dnevnem redu tudi druga zelo važna točka: vprašanje romunskega zlata, ki je bito ured vojno odpelja-no v Moskvo. Romunski delegati so zahtevah, naj sovjetska vlada vrne vse to zlato, ki je zasebna, last romunske države. Ruski delegati so sicer priznali, da se del tega zlata nahaja v Moskvi, izjavili so pa, da se ga je mnogo izgubilo.
Navzkrižjat med romunskimi in ruskimi delegati so tako velika m bistvena, da se smatra, da se pogajanja ne oocfo mogla več nadaljevati.
Rusija
Promet s poštnimi zavoji med Liivinsko in Rusijo
RIGA, 1. Včeraj je bila podpisana pogodba med Litvinsko in Rusijo, ki urejuje direkten promet s poštnimi zavoji med obema državama. Pogodba je stopila v veljavo 20. februarja t. L
Zdravstvena konferenca baltiških držav za pobijanje ruskih kožnih bolezni RIGA, 1. Gospodarski urad baltiških držav v Rigi je sklical zdravstveno konferenco, ki bo proučevala način za pobijanje kužnih bolezni, ki se točasno širijo v Rusiji.
Ruska delegacija bo zastopala na konferenci v Genovi T%e bivše ruske pokrajine.
PARIZ, 28. Listi javljajo iz Helsingforsa: Iz Moskve poročajo, da se vrti konferenca delegatov raznih držav, ki so tvorile bivše rusko carstvo. Na tej konferenci je bila podpisana resolucija, s katero se pooblašča sovjetska Rusija, da zastopa te razne republike na konferenci v Genovi,
čičerinove izjave o konferenci v Genovi.
RIGA, 28. Iz. Moške poročajo: Ljudski komisar za vnanje stvari Čičeiim je izjavil v pogovoru s sotrudnikom uradnega lista «Vjest-nik», da so predlogi, ki se sedaj stavijajo glede konference v Genovi, v popolnem navzkrižju s sklepi v Cannesu. Če bi se ti predlogi sprejeli, bi bila ruska vlada prisiljena izpre-mcniAi (sverje staiiišče nasproti konferenci. Če bi se n» primer sprejel kot podlaga za razpravo predlog, da naj se določi za Rusijo šestmesečna preizkušnja, bi poslalo vprašanje udeležbe Rua^e na konferenci sporno, ker tak predlog se ne more sprejeti in se ne more o njem razpravljati, ker je nedostojen. Rusija hoče imeti iste pravice kakor drugi in to za vrnila vsako obliko podrejenosti ali oskrb ništva.	_ w
Poljska
Poljske priprave za konferenco ▼ Genovi.
VARŠAVA, 28. Bila je — kakor znano — imenovana posebna komisija, ki ima izvršiti priprave za genovsko konferenco. Komisija je že določila glavne točke poljskega programa. Ta program bo imel tri dele: 1. vprašanja, ki se ličejo Poljske; 2. vprašanja, ki se tičejo obnove Rusije ter gospodarskih in finančnih vprašanj sploh; 3. vprašanja, ki se posebej tičejo komunikacijskih sredstev z Rusijo in organiziranja tranzitne trgovine skozi Poljsko.
Kar fle tiče Polfeke, pripravlja komisija podrobno poročilo, ki bo pokazalo vso bilanco, te države ▼ treh letih narodne neodvisnosti. To poročalo bo na <fatgi strani pokazalo ulog o ki jo ima Poljska igrati v bodočem položaju Evrope.
V ruskem vprašanju se bo Poljaka postavila na to4e ftiliigi Preden ae začne kako delo v Rusiji, mom hm Rusija sposobna za plača-np; brez tega pre^ođoj* bodo vsi poizkusi za povzdigo KnaQe zastonj. Nato se bo poljska delegacija tmrtHi, da popravi napake zapadne Evrope v nafti« pomaganja Ručrij*. Delegacija bo cfala zaveznikom na rttpolatfo popolen prvovrstnih polfrtfrgi strokovnjakov,
preživel LLoyd Georgejev kabinet hude dneve. Njegovemu padcu bi najbrže sledila liberalna vlada. Možje kaker Robert Cicil ali John Simon bi prišli na površje in Francija bi težko shajala ž njimi, ker so v zasledovanju svojih ciljev zelo trdovratni.
Sprejem Schanzerja pri Poincareju.
PARIZ, 1. Včeraj je prispel semkaj iz La Havre italijanski zunanji minister sen. Schan-zer in je bdi sprejet od Poincareja ob 17*30. Oba državnika sfa se pogovarjala zelo prijateljski. O političnih vprašanjih bosta razpravljala pozneje, ko se povrne Schanzer v Pariz na konferenco za vzhodno vprašanje.
Poincare ne pojde v London
PARIZ, 1. Časopisi komentirajo z začudenjem angleško vest o skorajšnjem potovanju Poincareja v London in jo enoglasno zanikujejo. Sestanek v Boulogne je uredil vsa vprašanja genovske konference, na sestanku izvedencev in pri sklenitvi francosko - angleške zveze pa navzočnost Poincareja najbrže ne bo tako nujno potrebna.
Razprava o omejitvi vojaške službe v
francoski poslanski zbornici. — Večno poudarjanje nemške nevarnosti
PARIZ, 1. Na včerajšnji seji je poslanska zbornica razpravljala o vprašanju omejitve vojaške službe. Fabry je izjavil, da želi vsak Francoz omejitev vojaške službe, vendar mora biti uresničenje te želje odvisno od izvršitve versaille?ke pogodbe. Načrt za preuredbo armade predvideva enoletno vojaško službo, razmere pa nas bodo najbrže prisilile, da bomo lahko šele leta 1925 resno mislili na skrčenje dobe vojaškega službovanja. Govornik se je nato obširno bavil z nemško nevarnostjo za varnost Francije. Dckazal je potrebo nadzorovanja nemške industrije, posebno pre-uredbe njenih kemičnih tovarn. Nemčija razpolaga danes z 250.000 mož, od katerih je 100.000 mož v armadi, 150 tisoč je pa razdeljenih v različnih organizacijah, ki bi se v danem trenotku združili v mogočno enotno armado. Govornik je izrazil bojazen, da bi znala Nemčija nadomestiti vojaške omejitve versailleske pogodbe s spopolnjevanjem svojega vojnega mate-rjala in poudarjal, da mora biti danes vzdrževanje močne armade na nemški meji prva skrb Francije. Mi ne izzivamo vojne — tako je Fabry zaključil svoje poročilo — ampak se hočemo le zavarovati proti vojni.
Seja mednarodnega udruženja delavcev v Rimu
PARIZ, 1. Upravni svet mednarodnega udruženja delavcev je sklenil, da se bo vršila prihodnja seja v Rimu dne 5. aprila. Ta seja, ki se bo sestala nekoliko dni pred začetkom genovske konference, bo velike važnosti, ker se bo tu določilo stališče, ki naj ga udruženje zavzame v Genovi.
Nemško plačilo na račun odškodnin
PARIZ, 1. Temps javlja, da je nemška vlada sporočila reparacijski komisiji, da je položila pri določenih bančnih zavodih 31 mljonov mark v zlatu kot peti obrok odškodnin. v-
Anglija
Vprašanja angleške notranje politike. — Potreba varčevanja LONDON, 28. Spričo ogromnih državnih stroškov je angleška vlada poverila posebni komisiji nalogo, da prouči, kako bi se dalo udejsiviti večje varčevanje. Komisija je sestavljena od strokovnjakov. Njen predsednik je sir Eric Geddes, bivši minister.
Komisija je že dokončala svoje delo in je že objavila svoje trete in zadnje poročilo. Poročilo govori o izdatkih za vojsko, mornarico, policijo, javno šolstvo in druga javna dela. Iz tega poročila je razvidno, da ima Anglija okoli 900.000 državnih nameščencev, od katerih odpada 350.000 na vojsko. Komiraa astro nastopa proti veliki svoti plač, pokojnin in odpravnin, ki se daj a policijskim agentom. Komisija smatra tudi, da Anglija rama totiko sredstev, da bi mogla dajati tako visoke pokojnine pomorskim in kopnenim častnikom, ki dobi-j vajo mnogo prej pravico do pokojnine ne-i £o uradniki v civilni službi Posebno so v
poročilu komisije poudarja škoda, ki prihaja od tega, da se morajo brez razprave sprejemati zahteve vojaških pomorskih strokovnjakov, ki hočejo, seveda, vedno ohraniti ugled vojske in mornarice. Po mnenju komisije bi se dalo mnogo varčevati v vojski.	i
Angleško časopisje se popolnoma strinja s predlogi komisije glede varčevanja in poziva vlado, naj naredi kraj pretiranih troškom in da končno zmanjša breme, ki ga morajo prenašati davkoplačevalci.
Angleška posodila Avstriji 12 miljonov šterlingov
LONDON, 1. V dolnj zbornici je sooro-čil finančni minister, da je Anglija do danes posodila Avstriji 12 miljonov šterlingov.
Poroka angleške kraljičine
LONDON, 1. Včeraj se je izvršila poroka hčerke angleškega kralja Marije z vi-s kom to m Lascellesom. Na potu iz cerkve sta bila oba novopcročenca od občinstva prisrčno pozdravljana. Posebno navdušene ovacije je prirejalo londonsko meščanstvo nevesti, ki je v vseh kregih prebivalstva zelo priljubljena. Po poreki se je vršil na dvoru časten sprejem, ki so se ga udeležili vsi bivši* ministri, zastopstva obeh zbornic in mnogo plemstva iz vseh krajev države v značilnih narodnih nošah. Nato je mlada dvojica odpotovala v Skifual.
Egipt proglašen za neodvisno državo. — Izjave Lloyda Georgca	j
CAIRO, 1. Maršal OHenby je izdal pro. glas, ki odpravlja angleški protektorat nad Egiptom. Tako slepa sedaj Egipt v vrsto suverenih neodvisnih držav. Proglas javlja, da ostane začasno angleška posadka v deželi za obrambo egiptovskega ozemlja in varstvo državnih zvez, kakor tudi za zaščito tujcev in vzdrževanje reda v Sudanu. Lloyd George je izjavil v dolnji zbornici, da je izdala angleška vlada ta proglas, ker je postalo razmerje med An-gljo in Egiptom v zadnjem času zelo nepovoljno. Vendar si je Anglija radi posebne zemljepisne lege Egipta pridržala nekatere pravice, dokler ne bo egiptovska vlada v stanu napravili red v državi in jo braniti proti zunanjim napadom,
ftlemcšja
Nemčija določila prostor za vežbališče okupacijske armade zaveznikov
BEROLIN, 1.. V državnem zboru je izjavil-zakladni minister, da je dala nemška vlada na zahtevo poveljnika francoskih okupacijskih čet tri tisoč hektarjev na razpolago za vežbališče okupacijske armade. Stroški za zidanje potrebnih poslopij in ozkotirne železnice bodo znašali 200 miljonov mark. Nemška vlada je vložila istočasno protest proti tej zahlevi, ki vsebuje očino kršitev mirovne pogodbe.
Prisiino posojilo v Nemčiji
CURIH, 1. Nemški državni kancler Wirth izdeluje načrt za prisilno- državno posojilo v znesku ene miljarde mark v zlatu. Po splošnem mnenju bo to posojilo pomenilo težko žrtev za premoženja. Socialisti zahtevajo, da bi se posojilo razpisalo že v tekočem letu, kar pa po mnenju finančnega ministra najbrže ne bo mogoče.
Avstrijo
Avstrijsko izseljevanje
DUNAJ, 28. Izseljevanje iz Avstrije narašča vedno bolj. Uradna statistika izkazuje, da se je izselilo v letu 1921 14.535 oseb, medtem ko je zapustilo svojo domovino v dobi od konca vojne do pomladi 1921 le 7000 Avstrijcev. Med temi izseljenci je največ Dunajčanov in kmetov iz Bur-genlanda. Večjidel so se podale te osebe v Zedinjene države severne Amerike, v Brazilijo in Argentinijo. Nekoliko jih je v Etiopiji, nato pride po številu Francija. Najmanjši del si je poiskal v Nemčiji lepše bodočnosti.
Avstrijski koncler o genovski konlerencL — Za gospodarsko in politično obnovo Evrope
DUNAJ, 28. Avstrijska vlada upa, da bo genovska konferenca dosegla dobre uspehe. Povabilo Nemčije, Rusije ki Avstrije za udeležbo na tej konferenci je najboljši dokaz, da hočejo zavezniki z dobro voljo rešiti Evropo povojne krize. Važno uLogo bo igrala v Genovi Mala ententa, ki je — sicer v malem okviru — izbrisala marsikatero nasprotje med državami srednje Evrope in pripravila tako tla za mirno sožitje med narodi, ki so bili do zadnjega časa vse prej kot prijatelji
Avstrijska vlada se brani zunanje finančne • kontrole
DUNAJ, 1. Finančni minister Giirtler je izjavil, da bo raje podal demisijo, kakor dovolil zunanfo kontrolo nad državnimi fi-nancamL	*
Amerika
AmeriSki delavci proti prepovedi alkoholnih pijač
WASHINGTON, 1. Ameriška delavska zveza je izdala na prebivalstvo proglas, kjer prosi pomoči za boj proti prepoved! alkoholnih pijač. Delavci zahtevajo prosto prodajo šibkega vina in piva.
