CKIJE, 25. APRIIJI 1974 — STEVIIJKA 16-17 — LETO XXVIII — CENA S DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE IzšV smo na štiridesetih strcnefi. Prihodnji teden, med prvomajskimi prazniki, NT ne izide. Iz&li bomo spet 9. maja. Objavljamo reniltate razpisa riagradnega literarnega natečaja 1. maj-naš delav- ski praznik. Dobih srio precej prispevkov. Danes jih natiskujemo nekaj. Več značilnih odlomkov iz nenagrajenih zapisov in črtic boste lahko prebrali prihodnjič. Jih bomo tvdi honorirali. 9. maja je začetek nagradne igre Kdo bo potoval z Novim tednikom v Varšavo. In kako se boste udeleiili te igra? Lahko na dva načina. Povabili ms bomo, da pošljete fotografija. Med njimi bomo izžrebali štiri in jih objavili. Nato pa boste stopili v akcijo bralci, in glasovali za tistega ali tisto na sliki, ki vam bo najbolj všeč, ker je mlcd. prikui)en, ker je delavec aH študent, prijazna žena ali dekle in podobne. Med kuponi bralcev bomo nato žrebali v uredništvu in tako dobili drugega potnika za Varšavo. Igra bo trajala vse do septembra. V vsakem kolu bomo zasif^i* dvoje mest v avtobusu. Ne zamudite začetka igre in srečne prvomajske praznike želim. Vaš urednik Praznujemo dan OF in praznik dela ob mnogih uspehih in pričakovanjih. Tudi ob teža- vah, ki jih bomo enotni in združeni znali premagati. Zaželimo si najlepše prvomajsko razpoloženje! . Foto: Drago Medved Delegatom na pot v ponedeljek, 29. aprila 1974, se bodo prvič sestale no- fje, delegatske občinske skupščine. Po rokovniku volilnih opravil bodo delegati v treh zborih občinske skupščine (zbor združenega dela, družbenopolitični zbor in zbor kra- jevnih skupnosti) opravili pomembne naloge: konstituirali bodo občinsko skupščino, izvolili izvršni svet občine in s tem imenovali načelnike. Volili bodo člane predsedstva SRS. Volili bodo delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ. Družbenopolitični zbori občinskih skupščin bodo na svojih sejah volili delegate v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Določili bodo tudi skupine delegatov, ki bodo odpo- slali delegate v enotm zbor združenega dela skupščine SRS. In končno — določili bodo delegata, ki se bo udeležil kot odposlanec občine v zboru občin skupščine SRS prve seje republiške skupščine Prva seja delegatske skupščine bo torej predvsem »iz- grajevalna«. Kajti — po volitvah delegacij v bazi moramo delegatsko piramido skleniti. Najprej z oblikovanjem občinske skupšči- ne, republike in končno zveze. Delegatski sistem dobiva končno podobo. S prvimi sejami občinskih skupščin bomo stopili na drugo stopnico dokončne uveljavitve delegatskega sistema. Slovesne besede pustimo na strani. Odbornikom, pred- vsem tistim, ki so najbolj vestno izpolnjevali odborniške dolžnosti, pa ostajali p nenehnem stiku z volilci, delavci, občani, moramo izreči vse priznanje. In hvala. Delovali so v nelahkih družbenih in političnih razmerah. V času, ko smo začeli snemati tančico z nakopičenimi hibami in us- tvarjati novo. Odborniki in poslanci v tem presnavljanju niso bili nepomembni. S kritičnim očesom se oziramo v minuli čas. Z upi v delegatsko obdobje. Ne bodimo preveč zahtevni in neučakani že kar na za- četku. čaka nas vse mnogo dela. Ne le delegate. Najbrž je to ena izmed temeljnih resnic, ki nam jo je povedala ustava. Nihče naj v našem imenu ne upravlja. Smo združeno delo. In delegacija daje veliko možnost ne- posrednega samoupravljanja, usklajevanja interesov, sta- lišč in oblikovanja enotnih razvojnih poti. Veliko je potemtakem izvoljenih delegatov. Mnogo zau- panja smo natrosili delegacijam. Ampak to le na videz. Delegati brez naše soudeležbe, brez našega sodelovanja, samoupravljanja, jasne in odkrite besede ne bodo kos nalogam. Hitro bodo nezadovoljni sami s seboj in z nami, z delegatovo, s samoupravno sredino. Ge smo torej rekli — mnogo dela in uspehov — delega- tom na pot, smo rekli mnogo tudi sebi. To moramo uvi- deti. Delegatski sistem je namreč NAŠ sistem. JOŽE VOLFAND Območje: kandidati za Izvršni svet ŠENTJUR Mandatar Jože ing. BU- ČAR predlaga skupaj z OK SZDL Šentjur za čla- ne izvršnega sveta obči- ne Šentjur: Alojza HERMANA, Franca SENICO, Jožeta POSPEHA, Milana GA- LICA, Ivana dr. MOZER- JA, Vlada inž. GRDI NO, Slavka inž. PLEVNIKA, Cvetko TRŽAN, Jcžeta MLAKAEUA in Franca PEČARJA. ŠMARJE Mandatar izvršnega sve- ta v šmarski občini je BENO BOŽIČEK, predla- gani kandidati za svet pa so: Magda Ber!:olanič, Tone Dirnbek, Jože Dro- fenik, Martin Gobec, Jo- že Gradišek, Štefan Ku- pec, Franc Lavrič, Mari- ja Nečimer, Franc Mla- kar, Jože Ratej, Franc švinpf, Ladislav Tkavc, Marjan Ungar in Zlat- ko Kunst. MOZIRJE Kandidati za člane iz- vršnega sveta občinske skupščine v Mozirju so: HINKO COP iz Mozirja, JANEZ ŽAGAR iz Mozir- ja, ERNEST ŠPEH iz Mozirja, TRATNIK ing. MIRKO iz Mozirja, IVAN KOS iz Nazarij, URLEP dr. FRANC iz Gornjega grada, KOZIČ ing. De- SA iz Nazarij. ANTON VRHOVNIK iz Loke pri Mozirj«, STANKO PROD- NIK iz Mozirja in TONE VENEK iz Luč pri Savi- nji. ŽALEC žalski izvršni svet bo imel 12 članov. Za pred- sednika predlagajo Jože- ta Jana, za člane pa: Jo- žeta Cerovška, Janeza Ja- griča, Janeza Meglica, Ci- rila Prezlja, Lojzeta Pav- šarja, Milana Zabavnika, Franca Gajška, Poldeta Rajha, Lojzeta Kučarja, Ervina Janežiča in Stan- ka Dolarja. Za predsednika skup- ščine občine predlagajo Žalčani Vlada Goriška, za podpredsednika pa Franca Janšeta. Rafko Mlakar je pred- lagan za predsednika zbora združenega dela, Karel Kač za predsedni- ka zbora kraje-/nih skup- nosti, Ludvik Semprimož. nik pa za predsednika družbeno-političnega zbo- ra. VELENJE Po zadnji seji občinske skupščine Velenje v )>sl:a- ri« zasedbi so se sestali člani izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje in skupaj s kandidatom za pred- sednika izvršnega sveta občinske skupščine ing. Franjom Kljunom, dose- danjim direktorjem To- varne usnja Šoštanj, pro- učili listo kandidatov za izvršni svet. Kandidati so: Franjo Kljun, predsednik [S, Ivan Hece, Ivan Ga- ber, Ciril Grabenšek, Ru- ii Hudovernik, Ivan Ko- lar, Ferdo Kukovec, Mar- jan Marinšek, Viktor Ma- zej, Drago Tratnik in Vla- do Zakonšek. Prva seja občinske skuip- ščine v novi zasedbi bo 29. aprila, kjer bodo tu- di potrdili (ali ne) pred- lagane kandidate. KONJICE NOVIH 70 KOMUNISTOV Včeraj so sprejeli v Slo- venskih Konjicah 70 novih članov v Zvezo komunistov. Novi člani so predvsem de- lavci iz konjiške občine, ne- kaj pa je tudi takih, ki so zaposleni v Konusovih TOZD v drugih občinah. Sprejem je bil v jedilnici industrijskega kombinata Konus, kjer so učenci osnovnih šol pripravi- li tudi kratek kulturni pro- gram. Novosprejetim komuni- stom je nato spregovoril o nalogah in vlogi Zveze komu- nistov predsednik komisije za idejna vprašanja pri CK ZKS Emil Roje. D. S. 2. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16—17 1.MAJ — NAŠ DELAVSKI PRAZNIK ★ 1. MAJ — NAŠ DELAVSKI PRAZNIK ★ 1. MAJ — NAŠ DELAVSKI PRAZNIK ★ Babičin šopek Maj! Najlepši čas, čas, ko vse cvete, ko se vse ble- šči od veselja in ljubezni. Veter, ves nežen, rahlo boža cvetice, ki se gibljejo v taktu ljubezenskih pesmi. Nji- hovi cvetov: radovedno kukajo v pomladanskem jutru. Vsako jutro se poljubijo s kapljico rose in vsak večer se še zadnjikrat ozrejo kot v ogledalo v zadnje žarke zahajajočega sonca. Srebrne deklice z dolgimi lasmi in očmi polnimi bisernih solza skačejo preko belih kam- nov. V gladini čistih potočkov se ogledujeta sonce in luna, ob njenem vzhodu in zahodu. Vsi majski dnevi so si tako podobni, pa vendar je eden izmed njih popol-' noma drugačen. Veličastnejši je, ponosnejši... To je dan, ki je prav na začetku meseca — 1. maj. Spominjam se svojega prvega praznovanja. Spomi- njam se jasnega, sončnega jutra. V zlatem odsevu sonč- nih žarkov so ponosno vihrale zastave: rdeče, z zlatim srpom in kladivom, jugoslovanske in slovenske troboj- nice s peterokrako zvezdo v sredini. Spominjam se visokega in lepega mlaja z napisom: »ŽIVEL 1. MAJ!«, ki je bil postavljen preko razbeljene asfaltne ceste. Spo- minjam se očetovega nasmeha in izraza v očeh, ko mi je odgovoril na moje vprašanje, čemu vse to. Spomi- njam se drobnih kapljic v babičinih skoraj brezizraznih očeh, spominjam se materinega toplega pogleda in než- nega objema tistega dne... Mnogo, mnogo premajhna sem še bila takrat, da bi lahko razumela, zakaj smo se nekega pomladnega dne odpravili na izlet in se pri- družili skupini veselih planincev. Veliko pozneje sem izvedela, da smo s tem počastili 1. maj — praznik delovnega ljudstva po vsem širnem svetu. Nekaj let kasneje, ko nisem bila več živela samo za pravljični svet in st,m se že pričela spoznavati s kruto resničnostjo vsakdanjosti, mi je oče, radovedni deklici vprašujočih očk, povedal zgodbo, ki je bila resnična: »Kapitalistične razmere so kot težki okovi ovirale delavski razred. Delal je, saj je tako moral, če je hotel sploh obstajati, zraven pa je strašno trpel. V Evropi, pa ne samo tu, ampak po celem svetu, se je razpasel kapitalizem in kot najhujša bolezenska klica zastrupljal ljudi. Tovarne, rudniki, trgovine, pač vsa proizvajalna sredstva so bila v rokah privatnikov. Ti so živeli v blaginji, ustvarjali so si bajna bogastva. Toda vsaka medalja, najsi bo še tako lepa^ ima dve plati. In ena je vedno grša in slabša od druge. Kapitalisti — sme- tana družbe, so priznavali samo sebe: delavci v bistvu proizvajalci, so bili zanje le nekaj vsakdanjega, odveč- nega. Garali so in s s vojimi potnimi sragami večali kapitalistovo bogastvo. Sami pa so živeli v najhujši revščini, živeli so slabše kot danes živali. Izkoriščali so jih, oni pa so umirali v bedi. v kakršni so vseskozi živeli. Potem so se našli možje, ki so vedeli za boljši družbeni red. Ti možje so prevzeli vodstvo nad delav- skimi množicami. Govorili so jim o lepšem življenju, o krivičnih razmerah, v katerih živijo. Takrat so se srca delavcev, ki so vseskozi hranila zatajen odpor, na stežaj odprla in iz njih je bruhnil srd zoper vse izko- riščevalce. Med delavci vsega sveta so se spletle nevidne niti, trdne kot jeklene vrvi. Delavstvo se je združevalo, se zbiralo na raznih zborih in se upiralo. Izbrali so si dan, ki bi ga naj praznovali vsi delovni ljudje na svetu. Izbrali so si dan v najlepšem letnem času — 1. maj. Oblasti so sprva preganjale delavstvo in na rajrazlič- nejše načine so skušale preprečiti praznovanje 1. maja. Toda niti grožnje niti zapori niso vplivali na trdno in močno voljo delavcev Nikoli niso več klonili, pa naj je bil pritisk še tako močan in krut Odkrili so novo pot, pot, ki je vodila v lepše življenje — socializem. Leta 1890 je delavstvo vsega sveta prvič v zgodovini praznovalo svoj veliki praznik — 1. maj. To praznova- nje se je potem ponavljalo vaško leto. Skrivaj so se v. zgodnjem prvomajskerr. dnevu pričeli zbirati ljudje, ki so živeli od potu in jim je delo izpijalo vsak dan več moči in krvi. Največkrat so se sešli na kakšnem hribu, ki ga je že prekrivala zelena odeja. Tu so peli revolucionarne pesmi in se dogovarjali, kako bi se -ešUi nepravične oblasti. Žandarji so imeli take dni veliko dela. venda) njihova prizadevanja niso razgnala delavcev. Tua v Sloveniji so bila podobna praznovanja kljub strogi prepovedi. Leta 1919 je delovno ljudstvo praznovalo po vseh večjih krajih Slovenije praznik dela in manijestiralo za socializem Dve leti kasneje so faši- sti napadli delavce pri Sv. Jakobu v Trstu, ker so peli Internacionalo V spopadu je padel en fašist, nato pa so fašisti opustošili sedež Zveze pomorskih delavcev. Leta 1923 je bil v Ljubljani shod vseh strokovnih orga- nizacij in sprevod delavstva po mestu. Na popoldanski zabavi pod Rožnikom je prišlo do spopada orjunašev z delavci. Podobno organizirani shodi in proslave so bile še v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Krmelju, Vele- nju in na Jesenicah. Med NOB so partizani v počastitev delavskega praznika izvedli vrsto uspešnih akcij. Tudi danes vsi delovni ljudje praznujemo 1. maj. Na ta dan se ustavi delo v tovarnah in drugih proiz- vodnih obratih, ki niso več v rokah posameznikov, temveč razpolaga z njimi delavski razred. Ljudje od- idejo na deželo, kamorkoli si pač kdo želi, in proslav- ljajo ta praznik.« Oče je končal s pripovedovanjem, nasmehnil se je in me pogladil po laseh. Njegova težka, žuljava roka je rahlo trepetala in nikoli ne bom izvedela, zakaj. V njegovih očeh se je čudno lesketalo; nikoli poprej in. nikoli pozneje nisem več videla takšnega leska v nekih očeh. Morda je bila to posledica izmučenosti po dolgem pripovedovanju, morda spomin na preteklost, morda želja, da bi se 1. maj vedno lahko praznoval legalno in ne skrivaj kot nekoč. Tistega dne, ko mi je oče po- vedal to zgodbo, sem postala bogatejša za nekaj veli- kega. Spoznala sem, da je človek kot ptica: dokler je svobodna, je skoraj neopazna, ko pa jo zapreš v klet- ko, se sprva strahopetno stiska v kot, in ko slednjič pride do spoznanja, da je obsojena na večno samoto, se prične upirati. In če vrata kletke na stežaj odpreš, bo ptica odletela v prostost, ki bo lepša kot prejšnja. Nikoli več nisem spraševala očeta o prvem maju. Toda danes, ko vem, da še vladajo krivične razmere na sve- tu, se mnogokrat spomnim njegove pripovedi. Nikdar tudi ne bom pozabila babičinega pripovedovanja, ko je kot osemnajstletno dekle pred drugo svetovno vojno praznovala 1. maj: »Tistega dne je deževalo. Narava je bila oprana, zrak svež in čist. Rudarji s svojimi družinami so odha- jali v zasavske hribe in tam praznovali Praznik dela. Tudi jaz sem bila zraven. Dobro se še spominjam, da sem imela belo obleko. Ko smo prišli na cilj. je pre- nehalo deževati in posijalo je zlato sonce. Vzdušje je bilo prijetno in prav nič nas ni morila misel na žan- darje, ki bi nas lahko pregnali. Bili smo preponosni, da bi se jih bali .. Vsak si je poiskal svoj prostor na poljani, po kateri je rajal pomladni veter. Pričeli smo peti naše pesmi. Potem je nekdo spregovoril o takrat- nih razmerah Ne spominjam se več vsega, kar je re- kel, vem le to, da sem vseskozi gledala v njegove oči, ki so se bleščale v nekakšnem zanosu. Po končanem govoru je prisedel k meni. Veliko sva govorila. Ob slovesu mi je položil v naročje šopek dišečih cvetic. Dejoi. je, da ne bodo te cvetlice nikoli ovenele in naj me vedno spominjajo nanj in na 1. maj. In res me spo- minjajo.« Babica je s tresočimi rokamA potegnila iz neke skri- njice šopek zvenelih, popolnoma suhih in že skoraj raz- padlih rastlinic. »Poglej, kako so lepe,« je dahnila in jih pogladila. Zdrobile so se v prah, ona pa je znova vse položila na varno mesto Molčala sem, ker je nisem hotela prizadeti. Tiho sem odšla iz sobe in jo pustila samo s svojimi spomini. Tudi sama sem se zamislila ob pogledu na mlaj, ki so ga postavljali, in na rdečo delavsko zastavo, ki je vihrala v majskem dnevu. Kajti tistega dne je bil naš delavski praznik. KSENIJA KOZOROG I. b — Gimnazija Celje Rezultati Na naš nagradni lilerarni razpis 1. maj — naš delavski prazmik smo pričakovala večji od- ziv predvsem s srednjih šol. Izkazali so se le gimnazijci, in sicer dijaki 1. b razreda. Dobili smo tudi več zapisov bralcev, kar nas je vzra- dostiio in nekaj značilnih odlomkov objavljamo. V uredništvu smo sklenili, da nagrade razdeli- mo takole: 1. nagrado, to je 600 dinarjev, prejme 1. b razred Gimnazije v Celju oziroma vsd trije av- torji, ki so poslali prispevke, objavljamo pa Babičin šopek Ksenije Kozorog. Nobena črtica ali meditacija namreč po vsebini in izrazu to- liko ne izstop>a, da bi podelili samostojno prvo nagrado. Poleg Ksenije Kozorog sta iz 1. b raz- reda v tečaju sodelovali še Jadranka Prodnik in Leonida šketa. Vsem trem za trud še posebna čestitka in vabilo k sodelovanju. 2. nagrado, to Je 400 dinarjev, prejme Teja Božjak, Ulica Bratov Vošnjakov 28 a, Ceilje. 3. nagrado, 300 dinarjev, pa Kristina Imen- šek, Podčetrtek 54 a. Posebej objavljamo in honoriramo tudi zapis Simone Podrgajs. Vsem iskrena hvala za sodelovanje. Naj ne bo to vaša zadnja beseda. Bilo je Chica.go — 1886. Milijoni brez- poselnih tavajo po ulicah, tiso- či umirajo od lakote. Delavce odpuščajo drugega za drugim, začenja se boj za biti ali ne biti. Barake v predmestju so vide- ti še bolj tihe in mračne. Na sivo cesto, polno luž, gledajo majhna okna brez rož. Zgodnja pomlad je, oster veter brije, za- to so jih oblepili s časopisnim papirjem. Na steptani ilovici je v kotu otep slame in na njej sedi kopica lačnih otrok. Nji- hove velike oči iščejo sonca, ki se je skrilo nekam daleč za velike tovarniške dimnike. Ti otroci ne poznajo bonbonov in igrač, njihov svet je porušila beda. Odrasli so na ulici, pre- hitro spoznali življenje. Nenadoma pa se ta svet lač- nih in zatiranih zbudi iz sanj.' štirideset fcisoč upadlih obrazov, štirideset tisoč ljudi, ki hočejo kruha, osemdeset tisoč rok, ki so pripravljene boriti se za svo- je tri osmice (osemurni delov- nik, osem prostih dni, osem kul- turnih praznikov) se zbere na uUcah. Delavce razhčnih tovarn, različne narodnosti in polti je povezala rdeča zastava. Združili sta jih beda in vera v lepše živ- ljenje. PoHcija je streljala na stavkajoče, šest delavcev je bi- lo mrtvih, okrog petdeset ra- njenih, mnogo pa so jih zaprli. Pet voditeljev stavke so obsodili na smrt, trije pa so ostali do konca življenja v ječi. To ni bil samo Chicago. Dvi- gali so se delavci vsega sveta in v mnogih deželah je zmagal proletariat. V spomin na to krvavo stav- ko pa so na I. kongresu II. in- ternacionale sklenili, da naj se tega dne odvijajo masovne de- lavske demonstracije in še da- nes praznujemo 1. maj kot praz- nik dela. Podergajs Simona I. osnovna šola Celje novinarski krožek 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 tfanc Šetinc v Šentjurju in v šmarski občini y petek dopoldne je sekre- ^ komiteja CK ZKS Franc .gtinc obiskal Šentjur, kjer ^ je najprej ogledal tovar- lahke obutve Tolo in to- ^jtio Alpbs. V obeh organi- jjcijah združenega dela se je ijjiimal za samoupravno or- ^iziranost v kolektivih, de- oranje družbeno političnih irganizaoij, predvsem pa o |gUi komunistov. Ugodno je icenil dosežene rezultate Ti jgdvomno kažejo, da so očit- večji premiki na nerazvi- področju. Pomembno je iidi spoznanje, da bodo lah- [O delovni ljudje tega ob- močja največ naredili z ^ast- ^ delom. Pri vseh teh de- ovnih in organizacijskih na- jorih pa bo treba b:stveno ^globiti samoupravljanje, je jejal Franc Šetinc in vseka- kor tudi krep^iti članstvo v 5vezi komunistov, ki je v 5beh kolektivih občutno pre- majhno, kljub objektivnim razlogom za takšno stanje. V nadaljnevanju je dejal, da je treba vedno sproti preverja- ti, kako neposredni proizva-^ jalci uresničujejo ustavnej pravice in kako ima nepo-j sredni proizvajalec možnosti zastavljati svojo besedo tam, kjer je treba. Tukaj nas ča-, te še mnogo dela, je dejali Franc Šetinc na koncu raz-j lovora s predstavniki obeh^ kolektivov. Popoldne se je Franc Šetinc sešel s širšim političnim ak- jitom šentjurske občine. Po petkovem obisku v šent- jurski občini se je Franc Šetinc, sekretar izvršnega ko- mite/a CK ZKS v soboto ijutraj sestal s širšim poli- [ičnim aktivom občine v Ro- gaški Slatini, kjer so ga se- imanili s problemi, neuspehi in uspehi na področju gospo- liarskega, predvsem pa na področju družbeno politične- {a življenja. Franc Šetinc je ta navdušen nad optimiz- mom, ki je zavel v ljudeh tega nerazvitega področja, kjer so že danes vidni takš- ni uspehi, kakršnih pred pe- timi leti ne bi upali niti na- črtovati, je dejal Franc Še- tinc in poudaril, da bo treba na vseh ravneh poglabljati samoupravljanje in preverja- ti, do kod seže moč delavče- ve nesede. Posebno skrb bo treba posvetiti kadrom, pred- vsem pa v vrstah komuni- stov, ki bodo morali dosled- no izvrševati svoje naloge v duhu novih ustavnih določil, predvsem pa 7. kongresa. Po razgovoru v RogašJd Slatini se je Franc Šetinc na- p>otil v Kozje, kjer je govo- ril na zboru prosvetnih de- lavcev šmarske občine. Uvo- doma je poudaril vlogo Jugo- slavije v mednarodnih od- nosih, predvsem pa ob zad- njih dogodkih z Italijo. V drugem delu svojega govora je Franc Šetinc orisal vlogo vzgoje in izobraževanja v lu- či nove šolske reforme. De- jal je, da bo treba poveča- ti zmogljivosti predšolske vzgoje, tudi zaradi r,ega, ker se bodo morale odpravljati FRANC ŠETINC si je pozorno ogledal tudi tovarno lahke obutve. Tolo. Posnetek ga prikazuje v razgovoru z direk- torjem tovarne Stankom Zupancem. Foto: D. Medved Franc Šetinc govori v gasilskem domu v Kozjem na zboru prosvetnih delavcev šmarske občine. Foto: D. Medved socialne razlike' že v pred- šolski vzgoji in da je o tem prepozno govoriti v srednji ali celo višji šoli. Omogoči- ti bo treba nadaljnjj študij tudi mladim iz neposredne proizvodnje, saj je razvit si- stem partijskega šolanja v zadnjem času odkril (test celjske partijske šole), da je v mladih iz neposredne pro- izvodnje skritih dovolj talen- tov. Vzgoja in izobraževanje sta še posebej pomembna sestavna dela združenega de- la na nerazvitih področjih, kjer se z izgradnjo tovarn še- le oblikuje proletariat. Brez znanja in izobraževanja pa ne more biti dobrih in za- vestnih samoupravljalcev, je dejal Franc Šetinc. Orisal je tudi vlogo prosvetnega de- lavca — komunista. Krepiti bo treba vrste kornunistov med prosvetnimi delavci, od- praviti dvome in se z mla- dimi, ki v te vrste stopajo, odkrito pogovarjati o razred- ni opredeljenosti. Današnji učitelj mora biti kritičen in samostojen, misleč človek, ne pa režimski učitelj. Dvigniti bo treba tudi ceno dela v prosveti, k temu dvigu v očeh družbe pa bodo pro- svetni delavci prispevali naj- več sami, in sicer z dosled- nim izvajanjem reforme vz- goje in izobraževanja, šole se bodo morale aktivneje in prožneje vključevati v delov- ne procese, saj so bili mladi doslej vse predolgo ločeni od delovnega procesa, in ko so prišli iz razredov v življenje, so bili nemalokrat razočara- ni. V malih, vsakodnevnih de- janjih je treba nuditi mladim ljudem, da bodo prišli do izraza in pokazali znanje, ne pa da govore s frazami o svetovni revoluciji. Izobraže- vanje bo treba širiti, zato bo potrebno vse več ljudi, kajti razvijati bo treba celo vrsto interesnih skupnosti, vendar ne v duhu cehovstva. Zato ča- ka zelo odgovorno delo pro- svetne delavce, posebno pa tiste v vrstah zveze komu- nistov. Po govoru Franca Šetinca se je razvila zanimiva raz- prava, ki je pokazaia pri- pravljenost prosvetnih delav- cev dosledno in zavestno, kljub številnim problemom, izpolnjevati začrtane nalo- ge. DRAGO MEDVED hpubliški nagrajenci OF TEŽKO, A LEPO Jutri bodo na svečani' sejij Predsedstva republiške konfeJ renče SZDL Slovenije podeli-^ li letošnja priznanja OF. Med' nagrajenci sta iz celjskega obn ^očja dva: Tone Tumšek i^ konjiške občine in Janko 2e- >art 'iz Celja. Danes v NT [predstavljamo oba in jima ^ dolgoletno družbeno in Mitično delo ter s tem za priznanje tudi mi iskreno če- i^titamo. Janko ževart se je rodil v Jodkraju pred 50. leti. Pre- , ^tiil je razgibano pot politič- nega udejstvovanja v OF in ^2DL. Prav za to dejavnost Ij'^ republiške konferenca po- ^^liuje priznanje. ^'Prašali smo ga, kaj je po- J^^i^ila ustanovitev OF v zgo- ' ovini slovenske nacionalno- .' in borbe proti okupator- j"^- Kako povezuje naravni Jonos med prejšnjo OF in "»našnjo SZDL? .JANKO 2EVART: V politi- Kp oziroma ZK je bila jj^tanovitev OF ena izmed j^lboij dolgoročnih odločitev. ^ hjeni programski osnovi v, ° Združili vse poštene Slo- Qj^^J=e. tiste, ki so čutili naci- ^Or •' ^i^iria, množičnost ^ je bila povezana z OF. Program OF sredine ni po- znal. Dobro se spominjam, kako smo bili vztrajni v po- jasnjevanju nalog in progra- ma OF. Hoteli smo, da vsak občan ve zanj. Pa so bili ta- krat hudi časi. če primerjam današnji čas, moram reči, da je bil naš politični program — nacionalna in socialna os- voboditev — zahteven. A ker je prevladovalo politično de- lo, znali pa smo preprosto go- voriti, smo tudi uspeli. Danes je naš slog političnega jezilia prekompliciran. Obračamo se k množici, včasih pa na člo- I veka pozabimo. Ga ne vidimo. Kako bi opredelili naravno povezanost sedanje SZDL z OF? Ob tem, da danes več- krat poudarjamo, kako pre. več je občan pravzaprav ano- nimen član SZDL? JANKO ŽEVART: Vloga SZDL je danes v osnovi ena- ko opredeljena kot nekdaj OF. V njej naj se izrazijo vsi in- teresi človeka. Občan naj ne bi bil anonimen. Res pa ima SZDL še mnogo kroničnih bo- lezni, kar se kaže v manjši učinkovitosti, čeprav volitve, referendumi, dogovarjanje o splošni in skupni porabi do- kazujejo, da SZDL, da njeni aktivisti ne zatajijo, ko se vsi združimo. Ko enotno nekaj hočemo. Kako bomo premagali te kronične bolezni? JANKO ŽEVART: Kot eno izmed vprašanj izpostavljam načelo organiziranosti. Z njo smo se odmaknili od človeka. Imamo prevelike organizacije SZDL. Organizacija mora spodbuditi pot do človeka. Kontakte. Pogovore z obča- nom. Res je tudi, da smo po- zabili na nekdanji lik poli- tičnega aktivista. Marsikaj nam je pretežko storiti. Ne- kdaj je p>omenil obisk v hiši nevarnost, saj nisi vedel, kaj te čaka. Danes tega ni, pa se osebnih stikov izogibamo. Tudi člani ZK bodo morali ovrednotiti svoje mesto zno- traj SZDL. Dalje — nekateri niso dovolj si>odbujeni, da bi delali znotraj SZDL. Ne vidi- jo možnosti, da bi v njej uve- ljavili stališča. Delno je to upravičeno. SZDL bi morala bolj kot doslej obravnavati življenjska vprašanja člove- ka, občana. Podedovana in nesprejemljiva je tudi delitev dela — da SZDL bolj »pokri- va« predvsem družbene dejav- nosti. Ta delitev je skregana z vlogo SZDL. V množici pro- blemov pa prav tako ne zna- mo izbrati vselej »pravih«. Zmanjka sape za realizacijo, če bi te hibe odpravili, bi bi- la SZDL učinkovitejša. Vsak občan bi začutil vlogo svoje SZDL. Svoje dejavnosti, izra- žanja stališč, pomena te de- javnosti. In kaj vam pomeni letoš- nje priznanje OF? JANKO ŽEVART: Vsakemu, ki to priznanje dobi, je za- gotovo toplo pri srcu. Tlidi meni, čeprav sem profesio- nalni politični dela.vec. Na- sploh menim, da za naše pri- zadevne aktiviste preveč sko- parimo s priznanji. Posebej pa sem še tega priznanja ve- sel, ker oživljam spomine na čas, ko smo uresničevali po- membno vlogo OF. Tako, kot smo jo proklamirali. čeprav težki, so bili to zame najlep- ši časi, časi politične borbe. J. V. 29 LET DELA Rodil se je v rudarski dru- žini blizu Podčetrtka. Po kon- čani osnovni šoli je odšel v Radeče, kjer je delal kot va- jenec, leta 1944 pa je bil za- radi sodelovanja z Osvobo- dilno fronto aretiran in za- prt v Trbovljah. V NOB se je vključil 20. julija 1944, star 19 let, najprej v Kozjan- ski odred, nato pa je bil do- deljen v I. bataljon III. VDV brigade. Po osvoboditvi se je Tone Turnšek aktivno vklju- čil v delo OF, ZSJ in ZKS. Danes pa aktivno dela na na- slednjih področjih: je pred- sednik sveta delovne skupno- sti konjiške SDK, podružnice Celje, kjer je zaposlen, član začasnega sveta delovne skup- nosti pri SDK centrali za SRS in član aktiva ZK, član OK ZKS, član občinskega komi- teja ŽK, predsednik komisije za ekonomska vprašanja pri OK SZDL, član plenuma OSS, podpredsednik Turistične zve- ze Slovenske Konjice in op- ravlja še druge naloge. Delo Toneta Turnška traja nepretrgoma že 29 let. Pose- ben pomen v njegovi nepre- trgani in nenehni aktivnosti kažejo napori za razvoj po- globljene samouprave in pri- zadevanje, da se vpliv nepo- srednega samoupravljanja krepi v vseh sferah družbene- ga življenja. Njegova družbe- no politična aktivnost je ne- nehno in brez izjeme i>o;'eza- na z neposrednim občanom in proizvajalcem, ker je sko- 2a vse svoje življenje skušal obdržati neposredni odnos z ljudmi. Bil je in je še danes, aktivist OF in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Nje- gova dejanska vloga v orga- nizaciji SZDL je razvidna predvsem iz tega, kako so ga občani kot aktivista vedno ra- di sprejemali. Zato je bil nje- gov dejanski prispevek v uve- Ijav-ljanju te najširše družbe- no politične organizacije še večji. Tone Turnšek bo za svoje življenjsko delo in prizadeva- nje za razvoj družbeno poli- tičnega sistema ter za uspehe, ki jih je s svojo aktivnostjo dosegel na tem področju, na- grajen z republiškim prizna- njem OF. Visoko priznanje je hkrati priznanje tudi tistim, ki so svoj osebni interes vse- skozi podrejali širšemu druž- benemu interesu in ki so do- sedaj anonimno, vendar bor- beno in kreativno ustvarjali in še ustvarjajo nove sociali- stične samoupravne odnose. DAMJANA STAMEJCIC 4. