NAJVEČJE PARNE TURBINE
Kadar koli je bilo treba pred vojno popravljati parne turbine v naših termoelektrarnah in velikih industrijskih podjetjih, smo se morali vselej obračati na posamezne velike tovarne v inozemstvu; čakati smo morali, da so prišli strokovnjaki iz tujine in naposled drago plačati v tujih devizah popravilo in nadomestne dele. Po zaslugi novega podjetja »Edvard Kardelj« v Karlovcu danes nimamo več teh težav. Ce je treba parno turbino popraviti, izvrši to delo turbomon-tažna skupina iz tovarne »Edvard Kardelj« in v najkrajšem času turbina spet obratuje, kakor da bi bila nova. Čedalje več imamo strokovnjakov za ta dela, novi pa se usposabljajo. Enako pomemben je uspeh kolektiva tovarne v Karlovcu glede izdelave nadomestnih delov. Tudi za največje turbine izdelujejo v tej tovarni po-
Potovanje Vladimira Dedijera v Anglijo
Beograd. 8 jul. Na povabilo izvršnega odbora laburistične stranke bo te dni odpotoval v Anglijo Vladimir Dedijer, sekretar komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja. V Londonu in Birminghamu bo imel dve javni predavanji z diskusijo. Temi predavanja sta: »Socializem in mir« in »Pomen Jugoslavije v današnjem svetu«.
obnavljamo z domačimi nadomestnimi deli
trebne
najbolj
nadomestne dele, predvsem občutljive dele vsake turbine — lopatice.
Doslej so turbomontažne skupine iz tovarne »Edvard Kardelj« usposobili že lepo število parnih turbin, razen tega pa montirale 14 novih turbin, med drugim turbine v novih termoelektrarnah v Raši, v tovarni celuloze v Prijedoru, v tovarni »Jugovimi« v Splitu itd. Pred kratkim so v tovarni izdelali 5000 novih lopatic za obnovo
12.500	kilovatnega turboagregata trboveljske termoelektrarne Izrabljene lopatice bodo zamenjali in parna turbina bo spet delala, kakor da bi bila nova. Kmalu bo dobila nove turbinske lopatice tudi termoelektrarna v Rajhenburgu. Vse te lopatice so izdelane z veliko preciznostjo iz specialnega jekla. Preizkušajo jih po najsodobnejših metodah (z rentgenizira-njem in leroluksiranjem) v laboratoriju tovarne avtomobilov v Mariboru. Vsi poizkusi so pokazali odlično kakovost teh lopatic, tako glede kvalitete jekla iz jeseniške železarne, kakor tudi glede preciznosti izdelave Tako nam kolektiv tovarne »Edvard Kardelj« z izdelavo nadomestnih de-
VELIKA PODZEMELJSKA STROJNICA HIDROCENTRALE V JABLANICI
bo izkopana še ta mesec
Poleg dolinske pregrade na Neretvi, ki jo že betonirajo, je največji objekt jablaniške hidrocentrale velikanska podzemeljska strojnica, ki so jo začeli graditi pred dvema letoma. Kakor vse kaže, bodo najtežja gradbena dela v tej strojnici končana ob koncu junija, ko bodo odstranili poslednjih 6000 ku-bikov kamenja iz »srca« drugega dela dvorane. Betonske stene z oboki so že v celoti zgrajene. Doslej so iz dvorane
Zadnje športne vesti
TOUR DE FRANCE
Spet zmagal neznani kolesar
V	v. etapi mednarodne kolesarske dirke okoli Francije (Pariz—Caen — Zl$ km) je zmagal Biagioni (I) pred Blussonom (F), Magnijem (I), Koliletom (Sv), ocker-som, vsi v istem času 6:20.33.
VI.	etapa je vodila do Rennesa. Zmagal je Muller (F) 3:21.8. V istem času so prispeli na cilj še Bobet (F), Van Oest (Luks.). Carrea (I). Leveque (Fr).
V	skupnem plasmaju je prevzel vodstvo francoski pokrajinski kolesar Leveque pred Bobetom.
VII.	etapa bo vodila od Rennesa do Angersa (85 km). Dirkači bodo vozili na kronometer.
Bugo Koblet
Izkopali okrog 25000 kubikov kamenja. V tej podzemeljski dvorani, ki je dolga 113 m, široka 23 m in visoka 34 m. bo prostora za vseh 6 turbin bodoče največje hidrocentrale v naši državi. Sedaj morajo zbetonirati še odvodne rove in jih povezati s podzemeljsko dvi rano.
Vzporedno z začetkom gradnje 70 m visoke dolinske pregrade za našo največjo hidrocentralo pri Jablanici na Neretvi, nadaljujejo tudi gradnjo drugih objektov za to hidrocentralo. Dovodni tlačni rov za prvo skupino treh turbin je v glavnem že dovršen, prav tako rov za tlačno cev z vodostanom. Tudi podzemeljska strojnica bo v prvem delu, kjer bodo stali prvi trije agregati, kmalu dovršena. Sedaj so začeli graditi drugi tlačni rov, ki bo dovajal iz umetnega jezera vodo za drugo skupino treh turbin. Zgradili bodo tudi drugi vodostan in dTUgi rov za tlačno cev. Dovodni rov št. 2 bo dolg nad 2100 m. Po izpopolnjenem projektu bodo oba dovodna rova na več mestih povezali s podzemeljskimi kanali, tako da bo elektrarna lahko obratovala z vsemi turbinami tudi, če bi prišlo do okvare v enem izmed obeh dovodnih rovov.
Dan izseljencev in internirancev v Mariboru
V nedeljo so v Mariboru svečano proslavili dan izseljencev in internirancev Slovenije. Poleg številnih gostov ter nekdanjih izseljencev in internirancev iz vse Slovenije je nedeljskim svečanostim prisostvovala tudi delegacija iz Slovenske Koroške. Dopoldne je bilo na Glavnem trgu veliko zborovanje, na katerem so govorili zastopniki izseljencev in internirancev, ljudske oblasti ter množičnih organizacij. Po slavnostnem zborovaniu pa so v meljski vojašnici odkrili spominsko ploščo. V prostorih bivše delavske restavracije na Partizanski cesti pa so odprli razstavo, na katerih je v slikah in drugem zgodovinskem materialu prikazano trpljenje slovenskih izseljencev in internirancev.
lov, zlasti lopatic, in s strokovnim obnavljanjem turbin prihrani velike zneske v devizah. Hkrati pa je to montažno delo najboljša priprava za bodočo glavno nalogo kolektiva: gradnjo domačih stabilnih in ladijskih parnih turbin.
Tudi v Kreki v Bosni so nedavno obnovili parno turbino tamošnje - termoelektrarne. Izmenjali so lopatice rotorja in statorja Parsonovega dela turbine. Pri tej turbini so lopatice iz specialne medi. Za izdelavo nadomestnih lopatic so izdelali potrebni polizdelek v tovarni »Impol« v Slov. Bistrici, kjer so orodjarji Zafošnik, Mlinar in Lušin napravili potrebno orodje za izdelavo surovih lopatic. Orodje za dokončno fino obdelavo medeninastih lopatic pa so pripravili orodjarji iz zagrebške tovarne Me-Ba (Metal-bakelit). S tem orodjem so nato strokovni delavci v tovarni »Edvard Kardelj« izdelali lopatice. Po izvršeni montaži je sedaj parna turbina v Kreki docela usposobljena in kreška elektrarna «daje sedaj dovolj električne energije bazenu Banoviči-Kreka-Tuzla. V tovarni »Edvard Kardelj« so nadalje izdelali 30.000 lopatic za dve parni turbini elektrarne v Mostaru. V vsako izmed obeh turbin so vgradili po 10.000 novih lopatic, 10.000 pa so jih izdelali za rezervo. Prav tako so usposobili turbino v zagrebški tovarni papirja, ki sedaj obratuje z vso zmogljivostjo.
Tako se je kolektiv naše mlade tovarne »Edvard Kardelj« v Karlovcu v kratkem času usposobil za obnovo in vzdrževanje vseh parnih turbin v naši državi, kakor tudi za montažo novih parnih turbin. Zato-ne bo tudi nobenih težav, ko se bo v kratkem lotil svoje glavne naloge domače proizvodnje velikih parnih turbin.
Hiše za begunce iz Egejske Makedonije
V južnem predmestju Skoplja so začeli zidati stanovanjske hiše za begunce iz Egejske Makedonije. V ta namen bodo uporabili kredite, ki jih je določila vlada LR Makedonije. Za 240 hiš bod0 porabili okoli 229 milijonov dinarjev. V kratkem bodo začeli zidati hiše tudi v Titovem Velesu in Stipu, pozneje pa tudi v drugih krajih republike, kjer živijo begunci iz Egejske Makedonije.
Noto zločinstvo madžarskih obmejnih organov
Madžarski obmejni organi, ki so nedavno zavratno ubili našega graničarja Slavoljuba Milkoviča, so 5. t. m. proti večeru iskali novo 'žrtev. Sest madžarskih obmejnih ■ stražnikov je prešlo madžarske žične ovire ter se previdno priplazilo čez mejo, ko je bil naš graničar Ibro Selimovič na svoji opazovalnici. Dobro zavarovani so madžarski obmejni stražniki začeli nanj streljati in z drugim strelom so ga že ranili v desno nogo. Ko se Je bližala napadenemu graničarju Seli-moviču pomoč iz karavle, so se zavratni napadalci naglo umaknili. Naša straža ni streljala za njimi. Zaradi novega zločinskega poskusa bo zunanje ministrstvo FLRJ poslalo svoj protest.
Podjetje ,,Elektrosond“ prihrani
milijone v tujih valutah
O	uspehih podjetij, ki pomagajo graditi naše hidrocentrale, smo že mnogo pisali: le malo pa je naša javnost obveščena o uspehih podjetja »Elektrosond«, ki je v nekaj letih obvladalo sodoben način utrjevanja vodnih zgradb z injekcijami betonskega mleka. Ta specialna dela so še ne. davno za drag denar v tujih devizah opravljala inozemska podjetja z lastnimi stroji in ekipami, sedaj pa so vsa ta dela zaupana navedenemu zagrebškemu podjetju, ki nam s tem prihrani milijone v tujih devizah.
Pri dolinskih pregradah in umetnih jezerih za hidrocentrale se solidnost izvršenega dela pokaže ne le v trdnosti, marveč tudi v nepropustnosti pregrade in jezera. Na to je treba misliti že pri določanju terena za akumula. cijske bazene. Nepropustna mora biti pregrada, nepropustno pa mora biti
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 9. julija ob 7. url: Zahodna
Evropa je v območju močne doline nizkega zračnega pritiska, katera se pomika proti vzhodu in dovaja k nam labilne morske polarne zračne gmote. Zato se nam obeta še nestalno vreme. — V Sloveniji je bito danes zjutraj delno oblačno vreme z najnižjo temperaturo 8» C v Postojni in na Jezerskem. - Včerajšnja najvišja t“mperatura je bila 29» C v Ajdovščini. - v Ljubljani je danes ob 7. uri s-iašal zračni pritisk 734.5 mm, pritisk rahlo pada. temperatura zraka 15.7° C, najnižja temperatura 12,4o C, relativna vlaga 82’ ,. nebo oblačno osminko, vidljivost 25 km.
Vremenska napoved za torek, 19. julija 1951: Spremenljiva oblačnost s plohami po vsej Sloveniji. Temperatura bo nekoliko padla.
VREMENSKA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKE SLUŽBE (PRI KZZ)
V	torek oblačno in deževno, popoldne razjasnitev.
V	sredo zopet deževno in ohladitev, nato se bo ustalilo lepo vreme.
tudi dno umetnega jezera, da voda ne uhaja po skrivnih poteh. Ce teren sam po svoji naravi ne nudi takega jamstva, ga je treba utrditi in povezati tako, da vode ne bo propuščal. To je velikega pomena za bodoče delo vsake hidrocentrale. Vzemimo samo primer centrale Vinodol nad Crikvenico, Vsak liter vode, ki bo v sekundi padel na turbine te centrale, bo spričo velikega padca dal 7 konjskih moči. Prav toliko znaša tudi izguba pri vsakem litru, ki bi ga prepuščal teren.
Velikopotezna gradnja hidrocentral v naši državi je nujno terjala, da se čimprej osamosvojimo tudi na področju utrjevanja vodnih zgradb z injekcijami betonskega mleka, da usposobimo lastne strokovnjake v ta svojska dela in da dobimo tudi potrebne Specialne stroje. To odgovorno nalogo je prevzelo podjetje »Elektrosond« v Zagrebu, ki sedaj opravlja vsa dela v zvezi z raziskovanjem in konsolidacijo terena, kjer gradimo pregrade in akumulacijske bazene za naše hidrocentrale.
Sprva }e imelo podjetje samo enega inženirja, in nekaj strokovnih delavcev, ki so že prej opravljali podobna dela v inozemstvu, v razmeroma kratkem času pa je usposobilo vrsto domačih strokovnjakov in dobilo tudi nove stroje. Vrsto teh strojev za globinska vrtanja, za vbrizgavanje cementnega mleka in Specialnih črpalk So izdelali v delavnicah industrijske šole Tovarne avtomobilov v Mariboru. Tako so nastali stroji domače konstrukcije in izdelave pod imenom »Triglav«, »Jablanica« in »Drina«, ki so se prav dobro obnesli. Danes ima podjetje »Elektrosond* že okrog 100 takih strojev, ki jih sestavlja tudi v lastni delavnici v Zagrebu ofc> poigoči ngribprsJ® tfiyftE-
ne ter drugih podjetij v Velenju, Štorah, Guštanju, Kranju in na Reki.
Za raziskovalna dela in vbrizgavanje betonskega mleka so seveda potrebna obsežna vrtanja na terenu. Leta 1948 so ekipe podjetja »Elektrosond« zvrtale 11.000 m takih vrtin, predlanskim 14.000 m, lani pa 27.000 m. Se večji pa je obseg del v letošnjem letu, saj delajo ekipe podjetja »Elektrosond« na gradbiščih hidrocentral v Zvorniku. Vlasenici, Vinodolu. Medvodah, Vuzenici, Jablanici, Jajcu, Mavrovem in pri Slapu Zete. Strokovnjaki podjetja najprej s Specialnimi aparati preizkusijo geološke sloje terena ter z vrtanjem in dviganjem izvrtanega materiala (jeder) ugotove točen geološki sestav slojev v globini. Tako najprej ugotove. kje so sloji, ki prepuščajo vodo. Naprave za vbrizgavanje betonskega mleka so urejene tako, da lahko v poljubni globini vbrizgajo betonske mešanice in betonsko mleko, ki nato pod pritiskom prodre in izpolni teren okrog vrtine. Tako nastanejo neprepustni pasovi, ki preprečujejo prodiranje in odtekanje vode.
Na enak način utrjujejo tudi temelje pregrad in stene, na katere se naslanjajo pregrade. Podobna dela izvršujejo tudi pri že zgrajenih betonskih pregradah. Tako so naknadno utrdili tudi pregrado hidrocentrale na Mariborskem otoku. Z injekcijami so napravili neprepustno tudi zemeljsko pregrado na Vlasini. kjer »o kontrolirali prepustnost terena tudi 30 ni pod vrhom pregrade. Na podoben način bodo utrdili tudi zemeljske pregrade ob Lokvarki, ki bo za Vinodolsko hidrocentralo. Na dnu te velike zemeljske pregrade bo betonska galerija, ki bo omogočila stalno kontrole prepustnosti in naknadno utrjevanje terena)	MB
Grška vlada preti s civilno mobilizacijo stavkujočih
Atene, 9. julija (Reuter). Grška vlada je sporočila, da bo izvedla civilno mobilizacijo, če se 65.000 državnih nameščencev, ki so začeli stavkati v so-boto, ne vrne na delo. V stavko bodo stopile tudi čistilke državnih uradov. Grška vlada je odklonila zahtevo stavkujočih, ki terjajo zvišanje plač ZA 50 odstotkov.
Požari v ZDA
New York 9 julija (Reuter) Včeraj je prišlo v skladiščih props«! plina v New Jerseyu do eksplozije, ki je opustošila vso okolico skladišča na povr_ šini 13 kv. kilometrov. Druga nesreča se je zgodila v Los Alamosu, kjer j« požar uničil 45 ha gozdov v neposredni bližini ene največjih atomskih naprav v ZDA. V obeh primerih vzroki nesreče še niso znani.
Velika parna turbina termoelektrarne v Trbovljah med obnovitvenimi deli
Danes pogajanja o ustavitvi
sovražnosti
'Nobenega uradnega sporočila o uspehih predhodnega senlanka — Sotlba časopisa Sunday Dispatch — Manjše praske na bojišču
Tokio, 9. julija (AFP) Stab VIII. ameriške armade sporoča, da se bodo pogajanja za ustavitev sovražnosti na Koreji začela 10. julija. To sporočilo je potrdilo tudi združeno poveljstvo v Tokiju. Pogajanja za prenehanje sovražnosti bodo v Kesongu na istem mestu, kjer so bila v nedeljo predhodna pogajanja med zastopniki združenega poveljstva kitajskih in severno-korejskh sil. V pogajanjih 10. julija bosta na kitajski in severnokorejski strani sodelovala dva kitajska in dva severnokorejska generala. Severnokorejce bosta zastopala generala Nam Lu in Mi San Co. Kitajce pa generala Tung Kua in Hsieh Fang. Delegacijo Združenih narodov pri pogajanjih o ustavitvi ognja bo vodil viceadmiral Charles Turner Joy. poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu.
Uradni zastopnik Združenih narodov je danes dejal da po njegovem mnenju na Koreji ne bo prvo vprašanje dnevnega reda ustavitev ognja na Koreji, temveč bo potrebno prej razčistiti še druga vprašanja. Po mnenju brigad-nega generala Franka Allana bo delegacija Združenih narodov imela 10 članov.
