PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 225 (7419) TRST, sobota, 27. septembra 1969 PRED ZAKLJUČKOM VOLILNE KAMPANJE V ZAHODNI NEMČIJI Brandt je obtožil Kiesingerja da je onemogočil «premirje» o marki Ostre polemične izjave voditeljev dveh največjih zahodnonemških strank - Jutri bodo volivci odločili, kakšna bo bodoča nova vlada BONN, 26. — Tudi danes je bila marka glavni predmet polemike J" demokristjani in socialdemokrati v zadnjih urah volilne kampa-y*a obnovitev Bundestaga. Vztrajanje na tej polemiki ima v Za-Nemčiji poseben pomen, ker dela »preveliko zdravje, marke ^ preglavice bonskim državnikom. Demokristjani, za katerimi sto-^ največje zahodnonemške banke, industrijci in veliki trgovci, vztraj-žagovarjajo sedanji tečaj valute, ki omogoča Zahodni Nemčiji predvsem na področje kon------------------- lutnem vprašanju in da ima zato ^'Bilnih valut zaradi velikih te-m’ v katerih se nahajajo nekatere ^ne valute. Hkrati pa to po-v notranjosti Zahodne Nem-^ inflacijske težnje in narašča-j Cen zaradi podražitve uvožene-,b|aga. Po drugi strani pa socialdemo- s.. ) ?’ ki imajo svojo največjo moč ,7jdikatih, stojijo na stališču, da ipka marko revalvirati, da bo Zahodna Nemčija ceneje uva- Kurt Kiesinger |^ago iz tujine In s tem zavrla čeprav se zavedajo, da č ukrep nekoliko zmanjšal za-ijl^Ueinški izvoz. adnjih dne h volilne kampanje, •tin a torej na dan z največjo ,,YPrašanja in polemike, ki :;a ulje časa vlečejo, j, uskovni konferenci v Bonnu 1Predsednik vlade Kiesin-j jasno razumeti, da ne bo ki«, ha sklepu o zapori borz v j^eijek, če bo prišlo do spora-Sie ?ecd dvema strankama koa-tt) ’ ua se napravi konec govori-k Evalvaciji marke za daljši j ^Singer je v bistvu sporočil, 'ni kilo dejansko že sklenjeno VJe v pogledu monetarne po-fjiJUud dvema strankama in da Csl° kmalu do skupne izjave EL Pogledu, ki bo veljala tudi '5a l^vuk- Izjava demokristjanih Voditelja, se je zanašala na L socialdemokrata Brandta, v d01 je ta sporočil Kiesinger-io ? socialdemokrati ne namera-HjtoPutno postavljati v razpra-jutteto marke, da se omogoči socialdemokratska stranka ponovno proste roke. To pa ne pomeni, je poudaril Brandt, da ne bodo socialdemokrati na ponedeljkovi seji vlade dali svoj prispevek pri iskanju ukrepov proti mednarodni špekulaciji. Socialdemokratski ministri, je še dodal Brandt, bodo zahtevali, da se skupno z vprašanjem zaščitnih ukrepov proti valutnim špekulacijam, razpravlja tudi o ukrepih, ki naj zagotovijo gospodarsko stabilnost in zavrejo negativno konjunkturo. Poleg tega je Brandt obsodil Kiesingerja, da je izkoristil neresnične vesti, da bi vnesel zmedo med javnim mnenjem in v sami vladi, s tem, da je obtožil socialdemokra- te krivde za paniko, ki je nastala na valutnem trgu. V svojih obtožbah so se demokristjani sklicevali predvsem na neko propagandno brošuro socialdemokratske stranke, ki so jo delili v prejšnjih dneh tudi na zahodnonemških mejnih prehodih, v kateri se socialdemokrati obračajo na nemške turiste, ki se vračajo domov in jim pravijo: »če bi bila marka revalvirana, kot je zahtevala socialdemokratska stranka, bi vi manj potrošili.» Glede tega je Brandt izjavil, da je Kiesinger osebno izjavil, da se je že 8. septembra posvetoval s predsednikom narodne banke glede zapore borz in da je zato jasno, da velike špekulacije z nemško marko v prejšnjih dneh ni povzročila »nedolžna brošura*, marveč je bila šnekulacija že v teku. Pri tem je obtožil demokristjane, da so krivi za nastali položaj na valutnem področju, ker niso hoteli sprejeti ukrepov za brzdanje nemške gospodarske konjunkture. Tudi voditelj nemške liberalne iiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiimimuiiii POLOŽAJ V PIRELLIJU SE JE NORMALIZIRAL stranke Scheel je danes na volilnem zborovanju izjavil, da «velika koalicija* ni uresničila svojega pričakovanja in ni uspela rešiti glavnih vprašanj, ki so povezane predvsem z notranjim gospodarstvom in s politiko odprtja do vzhodnih držav. Scheel je nato poudaril, da je treba že sedaj misliti na sodelovanje po volitvah med strankami, »ki so jasno izpričale, da se hočejo boriti za napredek*. Čeprav ni neposredno govoril o morebitni novi «mali koaliciji* med liberalci in socialdemokrati v prihodnji vladi, je vendar poudaril, da je prišel čas, da se demokristjanska stranka u-makne v opozicijo. Dejal je tudi, da če bodo volivci 28. septembra omogočili to spremembo na vrhu oblasti, bodo liberalci pripravljeni prevzeti vse odgovornosti. Iz Berlina poročajo, da je svet nemške protestantske cerkve izdal poziv na vse volivce v Zahodni Nemčiji naj glasujejo «za demokracijo, ki jo je treba okrepiti*. V pozivu nemška protestantska cerkev poziva vse volivce, naj se odločno uprejo nacionalističnemu in revolucionarnemu ekstremizmu. Zasedanje vlade o programu 1970 RIM, 26. — Danes popoldne se je sestal ministrski svet, ki je poslušal obsežno poročilo ministra za proračun in za programiranje senatorja Carona, ki je obrazložil poročilo o gospodarskem programu za prihodnje 1970. leto. Minister je zaključil poročilo nekaj po polnoči, na kar je minister za zaklad Co-lombo obrazložil zakonski predlog o skupnih investicijskih fondih. Enotno nadaljevanje dvodnevne stavke kovinarjev Splošna stavka v pokrajini Agri-gento in vrsta drugih stavk Vfev na mednarodnem mone- ‘rgu. s stališčem, ki naj bi ga fisijam zavzeli na ponedelj-kol vlade, na kateri bodo raz-I 9 volilnih izidih in o ukrepi* jih je predlagal socialde-minister za gospodarstvo Tlj , za zamrznjenje gospodar-‘Ejunkture in za boljšo uve- & V zakona o gospodarski sta-K” v državi, je bil Kiesinger KjjViden. Iz njegovih izjav je K(f20’ do večinska stranka ne ti tesno povezati ukrepov ■Mednarodni valutni špekula-K Posegi za normalizacijo no-n*® gospodarstva. Prav tako %TSlr>ger ni hotel jasno izjaviti ^v,?i sestavi »velike koalicije*, JLie poudaril, da je med so-^okrati mnogo ljudi, s ka-*bi se v prihodnosti dalo tozumeti*. Wr*Ugi strani pa je socialde-sj^toki voditelj Brandt prav ta-jj nskovni konferenci poudaril, k demokristjanska stranka de-^ že razbila »premirje* o va- RIM, 26. — V raznih krajih po Italiji se je danes vršila dvodnevna stavka kovinarjev, ki so jo proglasile pokrajinske sindikalne organizacije. Predvsem se je nadaljevala dvodnevna stavka v Turinu, ki se je pričela včeraj in ki je tudi danes plebiscitarno zajela skoro vse delavce in veliko večino uradnikov. Tudi danes ni bilo nobenih incidentov, čeprav se je policija ponovno pojavila z močnimi patruljami pred vhodi v podjetja. V Milanu pa so bile delne stavke po nekaj ur v večini podjetij kovinarske stroke. V Firencah je bila 24-urna stavka in so delavci manifestirali po ulicah. V Bariju se je danes pričela 48-uma stavka kovinarjev in se je zbrala povorka nekaj sto delavcev. V Milanu ob šesti uri so pričeli z delom določeni oddelki podjetja Pirelli, v popoldanski izmeni pa se je položaj docela normaliziral in so zaposleni vsi delavci. Do tega je prišlo po včerajšnjem posredovanju podtajnika za delo Torosa, tako da je bilo podjetje prisiljeno preklicati zaporo. Sindikalne organizacije podjetja so ob tej priložnosti izdale letak, v katerem ugotavljajo veliko zmago delavcev Pirelli, ki so ce enotno odzvali sindikalnemu pozivu ter tudi obsežno solidarnostno akcijo, kar vse je podjetje prisililo, da je preklicalo zaporo. Ta uspeh je bil dosežen v enem samem dnevu, kar je bilo mogoče samo zato, ker obstaja sindikalna organizacija in se brez nje vse to ne bi uresničilo. Zaradi tega tudi pozivajo vse delavce, da se pridružijo sindikatu in da izvajajo demokratične sklepe, ki jih sprejema sindikat, saj se samo združeni v sindikatu zmaguje. Notranja komisija podjetja je istočasno tudi proglasila nove artikulirane stavke po nekaj ur, tako da se stavkovno gibanje v podjetju nadaljuje. Danes zjutraj se je v pokrajini Agrigento pričela splošna stavka, ki se bo zaključila šele jutri ponoči. Med stavko bodo sindikalne organizacije priredile tudi protestni pohod po vsej pokrajini. Stavki so se pridružile občinske uprave, pokrajine in gospodarske kategorije, ki zahtevajo da država in dežela prič-no reševati kritična vprašanja pokrajine. Poleg tega ugotavlja, da se še vedno ne izvaja posebni zakon v korist Montechiara in Licate in da niso ustanovili učinkovitega sistema umetnega namakanja, tako da so kmetijske površine še vedno zasajene z žitom in r.e s kulturami, ki prinašajo večji dohodek. Sindikati poleg tega zahtevajo, da se ne zapre rudnike žvepla, odnosno da se drugje zaposli 700 zaposlenih oseb. Sindikalne organizacije uslužbencev kovinarske stroke so proglasile novo 72-umo artikulirano stavko, ki bo izvedena prihodnji teden od 8. oktobra in od katere bodo 24-umo stavko izvedli istočasno po vsej državi. Danes se je pričela 48-uma stavka uslužbencev opekarn, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Uslužbenci ACI so včeraj pričeli z 48 urno stavko, ker grozi ministrstvo, da bo predalo pobiranje avtomobilskih taks PTT, s čimer bi bili avtomobilski klubi ob svoj glavni dohodek. Ob tej priložnosti je prišlo danes do večje povorke prizadetih uslužbencev po rimskih ulicah, ki so jo zadržali policijski agenti pred vladno palačo. Vendar ni bilo resnejših incidentov. Tudi v ZDA nevarnost inflacije VVASHINGTON, 26. — Predsed. nik urada federalne rezerve ZDA McChesney Martin je danes izjavil, da pristojne oblasti v ZDA še ne nadzorujejo »inflacijske krivulje* in da obstaja v ZDA še vedno močna »inflacijska psihologija*. Martin, ki je govoril v komisiji poslanske zbornice za bančna vprašanja, je poudaril, da so ZDA pretirano razširile svojo dejavnost zla. st' v pogledu stroškov za čezmorske kraje. To je po mnenju Martina povzročilo, da je postal dolar šibkejši na notranjem in zunanjem trgu. Martin je dodal, da bi mo- Programske reforme severnoirske vlade BELFAST, 26. — Vladni predstavnik je danes izjavil, da je vlada sklenila podaljšati prepoved povork in javnih zborovanj v Severni Irski do konca tega leta. Prepoved bo prizadela tako katoličane kot protestante, ki so nameravali v prihodnjih dneh prirediti nekatera zborovanja v Belfastu in Londonderryju. Predsednik severnoirske vlade je danes dobil zaupnico svoje poslanske skupine v zvezi z načrtom o reformah, ki jih je vlada pripravila, «da se vzpostavi mir in red v Severni Irski*. Program, ki ga je Chichester sestavil sporazumno z britansko vlado predvideva enakopravnost na upravnih volitvah med katoličani in protestanti, spremembe pravilnika pri dodeljevanju ljudskih stanovanj, prepoved diskriminacije na delovnih mestih in ustanovitev posebne ustanove, ki bo skrbela za dobre odnose med vsemi skupnostmi v deželi. Iz Londona poročajo, da bo britanski notranji minister Callaghan na povabilo severnoirske vlade 9. in 10. oktobra uradno obiskal Belfast in druge kraje v Severni Irski. Callaghan je bil v Severni Irski že preteklega avgusta takoj po Izraelsko letalstvo proti ZAR in Jordaniji TEL AVIV, 26. — Izraelsko letalstvo je danes opravilo tri napade proti sovražnim položajem v ZAR in Jordaniji. Dvakrat so bili napadeni egiptovski položaji na zahodnem bregu Sueškega zaliva, do tretjega napada pa je prišlo skoraj istočasno proti jordanskim položajem vzhodno od reke Jordana. Po poročilih iz Tel Aviva so se vsa letala vrnila na svoje položaje. V središču Jeruzalema je danes zjutraj eksplodirala bomba, ki je ranila dve osebi. Ena od teh, 59-letni moški, Je nekoliko pozneje umrl. Bomba je eksplodirala v bi-žind neke avtobusne postaje. Policija je takoj zaprla vse okoliška uldce ter aretirala kakih oseb. DRŽAVNI UDAR V BOLIVUI Vojaška junta je prevzela oblast in odstavila predsednika Salinasa Vlada gen. Ovanda Candie je napovedala razveljavljenje zakonodaje v naftni industriji - Negodovanje v ZDA LA PAZ, 26. —■ Bolivijska vojska j.° davi pod vodstvom generala Alfreda Ovanda Candie izvedla državni udar ter odstavila predsednika Luisa Adolfa Salinasa. Udar je bil skrbno pripravljen ter je potekel brez prelivanja krvi. Vojaški oddelki so obkolili palačo predsednika republike, palačo bolivijskega kongresa ter vse najvažnejše objekte v mestu. Podobne ukrepe so izvedli tudi v drugih važnejših bolivijskih mestih. Ko je gen. Ovando Candia, ki je poveljnik oboroženih sil, izvedel državni udar, je bil dosedanji predsednik republike Luis Adolfo Siles Salinas v mestu Santa Cruz v vzhodni Boliviji. Po uradnih vesteh ga vojaštvo, ki je prevzelo oblast, ni aretiralo. Sedaj se nahaja baje v neki svoji vili v bližini mesta. Po drugih vesteh pa namerava Salinas zapustiti domovino ter zbežati v neko drugo južnoameriško državo. Nova bolivijska vlada je že ob-petnast r javila več odlokov. V prvem spo-I ročilu je rečeno, da so oborožene sile izvedle državni udar, «da bi se zoperstavile ekstremizmu, anar hiji in neredu*. V poročilu je tudi rečeno, da je oblast prevzela vo jaška "junta” treh članov*, ki ji načeluje gen. Ovando Candia. Po zneje se je zvedelo tudi za imena nove vlade, ki je sestavljena iz častnikov in tudi nevojaških oseb nosti. Predsednik vlade je Ovando Candia, notranji minister pa podpolkovnik Juan Oyoria Ayoroa. Druge resorje pa so prevzeli častniki in civilne osebe. Pozneje se je zvedelo, da so vojaške oblasti aretirale v deželi večje število ljudi iz vrst »opozicije*. Med temi je baje tudi župan mesta Santa Cruz, kjer se sedaj nahaja bivši predsednik Salinas. Povsod se seveda sprašujejo, kako je obarvan novi politični režim v Boliviji. Na splošno prevladuje mnenje, da je njegova usmerjenost »zmerno levičarska*. Pravijo, da gen. Ovando Candia nasprotuje vsem političnim ekstremizmom, bodisi levičarskim kot desničarskim. Značilno pa je, da je Candia že ral kongres zmanjšati vojaške iev°toetnoa 10 ^ 1 d°‘ar' TOdihTSTK"iTp^oto 1ev 16tn°- stanti. V Belfastu se bo britanski notranji minister razgovarjal s severnoirsko vlado ter razpravljal z njo o zaključkih, do katerih je prišla posvetovalna komisija, ki je imela nalogo, da pripravi osnutek reforme. Iz Londona poročajo, da se bo minister Callaghan v Belfastu sestal tudi s študenti. Calla-ghan namerava zbrati zadostne po-idatke in informacije o političnem in socialnem položaju Severne Irske, da jih bo lahko uporabil v razpravi, ki se bo začela 13. oktobra v britanskem parlamentu o severnoirskih dogodkih. Pompidou obišče ZDA PARIZ, 26. — Glasnik Elizeja je sporočil, da bo odšel predsednik republike Georges Pompidou 24. februarja prihodnjega leta na uradni obisk v ŽDA, ki bo trajal približno en teden. V prvih dveh dneh obiska se bo francoski predsednik v Wash-ingtonu sestal z Nixonom, nato pa bo obiskal nekatera druga ameriška mesta. ..............itiiiiiiiniiuiiimin.immmmim........m....... ŠELE V NEDELJO ZAKLJUČNO POROČILO Plenum CK KP Češkoslovaške v ozračju splošne «čistke» Vodilno vlogo na plenumu so odigrali znani «konservativci» ■ Niso še znane podrobnosti in koliko članov CK bodo izključili ■ Skopo uradno sporočilo PRAGA, 26. — Danes je agencija ČTK izdala uradno sporočilo o zasedanju plenuma CK KPČ, v katerem je rečeno, da se je zasedanje nadaljevalo v španski dvorani na Hračanih in da so obravnavali poročila prezidija o «seda njem političnem položaju ter o dolžnostih partije* in «o vprašanju kadrov*. Današnjemu delu zasedanja sta predsedovala Jan Piler in Stefan Sadovsky (včeraj je predsedovali'------------------ Vasil Biick in so torej predsedovali j ga odstranili po januarju i96b>. najhujši »konservativci*). Nato poročilo nadaljuje, da so danes posegli v diskusijo: Neubert, Slavik, Krček, Novy, Kovalčik, Fojtik, Mi-kova, Pogaček, Dubček in Bilak. Poročilo nadaljuje: ((Komisije plenuma so med razpravo izrekle svoja stališča glede sedanjega dela partije in so s svojimi izkušnjami prispevale, da se pojasni in Včeraj so govorili med drugimi Cemik, Smrkovsky in Jakeš. Gornik je menda izrekel določeno «av-tokritiko», medtem ko pa naj bi Smrkovsky vztrajal na pravilnosti svojih stališč ter poštenosti svojih aikoij. Uradno poročilo je zelo skopo, kot so zelo skope vse uradne vesti o poteku zasedanja, vendar pa globlje pozna evolucija v preteklem j v bistvu potrjujejo govorice, da na-razdobju. Govorniki so v večini iz-1 meravajo izključiti Dubčka in vso razili svojo zadovoljstvo z zaključ-| najbolj odločno skupino oseb, ki ki in z ocenami, k: jih vsebujejo so se zavzele za modernejši raz-poročila prezidija ter so podprli voj in zaradi katerih je tudi prišlo ukrepe glede kadrov in glede or- do sovjetske vojaške intervencije ganazacije vodstva partije. Zvečer. v CSSR. O tem priča zaključek se nadaljuje plenarno zasedanje, uradne izjave, da se je «večina» Zaključki zasedanja bodo objavijo- strinjala s kadrovskimi in or-gani-ni po radiu In TV v nedeljo zve-I zaoijskdmi spremembami, kot tu-čer, besedilo resolucije pa bo ob-1 di dejstvo, da bodo šele v nedeljo javljeno v tisku v ponedeljek zjutraj*. Včeraj so uradno objavili imena načelnikov komisij, med katerimi ni nobenega «progresistav>, medtem ko so bili navedeni Alois In-dra, Oldrich Svestka, Bohuslav Chnoupek in Anton Kapek (ki je bil ravnatelj velikega podjetja CDK med režimom Novotnega in so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZASEDANJE POSLANSKE ZBORNICE IN KOMISIJ SENATA Gui je govoril o premajhnih izdatkih za oboroževanje S kompromisom in skoro enotnim zaključnim sporočilom zaključeno zasedanje K D RIM, 26. — Danes se je nada- ji v odnosu do vseh izdatkov dr- ljevalo zasedanje poslanske zbornice številnih komisij senata ter zaključilo zasedanje vsedržavnega vodstva KD brez resnejših pretres-ljajev. Tako se je lahko še danes sestal ministrski svet, o katerem pa poročamo na drugem mestu. V poslanski zbornici so govorii! o predlogih blagajne za jug