Siru S.
hEDIKOST«
V Tntn, dfee Z marca
Nevarna igra
^ Poincare je takoj spočetka rz srca zasovražil napovedani svetovni zbor v Genovi, ki se je Imel otvoriti 8. marca. Briandov padec je bil neposredna posledica njegove zmerne politike in Poincare je nastopil kot njegov obsojevalec na vladno krmilo. Toda Briand je odšel, zapustivši Poincareju mogočnega nasprotnika v osebi angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgesa. Z napovedjo nepopustne politike napram Nemčiji (zlasti v odškodninskem vprašanju) ter napram Rusiji se je Poincare predstavil parlamentu in dobil od njega zaupnico. In pričel se je boj med njim in Lloydom Georgeom na vsej črti. Spomenica poslana angleški vladi z datumom 2. februarja je bil velik ofenzivni
črtu. Angleška £FPnost je viđela V tem
Poincarejevem koraku prvi poskus Francije onemogočiti izvedbo dogovorov v Cannesu. In Angleži so trdno vztrajali, da se mora vršiti genovska konferenca in tudi niso hoteli ničesar čuti o kakšni odgo-ditvi. V tej zadregi je priskočila Franciji na pomoč italijanska vladna kriza. Ruska vlada je hotela vedeti, ali se konferenca prične 8. marca ali nef ker morajo Rusi vsled velike daljave odpotovati dva tedna poprej. In Italija je sporočila ruski vladi, da se konferenca preloži Italijanska vladna kriza je prišla torej Poincareju kot nalašč.
Zadnji sestanek obeh imenovanih državnikov, ki se je vršil v Boulogne, je nekoliko razjasnil položaj. Uradno sporočilo o sestanku pravi, da sta se oba ministrska
lUIIllHU £,. ICUI UcUJd	Uit »	-------- -------— I-----> - -	XT •
sunek Francije proti politiki dalekovidnih i predsednika dodobra sporazumela. Novi
angleških državnikov, ki so do dna pre-tuhtali svetovni položaj in hibe, da popravijo, v kolikor se dado popraviti posledice usodne imperialistične politike zapadnih zmagovalcev od konca svetovne vojne sem. Angleži so izšli iz svetovne vojne resnični zmagovalci. Svojega edinega resnega nasprotnika m tekmovalca Nemčijo so napravili neškodljivega, z nemškimi kolonijami so povečali svojo kolonialno posest, Nemčija ni danes več kolonialna država, torej profit na vsej črti. In tako bi Angleži v miru in zadovoljstvu prebavljali mastne zalogaje vojnega plena, če ... So pač tu razni «če»f ki ne puste niti Angležem, tem svetovnim zapovedovalcem,,	_ mirnega uživanja. Predvsem ima Anglija ovirati delovanje v svojih bogatih kolonijah velike težave m • zares vršila-
tudi v Irski se ne razvijajo stvari tako. ka- Posebno rusko vprašanje bo igralo v teh kor bi si Angleži želeli, dasi so dali Ir- predpogovorih veliko vlogo. Kakor se zdi, cem skoraj vse, kar so le-ti zahtevali. Naj-1 bo Francija zahtevala od Rusije ne samo večjo skrb pa povzročuje angleškim držav- j priznanje ruskih carskih dolgov, ampak bo nikom brezposelnost. Dva miljona brez- ludi zahtevala od sovjetske vlade povra-
' ---- - " čilo številnih miljonov, ki jih je Francija izdala za Kolčakove, Denikinove in Vran-gelove bojne pohode proti boljševikom. Sploh se pripravlja velik združen napad na gospodarsko samostojnost Rusije. Rusija se v polni meri zaveda te nevarnosti in ruski državniki so ponovno izjavili, da ne [bodo dopustili, da bi Rusija postala kolo-
rok za pričetek konference se je določil na 10. aprila. V kratkem se sestanejo v Londonu strokovnjaki, ki bodo sestavili načrt konference, in nato bosta zopet kon-ferirala Poincare in Lloyd Georges. Zakulisna igra, ki se je vršila pred boulogn-skim sestankom in v katero je posegel tudi dr. Ben-eš v imenu Malega sporazuma, je torej dovedla do enomesečne odgo-ditve tako težko pričakovanega genovskega svetovnega zbora.
Dvoboj med Poincarejem in Lloydom Georgesom pa ni dokončan, V preliminarnih pogajanjih strokovnjakov in v nadalj-nih predpogovorih bo skušala Francija doseči take «garancije», ki utegnejo resno konference, če se bo
Tudi o drugi vesti — o posvetovanju v Bukarešti — bi sodili mi, da v tej obliki ne odgovarja dejstvom m da vsaj prehiteva dogodke.
Še-le po brzojavki ▼ «PlccoIu» zadobivala ti vesti svojo posebno pomembnost. Dočim prvi vesti označata bolj »posledice« zgrešene zunanje politike Italije v zadnjih časih, označa vest v tržaškem listu vzroke. Ker je Italija v Benetkah podstavila Benešu nogo, se je ta maščeval. In maščeval se je izdatno, kakor posebno naglasa jo tudi dunajski listi. Zavzel se je s polnim uspehom za tisto Avstrijo, ki jo je Della Torretta na konferenci v Benetkah tako občutno zadeL Italijanski listi pa so z oči-vidno slastjo beležili hvaležnost Madža-
rov.
poselnih, dva miljona angleških družin je takorekoč brez kruha in ni videti izhoda iz te zagate tako kmalu. Vojna je sicer obogatila angleške kapitaliste, toda tem večje postaja uboštvo nizkih slojev. In to uboštvo, zlasti če se bo še stopnjevalo, bi utegnilo postati nevarno prej ali slej vladajočemu sloju.	.	.	, I. _
Brezposelnost pa je rak rana tudi ofia-l^f** ^^	^
lih industrialnih držav Evrope. Bo$«-( ^r^^anega ,e
viška internacionala ni danes več neva^a ^v^ala Franca in AngV vsaka na obstoječemu družabnemu redu v državnih	hlJe
tvorhaH Evrone. toda nenresiano nroleta- k^erenci upoštevali ^^P09^1^'
resi ne oziraje se na stabejse udeleznike.
tvorbah Evrope, toda neprestano proleta riziranje širokih ljudskih slojev ustvarja novo mednarodno družabno rano. Mizerija je postala internacionalna, zato obstoja možnost novih gibanj proletarskih množic z internacionalnimi prevratnimi smermi. Obupni gospodarski položaj Širokih slojev nosi vedno v sebi kal prevratov. In ker je
bolezen splošna, bi bilo vsako prevratno	, - ... « 1rl. . , .
gibanje kjerkoli nevarno za vse državjaviti z n«^ frazami Te Temu kolikor toliko nevarnem stanju pa	p«mo Uedife pocetmgospo-
mogoče odpomoči le s hitrim smotrenimipncrakavale bodo reotv«:iz
obnovitvenim delom vseh prizadetih dr-J ^ J	& ** »p^ P^faka do-
Odtod i^rn.vifo «»{JniP ™<ilmilcih sedaupn drzavmSov. Ce ph bo to upa-
Ofestofa. torej nevarnost, da ber genovski zbor le kra;, kjer se bodo kosali diplomati vseh držav v govorniških tekmah. Toda stradajoče liudske množice vseh ev-ropikih dežel, Id z upanjem pričakujejo genovske konferenco, ki naj ublaži splo-edo in prične novo dobo, se ne bodo
sne
državnikov. Če jih bo polno pričakovanje razočaralo, tedaj se utegne splošno nezadovoljivo obrniti proti odgovorima držav nikotn krmil arjem. Igranje svetoma* mogotcev z ljudsko bedo ur* javno ra posle dice te ljudje obsodbe bi utegnile biti marsikaterim državam usod:i«.
žav. uotod krčevito nastojanje angleških državnikov po sklicanju svetovne gospodarske konference, ki naj privede do resničnih uspehov.
Do sedaj so se reševala življenska vpra-j sanja evropskih narodov v krogu štirih ali! petih oseb tvorečih takozvani «najvišji medzavezniški svet». V ozkem krogu so se gospodje do sedaj pomenkovali in tuhtali, kako bi razvozlali ta evropski vozel. Aleksander Veliki, ki je presekal gordijski vozel, bi morda našel sodobnih posnemovalcev, toda kakšen bi bil uspeh, je drugo vprašanje. Najvišji medzavezniški svet sta v resnici le oba ministrska predsednika najsilnejših zapadnih vlasti Anglije m Francije. Ko se ta dva mogočna gospoda
ne moreta sporazumeti, in to se dogaja vi ^ ententa. Seveda bo Italija zopet zadnjem času vedno pogosteje, tedaj obtiči, sprejeta po£ pogojem, da pride na čelo evropski voz v biatu m ne more ne naprej vlade ^ična oseba mednarodnega slovesa
PolItlKaprspožMffiprlliiUsiilfl
Graška «Tageč>pc«t» je prinesla te dni naslednji brzojavki, ki sta p. bili do§li pred rešitvijo vladne krize v Italiji:
«Pariški poročevalec angleškega lista ♦ Manchcster Guardiar > poroča, da je Italija izključena iz vrhovnega sveta, ker ne more rešiti vladne krize. Nadomesti jo
ne nazaj. Angležem postaja Francija preveč nadležna. Toda v ozkem krogu omenjenega sveta ne morejo končno Angleži nič opraviti proti francoski trmi. Tudi so Angleži z versaillsko pogodbo tako vezani, da nimajo pravega orožja v diplomatičnem
in da uredi avoje razmerje do male eo-tente*.
Druga brzojavka: «V Bukarešti se je vršilo posvetovanje romunskih in jugosloven-skih državnikov. Navzoča sta bila tudi soblaščenca Poljske in Čehoslovaike.
Pozneje še-le so državniki Italije izpre-videli, da so jo zavozili. Ko so Čehoslo-vaška in — po Beneševem prizadevanju — Anglija in Francija dovolile Avstriji kredite, je prišla tudi Italija, Ali — veliko prekasno.
Tako je bilo tudi s plebiscitom na Koroškem. Najprej so se italijanski listi naravnost ponašali, da so zastopniki Italije na Koroškem igrali veliko vlogo nemški Avstriji v prilog. Pozneje pa — ko so se začele kazati zle posledice — so začeli pi-skati na drugo piščai in so zatajevali slovesno, da ni nič res, da bi bili zastopniki Italije postopali pristransko in enostransko. Tudi tu so prišla ta zatajevanja — prekasno.
In tisti dogodki v Splitu z italijanskimi ladjami! Kak krik je bil tedaj! Kakor da se je zgodilo nekaj strašnega. Najprej so italijanski listi vlivali olje v ogenj, da je kar plamtelo po vsej Italiji. Minulo pa je le par tednov in začeli so — po tozadevni preiskavi — gasiti. Ne sicer naravnost in odkrko, ali vendar so začeli priznavati, da vsa stvar ni bila tako strašno huda in iz pisave italjanskih listov je moglo fino uho razločiti pripoznanje da je bila krivda na obeh sžraneh.
V vseh teh slučajih so začeli priliva ti vodo v plamen šele potem, ko se je že bil razmahnil. Sploh bi mi vso italijansko zunanjo politiko v zadnjih časih označili kot politiko zamud in — prepoznega prihajanja. In nevarnost je tu, da pride prepozno tudi največje in najtežje izpoznanje: da je namreč vsaj za sedaj in za dogledne čase — naloga Itafije pri mali ententi!!
Novi italijanski minister za zunanje zadeve, g, Schanzer, ima veliko in (po krivdi njegovega prednika) zelo težavno nalogo pred seboj. Obremenjuje ga neizmerna odgovornost za bodoči položaj Italije v mednarodnem svetu. Na njem je, da voz, ki ga je Della Torretta tako temeljto zavozil v jarek, spravi zopet na ravno pot. S politiko prepoznega prihajanja pa ne doseže tega cilja, ker taka politika dovaja le do — osamljenja, kakor kažejo uvodoma o-menjene tri vesii. Celo mogočna in bogata Anglija, ta «gospodarica sveta», ki se je nekdaj ponašala s svojo «splendid isola-tion«, je bila slednjič prisiljena se ozirati po zaveznikih. Novi časi so pač temeljito iz p re menili konstelacijo v Evropi in na vsem svetu. Kdor si ne zna pravočasno iskati pravih zaveznikov, ostane — osamljen. Polit&a samega prežanja na ugodne prilike, ki bi se dale potem spretno izrabiti, taka politika se dandanes mora bridko maščevati!
dvoboju » svojo francosko zaveznico. In! p&^ka vlada je prijavila pristop k mali :
tako je začelo Angležem pretesne postajati v ozki kamrici četvorice, zato si žele širšega kroga. Njihov položaj napram Franciji bi se pred velikim svetovnim zborom predrugačil. Če bi recimo Angleži takorekoč pred celim svetom povzdignili svoj glas po obnovi Evrope in bi prišli s tozadevnimi stvarnimi predlogi, tedaj bi našel njihov glas velik odmev zlasti pri onih narodih, ki ječe pod težo današnjega neznosnega položaja. In teh narodov je večina. Tako bi se angleško-francoski dvoboj vršil javno, in Francija s svojim zakrknjenim programom, ki je izražen z versaillsko pogodbo, bi stala tu kot obtožen-ka. Že washingtonska konferenca je v tem oziru zelo poučna, Francija je z veliko težavo zastopala svoje stališče glede razorožitve na morju in na suhem in izšla je iz tega boja s pečatom reakcionarne, imperialistične in militaristične države. Nekaj takšnega, samo še bolj očividno in s težjimi posledicami bi se utegnilo prigo-diti Franciji na genovski konferenci. Izolirana Francija v krogu predstavnikov vseh evropskih držav: to bi bila angleška
Prvovrstna zmaga. Zatorej je jasno, da se rancozi ne marajo izpostaviti tej nevaj-006 tL
Gotovo je, da bi Poincareju najbolj prijalo, če bi ostalo pri starem, to se pravi: v ozki «kamnici» bomo naprej krpali raztrgano Evropo. Toda Angleži so trmasti in kaj so si enkrat v glavo vtepli, to izvedejo. Zato napenjajo vse sOe, da bi preprečili Poincarejevo namero onemogočiti genovsko konferenco.