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16-^1> ODGOVOR Kdaj tudi Alpos? Pod tem naslovom napisan članek v Novem tedniku ši. 14 z dne 14. aprila 1974, izpod peresa Bemija Strmč- tuka zahteva vsekakor tudi odgovor. Nimam namena spuščati se v polemiko tega članka, želel bi dati le objektivno in nedvoumno pojasnilo o naporih, k: jdh kolektiv »ALposa« vlaga, da bi si zagotovil boljši kos kruha. Ne želim se spuščati v polemiko o integracijah in povezovanju gospodarstva. Prednosti integracij in po- vezovanja z močnejšimi delovnimi organizacijami so kolektivu »Alposa«, predvsem pa članom ZK, dobro znane, zato tudi nismo držali ves ta čas križem rok, kot se razbere iz članka tov. Strmčnika. »Alpos« ima zelo jasno začrtan svoj razvojna pirogram že za nekaj let naprej. Poudariti moram, da je kolektiv tik pred največjo razširitvijo do sedaj. Program predvideva po- večanje proizvodnje od sedanjih 14 tisoč ton proizvo- dov na 40—50.000 ton letne predelave. V tako razširitev — to se kolektiv zaveda, pa brez trdne povezave z večjo grupacijo, ne more. Iz navedenega ima kolektiv pred sabo jasno razvojno pot, tako po programu, kot po povezovanju z dnigimd organizjicdjami adruženega dela. Res je, da smo o poveoovanju molčali, zato pa smo mnogo več storili v tej smeri. Menim, da so mnogo pomembnejša dejanja, kot mnoge razprave in pisanja, ki ne dajo konkretnih rezultatov. Moj namen ni razglabljanje, s kom in pod kakšnimi poffo^ se bo »Alpos« združil, pomembno je le, da je to povezovanje na dlani. Tov. Strmčnika prosim, da bi se v bodoče informiral v delovni organizaciji predno objavi članek. Ostane le vprašanje, komu koristijo slabe informacije. Mor- da bi za tov. Strmčnika bilo koristno, da bi kdaj obiskal med ostalimi kraji tudj Šentjur in kolektive v njem, da bi se po- drobneje seznanil x življenjem in delom našib koleJitivov. Mordi bo Ic moral spremeniti svoje mnenje, ko mu bomo po- stregli tudi s konkretnimi podatki in dosežki, tako na področju povezovanja in inte^acij, kot o ostalmi življenju iz naših OZD. Predpostavljam, da tov. Strmčnik ne pozna sedanjega stanja »Alposa«, ko pravi, da se mu »b združitvi »Impoia« in TGA Kidričevo postavlja vprašanje povezovanja »Alposa«. Naj povem samo to, da zajema predelava alimilnija pri nas le še slabib 6 odstotkov celotne proizvodnje. Kljub temu pa je med »Impo- lom«, TGA Kidričevo in »Alposom« povezava in delitev dela že precej jasno začrtana. Naj omenim le še to, da to le ni edina povezava, M jo ima naša OZD p»«dvideno in da bo jav- nost o tem pravočasno obveščena. LADISLAV GRDiNA, dipl. inf. stroj. Izumi in izboljšave MILIJONI IZ PEPELA Najprej je potrebna ideja, potem pa moramo preizkusiti njeno praktično vrednost v proizvodnem procesu — Razgovor z Dušanom Kragljem iz EMO Zadnja leta vse bolj ugotav- ljamo, da zelo malo naredi- mo v vsej državi na področ- ju izumov, tehničn.'h izbolišav skratka nismo takšna, da bd »pvogruntald« v naši industrija toliko novega, in boljšega, kot zahteva 22ianstvena in tehnološka revoluci.ja. Naše delovne organizacije bi se morale mnogo bolj opi- rati na domače izume in re- šitve, saj bi s tem v veliki meri lahko zmanjšaJj uvoz zelo dragih licenc, posebej za enostavne stvari, ki bi jih lahko ugotovili sami. Zakaj je tako? Dejstvo je, da drugod inovacijski procesi niso pre- puščeni Izključnemu razvoju, temveč je to organiziTan, pripravljen proces. Inovacije naj ne bi bile osnovno delo delavca zaposlenega v indu- striji, temveč bi moraii za- posleni ob svojem temeljnem delu iskati in razmišljati o možnih rešitvah za boljše po- stopke v proizvodnem proce- su. O tem smo se pogovarjali z DUŠANOM KRAGLJEM, k- vodi oddelek — do nedavne- ga je bil to referat ssa izibolj- šave — aa inovacije in pa- tentno zaščito v tovarni EMO. »Kako je zamišljeno delo oddelka?« »Prvi pogoj za široko za- snovano inventivno dejav- nost je maiožionost. čim TOČ ljudi! V primeru. ce gre za predloge, ki so možni za širšo uporabo, jih oddelek pravno zaščiti m seveda uporablja. Ne gre za to, da bi naš oddelek preiz- kušal ideje. L-ud- 3p<.;clbu'a- mo k tej dejavnosti in sicer s sistemom, kot so ga uveljar viU na zahodu. Oddelek naj nakaže probleme v celoviti proizvodnji in nato vsakdo na svojem delovnem mestu .šce reštve. Torei. ne naključ- no iskanje rešitev.« »Kakšni so rezultati takšne- ga sistema?« »V izredno kratkem času je bilo sprejetih in obravna- vanih 38 predlogov. Od tega je bilo pol predlc^ov registri- ranih v tem letu, ostalo pa je IZ obdobja 1969-73.« Dušan Kragij »Kakšna je njihova uporab- nost?« »Lahko rečem, da je dobila tovarna z njimd čiste gospo- darske koristi v višini 800 starih m'.liijO!nov. 2a os -c sedaj nismo dohodka od ino- vacij beležili posebej. Korist se konkretno kaže v izboljša nem delovnem procesu. Naj navedem primer. Pri pocin- kanju izdelkov ostaja cinkov pepel kot stranski produkt. Prodajali smo ga Cinkarni po zelo nizki cem. Tedanjj vocga pocmkovalnice, Laoj. s a^ Sotošek je s sodelavcemj pod okriljem LT skonstruin^ pripravo 2a sejanje tega p^, pela. Iz kilograma smo dobin 60 % čistega cinka. Ta pa j« po 26 dinarjev kilogram, g tem je bilo 1. 1972 prihranje. nih 133 starih milijonov. Mor. da so takšni predlogi še bHi_ vendar niso bili detajlno oj). ravnavani.« »Kako stimulirate ljudi ^ takšno delo?« »Ob nagradi LT oziroma iznajditelju bo v tem prime, ru razpravljal delavski svet, Ker bodo ljudje pravilno aj. muliran; za ;akšno de-i- aii- too pričakujemo povečanje in. teresa in s tem več predlo, gov.« »Ste že patentirali kzMat izume?« »Bomo jih in sicer tri. A? tor\ so TOZD Kon^vner, Alojz Drofenik in eden od konstruktorjev, čigar ime j« še tajnost.« Tako je v tovarni EMO, kjer so pristopili k organizi. ranemu, načrtnemu delu na p>odročju tehničnih izboljšav. Sadovi so in še bodo. M. Seničai NAZARJE FRANC REMIC Je iz\'Oljenl član delegacije TOZD lesne industrije podjetja Glin v Na- zarjih. Star je 38 let, po po- klicu pa je kvalificirani dela- vec, o svoji delegatski vlogi je povedal: »Vesel sem, da stopamo v obdobje bolj demo- kratičnega sistema. Predlagal bom, da bodo odnosi med de- lavci in vodilnimi bolj prist- ni. Prišel je čas, ko moramo na delavce gledati vsestransko. Preveč je pri nas invalidnosti, čeprav niso povsod težka de- lovna mesta. Ljudje obolevajo tudi na laž,jih delovnih me- stih. S svojimi tovariši bom skušal izpeljati naloge, ki smo si jih zastavili. Pri tem mi- slim tudi na kritičnost, ki pri našem delu ne bo smela izo- stati. Naš cilj pa mora biti povsod predvsem samo ČLO- VEK. Velika začetnica nam je v besedi človek že dolgo manjkala, zdaj pa jo spet po- stavljamo na prvo mesto. Prav je tako in z novim sistemom upravl.janja bomo to dosegli, izpeljali cilje. Predlagal bom tudi, da se bo naš odpadni material bolj racionalno izko- riščal. Se vedno ga preveč trosimo in ga tudi premalo čuvamo.«_______________......„ ITC RAZVOJ JE Ob podpisu samoupravnega sporazuma o ustaiMDvitvi se- stavljene organizacije zdru- ženega dela ITC Celje smo za kratke izjave o p>omenu spo- razuma za njihove organiza- cije združenega dela zaprosili tri predstavnike, ki so podpi- sali sporazum v imenu svojih kolektivov. MARJAN MAZEJ, Klima: »S sestavljeno organizacijo bomo lahko prešli na eno- stavnejši način dela, laže bomo dosegli boljše rezulta- te. Združevanje s trgovinsko dejavnostjo je zelo pomemb- no, sa' t>ro''zvodnia ma^-^^-k-daj le s težavo premaguje proble- me. Menim, da nas bodo se- daj, ko smo močne i ši, banke m druge finančne institucije še bolj upoštevale. Prič-akuje- mi da bomo na o^dla.?- -^uv- nih vlaganj pridobili površin- ske kapacitete. Proizvodnjo moramo i>ovečati, saj so naši izdelki na tržišču izredno iskani.« J02E BOBNAR, Libela: »Podpis samoupravnega spo- razuma je resničen odraz na- ših skupnih razvojnih teženj in pr zadevanj. Združeni v TOZD bomo laže kos nalogam na področiu raz voia osvajania novih pro iTT.-odov, s tem. da bomo, formirali skupen marke- ting za raziskavo tržišča in ne nazadnje nam bo laže tudi na področju financ, kier bomo s koriščenjem skupnega razvoinega sklada na hitrejši način prišli do prepotrebnih sredstev, kate- ra posamezna organizacija težje rbpre. Kolektiv Libele je .V zadnjih letih mnogo vložil v izgradnjo podjetja. 14. mili- jonov je šlo za rekonstruk- cijo in razširitev obrata M 3r, Hud n od 'e^a odatkov: če- prav je bila planirana rast družbenega pax>izvoda 24,5 od- stotka., je bila dosežena stop- nja rasti le 17,5 odstotka. In- dustrija je v letu 1973 doseg- la porast fizičnega obsega proizvodnje za 5,9 odstotka, kar predstavlja le slabe po- lovico stopnje porasta po pro- gramih organizacij zdru/f-ne- ga dela za preteklo lero. Za- kaj tako? Na nižjo stjpnjo družbene- ga proizvoda je vplival pred- vsem močan porast nrateriai nih stroško/. V industrijskem kombinatu Konus, ki pred- stavlja s svojim deležem sko raj 50 odstotkov celotne pro- izvodnje industrijskih orga nizacij v konjiški občim, so se cene surovih kož, ki so os- nova usnjarske proizvodnje, povečale lani za 200 odstot- kov in več. To pa ni pojav, ki velja samo za to delovno organizacijo. Značileri je za celotno predelovalno indu- strijo. Ta je ntHTireč v pre- teklih letih doseglri visoko akumulacijo predvsem zaradi nizke cene surovin. Pojav ni prehoden v našem gospodar- stvu, zato morajo delovne or- ganizacije predelovalne indu- strije iskati izhod z'a.sti v po- vezovanju z osnovnimi proiz- vajalci surovin, boljšemu iz- koristku notraniih rezerv in čimprejšnji aktivizaciji inve- sticij. Delovne organizacije predelovalne industrije ne smejo iskati izhod v goU- borbi za dvig cen finalnih iz- delkov, čeprav se morajo tu- di te cene dvigovati sočasno, a z nekoUko nižjo stopnjo kot cene osnovnih surovin. Prav je namreč, da zmanjša mo razlike med osnovnimi proizvajalci in predelovalci surovin. Gospodarski rezuitaiti letoš- njega trimesečja kažejo, da se je vrednost ind>istrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani pove- čala za 25,5 odstotka, lagodne rezultate so dosegli v kova- ški industr;ii Zreče, kjer se je industrijska proizvodnja povečala za 64 odstotkov, v tovarni kovanih izdelkov Vi- t^mje za 113,6 odstotka, v Ko- stroju za 24,1 odstotka, v Lip za 21,7 odstotka, Comelu za 16,9 odstotka m v Konusu za 11,6 odstotka. Podatki torej kažejo na ugodnejše gospo- daiske rezultate kot lani, po- sebej še zato. ker so že, ali še bodo aktivirali investicije iz lanskega leta. V konjiški občini je znašala vrednost naložb v lanskem letu 146 mi- lijonov dinarjev, od teh je kovaška ind.istrija sama in- vestirala 100 milijonov dinar- jev v nov proizvodni obrat. Od leta 1960 do 197? v obči- ni niso zabeležili skupaj takš- ne vrednosti naložb kot zna- šajo naložbe lanskega leta. Gospodarski razvoj občine Slovenske Konjice temelji na ciljih, ki jih je zastavila re- solucija o družbeno-ekonom- skem razvoju SR Slovenije. Gospodarska rast mora poleg povečanih proizvodnih zmog- ljivosti temeljiti oa rasti pro- duktivnosti dela, na skladnej- šem razmerju med poveča- njem realnih osebnih dohod- kov in rastjo produktivnosti dela, na izboljšanju tehnolo- ške in tehnične ravni proiz- vodnje, na povečanju izvoz- ne dejavnosti in večjem iz- koriščanju notranjih rezerv ter zmanjšanju materialnih stroškov. Pomemoen dejav- nik nadaljnjega razvoja pro- izvajalnih sil v občini Slo- venske Konjice pa bo pred- vsem v odločnem uresničeva- nju ustavnih sprememb v praksi. DAMJANA STAMEJČIC COMET: NOVA HALA V podjetju za proizvodnjo umetnih brusov Comet v Zrečah, bodo kmalu dograjeni novi proizvodni prostori, ki jih gradi gradbeno po- djetje Ingrad iz Celja. Ko bodo nov oddelek opremili še s potrebnimi stroji, bodo v Cometu močno povečali proizvodnjo posameznih izdel- kov, za katere je na tržišču veliko povpraševanje In jih veliko tudi izvažajo. Povečane proizvodne kapacitete bodo zahtevale tudi kakih 50 delav- cev. Doslej so zaradi težkih delov nih pogojev, ki so terjali tudi vzdi- govanje težkih bremen, zaposlovali predvsem moške, sedaj pa bodo zaposlili tudi veliko žensk. To je ugodno"za celotno področje, saj je na zahodnem delu Pohorja nezaposlenih veliko več žensk kot pa mo- ških. Za vse, ki so jih že zaposlili v Cometu, pa tudi za tiste, ki bodo še sprt-jeti na delo, ho konjiška delavska univerza pripravila teča.ie za njihovo strokovno usposabljanje. Izobraževalni tečaji bodo predvidoma tekli v jesensko zimskih mesecih. V. L. Kovaški piknik v Zrečah Turistično društvo Zre- če pripravlja skupaj s Kovaško industrijo kova- ški piknik na Rogli v po- častitev praznika dela, 1. maja. Kovači se bodo med seboj pomerili v ko- vaških spretnostih, manj- kalo pa ne bo tudi osta- lih tekmovanj in športnih srečanj. Za dobro voljo bodo poskrbeli štirje ko- vači iz Slovenjgradca, pr- vomajski kovaški piknik pa se bo pričel ob 10. uri na Rogli. D. S. t^^6—^7 ^ 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ^ ^ 1^ 1» ^ pra-nčiška Bevc Kmetijski telinik iz tovarne EMO, je bi- j3 na občnem zboru celjskih jindikatov izvoljena za pod redsednico občinskega sindi- finega sveta povejte nam, kako ste srečali s sindikalnim de- lom? pravzaprav bolj naključno, peiam v najmanjši TOZD in jlcoraj vsakdo od nas je pre- jjel kakšno delo. Jaz sem bi- la izvoljena za predsednico osnovne organizacije sindika- ta. Kasneje so me izvolili tu- (ji za delegatko za občinsko konferenco in nato se je vse nadaljevalo. Zdi se mi prav, (ja vključujemo več žensk v družbenopolitično delo. Prav je tudi, da je v različne or- gane vključenih čimveč nepo- srednih proizvajalcev, saj ti lažje razumejo »delavske« probleme. Kaj vam pomeni izvolitev za podpred-sednico OSS? Predvsem veliko zadorolj- stvo, da mi zaupajo. Po dru- gi strani bo moja nova fimk- cija velika obremenitev, saj je dela ogromno. Pričakujem, da mi bodo vsi pomagali. Kje so glavne naloge sindi- katov v sedanjem obdobju? Nalog je toliko, da bi jih Komaj naštela. Najvažnejše vidim v uresničevanju sindi- kalne liste, ki jo moramo strogo izvajati, v pospeševa- nju integracijskih procesov ter stalnem usposabljanju no- vih sindikalnih delavcev. V glavnem gre zato, da začeto delo nadaljujemo in uspešno zaključimo. Se nekaj je po- membno. K delu moramo pri- tegniti čimveč ljudi in tesno sodelovati z družbenopolitič- nimi organizacijami, še pred- vsem ZK in samoupravnimi organi. Kaj pričakujete od svojega dela? To je težko reči. Brez dvo- ma mi bo sindikalno delo ze- lo koristilo. Prej nisem vede- la, kaj vse dela sindikat, šele sedaj spoznavam vso širino sindikalnega dela. Vse to pa mi pomaga, da temeljito spo- znavam vse družbene procese in dogajanja. BRANKO STAMEJCIC KONJICE KDO V IS Kandidati za vodilne funkcije novo izvoljene abčmske skupščine so: ra predsednika skupščine Filip Beškovnik, za pod- predsednika skupščine Stetan mg. Vida, za predsednika družbeno po litičnega zbora Stane ing. Kokelj, za podpredsedni- ka družbeno političnega zbora Vihna Ceglar, za predsednika zbora zdru- ženega dela Milena ing. Zidanšek, za podpredsed- nika zbora združenega de- la Franc Hlastec, . za /predsednika zbora kra- jevnih skupnosti Jaka Zi- danšek in za predsedni- ka zbora krajevnih, skup- nosti Miro Klemen. Mandatar izvršnega sve- ta je Pranjo ing. Tepej. Za člane pa so predlaga- ni: Polde ing. Rihterš:č (kandidat za podpredsed- nika izvršnega sveta) Ivan Pečovnik, Štefan Bibič, Ivan Samec, Kon- stantin Kuzmin, Martin Hudales, Jože Hribernik, Janez Sitar, Jože Topol- šek m Tone Turnšek. D. S. Delavska univerza v Celju postaja glede števila raznih izobraževalnih oblik ter šte- vila slušateljev iz leta v le- to velika šola. Skoraj never jetno je, da v bistvu majhna Skupina zaposlenih ob sode tovanju številnih zunanjih sodelavcev skrbi za organizi rano šolanje skoraj 2500 slu- šateljev. Delo samo je izredno raz vejano. Zaradi te izredne razvejanosti imajo odrasli možnosu najrazličnejših vrst •zobraževanja. Ce le želijo! Kadrovska struktura v Celju je dokaj dobro znana, potre be po izboljšanju še bolj. DU — v Celju le le ena od številnih ostalih organizacij, KI dokaj tiho m vztrajno, ob naporih številnih slušateljev in predavarel ev, kadrovske razmere kar lepo izbolišuie Glede na naglico razvoja vseh odnosov in znani še skoraj prepočasi. Razveselji vo je. da preko DU organi zirano študira na všjih šolah kar 932 slušateljev! Učni uspehi so razveseliivi. vzrraj nost omembe vredna, rezul tati Ohrabrujoči. Zato je ja sno da ie te slnšar.elie nuj no potrebno podpreti v naj- manj dveh smereh. Najprel v delovnih organizacijah, kjer jim morajo nuditi več pro- stega ča3a m boljše delovne pogoje in predvsem ne na sprotovati njihovim prizade vanjem. In drugo, omogočiti boljše študijske pogoje, saj so proston za predavanja, izpite, seminarje, razgovore itd. izredno slabi. Ne samo, da so razbiti po vsem Celju, tudi premalo jih je. Zato moramo tem slušateljem pomagat: v občinskem merilu. Skoraj 800 slušateljev je vpisanih v različne srednje m poklicne šole. število je prav neverjetno glede na ra- zvejanost srednjega šolstva v Celju. Ob tem delu se od prejo številna vprašanja med katerimi ni na zadnjem mestu tudi tisto, zakaj tega izobraževanja ni več na red- nih šolah. So to samo pro storski razlogi, ali je Se kaj več? Posebno razveseljivo pa je, da organizira DU — posebne sp>ecializ:rane oddel ke (n.pr. Aero-grafičarje) ki so potrebm posameznim delovnim organizacijam. V letošnem šolskem letu so namenili veliko pozornosti tudi družbeno - političnemu izobraževanju Posamezna predavanja seminarje m šo le so organizirali za vrsto naročnikov. Vzrokov za pove- čanje tesh oblik ne moremo iskati samo v okrepljem de- javnosti družbeno - političnih organizacij, ali o spoznanjih o nujnosti tega izobraževa- nja, ampak tudi v boljšem povezovanju DU z delovnimi organizacijami, številnimi do- delanimi programi, izdelavi tez, dobrim predavateljem in še bi lahko naštevali. Iz DU — se počasi umika tisti dokaj negativni prizvok, da je osnova vseh odnosov le komercialnost. DU postaja neke vrste soustvarjalec ce- lotne družbene politike v ob- čini, saj kot organizator te- ga prepotrebnega usposab- ljanja preko predavateljev lahko ustvarjalno razvija no- ve odnose Zato je tej usta- novi potrebno pomagati, ji nuditi pomoč. Spoznanje' o pomembnosti pa zahteva na eni strani ustvarjalni odnos vseh znotraj DU (prt tem mislimo tudi na vse preda- vatelje), na drugi strani pa pomoč vseh družbeno - ix)li- tičnih organizacij v Cel m, tako da bodo z razumeva- njem in koordiniranjem lahko razvili vse vrste izo braževanj Naibrž ni treba nikogar prepričevati, kako je to potrebno. J. ZUPANČIČ Gradnja hotela »DONAT« v Rogaški Slatini nezadrž- no napreduje. Kot smo že poročali, bo imel hotel, ki bo A kategorije, 220 postelj in bo pomemben turistični objekt v Rogaški Slatini v sklopu Zdravi- lišča, ki že ima veliko pomanjkanje hotelskih kapa- citet. Gradbena dela izvaja GP »Pionir« iz Novega mesta, Foto: D. MEDVED LOGARSKA DOLINA -KLIC V SILI! Bližajo se prvomajski prazniki in nato še kratka »se- zona« tja do zgodnje solčavske zime. Tisoče avtomobilov in avtobusov pripelje mno naših tratah izven cest m poti, poseb- no ne po tistih, ki so obdelane. Ne hodite se k nam igrat nogomet, pustite žogo na športmh igriščih, kamor spada! Ne uganjajte burk, kjer ni mesto za to. Ne delajte škode s trganjem cvetja, zelenja in vej! Ne puščajte zn seboj požganišč m drugih opustošenj narave! Vso šaro, ki ste jo prinesli s seboj: steklenice, konzervne škatle, papir in druge odpadke — aaiamenja nekulturnega človeka, vze- mite s seboj! Naj ostane narava čista, kot je bila ob vašem prihcMiu! Ne onesnažujte studenčkov in Savinje, vod, ki so komaj in vse čiste pritekle iz nederij zemlje, iz belega venca Savinjskih Alp! Ne parkirajte avtomobila zunaj območja ceste m parkirišč, pustite na miru na- pisne table! Vse to je pripravila narava aU človek do- mačin za goste, za vas in tiste, ki bodo še prišli! Vaše delovno mesto v šoli, v pisarni, v tovarni itd. ste pustih čisto in urejeno, preden ste šli na oddih. Upamo, da se med vašo odsotnostjo ni našel »gost«, ki bi vam napravil škodo, da bi z žalostjo in jezo posprav- Ijah za njim. Tudi nam, domačinom Logarske doline in vsega solčavskega narodnega parka, ki v njem delamo, služimo kruh m živimo še kot njegovi varuhi, kot tudi vsem resničnim ljubiteljem pnrode, ki so k sreči še v večini in se jih ta »klic v sili« ne tiče, naj bo prihranje- no popraznično razočaranje zaradi nesnage. Verjemite, tudi mi si želimo prvomajskih praznikov, vesehh dni, ko pridejo gostje! Naj vam vsem ostanejo v lepem spominu in upanje ter želja, da se kmalu spet snidemo. Dragi gostje Solčavskega, hvala za prebrane vrstice in na svidenjel OBRAZI KOVAČ Franc Kovač ;e nedvom no izredno zanimiva oseb nost. Z enim stavkom bt ga lahko označili kot en- tuziasta, ki je celo suo7e življenje posvetil eni sa- ini ljubezni — glasbi. Ro- dil se je v Zabukovict, prav v hiSi, kjer so 1934. leta ustanovili prvo god- bo v okolici. Oče je Oii jamski nadzornik, tuat sam navdušen za glasbo. Svojemu sinu ;e znai vce piti ljubezen do glasbe. Od 7. leta starosti naprej je Franc igrat citre. Ob njih je Francova ljubezen do glasbe nastajala, rasia m se razvijala. Pričel je igrati tudi druge instru- mente, najraje krilni rog (flUgelhornj. Iskanje no vih razsežnosti v glasbi ga je gnalo naprej. TaKoj ko je spoznal en mstru ment. se ;e usmeril na naslednjega in danes ga skorajda m instrumenta ki bi mu bil tuj. Franc Kovač je imel burno živ- ljenjsko pot Razsulo sta- re Jugoslavije ga le našio v Zemunu, kjer je preži vel napad na Beograa Skupai s tovor ši je iz Zemuna bežal vreko Ru me m Pratevca v Zenico in Slavonski brod. Vmes nh le dohitel ukaz, nai prediajo orož:e. ker vojska kapitulirala. Fran ca Kovača so ob povrat- ku domov v Zagrebu zaje- li Nemci m 16 mesecev je moral kot vojni uietmk delati v tovarni podmor nic v Bremnu. Potem ko je bil izpuščen. Se je vr- nil domov, a so ga ponov- no odpeljali na prisilno delo — tokrat v Westnove tovarne. Tam ga je našla mobilizacija. Dva meseca 76 bil prt težki artilenjt, nato pa vse do 1944. v nemški mornarici Ob pr- vi priložnosti, ponudila se mu je, ko je dobil dopust in smel zapustiti svojo ladjo, je Franc odšel do- mov dobil »vezo« in odšel k partizanom. Končno se je lahko boril za svojo domovino. Do lanuarja 1945. je bil borec Bračiče- ve, potem pa je bil pri Sv. Štefanu ranjen v prsi Iz Jurklo<:tra m Laškega ga je pot ponovno pripeljala v domače toge, v Zabuko- vico rn nazaj k glasbi Ko ga povprašate po spomi- nih iz najtežjih dm. vam pove. da mu le nailepši spomin na dan, ko se je po mnomh letih privlne- ga odpovedovanja v Bra- čičpvi spet dotaknil tn- sfrnmevta in zaigral. V letih po vomi je bil Franc Kor>ač eden od us- tavoritebev združene li boiske »n zabnkovJške godbe. 1959 mu ie uspe lo, da ie v Pečovnil'u kv jail nove instrumente in takrat se je vonovno rodn la samostoma liboiska godba na vihala, ki de'n- je še danes. Pot a^nshtni- ka ni lahka. Še ^la^ti ne pot samouka, ki mora po- stati glavni organizator. TURIZEM prepričevalec in učitelj. Razumevanja je vedno manjkalo. Tudi danes ga ni dovoli. In glavna peza? Raje bi bil godbenik kot vodja godbe, kapelnik Najraje bi tgral. kot dru- gi. Tako pa mora biti ved- no korak pred ostalim?, poizkušati z glasbeniki uresničiti svoje g-asbene id^eje. učiti in vzgajati mlade Lani je praznoval Franc Kovač, kapelnik aodbe ru darjev in keramikov iz Liboi 4n-letnico svojega udeistvovavja v godbi na pihala. Ob tej obletnici mu je uspelo, da so 9ku- pai z društvom upnknipv cev dosegli, »ne s srnnm denarjem, ampak s svoiim srcem«, izgradnjo doma godbenikov. Ko pripove- duje o tem. se mu ovlaži- jo oči. Rad bi. da bi bil ta dom spomin Liboiča- nom, spomin na glasbeno življenje v kraju. In ne le to. Dom bo spomin tu- di nanj. ki je vse življe- nje posvetil glasbi. B. S. 6. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St.ls^ Glin - Garant GLIN Nazarje in pohištve- na industrija Garant Polzela že dalj časa poslovno sodelu- jeta in izmenjavata izkušnje. Zaradi sorodnih interesov so se v obeh delovnih organiza- cijah pričeli pogovarjati o združitvi. Kako je s tem vprašanjem, smo vprašali di- rektorja Garanta Emesta Ramšaka, ki nam je dejal: »GLIN Nazarje je razvita in sodobna industrija lesne pa- noge, ki ima v svojem pro- gramu zajeto proizvodnjo od osnovne surovine, to je hlo- dovine, vse do gradbenega pohištva. Naša delovna orga- nizacija je dosegla solidno stopnjo razvoja v proizvodnji pohištva, radi pa bi vključi- li v svoj proizvodni program tudi izdelavo stavbnega po- hištva, obdelavo lesonita in iveric ter drugih ploskovnih oblog. Te svoje želje pa bo- mo lahko realizirali le, če se bomo povezali s surovinsko bazo. To pa je vsekakor tu- di GLIN Nazarje. Do sedaj smo razpravljali največ o po- slovno tehničnem sodelova- nju, ki ga je naš delavski svet minuli petek tudi potr- dil in podpisal. Ne izključu- jemo pa kasnejše združitve z GLIN. Naše sodelovanje naj bi bUo predvsem v obo- jestranskem dopolnjevanju proizvodnega programa, raz- vijanje proizvodnih kapaci- tet in delitve dela ter vode- nje skupne politike o orga- ni2!aciji drugih služb. Zaen- krat imamo v planu menjavo v vrednosti štirih starih mi- lijard, kar pa ie za nadalj- nje sodelovanje premalo, ker se bo moral naš proizvodni program medsebojno dopol- njevati.« Glede na današnje stanje menimo, da je Garant na pravi poti. Vemo namreč, da manjše delovne organizacije pri posodobi j an ju proizvod- ERNEST RAMŠAK, direktor GARANTA Polzela nje težko dohajajo večje, saj so osnovna sredstva zelo dra- ga, tako da za najmodernej- še stroje pogosto nimajo do- volj sredstev. S tem pa ne morejo uspešno konkurirati drugim niti v proizvodnem programu, pa tudi v kvalite- ti in cenah ne. TONE TAVČAR ŠENTJUR: PRIZNANJA OF DRUŠTVOM Letošnja priznanja OF bodo v Šentjurju dobila predvsem društva, tako so sklenili že preteklo leto. Tako bodo 26. aprila Dodelili priznanja: GA- SILSKEMU DRUŠTVU ŠENT- JUR, PROSVETNEMU DRUŠT. VU »FRANJA VRUNCA« DOB- JE, PLANINSKEMU DRU.ŠT- VU ŠENTJUR, GASILSKEMU DRUŠTVU LOKA PRI ŽUSMU in KRAJEVNI ORGANIZACI- JI RDEČEGA KRI2A PLANI- NA. „Pohištvo " KAR ŽELITE, DOBITt Obrtna delovna organizaci- ja Pohištvo v Celju šteje ne- kaj čez 100 delavcev, letno pa dosega čez staro milijardo re- alizacije. Vendar pa ta majh- ni kolektiv ustvarja dobre re- zultate na osnovi »naročilni- ške« proizvodnje. 2iveti samo od naročil, bi kdo rekel, ni lahko. Najbrž so zastoji v proizvodnji. Ni enakomerne rasti. Ali celo dela ni do- volj. Za Pohištvo to ne velja. Kako uspevajo kljub temu dobro gospodariti? Da ne omenjajo sedanjih splošnih težav z oskrbo surovin. In kako so se organizirali samo- upravno po izvolitvi delega- cije? O vsem tem so pripo- vedovali: Tone žerjav, prejš- nji predsednik delavskega sveta, Tone Knez, mesec dni novi predsednik delavskega sveta in Štefan Fras, direk- tor Pohištva. »Res je, da zaradi odvisno- sti od naročil težje načrtuje- mo proizvodnjo. Stalno jo do- polnjujemo in v konicah mo- ramo tudi nadurno poprijeti. Vendar gre. Tudi sedaj, če- prav ni lahko dobiti iveric in čutimo vplive gospodarskih hihanj. Naša delovna organi- zacija raste, številčno, po tehnični opremljenosti in tu- di pK) realizaciji, čeprav smo največjo Realizacijo dosegli leca 1972. Za. to leto načrtu- jemo 1,3 stare milijarde pro- izvodnje, še vedno predstav- jja osnovni del naše proizvod- nje trgovska oprema, stilne jedilnice in izdelki po naro- čilu. Vse več posameznikov želi naše storitve. Opremlja- mo tudi gostinske lokale. Pr- vič se je letos zgodilo, da smo nekaj izvozili. Menimo, da bo za naše obrtne, eks- kluzivne izdelke, stilne jedilni- ce vse več zanimanja. Zato vidimo naš razvoj predvsem kot obrtna delovna organiza- Tone Žerjav cija. Čeprav, to posebej pou- darjam, že sedaj razvijamo poslovno tehnično sodelova- nje. In če bodo potrebe skup- nosti drugačne, se bomo vključili v take gospodarske tokove. Mislimo pa, da bi morali razvijati družbeno obrt. Ce se bomo tehnično še bolje opremili, bomo gibčni, lahko se bomo prilagodili tr- gu, se nanj odzvali itd.