(KGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA
[el.: 066/ 646-608, 645- 778 fax: 066/645 - 779
AVTOD
A OPREMA
NAIVEC)!,
NAJBOLJŠI,
NAJDRAŽJI

(Mef) Koprska noč je bila največja, najbolj množična, najdražja in sploh najbolj opazna doslej. Izolani seveda ne moremo konkurirati takšni vrsti pridevnikov, preprosto zato, ker smo šestkrat manjši od Kopra in ker nimamo v občini niti Istrabenza niti Luke niti Interevrope niti Banke Koper in drugih bank niti petih ali šestih zavarovalnic niti Finorja niti Cimosa niti Stavbenika (čeprav ga v resnici imamo) niti Agrarie niti Primorskih novic in niti Turističnega društva, ki bi takšno noč pripravilo in izpeljalo.
Veliki niti bi lahko razpredli med Koprom in Izolo in ugotovili, da lahko tekmujemo le na področju kvalitativnih pridevnikov.
Lahko se pohvalimo, da smo turistično zanimivejši od Kopra, da bolje skrbimo za tradicijo, da smo pristnejši in bolj domači, da da znamo z malo denarja narediti veliko.
Ognjemet nad Koprom je stal ravno toliko kot znaša cena tridnevnega	Ribiškega
praznika ali cel Mediteran festival.
Razlika pa je predvsem ta, da je koprski ognjemet plačal Istrabenz, izolske prireditve pa financira zgolj občina, sponzorjev pa je komaj za pokušino. Letos bo občina skušala pritegniti k izvedbi praznika vsaj gostince, ki naj bi najeli svoje glasbenike ali pa prispevali za plačilo tistih, ki jih na praznik povabi Center za kulturo, prireditve in šport, na prispevek večjih izolskih podjetij pa ne gre računati, saj jih enostavno ni. Sicer pa: tudi Portorož je imel nekoč najbolj množično slovensko fešto in njenih posledic se ni rešil še zdaj, čeprav je od zadnje Portoroške noči minilo skoraj deset let.
foto LUCIANO KLEVA
f<. Banka Koper

30. Juli} 1998
Adriatic |
VAŠA ZAVAROVALN
Hj
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066/ 770-329

IZJAVA ZA JAVNOST
s tiskovne konference 24.7.1998 na Belvederju nad Izolo na temo "Ali se Slovenci z načrtnim uničevanjem pomorstva (prodaja Splošne plovbe) odrekamo izvoru lastnega blagostanja, moči, ugleda in kulture".
Že kakih 1500 let je tega, kar smo Slovenci poselili obalo Jadranskega morja prav tam, kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino, a se nikoli nismo razvili v res pomorsko ljudstvo. To smo postali šele z osvoboditvijo obmorskega dela slovenske Istre. Tako se je za nas in naše pomorstvo začelo povsem novo zgodovinsko obdobje, ki je doseglo svoj vrhunec z osamosvojitvijo in skoraj plebiscitarnim sprejetjem Resolucije o pomorski usmeritvi R Slovenije. Tedanja skupščina se je v Resoluciji med drugim zavezala, da bo zaradi pomorske usmerjenosti našega naroda in spričo izhoda na Jadransko morje izvajala gospodarsko in razvojno politiko, ki bo usmerjena tudi v pomorstvo...
Tedaj smo se očitno zavedali, da pomorstvo v najširšem pomenu besede lahko novonastali državi Slovencev prinese določeno blagostanje. Uresničila se je davna težnja našega ljudstva za svojim morjem in ladjevjem.
V Slovenskem forumu z žalostjo ugotavljamo, da po skoraj desetletnem obstoju in delovanju prve samostojne države Slovencev omenjena Resolucija ostaja le skupek mrtvih črk na kosu papirja. Pomorstvo nam vztrajno in vidno izginja izpred oči. Najprej ribištvo, nato ladjedelništvo, postopoma pristanišče, in končno še naše ladjevje.
Slovenski forum ob nameri vlade za prodajo Splošne plovbe Portorož brezpogojno podpira zahteve pomorščakov slovenskega ladjarja, ki se odražajo skozi Sindikat pomorščakov Slovenije, da se terjatve pomorščakov iz naslova premalo izplačanih plač pretvorijo v 20 ali več procenten lastninski delež v Splošni plovbi Portorož d.o.o.
Od slovenske vlade, ki je predstavnik lastnika Splošne plovbe Porotorož v Slovenskem forumu pričakujemo, da bo lastninski predlog slovenskih pomorščakov sprejela. Obenem upamo, da se slovenska vlada zaveda, da ravno sedaj, ko vlada recesija ladijskega prostora in so cene nizke, za prodajo ladjevja ni pravi trenutek. Nasprotno, sedaj je ravno čas, ko pametne pomorske dežele svoja ladjevja obnavljajo. Od slovenske vlade bi pričakovali enako razumno dejanje! V kolikor pa bi do prodaje le prišlo, naj ta ne bo špekulativna in naj ne služi le polnenju proračunske vreče. Poišče naj se strateškega kupca, ki bo v tem trenutku Splošni plovbi pomagal pri nakupu novih ladij. Sedež Splošne plovbe mora ostati v Sloveniji, v Portorožu!
mag.Janez Jug, predsednik SF
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel,: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC § S-NET. NET
ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina. Gažon________________
Pred lokalnimi volitvami
VSAJ ŠTIRJE ZNANI KANDIDATI
Čeprav je do novemberskih volitev na prvi pogled še daleč je časa za dobre priprave že zelo malo in nekaterim, če ne vsem, političnim strankam že teče voda v grlo. September bo namreč čas ko bo treba imeti že vse pripravljeno, ko bo treba predstavljati kandidate za župana in občinske svetnike, ko bo treba pojasnjevati zakaj je kdo boljši od drugega, ko bo treba dokazovati kaj je kdo dobrega naredil v teh štirih letih.
Zanimivo je, da so se stranke, bolj kot kandidatom v zadnjih mesecih posvetile določanju volilnih območij. Vsi so namreč računali, kaj se zgodi, če je občina ena sama volilna enota oziroma če je razdeljena na več (štiri) volilnih enot. V prvem primeru namreč igrajo pomembno vlogo imena, v drugem pa se že začne strankarska volilna matematika, ki vedno nekomu nekaj prinese in drugemu nekaj odnese.
Končno je obveljalo, da bomo imeli enako število volilnih enot kot doslej in da bodo torej izbirali vsak znotraj svoje tradicionalne volilne enote.
Stranke so menda že v resnem lovu na kandidate, nekateri pa celo trdijo, da imajo liste že sestavljene, kar pa verjetno ni čisto res, saj je treba za vsakega kandidata dobiti tudi njegovo soglasje, to pa ni vedno najlažje.
Še najbolj znan je tako neuradni seznam kandidatov za novega izolskega župana. Poleg sedanje županje Brede Pečan je bolj ali manj znano, da bo na volitvah sodeloval Janez Jug, predsednik Slovenskega foruma - Primorskega foruma, tudi kandidatura Ivana Bizjaka, kije nastopil že na prejšnjih volitvah in prišel v drugi krog je bolj ali manj pričakovana, saj t.i. opozicija ne omenja drugih možnih imen. Tudi Istrski demokratski zbor šušlja o svojem kandidatu, na listi LDS pa naj bi vse stavili na njihovega kandidata Alojza Zorka in precej je takšnih, ki menijo, da zna biti kar dober kandidat in nevaren nasprotnik sedanji županji, ki pa ima nedvomno precej prednosti pred drugimi kandidati.
Da bi vsaj malo potipali predvolilno ozračje bomo pri Mandraču v začetku septembra opravili večjo anketo in skušali izvedeti, kaj seje v glavah volilcev spremenilo v zadnjih štirih oziroma dveh letih.
Mef
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LOČI »MEM0BIP«
MEM0BIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite lučL (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi.
Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah.
MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah.
mali oglasi
>INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA POPRAVNE IZPITE, tel. 61 - 664, Barbara
>ODDAM simpatičnega rjavega PUDLA, starega 9 mesecev, tel. 61 -592 >PRODAI\I italijansko OTROŠKO KOŠARICO s strehico in VOZIČEK TRASFORMABILE- MAMI KAM, tel. 647 - 523 >Sem NEMŠKI OVČAR LUX, star 3 mesece. Če si želite dobrega ovčarja in zvestega prijatelja pokličite na 648 - 626
ZDRAVSTVENI DOM POSTAJA STVARNOST?