V februarski spomenici je zahteval Pomcare 3 mesece odloga za sklicanje zborovanja v Geoovi. Lkryd Georges in vsa uradna Anglija pa je zavzela odločno stališče uroti temu Pcincareievemu na-
ententi. Označba «male eniente^ se OfMtstt in stopi na »je mesto «četverozveza».
Ponedeljski opoldanski «Piccolo» pa je piiobčil nastopno brzojavno vest z Dunaja:
«Sledeč zgledu lisia «Neue Freie Pres-se» komeaika tudi «Wieoer TagblatU uspeh Beneševega potovanja v Pariz in London kot maščevanje za hudi poraz, ki so ga doživeti Čehoskrvaki ▼ Benetkah, kjer je Italija dosegla kršitev saintger-mainske pogodbe, vsled česar je Šopronj ostal pri Ogrski. Ta kršitev je bila ost, bolj naperjena proti ČehoslovaJki nego pa proti Avstriji. Kakor pravi «Tagblatt», je bila pogodba v Lam (med Čehoslovaško in Avs{trijo prvi korak čehoslovaškega maščevanja, ki gre za tem, da spravi malo eutento pod francosko zaščito. Tedaj ie Rim »javil svofe zanimanje za Avstrijo; toda, izjava sama, da Italija nima vzrokov za sovraštvo proti Dunaju, na zadošča za popravo krivice, storjene Avstriji v Saint -Germainu. Sedaj eo Čehoslovaki, ki — holeč pridobiti hegemonijo v Osrednji Evropi — pomagajo Avstriji. Pridobili so ji kredite eniente, nanieaoma pustivši Rim na strani. Dunajski list očka Italiji beae-iko pogodbo^ pobija njeno obrambo, češ da je bilo to petreboo, da se ČehoslovaSki ne dovoli koridor od Šopronja proti Jugoslaviji*.
To bi bile tri vesti, ki se nam še-le v svoji zvezi zdijo velepomembne kot obsodba zunanje politike Della Torretteve. Odkrito priznavamo namreč, da se nam prva veat, o izključitvi Italije iz vrhovnega sveta ne zdi verjetna. Ne moremo verjeti, da bi se bBo to res agodiio. Jezdeci v Pariza ne jezdijo tako naglo. Pač pa menimo, da se more take vesti smatrati kot znake razpoloženja napram ItaKji vsled nesrečne politike Della Torrette.
Zgrožen korak
Naravno je, da se mi Jt^gocLoveni Italije živo zanimamo za dJo^ocflce v Jugoslaviji in da z vso pažnjo spremljamo njihov razvoj v mladi državi. Kdo na svetu — če je le pošten in Če (Mrav razumeva nackmalno idejo v nje čistosti in je ne ocenjuje po nje grdih izrasl-kih — more to Meti v greh odlomku naroda, ki živi aacer v drugi državi, ki pa tvori etnično enoto x narodten, ki si je v oni drugi de Sav t ustvaril svej dkma?l T«di Italijani v &ec£anii Julijski Krajini so do najnovejših časov driarvJjani droge držanje, ki nacionalno ni bila njihova. Tud* ožji so bfli odfomek na-ro=ia, ki js bnel ▼ aeacdstvu svojo nacionalno država. Tuđi njčh sta moč aaroane skupnosti in zavesi, da tvorifo stnitno skupnost z narodom na ost drogi obali Jadrana, silili, da so se najiivejte ^nimrti za! vse, kar se je (SogaMalo v Italiji. To zanimanje je bilo naravno, ker je imelo tvoj izvor t najplememtej-Sem Čustvu, ▼ Ijobezai do svojega naroda, je bilo zasidrano v »odobm, demokratični nacionalni ideji. Posebno pa kulturni napredek in socialni razvoj v Itafiji je bil pridobitev za nje.
Tako treba razumeti m tolmačiti tudi naše zanimanje za dogodke v Jugoslaviji, Kar se pa liče sedanjega notranjega vrvenja v državi SHS, borb« med poti Učioni »trujami u prvenstvo, boja za iwtwnjn uredbo države, moremo biti mi le mirni in objektivni opazovalci. Ne raz v nemi jemo se rada tega, ali je tam oa krmilu Pašić, ali Prd&ć, ali Korošec — ali se ima država urediti centralistično ali federalistično! Nam je le na Con, da narod — kot etevčna in kulturna skupnost, ki ji pripadamo tudi mi — napreduje 2n se razvija, ter da nagaja v državi pogoje za tak napredek in razvof. To naše zanimanje pa se nikakor ne dotika našega sedanjega državkan&tva in dolžnosti, ki so spojene z npnL Na Iratko povedano: zavedamo se, da smo sestaven del etniške skupnosti Jugoslovenov, in zavedamo se tudi, da smo državiapu Italije!
V	tem smislu na? se razumevajo tudi naslednja izvajanja, naše zanimanje za sedanje dogodke v Jugoslaviji. Obžalujemo jih globoko, ker vfcfcao v njih nevarnost za bodoči ourvaj, za vso bodočnost jogo slovenskega plemena,
V	Jugoslaviji se bije sedaj srdit boj za notranjo uredbo drŽave, .Tu centralisti, tam federalisti Kn pristaši strogega centralizma, tam borci za tim najnazsežnejšo samoupravo ozemelj, kf tvorijo državo. Na obeh straneh uveljavljalo argumente za svoje stališče in naziranje. Na obeh strasteh so uverjeni, da je ie njLbovo stališče edmo pravo. In na obeh straneh imajo neoporečno« pravico, da branijo vsak svoje stališče. In v tej borbi — pa naj le še tako ostra —ne vidimo ml nič nevarnega. Nasprotno hkre, ki se Idrešejo, utegnejo posvetiti na Drava — poti Borba bodi. borba
Je potrebna. Samo Jie sme segati preko meje dopustnega, kjer se začenja nevarnost za razvoj in napredek naroda,. Preko te meje so šle opozicionalne stranke s svojo spomenico, naslovljeno na inozemstvo. Mi smo že te dni izrazili svojo sodbo, da je bil to zgrešen korak.
Zagrebška «Slobodna Tribuna* — ki ji nikdo ne more odrekati mirnosti, stvarnosti in objektivnosti pri presojanju goriomenjene borbe — je izpregovorfla te dni kaj umestno besedo z ozirom na rečeno spomenico. Spomenica nima značaja obupnega krika, ampak zadobiva značaj greha. To svojo sodbo utemeljuje z vprašanjem na naslov opozicije: ali so se poprej, nego so odposlali rečeno spomenico, ogledali na vse strani, ali imajo doma kje prijateljev in pomočnikov? Ali so poskušali, da bi prišli v stik z vsemi, ki bi mogli in hoteli delovati za spremembo sedanjega stanja? Razun tega — piše «Tribuna» nadalje — bi mogli vi s svojim številom in skupno z drugimi ogrožati sedanji režim! Mesto tega pa čakate, da ta režim kapitulira! ?4esto da bi ga prisilili v to s sodelovanjem z drugimi »Tegovkni nasprotniki, ga hoče prisiliti v to z zunanjimi neprilikami, v katerih se država nahaja! S tem pa ne pobrjate režima, ne pobijate PaŠića, Jankoviča, marveč zadevate tisto maso, ki bi mogla strmoglaviti tiste, proti katerim se vi borite.
Imate — nadaljuje na naslov opozicije — organizacijo in število mandatov. Morali bi sodelovati s tistimi nap robniki režima, ki niso prav nič zakrivili današnjega zla. S tako kooperacijo bi dovedli ves hrvatski narod k živemu aktivnemu delu in bi sebi pridobili zelo važen položaj in veliko lepšo vlogo, nego s tem, db. sestavljate spomenice, naslovljene na inozemstvo, S Cem silite tudi tiste, ki bi mogli sodelovati z vami, da vas obsojajo in da se vas izogibljejo! To so nevarne stranske poti, ki jih ubirate, ko !mate vendar pred seboj široke in odprte, ki vas morejo dovesti do uspeha!
•Tribuna» zaključuje na naslov opozicio-nalnih strank: Će ne morete — in v tem imate prav — priti do sporazuma s tistimi, ki so sedai na oblasti, zakaj pa n® iščete sporazuma z vsemi onimi drugimi: zemljo-radniki, srbskimi republikanci, narodnimi socialisti, socialnimi demokrati in z nezadovolj-neži med' demokrati in radikalci?! Ali ste to poizkusili? Ker niste storili tega, napravijate
motil ni žig na čelo tistim, ki jih izdajo: kolikor so višji, tem bolj vidna bo njihova^ sramota.
Dr, Josip Wilian.
Dnevne vesti
DRUŠTVO »PROSVETA«. Danes ob 3 popoldne se bo vršil v uredniških prosto* tih »Edinosti« ustanovni občni zbor imenovanega novega društva.
Kako sistem Salate ubija Trst! V včerajšnji notici pod naslovom »Ali smo že Tripolitanci?« smo dokazali, kako »Osrednji urad za nove pokrajine v Rimu« s svojimi odredbami naravnost ubija koristi Trsta, ker mu odteza prvi pogoj za ustvarjanje trgovskih zvez z zaledjem: vztfoianje ljudi, ki bi s svojim strokovnim in jezikovnim znanjem in poznavanjem razmer v zaledju mogli edini ustvarjati in pospeševati tiste gospodarske zveze, ki jih Trst po--trebuje za svoje življenje kakor riba vode in ptica zraka. Zato je bil zločin na koristih Trsta, da so nam zatrli našo trgovsko Šolo: vzgojevalnico neizogibno potrebnih posredovalcev med Trstom in zaledjem. Danes posegamo še dalje. Če bi oblastniki imeli le količkaj smisla in srca za resnične potrebe tržaške luke in vse tc naše dežele, ne le da bi ne bili zaprli naše trgovske šole, ne le da bi jo država še podpirala, ampak bi tudi na svojih italijanskih trgovskih učilnicah poskrbela, da bi se učenci seznanjali z zaledjem in njegovim jezikom! Z drugo besedo: tudi na svojih italijanskih šolah bi nastavljali učitelje, ki poznajo slovanski jug in slovanski jezik. Toda tu se vsiljuje še neko drugo vprašanje: kako more italijanski mladenič imeti veselje in voljo za učenje našega jezika, ko mu pa ves sistem, vsa uradna in javna vzgoja, vceplja, mržnjo do tega jezika in do prebivalstva v zaledju?! Ko ga ta vzgoja uči, da tam živijo — barbarji, s katerimi italijanski človek ne more imeti stikov,
Č'frt'ČEŽ	ker bi se s tem ponižal z višine svoje kul-
zahrbtnimi mislimi! In če že delajo ta4u> ne kateri vaši voditelji, zakaj jim sledite vsi drngi? Na to vprašanje naj odgovorijo deja-
nja!