»United Press« poroča, da so se delegati Združenih narodov ter severnokorejskih im kitajskih - sil v nedeljo-5estali v Kesongu zaradi predhodnih razgovorov o prekinitvi sovražnosti. O uspehih prvega pogajajnja še ni bilo objavljeno uradno poročilo. Pred začetkom pogajanj o prenehanju sovražnosti na Koreji je radio Peking objavil komentar, v katerem je rečeno, da zahteva javno mnenje v LR Kitajski nadaljevanje odpora »proti ameriškemu imperializmu« ter nadaljnjo pomoč Koreji. V komentarjih o pogajanjih v Kesongu poudarjajo nekateri
britanski listi, da je LR Kitajska privolila v pogajanja samo na ukaz Moskve. Diplomatski urednik »Sunday Dispatch« sodi. da je Moskva zahtevala pogajanja na Koreji zaradi splošnega mednarodnega položaja in v upanju, da bo s tem odvrnila vzroke za čedalje večje oboroževanje 2iahodnih
sil.
Predstavniki ameriške vlade so, kot poroča agencija UP, zadovoljni z rezultati predhodnega sestanka v Kesongu, vendar v tukajšnjih dobro obveščenih krogih menijo^ da je treba počakati še nekaj dni, da bo lahko objavljeno uradno stališče. Sodijo, da bodo razgovoru o prenehanju sovražnosti dolgi in težki. Nekateri odgovorni funkcionarji ne izključujejo možnosti, da služi severnokorejski in kitajski predlog za prenehanje sovražnosti samo kot krinka za novo ofenzivo in pridobitev na času. General Ridgway je dobil ukaz. naj s stalnimi suhozem-nimi in letalskimi napadi izvaja čim močnejši pritisk na sovražnikove sile. dokler ne bo prišlo do sklenitve premirja.
Uradna agencija pekinške vlade je sporočila, da je sevemovzbodna Kitajska doslej podarila za boje v Koreji 275 letal. Agencija dodaja, da se ■kampanja za zbiranje števil za Severno Korejo nadaljuje.
Vojni dopisniki poročajo, da je bilo včeraj, na dan začetka predhodnih razgovorov o prenehanju vojne, in danes na korejskem bojišču v glavnem mirno. Do ostrejših spopadov krajevnega pomena je prišlo samo na področju Kumhve, kjer so se kitajske enote skušale prebiti skozi zavezniške položaje. Na drugih odsekih so sile združenega poveljstva utrjevale svoje položaje.
Prenehanje rajnega stanja z Nemčijo
London, 9. jul. Popoldne Je uradni list »London Gazette« objavil sporočilo britanske vlade, da je danes ob 16. prenehalo vojno stanje med Veliko Britanijo in Nemško zvezno republiko.
Poprej je zunanji minister Morrison obvestil Spodnjo zbornico o tem koraku in dejal je, da ima britanska vlada s prenehanjem vojnega stanja namen spraviti pravni položaj v sklad z dejanskimi odnosi med Veliko Britanijo in Nemčijo. Prenehanje vojnega stanja ne bo spremenilo položaja okupacijskih čet v Nemčiji in tudi ne prejudicira v nobenem oziru sklenitvi mirovne pogodbe z Nemfijo. V imenu opozicije je Churchill odobril stališče vlade.
Perzijsko sporočilo Trygve Lieju
New York, 9. julija. Perzijska vlada je obvestila generalnega sekretarja OZN Trygve Lieja, da odklanja odločitev mednarodnega sodišča v Haagu v sporu z aragloiransko petrolejsko družbo. Perzijska vlada pravi, da angleška vlada ni imela pravice obrniti se na mednarodno sodišče, ker ni sklenila s perzijsko vlado nobene pogodbe glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev. Koncesija za izkoriščanje petrolejskih vrelcev je bila dana zasebni trgovski družbi In spadajo spori z njo pred redno perzijsko sodišče. Perzijska'vlada pravi dalje, da predlog za ustanovitev kontrolne komisije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev pomeni vmešavanje v notranje zadeve Perzije in kršitev listine Združenih narodov. Perzijska vlada dalje napoveduje ds se bo zaradi koncentracije angleških čet na perzijskih mejah morala pritožiti na Varnostni svet OZN.
V Londonu je sporočil zunanji minister Morrison v parlamentu, da britanska vlada preučuje možnost, da bi predložila svoj spor s Perzijo Varnostnemu svetu OZN.
Washington, 9. julija. Predsednik Truman je v brzojavki perzijskemi ministrskem« predsedniku dr, Mosa-deku predložil Averala Harrimana kot posredovalca v anglo-perzijskem pe. '.rolejskem sporu.
Zastopnik perzijske vlade je izjavil, da bo vlada o predlogu še sklepala.
Zarota r Abesiniji
Adis Abeba, 9. julija (Reuter) Abe_ sinska policija je včeraj odkrila zaroto proti sedanji vladi. Aretirala je osem zarotnikov, med njimi tudi nekega ujistet»,
Pred tem so britanski dominioni Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika prav tako objavili, da prekinejo vojno stanje z Nemčijo. Indija in Pakistan sta storili to že prej.
Iz Bonna poročajo, da je francoski visoki komisar Francois Poncet posetil kancelarja Adenauerja in ga obvestil, da danes preneha vojno stanje med Francijo in Nemško zvezno republiko, i Hkrati je okoli 30 zavezniških držav obvestilo nemško vlado o prenehanju vojnega stanja.
V Washingtonu je poslal predsednik Truman obema zbornicama predlog, da odobrita prenehanje vojnega stgnja med Združenimi državami Amerike In Nemško zvezno republiko. Truman pravi v svojem pismu, da formalno prenehanje vojnega stanja ne vpliva na okupacijo Nemčije, da pa hoče vlada ZDA v sporazumu z vladami Velike Britanije in Francije dati nemški vladi več avtoritete v upravljanju notranjih zadev.
Po sinočnjem napadu, ki ga je izvedlo na ameriške bombnike več kitajskih lovcev, so sile združenega poveljstva davi ojačale letalsko aktivnost. Bombniki z oporišč na Okinavi so bombardirali deset letališč v Severni Koreji, pri čemer so se izognili področju Kesonga. Glavni štab severnokorejskih sil sporoča, da so bili na fronti boji krajevnega pomena. V letalskih bojih sta bila sestreljena dva ameriška bombnika.
Zadaje vesti
Tokio, 9. julija. Na današnji tiskovni konlerenci je general Ridgway izjavil, da ne more ničesar povedali glede izida pogajanj o prekinitvi sovražnosti na Koreji, preden se ne bodo Združeni narodi prepričan, da so ta porajanja na dobri poti. Dobo pogajanj je general Ridgway imenoval kritično. Po njegovem mnenju ne smemo pričakovati, da bi prišlo do prekinitve sovražnosti takoj po prvem sestanku med predstavniki združenega poveljstva in poveljstva Severnokorejcev in Kitajcev.
General Ridgway je imel pred tiskovno konferenco sestanek z delegacijo, ki jo je odredil, da bi vodila v imenu združenega poveljstva pogajanja v Kesongu.
Ko britansko časopisje komentira predhodne razgovore v Kesongu, piše, da je najbrž še prezgodaj, če bi gledali optimistično na skorajšnjo prekinitev sovražnosti na Koreji. »Daily Telegraph« piše, da v Washingtonu menijo, da utegnejo boji na Koreji trajati še tri tedne, celo če bi bila pogajanja uspešna. List pripominja, da obstoje še vedno določeni dvomi glede pravih nagibov, po katerih se ravna Kitajska pri teh pogajanjih, kakor tudi glede morebitnih kitajskih namer, da bi se pogajanja v Kesongu izkoristila za pripravljanje nove ofenzive proti četam Združenih narodov. Podobno stališče navaja tudi »Times«, ki opozarja na veščino političnega manevriranja Kitajcev v zadnjih dneh in pri tem poudarja kitajski poskus, da bi pred svojim javnim mnenjem prikazali kot da so Združeni narodi, ne pa ZSSR, prosili za mir. »Times« piše, da je dobro, da temu niso posvetili večje pozornosti, vendar smatra, da je treba biti v prihodnje bolj oprezen.
STO TISOČ POLICISTOV V VZHODNI NEMČIJI
Bonn, 9. junija (AFP). Vzhodnonemške oblasti pripravljajo povečanje policijskih sil od 51.000 na 100.000 mož, hkrati pa izvajajo temeljito reorgani-zacjo in oborožitev vzhodnonemške policije po sovjetskem zgledu. Nove policijske enote so že dobile večje količine sovjetske opreme. Nemško orožje uporabljajo sedaj samo za vaje. Prve pošiljke sovjetskega težkega orožja so prispele lani v jeseni. Sedaj pa ustvarjajo vedno večje število skladišč za orožje,, ki še nadalje prihaja.
USPELA OBLETNICA PREŠERNOVE BRIGADE
V prijetnem gabrovem gozdičku na Latiorab pri Kranju so se včeraj zbrali Številni borci Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena 13. jn!i1a 1943. Pravzaprav se je večina borcev zbrala že v soboto zvečer ob tabornem ognju, kjer je med drugim podpolkovnik Ferligoj, nekdanji komisar Davorin obujal spomine na junaško pot Prešernove brigade. Na proslavi v nedeljo zjutraj pa je v imenu glavnega odbora Zveze borcev pozdravil Prešernovce minister za delo Tone Fajfar, ki se je v kratkem nagovoru spomni] slavnih dni upora in borb slovenskega naroda za svobodo. Zgodovino brigade pa je orisal njen komandant tov. Svarun. katerega so nekdanji borci prisrčno pozdravili.
Slovesnost se je razvila v prisrčen praznik. Ljudje so prihiteli od blizu in daleč ter z borci = vzbujali spomine na junaške dni. Sodelovali «*a tudi godbi sindikalno-kulturno umetniškega društva »France Prešeren« i> Kr*, n ja in Ivana Cankarja iz Tržiča ter pevski zbor »France Prešeren«. Prireditev Je lepo uspela ia bo vsem udeležencem ostala v spominu. F«
Anglija sprejema, Perzija odklanja
odločitev mednarodnega sodišča v Haagu
Teheran, 8. julija (UP). Iz poučenih
krogov se je zvedelo, da je predsednik perzijske vlade Mosadek v soboto poslal nacionalni petrolejski družbi brzojavko, v kateri ukazuje, naj družba vzlic odloku haaškega sodišča nadaljuje s prevzemanjem premoženja anglo-iranske družbe. Radio Teheran je obdolžil haaško sodišče, da je izdalo svojo odločitev pod vplivom spletk anglo-iranske družbe in da sodišče ni pristojno za izdajanje takšnih odločitev. S to svojo odločitvijo je haaško sodišče — tako je poudaril teheranski radio — izgubilo svoj ugled. Predsednik začasnega upravnega odbora perzijske petrolejske družbe g. Maki je danes izjavil, da odločitev haaškega sodišča Perzije ne zanima in da sodišče le - te itak ne more uresničiti. Izjavil je novinarjem da bodo na prvern mestu prizadete za-
hodne države, ker bo Perzija prodala petrolej ZSSR.
Perzijska oblastva so že pred tem izdala tri nove ukrepe zoper anglo-iransko petrolejsko družbo. Zasedla so zgradbo direktorja anglo-iranske družbe v Abadanu in ga prisilile, da se je preselil v britanski konzulat. Dalje so perzijska oblastva prepovedala glavnemu direktorju družbe Eriču Drakeu vrnitev na perzijsko ozemlje. Vsemu osebju anglo-iranske družbe pa so bila odvzeta dovoljenja za prosto gibanje med Perzijo in Irakom.
Britanski veleposlanik v Teheranu Francis Shepherd je izročil perzijski vladi noto svoje vlade, v kateri zahteva, naj perzijska vlada imenuje svoje zastopnike v komisijo za pogajanja v petrolejskem sporu, kakor je to predlagalo haaško sodišče. V noti je re-
Gt-itskell je izjavil, da bi Velika Britanija kratkovidno ravnala, če bi oboroževalni program samo zato zmanjšala, ker se je Združenim narodom posrečilo zavrniti napad na Koreji. Po njegovem mnenju je nasprotnik predlaga ustavitev ognja zategadelj, ker je prišel do sklepa, da je na Koreji izgubil igro in da bi nadaljevanje vojne povzročilo še večje oboroževanje zahodnih sil.
Po poročilu AFP je Gaitskell izjavil, da bo šlo letos za obrambo 8% celotnega britanskega dohodka, leta 1953-54 pa 13%. Pripomnil je. da bo v tem razdobju življenjska raven verjetno nekoliko zmanjšana, vendar pa to zmanjšanje po njegovem mnenju ni toliko posledica izvajanja oboroževalnega programa kot pa zvišanja cen na svetovnem trgu.
ven. Ni izključena tudi možnost, da bo zaupan mandat za sestavo nove vlade kakemu prvaku socialistične stranke ali pa, da se bo na politični pozornici pojavil general De Gaulle kot šel stranke ki je dobila na zadnjih volitvah največ poslancev. Degoiisti menijo, da imajo pravico do sestave nove vlade ter so že izjavili, da so pripravljeni sodelovati z vsako pol.itič. no skupino, ki bi sprejela njihov program ustavne reforme. Vendar pa sodijo poznavalci, da druge parlamentarne skupine ne bodo privolile na pogoje degolistov. Poudarjajo, da kongres socialistične stranke prejšnji teden ni odklonil udeležbe stranke v novi via. di, vendar pa je določil svoj minimalni program, ki ga bodo, kakor sodijo, druge stranke težko odobrile.
Kot najtežji problem za sporazum med strankami centra omenjajo vprašanje državne pomoči verskim šolam, ker je to prvi francoski parlament v tem stoletju, v katerem se večina po slancev zavzema za finančno pomoč verskim šolam.
čeno, da je Velika Britanija, ki je priporočilo sodišča sprejela, že določila svojega zastopnika. Nota tudi zahteva, naj perzijska vlada predlaga nevtralnega zastopnika, ki bi predsedoval pogajanjem.
Perzijski zunanji minister je včeraj izjavil, da perzijska vlada proučuje možnost, da odpove priznanje Mednarodnega sodišča v Haagu,
Medtem ko je zunanji minister govoril v parlamentu, so bile pred poslopjem parlamenta množične proti-britanskr demonstracije. Na zborovanju demonstrantov so sprejeli resolucijo, v kateri se zahteva umaknitev Perzije iz Mednarodnega sodišča v Haagu.
Kakor poroča Reuter, so zaradi nezadovoljstva proti Britancem in priporočilu haaškega sodišča v zadnjih dneh v Perziji zanemarili vprašanje, kako bodo postavili v obrat petrolejsko proizvodnjo v državi. Pričakujejo, da bo rafinerija v Abadanu morala čez nekaj dni ustaviti proizvodnjo, ker je prostor za vskladiščenje že skoraj poln zaradi ustavitve izvoza.
Hkrati pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh popolnoma evakuirali velikanske rafinerije Anglo - iranske petrolejske družbe.
United Press poroča, da je britanska letalonosilka »Warrior« včeraj odplula iz Portsmoutha v Aden s številnimi letali na krovu. Britanska prevozna ladja »Empire Kon« je tudi odplula iz Anglije v Faido, ter ima rta krovu nad 1000 vojakov.’Ladja bo nadaljevala pot do križarke »Mauritius«. ki je zasidrana blizu Abadana. Zvedelo se je, da bo križarko »Mauritius« kmalu zamenjala neka druga križarka.
Proslava dvatisočletnice Pariza
pa-rtz 9. junija (AFP) Včeraj so v Parizu slovesno praznovali dvatiscč-letnico ustanovitve mesta. Ob tej pri. ložnosti so organizirali številne prireditve in slovesne predstave. Glavna slavnost je bila sinoči na Trgu invalidov in se je je udeležilo 300 do 400 tisoč meščanov.
Sporazum o prijateljstvu med Indijo in Burmo
Rangoon, 7. julija (Reuter) Burma in Indija sta podpisali petletni sporazum o prijateljstvu. V uradnem poročilu, ki je bilo izdano v Rangoonu, je rečeno, da je cilj tega sporazuma utrditi in razširiti prijateljske in miroljubne odnose med obema državama.
Prvi korak na poti k maroški notranji samoupravi
Arbat, 8. julija (AFP) Maroški sultan je podpisal odločbo o ustanovitvi enot na podlagi plemenske pripadnosti. Takih enot bo od 30 do 50 v všakeiii' plemenu Maroka in bodo pravno in finančno odgovorne. Po teh enotah bodo tudi voljeni zastopniki v skupščini. Ta odločba, ki je bila izdana na predlog generalnega rezidenta, e prvi korak na poti do nekake notranje samouprave Maroka. Ta sistem je podoben sistemu, ki so ga 1920 uvedli v Alžiru.
Izgubljena igra in oboroževanje
Izjavi britantjJeega ministra za delo in finančnega ministra
London, 8. julija (AFP) Britanski minister za delo Alfred Robens je izjavil, da po program oborožitve Velike Britanije stal letos vsakega Britanca 15 funtov šterlingov, v proračunskem letu 1953-54 pa bo moral vsak prebivalec plačati za izpolnitev tega programa 36 funtov šterlingov.
Robens je tudi rekel, da je ZSSR v začetku korejske vojne, to je pred letom dni imela 175 divizij, oziroma 2,8 milijona mož pod orožjem, Velika Britanija pa jih je imela pod orožjem samo 713.000. Tretjina sovjetskih divizij je bila motorizirana, sile SZ pa so razpolagale s 25.000 tanki in 1900 vojaškimi letali, pri čemer so všteta tudi naj-modernejja reaktivna letala. Minister Robens je dodal, da razpolaga Velika Britanija kGmaj z 800.000 vojaki.