Na preddopustniški tiskovni konferenci je včeraj (sreda, 29. 7. 1998) izolska Županja Breda Pečan novinarje seznanila z nekaterimi dogodki in aktivnostmi do konca tega poletja in do konca leta, hkrati pa tudi pojasnila in odgovorila na nekatere trditve o nezakonitem ravnanju v zvezi z aktom o gospodarskih javnih službah.
ZBRANIH 18 MILIJONOV ZA ZD?
Nova stavba izolskega zdravstvenega doma postaja stvarnost. Kot sta na tiskovni konferenci povedala županja in predstojnik Urada za družbene dejavnosti, Miran Žlogar, je v občinskem proračunu za pripravo dokumentacije in drugih spremljevalnih del namenjeno 5 milijonov tolarjev, v pregledu investicijskih vlaganj ministrstva za zdravstvo na primarni ravni pa je za gradnjo novega zdravstvenega doma v Izoli namenjenih 13 milijonov tolarjev za katera je Občina Izola sicer zaprosila že leta 1996.
Osnova za izdelavo dokumentacije sta dva pomembna dokumenta, ki jih je občina Izola sprejela v tem letu in sicer Strategija razvoja osnovnega zdravstvenega varstva in mreža javne zdravstvene službe na primarni ravni. Hkrati pa je občinski svet na svoji zadnji seji bil že nesklepčen tik pred sklepanjem o tem, da se koprski Agrariji odobri nakup zemljišča za gradnjo marketa v industrijski coni (ob bodoči Drogi) s čimer se bo sprostilo zemljišče za gradnjo novega zdravstvenega doma ob ulici Oktobrske revolucije (nekdanji diskont sadja in zelenjave ter prostori Komunale). Županja je zatrdila, da pred sprejemanjem tega sklepa ni videti političnih zadržkov nobene od strani, zato v občini verjamejo, da bodo do konca leta izbrali izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo, izbrali izvajalca za vodenje investitorskega inženiringa ter strokovnega in finančnega nadzora nad izvajanjem gradnje do uporabnega dovoljenja za novi zdravstveni dom ter izdelali projektno dokumentacijo za gradnjo.
Občina je s pogodbo sedanje zasebne zdravnike s koncesijo zavezala, da bodo ob dograditvi zdravstvenega doma svoje storitve opravljali v tej ustanovi, po besedah direktorja ZD, Marina Ferfolje, pa interes za to obstaja tudi sicer, seveda pa bo treba odnose med javno ustanovo in koncesionarji znotraj iste stavbe strokovno in praktično doreči. Povedal je tudi, da želijo v projekt vsekakor vključiti tudi podzemna parkirišča za delavce in obiskovalce doma ter za stanovalce iz soseščine, kar bo gradnjo nekoliko podražilo in čeprav natančnih predračunov še ni naj bi po približni oceni gradnja stala blizu 500 milijonov tolarjev. Stavba naj bi imela po 1.200 kvadratnih metrov v dveh etažah ter cca. 1.000 kvadratnih metrov površin namenjenih parkirišču.
PARKIRIŠČA BODO OSVETLJENA
Izola je to poletje bogatejša za dve plačljivi parkirišči in sicer za tisto ob Kosovelovi ulici (v bližini stare bolnice) in za novo parkirišče ob Tomažičevi ulici (pri Hotelu Delfin). Učinki urejanja parkiranja na območju stare bolnice so kar zadovoljivi, saj težav kakršne so bile tam pred leti letos še ni bilo. Tudi novo parkirišče na območju nekdanjih stavbenikovih delavnic se je izkazalo za uspešno potezo, čeprav je jasno, da ga s parkirnino finančno ne bodo pokrili, saj pobirajo parkirnino le ob vikendih. Čeprav je med tednom tam parkiranje brezplačno je še vedno veliko tistih, ki raje nepravilno parkirajo ob Tomažičevi ulici od koder so v zadnjem času odpeljali s pajkom kar precej vozil a to lastnikov še vedno ni izučilo.
Nasploh se zdi, da so tudi s finančnim i učinki pobiranja parkirnine na občini kar zadovoljni. Po besedah županje je že skoraj izpolnjen njen celoletni pesimistični del napovedi, saj so do sredine julija iztržili približno 14 milijonov tolarjev, čeprav sta zgoraj omenjeni parkirišči odprti šele dober mesec. Če se bo ta trend nadaljeval bodo tako zbrana sredstva porabili za osvetlitev parkirišč na Lonki in za staro pošto, kar bo izboljšalo varnost tam parkiranih vozil.
Kot novost še to, da bodo naslednji teden pričeli z nočnim varovanjem na parkirišču pri ladjedelnici, kar bo poizkusno trajalo 2 meseca in v občini upajo, da bodo na ta način na to parkirišče privabili tudi domačine, ki zdaj na vse mogoče načine parkirajo po mestnih ulicah in trgih.
Sredi sezone bo Izola dobila še eno veliko gradbišče. Že v ponedeljek, 3. avgusta, bodo namreč delavci Stavbenika začeli postavljati gradbišče na Manziolijevem trgu, kjer bo vse potrebno za zahtevni gradbeni poseg pri obnovi Manziolijeve palače. V državnem proračunu je za ta meddržavni projekt pripravljenih 109 milijonov tolarjev, ki jih je treba začeti uporabljati čimprej, sicer se lahko zgodi, da jih ne bodo mogli uporabiti v celoti. Projekt obnove Manziolijeve palače bomo predstavili v enem od naslednjih Mandračev, tokrat pa velja zapisati to, da bodo gradbinci zasedli skoraj dve tretini trga, kar seveda pomeni, da se bo moral že naslednji teden Mediteran festival seliti na drugo lokacijo. Županja predlaga, da bi kot rezervno lokacijo uporabili dvorišče stare italijanske osnovne šole, organizatorji pa predlagajo, da bi festivalsko dogajanje preselili na Veliki trg, saj bi na ta način dobro opozorili na prihajajoči Ribiški praznik, ki ga sicer predstavljamo na 10. strani.
CESTE SO KONČANE
Z nekaj več kot dvajsetdnevno zamudo je v glavnem dokončano obnavljanje Morove, Dantejeve ulice in Drevoreda 1. maja. Pri preplastitvi je izvajalec na posebno zahtevo občine uporabil 50 odstotno mešanico eruptivnega peska, kar naj bi zagotavljalo večjo varnost vožnje kot doslej uporabljen asfalt s 100 odstotnim apnenčastim peskom.
Zadnja dela na pločnikih naj bi bila dokončana v nekaj dneh, županja pa je še enkrat povedala, daje soglašala z deli sredi sezone zato, ker seje želela izogniti nevarnosti, da investitor jeseni ne bi imel več denarja za ta poseg.
CELJSKI SEJEM in ŠPORTNE IGRE
Območna obrtna zbornica Izola obvešča vse svoje člane, da bo tudi v letošnjem letu sodelovala na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal od 11. do 20. septembra 1998. V letošnjem letu bo naše sodelovanje potekalo v nekoliko drugačni obliki, saj se načrtuje skupno sodelovanje sedmih Primorsko-Notranjskih zbornic. Glede na to, da so priprave v zaključni fazi, Območna obrtna zbornica Izola poziva vse svoje člane, interesente za razstavljanje lastnih proizvodov v okviru Območne obrtne zbornice Izola, da svoje sodelovanje prijavijo na sedežu zbornice, v Izoli, Brkinska št. 13 in sicer s pismeno prijavo, katero vam bomo vročili ali pa nam prijavo posredujejo po pošti, najkasneje do 15.avgusta 1998.
Poleg gornjega obveščamo člane, da se bo zbornica tudi v letošnjem letu udeležila športnih iger obrtnikov in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ki se organizirajo v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in sicer v soboto, dne 12. septembra.
Razpisane so naslednje panoge:
Ženske: keglanje, tenis, pikado Moški: keglanje, tenis, pikado, mali nogomet in vlečenje vrvi.
-Z \
E- r
Vse obrtnike - športnike naprošamo, da ekipe prijavijo najkasneje do 15. avgusta 1998 na sedež Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska št.13.