«, je o razvoju in položaju delov- ne organizacije odgovoril Šte- fan Fras. Kako izpolnjujete razvojni načrt podjetja? Štefan Fras: Srednjeročni načrt delovne organizacije do leta 1975 je izpolnjen. Rekon- strukcija je izvedena, proiz- vodni prostori razširjeni. Raz- mere za delo boljše. Strojni park nov. Ko smo se moder- nizirali, je pomagal s prosto- voljnim delom ves kolektiv. Močna je pripadnost kolekti- vu. Kako pa ocenjujete samou- pravni in delovni položaj de- lavcev v vašem kolektivu? Kako je z osebnimi dohodki? Tone žerjav, mizar; Popreč ni osebni dohodek znaša ok- rog 2200 din. Dohodki nara- ščajo skladno s proizvodnjo. Seveda želimo, da bi bili še večji. Skrbimo tudi za oddih in smo si na morju uredili dve garsonjeri. Stanovanj ne kupujemo, a dajemo kredite za gradnjo. Letno okrog 12 starih milijonov. Ker živi ve- čina delavcev zunaj Celja, družabno življenje ni dovolj razvito. Vendar dela Ljudska tehnika, fotokrožek, organizi- ramo kak izlet, pomagamo pri izobraževanju. Kar zade- va samoupravljanje — to je v redu. Majhni smo, zato ob- veščanje ne šepa. Mnogokrat se sestanemo na zborih de- lovnih ljudi. Seje delavskega sveta so dobro obiskane, in ni strahu pred odkrito bese- do. Vemo, kaj pomenijo do bri medsebojni odnosi. Ce pride do težav, se pač pome- nimo. Ali imate v podjetju osnov- no organizacijo ZK? Tone Knez Štefan Fras: Ne, pripravlja- mo pa se, da jo ustanovimo. Sedaj imamo enega člana ZK. O sprejemu novih članov se že dogovarjamo. Moram pa reči, da imajo naši delavci visoko zavest. To se vidi pri referendumih. Pri raznih ak- cijah. Tudi v našem razume- vanju za pomoč raznim dru- štvenim dejavnostim. Ko smo govorili o splošni in skupni porabi, ni bilo nobenih težav. In kaj sedaj po izvolitvi delegacije? Tone Knez, mizar: Volitve so bile uspešne. Izvolili smo sedemčlansko delegacijo. V njej so Vinko Cerovšek, Franc Flis, Milan Kodela, Jo- že Pungeršek, Stanko šeru- Štefan Fra« ga, Marija Skutnik in i| Vojkovič. Od delegatskega stema želimo predvsem to, poglobimo neposredno sa; upravljanje in da bomo konferenci delegacij izb: takega delegata, ki bo pre; šal naša stališča tudi na; činsko skupščino. Deleg morajo dobro delati. Dela pa moramo biti o tem no« sistemu še bolj seznanjeni, govorim nasploh o naši i lovni organizaciji, pa tole če bo šlo še naprej tako, dobro. Prepričani smo, da bodo -Pohištvu dobro uresni: svoje cilje in načrte. V KS CELJE: OSEBNO VABILI Pisali smo že, da so v celjski občini dosegli na mi- nulih volitvah delegacij KS in delegatov družbenopoli- tičnega zbora 94,1-odstotno udeležbo. V teh dneh poli- tični aktivi krajevnih skupnosti in izvršni odbori kra- jevnih konferenc SZDL oblikujejo p>olitične ocene pri- prav in izvedbo volitev. Poleg kritičnih pripomb na premajhno število volišč in na težave z volilnimi ime- niki so posebej opredelili tudi izvedbo predkandidacij- skih in kandidacijskih postopkov oziroma celotnih ka- drovskih priprav. Klub demokratičnemu kadrovanju in razpravljanju o kandidatih je v predvolilnih pripra- vah sodelovalo še premalo občanov. Prav tako še vedno ni zadostna obveščenost občanov o bistvu in delova- nju delegatskega sistema. Resda bo po konstituiranju delegacij delo samo nakazovalo delegatska razmerja, spodbujalo živahno pripravo jsnotraj delegacije in v ix>vezavi s svetom krajevne skupnosti. Vendar pa bi morali na terenu še nadaljevati s seznanjanjem obča- nov o pomenu in vlogi delegatskih razmerij, še pose- beo v razpravi o novih statutih krajevnih skupnosti. Pred prvimi delovnimi koraki delegacij moramo poudariti tudi notranje kadrovsko »kolobarj en je«. Če- prav Je vsaka delegacija izvolila vodjo in namestnika, bi n^orali vsi člani delegacije dobiti priložnost za sode- lovanje v jsboru krajevnih skujMiosti občinske skupšči- ne. Enako velja tudi za delegacije temeljruh samo- upravnih organizacij in skupnosti. Samo tako se bomo uspešno izognili p>ojavom nekakšnih stalnih »odbomi- šfcih delegatov«. V sedanjih političnih ocenah volitev je izpostav- ljena tudi vloga članov ZK.. V krajevni skupnosti Otok v Celju se je, na primer, zlasti v zaključni izvedl« priprav del komunistov dobro izkazal. Koordinacijski odbor se je celo odločil, da bodo vabila za volitve osebno raznesli občanom. Takšen korak je ugodno od- jeknil. Saj snio v zadnjih letih v p>olitičnem delu zane- marili p>omen osebnega stika z občani. Prav zato vsi člani koordinacijskih in volilnih odborov ter posame- zni aktivisti in člani ZK zaslužijo javno priznanje uspešno, kljub nekaterim pomanjkljivostim, pripravo in izvedix) letošnjih vohtev. Naloga ni bila lahka, saj so bili roki volilnih opravil zelo kratki. In kako so se v celjski občini odrezale posamezni krajevne skupnosti? Poglejmo, kakšna je bila volilna udeležba: Aljaže^' hrib 87,8-odstotna, Pod gradom 95,3, Center 90,2, OtoH 92,6, Dolgo polje 92,3, Gaberje—Hudinja 87,8, štore 96^^ Svetina 94,5, Medlog—-Babno 86,3, Ostrožno 94.5, Šmart- no v Rožni dolini 96,6, Dobrna 98,2, Strmec 98,4, Voj- nik 97,3, Frankolovo 98,7, Skofja vas 96,3, Trnovlje 92,^ in Ljubečna 95,8-odstotna. Sedaj pa mora SZDL na terenu vložiti vse napor« za uspešno delo izvoljenih delegacij. Prva svečana sedanja »skupnih« delegatov v občinski skupščini naJ pomenijo zeleno luč za dejansko uveljavljanje 6.e\eg^^' skega sistema. — Naši delegati - Zdravilišče VEC MOŽNOSTI Temeljna organizacija zdru- ženega dela Polmlnica Zdra- vilišče v Rogaški Slatini ima sedem delegatov za delega- cijo zbora združenega dela pri občinski skupščini v Šmarju pri Jelšah. Obiskali smo dva: MATILDO SEBBA- KOVO in STANKA KRESNI- KA. Povedala sta nam nekaj o svojem delu in bodočih de- legatskih nalogah. Matilda Je doma iz Roga- ške Slatine, dela pa pri stro- ju za etiketiranje steklenic: »Nekaj novega je delegatski sistem. Sama imam sicer po- misleke, ker se bojim, da bomo z našimi sestanki po- večali zamude v proizvodnji. Pri nas v polnilnici delamo po sistemu tekočega traku in če manjka samo en delavec, se že krepko pozna. O samih problemih še nimam prave predstave, saj se bodo poja- vljali sproti z našim delom. Ko se bomo kot delegacija nekajkrat sestali, bo lažje, " ker se bomo drug od druge- ga kaj naučili. Prejšnji teden smo imeli v klubskih prosto- rih razgovore o tem, kako bomo delali. Kot metoda de- la pa se mi zdi delegatski si- stem zelo dober, ker mislim, da nikoli prej ni prišel de- lavec iz neposredne proizvod- nje tako do besede, kot irna to priložnost ravno zdaj.« Stanko Kresnik je v pol- mlnici že več kot petnajst let In je vodja skladišča: »Pi«s Matilda šerbak je, vedno bolj prihaja dela- vec iz neposredne proizvod- nje do besede in s tem tu- di do veljave. V delegatskem sistemu vidim prednost tudi zato, ker se bomo lažje naj- prej sami dogovorili o naših problemih in bomo poslali izmed nas »najpametnejšega« na sejo skupščine. To je laž- je in boljše od tega, da to te- žo nosi vse en sam, ki ne more strokovno dobro sledi- ti materalom. Prav tako bo- mo lahko nekatere stvari ne- posredno zagovarjali z delov- nega mesta.- Malo me skrbi, kako bo. kajti kadrovski se- stav naše polnilnice ni naj- boljši. Je mnogo »polprole- Stanko Kresnik tarcev«, ki niso čisto tako povezani z obratom kot »či- sti« proletarci. Njegove mi- sli ga le še vežejo na zemljo, ki jo ima doma. Toda upam, da bomo vseeno enakopravno zastopali naše interese in ta- ko opravičili svoje delegat- sko delo. Se pa strinjam z mojo sodelavko, ko je deja- la, da je specifika naše TOZD takšna, da težko po- grešamo človeka na delov- nem mestu. Zato se nekateri kar malce bojijo sestankov, ki jih je danes iz dneva v dan več. Tu ni samo skupšči- na, so še interesne skupnosti pa kaj vem kaj še vse . . .« D. M. CELJE: KDO V VODSTVO? v celjski občini so se od- ločili, da bodo za predsedni- ka družbenopolitičnega zbora občin.ske skupščine predlagali Poldeta Slapnika, za njegove- ga namestnika pa Milo Sta- mejčičevo. Kandidat za pred- sednika zbora združenega dela je Jože Turnšek iz EMO, nje- gov namestnik pa naj bi bil Peter Grdina iz 2ele.fame. Za mesto predsednika zbora kra- jevnih skupnosti kandidira Franc Zelič in za njegovo na- mestnico Anica Kolmanova. Za podpredsednika izvršnega sveta za gospodarstvo bo pred- lagan Risto Gajšek. za druž- bene služIle Mitja Pipan. Se- kretar izvršnega sveta občine Celje naj bi bil Ivan Mravlje, za tajnika občinske .skupščine pa kandidira Boris Rosina. §t. 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 Gledališki Vojnik Za uvod Moliere Igralci AG »Železar« Celje — štore V ponedeljek zvečer se je v kulturnem domu v Vojniku pričelo že osmo tradicional- no srečanje amaterskih gle- daliških skupin celjske obči- ne. Nekdanja občinska ama- terska dramska revija je v osnovi izgubila svojo prvotno obliko dela, saj nastopajočih skupin na odru ne spremlja žirija, ki je v preteklosti vzburila toliko hude krvi, am- pak samo skupina gledaliških strokovnjakov, ki jih vodi predsednik republiškega združenja amaterskih gledali- ških skupin Marjan Belina. Začetek včerajšnjega 'sreča- nja je pozdravil pred nedav- nim novoizvoljeni predsednik občinskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Slovenije Božo Lukman, za- tem pa so nastopili dijaki Ekonomskega šolskega cen- tra z recitalom »Ljubim mla- dost«, ki so ga izvajali tudi na Naši besedi 74. Ob tej pri- ložnosti lahko zapišemo, da se je ravno ta recital v reži- ji Štefana Zvižeja in recital celjske Tehniške šole zvrstil v republiško Našo besedo, ki bo prihodnji mesec v Celju. Uradno je zatem nastopilo amatersko gledališče železar Celje-Štore z Molierovim Ge- orgom Dandinom v režiji celj- skega gledališkega igralca Branka Grubarja. To je bila predstava, ki jo je občinstvo, ki je v celoti napolnilo dvo- rano, s hvaležnostjo sprem- ljalo vse do konca, čeprav ta znana komedija o kaznova- nem ali če hočemo, prevara- nem soprogu ni pokazala ti- stega živahnega ali celo bur- kaškega temperamenta. V di- alogu po predstavi se je raz- vila zanimiva razprava o po- stavitvi te igre in o težnjah tega znanega celjskega ama- terskega igralskega ansam- bla, ki bo na letošnjem sre- čanju sodeloval kar z dvema predstavama. Poleg omenjene bodo igrali še »Sam sebi so- vražnik« v režiji Cveta Ver- nika. Prizadevni vojniški or- ganizatorji so se toplo zahva- lili vsem sodelujočim za po- nedeljkov prvi večer, v torek pa so nastopili Velenjčani in sicer z znanim delom »Naj poje čuk«, mladega sloven- skega dramatika Toneta Part- ljiča. Včeraj zvečer je nasto- pila druga skupina trnovelj- ske »Zarje« z igro »Otroci po želji« v režiji mladega debi- tanta Dušana Vovka. Danes zvečer pa bodo nastopili mla- di iz Pesja. Njihovo gledali- šče nosi ime po Linhartu in sicer z bulvarko »Naši ljubi otroci«. Petek bo spet dan za »železar Celjeištore«, igrali bodo »Sam sebi sovražnik«. Sobota bo v znamenju tmo- veljske »Zarje«. Znana gleda- liška skupina pod vodstvom Štefana Žvižeja nam bo to- krat predstavila Javorškove »Manevre«, nedelja pa bo dan za gostitelje. Režiser Tone Zorko je na oder postavil de- lo Angleža Lavvrencea »Sna- ha«. Tako bo Vojnik živel cel teden v znamenju gledališča, amaterskega gledališča, ki z vztrajnim in napornim delom vsako leto bolj opravičuje ta svoj hvalevredni naslov. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED Slovenska Konjic0 v počastitev dneva OF pri- pravljata godba na pihala Slovenske Konjice in Kultur- no umetniško društvo »Tone Meliva« iz Oplotnice opereto Edvarda Ingriša z naslovom TAM NA GORAH. Uprizori- li jo bodo 26. aprila v Domu kulture v Slovenskih Konji- cah. Delo je obsežna glasbe- na stvaritev, ki opeva življe- nje mladega naroda, njegov boj proti germanizacijskemu pritisku med obema vojna- nia in njegovo ljubezen do domače zemlje. Glasba se hiočno prepleta s folklorni- hii motivi, ki dajejo opereti naše, slovensko obeležje. Predstavo pripravlja Milan Vidic, znan kulturni delavec iz Slovenske Bistrice, ki je pohvalil tudi resnost in toč- nost izvajalcev. Dirigent bo Dušan Pečnik, ki je kapelnik konjiške godbe na pihala. Pokroviteljstvo nad prvo predstavo je prevzela občin- ska konferenca SZDL, ki bo pred prem.iero podelila pri- znanja OF zaslužnim obča- nom. Za opereto je veliko zani- manje med konjiškimi obča- ni in občani sosednjih kra- jev. Ni prvič, da sodelujeta dve sosednji občini: konjiš- ka in bistriška, ki sta že. pred osmimi leti uprizorili »Planinsko rožo«. Predsednik konjiške godbe na pihala Jo- že Fideršek je dejal, da bodo opero uprizorili zaradi veli- kega zanimanja konjiških ob- čanov za to zvrst glasbe, hkrati pa bodo povezali tudi kulturne amaterske delavce iz občine Slovenske Konjice in Slovenske Bistrice. Pevci, igralci, mešani zbor iz Op- lotnice, godba na pihala in folklorni ansambel — vsi so z veseljem sprejeli nase od- govorno delo. Opera je aktit^ alna prav v teh dneh, ko si italijanski iredentisti nesra- mno prilaščajo naše ozemlje in tako rušijo suverenost na- še države. KONRAD SODIN Revija zborov Zveza kulturno — pro- svetnih organizacij Ža- lec je pripravila v Gri- žah revijo pionirskih in mladinskih zborov. Na- stopili so enoglasni, dvo- glasni in troglasni • zbo- ri iz Žalca pod vodstvom Tanje Anžej, iz Griž pod vodstvom Jerce Inkret, iz Petrovč, zboi vodi Vera žuželj, iz Šempetra — vo- di Sonja Kasesnik, iz Polzele pod vodstvom Anice Aškerc iz Braslovč pod vodstvom Marije Do- sedla. Dvorana je bila polna navdušenih poslušalcev," ki so mladim pevcem z dolgimi aplavzi izkazova- li priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Na sliki je enoglasni pevski zbor iz osno-vTie šole Griže, ki ga vodi to- varišica Jerca Inkret. Foto: T. Tavčar Iz dnevnika SLG Celjsko gledališče bo v počastitev praznika OF in 1. maja uprizorilo v četrtek, 25. aprila ob pol osmih zvečer kcmedijantsko predstavo mladega slovenskega avtorja Francka Rudolfa CELJSKI GROF NA ŽREBCU •J režiji Dušana Mlakarja. Vstop na to predstavo je biezplačen in zato vabimo vse, ki si te uspešne pred- stave Celjanov še niso ogledali ali jo želijo še enkrat videti, da ne zamudijo priložnosti. V vlogi Hermana in Friderika nastopata Pavle Jeršin in Janez Bermež. Razstava umetnostne in kulturne zgodovine v Pokrajinskem muzeju Po večletnem intenzivnem znanstvenem delu smo po zaslugi celjskega Pokrajinskega muzeja dobili novo stalno razstavo umetnostne in kulturne zgo- dovine, ki obsega obdobje od 13. do 20. stoletja. Svečana otvoritev je bila 22. aprila v Stari grofiji na Muzejskem trgu. Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval kvartet ansambla »DA CAMERA«. Uvodni besedi sta podali ravnateljica muzeja Vera Kolšek in višja kustosinja Milena Moškonova. O tej veliki in pomembni razstavi bomo še obširneje poročali. INTARZIJE V ROGAŠKI SLATINI — v novi piv- nici zdravilišča Rogaške Slatine razstavljata intarzije Mirko Hojnik iz Laškega in Branko Padžan iz Roga- ške Slatine Hojnik je letos že razstavljal svoje intarzi- je in sicer na sevniškem gradu. Med obiskovalci razsta- ve, predvsem gosti zdravilišča je veliko zanimanje za njuna dela Foto: D. MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16—17 DOGODKI ŠEMPETER: IZPITI ZA ŠPORTNE RIBIČE Ribiška družiiui Šempeter .je preoklicne šole. V poklicne šole se lah- ko vpišejo učenci, ki ni- so starejši cd 18 let. Gle- de spola pa velja, da so praviloma vsi poklici do- stopni tako fantom kot dekletom. Danes je že marsikateri poklic izgu- bil, privilegij, da je samo »moški«. V mnogih takih poklicih se sedaj dekleta uveljavljajo mnogo bolje kot fantje. Sicer pa bo- mo o tem še govorili. Učenec mora za poklic, ki si ga izbere zdravstve- no ustrezati. Vsak poklic postavlja pred človeka drugačne zahteve. Ljudje, ki imajo npr. ploske no- ge, ne morejo biti na- takarji, frizerji, prodajal- ci. Kdor nima ostrega vi- da, ne more biti finome- hanik, graver, orodjar in podobno. Občutljiva koža preprečuje delo z razni- mi kemikalijami, itd. Za- radi tega mora biti vsak učenec pred vključitvijo v uk zdravniško pregle- dan. V prihodnjih člankih vas bom poskusil sezna- niti z glavnimi značilnost- mi posameznih pK)klicnih šol, njihovimi učnimi za- htevami in seveda tudi z zdravstvenimi, postop- kom za vpis in njihovo pomembnostjo v okviru celotnega našega gospo- darstva. Opozoril pa vas bom tudi, v katerih pok- licih čutimo veliko po- manjkanje strokovnjakov in v katerih jih je pre- več. Opozoril bi vas rad le še na to, da je vaša iz- bira poklica pred vrati. Nimate več mnogo časa čakati. Potrebno je zače- ti resno razmišljati in se posvetovati. Poto: Karh štante RADO PLAUŠTAJNER 2 Drugače ponuja Bang- kok živahno nočno življe. nje, sprejemljivo za na- vadnega tujca, ki si želi ogledati predvsem njihove plese ter slišati njihovo glasbo. To mi je uspelo videti v enem izmed naj- imenitnejših lokalov Ban- gkoka. kjer moraš dobi- ti vstopnico prek vez ali jo preplačati. V takšni restavraciji, ki je bila urejena v stilu kraljevske palače, so mize pri tleh in v prostore moraš vsto- piti bos. Obvezna je se- veda večerja, kjer ti ser- virajo ponavadi pražene rake, razne juhe, riž, ko- kosove deserte in riževe vino. Plesalke, ki so bile oblečene v raznobarvna oblačila, so nam prikaza- le dvorne plese. Posebne zanimive, so jih naredi- la zlata pokrivala v oblik; zlatih pagod, pa tudi pr sa so imele umetno po- daljšane z zlatimi nati kači. Plesi so bili zelc umirjeni in se je vse iz- ražalo v bistvu 'z gibi rok Vsak gib je nekaj pome- nil, ta ljubezen, oni pla- host ali ljubosumje, če- prav je bila to predstave za turiste, ji do popolne avtentičnosti ni velike manjkalo. Velika posebnost Bang koka so klubi za masažo. Ni časopisa v katerem se ne bi našla reklama za takšen klub. Klub je lah ko najnavadnejša bežni ca, pa tudi prijeten in za- nimiv kotiček z odlične »postrežbo«. Ko vanj vstopiš, te sprejme gos- podarica lokala. Pelje tt v prostor, iz katerega imaš pogled na skupine deklet v drugi sobi. De- kleta obiskovalca ne vidi- jo, ker je steklena stena prozorna samo z obiska valčeve strani. Ta pove številko dekleta, ki ga za- nima. Dekle seveda ta- koj jx}kličejo m obisko- valec se ji mora predsta- viti. Nato gresta oba t dekletovo sobo, kjer de- kle, sedaj oblečena v bi- kini, gosta zmasira. To stane deset dolarjev v iz- vrstnem klubu in prav to- liko dobi dekle napitnine. Ce hoče gost kaj več, mu je dekle na voljo, ker ni- kogar ne briga kaj počne- ta v sobi. Seveda pa se takšne dodatne usluge po- znajo na obiskovalčevem žepu, kar pa verjetno ne opazi takoj, saj sem t turističnem časopisu bral, da prideta ponavadi ta- ko gost, kot dekle zado- voljna iz sobe ... Doživetje zase je drugi del Bangkoka, življenje t vodnih kanalih, ki se ime- nujejo klongi. Začenjajo se na drugi strani reke Chao Phya, ki je glavna reka Tajske. V bistvu gre za predmestje Bangkoka imenovano Thonbury, ki leži na zahodni strani re- ke in ima več sto tisoč prebivalcev. To predmest- je sestavljajo kanali in je takšno kot je bilo pred desetletji Bangkok. Tu so seveda šole, razne trgovi- ne, ladjedelnice za manj- še ladje in številna nase- lja, ki so krita ponavadi s pločevinastimi stre- hami. Vse je dosegljivo le po vodni poti. Vmes je polno palm in drugega drevja, kar kaže, da si človek tu pokrajine ni os- vojil. Najzanimivejši so plavajoči trgi, kamor s svojimi čolni pripeljejo že v zgodnjih jutranjih urah kmetje svoje pridelke, predvsem južno sadje. Vsa trgovina se začne in konča na teh čolnih, mar. sikateri trgovec pa se gre popotnika in se s čolnom poda od naselja do nase- lja, od hiše do hiše ter ponuja svoje blago. Ogle- dal sem si najzanimivej- ši plavajoči trg Wat Sai, kamor naju je odpeljal vodni taksi, potem ko sva ga kar po domače vpra- šala »Wat Sai, bai mai?« (Ali greste do Wat Sa- ia«. Na tem trgu ima- jo celo_ nekaj trdnejših stavb, vendar lesenih in poleg trgovine, ki se jo gredo domačini na čol- nih, so tudi prodajalne bogatejših trgovcev. Eden si je za vratarja in stra- žarja trgovine omislil kar mladega slončka in s tem hote ali neho-te us- pel, ker ima trgovino stalno polno. Trgovina med domačini na teh tr-. gih ima včasih še zna- čaj otroške igre. Med sto. tinami čolnov, ki pripe- ljejo blago na trg, so tu- di takšni, ki le malo prch- dajajo. Ducat jajc ali ve- nec banan zadostuje, da njegov lastnik sedi ves dopoldan na trgu, pravza. prav v svojem razmaja- nem čolnu, vmes pa trgu- je. Reklama za blago je seveda zvočna, vendar ne- vsiljiva, tako, da marsika- teri turist kupi banane ali drugo sadje od teh preprostih ljudi pod slamnatimi klobuki. Kaj malo bi bralcu pri- kazal Bangkok, če mu ne bi opisal lepote templjev, kakršnih se ne vidi ni- kjer drugje na svetu. To- da naj ostane ta prikaz Za konec, ker želim bral- ca sedaj popeljati pov- sem na sever Tajske, rm mejo Kambcdze, kamor le redko zaide kakšen Slovenec. Tri dni sem se namreč mudil v starodav- ni Tajski prestolnici CM- angami. Včasih se je tja potovalo po reki nekaj mesecev, železnica je skrajšala pot iz Bangkoka na en dan, moderno leta- lo na dobro uro. čeprav je Chiangmai drugo naj- večje mesto Tajske in ve- čje od našega Celja. Ob- držalo se je še vedno navdih preteklosti ter od- prtost in preprostost lju- di. Mesto je nastalo v 13. stoletju, ko je kralj Men- gre iskal novo prestolni- co. Tajci so se morali namreč umakniti iz oze- mlja današnje Kitajske, pred napadi Kitajcev. Obzidje takrat zazidanega mesta je še deloma vid- no, ohranjeni so še ne- kateri stolpi in vrata. Po- sebno dobro je ohranjen vodni jarek okoli obzidja. Zanimivo je, da je naj- prej nastal tempelj, kjer je Kralj Mengre 1296. leta na jasi sredi džungle opa- zil dve beli srni, kar je štel za dobro znamenje in je pozidal tempelj, ka- sneje še samostan, v zno- žju gore pa novo prestol- nico Chiangmai. Tempelj m samostan sem si seve- da ogledal. Leži msoko nad Chiamngmaiem sredi zelene gore. Do njega la- hko prideš edino peš po tristo oseminštiridesetih stopnicah, ob katerih se vijeta dolgi iz keramike zgrajeni sedcmglavi kači. Tempelj in samostan sta živopisna, notranje dvori- šče samostana pa je ob- dano z galerijo Budov. V volilni dvorani pa je kip zlatega Buda. Posebej so me zanimali menihi, ki jih tudi drugače srečuješ po deželi na vsakem ko- raku. Ostriženi so na go- lo in oblečeni v rumena oblačila. Naši delegati _ v v OBVEŠČANJE Borjs Planine je po pokli- cu gozdarski telinik. Na ne davnih voUtvah pa je bil iz- voljen za člana delegacije TOZD Lesno industrijskega obrata Slovenske Konjice. Boris mi je povedal, da se delegati še niso sestali na svoji prvi seji, to bodo stori- li v kratkem, ko se bodo do- govorili, kdo od delegatov bo zastopal TOZD LIO na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine. »Naša naloga bo predvsem ta,« je dejal Boris Planine, »da bomo prenašali interese delovnih ljudi našega obrata v skupščino in infonnacije SF>et nazaj delovnim ljudem. 2e pred vsako sejo se bomo delegati dogovorili, kdo izmed nas bo zastopal delegacijo na seji skupščine, istočasno pa bomo sprejeli še stališča, ki jih bomo zavzemali ob do- ločenih problemih.« Bons je poudaril, da je na- loga delegata predvsem ta, da obvešča delavce. V Lesno industrijskem obratu so rav- no zato, da bi bili delavci čim bolje obveščeni, vključih v delegacijo po enega člana Iz skoraj vsake delovne eno- te. Tako se ne bo mogel nih- če pritoževati, da nI bU ob- veščen o določenem proble- mu ali nalogi. »Mislim, da je delegatski siotem tista široka baza, ki je potrebna delavcem, da soodločajo o vsem, kar se dogaja v posamezni delovni organizaciji. Vendar je veli- ko delavcev še takih, ki se ne zavedajo, da imajo mož- nost, pravico in dolžnost so- odločati. Takim delavcem bo- mo morali še posebej razlo- žiti njihove pravice, drugače naš sistem ne bo popoln.« Boris Planine Je dejal, da Je v njihovem obratu veliko delavcev, ki imajo doma še posestvo in ki se zaradi dela. Boris Planiiic ki ga imajo doma in v delov- ni organizaciji, ne morejo ali pa nočejo aktivno vključiti v sistem neposrednega odlo- čanja. Toda TOZD LIO je po starostni dobi delavcev zelo mlad, le nekaj čez dvaj- set jih ima. Pred njimi je še veliko ča- sa in možnosti spoznanja, da je odločanje v delovni orga- nizaciji njihova ustavna pra- vica in dolžncšt. DAMJANA STAMEJČIC Kmalu nagradna igra NT in RG 10. stran — NOVI TEDNIK J5. april 1974 — Št. 16—17 Šentjur - delavci DO IZOBRAZBE! Na občnem zboru ob- činskega sindikalnega sve- ta so čland organizacije pregledali in ocenili delo v preteklem obdobju, obe- nem pa si zatsavili smer- nice za delo v bodoče. Iz poročila predsednika sindikalnega sveta Ivana JAGRA je moč razbrati, da je organizacija opravi- la veliko nalog tako na področju izboljšanja de- lovnih pogojev in skrbst- va za zdravje delavcev, ka- kor tudi na področju sta- novanjskega gospodarstva. Kritično pa so ocenili kon- stituiranje delovnih orga- nizacij V skladu z novo ustavo, saj so ostali brez statusa TOZD delovni ob- rati, ki izpolnjujejo ustav- ne zahteve za formiranje TOZD. Zato bo potrebna nadaljnja akcija za dosego ciljev, ki jih po.stavIja no- va ustava. Prav tako ne smejo ostati samo pri for- miranju delavske kontro- le, ampak morajo pristo- piti h konkretnejšim ob- likam dela. Med nalogami občinske- ga sindikalnega sveta je treba omeniti predvsem pospeševanje integracij- skih procesov v občini in zunaj nje. Potrebno pa bo tudi sporazumevanje pri delitvi dohodka in OD. V razpravi so še poseb- no poudarili potrebo po izobraževanju neposred- nih proizvajalcev, saj v ob- čini ni institucije, ki bi se ukvarjala s tovrstno obliko dela. Oblike izob- raževanja so organizirale le nekatere posamezne or- ganizacije. Pri tem je še posebno prizadeta družbe- no-politična stran izobra- ževanja. Ob koncu so spre- jeli sklep o razglasitvi iz- voljenih delegatov za čla- ne novega občinskega sin- dikalnega sveta. V novi organizaciji sindikatov v občini bodo imeli 32 os- novnih organizacij, 3 sin- dikalne konference in 3 odbore. DRAGO MACKOŠEK Minuli teden so se prvič sestali novi porotniki občinskega sodišča v Celju. Spre- govoril jim je predsednik sodišča Marjan Bele, predvsem o vlogi sodišča v novih samoupravnih in ustavnih odnosih v naši družbi ter o pomenu dela sodobnih porot- nikov. Posnetek prikazuje trenutek zaprisege novih sodnikov porotnikov, ki jih je v celjski občini 150. Foto: Drago MEDVED GAUP ŠOŠTANJ: NI SUROVIN FRANC TESOVNIK, di- rektor v Galipu v Šošta- nju: »V zadnjem času ze- lo občutimo težave zaradi surovin, ki jih nimamo ni- ti za nekaj dni proizvod- nje, in zaradi cen, lii ne- umorno hitijo proti nebu. S poliesterskimi smolami smo se oskrbovali preko jugoslovansidh proizvajal- cev, ki pa so v zadnjem času dvignili ceno za 200 do 270 */fl, inozemski pa za 250 "/o, zato (cena in kva- liteta) smo primorali uva- žati surovino. Kritični ma- teriali na trgu so tudi cin- kove ligure, ki so se po- večale za 140 do 200 %. Najbolj kritična nabava materiala je »polistirol« in to tako na domačem, kot tujem tržišču, »OKI« iz Zagreba, ki proizvaja ta material, pokriva jugo- slovansko tržišče samo 40 do 50 '/o, cena materiala pa je od konca lanskega leta do danes porasla za 120 do 200"«, uvozni ma- terial pa je dražji samo za 40 0/0. Iz navedenih vzrokov je jasno, da trpi proizvodnja in realizacija posameznih podjetij. Ti vzroki so tudi povzročili, da je podjetje Galip poslovalo v zadnjih mesecih lanskega leta z iz- gubo, kljub temu pa je poslo\Tio leto zaključilo z minimalnim ostankom do^ hodka. Spričo takšnega stanja pa je podjetje ime- lo do 1. aprila (ni prvo- aprilska) zamrznjene ce- ne! Za vse zgoraj navede- ne surovine (razen polie- stra, kjer smo trenutno dobro založeni), nimamo niti minimalnih zalog za nekaj dni. Proizvodnja bo odvisna od tega, ali bomo uspeli ali ne surovine za- gotoviti. Zaradi teh neure- jenosti, kjer pa smo mi najmanj krivi, se kaj lah- ko zgodi, da ostanemo brez surovin, to pa veste, kaj pomeni za 200 članski kolektiv, ki se trudi, da bi uspešno posloval.« T. VRABL Franc Tesovnik Srečanje z Marijo Blagotinšek MED STROJEM IN... ste poročeni?: »Sem in mati enega otroka.« V Tovarni usnja Šoštanj ste kot tehnik vodja končne ob- delave obrata kroma? »Da.