POBUDE DELEGATOV
Stališče Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije k pobudi sku-pine delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije iz občine Grosuplje za poenotenje financiranja potreb splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v srednjeročnem obdobju 1986—1990
Na pobudo Svcta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Grosuplje je sku-pina delegatov za delegiranje v zbor občin Skupščine SR Slovenije na sestanku delegacij obravnavala problematiko financiranja potreb na področju splošne Ijudskeobrambe in družbene samozaščite. Sprejela je mnenje, da bi bilo potrebno financiranje SLO in DS v Sloveniji bolj enotno urediti za naslednje srednjeročno obdobje in sicer glede na pomen tega področja in ob upoštevanju dejstva, da je varnost državnih mcja enako pomembna za vse občane, ne glcde na to v katcri slovcnski občini živijo. Po sedanji uredi-tvi morajo delovne organizacije, ki sicer delujejo na istem trgu, združevati zclo različno višinosredstev.odvisnood le-ga v kateri občini imajo sedež. Po nepreverjenih podatkih združujejo delovne organizacije Ijubljanskih občin iz svoje-ga dohodka 0,19% od bruto osebnega dohodka za potrebe SLO in DS, v občini Grosuplje na primer 0,50% in v občini Logatec 0,65%. Po usmeritvah za naslednje srednjeročno obdobje naj bi iz občinskih proračunov zagotovili 40—45% potrebnih sredslev za SLO in DS v občini. Delovne orga-nizacije naj bi po samoupravnih sporazumih zagotovile 40—45% v občini potrebnih sredstev ter iz svojih sredstev financirale še lastne obrambne priprave v višini do največ 15% sredstev namenjenih za SLO in DS v občini.
Glede na to, da obseg dovoljene splošne porabe v obči-nah še vedno ne temelji naobjektivnih kriterijih, v proračun
pa so bili prenešeni tudi izdatki za osebne dohodke občin-skih štabovTOinsenevštevajovečvsredstvazaSLOin DS v občini, se je možnost financiranja teh potreb iz pro-računov še zmanjšala, tako, da bo v občini Grosuplje možno zagotoviti le 2,5% potrebnih sredstev v proračun (namesto 40—45%), po samoupravnih sporazumih bodo morale delovne organizacije zagotoviti 79,5% (namesto 40—45%) in za lastne obrambne priprave bodo delovne or-ganizacije morale nameniti 18% potrebnih sredstev (na-mesto le 15%). Poleg tega morajo sevedadelovneorganiza-cije zagotoviti sredstva za zaklonišča ter do leta 19§7 še mi-nimum sredstev RBK zaščite.
Glede na navedeno predlagamo. da Izvršni svet sku-pščine SR Slovenije to problematiko prouči ter za srednjeročno obdobje 1986—1990 zagotovi možnost finan-ciranja potreb na področju SLO in DS v občinah:
— iz proračunov občin po enotnih kriterijih do višine. ki je dogovorjena v usmeritvah.
Le tako bo možno v občinah, ki imajo sedaj razmeroma zelo nizko dovoljeno višino splošne porabe, zagotoviti izvrševanje usmeritev o financiranju SLO in DS v občinah, delovne organizacije pa postaviti v približno enakovreden položaj glede obveznosti do financiranja SLO in DS v občini.
Odbor za dmžbenopolitični in komunalni sistem Zbora obcin Skupščine SR Slovenijeje kpobudi skupine delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slove-nije iz občine Grosuplje za poenotenje financiranja potreb splošne Ijudske obrambe in drufbene samozaščite v srednjeročnem obdobju 1986—1990 dal naslednje mnenje:
Odbor Zbora občin za druibenopoli-lični in kotnunalni sisiem jc na seji dne 28. I. 1986 obravnaval navedeno pobudo.