OBMOČNA
OBRTNA
ZBORNICA IZOLA
MARINA ŽE IMA UPRAVLJALCA
Županja je odgovorila tudi na nekatere izjave iz tiskovne konference Slovenskega foruma, ki jih je v zvezi s spremembami odloka o gospodarskih javnih službah izrekla občinska svetnica Jelka Morato Vatovec. Ta je novinarje opozorila, da omenjena sprememba odloka dejansko prenaša odločanje o oddajanju koncesij iz občinskega sveta na občinsko upravo in na drugi stopnji na župana. To je tudi zapisano v spremembi odloka, ki jo je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. pri tem pa so se predlagatelji sklicevali na odločbo ustavnega sodišča, kije v primeru koncesije za plinovod v Ptuju tolmačilo, da je odločanje o takšni koncesiji stvar upravnega postopka in ne odločanja na občinskem svetu, kot je bilo zapisano v odloku, ki ga je izolski občinski svet sprejel leta 1995. In čeprav, po besedah županjem, ta sprememba odloka ni prišla na dnevni red zaradi marine ampak zaradi dimnikarske službe, je odlok o turističnem pristanišču napisan prav v tem smislu, saj določa, da marina že ima koncesionarja, to je sedanji upravljalec (Porting d.o.o.), glede na dolžino trajanja koncesijske pogodbe pa bo čez deset, dvajset ali več let pridobivanje novega določeno na upraven in zakonsko urejen način.
BO STARA ITALIJANSKA OŠ POSTALA MLADINSKI HOTEL?
kulturnim in izobraževalnim ustanovam (npr. Godba na pihala, Delavska univerza itd.), različnim mladinskim skupinam in drugim podobnim organiziranim oblikam mladih, v poletnem obdobju pa bi jo spremenili v mladinski hotel.
Ob začetku prenavljanja Manziolijeve palače je eden od predlogov tudi ta, da bi na dvorišče šole preselili festival Mediterana, vendar zadnje besede o tem predlogu še ni.
O usodi stare italijanske osnovne šole Dante Alighieri je slišati kar precej idej. Najprej je bilo celo govora o tem, da bi jo namenili novemu sedežu sodišča, ki naj bi se preselilo iz Pirana, vendar so Pirančani še pravočasno ugotovili, kaj bi za njihovo mesto pomenil umik takšne ustanove in so zgradbo na Tartinijevem trgu zgledno prenovili.
Kasneje je občina iskala dobrega kupca, vendar ga ni bilo moč najti, saj je bilo o zgradbi napisanega in povedanega preveč slabega, da bi bila zanimiva za morebitne investitorje.
Ker pa stavbe le ni v tako slabem stanju kot se je zdelo se v občini zavzemajo za to, da bi jo izven sezone namenili različnim
'V
LE NAVADITI SE JE TREBA
Življenje brez avtomobila pred vrati sploh ni tako nemogoče, ko se zdi na prvi pogled. Povprašajte stanovalce Ljubljanske in Koprsake ulice, ki so še pred kratkim vozili po obeh ulicah v obe smeri, kako bi reagirali, če bi kdo zdaj predlagal naj ulici spet odprejo za promet in parkiranje.
Zdaj se nekaj podobnega privajajo tudi stanovalci Kopališke in sosednjih ulic, saj jih avtomobilskega navala rešuje elektična rampa, ki deluje s pomočjo daljinskega upravljalen. Prav kmalu se bodo morali takšnega varovanja pešcev in tišine privaditi tudi drugi deli mesta, sicer bo Izola izgubila prijaznost s katero se lahko pohvali danes. Gradež ali Novigrad sta lahko dobra primera iz neposredne bližine, kako se streže tem stvarem.
KLEVI KOCJANČIČEVA NAGRADA
Tudi izolski občinski svetniki so na zadnji seji soglašali s predlogom, da se letošnja nagrada Janeza Kocjančiča. * ki jo vsako leto prejme eden od 5 ustvarjalcev s področja istrske kulture, dodeli izolskemu oblikovalcu, ■j fotografu in slikarju. Lucianu Klevi.
Kleva je nedvomno eden najbolj Jln aktivnih umetnikov italijanske M skupnosti, ki je tudi predlagala, da • prejme omenjeno nagrado. Vrsto let že vztraja pri svojstvenih fotografskih eksperimentih, kijih nenehno prepleta
slikarstvom, vse to pa uspešno uporablja tudi pri svojih oblikovalskih delih.
Končal je študij na prestižni akademiji Brera v milanu, hkrati pa je študiral tudi fotografijo in oblikovanje. Posebej pa je nanj vplivala Istra, ki se ji je posvečal z vsem kar je študiral, pa še z glasbo, saj je nekoč igral pri kultni Istranovi, zdaj pa nastopa s skupino Istrski mužikanti, eksperimentira z Ladom Jakšo, snema z Vladom Kreslinom in ustanavlja skupino, ki bi na sodobnejši način pristopila k istrski glasbeni dediščini. Skratka, letošnjo nagardo bo dobil človek, ki ima svoje najboljše projekte še pred seboj.
USTAVNO SODIŠČE |E ZA SERVIS
Pravzaprav se ustavno sodišče ni odločalo o bencinskem setviso nad Jagodjem pač pa je ocenilo zakonitost Odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis Jagodje - sever in odločilo, da odlok NI v neskladju z zakonom.
Postopek za oceno zakonitosti sta na ustavno sodišče, po sklepu odbora za izvedbo referenduma, naslovila Robert Prelc in Alojz Padar. Ustavno sodišče je na predlagano oceno odgovorilo s pregledom izpolnjevanja zakonskih določil v zvezi s pridobivanjem vseh potrebnih dokumentov za gradnjo in ugotovilo, da so postopki potekali v skladu z zakonom, da je bil čas za javno razpravo še podaljšan, da je župan v svojem predlogu upošteval precej zahtev krajanov Jagodja, da je bil prvotni načrt bistveno spremenjen (umaknjen motel, bazen, mehanična delavnica itd.) in da je sprejet dokument v skladu z zakoni s tega področja.
Tako se je končala nekaj več kot enoletna avantura enega od nekaj dokumentov, ki jih je v presojo dobilo ustavno sodišče. Zdaj bo počasi na vrsti odločanje ustavnih sodnikov o projektu marina in posameznih delih tega objekta, ki zaradi ustavnega spora stojijo s čimer se seveda povzroča določena materialna škoda. Res pa je tudi, da se moramo navaditi na to, da občani pač ne hodimo več po svetu z zaprtimi očmi in da smo pripravljeni boriti se za okolje v katerem živimo. Investitorji bi se tega počasi morali privaditi.
KOMPLETIRAJTE KNJIGO RECEPTOV
lutli v tej številki Mandrača objavljamo osem novih receptov za pripravo starih domačih jedi, ki so sicer izšli v knjižici, ki jo je izdal Radio Koper, prispevali pa so jih poslušalci oddaje Daj povej.
Če bi radi dobili priročno knjižico receptov odrežite in prepognite list tako kot je narisano in dodajte prejšnjim. Čez teden dni bomo objavili še zadnjih osem receptov, ki jih preprosto spnete in knjižica bo nared za uporabo.
TOKOVI SKOZI IZOLO
Pravkar končana urbanistična delavnica Tokovi 98, ki je poleg Benetk in Rovinja potekala tudi v Izoli, bo dobila svoj epilog na razstavi projektov, ki bo oktobra na ogled v Izoli. V prostorih beneške fakultete za arhitekturo pa smo si lahko ogledali zaključno predstavitev projektov, ki so jih v 14 dneh realizirali sodelujoči študentje in mladi arhitekti iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Nizozemske, Turčije in Slovenije. V dokaj skopo odmerjenih minutah namenenih predstavitvi posameznih projektov smo bili priča plazu idej in razmišljanj o obstoječih, možnih in namišljenih povezavah v prostoru severnega Jadranskega morja.