« Na sedmem kongresu Zveze komunistov Slovenije ste bili med delegati iz velenjske ob- čine? »Ja.« Kako vse to zmorete? »Imam razumevajočega mo- ža in mamo, ki mi takrat, ko deiam aili se družbeno angaži- ram FKjmagarta.« Imam občutek, da \i lo lahtevno delo med strojem, funkcijo in domom dobro in celo z lahkoto 'opravljate. Ka- ko pa je z drusrimi ženami? Večina, se mi zsebnio doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabila. Izredno mi je bila všeč struk- tura delegatov, saj jih je bila več kot polovica iz neposred- ne proizvodnje, veliko pa je bilo tudi nežnejšega spola.« Vas je na kongresu morda kaj motil-o? »Sodelovala sem v komisiji za ekonomska vprašanja, kjer sem pogrešala več konkretnih razgovorov o .stanju proizvod- nje. Kljub temu da ne re- čem, da ni bDo potrebno na široko govoriti o kmetijstvu, zlasti v zaostalih krajih Slo- venije.« Vrniva se v poau s komisijo za po- deljevanje priznanj OF odločil, da letošnja pri- znanja prejmejo Ljuban Naraks iz Šoštanja, Her- man Mrak iz Lokovice, Jože Svetina iz Zavodenj, Jože Jerič iz Pesja, Mir- ko žolnir iz Velenja in Ivan Tajnik iz Gorenja. Priznanja bodo podelili v petek v kulturnem domu ob 18. uri, ko bo tudi koncert gimnazijskih pev- skih zborov iz Celja in Velenja. ŠOŠTANJ KAKO DOLGO ŠE? Cerkev Sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju še stoji. Nekateri prebivalca okrog nje vedo povedati, »da se že slišijo rudarji iz zemlje, če se glasno pogovar- jajo«. Verjeti bi bilo mogoče, da se eksplozije pri miniranju vrtin res že približujejo Šoštanju. VeUk kulturni spomenik Je cerkev. Na tem mestu je vztrajala od leta 1723, ko so jo sezidali kot podruž- nično cerkev šaleške cerkve S. Mihaela. Po več kot 250 letih je njeno zidovje Se dokaj dobro ohranjeno in daje Družmirju videz pomembnega kraja. Pokopališče pod cerkvijo je poslalo prazno, saj so grobišča preselili v PodkraJ pri Velenju. S tem in še 2 zidavo nove cerkve na vhodu v Penk je postalo ja- sno, da bo hribček s cerkvico postal prej ali slej Skalam podobna jalovina, ker se globoko pod zemljo nahaja še veliko premoga. No, lahko samo ugibamo. Verjetno pa se že ve pre- cej točno, kako dolgo še bodo imeh Družmirčarft in Šoštanj čani anteno, ki je kar pol tretje stoletje lovila besne strele na križ na visokem stolpu. PEPI MIKLAVC Rogaška Slatina Naslov opravičujejo podat- ki, ki govore o izrednem po- slovanju v prvih treh mese- cih tega leta v zdravilišču v Rogaški SlaUni. V razgovoru nam je Jožko Lojen, komer- cialni direktor zdravilišča, po- vedal, da je zanimanje za vo- do v sedanjem času tolikšno, kot lani sredi sezone. Zato že imajo probleme z embalažo, ker je nimajo toliko v zalo gi, poseben problem pa pred- stavljajo tudi pralni praški, ki jih v veliki meri primanj- kuje. Zaradi težav v domači industriji stekla steklarne iz- delujejo slabše steklenice in je potem pri polnjenju večji lom steklenic, kot bi smel bi- ti. Embalaža tudi počasneje kroži med potrošniki in v se- zoni bo morda prišlo do po- manjkanja vode — tako Tem- pla, kot Donata, to pa, kot smo že omenili — zaradi po- manjkanja steklenic. S po- dobnim problemom se sreču- jejo tudi drugod. Hotelske kapacitete so v zdravilišču popolnoma zase- dene. Vse postelje so razpro- dane praktično do jeseni, ta- ko da v Rogaški letos sploh »ni sezone«, saj ne obstaja nobena meja v zasedenosti kapacitet. Ta velika prostor- ska stiska (začeli so že upo- rabljati tudi nekurjene hote- le) potrjuje potrebo po čim- prejšnji izgradnji novega ho- tela, ki vidno raste v svoji sodobni arhitekturni pojavno- sti med starejšimi, klasicisti- čnimi zgradbami stare Roga- ške Slatine. Sicer pa že se- daj ugotavljajo, da bodo tudi kapacitete novega hotela, ki bo zmogel 220 postelj, prema- lo in da bi bilo v sklopu dol- goročnega razvojnega načrta razmišljati o novem odpira- nju kapacitet. To pa bo se- veda v veliki meri tudi od- visno od bodoče investicijske politike, ki pa verjetno ne bo najbolje naklonjena turizmu. V Rogaški so torej zado- dovoljni. Ne seveda tako, da bi počivali na doseženem uspehu. To je le vzpodbuda za še boljše delo in konkret- nejše pYijeme pri boljšem go- spodarjenju in razvijanju tu- rizma v tem zdravilišču z več- stoletno tradicijo. D. M. DELEGATI V REK Franc Krištof, Ivan Črep, Avgrust Terglav, Jože Bačov- nik, Ernest Oremuž, Ivan Cernoša, Jože Medved (odko- pi vzliod), Karel Martinšek, Drago Potočnik, Zdravko Vid- mar in Ivan Bačovnik (odko- pi zahod), Alojz Kikec, Vili Romih, Anton Rutnik (ste- ber 8), Anton Poz vek in Jože Aljaž (zračenje), Anton Ro- mih in Jože Hudales (klasir- nica), Danilo Vrbovšek in Djordje Vejnovič (priprave), Rudi Kortnik (tran.sport), Sta- ne Planine (jekleno podprt- je), Anton Zemljak, Maks Kranjc in Božo Horvat (me- hanizacija), tv DELEGAT V TOLO Delegacija Tovarne Jahke obutve TOIiO Šentjur šteje 6 delegatov, fca^terim je 280 član- ski delovni koleilctiv zaupal številne naloge, o katerih bodo govorili v zboru združenega de la. Zanimivo je, da so v dele- gaciji štird ženske, kar pa je razuinlijiv^), eaj je v podjetju zaposlenih okoli 90 »/o žena. Delegati so naslednji: Romih Ana, Pšeničniik Olga, KJrafM Milena, Košir Zora, Sever Ma- tija in Prece Ferdo. Za. vodjo delegacije so izvo- lili Ferda FRECETTA, vodjo nabavne službe, zaposlenega v pod^jetju preiko 15 let: »Z novim delegatskim siste- mom so dane mnogo večje možncsti odliočanja in samo- upravljanja neposrednih pro izvajalcev, zato se dobro' za- vedamo, da nam je delovni kolektiv zaupal števiine naloge, ki jih bomo seveda enotno ure- sničevan, obenem pa skrbe;, da bomo v nenehnem stiku z delavci, kajti le taiko bo naše delo laliiko uspešno.« D. MACKOŠEK Slov. Konjice Praznik OF slovenskega naroda in 1. maj — praznik dela, bodo v Slovenskih Konjicah počastili v petek, :i6. apri- la. Na svečani prireditvi bodo kulturni delavci konjiške in bistriške občine uprizorili opereto skladatelja Franja In- griša z naslovom Tam na gorah. Prireditev bo v Domu kul- ture, pričela pa se bo ob 19. uri. Pred svečano premiero bo obiskovalcem spregovoril član občinske konference SZDL Slovenske Konjice, nato pa bodo podelili priznanja OF zaslužnim občanom. Za dolgo- letno uspešno delo na področju razvoja krajevne skupnosti Zreče bo prejel priznanje OF Kari Arlič, predsednik krajev- ne skupnosti Zreče. Kolektivno priznanje OF bo prejel Občinski odbor Rdečega križa za dolgoletno uspešno izva- janje humanitarnih akcij na območju občine. Franc Ban bo prejel priznanje OF za večletno aktivno in tvorno delo pri razvijanju družbeno-ekonomskih odnosov in političnega sistema v občini, Veri Kravarič-Markošek bodo podelili pri- znanje za dolgoletno in uspešno delo v družbeno političnih organizacijah ter interesnih skupnostih, Leopold Rozman bo dobil priznanje OF za dolgoletno delo v krajevni in ob- činsld konferenci SZDL, Jakob Štefančič pa za aktivno in uspešno delo v družbeno-političnih organizacijah občine Slovenske Konjice. Damjana Stamejčdč VAŠ KS SESCE V tej številki Novega tednika pričenjamo našo novo rubriko: Vaš prob- lem. Vsakič bomo obiska- li eno od krajevnih skup- nosti in koga od obča- no'/ povprašali, kateri problem ga najbolj tare. Tokrat smo bili v Šeščah, eni najmanjših KS žalske občine. Tu smo se pogo- varjali s predsednikom krajevne skupnosti FiU- pcm Gorjupom in kraja- nom Ivanom Volmutom. Filip Gorjup: »Med vse- mi problemi v KS bi tež- ko izločili enega. Ker smo tako majhni, bi po- vedal, da je največji pro- blem financiranje delova- nja naše skupnosti. Kljub temu ne bi govoril o tem problemu, saj pričakuje- mo, da se bo z novo usta- vo ustrezno razrešil. Prav je namreč, da se denar vrača tja, od koder je de- lavec prišel v delovno or- ganizacijo. Spregovoril bi več o problemu cest v naši krajevni skupnosti. Čeprav smo glavno cesto do šešč in Matk že pred leti, ko je bil tu občin- ski praznik, asfaltirali, nastajajo prav s to cesto sedaj veliki problemi. Po poškodbi mostu v Šempe- tru se je namreč največji del prometa preusmeril prek Polzele, velik del pa tudi preko ,Šešč in Pre- bolda. Ker so to pred- vsem težka vozila, cesta p>a zanje neprimerna, je ta hudo poškodovana. Občani so se sami izred- no mcčno angažirali pri izgradnji te ceste. Prispe- vali so denar, sami veliko delali, večkrat tudi sami zgradili most ... Ni čud- no, da je sedaj med nji- mi veliko hude krvi za- radi poškodovane ceste. Od Cestnega sklada smo sicer dobili že 5 starih mi- lijonov in cesto smo vsaj delno pckri>ali. To pa ni dovolj. Ker most v Šem- petru še dolgo ne bo po- pravljen, menimo, da bi nam morali cesto dobro urediti, jo razširiti in us- posobiti za promet, s težkimi vozili. Poleg te ce- ste naj omenim še prob- lem gorskih cest, ki bi jih prav tako morali razširiti m jih usposobiti za pro- met ter tako urediti pove- zavo med višinskimi prede- li in dolino. Za to pa nam manjka sredstev. Ivan Volmut: »Povem vam le to, da če ne bi bilo vaščanov, tudi te ce- ste ne bi bilo in niti mo- stu. Cesta je naše delo. še sedaj pomnim, kako smo vihteli krampe in lo- pate. Sedaj gledamo, ka- ko težki tovornjaki uni- čujejo naše delo. Ni prav, da je tako. Sedaj bi nam družba morala pomagati, da cesto razširimo in po- pravimo. Prav je, da nam pomagajo, če smo bili tu- di mi prej pripravljeni z lastnim delom vse naredi- ti. KdcT dela škodo naj jo tudi plača.« Tako o svoji cesti šeš- čani. Po vsem sodeč ima- jo prav, da godrnjajo. B. STAMEJČIC Filip Gorjup Ivan Volmut 12. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St. IG—i^ J A VNA RADIJSKA ODDAJA - ZREČE Naša letošnja tretja jav- na radijska oddaja je bi- la preteklo nedeljo v Zre- 6ah. Naj se že takoj v začetku zahvalimo vsem tistim, ki so oddajo omo- gočili: pokrovitelju Kova- ški industriji Zreče ter podjetjem Oomet in Dra- vinjski dom. Posebna za- hvala gre prosvetnemu društvu Svoboda Zreče, še zlasti Slavku Kejžar- ju. In ko se že zahvalju- jemo, ne moremo mimo čudovitega občinstva. Hva- la vsem, kii ste prišli, do zadnjega kotička napolni- li dvorano prosvetnega društva in puripomogli k topdemu in dobremu vz;dušju Naše oddaje seveda ne bi bilo, če ne bi bilo iz- vajalcev. Zreško občinstvo in poslušalce pri radijskih sprejemnikih so zabavali: Oto Pestner, Franjo Bobi- nac, ansambel Jožeta Ru- sa, mladinski pevski zbor osnovne šole Zreče, mo- ški pevski zbor Svoboda Zreče, ansambel bratov Skaza. Seveda smo poskrbeli tudi za tesnejši stik z občinstvom. Zanje smo pripravili nekaj zabavnih igric, v katerih so se vsi dobro odrezali. Naj pono- vimo le še to, da imajo vsi naši bralci možnost dobiti lepi nagradi. Tisti, ki bo zbral največ novih naročnikov za Novi ted- nik in podpisane naročil- nice poslal na naš naslov najpozneje do 15, maja, bo prejel dve lepi nagra- di. Tovarna TOLO iz Šent- jurja je prispevala kom- plet copat za vso družino, Kovaška industrija iz Zreč pa praktično torbico 5 svojim orodjem. Kaj naj še povemo? Najbrž je prav, da ponov- no p>odčrtamo pomen tak- šnih oddaj, kot je bila v Zrečah. Veliko zanimanje m navdušeno občmstvo sta ponovno izpričali že tolikokrat povedano mne- nje, da je tudi občanom y manjših krajevnih skup- nostih treba ix>gosteje nu- diti zabavne in kulturne prireditve. To je ena od poti, kako približati vsaj lelček kulture najširšemu krogu naših občanov. In kako prav je, da naše uredništvo pripravlja po- dobne oddaje nam vsakič pričajo nasmejani obrazi poslušailcev, ko ti zapu- ščajo dvorano in nam mi- mogrede vzkliknejo. Pa pridite še kaj k nam! Branko Stamejčič Marjan Osole je v razgo- voru z našo novinarko Damjano Stamejčič pove- dal nekaj besed o raz- voju Kovaške industrije, rasti Zreč in perspektivah turističnega središča na RogU. Poleg najstarejšega obiskovalca 71-letnega Matevža črešnarja iz Nove Dobrave je podjetje Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic nagradilo tudi najmlajšega v dvorani. To je bila simpatična hčerka Vlaste Založnik, ki sicer ni hotela nič povedati, zato pa je dala v mi- krofon lep poljubček. Marjan je v pristnem po- horskem narečju povedal pesem ljudskega pevca — bukovnika Jurija Vodov- nika Pohorski kmet. Franc Kozjek je naš sta- ri znanec, saj smo v ted- niku objavili njegov pod- listek Zreče nekdaj in da- nes. Na naši oddaji je v verzih orisal svoje spomi- ne in vtise o Zrečah. Marko Mrežar je pevee pri ansamblu Jožeta Rusa, Poleg petja pa dobro ob- vlada tudi bas kitaro. An- sambel je s svojim nasto- pom in spremljavo navdu- šil vse v dvorani. Bratje Skaza so s svojim nastopom navdušili vso dvo- rano. Mladi fantje, ki še vsi hodijo v osnovno šolo, so presenetljivo dobro zaigrali dve domači. Le tako na- prej! Na oddaji smo imeli tudi majhen kviz, Najtočneje je odgovoril Marjan Skaza, nič dosti slabši pa ni bil Slav- ko Ledinek. Za odgovore sta si oba »prislužila« darilo tovarne Comet, Mladinski pevski zbor osnovne šole Zreče je zapel Je- sensko in Mrazek. Lep nastop, dobri glasovi, morda za mlade pevce le nekoliko prezahtevni pesmi. Dekleta so morala pri nagradni igrici zanje pokazati precej spretnosti, čim hitreje in čim bolje so morala zabiti v desko pet žebljev. Čeprav ji je šlo sprva bolj slabo, je bila najhitrejša Jelka švab. Za nagrado je dobila komplet orodja Kovaške indu- strije in si bo lahko svojo spretnost še izpopolnila. Občinstva se je v dvorani kar trlo. Prišli so vsi, stari, mladi, delavci, kmetje... Se en dokaz, kako v manjših krajUi manjlp podobnih prireditev. ^6—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 iiozirje USPEHI TERJAJO rfjjBERT HERCEK sodi \a tiste profesionalne druž- ^politične delavce, ki so ^ ustvarjalno delo začeli jtrojem v neposredni pro- ^ji. Doma iz Lobnice ^ Rušami v okrilju zele- Pohorja ga je pot v Ce- j nanesla, ko se je vpisal v M in jo tudi končal, Za- jjlil se je v takratni IPI, odsluženju vojaškega ro- I pa v EMO. Od tod je jjvzaprav stopil v vrste lofesionalnih političnih de- dcev, ko je prevzel mesto I Okrajnem komiteju mladi- j Ob začetku izvajanja go- J)darske reforme, leta 1965, I je preselil v mozirsko ob- Ijo, nastopil odgovorno me p tajnika občinskega Sin- [^alnega sveta in kmalu po- ^ njegov predsednik. Se- jj pa kandidira za predsed- rizvršnega sveta mozir- občinske skupščine, [spoznal je ljudi v teh letih I občani ter delavci so spo- jiali njega. Razvilo se je [edsebojno zaupanje, kajti iibert je skozi delo vseh ii let praktično že postal svsem pravi Gornjesavinj- la. Spoznal je občino, Iju- i, njeno problematiko, se irezal na vse to in ker je b tem še velik ljubitelj go- Hubert Herček ra, navdušen lovec in smu- čar, potem je več kot ra- zumljivo, da je pognal_ v do- lini močne korenine, kot bi temu po domače rekli. Povprašali smo ga, kaj >>o- di o dosežkih mozirske ob- čine v minulih letih in v čem so njeni bodoči načrti. Takole jih je opredelil: »Naj- večji premik v minulih letih je bil storjen s tem, da smo uspeli zajeziti odhod ljudi na delo zimaj občine. Odpr- li smo številna nova delovna mesta in rekel bi dobra, aku- mulativna delovna mesta. OdprU smo dolino navzven, uspel referendum bo omogo- čil obnovo, oziroma izgrad- njo nekaterih šol, stekla je proizvodnja v tovarni ive- ric, ki je tudi perspektivno zelo pomembna, v zadnjem obdobju pa moramo šteti med večje akcije tudi razširitev avtomatičnega telefonskega omrežja, pri čemer so se zo- pet s prostovoljnim delom in prispevki Izkazali ob- čani. V bodoče bo najprej potrebno zagotoviti nadaljnje odpiranje delovnih mest, kaj- ti še vedno imamo precej ljudi, ki delajo izven občine. Prizadevali si bomo, da raz- vijemo finalizaoijo lesa. Po- leg uspehov v razvoju kme- tijstva, ki smo jih dosegli že doslej, ko smo številne kme- te preusmerili v to, da so po- stali resnični blagovni pro- izvajalci, bo treba na tem področju aktivno delovati tu- di v bodoče. Kot obmejno območje bomo morali skrbe- ti, da nam višje ležeči kmet- je ne bodo odhajali, da jim ne bomo dajali le socialnih podpor, temveč jih moramo vzpodbuditi, da bodo tudi oni postali tržni proizvajalci. Sicer pa, dosežki obvezuje- jo!« B. Strmčnik ŠENTJUR: MLADI NA RESEVNO v počastitev praznika ustanovit- ve OF in praznika dela 1. maj, sta občinski sindikalni svet in krajev- na -organizacija SZDL pripravila koncert gt>dalnega ansambla iz Ce- lja. Kot je že običaj, pa bodo na večer pred 1. majem na bližnjih vrhovih zagoreli kresovi. Najbolj veselo bo na Resevni, kjer se bo tudi letos zbrala mladina iz Šent- jurja. DRAGO MACKOŠEK ZA 1. MAJ NA SLEME ^ Andre.}ev dom na Slemenu pri Šoštanju, ki je bil nekaj časa flfadi preureditvenih del zaprt, bo prvega maja gostitelj več sto delavcev in planincev, ki se bodo udeležili proslave delavskega pravnika. Dom upravlja kolektiv tovarne usnja v Šoštanju, ki ga je tadi zgradil. Letošnja proslava prvega maja bo združena s po- lastitvijo 70-Ietnice planinskega društva Šoštanj. Proslava se bo začela prvega maja ob enajstih dopoldne pri Andrejevem domu. Sodelovali bodo godbeniki, pevci in recita- torji. Planinska zveza Slovenije pa bo podelila zaslužnim pla- ninskim delavcem tudi priznanja. Na proslavi bodo sodelovali tudi taborniki odreda Pustega gradu iz Šoštanja, ki bodo na večer pred praznikom pripravili taborni ogenj in kulturni pro- (ram. Na sam praznik prvega maja bo z Glavnega trga v Šoštanju »ožil na Sleme tudi avtobas in to med 9. in 10. uro. Vožnja bo brezplačna. V. KOJC MOZIRJE: OF NAGRAJENCI Letošnja občinska priznanja OF bodo v Mozirju prejeli: OSVALD SVERC iz Nazarij 2a dolgoletno družbeno delo t organlzacljali in društvlii; STANKO MIKLAVC iz Ljubnega z» požrtvovalno delo v krajevni samoupravi; VINKO KNAPIC iz Luč za požrtvovalno delo v krajevni samoupravi in družbenopo- 'itičnili organizacijah; EDI HERMAN iz Nazarij za dolgoletno inižbenopolitično delo v občini in l\.\S GLOJEK iz Šmartnega utrjevanje ljudske oblasti in uvajanja sodobnega kmetovanja. PRVOMAJSKI POHOD Taborniki odreda 2.. grupe odredov Celje so organizatorji 5- •Inevnega pohoda po poteh borcev V. prekomorske brigade od Vinice do Savinjske doline. Pohod, ki je posvečen 30. obletnici istanovitve V. prekomorske brigade »Ivana Turšiča — Istoka«, ^ bodo udeležili tudi taborniki grupe bratskih odredov »Tito«, "tt osem skavtov bo prišlo iz Novega Beograda, Stajičeva, Kru- sevca, šida In Vinkovcev. V sredo 1. maja se bo okoli 80 tabornikov odpeljalo v Vinico ^ Dolenjsko. Ldeležence bodo na pohodu spremljali borci in takratni sta- f^šina v. prekomorske brigade, ki bodo pripovedovali o svojih ^pominih in doživljajih. V petih dneh bodo tako taborniki pre- nodUl okoli 30 km potL JOŽE CEH Intervju USPELI SMO! Ni naključje, če se je po- menek z Ivanom Sketom, di- rektorjem Opreme v Celju in predsednikom krajevne or- ganizacije SZDL v Medlogu, vrtel predvsem okoli dela mi- zarskega kolektiva in seveda okoli tiste aktivnosti, ki je vezana na najbolj množično politično organizacijo in kra- jevno skupnost. »Prihodnje leto bo naš ko- lektiv slavil že svojo dvajset- letnico. V njem sem trinajst let. Prišel sem v to sredino v času, ko se je ubadal s šte- vilnimi težavami, od zadolži- tev do slabih delovnih pro- storov, zastarelih strojev in Ivan Šket podobno. Skratka, začetek je bil težak. In vendar smo se lotili tudi teh problemov. Pa tudi -uspeli. Danes lahko to rečem. Uspeli smo. Začeli smo s stroji, ki smo jih kupili pri lesno industrij- skem kombinatu Savinja. Sčasoma smo prišli do last- nih sredstev. Delali smo več in bolje. Potem smo se loti- li prostorov tu v razpadajo- čem zadružnem domu na Babnem. In znova stroji. Vsako leto nekaj novega, boljšega. Skrbno smo gospo- darili in preudarno obračali ustvarjena sredstva. Pred štirimi leti smo se lo- tili prve večje investicije. Zgradili smo novo halo. V njej sta ročna in strojna de- lavnica. Tudi letos bomo na- menili za nove stroje 70 mi- lijonov starih dinarjev. Stare moramo zamenjati z novimi. Postopek vse bolj modernizi- ramo. Dela imamo dovolj. Pred- vsem se ukvarjamo z opremo hotelov, z opremo stanovanj, parketarstvom, plastičnimi masami in seveda tudi z drob- nimi naročili, ki jih serijska industrijska proizvodnja ne sprejema.« »In vaša perspektiva?« »Ostali bomo obrtniki. Na- ša pot ni industrijska proiz- vodnja. Zato pa bomo skrbeli za čim boljše delo v okviru manjšega kolektiva in z do- brimi, sodobnimi stroji.« »Kako doživljate aktivnost krajevne skupnosti kot pred- sednik organizacije SZDL na tem območju?« »Moram reči, da sem z de- lom zadovoljen. Zadovoljen zato, ker je izraz skupnega dela in nastopa. Naloge rešu- jemo skupno. In kadar koli smo pred njimi, se sestane- mo predstavniki vseh krajev- nih družbeno političnih orga- nizacij in sveta krajevne skupnosti ter se dogovorimo za enoten nastop. Prav zato tudi lepi uspehi. Ti so tako v asfaltiranih cestah, v vodo- vodu, nasipu ob Savinji kot v številnih političnih akcijah. V tem je precej našega dela, sredstev itd. Samo za cesto skozi Medlog smo prispevali enajst starih milijonov dinar- jev. Ob uspehih pa ne kaže po- zabiti na težave. Prva in naj- večja je v pomanjkanju pro- storov za delo družbeno poli- tičnih organizacij in krajevne skupnosti. Zaenkrat se vsa ta aktivnost odvija v prostorih našega kolektiva. Toda, vpra- šanje je, kako dolgo bo še tako. Vrh tega nas težijo še ne- katere druge težave. Tu so še vedno odprta določena komu- nalna vprašanja, pa steza za pešce ob Ljubljanski cesti vsaj do železniškega prehoda in ne nazadnje tudi proga lo- kalnega avtobusa čez Ostrož- no in Lopato.« Ivan šket je med letošnji- mi, celjskimi nagrajenci OF. Tudi naše iskrene čestitke. MB KABARET KOROŠCEV v petek, 26. t. m., bo- do gostovali v Celju ko- roški Slovenci iz Pliber- ka. Nastopila bo igralska skupina »Oder 73« s sati- ričnim kabaretom Anite Hudi »ŠEL JE POI^OT- NIK SKOZI KOROŠKI VEK ALI NA KOROŠ- KEM JE FLETNO«. Pred- stava z besedo in petjem ironizira sodobne razme- re na Koroškem (podira- nje tabel z dvojezičnimi napisi, razstrelitev parti- zanskega spomenika, bom- bni atentat na poslopje Zveze slovenskih organi- zacij in še in še). Koroški gostje bodo na- stopili dvakrat, in sicer ob 18. in 20. uri, obakrat v Pionirskem domu (Ul. 29. novembra). Celjani, oglejte si to pri- reditev naših koroških ro- jakov! 14. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16^, -- I KAKŠNO BI BILO ŽIVLJENJE, CE BI NE BIL ČLOVEK ČLOVEKU ali besedica, dve o tem, kako bi izgledalo naše življenje, če bi ne bilo solidarnosti delovnih ljudi? Lani v jeseni smo v tedniku čez vso stran zapisali: Briga nas tre- tjina plače! Takrat smo vzeli za primer nekoga, ki ima neto 2.400,00 novih dinarjev osebnega dohodka in povedali, kako malo nas pravza- prav zanima, kam gre tretjina od brutto, okoli 1.428,00 novih dinarjev, kolikor znašajo razne dajatve in prispevki. Medtem smo vsi o tem zvedeli kaj več. Na razpravah o splošni In družbeni porabi smo se pogovarjali o dinarju, ki ga bomo namenili šolstvu, kulturi, športnemu življenju, otroškemu varstvu, za socialno zavarovanje in pokojnine In še nekatere stvari. Morda je kdo rekel svojemu sosedu med razpravo, morda si je kdo mislil: dajte mi celo brutto plačo, pa bom že sam skrbel zase, kajti tretjina več niso mačje solze ... Mačje solze pa tudi ni solidar- nost, s katero si med seboj pomagamo premagovati težavno življenj- sko pot. In o tem bo tekla beseda: VSAKODNEVNI STROŠKI Recimo, da Je naš po- glavar družine Janez. Kva- lificiran delavec je in za- služi, kot smo že rekli, 2.400 novih dinarjev. Vze- mimo, da je njegova že- na Marija in kot tekstilna delavka zasluži 1.500 no- vih dinarjev Imata dva' otroka. Hčerka Marica že hodi v šolo, sinek Jakec pa v vrtec. Oba zakonca imata še starše, stanujeta v stanovanju družbene lastnine. Janezu, da re- čemo po starem, odteg- nejo na mesec okoli 1.400 dinarjev za razne dajat- ve, njegovi ženi pa nekaj manj kot 70O novih di- narjev. Skupaj za oba je to 2.100 dinarjev ali 210 starih jurjev. Ze kar v njimem razmerju se jasno vidi razlika, koliko manj plača prispevkov ona od njega, čeprav je razlika v plači za nepolnih 1.000 di- narjev. »Da, z okroglih 7.000 no- vih dinarjev bi že šlo,« bo- ste rekli Res ni malo sedemsto starih jurjev, če bi jih smeli vsak mesec lepo do dmarja porabiti. A kaj ko bi se zdaj poja- vila oba kot plačnika za vse stroške: • Za Marico, ki hodi že v šolo bi v Laškem na šoli Pnmoža Trubarja na mesec morali plačati 320 novih dinarjev šplnme. V ta znesek je zajeto vse, od kurjave do krede, od plač za učitelje in pomož- no osebje do amortizacije stavbe, toda orez knjig, zvezkov, malic in drugih reči. # Jakec bi bil že draž- ji. Prispevek za vrtec, če bi računali polno ceno za poldnevno varstvo, bi zna- šal 640 novih dinarjev. To pomeni, da bi kar za oba otroka morala starša pla- čati okoU 1.000 dinarjev mesečno. # Oče Janez je, vsak ima svojo slabo točko, ve- lik pristaš atletike. Nobe- na prireditev mu ne uide. In nogomet mu je tudi pri srcu. Ce bi moral pla- čati vstopnice, plačati to- liko, kolikor bi zneslo, če bi klubi in društva ne do- bivala denarja iz družbe- nih sredstev, bi moral za štirikratm obisk takih prireditev v enem mesecu odšteti vsaj dOO novih di- narjev. Pa so še časopisi tu, ki so vsi dotirani m televizor, katerega slika in glas prihaja v hišo ob pomoči velike družbene dotacije. • Mama Marija rada hodi v gledališče. Ce bi plačala potno ceno, bi se sukala nekje med 60 do 100 dinarjev vstopnica. Se- veda je odvisno od pred- stave in ob pogoju, da je gledališče vedno polno, torej da so vsi sedeži pla- čani. Vsa družina, razen Jak- ca, rada bere. Ni knjige, ki bi ne bila do ti rana. BREZ POSEBNOSTI In kar je najvažnejše, otroci rastejo. V srednji šoli bi bilo treba odšteti za šolnino vsaj enkrat več, na višjih in visokih šolah pa tri do petkrat več šol- nine. Vzemimo, da Mari- ca in Jakec nekega dne oba študirata na univerzi. Od sedanjih plač njunih staršev bi bilo kar za 3.000 dinarjev šolnine za visoko šolo, brez drugih stro- škov. Vendar ne glejmo na- prej. Trenutno bi za vr- tec, šolo, za obisk prire- ditev, gledališče m knjige šlo od prej omenjenih 7.000 dinanev mesečnega dohodka, če ne računamo razlike do ekonomske na- jemnine, vsaj toliko, koli- kor je odbitkov — 2.100 novih dinarjev Toliko, če je vse v re- du, če se prav nič nena- vadnega ne zgodi. Pri tem pa ni na strani niti di- nar za pokojnme, za pri- mer brezposelnosti. GRIPA JE NALEZLJIVA Gripa je navadna, že kar običajna bolezen hlad- nejših dni. Vzemimo, da se je oče Janez prehladi* in mora k zdravniku. Na- vaden kliničn, pregled v zdravstvenem domu bi ga stal 28 novih dmarjev, če je to prvi pregled. 16 no- vih dinarjev, če je ponov- ni. Ce bi biie potrebne la- boratorijske usluge (kri, voda), bi bilo že enkrat več. Sicer pa to ni glavni strošek. Janez je moral za pet dni v bolnišnico, kar ga stane 120 dinarjev na dan ah 600 dinarjev manj od njegovih 3.400 di- narjev bruto plače. Vse to brez zdravil. NISO VSE TABLETE ENAKE v lekarni imajo cenik. Acisol, navadne aspirm tablete, ki bi jih jemal verjetno med drugim tudi naš Janez, veljajo 1.30 ND za 20 tabletk. Malenkost, kaj? 2e prav. Acinorra, želodčarj. jih poznajo do- bro, stane 50 tablet že 11 dinarjev in 20 par. Pen- britin (penicilin-antibiotik) je že spet dražji. 