in ministrstva za javna dela v korist Sicilije. Avtonomna dežela se je strinjala s temi predlogi, medtem ko je pa zavrnila ukrepe ministrstva za državne udeležbe v korist kmetijstva, češ da so nezadostni. V komisiji za obrambo senata je govoril minister Gui, ki je dejal, da je vprašanje sodelovanja Italije v NATO predvsem politična stvar in da so vsa vojaška poveljstva podrejena politični oblasti. Vendar pa ni bil povsem prepričljiv, ko je nadaljeval, da je prišlo do integracije samo glede poveljstev, medtem ko so oborožene sile odvisne od nacionalnih organov razen maloštevilnih posebnih sil. Glede razmerja sil je minister dejal, da je varšavski pakt močnejši glede klasične oborožitve in da so zato mnenja, da položaj italijanskih oboroženih sil tako količinsko kot kakovostno ne ustreza nalogam, ki jim jih nalaga atlantsko zavezništvo. Prišlo je sicer do absolutnega zvišanja izdatkov za obrambo, vendar pa je odstotek izdatkov za obrambo niž- žave. Zanimiva je bila izjava ministra za obrambo, da ne obstaja noben predsodek ministrstva v zvezi z jedrskim pospeševalnikom v Doberdobu. Komisija je s sedmimi glasovi proti šestim osvojila resolucijo neodvisnega senatorja levice Ander-linija, da naj se vlada pozitivno izjasni glede oseb, ki nočejo prijeti za orožje. Predsednik komisije za delo senata je danes izjavil, da bodo pričeli predvidoma obravnavati zakonski predlog o statutu delavcev v sredini oktobra in da bo komisija pričela z razpravo o posameznih členih že v sredo na osnovi predloga bivšega ministra za delo Brodolinija. Tajništvo PSI je sklenilo, da bodo odgovorili tajniku republikanske stranke La Malfi na njegov pismeni predlog o posvetovanju PRI - PSI in PSU šele po zasedanju vodstva, ki se bo sestalo 30. septembra. Tajnik PSU Ferri pa je v tej zvezi danes odgovoril in to formalno, da pristaja na razgovor, dejansko pa je zastavil vrsto pogojev in predvsem ponovil znane teze socialdemokratov o zapori proti komunistom, kar naj bi bil nekak predpogoj za kakršne koli razgovore. Zasedanje vsedržavnega sveta KD se je končalo ob 15. uri in torej nepričakovano kmalu, saj se je pričakovalo, da se bo vnela daljša in ostrejša bitka. Dejansko pa ge je zaključilo s kompromisno zaključno resolucijo, ki v prvem delu ratificira rešitev vladne krize (pri čemer so se vzdržali samo predstavniki nove levice: Sullo, Curti in Grassi). Naslednji odstavek, ki obvezuje vse člane stranke, da podpirajo vlado in da tajništvo pripravi politično poglobitev problemov stranke ter prihodnje zasedanje vsedržavnega sveta pa so odobrili soglasno. V bistvu so torej preložili odločitev na novo zasedanje vsedržavnega sveta, kar je postalo že nekako klasično za to stranko. Osrednji govor je danes imel predsednik vlade Mariano Rumor, ki je omenil postopek pri reševanju krize in zagovarjal obstoječo vladno formulo kot edino možno in kot formulo, ki naj privede ponovno do organskega levega centra. Rumor je dejal, da se moramo zavedati težav, pri čemer je rekel da gre za težave, ki izvirajo iz procesa preosnove in ki občuti tudi grobe sunke. Govoril je tudi o sindikalnih bojih, pri čemer pa je bil formalno «objektiven» in je na isto raven postavil zahteve delavcev ter trditve delodajalcev o nasilju in podobnem. Ves njegov govor pa je bil posvečen predvsem utemljevaniu pravilnosti nadaljevanja sedanje politike vlade. zvečer objavili rezultate, da tako preprečijo morebitne takojšnje reakcije ljudi. 2e več dni krožijo govorice, da bodo izključili iz centralnega komiteja Smrkovskega, Spačka, Sta-Tega (bivšega rektorja Karlove u-niiverze), Hubla (ravnatelja višje partijske šole), Slavdka im druge. Govori se o kakih petnajstih osebah, po drugih govoricah pa o 21 članih CK, ki jih bodo izključili. Vzporedno pa s tem tudi seveda o resnih izpremembah, do katerih naj pride v vodstvu skupščine in v vseh treh vladah (zvezni, češki in slovaški). Prav o obsegu teh izključitev pa se je verjetno tudi vnela naj ostrejša razprava in v tej zvezi seveda tudi o nadaljnji usodi izključenih: gre samo za partijsko zadevo, ali pa bo imela po stalinističnih vzorih tudi drugačne posledice? Glede Dubčka ni dvomov, da ga bodo izključili iz pre-zadija GK, ne ve pa se če tudi iz CK in se govori, da naj bi dal o-stavko na mesto predsednika zvezne skupščine in prevzel župansko mesto v Bratislavi. «Cistka» se bo nadaljevala 2. oktobra v Bratislavi, ko se bo sestal centralni komite slovaške partije. V tej zvezi je nekak program že napovedal predsednik slovaške vlade Klokoc, ki je omenil skupino članov CK, ki so lani avgusta nameravali pripraviti oborožen odpor proti sovjetskim četam. On trdi, da se je takrat odločno uprl takim predlogom. Odločno je tudi obsodil »desničarske elemente*, češ da so pripeljali partijo na rob propada. ga orožja okrepila kopne morske oborožene sile. in po- MOSKVA, 6. — Sovjetska agencija TASS sporoča, da bo zunanji minister SZ Andrej Gromiko v pr vih dneh oktobra uradno obiskal Kanado. Šlo bo za prvi obisk nekega sovjetskega zunanjega ministra v to državo po koncu n. sve tovne vojne. Na dnevnem redu razgovorov, do katerih bo prišlo med obiskom, bo poleg mednarodnih vprašanj tudi problem prodaje kanadskega žita Sovjetski zvezi. napovedal, da bo prva skrb vlade ta, da razveljavi zakonodajo o petrolejski industriji. Tudi prva točka vladne izjave poudarja potrebo, «da bi država prišla spet v posest narodnega bogastva, ki je bilo odtujeno pod pogoji, ki so bili škodljivi za narodne koristi*. V krogih, ki poznajo bolivijske politične razmere, pravijo, da je zelo verjetno, da bo vlada v kratkem nacionalizirala bolivijsko proizvodnjo nafte. Po mnenju teh krogov bo ukrep najbolj prizadel severnoameriško družba «Bolivian Gulf Oil Company». Tudi novi minister za rudarstvo in petrolej Marcelo Quiriga Santacruz je izjavil, da bodo razpravljali o teh zadevah že v prihodnjih urah. Da so te domneve pravilne, potrjujejo tudi vesti, ki prihajajo z ZDA. Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je že izrazil svoje obžalovanje za «ta atentat proti svobodnemu razvoju demokracije na ameriški celini*. Glasnik je tudi potrdil prekinitev diplomatskih in gospodarskih odnosov med ZDA in Bolivijo (take morebitne ukrepe predvideva tudi pogodba organizacije ameriških držav — OSA). Glasnik pa je pripomnil, da niso življenja in imovina ameriških državljanov v nevarnosti. Za sedaj se še ne ve, če bo prišlo do posvetovanj med raznimi ameriškimi državami in ZDA v zvezi z državnim udarom. Bolivija je ena izmed južnoameriških držav, ki je v svoji zgodovini zabeležila največ vojaških u-darov (skoraj 200). V zadnjih časih so se zelo zaostrila socialna na-sprotstva. V tej deželi je največ »indiosov», ki živijo v neznosnih življenjskih razmerah. Njihova u-mrljivost je zelo visoka. Pred časom je prišlo do ostrih spopadov s policijskimi oblastmi, posebno ob nekem pohodu stavkajočih rudarjev na prestolnico. Tedaj je menda vojska podprla nastop stavkajočih. Pred kratkim, je general Ovando Candia podal ostavko na mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Predsednik Salinas ni sprejel ostavke, toda general je vztrajal pri svojem sklepu. Takoj je postalo očitno, da bo v najkrajšem času prišlo do korenitih sprememb. Na kraju naj še omenimo, da je nova vlada napovedala vzpostavitev diplomatskih stikov s socialističnimi deželami. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ Izraženo zadovoljstvo nad obiskom Saragata IS je prepričan, da bo obisk predsednika italijanske republike v SFRJ še bolj utrdil sodelovanje med dvema državama IODd "a5c» posebnega dopisnika) . Izvnšni biro predsedstva aveze BEOGRAD, 26. — Zvezni izvrš-1 komunistov Jugoslavije je na da- Francija krepi jedrsko oborožitev PARIZ, 26. — Minister za narodno obrambo Debre je danes pred senatno komisijo za obrambo pojasnil, da se bo Francija čez nekaj let vključila v skupino velesil z jedrskim orožjem. Poudaril je, da se načrt o francoskih jedrskih strateških silah zadovoljivo uresničuje, kljub napovedanim ukrepom o varčevanju. Minister Debre je nadalje izjavil, da uresničitev strateških jedrskih sil ne bo povzročilo v Franciji zmanjšanja konvencionalnih oboroženih sil, marveč da bo večja vloga taktičnega jedrske ni svet je na svoji včerajšnji seji v zvezi s skorajšnjim obiskom predsednika italijanske republike Giuseppa Saragata v Jugoslaviji, razpravljal o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Ob tej prilož. nosti je poudarjeno, da bo obisk predsednika Saragata manifestacija in potrdilo pozitivnega razvoja vsestranskega in plodnega sodelovanja med obema sosednima tn prijateljskima državama. Dosežena stopnja zaupanja in razvoja med-sebojnih odnosov, je bilo rečeno na seji, omogoča, da se dosedanje uspešno sodelovanje razširi z novimi oblikami sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in politič. nem področju. Izvršni svet je nadalje poudaril, da dobrososedski in prijateljski odnosi med obema državama prispevajo k širšemu evropskemu sodelovanju In ohranitvi miru. Zvezni izvršni svet je izrazil zadovoljstvo spričo obiska predsednika Saragata in prepričanje, da bodo bodoči razgovori pobudili nadaljnji razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo na dvostranskem in mednarodnem področju. Na isti seji je zvezni izvršni svet proučil več vprašanj v zvezi s proračunom in sprejel nekatere predpise, ki urejajo devizni in zunanje-trgovhrrki režim za prihodnje leto. našnji seji razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih s pod. ročja družbeno - gospodarskih odnosov in sprejel tozadevne sklepe, ki jih bo predložil na prihodnji seji predsedstva, ki bo 14. oktobra. Izvršni biro je razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov in mednarodnega sodelovanja Zveze komunistov in med drugim izvolil delegacijo, ki se bo udeležila kon-gresa KP Oila (vodja Veljko Vlahovič) in študijsko delegacijo, ki bo na vabilo CK KPSZ obiskala Sovjetsko zvezo, da bi se seznanila s potekom gospodarske reforme v Sovjetski zvezi. B. B. LONDON, 26. — Jordanski kralj Huisen je danes dospel z letalom Iz Rabata v London, kjer se bo zadržal nekaj dni na zasebnem obisku. Na letališču so ga pričakali žena Muna ter številni poslaniki arabskih držav. VVASHINGTON, 26. — Franco, ski zunanji minister Maurice Schumann je dospel včeraj zvečer ▼ VVashington na 48-urni uradni o. bisk. Sestal se bo s predstavniki ameriške vlade in kongresa. OPTIMISTIČNE NiX0N0VE IZJAVE NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI ZDA naj bi se umaknile iz Vietnama še pred koncem leta 1970 Šef Bele hiše je na ta način odgovoril senatorju, ki je predlagal rok 1. decembra 1970 za umik vseh ameriških enot - Južni Vietnam prodaja drugim orožje, ki mu ga dobavljajo ZDA? NEVV YORK, 26. — ZDA se ne obvezujejo, da bi se umaknile iz Vietnama v nekem določenem roku, vendar pa ne bodo ostale v Vietnamu do leta 1970. Tako je izjavil na današnji tiskovni konferenci a-merišiki predsednik Richard Nixon, k' je hotel na ta način odgovoriti predlogu, ki ga je dal včeraj v senatu republikanski senator Charles Goodell. Kot smo poročali, predvideva Goodellov predlog umik vseh ameriških čet iz Vietnama do 1. decembra 1970. Po tem datumu ne bi smela washingtonska vlada nakazati nobene vsote več za vzdrževanje ameriškega vojaškega osebja v Vietnamu. Tovrstna obveza, je dejal v tej zvezi Nixoei, bi neizbežno oslabila položaj ZDA na pogajanjih v Parizu, poleg tega pa bi izključila možnost, da bi se vojna končala pred predlaganim datumom. «De-jansko pa. je dodal predsednik, ne bodo ostale ZDA v Vietnamu do leta 1970». Ta optimistična izjava šefa Bele hiše pa je v očitnem nasprotju z nadaljnjimi izjavami, ki jih je dal Nixon na tiskovni konferenci. Ta je namreč med drugim dejal, da niso perspektive za mir v Vietnamu dobre, kot bi lahko bile. V tej zvezi pa je dodal, da «obstajajo na obzorju ugodna znamenja«; med temi je naštel dejstvo, da ni sovražnik sprožil med zadnjim poletjem nobene ofenzive, zmanjšanje pronicanja sevemovietnamskih čet na jug, zmanjšanje števila ameriških žrtev ter «povečano politično in gospodarsko stabilnost Južnega Vietnama*. Richard Nixon je tudi dejal, da v Washingtonu ne pričakujejo bistvenih sprememb v politiki Severnega Vietnama po smili Hošiminha. Dodal je, da so ZDA «na pravi poti do vietnamske krize«. V tej zvezi joči si verziji o izvoru orožja, ki ga južnovietnamska vlada prodaja. Glasnik obrambnega departmaja je izjavil, da Južni Vietnam prodaja kot «razbitine» kakih 5000 nemških pušk iz leta 1916 in drugo starinsko orožje. V Sajgonu pa je glasnik juž-novietnamskega obrambnega ministrstva dejal, da prodaja njegova vlada orožje, ki ga je dobila pred leti od različnih držav. Prejel je od Izraelcev 125 milijonov lir za vohunjenje ŽENEVA, 26. — Neki švicarski uradnik je prejel okoli 125 milijonov lir od izraelskih vohunskih agentov, ker jim je posredoval vesti o načrtih, ki zadevajo pogonska sredstva vojnih letal tipa «mi-rage», ki jih uporablja švicarska vojska. Zvezni departman za pravosodje in policijo je danes objavil sporočilo v katerem je rečeno, da je švicarska protivohunska služba a-retirala ravnatelja tehničnega u-rada tovarne «Sulzer» v VVienter-thuru. Ravnatelj je priznal svojo krivdo. Povedal je, da je prejel od izraelskih agentov 860.000 švicarskih frankov, in sicer takoj ko jim je izročil načrte. Policija je aretirala tudi nekega njegovega sorodnika, ker je skrival načrte. Na tiskovni konferenci, ki je bila danes v Bernu, je generalni pravdnik dr. Walder povedal, da je načrte izročil Izraelcem 43-letni Alfred Frauenknecht, ki je švicarski državi ian. Pripomnil je, da je obtoženec vodil tehnični urad tovarne «Sulzer», kjer izdelujejo letala «mirage», Domne-j“e omenil"napov‘«ian umik" 6o'ioO i da bodo Frauenknechta ob- vojakov iz vietnamskih oporišč ter pripravljenost ZDA, da pristanejo na rešitev spora na podlagi svobodnih volitev, tudi če bi te privedle na oblast v Sajgonu komunistično vlado. Nixon je nato pozval ameriško javno mnenje, naj bolj odločno podpre njegovo vlado, tako da bi prepričali Hanoj, da je vse ameriško ljudstvo trano odločeno, da na časten način napravi konec vojni. Na svoji tiskovni konferenci se je Nixon dotaknil še nekaterih drugih mednarodnih vprašanj. Tako je n pr. prvič uradna priznal, da ameriška letala bombardirajo laoš-ko ozemlje, kjer 'naj bi bile sever-novietnamske postojanke. Glede pogajanj s Sovjetsko zvezo za omejitev jedrskega orožja je Nixon dejal, da pričakuje Bela hiša v kratkem odgovor od Moskve glede datuma začetka razgovorov. Nixon je izrazil mnenje, da bi Kremelj u-tegnil objasniti svoje stališče v tej zvezi med razgovori, ki jih imata v New Yorku ameriški državni sekretar William Rogers in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Na koncu svojega izvajanja se je ameriški predsednik dotaknil še problemov Latinske Amerike, študentskega protesta, rasne diskriminacije v šolah ter vladne protiinflacijske politike. Včerajšnji predlog senatorja Goo-della o umiku čet iz Vietnama do leta 1970 je naletel na oster odpor tudi pri guvernerju države New York, Nelsonu Rockefellerju. Tudi ta je izrazil mnenje, da bi določitev nekega datuma za dokončen umik iz Vietnama praktično uničil vsakršno ameriško moč na pariških pogajanjih, kar bi pomenilo dejan sko predajo. V zvezi z Vietnamom se je danes v ZDA razširila nova polemika, ki jo je sprožil demokratski senator Wiscootina William Proxmire. Ta je na podlagi nekega dokumenta v vietnamščini ugotovil, da prodaja Južni Vietnam velike količine orožja, ki jih je dobil ou ZDA. Senator je od Pentagona in od državnega depar maja zahteval zagotovilo, da bi to ameriško orožje ne prišlo v roke FNO ali severnih Vietnamcev. Bodisi ameriško obrambno ministrstvo kot sajgonska vlada sta de mantirala obtožbe senatorja Prox-mira, sicer pa sta dali nasprotu tožili ne samo industrijskega vohunstva, temveč tudi voiaškega. BEOGRAD, 36. — Pred senatom okrožnega sodišča v Beogradu se je danes končalo zasliševanje prič in dokazilni postopek proti usta. škemu teroristu Miljaraku Brkaču. Beograjski psihiater dir. Stojilkovič je med drugim izjavil, da obtoženec ne kaže nakakšnih znakov duševne bolezni in da je odgovoren za svoje ravnanje. Strokovnjak za streliva Jovan Popovič je pred sodiščem podrobno objasnil ravnanje ? minami ki jih je podtikal Hr-kač in,izjavil, da je Hrkač med zasliševanjem pokazal, da mu je podrobno znana konstrukcija min ter da je dobro vedel, da so v minah, ki jih je postavil v kinodvorani <•20. ototober« železni drobci. Hrkač je namreč včeraj Izjavil, da ni vedel, da so v mini železni drobci, ki lahko usmrtijo in poškodujejo številne osebe. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek z govorom javnega tožilca in obrambo obtoženega. NOVI DELHI, 26. - V Indiji bodo začeli izvajati propagando za nadzorstvo nad rojstvi z glasbo in petjem. To vest je sporočil indijski departman za načrtovanje družin. Trije znani pevci, in sicer As-ha Bhonsale, Muhammad Rafi in Mahendar Kapoor bodo s ploščami posredovali navodila prizadetega departmaja. Dve plošči sta že nared. Prvi je naslov: «Rdeči tri-kotnik» (ki je znak departmaja), drugi pa «Počakaj s prvim otrokom*. Uradniki menijo, da bo ta zvočna propaganda zelo uspešna pri kmečkem prebivalstvu. Do sedaj so izdelali že 5.000 plošč. Relejna naprava na Nanosu Pred dnevi so strokovnjaki združenega ptt podjetja ter strokovnjaki SEL diz Stuttgarta in tovarne «Face» iz Milana opravili montažo in meritve novega telefonskega križa med tranzitno centralo Ljubljana in Primorsko. Strokovnjaki so s pritiskom na «gumb» izročili prometu tisto kar so si vsi želeli in obetali: nove, po številu in kakovosti ustrezne telefonske zveze med Ljubljano in primorskimi kraji. Na svečani otvoritvi so poročali, da bodo zveze med Ljubljano in Postojno, Koprom, ali Novo Gorico hitrejše in se bo sobesednika na drugi strani žice tudi boljše slišalo. V Belgiji so zaplenili 4 kg hašiša BRUSELJ, 26. — Policijske oblasti so včeraj zaplenile v Ant-werpnu 4 kg hašiša. Mamilo je bilo skrito v avtomobilu, ki ga je upravljal turški državljan Yumac Nehmed. Njegova vrednost znaša okoli 3,5 milijona lir. Nehmed, ki živi v Antwerpnu, je izjavil policijskim agentom, da ne ve, kako je mamilo zašlo v njegov avto. ................................................Illlllllllllllllilllll......I...............................................................................................................111IIIII1111111111III111 ll 11111II ■ II! ............n..........................m........ PO PODATKIH MINISTRSTVA ZA PROSVETO Več študentov na gimnazijah manj na tehničnih zavodih Pomembne novosti glede počitnic RIM, 26. — Prvega oktobra se bo začelo za veliko večino italijanskih dijakov šolsko leto 1969/70. Približno 8.371.000 dijakov se bo tega dne zbralo v šolskih prostorih in začelo z učenjem, ki bo trajalo nekako do 15. julija prihodnjega leta. Iz statistik, ki jih je te dni objavilo ministrstvo za prosveto je razvidno, da se je letos število dijakov znatno povečalo. Tako na primer zasledimo, da se je število dijakov, ki obiskujejo osnovno šolo, povečalo za približno 80.000 enot. (Prejšnje šolsko leto je namreč obiskovalo osnovno šolo 4 mil. 705.000 dijakov, letos pa pa 4 mil. 785.000). Opazimo pa tudi, da se je povečalo število študentov na srednjih in višjih šolah. Pri prvih se je število povečalo od 1.981.000 na 2.065.000 enot, pri drugih pa od 1.466.000 na 1.521.000 dijakov. Kar zadeva višje srednje šole je letos zanimivo, da se je število vpisanih dijakov na tehnične zavode zmanjšalo, povečalo pa se je število vpisanih študentov na kla- sične ln realne gimnazije. (V real-rnn gimnazijah se je število povečalo od 214.000 na 236.000; na klasičnih gimnazijah pa od 631.000 na 659.000 enot). VPRAŠANJA IN ODGOVORI Različne vrste socialnih dajatev Ministrstvo za šolstvo je tudi sporočilo, da bo letošnje šolsko leto razdeljeno na tri trimesečja; prvo se bo zaključilo 23. decembra, drugo 21. marca, tretje pa 15. junija. Šolske počitnice bodo trajale za božič in novo leto od 24.12. do vključno 6.1.1970 in za veliko noč od 26.3.1970 do 30.3.1970. Poleg tega pa bodo dijaki imeli tudi druge počitnice predvsem ob glavnih cerkvenih in državnih praznikih. Letošnja novost pa je, da bodo profesorski zbori na raznih višjih zavodih lahko uvedli le dve šolski polletji. Prvo polletje bi se moralo zaključiti 7. februarja. Ta važen in zanimiv sklep je ministrstvo za šolstvo izglasovalo, ker je bilo mnenja, da bodo profesorji podali dijakom na tak način več učne snovi in ne bodo imeli velike sile s šolskimi nalogami in izpraševanjem. Mnogi čitateiji doživijo v delovnem razmerju različne spremembe in so zato vzporedno s tem tudi socialno raizl-čno zavarovani. Poglejmo danes take primere dveh naših čštateljev, ki se lahko tudi posplošijo. Citatelj Aleksdj B. nam piše; Od leta 1928. dalje sem delal kot odvisen delavec 32 let in za to dobo imam tudi plačane vse socialne dajatve. Od leta 1963 dalje pa delam kot privatni obrtnik in plačujem socialne dajatve v poseben sklad, ki je predviden za obrtniško dejavnost. Rad bi vedel, če se sedanja doba lahko sešteje prejšnji pri določanju števifa let plačanih socialnih dajatev. Ker nisem še dopolnil 60. leta ali bi lahko v takem primeru zaprosil za pokojnino za dovršeno delovno dobo? Ali moram za prejem te pokojnine prenehati z delom kot obrtnik? Na vprašanje našega čitatelja bo mo poskušali odgovoriti v okviru obstoječih zakonskih določb. Ko je bil ustanovljen poseben pokojninski sklad za obrtniško in trgovsko dejavnost ter za kmečke delavce je v takratnem zakonu rečeno, da se te dajatve pri določitvi pravice do pokojnine in višine pokojnine ROŽNATE PERSPEKTIVE ZA ENERGETSKO GOSPODARSTVO V zemeljskih plasteh Jadranskega morja se skrivajo zakladi metana in morda nafte Znatni tehnični in finančni napori družbe ENI na dnu morja bodo Italiji doprinesli veliko bogastvo - Možnosti sodelovanja z Jugoslavijo Z obale v Romagni lahko človek jih je odkrila italijanska družba • i • . £_____ ____1.1» »n TKTT ir nlrrtllni Dorlmjo 7n rtnolndo opazi s prostim očesom nekje na obzorju, kjer meji ta rodovitna italijanska zemlja na Jadransko morje, velike železne stebre, plavajoče ploščadi in vrste žerjavov. Vse to so znamenja, ki pričajo, kako hitri je človek gradil mogočno industrijsko področje, ki se iz dneva v dan stalno širi. V bodoče bosta morje in njegovo dno verjetno največje in najobilnejše energetsko in rudninsko področje. Velika naftna m metanska ležišča, ki so jih našli pred kratkim, so le začetni dokazi, k: potrjujejo hitri bodoči tehnolo ški razvoj. Okrog leta 1950 je neka skupina znanstvenikov odkrila, da obstajajo na dnu Jadranskega morja blizu Ravenne velika metanska področja, k. se lahko primerjajo s tistimi, ki Plavajoča raziskovalna ploščad «Garibaldi B» je med zadnjimi, ki £h je italijanska družba «AG1P Mineraria» zgradila in postavila na morje približno 20 kilometrov od ravenske obale ENI v okolici Padove. Za geologa, ki raziskuje, ni torej važno, kje se ogljikovi hidrati nahajajo, ali na kopnem ali na morskem dnu. Zanj je važno le, da se ugotovi, v kakšni globini zemeljske skorje je metan. Znanstveniki (v prvi vrsti geologi) so dognali, da so se pred 10 milijoni let na tem področju Jadra na dogajale velike podzemeljske fizične spremembe. Organske snovi, ki so bile verjetno ostanki paleozoi-ka, so se začele polagoma razkrajati. Pri tem je nastal plin «metan», ki pa je ostal zaprt v globokih zemeljskih plasteh, ki so bile v glav nem iz peska in ilovice. Še bolj nepropustna plast pa je bila morska voda, ki je potiskala na ta plin z veliko močjo. Da bi čimprej našli ! metan, so znanstveniki prišli do za-1 ključka, da je treba vrtati morsko dno ter zgraditi na teh področjih metanske vrelce. Prvi tak metanski vrelec so dogradili na Jadranskem morju leta 1960. Od tedaj so zvrtali morsko dno že 85-ikrat. Iz metanskih vrelcev črpajo dnevno približno 5 in pol milijona kub.m metana in kmalu jih bodo dosegli 15 milijonov. Metanska področja se nahajajo približno od 3.000 do 4.000 m pod morskim dnom. Menijo, da znašaj? rezerve metana v severnem in srednjem Jadranu približno 70 milijard kubičnih metrov. Z novim zakonom, ki ga je odobril italijanski parlament leta 1967, ;e bila družba ENI pooblaščena, da raziskuje italijansko morsko dno. Prve rezultate bo družba poslala ministrstvu za industrijo meseca oktobra. V primeru pozitivnih rezultatov bo ENI nadaljevala s svojim delom in imela pravico do 25 odstotkov lastnine nad že obstoječimi vrelci. Ostalih 75 odstotkov lastnine bo italijanska država dala v kon cesijo zasebnim petrolejskim družbam. Iz zanesljivih krogov se je zvedelo, da so pod Jadranskim morskim dnom poleg metana tudi ležišča petroleja. Lahko rečemo, da je ta ugotovitev zelo važna, kajti svetovne rezerve ogljikovih hidratov zadoščajo le za kakih 20 let. Nujno je zato potrebno, da se najdejo nova neizkoriščena področja, kajti tu di če bo prevladovala proti koncu Raziskovalna ploščad «Garibaldi B» bo s svojimi »jeklenimi nogami« dosegla globino 50 metrov. Na ploščadi je vedno od 50 do 6U ljudi, ki jih hitri motorni čolni in helikopterji oskrbujejo s hrano in raznim materialom našega stoletja atomska energija, bodo zavzemali ogljikovi hidrati še vedno prvo mesto, kot surovine v raznih industrij-kih panogah. V današnji dobi, ko sta glavni velesili preusmerili svoje raziskave na planete, se zdi morda marsikomu, da je iskanje metanskih področij pod morskim dnom prava i-gračka. To ne drži, kajti pri raziskovanju morskega dna morajo znanstveniki razrešiti številne zapletene probleme. Potem ko je namreč geolog ugotovil »področje*, dospe plavajoča ploščad, ki z vrtanjem morskega dna preveri, če geologove ugotovitve v resnici držijo. Danes imamo že veliko modelov takih plavajočih ploščadi. Med zad njimi je ploščad »Scarabeo 11», ki so jo zgradili leta 1968 v tržaški koj.rirai na podlagi socialnih da- seštejejo ostalim dejatvam. Ko je izšel gornji zakon ni bila še predvidena pokojnina za dovršeno delovno dobo, toda ker ta pokojnina ni nič drugega kot neka predhodna pokojnina, mora gornje načelo veljati tudii za to pokojnino. Večji problem pa obstaja v tem, kako bo sooiailna zavod izračunal višino pokojnine, po starem ali po novem sistemu glede na zelo različne pogoje plačevanja socialnih dajatev v različne sklade. Na drugo vprašanje pa odgovorimo, da Citatelj lahko zaprosi in lahko prejema pokojnino za dovršeno delovno dobo če dela kot privatni obrtnik, kajti zakon predvideva, da nimajo pravice do te pokojnine le tisti, ki so nahajajo v delovnem razmerju kot odvisni delavci. Zanimiv je tudi primer dvojnega in različnega plačevanja socialnih dajatev čototeljice Marije S., ki nam piše: Do leta 1962. sem delala v neki tovarni skupno celih 12 let. Od tedaj dalje do danes pnčujem prostovoljne socialne dajatve. Istočasno pa sem že dve leti zavarovana v posebnem skladu za obrtnike, ker vršim sedaj sama svoj poklic kot šivilja. Ali bom lahko ob dopolnitvi starostne dobe prejemala dve ločeni pokojnini? Predvsem moramo našo čitate-Ijdico opozorita na sledeče, da gredo ženske, ki so delale kot odvisne delavke (prvi primer naše čitaiteljice) v pokoj s 55. letom, ter ženske, ki so delale kot neodvisne delavke (drugi primer) v pokoj s 60. letom. Zakon pa vsekakor ne predvideva dveh ločenih pokojnin. Ena vrsta pokojnine lahko samo dopolnjuje drugo. V praktičnem primeru naša čitateljica naj ob dopolnitvi 55. leta zaprosi za pokojnino na podlagi začetnih in nadalje prostovoljnih dajatev. Ce teh ni zadosti, se lahko dodajo tudi socialne da jaitve iz posebnega sklada za obrtnike. Z dopolnitvijo 60. leta pa naj zaprosi naknadni dodatek k po- ladjedelnici. Ta lahko vrta morsko dno, ne da bi položila nanj svoje ogromne «jeklene noge». Ce se izkaze, da je bila ugotovitev geologa resnična, dospe na mesto plavajoče ploščadi, katere najetje stane približno 10 milijonov lir dnevno, »fiksna ploščad*, ki položi «svoje noge* na morsko dno ter začne postavljati vanj dolge cevi. Med zadnjimi takimi fiksnimi ploščadi je prav »Garibaldi B», ki so jo prejš nji mesec postavili približno 20 km od obale v Ravenni. Na teh mogočnm »metanskih Ro-binzonih*. ki se zdijo kot kaki skrivnostni otoki, živi približno od 50 do 60 ljudi. Ti imajo na razpolago motorne čolne, helikopterje in hitre ladje, ki jim dovažajo hrano, vodo in vse, kar potrebujejo pri delu. Poleg tega ima ta nova »pustolovska skupina delavcev*, ki jo stalno oskrbuje italijanska družba »AG1P Mineraria*. stalne povezave s kopnim s pomočjo telefona in radia. S podmorskimi cevmi pa mali železni otok v bližini Ravenne dobavlja surovine dvema velikima novo dograjenima plinarnama v Ravenni m Casal Borsettiju. Plavajoče ploščadi diužbe ENI so med najmodernejšimi v Evropi, saj lahko raziskujejo tudi na krajih, kjer je morje globoko preko 200 metrov. Kar zadeva »fiksne ploščadi* pa te lahko postavljajo svoje jeklene noge le do 100 metrov morske globine. Toda strokovnjaki že načrtujejo nove ploščadi, ki bodo lahko vrtale morsko dno do globine 7.000 metrov ter postavile svoje »noge* do 300 metrov pod vodo. Naj omenimo še, da se bosta prihodnje dni v Beogradu sešla italijanski predsednik Saragat in jugoslovanski predsednik Tito, ki se bosta v svojih pogovorih dotaknila tudi tega področja. Velika metanska in petrolejska ležišča se po mne liju nekaterih strokovnjakov nahajajo namreč tudi v jugoslovanskih državnih vodah na Jadranu. V ta namen bosta zato oba državnika skušala doseči skupno sodelovanje za podmorske raziskave velikih neizkoriščenih bogastev. Po vsem tem pa bo treba reševati tudi zapleteno pravno vprašanje izkoriščanja med narodnega morskega dna. jatev, ki jih je plačevala kot obrtnik. Torej ena sama pokojnina iz dveh rasVičmih vršit socialnih dajatev, čeprav dodeljena v dveh različnih dobah. BUENOS AIRES, 26. - Argentinske pomorske oblasti so sporo čile, da je vzhodnonemška tovor na ladja «Schwarzburg» trčila blizu argentinske obale v neko libe rilsko ladjo. Po še nepotrjenih po datkih je trčenje zahtevalo 6 mrtvih, 3 ranjene in večje število pogrešanih. A. BAHUN: «11 ŽIVLJENJA, DELA IN TRPLJENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA» V TRSTU od leta 1901 do leta 1919 Zdaj sem bil rešen Šmida za vselej. Več kot eno leto me je sicer vpisoval v neki «subakordni» skupini, ki se je jezila nad tem, ker ji je en mož manjkal. Toda Šmid je trdil, da se bo Bahun vrnil v skladišče, češ da me pri vozni službi ne bodo mogli uporabiti. Medtem pa sem jaz od prvega dne, ko sem prišel k prometu, postal stalen zavirač. Šmid je prej umrl, kot je dočakal mojo vrnitev med «subakordante». Zavirač sem bil od 20. aprila 1902 pa do 7. januarja 1907. Zaradi slabe hrane sem na progi Trst-Krmin zbolel na prebavi. Zato sem prosil, da bi prišel v skladišče, da bi mogel imeti redno hrano. Te spremembe mi sicer niso radi dovolili, toda vztrajal sem pri tem in sem dosegel, kar sem želel. Seveda nisem prišel nazaj k «subakordu», kar je želel Šmid, ampak sem bil dodeljen k carini, kateri je morala železnica dati pisarniške sluge. Ta lahka služba je trajala pet let. Pri carini je veljal že takrat osemurni delovni dan, dočim so imeli delavci pri železnici deseturni delavnik. Dejansko pa so delali 9 ur in pol. Samo po izredni potrebi so delali 10 ur. Leta 1912 je nastal med železniško upravo in carino spor zaradi pisarniških slug in železnica je sluge odtegnila. Zaradi tega sem od tedaj postal delavec v skladišču, toda bil sem imenovan za preddelavca. Od tedaj dalje sem bil skupino-vodja od začetka vojne z Italijo do evakuacije in po vrnitvi iz Ljubljane v Trst (1918. leta) pa do preselitve iz Trsta (1919. 1.). MOJE SINDIKALNO IN POLITIČNO DELO V TRSTU Ko sem v Mariboru stopil v železniško službo so me tudi zaupniki železničarske organizacije vabili ter mi priporočali, naj se organiziram, da bom imel v primeru potrebe «pravovarstvo». «Pravovarstvo» je bilo železničarjem potrebno kot ribi voda, brez katere ne more živeti. Prav v tistem času so se na železnicah dogajale številne nesreče. Vsled pomanjkljivih varnostnih naprav, so vlaki pogostoma udarjali eden v drugega, bila so pogosta iztir-jenja, pa tudi sicer se je mnogo železničarjev ponesrečilo: nekateri so bili do smrti povoženi, nekateri pa so izgubili roko ali nogo ali pa jim je odrezalo obe nogi. Takim nesrečam je bil najbolj pogosto kriv takoimenovani »šparsistem« oz. štednja in razni drugi vzroki. Vendar so železniške uprave v vseh primerih skušale krivdo zvaliti na osebje. Pri sodnijah se je vršilo nešteto procesov zaradi nezgod in nesreč' na železnicah. Osebju se je šlo ta dvoje, in sicer, da se zavaruje pred kaznijo z zaporom ter krivičnim odpustom iz službe, ali da v primeru nesreče doseže odgovarjajočo rento. V vsakem primeru je železničar, ki ni imel pravega branitelja, pravdo izgubil in bil obsojen na večletni zapor in s tem na izgubo pravice do službe in na pokojnino, ali pa se je slano odrezal glede nezgodne rente. Neki železničar je izgubil nogo, pa so mu priznali 11 goldinarjev mesečne rente, ker ni imel zastopnika na sodni obravnavi. Imel pa ga ni zato, ker ni bil organiziran. če bi bil organiziran, bi mu bila organizacija preskrbela pravnega zastopnika, brez ozira na višino stroškov. Te razmere so bile močno agitacijsko sredstvo za pridobivanje članstva v strokovno organizacijo. Jaz sem vstopil v strokovno (sindikalno) organizacijo 1. julija leta 1901 v Mariboru. V Trstu sem s članstvom nadaljeval. Dokler sem bil zavirač se še nisem mogel aktivno udejstvovati zaradi službe, to je pomanjkanja časa. Vendar sem v svojem okolišu agi tiral za organizacijo. Ko pa sem menjal posel in sem bil ob večerih službe prost, sem začel vedno pogosteje zahajati na sedež po družnice ter sem se začel zanimati, kako stoji organizacija glede števila članstva, kdo so društveni funkcionarji in kako oprav- ljajo svoje naloge itd. Opazil s • da ne gre tako kot bi h*ora °on(J da je komaj ena tretjina zapp slenih včlanjena v organizacij da je močna fluktuacija. Eni P stopajo, drugi odstopajo oz-ostajajo. In če sem vprašal, kaj izostajajo člani oz. zakaj pristopajo, sem dobil odgovor. • le slabo vodstvo. O tem sem prepričal. <» naposled tudi sam pod takim vodstvom kot je ^ nčrikaAj pod predsedstvom F. Kon&--~ . je dovolj zgodaj pokazal, da ^ bil marksist, temveč fasist,, mogla organizacija naprei idovati. Zaradi tega sem se P0VLi„.[j. * nekaterimi mlajšimi člani m .. j. -ezal * sti, med katerimi sta bila najj^jj g au, meu Katerimi ata *-'***- agilna Fridrik Žnidaršič m Klinc. Začeli smo akcijo za SP membo vodstva podružnice ir, «Splošnega pravovarstvenego-štva za Avstrijo», kakor se i.iq1q mar Toda nasl stična organizacija. borba je bila dolga m UUI&a — tr0. »i Vzrok je bil v tem, da Je. v če kovni tajnik železničarjev "■ ,g so držal Končniku »štango*. B*-1 u i) v botrini in to je za oba > | večji pomen, kot pa ‘hteres ^ ^ ganizacije. Strokovni tajnik je ^ ^ tel svojega botra Končnika s tem, da je hotel mene mOjj. j. uničiti. Hotel me je pred o® u k mi člani kompromitirati z naj ^ nesramnimi očitki. Rekel.Je' anj sem to kar je bil v Rusiji ^ Azev: agent provokator, ki s varišem laska, na skrivned ^ jih izdaja. Toda ta, drzno i ^ ljena intriga se tajniku m F/L j,, čila. Kajti po društvenem s 1 ^ na katerem je on svoje la* ^ni- J sel, sta mu tovariša Klinc .fljj g, daršič dejala: «Ako boste » gg. proti Bahunu podvzeli, bosti- ^ mesto skozi vrata, skozi okn ^ teli-* Tajnik, ki je s _sY?