Seveda nas je najbolj zanimalo, kakšne ideje in prostorske rešitve so se mladim,	bodočim
arhitektom porodile ob stiku z našim mestom. Alenka Korenjak iz Kranja, študentka	4.letnika
ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Yonca Ersin, ki je pravkar diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v domačem Istanbulu sta bili nad Izolo navdušeni. " V Izoli sem bila prvič - no, ja enkrat prej sem se tu ustavila za pet minut - tako, da sem bila pravzaprav presenečena, da imamo v Sloveniji takšna zanimiva mesta, " je povedala Alenka. Njena kolegica Yonca ni mogla skriti navdušenja: " Res sem zadovoljna, da sem se udeležila delavnice in spoznala te čudovite kraje. V Izoli sem se takoj počutila udobno in domače, saj je zelo prijetno mesto. Še posebej mi je bilo všeč, ker je Izola tako prazno mesto - ponoči na primer na ulici ne srečaš skoraj nikogar. Istanbul, kjer živim, je namreč z ljudmi prenatrpano mesto in taka sprememba je bila zame enkratna.’’ Ob tem ji je pritrdila tudi prijateljica iz Istanbula, ki je dejala, da bi radi prišli na počitnice v Izolo, morda že kar naslednje leto.
Sicer pa sta se Alenka in Yonca v okviru delavnice z naslovom " Javni
prostori", skupaj lotili parkirišča poleg izolske Lonke, ki sta mu dali novo vsebino. "Ta stična točka med kopnim in morjem sedaj nima ne prave funkcije, ne identitete, saj je tu parkirišče. Tega sva umaknili pod zemljo in na tem območju predvideli zeleno površino, ki pomeni povezavo med morjem, starim mestom in hribovitim zaledjem. Nizki, med seboj vzporedni objekti spominjajo na ozke mestne ulice, s svojimi valovitimi pohodnimimi strehami, na katerih so travnata sprehajališča, pa na morske valove in hkrati na okoliško zeleno hribovito pokrajino. V objektih so trgovine, raznovrstni lokali in podobne dejavnosti, vse, kar lahko pričara pristni duh starega mesta. Z glavne ceste (čez sedanjo Lonko), bi čez strehe nizkih objektov speljali most, nekakšen pomol, ki bi povezal cesto in morje. Za senco bi uporabili platno, kar bi spominjalo na jadra. Skušali sva ustvariti prostor z novo funkcijo in identiteto."
Tudi udeleženci delavnice na temo turizma so se ukvarjali z Izolo. Z nalogo umestiti dejavnosti mladinskega turizma sta se spopadla Robert Mordyck, študent Akademije za arhitekturo iz Rotterdama ter Boštjan Peršolja iz Solkana, sicer študent Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. "Na razpolago sva dobila dve lokaciji, staro italijansko šolo in območje letnega kina v Arrigoniju. Odločila sva se, da tidve lokaciji poveževa z pešpotjo. Tako bi bila stara šola predvsem namenjena spanju in prehranjevanju, v Arrigoniju pa bi bil prostor za vsakovrstne programe: seminarji, predavanja, filmske, gledališke predstave... V bližnjem gozdičku bi namestili mobilne paviljone namenjene raznim aktivnostim. Na območju bližnjega tovarniškega kompleksa je po načrtih predviden nakupovalni center, ki sva ga zasnovala tako, da se ena tovarniška hala ohrani. Na območju parkirišča pri Lonki. mimo katerega poteka pešpot, sva predvidela podzemno garažno hišo, nad njo pa zeleno površino s paviljonom, namenjenim trgovski iz zabaviščni dejavnosti," sta razložila svoje ideje Boštjan in Robert.
Druga skupina je razmišljala o možnih povezavah med obalo in zaledjem, ki zajemajo celo vrsto aktivnosti: od raznih vodnih športov,
Drevored l.maja 4a Izola / tel.: 647 - 050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211
ZA VAS
IZDELAMO
FOTOGRAFIJO
20 X 30 cm
GRATIS
pri vsakem razvijanju filma (135 mm )
V od 1.7. do 31. avgusta
plezanja,
pohodništva,jahanja, kmečkega turizma... Ena izmed delavnic se je ukvarjala predvsem s prometnimi povezavami in v okviru tega izdelala idejno rešitev vodne povezave s kanali preko Istre med Izolo in vzhodno istrsko obalo.
Na delavnici z naslovom "Voda in veter" so se ukvarjali z idejo o letališču na sredi Severnega Jadrana, ki bi služilo kot povezava med Italijo, Hrvaško in Slovenijo ter hkrati pomenilo zračno povezavo tega območja z ostalim svetom. O svoji ideji za letališče je pripovedoval Davorin Počivašek iz Celja, študent 4.letnika arhitekture v Ljubljani:" Profesor nam je rekel, naj opazujemo morje in ob tem se mi je porodila ideja o stekleni oz. prozorni pristajalni ploskvi. Od daleč bi bilo tako videti, kot, da na morju pristajajo galebi."
Po besedah ene izmed mladih udeleženk so takšne delavnice za študente zelo koristne, saj se spoznajo z drugačnimi načini dela in razmišljanja, ki jih na fakultetah, ki jih obiskujejo, niso vajeni. V Izoli pa smo imeli priložnost spoznati nekaj idej nepristranskih opazovalcev.
(kb)
Foto: ARTFOTO Izola
VESLANJE
Dne 25.-26. 7. so se veslači VK Argo udeležili Evropske regate prijateljstvav San Giorgio di Nogharo (I). To je bila prva prireditev zapionirje. Sodelovali so klubi iz štirih držav, ki so se v soboto pomerili v klasični regati. V nedeljo pa so vse udeležence med sabo pomešali, tako da v enem čolnu tekmovali udeleženci iz različnih klubov in narodnosti v duhu prijateljstva in zabave za te najmlajše veslače. Nekateri med nijminiso dopolnili niti 10 let kot npr. Jan Hrvatin.
Veslači so se razšli z prelepimi vtisi in z nasvidenje drugo leto.
Rezultati:
(prva številka pomeni uvrstitev prvega dne, druga drugega)
Hrvatin Jan 2.
Ramuševič Nina 3/4 Štrancar Mateja 2 Zadel Maja 4/3 Klarič Janja 2/2 Tomažič Tina 4/1 Može Staš 2/1 Pulin Jan2/1 Kerin Kristjan3/2 Mezgec Andrej 3/2 Ljubič Simon 3/3 Baruca Simon 1/4 Kitič Milan 4/1 Gams Jure 3/2

Športna trgovina
Kraška 8, Izola tel.: 645/375
ZA EVROPO PRIJATELJEV
JADRANJE
Tina Čeligoj odlična
Svetovno prvenstvo v razredu optimist se je uspešno končalo tudi za Slovenijo. Izolanka Tina Čeligoj je namreč osvojila izvrstno trinajsto mesto med v konkurenci skoraj 200 optimistov iz 47 držav. Naslov svetovnega prvaka je osvojil Tržačan Mattia Presich. Tina je dosegla sledeče uvrtsitve: 6.,9.9.,6.,13.,10.,9.,6.,38.,10.,26.,9.,11,5.
Evropa brez vetra
Mladinski jadralci v razredu evropa so na svetovnem prvenstvu v Travemuende v Nemčiji imeli srečo z vremenom le prvi dan. Nato pa se je pojavilo bretzvetrje. Svetovnega prvenstva se udeležuje 140 jadralk in 140 jadralcev, med njimi tudi trije iz Slovenije natnčneje iz Izole. V nemčijo so namreč potovali Tine Može (JK Jadro),
Andreja Rener (Burja) in Primož Mislej (Olimpic). Po prvem tekmovalnem dnevu sta tko mladinca v moški kategoriji kot mladinka uvščeni v drugo tretjino jadralk oziroma jadralcev.
Vseboljša Čopi in Margon Na evropskem prvenstvu v razredu 470 pa sta ena izmed najboljših slovenska jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki sta pred pred zadnjimi tremi plovi celo vodila. Podunavac in Petrič sta bila uvrščena na rep 1. kvalitetne skupine.
Pri dekletih sta orlova un maučevčeva uvrščeni 16 mesto, Vena Deklevja in Katja Štravs pa sta 20.
NOGOMET
Pri kortežanskemu tretjeligašu so že pred 15 dnevi pričeli s pripravami na novo sezono. V novi sezoni bodo Kortežani igrali na višjem nivoji tekmovanja v ta namen pa so se tudi okrepili.
-------Prišla sta Peršič iz Dekanov in
vratar Rečnik iz mirenske Adrie.
V	nedeljo so v prvi prijateljski tekmi premagali Koperinvest z 2:1, v sredo so igrali z Dekani v soboto pa bodo gostili Dragonjo.
Zelo resno pa razmišljajo o nastopu v primorski ligi v Mladinskem nogometnem klubu v Izoli. Tudi tam naj bi se člani že zbrali na treningu.