Britanski finančni minister Hughes
Kdo bo novi ministrski predsednik
v Franciji
Pariz, 8. jul. (AFP):	Predsednik
francoske republike Vincent Auriol se bo zacei ta teden posvetovati s šefi političnih strank, kar naj bi omogočilo sestavo nove francoske vlade. V Parizu menijo, da sta najverjetnejša kandidata, ki bi utegnila dobiti mandat za sestavo nove vlade, ministra za finance Maurice Petche in Rene Ple-
Pred pogajanji o plačilu predvojnih avstrijskih dolgov
LondOn, 8. julija (Reuter) Po spo. ročilu britanskega ministrstva za finance je Avstrija ponudila na sestanku odbora 9 držav za nadzorstvo nao obnovo Avstrije, 5. jul. t. 1„ da bi se čimprej začela pogajanja o plačilu njenih predvojnih inozemskih dolgov. Avstrijski zastopnik pa je hkrati opozoril, da je njegova država v težkem gospodarskem položaju. Odbor 9 dr. žav je bil ustanovljen 1922 po sklepu Društva narodov. Sestavljen je iz zastopnikov vlad Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije, Švedske. Danske. Nizozemske, Španije in Švice, t. j. držav, katere so prizadete pri avstrijskih državnih posojilih iz 1930 do 1939-
Trumanovo sporočilo S verniku
Neredi v Zahodni Nemčiji
Frankfurt, 9. juuja. lniormbuojci v Zahodni Nemčiji so v zadnjih dneh zbirali podpise za plebiscit o razorožitvi Nemčije. Pri tem je prišlo do demonstracij in spopadov s policijski, mi oddelki, ker so zahodnonemška oblastva že prej prepovedala komm formovsko akcijo za zbiranje teh podpisov. Več demonstrantov je bilo aretiranih.
Devetdeset milijard dolarjev za pomoč tujini
Washington, 9. julija, Ameriško trgovinsko ministrstvo je objavilo pregled skupne pomoči, ki so jo dale ZDA v zadnjih desetih letih. V poročilu je rečeno, da so dale ZDA v tem obdobju tujini v obliki pomoči 90 milijard dolarjev, od česar odpade 69 milijard na darila. Preostali dei pomoči je bil dan v obliki kreditov. Največji del pomoči v višini 54.4 milijarde dolarjev so dobile države Marshallovega načrta, 12 milijard pa druge evropske države. Sovjetska zveza je dobila v drugi svetovni vojni 11.2 milijarde dolarjev.
Washington, 9. julija (Reuter) Pred. sednik ZDA Truman je v soboto po slal predsedniku Prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR Nikolaju Svemiku resolucijo ameriškega Kongresa, v kateri je izraženo prijateljstvo ameriškega naroda do vseh narodov na svetu, pa tudi do narodov Sovjetske zveze. V resoluciji je rečeno, da ameriški narod globoko obžaluje, da so bile ustvarjene umetne zapreke, ki ga ločijo od narodov ZSSR in' ki onemogočajo sov jetskim narodom, da bi zvedeli za željo ameriškega naroda, da bi rad živel v prijateljstvu z vsemi narodi na svetu.
Ameriški kongres je sprejel to reso. lucijo prejšnji mesec ter naročil predsedniku Trumanu, naj se obrne na vlado ZSSR, da bo seznanila narode SZ z njeno vsebino.
V spremnem pismu k resoluciji Kon, gresa poudarja predsednik ZDA Truman da narodi ZSSR in ZDA vedo iz lastnih izkušenj, kakšne so grozote in strahote vojne ter da jih je strah že ob misli na bodoči spopad, v katerem bi se uporabljalo najstrašnejše orožje v zgodovini človeštva. »Dokler ne bo
dovoljen svoboden in odprt promet čez mednarodne meje. je rečeno v pismu, ne bomo nikoli mogli odvrniti suma in strahu, ki sta najmočnejša vzroka za vojno. Dodajam resoluciji kongresa svoje lastno sporočilo narodom ZSSR v iskrenem upanju, da bo to morda pomagalo, da bodo nameni in težnje ZDA lažje razumljivi.«
Na koncu svojega pisma izraža Tru_ man prepričanje, da bo vlada ZSSR seznanila narode Sovjetske zveze z resolucijo Kongresa ZDA.
V desetih letih 42 milijonov Indijcev več
New Delhi, 8. julija (Reuter) Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil v poročilu, da je za Indijo eden najvažnejših problemov velik naravni prirastek prebivalstva. Po Nehrujievem poročilu se je v zadnjih desetih letih povečalo število prebivalstva v Indiji za 42 milijonov. Država mora ustaviti to naglo povečanje prebivalstva s tem, da bo načrtno omejevala naraščanje število otrok, je dejal Nehru.
DVE NOVI KNJIGI BRATKA KREFTA
Dr. Bratka Krefta cenimo predvsem kot dramatika, pisca »Celjskih grofov«, »Kreatur«, »Velike punta-rije«, »Kranjskih komedijantov«, ki sodijo med naša najuspešnejša in dramatiko najbolj dognana dela. Osrednje slovensko gledališče ga čisla kot dramaturga, revijalni bralci pa tudi kot literarno-teoretično široko razgledanega esejista. (Izmed spisov zadnjega časa je treba posebej omeniti njegove študije o Puškimi dramatiku, o Čehovu, o Turgenjevu, ki so vse izšle kot uvodi v naše izdaje ruskih pisateljev). Pravkar smo dobili skoraj hkrati dve novi Kreftovi knjigi, ki nam ga kažeta z druge strani: v prvi prihaja do besede Bratko Kreft pripovednik, v drugi pa scenarist in teoretik nove slovstvene zvrsti — filmskega scenarija
Sindikalna založba v Ljubljani je izdala 322 strani obsegajočo knjigo Bratka Krefta »Povesti iz nekdanjih dni«. Ti nekdanji dnevi objektivno niso tako daleč, subjektivno pa se zete močno oddaljeni. So to leta 1924-1935, desetletje, v katerem se je oblikovala Kreftova človeška In stvariteljska osebnost, leta mladostnega »Sturm und Drnnga«. V tem času je Kreft priobčeval v raznih naprednih revijah* med drugimi v »Ljubljan-
skem Zvonu«, tudi svojo pripovedno prozo. Danes so ti sledovi Kreftovega ume'- '"tega <■' .revanja in duševnega razvoja, proze, ki v časovnem okviru enajstih let kažejo sledove cankarjanstva, povojnega ekspresionizma in nove stvarnosti, značilen dokument. Značilen ne samo za stvariteljsko osebnost Bratka Krefta, marveč tudi za njegovo generacijo. Bila je to generacija Srečka Kosovela, »Mladine« in »Književnosti«. Ob teh novelah si je danes težko zamisliti tiste boje, ki so nastajati okrog te ali one. 2ivo se spominjam, kakšen presenetljiv odmev je imela v delu meščanskega tabora proza »Tempo. . tempo...«. Ce jo berem danes, se mi pozornost zaustavlja bolj na njenem nekoliko ek '’-'■'ionističnem slogu kakor pa ob vsebini, ki je tako hudo zr-’-la več prvakov tedanje ljubljanske družbe. Cas je tem in drugim po-dc-T—m iz nekdanjega življenja zlomil ost. Ostala pa je njihova topla člove. ška vsebina, ostal je Kreftov široki humanizem in njegov protest zoper krivice, grdobije in bolečine, zoper vse, kar se. je združevalo v ohlapni pojem usode in kar je bilo v nemali meri samo odsvit tedanje družbene stvarnosti. Ostala je Kreftova vera v človeka, ki bo nekoč premagal človeško
zlo in odrinil hudobijo med odmirajoče živalske gone v človeški duševnosti.
Kreft je knjigo svoje izbrane pripoved proze, ta svoj obračun s preteklostjo, predstavil z uvodom, ki je nekaka umetniška izpoved in hkrati pojasnilo o časovnem okviru in družbenem ozadju pisateljevih zgodb. Toda iz uvoda ne govori samo Kreft. S skoraj doslednim »mi« se oglaša iz njegovih izvajanj cela generacija napredne mladine, ki se je pred 15, 20 leti borila ne le za svoj idejni obraz, marveč tudi za bodočo družbeno pre_ stavbo. O tem imamo v knjigah in revijah, v poeziji in prozi samo bolj ali manj očitne sledove, »kajti v dobi, ko so bile (Povdsti ft nekdanjih dni) napisane, je ostalo morda še več nenapisanega, kakor napisanega, saj ni moglo in ni smelo na dan. kar je pred nasiljem dneva bilo že v kali zadušeno« (Kreft, str. 11). Čeprav je zbirka Kreftove proze zanimiva že sama po sebi, je vendar tehtna tudi kot slovstveni odsvit mladostnih vzorov in bojev cele generacije, ki je pripravljala družbeno revolucijo in v slovstvu današnji socialni realizem.
»Povesti iz nekdanjih dni« so razdeljene v Balade v prozi. Crtice in povesti In daljšo povest Kalvarija za vasjo. S tematične plati je ta proza v glavnem socialna: v nji »e odsvitajo okrog kruha in ljubezni osredotočeni
1 človeški odnosi v meščansko-kapitali-stični družbi* Čeprav je Kreft zlasti
PRED DNEVOM VSTAJE
Priprave v ptujskem okraju
Na predvečer Dneva vstaje bodo po vseh krajih ptujskega okraja kurili kresove v Ptuju pa posta sprevod in akademija Na Dan vstaje Dodo v Ptuju odprli v Mestnem muzeju na gradu oddelek narodno osvobodilne DorDe Pri Veliki Nedelji bodo ta dan odkrili spominsko ploščo 18 žrtvam in padlim borcem. V Stogovcih pri Ptujski gori bodo odkrili partizansko tiskarno in spominsko ploščo Na Dan vstaje pa se bodo spomnili še partizanskih tiskarn: »Tehnike« v Juršincih. ki je začela delati 1942. leta, in 1943. leta ustanovljene »Lackove tehnike« v Muretincin. ki je tiskala ves propagandni material za takratno ptui-sko okrožje in Prekmurje. V Nara-plah v Haložan pa bodo postavili spomenik 14 borcem in žrtvam do 29 novembra in bodo v počastitev Dneva vstaje zaceli zbirati material.
Posebno pozornost so Ptujčani posvetili odkritju spominske plošče na prosvetnem domu v Desterniku. ki so Jo vzidali v spomin 22 padlim borcem in drugim žrtvam. V okolici De-sternika so se zbirali prvi borci ptujskega okraja: Lacko. Osojnik brata Keši. Kramberger in drugi Na Osojnikovem domu je bila že jeseni 1941. leta ustanovljena Lackova četa prva partizanska četa v teh krajih. Odtod so šle partizanske poti v Haloze, čez Dravo na Hrvatsko in v Prekmurje.
Prvi sestanek ilegalcev je bil na Mestnem vrhu pri Hlupiču in tudi načrte
za prve sabotažne akcije so izdelali borci v okolci Desternika Takrat so sežgali še skladišče Švabove trgovine v Ptuju in porušili železniški most. V okolici Desternika so zbirali prvo orožje in začeli širiti oborožen upor. Pri borcu te čete železničarju Krambergerju. je bila tudi prva ptujska partizanska tehnika in celo radijska oddajna postaja Ko je bila tehnika, ki je bila v mestu in gestapovcem preveč na očeh. odkrita, so tehnika Nemci ujeli in neznano kie pobili Kramberger je takrat pobegnil v četo kjer je pozneje padel.
Ptujčani pripravljajo tudi partizafL. ski marš in štafeto Štafeta bo morala na poti premagati več ovir. zased. prehod čez reko itd Sla bo od Pavlovcev čez Ormož. Zavrč Cirkulan in Gorce-Dežnega proti Sv. Ani, od koder bo nadaljevala pot skozi poljčanski okraj V štafeti, kot najmnožičnejši akciji izvenarmadne vzgoje bo sodelovalo 200 članov Zveze borcev. Partizanski marš pa bo šel na Dan vstaje iz Ptuja čez haloške griče skozi Nara.ple in Janžki vrh v Stogov-ce pri Ptujski gori, kjer bodo popoldne odkrili partizansko tiskarno.
in v Konjicah
Krajevni odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah Je le dni sklical sestanek zastopnikov vseh množičnih organizacij, kjer so se pogovorili in napravili dokončni spored proslav za 22. julij ter izbrali poseben odbor, ki bo vodil te priprave. Spored za Dan vstaje Je zelo pester. Pri partizanski patroli, ki bo šla 18. julija s Pohorja čez Konjice na Konjiško goro, bo sodelovalo nad 30 borcev in mladincev predvojaške vzgoje. Zvečer pied 22 julijem pa bo v Slov» Konjicah slavnostna akademija. Na sporedu imajo pevske, godbene id fizkul-turne točke. Na Konjiški gori bodo ta večer zažgali več kresov, pri obnovljeni partizanski bolnišnici na Tolstem vrhu pa oo to noč partizansko taborjenje. Naslednjega dne 22. Julija bo zjutraj napad na bolnišnico, ki jo bodo Istega dne tudi odprli za javnost. Odkrili bodo tudi spomenik padlemu borcu. Zdravniki in ranjenci te bolnišnice pa bodo pripovedovali o svojih doživetjih med narodno» osvobodilno borbo. Borci brigad slavne XIV. divizije in ostalih enot, ki so večkrat šli čez Konjiško goro, Tolsti vrh in Špitalič, bodo v teh krajih prav gotovo našli še veliko znancev, s katerimi se bodo po prireditvi pogovorili o težkih, toda slavnih dneh.	L. V.
XV. KONGRES ESPERANTISTOV JUGOSLAVIJE
Za napredek, ljudstva, za mednarodno sodelovanje
Pakistan zavrača indijske
očitke
New York, 8. Julija (Reuter) Pakistanska delegacija v OZN je v soboto razdelila delegatom Združenih narodov odgovor pakistanske vlade na očitke predsednika indijske vlade Nehruju o kršitvah demarkacijske črte v Kašmiru. V odgovoru je rečeno, da je od sklenitve premirja dne 1. januarja leta 1949. vložil Pakistan 492 protestov zaradi indijske kršitve sprazu-ma o premirju. Odgovor trdi, da je največje število izgredov napravila indijska armada ter da je silovita pro-tipakistanska gonja v indijskem tisku zgolj pretveza, da Indija ne bi izpolnila svojih obveznosti, določenih v sporazumu o premirju.
Posrednik Organizacije združenih narodov za Kašmir g. Graham je odpotoval iz New Delhija v prestolnico Kašmira. Obiskal bo kraje, kjer so po indijskih obtožbah pakistanske čete kršile ozemeljsko nedotakljivost Kašmira. Pred svojim odhodom se je Graham posvetoval s predsednikom Indijske vlade Nehrujem.
Letalstvo, najvažnejši del oboroženih sil ZDA
Washington, 9. julija. Ameriški minister za letalstvo Finnieter je izrazil svoje prepričanje, da pomeni strateško letalstvo z velikim akcijskim radijem najvažnejši del oboroženih sil ZDA. Dejal je, da bo to letalstvo postalo močno, pri čemer je hkrati poudaril tudi njegov pomen za obrambo Evrope.
ZDA imajo sedaj 87 letalskih skupin, medtem ko so jih imele leta 1948 samo 17. Finnieter je dodal, da že izdelujejo načrte, po katerih naj bi ameriško letalstvo imelo več kot 95 letalskih skupin. Ta letala naj bi zgradili do junija 1952. leta.
Agencija France Presse poroča, da se je ameriški minister za letalstvo Thomas Finnieter sporazumel s Pentagonom o graditvi približno 40 prekomorskih letalskih oporišč. Določeno število letalskih oporišč bo dobila na razpolag zahodnoevropska armada pod poveljstvom generala Eisenhowera.
V nekaj vrstah
Rangoon, 9. julija (Reuter): Danes je zaradi napada upornikov iztiril potniški vlak blizu Mandalaya, mesta v osrednji Burmi. Ubitih je bilo 8, ranjenih pa 10 oseb. Uporniki so prežali v zasedi, nato Pa napadli potnike in zaplenili vrednostne predmete
Los Angeles. 9. jul. (As. Pr.): Novo ameriško raketno letalo tipa »Sky-rucket« je pri poskusnem letu potolklo vse dosedanje rekorde glede dolžine in višine. Ameriška veletrdnjava je odpeljala raketno letalo s kalifor. nijskega letališča Muroc v višino 10.500 m od koder je letalo vzletelo in v višini 23.000 m razvilo brzino 2.080 km na uro. Dosedanji rekord v brzini je bil 1810 km na uro, doseglo pa ga je 1948 ameriško raketno letalo tipa »Saber«
Brigue (Švica) 8. julija (Reuter): 20.000 mladih postrvi je poginilo, ko so neznanci vdrli v tukajšnjo ribjo valilnico in izpustili iz nje vodo. Cenijo, da so bile ribe vredne 400 funtov šterlingov.
London. 7. Julija (Reuter) V dru_ gern trimesečju t. L so se povečale rezerve zlata in dolarjev za 109 milijonov dolarjev. Celotne zlate in dolarske rezerve šterlinskega področja so dne 30. junija znašale 3.867,000.000 dolarjev.
To ni bilo samo geslo, ampak globoka vsebina vsega dela XV. kongresa esperantistov Jugoslavije, ki je začel z delom v nedeljo dopoldne v veliki unionski dvorani v Ljubljani. Poleg več sto delegatov iz vseh bratskih republik, so se kongresa udeležili še minister in predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri vladi LR Slovenije Boris Ziherl, zastopnik mestnega ljudskega odbora za Ljubljano-mesto ter zastopniki množičnih organizacij. Med inozemskimi gosti so bili prisotni: ga, Juiie isbrucker, g. Andreo Cseh, oba iz Nizozemske, g. Heruert Ewans iz Anglije, g. Einar Aaamson (Švedska) in g, Franz Watzinger iz Avstrije, vsi kot zastopniki svojih esperantskih zvez.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil dr. Maruzzi, je mešani zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija zapel »Hej Slovani« in esperantsko himno.
V imenu republiškega in zveznega sveta za kulturo in prosveto je kongres pozdravil minister Boris Ziherl, ki je med ‘ drugim dejal; »Geslo, ki ste ga izbrali, odkriva ves smisel vašega dela v času, ko se prebujajo napredni narodi, ki stopajo v novo življenje in ko hkrati temne sile reakcije, skušajo zadušiti osnovno težnjo današnjega časa — težnjo v zbližanju med narodi sveta. Mislim, da je prav esperantsko gibanje ono, ki daje v tej težnji jezik — mednarodni jezik, ki preko in poleg nacionalnih jezikov omogoča sporazumevanje med preprostimi ljudmi vseh narodov.