Jeztas u MW
Krajini
Stvar je nujna in zato ne bcm tu razlagal svojega načelnega stališča ne svojega mnenja, kakšna naj bo rešitev tega vprašanja po vsebini. Hočem napisati samo par besed o načinu, o metodi te rešitve. Od prvega dne, ko sc je vprašanje, prej z okupacijo, potem z aneksijo prikazalo pod novimi vid'iki, sem naglasa!, da naj se rešitev, kakršnakoli že bo, izvrši po temeljitem proučenju vprašanja, po zaslišanju zastopnikov našega ljudstva in, kar je glavno, potom zakona. Razlogov za to metodo mi ni treba navajati, saj Težijo na dlani. Stvar se je pa vršila in se še vrši ravno nasprotno. Nevedni ali zaslepljeni, največkrat oboje, suvereno prezirajoč vsako našo željo in potrebo, da ne govorim o pridobljenih pravicah, rešujejo vprašanje tu edan, tam J danes kakšen komisar, jutri kakš-
drugi,	o
na okrajna sodnija, brez formalnosti, j stične poiitike Italije!
brez zakona, samo z eno željo in z enim namenom: iztrebiti rabo našega jezika čimprej čim bolj temeljito. Upal sem vedno, da pride do spoznanja vsaj pri odgovornih državnikih. Tudi v Rimu sem opozarjal predvsem na eno: naj se reši vprašanje potom zakona, ne po samovolji, po nasilju posameznih funkcionarjev ali oblastev. Ko se je osnovala svetovalna komisija za Julijsko Krajino, sem čakal, vedno v upanju, da spregovorijo sami prvo besedo. Ko je doslej ni bilo in ko prinaša vsak dan nove samovoljnosti in nove krivice, sem se odločil in sem 27. pr. m. naslovil imenovani komisiji naslednje:
»Podpisani si dovoljuje opozoriti to komisijo na vprašanje, zelo važno za te kraje, glede rabe jezikov pri sodnih obiastvih in pri državnih, deželnih in občinskih upravnih obiastvih, v javnih obratih in na nekaterih drugih poljih javnega življenja. Niti se more dalje ravnati z vprašanjem, kakor da ga ni, niti se njegova rešitev more prepuščati, kakor se je zgo lilo in kakor se žal še dogaja, iniciativi posameznih funkcionarjev ali posameznih oblastev. Tako zapletena in delikatna tvarina sc mora uredtii s splošnimi normami, opremljenimi s polno veljavo zakona. Tudi radi tega, ker je zakon, naj si bo kolikor mu drago trd, še zmiraj boljši kakor samovolja. Po mojem skromnem mnenju bi se vprašanje imelo poveriti v študij odboru, ki naj bi predložil svoje predloge na podlagi popolnega materijala, kjer ne bi smeli manjkati izrazi želj najbolj neposredno iateresiranega prebivalstva, namreč slovanskega. Z druge strani bi bilo treba takoj skrbeti za to, da se do zakonodajne rešitve vprašanja v tej stvari ne uvede nič novega po posameznih funkcionarjih ali posameznih obiastvih, z vštetimi sod-nijskimi, katera (poslednja) so poklicana samo uporabljati, ne pa napravljati ali razdevati zakone. — V Trstu, 27. Z 1922.«
Naše ljudstvo, po naravi an po potrebi željno mirnega in delavnega življenja, odklanja z ogorčenjem samovoljne, nasilne metode na vseh poljih in tako tudi na tem polju, kjer so prizadeti hkratu čustveni in praktični, socialni in individualni interesi v največji meri.
Prepričan sem, da govorim ljudstvu iz srca in da obenem tudi zastopam stališče resnične splošne koristi, ko vzdigam svarilni glas in vnaprej najodločnejši protest proti gotovim jezikovnim naredbam, skovanim na tajnih posvetovanjih, po navodilih kakšne teroristične organizacije.
Take naredbe bodo nosile na sebi pečat
ture! Tako vzgajajo italijansko mladino k mržnji, omalovaževanju, jo potiskajo v nepoznavanje resničnosti in ji cdtegajo možnost, da bi v poznejšem praktičnem življenju mogla uspešno služiti resničnim potrebam tega mesta in njegovega gospodarstva! Zato je ves sistem slavnega Salate poguben za vso deželo; v prvi vrsti pa za njeno središče, naš Trsti
Iz pripomb »Lavoratora« k Trevesove-mu članku o brczgiavosti zunanje politike Della Torretta smo posneli včeraj ugotovitev namreč, da je — kakor pravi socialistični *Lavoratore« dobesedna — »vsa bodočnost Trsta kakor z verigo navezana na orientacijo Italije napram drugim državam, posebno pa napram tistim deželam, ki so se že posluževale tc luke.« Naj dodamo še nekoliko iz rečenih pripomb* Na vprašanje, kakšno je razpoloženje v teh obmejnih deželah napram tržaškemu era-poriju — odgovarja: naspratstva in sovražnosti! In nadaljuje: »Zunanja italijanska politika je razbila vezi in neposredne možnosti za vzpostavo tudi trgovskih stikov med Trstom in Srednjo Evropo. Trst je gotovo prva žrtev neumne hegemotn-
Uvedba svobodne
luke bo brez koristi, Če se okoli Trsta, torej okoli Italije, ne ustvari atmosfera simpatije, znosljivosti in državne korektnosti«. — Velja v polni meri, kar pravi »Lavoralore«. Neoporečno je, ker je na dlani. To resnico naj bi uvaževali vsi tisti, ki od uvedbe svobodne luke pričakujejo — rešitev Trsta pred grozečo nevarnostjo pogube!
Vprašanje svobodne luke. Tista »skupina starih trgovcev«, ki sc je oglasila v »Piccolu« proti uvedbi svobodne luke, je dobila odgovor od strani, ki ji gre gotovo beseda o tem perečem vprašanju. Odgovarja ji »La federazione dei Consorci in-dustriali« (Udruženje obrtnih zadrug), na-glašujoč, da je zastopnica skupnosti trgovcev z jestvinami in kolonijalnim blagom ter mirodiiničarjev. Ta izjava naglasa, da je ogromna večina prizadetih krogov za uvedbo svobodne luke, ker nas le to more rešiti iz hude krize. Na manife-stacijskem »referendumu« se je od 3000 interesirancev le 5 aii 6 izjavilo proti svobodni Iuki. Tudi na programu za zadnje občinske volitve, dogovorjenem med tem »Udruženjem obrtnih zadrug« in »Zvezo trgovcev«, je bila svobodna luka glavna točka male trgovine in obrti. Kdo so terej tistih 5 ali 6 starih trgovcev, ki nasprotujejo zahtevi vseh drugih? Zakaj nočejo z imeni na dan? Tako vzklika gori navedeno udruženje in hoče morda izraziti mnenje, ki smo mu dali izraza tudi mi: da se je namreč tista izjava »starih« trgovcev zle-gla kje — v bližini »Piccola«, nasprotnika svobodne luke!
Boj za mekke stolce! Vsemu svetu je ie
zaano, da pri reševanju vladnih kriz v Italiji; ne gre vedno v prvi vrsti za programe, za politične smernice, za načela in ideje, marveč da gre v veliki meri za pehanje in prerivanje za ministrske stolce. In če že kdo nima nade, da bi svojo apolitično veroizpoved* položil na tak mehak in — koristen sedež, pa bi holtl postati vsaj državni podtajnik v katerem-koh ministrstvu, br hotel priti na mesto, ki tudi — ne škodi! Tako je bilo tudi ob sedanji vladni krizi, rešeni po težkih mukah. Za inesta državnih podtajnikov je bilo baje kakih 150 potegov a ice v. Ob takem navalu in pritisku so bili ministri postavljeni res pred težko iu mučno nalogo, teko težko, da so se v seji, k' je imela poroditi državne podtajnike, gospod}** ministri sprti med sebofj tatico hudo, da je moral ministrski predsednik Facta posredovalno in pomirjevalno poseči vmes in da je končno eden ministrov — odstopil. In kakor aa to še ni prav začel in že je postavljen pred možnosti še drugih demisij. Ubogi Facta! Niti še ni prav začel in že je postavljen^ pot — fakta, ka ne obljubljajo nič dobrega. E, boj za
krivičnosii in nasilnosti in pritisneio sra- mehke stolce je huda, neiprosna sila!
V Tnb, (Im 2»
1922.
/»EDINOST«
žalostni položi Nemcev v JnfoalavtjL
Nemški listi prinašajo — in naši italijanski kaj posnemata — brfdke tožbe, kako hudo je za Nemce v Jugoslavip, kako grdo da se postopa z njimi kako da jim ne dovoljujejo ndberrfk šoi, kako da se jim kratijo razne druge pravice itd. itd. Trdemu kamnu bi se morali smiliti ti ubogi Nemci, če bi bilo — resnično, kar se piše o njihovem položaju; ah, bolje rečeno: kar oni sami pošiljajo v svet! Toda ni resnično! To potrjajo sami s svojimi dejanji. Listi v Novemsajdu poročajo namreč, da je 300.000 Nemcev v Vojvodini optiralo za jogoslovensko državljanstvo, za avstrijsko republiko pa samo 181! Čudni ljudje ti Nemci v Jugoslaviji: nočejo, pa nočejo porabiti prilike za rešitev — iz «prežalosinega položaja!*
Predavanja v Ak. fer. društvu «Baikan». Izmed predavanj, ki so bala na dnevnem redu društva, se je vršilo tudi predavanje o vseh modernih strujah, ki so nastopale in nastopajo v literaturi Predaval je eden izmed tovarišev in nam podal pregled in karakteristiko vseh dob moderne literarne umetnosti, začenši z naturalizmom. Predavatelj je naslikal naturalizem kot strujo, ki se je mogla poroditi le tam, kjer je bilo življenje že toliko pokvarjeno od hiper-kulture, da so lahko naturalisti — z Zolajem na čelu — slikali življenje čisto fotografično, z vsemi vrKfcami in zablodami, celo preko meje estetike, kar je zadalo tej struji smrtni udarec. Ta struja se je porodila na Francoskem ter da se je razširila tudi do nas Slovencev, kjer pa se ni obdržala.	__ ....
Impresijonizem, to je strujo, ki nam je slikala razpoloženja, kakor jih je umetnik občutil v posameznih trenutkih, je imela največji uspeh v slikarstvu, kjer je popolnoma preobrnila slikarsko tehniko — način slikanja.
Simbolizem, ki je nastal, kot reakcija proti naturalizmu, je predavatelj označil k<H fino strujo, ki si je postavila nalogo podajati umetnost čisto brez vsake tendence, podajati mehka čustva, slikati, lahko, mehka razpoloženja, zboljšati formo, jo napraviti kolikor mogoče muzikalno ter jo spraviti v harmonijo z vsebino itd. Imenoval je glavne raprezentante Baude-lairea in Verlainea na Francoskem in druge, ter je prišel do modernih struj na Slovenskem, kjer so bolj znane pod imenom dekadenca.
Imenoval je glavne zastopnike pri nas (Cankarja Zupančiča deloma tudi Ketteja in Murna) in podal razliko med temi in onimi drugih narodih. Govornik je govoril o bojih, ki so jih imela vsi ti ljudje s starejšimi umetniki in ljudmi in pcrvdaril, da smo Slovenci preveč krivični, češ da odklanjamo vsako norost, še pred-no smo zamogli dobro spoznati njeno dobro ali slabo stran.
Več ko pri teh strujah se je predavatelj ustavil v Zagrebu pri sedaj, nastopajoči, struji ze-nitizmu in pri ekspresijonizmu, ki nastopa na Slovenskem.	, ...
Razlika bi med zenitizmom In ekspresijoniz-mom bila nekako ta-Ie: Zenitizem tvori pravzaprav prehod od futurizma k ekspresijonizmu. Medtem ko zametuje futurizem vse kar je človeškega. kakor n. pr. misli, čustva itd. in opisuje bel j stroje, dinamiko, aeroplane automobile skratka vse, kar nam je ustvarila tehnika, ter se pri takem opisovanju sploh ne drži nobene oblike, podaja; zenitizem tisti razbiti formi idejo, posebno misli o nadčloveku. Ekspresionizem pa ne išče ne hitrosti ne tega, kar sir.o imenovali nečloveško, ampak je sluca grotzot1, poniževani človeka v medvojni dobi. Tisto pretrgano obliko uporabljajo ekspresjo-nisti le tam, kier hočejo podati razkosano človeško notranjost. Ta umetnost je mučen vzklik in želja po odrešenju, priti do nadčloveka.
Slovenskim družinam t Primorju! V Carici izhaja pod uredništvom dičnega pisatelja in pesnika Franceta Bevka Še premalo razširjeni mesečnik «Mladika*, najboljši slovenski družinski list. Opozarjamo na to vse naie družine, kil Beta še niso naročile, da to store čimprej. Vsaka slovenska družina v Primorju bi ga morala imeti! (Celoletna naročnina stane 20 L; uprava «Mladike» je v Gorici, ul. Car-ducci 4).
Razpis štipendij. Mestni magistrat naznanja: Za šolsko leto 1921—22 se razpisujejo iz Ustanove Wallmann štiri štipendije po 1000 (tisoč) lir in sicer: 1. Štipendija za ubogega vrednega dijaka, ki je pristojen v tržaško občino in vpisan kot reden slušatelj na kaki vseučiliščni fakulteti; 2. štipendija za ubogega in vrednega dijaka, ki je pristojen v tržaško občino m vpisan kot reden slušatelj na kaki tehnični visoki šoli; 3. dve štipendiji za uboga in vredna dijaka, ki sta pristojna v tržaško občino in vpisana kot redna slušatelja na kaki veterinarski šoH, ki se obvežeta, da bosta po končanih študijah tudi izvrševala svoj veterinarski poklic. Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 18. marca L L na tu k. magistratu s sledečimi prilogami: krstili list, domovinski list, ubožni list, šolska spričevala preLekiega leta m potrdilo o vpisu v enega goriimenova-nih zavodov.