KOLESARSTVO
Tudi mesto Izola se vključuje v Evropsko kolesarsko mrežo. V ta namen bo Izolo jeseni obiskala tudi kolesarska karavana.
V	kolesarski zvezi Slovenije, pa razmišljajo, da bi v Izoli organizirali krožno kolesarsko dirko po vzoru Velike nagrade Kranja. Proga naj bi bila speljan iz Izole v Korte, Sečovlje, Dragonjo, Šmarje, Gažon, Baredi, Izola.
Prve lastovke novega prvenstva sp se že prikazale. Člani Moškega dela (uprava) se že zbirajo. Kaj velikega se niso zmenili, saj so dobesedno kapljali v dvorano. Vse je potrebno zopet postaviti v stare
okvirje, to pa je na začetku vedno težko. Moška stran vsaj nekaj miga, pri dekletih pa še vedno ni čutiti bližajočega se prvenstva. Glavna novost v rokometni dvorani bo tokrat na tleh. Igralna ploskev (parket) je obnovljena, predvsem lepša. Torej bodo letos igralci in igralke imeli "lepo podlago". In če je temelj dober, je tudi lažje nadgraditi. Seveda pa ne gre tako, igralna ploskev tala in tako prenese marsikaj, upajmo da letos čimveč zmag. Fantje 11 krat, dekleta 9 krat na izolskem parketu. Res da obe ekipi v prvo gostujeta, sicer pa zakaj ne bi začeli s presenečenjem. Če se zapeljem 365 dni nazaj so nas oboji "lepo presenetili". Kar nekaj kol smo nosili primat zadnjega, toda proč z zgodovino. Tudi drugače sem zavrtel stvari nazaj, moja pisanja pred enim letom so se s časom uresničila. "Jasnovidec ”, kako laskavo, ampak pustim se tudi
presenetiti. O imenih sem nekaj že pisal, prihodnji teden pa bo tudi že vse vidno. Trenerja Kastelica še ni na morju, tudi novih okrepitev še ni na spregled.
Tudi ženska stran še v globoki senci, njim pa še toliko težje, administracija šepa, finance pa globoko pod ničlo. Kako bi se prilegla hitra in učinkovita rešitev, vendar ni videti kaj odrešilnega. Ja, tudi tarnati znamo ! Nekdo je razlagal, da v bistvu denar leži povsod okrog nas le videli ga je treba in znati pobrati. Zgodi pa se da opaziš jurja, ker pa je ravno nedelja, ga ne pobereš, adijo zaslužek!
POD
BELVEDERJEM
Nova privlačnost v Izoli
KLJUB ZAMUDI ALI RAVNO ZARADI NJE, SE BULEŽANOVI NE DAJO
V izolskem pristanu se je sredi julija zgodil še en težko pričakovani dogodek, tako za lastnika čolna Delfin II, Milenka Buležana, kot za vse tiste, ki stavijo na drugačen način preživljanja prostega časa. In teh v Izoli, vsaj tako Milenko, ni malo. Gre za ljudi, ki ob obisku mesteca z nasmehom, iščejo sprostitev na ladji, kjer je kar nekaj možnosti. Poleg panoramskih voženj (Izola-Piran-lzola), piknikov, nočnih voženj, je Milenko kot letos edini ponudnik ribjih dobrot na barki zadel v polno.
Od 26.julija dalje je moč degustirati plavo, pa tudi belo ribo, da o izbiri pijač ne govorimo.
Seveda je priprava hrane v rokah Milenka in kuharice, ki se na te stvari še kako spozna. O tem sem se lahko prepričal dan pred otvoritvijo gostinske dejavnosti na Delfinu. Mnenja udeležencev, tako tujih, kot domačih gostov, so enotna - odlično je. Vse te dobrote bo moč izbirati vse do zadnjega avgusta, seveda v večernem času.
Kljub temu, da je Delfin II prišel v Izolo z enomesečno zamudo - idejni projekt je Milenkov , čoln z 50 sedeži je bil narejen v Italiji - pa je že ob prihodu v slovensko morje, po prepričanju vseh, ki se na tovrstne plovne objekte spoznajo - dobil odlično oceno.
In kar je najpomembneje, kljub močni konkurenci različnih ponudnikov, jo pri Buležanovih ni čutiti.
Sicer pa ima Milenko, ki mu je v oporo pri načrtih in delu žena Rozana, kar nekaj izkušenj pri tovrstni aktivnosti. Leta 1994 je poskusil prvič. Z resnim in profesionalnim pristopom, sije pridobival nove potnike. Tudi iz različnih gospodarskih družb.
Zato odločitev o nakupu novega čolna.
In kaj bo Milenko počel po turistični sezoni ? Odgovor je preprost -nadaljeval bo z ribiško dejavnostjo. Novi močni motorji na Delfinu II mu omogočajo hitrost in lov v mednarodnih vodah, kar je za druge profesionalne ribiče, prav zaradi večjih stroškov goriva, večkrat manj zanimivo.
Vlado Ostrouška
IZOLA PRIVABLJA TUDI TABORNIKE
Taborjenje je ena najznačilnejših oblik počitnikovanja, še zlasti poleti. Taborniki se skrivajo ob morju, ob jezerih, gorah... Najdemo jih tudi v naši Izoli oziroma v Jagodju. Nekateri so se tam že ustalili, saj prihajajo k nam že več let.
Obiskala sem skupino tabornikov, ki bodo pri nas taborili zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu. Sicer pa naj vam podrobneje predstavim njihovo početje v dneh, ki jih preživljajo pod šotori na vzpetini nad Jagodjem. Prihajajo iz Spodnje Idrije in zato bodo največ časa posvetili morju, saj bodo v njem kar tri do štiri ure na dan.
TRAVA SPET PREKRILA MORSKO GLADINO
Prav klavrna je bila minuli četrtek navsezgodaj zjutraj podoba morske gladine v izolskem mandraču. Med barkami so plavali kupi morske trave, vmes pa takšni in drugačni odpadki naše civilizacije - od pločevink, embalaže, do bolj tistih bolj intimnih predmetov, ki jih ženske uporabljajo nekaj dni na mesec.
"Zahodnik, ki je pihal preteklo noč, je najbrž to nesnago prinesel z morja," je ugibal vodja komunalne luke Slavko Dobrin, ki smo ga pobarali, kako je s tem, ko je z grabljami vlekel iz morja šope morske trave, ki ji ni bilo videti ne konca, ne kraja. Tako je bilo potrebno na pomoč poklicati ekološko plovilo koprskega Hidra, ki pa lahko čisti le na odprti površini, ne more pa med barke ali skale. Zato se je potrebno tega lotiti kar z grabljami.
In potem, ko se je dan nagibal v večer, kot bi pihnil - naenkrat je nesnaga izginila. Morje je še enkrat pokazalo svojo nepredvidljivost -tako kot je nesnago prineslo, jo je pač tudi odneslo.
"Fantu, ki nam med počitnicami pomaga, sem rekel, naj pride popoldan, ker sem zaradi vetra pričakoval, da bo zvečer morje spet naplavilo umazanijo. Pa sem ga moral poslati domov, saj je bilo naenkrat morje spet čisto," pripoveduje Slavko, ki meni, da bi se morali v prihodnosti tovrstnim slučajem izogniti.
"Če bomo v prihodnjih letih gradili nov valobran, bi morali razmišljati o postavitvi zračne zapore, ki se jo vklaplja po potrebi in jo imajo v portoroški marini.
Gre za preprosto plastično cev, ki puha zrak in z mešanjem vode zadržuje takšne naplavine izven pristanišča."
Kakorkoli že, če se gremo turizem, zagotovo ne bomo mogli prepuščati čistoče morja ob osrednji mestni promenadi le muhavosti vremena ali ročnemu čiščenju nesnage iz morja, še posebej, če obstajajo načini, kako to učinkoviteje opraviti.
(kb)
Vsako jutro jim bo lepo v gozdni šoli ( preiskovali bodo rastje pri nas), popoldne jim namakanje v morju ne bo ušlo ( namignili so, da se bodo kopali v Delfinu, kjer vstopnine ni potrebno plačati), zvečer pa so na programu delavnice.
Otroci se bodo zabavali ob glasbeni, orientacijski in likovni delavnici... Izdelovali bodo makete, gradili stolpe iz pločevink, skratka ustvarjali. Kot pa sem sama opazila so letošnji taborniki zelo čisti, saj za sabo lepo pospravijo in vsako jutro odnašajo smeti na bližnje smetišče.