16 kap- sul stane nekaj nad 50 novih dinarjev. In injekcije? So takšne, fci stanejo nekaj več kot dinar za en vbrizg, so pa tudi takšne, ki stanejo 1.000 novih di- narjev aU sto starih jur- jev. OPERACIJA OMINEGA KOLKA Rekh smo da imata za- konca še starše. Janezovi mami je treba narediti operacijo kolka ali pa ne bo več mogla iz pK>stelje. Oglejmo si račun klinične bolnice v Ljubljani. Za 28 oskrbnih dni, operacijo, zdravila in medicinsko ne- go znese 16.504 nove di- narje ali stari milijon m 600 tisoč dinarjev. Toda zdravljenje v bolnici še ni končano m tudi v reha- bilitacijskem centru, kot je Laško, bo treba iskati poboljsanje stanja za tri tedne ali več. Reci in pi- ši, najmanj 30.000 novih dinarjev bi stala Janeza mama, če bi ne bilo zdravstvenega zavarova- nja, če bi kot slab sin ne rekel: Kaj me briga, naj leži, saj ima čas! NESREČA NIKOLI ME POČIVA Nekega dne lahko na- mesto Marice iz šole pri- de sporočilo, da je deklet- ce v bolnišnici, ker jo je zbil avto. Potrebna je bi- la transfuzija Za liter kr- vi, ki jo je krvodajalec brezplačno dal, nastanejo s postopkom odvzema, hranjenja in dajanja stro- ški v višini 900 novih di- narjev ali devetdeset sta- rih tisočakov. Potrebna je operacija. Najmanjša na kirvugiji stane vsaj 150 novih dinarjev, malo bolj zahtevna, recimo operaci- ja slepega črevesa že 1.500 dinarjev, so pa operacije, ki zahtevajo tudi po dva stara miUjona in več. IN ŠE VEDNO — KAJ NA STAROST? z očetovo gripo, Mari- čino poškodbo, je seveda izdatek izjemen, vendar ne nemogoč. To divoje skupaj, ob ostalih stro- ških more hudo prizadeti proračim družme. Lahko so ti stroški takšni, da je bilanca na nuli. Kje je zdaj prihranjen dinar za starost? In koliko bo današnji dinar vreden čez dvajset let, ko br Janez šel v pokoj? Na pokojninskem zavarovanju imajo upoko- jence, ki so šli v pokoj že v stari Avstriji (gre za invalide). So upoko- jenci, ki uživajo pokojnino tudi po 30, 40 let. Nismo jih nikomur nevoščljivi. Toda kako dolgo in ko- liko bi morali varčevati, da bi sd navarčevali za trideset let. Kaj pa inflacija? Današnji dinar čez dvaj- set, trideset ali celo šti- rideset let? Koliko bo vreden? Nekaj razvredno- tenj je bilo od črno-žoltih avstrijskih časov. Ste kdaj pomislili, da bi s takrat- no plačo okrožnega sod- nika, prihranjeno v noga- vici do današnjih dni, lah- ko kupili. steklenico piva in morda zemljo povrhu? SOLIDARNOST, KOT LE MALOKJE Ni treba zgubljati besed o tem, kje vse so dokazi solidarnosti. V našem se- stavku smo videli, da da- je Marija 700 dinarjev me- sečno za razne prisp>evke, njen mož Janez že 1.400 dinarjev, ker ima pač večji dohodek. Janezov generalni direktor daje pri 6.000 novih dinarjih že 3.000 novih dinarjev prispevkov od brutto pla- če. V takšnih raizponih se giblje solidarnost vseh za- poslenih, tako tudi delav- cev m kmetov: KDOR VEC ZASLUZI. TUDI VEC PRISPEVA. Solidarnost je tudi, da zdravi prispevajo bolnim, zato bi lahko rekli, da je prispevek za zdravstveno zavarovanje dajatev, ki jo noben človek rade volje ali celo zaželeno koristi. Egoist, ki danes pravi, »zdrav sem in vseeno pla- čujem,« Je jutri lahko na tem, da bo njegovo ponov- no zdravje terjalo milijo- ne dinarjev. Danes ti, jH- tri jaz .;. Solidarnost je tudi, da se socialno vseeno razli- kujemo. Kdor ima višji osebni dohodek po prin- cipu progresije plača za nekatere neobvezne stro- ške več; plačuje za vrtce po progresiji, ne dobd za otroke otroških doklad, ne dobi za otroke štipen- dije. Razvite so tudi druge oblike solidarnosti. Ta na primer, da ponekod dobi- jo delavci z nižjimi do- hodki več regresa za do- pust, da dob.,?o tudi pri- spevek za ozimnico. Soli- darnost se razvija tudi v stanovanjski potrošnji v obliki solidarnostnih sta- novanjskih skladov, IZ ka- terih bodo dobili pomoč delavci z nizkimi dohodki za pridobitev stanovanja, oziroma za dotacijo, če bo stanarina za njih pla- čilne zmožnosti prenizka. Solidarnost je, da pri- speva vsak po višini svo- jega dohodka m je brez razlike deležen ugodnosti, ki jih dajatve omogočajo. Pri nas v bolnišnicah m razredov, vsi so deležm tistih zdravil, ki so nujna za ponovno ozdravitev, za lajšanje bolečine m trp- ljenja. Solidarnost je, da je premoženjsko stanje staršev vse manj pomemb- no za študij m kariero otrok m vse bolj po- membna pridnost ter na- darjenost. Ce bi se temu odpove- dali, bi se razdelili v družbo ljudi, katerih manjši del bi zmogel vzdržati stroške, veliko večji del pa bi životaril, se opotekal ob beraški pali- ci, umiral prezgodaj, veli- ko prezgodaj. V tej solidarnosti smo tudi vsak sebi in soto- varišu dobrotnik. Niko- mur nam ni •reba biti klečeplazno hvaležen. In ko hočemo doseči svoje socialne pravice, ne piše- mo več prošenj — piše- mo zahtevke. JURE KRAšOVEC 70 LET »NEOZDRAV- LJIVO BOLAN« še predlanskim je dobival pokojnino člo- vek, ki je bil upokojen leta 1902 zaradi ne- ozdravljive bolezni — tuberkuloze. Pokojnino je dobival 72 let. Ce bi ne bil zavarovanec in bi hotel mesečno dobi- vati vsaj sto starih ti- sočakov pokojnine, bi moral imeti 86 starih milijonov dinarjev na kupu. Skupnost pokojnin- skega zavarovanja ima na spisku precej inva- lidskih upokojencev, ki pokojnino dobivajo po 40, 50 in tudi 60 let. Mnogo je upokojencev, ki dobivajo pokojnino po 40 let, to se pravi dlje, kot je trajala njih delovna doba. Vse to je mogoče, ker živimo v družbi, ki se je od- ločila za solidarnost. 17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 O JI JE BILA Ni vzroka zakaj se ljudje rodijo, ni vzroka, zakaj ljudje umirajo. Nobenega načrta ni. Naravi gre zgolj za eno — prekriti zemljo s kolikor mogoče de- belo plastjo protoplazme: z rastlinami, ribami, žuželkami in sesalci. Na- rava ni zelo premišljena. Ne izbira in mori vse od kraja. Poseže in uniči tudi celo družino. Meseca novembra je tako naredila s srečno Svečako- vo družino iz Celja. Živ je ostal le sedemletni Ernest, učenec prvega raz- reda IV. osnovne šole v Celju. Ce bi Guliver stisnil v dlan učiteljico MARIJO KALČIC, bi mislili, da ima opraviti s prahcem in bi ga odpihnil. Tako drobna in krhka je Ernestova učiteljica. Majhna posta- vica pa nosi v sebi ener- gijo, ki jo ne bi pripisa- li Martinu Krpanu. Odloč- na in energična je, le na zunaj, znotraj pa je krhka in podobna jajčni lupini, ki v svoji sredini skriva nov zarod, bodoče živijenie. Učiteljica Kalčičeva Je del tega življenja namenila otrokom. Že 23 let se odpira in zapira zanje, ka- dar pa ostane njen dca- nec tako sam, kot je os- tal Ernest, pa je rado- darnost njene daritve to- liko večja. Na zunaj se to ne pozna, ostane pa zapi- sano na njenem obrazu. V njem so zarezane gube, ki s starostjo še nimajo opravka. So pa odraz no- tranjega življenja, pogloo- Ijene so od vsakodnevnih dolžnosti, ki si jih še do- datno sam naloži. Ne za to, da bi veljala za dob- ro, ne za to, ker bi to morala, preprosto zato, ker meni, da je to njena dolžnost. Ker ve, da se delo z učenci ne konča v razredu, ker jo izkušnjii dvajsetih let, ko uči v elementarki, navajajo k poglobljenemu delu, k vz- goji, k otroku. Rada po- kuka v vsak njegov koti- ček in kmalu spozna, iz kakšnega testa je vsak njen učenec in le kdo bi naštel vso dolgo verigo, ki jo je začela kovati prav ona. Tudi Emesta, ki je po dveh mesecih sožitja z otroki v razredu zguDil starše v prometni nesre- či in ostal sam. Pokopali so mu mamico, očka in bratca, ki je hodil v če- trti razred. Ko se je nesreča zgodi- la, sta se z Ernestom in učiteljico pravzaprav ma- lo poznala. Vedela je le to, da živi v srečni in urejeni družini. To je bilo vse, dokler niso 4. novembra pretek- lega leta v razredu vsi onemeli. Ernest je postal sirota. PET MESECEV OBISKOV »Ko smo izvedeli za ne- srečo, ki se je zgodila Svečakovi družini, nismo skraja vsega niti dojeli. Otroci v mojem razredu so za Ernesta kar naprej spraševali. Potem smo po- kopali njegove starše in bratca, ki je tudi hodil na našo šolo. Tomija. Kaj zdaj, je greblo v meni? Ernestovi sorodniki so bili čisto iz sebe. Veliko so imeli opraviti s pokojni- ki, Ernest pa je ležal v bolnici hudo poškodovan. Imel je delni pretres mož- ganov in zlomljeni no- gi. Se mu lahko pri- bližam, ga lahko obiščem, sem premišljevala in se opogumila. Morala sem vedeti, kako je z njim. Navezala sem stike s pri- marijem Laknerjem, ki je ves čas zdravljenja izred- no skrbel za Ernesta m on mi je dovolil, da sem ga po tednu dni že obis'c3- la.« Učiteljica Marija se n'U je približala s šopkom na geljnov in pismom vsake- ga učenca iz njegovega razreda. Sklicala je ro- diteljski sestanek in pro- sila starše za pomoč. Vsi so doma z veliko ljubezni- jo .pomagali svojim otro- kom pri pisanju pisem, ker, saj veste, v prvem mesecu šole je roka .še okorna in so črke šepave. »Vsakega mojega obi- ska je bil Erni zelo vesel. Jaz ga kličem kar Erni. Rad je sprejemal tudi pis- ma svojih sošolcev in ka- zal mi je sliko svojega očeta. Za nesrečo še ni vedel, niso mu povedal". Zelo dolgo ni vedel, več kot mesec dni. Izvedel je potem po naključju in bi- lo je hudo ... Iskala sem besede, ki bl smrt omili- le, a te besede ni. Le to sem spravila iz sebe, da je med vojno veiiko ot- rok izgubilo starše. Erni je potem ob vsakem obi- sku stiskal slike svojih dragih k sebi.«! »V naši bolnišnici ~niO Ernesta dalj časa ^arir-ža- li, kot je bilo potrebno za- radi telesnih poškodb. Bil je zelo šokiran in smrti staršev in bratca še danes nI v celoti do- jel. Z dejstvom, da je izgu- bil starše, se je sprijaz- nil, zlasti zato, ker danes živi urejeno in v lepem okolju. Materialne možno- sti, kf 30 ugodne, so tre- nutno nadomestile vse ostalo. Tudi ljubezni mu ne manjka. Pri nas je bil velik ljubljenček, ima pa tudi v redu sorodnike In zlato učiteljico, ki je vsak teden, od kraja pa še več- krat hodila k njemu. — Pri Ernestu pa travma še deluje. Tega najbrž ne bo nikoli prebolel,« je dejal doktor Edo Lokner. 2e smo zapisali, da se je učiteljica Kalčičeva Ernestu približala z roža- mi in pismi sošolcev. Da ne bi izgubil leta, je pri- čela tudi z učenjem. In začela je ubirati pot, ki je ni prekinila polnih pet mesecev. Najprej trikrat tedensko, potem pa vsi- ko soboto ali nedeijo. Vmes pa so romala še pisma sošolcev in tudi obiski. Dvakrat so Ernesta obiskali vsi sošolci. Za 29. november, ko je po stal pionir in so ga spre- jeli v pionirsko organiza- cijo, in za Novo leto. Er- nest pa se je seznanil s pomočjo svoje tovarišice z velikimi in malimi črka- mi. In ko je pred 14 dne vi stopil po petih m3sec'h ponovno v razred, ni nič zaostajal za svojimi so- šolci. V bolnici je bil v prvem polletju tudi ocenjen in izdelal je z odličnim us- pehom. Njegova vrnitev v raz- red Je bil dogodek za vseh 28 učencev, kjer Je bil junak, mali svetlolasi in zvedavi Ernest v sre- dišču pozornosti. Pa le prvi dan, potem pa se Je življenje v razredu odvi- jalo normalno. Ernest Je danes razredni predsed- nik in izbran Je tudi za »največjega prijatelja v razredu«. S testi so v raz- redu določevali prijatelje in največ glasov je dobi! Ernest. PLAČILA NI življenje prvošolca Er- nesta je danes razpeto med razred na IV. osnov- ni, vsakodnevno težko ho- jo do tja, ker so noge te težke, Pionirski dom, kjer ima tudi veliko prijateljev, in novim domom, ki ga je našel pri očetovem ora- tu, Jožetu Svečaku. Da se tam dobro počuti, da ga imajo radi, nam Je po- vedal Ernest sam. Pred stavil nam Je tudi svojo »sestrico« ičot je dejal svoji sestrični, ki nam je prišla odpret in smo po- vprašali, kdo Je to. Trez- no mišljenje o nadaljnji vzgoji malega Ernesta, kateri se je pridružila še bojazen, odgovornost, predvsem pa velika mera ljubezni, je trden pogoj za Ernestov nadaljnji raz- voj. Malo je vmes sicer strahu, kako se bo drugo leto Ernest vživel na dru- gi šoli. ki mu bo bližja in kako bo tedaj, ko ne bo v njegovem življenj j več »tuvaršice«. »Če bi se vam kaj zgodilo, bi šel kar Jaz na- mesto vas v razred,« je Ernest pred kratkim zau- pal svoji učiteljici. In s tem poplačal vso skrb, ki jo je imela z njim. Pa se res poplačati da? »Le občutek dolžnosti : me je vodil, da sem Erne- sta obiskovala. v'3ak moj ^ učenec mora zdelati raz-1 red, če ima za to vse po- | goje. Ker jih Ernest ni * imel, sem mu jih omogo- čila. Svojo moč sem čr- pala iz materinstva, tudi sama imam otroka. To je dovolj, da prem-3iguj03 ovi- re. Meni pomenijo otroci svetinje in moja dolžnost Je, da z njimi tudi tako ravnam.« To Je povedala Marija Kalčičeva tako preprosto, kot bi otrokom dejala, da Je zunaj grdo vre.ne in naj se zato oblečejo. Tudi v lažno skromnost se ni zavijala. Opravila je le eno svojih doižnosti, za katere meni, da morajo biti vtkane v vsak učitelj- ski in vzgojiteljski poklic. Kljub temu pa meni, da malega, bistrega in neug- nanega Ernija ne bo kma- lu pozabila. Sledila bo njegovemu življenju kot mati svojemu otroku. Besedilo: Zdenka Stopar Slike: Drago Medved Marija Kalči« Ernest Svečak 16. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St. 16^ ——————^ ,^^1 Pri Oglajnerjevih v Pec/Ju imajo KOPAČE V PRAHU Ni prvoaprilska. Vsaka be- seda je resnična, kot so res- nični Oglajnerjev: v Peolju med Imenim rn Bučami. Najbrž m treba pripovedova- ti, da so Buče, kot je Virš- tajn, vinorodni kraj in če tam ni dobrega vina, kje je po- tlej? Oglajnerjevi ne gospodari- jo na posestvu kdo ve kako dolgo. Bilo je deset otrok pri hiši, pa le Terezija, ena od hčera, je prepričala svojega moža, da sta z družino od- šla iz ravne Savinjske doline v Obsotelje. No, sicer je go- spodar Alojz Oglajner tudi iz teh krajev, toda delo si je poiskal v žalskem »Feirralitu«. Toda ni še bil dovolj vkore- ninjen v tovarno, da se je lahko vrnil z družino v rod- ni kraj. Oba otroka, zdaj že »odsluženi« vojak Ivan ter nekaj mlajša hči Zinka še tu in tam potegneta po savinj- sko, sicer pa sta se vživela, Ivan bo bržčas ostal doma, Zinka pa se ozira v svet po kakšni službi, le da doma o tem baje nič ne poslušajo ra- di, kajti vsaka roka prav pri- de, kaj šele par pridnih. Alojz Oglajner sicer ne žalu- je za tovarno. Malo mu je žal za leti, ki mu nič ne kori- stijo za zavarovanje in pokoj- nino, včasih se mu stoži tudi po rednem mesečnem dohod- ku, ki ni bil velik, bil pa je reden in ne tako kot le*os, ko vino nima cene in ga za- drugi po 650 starih dinarjev res nerad proda, na mize v gostilne pa prihaja to vino po dva jurja m več. No, naš obisk ni bil name- njen čemurkoli. Namenjen je bil vinogradu, ne toliko zara- di kleti, v kateri, »hoj, kako diši dobro vince«, marveč za- radi vinograda samega. Lani je ing. Franc Satler prepričal Oglajnerjeve naj poskusijo s »Caragardom«. Dandanašnji so vinogradniki neprestano v stiski za ljudi. Za vinograd, okoli tričetrt Od leve proti desni: Zinka, Ivan, Terezija in Alojz Oglajner iz Peclja pri Imenem. Zadaj za njimi vinski hram, v njem pa, hoj, kakšno vince?! hektarja ga je, je potrebnih po dvajset kopačev in ne okopljejo en dan. Vmograd je razmeroma mlad, trsje ob koleh in se zaenkrat še ne kaže odločati za žičnico. Del starega vinograda so namreč Oglarjevi so storili, kot žičnični sistem. Pa ni samo globoka spomladanska kop. Treba je v vinograd tudi še dvakrat ali celo trikrat do tr- gatve, odvisno od leta, kako zel poganja in grozi zadušiti rast ter zorenje grozdja. No, Oglajnerjevi so storili, kotm jim je bilo svetovano. Okopa- li so vinograd in ga poškro- pili s »Caragardom«, ki so ga poprej seveda po predpisih razredčili v vodi. Bili smo tam pred dobrim mesecem. Niti ena zel ni poganjala med trsjem, trsje samo pa je lepo odganjalo v toplem marcev- skem soncu. In zemlja, suha kakor je zdajle, bi bila muka za kopače. Kopačev ni treba. Caragard je storil svoje tako temeljito, da bo bržčas treba letos samo enkrat škroplje- nje ponoviti in kopanje sploh ne bo potrebno. No, Oglajnerjevi niso edini, ki so si oskrbeli kopače v prahu. Caragard je namreč prah, ki ga je treba zmešati v vodi pred škropljenjem. Mnogi vinogradniki že uniču- jejo plevel v vinogradih s tem sredstvom. Svetovalec ing. Franc Satler pri Agroteh- niki o učinkovitosti tega sred- stva takole pravi: »Caragard je selektivni her- bicid, ki uničuje zel v vino- gradih, trsju pa ne škoduje, vendar vinograd ne sme biti mlajši kot štiri leta, kajti pred tem lahko škoduje ra- stlini. Najboljši uspeh je do- sežen, če škropi vinogradnik v jeseni in na pomlad, ko ple- vel, če ga je kje kaj, ravno odganja.« No, pri Oglajnerjevih so se prepričali, da so »kopači v prahu« zelo dobri in zanes- ljivi. Je pa res, da ne juc- kajo pred zidanico in ne zbi- jajo šal na likofu. Sicer pa. za tako »delo« ni težko do- biti družbe. JURE KRAŠOVEC ŠTORE: USTANOVLJENA ZVEZA KLUBOV ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Pod pokroviteljstvom predsednika občinskega sindikalnega sve- ta Celje IVANA KRAMERJA je bila v preteklem tednu v Štorah 11. redna letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov Store ter ustanovitev ZVEZE klubov zdravljenih alkoholikov za celjsko regijo. Za trenutek se pomudimo pri ustanovitvi ZVEZE za celjsko regijo, ker je za boj proti alkoholizmu na našem območju iz- rednega pomena. V Sloveniji obstaja danes že preko sto klubov zdravljenih alkoholikov, ki so združeni do zdaj v dve regiji — gorenjsko in primorsko regijo, ^ema dvema se je zdaj pridružila še celjska regija, ki bo združevala preko 15 klubov zdravljenih alkoholikov. V razpravi, ki se je razvila po poročilih in pozdravih predstav- nikov ostalih klubov v Sloveniji, je bilo ja,siio rečeno, da je led med klubi in družbo prebit. Alkoholizem danes ni več samo zadeva posameznika, temveč stvar celotne družbe, katere interes je — zdravi In ustvarjalnosti polni ljudje. Današnja družba je pripravljena na odziv In pomoč, pri tem pa notranja trenja, ki so se v zadnjem času pojavljala med strokovnjaki, ki alkoholi- zem zdravijo ne smejo vplivati na uspešnost nadaljnjega dela. Kriza, ki je v teh vrstah trenutno prisotna, mora najti izhod iz položaja, zlasti zdaj, ko je družbena podpora vedno večja. To so izrazili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki 90 bili pri ustanovitvi Zveze prisotni, veliko razumevanja pa je pokazal tudi pokrovitelj sam. Z. S. CELJE: ZADNJA SEJA Jutri, v petek, 26. t. m. bo 61. in hkrati zadnja seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine v mandatni dobi, ki se je pravkar končala. Četudi bo imelo zadnje srečanje odbornikov slavnostno obeležje, bo tudi delovno. Še psed razpustom bodo odločali o dveh -predlogih. Prvi se nanaša na odlok o priznanju samoupravijalcu, ki ga bodo podeljevali vsako leto ob dnevu samoupravijalca, 27. juniju, v drugem pa gre za pooblastilo centru za poklicno usposabljanje in zaposlovanje Invalidov v Celju, da za potrebe občine Celje ustanovi strokovno komisijo prve stopnje za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem raz- voju, dolgotrajnimi obolenji, govornimi motnjami, duševno ne- zadostno razvite, ter vedenjsko motene. MOZIRJE: PRAZNOVANJE IN BRUCOVANJE Osrednja proslava v počastitev praznika OF in delavskega praznika 1. maja bo v mozirski občini v Gornjem gradu v ne- deljo, 28, aprila ob 15. uri. Proslava bo združena tudi z revijo pevskih zborov mozirske občine, podeljena pa bodo tudi prizna- nja letošnjih nagrajencev Osvobodilne fronte. V ostalih krajih mozirske občine bodo proslave lokalnega značaja. Predvsem jih bodo pripravili v šolah. V soboto, 27. aprila prire.ja klub študentov zgornjesavinske dežele brucovanje, za katerega je v Gornjesavinjski dolini veliko zanimanje. ŠTORE: STROKOVNI SEMINAR Več kot 50 strokovnjakov .s področja varstva pri delu se je zbralo prejšnji teden v gasilskem domu Železarne Štore na strokovnem seminarju, ki ga je organiziralo društvo varnostnih inženirjev in tehnikov »DVIT« Celje. Seminai je obsegal problematiko čiščenja odpadnih vod, o tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepih na plinskih si- stemih mešanega plina (butan, propan, zrak) spremljano z dia- pozitivi. Udeleženci so si ogledali demonstracijo plinskega var- jenja na plinovodu pri pretoku plina, delovanje naprave za či- ščenje odpadnih vod, ter obrate železarne, elektrojeklarno, valjar- no II, livarno II in mehansko obdelavo. Seminarja so se udeležili tudi strokovni sodelavci, ki se v naših podjetjih ukvarjajo s tehnologijo in problematiko zgor- njih tematik. / P. M. OF NAGRAJENCI ŠMARJE v šmarski občini bodo i, tošnja priznanja OF po^J na posebni akademiji M. la ob 19. uri v zdraviliški d, rani v Rogaški .Slatini. iyJ Ii jih bodo: FERDO KUNEJ, predsedn. KS Bistrica ob Sotii, TUSEK, upokojenec, predj* nlk KS Rogatec. MARTIN ^ VORNIK, upoko.)enec iz K,' gaške Slatine, INšTALACijj Ljubljana, za izreden poseg nerazvito področje pri Sli^ cl, KS ROGAŠKA SLATl\j Za izjemne uspehe v zadnj letih na področju združevanj sredstev delovnih organiza(: In organiziranja občanov , akci.ie na področju KS i VLADO TKAVC, inž. kemi' iz Rogaške Slatine, za usp^j, v organizaciji partizanski; enot v občini Šmarje pri j, šah. ŽALEC v Žalcu bodo letos podelj 8 občinskih priznanj OP. i>, bilo jih bo 7 posameznik^ in eno društvo. Za aktivno dolgoletno del v družbeno-političnih organi zacijah bodo priznanja dobi; Anton KotnU{ iz Prebolda, Si va Rehar iz Petrovč in Joj Praprotnik iz Braslovč. Rn Herman iz Prebolda bo dt bil priznanje za aktivno i uspešno delo pri razvoju j, silstva v kraju, Helena Kn novšek iz Polzele za akti^ in uspešno delo na področj svobodnih dejavnosti s pionii ji in mladino, Zora Dobnik i Letuša in Miroslav Roter sti rejšl iz šentruperta pa za ai tivno družbeno-politično deli v kraju. Priznanja bo dobila tu godba na pihala rudarjev li keramikov iz Liho j, za dolfj letno in uspešno širien,fe gl» bene kulture ter vključevanji mladine v svoje vrste. B.& CELJE Takoj po redni seji flamo^ obeh zborov občinske skupšij ne bo jutri, v petek še sej splošnega zbora občine Celji ki bo posvečena prazniku O vobodilne fronte. Na njej h do podelili tudi letošnja pr znanja OF. Le-ta bodo prej 11: Rudi Fajgelj, Vid Jerli Ivan Jezernik, Darinka Još Fanika Jugovič Miro Klani nik, Anica Kmet, Jaka M»; cen, Olga Matjaž. Marija n teršek. Franc Renčelj, Stank Selšek, Ivan Sešel in Itii Šket. ŠMARJE PRI .rNI^AH UNIČEVANJE PLEVELA V PESI V zadnjem času opažamo, da kmetijska gospodar stva, usmerjena v živinorejo, pridelujejo vedno v€< fcrrrme pese kljub temu, da zahteva pridelovanje prece; delovne sile — največ za uničevanje plevelov. Km* tovaloi pravijo: kjer se krmi živina s peso, ni potrebe« živinozriravnik. Za tmdčevajnje plevela v krmim pesi, sladicami peS In jedilni rdeči pesi, priporočamo BETANAL. Da bi dosegli z betanalom zadovoljne uspehe, mo ramo upoštevati naslednje: — z betanalom škropimo takrat, ko imajo plevel 2—4 liste (na razvojni stadij pese se ne oziramo, K jedilna rdeča pesa mora imeti dva prava lista.l; — uporabljamo ga 61 na ha; | — paziti moramo, da 1 i betanala ne raztopimo ' več kot 50 1 vode (6 x 50 = 300 1 na ha); — da ne škropimo od rose ali dežja mokre pesf^ prav tako ne škropimo pred pričakovanimi padavi nami; — škropimo vedno v popoldanskem času. BETANAL prodaja kmetijska apoteka AgrotehniJ^* v Celju v litrski in 1 del embalaži. Tu dobite tudi ^ tančna navodila o uporabi. CELJE: PRESELITEV RK Te dni se je sedež občinske organizacije Rdečega križa ▼ preselil z Gledališke ulice 2 na Šlandrov trg št., 7, v prosto* jih je nekoč za.sedal mladinski klub. 3. MAJA UPRAVA NE DELA v petek, 3. maja organi občinske uprave ne bodo P''^ n stranke. PROIZVODNO PODJETJE ZARJA - Žalec S svojimi poslovnimi enotami POHIŠTVENA INDUSTRIJA (Petrovče) Izdelovanje pohištvene in stavbne opreme, serijske in individualne proizvodnje, razrez hlodovine in prodaja rezanega lesa MODNA KONFEKCIJA (Žalec) Izdelovanje moške, ženske in otroške konfekcije KLJUČAVNIČARSTVO (Žalec) Splošno ključavničarstvo, kleparstvo, izdelovanje ekshaustor naprav in kovinoplastika PLESKARSTVO (Žalec) INDUSTRIJSKA PRODAJALNA (Žalec) Trgovina — prodaja na drobno iz trgovskih strok , želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem prijetne prvomajske praznike in se priporoča! ^ št. 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK stran 17 Celje: Komorni moški zbor je dobil TITOVO ODLIKOVANJE za petindvajsetletnico uspešnega dela Trije koncerti za srebrni ju- bilej. Dva večerna in mladin- ski. Več kot tisoč hvaležnih poslušalcev. In koliko še dru- gih čestitk in toplih želja. Pa zahval za vse, kar je pove- zano s petindvajsetletnico us- pešnega dela. šopki rož. Kdo ve koliko! Takšna je bila proslava ob jubileju celjskega komornega moškega zbora. Iskrena in prisrčna, veličastna in zma- govita. To je bil praznik zbo- ra in Celja. In še več. To je bil praznik naše prelepe pes- mi. Dolgoletne člane zbora je Zveza kulturno prosvetnih or- ganizacij Slovenije počastila z Gallusovimi znaki. Trije zlati, sedem srebrnih in štirje bro- nasti. Zbor je ob tej priložnosti dobil tudi svoje prve častne člane. Tudi to je bilo pri- znanje za dolgoletno članstvo in za posebne zasluge. Ta od- ličja so dobili: dr. Jože Cakš, Franc Jakše, prof. Egon Ku- nej, Ivan Lah, Karel Peer, Ivan šepec, dr. Herbert Za- veršnik in Božidar Žobar. S posebnim darilom se je izkazal skladatelj in dirigent Rado Simoniti. Kunejevemu zboru je izročil posebno kan- tato. Na z-aključni slovesnosti in sprejemu, ki ga je za pevce pripravila celjska občinska skupščina, je njen podpred- sednik prof. Jože Marolt spvo- ročil, da je predsednik Tito odlikoval komorni zbor z re- dom zasluge za narod s sre- brno zvezdo. Zbor bo to vi- soko priznanje prejel ob dru- gi priložnosti. In še nekaj misli, izjav: Inž. Dušan Burnik, pred- sednik občin.ske skupščine: Zahvaljujem se vam za trud in delo, predvsem pa aa to, da ste ponesli ime našega me- sta daleč preko meje Jugosla- vije in dokazali, da tudi v našem mestu gojimo široko razvejano kulturno dejavnost! Prof. Gustav Grobelnik, predsednik zbora: Ob jubile- ju ugotavljamo, da je uspe- šen razvoj našega kolektiva resda utemeljen s predanost- jo, voljo in vnemo slehemegai njegovega člana. Prof. Egon Kunej, umetni- ški vodja: Za nami je delo, ki je kronano z uspehom, ka- terega sem vesel, zlasti pa za- to, ker je to edino plačilo in zadoščenje za dolgoletni trud članov zbora. Alfonz Vrekovnik, avtome- hanični tehnični kontrolor: Imam lepe spomine. Zda.) po 25. letih dela v njem se tudi poslavljam od zbora. Risto Gajšek, upravni prav- nik: Spominov na vsa ta leta nazaj je veliko. Najbolj živo pa nosim v spominu dogodke ob ustanovitvi zbora, ko smo ugotovili, da nimamo v Celju ansambla v majhnem sesta- vu. In še to, delo v zboru je tudi pomembno družbeno po- litično delo. Drago Randl, visokokvalifi- ciran strugar: Delo v zboru mi pomeni precejšnje razve- drilo po napornem delu. Ve- sel sem, da sem v zboru že deset let. Rafko Cede, modelarski mi- zar: V zboru sem enajst let. V njem sem doživel lepe tre- nutke. Zame je bil najlepši nastop v Gorici, ko smo osvo- jili prvo mesto. Ivan Zupane, kovinostrugar: želim si, da bi zbor tudi v prihodnje kvalitetno rasel. Peter Hrastelj, mizarski mojster: Vesel sem, da sem član tega zbora. To je velika čast! Erik Stepanič, strojni teli- nik: Važna je ljubezen do slo- venske pesmi in do amater- ske dejavnosti. Dr, Franc Lah, zdravnik, primarij: To je meni največ- je veselje in največje zado- voljstvo. Inž. Franc Salier, kmetijski Inženir: To je posebno zado- voljstvo, ki se ne da izrazit z navadnimi besedami. Stane Bizjak, ekonomist: Brez njega bi bili duhovno in tudi sicer za marsikaj pri- krajšani. Prof. Milan Lorenčak, aka- demski slikar: Meni je petje nujna potreba, dopolnilo mo- jemu slikarskemu udejstvova- nju, delu v šoli. Jože Dimec, kmet, zaseli- nik: Pojem od mladih let. Največjo čast pa sem doživel, ko so me sprejeli v ta zbor. Prof. Leopold PCrc, dipl. fi- lozof: Petje mi pomeni več kot konjiček in upam, da mu bom zvest do konca življenja. Za zbor pa si želim le-to, da bi šel vedno le naprej, na- prej! M. BOŽIČ Komorni mošlci zbor ob svojem srebrnem jubileju. Žalec: JOŽKO ROZMAN se poslavlja TUKAJ SEM PUSTIL DEL ŽIVUENJA Neverjetno, kako pravzaprav hitro bežijo leta. Skoraj trideset let je minilo od tistega majskega dne, ko je bil JOŽKO ROZMAN v imenu ministrstva za industrijo poslan kot delegat v tekstilno tovarno v Šempetru in v Juteks. Skoraj trideset let, ko je prišel v žalsko občino človek, ki je delu v teh krajih posvetil vsa svoja najlepša leta, ko se je do- besedno razdajal za napredek ter si kot komunist prizadeval, da bi povsod kar najhitreje ustvarjali nove družbene odnose. Kot sin delavske družine iz Stražišča pri Kranju se je tudi sam v predvojnih letih udinjal v tekstilni tovarni in si tod nabiral prvih izkušenj, ki jih je potem v povojnih* letih tako koristno vsajal v nove razmere v krajih, kjer je deloval. Pa naj si bo to v Šempetru ali v Volni Laškem ali v Juteksu. Leta 1965 je ob volitvah prevzel mesto predsednika žalske občine in to dolžnost opravljal dve mandatni dobi. Sedaj odhaja v pokoj, pa smo ga ob tej priliki naprosili, da nam odgovori na .nekaj vprašanj, po- vezanih z njegovim dolgoletnim županovanjem v žalski občini. ' fi. TEDNIK: Nobena skriv- I nost ni, da je žalska občina ? zadnjih letih dosegla izre- 4en gospodarski napredek in razvoj. V čem je po vašem mnenju skrivnost teh uspe- hov? J. ROZMAN: ' Verjetno _.je težkO: kar takole Izdvojiti ne- kaj temeljnih ugotovitev, pa