Za nas Jugoslovane pa je to dejstvo v toliko važnejše, da se izve v svetu res» niča o našem delu, o naši ustvarjalni težnji,«
Po pozdravnih govorih vseh inozemskih zastopnikov in zastopnikov republiških zvez esperantistov, je sledilo poročilo preisednika Zveze esperantistov Jugoslavije Iva Borovečkega o razvoju mednarodnega jezika in espe-ranlskega gibanja na svetu. Predsednik kongresnega odbora Peter Zlatnar pa je govoril o vlogi mednarodnega jezi. ka v družbenem življenju.
Na koncu dopoldanskega zasedanja je kongres poslal pozdravno brzojavko maršalu Titu, Svetu za kulturo in prosveto vlade FLRJ, in Nacionalnemu komiteju za ohranitev miru.
Popoldne so bili delovni sestanki strokovnih komisij železničarjev, slepih, članov sindikatov, pedagogov, športnikov, novinarjev, filatelistov, jezikoslovcev itd. Vse te komisije so pregledovale dosedanje delo in sestavile načrt bodočih nalog. Tako so n. pr. člani novinarske sekcije, ki je včlanjena v mednarodni zvezi esperantistov-novinarjev, sklenili, da bodo vsak mesec pošiljali okrog 200 članom te sekcij« naša domača poročila z namenom, da bodo le ti dodobra seznanjeni z vsemi napori in uspehi jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma.
Novosti
na književnem trgu
Mila Kačičeva, Neodposlana pisma. •
Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal pesniško zbirko Mile Kačičev« »Neodposlana pisma» (80 str., cena vez. 85 din). Okusno natisnjena zbirka, ki jo je opremil ato. Danilo Kocjan in v kateri so risbe Jakoba Savinska, vsebuje čez 50 pesmi, v katerih prevladuje erotična motivika, polna razvnetosti in zelo iskrena v izražanju osebnih doživetij. Pesnica je priznana igralka Ljubljanskega dramskega gledališča in njeno lirično zbirko bodo z zanimanjem sprejeli zlasti bralci. ki iščejo naj rahlejših izrazov ženske duševnosti.
Arthur Luther:	Demon. - Slovenski
knjižni zavod je pravkar objavil že nekaj let napovedano II. izdajo življenje-pisnega romana Arthurja Lutherja »Demon* (poslovenil Mile Klopčič, 436 str. v 8o, cen» 160 din). Knjiga Je že v prvi izdaji 1 1941 vzbudila izredno pozornost in bila takoj razprodana, v nji opisuje avtor, znameniti nemški poznavalec ruskega jezika in slovstva, razgibano živ-Ijenjp velikega pesnika M. J. Lermontova (1814—1841), življenje, ki se je prav kakor Puškinovo končalo s tragično smrtjo — v dvoboju. Lutherju je uspelo, prikazati z močnimi prijemi čas in okolje, v katerem 1e živel pesnik »Demona«, predvsem pa njegovo osebnost, vnanjo in notranjo napetost pesnikovega kratkega, a vzburkanega življenja. Novo izdajo tega romana bodo z veseljem pozdravili prijatelji biografskih romanov, posebej še tisti, ki si niso mogli nabaviti prve izdaje.
:............ 1	i —
v svojih zgodnjih prozah rad nagibal k cankarjansko jpobarvanemu lirizmu, je vendar v ospredju in središču slehernega njegovega pripovedovanja — človek, večidel siromašen, zatiran, nesrečen človek, pa naj bo to stradajoč pariški ali dunajski študent, pastir-vojak z juga ali bedno dekle v vlažni baraki. Teh 23 krajših ali daljših proz, ki jih je Kreft povezal v »Povesti iz nekdanjih dni«, ima neenako umetniško vrednost: tu in tam so osebe in dogodki samo skicirani, kakor da so zapiski za pripravo večje povesti, ponekod so obdelani feljtonistično, drugod pa sega pisateljev pripovedni prijem globlje, pod vnanjo površino oseb in dogodkov, tipa za končnimi nitmi človeškega dejanja in nehanja.
V	prikazovanju kapitalistične družbe in njenih izkoriščancev se pisatelj-kakor je to ustrezalo potrebi bojevite napredne avantgarde, poslužuje tudi čmobele tendence, vendar ni z njo nikjer vsiljiv in v najdaljši povesti iz meščanskega življenja (Skok skozi okno) daje tudi psihološko očrtan prerez družinskega življenja tako imenovanih višjih slojev našega meščanstva v razdobju med dvema vojnama,
V	drugi daljši povesti te zbirke (Kalvarija za vasjo) se je Kreft pridružil pisateljem, ki so obdelovali kmečko življenje: grobar Ledrc s svojo hčerjo in gruntar Murko s svojim sinom tvorijo četvorico, okoli katere se pletejo tragične usode, izvirajoče iz neurejenega, krivičnega družabnega življenja
in iz sle po posestvo van ju. V teh dveh svojih največ jih pripovednih tekstih pričujoče zbirke je Kreft izpričal, tam v okviru meščanske zgodbe. tu v kmečki povesti, da bi mogel tudi v pripovedni prozi doseči znatne razvojne viške, če bi nadaljeval v smeri tistega kritičnega realizma, s katerim je tudi oblikoval igro družbenih sil in individualnih usod. V »Kalvariji za vasjo« se mimo tega vrača — prav kakor v nekaterih črti-ticah — v svojo ožjo domačijo, v vinske gorice na robu lepega Murskega polja in vnaša v pripovedovanje tudi panonsko krajevno barvo.
Drugo knjigo dr. Bratka Krefta je izdal Slovenski knjižni zavod. Je to scenarij »Dr. France Prešeren« (148 str. 8»), Spominu pisateljevega akademskega učitelja in vzornika dr. Franceta Kidriča posvečena knjiga je razdeljena v dva dela, ki sta stilno različna, a se med seboj izpopolnjujeta: teoriji sledi takoj praksa. V prvem delu razpravlja teoretično o scenariju in prihaja do sklepov, ki bodq nedvomno vzbudili živo zanimanje v vodilnih krogih jugoslovanske, zdaj še tako mlade in tipajoče filmske umetnosti. Kreft se kot gledališčnik zaustavlja zlasti ob stičnih vprašanjih gledališča in filma, dramatike in scenarija in zagovarja tezo, da »e je filmski scenarij razvil iz prvotnega scenarija commedie deli* arte. Spričo tega zahteva Kreft že od scenarista, d« saj napiše zg film dialogizirano,
besedilo, ne pa pripovedno prozo, ki jo mora filmski režiser šele predelati za svoje potrebe. V drugem poglavju razprave utemeljuje dr. Kreft svoje stališče o Prešernu kot »scenarijske upesnitve« vrednem junaku in posebej zagovarja politično revolucionarno vlogo našega pesnika v letu 1848. To poglavje Kreftovega eseja je nekak zagovor in utemeljitev njegovega scenarija in je zato tudi s slovstveno-zgodovinske strani podnetno in mikavno. Vsekako ne bodo mogli mimo njega tudi tisti, ki se morda ne strinjajo s pisateljevimi pogledi. Sam scenarij »Dr. France Prešern« je proizvod v prvem poglavju uvodnega eseja razloženih nazorov o filmskih scenarijih in v drugem poglavju obravnavanih pogledov na človeško in umetniško osebnost Franceta Prešerna. Ce že o dramatskih delih pogosto odloča odrska preizkušnja, velja to tem bolj za scenarije, to najmlajšo slovstveno zvrst, ki šele išče pravilno obliko, in tako
bo — kakor upamo __________ filmizacija
Kreftovega scenarija najbolje izpričala njegove kvalitete. Knjiga, kakor je ta, pa ima predvsem podnetno vrednost: dobro bi bilo. če bi se ob nji razvila zdrava diskusija o domačem filmu, o njegovih namenih in možnostih, o dosedanjih slabih in dobrih izkušnjah z njim. Ce ima slovenski celovečerni film bodočnost, utegne dr. Krefta teoretični in praktični poizkus s scenarijem o Prešernu razbistriti tudf uei njegove problematike, B. B,
štev. 159 j io. julija 1951 SLOVENSKI POROČEVALEC Str. 3
Zadruga „Gozar** na novi poti
Reja malih živali kakor so kunci, perutnina, koze itd. je vazna gospodarska panoga, ker nam daje meso jajca perje, angorsko volno. Kunčjo olakoi mleko in se marsikaj drugega Se bolj pa pridobi ta panoga na pomenu, će jo gojijo mali gospodarji, to se pravi ljudje, ki imajo sicer nekaj zemlje vendar ne dovolj da bi redili katero koli veliko žival. 'fo so predvsem delavci in upokojenci v okolici mesi in industrijskih krajev. Ce bi se ti mali gospodarji ne bavili z reio malih živali, bi ta krma skoraj gotovo brez koristi propadla. Tako pa jo rejci malih živali izkoristijo, prigospodarijo in priredijo koristne potrošne dobrine ter pomagajo sebi in skupnosti. Taka reja je torej zelo pomembna že v normalnih časih Se bolj pa pridobi na važnosti v časih stiske in pomanjkanja živil Rejci malih živali s svojim trudom najmanj sebe založijo in se torej ne pojavljajo na trgu kot povpraševal«. Velikokrat pa tudi sami kaj prispevajo za trg da je bolje založen.
Pri nas je bilo veliko zanimanja za rejo malih živali med malimi gospodarji že v bivši Jugoslaviji. Ustanoviii so si razne organizacije ki naj bi jim pomagale pri uvedbi čiste pasemske reje. nabavi specialnih krmil, predelavi prirejenih dobrin (predenje angor-ske volne, valjenje piščancev, strojenje kož itd.) in izdajanju lastnega glasila. Končno so se vse te organizacije združile v Ljubljani v enotno zadrugo, ki je nazadnje dobila ime »Gozar«. V času vojne in minulih let po osvoboditvi so rejci veliko od nje pričakovali, saj je bil boj za krmila posebno trd. Zadruga Velikokrat ni mogla ustreči njihovim upravičenim zahtevam, ker nekaterih nabavnih ovir ni mogla premagati. Njeno delovanje je tudi oviralo nerazčiščeno vprašanje, ah je v socialističnem razvoju našega gospodarstva taka zadrugu še potrebna V tej dobi je zadruga oddala tudi vsa svoja predelovalna podjetja, kakor predilnico angorske volne iri valilnico, kar pa ni bilo najbolje. Najtežje pa je bilo da so se v vodstvo zadruge v tem času vrinili nesolidni odborniki, ki so s svojim poslovanjem močno omajali zaupanje zadružnikov. V kratkih petih letih je sedaj v tekli že druga sodna preiskava o poslovanju zadružnega odbora.
Rejcev malih živali pa vse te težave le niso odvrnile od njihovih prizadevanj. da bi si s skupnimi močmi pomagali pri reji. Ko je bil izvoljen nov odbor s tov. Podgorškom kot predsednikom in Modrijanom kot tajni-
Razstavijali bodo
Mladinci iz Dobrove na Goriškem so sami Izdelali dva kajak čolna. Pobudo za to jim je dala letošnja prvomajska razstava lokalnega gospodarstva, kjer so razstavljali svoje modele, med njimi kajak čolne, člani pomorsko brodarskega društva v Solkanu. Do dneva vstaje bodo dobraveljski mladinci ustanovili svoj pomorsko brodarski krožek.
Na praznik vstaje bo priredila razstavo v Anhovem najboljša postaja mladih tehnikov z Gornjega polja. Pri njih zlasti dob-o uspeva radio in fotoainatcr-ski krožek. Letos so člani krožkov priredili izlet v Koper, v kmečko delovno zadrugo v Humu na Brdih, kjer so hkrati obiska:i čuvarje meja v Desklah. Tu so bili njihovi gostje. Graničarji so jim poklonili denar za nabavo raznega materiala.
V Ajdovščini bodo na praznik vstaje ustanovili mestni odbor Ljudske tehnike. Njihovo avtomoto društvo ima DO članov, aeroklub 40, fotoamaterska grupa 15 članov. V tekstilni tovarni bodo te dni osnovaii elektrostrojni krožek. J. P.
kom. se }e zadruga »Gozar« začela počasi zopet krepiti. Novemu odboru je že v kratkem času uspelo zaceliti rane, ki jih je zadalo nesolidno poslovanje starega odbora in urediti zadovoljivo vazna vprašanja, ki zanimajo zadružnike Tako je zadruga v prvem letošnjem poletju razdelila med člane 20.000 kg krmil zadružniki pa so v zameno oddali že 30.000 jajc-Na občnem zboru, ki je bil v nedeljo v kinu »Triglav« na Kodeljevem, je mogel odbor podati prvi obračun dela in prvič po osvoboditvi izkazati aktivno bilanco Zadruga šteje danes 588 zadružnikov, niso pa registrirani še vsi stari člani. V nedeljo so sklenili. da bo la registracija trajala še do konca avgusta.
Nedeljski občni zbor je bil sorazmerno dobro obiskan. Zadružniki so z zadovoljstvom poslu šali poročila odbornikov in pokazali razumevanje za njihova prizadevanja, da se zadruga ponovno okrepi. Soglasno so
odobrili odborov predlog, naj sl zadruga ponovno uredi svojo predilnico angorske volne in lastno valilnico. Sklenili 5o v ta namen najeti do 300.000 din bančnega posojila in razpisati notranje posojilo do iste višine. To posojilo bodo v obrokih vplačali sami zadružniki, da tako pomagajo odboru organizirati in spraviti v obrat zadružno poslovanje, posebno Pa nova oodjetja Zadruga bo morala v prihodnje posvečati čim več skrbi pasemski reji. Njena statistika kaže da redijo člani komaj 23 % pasemsko čistih kokoši. 30 % pasemsko čistih kuncev in 9 % pasemsko čistih koza. Osvežiti bo treba kri z nabavo plemenskih Živah iz inozemstva, kamor bo zadruga prodala svoje pridelke, da si bo pridobila potrebne devize.
Za novo poslovno dobo je bil izvoljen z velikim odobravanjem ves dosedanji odbor, od katerega člani pričakujejo. da bo zadrugo popolnoma rešil propadanja.
Dobra letina
v istrsUem okrožln
Kakor so bili v deževni pomladi istrski kmetje in zadružniki v skrbeh, kaj bo z letino, ker jim Je dež zavlačeval setev, tako so se sedaj te skrbi otresli. Na trgu so prodali precej češenj, zgodnjih hrušk, zgodnjega krompirja, zelenjave, jagod, sedaj so zrele smokve in če bo čas za obiranje, bodo šle v promet in denar. Trte kažejo letos tako, kakor že dolgo ne. Pomladansko deževje je travo tako zgostilo, da so imeli odličen pridelek sena, kar je za istrsko okrožje velikega pomena, saj je problem krme še zmerom glavna ovira za večji razvoj živinoreje.
Žito Je povsod obrodilo lepo, dobro in kar je glavno — zdravo.
Ugoden odmev med kmeti Je našla nova uredba o prosti trgovini, uredba o prosti prodaji žita i. dr. Vsi ti ukrepi bodo sprostili proizvodnjo in povečali trgovino. Pomemben prispevek za raz-
voj kmetijstva v istrskem okrožju je ustanovitev Kmetijskega sveta v Kopru. Ta bo skrbel za uvajanje donosnejših kultur, za izbor in pridelavo semen, za zatiranje sadnih in rastlinskih bolezni itd. Pred dnevi so odprle kmečke zadruge svoje prve trgovine, in sicer v Piranu in Kopru. Nove trgovine bodo s posegom na trg preprečevale visoke cene privatnikov in z zdravo konkurenco skrbele za koristi potrošnikov. V novi tržnici X Kopra bodo prodajale svoje pridelke zadruge iz Ankarana, Bertokov, Pobegov - Cezarjev, Babičev, Marezig, Šmarij, iz Vanganela in Kampel - Salare. 2e v začetku so zadruge prodajale češnje, solato, krompir, nešplje, fižol v stročju, bučke, kumare, zelje v glavah in nekatere druge pridelke za 4 do 10 din ceneje kilogram kakor pa privatniki Zaradi dobre letine pa se bodo pridelki še pocenili.
KAMNIK m TURIZEM
Pred vojno Je bil Kamnik poleg Bleda, Bohinja in Kranjske gore najmočnejše turistično središče Gorenjske. Po vojni pa je mestni ljudski odbor prepustil višjim silam turistični razvoj mesta. Mnogi letoviščarji, ki niso bili poučeni o kamniških razmerah, so razočarani odhajali iz Kamnika, ker niso našli prostorov niti oskrbe s hrano. Gostišča so se spremenila v stanovanja, mnogi privatniki, ki so nekoč sprejemali tujce, na to po vojni niso več mislili. Nedograjeno veliko kopališče čaka pridnih rok. Tudi med vojno dograjena zgradba za hotel ne služi svojemu namenu, ker so tja namestili invalidno mladino.
Ko so v Kamniku končno le začeli razmišljati o obnovi turizma, je marsikdo mislil, da je usocla turizma v Kamniku v rokah Sveta za socialno skrbstvo, ki naj izseli invalidno mladino iz hotelske zgradbe kam drugam. Delegacija za delegacijo roma v Ljubljano, pride komisija, ki ugiba, ali bi ustrezal mekinjski samostan za invalidno m adino. Zahteve so velikanske, pravih izgledov ni. Kaj sedaj? Puško v koruzo ali ponovna delegacija? Kamničani se vprašujemo, kako dolgo bodo naši krajevni činitelji tako reševali usodo turizma v Kamniku in kako dolgo bodo mislili republiški organi, da mora mestni ljudski odbor v Kamniku najti ustrezno stavbo za invalidno mladino? Mestni ljudski odbor bi moral sam nekdanja
Na državnem posestvu v Crmošnjicah na Dolenjskem so v zadnjih letih zgradili lepo Število gospodarskih poslopij
gostišča, spremenjena v stanovanja ln delavnice na »Stari pošti« spet preurediti v gostišča. Tudi Kamničani bi opremljene sobe v tujski sezoni prepustili letoviščarjem, če se ne bi v to spotikala stanovanjska komisija in bi z njimi razpolagalo Tujsko-prometno društvo. S podobnimi ukrepi bi Kamnik že letos lahko sprejel najmanj 100 tujcev.