^čar- »ai srečno taktiko razbil zel«] ■t£. ^ sko podružnico Trst H.. kH^0IT]a la 600 članov, pa )e. P°£Lužni' 'la propadla, ni mogel naši P01*; vali ^ ci škodovati, ker smo j° pred razbitjem mi. „.^0 K Po triletni borbi za spr_ern |jaj ^ društvenega vodstva se je ^ , uiuopvrucga vuuotva • nnVZ^ « velikega dogodilo, kar je P\ ^ ra, čilo nagel prevrat v vodstvo - eno nagel prevrat v vuu-- ft.r družnice Trst I. južni železih ( Nekaj_ let prej je bilaj^5 .fl za ^ ljena «Družba za straženjf jn. s ^ zaklepanje». Južna železnica i ^ ^ todružbonapravila" pog« ^ bo prevzela straženje na. zjh It ^ ških kolodvorih in magacm ■ or tržaško postajo — južni u — je bilo določeno 24 stra ^ - Ta novotarija je povzroči” fa2. ^ delavci Južne železnice slin ^ ^ burjenje in rekel bi, skoraj ^ Zakaj? juž- k Do uvedbe ključarjev so stafi nem kolodvoru vršili straž ^ delavci, ki niso bili zarad'n(1sobn' je sti ter izčrpanosti več SP" spdUL a je rečeno^ L vila na laž lu agencije - »buržuj^ ^ ^ ce», ki trdijo, da ne - v živeti več kot en tode 6.000 metrov. le oj; - pff- S GREVE (Firence), f- vVw ^ sta dva mladeniča var gflnc® gi- je nico bančnega zavod* * g 5t® c scana* v Panzanu. „ U- .lil », nesla s seboj 1.5 n)iUM\ b® J, g V trenutku ropa je :e fl1 )f]) en sam uslužbenec, k k®r j,r n, izročiti denar zlikovcema. „ r grozila z orožjem Bang® zala z avtom, ki Je ‘v. je 1 pred banko. Neka zen f,k0 n* ^ razbrala evidenčno sie* b'iz' Saloia pri Brescii P^ |dJ3 čajo, da so trije ■, . •1 bili oboroženi s pištola^^gfri ga-popoldne neko kmečko .^. 7 v vasici Vesio di Tnm05^; >a je so zlikovci odnesli milijonov lir. - 3 — 27. septembra 1969 V Barletti U spomenik a vsem padlim 7 jug. borcem v Italiji zrušenju italijanske fašd-®en2 vojske septembra 1943 so j? v raznih krajih južne Italije, ®. S(> bili že osvobojeni, začeli primorski in istrski fant-W so bili prej v italijanski *™ki. v tako imenovanih poseb-bataljonih, ali po zaporih. j*nfinacjjah in internacijah, da ? Se vključili v partizanske eno-? za borbo proti fašističnemu o-'■TOatorju in njegovim hlapcem j, domovini. Bili so to naši fant-so predstavijaM jedro pre-Jjb^skih brigad, ki so jih sekljali tudi mnogi bivši kaznjen-so jih italijanske fašistične |?“fct' aretirale v Jugoslaviji, jih Jk^ile in zaprle po raznih jet-jjffeah južne Italije. Poleg te ljudi, so v raznih krajih J®1« Italije našli zatočišče tudi j^gi begunci, ki so pobegnili čez ladi , -ran »teki, pred nacisti, ustaši in _ -, v nekatere bolnišnice, ki ? bile tu organizirane, pa je pri-oa zdravljenje tudi zelo ve-3 ranjenih borcev z jugoslo-kskih bojišč. Skratka v Bariju i j .golici je bilo več jugoslovan-InO Jan baz, kjer se je zbrailo več r kf? Od ranjencev in tudi ioU PSUOcev jih je veliko tudi urnr-■ tj1131110!?0 Jugoslovanov je padlo IbnA v italijanskiih partizanskih, * vsem garibaldinskih enotah Pr ijLVsera polotoku. Vsi ti padli in us- *tvd zaslužijo, da se jiim domo-jU K1 ^ okvir spada ne-'li-;oU n»-Je- nf ib15911 Džamonja, ki je doslej ,®L pravil že več i p', gradnja spomenika-kos.nice, jo že postavljajo v Barletti. ppaort za ta spomenik vsem ti-■lrtl Jugoslovanom, ki so padli , umrli kjerkoli v Italiji, je iz-r?1 znani P®e jugoslovanski kipar ,te. *«n ze več podobnih sporr.e- ’ JC°,V. kot na pr. spomenik revo-?■ v Mosiavind ter spomenik ' u dinarskim žrtvam» v Dubravi ,8il h Zagrebu. ho ki. ,SVo# zamisli za spomenik-Lj Ihk1^00 v Barletti je Dušan Dža-L. povedal naslednje: J, J^ke! sem, da gre za spornega bkostaico našim umrlim borov- Ibalijl. To so tisti naši bor- L- 80 jih kot ranjence prege- , s c?.. ua osvobojeno področje v I-’da * « P°leg tega spadajo sem tu-pjj. jk ®s®> ki so prišli v južno Ita-Zs *v°t ® j'am umrli v času prve v0f J*°vne vojne. Po večletnih po-oV- mud jugoslovansko in i- .1$ Jensko vlado je bil dosežen •at- I*!'321™, P° katerem je Italija UP- fc - *a Jugoslaviji kos zemlji-II3, kjer bo stal spomenik, ki hkrati skupna grobnica ali ca za vse borce, padle v .» iUŽ-^ daliji ir«; toni fc ‘Snovni simbol mojega, načrta go jj pobni element, ki iz periferi-0 U^Ofnpozioijske teme tlorisa rit-jO raste proti središču in pre- «1 J8 v vertikale, tako da krožka ^.TOri stražo nad odprtino nad bili kripte. Vstop v kripto bo [pr- ^..širokem stopnišču, ki vodi v eui kripte, v atrij, katerega luž- jJ®ske stene se odpirajo proti naj [jksnskemu morju, tako da se ;\o, k i®tn mestu formira široka teše- Jj®- Ta odprtina samega atrija je P6« kripto predstavlja simbolič-jje l Povezovanje jugoslovanskih Tf NT°ev, padlih ali umrlih v tujd-jev P * dbmovino. Sam atrij kripte n> L^krati komemorativni prostor, en- vsebina se poudarja členim a stranski! ritem se ne ustavlja, zavi- Maketa spomenika-grobnice v Barletti, kot si jo je zamislil jugoslovanski kipar Dušan Džamonja ..................................................................iiiiiiiimiiiiillu„i Madžarski univerzitetni docent je prišel v Subotico... Na dvorišču svojega deda odkopava skrite dragulje Pred nacisti in domačimi fašisti je stara draguljarka zakopala okoli 30 kg zlata, srebra in drugih dragocenosti - Sedaj se zaklad rešuje nizom bronastih z ele- dli Hv na stranskih stenah. Sve- oi jJ* Pač pa je stalno prisoten. Ta , t ,Jj|tor je nrav tako vizualne Ijevsko je prav tako vizualno in povezan s samim spo-:jf-**uKOin preko široke odprtine •Str jrjtropu atrija, s čimer se poji- igluje simbolična rast vertika-enU ^^Mnenika in samih temeljev dir . --c in jih kot spomeniško z e-;)r avne nagrade jiii “ui, ki bo v Rimu, kjer so zad-ytA ravno Pisani, Grassi in Duiz K*’ prvo, oziroma drugo in če- i* nagrado. Zato letos Dante Pi-o'1' iz lojalnosti do drugih, razila tu izven natečaja svoje od-ie 30 platno, ki je tudi največje in : ^ . 9a je razstaml že v občinski jel* periji. Tako je potem pripadla sf ’ nagrada 100.000 lir Duizu za oč*' jf^rski 'motiv*, II. nagrada v zne-leh' ‘M 80.000 lir je šla Cosoliju za po-pjino zelene skladnosti. III. v šl,u jjesku 60.000 lir pa Grassiju, ki K lu. poleg Palmerinija, slikarja 'nnliL : i.. '_; l/>r\4 »i nliii ’SPomin na Marano*, najnapred rn- uswierjen. Palmerini, iste Ji p ekspresionistični Gergolet, ki 00 , ravnokar prejel l. nagrado ex ki „riPoi’e «Ponterosso», bi ob izo-al ta^° m0<^n*h tržaških sli- ,r,9 pieu, kakor so omenjeni nagra-L,; 3°!. lahko prišla v poštev za b" ltesfco razstav0- kar lji Ootovo ve-‘ je po tudi za Camilluccija, ki je 't>' edino kiparsko nagrado za |?‘3 realistične kipe ljudi, a obe- šalih izoknjevan). kot v olju da bo v oljih dosegel še višjo 5^o '^dpoprečnost kot v treh zelo raz jjMpOnih j?i vendar slikarsko strogo (p šenih pokrajinah če bi to le gr V I 7 , * o velja tudi za nekatere druge |P*'w!jat’ce. Razen v začetku o- Oljenih nagrajencev, je namreč za vse ostale razstavljavce slikanje bolj osebno zadovoljstvo, kot pa izvrševanje nujno občutenega poslanstva. Zato tako odlični risar Giorgi ostaja v oljih še vedno v svoji romantiki velikih prekomorskih jadrnic, Colautti pri ugajajo-čili portretih lepote, podobno kot za spoznanje naprednejši Collino, Filippo Furlan pri nekam že japonski natančnosti pokrajin, isto kot nekoliko šibkejši Sulini, Ben-zan pa se kaže z enim samim oljem v otožnosti pokrajin in končno Chiaulon v samozadovoljstvu manjših akvarelov. In vendar bi z vztrajnejšim delom mnogi od teh zaradi prirojene nadarjenosti mogli več doseči. Zla sti barvno in oblikovno prefinjeni Corrier, ognjeno barvni slikar tihožitij Muser in v sodobnost stremeči Mattiussi, ki v oljih tOpore-kanje umetnosti» kaže drznost in smisel za iskanje novega. Sproščeni akvarelist Sollazzi, ki je dober tudi v olju, pa daje razstavi posebni poudarek s prikazanimi modeli najrazličnejših ladij svetovnega slovesa in z dokazi svojega tehničnega dela, ki gre od eksperimentiranja z raketami do parnih kotlov. MILKO BAMBIČ * * * Ko smo zadnjič poročali o delitvi nagrad letošnjega kontovel-skega er tempore tekmovanja, smo zapisali, da sta dve tretji nagradi znašali 16.000 lir vsaka. Dejansko je tako predvideval pravilnik, vendar sta bili nagradi povečani na 35.000 lir. nečenje ostalih ljudi se je sproti večalo, kajti «mož s črtežem* je prisotnim delavcem kar naprej naročal, kje naj še kopljejo in delavci so kopali dva dni. Madžarski docent iz Segedina ni delavcev pustil z oči. Ti pa so iz tal jemali zabojček za zabojčkom. In v teh je bilo veliko zlatnikov, srebrnikov, prstanov, ur, ogrlic, zapestnic in podobnih dragocenosti, vsega skupaj po prvih dveh dneh kopanja, za 15 kg obdelanega z. ata Vest o tem se je naglo razširila po Subotici in mesto je zajela nekakšna «zlata mrzlica*. Starejši prebivalci Subotice vedo, da je bila enonadstropna hiša št. 3 v Ulici Žarka Zrenjani-na družinska hiša zlatarja Bar-tolomeja Weisbergerja. Ta je i-mel svojo zlatarsko delavnico in trgovino na mestu, kjer je danes veletrgovina «Na-ma». Seveda pa ni nihče vedel, koliko blaga, koliko zlata, draguljev in o-stalih predmetov je stari draguljar imel in kako bogat je bil, ker je bil sicer zelo uglajen, vendar zelo tih človek, Id o svojih poslih ni rad govoril. Sicer je res, da so se širile zgodbe o »hiši na zlatu*, zgodbe, ki so krožile tudii izven Subotice. Nekateri so trdili, da je na dvorišču in v kleteh že dokaj stare vile na kupe zlata in srebra. Drugi so trdili, da je tu skritih dragocenosti toliko, kolikor znaša leini proračun subotiške občine. Toda nihče točno ni vedel, koliko je tega. Celo niti sam docent medicinske fakultete dr. Djerdja Beoce ni tega vedel. Marsikateri starejši prebivalec Subotice je dobro poznal pokojnega draguljarja. V Subotici je tudi nekaj takšnih, ki so z Weisbergerjem bili v sorodstvu, pa čeprav precej oddaljenem. Toda do teh dragocenosti je prišel le posredni dedič draguljarja Weisbergerja, dr. Djerdja Bence, ki je ta svoj položaj obrazložil takole: «Moj ded Bartolomej Weisber-ger je umrl leta 1937 v Subotici. Zlatarno je po njegovi smrti prevzela stara mati Roza. Ded in babica sta imela dve hčerki — Irmo in Olgo — ki sta se o-be poročili s trgovcema, Olga z Benbergerjem, Irma pa z Bence jem, mojim očetom. Obe sta imeli po dva sina. Mojega starejšega brata Ištvana so fašisti leta 1941 odpeljali v taborišče za Jude v Boru, kjer je leta 1944 umrl, mene pa so odpeljali leta 1943 na prisilno delo v Zakarpatje. Babico Rozo, mojo mater Irmo in teto Olgo so s tetinimi otroki vred odpeljali leta 1944 v subotiški geto, od tod pa v Auschwitz. Iz taborišč sva se vrnila le mati in jaz. Ona je stara sedaj 77 let in je bolna na srcu, tako da je sploh ne smemo vznemirjati. Ona je tudi ohranila načrte, oziroma črte-že, kam je babica Roza skrila dragocenosti Moja mati je tudi prvi in edini dedič Po vrnitvi iz taborišča se je sedanji docent in srečni dedič leta 194G vpisal na medicinsko fakulteto in jo v 4 letih končal. Nato se je specializiral v notranji medicini. Ko se srečni de dič spomni te dobe. pravi, da je začel *z eno srajco in enim parom hlač*. »Kar zadeva dediščino, je ta s pravnega vidika zelo enostavna stvar,* pravi subotiški odvetnik Toša Išpanovič, ki zastopa neposrednega dediča Irmo in posrednega Djerdjo Benceja. »Že leta 1947 je bila v zvezi z dediščino pokojnega draguljarja in njegove pokojne žene sodna razprava, ki je ugotovila, da je Irma Bence edini dedič, ker je e-dini preživeli naslednik nesrečnega zakonskega para. Po jugoslovanskem zakonu podeduje dediščino tudi tuj državljan,, če obstaja recipročnost z državo, kjer morebitni dedič živi. Kar se tega tiče torej ni nobenega problema, ker imata Jugoslavija in Madžarska glede tega u-strezno pogodbo. V zvezi s sedaj odkopanimi dragulji pa se postavlja vprašanje, kako dediču zagotoviti njegove pravice, ker jugoslovanski zakon prepoveduje izvoz zlata in draguljev. Zato Irma Bence in njen sin Djerdja ne bosta mogla odkopanega zaklada odnesli na Madžarsko, pač pa jima bo Narodna banka morala nadoknaditi vrednost Po načrtih, ki jih ima sege-dinsfci docent, je zakopanih ° v Subotici v_ Ulici Žarka Zrenjani-na št. 3 še najmanj toliko ara-gocenosti, če ni kdo že kaj odnesel. To pa je možno, kajti v dveh primerih so delavci kopali zaman. Na črtežu je bilo sicer naznačeno mesto, toda mesto je bilo prazno. Računajo, da je kdo odnesel zabojček z dragocenostmi, ko so kopali za vodovod in za neke druge tako imenovane «komunalije». Segedin-ski docent ima pravico zahtevata tudi to, vendar je težko priti s pravdo do izginulega zaboja oziroma protivrednosti, ker nihče ne ve, kaj je v vsakem zabojčku. Na črtežu so točno o-značena mesta, kjer so zabojčki zakopani, nikjer pa ni seznama predmetov, ki jih je babica Roza Weisberger dala zakopati. Dva življenjepisa Biografija Marije Sklodovvske in voditelja upornih sužnjev v prvem stoletju pred našim štetjem Spartaka Slovenci 'morda zaostajamo tudi v pogledu biografij. Dejstvo je, da so bile, in so še, po svetu biografije, biografski romani še posebej, moderni; da je zanje veliko, zanimanja. Da tudi pri nas ljudje radi bero te vrste literature, pa je dokaz, da skoraj vse slovenske založbe izdajajo tudi biografske romane. Ali je to posledica zamudništva ali pa znak posebne priljubljenosti te leposlovne zvrsti, je seveda težko soditi. Da pa je na slovenskem knjižnem trgu dasti biografskih romanov, da ljudje radi segajo po njih, tega pa seveda ni mogoče prezreti. Temu je dokaz tudi dejstvo, da lahko o dveh biografskih romanih poročamo kar hkrati, čeprav je res, da je eden od njiju že nekaj časa na knjižnem trgu. Zbirko biografij izdaja tudi Državna založba Slovenije. V tej zbirki sta izšli dve knjigi, o katerih je treba bralcem leposlovja povedati nekaj besed In jih opozoriti nanju, čeprav morda obe knjigi ne bosta enake brani in ne bosta enako zadovoljili ljubiteljev lepe knjige. Gre za dvoje del: prvo je biografija o slavni fran cosko-poljski znanstvenici Marije Curie Sklodotvski, drugo je biografski roman o Spartaku. Prvo knjigo je napisala hči slavne fizi-čarke, drugo pa madžarsko židov-sko-angleški pisatelj Arthur Koest-ler. Eve Curie: GOSPA CURIE, s podnaslovom Življenjepis, je knjiga, ki jo je vredno prebrati. Starejši slovenski bralci to vedo, kajti ta knjiga, ki je bila napisana leta 1937. tri leta po smrti Marije Curie, je v slovenskem prevodu izšla že pred vojno. Tega je zdaj dobrih trideset let in nova generacija slovenskih bralcev vsekakor znova potrebuje tudi to lepo knjigo. To edinstveno delo je zato upramčeno ponovno prišlo na slovenski knjižni trg. Podnaslov pove, da ne gre za biografski roman, temveč za biografijo, ki jo je napisala mlajša hčerka Marije Curie. Življenje te edinstvene ženske, znanstvenice, žene in matere pa je bilo samo po sebi tako pestro in bogato, da je dalo snov za več kot odlično delo. Tega se je dobro zavedala njena hči, ki je s prefinjenim občutkom, dostojnostjo, brez čustvenih poudarkov, pa vendar toplo zapisala biografijo svoje slavne matere. Marija Curie Sklodoivska je bila poljsko dekle, ki je v Pariz konec preteklega stoletja odšla študirat fiziko. S skromnimi sredstvi a z izrednimi sposobnostmi in znanjem se je prebila skozi leta študija, postala nato sodelavka znanega francoskega fizika Pierra Curie in SOBOTA, 27. SEPTEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Tone Penko: Gozdni sadeži; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.05 Valčki; 16.45 Pesmi, igre in pravljice; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; i3.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbori tržaške SPZ; 19.10 Umetniki 0 sebi: Je lica Pertot-Portograndi; 19.20 Za bavali vas bodo; 20.00 šport; 20.50 N. Kuret: «štempihar iz Oljšev ka*, 21.35 Vabilo na ples TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Radijska črtica. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju- tie; 11.15 Odrska glasba; 12.20 Mali glasbeni svet; 12.50 Vivaldi, Paisiello, Boccherini; 13.35 Violist B. Giuranna; 14.30 Iz Bellini jeve operne glasbe; 16.30 Smetana: Polka; 18.15 Lahka glasba; 18 45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 20.30 Simf. koncert; 22.30 De Agostini: «La eolpa di tele fono*. FILCDIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Haydn, Simf. štev. 28 in 84; 9.25 Cimarosa, Sonata; 9 30 Od gotike do baroka; 10.35 Rossinijeve va riacije; 11.55 Violončelistka J. Du Pre; 12.20 Na sporedu je Dalla piccola; 13.30 Fioravanti; «Le noz ze per puntiglio* SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform ^n°i Dopoldanska glasba; 9.00 oddaja; 0 0>- Glasbena matineja Pod senčnikom; 10.00 Glasbeno instrumentalni ansambel; 10.45 Pisana glasba; 11.00 Pesem sledi pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Priljubljene pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Juke box; 15.00 V ritmu z mladimi; 16.30 Od Soče do Drave; 17.40 Nove plošče; 18.00 Izbrali ste; 18.30 Srečanje; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Poje M. Hopkins; 23,10 Ples na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba in podoba; 9.30 Filmske novosti; 10.05 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.40 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše, 16.30 Znan stvena oddaja; 17.40 Klavirske skladbe; 18.00 Veliki variete; 19.30 Luna park; 20.15 Plošče in skeči; 21.0(1 Glasbena fantazija; 22.00 Goethejeva pisma; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; 13.00 Pisan spored; 13.35 Program z Orneilo Vanoni; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbeni ko tiček; 16.00 Glasbeno potovanje; 17.10 Znanost in tehnika; 17.40 Plošče za najmlajše, 18.35 Glas beni aperitiv; 20.00 Radijska pri redba; 21.10 Jazz; 22.40 Ital. fol klora; 23.10 Nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Casella. Prokofjev in Sa- 10.05 Radijska šola; Ko boš našel rdečo koruzo; 10.35 Čez travnike zelene; 10.50 «Naš avtostop*; 11.15 Pri vas doma; i3.10- Pianist S Richter; 13.3u Kmetijski nasveti, i3.40 Ansambli domačih viž; 14.30 Priporočajo vam...: 15.05 M. Vo dopivec: Zakaj je volk ostal brez kože; 15.25 Melodije Pariza, Du naja in Londona; 16.40 Sopranist ka V. Gerlovič; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Komorni zbor z Jesenic; 19.15 «Top-pops 11»; 19 50 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio S. Žnidaršiča; 21.00 Sobotni večer; 21.30 Dr. W. Ger teis: »Umor ob jezeru*, radijska igra; 23.15 Oddaja za izseljence; 24.