Nada^p se razpisujeta s šolskim letom 1921-22 chre štipendiji po 600 (šeststo) lir iz ustanove Zinzendorf, določeni za dijaka tukajšnje ladje delniške šote. Do teh štipendij imajo pravico dijaki, pristojni v tržafiko občino, ali vsaj rojeni in bivajoči v tej občini in v pomanj-kaniu teh, dijaki bivajoči v Trstu. Ti dve štipendiji podeljuje tuk. borzno zastopstvo.
Popravljamo. V včerajšnjem članku pod naslovom »Prijateljsko upanje® se nam je vrinila mala pomota, ki pa izpre vrača smisel. Rečeno je, da «Ceško Slovo* očita Della Tor-retti vsak globokejši vpogled v resničnosti. Glasiti pa bi se moralo, da «odreka».
Pevski zbor učiteljske «Zveze». V nedeljo, 5. t. m. pevska vaja za okraje Trst, Sežana, Koper, pri Sv. Jakobu, v poslopju otroškega vrtca (za cerkvijo, stara policija). Ob 1 uri za pevke, ob 2. uri za pevce.
Kmetijska zadruga v Trstu bo imela prihodnjo nedeljo, dne 5. marca točno ob 9. uri v navadnih prostorih skupno* sejo celokupnega odbora in nadzorništva. Ker je ssja izvanredne važnosti, se prosijo vsi gg. odborniki in člani nadzorništva, da se seje gotovo in ob določeni uri točno udeleže.
Podaljšanje roka za predložitev papirjev ogrskih predvojnih dolgov. Rok za naznanitev terjatev na račun predvojnih ogrskih dolgov je bil podaljšan do vštetega 10. marca 1.1.
VI. Žrebanje obveznic posojila iz lela 1916. V smislu razglasa z dne 17. februarja 1922 št. III. 74/1-22 objavlja mestni magistrat, da je bilo na včerajšnjem žrebanju obveznic mestnega posojila iz leta 1916 v poimenski svoti 34 tisoč kron po	na podlagi Amortizacij-
skega načrta izžrebanih sledečih 11 serij po 20.000 Krom: 1314, 1605, 2176, 2288, 2505, 2654 1183, 1756, 2225, 1230 in 1973.
Odvada! Danes, v četrtek dne 2. marca se bo vršiia redna krožkova seja točno ob 20 v navadnih prostorih. Naj ne izostane nihče! — Tajnik.
Šentjakobski »Sokol« priredi v nedeljo, dne 5. t. m. celodnevni izlet v Artviže. Odhod s postaje pri Sv. Andreju ob 5 ali pa s postaje pri Sv. Ani ob 5'20. — Vabijo se vsi člani kakor tudi prijatelji društva, da se v čim večjem številu tega izleta udeleže. Natančneje o tem izletu se bo pravo-
voap» v » pomor, pqra. stsar se p p zdela Mmdflvm Zato je tujlnh pogledati v omenjeni prostor. Toda v tem Upu sta ganila H skrfemUKa lakrmtjm te tstftaBa vrteamci izpred oči. Kakih deset mrnar po tem dogodku je zaprta gospa Mffičeva sv<*p pekarno. Ko p je povedala vraforica, kfej jo je doletelo, >® bila trdno prepričana, da sta jo mislila tolovaja napasti m oropati na stopnicah ak v stanovanju alt pa jo povleči v skrivališče. Mihčeva je imela pri sebi 400 tir, druge dneve je imela večje svote.
Dre bombi. Trije dečki, ki so se igrali včeraj zjufcraf na udici della Te«, so našli na omenjeni uHoi dve bombi «Sipe». Nevarni stvarci stre bili spravljeni na policijo.
Tatvine pri St. Mari*	Preteklo
noč so vdrH «mc znani« v gostilno Ivana Ve-kfeta pri 5v. Mari* Magdaleni št. 685 in odnesli za 1500 lir raznih ftvil.
Morda isti taftovi so obiskali stanovale Frana Decnia pri Sv. Mariji Magdaleni it. 784 in stanovanje Josipa Vekjeta v isti ulica št. 155. Prvemu so odnesli neka* zlatenine v vrednosti 500 lir m 100 lir v denarju, a drugemu tudi nekaj zlatenine in oblek v vrett-
nostf 1700 lir.	. ,_
Radi talne je bfl včeraj aretiran m odpeljan v zapor Coroueo 26 letni Ivan Liper, stanujoč v ulici del Ršvo št. 18.	.
Po ponesrečenem vioma v železno UaftJ-ao. Policijske preiskave so prinesle na svetlo, da so ukradli oni vlomilci, ki so skušali prevrtati s «therraceom» žefeeno blagajno pri «5o-cieta Ammima di fenrmnenta Adriatica» Jprej Greinitz) na tekahiču Vitt Em. IIL, dve, oziroma štiri kisikove bombe pri «Cooperativa Edilizia* na Kolonp št 16
Skrivnostna harmonika. Trije fmaneni stražniki, ki so patrulkali včeraj zjutraj okoli 7. ure po pomolu »Audace«, so naleteli na okoli 20 let starega mladeniča, ki je bil ograjen v črno suknjo, pod katero je nosil harmoniko.
Rnjtteimost
Grafična razstava v Zagreba — preložena. Vsled nepričakovanih zaprek se je morala III. jugosfovenaka grafična razstava v Zagrebu za sedu odgotfitL Vricla se bo šele v jeseni. Vsi tmiefniki-grefiki so že sedaj naprošeni, da zbero do takrait svoja najboljša dela- Kolegij jugoelovenskih grafikov, Zagreb-Ljubljana.
Petnajst zborovih pesmi izdala in založila Glasbena Matica v Trstu. Cena L. 15.—. Dobi se pri Stoki v Trstu in knjigarni KTD. v Go-ricL
Glasbena Matica v Trstu posnema Ljubljansko Glasbeno Matico g tem, da je začela zalagati m izdajati muzikalije. To je njena vrlina tudi nasproti drugim enakim zavodom, ki so v našem mestu. S prvo publikacijo je hotela predvsem ustreči zborom po deželi, ki so odtrgani od nekdanjega kulturnega središča v Ljubljani. V tem duhu se je porodila ta zbirka. To kaže njena zunanja oprema, razvrstitev skladb In nih vsebina. Zvezek obseza 7 narodnih in8 umetnih pesmi za zbor. Narodne pesmi so deloma za moški, ženski, za mešan zbor, deloma samospevi s spremi je vanjem zbora, včasih brenčečega zbora. Kar se tiče njih so deloma resne, deloma šaljive, dve tudi precej pikantni. Glede obdelave so nekatere čisto priprosto harmonizirane, druge pa z dodatki in ponavljanji zdal^ane in po Hu-b a do vem načinu za koncert prirejene. O takih pesnih je zavzel javno stališče Anton La-jovic v «Novih akordih* (Iz priprostega dekleta je napravil Hubad par furnirano, blazirano gospodično. Laj o vic mu posebno očita sekanje.) in tudi o brenčečih zborih je pisal Dr. Krek, da se ž njimi zbor poniža. Beseda je tisti dar, ki nas dvigne nad živali, z mrmranjem stopimo zopet v tisto sfero.
Kar si, boš zdaj ostala ... mešan zbor nam vliva razpoloženje kakor pesem «Saiaran» in gotovo je tm£ nastala pod vpKvom te ruske pesmi. Škoda, da ni gospod ravnatelj Viktor Sonc napisal tudi kraje, kjer se ta in naslednje
narmooiKU/	' sonc napisa* iuci ttra^s,	«.<»
Odprite harmoilik&l — SO mu veleli j naxodne pesmi zares pojejo, ker bi bilo to ve---	in,«. »■linneK »» vtntr£>đ». It? raziskuie narodne
Boje, ki jsh imajo mladi ekspresjonisti z sta	^
rejšhni umetniki in ljudstvom, bi se dali pri-	časno poro^alo; _ Odbor, merjati z onimi iz dekaaenčne dobe Ub za- „ Vojaški obvezanci. Prosimo
ključku je pisatelj govori o reviji « Trije Iabo-	n« k- biva- y Tfstu saraem (meSto) in ki so
d je* in je priporočal, naj bi se izpoznavala tudi	VrtiaJElf. nhve7anc'^ da nam oriiaviic ustno ali
vse mlade-
ta nova struja.
To bi bil skrčen pregled čez predavanje o modernih literarnih strujah.
Slovenski književni trg ia mi. Pišejo nam: Eno stvar moramo povedati javno:	^
Mi Primorci smo bili svoječasno najboljši književni trg med Slovenci. Tudi danes proiz
vojaški obvezanci, da nam prijavijo pismeno sledeče svoje podatke: Ime in priimek, rojstno leto, poklic in bivališče naslov). Obenem prosimo, da bi nam stariši prijavili sinove, ki so že rastojjili vojaško službovanje.
Odsek pol. društva «Edinost» za Trsi in okolico (uHca Sv. Frančiška 20, I.) Prošnja do usmiljeih src. Družina ruskega
financarji.	„
— In kaj boste našli v njej — se je moško odrezal mladenič. Ta in drugi izgovori mu niso pomagali: harmoniko je moral odpretL
V njej se je nahajal fin tobak, katerega je ^ zapisane rre} ^ _ _ mislil utSiotapiti s paruika, ki je zasidran (j^teri ljubijo narodne pesmi
like važnosti za vsakega, ki raziskuje narodno pesem. (Besedikr, njegov izvor, spev m njego-
* ■__i \ \T? _ - - v--H O T -V 90P0I
Stran IU > *
ca» je nekaj liskovnih pogreškov, popravili jil/ je treba tak6, da bo tenor posnemal natao£> no spev soprana oz. alta v isti višini att okta^ vo niže. Pri pesmi «Pomlad* manjkajo pri zax& nji kitici začetne besede «A1 spet si»J •Svaf-' ba na poijani« ima lahko etično metulfčcsto vsebino in za tako bi bil primernejši slog Vt-teslava Novaka (n. pr. Zarni pisem). Nai Beethovnovem grobu - je fira in mctalj, ki se samo narahlo dotakne strun, da pokaže eterično lahkoto njegove muze. Vazilij Mirk uporablja večkrat nenavadne modulacije, ki gredo proti subdominantni strani (n. pr. JutTo)* kar ne povzroča pozitivnega razvijanja skladbe, temveč zastavlja njenemu naravnemu razvoju tok. Z vsem tem je ostal Vazilij Mirk zvest svojemu idealu: Vnet in j>ošten delavec,-ki si je priboril priznanje skozi vso dolgo dobo «Novih akordov* napredoval neprestano ifl nam podal v svojih klavirskih skladbah enega Izmed najlepših darov, toliko več vrednega* ker je delo zahtevalo dosti drznosti in še več denarnih žrtev, da postane eno izmed prvih najobsežnejših del slov. klavirske literature.
«Izkušnja» Alojzija Šonca kaže, da bi rad stopil v krog «ki se poti in trudi» tudi -nov pisar*. Pokazali mu bomo tem pel na tisti visoki skali in pot, po kateri je hoditi in če je od Boga izvoljen bo hodiL Glede brenčečega zbora sem poprej omenil; naj dodam le še to. da so tudi tukaj taktove črke napačno postav^ Ijene. Pomakniti jih je treba za en udarec naprej, le v sedmem taktu bi se morali zadnji dva noti zategniti.
Dr. E. Bunčev zbor ^Poslednje pismom ja' eden izmed najdaljših v zbirki, priča, da pozna skladatelj «Prodano nevesto«, Wagnerjeva dela in Bacha. Spev sc preradi giblje v isli višini, tenor piska posebno v začetku nad soprani. Za zbor ima precej ritmičnih težav, posebno pri fugatu. Skladatelj je hotel zelo natančno izraziti podrobnosti besedila in neizogibno je bilo, da je skladba iz več neenakih delov sestavljena. Lep je tisti del, kjer posnema poštni rog.
Kako da se za ljudstvo piše, kaže najboljša Adamičev zbor «Kregata se baba in devojka*. Ta zbor je iz cele zbirke najboljši. Sestoji iz dveh delov. V prveai je uporabljena velika
pesem.	^^v	-	dveh delov. V prveai je uporabljena veliki
va pristnost.) Ni ^pačna mis^l da ^ ^^^^ ^ko so kontrasti med babo in de z nabiranjem m objavi an*em narodnih P?3?" Tojko karakterizirani z istim, a različno upe
na našem ozemlju,	.	' rabljenim motivičnim materjalom. Dru*t del,
niso zapisane. Prej ali slej se bodo »orali z^tr ^^ q	torei čustvc?i Sel pa
l M ^ 1 __ i J n 1, - — -»----i— --— lr ^	n«>Ato«<i bo riti r A«'f .
na istem pomolu.