Anja Bajda
V Yiddišu Di naye kapelye pomeni preprosto »nova skupina«, vendar je skupina, ki jo sestavljajo glasbeniki z različnih koncev sveta bolj usmerjena v klasični vzhodnoevropski klezmer kot v sodobne oblike, ki so se tako približale pop glasbi. Njihov repertoar obsega tako klasične popularne klezmer melodije kot tudi pesmi, ki so jih sami odkrili v vzhodnoevropskih židovskih skupnostih, ali pa tiste ciganske napeve, ki so jih prepevali pred holokavstom. Njihovi aranžmaji odsevajo vzhodnomadžarski, romunski in moldavski stil vaških židovskih skupin, ki uporabljajo violino, klarinet, harmoniko, bas, moldavsko lutnjo in poik, tolkalo izpod Karpatov.
Dl NAYE KAPELYE so:
Bob Cohen - violina, mandolina, boben, vokal ChriStina Crovuder klavirska harmonika, boben, vokal Geza PenzeS - bass, koboz, vokal
lanosBarta-klarinet
Di Naye Kapelye igrajo židovsko glasbo brez nostalgije.
rMTiniTirn
Veseli smo, da na letošnjem Mediteran festivalu predstavimo skupino, ki je trenutno ena najpopularnejših folk rock skupin na italijanskem polotoku. Bandabardo so nastali 8. marca 1993 in začeli tako kot takšne skupine začenjajo: na ulici in v lokalih, posneli so dve plošči, ki sta bili med kritiki izvrstno ocenjeni, skupina pa je dobivala vse več privržencev, sodelovali so z Litfibo in C.S.I., A. Chimentijem, Negrito in še nekaterimi italijanskimi skupinami drugačne glasbe. Pesem z njihovega zadnjega albuma »Beppeanna« je to poletje ena najbolj predvajanih na italijanskem glasbenem TV kanalu - Videomusic. Bandabardo so šestčlanska skupina z močnim ideološkim nabojem in glasbo, ki je pisana na kožo vsem »frikom« tega sveta. Je trda in hkrati etno, je prodoma in hkrati intimna, je moderna in tradicionalna.
BANDABARDO so:
Enrico ErriauezGreppi kitara, vokal JUH. Flnaz • solo kitara Paollno - tolkala OllP - kitara, klaviature Don Bachi - kontrabas, bas II glovaneNuto bobni
Zakaj bi gledali TV, če lahko v živo spoznate friketone z imenom Bandabardo.
5.Primorski poletni festival
Četrtek, 30.julij ob 19.00 Izola- Verdijeva ulica
MARIONETAS DEL MATADERO
Kabaret z uličnimi marionetami
KULTURNO DRUŠTVO "SAMO" SOCIETA' CULTURALB
BERTOKI
BERTOCCHI
POLETJE 998 O F* E N
PETEK - VENERDI - FRIDAY f
OBALA-KE' BALA
PLEŠEMO POD r-3- * * / A \
Sl BALLA SOTTO LE	\ A ■* *
VSTOP PROST - ENTFIATA LI8ERA
PROGRAM RIBIŠKEGA PRAZNIKA 1998 petek, 21.8.1998
A) KULTURNO ZABAVNI PROGRAM
URA od-do	prizorišče	program	izvajalci
19 00-20 30	Od Trga Republike vzdolž Sončnega nabrežja do Velikega trga in nazaj	promenadni koncert Godbe na pihala in mažoretk	KD Divača
21 00-01 OO	oder na Lonki	glasbeni program	Glasbena skupina AVIA BAND
21 00-01 OO	oder na Velikem trgu	glasbeni program MEDITERAN FESTIVAL	Glasbena skupina The V ' cntilators
B) ŠPORTNI PROGRAM
18 00-01 OO	ob stojnici,kjer bo tudi srečelov KKD	Kegljaški turnir	Kegljaški klub MEHANO Izola
A) KULTURNO ZABAVNI PROGRAM		sobota, 22.8.1998	
20 00-21 OO	Sončnega nabrežja do Velikega trga in nazaj	Ulični teater	ALBERT & FRIENDS INSTANT CIRCUS
21 00-02 OO	oder na Lonki	glasbeni program	Glasbena skupina OKTAVI J A BRAJKA
18 00-20.00	oder na Velikem trgu	VELIKA TOMBOLA	Moški rokometni klub Izola
21 00-02 OO	oder na Velikem trgu	glasbeni program	Glasbena skupina GITANO
22 30-00 15	pomol v Mandraču	gledališki spektakl BAZA	TEATER GROMKI
B) ŠPORTNI PROGRAM			
B 00-17 00	na peščenem igrišču v Simonovem zalivu	Beach volley-žensko	Ženski odbojkarski klub Izola
8.00-20.00	na igriščih v Simonovem z oz za športno halo v Kraški	Turnir: PANDOLO	KI Š D Izola
8 00-20 OO	del Sončnega nabrežja in v Mandraču	Ribiške delavnice, plezanje po vrvi in vlečenje male vrvi	Morsko-športni klub MENOLA IZOLA
9.00-19.00	na tenis igriščih v Simon, zalivu in v Marini	Tradicionalni teniški turnir dvojic	JZ KŠP Izola OE Center za šport Izola
9 00-18 00	v telovadnici Arrigoni	Ekipni namiznoteniški turnir za dečke in deklice	Namiznoteniški klub Izola
1000-1600	mostni stadion Izola	Nogometni turnir starejši dečki	Nogometni klub Izola
16.00-21 00	igrišče v Jagodju	Košarkarski turnir - trojke	Košarkarski klub Izola
18 00-02 00	ob stojnici,kjer bo tudi srečelov KKD	Kegljaški turnir	Kegljaški klub MEHANO Izola
		nedelja, 23.8.1998	.
A) KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM			
19 30-20 30	oder na Lonki	program za otroke POJOČI KUHAR	Matej Zakonjšek iz Trbovelj
21 00-24 OO	oder na Lonki	glasbeni program	glasbena skupina NUDE IN SOUND ATTACK
21 OO 01 OO	oder na Velikem trgej	glasbeni program	Glasbena skupina SUKAR
B) ŠPORTNI PROGRAM
	Prihod po Sončnem nnbre-		Konjeniški klub
17 00-20.30	žju do svetilnika in povratek po isti poti nazaj	ALKA	MEDLJAN
AVGUST - DOPUST OBVESTILO
IZ ZASEBNE ORDINACIJE SPLOŠNE MEDICINE ANDREJ DERNIKOVIČ, DR. MED.
Sporočam, da sem od ponedeljka 3. avgusta odsoten zaradi rednega letnega dopusta.
V mesecu avgustu me bo z vsemi pooblastili nadomeščal dr.med. Pešič Tihomir v svoji Zasebni ordinaciji splošne medicine v Morovi ulici 6a (depandansa poleg hotela Simonov zaliv).
Prosim, da se najavljate k njemu in k medicinski sestri Ester Kleva na telefonsko številko 463 602 ob ponedeljkih popoldne, ostale dni pa dopoldne. Če gre za nujno potrebna zdravila ali nujno potrebne avgustovske napotnice, za nova bolezenska stanja ali pa za bistvena poslabšanja že znanih težav.
Prosim, da spoštujete način naročanja in dela, ki ga v svoji ordinaciji uveljavlja dr. Tihomir Pešič. Prosim, da v primeru potrebe po receptih s seboj prinesete pisni seznam zdravil, kijih potrebujete, kajti vaša originalna dokumentacij ne bo dosegljiva.
Bo pa v ordinaciji dr. Pešiča dokumentacija vseh pacientov, ki so v bolniškem staležu.
Enako je kolega pristojen za druga urejanja bolniškega staleža.
Za nenadna, življenje ogrožujoča stanja pa je podnevi za vse občane stalno dosegljiv zdravnik po posebnem seznamu: kdo je to in kje dela izveste na telefonski številki ZD Izola: 645 830. Ponoči pa je na isti številki in kar v ZD Izola nočno dežurstvo kot že vsa leta do sedaj.
Želim vam čimbolj zdrav avgust in nasvidenje prve dni septembra.