T.
0 zdravstvenih zadevah v mariborski okolici
V soboto, 7. julija so se zbrale na rednem delovnem sestanku v Mariboru babice, medicinske sestre in zdravniki iz okraja Maribor - okolica. Na sestanku so se najbolj razgovorile babice o svojem delu na vaseh, o higienskih, zdravstvenih in socialnih vprašanjih ter o rojstvih in umrljivosti otrok. V prvem polletju letos se je v primeri z lanskim prvim polletjem v okraju Maribor -okolica znatno dvignilo število rojstev. Umrljivost novorojenčkov pa Je precej padla. Opaziti pa je letos večja umrljivost otrok v starosti okrog enega leta. Največja umrljivost dojenčkov je v kmečkih predelih, okrog Limbuša — Peker, najmanjša pa v industrijskih krajih. V primeri z lanskim prvim polletjem pa se je znatno dvignila umrljivost starejših, nad 65 let starih ljudi.
Na našem podeželju Je ponekod še zelo nizka zdravstvena zavest in na žalost je šc marsikje, zlasti pa na Pohorju in v Slov. Goricah, mnogo praznoverja in vražarstva in mazaštva. Zaradi obširnih predelov, oddaljenih in težko dostopnih krajev, ima zdravstveno osebje mariborskega okoliša težavno in naporno delo. Se vedno je premalo posvetovalnic za matere in otroke, krajevni odbori ne kažejo dovolj razumevanja za te potrebne zdravstveno - vzgojne ustanove. Lepo urejeno posvetovalnico imajo v Rušah, pri Sv. Lenartu, Kungoti in še v 10 okrajih, potrebovali pa hi Jih vsaj še enkrat toliko.	ap.
Začela ho obratovati tovarna za izdelovanje avtomobilskih delov
Sindikalni aktiv v nekdanji tovarni kovanega orodja v Žrečah je na delovnem sestanku skupaj s člani delavskega sveta in upravnega odbora sklenil, da ho preurejena tovarna za izdelovanje avtomobilskih delov začela obratovati do Dneva JA. Del tovarne — utopna kovačija — pa že do Dneva vstaje. Člani Ljudske tehnike so ob tej priložnosti sklenili, da bodo do tedaj napravili vse plinske vode; mladina bo očistila vse na novo pcstavljene stroje, ki jih bodo nato prebarvali.	L. V.
V	radgonskem okraju so našli koloradskega hrošča
V	četrtek, dne 5. julija je žena Franca Pivarja, kmeta v Zg. ivanjcih, opazila na njivi; posajeni s krompirjem, ličinke koloradskega hrošča. Obvestila Je takoj predstavnike krajevnega odbora v Negovi, ki so našli na treh krompirjevih grmičkih 112 ličink in enega koloradskega hrošča. Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo v Radgoni je takoj ukrenilo vse potrebno, da bo ogrožena parcela poškopljcna z 1*/* tekočim pantakanom.
"Naliv s točo v goriški okolici
Nad Trnovsko planoto, ki kot odsekan zid pada v Vipavsko dolino, pa nad vrhovi Čavna in Nanosa, so se pred dnevi začeli zbirati temni oblaki. Kmalu popoldne se je med bliskom in gromom vlila silna ploha, ki je divjala tudi v okolici Nove Gorice Na Vipavskem pa je padala tudi toča. Najbolj so bili prizadeti kraji Križ - cesta, Stomaži in Slokarji. Nekaj škode, ki pa še ni ocenjena, je povzročila tudi v okolici Nove Gorice, v Kronbergu in Lokah. Istočasno pa javljajo z Goriškega Krasa in Brd. da gre dež kar mimo njih in da je zemlja suha, tako da zeva in prosi dežja.
Prvi, ki Je prijavil po toči prizadeto škodo, Je Ludvik Komel iz Kronherga, ki je šele preteklo nedeljo zavaroval svoje pridelke proti toči in pravi, da mu je uničila okrog 15*/* pridelkov. Tako ho dobil že po nekaj dneh, odkar se je zavaroval pri državnem zavarovalnem zavodu primerno odškodnino, ko bo komisija ocenila dejansko stanje. Ljudje prizadetih krajev so veseli, da so pred točo poželi žito, sicer bi bila škoda občutnejša.	-jp.
Na Goriškem bo dobra vinska letina
V	goriškem okraju letos vinska trta
zelo lepo kaže. Ce do trgatve ne ho kake nesreče — vinogradniki se Še prav posebno bojijo toče — ho na Goriškem letošnji pridelek vina znatno večji od lanskega.	oj.
V	Št. Lenartu tekmujejo
V	tekmovanju za počastitev 10. obletnice Jugoslovanske armade sodelujejo tudi organizacije protiletalske zaščite.
Organizacija PLZ v Lenartu je bila med prvimi, ki se Je odzvala proglasu glavnega odbora Zveze borcev na tekmovanje. 1. julija so že imeli zelo široko zasnovano praktično vajo, kjer je imelo polne roke 225 ljudi. Poleg enot protiletalske zaščite tn gasilcev, so morale zavihati rokave tudi ostale enote Izvcn-armadne vzgoje, zakaj borile so se celo s »padalci«.
Vajo je navdušeno opazovalo domače prebivalstvo. Prišli so celo zastopniki protiletalske zaščite bližnjih krajevnih odborov, ter okoliške gasilske čete, da bi dobil: skušnje za podobne vaje v domačem kraju.
V	pripravah za to vajo, so sodelovale vse okrajne organizacije. Zato je tudi uspela. Po ocenjevalnih normah, ki so postavljene za osnovne organizacije, si je PLZ v Lenartu med prvimi pridobila osem točk.
prebivalci Lenarta, ki jih Je vaja močno razgibala, so pokazali voljo, da si ustvarijo močno protiletalsko zaščito.
Zadružniki ptujskega okraja bodo svoje žito omlatiii na njivi
Kmečke delovne zadruge ptujskega okraja imajo 12 traktorskih mlatilnic z 800 do 1200 kg zmogljivosti na uro in vsaka teh mlatilnic ima že svoje določeno delovno Aodročje. Mlatilničarji sklepajo pogodbe tudi s privatniki. Najprej bodo omlatiii zadrugam, potem pa bodo mlatili privatnikom. Računajo, da bodo omlatil? 2,400.000 kg žita. Vsaka mlatilnica ima svoje določene naloge Za mlačev je določena tudi že pogonska sila, 60*/* traktorjev In 4CV# stabilnih motorjev. 2e med mlačvijo nameravajo 49*/i traktorjev uporabljati zadružniki 2a letno oranje.
Mlatili bodo proti denarju v zadrugah in pri malih kmetih, ki nimajo obvezne oddaje. Pri večjih kmetih pa bodo omlatiii proti mlatilniški merici. MlatilniČarje bodo nagrajevali v zrnju in denarju po njihovih uspehih. Zadružniki bodo opravili žetev in mlačev obenem. S svojimi velikimi sodobnimi mlatilnicami bodo opravili mlačev na njivah.
Uspel nastop harmonikarske šole v Ptuju
Gojenci harmonikarske šole kultumo-umetniškega društva »Jože Lacko« v Ptuju so priredili 30. junija zvečer v dvorani Glasbene šole v Ptuju javni nastop kot zaključek prvega šolskega leta. Četudi je bila šola ustanovljena šele lani v novembru, so pokazali učenci zadovoljive uspehe in napredek. K temu sta zlasti pripomogla profesorja glasbe Andrej Baš in Pavel Rančigaj. Številni poslušalci so odhajali iz dvorane zadovoljni in veselo presenečeni nad uspehi naj mlajših harmonikarjev.	N. R.
Nekateri Ižanci so se zmotili
V okrajnem kovinskem podjetju na nikov za naša
Na Ij>u pri Ljubljani se že nekaj let čedalje bolj izpopolnjuje in širi lokalno podjetje »Okrajna kovinska industrija — Ig«. V obratu nekdanjega privatnega obrtnika Podržaja, ki je pred vojno in tja do leta 1947 zaposloval 6—8 delavcev, je že 38 delav. cev. od tega kar 12 vajencev. Koliko so zadnja tri leta napravili za napredek tega okrajnega podjetja, najbolj priča povečanje proizvodnje brzopa-rilnikov. Leta 1948 so izdelali 78 brzo-parilnikov, naslednje leto že 476. lani 800, letos pa računajo, da jih bodo napravili kar 1500. Brzoparilniki, ki jih izdelujejo na Igu v velikosti od 50— 3001, imajo tudi posebne razdelilnike pare za pospeševanje kuhe.
S proizvodnjo brzoparilnikov. zidanih in emajliranih štedilnikov, pekačev in kotličev, gnojničnih črpalk ter s popravilom kmetijskih strojev so lani v tem lokalnem podjetju dosegli
1,470.000	din čistega dobička. K razvoju tega podjetja sta mnogo pripo. mogla dva kolektiva: livarji iz ljubljanske tovarne »Novi Unitas« ter de-
Igu bodo letos izdelali 1500 brzoparil-kmečka gospodarstva
lavci iz celjske cinkarne in emajliml-ce. Letos ima podjetje na Igu na raz. pol a go 100.000 deviznih dinarjev in si bo nakupilo še nove stroje.
V dosedanjem razvoju iškega lokalnega podjetja je zanimivo, da so se potlej, ko je kolektiv uredil vrsto novih delavnic, skladišča, menzo in drugo, oglasili 'nekateri bogatejši Ižanci in nekateri izmed tistih, ki jim je bil nekdanji obrtnik Podržaj delodajalec, s čudnimi govoricami. Po Igu so letos marca govorili, da bo sedanji uprav, niik Jože Zupančič kmalu »letel«, da bo delavnice spet prevzel Podržaj, ki bo kakor nekdaj spet »najvišji«. Nekateri najbolj vneti Ižanci pa so vedeli celo povedati, da je že »sam minister« izdal Podržaju odločbo o po. novni dodelitvi nacionaliziranega obrata. No, zdaj so se na Igu že umirili in o teh svojih ugibanjih ter šalah ne govore več. Vprašanje je le, kolikokrat bodo še šli na led tisti Ižanci-delavci, ki so si hoteli pridobiti milost pri »bodočem šefu«.
To ni v čast našim železničarjem
Dnevne vesti
KOLEDAR
Torek, io. julija: Ljubica, Amalija. Sreda, 11. julija: Olga, PIJ.
SPOMINSKI DNEVI
10. Vil. 1924. — Umorjen Matteoti, vodja italijanskih socialistov.
10. VII. 1943. — Napad na postojanki Kozina in Kamne na Primorskem.
10. VII. 1945. — Prvi kongres antifašistične mladine v Beogradu.
•
Primarij dr. H. Heferle, specialist za notranje bolezni v Ljubljani, ne ordinira do 11. avgusta.	2090-n
Dr. Fr. Debevec do preklica ne ordinira.	2095-n
Slovenija Export, podjetje za izvoz in uvoz, Ljubljana, se je preselilo iz starih prostorov v Cankarjevi c. 6 v nove prostore v I. nadstropju iste stavbe, vhod z Beethovnove ulice 14. Telefon št. 27-03. 47-34. Poštni predal št. 168.	2091-n
Tečaj za predavatelje biologije in kemije v Celju. Na I. gimnaziji v Celju poteka od 5. julija tečaj za biologijo in kemijo. Tečaj je odlično pripravljen. Zato vabimo predavatelje teh predmetov, da obiščejo tečaj. Svet za prosveto in kulturo LRS.	2100-n
Slovensko kemijsko društvo vabi vse kemike na sestanek v gostilni Cinkole na Poljanski cesti, za v sredo 11. julija ob 20. Na sestanku bo predavanje o vtisih s potovanja kemikov po Nemčiji in Italiji. Obravnavali bomo tudi o aktualnih vprašanjih naše industrije, kemične literature. o problemu in stanju znanstvenih institucij pri nas in v svetu ter o zaposlitvi in dvigu strokovnih kadrov. Tovariši kemiki, udeležite se tega važnega sestanka polnoštevilno.	2107-n
Putnik v Ljubljani organizira 14. julija dvodnevni izlet v Portorož, združen z obiskom Beneške noči na parniku VIDA v Piranskem zalivu! Omejeno število udeležencev. Prijave se sprejemajo do vključno srede do 9. ure.	2097-n
Putnik v Ljubljani organizira v nedeljo 15 julija 1951 enodnevni izlet v Opatijo. Prijave sprejema poslovalnica v Ljubljani od ponedeljka dalje.	2096-n
Planinsko društvo Ljubljana* matica priredi v nedeljo 15. julija skupinski izlet na Stari vrh nad Škofjo Lokö-Lubnik. Odhod v nedeljo ob 5 uri 10. povratek ob 20. Cena izletu skupaj z vožnjo po železnici in s kamionom din 130. Prijave do petka do 18 v društveni pisarni. 2094-n Vsem, ki so v poslovnih zvezah s Komunalo Splošnega stavbnega podjetja, Ljubljana, Jeranova 14, obveščamo, da označujejo vse poštne pošiljke z oznako: Poštni predal 164.	2105-n
Oporozilo! Flora. Zidovska 5, Ljubljana Ima sveže in suho cvetje, vence, poročne šopke, naglavne venčke itd. Izdeluje pvetje iz blaga po naročilu.	2098-n
Obveščam cenjene dame mesta Ljubljane in okolice, da sem odprla svoj modni salon Julči Klopčič na Miklošičevi cesti 34. Isti je založen z zadnjimi modeli klobukov in torbic za 1951 in 52. leto.
Remontno podjetje Ljutomer. Podjetje se bavi z adaptacijo, vzdrževanjem in novogradnjo gradbenih objektov, izdelavo in prodajo cementnih izdelkov in stavbenega mizarstva.	2088-n
Potrošniška zadruga z o. j. v Tolminu je prešla v likvidacijo. Pozivam vse upnike, da prijavijo svoje terjatve ter vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 30. julija 1951. Po preteku tega roka bodo dolgovi sodno izterjani. — Likvidator.	2101-n
KINO
LJUBLJANA: Kino »MOSKVA«: ameriški barvni film: »Šeherezada«. Kratki film: Fizkultura in šport 6. Predstavi ob 18 in 20. — Kino »SLOGA:« ameriški film: »Hrepeneča vdova«. Kratki film: Filmske novosti 27. Predstavi ob 18.30 in 20.30. — Kino »TIVOLI«: amer. barvni film: »Šeherezada«. Kratki film: Tajne dvorca. Predstava ob 20.30. Pred predstavo kratek zabavni soored. — LETNI DOM LJUDSKE MILIČE: amer. film: »Hrepeneča vdova«. Filmske novosti 18. — »TRIGLAV«: angleški film: »Fanny«. Kratki film Muha. Predstavi ob 18 in 20. — VEVČE: francoski film: »Domovina«. Mak. mes. 17.
koncerti
Plesni orkester Radia Ljubljana bo na svojem koncertu, v sredo 11. julija ob 20.30 na vrtu Doma JA na Miklošičevi cesti igral nekaj svojih najbolj uspelih popevk in tudi vrsto novih kot Pesem o Kranjski gori, Ojej, kaj bo pa zdej. Bolero iz Kentonove progresivne jazz serije itd. Vstopnice v knjigami muzikali j.	2104-n
PREDAVANJA
Slovensko zdravniško društvo vabi na
predavanje dr. Murraya, profesorja Šole narodnega zdravja na Hanvardski univerzi : »O novih problemih v vakcinaciji (pertussis ltd)«. Predavanje bo v sredo 11. julija ob 19 v predavalnici Interne klinike.	2102-n
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila 5.15, 5.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00 in 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav: 5.25 Zabavna glasba; 5.50 Jutranja telovadba: 6.15 do 7.00 Pisan spored, vmes gospodinjski nasveti: 12.00 30 minut z Johannom Straussom: 12.40 Zabavna glasba, vmes objave:
13.00	Šahovski pregled: 13.10 Lahek opoldanski koncert — vmes ob 13.50 do 14.00 GosDodlnlski nasveti: 14.30 Z mikrofonom sredi življenja ln dogodkov; 15.15 Zabavna glasba, vmes objave; 15.30 do 16.00 Poje pionirski pevski zbor iz Št. lija pod vodstvom Antona Seška (Prenos iz Ma-
ribora); 18.00 Želeli ste — poslušajte! 19.10 Zabavna glasba; 19.20 Nekatere značilnosti sodobne nemške proze; 19.30 Tam doli za našo vasjo ... (slovenske narodne pesmi); 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana — P. L Čajkovski: Francesca da Rimini, simf. fantazija; Sergej Rahmaninov; Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu; Modest Musorgski: Noč na golem brdu, fantazija; Aleksander Skrjabin: Ekstaza, simfonična pesnitev; Dimitrij Kabalevski: Simfonija štev. 2, Op. 19; 22.15 Kaj bo Jutri na sporedu; 20.30 Pester nočni spored zabavne glasbe — na valovih 202.1 in 212.4 m; 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini — na valu
327.1	m. 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini — na valu 327.1 m; 23.00 Oddaja za inozemstvo v francoščini — na valu
327.1	m; 23.30 Paul Hindemith:	Slikar
Mathis; 24.00 Zaključek oddaje.