kljub temu poskusimo. Že &am začetek gospodarske re-. iorme, ki je sovpadal z mojim prihodom na mesto predsed- aika skupščine, je pomenil za žalsko gospodarstvo goro problemov. Ukiniti je bilo potrebno proizvodnjo v obeh rudnikih. Likvidirati smo mo- rali KOVO Vransko. Temelj- na značilnost gospodarstva je bila v tem, da ni imelo pre- potrebnih razvojnih načrtov, elaboratov, da pravzaprav ni- smo vedeU kaj hočemo. Os- novni razlog in tudi skriv- nost, če že tako vprašujete, je v tem, da so v naših de- lovnih organizacijah, sledeč napotkom s strani skupščine in drugih družbeno politič- nih organizacij, pristopili k temu, da so si preskrbeli razvojne pa-ograme. Uspeli Smo uveljaviti nekaj dobrih Sanacij. Spoznanje, ki je prav ^ko pomembno, da nimamo kadrov, je vezano tudi za te začetke, zato takšna skrb in Pozornost tudi tem, čeprav ^ mnoge stvari še vedno od- prte, še nismo zadovoljni in kadrov nam še vedno manj- ka. N. TEDNIK: Kakšen pa je bil pri tem delež delovnih ljudi, kako so se oni vklju- čili v te napore? J. ROZMAN: Brez izredno prizadetega vključevanja ob- čanov, oziroma delavcev v delovnih organizaci.jah načr- tovanih programov ne bi mo- gli uresničiti. Najpomemb- nejše pri tem je bilo, da smo jih uspeli aktivirati-v takem obsegu, da so pričeli samo- stojno razmišljati, da so sa- mi ugotovili, kako morajo naprej. N. TEDNIK: Nekoč izrazi- to kmetijska občina se je raz- vila tudi v močno industrij- sko občino. Kako gledate na to? J. ROZMAN: Tudi to kme- tijsko področje je napredo- valo, vendar ne v tolikšni meri kot industrija, ki je de- jansko napravila skokovit raz- voj in po ustvarjenem dele- žu prekosila kmetijstvo. Ne- dodelan sistem politike cen v veliki meri hromi uspešnejši razvoj kmetijstva, ki ima vse- kakor izredne -možnosti kvali- tetnega razvoja tudi v bodo- če. N. TEDNIK: Ker ste že omenili prihodnost — kako gledate na integracijska gi- banja v občini in kako na tesnejše povezovanje Hmeza- da in Merxa konkretno? J. ROZMAN: Na področ,iu integracij smo v minulem ob- dobju prav gotovo najmanj napravili. Nismo zapostavlja- li teh prizadevanj, kajti za- vedamo se, da je povezovanje gospodarstva naloga številka ena. Glede možnosti za inte- gracijo med Hmezadom in Mencom mislim, da bi bilo to v vsakem oziru pametno, saj bi prišlo do tesnejšega so- delovanja proizvodnje in tr- govine, kar bi ■ labko ugodno vplivalo na rešitev preneka- terega problema v kmetijst- vu, pa tudi kakšen dinar, ki ga na račun kmetijstva ustva- ri trgovina, bi se v obliki ustreznih naložb lahko vrnil tja, od koder pravzaprav iz- haja. Predlog velja oboje- stransko temeljito proučiti, kajti takšen agrotrgovski in proizvodni velikan bi veliko pomenil na celotnem celj- skem območju in tudi zunaj njega. N. TEDNIK: V času vašega mandata ste uspešno izpelja- li referendum za samoprispe- vek za obnovo in izgradnjo šol. Kako gledate danes na to akcijo? J. ROZMAN: Najprej mo- ramo povedati, da smo bili kot ena izmed prvih občin pravzaprav kritizirani, da se odločamo za tako obliko zbi- ranja sredstev. To, kar je ta- krat samoniklo nastajalo pri nas, je danes postalo v obliki samoupravnega sporazumeva- nja in družbenega dogovarja- nja naša vsakdanja praksa. Akcija je v celoti uspela, in tik pred tem smo, da sto- odstotno izpeljemo program, s katierim smo šli pred.volil- ce. Bojazen, da programa ne bomo izpeljali, je že zdavnaj mimo, zato je zaupanje lju- di v toliko večjii meri porast- lo. N. TEDNIK: Kdaj vam je bilo kot županu najtežje in kdaj najlepše? J. ROZMAN: Hm? Najtežje verjetno na začetku, ko sem prihajal ix>ln idej iz nepo- sredne proizvodnje, pa sem ugotovil, da se jih na ravni občine ne da uresničiti. Naj- bolj vesel pa sem bil zadnja leta, ko sem se veselil sku- paj z našimi kolektivi ob nji- hovih dosežkih. Sicer pa sem pustil tod dobršen del svo- jega življenja, ki se ga bom vedno z veseljem spominjal. Kajti bil sem med ustvarjal- nimi ljudmi, ki vedo kaj ho- čejo. Marsikdaj je bilo tež- ko, pa vendar lepo . . . Ferralit PRELOMNICA 22. april je praznik Ferralita. Na ta dan so namreč leta ■1947 ustanovili podjetje. Letos je bilo praznovanje še po- sebej slovesno, saj so z njim zaključili večletno sanacijo podjetja. Ob prazniku so odprli novo livarno barvnih kovin in livarno za sivo litino. Postavili so ju ob maksimalnih na- jjorin in z investicijo milijardo 450 milijonov starih dinar- jev. S temi sredstvi so kupili dve nagibni peči za baker in aluminij, peč za termično obdelavo vliktov, več žerjavov, podaljšali so halo za sivo litino, izgradili novo za barvno, kupili več peči za dogrevanje litine itd. Z novimi zmogljivo- stmi bodo v Ferralitu izdelali 500 ton barvnih in 4500 ton sive litine. To je za koiektiv, ki šteje 330 ljudi, ogromen napredek. Poleg nove livarne bodo imeli v kratkem tudi sodoben laboratorij, v katerem bo tekla stalna kontrola končnih izdelkov in surovin. In kaj kažejo izračuni o bodo- čem poslovanju Ferralita? Celotni dohodek se bo povečal za 66'Vc, dohodek za 79", o, za razširjeno reprodukcijo jim bo ostalo 138"/o več kot prej, akumidativnost bo narasla za 45'>/o, tako da bo stopnja 16 odstotkov. Povprečni osebni dohodki so poskočili za 30"/o, rentabilnost je večja za 50'>/o. Vse to pa so številke, ki govore same zase. šele sedaj bo imel kolektiv resnične možnosti za hitrejši razvoj in nova vlagania, zaradi katerih so v preteklosti le pretrdo stiskali pasove. BRANKO STAMEJČIC RAZSTAVA IVANA VREČKA Za poživitev in popestritev prijetnih pomladansliili dni in prazni- kov bo v Cateških Toplicah odprta razstava slik priznanega dekora- tivnega slikarja Ivana Vrečka Iz Šentjurja pri Celju. Razstava bo odprta v avli hotela Cateške Toplice od 27. aprila do 10. maja, kjer bodo razstavljena dela iz zgodovine ondotnega kraja, nekaj tihožitij in pe.jsažev. Glede na posebnost tehnike slikanja na les z izžiganjem so biie razstave povsod po Sloveniji zelo uspešne in privlačne tudi za zah- tevnejše občudovalce slikarstva. Kot smo zvedeli, bodo nekatera dela tudi lahko kupili obiskoval- ci, saj so te umetnine zelo primerne za mirne kotičke vikendov ali dne\iilh sob, še posebej pa za razne dvorane in lokale. ,Na razstavi bo tudi stalni zastopnik, čez praznike 1. maj pa avtor sam. Za razstavo vlada piecejšnje zanimanje. ČAKOVEC: POHORKE GOSTOVALE v četrtek, 18. aprila 1974 je bila v Cakovcu v Hrvatskem Medji- murju vsakoletna pru-editev pod naslovom DJECA PJEV.UU. Organi- zator j«! Lira, udruženje niuzičara iz Cakovca. Na tej zanimivi kul- turni prireditvi nastopajo in leknjujejo v petju otroci od 5. do 12. lota. Prijavljenih je bilo 16 pevcev, ki jih je .spremljal orkester Bo- hemi. Kot gostje so mi-stopile tudi Vesela dekleta izpod Pohorja. Oblečene v goren.iske narodne noše so vzbudile takoj pozornost in bile toplo pozdravljene. Poslušalcem je posebno ugajala pesem 2ar mlado.sti. Sicer pa so ljudje v dvorani s ploskanjem spremljali Izva- jane melodije an.sainbla Veselih pohorskih deklet. V njem so na-stn- pale sestri Lojzka in Milena Leskovar Iz Oplotnice pri Slov. Konjicah in s«-^tri Olga in Milka Mikek iz Gorenja nad Zječami. K uspehu jim iskreno če«>utamo. KONR.AD SODIN 18. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16—17 pisma TRNOVA POT Po raznih revijah m ča- sopisih imamo dostikrat priložnost brati, kako se mladi ljudje pritožujejo nad presuhimi nogami, predolgimi nosovi, pre- majhnimi dojkami in ta- ko dalje. Pri vsem tem pa jim manjka le samozavest, da so kljub hibam nor malni ljudje. In če so pri vsem tem še zdravi, da lahko delajo, bj vzrok za malodušnost lahko odpa- del. V Slivnici pri Šentjurju se je rodil človek, invalid, ki ga je narava prikrajša- la za največje bogastvo, za zdrave ude. To je Ivan Ža- fran. Niso še daleč časi, ko ni bilo zaslužka niti za zdra- ve ljudi, kaj šele za inva- lide, če je Ivan hotel ži- veti, za kar je imel vso pravico, mu ni preostalo drugega kot potna palica pa iz kraja v kraj po mi- loščino. Miloščina je bila smoter njegovega življenja in le ta mu je pomagala prehoditi življenjsko pot. Zdaj gre osmemu križu naproti. Z miloščino pa si je ku- pil Ivan v Zlatečah pri Šentjurju domačijo, kjer je tudi toliko zemlje, da redi kravico. S pomočjo sestre, ki mu gospodinji, kravico tudi ima. Kot tak- šen pa je prišel v poštev kot kmečki zavarovanec in nekajkrat že dobil kmeč- ko pokojnino. Pa sem ga povprašala, kako se po- čuti kot upokojenec. Odvrnil mi je: »Sedaj mi dajo, ko vedo, da bom kmalu umrl. So pa tudi dajatve velike in moram precej zdajati. Ce ne bd imel dobrih sorodnikov in drugih usmiljenih src, ne bi bilo za živeti in ne za umreti.« Ivan ni nikdar hodil v šolo, pa zelo lepo piše in to z levo roko, če ta sploh zasluži to ime. Nadvse rad tudi bere, predvsem dnev- ni časopis. Odkar pa ima nečakinja naročen NT, tu- di tega vneto prebira in se o njem pohvalno izra- ža. Upam, da nimate nič proti, če mu v imenu bral- cev NT zaželim, da bi svojo pokojnino še dolgo užival, zraven pa vneto prebiral NT. URŠA UROŠ ZNAŠANJE NAD OTROKOM že v treh zaporedmh številkah NT oitamo stva- ri, ki se nanašajo na gor- nji naslov in opisujejo za- devo, katere žrtev naj bi bila prvošolka. Čtivo se nanaša na osebe, ki so izobražene in bi človek sodu, da bi spor znale same rešiti med sabo. Žal ni bilo tako. Moral se je nekdo pojaviti in zadevo po svoje prikazati v jav- nih občilih. Ljudi pa, ki jim pravimo, da so javni delavci okarakterizirati verjetno enostransko. Pa naj bo. Objavljeno je bi- lo in stvari, ki so prene- sene na papir, se ne dajo več brezmadežno popravi- ti. Obe osebi, ki jih novi- narka obravnava, sta bili vsaka po svoje prikazani javnosti. Kljub temu pa nas do- ločene stvari motijo. No- vinarka, ki se je spustila v opisovanje dogodka, pa le ni v svojem članku z dne 11. 4. 1974 dovolj po jasnila, kaj misli o »do- brnščini«. Neobstojnosti zdravnikov v sami Dobr- ni niso krivi sami Dobm- čani. To krivdo nosijo tu- di tisti, fci so pred jav- nostjo odgovorni za zdrav stveno zaščito občana — krajana. Neurejeno je predvsem stanovanjsko vprašanje. Zgodilo se je, da je stanovanje zdravni- ka zasedal človek — ne po krivdi Dobrnčanov, ki ni bdi zap>oslen v Dobrni. Vzrok za odhod zdravni- kov iz Dobrne je torej ne- kje drugje, ne pa v tako- zvani »dobrnščini«. Za nas, ki v Dobrni delamo že desetletja, je tako iz- ražanje žaljivo. Nerazumljiv nam je tu- di izraz »srednjeveške me tode«, ki se nanašajo na občanko, ki nam že več let — četrt stoletja vzgaja mladino. Zanimivo bi bi- lo slišati tiste, ki jih je tov. Rožančeva učila pisa- ti prve črke. Teh v teh preteklih letih ni bilo ta- ko malo. Ta obdoižitev ni lahika in človeku da mi- sliti, da v kolektivu, kjer dela, nekaj ni v redu. Vprašamo se, kje so ti- sti vodilni delavci, ki so na tej šoli bili odgovorm za pravilno hiunano socia- listično vzgojo naše mla- dine? Tovarišica, ki se jI tako delo očita, je že pre- ko 20 let na istem delov- nem mestu. In končno, kje so njeni sodelavci in zakaj jo že pred tem ni- so opozorili na srednjeve- ške metode dela. Skoraj neverjetno je, da je prav pri tem otroku oživel tak način vzgoje. Ce pa je, verjetno ne zasluži take obravnave. Želimo osvetliti delo tov. Rožančeve izven njenega poklicnega dela. Tovariši- ca ni do sedaj bila samo učiteljica na šoli v Dobrni, temveč tudi javna družbe- no politična delavka. Ni malo tistih ur, ki jih je tov. žrtvovala za delo ko misije za socialna vpraša- nja pri KS. Nikdar ni po stavljala vprašanja m de- lala nevšečnosti, če je bi- lo treba iti na teren in na kraju samem preveri- ti primer, ko ga je obrav- navala komisija. Noben obisk terena ji ni bil pre- težak, čeravno je bilo tre- ba iti na Paski Kozjak ali Brdce, kd so res najodda- Ijeni kraji od Dobrne. Ljudje, ki so bili in so drugače usmerjeni ^n dru- gače gledajo razvoj naše družbe, verjetno ne bi bi- li pripravljeni tako sode- lovati pri javnih opravilih. Že več let aktivno dela v odboru SZDL Lokovina. Tudi tukaj je vedno ini- ciator naprednih in hu- manih akcij. Nihče od čla- nov odbora SZDL ji ne mora očitati srednjevešči- ne. In končno, če se misli ta akcija in polemika na- daljevati, naj se otrok iz- loči iz nadaljnjih sporov in naj se zadeva preusme- ri na mesto, od koder naj bi izvirala. Zastopnike javnih občil — konkretno tovarišico no- vinarko, ki je primer ob- ravnavala, pa prosimo, da naj v bodoče prisluhne tu- di drugim govoricam in mnenjem, ki se bodo ver- jetno drugače kresala, kot so se dosedaj. To poudar- jamo zato. če bi bila tov. novinarka prisotna na le- tošnjem zboru občanov, ki je obravnaval občinski družbeni plan, bi verjetno zadevo drugače obravna- vala in po drugih virih skala realne informacije. Odbor SZDL Lokovina STARI, ZLATI ČASI Nekje sem prebrala, da bo budi letos v Celju na- stop nekdanjih prebival- cev mesta ob Savinji. Iz svojega arhiva sem potegnila sicer že nekoli- ko orumenel letak, ki me ob brskanju po spomi- nih spomni na dijaška le- ta v Celju in na priredit- ve, katere je takrat ob ma- lo posluha mnogih prire- jala Delavska univerza Celje. Ne vem sicer še danes, ali je bila to zasluga usta- nove ali neumornega čla- na njihovega kolektiva, ki se je trudil dati Celju iz tedna v teden res odlično predavanje in pa kar je še bolj privlačevalo nas mlade, mnoge nastope na- ših priznanih pevcev in pevk. Da ne pozabim tu omeniti še študentov iz Zagreba, ki so predvajali Bulatovičev Budilnik in še dvoje krajših del. Pozabi- ti ne smemo priznanega kabaretnega gledališča Ja- zavac iz Zagreba. Zašla sem nekoliko. Ho- tela sem govoriti ali bolje rečeno pisati o nastopu nekdanjih Celjanov. Teža- ve so nastale zaradi epi- demije gripe. Že najavlje- na prireditev je bila pre- ložena, ker so na sam dan prireditve kar deževa- le odpovedi. Gripa je zde- setkala ekipo in ko smo pozneje le dočakali to pri- reditev, je bila ta nekaj posebnega. Mnogi smo se čudili, kako je to uspelo. Točke programa je po- vezovala Bogadana Gro- belnikova zelo domiselno. Skoda je bila le v tem, da je ta odlično pripravljen program tako hitro minil. Letak, ki ga prilagam, je za prvi napovedani večer. Pozneje, na dan priredit- ve, se je nekoliko spreme- nilo. Nastopil je še Milan Stante, pesmi svojega mo- ža Mojmira Šepeta je pe- la njegova soproga Majda, Res nepozabni večer, In kaj sem hotela s tem pismom? Opozoriti vas, spoštovani tovariš novi- nar, da tak nastop nek- danjih prebivalcev Celja ne bo nič novega, temveč že od nekoga ustvarjena, ponovljena ideja. Ko občasno obiskujem svoje znance in prijatelje, zvem za mnoge novice in tako sem tudi poučena, da Celje nima več tistih za- nimivih in dobro organi- ziranih predavanj. Morda bom lahko nekje nekoč tudi prebrala, da temu ni tako, da so me znanci na- pačno informirali. Upam, da boste ro mo- je pismo objavili. Hvala za prijaznost. Bralcem tedni- ka pa mnogo lepih prire- ditev, takšnih, kot so bile takrat, ko smo se še v šo- li navduševali za obisk te ali one prireditve Delav- ske univerze v Celju. ANICA PREMROV GRAČNICA Med skalovjem po soteski teče potok Gračnica. Spremlja jo po vsej dolini »soseda« cesta vijugasta. Tod hodila in napadena bila štirinajsta je divizija. Tukaj švabska krogla ubila je komandanta Ilija. Ko bo zgrajena asfaltna cesta, spominja naj na pohod divizije, nasi naj ime heroja Badovinac Ilije. LEOPOLD MAČEK, Kladnje 8, Laško STOJI^ STOJI BELI GRAD PIŠE (10) ZDENKA STOPAR STOPNICE V ZIDU v zadnjem sestavku smo govorili o ječah, ki so bi- le nameščene v pritličjih grajskih stolpov. Zdaj nas kajpak tudi zanima, kako so bila izrabljena nad- stropja teh velikih stavb, ki so imela včasih tudi po štiri in več etaž. Povejmo na kratko, nadstropja so rabila tako za shrambe kot za prebivanje. Ce je bil grad majhen, je včasih kar v stolpu prebivala tu- di graščakova družina. Ce je bil večji, je prebivala v njem predvsem grajska posadka. Nadstopja so bi- la predeljena med seboj z /esenimi stropi, ki so po- čivali na močnih hrasto- vih tramovih. Ležišča tra- mov še danes lahko opa- zimo na vsaki grajski raz- valini. Toda svetloba, ki so jo dobivala nadstro^p- Ja, je bila skromna. V stenah so bile nameščene le ozke reže, visoke kakš- nih osemdeset centimetrov m široke petnajst ali naj- več dvajset centimetrov. Le v vrhnjem nadstropju, ki je bilo že zaradi svoje višine dobro zavarovano, so bila okna večja. Notra- njost nadstropij pa je bila večkrat še predeljena z lesenimi stenami. Takšne predelne stene je včasih težko ugčtoviti, ponekod pa njihov nekdanji obstoj lahko celo dokažemo, tako na primer na spodnjem kebeljskem gradu nad Op- lotnico na južnih obron- kih Pohorja. Podi so bili vselej leseni, le na vrhu stolpa, ki je bil prirejen za obrambo, so bila tla prekrita z opečnimi tla- kovci ali estrihom, kot imenujemo maltasto ob- logo tal. Nadstropja so bi- la med seboj povezana z lestvami ali lesenimi stop- nicami. Kjer je bdi stolp prvenstveno utrdbenega značaja, so se zadovoljili z lestvami, kjer pa je ra- bil tudi za prebivanje, so držala iz nadstropja v nad- stropje stopnišča. Šele pri poznih primerih stolpov naletimo tudi na zidana stopnišča, nameščena zno- traj debeline stene. Taks-' no stopnišče se je ohra- nilo v stolpu na starem žovneškem gradu, od tam izvira rod celjskih grofov, predstavlja pa pri nas prej izjemo kot pravilo. Nekaj podobnega bi lah- ko našli šele na mogoč- nem stolpu gradu Rihem- berk na Krasu. Toda naj kar takoj povemo, da gre obakrat za okrogla stolpa, medtem ko je imela veči- na stolpov na naših gra- dovih pravokotno osnovo. Stopnišča, ki so v mir- nih časih nadstropja med seboj povezovala, pa so v času nevarnosti nad- stropja med sabo tudi lo- čila. Vsaj kar zadeva le- sene stopnice, so bile na- vadno tako narejene, da jih je bilo mogoče za se- boj porušiti, medtem ko so bila kamnita stopnišča znotraj zidov tako spelja- na, da jih je bilo mogo- če z više ležečega nad- stropja uspešno braniti. To je bilo važno, saj je bil vrhnji del stolpa zad- nje zadočišče branilcev, ki so tu čakali na pomoč od zunaj in je bila zato nji- hova naloga, da čim dlje vzdržijo. Na koncu nas kajpak še zanima, kako so bili stol- pi urejeni na vrhu, da so bili kar najbolje priprav- ljeni na obrambo. Pove- dali smo že, da je bila vrhnja ploščad posebej utrjena. Tla so bila tlako- vana, pa tudi sicer so mo- rala biti precej močna, saj so prav tu grmadili kamenje in druge pripra- ve, s katerimi so se ote- pali sovražnika. Tu so imeli med oblego postav- ljene kotle, v katerih so kuhali smolo in olje ter topili svinec, kf so ga po- tem razstopljenega zlivali na sovražnike. V zgodnjih obdobjih so to delali kar z nadzidkov oziroma iz rež med njimi, pozneje pa z lesenih hodnikov, ki so ob tekali vrhnji del stolpa. Ti leseni hodniki se nam kajpak niso ohranili, kakš- ni pa so bili, lepo vidimo na Vischerjevi upodobit- vi studeniškega gradu. Ob koncu petnajstega in v šestnajstem stoletju pa tudi ti leseni hodniki od- padejo. Takrat se tudi na naših gradovih pojavijo renesančne utrdbene prvi- ne in poslej tudi več ne govorimo o bergfridih, ampak o renesančnih ba- stijah ali rondelih. To so praviloma okrogli stolpi, katerih vrh je prirejen ta- ko, da v obliki na konzo- lah počivajočega friza se- že prek obodnega zidov- ja. Branilci so s teh frizov mnogo laže obvladovali podnožje stolpa, ki je bi- Lo vselej najbolj izpostav- ljeno, ter s sipanjem ka- menja, polivanjem vrele smole, streljanjem ipd. preprečevali, da bi ga sov- ražnik načel. Na romantičnih upodo- bitvah gradov pogosto vi- dimo stolpe, katerih zid- na krona je prosta in ki torej niso bili pokriti. Za naše gradove velja, da so imeli vsi od kraja tudi strehe, ki so segale s svo- jimi napušči preko zidnih kron. Le tako je bilo nam- reč mogoče zavarovati stolpe pred pogostnimi pa- davinami. Strehe so bile zlasti v gotski dobi, to je od 13. do 15. stoletja, zelo strme ter krite včasih s skodlami, včasih z opeko, pogosto pa tudi s kriljem. Prekrivanje streh s svin- cem na naših gradovih za- enkrat še ni dokazano. In zakaj so bile strehe tako strme? Mislimo si pač lah- ko, da ne le zaradi videza. Strma streha je omogo- čala, da je atmosferska voda z njih hitro odtekala pa tudi sneg s svojo težo je kmalu zdrsnil dol. Po- leg tega so s take strehe naglo zdrsnile tudi sovraž- ne puščice in celo tiste, ki naj bi streho zažgale, za to po navadi, niso imele dosti časa. Ce je bila stre- ha ,opečna ali skrilatna je bila spričo velike višine tudi po tej plati dobro za- varovana. Grajski stolpi še danes ostajajo simboli nekda- njih mogočnih gradov. št. 16—17 — 25. april 1974J NOVI TEDNIK — stran 19 PISE (9) FRANC KOZJEK postopki z ljudmi zelo surovi. Prišli so v vas in ljudem dali za odhod le do uro aU še manj časa. V tistih kratkih minutah so lahko zbraU svoje premoženje, ko- likor so ga lahko odnesli na rolcah, tehtati pa je smelo le .50 kg Dne 16. junija 1941. leta so Nemoi zjutraj prišli v Zreče in odpeljali družinske člane intemirancev v Ma- ribor. Snidenje je bilo kljub vsemu prisrčno. Žene so vedele povedati marsikateri dogodek, ki se je v Zrečah zgodil po odhodu mož. Pobirali so slovenske knj^ige in jih odpeljali na občino, kjer so jih kasneje zažgali. Dne 21. junija so naložili na transport veliko ljudi In jih proti večeru odpeljali v Celje, drugi dan pa so že bili v Slavonskem Brodu, kjer so jih prepeljali po ozkotirni železnici v Užice v Srbiji. Tu i>a je krožila novica, da je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Zreški izseljenci so večinoma prišli v Kruševac in okoliške kraje. Srbi so izseljence gostoljubno sprejeli, nekateri so za begunce kot so jih Srbi imenovali, skrbeli vso vojno. Večinoma izseljencev se je po vojni vrnila, le Dušan Hus in Milan Mi-avljak sta med vojno umrla. NARODNI JUNAK BORIS WINTER Boris Winter je bil rojen v ugledni Winterjevi dru- žmi, v kateri so bili vsi fantje postavni in lepi ljudje. Boris je mlad izgubil očeta, ki se je ponesrečil na svo- ji žagi. Zrečani se še danes spominjajo Borisa, ki je bil zelo živahen deček in je zgodaj, komaj 15-leten, odha- jal s svojim stricem Jožetom I^pšinom na lov. Ko je bil Boris star 16 let, je odšel v Ljubljano v šole. Tja je po prihodu Nemcev bežala tudi njegova mati Nina, drugič p>oročena z zdravnikom dr. Mirkom Pokomom. Borisov lik je bU že večkrat opisan, lahko le doda- mo, da se je o njem veliko govorilo v Zrečah In oko- lici. Ta legendama osebnost je padla 22. 2. 194.5 v špi- taliču v Tuhinoski dolini, dva meseca pred koncem voj- ne, star komaj 20 let in tri dni. ZREŠKA INDUSTRIJA v zadnjih 50 letih so Zreče izredno napredovale. K temu je pripomogla tovarna, ki se je začela razvijati po letu 1922, ko sta ing. Bremec in ing. Mach odkupila IK>trebno zemljo za razvoj tovarne. Istega leta je to vama tudi začela obratovati, imenovala pa sta jo šta- jerska železo-mdustrijska družba Zreče. V bivši gra- ščini so naredili 10 stanovanj za kovače, stare hleve in gospodarska ix>slopja i>a so preuredili v upravne in pisarniške prostore. Lastnika tovarne sta takrat tudi preuredila velik mlin ob Dravinji v tovarniško kovačnico, ix>tem pa sta k njemu poslopja samo dodajala. Ko stara pogonska sila ni bUa več zadostna, so nabavili iz Avstrije velik plinski motor. Prenesli so ga v Zreče in pridobili štiri- kratno pogonsko silo. V tovarni so začeli i7delovati raznovrstno poljedelsko orodje: sekire, lopate, rovnice, pluge in "podobno. Tovarno je vodil ing. Mach, ing. Bre- mec pa je bil velikokrat odsoten, rta je prouče\-al trg. Pred drugo svetovno vojno se je tovarna znatno razširila, ker so v njo veliko investirali. V njej je bilo zaposlenih okoli 240 delavcev, niso pa zanje sezidali niti ene stanovanjske hiše. Pač pa je v tem času ing. Bremec kupil od posestnika Ivar^ Oprešnika okoli 6tia zemlje na Dobravi z namenom, da bi tam zraslo de- lavsko naselje. Delavci so stanovali po kmečkih hišah, pri posestnikih, katerim je dala tovama F>csojilo, da so preuredili zanje stanovanja. Večina delavcev pa je prebivala po bajtah, najemnino so morali odslužiti z delom. Čevljar Ignac Matavž, ki je imel 11 otrok, je stanoval v mali Verčnikovi bajti, ki je stala blizu želez- niške postaje. Za to stanovanje sta morala Matavž in njegova žena pomagati Verčniku pri delu na njdvah 100 dm v letu. Podobnih prmierov je bilo še več. Po pri- hodu Nemcev pa so izselila iz Zreč vse kovače, ki so bili rojeni na Kranjskem, ker so bili manj zaželeni. Tovama pa je dalje delala, vendar v okrnjenem sesta- vu. Ko so se p>ojavili partizani in začeli napadati nem- ške postojanke, občine, šole, žandarmerijske postaje in vsa večja podjetja so leta 1944 napadli in zažgali tudi tovarno. Po osvoboditvi pa je bilo težko za zaposlitev, a ker je bilo dovolj kvalificirane sile, so z obnovo tovarne pospešili. Danes ni potrebno posebej zapisati, da je nadaljnji razvoj Zreč bil in je odvisen od Kovaške in- dustrije v Zrečah. Leta 1958 pa je začela z delom tudi tovama Comert, kije najprej delala bmse samo za Kovaško industrijo, potem za slovensko in jugoslovaiisko, danes pa svoje izdelke tudi izvaža na tnje. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R|i Mladinska delovna brigada: Jih bodo Savinjčani še videli? TI ZLATI ČASI v časopisih piše: udarniška akcija KOZJANSKO. Vsi, ki smo pred leti sodelovali v teh prostovoljnih storitvah, se sprašujemo: Mar ni tudi sredi Savinjske doline kaj podobnega, kjer bi sc zbrali mladi ljudje in zavihali ro- kave? O tem naj razmisli občin- ski odbor ZMS! Tako pravi zagorelo dekle iz Prebolda, ki ni več dekle, marveč je že vrsto let žena, mati, gospodinja, uslužbenka. Ni hatela povedati osebnih podatkov. Vendar je vsa čila, nasmejana, zdrava, iz nje veje en. sam mladostni zanos. —- Kolikokrat ste sodelova- li v mladinskih delovnih ak- cijah? — Ne vem. Mo'goče dvakrat, trikrat, morda desetkrat, vedno, ko je bUo treba kaj prostovoljnega storiti, sem bi- la zraven. Spominjam se mnogih akcij, tiste, ko smo čistili »savinjsko strugo«, pa še najbolj. Bučar Franček je bU naš komandant. Požar eva! Taja-pardon sedaj Deb!