S TV PRIMORKA V KRALJESTVU BELEGA MEDVEDA
Tam, kjer kraljuje beli medved, je dežela snega, ledu, drobnega rastlinja in polnočnega sonca. To kraljestvo je obiskala Alenka Saksida z možem, ko sta se v to deželo odpravila zato, da pretečeta in doživita maraton tudi drugače, kajti nikjer drugje ni tako, kot je tu.
Kako je tam na severu na Spitsberge, kakih 1000 km južneje od severnega pola, boste izvedeli v pogovoru z gostjo, ki sicer s tekom osmišlja svoje življenje že poldrugo desetletje, pred dvanajstimi leti pa je pretekla tudi prvi maraton na Maratonskem polju v Grčiji. Odtlej sta se Alenka in Bogdan Saksida udeležila mnogih znanih evropskih maratonov. Alenko pa je vedno posebej privlačil sever. Pred dvemi leti sta na Norveškem, ko sta tekla maraton polnočnega sonca, prvič okusila skrivnosti belih noči. Letos pa sta se podala na dolgo pot proti otočju Svalbard, ali kot ga je poimenoval odkritelj - proti Spitsbergom. To je otočje, ki leži v severnem delu Arktičnega morja, njegova površina pomeni nekako trikratno ozemlje Slovenije, življenje in delovanje pa je popolnoma podrejeno zakonom narave.
Spoznajte ta severni del našega planeta tudi vi v oddaji z naslovom Maraton v kraljestvu belega medveda, ki si jo boste lahko ogledali v četrtek ob 20. uri in 30 minut na TV Primorka. Spoznajte svet skozi izbrano besedo Alenke Saksida, ki je tam na severu spoznala, da bogastvo in napuh ob moči narave zbledita, da ni nič bolj pomembno kot to, da živiš tako, kot narekuje narava. Spoznajte te kraje, kjer kraljuje izjemno nevaren, nepredvidljiv in očarljiv beli medved.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
BIBLIOTERAPIJA ZA STARŠE, VZGOJITELJE, UČITELJE IN DRUGE?
Zdenka ZALOKAR DIVJAK: VZGOJA ZA SMISEL ŽIVLJENJA Po knjigi VZGOJA JE ? NI ZNANOST z letnico 1996 je tukaj druga knjiga, ki je tudi izšla pri ljubljanski založbi EDUCY. Avtorica, doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in specialistka za logoterapijo (kot zapiše v predgovoru Janek Musek, mentor doktorske disertacije Osebnost vzgojitelja z vidika logoterapije, 1993), pedagoška vodja vrtca z waldorfsko usmeritvijo v Krškem, skupaj z mag. Trušnovcem nosilka in izvajalka pedagoškega programa na taborih za zdravo življenje, ki so namenjeni otrokom, mladostnikom in njihovim staršem, mentorica in predavateljica izobraževanj MZŠŠ in ZRSZŠ, stalnega strokovnega spopolnjevanja vzgojiteljic, učiteljic ter drugih strokovnih delavk s področja vzgoje in izobraževanja, se občasno pojavlja s prispevki v Pedagoških obzorjih, Zdravstvenem varstvu, Otroku in družini, Planinskem vestniku in drugod. Če v prvi publikaciji razdela človekovo osebnost, njegove razsežnosti, vrednote, bivanjsko praznino in osebnost vzgojitelja ter seže od prenatalnega obdobja, prezgodnje zrelosti sodobnega otroka, ki postaja "mladi starec", do poznega življenjskega obdobja, se v publikaciji VZGOJA ZA SMISEL ŽIVLJENJA osredotoči na antropološko osnovo z vidika logoterapije, otrokov gibalni in govorni razvoj, doživljanje oz. odkrivanje sveta ter osebnostno učenje in zorenje. Katere so značilnosti zrele osebnosti? Gre predvsem za lastnosti, ki prihajajo do izraza v odnosih do sebe, soljudi, v zakonu in družini ter odnosu do materialnih in kulturnih vrednot. Za razvoj posameznikovega učenja in zorenja pa je treba delati na življenjskih podredjih, ki jih Lukasova navaja kot devet kategorij za merjenje življenjskega smisla (str. 145). Med imeni, kijih avtorica zapiše pod literaturo sta razen omenjenih najpogosteje navedena še V. E. Franki in D. Rajtmajer. (nmb)
PRIJATELJI POLETNEGA DEŽJA ali S KATERIMI KNJIGAMI SE JE KNJIŽNIČARKA IGRALA PRED IGRALNO URO S KNJIGO?
Ob prvih deževnih kapljah se miškam v luknji med drevesnimi koreninami pridružijo veveričke Pika, Pepi in Piko ter zajec, ki ubeži pred nalivom. Stisnejo in čakajo, da pojenjajo dež, bliskanje in grmenje. Ko se zvedri, se spet lahko igrajo?
PRIJATELJI POLETNEGA DEŽJA je slikanica založbe EPTA, ki se je znašla na knjižnih policah ob ravno pravem času, na začetku letošnjega poletja. Takšna je nevihta v domišljijskih zgodbah.
Kaj pa pravi znanost? Skuša odkriti, kar se dogaja okrog nas, kako in zakaj- Barbara TAYLOR: ZAKAJ NEKI NASTAJAJO MILNI MEHURČKI, Pomurska založba. Znanstveniki sprašujejo, skušajo najti odgovore z opazovanjem in preverjanjem domnev. Na tak način v poučnih knjigah odgovarjajo na zastavljena vprašanja: Kaj lahko hodi po vodi? Zakaj z rokavčki lahko plavam? Zakaj mi je po prhanju hladno in še veliko odgovorov na mnoga vprašanja.
Kaj je vreme, veter? Vreme je to, kar lahko vidimo že skozi okno. In nadaljuje: Kje je veter? Premikanju zraka pravimo veter, pojasnjuje Neil ARDLEY v knjigi SPOZNAVAJMO ZNANOST. VREME Pri Slovenski knjigi sta izšli še ZRAK in VODA istega avtorja. Priročniki, ki predstavijo pot do znanosti na čimbolj privlačen, zabaven način- z navodili za delo in preprostimi poskusi.
V zbirki Znanost za mularijo založbe Mondena najdeš odgovore na vprašanja o SVETLOBI IN TEMI,
MOKREM IN SUHEM ? z vrsto poskusov. V PARKERJEVEM VREMENU, ki je izšlo v seriji Veselje z znanostjo, v zbirki Moji prvi koraki, pri Pomurski založbi, zvemo, da so najmočnejše vetrove namerili na gori Washington v vzhodnem delu Severne Amerike (371 km/h), pri nas pa burjo na Vipavskem in Krasu, kjer dosežejo sunki 150 kmh, o uničujočih tajfunih ?, kako je z oblaki na nebu kot eni najbolj slikovitih značilnosti vremena, smogu, kumulonimbusi ali nevihtnimi oblaki, kroženju vode. Kako ugotovimo, kako daleč je treščilo? Grom in strela se namreč pojavita skupaj, le da svetloba potuje dosti hitreje kot zvok. Sekunde deliš s tri in dobiš oddaljenost v km. Kdo in kako zbira podatke za vremensko napoved? Zvemo za postaje, radiosonde, poročila z letal, ladij, meteorološke satelite, vremenske karte (pritisk, anticikloni, cikloni), opazovanje smeri vetra, vrednosti na barometru ?, saj so pravilne napovedi vremena dragocene v mnogih odločitvah. Vreme in podnebje vplivata tudi na rastline in živali. Planet Zemlja se deli v t. im. podnebne pasove. Zemeljsko podnebje se je v geološki dobi večkrat spremenilo.
TA ČUDOVITI ZRAK Bonite SEARLE-BARNES še dodatno pomaga otrokom spoznavati svet, v katerem živijo, z odkritji s pomočjo poskusov. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako svet okoli nas vpliva na naše občutke. V TOPLOTI najprej opozarja Kim TAYLOR (DZS, 1994), daje vsak poskus s toploto lahko nevaren in naj ne delajo poskuse s stroji, ognjem idr. vročimi stvarmi brez pomoči odraslega. Razdela sončno, zemljino, rastlinsko, telesno , zračno, ognjeno toploto. O merjenju, učinkih toplote, prenašanju, shranjevanju , izkoriščanju in hlajenju. Pri isti založbi je izšla tudi VREME IN KLIMA ki jo je napisala Fiona WATT. Razlaga, kako različni vremenski pogoji oblikujejo raznolikost klime po svetu ter dejavnosti, naloge in poskuse, ki bodo pomagali razumeti različna vremenska dogajanja in razlage zanje. Napovedi znanstvenikov za bodočnost so si nasprotujoče. Slovarček na koncu knjige pojasni osnovne pojme.