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.00 Program za mladino; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.10 V par lamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima 1969; 22.15 Ena oseba, ena zgodba; 23.00 Dnevnik. I. KANAL 19.15 Evropsko prvenstvo v ko šarki; 21.00 Dnevnik; 21.15 S Ambrogi: I Burosauri. JUG TELEVIZIJA 20.25, 24.05 Poročila; 10.35 TV v šoli; 18.10 Zabavna glasba; 18.40 Disneyev svet; 19.30 Caserta: Ko šarka Jugoslavija Grčija; 20.55 Oc Petovie do Ptuja; 22.25 Rezervi ran čas; 22.40 Rezervirano za smeh; 22.55 Inšpektor Maigret -film; 23.45 TV kažipot nato njegova žena, ter po njegovi prezgodnji smrti, njegova naslednica in nadaljevalka njegove znanosti. Dosegla je najvišja priznanja, ki jih ženska-znanstvenica more doseči. Nešteto je priznanj in počastil, ki jih je bila deležna. Ne samo, da je bila profesorica Sorbonne, dobila je tudi dve Nobelovi nagradi: za fiziko in kemijo. Skupaj s svojim možem velja v svetu za odkriteljico radija in njega pojavov, za začetnico vse tiste široke veje fizikalne znanosti, ki nosi skupen naslov: radioaktivnost. O tej veliki ženski je torej njena hči napisala biografijo, preprosto, stvarno, dokumentarno, pa vendar izredno toplo in tudi zanimivo. V svetovni književnosti je to gotovo ena najlepših biografij. • * * Druga knjiga je biografski roman o SPARTAKU, voditelju upora sužnjev v 1. stoletju pred mišim štetjem. Na„ -a/ ga .e Arthur Koestler, ki ga zcuožba siuven^cim bralcem predstavlja kot pisatelja židovskega rodu, doma iz Budimpešte, sicer pa kozmopolita, ki je živel v Španiji, Izraelu, Franciji in ki je našel svoje sedanje zatočišče v Londonu, kjer deluje kot svoboden pisatelj. Pri nas ga ne poznamo, napisal pa je vrsto esejev, biografskih in političnih spisov, vrsto knjig, španska oporoka, avtobiografska knjiga iz španske državljanske vojne je eno njegovih poglavitnih del. Vanje se uvršča tudi roman Spartak, ki nam ga je prav tako posredovala Državna založba Slovenije v prevodu Bogomila Faturja. Spartak je zgodovinski in bijo-grafski roman, ki obravnava obdobje iz prvega stoletja pred našim štetjem, ko so se sužnji pod vodstvom Spartaka uprli Rimu. Spartak, ki je predstavljen kot vojskovodja in utopistični politik, je hotel ustanoviti svobodno državo s socialis ičnimi odnosi na jugu Italije, državo, v kateri bi vladalo bratstvo vseh preprostih ljudi, sužnjev in pastirjev, nekako konfederacijo mest, osnovano na idejah pravičnosti in dobre volje. Spartak ni uspel uresničiti svojih idej in je v bojih z rimsko vojsko padel. Njegova ideja Sončne države brez suženjstva, brez militarizma se ni uresničila Spartakov poskus je bil mnogo prezgodaj porojena ideja, ki je morda šele dve tisočletji kasneje dosegla prve stvarne oblike. Tako nam v tem romanu pisatelj prikazuje predvsem Spartaka in na osnovi zgodovinskih dejstev stke pred bralcem biografsko-zgo-dovinski roman. Gotovo je. da je osebnost Spartaka svobodno predstavljena, da je na skromnih zgodovinskih podatkih nastal umetniško močan tekst. Pozna se, da je pisatelj filozof, saj je njegovo delo prežeto s filozofskimi odstavki, razmišljanji in sentencami. Je pa tudi sicer zahtevnejše branje, ki po svoji tematiki in načinu pisanje morda manj ustreza nezahtev-nejšemu bralcu. Gotovo je, da bo ta roman bran kot prvi tekst, ki ga omenjamo zgoraj, čeprav morda svetovna kritika res visoko ceni ta tekst, lahko le malo podvomimo o nujnosti slov. prevoda. Sl. Ru. Ohridski muzej je zelo bogat Narodni muzej v Ohridu je ena najstarejših kulturnih ustanov v Makedoniji. Ustanovili so ga ta koj po osvoboditvi in v njegovih štirih oddelkih je zbranih veliko eksponatov, ki ponazarjajo zgodo vino Ohrida in okolice vse od rimskih časov, pa prečo bizantin ske in turške dobe do danes V okviru muzeja je tudi zelo bogata knjižnica, ki sicer šteje razmeroma malo knjig — le okoli 4000 - vendar je v tej knjižnici zelo veliko starih del in še več rokopisov, napisanih v grščini, turščini, arabščini m tudi nekaj nemških in francoskih. Kar je starega tiska, gre v glavnem za nabožno čtivo, niso pa redka niti znanstvena dela, tudi iz srednjega veka ali kakor koli iz stare dobe. V tej knjižnici je več del, ki predstavljajo zgodovinsko ■rrednost. Danes se niti točno ne ve, kaj vse je v knjižnici, saj so številna dela še ne pregledana in komaj čakajo na strokovnjake, da jih proučijo in preverijo zi. kaj pravzaprav gre. Ni izključeno, da se najde kaka izredna redkost. ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE «S0D0BN0ST> Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča Odgovori F. Bene d e tiča, L. Berceta, L. Čermelja, J. Jerija, C. Kolenca, C. Kuse ja, S. Pet eri na, B. Race ta, S. Renka, A. Škerka, D. Štoke in F. Tončiča na dve bistveno važni vprašanji Kot smo že v nedeljo 20. i in nemško na Južnem Tirol-sept. t.l. na kratko poročali, je) skem. Ali si posebno zaščito slovenske manjšine zamišljate kot v št. 8-9 ljubljanske mesečne revijje «Sodobnost» objavljena za Slovence v Italiji izredno zanimiva anketa pod gornjim naslovom, v kateri so sodelovali zgoraj našteti slovenski javni delavci iz Trsta, Ljubljane in Kopra. Z današnjim dnem začenjamo s ponatisom ankete, začenši z anketiranci, kd žiive v Sloveniji, za kar smo se odločili iz treh razlogov: 1. Zaradi življenjske važnosti obravnavanih vprašanj za našo slovensko skupnost v I-tailiji, 2. zaradi relativno omejene razširjenosti ljubljanske revije tostran meje, 3. zaradi želje, ki jo je izrazil tisti član uredništva Sodobnosti, ki je anketo vodil . Pripominjamo pa, da je u-redništvo gornje revije povabilo —- poleg naštetih — tudi D. Hreščaka, D. Legišo, A. Lokarja, D. Lovriho, B. Pahorja, A. Rebulo in M. Waltritscha. Besedilo ankete se glasi: Uvodne besede uredništva Tramci j a naše revije v vseh povojnih letih je bila, da s posluhom za stvarna dejstva, premike in pereča vozlišča, kolikor je mogoče dognano, spremlja vsa tista vprašanja, ki so povezana z narodnostno ohranitvijo m razvojem avtohtone slovenske skupnosti onstran zahodne meje. Vsebinsko nadaljevanje tega koncepta je tudi pričujoča anketa (začeli smo jo marca letos), ki naj bi združila mnenja in vrednotenja vidnejših predstavnikov (vseh smeri in prepričanj) naših rojakov v Italiji ter nekaterih poznavalcev teh vprašanj pri nas. Ce nekoliko poenostavimo; zanimalo nas je predvsem, kaj izpodjeda narodnd bitnost našega zamejskega človeka in kako naj bi se zavaroval pred tem. Vprašanji sta bili orientacijski, saj smo v spremni obrazložitvi pripisali, da lahko anketiranec obravnava posamezne vidike vprašanj oziroma materijo, ki se mu zdi v tem splošno nakazanem okviru najtehtnejša in ki mu je zavoljo njegovega strokovnega ali drugega delovanja najbližja. K sodelovanju smo povabili Filiber-ta Benedetiča, Lojzeta Berceta, Lava Čermelja, Dušana Hreščaka, Janka Jerija, Črta Kolenca, Gorazda Kušeja, Draga Legišo, Aleša Lokarja, Dušana Lovriho, Borisa Pahorja, Stanka Peterina, Borisa Race-ta, Alojza Rebulo, Stanislava Renka, Albina Škerka, Draga Štoko, Frana Tončiča in Marka Waltritscha. Se en namen smo imeli; anketa naj bi ustvarila podlago, izhodišče za nadaljnje, bolj specializirane, če se tako izrazimo, pogovore o posameznih perečih problemih, denimo, od poizkusov razčlenitve sedanjega gospodarskega potenciala in socialne strukture slovenskega življa v Italiji do dilem narodne zavesti ter vzporednih kulturnih in miselnih posebnosti našega zamejskega človeka. Iskreno se zahvaljujemo za prejete odgovore, ki jih objavljamo po abecednem redu avtorjev 1. Kako vrednotite narodnostne razmere (v kakšnem obsegu in obliki se danes manifestira asimilacijski proces) in kaj po Vaši sodbi poglavitno ovira skladen razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji? 2. Doslej je bil sprejet le en poseben ukrep v prid slovenski manjšini, in sicer zakon za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem (1961), čeprav ima osrednji zakonodajalec že sorazmerno dokaj razvejeno prakso glede tega, upoštevajoč sedanjo stopnjo veljavnega posebnega narodnostnega varstva za franco- en sam organski zakon ali kot skupek ustreznih norm. Katerim ukrepom bi dali prednost in naj bi ta zaščita vsebinsko predvsem zajela? Dr. lavo Čermolj sko manjšino v Dolini Aoste ...................................................nuni.... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaman je, če preveč vztrajate pri osebi, ki nima simpatije do vas. BIK (od 21.4. do 20.5.) Okoliščine se bodo nenadoma spremenile na bolje. Ne ukvarjajte se preveč s sentimentalnimi zadevščinami. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Udeležili se boste plodnih razgovorov. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zaupajte preveč nekomu, ki se vam zdi pošten. Nastopil je trenutek, ko morate odločati. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prenehalo bo neko nasprotstvo in se spremenilo v sodelovanje. Otresite se čim-prej neke svoje razvade. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite bolje svojo domiselnost. Pretirano nagnjenje k sanjarjenju TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razburkan in odločilen dan za vaše bodoče načrte. Upoštevajte nasvet ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Prišli oodo na svoj račun ljudje, ki se ukvarjajo s tenniko. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Na dedu pohitite s sklepom, da se čim prej rešite sedanje negotovosti. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Trenutno ne boste naleteli na nobene težave. Neko doslej le bolj površno čustvo se bo poglobilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pa zite, utegnilo bi se zgoditi, da vas nekdo opehari za večjo vsoto RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vedro glejte naprej, ker se nimate ničesar bati. Raje se odpovejte neki pustolovščini, ki vas sicer mika. znanstveni delavec, avtor več knjig s tega območja: 1. Asimilacija ima dvojno naravo ; lahko je individualna a-li teritorialna. Individualna izvira iz koristoljubja ali občutka manjvrednosti posameznika, ker se čuti zapostavljen nasproti članom velikega naroda v javnem življenju; ali pa iz pasivnosti in apatije spričo političnih in strankarskih trenj v sami manjšini. Imam vtis, da je višek te asimilacije za nami. Najboljši dokaz za to je vse živahnejše uveljavljanje širših slojev na političnem, prosvetnem, športnem ali drugem področju. Obžalovati bi bilo, če bi se to ustavilo, kajti v tem uveljavljanju se kaže volja do lastne bitnosti in upornosti do asimilacije. Najbolj razveseljivo pri tem pa je delovanje najmlajšega roda, kar je najboljše znamenje za prihodnost. Tudi najstarejši rod je stopil zopet na plan s spominskimi proslavami polpretekle dobe: taborov, čital- nic ipd Bolj pasiven, ob strani je srednji rod, ki so ga odbile razprtije v povojni dobi. Toda s tem ni individualna a-similacija odpravljena, vendar je močno zajezena, in upajmo, da ne bodo več valovi pljusni-li prek tega jezu. Boij nevarna kot individualna asimilacija se mi zdi teritorialna asimilacija, ki žal, stalno napreduje. Z dolgim vencem naselij za ezule, ki segajo od Miljskega zaliva do Seslja-na, so močno zrahljali nekdaj kompaktno slovensko ozemlje. Industrijsko področje v Zavij ah pa se je močno zajedlo v zaledje in potisnilo Slovence daleč nazaj. Tudi turistična mreža je storila svoje, še hujši udarec pa grozi Slovencem z načrtom za veliki protonski sinhrotron, kd naj bi ga zgradili pri Doberdobu. Kakor vidim kot fizik v tem velik u-speh sodobne znanosti in izraz skupnega delovanja evropskih držav, imam kot Slovenec hude pomisleke glede izbire kraja Z gradnjo tega velikega objekta na izbranem mestu bi se zabil klin med Slovence in bi bila pretrgana teritorialna povezanost med tržaškimi in go-riškimi Slovenci. Taka teritorialna razcepljenost pa je najbolj pripravno gojišče za individualno asimilacijo. S tem bi se samo izpolnjevala tiha želja Italijanov, da bo tudi brez o-čitnega zatiranja čas napravil svoje in prej ali slej raznaro-dil Slovence 2 Vsekakor je vprašanje šolstva najbolj pereče, zlasti še glede na Beneško Slovenijo, in bi bila škoda, ki bi nastala z zavlačevanjem, nepopravljiva. Toda s tem bi bil rešen samo en problem in še ta kot nekakšna posebna milost. Vprašanje Slovencev pod Italijo pa je treba načelno rešiti: priznati jim morajo status narodnostne manjšine V ta namen je bila hkrati s podobnimi deželami s posebno avtonomijo za francosko in nemško manjšino ustanovljena tudi dežela Furlanija Julijska krajina s posebnim statutom Toda v nasprotju z ravnanjem s francosko in nemško manjšino je bila v ustreznem statutu le bežno omenjena, ne da bi bili poudarili njeno bistvo in njen značaj ter izdali ustrezne zakone za varstvo manjšine in integriteto njenega teritorija. Izšel je samo šolski zakon in še ta je okrnjen in omejen le na tržaške in goriške Slovence. Kot cokla deluje to, da so Slovenci razsejani v treh po-litičnoupravnih enotah: tržaški, goriški in videmski pokrajini, tako da so na dnevnem redu razlikovanja in diskriminacije med Slovenci v raznih pokrajinah Ce bi veljalo načelo enotnosti in enakosti celotne slovenske manjšine, ki je dejansko tudi botrovalo pri ustvaritvi dežele Furlanija Julijska krajina, bi bila rešitev posameznih problemov sama ob sebi umevna in izvedljiva in ne bi bili primorski Slovenci več odvisni od naklonjenosti ali milosti političnih strank, ki so na krmilu. Slovenci sami pa bi morali ustvariti organ ki bi zastopal interese in zahteve celotne manjšine. Od konca vojne do danes so dovolj jasno pokazali da so za tako samostojno zastopstvo zreli in sposobni ter ne potrebujejo nobenega mentorstva ali tutorstva pač pa razumevanje in ljubezen. Potrebna pa je hitra rešitev, kajti vsaka zguba časa je samo v škodo. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22.4, najnižja 16.9, ob 19. uri 20.8 stop., zračni tlak 1020,7 stanoviten, brez vetra, vlaga 80 odst., nebo jasno, morpe mirno, temperatura morja 21 stopinj. Tržaš dnevnik Danes, SOBOTA, 27. septembra DAMIJAN - Sonce vzide ob 6.58 in zatone 18.54 — Dolžina dneva 11.56 — na vzide ob 19.22 in zatone ob »■« Jutri, NEDELJA, 28. septembra VENCESLAV VČERAJ V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Svečana otvoritev IX. kongresa združenja bolniških farmacevtov Pozdrav rektorja tržaške univerze Origoneja - Izročena nagrada v spomin preminulega dr. Cuccie - Nadaljnji spored ■ mmm Rektor prof. Origone pozdravlja udeležence zasedanja SPOROČILO UPRAVE S G Abonmaji za novo sezono Slovenskega gledališča Sedem abonmajskih predstav - Namesto dijaškega uvedena dva mladinska abonmaja Ugodnosti za družinski obisk, za invalide in za okoličane - Znižane cene vsem abonmajem Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1969-70. V abonmaju je sedem predstav, od katerih so tri predstave vzete iz slovenskega klasičnega repertoarja, ena iz repertoarja sodobne italijanske dramatike in dve iz svetovnega repertoarja. Sedmo predstavo v abonmaju nudi Slovensko gledališče v Trstu z gostovanjem Drame SNG iz Ljubljane. Slovenska dela so: levstik-Mahnič «Martin Krpan« (komedija) — s to predstavo, v kateri obhaja član Slovenskega gledališča v Trstu Danilo Turk visoki jubilej petintridesetletnega gledališkega delovanja, bo SG 18. oktobra svečano otvorilo novo sezono; Jaka Štoka «Moč uniforme« (komedija); F. S. Finžgar “Naša kri« (drama). Sodobna italijanska dramatika je zastopana z dramo Ignazia Silo-neja »‘Dogodivščina ubogega kristjana«. Svetovno dramatiko zastopata Bertolt Brecht z “Dobrim človekom iz Sečuana« (ljudska igra) ter Feydeauova komedija “Sumničenje«. Slovensko gledališče v Trstu je v svoji politiki cen upoštevalo vso slovensko narodno skupnost Ob prisotnosti predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti je začel včeraj popoldne na tržaški univerzi z delom IX. kongres vsedržavnega združenja bolndško-farmacevt-skiih ved, katerega letošnja tema so »tehnične zahteve bolniške farmacevtike v sodobni terapija«. Otvoritveno predavanje je prebral in orisal s pomočjo skloptičndh grafikov prof. Carlo Runti, ravnatelj farmacevtske fakultete na tržaški univerzi. Predaval je na temo “betatolokirajoča zdravila«. V veliki dvorani tržaške univerze se je za to priložnost zbralo zelo veliko število znanstvenikov, zdravnikov in farmacevtov iz Italije in tudi nekaterih drugih držav, med temi dr. Boris Gradnik, častni član združenja SIFO in član ocenjevalne komisije, ki je podelila nagrado v spomin dr. Cuccie, dr. Tanja Kirjačic z Reke in še nekateri drugi. Slavnostni del zasedanja je odpri rektor tržaške univerze, ki je poleg avtonomne deželne ustanove drugi pokrovitelj kongresa farmacevtov. Origone je v svojem pozdravil povzročena .obolenja. Izre-sa farmacevtske zveze z nedavnimi tržaškimi medicinskimi dnevi, ki so zadevali jatrogenska, t. j. od zdlravil povzročena obolenja. Izrekel je prepričanje, da je premostitev nekaterih tehničnih težav, ki se pojavljajo v farmacevtski industriji in sprejetih tehnikah, nujno potrebna, koliko je prav ta pomanjkljivost eden izmed negativnih faktorjev, ki vplivajo na razvoj in širjenje jatrogenih obolenj. Origone je nato še posebej pozdravil organizatorja tega kongresa, dr. Danieleja Rosenkranza in predsednika organizacijskega odbora dr. Cassettija Zahvalila sta se mu sam dr. Ro- v Italiji in nudi tako kot v pretekli sezoni vrsto abonmajev s posebnimi popusti. Namesto dijaškega je ob neizpremenjeni ceni 2.000 lir SG ustanovilo dva mladinska abonmaja z nazivom “Mladinski v sredo« ter “Mladinski v četrtek«. Ostale so tudi u-godnosti za člane posameznih družin, ki bodo skupno obiskovali predstave. Ta abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir. Invalidom nudi Slovensko gledališče v Trstu abonma š 2.000 lir. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz. Za posamezne predstave je Slovensko gledališče znatno znižalo cene vstopnicam. Pri premierah bodo cene posameznih vstopnic znižane od 3.000 na 2.000 lir (parter A), od 2.000 na 1.200 lir (parter B) in od 1.000 na 800 lir (balkon). Pri vseh ponovitvah bodo cene posameznih vstopnic znižane od 1.500 na 1.000 lir (parter) in 500 lir (balkon). Mladina do 18. leta ima pravico do vstopnice po 300 lir za vsako predstavo. Cene za abonente: Premiera — Parter A (središčni sedeži) 13.000 lir; parter B (ostali sedeži) 7.000 lir; balkon 5.000 lir. Ponovitve — Parter A (središčni sedeži) 6.000 lir; parter B (ostali sedeži) 5.000 lir; balkon 3.000 lir. VRSTA ABONMAJEV: Premierski Red A (I. sobota po premieri) Red B (I. nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red Okoliški (popoldanska predstava na dan praznika) Red C Red D Abonmaji se bodo sprejemali od 1. oktobra dalje vsak dan razen ob praznikih; v Kulturnem domu od 10. do 14. ure. v Tržaški knjigarni od 16. do 19. ure. Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. decembra. Za ostale operne in dramske predstave nudi SG v Trstu svojim abonentom 50% popusta. MARKO HREŠČAK vabi danes, 27. t.m. ob 18. uri na otvoritev svoje razstave «ZIDNIH SKULPTUR» v La Gorgona v Trstu, Ul. Malcanton 16 Šolske vesti razprave, za katerega se je opredelil organizacijski odbor kongresa. Govorom bi morala slediti podelitev dveh nagTad v spomin dr. Dioscorideja Vitah ja in dr. Ales-sandra Cuccia, vendar je za prvo nagrado obveljal sklep ocenjevalne komisije, da se ta ne more podeliti zaradi velikih pomanjkljivosti v predloženih delih, ki pa “vseeno dokazujejo vloženi trud in precejšnjo znanstveno zavzetost avtorjev«. Kolajno v spomin dr. Alessandra Cuccija pa bi morala podelita Ma-riella Cuccia, hči preminulega znanstvenika, dr. Luigiju Todolini-ju iz sanaforijskega naselja v Sandalu (v Piemontu), ki pa se je ponesrečil in je zato sprejel kolajno njegov mlajši sodelavec. Predsedujoči je vsekakor prebral brzojavko dr. Todolina, ki se je ocenjevalni komisiji in društvu SIFO iskreno zahvalil. Pozneje zvečer so se udeleženci kongresa (skupno jih je nad sto) podali na grad Sv. Justa, kjer jim je tržaški župan inž. Marcello Spaccini priredil sprejem in zakusko. Kongres bo nadaljeval s svojim delom že danes > zjutraj v «avM' magni« tržaške univerze. Na vrsti so predavanja ravnatelja torinske farmancevtske fakultete prof. Gui-da Tappija in bivšega člana ustavnega sodišča prof. Antonina Papal-da o “pravem položaju bolniškega farmacevta«. Sledilo bo poročilo prof. Bren-na Babudierija, člana višjega zdravstvenega sveta o “kliničnem nadzorstvu nad novimi zdravili glede na pravila evropske ekonomske skupnosti. Ob 11. bo prof. dr. Daniele Ro-senkraez, ravnatelj torinskega far-senkranz in za njim dr. Cannabb, , macevtskega odseka glavne bolniški je prisotnim orisal v glavnih rtiče predaval o “potrebi enotne obrisih pomen zasedanja in način I konfekcije zdravil v bolnišnicah«. Umrl je Josip Faganel V tržaški bolnišnici je včeraj v jutranjih urah umrl Josip Faganel. Žalostna vest se je brž razširila po mestu in predvsem v krogih zavednih Slovencev vzbudila žalovanje, saj so pokojnega tovariša Faganela cenili in spoštovali vsi, ki so ga poznali, ki so kdaj koli z njim delali; spoštovali kot moža značajnosti, cenili kot sposobnega in vestnega strokovnjaka zlasti v gospodarskih zadevah. Pokojnik se je rodil 13. marca leta 1902 v Trstu kot sin uradnika Jadranske banke. Dokončal je slovensko pripravnico v Ul. Rismon-do in potem nadaljeval šolanje na nemški gimnaziji na Trgu Lip-sia, sedanjem Trgu Hortis. Vojna mu je študij prekinila, toda z vztrajnostjo ga je dopolnil leta 1921 kot privatist na trgovski a-kademiji. V mladih letih je bil uslužben pri raznih znanih tržaških odvetnikih kot praktikant, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil pri družbi Adriatica di spedizioni, poznejši SAIMA, kjer je delal do konca vojne. Po osvoboditvi je neumorno delal pri Cen-tralspedu in za to podjetje tudi ustanovil podružnico v Milanu, pri Mesinportu, kjer je vodil tudi likvidacijo, pri Adriaimpezu in nazadnje pri finančni delniški družbi SAFTI, kjer je bil prokurist in nazadnje eden od njenih likvidatorjev. Toda Josip Faganel je bil že od rane mladosti aktiven tudi izven svojega poklicnega dela, zlasti v raznih slovenskih društvih v Trstu, v katerih je opravljal številne odborniške naloge, bil je član pevskega društva “Kolo* pri Sv. Jakobu, mladinskega društva «0-mladina* in še drugih. Kot zaveden in pošten Slovenec, ki je svoje narodno prepričanje vedno jasno izpovedal, se je že v samem začetku druge svetovne vojne vključil v vrste pristašev Osvobodilne fronte, z letom 1943 pa začel ilegalno delovati na tržaškem terenu v okviru rajonskega odbora OF v Vicolo Ospedale Mi-litare. Udeleževal se je vseh političnih in aktivističnih sestankov in ilegalnih akcij, v dneh okrog 1. maja pa je s svojim oddelkom ljudske zaščite razorožil oddelek nemške vojske v vojaški bolnišnici. Pa tudi po osvoboditvi je Josip Faganel ostal delaven v številnih naprednih slovenskih kulturnih in političnih organizacijah, v nekdanjem prosvetnem društvu «Voj-ka Šmuc», vedno v Ul. Vicolo 0-spedale Militare, v Glavnem odboru Slovenske prosvetne zveze in drugod. Bil je tudi kandidat na listi NSZ za tržaški občinski svet. Predvsem pa je pokojnik takorekoč do zadnjega dne bil zvest obiskovalec vseh naših kulturnih in narodnih prireditev. Kot abonent ni zamudil nobene predstave Slovenskega gledališča, videvali smo ga na koncertih v Kulturnem domu in v okolici, skratka, na vseh prireditvah, kjer je bila prisotna slovenska beseda, slovenska pesem, napredna slovenska misel. Zvesto je prebiral tudi napredni slovenski tisk in od prvega dne je bil naročnik na naš dnevnik. Sedaj tovariša Faganela ni več. Nepričakovano ga je strla bolezen. Sredi prejšnjega tedna se je vrnil z dopusta v Sloveniji, kamor je šel na oddih in iskat o-krepčila, da bi se znova vrgel na delo s tisto skromnostjo in natančnostjo, ki ga je vedno odlikovala. Izteklo se je življenje zglednega tržaškega Slovenca, katerega bomo ohranili v hvaležnem spominu. Užaloščeni ženi in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. NENEHNO STAVKOVNO GIBANJE Včeraj uspela stavka delavcev kemijske stroke in tovarne opeke \ ponedeljek se prične tridnevna stavka gradbincev, v torek pa dvodnevna stavka delavcev v cementarnah imiiiiiiiiiiiii.■"■m.""""i""........................................................................iiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii.illniuii................in Orkester «Miramar» potuje v Riccione Harmonikarski ansambel Glasbene matice «.Miramar» odpotuje danes v Riccione, kjer se bo udeležil kot častni gost 19. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev - solistov, ki bo 27. in 28. septembra. Tekmovanje organizira svetovna harmonikarska zveza (Confedera-tion mondiale de l’accordeon). Orkester «Miramar* je pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra dosegel pred mesecem dni na državnem tekmovanju v Marini di Massa pri Viareggiu prvo mesto v svoji kategoriji. Kot nagrajenec je obenem prejel laskavo vabilo, da nastopi kot častni gost na zaključni večerni prireditvi mednarodnega tekmovanja p Riccione v nedeljo, 28. septembra. Na tekmovanju bodo nastopili solisti iz 15 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, ZDA, češkoslovaške itd. Na slavnostnem koncertu bo ansambel Miraman izvajal kolo iz opere «Ero», Rimsky - Korsakova «Rusko veliko noč*, Bachovo simfonijo v b-duru, De Falle «Ognjeni ples* ter Hačaturjana «Ples mečev*. Ansamblu Glasbene matice iskreno čestitamo ter želimo, da bi se uspešno uveljavil tudi pri tej pomembni mednarodni glasbeni prireditvi. Danes ob 6. uri zjutraj se konča dvodnevna stavka delavcev in uradnikov kemijske stroke, ki je zelo dobro uspela. Tudi včeraj še je udeležilo stavke 85 odstotkov uslužbencev kemijskih tovarn in tovarn lekarniških proizvodov. Na skupščini pa so se sestali delavci podjetja «Gas Compessi«. Včeraj se*-je--pričela dvodnevna stavka delavcev opekarske stroke, ki se po vsej državi borijo za sklenitev noVe' delovne pogodbe, podobno kot delavci drugih strok. Pri nas je samo ena opekama, in sicer Valdadige pri Orehu in v njej so stavkali prav "vsi delavci. Stavka se nadaljuje še danes. Vse tri sindikalne organizacije gradbenih delavcev, to je FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FeNEAL-UIL so proglasile tridnevno stavko, že tretjo po vrsti, ki bo trajala od ponedeljka do srede. Stavka velja tudi za pleskarje. V ponedeljek ob 10 uri zjutraj bo v prostorih CGIL v Ul. Pondares enotna skupščina gradbincev, na kateri bodo sindikalni voditelji stroke poročali delavcem o sedanjem položaju. Delavci bodo stavkali za znatno zvišanje mezd, za 40-umi delovni teden, za sindikalne pravice in svoboščine, za revizijo kvalifikacij in za razčlenjena pogajanja. V toreK in sredo pa bo že tretja stavka delavcev cementarn. Pri nas pridejo v poštev delavci tovarne Italcementi. Danes pa bo v Bergamu vsedržavno zasedanje predstavnikov delavcev te stroke, na katerem bodo sprejeli sklepe o nar daljnjih stavkah in možno je, da bodo sindikati te stroke napovedali stavko za nedoločen čas, če ne bodo delodajalci pristali na pogajanja. Vprašanj« Cesareja (PSU) glede slovenskega strok, zavoda v Trstu Občinski svetovalec Giorgio Ce-sare (PSU) je poslal tržaškemu županu pismeno vprašanje glede ustanovitve slovenskega strokovnega zavoda industrijskega t ipa v Trstu. Cesare pripominja, da je tržaški občinski svet že pred časom izrekel glede tega svoje ugodno mnenje, da pa je bila zahteva slovenskega prebivalstva pogojena, v okviru mešane jugoslovansko-itali-janske komisije, z otvoritvijo italijanskega šolskega zavoda v Bujah. Ta ugovor, pravi Cesaie je zdaj odpadel, zaradi tega sprašuje župana, ali bo s prihodnjim šolskim letom lahko začel delovati omenjeni slovenski strokovni zavod. Posvetovanje v Rimu o tfžaškem pristanišču Minister za trgovsko mornarico, posl."Vittorino - Colombo ter minister za javna dela, posl. Lorenzo Natali, sta sklenila sklicati v prihodnjih dneh operativne posvete s tržaškimi zastopnika, da bi skupno razpravljali o problemih tržaškega pristanišča. To sta ministra potrdila med srečanji, ki sta jih imela v Rimu s pokrajinskim tajnikom KD Ser-giom Colonijem, s poslancem Bel-cijem ter deželnim odbornikom za javna dela Masuttom. Pokrajinsko vodstvo KD je že svojčas sklenilo, da bo začelo z vlado pogajanja za proučitev stanja tržaškega pristanišča in poslar nec Belci je imel že prve pogovore v tem smislu z ministrom za trgovsko mornarico. Vittorino Colombo mu je ob tej priložnosti zagotovil, da bo sklical tržaške zastopnike prihodnji teden. Med drugim bodo na posvetu razpravljali o problemih obračuna Avtonomne pristaniške ustanove, o osebju ter o zamudah pri izvršitvi raznih del v pristanišču. Minister Natali pa bo predvsem proučil problem javnih del. Predstavniki KD, ki so se udeležili državnega sveta KD v Rimu, so se sestali tudi z ministrom za notranje zadeve Restivom, s katerim so med drugim razpravljali o problemu javne čistoče. Minister jim je obljubil, da bo posredoval za izgradnjo posebne tovarne za sežiganje smeti. kiosk, v katerem bodo prodajali izbrano namizno grozdje po znižani ceni (100 lir za en kilogram), točili pa bodo že letošnji mošt. Popoldne bo folklorna prireditev, ki se bo začela ob 14.30. Nastopili bodo godba na pihala iz Doline, pevski zbor “Prešeren* iz Boljunca, pevska skupina cCitta di Gradišča* iz Torria-ne, mešana pevska skupina “Mladost* in folklorna skupina “Študent* kulturno prosvetne zveze z Reke. Avtobusni podjetji SAP in «La Stradale* bosta na progi Trst - Bo-ljunee pomnožili odhode avtobusov s postaje na Trgu Stare mitnice od 13. ure dalje. Ker bo prav gotovo lepo vreme, bo praznik grozdja privabil v Boljunec mnogo gostov, marsikdo pa bo to združil z izletom v Glinščico. Tradicionalni praznik grozdja v Boljuncu Jutri bo v Boljuncu tradicionalni praznik grozdja, ki ga prireja dolinska občina s sodelovanjem Pokrajinske turistične ustanove in s prispevkom dežele. Praznik grozdja v dolini Glinščice, že štirinajsti po vrsti, bo na glavnem trgu v Bo ljuneu, to je na “Gorici*, kjer se razvijajo vse tradicionalne prireditve in stari običaji. Že od 10. ure naprej bo deloval iniiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiMimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii DELO PRI GRADNJI «GRANDI MOTORI» NAPREDUJE Predsednik Berzanti in odborniki so si ogledali gradbišče v Boljuncu Znaten deželni prispevek za razna dela, napeljave, kanalizacijo in cestno omrežje Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, odbornik za trgovino in industrijo Dulci, odbornik za javna dela Masutto in odbornik za delo in načrtovanje Stopper so si včeraj ogledali gradbišče tovarne “Grandi Motori Trieste* v Boljuncu v dolinski občini. Med obiskom so spremljali predstavnike deželne uprave predsednik tovarne inž. Vi-gnuzzi, njen generalni ravnatelj dr. Tartarelli, predsednik industrijske pristaniške ustanove odv. Sacer-doti, podpredsednik Antonini in ravnatelj dr. Verzegnassi. Predsednik Berzanti in odborniki Dulci, Masutto in Stopper so se prepričali o tem, da je pripravljal no delo že dobro napredovalo. Na ta način bo kmalu zgrajen industrijski obrat, ki bo nedvomno i-mel vodilno vlogo v deželnem in še posebno v tržaškem gospodarstvu. Za infrastrukture, ki so potrebne za to tovarno (zemeljska dela, preusmeritev potoka Glinščice, vodovod, kanalizacija, električna napeljava, cestne in železniške povezave itd.) je že dežela prispevala preko ustanove EZIT in del programa teh del se že izvaja. Pred obiskom gradbišča tovarne so predstvniki deželne uprave v spremstvu predstavnikov EZIT, inž. Vignuzzija in dr. Tartareliija o-pravili kratek ogled naprav industrijskega področja. Fotografski natečaj «MHje in njih občina» Tržaški fotografski krožek priredi v nedeljo 28. t. m. v sodelo. vanju z odborom za turistično pospeševanje miljske občine fotografsko tekmovanje «ex tempore« na temo: «Milje in njih občina«. Pravilnik natečaja pravi, da je Interpretacija prosta, da si lahko torej udeleženec izbere pokrajino, hiše, prebivalce, podrobnosti itd. in da se ga lahko udeležijo vsi oo-kllcni in amaterski fotografi ‘ iz tržaške pokrajine. Dovoljen je samo format 35 mm s čmo-belim filmom. Udeleženci se bodo morali zbrati v nedeljo 28. t. m. od 9. do 11. ure pred občinsko palačo na Trgu Marconi v Miljah za evidentiranje filmov (največ 2 filma po 36 posnetkov), Istočasno pa bodo morali plačati takso 500 Ur, nato pa bodo lahko fotografirali ves dan. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. V nedeljo 12. oktobra od 9. do 10. ure bodo udeleženci Izročili eno več povečav posnetih fotografij v Občinski umetnostni dvorani «Lo Squero» v Ulici Battisti 4 v Miljah. Število povečav in format nista določena, vendar pa morajo biti povečave nalepljene na trd bel karton z naj večjim formatom 70 krat 100 cm. Sprejeli bodo sa-mo eP «*rton, na katerega hrbtu morajo biti napisani podatki av-torja in eventualno naslov dela. žirija ki jo sestavi lato prof Tullto Stravisi, dr Beno Peliicciari In Ferruccio Crovatto, se bo sestala po 10 uri, 12. oktobra in izbrala zmagovalce. Nagrajeni bodo najboljši avtorji In ne posamezne fotografije. Proti sklepom žirije ne bo priziva. Vsa predložena dela bodo potem razstavljena na razstavi v dvora, n. «LO Squero». Otvoritev razstave h° ob 12. uri 12. oktobra istočasno s podelitvijo nagrad. Razstava bo odiprta 7 dni. Nagrade so prispevali: miljska občina, Tržaška pokrajinska turistična ustanova, Avtonomna leto-vtščarska ustanova ter razna podjetja. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Eastmancolor vohunski film: FRAULEN DOKTOR Igrajo: Suzy Kendall, Kenneth More Capuclne, James Booth KINO IRIS PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope Technicolor zabavni film: CALMA RAGAZZE OGGl MI SPOSO... Igrajo: Louis De Funes, J. Le-febyre, C. Marin. Prve vaje mladinskih zborov Glasbene matice Prva vaja mladinskega pevskega zbora na Opčinah bo v sredo 1. oktobra t. 1. ob 18. uri v osnovni šoli (piazzale Monte Re . Opčine) Prva vaja mladinskega pevskega zbora v Trstu bo v petek 3. oktobra t. 1. ob 18. uri v šoli Glasbene matice (Ul. R. Manna 29). Vse gojence glasbene šole in o-stale člane zbora vljudno vabimo, da se polnoštevilno udeležijo vaj. Nazlonale 16.00 «Le pištole del ma-gnifici sette«. Technicolor. Fenice 16.00 »La lunga ombra gial la» ,Gregory Pečk. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Sento che ml sta succedendo qualcosa». Jack Lem. mon, Catherine Deneuve. Technicolor. Eden 16.00 «Le calde amicizie«. J. P. Marielle, B. Ogier, F. Lemonnier. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.30 «Satyrlcon». Film Fellinija. Martin Potter, Magali Noel, Lucia Bose. Capucine. Technicolor Panavision. Ritz 16.00 «Vivl o preferibilmente morti». Nino Benvenuti, Giuliano Ge„ima. Eastmancolor Filodrammatico 16.30 «L’ultimo pa-radiso«. Dokumentarni film v barvah .Prepovedano mladini pod 16. letom Alabarda 16.30 «La porta del canno-ne». John Garko. Irina Demick. Co-lorscope. Aurora 16.30 «La matnarca«. Catherine Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 “Oliver«. Technicolor. Capitol 16.00 «11 suo nome e donna Rosa«. Al Bano, R. Povver, D. Pa-lumbo. Technicolor. Impero 16.30 “Fraulein doktor«. Te-chnicolor. Vittorio Venelo 17.00 «Rosemary ba-by», Mia Farrovv, John Cassavetes. Technicolor. Prepovedano mladimi pod 14. letom. Ideale 15.30 »La brigata del diavo-lo». W. Holden, C. Robertson, M. Roonie. Technicolor. Abbazia 16.00 «La ragazza con la pištola«. M. Vitti, S. Baker, C. Giuffre. Prosvetno društvo “Vesna« priredi v nedeljo, 5. oktobra izlet v Idrijo in v bolnišnico Franja. Vpisovanje v Ljudskem domu v prostorih “Albert Sirk« vsak večer od 20.30 do 21.30. SPD priredi 2., 3. tn 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem ali s parnikom na otok Hvar. SPDT priredi dne 5. oktobra Izlet na Snežnik. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 (pri Norči). Ravnateljstvo državne srednje le »Fran Erjavec« v Rojanu spo • ča, da se bo začelo šolsko leto 70 dne 1. oktobra. Učenci se 1° ' jo v šoli v razredih ob 10.30, n bodo šli v spremstvu profesorjev začetni šolsk- maši. • * • Ravnateljstvo državnega hgovske-ga tehničnega zavoda s slove“sr'.u učnim Jezikom «Ziga Zois* v 1 sporoča, da se bo začelo šolsKo 1969-70 dne 1. oktobra 1969 z **py no šolsko mašo, ki bo ob 8 u cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni P® se bo začel 2. oktobra, ob 8. un. * * * Ravnateljstvo državne srednje le sv. Cirila in Metoda sporo«. se bo začelo šolsko leto 1969/70 1. oktobra. Učenci svetoivanske se zberejo v šol-’ ob 10.45 naša K do šli v spremstvu profesorjev začetni šolski maši. Učenci ka ske šole se zberejo ob 8.30 preo kvijo na Katinari. * * * Ravnateljstvo državne srednje le Fran Levstik na Proseku sP’?fiq/70 da se bo začelo šolsko leto 19 dne 1. oktobra z začetno šolsko šo, ki bo ob 8.30 v cerkvi na “ seku. Za oddeljene razrede v y Križu bo šolska maša ob 9. n cerkvi v Sv. Križu. * * • Ravnateljstvo državnega znaIlS^j! nega liceja »France Prešeren« s venskim učnim jezikom v Trstlifiiii70 roča, da se bo šolsko leto 19 začelo dne 1. oktobra 1969 z za ^ šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v dan, kvi pri Sv. Ivanu. Naslednji ( dne 2. oktobra 1969, se bo P relnj pouk ob 8. uri. * * * Osnovna šola pri Sv. Ivanu sPJJ roča, da bo šolska maša 30-tembra ob 9. uri. * * * ti- Začetna šolska maša za dijaR* teljišča «A. M. Slomšek« v * bo 1. oktobra ob 8. uri v župu kvi pri Sv. Ivanu. * * * Državna srednja šola s sl°ve”s^ja. učnim jezikom “Igo Gruden« * brežini sporoča, da bo začetna ^ ska maša dne 1. oktobra 1669 uri v Nabrežini. Orkester Glasbene matice okto- čel redne vaje v četrtek, 2- b e bra ob 18.30 v prostorih UJa matice v U. R. Manna 29 stropje. Mali oglasi MIR1KEON — PISMO Nujno I Pozdrav -N- KORESPONDENTKO S PRAICf£mo uvozno - izvoznem podjetju lS,;sta, za takoj. Ponudbe na uprav0 Sporočamo žalostno vest, da naS je za vedno zapusti naš dragi NINI UKMAR Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri ob 16. uri iz hi£® žalosti, Prosek 27, na domače pokopališče. Žalujoči žena Ivanka, sinova Danilo in Rado, sestre in drugi sorodnik* Prosek, 27. septembra 1969. Smrtne posledice padca po stopnicah Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice je včeraj zjutraj o krog 11. ure preminila 56-letna go spodinja Anna Doles iz Ulice del Rivo št. 14, ki se je dan prej hudo ponesrečila na notranjem stopnišču poslopja v katerem je stanovala. Ponesrečenko so v splošno bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom okrog 21. ure. Njen sostanovalec, 42-letni Carlo Cimolino, ki jo je spremljal, je v bolnišnici izjavil, da je Dolesova padla po stopnicah, ko sta zapuščala stanovanje. Ženski > namreč nenadoma spodrsnilo in se je zakotalila po stopnicah, pri tem pa je večkrat udariia z glavo ob tla. Zdravniki so po pregledu izjavili, da si je ženska, ki je krvavela iz desnega ušesa, verjetno prebila lobanjo. Ta bojazen zdravnikov pa je bila na žalost utemeljena in resnična. Kljub poskusom, da bi ji rešili življenje, se je njeno stanje v včerajšnjih jutranjih urah tako poslabšalo, da je že pred poldnem za vselej zatisnila oči. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26, septembra 1969 se Je v Tr stu rodilo 10 otrok, umrlo Je 8 oseb UMRLI SO: 61-letna Maria Caroll na Freiberger vd. Fned, 1 dan sta ra Cristina Trost, 61-letnt Albino Pipan, 68-letmi Umberto Pipan, 67 letni Josip Faganel, 68-letni Giaco mo pines, 77-letna Rosa Pon telilo vd Lzza. 81-letna Maria Kopeli vd. Pa dovan. S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je ae' nadoma za vedno zapustil naš dragi JOSIP FAGANEL Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri v nedeljo, 28. t.W-ob 9.30 iz glavne bolnišnice. Žalujoči žena Ana, brat Mario, sestri Gizri* in Olga, nečaki, nečakinje, družine Faganel. Bucik, Lakovič, Spagnolo, Štok, FIeury, Kobal. Kavčič, Pavlica in Moderc Trst, 27. septembra 1969. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo. Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.36 do 6 30) Vielmetti, Borzn- trg 12. Centau ro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanFAnna Erta di S. Anna 10, Sporočamo žalostno vest, da Je včeraj po kratki bole®*1 v Trstu preminil JOSIP FAGANEL dolgoletni prokurist tn sedanji solikviri-tor naše družbe. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v nedeljo ob 9.30, 17 glavne bolnišnice. FINANČNA DELNIŠKA DRU2»A ZA MEDNARODNI PROMEl v likvidaciji Trst, 27. septembra 1969. Nenadoma Je preminil naš bdvšd sodelavec in sedanji re*1' ni član nadzornega odbora naše družbe JOSIP FAGANEL Ohranili ga bomo v trajnem spominu. D. D. ADRIAIMPEX Trst, 27. septembra 1969. ODGOVORI občinskih odbornikov Dva nova avto-žerjava za odstranjevanje avtov Dobili ju bodo mestni stražniki, ki bodo z njima lahko hitro odstranili avtomobile, ki bodo parkirani na prepovedanih mestih - Ureditev igrišča za «vatikanom» V preteklih dneh so pristojni ob- dobivali samo naročniki, saj bo onski odborniki odgovorili na raz- namenjena javnim upraviteljem, 6 - voditeiijem podjetij, podjetnikom, obrtnikom, industrijoem, trgovcem, kulturnim centrom itd. Vodi jo bo vprašanja o mestnih zadevah, so jih sprožili občinski svetosti. Tako je odbornik za javna % Mocchi obvestil liberalnega Ev, ki se je pritoževal zaradi nevšečnosti, ki jih povzročajo avto-pPbili, parkirani na tračnicah vlaka' ki vozi po nabrežjih, je isti °dbornik odgovoril, da bo zbor kastnih stražnikov v kratkem kuja' dva avto - žerjava in da bodo «hko v najkrajšem času odstra-•mi avtomobile, ki ne upoštevajo °dgovarjajočih znakov. . 0 vprašanju občanskih rekreatori-j®v je odbornica za javno vzgojo * aragunova pojasnila liberalnemu svetovalcu Morpurgu, da veljata a°t nujna problema na Opčinah ‘n v Podionjerju. Otvoritev občinskih rekreatorijev pa prinaša znatno finančno breme za mestno upravo, saradi česar se v mnogih primerih skuša doseči od raznih ustanov, da “'..dovolile vsem otrokom dostop v njihove ambdente. Tako se skuša doseči tako ureditev tudi pri šol-skih oblasteh za razširitev pošol-skoga pouka v raznih okrajih. Izšla bo revija «Prospettiv« regiona!i» , V kratkem bo iašla prva številka revije «Proepafcbive regionali —. socialna, pravina in upravna !pnašanja naše dežele in bo spe-‘aiizirano orodje aa razpravo in ‘•formacijo in bo s tem zapol-i*ua močno občuteno vrzel v Fur-- Julijski krajini. Revija bo “»deljena na dva dela. V prvem r?‘U bo objavljala članke kvalifi-‘fanih piscev, katerih namen bo ouditi razpravo, ki bi antioipi-dozorevanje deželnih vprašanj rjf M širila ta vprašanja med jav-**• v raznih krajih dežele. ,V prvj sravilki revije bedo ob-f“ViM med drugim naslednje član- ke: u- uvodnik prof. Baza ((Deželna fusja«, članek dr. Giovannija Mo-*ne ((Pričakovanje obrtnikov v Fur-. julijski krajini v odnosu p? deželnega načrta«, članek dr. Borrusa ((Usklajevanje in Pecializaclja deželnih pristanišč«, ^janek dr. Marzija Strassolda ,,r^ptri in laboratoriji raziskav kot razyS^vo 7,a deželni gospodarski Drugi del vsebuje študije in pre-•l€de ter dokumentacijo o gospodarskem življenju dežele. Gre za elaborate, objavljene v reviji, ki I.u je pripravil center za deželne “‘udiije. Ti elaiborati nudijo vrsto JJJJherJevalnih informacij za spoštovanje strukture in potek konjunkture v raznih panogah de-ze'nega gospodarstva. , V prvi številki revije bodo, po-pregleda o ((Centrih« za kul-“Ur0 jn operativnih «centrili» dednega značaja, objavili tudi vr-T? tem, ki se tičejo raznih plati jffadbene Industrije. Izbiro tem c* Študij je pripravil uredniški od-5?r' v katerem so: prof. Giorgio °azo, prof. Gino Cardinal!, dr. ^Wnando Zlmolo, Renato Tubaro, rfn. Luolano di Sopra, inž. Ema-TUele Chiavola, dr. Stefano de A-^fta, odv. Augusto Plazzotta, arh. Giorgio Raffin, dr. Mario Riberti 1,1 dr. Romano Rizzo. Revijo bodo prof. Giorgio Bazo z inštituta za gospodarstvo tržaške univerze. O-srednje uredništvo je v Trstu v Ul. Sv. Frančiška, medtem ko bodo dopisništva v Vidmu, Pordenonu, Gorici in Tolmeču. Seja občinskega sveta v Dolini Sinoči je bila v Dolini seja ob činskega sveta, ki je z večino glasov odobril idejni načrt, ki ga je izdelal arh. dr. Darij Jagodic, za Dom kulture v Boljuncu. Z istim sklepom je občinski svet tudi po oblastil občinski odbor za vse nadaljnje ukrepe v zvezi z gradnjo omenjenega doma. Za sklep so glasovali svetovalci KP1, PSI in LSS, vzdržala p>a sta se svetovalca KD. Nato je občinski svet soglasno odobril sklep o nakupu zemljišča za gradnjo doma kulture v Boljuncu. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. Vpisovanj« v tečaje ENALC I za gostinsko osebje Vsedržavna ustanova za usposabljanje trgovinskih uslužbencev ENALC nam je poslala v objavo naslednje sporočilo: Mladi ljudje, ki se naučijo poklica kuharja, natakarja ali hotelskega uradnika, si zagotovijo vse možnosti zaposlitve in kariere. Statistike namreč kažejo, da so mladi ljudje, ki so uspešno opravili izpite ria tečajih ENALC v zadnjih letih, v omenjenih poklicih, vsi našli zaposlitev in mnogi med njimi so tudi naglo napredovali Podlaga teh stvarnih rezultatov in laskavega osebnega uspeha je bistven -pogoj, t. j. strokovna pripravljenost, ki je posledica marljivega obiskovanja tečajev - za strokovno usposabljanje ter seveda učenja. Tipičen primer, ki potrjuje o-me.reno ugotovitev, je dejstvo, da je mnogo družin, ki je poslalo v gostinsko šolo svojega najstare.j-š??a sina vpisalo v te tečaje tudi mlajše sinove po ugotovitvi, kako so t; tečaji koristni. V naši deželi bo ENALC letos ustanovil štiri tečaje za strokovno usposabljanje gostinskega osebja, in sicer tri tečaje za moške in enega za ženske. Tečaji za moške bodo v Gradežu, Lignanu in Piano d'Arta. za ženske pa bo tečaj v Gradežu. Kdor hoče biti sprejet v tečaj, mora vložibi prošnjo na posebnem obrazcu, katere delijo na deželnem ravnateljstvu ENALC v Ul Rossoni 4 v Trstu, telefon 24-363. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO! Qw,-o? regionali ~ pfestavjL Pa je ni nihče prestavil, DiuUa»atRev-ii: a^bo Sjatearikratf <-'rl0E>“>vn0 T i° Je nekdo ukradel. Oairir 1)0 Z,tmJa'Ia enuYm T„ tiiHi ni Kiln 7« nernaneffa „7- * mesec bo obravnavala gospodar. iiiuiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiuiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOČNI TATOVI V BARU flLLfl PflSSERELLfl Kar skozi barsko okno so ji ukradli torbico Pred barom se je sukala skupina tujih mornarjev, ki se je potem naglo oddaljila Manjkalo je nekaj minut do pol- Ponterošu. že pred prihodom v Trst ‘ sta razmišljala, kako bi na lahek način prišla do denarja, Izbrala sta 361etnega krošnjarja Rocca Gentileja z Rocolske ceste št. 27 ter mu ponudila v zamenjavo večjo vsoto dinarjev. Gentile jima je rade volje ustregel. Sprejel je ponujene dinarje ter jima jih je izplačal v lirah. Mladeniča sta jih naglo preštela ter krošnjarju zabrusila, da ju je osleparil. Temu je sledilo preštevanje za preštevanjem. Najprej jih je preste] še enkrat krošnjar, nato sta jih spet preštela mladeniča in pri tem Gentileja tako zmedla, da mu sploh ni bilo več jasno, kako je z denarjem. Tudi sam ni vedel pozneje povedati policiji, kako jima je izplačal 50.000 lir. Dejstvo pa je, da je omenjeno vsoto izplačal in mladeniča sta se zadovoljno oddaljita. Šele pozneje štrVriti je posvetilo. Zastonj se je tedaj ozirala na desnoj| Nekoliko je pomislil, še enkrat preštet zamenjane dinarje ter se zgrozil. Izplačal jima je nič manj kot 50.000 lir odveč. Tedaj je naglo stekel med stojnicami proti cerkvi sv. Antona, kamor sta se bila napotila mlada goljufa, ter ju na srečo o-pazil ravno ko sta si delila njegov denar. Takoj je o tem obvestil nekega agenta, ki je šel slučajno mimo in agent je mladeniča ustavil ter ju pozval naj mu sledita na kvesturo. Mlada goljufa sta se delala, kot bi nenadoma padla z oblakov, a sta mu kljub temu sledila. Tudi na zasliševanju na kvesturi sta se na vse mogoče načine branila. Skušala sta celo dokazovati, da jima Gentile ni izplačal vsote, ki bi jo jima moral. Končno pa sta pod težo neizpodbitnih dokazov vse priznala in temu je sledila formalna aretacija noči in bar «Alla Passerella* v Drevoredu sv. Andreja se je počasi praznil. Zadnji gostje so se še nekoliko pridržali ob zadnjem kozarčku ali zadnji skodelici kave pred odhodom na svoje domove. Tudi natakar ie že obvestil, da bo kmalu spustil rebračo. Med zapoznelimi gosti, ki so hoteli izmenjati še nekaj besed med sabo, je bila tudi 42-letna Bruna Sandrini por. Berti s Proseške ulice na Opčinah- Stala je pri vhodnih vratih, naslonjena na hladilnik za sladoled, ter se pogovarjala z nekim starim znancem. Pri tem ja odložila ročno torbico z denarnico na hladilnik ter med pogovorom popolnoma pozabila nanjo. Ko je bil končno čas odhoda, pa jo je čakalo grenko razočaranje. Torbice, kd jo je položila na hladilnik' ža svojim hrbtom/ hi brio več. in levo, ali ni torbice mogoče kdo To tudi ni bilo za neznanega uz moviča posebno težko. Sploh ni bilo potrebno, da bi za tatvino vstopil v bar. Možno je bilo torbo izmakniti kar s ceste in to je neznani tat tudi storil, kajti dokazano je bilo, da ni med časom, ko je ženska svojo torbico odložila in trenutkom, ko se je zavedla njenega izginotja, nihče več stopil v bar. Pač pa je bilo pred barom med tem časom nekaj mladih pomorščakov tujih narodnosti, ki so se na pločniku pred vhodnimi vrati lokala šalili med sabo. Ko je ženska po neprijetnem odkritju med drugim pogledala tudi na cesto, je videla, kako so se pomorščaki naglo oddaljevali od bara in izginili za prvim vogalom. Bertijevi ni preostalo drugega, kot da se z avtomobhom, ki ga je bila parkirala pred lokalom, odpelje na kvesturo in zadevo razloži agentom letečega oddelka. Med drugim je ženska agentom povedala, da je hranila v ukradeni torbici poleg večje vsote drobiža tudi bankovec za 10.000 lir. V njej je imela tudi razne osebne dokumente, nekaj osebnih predmetov in dragocen vžigalnik. Policijska patrulja se je kmalu zatem sicer naglo odpeljala k baru in pregledala vso njegovo okolico, o torbici in njenem uzmoviču pa ni bilo ne duha ne sluha. Oba je požrla noč. Krošnjarja sta opeharila za petdeset tisoč lir Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj zjutraj prijavili sodnim oblastem dva mlada jugoslovanska državljana zaradi goljufije. To sta 27-letni Miodrag Mitrovič in 16 letni D. I. Prekršek, ki ju bo privedel pred sodnike, sta mladeniča zagrešila na Z motorjem v avto Včeraj zjutraj, nekaj pred 10. uro, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico ter pridržali na oddelku za oživljanje 55 letnega Milana Rupla s Proseka št. 105, ki se je malo prej ponesrečil z motorjem na Furlanski cesti, pri poslopju s hišno številko 2. Ko se je peljal proti mestu, se je iz neznanih vzrokov nepričakovano zaletel v avtomobil fiat 1100 z registracijo 118051, ki je vozil pred njim in ga je upravljal 30-letni Luigi Perissinotto iz Ulice Galilei št. 7. Pri trčenju se je moški hudo ranil v desno nogo ter se precej potolkel in odrgnil po desni roki. Goriško-beneški dnevnik SINDIKALNE VESTI Diskriminacijski delovni pogoji v tekstilni tovarni v Sovodnjah Danes in v ponedeljek bo ponovna stavka v tekstilnih podjetjih v Zdravščini Včeraj je bi! na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek med predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL za tekstilno področje s predstavniki vodstva tekstilne tovarne v Sovodnjah. Sindikalni predstavniki so ob tej priliki predočili veliko nezadovoljstvo delavcev tovarne iz Sovodenj zaradi diskriminacij gospodarskega značaja med njimi in med delavci tekstilne tovarne iz Podgore. Da bi odpravili take diskriminacije so sindikalni predstavniki predlagali naslednje ukrepe: 1. dvigne naj se nadomestilna nagrada za akordno delo od sedanjih 7 na 12 odst.: 2. proizvodna nagrada za leto 1970 naj bi znašala po 35.000 lir poleg te pa naj bi izplačala tovarna še 20.000 lir posebne nagrade; 3. za vsako noč dela naj bi izplačali dodatek po 250 lir; 4. prispevek za tovarniško menzo naj bi dvignili na po 40 lir dnevno. S svoje strani je predstavnik tovarne navedel nekatere nepravilnosti pri delu v tovarnah, ki pa so jih sindikati zavrnili. Ob zaključku razgovorov so se sporazumeli, da bo vodstvo sindikalne predloge proučilo in dalo svoj odgovor na ponovnem sestanku v petek, 3. oktobra na sedežu zveze industrijcev. Sindikalisti so na to pristali pod pogojem, da ne bo nadaljnjih zavlačevanj. Trije tekstilni sindikati pri CG IL, CISL in UIL so proučili položaj v tovarnah Intes in Torcitura di Vittorio Veneto v Zdravščini po uspeli stavki v ponedeljek, 22. t. m. Ugotovili so, da vodstvo obeh tovarn še vedno odklanja sporazum s prizadetimi delavci. Zato so sklenili proglasiti ponovno 24-urno stavko, ki se bo začela v ponedeljek. 