Oclbor je bil ludi seznanjcn s sla-liščem. ki ga je do pobude zavzel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Uvodoma je bilo ugotovljeno. da je problematika financiranja splošne Ijud-ske obrambe in druibene samozaičite aklualna in prisolna ludi širše. saj so kljub usmerjanju planiranja in financi-ranja nalog :u icnamene. mcdobčinami velikc razlike glede na naloge. poirebe in doseženo razvitost obrambno-samo-zaščilnih priprav, iz česar ludi izhajajo razvojniprogrami ler zaio tudi različne prispevne slopnje za zagolavljanje sredstev za izvajanje nalog. ki so jkupnega pomena za občine. Čeprav mora biti obiina kot družbcnopolitična skupnost v celoti odgovorna za vse zaščitne naloge na svojem področju, ve-Ija splošna ugotovitev. da dajejo občine, nominalno vzeio. manj sredslev za le namene. Seveda liči osnoven razlog v zelo okleščenih občinskih proračunih. še zlasti manj razvilih občin in čeprav se je skušalo zadeve uspešneje rcševaii s programi vzajemnosti. predvscm za na-loge, ki so širšega pomena, predstavlja lak način veliko obremeniiev za posa-mezno občino. Vprašanje oziroma problemalika je še loliko bolj pereča in aklualna, kerje zalvlo 1986 ie določe-na resolucijska omejitev rasli splošne porabc oziroma zaoslajanje le-te za rasljo dohodka. Omejevanje rasii spb-šne porabe pa velja lako kol vprepnjem obdobju (1981—1985) ludi za pndročje sploSne Ijudske obrambe in druibene samozaščile. Ob tem je bilo tudi pou-darjeno, da so sicer nekatere aktivnosli za razreševanje te problemaiike že siekle na raznih nivojih in sicer :a po-večanje deleža sredslev zale namene ob lem, da jemožnonekatererešiiveracio-nalizirati v lem smislu, da bodo lažje izvedljive v praksi. pa ludi materialne obvcznostije možno do neke merepoda-Ijšaii. Seveda pa ležave vsaj v lem lclu ne bodo odslranjene.
V nadaljevanju se je odbor. kijena-čeloma podprl pobudo, ludi strinjal v mnenju. da v tem obdobju ni možno pričakovati, da bi občine vse naloge, ki zadevajo potrebe splošne Ijudske ob-rambe in druibene samozaščite uspele financiraii iz proraeunskih sredstev, zaio bo nujno porrebnd poiskati neko ustrezne/šo rešitev oziroma ukrcp v smislu zmanjševanja sedajprisotnih vc-likih razlik med posameznimi občina-mi. Golovopaboletrebanekalerestva-ri poenotiii in se dogovoriti za neke sknpne okvire proraeunske porabe. Širše gledano sepobuda nanasa pravza-prav na celolen kontcksl splošnc porabe in je zaiurcj vsebinsko širša ler bi jo s tega vidika kazalo proučili oziroma pritegniti k sodelovanju polcg Repu-bliškega sekretariata za Ijudsko ob-rambo ludi Rcpubliški sekrelarial zifi-nance in druge odgovorne dejavnike v republiki. da\bi skupno izoblikovalipri-bližno enake kriterije za občine za neposredno zadovoljevanje polreb na področju splošne Ijudske obrambe in
druibene samozaščiie. Letos bi morda skušali zadevo izboljšaii lako. da bi na podlagi ugotavitve višine prispevkov, ki jih namenjajo posamezne občine za te namene. skušali v okviru resolucije dov-olili nekalerim občinam. ki so dejansko v skrajno ležkem malerialnem položa-ju. nekoliko hitrejšo oziroma večjo rasi proračunske porabe. V prihodnje pa bo isekakor treba proučili možnosi deli-mitiranja splošne porabe ozironta del-nega delimitiranja rasti sredslev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito lako, da bi posropno le dosegli večji delež proračunskih sred-stev v vseh sredsivih za le namene. Prav tako pa bo treba skladno z uresniče-vanjem usmeriiev Skupščine o financi-ranju splošne Ijudske obrambe in druibene samozaščiteiskatirešitve ludi v večjem prilagajanju nekaterih prog-ramov, inienzivnejšem razvijanju na-čela vzajemnosti rer v molnostih poenotenja nekaierih zadev pri pripravi obrambnih razvojnih načriov med občinami.