čeva! — je bila nekakšen politični komisar. — To so bili zlati časi! — Ste prepričani, da bi se lahko vrnili? Na tiste zlate čase mislim. — Tudi o tem cesto raz- mišljam. Čeprav sem žena, mati, gospodinja, uslužbenka. Razmišljam zaradi tega, ker so mladinske delovne akcije zares nekaj izrednega. Spo- minjam se, kako se je mama jezila, da se bom vrnila z ne- izbrisno oznako — ta pa je tista, ki je bila v mladinski brigadi. V tem je videla ne- kaj črnega. Ko pa sem se zares vrnila in sem ji pove- dala, da sem bila proglašena za udarnico, je dahnila. — Mogoče pa si zares ne- K.a: koristnega storila . .. In sem. Ne samo to, da sem spoznala nove tovarišice, to- variše, ki smo si potem še leta dopisoval*. Spoznala sem, da je tudi sredi Savinj- ske doline še mnogo proble- mov, ki jih je moč reševati samo s pridnimi rokami. Za- kaj ne bi poiskalt-ni potreb- no treh sonc! — še kake po- dobne akcije? Prav, pa bi začeli s parolo: OČISTIMO NAŠE OKOLJE. Ko mi bi bi- lo še enkrat tistih nepozabnih šestnajst let, bila bi med prvimi, ki bi dvignila mladin- sko delovno zastavo: — DELU ČAST IN OB- LAST! Tako je povedala, dala sli- ko in pripomnila: »No, med temi graditelji sem tudi jaz. Pa o tem ne pišite. Na svi- denje! -dk- ZDRAV DUH VEDENIK ZANI je bil med ustanovitelji SOKOLA v Pre- boldu. SOKOL pa tiste čase ni pomenil strankarskega boja, pomendl je boj za zdravo te- lo, boj aa sklop mišičevja, saj je tiste čase orodna te- lovadba bila najbolj čislana, negovana. Danes je na fizkultumem področju v Preboldu spet ži- vahno. Rekel bi, da je v ob- čini Žalec tako rekoč na pr- vem mestu. Tudi nekaj let po vojni je bilo tako. Nato pa so nastopila sušna leta. Pogosto sem srečeval VEDE- NIKOVEGA ŽANIJA, ki ni- kakor ni mogel doumeti, za- kaj mladi vse preveč govore in premalo praktičnega store. Izdelani so bUi tudi idealni načrti, do uresničitve pa ni prišlo. — Včasih smo mi, pre- boldski-fantje, take stvari hi- treje reševali. Manj smo go- vorili, delali smo, delali-ha! No, kar poglej tole sliko. Ne vem, če kdo od teh še živi. Mog-oče sem edini. No pa me najdi med temi petnajstimi. — Z brčicami, tretji z leve proti desni v prvi vrsti,, sto- je, ne? — Ali vei, da je tega sko raj petdeset let? Kako si me prepoznal? — Kako. Nekaj nosite v se- bi, nekaj, česar ljudje, ki ni- koli niso teflovadih, nimajo. — Ja, pa kaj je tisto? — V zdravem telesu zdrav duh! — Zdaj, ko sem si osmega naložil na pleča, me zdravje zapušča. Ha, nekdaj pa me je bi.a ena sama mišica. Se me morda spominjaš? — Prav to sem hotel po- vedati. Zame je bil telovadni nastop največji užitek. Skril sem se za živo mejo in vas občudoval. Zmeraj sem si že- lel, da bi imel na sebi toliko mišic ... Ah. bili ste za mla- de Prebolčane pravi idol. Ka kor v popevkarstvu Tom Jo- nes. Mislim, da je bilo po- trebno precej samoodreka- nja, ne? — Tako je. Ni bilo denar- nih dotacij. Prihajali pa smo na vaje redno Ne samo usluž- b^nci V naš:h vrstah so bile zastopane vse branže. Kmet, delavec, obrtnik, usluž- benec. In koliko zdravega hu- morja je bilo v nas! Kadar je VEDENIKOV ZA- NI govoril o »zlatih časih« v Preboldu, je bilo videti v očeh nek čuden sij, nekaj, če- sar ni moč z besedami po- pisati. Kolikokrat sva skupaj posedela in jaz sem poslušal, poslušal . . . Zame je bil živa kronika plemenitih dejanj in težko sem čakal ponovnega sre.anja. — ŽANI, slišal sem, da si nekaj bolan. Nikar! Kako rad bi te še enkrat slišal, ure in ure bi presedel poleg tebe; videl bi, kako bi stisnil pest, oči bi zažarele, ko bi zaklju- čil: — V ZDRAVEM TeIeSU ZDRAV DUH! -dk- Radeče IMELIKLUB Tudi mlade v Radečah če- dalje bolj pesti prostorska stiska. Nimajo prostora, kjer bi se lahko zabavali in zaple- sali, nimajo prostora, kjer bi imeU sestanke, nimajo pro štora niti za to, da bi se ure- dili spise, literaturo, dopise in materiale, ki se stekajo na občinsko konferenco ZM. Končno pa se jim je letos ponudila priložnost, da bi urediU prostore starega rade- škega kegljišča v lep, čeprav ne preveč prostoren mladin- ski klub. Toda že na začet- ku se je malce zataknilo, ker kegljišče nima lastnika in mladi ne morejo začeti z de- li do tedaj, ko bo lastništvo urejeno. Krajevna skupnost Radeče si prizadeva, da bi kegljišče postalo njena last in bi ga takoj dobili v na- jem mladinci. No, kljub vsem zapetljajem pa radeš- ka mladina le upa, da bo do- bila svoj težko pričakovani klub tja do 25. maja. Za adaptacijo starega keg- ljišča bi potrebovali radeški mladinci kakih 40.000 dinar- jev. Ker sredstev nimajo, jim bofio pomagale delovne or- ganizacije, ki so že podpisale sporazum o dodelitvi sred- stev za obnovo starega keg- ljišča. Takoj ko bo prob- lem lastništva starega keg- ljišča rešen, bodo mladin- ci začeli z delom. Domenild so se, da jim bodo pri večjih delih pomagali delavci iz Pa- pirnice, ostala dela pa bodo opravili sami s prostovoljnim delom. Upamo, da se jim bo želja uresničila in da se bodo kmalu shajali v lepem in no- vem mladinskem klubu. D. S. Pred dnevi so Imeli obini zbor člani avto moto društva Šaleška dolina, ki ima trenut no 673 članov, predsednik pi je .^lilan Lukman. Društvd i« izredno prizadevno, saj \sik mesec izšola po 50 voznikov organizira šolska tekmovmii o znanju v prometu in »i udeleži »pravih« tekmoi ini Lani so uredili eno najsodob nejših učilnic ca učenje ,o prometu in klubske prostore, kar jih je veljalo 60 milijo- nov starih din. Med tekmovalci A.MD Šale- ška dolina sta trenutno naj- boljša Hubert CIamlek (na sli- ki) in sovozač Peter Pogorevc, ki sta dosegla enega največjih svojih uspehov lani, ko sta v vožnji motorjev s prikolicami premagala tudi slavna Celjana očeta in sina Salobirja. LOJZE OJSTERSEK ŠENTJURSKI DROBIŽ Kakor vse bolj i^entjur prerašča v strnjeno mestno naselje, naraščajo tudi naloge Stanovanjsko-komunal- nega podjetja. Zato so pripravili obsežen program del do leta 1980. Poleg že dosedaj bogate dejavnosti pro- gram predvideva razširitev gradbeno remontnih del ter vodovodno inštalaterskih in vzdrževalnih de!, vzdr- ževan.je stanovanjskili hiš, upravljanje s pok(»pališčem in bazenom ter minerske usluge. Za uresničitev nalog se bo moralo podjetje kadrovsko okrepiti in še bolj mehanizirati. Trenutno TOdržujejo tudi vodovode v Sent.jurju, na Planini, Ponikvi in v Gorici pri Slivnici Prevzeli bodo tudi vzdrževanje novega vodovoda Skof- ja vas — Šentjur. Predvidevajo, da bodo po 1. maju pričeli z deli na vodovodu v Prevorju in Lold pri Žusmu z nadaljeva- njem proti Cmolici in Novi vasi. Za izredno obsežna dela so že odobrena finančna sredstva v višini 3,7 mi- Ujona dinarjev. Z novo šolsko telovadnico v Šentjurju se je izredno popestrilo telesnovzgojno delo. Vsaj tako kažejo izkuš- nje štirih mesecev. Telovadnica je zasedena kar 14 ur dnevno, saj v njej vadijo poleg učencev šole še pri- padniki TVD Partizan s svojimi predšolskimi oddelki, pionirji, mladino, člani in članicami ter zaposleni iz delovnih kolektivov ».\lpos« in »LI Bohor«. Zeh) in- tenzivna je varili na nerazvitost kmetijstva in potrebo po napredku na tem področju, bi bilo za pričakovati tudi od delegatov iz industrijsko razvi- tejših področij, da bj bolj izpostavili problematiko v industriji, ki p« se v sedanjem času zlasti drastično izraža v energetski krizi. Smatram, da bi bilo potrebno energetsko politiko, ki je si- cer že zavzela p>opolnoma nov kurz, po- spešeno izvajati, da se čimpreje osvo- bodimo pritiska pomanjkanja energije in ne bomo s strahom treipetali, kakšno bo vreme in če bo zadosti vode. V Sloveniji imamo poleg hidroelektrarn kot energetski vir na razpolago samo še premog v Velenju in Zasavju m pa v Gorenji vasi možnost za razvoj nukie- ime energije. Rudarji smo na nepravilnost prejšnje politike vsa leta opozarja;! in v mejah svojih možnosti tudi povečevali svoje kapacitete ter razvijali tehnologijo pri- dobivanja. Vsega pa seveda v takšnih razmerah nismo mogli narediti in zato danes občutimo pomanjkanje premoga, kot tudi ostalih surovin. V Velenju smo si s takšno razvojno pK>litiko ustvarili možnosti precejšnjega povečanja proiz- vodnje, katero pa nam je na žalost prekrižal katastrofalen vdor vode ob koncu lanskega leta, ko smo izgubili delovišča v \-zhodnem predelu rudnika s kapaciteto 20O0 ton dnevne proizvod- nje. Zaradi tega načrtujemo za letoš- nje leto le 3,9 milijona ton. Predvide- vamo tudi pospešeno mehanizacijo pri- dobivanja, kajti povečanja proizvodnje zaradi pomanjkanja delavcev na drug način ne bomo mogl; doseči. Za meha- nizacijo pa so potrebna večja finančna sredstva, ki se jih da premostiti le s krediti. Na tem podiročju se stvari še vedno rešujejo nekoliko prepočasi. Za- radli inflacije, ki vlada pri nas, sred- st^-a, ki so bila odobrena pred rremi leti, ne zadoščajo, več, dodatna sred- stva, katera smo zahtevali z aneksom k investicijskemu programu, pa še ni- so odobrena. S tem, da se bonmo za sredstva za razširitev kapacitet in razširitev pro- izvodnje ne zastopamo samo interesov nas rudarjev in energetičarjev, ampak leži v tem tudi skrb za celoten razvoj gospodarstva Slovenije in Jugoslavije, ki je od^-isen od pravočasno rešenih problemov v energetiki.« O vseh teh problemih ste sami dis- kutirali na kongresu? »Da.« Je to i!ovolj? »Povedal sem že, da ne. Na kongre- su sem o tem diskutiral in povedal, da rudarji ob krizi nismo pomagali z besedami, ampak z dejanji jn da to isto pričakujemo tudi od dmgih, še po- sebno v tem trenutku, ko delavci v organizacijah združenega dela vlagajo vse napore za povečanje proizvodnje. Njihovih naporov nikakor ne bi smele Slavko Janežič je inženir rudarstva, po rodu iz Rimskih Toplic, od koder je šel v Velenje. omejevati sile v preživelem neučinko- vitem administrativnem sistemu.« Lahko danes nekdo sam vztraja, ne da bi se na koga naslonil, si v sodelo- vanju poLskal oporo in pomoč za boljši razvoj? »Podružabljanje dohodka in njegovo usmerjanje v širših okvirih je postavilo nujnost združevanja dela in sredstev na Jože Medved ima že tudi dolg staž pod jamo v temnem svetu sredi pre- moga, kjer je zaposlen že dvanajst vseh področjih, še posebno v energe- tiki. Z novo ustavo so ta zdniževanja dobila tudi pravno, trdno osnovo. Velenjski rudarji smatramo, da je nedavna združitev energetskih kapaci- tet v Šaleški dolini šele začetek ures- ničevanja pobud, ki so prisotne v dolini že od ieta 1964 (vendar so bile zaradi znane usmeritve politike blokirane vse do nekaj mesecev nazaj!) in da se mora to združevanje nadaljevati v zdru- ženju vseh energetskih virov republike. Prav tako pa smatram, da morajo ena- ki p>ostopki najti svoj rezultat tudi v drugih panogah gospodarstva, kajti sa- mo tesno povezana surovinska baza s predelovalno industrijo in njihov sku- pni razvoj lahko odpravita pojave krize, kakor smo jim bili priča v zadnjem času.« Umestnost zapiranja rudnikov Res je, da obstaja cela vrsta faktor- jev (za ali proti) za zapiranje rudni- kov. Samo v zadnjih letih so sirom po Jugoslaviji po nepopolnih podatkih za prli okoli 45 (!) rudnikov in to v ča- su, ko premoga še kako primanjkuje. Medtem ko pri nas rudnike zapiramo, pa jih v inozemstvu ponovn.o odpirajo in iščejo preostale zaloge, da bi omilili nastalo situacijo. Drži, da je poleg nerentabilnosti rudnikov tudi problem kadrov, mehanizacija in pKxiobno, dr- žj pa tudi to, da bi se to dalo vsaj del- no urediti v času, ko je vsaka kocka premoga dragocena, kajti sveča je za grob ne za poganjanje stroja. Kako je s tem? »V Sloveniji so v zadnjih desetih le- tih (to je v kriznem obdobju) zaprli samo premogovnik Krmelj in to zaradi nerentabilnosti takratne pcotevodnje in pa zaradi pomanjkanja rudarjev v osta-- lih rudnikih. Rudnika Laško in Kočevje sta pred zaprtjem vendar zaradi seda- njega pomanjkanja premoga izkori- ščata še zadnje ostanke premoga. Za- tem pa jih bo F>otrebno zaradi izčrpa- nja zapreti.« Govorijo o zadnjih dnevih zagorska ga rudnika ... »Smatram pa da nikakor ne bi sme- li prenehati s proizvodnjo v rudnikih, ki trenutno sicer niso rentabilni,- kot na primer Zagorje, ampak bi morala t takšnih primerih družba pokrivati iz- gubo, ker bi bila ta še vedno manjša, kakor je izguba zaradi izpada proiz- vodnje vsled redukcij. Kljub vsemu p>a moram poudariti, da je proizvod- nja premaga v zadnjih letih v Jugosla- viji v porastu, medtem ko so v državah zahodne Evrope v kriznih letih močno zmanjševali proizvodnjo premoga, kar se jim bridko maščuje, posebno še v zadnji naftni krizi.« Kje si, knap? v zadnjem času je vse večji prob- lem, kako dobiti v jamo mladega in zdravega človeka, ki bi kopal črno zla- to. Na tem področju marsikaj še nI urejeno (še nimajo 42-umega delavni- ka, ker delajo več, nizki osebni dohod- ki in drugo) in zato se mladi, močni in zdravi fantje odločajo za lažji in varnejši poklic. Sama mehanizacija, pa naj je bo še toliko, i^sega ne more op raviti, kajti ni stroja, ki bi v kompletu nadomestil človeka, njeg0f\'O glavo in roke. »Vprašanja delovTie sile ne bo mo goče reševati samo z osebnimi dohodki, kajti ti predstavljajo le del osebnega standarda, ampak bo potrebno za pri- dobitev posebno mladih ljudi v rudar- stvo le-tem miditj več, predvsem mi- slim tu na stanovanja, družbeno pre- hrano in ne nazadnje bomo morali ta- ko, kot so to že .storili v nekaterih vzhodnih in zahodnih državah, razm-s- liti o oprostitvi rudarjev služenja red- nega vojaškega roka.« Namesto zaključka Zaradi čudnih teženj posameznikov pred leti smo prišli v kri2no obdobje, ki je na vso žalost najbolj prizadelo tisto področje., od katerega je odvtsno vse gospodarstvo — to je problem ener- getike in rvidarstva. Na vso srečo smo to kmalu spoznali m je prišlo do teme- ljitega preobrata, ki že kaže (na pri- mer združitev v šaleški dolini in dru- go) pozitivne reztiltate. Res pa je eno: na tem področju bo potrebno več siste- matičnosti in hitrosti, več dejanj in manj besed, da čez nekaj let ne bomo ugotavljali, da nam je premoga zmanj- kalo, nismo pa uspeli poskrbeti za druge energetske vire. Slavko Janežič je povedal, da »z raz- vojem energetike na vsak načm zamu- jamo, zamujamo že pri samem p'ani- raniu, še bolj pa pri iz\'ajanju že pla- niranih objektov.« Ce samo pogledamo malo okoli se- be, bomo videli, da ima popolnoma prav. Povsod je dovolj razgovorov in prepričevanj, akcije pa ni. »Mislim, da je čas od pristopa k izdelavi projekta pa do pričetka izgradnje predolg.« Vse to pa niso samo problemi ru- darjev iz Šaleške doline, to so" širši problemi in .je prav, da »mo se tako vkl.juči]i v njihovo reševan.Je, kajti sve- ča .je za grob, ne za stroj. Za slednjega rabimo energijo. Vedno več bomo po- trebovali energije! Tekst: TONE VRABL Poto: LOJZE OJSTERSEK 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 >RVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA kled reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne prvo- ;ke .slikovne križanke bo žreb razdelil nagrade: i. nagrada 500 din ;. nagrada 200 din ;. nagrad: 50 din [zrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Ured- bo NOVEGA TEDNIKA, 63000 Celje, Gregorčičeva 5. pisemski ovitek napišite NAGRADNA PRVOMAJSKA ŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki o v uredništvu do četrtka, 9. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI: Za nagradno slikovno križanko, objavljeno v Novem tedniku 11. aprila, smo dobili 139 rešitev, žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 din): MARIJ.I šEGRO, 62390 Ravne na Koroškem, Dobja vas 104 2.—6. nagrado (po 50 din) prejmejo: VIDA HOČEVAR, 63000 Celje, Vodnikova 11/11 JOŽE HORVAT, 63000 Celje, Trubarjeva 3 MARJETA CEHNER, 63310 Žalec, soseska Ložnica 7 JOSIPIN.A NOVAK, OKKKJ Ljubljana, Šišenska 8 OLGA SENICA, 6,3000 Celje, Cuprijska 21 Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Čestitamo! REŠITEV N.4GRADNE SLIKOVNE KRIŽANKE VODORAVNO: pol, ključ, kravi, znamka, Ida, Juana, kopra, modras, avba, gripa, Piava, Jezus, FRONT, dolce, snaha, Neni, Addis, Njasa, Atila, las, LT, iglu, apeks, Eliza, Si, ano, ragu, ureter, ose, gosli, oval, Rem, part- ner, oslica, ovca, Zidani most, stanar, zaostalost, Ast. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE MANJKAJOČI PREDAL Predal s številko 2. 24. stran NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. IrJ MARJAN JERIN Prekipevajoča radost borcev novoustanovlje- nega Kozjanskega odre- da je bila na večer ob- letnice Osvobodilne fron- te neizmerna. Dali so si duška na različne nači- ne. Ze v zboru ob for- miranju bataljonov in čet ter razdelitvi oro- žja, so glasno izpovedo- vali željo po vojaški ak- ciji, s katero bi doka- zali odločenost tolči sovražnika in se mu ma- ščevati za krutosti,, ki jih je izvajal nad ne- močnimi prebivalci Ko- zjanskega. To noč niso pomislili borci na tiši- no, ki naj bi vladala v taborišču na gozdni ja- si. Niti večerja jim ni teknila, čeprav je bila posebej pripravljena za ta njihov veliki praznik. Posebno so se razvneli, ko so odjeknili kratki rafali iz strojnice in brzostrelk, ki so ozna- njali vasem in zasel- kom pod Drenovcem ve- selo novico o ustanovit- vi Kozjanskega odreda. Srečni in obenem po- nosni so bili posebno še zato, ker je bil usta- novljen odred na tere- nu, s katerega je bilo največ prostovoljcev že prej v Kozjanski četi in bataljonu. Tudi koman- dni kader je bil izbran povečini iz borcev s predela Pisec, Sromelj, Globokega, Dečnih sel in Bizeljskega. še dol- go v svežo pomladansko noč je odmevala parti- zanska pesem, sprem- ljana od zvokov harmo- nike. že naslednjo noč sta izvršila oba bataljona rekvizicijo pri Kočevar- jih in Beserabcih ter na državnem posestvu na Bizeljskem. Poškodovali so tudi telefonske zveze. Ni se uresničila na- sljedhji dan tiha želja, da bodo Nemci napadii za boj izredno razpolo žene borce, žul, tudi ak- tivisti niso 'sporočili štia- bu odreda nobene vesti o kakšni rrtožni vojaški akciji, s katero bi Koz jafiskt odred počastil praznik dela 1. maj. V noči od 1. iia 2. maj se je odred umaknil z Drenovca preko železne- ga pri Podsredi na Po- kojnik, kjer se je utabo ril. Dan je hitro potekal v urjenju borcev in ob političnih urah. Novin- ci so ta dan marsikaj pridobili posebno glede rokovanja z orožjem. Komisarji čet so poskr- beli za interesantne po- litične ure, na katerih so seznanili borce o si- tuaciji na frontah in o zadnjih uspehih, ki so jih dosegle enote NOV in POJ v boju z okupa- torjem. Po večerji je bil izvr- šen zopet premik iz Po- kojnika na vrh Bohorja na Javornik. Odred se je razporedil kakih 200 metrov pod Javorni- kom, ob nizkem smre- kovju, rta vrh pa je bila poslana zaseda šestih borcev s strojnico, ki bi varovala glavnino. V do- poldanskih urah pod stoletnimi bukvami so se počutili borci varne. Vendar ves ta čas okupator ni miroval. Po osvoboditvi zaseženi nemški podatki govori- jo o njihovi obveščeval- ni službi, ki je zasledi- la koncentracijo »ban- ditov« na območju Dre- novca. Komandant 18. polka deželnih strelcev je odredil obsežno ak- cijo nemških čet in toč- no določil začetek za- sledovanja »banditov« 3. maja ob 2. uri zjutraj. Vsaka četa je dobila točno smer gibanja. Ko- mandant je zahteval od komandirjev čet, da morajo pregledati vse sumljive osebe in jih predati po končani ak- ciji štabu bataljona v Brežicah. Druga četa, ki je bila stacionirana na Planini, je imela dolo- čeno smer poti na Za- bukovje in preko vrha Bohorja na Ložice. Ko- mandant polka ni pri- čakoval spopada s par- tizani na Bohorju, tem- več na področju Javor- ja, Osredka in Špičaka. 2. četa je krenila iz Planine točno ob 2. uri zjutraj. Med pohodom se je večkrat ustavila in obveščevalci so spraše- vali po »banditih«. V Za- bukovju se je nemška kolona ustavila in tu so se vojaki nahranili. Bi- lo je že precej čez pold- ne, ko je četa krenila v koloni v smeri vrha Bohorja. Na grebenu Javornika je nemška predhodnica naletela na partizansko patrolo, po- slano iz zasede. V tabo- rišču borci Kozjanskega odreda še niso pokosili, ko je na vrhu počil strel iz nemške puške, ki je smrtno zadel bor- ca patrulje Ivana Sav- ska, doma iz Pisec. Os- tala borca sta stekla proti zasedi, ko sta za- pazila nemško koloTio. Nekaj minut za tem je bila napadena partizan- ska zaseda. Vrh Bohor- ja je oživel. Hrup je postajal vedno močnej- ši. Komandant odreda je poveljeval: »II. bata- ljon v strelce v levo na vrh k zasedi, I. bata- ljon v desno! Rešimo zasedo!« V trenutku so zgrabili borci za orožje in poslušali povelja ko- mandantov bataljonov in komandirjev čet. Z vsem orožjem so sku- šali z naskokom ubra- niti greben Javornika, a bilo je že prepozno. Nemci so bili bliže in z več strojnicami so pre- gnali našo zasedo z vr- ha. Ni mogla vzdržati močnega sovražnikove- ga pritiska. Ob umiku je bil težko ranjen Stan- ko Koprive iz Pisec. Nemški vojaki so se v trenutku razporedili na grebenu in zadržali na- skok partizanov z rafa- li iz strojnic in brzo- strelk. Borci odreda so morali opustiti naskok in poiskati. zavetje za debelimi bukvami. Raz- dalja je bila le še 50 do 70 korakov. Vsak nepre- viden obrat je bil lahko usoden. Od tod ni šlo nikamor dalje. Zdaj so poizkušali Nemci z bli- skovitim naskokom po- gnati partizane v beg. čez čas so prav tako zaman borci jurišoli proti vrhu, da bi pre- gnali Nemce. V teh po- izkusih je padel smrtno zadet Anton Kostrevc iz Blatnega zaradi ne- previdnosti. Ko se je nevarno odmaknil od bukve, ga je pokosil ra- fal iz nemške brzostrel- ke. Tudi z grebena je bi- lo večkrat slišati po- slednji krik zadetega švabskega vojaka. Več kot dve uri so poslušali Nemci razločna povelja partizanskega koman- danta, prav tako pa tu- di partizani povelje švabskega komandanta, ko je pozival na naskok. Celo polnjenje šaržer- jev se je razločno sli- šalo v teh usodnih tre- nutkih. Tovariš Mišelj, operativni oficir IV. operativtie cone, ki je ležal kakih 50 metrov izza strelcev za debelo bukvijo, je poslal obve- ščevalca Tarzana h ko- mandantu in komisarju odreda in ju pozval k sebi. Opozoril ju je na občutno sovražnikovo ognjeno premoč in dvo- mil, da bi lahko zdržali do noči. Po kurirju so poklicali še namestnika komandanta odreda Ja- neza Janežiča in se po- svetovali. Dogovorili so se za prevaro. Janez Ja- nežič je neopazno izvle- kel iz položaja nekaj borcev, se spustil z nji- mi kakih 200 metrov ni- žje in zaobšel greben z dobro oboroženo de- setino. Po nekaj minu- tah so prenašali borci od bukve do bukve na- slednje povelje: »čez približno pet minut mo- čno streljaj in kriči ju- riš, vendar se ne pre- makni izza bukve!« Po- velje je bilo izvršeno in Nemci so pričakova- li naskok. Streljali so kot neumni iz vsega oro- žja. To so ponovili po presledku partizani še enkrat. Ni minilo 10 mi- nut za tem, ko je Jane- žičeva desetina na vso moč streljala in prav za hrbtom Nemcev kri- čala »juriš«'. Isto so se- daj storili tudi borci obeh bataljonov -in mo- čno streljali. Nemški vojaki so bili prepričani da so obkoljeni. Na gre- benu je nastala zmeda, ki je ni mogel več pre- prečiti nemški koman- dant. Borci obeh bata- ljonov so izvršili ener- gičen naskok proti vrhu grebena in zbegani nem- ški frici so stekli brez- glavo v smer, od koder so pred dvema urama pregnali partizansko za- sedo in sami zasedli greben. Tam pa so jih pričakali borci z brzo- strelkami in jih uspeš- no lovili na muho. Eden od zadnjih se je izvlekel iz grebena nemški ko- mandant. Rezultat te edinstvene borbe je bil za kozjan- ske borce izredno po- memben. Tu so prestali mnogi borci odreda svoj ognjeni krst, dvi gnila se je samozavest. Zaplenjeno švabsko oro- žje je bilo dosti bolj imenitno, kot tisto, ki so ga dobili ob vstopu v partizane. Na samem grebenu je ležalo 11 mrtvih nemških voja- kov, nekaj pa jih je ob- ležalo zadetih pri umi- ku. Najbolj imenitna je bila nemška strojnica tipa 42, ki je ležala po- leg mrtvega nemškega mitraljezca. Še po go- zdu smo našli puške, miinicijo in drugo op- remo, ki so jo metali bežeči švabski »junaki«. S to pomembno zma- go na Javorniku, na naj- višjem vrhu Bohorja, začne- rasti moč in ug- led Kozjanskega odre- da tudi zunaj kozjan- skih meja. Težko ranje- nega nemškega vojaka, mobiliziranega Poljaka, je prevzela naša bolni- čarka Minka Germovšek Vida in bližnji kmet ga je odpeljal na vozu v Sevnico. Komandant od- reda pa je priložil v nemščini sestavljeno pi- smo, s katerim kaže na vzgled, kako je treba ravnati z ranjencem. Na najvišjo bukvo je razobesil mlad partizan zastavo s peterokrako zvezdo, ki je oznanjala bohorskim prebivalcem, da je to pot zmagalo partizansko orožje. Od tega dne ni več stopil škorenj nemškega voja- ka na Javornik — najvi- šji vrh Bohorja. §t. 16—17 —25. april 1974 NOVr TEDNIK stran 25 CIGANKA — povest iz domačih iiribov Titdt na zunaj se je v teh dveh letih zelo tzpre- menila. Prej je bila stika in koščena; zdaj je postala polna in temna polt se ji je zjasnila. Tudi plaha ni bila več tako in je z domačini rada klepetala. Ven- dar pa ji je ostalo še nekaj ciganskega, kajti včasih je bila vsa razposajena, pela je in skakala po hiši, potem pa jo je zopet prijelo, da se je skrila v kak kot in čepela tu kakor bolna ptička in skrivala solze, ki so curljale po licu. Pri taki priliki jo je gospodinja nekoč vprašala. »Pavla, otožna si — kaj ti je?« »Nič, nič,« je jecljala. »Tedaj se ne bi jokala.Dolg čas ti je pri nas, kajne?« »O že ne!« je vzkliknila. »Tu mi je tako lepo; le na to mislim, kako bo, ko bom morala odtod.« »Zakaj bi morala odtod? Zadovoljni smo s teboj in radi te imamo.« Res so jo imeli vsi radi. Edino Franc, gospodar, H slejkoprej ni privoščil lepe besede. Vendar pa se ie večkrat skrivaj ozrl po njej. Tudi ujec Miha se ie pri sebi še vedno jezil, da je obveljala Jerčina. Sprva so se Bistričani razburjali in niso mogli Razumeti, da so na Ravnah sprejeli ciganico pod streho. Zgodilo pa se je, kakor je Jerca prerokovala: bilo dolgo in jeziki so utihnili, posebno še, ko je ^avla po krstu pogosto hodila k sv. obhajilu in je ^nogo in iskreno premolila v farni cerkvi; pa tudi dovoriti se je po domače naučila in je bila vsa kakor druga bistriška dekleta. Zaradi prijaznega vedenja ^n tudi zaradi vedno očitnejše, prav posebne lepote so jo ljudje vedno rajši imeli. Z občudovanjem so se ^o 90 para do dinar in 10 para. Od sadja dobite jabolka po 4 do 5 din za kg, za cele orehe boste pla- čali 12 din, za luščene pa 45 do 50 din. V soboto bodo gospodinje lahko kupile na tržnici tudi žive piščance po 19 din za kg. Dovolj bo tudi mlade solate in čebuič- ka. Ne pozabite na ribarnico! TABLETA IN VITAMINI Sodobna ženska poplakne strah pred ne- zaželeno nosečnostjo s požirkom vode, pi- šejo v nemškem Quicku. Vsak večer vzame tableto, ki je postala najbolj razširjeno za- ščitno sredstvo našega časa. Ker pa raba tabletk ni še v celoti preizkušena, zdravni- ki in znanstveniki vedno ugotavljajo njene šibke točke. Pred nedavnim so ugotovili, da uživanje tablet povzroča v organizmu hitrejše izloča- nje in večjo porqbo vitamina C. Ženska, ki jemlje tabletke proti zanositvi, lahko trjji zaradi kroničnega pomanjkanja tega vitami. na in je pogosto utrujena, brez volje, dov- zetna za infekcijske bolezni. Prav v teh me- secih, ko je nevarnost gripe največja, bi morale žene hkrati s tabletko uživati tudi vitamin C. ^ . ^-: priporočamo I če iščete primerne prevleke za avto,| mobilske sedeže, izberite iz ličja lepo pj^ tene sedeže, ki si jih lahko ogledate in seveda tudi kupite v Mladinski knjigi 2»| iec. Cena je 98 din. Otroške vetrovke, ki jih izdeluje tovar na Triko iz mešanice sintetike in bombaža, lahko kupite v industrijski prodajalni Zarja Žalec za samo 79^20 din. Prav kmalu bo tu čas slamnikov, tak ženskih kot moških, zato se že sedaj o( ločite zanje. V Slamniku IVIengeš jih izdi iujejo, v Manufakturi Savinjski magazin p jih prodajajo. Cene: 38,35—58,00 din (žei ski) in 11,10—75,00 din (moški) slamnili VILEDAN namizni prt je neobčutljiv ' madeže, pere se v pralnem stroju do ^ stopinj C, likanje je nepotrebno. Velikost 130x160 cm. prodajajo ga v Zeleznini T« nomercator Žalec. Cena je 113,85 din. gt. 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 27 ipoin- N|- NT - iiiiiiiJHi^^ Kaj želimo s sindikalnimi ^ igrami? v navadi je že, da pred de- javskim praznikom 1. majem pobrskamo po tistih stva- reh, ki so temu prazniku bli- ga in zaradi katerih ta praz- fiih tudi je. Resnica je v tem, da je več pomembnejših področij, kot je športno in rekreacijsko, vendar mora- fH0 tudi o tem nekaj sprego- f)oriti. Vanes življenje zahte- fja od človeka popolno zbra- nost in fizično ter psihično pripravljenost, kar pa ne bo- rno dosegli, če bomo po končanem delu obsedeli do- ma in gledali televizijo ali dremuckali ali brali, temveč $ tem, da bomo kontinuira- rio nekaj ur tedensko posve- (ali in namenjali rekreaciji. V delovnih kolektivih (zla- sti celjskih) ta navada vse iolj prihaja v prakso ^ in povedati je treba, da je že (^rodila prve pozitivne re- zultate. Ljudje, ki so bili prej razdvojeni in so se ob odho- du iz tovarn izgubili v svojih domovih, se zdaj vračajo. Vi- dijo, da tisto, kar so delali prej, ni dobro. Zapiranje v svoj krog človeka fizično os- labi, poleg tega pa tudi od- vrne od prijateljskega pa- berkovanja s prijatelji, kar dopoldne za strojem zaradi dela ni mogoče. V tistih bo- rih dveh urah, kolikor jih preživiš v igri z žogo ali ko- ]esarjanju ali samo da op- raviš vaje na trim stezi — fse to ti bo pomagalo več, kot si lahko misliš. Poznamo ^žine, ki redno vsak teden ebtskujejo trim stezo, jo .pre- hodijo in se vrnejo. Tako de- lajo tudi nekateri, ki stalno hodijo v hribe ali kegljati. * V Celju so na tem področ- ju naredili v zadnjih letih ve- lifc korak naprej in priznati moramo, da so tudi rezultati iz leta v leto boljši. Zanimi- vo je to, da tu ne gre za nobeno »pravo« tekmovanje, gre samo za tekmovanje s tamim seboj, da premagaš svoj odpor do rekreacije in iporta. Nisi zdrav, če gledaš tdi bereš o športu, zdrav boš takrat, če se boš primerno svojemu razvoju in zdravju ttalno rekreiral. Ni smisel v tem, da se z avtomobilom pripelješ do prodajne police, kupiš in se odpelješ. Tudi če samo nekaj metrov hodiš, je bolje, kot nič. Uvideti je treba, da se danes borimo proti nasilni komoditeti in to naj bi vsi tpoznali in začeli upoštevati. Ne gre za učenje, gre za dejstva, da.je bolje nekaj ti- stih skromnih prostih ur pre- tnti v naravi, kot pa v zapr- tem stanovanju. Tudi v osta- lih občinah celjske regije se vse bolj odločajo za organizi- fane sindikalne športne igre. idislimo, da bi med vsemi občinami tudi na tem področ-- ju moralo priti do sodelova- la, izmenjave izkušenj in konkretnih akcij, kot so tek- me in podobno. Sindikati po- skušajo z organiziranimi ce lenimi enodnevnimi izleti, plavalnimi tečaji na morju, ^učarskimi tekmami itd. ^se z enim samim ciljem, ^ bi se v ta širok krog vključil vsak delovni človek (po svoih zmožnostih) in tdko okrepil svoje telesno po- ^tje do tiste meje, ki bi mu ^ogočala in zagotavl mla stoodstotno izpolnjevanje ^seh delovnih obveznosti. Ni- so vse čevapčiči in peka na soncu, ampak tudi nekajmi- nutni tek po travi ali v noz- če boste to delali, se bo- ^ste bolje počutili, drugače To pa ie cilj. ki ga med ^lUOim tudi zasledujejo tako s^ndi]^ciifie športne igre. rekre- "'"'''''i in sam sin'^^l'-nt kot tak- sen, TONE VRABL SMUČANJE^ SMUKA POD OKREŠUEM Ob 80-letnicl Libele so mar- ljivi delavci Športne sekcije priredili tekmovanje v velesla- lomu. Progo je odlično pri- pravil Janko Cetina n je bila dolga 700 metrov t v.