Književni ug men	* , .------- r*---.	rrosnj4 (iu iuhiu)kui	i^iu^ma
vajaaio toliko tiska glede časopisja, da pomeni izobraženca v našem mestu, obstoječa iz treh
i	_ _ . . X.« »In«,! 1 rt	V. ir> nrrtr -Vi 11 L* f* . ' s «1	1 *__1__] L_________________** T-» f«/41
to glede na naše število — hiperprodukcija,
glede knjig ni tako. Prave založbe, ki bi se bila široko razmahnila, še nimamo. «Naša založba > je še v svodih početkih. Kar izdajo K. T. D. v Gorici, J. Štoka v Trstu. Narodna tiskarna v Gorici in Tiskarna < Edinosti* v Trstu, je le nekaj knjig na leto. Založniške razmere pri nas rnso ugodne. Prvič je tisk drag, drugič je naš književni trg premajhen, izvažati v Jugoslavijo radi valute danes ni mogoče. Tisti odstotek
Članov, se nahaja vsled brezposelnosti v hudi bedi, brez stanovanja in brez vsakih sredstev. Bila je primorana prodati vse, kar je imela kaj vrednega. V svojem obupu se obrača do usmiljenih src naših čitateljev s prošnjo, da bi ji pomagali z blagohotnimi prispevki, da se reši sicer neizogibne lakote in nesreče. Darove bo hvaležno sprejemala uprava našega lista. Pošiljajo naj se na naslov < Ruska družina*.
ljudi, ki kupuje knjige, rabi vec, kot moremo	tfflš^lCSfi^ £lVli@lt£3
mi izdajat;, poslužuje se tedaj knjig, ki priha-	»S Afflfi^
jajc iz Liubllane, katerih se dobi največ v knji- j Ponesrečen roparski napad na VrdeU. Pre-garni K. T. D. v Gorici, nekaj v knjigarni Štoke j tekli večer sta imela dva tolovaja v načrtu, in Trani v Trstu, kar je arugotf, je malenkost, da oropata lastnico pekarne na Vrdeli št. 556, Vsi tis-tS. ki pri nas kupufejo lutfige, so z mal:mi gospo Frančiško Miličevo, stanujočo v isti izjemami duhovnik učitelj in uradnik, tedaj ni-: haši. Tolovaja sta delala račun brez krČmarja. kaker ne dobro situirani ijudje m si morajo pri- j Tolovaja sta odprla s ponarejenimi ključi voščiii knjigo le, če ne preseza neke vsote, j glavna vrata hiše št. 556 na Vrdeli. Na to sta Pritožujejo se pa na splošno, da so knjige, ki se skrila v podstopnišču in pričakovala gospo prihajajo iz Jugoslavije, predrage.	Miličevo, da jo bosta napadla, ko bo šla po
Temu je v prvi vrsti vzrok nemilo postopanje ljubljanskih knjigotržcev. Oni so namreč sklenili, da nam ne dajo knjig drugače kot s sto od-totki poviška, medtem ko dobijo v Jugoslaviji knjigarne 25^ popusta od založništev. Će tedaj slane knjiga v Ljubljani 40 K (in to je danes že drobna kniiga), jo dajo našim knjigarnam za 30 K in 100 odstotkov poviška, to je 60 K. Poštnina stane za 2 kg knjig 9 dinarjev. Če jc knjiga vezana, znaša carina približno 1 liro za 1 kg. Ker mora potem knjigarna računati tudi svoj dobiček, da more izhajati; ni čuda, da potem zraste cena knjige v toliki meri. Pripomnimo pa, da nekatera samostojna založništva postopajo z nami bolj bratsko.
Ljubljanski knjigarji utemeljujejo to svoj'e postopanje z izravnavanjem valute, na drugi strani pa se hudujejo, ker seje nakup knjig vsled tega zmanjšal, s pripombo, da je to «na Škodo slovenski kuHuri» pri nas. Ironija! Tudi smo zapazili, da na oni strani meje nimajo pojma o liri in menijo, da sipljemo z njimi kot oni s kronami. Tako se je dobil gospod, ki je predlagal za svoj časopis isto število lir, kar tam
Ker sem že pri Lem: časopisi. Posebno nekatere revije. Splošno vlada mnenje, da naj mi, moramo tu cd vrže vati vrsto časoj^isja, podpira s svojimi lirami njih časopisje in zahtevajo za svoj'e Irste naravnost strašne cene. Ne pomislijo pa, da bi se naših ljudi naročilo veliko več, če bi bile cene ugodnejše. Danes listov ne bom imenoval, a želim, da sprejmemo pravilo: listi naj bodo po isti ceni kot tam, več priporečena poštnina ve Itafcjo. To pravilo mislim, da je »prejel «Dom in Svet*, če še kdo drugi, ne vem.
Ob kratkem: mi ne iščemo !:akth posebnih milosti, a želimo, da se ne išče koristi od nas, ki smo itak preobloženi z narodnim davkom.
T. M.
stopnicah mimo skrivnostnega skrivališča. Kakor rečeno, tolovaja sta delala račun brez krčmarja. Vratarica omenjene hiše, Constan-tiria Medeotijeva je namreč pogledala — preden je šla spiat — po hiši, ali je vse v redu. Ko je prišla pred podstopnjišče, je našla vrata, ki
Vesti z Goriškega
Gorica. Pomožni zavod za zaščito vojnih oškodovancev v Gorici (vstanovljen po okrajni sodnici v Gorici z odlokom z dne 15. oktobra 1921, št. 235/25/21) je preselil svoj urad v Gorici v ulico Dante št 6, pritličje.
Iz Kobarida. Odbor kobaridskega «Sokola» nam je poslal sledeči poziv, kateremu se bo naša javnost brezdvomno rada odzvala:
cže pred vojno je telovadno društvo «Sokol» v Kobaridu razvijalo svojo delavnost v ponos našemu trgu. Krutost vojne in njenih posledic niso zamorile v naših sokolih ljubezni do narodnega dela, nasprotno, društvo je obnovilo po vojni svoje delovanje s pomnoženimi silami in vnemo. 2e pred leti si je stavil «Sokol« kot cilj zgradbo svojega lastnega doma, a vojna mu je narčrte prekrižala, toda le začasno, kajti danes se )e naš «Sokol* še z večjo vnemo oprijel te misli in se odločil, da vdejstvi ta svoj načrt. V Kobaridu ni nobenega prostora, ki bi odgovarjal zahtevam vežbanja v telovadbi in društvenih prireditev, telovadbo in prireditve se je moralo v zimskem času opustiti. — Pač hud vdarec za Kobarid in njegovo okolico. Kljub vsem težkočam, s kojimi se mora «Sokol» boriti v sedanjih razmerah, prične z gradnjo novega doma še tekom letošnje pomladi, in sicer na primernem prostoru, ki ga je podaril društvu brat Fran Miklavič «Podseljan*. Dasi računa «Sokol* z vso gotovostjo s pomočjo celega našega zavednega trga, bodo stroški gradnje vse-kakr preogrorani, da bi mogel kobariški «So-kol» sam nositi tofiko breme. Vsled tega se obrača «Sokol» do vseh rodoljubov s prošnjo, da bi mu po svojih močeh priskočili na pomoč v svrho vdejstitve stavljenega si cilja.
t ®	T ni tako intenziven, kakor prejšnja duhovi«
zbirko pesmi iz naših krajev, ki m so bile do-	1 } ^
slej še zapisane. O tem bo treba tudi kedaj l0j,u
več razpravljati,	.
Že prva pesem ima hvaležno vlogo za bariton. Prireditelji mu da prihko, da večkrat izstopi tačas, ko pavzira ves zbor. Napisan je v Vilharjevem slogu, ki je bil nekdaj našim zborom zelo priljubljen.
Drugi mešan zbor *Saj sem pravil mnogo-
Glasbena Matica je s pričujočo zbirko zadobila pravico, da zahteva od nas, da jo podpiramo in vzdržimo. S pošteno besedo pa bomo tudi mi lahko od nje zahtevali smer in kvaliteto tistega, kar ima izdajati. Naj ne pozabi, da imamo na slovenskem največ zborovih zbirk — teh je kakor moHtvenikcv Učne
—' jj; i.	knjige iz glasbene vede, mater jal za glasbeno
kratU ima tudi Gerbič v svojem albumu. Ko- JJfe «
hvaliti je treba prireditelja, da je tako skrbno ^^
napisal vse štiri kitice te pesmi. (V šestem
Vesti z Notranjskega
Slap pri Vipavi. <-Slovensko izobraževalno društvo* na Slapu pri Vipavi bo imelo svoj redni letni občni zbor v novi društveni dvorani gosp. Rudiolfa Ferjančič št. 42, in sicer dne 5. marca ob 3. uri popoludne. — K obilni udeležbi vljudno vabi	Odbor.
Črni vrh nad Idrijo. V nedeljo, dne 12. svečana je priredilo tukajšnje ^Prostovoljno gasilno društvo* ples. Kljub temu, da smo odločno proti pogubnemu plesu, bi mcdčali, da ni priredilo to društvo ples v gostilni edinega tukaj naseljenega Laha. Dasiravno so v vasi tri slovenske gostilne, niso imeli prireditelji tolike narodne zavednosti v sebi, da bi bili priredili pies pri domačinu.
Pred zaključkom zabave se je vnel prepir, kar je nov dokaz, kako pogubne in protikul-turne so prireditve, ki so posvečene izključno plesu.
Naročajte In Sirite „EDINOST"
taktu je tiskovna napaka: V tenorju je tretja
nota c in ne b).	#
Ljubiteljem šaljive pesmi bo ugajala za koncert prirejena «TekeI sem po dolin".» Kadar se zmrači gre fant z lojtreami pod okno svojin treh ljubic in zamjavka. Zadnji da prstan zlat. Gospod prireditelj je uporabil posebno pri tej in še pri dveh vse svoje zmožnosti.
Moški zbor «Zvcmček» ni narodna, pesem, že besedilo samo ni narodno in ako je napev naroden, mora biti gotovo iz najmlajše dobe. Za tem priprostim, a še dostojnim zborčkom pride harmonizirana srbska pesem «Ej primi me.* Spev je kakor koral, besedilo pa nedostojno: Za plot povedi me — cura garava. Srbi imajo zelo dosti vseskoz lepih pesmi in če tiste prevzamemo imamo pozitiven dobiček sicer imamo le škodo,	e
Za moški zbor «Na srčku bolan> (banton solo) spominja na «Dekle na vrtu zelenem s»-t&š.» Interesantno je, kako da je narod različna besedila pel po enakih aH skoraj enakih napevih; Po istem napevu se poje še ena sicer nelepa pesem «Pa kaj mi pomaga ta kuhare a mlada--» in pesem «Jaz imam fantičke, k*mi vozijo deklrčke, kaj mi nuca to gledat k'sem sam». Pri tej pesmi se je prireditelj posluževal dosti imitacije, vrinjenih taktov, ponovitev in dodanih akordov: Na koncu je po Hubadovem načrtu sekan spev in besedilo: — Ne — več — bolan.
Zadnja narodna pesem «Na levi strani* je zopet le naravno harmonizirana, in sicer za ženski zbor, in spada glede besedila med najboljše. (Najlepši spev pa ima srbska narodna.) Pri tej pesmi je treba taktove črte pronesti za en udarec naprej. Drugače niso motivična težišča ločena od dvigov s pomočjo taktove črte.
* • •
V drugem delu kjer so umetni zbori je najbogatejše zastopan g. prof. Vazilij Mirk. Njegovi zbori «MajolČica», «Svatba na poljani*, «Jutrom, «Napitnica» kažejo skoraj vsak drugačno vrednost in drugačen sk>g. Med tem, ko mora biti njegova napitnica že zelo stara misel, kaže njegova «Majolčica» in «Pomlad>> hotenje, da bi se prejšnjih vplivov popolnoma otresel in ubral pot, ki mu jo nudijo klasični uzori. Kakor reminiscenca n. pr. (^Planinska roža» in podobne) priča, kako ga je naša pesem popolnoma objela. In momenti porojeni iz takega vpliva so pri njem Še vedno najboljši, kar kažejo tudi nekatere njegovih okusno izdanih klavirskih skladb. (Pri pesmi «Majolči-
Da je cena 15"— L zelo visoka, se nc smemo ustrašiti, kajti če te žrtve ne doprinesemo, ne bomo pripomogli Matici, da bi nam v do-glednem času nudila še boljših zbirk za nižjo ceno, ampak bi njen namen štrli že pri prvem koraku. Na vsak način bo zavzelo odslej tudi ♦ Društvo kulturnih delavcev* svoje jasno stališče nasproti vsaki podobni publikacfji.
Vsem pa, ki sodelujejo, naij velja za konfi-teor grška kletvina «Autokritikaw.
Ivan Grbec,
Gospodarstvo
Jngoslovenska proizvodnja soli. Solišča na Kreki pri Dolnji Tuzli dajajo sedaj le 200 vagonov soli mesečno. Potrebščina v notranjem iznaša okroglo 10.000 vagonov letno, radi česar se mora sol uvažati iz Romunske in Nemčije. Ob primerni organizaciji bi mogla jugoslavenska proizvodnja soli pokrivati polovico notranje potrebščine. Zato je nastal načrt, po katerem bi se solišče dalo kakr zasebni družbi v najem.