Fotografsko dopolnjujejo posnetki v knjigi Dietra WALCHA in Ernsta NEUHAMPA CHE TEMPO FA ter slikovno naravne katastrofe v knjigi TERREMOTI VULCANI & CO. Za doživljanje in razumevanje prvobitnih elementov s pomočjo ročnih del, iger, poskusov, je pomembna knjiga Norberta LANDE: VODA-OGENJ-ZRAK-ZEMLJA. Otrok najprej čutno, skozi telesno izkušnjo, zaznava elemente, ki so med seboj odvisni. Doživljanje vode s čuti: Kako vodo začutimo, vidimo, vohamo , okušamo, slišimo. Razumevanje elementa vode: Koliko vode je na Zemlji? Kako pride voda v oblake? Kaj se zgodi z deževnico? Zakaj je morska voda slana? Kako pride voda v drevesno krošnjo? Zakaj voda poteši žejo?Je voda vedno tekoča? Zakaj mehurčki v vodi brbotajo? Na koncu so spodbude za ročna dela in igre, poskusi in razmišljanja. Knjiga je nastala v sodelovanju z vzgojiteljicami in učiteljicami in je izšla pri Didakti v tem letu.
Skozi stoletja je LJUDSKA MODROST V PREGOVORIH (Dušica KUNAVER, samozal.) zbrala in ohranila reke o vodi (Žabe ni treba v vodo poditi, Veliko malih potokov naredi reko, Dobro je tam živeti, kjer je dobra voda), o ognju (Iz male iskre velik ogenj, Pameten se pri ognju ogreje, neumni speče, Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti). Pregovore o vremenu in dežju bi našli v PREGOVORIH IN REKIH NA SLOVENSKEM Etbina ROJCA (DZS, 1974) ter PREGOVORIH IN ŽIVLJENJSKIH RESNICAH Marije MAKAROVIČ (Kmečki glas, 1975): Veliko grmenja, malo dežja.
Zakaj je vremenska napoved velikokrat napačna, pojasnjuje OČIVIDEC z videokaseto VREME. In še o najlepšem, presenetljivem in kratkotrajnem pojavu ? mavrici, ki v resnici ni polkrog, z letala se vidi ves mavrični krog: je pot in posredovanje med tukajšnjim in zgornjim, je most med drugim in našim svetom, po njem hodijo bogovi in junaki (Jean CHEVALIER: SLOVAR SIMBOLOV: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila), nmb
KRIMINALIJE
Vročina je huda reč. Prejšnji teden je zdelala še turiste, domačinov pa ni bilo dosti videti. Tako tudi dečki niso imeli preveč dela. No, ob zatonu sonca pa so se dogajale standardne stvari.
Ve se kdo je glavni
Ljubljančan se je zateral v križišče za Korte, v svoji nadutosti pa seveda spregledal kar štiri vozila. V velikem poku se je nesreča končala brez telesnih poškodb, prav vsa vozila pa so bila kar dobro zdelana.
Bogatstvo za omaro
Pred časom je Izolanka vsa potrta in žalostna sporočila, da so ji iz stanovanja ukradli večjo količino denarja in čekov. Dečki niso in niso našli nobene sledi, čez nekaj časa pa je Izolanka ponovno poklicala in vsa vesela povedala daje našla čeke in denar za omaro.
Vlom na Svetilniku
Pivske barabe so vlomile v kiosk s hot dogi, ki pa jih niso prav nič zanimali, saj so se oskrbeli le z večjo količino piva in izginili v noč.
Ogenj na Prešernovi
Na Prešernovi se je zgodila prometna nesreča zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Voznik je naprej zapeljal na nasprotni vozni pas nato pa trčil v drevo. Ob tem seje vozilo vnelo, ogenj pa sta pogaslia dav prisebna mimoidoča občana. Voznik je bil lažje telesno poškodovan in je poiskal pomoč v bolnišici na hribu.
VROČINA DAJE TUDI KLOŠARJE
Zdravniki svetujejo, da moramo v tej neznosni vročini spiti vsaj tri litre tekočine na dan, a kaj, ko je vse tako drago in klošarji, brezdomci ali "bužci”, kot si sami radi rečejo, nimajo denarja niti za Zalo ali Zlato kapljo, kaj šele za bolj rumeno obarvano tekočino, ki bi telesu tako dobro naredila.
Socialni službi in občini zato namig: Nakup nekaj deset steklenic na teden, ki bi jih brezplačno razdelili tistim iz parka Pietro Coppo ali drugim manj premožnim občanom bi bila zagotovo simpatična in koristna poteza.
NAŠLI POCREŠANECA RIBIČA
Po skoraj šestih mesecih je, na poziv dveh trnkarjev, posadka čolna morske milice iz vode potegnila posmrtne ostanke pogrešanega ribiča Silvija Gergete, ki je utonil 12. januarja med jutranjim dvigovanjem mreže slabo miljo od Ronka.
Ribiča sta truplo opazila kakšnih 15 metrov od kraja kjer je utonil nesrečni ribič oziroma od kraja kjer so tistega nesrečnega jutra našli njegov čoln. Seveda to odkritje nekoliko preseneča, saj so okolico dogodka takrat pregledali potapljači, vendar pogrešanega niso našli. Čeprav so truplo poslali na obdukcijo ne gre dvomiti, da gre za pogrešanega Silvija Gergeto, saj so prepoznali njegovo ribiško obleko. Na ta način bodo ribiča na matičnem uradu črtali iz seznama pogrešanih, kar bi sicer lahko trajalo eno leto, oziroma do ustreznega sklepa sodišča, po zakonu pa v obdobju, ko je oseba pogrešana ni mogoče urejati nobenih stvari z njo v zvezi. Čaprav je bilo ponedeljkovo odkritje žalosten in nič kaj prijeten dogodek pa je med domače in ribiške prijatelje le prinesel nekaj olajšanja.
NESREČEN PADEC Z OKNA
Za trinajstletno Vesno iz Maribora, udeleženko poletnega tabora Karate zveze Slovenije, ki ga že nekaj let organizirajo prav v Izoli, se je ponedeljkovo večerno nagibanje na okenski polici v sobi Gostinske šole končalo zelo nesrečno. Dekle seje namreč, iz povsem nepojasnjenih razlogov, prevesilo čez okensko ograjo in padlo dobrih pet metrov nižje na betonsko teraso pred SGTŠ, kjer je obležala s hudimi poškodbami.
Na mesto nesreče sta v nekaj minutah pripeljala rešilni in policijski avtomobil, reševalci pa so dekle odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ugotovili in delno sanirali hude poškodbe na glavi, v torek popoldne pa so deklico s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Njeno zdravstveno stanje je sicer kritično, vendar so zdravniki optimisti in upajo, da se bo izvlekla brez večjih posledic.
Kraj neseče so si ogledali policisti in ugotovili, da ograja na oknu zadošča varnostnim zahtevam, saj je visoka 110 cm in je ob običajni uporabi okna povsem vama. Tudi na ravnanje spremstva oziroma trenerjev v sami šoli nimajo pripomb, saj pravijo, da gre za zelo resno vodstvo in udeležence tabora. Vodja tabora je namreč prav takrat (nekj po polnoči) ponovno preverjal, če vsi mladi udeleženci tabora že spijo, takrat pa je zaslišal klice drugih deklet ki so mu povedale, da je Vesna padla iz drugega nadstropja in se očitno hudo poškodovala.
Dogodek je še eno opozorilo več vsem tistim, ki prevzemajo odgovornost za spremljanje in skrb za mlade udeležence različnih izletov, ekskurzij, taborjenj in podobnega, da je treba biti pri tem odgovoren do največje možne mere, saj nesreča preži prav na vsakem koraku.
mediteran
„., festival
01NAYE
KAPEjLVE
Klasična židovska glasna
IbUdabardo
Nova glasba italijanskega juga.
Najv^fje zvezde slovenske narodnozabavne scene
štajerskih 7
5.avgust 1998 ob 21.00 uri AVDITORIJ-Portorož
vstopnina: 1.000 SIT, dijaki in upokojenci 800 SIT