PRESKRBA
PRIJAVA POTREB INDUSTRIJSKIH
BONOV
Pod gornjim naslovom je bilo v Slovenskem poročevalcu z dne 8. julija 1951 objavljeno, da morajo organi, ki izdajajo nakaznice potrošnikom izpolniti nove obrazce — Rekapitulacija — za dvig industrijskih bonov za II. tromesečje 1951. Ker so pa ti organi v LR Sloveniji že prijavili potrebe na dosedanjih obrazcih, ni treba izpolnjevati novih obrazcev, pač pa morajo za dviganje nakaznic poverjene osebe poleg vrste nakaznic (IR, IG, ID) napisati vrednost posamezne vrste nakaznic in končno vsoto bonov za posamezno vrsto nakaznic (pomnožiti število nakaznic z vrednostjo), ter to sešteti, nakar jim bo Narodna banka nakaznice izdala po predhodni odobritvi OLO MLO. Popravke lahko izvrše tudi mestni, okrajni ljudski odbori. Podjetja, uradi in ustanove, ki izdajajo svojim uslužbencem tudi službeno obleko in obutev, bodo takoj vrnila število bonov v smislu zadevnih navodil Sveta za blagovni promet FLRJ, ki bodo objavljena v Uradnem listu FLRJ. Gornje objavljamo v sporazumu z Narodno banko — centralo v Ljubljani. — Iz pisarne Glavne uprave za trgovino in preskrbo.
OBVESTILA
OPOZORILO ZAVAROVANCEM,
PODJETJEM IN USTANOVAM!
Družinski člani zavarovancev imajo po Zakonu o socialnem zavarovanju pravico do zdravstvene oskrbe (zdravniške pomoči, zdravljenja v bolnišnicah itd.), le pod pogojem, da sami nimajo nad 1000 din lastnega mesečnega dohodka. Zato smejo zdravniki sprejeti družinskega člana v zdravljenje samo na podlagi potrdila o premoženjskem stanju. Zavarovance opozarjamo, da njihovi družinski člani v bodoče brez potrdila o premoženjskem stanju ne bodo sprejeti v zdravljenje in ne bodo napoteni v bolnišnico — razen y najnujnejših primerih. Podjetja ln
! ustanove pa se morajo zavedati, da so ' odgovorna za resničnost izjav o premoženjskem stanju družinskih članov, ki jih potrjujejo na bolniških listih. — Rep. i uprava za socialno zavarovanje. 2181-A
OBVESTILO!
IO RLO IV. obvešča vse vojne obveznike na teritoriju RLO IV, da bo redni letni evidenčni pregled v prosvetnem domu Karunova 14, Trnovo po naslednjem vrstnem redu:
11.	julija:	letniki	od	1893	do	1903,
12.	julija:	letniki	od	1904	do	1908,
14.	julija:	letniki	od	1909	do	1913,
16.	julija:	letniki	od	1914	do	1920,
17.	julija:	letniki	od	1921	do	1925,
19.	julija:	letniki	od	1926	do	1928,
21.	julija:	letniki	od	1928	do	1930.
Vsi zgoraj omenjeni letniki naj Čakajo poziva, ki bo pravočasno dostavljen od IO RLO IV. Ljubljana. V kolikor pa poziva ne prejmejo, naj se javijo tisti dan, ko je na vrsti njihov letnik, in to ob 12. uri. Opozarjamo vodstva podjetij in ustanov, da so odgovorni za vse svoje uslužbence navedenih letnikov, da vodijo evidenco o gornjem ter da Jih v določenem času razbremene službene dolžnosti.
Opozarjamo obveznike, da se točno drže določenega dne in ure, ki je označena na pozivu. Ravno tako naj ne odhajajo na dopuste, službena potovanja in slično, ker s tem bi ovirali delo komisije, sebi pa povzročili težke posledice, kajti izostanek je neopravičljiv in bodo kaznovani po čl. 36. zakona o voj. obveznikih drž. FLRJ, tako obvezniki kakor osebe, ki bi ovirale izvršitev te dolžnosti.
Iz pisarne tajništva IO RLO IV.
KLUB ZA KONJSKI SPORT POSAVJE V KRŠKEM
priredi v nedeljo 15. julija ob 14 na stadionu Matije Gubca ^>rve letošnje konjske dirke. Ker so bile vse naše dosedanje prireditve prav dobro obiskane in imajo naše konjske dirke precej prijateljev in obiskovalcev, zato upamo, da bo tudi ta naša prireditev uspela. Železniške zveze so na vse strani zelo ugodne, zato vabimo posebno prijatelje konjskega športa iz Ljubljane in vseh ostalih krajev, da obiščejo te dirke.	2167-A
OKRAJNO PODJETJE »VINO-SADJE« Slovenska Bistrica, nudi vsem gostinskim
obratom in DUR več vrst kvalitetnega belega in črnega vina v vsaki količini po najnižji dnevni ceni. Zahtevajte informacije — telefon št. 34, Slovenska Bistrica ali pismeno oziroma osebno pri gornjem podjetju.	2148-A
ČEBELARJI - PREVA2ALCI POZOR!
Društvo Litija je sklenilo, da plačajo vsi prevažale! čebel v območje tuk. društva, to je od Laz do Save levi in desni breg Save vključno Bebeče, Prežganje in Vače po 10 din od panja, čebelarji, ki pa niso člani društev pa po 20 din. Vsi morajo v izogib posledic poprej prositi društvo Litija za dovoljenje za prevoz v ta kraj. — Čebelarsko društvo Litija.
Problem točnosti in spoštovanje voznega reda potniških vlakov na naših železnicah bi terjal širšo razpravo, kjer bi bilo treba upoštevati tudi vrsto objektivnih težav, ki vplivajo na ta nered, ki se je skoraj že preveč razpasel. Toda to, kar se je zgodilo z nedeljskim »izletniškim« vlakom, ki vozi iz Ljubljane na Gorenjsko, je vredno omembe. Ze veliko pred sedmo uro je bil vlak^ natrpan do zadnjega kotička. Potniki pa so prihajali kar naprej, se obešali na stopnice, postajali na prehodih med vagoni, skratka — na lep ali grd način — so si hoteli dobiti »prostor« v že itak prenapolnjenem vlaku. S polurno zamudo je »izletniški« vlak slednjič le odšel z ljubljanske postaje. Prišel pa je samo do Šiške, kjer so ugotovili, da se
je eden Izmed zadnjih vagonov pokvaril. Potniki so morali zapustiti vagon, ki so ga nato odklopili, in se preseliti v druge. Ker pa so bili že vsi vozovi prenatrpani, so se ljudje razmestili kakor so pač vedeli in znali — v službeni voz. Vlakovodja pa se je temu uprl. Po dolgem prerekanju je prometni uradnik končno odločil, naj k vlaku priklopijo nov vagon. To je trajalo precej časa, dokler so se ljudje lahko zopet preselili. Vlak je odpeljal proti svojemu cilju šele ob 8.27, torej skoraj uro pa pol po napovedanem odhodu.
Sprašujemo se, ali bi se tak nered z malo dobre volje in z večjim smislom za organizacijo, ne dal odpraviti.
PUTNIK PORTOROŽ priredi 14. Julija 1951 veliki nočni Izlet s parnikom ln barkami. Vse ladje razsvetljene! Na parniku ples. Ob polnoči umetni ogenj! Odhod iz Portoroža ob 20 mimo Pirana-Izole-Kopra in povratek nazaj v Portorož ob 2. uri. — PUTNIK Ljubljana organizira 14. julija izlet ” Portorož. Prijavite se takoj! Obiščite na šo Istro. Nadaljnje informacije pri Putniku Ljubljana.	2138-A
TRIGLAV FILM LJUBLJANA razpisuje nagradni natečaj za osnutke filmskih scenarijev (sinopsisev) za celovečerne umetniške filme na poljubno te mo. V poštev prihajajo samo originalna dela. Osnutki naj bodo napisani v obsegu 5 do 9 tipkanih strani. Iz osnutka mora biti razviden ves zaplet in razvoj zgodbe, kakor tudi karakterji nastopajočih oseb. Dialogi niso potrebni. Vsa pojasnila o obliki scenarijskega osnutka (sinopsisa) in nagradnega natečaja daje scenarijski odsek Triglav filma, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. Dodeljene bodo tri nagrade:
prva nagrada v znesku 15.000 din; druga nagrada v znesku 10.000 din; tretja nagrada v zneku 8.000 din.
Ostali osnutki, ki bi prišli v poštev za izdelavo scenarija, bodo odkupljeni. Rok za oddajo osnutkov poteče 30. septembra Ostnutkl, na katerih naj bo avtor označen s šifro in s priloženo zaprto kuverto z avtorjevim naslovom, naj se pošljejo na naslov: Triglav film, Ljubljana — scenarijski odsek, Zrinjskega C. 9. 2I70-A
ŠOLSTVO
OPOZORILO GIMNAZIJSKIM
ABITURIENTOM,
ki ne bodo nadaljevali študija
na visokih šolah v Ljubljani
Opozarjamo abituriente, ki nameravajo študirati v drugih republikah, da je možen vpis v 1. letnik samo na pod-lagi natečaja posameznih fakultet, po-goji so naslednji:
1 Geološka fakulteta v Beogradu. —
Pismene prijave od 15. do 25. avgusta za sprejemni izpit iz matematike. (Priloge: maturitetno spričevalo, izvleček iz matične knjige, dopisnica z naslovom). Izpiti bodo med 2. in 10. septembrom. Naslov Dekanat geološkog fakulteta B. C A 73, Beograd.
2.	Farmacevtska fakulteta v Zagrebu. Pismene prijave od 1. do 25. avgusta za sprejemni izpit iz matematike (ne Iz kemije, kakor smo pomotoma Javili v našem prvem razglasu). Priloge: maturitetno spričevalo, letna spričevala iz višje gimnazije, 2 dopisnici z naslovom prosilca. Izpit bo od 1. do 8. septembra Naslov: Dekanat farmacevtskog fakulteta Kukovičeva ulica 1, Zagreb.
3.	Veterinarska fakulteta v Zagrebu
Pismene prijave od 1. do 20. avgusta za sprejemni izpit (po izbiri) iz kemije, biologije ali botanike, če nima kandidat pri maturi odličnega ali prav dobrega uspeha. Za te sprejemni izpit odpade. Priloge:	maturitetno spričevalo
letna spričevala iz višje gimnazije, 2 dopisnici z naslovom prosilca. Naslov: Dekanat veterinarskog fakulteta, Heinze-lova ul. b. b., Zagreb.
4.	Tehnična fakulteta v Zagrebu. — Sprejemni izpit iz matematike in fizike. Prijave za strojni, elektrotehniški tn brodogradbeni odsek do 5. avgusta, za ostale odseke pa od 1. do 20. avgusta. (Naknadni rok do 20. IX. s sprejemnim izpitom od 21. do 25. septembra.) Pogoj je najmanj dober uspeh pri maturi. Prijavi priložiti dve dopisnici z naslovom. Prošnje poslati dekanatu Tehničkog fakulteta. Kačičeva ul. 26, Zagreb.
5.	Filozofska fakulteta v Zagrebu. — Pismene prijave od 1. do 20. avgusta nasloviti na Dekanat filozofskog fakulteta, Trg Maršala Tita 14, Zagreb. V prija-'! Je tieba navesti skupino, ki Jo kandidat želi študirati. (Pri romanski in germanski skupini tudi glavni ln stranski predmet). Priloge: maturitetno »pričevalo, letna spričevala iz višje gimnazije, dve dopisnici z naslovom. Sprejemni izpiti (pismeni izpiti v zvezi z glavnim predmetom in ustni razgovor) bodo oa l. do 10 septembra.
Novinarsko-diplomatska visoka šola v Beogiadu ter Visoka šola za zunanjo trgovino v Beogradu leto« nimata 1. letnika. Višja pomorska šola na Reki sprejema le absolvente odgovarjajočih srednjih strokovnih šoL Kandidati naj vse prijave taksirajo z 10 din.
Svet za prosveto in kulturo LRS
MALI OGLASI
KOT SOSTANOVALKA iščem sobo. Imam lastnö posteljnino. — ponudbe pod »Skromna« na ogl. odd.
I IZGUBLJENO JE BILO pregrinjalo (ran-toka) od Bača pri Knežaku do it. Viaa pri Vipavi. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na postajo LM, Postojna.	6130-10
NAnaoi na nagrobnih spomenikih izvršuje in obnavlja Kunovar Franjo, kamnosek, Sv. Križ, Ljubljana, ‘rumacev-ska 7.	5814-2
UPOKOJENEC, zanesljiv, energičen, aooi službo nočnega čuvaja. Gozdarski teh-nikum, Milčinskega li.	5761-1
FOTO-POMOCNiKM-CL), operaterje, laborante, retušerje m veseo pomožno osebje sprejmemo v stalno siuzoo za kraje Ljubljana, Kranj, Tržič, LjuLomer in Ilirska Bistrica. — Fotoiik, ljudijä» na, Likozarjeva ulica.	6152(4
LESNO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE srejme za svoj oorat dekorativne lesne galanterije, tovariša ali tovarišico z znanjem risanja in vziganja na lesene predmete. Prednost imajo absolventi šole za umetno obrt in po možnosti Celjani ali vsaj iz bližnje okolice Celja. Javiti se pismeno ali ustmeno vsak dan od 7 do 14. Nastop službe takoj ali najkasneje s 15. julijem; plača po dogovoru.	6187-1
TRICEVNI RADIJSKI APARAT, baterijski, prodam ali zamenjam za moško kolo ali pisalni stroj. — Ponudbe na: Mlakar Lojze, Kostanjevica na Krki, Dolenjsko.	6186-4
NAGRADO din 2000 dan onemu, ki mi priskrbi kabinet za dobo enega leta. Imam lastno perilo in sem ves dan odsoten. Ponudbe pod »Zobotehnik«, na ogl. oddelek.	6185-9
FOTOAPARAT Reflex-Korelle Zeiss Tessa 1:2.8 f—8 cm ugodno prodam ali zamenjam za smrekove deske. Selan Edvard, Hrastnik 43.	6134-4
TOPLOMER medicinski kupim. Lipovšek Anton — Loka pri Zidanem mostu.	6183-5
ISCEM SLUŽKINJO, ki je vajena tudi nekaj kuhanja. Sedovšek Jožef, Braslovče 2.	6182-1
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ Gutzner, zelo dobro ohranjen, prodam. Stefi La-harner, Celje, Ljubljanska 18.	6131-4
UPORABEN KLAVIR za začetnike prodam ali zamenjam. Franc Pinterič, R.aj-henburg 22.	6176-4
BELO EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, popolnoma nov, zamenjam za radijski aparat, razliko doplačam. Maks Zemljak, Veliki kamen, Koprivnica, Rajhen-burg.	6175-6
POŠTENEGA NAJDITELJA KOVČKA z obleko prosim, da javi svoj naslov v ogl. odd. pod »Nagrada«.	6169-10
LEP OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka prodam. — Naslov v upravi lista Maribor.	6143-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ znamke Singer naprodaj. Cena 50.000 din. 6140-4
umrli
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, sporočamo žalostno vest, da je danes 8. julija v 70. letu po dolgi, težki bolezni umri naš dobri mož, oče, ded in brat. dr. AVGUST LEITGEB, predstojnik sodišča v pokoju. Pogreb bo danes, 10. julija ob 15.30 na Vrhniki. Žalujoči: žena Ana, sin dr. Vladimir, hči Marinka in ostalo sorodstvo. — Vrhnika, 8. julija 1951.	2177-A
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mamica in sestra VIKTORIJA HOLYNSKI. Pokopali jo bomo danes 10. Julija ob 16.30 z Zal — mrliške vežice sv. Nikolaja na* pokopališče. — Žalujoči mož Karol, otroci Tatjana, Lidija in Drago, bratje Jože in Polde ter sestri Marija in Ivanka ter ostalo sorodstvo.
Dotrpel je naš dobri in nepozabni pači FRANC Skoda, matičar MLO Krško. Za njim žalujejo: Marija žena. Hell in Poldi, poročena Kravos, hčerki, Lado, zet in Petrček vnuk. Krško, Cleveland. 8. julija 1951.	2183-A
Po kratki bolezni so nam umrli oče in stari oče FRANCE BRENK, mizar v p. Pogreb bo danes, 10. julija ob 17 iz kapelice svetega Frančiška na Zalah. Žalujoč« žena Marija in otroci: Minka, por. Kobilica, France, Ana, por. Kariž. Jože, Ela, Stane, vnuki, vnukinje ter drugi sorodniki.	2182-A
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjamo žalostno vest. da nas Je v nedeljo zapustil naš ljublieni mož ln oče FRANC IZGORSEK, bivši tovarnar pohištva v Šmartnem pri Litiji. Pogreb bo danes. 1«. Juliia ob 16. Zalnioči: žena ln otroka ter ostali.	2178-A
Ureja uredniški odbor Odg urednik Serge? V išntak Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo In uprava Ljubljena. Knafljeva ulica St 5, telefon 55-22 do 55-26 Poštni predal 29 Tiska«na »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, poštnina plačana t gotovini.
r
:• Vm7^:Kr£>'-
Sfc 4 SfO V E N S Sl PO RÖÖEVÄLEfi srav. 1597 io.
20 mož ob reki Potomac

TWST
Zadnje čase zasledimo v ameriškem časopisju vedno bolj pogosta poročila, ki kažejo, kako vplivajo velikanski stroški za mobilizacijo na gospodarstvo ZDA in obenem vnašajo precejšen nered v običajni potek ameriškega življenja- Vzemimo za primer junijsko številko čssopisa »U S. News and World Report«, kjer med podatki iz ameriškega poslovnega življenja piše: »Potrošniki oklevajo z nakupovanjem ... V prodaji na drobno gre slabo... Stanje zalog je dokaj nenavadno ... V trgovinah je več avtomobilov, gradbenega materiala in opreme kot pa lani ob istem času... V aprilu je padla gradnja hiš... Industrijska proizvodnja tudi drsi navzdol...« Ti kratki stavki slabemu poznavalcu razmer ne povedo veliko, toda če k temu dodamo še nekaj statističnih podatkov kot n. pr., da so od junija 1950 do januarja 1951 cene poskočile povprečno za 14 c/0 in da so sedaj tekstilni proizvodi za 3D usnjeni predmeti za 29%, izdelki iz gume za 24 %, železo in jeklo za 10 % in kemični proizvodi za 18 c/o dražji kot pred nekaj meseci, postane tudi nestrokovnjakom jasno, da gre za inflacijo, ki resno ogroža ameriško gospodarstvo. Tega v ZDA ne tajijo, saj je uradno poročilo javilo, da je samo v zadnjih 18 mesecih inflacija stala ameriško ljudstvo 21 mili. jerd dolarjev ali povprečno 140 dolarjev na vsakega prebivalca.