Združitev bank v Jugoslaviji. Srbska osrednja banka in Srbska gospodarska banka v Sarajevu sta sklenili, da se združita. Sedaj pa se vrše pogaj'anja za priključitev tudi deželne banke za Bosno in Hercegovino. To banko je ustanovil dunajski «Bankverein;> in je pod prejšnjo vladavino uživala znamenite privilegije. Ti privilegiji pa niso se ohranili, takot da ta zavod ni mogel več pošlovati-
Likvidacija avstro-ogrske banke v Jugoslaviji. Poleg porazdelitve železniških obratnih sredstev treba še — po likvidaciji avstro-o.-grške banke — urediti stvar med državomi-naslednicami. V tej zvezi igra važno vlogo porazdelitev aktiv in pasiv banke pa ključu, ki se ima še le določiti. Nadalje tudi odkup bankovcev stare Avstrije, nabranih ob svojedobnom žigosanju. Po dosedanjih št e Ivah, ki pa so še nepopolne, iznaša likvidacijska masa nad okroglo 1500'miljonov kron. V zadnjih ča«= sih so se baje glede likvidacije pojavila težka navskrižja, radi katerih so se pogajanja prekinila.
Tržaške premogovniške družbe. V Trstu imata sedaj svoj sedež dve taki večji družbi. Prva je družba «Arsa», ki se je ob koncu vojne odccpila od Trboveljske in poseduje premogovnike v Karpanu, Vinešu in Strmacu. Druga pa «Monte Promma», ki ima premogovnike v jugoslovenski Dalmaciji. Prva družba je v minulem letu odprla nove rove, tako, da je mogla proizvodnjo dvakratno povečati, to je, na 250.000 ton.
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli Holandec
Roman
(80)
Izzivajoče so izvesili holandsko zastavo. Obe španski ladji, ki sta se bližali «Dortu» z veliko brzino, sta prišli v mučen položaj, ki ju je nekoliko zmedel; toda kmalu sta se spet zavedli položaja, napravili ovinek in začeli boj z veliko živahnostjo. Pol ure sta bili obe stranki v menjajoči se sreči Nenadoma pa se je zvrnil zadnji jambor španske fregate in potegnil za sabo tudi jaderni nalik, kar je povzročilo na ladji splošno zmedo m ustavilo streljanje. «Dort» pa je takoj razvil svoja jadra, se zagnal na korveto, ki jo je po par napadih čisto razstrelil, nato pa se vrgel tudi na fregato, ki ni bila v stanu boriti se. Obe ladji sta se približali na deset čevljev razdalje in boj se je znova vnel, a pod zelo neugodnimi razmerami za Špance. Cez četrt ure »o se vnela velika jadra, ki jih je zapali1 strel iz topa. Požar se je kmalu razširil na vso ladjo, «Dort» pa je svoj boj nadaljeval, ae da bi mu sovražnik napravil kaj škode. Po mnogih brezuspešnih poskusih pogasiti požar je sklenil poveljnik španske laoje, da morata obe jademici doživeti isto usodo. Obrni! je krmilo,
oddal strele na «Dorta» in na vse načine poskušal, da bi trčil z nasprotno ladjo skupaj. In priSlo je do divjega bližinskega boja. Španci so poskušali s svojimi verigami ladjo zamrežiti, da bi jo ujeli, medtem ko so Ho-landci vse pod vzeli, da bi ta namen preprečili. Na obeh straneh so se obupno borili, vmes pa je rastlo število padlih. Medtem pa Filip in Kranc nista držala rok križem. Pustila sta razvesiti vsa sprednja jadra, da se je vjela vanje velika sila vetra. To jim je doneslo veliko prednost in pomenilo za Spance izgubo. Na španski fregati se je ogenj še povečal in moštvo se je moralo umakniti za svoje lastne ograde. Po obupnem naporu se je «Dortu» posrečilo iztrgati se in uiti svojemu nasprotniku, ki je bil ves v plamenih. Korveta je bila nekaj kabeljskih dolžin v strani m od Časa do časa oddala kak streL Boj je bji končan in treba je bilo misliti kako rešiti moštvo goreče fregate. Spustili so «Dortove» Čolne, izmed katerih pa sta bHa le dva sposobna za plovbo. Prvi je odplul proti korveti, da bi zapovedal naj spustil vse svoje čolne v vodo in pomaga fregati. To se je zgodilo In večina moštva je bila rešena. Se dre uri so pokali topovi na fregati, ki jih je izprofil požar. Ko je ogenj dosegel zaboje smedtika je nastal grozen pok, ki je pognal ves zgornji del ladje v zrak, truplo pa se je začelo polagoma potapljati.
Med ujetniki, ki so bili v Španski uniformi je Filip opazit tudi ona ichra navidezna pot-nikat kar mu Je potntilo zamorčevc izjave.
Te dve la<fji, ki so ju odposlali iz Lime staj dnem nasprotnejša sveti cerkvi. Cesto in bili prepričani, da holandsko jadernico uni- dolgo se je posvetoval s patrom Leysenom in
čiti in dosežete lahko zmago. Po kratkem posvetu, ki sta ga imela Filip in Kranc, sta se zjedinšla, da <je najboljše, če dasta poškodovani korveti in vsem ujetnikom svobodo, ker se obe drŽavi pravzaprav ne nahajate v vojnem stanju. Ko se je to zgodilo je «Dort» nadaljeval svojo vožnjo proti Bataviji, kamor je dospel čez tri tedne po tem dogodku. Tu ga je tudi čakal ostanek brodovja, ki je bil tu že par tednov; ladje so že naložile ves tovor in bile pripravljene na odhod v domovino. Filip je popisal vse dogodke in popis namenil načelnikom. Nato se je odpravil v mesto, kjer se je spet nastanil v hiši onega trgovca in ostal pri njem, dokler ni bil «Dort > pripravljen za povratek.
20. POGLAVJE.
Vrniti se morama k Amini, ki jo najdemo na trati, kjer se je razgovarjala s Filipom, ko ju je pilot Schriften prekinil. Globoko zamišljena je — oči ima uprte v tla, kot da hoče priklicati v spomin preteklost. «Ah, ko bi imela v oblasti moč moje matere,» je vzkliknila, «toda ni je, ni je... Ah, ne morem prenašati muke negotovosti! In poleg tega še ta dva duhovnika!*
Vstala je in se vrnila na stanovanje.
Peter Matfhias se 5e vedno ni vrnil v Lis-sabono; sprva ni imel nobene prilike, kasneje pa je že iz hvaležnosti do Filipa ostal pri Amini, ker je opazil, da postaja ona z vsakim
oba plemenita starčka je nista pozabila ve'-krat posvariti, za kar se pa Amina ni dosti brigala, in je včasih celo drzno nasprotovala.
Zdelo se jima je, da zametuje krščanstvo z neko trdovratnostjo, ki se jima je zdela nc-odpustljiva in tudi nerazumljiva, čeprav bila njena stalna opravičba zelo enostavna: »Cesar ne razumem, tega ne verjamem. Ona je sicer priznala vse lepe nauke in tudi čistost vere; toda če sla hotela duhovnika preiskovati njene nazore, ni hotela Amina o tem ničesar slišati ali pa je skušala obrniti pogovrr v drugo smer. To pa je še bolj podžgalo vne-test patra Matthiasa, ki fe hotel re?i1i dufo tako mladega in lepega bitja. Nič več ni mislil na vrnitev v Lissabono, temveč je ves čas uporabil za spreobrnitev Amine, ki pa je bila njegove vsiljivosti že tako sita, da ji je jei presedati.
Ce malo premislimo, bomo razumeli, 'da jc* Amina odklanjala vero, ki ni bila v soglasju z njenimi željami in načrtL Človeški duh je ošaben in mora v sebi razviti najvišjo ponižnost predno se ukloni celo pred Bogom.
Amini je bflo znano, da je imela njena mati izvrstno znanje o vseh skrivnih umetnostih in je sama videla, kako je ona znala uspešno uporabljat* svoje znanje, čeprav je bila deklica še, vs!ed česar je pozabila potek vsciv skrivnostni priprav, s pomočjo katerih sc materi posrečilo uresničiti vsako željo.
\ Stran IV,
•EDINOST«
----------— — ■ —
ka. še je v spomnu tozadevan polemilža, ki so jo pred kratkim vodili veliki kattnjnski časopisi in ki je povzročila precej škandalov.
Deloma so pa bili voditelji Eskomptne Bke tudi žrtve vlade, ki jih je primorala« da fman~ sira jo podjetja, ki so bila gospodarsko pasivna, in to iz socialnih razlogov, da se prepreči odpust delavcev, zmanjša brezdelje in ublaži posledice in moč takratnega komunističnega prevratnega delovanja. Esk. Bka je pristala, ne da bi si preskrbela prej primernih m dovoljnih garancij^ Tudi ti krediti figurira jo dane v njeni bilanci pri zgubah.
Vzroke vsemu temu moramo iskati deloma v gospodarsko-socialnem položaju, ki ga je u-stvarila vojna, v prvi vrsti pa v slabi upravi, v njeni nezmožnosti in tudi nepoštenosti. Voditelji Esk. Bke so brezvestno izrabili nedostatke pomanjkljive italijanske bančne zakonodaje. Z neverjetno lahkomi£ljenoetjo so imobilizirali kratkoročne vloge, prihranke marljivih malih ljudi v dolgoročnih industrijskih investicijah in v odprtih kreditih, v garancijo katerih ne obstoja niti menica z enim podpisom in ki znašajo samo pri centrali 900 miljonov lir. Očita se jim tudi, da so po-tvorili računska poročila in zadnje bilance. Za poslovno leto 1920. so n. pr. razdelili delničarjem 20 miljonov lir ^dobička« a že 31. decembra 1921. se je ugotovil primanjkljaj 1300 milicnov lir. Zdi se, da so ustanovili tudi Italijansko-kavkaško Bko zgolj zato, da po-tvorijo borne kvotacije lastnih delnic. Omenjena banka se je bavila namreč izključno z na-kupovanejm delnic Eskomptne banke in je «pripomogla* do uspeha, ki je označen v zadnji bilanci pod izgubo z 92 miljoni lir.^— Celokupni primanjkljaj se pa ceni na približno eno miljardo. Razmerje med aktivami in past-vami je potemtakem 77 : 100.
Ako pomislimo da vladajo gospodarsko življenje železni zakoni, kateri ne dopuščajo samovoljnosti, potem je naravno, da je prišlo do poloma Esk. Bke. Vsakemu stadiju gospodarskega razvoja sledi likvidacija prejšnjega. Topot je prišla na vrsto Esk. Bka, ki se ni znala prilagoditi sicer skromnejšemu, a zato solidnemu poslovanju. Esk. Bka se ni znala o-nvejiti na obseg ki bi odgovarjal normalnejšim razmeram, ki se polagoma vračajo. Ona ni pripravila demobilizacije prevelikih kapitalov, ki je neobhodno združena z zmanjšanjem denarne cerkulacije in ni demobilizirala nove v vojni nastale vojne industrije, kateri je danes onemogočen obstanek, ker ne veljajo več pogoji, pod katerimi je bila ustvarjena, in radi inozemske konkurence.
Padec je prišel naglo in za široko javnost tudi nepričakovano, vsled Česar je naravno, da je bil združen z velikim razburjenjem in precejšnjo paniko. Kmalu se je pa pokazalo, da je to izoliran pojav, ki znači le polom sistema, kateremu je načelovala Esk. Bka in, da je bil neopravičen strah, da bo povlekla Esk. Bka za seboj v prepad tudi ostale svobodne velebanke. Topot so pritisk dobro vzdržale in pokazale, da m bilo med njimi in Esk- Bko interesnih zvez. Vsekakor pa bo ta polom tudi njim resno svarilo, ki naj pripravi čimprejšnji povratek k normalnim gospodarskim razmeram.	_
Bonna o©r©cila*
Tečaji*
Trst, dne 1. marca 1922.
Jadranska banlta . ...................130
...........................
Dalmatia..................
Gerolimich ................1*30
Libera Triestioa............ . • JJ2
IJoyd . . - ................«90
Lusslno ................... jOO
Martinolich .•...»*••.»••••••
Oceania	230
Premuda .,..••••••»••••••• 345
Tripcovtch................ • 260
Ampelea ..••••.**»»••••••• 590
Cement Dalmatia..............
Cement Spatato . ..............2o7
Tuja valuta na tržaškem trgu:
Trst, dne 1. marca 1922.
ogrske krone..............—* 2.65 2.76
avstrijsko-nemške krone.......2.— —.35
Češkoslovaške krone ..•••••	33.25,— 33.90
dinarji ..........•••	24,—.— 2o.—
le j l ......................14.50.— 15.50
marke ..••••£...»••»	8 15.— 9.15
dolarji..........................18.20— 18.40
francoski franki..................172.—.— 172.50
švicarski franki.............362.—.—366.-j
angleški funti papirnati.......81.70— 82.15
angleški funti, zlati..............96.25.— 98.25
napoleoni ....•••...••	77.— 77.75
oglasi
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor
Išč^ službo, plača polovično ceno.
V Trstu* Ane 2. marca 1922.
Jugoslovenska trgovska zbornica na UM-Aajn. V stvari ustanovitve jugoslovenske trgovske zbornice na Dunaju se je nedavno pri fedanfem trgovskem pridodeljencu Simiću vršilo posvetovanje dunajske jugoslovensk« družbe.