šinsko razliko 170 metrov. Med eki- pami je zmagala ekipa Aera, ki je prejela prehodni pckai Občinskega sindikalnega svei f. Celje. Sledijo: Nivo. Libela, EMO in Cinkarna. Med posamezniki pa je vrst ni red: članice — M. Mulej, J. Mu- lej (obe Libela). Kurent (Aero); starejši člani — Rožič (Ni- vo), Tanšek (Libela), Debeljak (Aero), Ntmčič (Aero), Koro- šec (Libela); mlajši člani — Brilej, Štor (oba Aero), Kolar (Cinkarna), Rozman (Libela) ter Kramer (Nivo). Prihodnjo soboto bo na istem smučišču tradic onUnl troboj Nivo—Aero—L,bel&. KOŠARKARJI NE, ROKOMETAŠI DA Loi-arku' je7n Kovinotehne ni uspel podvig, da bi v tretji odločilni tekmi premagali v Trbovljah ljubljansko Ilirijo in šc nadalje ostali v II. zvezni ligi. Tako bodo naslednjo sezono, ki se je že začela, nastopali v republiški ligi. Dejstvo je eno. pri košarkarjih bo treba marsikaj spre- meniti, še razširiti krog igralcev, tako ustvariti konkurenco in vse ostalo. Izpada ni treba jemati tragično, saj ni prišel zgolj slučajno in samo po krivdi drugih, temveč tudi samih Celjanov, če bodo te pomanjkljivosti odpravili in še okrepili eki]x) se ni bati, da ne bi v prihodnji sezoni ponovno na- stopali tam, od koder so letos izpadli. Rokomeiašem je skoraj doma spodrsnilo proti Zenici, vendaf so le rešili dragoceni točki in po porazu ljubljanske- ga Slovana še nadalje ostali v borbi za prvo mesto. V naslednjih dvsetih dneh jih čakajo naporne tekme: že danes igrajo ob 17. uri na Skalni kleti pokalno tekmo z ljubljan- skim Slovanom, v nedeljo gostujejo pri zelo neugodni Me- haniki v Metkovičih. prihodnjo nedeljo pa bo derbi v Celju za točke med domačini m Slovanom, če bodo prebrodili vse tri težavne stopnice se bomo lahko veselili, drugače pa tudi ne gre obupovati. Celjani so kljub poškodovanim igral- cem v zadnjem času (razen proti Zenici) pokazali tako do- bre igie. da lahko upamo na najboljše. To jim tudi iz srce, želimo. Nad 40 tekmovalcev v gimnastiki iz celjske regije je nastopilo na republiškem prvenstvu srednjih in osnov- nih šol, ki je bilo v Ljubljani, Z uvrstitvami smo lah- ko kar zadovoljni. Pri mladinkah je bil EŠC tretji (eki- pa na sliki), med posameznicami Slapšakova druga, Malgajeva (obe ESC) šesta in Strelčeva (PSC) enaj- sta. Vrsta PSC je bila v generalni uvrstitvi peta. Mladinci RSC iz Velenja so bili v generalni uvrstitvi peti. Končan iz celjske gimnazije pa .fe postal republi- ški prvak na drogu. Pri pionirjih je bila II. osn. š. Celje četrta, med po. samezniki pa je bil Pleteršek deveti, Jurak pa enajsti. Pleteršek si je priboril bron na bradlji. Pri pionirkah je' bila II. osn. š. Celje osma, osn. Š. KD Kajuh iz Šoštanja pa deseta. Med posameznicami sta bili iz celjskega področja Stmadova in Korenova (II. os. š. Celje) na 23. mestu. K. .lUG Foto: D. Medved CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZii PORAZ VODEČEGA V nadaljevanju tekmovanja v I. skupini CNF so se srečanja kon- čala: Boč — Straža 2:2, Osankarica — Šoštanj 1:1, Papirničar — Se- novo 1:2, Ponikva — Ljubno 3:2, Vojnik — Celulozar 0:0, Kovinar — Opekar 1:0. LESTVICA X.FRENKOVMEMORIAL Jubilejni, deseti namizno-te- niški »FRENKOV MEMORI- AL«, je v odlični organizaciji TVD Partizan Gaberje uspeJ nad vsemi pričakovanji. Mno- žična udeležba, kvalitetni na- predek mladih iz ŠŠD in zag- nanost že zrelih mož in ž^na, prijateljev in nekdanjih so- igralcev pokojnega dr. Fran- ceta Rebevška — to so bile bistvene značilnosti dvodnev- ne revije namiznega tenisa v gaberski telovadnici. Na ekip- nem prvenstvu ŠŠD je. nasto- pilo kar 24 ekip s 64 igralci, v ostalih kategorijah pa 80 ig- ralcev in igralk, skupno 144! Pionirji: 1. Polule, 2. osn. š. I. (jeljske čete, 3.—4. Hudi- nja in I. osn. šola. V polfi- nalu so Polulčani premagali 1. osn. š. s 5:4, v finalu pa osn. š. I. celjske čete s 5:3. Pionirke: 1 .Polule, 2. osn. š. Igralke iz Polu! so v fi- nalu zmagale s 3:0. Dvojni zmagi zastopnikov iz Polul veliaio vsekakor čestitke! Mladinci: 1. Tehnična šola, 2. gimnazija, 3. EŠC in 4. ŠCBP. V finalu je tehničr^ š. premagala gimnaznjo s 5:1, v PF ŠCBP s 5:0, gimnazija pa EŠC s 5:3. Mladinke: 1. SZŠ, 2. SCBP, 3.-4. EŠC in gostinska soda. Mladinke srednje zdravstvene šole so vse svoje nasprotnice premagale s 3:0! Člani do 35 let: 1. Breznik, 2. Lorger (oba Ce), 3. Duh (Mb), 4. Pristovnik (Mb). St. člani (do 50 let): 1. Za- gorac (MB), 2. Korber (Jes), 3. Stern In 4. Krsnik (oba Mb). Veterani (nad 50 let): 1. Koser (Mb), 2. Strumbl (Jes), 3. Končan in 4. Rebevšek L. (oba Ce). Zmagovalec Koser je s 66 leti premagal v raz- burljivem finalu lanskega zmagovalca, mnogo mlajšega Štrumbla z Jesenic, z 2:0! Ml. članice: 1. Podbrežnik, 2. Gerželj (obe Ce), 3. Svolj- šak (Mb), 4. Deželak (Ce). Vsekakor odličen uspeh Ce- Ijank! Članice: 1. Kosi-Pogačar (Lj), 2. Tumer (Mb), 3. Le- bar (Ce), 4. Konhajzler (Lj). Kosijeva je šele z 2:1 prema- gala odlično Tumerjevo, pa tudi Lebarjeva je šele v treh nizih z 2:1 premagala Kon- hajzlerjevo. Vodja tekmovanja Pavle Bo- žič je o turnirju dejal: »Nav- dušen sem nad napredkom in znanjem mladih iz ŠŠD. To je ohrabrujoče za nadalj- nd razvoj namiznega tenisa v Celju, ki je v prvih F>ovojnih letih preživljal zlato dobo, saj smo bili med voddlnimi v SFRJ (tretji v državi, Coh in dr. Rebevšek druga v drža- vi v dvojicah!). Propagande za to igro je dovolj. Celje potrebuje športno dvorano, da bomo lahko g(5jili tudi takšne športe. Tudi st. člani in vete- rani so nudili gledalcem pol- no športnega užitka s svoji- mi igrami, s svojim obnaša- njem in tovarištvom pa so dokazali visoko športno mo- ralo ter s tem najlepše po- častili spomin na našega FRENKA.« JUG SUSPENZ KUDRU IN ANDJELKOVIČU ■ Sekretariat upravnega od- bora ŽNK Kladivar je na svo- ji seji v ponedeljek sprejel zelo ostre ukrepe proti igral- cema I. moštva Kudru m Andjelkoviču, ki sta v nede- ljo, na tekmi proti NK Izoli v Izoli, grobo kršila klubsko disciplino in splošne etične norme športnikov. Oba igralca pri odhodu v Izolo nista hotela vstopiti v avtobus z izgovorom, da se bosta peljala s Kudrovim osebnim avtom, zahtevala pa sta gotovino za prehrano na poti. Na pojasnilo vodje po- tovanja, da je klub najel av- tobus za posebno vožnjo in da sta na poti organizirana kosilo in večerja, sta igralca odšla. Moštvo Kladivarja, ki se bori za vrh tabele, je zaradi odsotnosti obeh igralcev mo- ralo nastopiti okrnjeno, kar se je nedvomno poznalo pri igri in verjetno tudi pri konč- nem rezultatu. Višek netova- riškega odnosa do celjske športne publike pa sta oba igralca demonstrirala v Izoli, kjer se nista javila klubske- mu vodstvu, pač pa sta se vsedla med gledalce. Ko ju je ob koncu I. polčasa vodja ekipe pozval, naj prideta v garderobo in pomagata mo- štvu v II. polčasu, sta ga iro- nično z.ivrnila, češ da sta ..se pripeljala v Izolo gledat tek- mo, ne pa igrat. Pri obeh igralcih, posebno še pri Andjelkoviču ne gre za prvi primer izsiljevanja de- narja ali boljših pogojev, kot jih imajo v našem amater skem kolektivu ostali igral- ci. Za svoia negativna stali- šča je Andjelkovič nekajkrat pridobival tudi ostale igralce in s tem poskušal organizi- rati enotno zahtevo igralcev po denarnih nadomestilih. Klubsko vodstvo se je z An- djelkovičem nekajkrat pogo varjalo in ga prepričevalo, naj ne razdvaja kolektiva, pač pa naj se bori za njegovo enotnost, ki je edina porok za športne uspehe. Vodstvo kluba se je po izolskem dogodku odločilo, tudi za ceno uvrstitve na pr- venstveni lestvici, obračunati z nosilci negativnih tendenc v I. moštvu in je sklenilo igralca Kudra in Andjelkovi- ča takoj suspendirati in pred- lagati disciplinski komisiji, da izreče najstrožii ukrep, ki .ga za take primere dovoljuje disciplinski pravilnik NZJ. Sprejet je bil tudi sklep, da bo o zadevi preko Novega tednika in Radia Celje obve- ščena celjska športna javnost, od katere pričakuje odbor ŽNK Kladivar polno podpo- ro pri naporih za ureditev razmer v klubu. USPEŠNO AMD SLANDER Na 21. skupščini AMD Slander so zborovale! prisostvovali uspeš- nemu obračunu društvenega dela in življenja v zadnjih treh letih. AMD Slander se s 3.700 člani uvr- šča na 2. mesto v SRS po svoji množičnosti, pa čeprav trenutno vključuje v svoje vrste le nekaj nad 30 odstotkov vseh motorizira- nih občanov Celja. tJO pod TOd- stvom požrtvovalnega predsednika Albina Zupanca, ki je polnih 28 .et uspešno vodil društvo, je us- pešno uresničeval programske na- loge. Poleg množičnosti je uspel razvili najrazličnejše dejavnosti, se je pri svojem delu uspešno po- vezoval z LT, -AMZ Slovenije m ZSAM, obenem pa krepil materi- alno bazo, ki je služila interesom članstva in društva. V zadnjih treh letih je bilo v okviru avto- moto šole izšolanih nad 2.700 voz- nikov. Inštruktorji so pri tem po- uku opravili nad 20.000 ur. V tu- ristični delavnici AMD iz leta v leto nudi več uslug interesentom — v zadnjih treh letih 8.560, v mehanični delavnici 7.580 in v tehnični bazi 8.475! To so številke, ki naravnost presenečajo in kaže- jo na moč društveneea delovanja Tudi strokovne službe, v katere je vključenih že kar 19 profes o- nalnega kadra, so svoje delo op- ravljale vzorno z vso {>ozomostjo do konstnikov uslug. Športna ak- tivnost je ob tolikšnih nalogah ne- koliko zastala, pa čeprav ima .^MD odličen organizacijski in sodniški kader. Zaradi neprimerne proge je AMD moralo opustiti go-krat tekme v centru mesta, pa tudi moto kros na terenih pri Oljski Koči je bil opuščen, ker maka damska cesta do tekmovalnih te renov ni več primerna za priredi tev večjega obsega. V razpravi so udeleženci skup- ščine dali vrsto pobud in misli za obogatitev društvenega dela, ki jih je v svojem poročilu več ali manj nakazail tudi AVbin Zupane. Gre za dopolnitev društvenega živ- ljenja in dela ter notranje organi- zacije v skladu z novo ustavo, za ureditev prepotrebnega poligo- na za šolanje voznikov (poligon bi kot učni prostor imel vsekakor širši pomen tudi za vrsto drugih kategorij občanov!), za večjo skrb pri vzgoji članstva in občanov z novimi prometnimi pravili in pred- pisi, da bi krvni davek na cestah M čim majši, za spozna;vanje m instruiranje članstva pri vz.clrževa- nju in odpravljanju manjših ok- var na vozilih, za organizacijo množlčni-h športno-turističnih avto- moto ranyjev in ocenjevalnih vo- ženj, za prikazovanje filmov iz prometa, avto športa in turizma ter poživitvijo športne aktivnosti. Med pomembne naloge pa je vse- kakor šteti vključitev društvenega dela v naloge SLO. Izražena je bila tudi sugestija, da bi AMD skupno z drugimi organi in orga- nizacijami pristopil k ureditvi av- tocampa pri Smartinskem jezeru, ker bi s tem to zanimivo področ- je močno pridobilo na turlOTiu. Ob zaključku skupščine so po- delili najzaslužnejšim članom AMD priznanja in plakete ter značke. Dosedanji predsednik Albin Zu- pane je prejel od .\.MZ SRS zla- to plaketo ter zlato plaketo B. Kidriča, Sta.ne Dolar in Ivo Ter- glavčnik srebrni plaketi .VMZ Šas. častni zlati znak .A.MZ SRS ter priznanja pa so med dnigim prejeli tudi najboljši športniki AMD Sla.nder- Salobir, Arčun, Gaj- šek in Pinter. Novemu 15 članskemu odboru, kjer so zamenjali kar 50 odstot- kov sedanjih funkcronarjev in s tem močno pomladili UO, bo predsednikova! Edo Steblovnik. K. JUG NOV REKORD DOBOVIČNIKA Celjski stielci so imeli občinsko prvenstvo v streljaniu s precizn-o zračno puško. Kar enajst tekmovalcev je dosegin normo za republiško prvenstvo. Najboljši rezultat in novi celjski rekord je dosegel Marian Dobovičnik, ki je zadel 561 Krogov od 600 možnih. Sledijo: Sršen 548, Jeram '546, Jager (vsi Celje i 545, Petrič (Temvo) 537. Le dan prej pa so celjski strelci nastopili v ligi prijatelj- stva na Ravnah. V tretjem kolu so ponovno dosegli naj- boljši rezultat in povedli. Zadeli so 1823 krogov Med posa- mezniki je tokrat zmagal Jeram 373 pred Dobovičnikom 369 rn Kuštrinoni 364. Četrto, zadnje kolo bo na programu v so- bot o ujO^lju. jk V vsak dom NOVI TEDNIK 28. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 St. 16—17 ^^^^^^^ i^m^^^^^ iii^^^si ^^^^^^^ ^^^^^^1 ^i^^^si DELAVSKI PRAZNIK Pisali smo že o gradnji skladiščnih prostorov TEHNO-IVIERCATORJA. Danes toliko bolj svečano za- stavljamo ponovno besede o gradnji in doseženih uspehih v prvi fazi te gradnje. Ta je praktično zaklju- čena, kar predstavlja v fizičnem obsegu 8400 kvadrat- nih metrov efektivne skladiščne površine. Ta podatek veliko pove, obenem pa je zelo skop. Zato je potreb- no, da ob tem današnjem prazniku, ki simbolizira delo in njegove sadove, spregovorimo obširneje o vsebin- skih zasnovah posodobitve poslovanja v Tehno-merca- torjevem TOZD VELEPRODAJA. TOZD VELEPRODAJA je organizirana po novih ustavnih načelih. Korak naprej so storili tudi 2 notra- njo organizacijo in medsebojnim povezovanjem, kar seveda utrjuje samoapravno in politično skupnost TOZD VELEPRODAJA. V njeni strukturi so izoblikovani sektorji, ki so že in še bodo popolneje perspektivni nosilci celotne dejavnosti te temeljne organizacije. Kakšna je trenutno konkretna podoba tega delova- nja in kaj sploh pomenijo novi skladiščni prostori, ki so rezultat prizadevnega dela tega znanega trgovskega kolektiva, ki ga poznajo domala v celi Jugoslaviji? Ko govorimo danes o končani prvi fazi gradnje skladiščnih prostorov, imamo v mislih tudi celotno gradnjo, ki bo pomenila ob zaključku 22 tisoč paletnih mest v sodobnem silosu, ki bo meril v višino 20 me- trov. Če temu prištejemo skladišče, ki je že gotovo (visokoregalno skladišče) m meri v dolžino 165 me- trov, v širino pa 60, pomeni ta pridobitev veliko šte- vilo ur in sredstev. K omenjenemu skladišču spada še dodatno posebno skladišče, ki je namenjeno grad- benemu materialu in zahteva posebno gradnjo zaradi prilagajanja transportu in posebnemu poslovanju z gradbenim materialom. Ni še dolgo tega, ko smo Celjani negodovali zara- di skladišč, ki jih je imel Tehno-mercator v strogem centru mesta. To so bila skladišča za gradbeni mate- rial v Vodnikovi ulici, Steklo, porcelan in keramikar barve, laki in kemikalije v Miklošičevi ulici, in elektro instalacijski material na Mariborski cesti. Ropot, zaprt promet zaradi tovornjakov in podobne nevšečnosti so bile v središču Celja na dnevnem redu. Vsega tega zdaj ni. Vsaj ne pod napisom Tehno-mercator. Vse te prodajne enote je sprejelo novo in sodobno skladi- šče, ki je s tem spremenilo tudi način in učinek po- slovanja. Ker ni več razdrobljenosti skladiščnih pro- storov, so se bistveno zmanjšali transportni stroški, kar pomeni tudi znaten prihranek časa. Sodobno skla- dišče v BukovžJaku ima tudi svoj industrijski tir, to pa tako. da je tir priključen s severne strani, z južne pa kamionske nakladalne rampe. Ob samem skladišču je neposredna cestna povezava ob novi magistralni cesti vzhod—zahod, kar je nedvomno velikega pomena za skladišča. Vendar so sedanja visokoregalna skladi- šča, ki obsegajo 6500 kvadratnih metrov in skladišče gradbenega materiala prehodnega značaja, saj bodo dobila končno funkcijo sinhroniziranega dela šele ob zaključenih delih celotnega skladiščnega kompleksa. Z dobro povezavo zunanjega transporta so tako tudi maksimalno izkoriščena notranja skladiščna transport- na sredstva. Skoraj bi bilo odveč omenjati to, da je z novim skladiščem TOZD VELEPRODAJA pridobila na hitrejšem, boljšem in cenijjšem poslovanju. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni v današnjih prizadevanjih zi boljšimi poslovnimi rezultati in v novih odnosih v združenem delu! Zaradi prejšnje velike razdrobljeno- sti skladišč ni bilo mogoče doseči na področju prodaje optimalnega izkoristka. Z združitvijo nabavno-prodajne operative in sodobne povezave s trgom in ob istočasni ekspanziji na področju prodaje na jugoslovanskem tržišču bo možno povečati fizični obseg prodaje. Kajti v Tehno-mercatorju se zavedajo, da mora grosistična prodaja d^stributirati takšno blago, ki ga tržišče potre- buje pod najugodnejšimi pogoji. Dobra organizacija skladiščnega poslovanja, hitra odprema blaga, cener transport — to so osnovne naloge pri vsaki grosistični dejavnosti. Vse kaže, da se pri Tehno-mercatorju ne samo zavedajo, temveč tudi uresničujejo zastavljene in načr- tovane naloge. In to z doslednostjo in vztrajnim de- lom, ki velja mnogo truda, vlaganja in velikokrat tudi samoodrekanja. Brez vsega tega in visoke delovne* za- vesti ne bi dosegi, takšnih rezultatov, kakršne beležijo ravno ob prazniku dela. Zato velja ta omenjena prido- bitev uspeh ne samo za kolektiv delovnih ljudi Tehno- mercatorja ampak za vse delovne ljudi pri nas. Pa se- veda tudi potrditev prave poti in zasnove celotne sa- moupravljavske zgradbe našega sistema. K16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK -r stran 29 30. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16-^ ^j6—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 3f 32. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St. ift ^6^17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 33 f KONJICE esno industrijsko podjetje venske Konjice zavzema lilno mesto med jugoslo- iskimi in slovenskimi izde- ilci otroškega pohištva in lištvenih garnitur iz bora, ia pa tudi za večjega pro- 'ialca stavbnega pohištva, ijetje je med prvimi pri Uveljavilo nova ustavna 'olnila in s samoupravnim 'fazumom ustanovilo šest 'oljnih organizacij združe- dela, od katerih je vsa- specializirana za dolo'čeno Nzvodnjo z določeno teh- pijo, organizacijsko obli- ko m zagotovljeno lastno su- rovinsko bazo. V preteklem obdobju so se v podjetju us- merjali predvsem v kvantita- tivno zvišanje proizvodnih in standardnih kvalitet. Zato so zgradili nove objekte v Oplot- nici m Vitanju ter rekonstru- irali ostale TOZD. Večja ob- novitvena dela so bila name- njena povečanju proizvodnje v Poljčanah, Slovenski Bi- strici in Slovenskih Konji- cah. Rast Lesno industrijske- ga podjetja je bila tako za- gotovljena. Vsa mvesticijska, komerci- alna, organizacijska, kadrov- ska m druga dejavnost je le- tos usmerjena v proizvodnjo izdelkov visoke kvalitete. To pomeni, da mora LIP še bolj oplemenititi surovine m se usposobiti za še bolj i izko- ristek lesa. V ta namen bodo investirali več sredstev v do- datno opremo specialnih strojev: opremo za krpanje, spajanje dolžin in širin, su- šenje lesa, skladiščenje ter notranji in zunanji transport, temeljito pripravo surovin za nadaljnjo predelavo, vse za- to, da bi bolje izkoriščali le- sno maso. Kvaliteto bodo dosegali tu- di z boljšim izkoriščanjem de- lovnega časa, boljšo organiza- cijo dela in delovno discipli- no ter z nenehnim uvajanjem nove, moderne tehnologije (s stroji in pripomočki visoke storilnosti) v proizvodnjo. LETO 1974 — LETO VIŠJEGA STANDARDA Naslednja važna program- ska naloga za leto 1974 je viš- ji standard vseh zaposlenih v podjetju. Smotrna organizaci- ja dela, stroji večjih kapaci- tet, delovna disciplina in bolj- ši izkoristek lesne mase — vse to omogoča večjo storil- nost in fizično olajša delo. Osebni dohodki zaposlenih izvodnje. Računajo, da se bo rastejo skupaj s storilnostjo dela in fizičnim obsegom pro- letos povečal fizični obseg proizvodnje za 15 do 20 od- stotkov, celotni dohodek pa celo za 70 odstotkov. Da bi zagotovili čimboljši standard delavcev, bodo v podjetju uredili tudi sanitarije, garde- robe, izboljšali poslovanje menz ostalih objektov družbenega standarda. Isto- časno bodo uredili tudi de- lavnice in njihovo okolico, da bodo delavci delali v primer- nih delovnih pogojih. Predvi- deli so tudi sredstva za re- kreacijo, ki bo močno vpliva- la na dobro počutje vseh za- poslenih. LETO 1974 — LETO PRIPRAV NA TRILET- NE INVESTICIJE Letos bodo v podjetju pri- pravili elaborate in načrte tri- letnega investicijskega plana. Namen vlaganj je ta, da bi si podjetje zaokrožilo in utr- dilo lastno surovinsko bazo in z naložbami dosegalo več- jo finalizacijo polizdelkov. Pri tem bo morala odigrati pomembno vlogo solidarnost med TOZD, ki bodo združe- vale sredstva za dosego enot- nega cilja — čimboljšega po- slovanja podjetja. LIP je delovna organizaci- ja, ki se od drugih tovrstnih podjetij razlikuje v tem, da proizvaja predsvem končne lesne izdelke in z njimi pro- dira na svetovni trg. V ilu- stracijo naj povem, da je lani podjetje izvažalo skoraj tret- jino celotne proizvodnje. Tu- di letos so si zastavili jasne cilje. Z uresničenjem le-teh bodo z lahkoto konkurirali ostalim lesno industrijskim podjetjem, s katerimi se sre- čujejo na svetovnem trgu, z razvojem in poglabljanjem samoupravnih odnosov pa bo- do ustvarili osnovo za boljše delo in svojo rast. Lesno industrijskega podjetja v Poljčanah. 34. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St.jR^ §t. 16—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 35 36. stran NOVI TEDNIK 25. april 1974 — Št. 16^ J6—17 — 25. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 37 38. stran — NOVI TEDNIK 25. april 1974 — St. 16^ ^g^17 — 25. aprif 1974 NOVI TEDNIK — stran 39 POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAČKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG SLOVO OD SAVINJCANOV Nekaj mesecev so nas skoraj vsak večer z izvrstno glasbo zabavali glasbeniki ansambla Impresija in odlični pevec Karli Arhar v gostilni Košenina na Gomil- skem, ljudje iz vseh koncev Savinjske doline so jiih hodili poslušat, navadili so se nanje in kar nekam praani so bili sobotni večeri, ko jih nismo poslušali. Impresija in Karli so odšli služit svoj kruh na Hrvaško. Razumemo jih, saj so glasbeniki, glasbeniki pa so neke vrste vagabundi. Vemo, da bodo tudi tam navdu- ševali ljudi, zato jim želimo vso srečo še vnaprej. Kaj so nam povedali ob odhodu? KARLI ARHAR: »Savinjčani so čudoviti ljudje! Le kdo si je izmislil šale na njihov račun?! Toliko prijateljev sem spoznal, kot še nikjer drugje. O kakšni stisnje- nosti pa ni niti sledu, želim, da bi še kdaj prepeval kjerkoli v Savinjski dolini. Ti ljudje se znajo ree čudovito zabavati. Na svidenje in še enkrat hvala za vse. Imel sem se čudovito.« IMPRESIJA: »Taiko dobro se še nikjer nismo imeli.'žal nam je zaradi odhoda, a kaj hočemo, takšno je pač življenje pokUcnih glasbenikov. Danes si tu, jutri tam, nikjer pa ne smeš ostati predolgo časa, saj se ijudje še belega kruha kmalu pre- objedo. Zelje? Nič posebnega. Upamo, da bomo še dolgo časa skupaj zabavali ljudi, želimo, da po naših časopisih ne bd hvalili le ljubljanskih ansamblov, naša velika želja pa je, da bi letos nastopil na Slovenski i)opevld naš Ka^rli. To si prav gotovo zasluži.« JANEZ VEDENIK SPOMENIK DEDKU IN BABICI — tako so ga postavili pred osnovno šolo v Po^ četrtku. Namenjen je Juršetovi Jeri, ki je učakala 99 let, in Janezu Strašku, ki m je imela 93. Oba sta dala mladim šolarjem Podčetrtka recept za dolgo in zdrava življenje. Sicer pa so mladi v Podčetrtku znani po svoji skrbi za stare občarn pridno jih obiskujejo, jih kdaj pa kdaj obdarijo in jim tako dajo vedeti, da nin sami na svetu. Zato tudi ta preprosta simbolika na sliki pred osnovno šolo mnogi pove. Foto: DRAGO MEDVEl Zgodba o živalih PSIČKA VZREDILA MUCO Kaže, da smo spet zadeli. Po tistem, ko smo objavili, da bi od naših bralcev radi dobili zgodbice o živalih, kaj posebnega, kaj prisrčnega, presenetljivega, smo dobili že več takih zgodbic. Zlasti smo veseli takšnih, ki so op- remljene tudi s sliko. Seveda takšne prispevke tudi honori- ramo. Za vsako zgodbo, ki jo bomo uvrstili v list bomo po- slah 40, če pa bo dodana tu- di originalna fotografija, po- tem pa 60 novih dinarjev. Zdaj pa k zgodbi: »Pri nas imamo psičke in smo Imeli tudi muco.' Obe sta skoraj istočasno skotili mladiče. Psički so bili nekaj starejši, tako smo jili že od- dali, ko se je zgodila nesre- ča. Avto je povozil doječo muco. Mucini mladički so bi- li, razen enega, odstranjeni že prej in zdaj je revček os- tal sirota. Toda naša psička, ki jj je bilo zelo hudo za svo- jimi mladički, je lonalu opa- zila stisko osirotele mucke, Ici je mjavkala in jokala oko- li hiše. Revica ni znala sa- ma jesti, saj je bila vajena sesati pri materi. In ker je psička še imela mleko, mala muca pa se ji .je enostavno prislinila, je psička začela dojiti mucko In jo vzredila, ko da je njen mladič.« »Na gornji sliki resnični prizor, kako naša psička doji osirotelo mucko.« Jelka Strožet Braslovče Resnična humoreska REDUKCIJA Kar med delovnim časom smukam ven, v nameri, zamenjal izrabljeno avtomobilsko gumo, ki sta jo cei čas zlizala bolj kot ostale. 'Dodati moram še dejstvo, je to zgodilo v času. ko je Šoštanjskih 275 megavatov odpovedalo in so imelt v Trbovljah lažje popravilo rejšega agregata. Pripeljal sem se do obrtnika, ki je sicer vedno solidno pristopil k poslu. Tokrat je z električnim brni strojem brusil križe na mejnih kamnih, kamor jih i j stavil geometer. Pristopil sem in ogovoril mehanika: ' I se mi, ali bi mi lahko zamenjali eno gumo?« Dedec čas pustil delo in se odsotno ozrl po mojem avtu svoji delavnici rekoč. »Veste, danes bo to bolj težko, zaprav nemogoče, ker ni elektrike.« Torej tako, stopil sem že dva koraka nazaj, ko s^j posvetilo in sem ugovarjal: »že dobro, mojster toda, brusilni stroj žene veter?« »O, hudiča, saj res. Sploh nisem opazil, kdaj je elektrika. No, stopiva že enkrat in vrživa tisto gurnO Tokrat ni bilo treba mo plačati, niti »tringelda« mojster. Le večkrat je položil, da ga bo ta prekleta ' cija še na boben spravila! PEPI MIKLAVC Nekoč je neki deček vpra- šal ameriškega predsednika Johna Fiizgeralda Kennedyja, kako je postal vojni heroj. »Oh, čisto neprostovoljno,« je odgovoril John, »moja la- dja se je potopila in to je vsa.« Nekoč so se prijatelji ču- dili slavnemu grškemu filo- zofu Sokratu, kako du je os- tal čisto miren, ko ga je neki nesramnež brcnil. Filozof se je opravičil: »Oh, če bi me brcnil osel, ali naj bi ga tožil?« SOCIALISTIČEN KRST Verjetno ste kar nekam začudeno prebrali tale naslov, saj je beseda krst v naši podzavesti povezana s krščanstvom. Vendar socialističen krst nima s krščan- skim nobene zveze. V bistvu gre za nekako slovesno registracijo novega občana. V Celju je bil na ta način kot prvi krščen trimesečni Miroslav Tukarič. Novemu občanu so na roko pripeli našo trobojnico, kot simbol domovine z željo, da bi jo nosil v srcu skozi vse viharje in uspelie svojega življenja. Predstavnild Ljubljanske banke so mlademu Miroslavu podarili hranilno knji- žico, ki ga bo spremljala vse življenje. Ponosna starša Marko in Liljana sta skupaj z botrom Borisom Krambergarjem obljubila, da bosta mladega občana vzgajala v resnicoljubju in naprednih idejah naše družbe. Dobrim željam se pridružuje tudi naše uredništvo. BRANKO STAMEJCIC NOVI TEDNIK - Glasilo občinsR:b organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje iraško, Slovens.^e ii^'^ Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zaiec - Ureanišrvo: CJeije, Gregorčičeva a poštni preaai 161; Naročnma in ogia^ V kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik. Jože Vollana rennicni urednik:' Drage Medved - RedaKcija; Milan ^ Jure Krašovec, Dommika Poš. Milan Seničai Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopat Milenko Sti* Tone Vrabi, — Izbaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena ' mezne številke 2 dm - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 dm Tekoči račim 50102-601 20012 CGP »DELO« Lju&l^ Telet.: uredništvo 223-69 in 231-05, mah oglasi m oaročnme 228-00.