Medtem ko so cene blaga napravile precejšen skok navzgor, se zaslužek — vsaj pri delavcih in nameščencih — ni skoraj nič zvišal. Zato so razumljive številne kritike na račun ameriške vlade, proti kateri letijo pikre pri. pombe v zvezi z upadanjem življenjske ravni »povprečnega« Američana-
Zskoii o gospodarski mobilizaciji v ZDA je torej že pokazal svoje posledice- Težko si je predstavljati, kaj ta zakon pomeni za Ameriko, toda nekateri podatki o poti. ki jo je ubrala washingtonska vlada, nam pomagajo prodreti v ozadje sprememb, ki se trenutno dogajajo v tej bogati kapi. talistični državi. Nekateri opazovalci so poskusili označiti sedanje razmere v ameriškem gospodarstvu kot nekako težnjo države, da si pridobi nadzorstvo nad glavnimi industrijskimi panogami po zgledu »državnega kapitalizma!:, ki se je uveljavil v nekaterih drugih državah. Vendar ima ta ameriški »državni kapitalizem« nekaj posebnega: najvplivnejši ameriški kapitalisti, direk. torji velikih družb in upravniki monopolov so bili poklicani v Washington, kjer so bili imenovani za visoke državne uradnike. Za svoje uradniško delo pa dobivajo ti že tako ali tako premožni »uradniki« običajno samo po en dolar na leto.
Toda ta ukrep washingtonske vlade ni naletel na posebno odobravanje. Tako je liberalno usmerjena revija (ki sicer podpira demokratično stran, ko) — »New Republic« pisala da »so republikanski poslovni ljudje ustanovili ,de facto' vlado na bregovih reke Potomac« (ki teče skozi Washington; — op. pis.). Vlada Harry S. Trumana je baje kar zvodenela v Upravi obrambnega načrta. Novi gospodarji Washington» so sedaj v Uradu za obrambno mobilizacijo, v Upravi za obrambno proizvodnjo, v oblasti za nacionalno proizvodnjo, v Agenciji za gospodar, sko stabilizacijo, v Uradu za uravno-vešenje cen in v Odboru za municijo. Ti mobilizacijski uradi, uprave, od. bori, agencije in podobno odločajo, kako uporabiti 200 milijard dolarjev, ki so predvideni za vojaške namene
njem: »Vlada pod Ch. E. Wilscwram je
sposobna spremeniti ameriški kapitalizem v pravo spako demokracije, kajti 50 milijard dolarjev iz obrambnega. sklada, ki so-določeni za 1. 1951-, bo obogatilo najmočnejše družbe v vseh panogah ameriške industrije ... V nekaj letih pride lahko do popolne koncentracije ameriške industrije' in do konca .svobodnega podjetniškega’ ustroja«.
Število poslovnih ljudi ali »business, manov«, kakor jim pr: vi jo Američani, ki so po izbruhu korejske vojne prišli v Washington bodisi kot svetovalci bodisi kot upravniki gre v tisoče. Večina ameriških tvrdk je poslala svoje predstavnike v najrazličnejše odbore in odseke mobilizacijske uprave. Toda vsa teža obrambne uprave sloni na kakih 20 ljudeh, ki so obenem »veleposlaniki« ameriške industrije pri wa-shingtonski vladi.
Skromni »portreti« nekaterih izmed teh 20 mož naj osvetlijo njihov vpliv, moč in vlogo.
Chcrles E. Wilson ima takšna pol. nu-močja, kakršnih doslej v zgodovini ZDA še ni imel v mirni dobi nihče, razen — razume se — predsednika ZDA. Wilsonu je z zakonom poverjeno, da »vodi, nadzira in koordinira vso mobilizacijsko dejavnost, ki se nanaša, na proizvodnjo, preskrbo, razporejanje delovne sile, stabilizacijo in transport«. Nekateri kritiki teh polnomočij so mnenja, da je Truman šele pozneje videl. kaj je s tem zakonom podpisal, kejti s tem odlokom je Wil_ son postal uradnik, k-i sloji nad vlado, kajti Wilson izvaja ukaze, diktira gospodarsko politiko in nadzoruje vse »obrambno« delovanje, ne da bi bil odvisen od katerega koli ministrstva. Člani vlade, ki se ukvarjajo z obrambo. lahko sedaj samo še ugotavljajo, kaj Wilson mimo njih ukrepa.
Poleg Wilsona pa je središče mobilizacijske verige Sidney Weinberg. Njegova naloga je v organiziranju in razmeščanju personala, posel, ki ga je opravljal že za Rooseveltovega »New Deala«. Weinberg je družabnik investicijske banke Goldman, Sachs & Co. obenem pa je direktor 13 velikih tvrdk. vključujoč med nje tudi General Electric Company, odkoder je prišel tudi njegov predstojnik — Wilson. Weinberg sedi tudi v odiborih ali direktorskih svetih najmanj 7 firm, ki imajo svoje neposredne predstavnike med 20 vodilnimi ljudmi mobilizacije.
Poleg Wilsona in Weinberga pa sta v »generalnem štabu« za mobilizacijo še generaj Lucius Clay (prejšnji ameriški visoki komisar v okupirani Nemčiji) in Fred Searls. Ti štirje so že navajeni drug drugega, saj so se sestajali na odborniških sejah delničarjev velikih korporacij: v General Elecktric Company (kjer je Wilson predsednik. Weinberg pa član odbora), v trustu za konserve Continental Can (kjer je Ciay predsednik in Weinberg čl ar. odbora) in v Newmontovih rudnikih bakra (kjer je predsednik Searls, Clay pa član odbora).
Vso obrambno proizvodnjo vodi Wiliam H. Harrison, bivši predsednik
enega največjih svetovnih monopolov — International Telephone and Telegraph Company, ki je sedaj načelnik Uprave pa obrambno proizvodnjo. V območje te uprave spadajo tako važni posli kot sklepanje pogodb, dodelje. vanje kreditov za razširitev industrijskih naprav, preskrbovanje industrije in določanje stopnje davčne obreme nitve posameznih podjetij.
Drugi važen člen v gospodarski mo-
vodl kemično proizvodnjo ln Je obenem predsednik trusta Ciba Pharmaceutical Products of Summit iz New Jerseya (ta trust ima tovarno tudi v Švici!) Marshall Smith, ki je podpredsednik razjvečje ameriške tovarne orodnih strojev »E. W. Bliss« — je voditelj državne proizvodnje orodnih strojev — osnove za obrambno pro. izvodnjo. Za proizvodnjo gume skrbi Lelahnd B. Spencer, ki je bil skozi 23 let glavni proizvajalec gume v ZDA (Goodyear Tire and Rubber Co). Zanimivo je, da je bil 1. 1947 dodeljen generalu Ciayu, visokemu komisarju v Berlinu, kot strokovnjak za nemško dekartelizacijo. Vodja oddelka za železo in jeklo je Melvin W. Cole, ki je prišel iz Betlehema Steel Corporation, druge največje družbe med 82 jeklarskimi podjetji ZDA.
Naloga Agencije za gospodarsko sta bilizacijo je predvsem v tem, da se bori proti inflaciji. Čeprav veliki podjetniki niso proti inflaciji, se Johnson, ki vodi agencijo, trudi, da bi jo omejil. Njegove politične ambi. cije ga silijo v kompromise. Johnson predstavlja namreč polliberalno smei v ameriškem gospodarstvu in je bdi pred časom izbran za predsedniki trgovske zuodnice ZDA. Obenem pa je Johnson predsednik družbe United Airlines in Bank of Ame*:ca.
Ured ja stabilizacijo cen naj bi vodil politiko stimulacije nujne inflacije. Toda Michael DiSalle. ki vodi ta urad, ima velike težave pri uvajanju nadzorstva nad cenami, kajti
Charles E. Wilson, mož z izrednimi polnomočji, ki ima največjo oblast, kar jo je kdaj koli v zgodovini ZDA imel kak uradnik, je voditelj ameriške gospodarske mobilizacije za obrambo.
podjetja postavljajo in vztrajajo pri svojih cenah. Značilno je, da je »povišanje plač«, ki jih zahteva delavstvo, izven razpravljanja. tako da se uradniki tega urada ukvarjajo samo s »povišanjem cen«.	£
V uredu za stabilizacijo cen ima odlo. čujočo besedo tudi Richard L. B°w-ditch, direktor osmih velikih podjetij, med njimi tudi železnic Boston and Maine Railroad.
V sklopu ministrstva za obrambo deluje Urad za municijo ki je odgovoren za koordinacijo in unifikacijo do. bav trem vejsm ameriške vojske — pehoti, mornarici in letalstvu. Ta urad ima 25 posvetovalnih komisij in 47 podkomisij, v katerih sodeluje 750 voditeljev ameriške industrije. Ne glede na to, da se ta urad ukv:rja s povezavo vojne industrije s civilno proizvodnjo, na posvetovanja razen indu-strijcev ne vabijo nikogar: ne pred-
Nogometno tekmovanj« s« pokal Ria
Tretji poraz Crvene zvezde
I I
Prvi đel nogometnega tekmovanja n
pokal Ria je končan. Crvena zvezda je igrala zadnjo tekmo s francoskim prvakom Nice in tudi to izgubila s tesnim rezultatom. Beograjčani so po tem popolnem neuspehu izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V borbi za prvo mesto II. skupine je Juventus nepričakovano premagal brazilski klub Palmeiras. Oba nasprotnika sta se plasirala v finalno tekmovanje.
V	prvi skupini je zasedel prvo mesto Vasco da Gama, ki je premagal urugvajskega prvaka Nacionala. Na drugem mestu je Austria, ki je premagala Sporting. Vasco da Gama in Austria sta se tako uveljavila v finalno tekmovanje. Rezultati zadnjih tekem so tile:
Austria : Sporting 2:1 (0:0)
Juventus : Palmeiras 4:0 Nice : Crvena zvezda 2:1 (0:0)
Vasco da Gama : Nacional 2:0
Prvenstvo Slovenije
V	X. predzadnjem kolu nogometnega prvenstva Slovenije so bili doseženi tile rezultati:
Triglav : Železničar (Mrb) 1:1 (1:0) Branik : Železničar (Lj) 2:0 (2:0) Gregorčič : Kiadivar 1:2 REZULTATI OSTALIH TEKEM: Helsingborg : Partizan 6:1 (3:0) Vojvodina : Srbija (»stari«) 3:2 (1:1) Mura : Mladost (Z) 4:2 (1:1)
Nafta : Mladost 3:3 (0:2)
Srbija : Makedonija 4:1 (1:0)
Korotan : Odred
Jutri ob 17.30 bo na stadionu Odreda zanimiva prijateljska nogometna tekma med slovenskim republiškim prvakom kranjskim Korotanom in Odredom. Rde-če-beli se popravljajo na začetek jesenskega dela prvenstva in na mednarodne tekmo, ki bo 22. julija. Odred bo nastopil v svoji najboljši postavi, kajti tekma s Korotanom in pa nedeljska tekma z BSK, bosta poslednji preizkušnji pred važnimi srečanji. Kranjčani so imeli v prvenstvu izmed vseh moštev največ uspeha in zasluženo zavzemajo prvo mesto v lest-
Bauer, srednji krilec Vasco da Gama
vici. V prijateljskih tekmah pa so imeli največji uspeh z Metalcem iz Zagreba, katerega so premagali 6:1.
■OEDKARODXE VESLAŠKI REMI V ANGLIJI
Gusar je bil huđ nasprotnih najboljšim
V	soboto so bile v Henlevu na Temzi polfinalne tekme tradicionalne henlejska regate, ki jo imajo v športnem. sverii za neuradno letno svetovno prvenstvi.
V	glavni tekmi osmercev za »Grand Challenge Cup« je osmerec Cambridge premagal favorita »Leander Club« za dve dolžini V drugi tekmi je prvak Nizozemske »Lasa« premagal osmerec »Barcelona«. V drugi tekmi osmercev »Challenge Platte« sta zmagali dve moštvi Cambridga. V tretji tekmi osmercev za »Princess Elisabeth Challenge Cupp« sta zmagala osmerca »Radley Coledge« in »Bedford School«.
V	klasič tekmi četvercev brez krmarja Je angleški prvak »Thames - Sowing Club. premagal v polfinalu moštvo Gusarja iz Splita za eno dolžino čolna, Leandar Club pa je zmagal »London Rowing Club« za dve in pol dolžine čolna. V dirki skiffov sta se plasirala v finale evropski prvak Danec Larsen tn Anglež Fox. Finalne tekme so bije pred 30.000 gledalci. V glavni dirki je osmerec Cambridga »Lady Margareti!« premagal holandskega osmerca »Lage«.
V	drugi dirki osmercev za pokal Them-ze je ameriški osmerec Pensylvan.is-University premagal izvrstno nemško moštvo, v četvercu brez krmarja je zmagal za skoraj dve dolžini razlike veslaški klub »Harnes« »Leander Cluba«.
V	dirki skiffov je zmagal Anglež Fox nad Larsenom.
ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V PLAVANJU
Zmaga Mornarja nad Ilirijo
Naša plavališča so minulo nedeljo spet oživela. Šestnajst najboljših klubov iz države se je spustilo v borbo za točke in za najboljša mesta v državnem prvenstvu I. in II. zvezne lige.
Tekmovanje I. zvezne lige je razdeljeno v dve skupini. V prvi skupini tekmujejo Primorje, Mladost, Jadran in Jug,
Itaiiianski košarkarH vzbujajo veliko
pozornost
DREVI DVOBOJ GIRA : ŽELEZNIČAR
V soboto in nedeljo so gostovali v Beogradu italijanski košarkarji Gira iz Bologne. Prvi dan so se gostje pomerili s Crveno zvezdo, ki je zmagala 37:28 (19:14), v nedeljo pa je Gira premagala BSK z rezultatom 37:34 (13:15). V obeh igrah so se italijanski košarkarji odlikovali z izredno tehniko. V tretji tekmi bodo igralci Gire nastopili drevi cb 20. uri v Ljubljani, kjer se bodo srečali z domačim Železničarjem.
KAKO IGRA GIRA
Košarkarji Gire so pred prihodom v Beograd že dvakrat igrali z jugoslovanski nr moštvi. Partizan jih je premagal 40:31, Crvena zvezda pa je doživela na turnirju v Viareggiu nepričakovan poraz. V ekipi Gire ne bodo nastopili Strong, Gorbellini in Ranuzzi, okrepil pa iih je igralec kluba Varese, državni reprezentant Chechi. Moštvo sestavljajo Bongiovanni G., Bongiovanni A., Batti-lani, Raginni, Chechi, Muci, Lozzi, pres-ca, Dichera in Penin. Sedaj pa še nekaj besed o posameznih igralcih:
Carlo Muci (št. 11), mali in črni Italijan, je najboljši igralec. Igra krilo in je za Stefaninijem najboljši italijanski košarkar. Z žogo dela vse. kar hoče in je v tem pravi virtuoz. Med igro ploska. skače okrog žoge in izvaja izredne ekshibicije. Gjorgo Bongiovanni (št. 8) je kapetan državne reprezentance in se odlikuje z izrednimi prodori. Bil je tudi
no zvezdo. Raginni (št. 32) je najstarejši igralec v moštvu. Ima 38 let in je bil prej stalni član državne reprezentance. Kljub svoji obilnosti in starosti je še vedno gibčen.
Chechi (št. 9) se odlikuje s preciznim podajanjem m streljanjem. Kot najvišji igralec je zeio hiter in uspešno podaja žogo svojim soigralcem. Dichera (št. 6) in Alfonšo Bongiovanni (št. 7) pa še odlikujeta po gibčnosti in elastičnosti, pa tudi pod košem sta zelo spretna. Ostali igralci so po kakovosti slabši, vendar jih domačini ne bodo smeli podcenjevati.
CRNCA NI
Z moštvom Gire bi moral priti tudi njihov sloviti trener in eden najboljših igralcev ameriški črnec Strong. Američan je sklenil triletno pogodbo s švicarsko košarkarsko zvezo. V Švici bo treniral državno reprezentanco, igralci pravijo, da je njegova zasluga, da se je Giro od skoraj neznanega moštva čez noč povzoela med najboljše ekipe v Italiji. Lejos je na prvenstveni lestvici četrta za Borlettijem, Romo in Virtusom.
Ljubljančani so se z« to tekmo resno pripravljali. Železničarja, ki bo okrepljen s štirimi igralci ASK, bodo zastopali tile igralci:	Vozelj. Vračko, Pav-
lovič, Skrjanc, Remic, Supančič, Brumen. Brdnik, Fugina, Šerbec II., Tosič in Feguš.
Tekma bo ob 20. uri na igrišču Ljube
V.	Šerbec
najuspešnejši igralec Gire v igri s Crve- Šercerja v Šiški. NEMŠKI ATLETI V ZAGREBU
WolI ie vrgel kladivo 58.45 m
Pročelje ene izmed tovarn družbe »General Motors«, kjer poleg osebnih in tovornih avtomobilov izdelujejo tudi
letalske stroje, protiletalske topove in granate
in ki jih je treba porabiti v štirih. bilizaciji je Oblast za nacionalno pro.
letih. Ko gre za upravljanje s takšno bajno vsoto denarja, je razumljivo, da razpolagajo ti novi uradniki z izredno močjo, ki je toliko velika, da lahko v nekaj letih spremeni celoten ustroj ameriškega gospodarstva.