Angleški izvocni krediti xa Jugoslavijo. Seda;) se vrišjo v Betgradii pogajanja med odposlanci angleškega ministrstva za trgovino in zastopniki jugoslovenskega trgovstva in jugo-slovenskih bank o uporabi angleških izvoznih kreditov. Banke so podale izjavo, da bi bile načeloma pripravljene jamčiti za nastale obveznosti jugoslovenskih uvoznikov.
Sedemodstotno jugosiovensko železniško investicijsko posojilo. Sindikat, ustanovljen za podpisovanje tega posojila, je bil pozvan od strani finančnega ministra, naj od depozita, ki še leži pri bankah, da državi na razpolago 50 miljonov dinarjev. Dosedaj izvršene dobave iznašajo okroglo tretjino skupnega zneska, tako, da imajo banke še vedno precejšnja sredstva na razpolago. Gradbe, ki se vršijo na podlagi tega posojila, se bodo ko nastopi ugodneje vreme, energično nadaljevale in bodo — kakor je pričakovati — skoro dovršene. Za sedaj gre za zvezo Niš-Zaječar, ki bo premogovno območje timoške doline spajaia s središčem. Potem za progo. Višegrad-Var-dišie, ki bo srbsko ozkotirno omrežje spajala z Bosno.
Italijanska esiiomplna Ma
It Esk. Banka ustanovljena leta 1915. tik pred vojno, je pripadala sistemu štirih italijanskih svobodnih kreditnih velebank (Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banco di Roma, Banca Italiana di Sconto). Njena naloga je bila vstvariti in financirati italijansko vojno industrijo. Temeljna glavnica, ki je bila že ob ustanovitvi razmeroma zelo visoka, je carastla v kratki dobi njenega obstanka na 315 miljonov lir. V omenjenem bančnem kva-drumviratu je bila čeravno najmlajša po kapitalu najmočnejša in prva v drzni podjetnosti in ekspanzivnosti. Njen razmah je dosegel višek v prvi povojni dobi, ko se je angažirala n x polju industrijskega kredita, ki je bilo izredno dobičkanosno vsled neštevilnih emisij delnic obstoječih in novih akcijskih družb, istočasno pa je oživlajla tudi najširšo domačo in inozemsko borzno špekulacijo, ki je povzročila za dobo več mesecev dviganje kur-zov.
Njene bilance so izkazale neverjetno visoke številke a letna poročila so prikazovala v navdušenih besedah veliki obseg njenega poslovanja in so slavila drzno podjetnost ter visoke dobičke. Toda v svojem bistvu so bile tiste visoke številke le izraz patološkega pojava in ugodna konjunktura tistih časov je bila varljiva fata morgana, kajti vsemu kreditnemu poslovanju je dajala temeljni karak-fter ogromna denarna inflacija. Kreditne operacije so bile nerealne, ker niso izvirale iz resnične gospodarske potrebe in produktivnega dela. Takratne kreditne operacije so zavisele zgolj od gospodarsko neutemeljene samostojne špekulacije, katera ni mogla imeti kot taka nobenih gospodarskih funkcij in je živela svoje parasitsko življenje, težeč za povečanjem že itak velike inflacije.
Pod takimi okoliščinami je dosegla It. Esk. Banka ne samo velik gospodarski, ampak tudi političen vpliv. Skupaj z ostalimi svobodnimi velebankami je dobila nadvlado nad emisijskimi zavedi, katerim je bančni kvadrumvirat odvzel vodstvo v kreditnem poslovanju, kar fe za vse narodno gospodarstvo škodljivo. Pod iirmo akcijske družbe in nad inertno maso sicer številnih malih delničarjev kraljuje malo Število visokih finančnikov in velikih indu-strialcev. V njihovih rekah je de facto vsa moč omenjenih velebank in usoda mnogoštevilnih industrijskih, trgovskih, pomorskih in drugih podjetij ki so v enem ali drugem odnosu z velebankami s katerimi razpolagajo bodisi neposredno ali pa potom delegatov.
S tem se je It. Eskomptna Bka odrekla svoji pravi funkciji; prestala je biti posredovalec kredita. Postala je industrijalec, ki mora nositi tudi ves riziko industrijskega obrata in ni ni-tesar drugega kot centralni upravni organ in glavna blagajna vseh od nje vstvarjenih in financiranih podjetij. Ta pojav ki se izraža v sodobnem gospodarstvu s koncentracijo velebank, odgovarja popolnoma koncentraciji svobodne veleindustrije v trustih. V Italiji so konvergirali interesi veleindustrije, združeni v rokah par mogočnih finančnih in industrijskih kapitanov, predvsem v Bca Com. It. in v It. Esk. Bki. Ta dva zavoda ki sta bila koj od u-stanovitve It. Esk. Bke v vidnem in ostrem medsebojnem nasprotstvu sta predstavljala najmarkantnejša eksponenta vsega špekula iivnega kreditnega pokreta v Italrji.
Neverjetna drznost, katero je prinesla vojna duševnost, je odvzela voditeljem It Esk. Bke jasen pregled gospodarskega razvoja in vsaki smisel za realnost. Njihova pod>etnost ni poznala nepremostljivih ovir in previdnosti. Delovanje zavoda je bilo grandiozno, a še vedno so večali z mrzlično naglico njegov velikanski delokrog. Kar naj bi bilo plod dolgega podrobnega in sistematičnega dela ni bilo pravzaprav ničesar drugega, kot resultai dvoma lahkomišljenosfi. Zavod je predstavljal vzlic svojim ogromnim proporcijam organizem 2 rudimentarno in neharmonično razvitimi organi, ki so onemogočali pregled in vodstvo. TU je vzrok pasivnosti nekaterih podružnic; D. pr. podružnica v Braziliji izkazuje 102 mi-1/ona lir izgube, a ona v Parizu 22 miljonov frankov.
Čar velikih številk in velikih uspehov je onemogočil, da bi se na lahke zmage navajeni voditelji Eskomptne Bke prilagodili novim razmeram. Nihče cd njih ni mislil več na povratek k normalnim razmeram, k solidnemu in gospodarskemu delovanju. Banka je že naprej ustanavljala in finansirala hotele, gradbena podjetja, plavže, rudnike, parobrodarska društva, kinematografe, železnice, električne centrale, bombažne tvornice, eskomptne družbe itd. Posledica tega je bila, da je imobilizi-rala svoje aktive v podjetjih, ki so že vsled splošne gospodarske krize in vsled splošnega *>adcn;a cen izgubila velik del svoje prvotne vrednosti. Udeležba pri teh podjetjih je napravila Esk. Bko ne samo nelikvidno, ampak tudi nesolventno. Vrednost teh podjetij je danes minimalna in glavni vzroki poloma izvirajo iz devalutacije delnic omenjenih zavodov, nad ka terimi ni imela Esk- Bka dovoljnega vpliva in nadzorstva, ker je bila slabo organizirana in njeno vodstvo za tako velike naloge tudi nezmožno.
Vodstvo Eskomptne, Bke je v precejšnji meri dovoljevalo kredite, ki niso bili kriti in katerih vrednost označujejo danes deloma z ničlo. Tega kredita, katerega fe dajala v svrhe, ki so tile vse prej kot bančne, je biLa deležna tudi orecesnm r>ĆHtična. klijentela in oa žuroaiisti-
POROČNA SPALNICA« jesenova, svetla, slavonsko delo, tovarniška cena L 2100.—, druga bukova, zajamčeno suha, psiha, zrcala L 1550.—. Velika izbera po konkurenčnih cenah. Turk, Via Rossini 20. 386
KROJACNICA Avgust Stular, cL S. Prancesco D*Assisi it. 34. HL nad. je sdma dobroznana krojačnica v Trstu.	9
ELATO in srebrn« kron« plačam nI kot drnf kupci. Albert P*vh, urar. Mašini 46 (« bližini drvenega trga).	10
POZORI Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edrni grosist Betlell Vita, Via Madonnina 10, I.	16
PRIPOROČA se dobroznana brfvnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14.	15
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	22
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno.	25
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Franeesco 15, II. 1Q
HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod «Bodočnost 1922» na upravništvo ^Edinosti*.	42
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako mno ino. Naslov Kuret, Settefoatane 1. 195
zrno
STARO ŽELEZO težko knpujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8.	278
Primorci,
ki prihajate v Maribor, obiščite
restavracije Jaritor (rajski trg št. 1,
kjer se shajajo primorski Slovenci. Tam dobite tudi udobno prenočišče. 34/13	LOJZE BRATOVŽ.
Naznanilo.
Podpisano županstvo naznanja, da so redni živinski semnji v Sežani za govejo živino po dolgem času zopet odprti.	i3o
Županstvo«Sežani.
IpMIaa mini
v Trstu
regfsirovana zadr. z neomejenim jamstvom
U Bca Mer Luisl ta Pnlestrina it. 4, l.
HiiCBaifiii]ieMloeii!9ispfi
0!
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5V//, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6*/t ako znašajo 3C-40.000 f po 6*/,% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. ld-04.	Tel. št. 16-04.
Srebrne krona !n zlato platojem po naMh cenah
ALOJZU POVH
Trsti PUzza Garibaldl it 2
b (prej Barriera)
r.
Živinorejci
In zadruge!
Prvovrstno seno (maggengo) po L 59.— in izvrstno zeleno deteljo-lucerno (erba medica) po L 62,— franko vsak kolodvor Julijske Krajine dobavlja na vagone od 60 q naprej KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU VIA RAFFINERIA 7.	(117)

3
RENATO LEVI HlltZI
fu Alessandro	36
Trst, oln M SMiano 3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
Trst, Corso Ml m.
(nasproti zastavljalnici) □□□
MM izbera oMtSiw moške in tm površnikov, perila, pletenin In nopiiis,
Na M9. Na
Postrežba (odi v slovenskom lika
Zastopstvo za Julijsko Krajino Eriaanno ^cr^nstcin — Trs!
Via Uso Polonio 3	21
»H
TržnM posojilnico
in Hranilnica
registrovana zrulmga z omejenim poroStvom,
uraduie v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
za peči in Štedilnike po L 32 q,| prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsiljski strežniki, opeka.
Za velike množine cene po dogovoru.
DfiHlEiE P3LUN, Trst Coronso 25
37	Telefon 1306.
ŠIVALNI stroji »Singer» se prodajajo na obroke, kupujejo se stari šivalni stroji, sprejemajo se popravila. Coroneo 1, Della Vedova-
390
SLUŽKINJA s spričevali se Corcueo 1, pri vratarju.
sprejme
lakoj. 391
PEK z 10—15.000 L gotovine, postane takoj samostojen in lastnik hiše v prometnem kraju na deželi. Naslov pri upravništvu. 387
IVAN KACIN, Gorica, Via della Croce 10 (za Komam), izdeluje vsakovrstne hoamonije za pevska društva, cerkve itd. popravlja in uglašuje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik-	388
POZOR MIZARJI! vsakovrstni furnir krnise se dobijo pri Ivan Kacin, Gorica, via della Croce 10 Pošilja tudi po pošti.	389
CEPLJENE TRTE črne in bele se dobi v Trt-
nici Pipan, Preserje, Komen.	279
CEPLJENE TRTE in sadna drevesa, več tisoč dobite pri trtnici Forčič, Preserje-Komen.
351
NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih ceaah v uL Fonderia 3. 46
se
PRODAJALNA s koncesijo in vso opravo proda. Lazar Anton. Skedenj, Ponte S. Anna št. 960.	379
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid itd. Lekarna v IL Bistrici 28
PRAV DOBRO idoča Špecerijska trgovina v Mariboru, se takoj proda. Pismene ponudb ood «864» na upravništvo.	34/12
£
Ljubljanska kreditna tati!
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celje, lerertii, tona. Saraj., mM. Kanta Ptsj.
Gstefta glavata K SD.NQ.880. Rssrn K 45.303.593
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3'/ ^ ajjrojtflranjfl na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
|Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13'
nsolraite
v .edinosti'
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge sa čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, inenjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
m za stranke cd 9 ffo 13.
Ob nedsijah in praznikih je urad zapr Št. teief. 25-67.
SgifT?
Glavna vzajemna zavarovalna družba g proti požaru in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik družbe	29
„L* Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapHal 10,000.000. — Zastopstva v
i itnfii HA Mifiji, MM
Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San S4£co7o šteu. 11.
plačam za fOSME in ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve K©ŽE plačujem po naj.
višjih cenah.	2?
D. VVSNDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr-
Delniška staralea i 15,003,080 Rmm 15,100.000
Dunaj, ©psfija, f^ST, Zad^r,
Afiliram zavodi v Jugoslaviji: JaiSrans&a tos/aka, Bsocgrad in njene podružaice v Ceiju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kran/u, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Aflliranl zavod v New-Yorku : ?ranx Saksor Sftade Bank.
b^rštsja vse bančne posle.
^ PRgJiNIV VLO€E ^m
na hnmiise knjižice in aa teHod ratun ter lih obrestuje po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
,j Dale v najem varnostne predaBe (safes) =====
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmio štev. 5 — Via S. Nlcol6 štev. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 267«. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.