To predvidevanje ni brez sleherne osnove, če vemo. da predstavljajo ti »uradniki« — neposredno ali posredno — 200 največjih firm ZDA, da so povezani med seboj z vezmi starega prijateljstva, sodelovanja v direktorskih odborih, razprav v republikanski stranki, kateri večina pripada, in da je njihova moč zrasla na izkušnjah, ki so jih dobili pri združevanju velikih družb. Naravno je, da so njihove težnje v tem. da ohranijo, utrdijo in po možnosti razširijo svoj vpliv in sta. nje. kakršno je sedaj v ameriškem gospodarstvu.
Na čelu Urada za obrambno mobili. zacijo stoji Charles E. Wilson. Omenjeni časopis »New Republic« piše o
izvodnjo, katere glavna naloga je pravilno razdeliti vire surovin in materiala z namenom, da doseže proizvodnja najvišjo možno stopnjo. Po. litika, ki jo ta »oblast« izvaja s pomočjo svojih 20 oddelkov, na čelu katerih stoje ljudje iz dotične industrijske panoge, je preprečila, da bi na stotine manjših tvrdk prišlo do velja, ve. S problemom razdeljevanja surovin se je ukvarjala tudi posebna senatna komisija, ki je v svojem poročilu navedla: »Na tisoče malih tovarn je danes prisiljeno zmanjšati proizvod, njo. Vzrok tega je jasen: material je kisik proizvodnje. Toda pritok važnih surovin v manjša podjetja se je sedaj ustavil.« Ker v zadnjem četrtletju 1950 manjša podjetja niso mogla dobiti jekla, so bila primorana celo zapirati posamezne obrate.
Posamezne oddelke te važne uprave — Oblasti za nacionalno proizvodnjo vodijo ljudje kot: Joseph S. Botes, ki
stavnikov delavstva ali farmarjev in seveda tudi ne potrošnikov.
Robert A. Lovett, ki je tajnik mini. strstva za obrambo, je po poklicu bankir partner največje investicijske banke Brown Brothers — Harriman 'Harriman je Trumanov osebni svetovalec!) in direktor železnic družbe Union Pacifik. Lovett je največja avtoriteta Urada za municijo, čigar vodja je John D. Small, bivši podpredsednik radijske družbe »Emerson«. Važno be_ sedo v tem uradu, ki ima skoraj neomejen vpliv na industrijsko proizvodnjo, ima tudi Carnelius W. Mid. dleton, eden največjih ameriških proizvajalcev kovin, povezan z družbami Republic Steel, U. S. Steel, Otis Elevator in General Electric.
Ta bežen-pregled uradov in ljudi, ki se ukvarjajo s sedanjo gospodarsko mobilizacijo, nam pojasni bojazen ne. katerih krogov v ZDA, da bi »republikanski podjetniki« lahko izkoristili svoj položaj v sistemu obrambe mo-
Atleti iz Zahodne Nemčije so imeli na gostovanju v naši državi zadnji nastop v Zagrebu, kjer so se ob udeležbi tudi nekaterih slovenskih atletov ponovno pomerili. Najlepši uspeh je dosegel nemški atlet Wolf, ki se je z rezultatom 58.45 m uvrstil med najboljše metalce kladiva na svetu. Zanimivo je, da je devet tekačev preteklo 800 m pod 2 minutama. Rezultati najboljših so tile:
110 m ovire: 1. Zupančič (Kiadivar) 15.7, 2. Rebula (P) 15.8, 3. Vogrin (Mladost) 15.9; 100 m: 1. Wittekind 10.9, 2. Golgert (oba N) 10.9, 3. Horvatič 11.1: disk: 1. Žerjal (K) 45.63, 2. Noack (N) 44.0, 3. Rebula 41.49; višina: 1. Dimitrijevič (P) 191,
2.	Kršlak (M) 185, 3. Baer (N) 185: troskok: Zagorc 13.96: 800 m: 1. Heewner (N) 1:55.0, 2. Dular 1:55.3, 3. Kraljevič 1:56.8; 400 m: 1. Sabolovič (P) 49.0, 2. Vogt 49.0,
3.	Viebahn (oba N) 49.2. 4. Zupančič (KI) 50.2 (nov slovenski rekord); 4x100 m: 1. kombinirano moštvo Nemčije 43.6, 2. Mladost 44.2, 3. Zagreb 44.4; 400 m ovire: 1. Zupančič 55.5, 2. Kopitar (K) 56.9; skok
bilizacije za to, da pospešijo koncentracijo industrije v nekaterih rokah. Liberalni »New Republic« pa poleg tega opozarja, da »bodo ZDA občutile pomanjkanje osnovnega materiala še vsa leta, ki bodo prišla, kar bo ome. jilo ameriško proizvajalno sposobnost vsaj za 10 let. ... in bo prisililo velik del prebivalstva k nižjemu življenjskemu standardu«.
V vseh razdobjih visokih profitov je v ZDA poraslo združevanje in konsolidacija v industriji. Ta razvoj, ki je dobil precejšen zamah med zadnjo svetovno vojno, se je ustavil po koncu vojne. Depresija se je nadaljevala vsa leta med 1945 in 1950. Toda. sedanji monopol v obrambnem načrtu vodi ZDA k visoki koncentraciji industrije v osnovnih panogah proizvodnje. Do kakšnega stanja bo šel ta razvoj, je težko povedati, toda nekaj je gotovo: 20 mož ob reki Potomac se spozna na svoj posel in ni v dvomih glede svojih teženj.	D. S.
s palico: 1. Dušanovič (P) S.60. 4. Kirchner (N) 3.60; kopje: Belec (Z) 59.19, 2. Marčelja (M) 56.59; 200 m: 1. Golgert (N) 22.5, 2. Sabolovič 22.5, 3. Vogt 22.6; 1500 metrov: 1. Ottenheimer (P) 3:51.4, 2. Wewer 4:00.0, 3. Kunast (oba N) 4:01.4; 5000 metrov: 1. Djuraškovič 14:38.2, 2. Pavlovič 14:38.4, 3. Mihalič (vsi P) 14:38.8; kladivo:
1.	Wolf (N) 58.45, 2. Galin (M) 53.24, 3. Berec 52.98, 4. Žerjal 51.88; ZENSKE — 100 m: 1. Bogič (M) 13.0, 2. Babovič 13.0: 80 m ovire: i. Knez 12.8, 2. Petauer (obe KI) 13.8; 200 m: 1. Bogič 26.5, 2. Babović 27.4.
v B skupini pa Sever, Proleter (Zrenja-nin), Mornar in Ilirija iz Ljubljane.
Ljubljančani so imeli v I. kolu za nasprotnika Mornarja iz Splita. Doseženi rezultati so le povprečni in kažejo, da se nekateri posamezniki še niso povsem pripravili za prvenstvo.
Preseneča slab uspeh skakalcev v vodo, o katerih smo v zadnjem času poudarjali, da so pod vodstvom dunajskega trenerja Machulle vidno napredovali. Marko Porenta je na nedavnem tekmovanju v Grazu dosegel rezultat mednarodne vrednosti, v tekmi z Mornarjem pa ni pokazal pričakovanih sposobnosti. Enako velja tudi za Milana Kebra, ki služi vojaški rok. Vzrok temu .ie pomanjkanje treninga, kateremu se oba skakalca nista mogla posvetiti.
Velik neuspeh so doživeli tudi water-polisti Ilirije, katere je premagal Mornar 19:1. Res je, da se Ilirjani najresnejšemu tekmecu za prvo mesto niso mogli .uspešneje upirati, vendar je ta tekma pokazala vse slabe strani naših waterpolistov.
Rezultati v plavanju so naslednji:
MOŠKI —	1(1(10 m prosto:	j. Zuvela
13:51.4. 2. Renih (oba M) 14:22.4. 3. Hafner (I) 14:41.5: loom prosto: 1. Skanata 1:02.2,
2.	Frankovič (oba M) 1:03.6. 3. Pelan (I) 1:06.7: 400 m prosto: 1. Zuvela 5:20.2. 2. Hafner 5:31.5. 3. Vidam (M) 5:31.4: loom hrbtno: 1. Skanata (M) 1:11.8. 2. Pelan 1:15.9.'Stefanovič (M) 1:22.4: 200 m prsno:
i.	Trojanovič 2:48.8. 2. Pandur (oba M) 2:49.5. 3. Cerer (I) 2:52.4: 4 x 200 m: 1. Mornar 10:05.4. 2. Ilirija (Hafner, Pelan, Žvokelj, M. Sovre) 11:55.0.
V	plavalnem dvoboju je prvi dan vodila Ilirija 32:28. končni rezultat pa je 66:55 v korist Mornarja.
Rezultati skakalcev v vodo: 1. Keber (M) 46.65. 2. Porenta (II 40.63. 3. Nenada (M) 37.72 , 4. Kos (I) 30.17 točke. Zenske:
1.	Tutta (I) 31.21. 2. Trumpič (M) 16.70 točke. Skupni rezultat je 10:9 za Mornarja.
REZULTATI OSTALIH DVOBOJEV:
Proleter : Sever 62:69
Jadran : Mladost 61:70
Jug : Primorje 74:84
WATERPOLO
Proleter : Sever 2:4 (1:1). 1:2 (9:2): Jadran : Mladost 6:1, 2:? (1:2); Jug : Primorje 8:2 (4:2), 5:3 (2:1).
Drobne zanimivosti
Danes ob 17.30 dvoboj v vajah n* orodju med ženskima reprezentancama Nizozemske in Jugoslavije. Drugi del tekmovanja se začne ob 19.30. Oboje bo na letnem telovadišču v Tivoliju.
V	prvi kvalifikacijski rokometni tekmi za vstop v žensko zvezno ligo je ljubljanski Krim premagal Lokomotivo (Virovitica) 5:1 (2:0).
VELIKE AVTOMOTO DIRKE V LJUBLJANI
Nad 40 dirkače? je tekmovalo
Ljubitelji motornih in avtomobilskih dirk so minulo nedeljo napolnili prostore ob vsej tekmovalni progi, ki je vodila po Prešernovi, Tyrševi,
Masarykovi, Miklošičevi, Wolfovi, Vegovi, Emonski, Aškerčevi, Groharjevi in spet po Prešernovi cesti do Narodnega doma, kjer sta bila start in cilj. Dirkači so vozili dvakrat po pet krogov; vsak krog je meril 3671 metrov.
V vseh točkah so bile hude in zanimive borbe, ki so jih poživili še tekmovalci iz Trsta in-Dunaja. V posameznih kategorijah so se udeleženci zvrstili takole:
115 ccm:	1. Ostuni (Trst) 20 točk, 2.
Peter Miak (Ljubljana; 14, J. Spesot
(Trst) 10 točk.
250 ccm:	1. Zöchllng (Dunaj) 20 točk,
2. Saletnik (Matulje) 14,	3. Potočnik
(Bled) 5, 4. Peter Mrak (Lj.) 5.
350 ccm:	1. Bočkaj (Zagreb) 20 točk,
2. Hafner (Tržič) 12, 3. Susan (Matulje)
7. 4. Breznik (Lj.) 5.
500 ccm: 1. Kamenar (Z) 15 točk, 2.
Požur iZ) 10, 3. Čuden (Lj.) 7, 4. Rotar (Lj.) 7 točk.
Prikolice do 600 ccm: 1. Požur - Vukovič 4.tu) 20 točk.
Prikolice nad 600 ccm:	1. Paulus -
Podobnik (Škofja Loka) 20 točk, 2. Kermauner - Novak (Črnuče) 12, 3. Ribič - Slosar 7.
Avtomobili do 1100 ccm:	1. Saletnik
(M) 14 točk, 2. Pepel 10 točk.
Avtomobili nad 1100 ccm: 1. Gabrovec (Beograd) 20 točk, 2. Vinavrški (Matulje) 14 točk, S. Ličen (Kamnik) 5.
MARGARETA BUBER-NEUMANNj	22
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Crnagoj	iU
S hodnika je nekdo zaklical: »Kje je tista Nemka.'a F: "skotalila sem se malo naprej. Spodaj je stal Litten, eden od obeh nemških učiteljev. »Ali ste dobili prostor?« — »2e, tako za silo. Ali hočeš splezati gor k nam? Za enega čepečega človeka je še prostora.«
Sključena v dve gube sva sedela na deskah ln Litten mi je pripovedoval o svoji usodi in o polarnem taborišču Kolymi. Z Grezickim sta živela v Sovjetski zvezi kot izseljenca. Po poklicu sta bila učitelja in sta poučevala na »Karl Liebknechtovi šoli« v Moskvi. L. 1936 Je NKVD oba zaprla iu ju obdolžila trockizma. Kot obremenilno gradivo in dokaz za njuno ■ ročki stično delovanje so Jima predložili kataloge, ki sta jih dobila od izseljeniških založb iz Švice, Nizozemske in češkoslovaške. Ker so Izdajale te založbe tudi knjige, ki so bile v Rusiji kot trockistične prepovedane, so veljali ti katalogi za trockistično gradivo, učitelja pa za trockista.
Oba sta bila obsojena na pet let koncentracijskega taborišča in so ju odpeljali v Kolymo v Severni Sibiriji. Prvič sem slišala praviti o življenju v taborišču, o delu y zlatih rudnikih v Kolymu, o polarnih nočeh, o skorbutu
in počasnem ginevanju jetnikov zaradi oslabelosti srca. »Najbolj nevarno je, če dobiš v rudniku kako rano in moraš ležati. Potem ti noge otečejo, ko da bi bil vodeničen. Kolyma leži namreč na visoki planoti, nekaj sto metrov nad morsko gladino in polarni zrak je tako redek, da srce oslabi. Razen zlatega rudnika imajo tam tudi kmetijsko poskusno postajo kjer delajo večidel ženske. V Kolymu živi 400 v taborišču rojenih otrok, ki so še precej zdravi. Najlepši čas tam gori je košnja v polarnib poletnih dnevih. Takrat smo morali žeaskam vsi pomagati. No, in takrat se sklepajo zakoni ln »naročajo« otroci.. •«
Ob mreži gor in dol Je korakal stražar. Sedela sva v temi in šepetala. Iz nekega kota je bilo slišati šumotanje ljubezni... Po mesecih, včasih po dolgih letih preiskovalnega zapora so se v tem brlogu prvič znašli skupaj moški in ženske. In ti ljudje so bili ljubezni tako potrebni, da so pri njej pozabili na vse prestano trpljenje in na strah pred bodočnostjo.
»Zakaj so vaju pa potem privedli nazaj v Moskvo? Prosim te, povej vse,* Je dejala Stelanija Brun. »To je najsramotnejše in najbolj žalostno poglavje najine zgodbe. Bivši ravnatelj »Karl Liebknechtove šole«, ki je bil tudi zaprt v Kolymi, naju Je ovadil taboriški NKVD, v upanju, da si bo s tem svoj rok skrajšal. Trdil Je, da nisva samo trockista, ampak tudi vohuna. Nato so naju prepeljali nazaj v Moskvo, V Butirkih sva sedela sedem mesecev, t*n
zaslišanju so naju nečloveško pretepavali. Grezickija so posadili na vročo centralno kurjavo, da si je ožgal zadnjico. Lažnivega zapisnika pa kljub temu nisva podpisala. Tako je obveljala prvotna obsodba na pet let in zdaj se vračava še za dve leti in pol nazaj,.. Ali jih bova preživela? Skorajda ne verjamem. Veš, moj oče živi v Berlinu v Bergstrasse 5. Ce ostaneš živa, mu sporoči, kar sem ti povedal, da bo zvedel, kako sem končal...«
Litten je bil star 27 let. Ko sem videla drugo Jutro njegov obraz pri dnevni svetlobi, sem z njega razbrala, da je mož obupal nad življenjem...
Drugo jutro so pričeli sestavljati transporte. Najprvo za Centraln- Sibirijo in Daljni vzhod, nato pa za Severno Sibirijo, kamor sta šla Litten in Grezicki. Za slovo smo si stisnili roke in Litten je pogledal v stran, da ne bi videle njegovih solza,
V transport proti severu so vtaknili tudi dve ženski lz naše skupine: sestrično maršala Jakirja ln tisto staro uslužbenko Kominterne.
Tako proti poldnevu so sestavili skupino petnajstih žensk in večjega števila moških. Med njimi smo bile: Štefanija Bron, Greta Sonntag, Rebeka Zagorje, Nadja Be-reskina, osemnajstletna Poljakinja in jaz. Z vrečami na rami smo v peterostopih hitro prekoračile tračnice ln hitele ob progi do »Stolypinovega* vagona*. Uetniškega
vagona). »Stoj!« Zdaj so nas že tretjič v eni uri klicali po imenih ln smo morale povedati: jetniško številko, ime, kaznivo dejanje in koliko let smo dobile. »St. 174475 Margarita Genrihovna Buber Nejman, socialny opasny element, pet let.« Malo se mi je še zatikalo, čez nekaj časa sem pa »molitvico« že gladko zdrdrala.
Med vpitjem, rjovenjem, suvanjem in pebanjem smo splezale na visoko stopnico »Stolypinovega vagona«; bil je navaden ruski železniški vagon, le da so se posamezni oddelki zapirali z železno mrežo. Tak »kupe« je imel pet ležišč, če prištejemo še polici za prtljago, pa sedem. Vseh petnajst žensk so nas zbasali v en oddelek. Devet se jih je stisnilo na ležišča z obrazom proti mreži, droge pa so sedele spodaj na klopeh. Prevoz v Sibirijo je trajal več tednov, vožnjo smo pretrgali samo v dveh prehodnih Jet-nišnicah, Jetniški oddelki v vlaku niso imeli ne oken ne razsvetljave, samo zanikrno ventilacijsko odprtino v stropu. V vseh drugih oddelkib so ležali moški kaznjenci, v tem vlaku že nisi slišal več šepetanja, ampak samo godrnjanje in preklinjanje. Preklinjali so vojaki iz spremstva in kaznjenci so Jim odgovarjali tudi s kletvinami. Pri razdelje. vanju kruha in čaja se je izkazalo, da ni nobenih posed za pitje, l_i__________
* Carski minister Stoiypin se Je »proslavil« z množičnim upiranjem »sumljivih državljanov«. Podoben izraz: »Stolypfa jggya kravata« — vrv pa vislicah. (Op. prev.)