29. oktobra. Ker so izvedeli, da nameravajo v obeh tovarnah organizirati izredno delo danes od 14. do 22. ure, da bi s tem nadomestili zamujeno zaradi stavke od 22. t.m. so sindikati proglasili tudi stavko za to delovno izmeno. S tem v zvezi so sindikati dali potrebna navodila za dober potek stavke. Z mopeda je padel Farre, Ul. Go riala 83, ki so mu ugotovili udarec v obraz, rano na desnem licu in druge poškodbe ter so ga pridržali za 9 dni na zdravljenju. Jeromcig se je ponesrečil, ko se je malo prej peljal na mopedu na zadnjem sedežu skupaj s Olavie-rom Brossijem Iz Farre po cesti od šlovrenca proti Villanovi. Blizu pokopališča pri šlovrenou pa je izgubil ravnotežje, padel s sedeža in dobil navedene poškodbe. Tržiču. Prvo nagrado in oskar 1969 so prisodili mlademu vinogradniku z Oslavja Silvanu Primožiču. Priznanje in pohvalo je prejel Primožič za svoje vino Pinot beli 1968 (zlato kolajno), za Rizling 1968 srebrno in za sivi Pinot 1968 pa bronasto kolajno. Skupno je za tri vina dosegel 50 točk, kar je bilo največ med vsemi razstavljavci. Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC v goriški občini Občinska uprava v Gorici sporoča, da se vrši vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce ONAIRC v POMLAJEN ODBOR MESTNE KULTURNE USTANOVE Kulturnemu življenju v Gorici obetajo živuhnejšo prihodnost Za predsednika EMAC «Citta di Gorizia» izvoljen Giuseppe Agati, za podpredsednika pa Marko Waltritsch Kmalu bodo začrtali program delovanja V sredo zvečer se je v Gorici sestali na svojo prvo sejo novoizvoljeni odbor kultu,me ustanove Bnte manifestazioni artlstico cul-turali Oitta di Gorizia, v katerem so zastopniki goriške občine, pokrajinske uprave, trgovinske zbornice, avtomobilskega kluiba, zavoda za spomeniško varstvo, zveze novinarjev, pokrajinske turistične u-stanove. EMAC so ustanovili pred dvajsetimi leti in svoj finančni vir je ta dobila v prostovoljni liri, ki so jo goriški avtomobilisti plačevali za vsak liter bencina v okviru proste cone. S takim načinom zbiranja se je vsako leto nabrale več milijonov lir, s katerimi so podpirali obstoječe kulturne ma-Štandirežu, Podgori in v Pevmi v’ nifestacije ali pa jiih prirejali v ponedeljek in torek, 29. in 30. t.m. I lastni režiji. od 9. do 12. in od 15. do ,17. ure. I Ustanovo Je vodil pokojni dr. Silvan Primožič z Oslavja prejel «oskarja» za vino Danes bodo v Tržiču uradno razdelili nagrade, ki jih j" oosebna komisija prisodila razs javcem tipičnih vin na vimški razstavi v .........m,.................... KARAVANA ITALIJANSKO■ JUSOSLOVANSKCGA PRIJATCUSTVA Po Sloveniji so lepo sprejeli udeležence rallyja Gorica-Zagreb Rudi Šimac: «P ob uda predstavlja novo dejanje za okrepitev prijateljskega sode!ovanja» Karavana avtomobilskega rallyja, ki je včeraj opoldne iz Gorice preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši odpeljala na starih avtomobilih in motociklih proti Ljubljani in Zagrebu, kamor je bil za sinoči predviden prihod, je že takoj na meji doživela prisrčen sprejem. V Novi Gorici jih je pričakal tamkajšnji župan inž. Rudi šimac ter v svojem pozdravu poudaril, da je ta manifestacija italijansko-jugoslovanskega prijateljstva nov prispevek k poglobitvi in utrditvi dobrih medsebojnih odnosov in sodelovanja med obema narodoma in državama. Prisotna je bila tudi precejšnja množica tamkajšnjih športnikov in ljudstva. V Ajdovščini so udeležencem Včeraj nekaj po 13. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Go- rallyja ponudili visoki C in druge rici 16-letnega Sergia Jeronciga iz I osvežilne pijače. V Postojni jih je VESTI IZ TRŽIČA Tovarno Solvay bodo zaprli že 31. oktobra Sindikati zahtevajo jamstvo za stalno in ne-prekinjeno zaposlitev prizadetih delavcev Včeraj so se vrnili iz Milana predstavniki treh organizacij kemijskih sindikatov iz Tržiča, ki so bili na razgovorih s centralnim vodstvom družbe Solvay. Namesto zaželenih zagotovitev za nadaljevanje dela z vsemi potrebnimi jamstvi, pa so prinesli iz Milana vest, da bodo z 31. oktobrom zaprli tovarno Solvay v Tržiču. Ob tej priliki so obljubili, da bo nova petrolejska družba, ki bo prevzela tavamo, ponovno zaposlila tudi vse delavce, toda šele takrat ko bo začela obratovati. Na ta način bodo zaprli tovarno brez kakršnega koli jamstva kdaj bodo delavci ponovno lahko dobili delo. Zato so sindikati že včeraj poslali deželni upravi pismo v katerem zahtevajo nujen sestanek pri- zadetih strank ob posredovanju deželne uprave. Na tem sestanku naj bi se porazgovorili o pravični rešitvi tega problema. Predvsem zahtevajo sindikati, naj pride do prenosa lastništva tovarne v Tržiču, ne da bi prenehala zaposlenost njenih delavcev. Sindikati so se obrnili tudi do vsega meščanstva in političnih predstavnikov, naj jim z vsemi potrebnim ukrepi in posredovanji pripomorejo za dosego pravične rešitve tega problema v korist prizadetih delavcev. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. SMRTNA NESREČA PRI VOLČAH tudi čakala množica domačinov in kopališča: ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, turistov, ki so jih sprejeli in počastili v hotelu Kras. Na Vrhniki ni bilo predvideno, da se bodo kaj ustavili, vendar je na željo številnih domačinov, ki so jdh pričakovali ob glavni cesti, kolona ustavila za kratek čas. še posebno slovesno so sprejeli udeležence raida v Ljubljani, kjer so se pri sprejemu zbrala in jih pozdravili predstavniki republiške skupščine in avto-moto društva ter velika množica meščanov. Udeleženci si kaj takega ndso niti od daleč pričakovali in so bili navdušeni spričo take manifestacije simpatije in prijateljstva, ki so jim jih izkazali v teh krajah in povsod drugod, koder je kolona vozila mimo na svoji poti. Kot znano so prenočevali v Ljubljani in včeraj nadaljevali svojo pot dalje proti Zagrebu. Zborovanje bivših preganjancev Jutri dopoldne ob 10. uri bo v dvorani Excelsior v Tržiču deželno zborovanje predstavnikov bivših antifašističnih političnih preganjancev iz obdobja od leta 1922 pa do konca leta 1948. Razpravljali bodo o problemih kategorije, ki so ostali nerešeni tudi po padcu fašizma. Na zborovanju bodo prisotni tudi predstavniki tega združenja iz drugih dežel. Vozni red avtobusa Gorica-pokopališče Na mestni avtobusni progi št. 6 v Gorici, ki vozi na pokopališče ob Tržaški cesti, bo ostal vozni red ob delavnikih nespremenjen; ob nedeljah pa bodo od 28. t. m. uvedli zimski urnik in bodo avtobusi vozili po naslednjem redu: Odhod s Travnika; ob 9, 10., 11., 12., 15., 16. in ob 17. uri. Odhod z glavnega mestnega po- 15.30, 16.30 in ob 17.30. Iz Goriškega matičnega urada Dne 25. in 26. septembra se je v goriški občini rodilo šest otrok, umrli pa so štirje ljudje. ROJSTVA: Massimiliano Bosca- rol, Elisabetta Orlandi, Daniela Orlandi, Sergio Gkrittd, Massimo Furlan In Maria Kleimdienst. UMRLI: Invalid 73-letni Gugliel-mo Visintin; upokojenka 84-letna Atnalia VLgnaduzzo vd. Maurutto; gospodinja 75-letna Giuseippina Sach vd. Lillost in upokojenec 72-letni Eugenio Canzutti. Polesi, po njegovi smrti pa je vodstvene posle prevzel podpredsednik Inž. Lodatti, ki je zastopal goriški Avtoklub. V zadnjih letih je pričela ustanova tesneje sodelovati z goriško občino, kajti pokazala se je potreba po ustanovi, ki bi nad posameznimi društvi in organizacijami, nekako koordinirala goriško kulturno delovanje, istočasno pa bi morala poseči v tiste kulturne panoge, za katere v mestu nihče ne skrbi. Prav tako občinska u-prava ne mora posegati na tako področje in ji je taka ustanova zelo dobrodošla. EMAC lahko danes razpolaga ■ denarjem, kd ga dobi še vedno, čeprav v manjši meri, od uporabnikov bencina proste cone, istočasno pa dobiva določene podpore s strani raznih javnih ustanov. Podpredsednik inž. Lodatti je podal izčrpno poročilo, nato se je razvila živahna diskusija o preteklem delu in nakazane so bile tudi smernice za bodoče delo. Prisotni so nato za predsednika EM AC izvolili občinskega odbornika Agatija, za podpredsednika pa pokrajinskega odbornika Waltritscha; oba zastopata v upravnem odboru te ustanove svoji upravi. Za tajnika je bil izvoljen zastopnik zveze novinarjev De Simone. O-stali člani odbora so: Del Ben, ki zastopa turistično ustanovo, Sachet. tl, ki zastopa trgovinsko zbornico, geom. Privileggi pa je zastopnik zavoda za spomeniško varstvo. Inž. Lodatti je podal ostavko; na njegovo mesto bo prišel v kratkem nov zastopnik avtom-’ ""kega kluba. O-menirno naj, da s prvič član slovenske narodnostne skupnosti bil izvoljen v upravni odbor te ustanove. Šahovsko srečanje Tržič-ljubljana Na pobudo šahovskega kluba Iz Tržiča bo v nedeljo, 5. oktobra v Tržiču mednarodno šahovsko srečanje med domačimi šahisti in člani italijanskega šahistiftnega krožka iz Ljubljane. Ob tej priliki bo goste sprejel tudi tržiški župan v občinski hiši. iiiiiiiiiiiijiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ DOBERDOBA Predpisi in prošnje za dodelitev stanovanj Prošnje je treba vložiti do 28. oktobra Podrobna pojasnila na županstvu Pokrajinsko vodstvo zavoda za ljudske hiše v Gorici je razpisalo natečaj, za dodelitev tastih stanovanj v doberdobski občini, ki bodo v prihodnjih mesecih prosta, pa so zanje zaprosili tisti, ki imajo premajhna ali neprimerna stanovanja ter bi jih radi zamenjali. Natečaj je odprt tudi za tiste prosilce, ki bi radi dobili stanovanje brez zamenjave. Družinski člani, ki bi želeli biti vključeni v seznam kandidatov za taka stanovanja, morajo vložiti prošnjo pri Zavodu za ljudske hiše (IACP) v Gorici, Ul. Pitteri 4; prošnje je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki jih prizadeti lahko dobijo pri vodstvu IACP v Gorici ali na županstvu v Doberdobu. V razpisu so podrobno navedeni predpisi, kdo lahko računa na dodelitev takih stano- ODBOR ZVEZE BIVŠIH PARTIZANOV Z OPČIN vabi vse bivše borce, predvsem pa prekomorce, njihove družinske člane in prijatelje na i IZLET V DALMACIJO Z OBISKOM KORČULE, VISA, HVARA, MAKARSKE IN SPLITA OD 1. DO 4. NOVEMBRA LETOS Potovali bomo z motorno ladjo «Jugosiavija». Odhod iz Kopra (ali z Reke) dne 1. novembra ob 17. uri (začetek vkrcavanja ob 15. uri), prihod na Reko dne 4. novembra ob 20. url. Prenočišče in hrana na ladji. Vsak večer ples. Cene izleta so: V turističnem razredu — 24.000 lir za osebo. V prvem razredu 30.000 — 32.000 in 34.000 lir za osebo. Izletnikom bo po želji na razpolago avtobus za prevoz v Koper ozatroma z Reke v Trst. Vpisovanje sprejemata trgovina s pohištvom RENAR na Opčinah, Proseška ulica ali po potovalni urad «AURORA» v Ulici Cicerone 4, tel. 29-243. Ob vpisu Je treba pokazati potni list in vplačati 10.000 lir, ostanek pa pred odhodom. Vpisovanje se zaključi dne 6, oktobra 1969. Dve oprostitvi pri prizivni razpravi | zaradi prometnih nesreč pri Tržiču Pri Bonetih je zaradi prenagle vožnje treščil z avtom v cipreso OKRDZNO SODISCE V TRŽIČU Pred okrožnim sodiščem v Gorici so obravnavali včeraj celo vr-ato prizivnih razprav pretežno proti razsodbam okrajnega sodišča v Tržiču. Tako je prišel ponovno pred sodnike 32-letnl Enzo Mlcu-lin iz Gorice, Ul. XXIV. maja 20, ki Je pred dobrimi tremi leti, ali točno 11. Junija 1966 nekaj pred 11. uro popoldne zaradi prevelike brzine, ko je vozil očetov- avto na ovinku blizu Bonetov zavozil s ceste ter z vso silo treščil v cipreso ob cesti. Pri tem se Je njegov avto zelo močno razbil, ranjen! pa so bili vsi trije potniki. Miculln se je moral zdraviti v goriški bolnišnici 20 dni, 24-letn: Rosario Bi-sesl iz Gorice, Ul. Caimpi 20. 40 dni ter študentka 22-letna Vivia-na Zamparo Iz Gorice, Ul. Campo-basso 11, ki so ji komaj rešili življenje. Zadeva je prišla pred okrajnega sodnika v Tržiču, ki je dne 23. januarja letos obsodil Micullna na 200 tisoč lir globe, pogojno ln brez vpisa ter na povračilo škode obema sopotnikoma, in povračilo sod- nih stroškov v anesku 100 tisoč lir. Proti tej razsodbi se je pritožil državni tožilec in tudi zagovornik obtoženca, ki sta navedla nekatere nepravilnosti v prvostopni razsodbi. Prizivno sodišče je te u-govore upoštevalo in odredilo, da se vrne zadeva okrajnemu sodniku v Tržiču v ponovno proučitev ln razsodbo. Obtoženca je zagovarjal dr. 3attello. Pri drugi prizivni razpravi je šlo za zadevo 22-letnega Maura Onga-ra iz Tržiča, Ul Vecellino 20, zaradi prometne nesreče v Tržiču dne’ 31. oktobra 1967, ko Je prišlo do trčenja med njegovim avtomobilom ln kolesom, s katerim se je vozila sedaj 15-letna Paola Borgia iz Tržiča, Ul. I. Nievo 18. Ta se Je morala potem zdraviti celih 70 dni. Sodnik v Tržiču je Onga-ra pri razpravi dne 17. februarja letos oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Na osnovi priziva, ki ga je vložila obramba, so včeraj On-gara oprostili s polno formulo ker n’ zakrivil kaznivega dejanja in je torej nesrečo zakrivilo dekle z neprevidnim manevriranjem biči-kla. Branil ga je odv. Blessi. Pri tretjem primeru je šlo za trčenje med težkim tovornjakom in Vespo na cesti v Solesohlanu med Ronkami in S. Pierom. Sedaj 47 letni Bruno Zanotto iz S. Biaggio di Calotta v pokrajini Tre-viso je dne 28. februarja 1967 ob 8. uri vozil težak tovornjak po o-menjeni cesti v smeri proti Ron-kam, ko mu Je prišel z vespo nasproti Giovannl Croci. Vesplst je ob strani zadel ob tovornjak, padel in dobil pri tem hude poškodbe za katere se je moral zdraviti kar pet mesecev, čeprav so ugotovili, da je imel vesplst dovolj ceste na desni da bi lahko vozil mimo tovornjaka, je sodnik v Tržiču dne 23. oktobra lani oprostil obtoženca samo zaradi pomanjkanja dokazov Pri včerajšnji prizivni razpravi pa ga je višje sodišče o-prostilo s polno formulo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Brani) ga je dr. Battedio. Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Man-cuso in Gridelli; zap. Nodetti. Župnik iz Breginja je podlegel poškodbam Ranjeni župniki iz Bovca, Kreda in Žage ter oče in sin iz Vidma Na cesti med Volčami in Kobaridom se je pred dnevi zaradi izsiljevanja prednosti in neprevidnega prehitevanja pripetila smrtna nesreča, pri kateri je izgubil življenje Franc Drole, župnik iz Breginja. Pri prehitevanju je videmski avto, v katerem sta bila 45-letni Diego Terenzani, uradnik iz Vidma in njegov 15-letni sin Sandro, čelno trčila v drug avto, ki je prihajal iz nasprotne smeri in v katerem so bili poleg župnika iz Breginja še župniki iz Kreda, Žage in Bovca. Kot rečeno je župnik iz Breginja dobil smrtne poškodbe, ranjeni pa so bili tudi ostali trije župniki in oče ter sin Terenzani iz Vidma. Vse so odpeljali v bol nišnico v Novi Gorici, kjer pa niso imeli dovolj krvne plazme za transfuzijo. Zdravniki iz Šempetra so preko jugoslovanske policije zaprosili druge bolnišnice naj bi jim priskočile na pomoč s krvno plazmo, ki je bila potrebna predvsem za očeta in sina Terenzani. Odzvala se je tudi bolnišnica v Čedadu, ki je preko mejnega prehoda pri Stupici poslala potrebno kri za transfuzijo. Po prvi negi so oba Videmčana prepeljali v bolnišnico v Vidmu za nadaljnje zdravljenje. Nesrečnega župnika iz Breginja, čigar tragična smrt je globoko odjeknila med njegovimi farani, pa so pokopali na pokopališču v Bre-ginju ob veliki udeležbi ljudstva. Ostali trije župniki so ostali na zdravljenju v bolnišnici v Šempetru. Udeležence Izleta SPD v Zagreb jutri, 28. t. m. opozarjamo da bo odhod iz Gorice, na Travniku, zjutraj ob 5. uri po legalni uri. Zato priporočamo udeležencem, naj ne premaknejo kazalcev na svoji uri in pridejo ob času na zbirališče. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan tn ponoči je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22-68. TRŽIČ Danes ves dan m ponoči je v Tržiču odprta lekarna S. Nicolč dr. Olivetti — Ul. I. maggio 94, tel. 73328. vanj in lahko vloži predpisano prošnjo. Pri tem pa moramo poudariti, da eventualne prošnje, ki so bile že prej vložene pri IACP ali pri goriški prefekturi za dodelitev ljudskih stanovanj, ne veljajo za ta razpis in je treba prošnjo ponoviti. Prošnje s potrebnimi dokumenti morajo prosilci vložiti naij-kasneje do 28. oktobra. Vsa druga pojasnila lahko dobijo prizadeti na županstvu v Doberdobu, obenem s predpisanim obrazcem. CORSO. 17.15—22.00: «Indianapolis pista infemale«, P. Newman in J. Woodward; ameriški kinema-skopskl film v barvah. VERDI. 17.00—22.00: «Dove val tut-ta nuda?», T. Milian, M. G. Bu-cella in G. Moschin. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «La porta del cannone«, J. Garko in I. Denick; barvni klnemaskop v italijansko-slovenski koprodukciji VITTORIA. 17.15—21.30: «Baci rabati«, J. P. Leaud m D. Seyrig; francoski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30—21.30: «100 A- quile su Kreistag«, C. George in L. Stephens; barvni film. 1'ržid AZZURRO. 17—22: «Citti Cittl — bang bang», D. V. Dike in S. A. Honest; barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «Arcangelo», V. Gassman, P Tiffin. Barvni film. rRINCIPE. 18.00: «Funny Girl«, B. Streisand. Omar Sharil. V barvah Vowi (toncu SOČA (Nova Gorica); «Rusa prihajajo«, ameriški bavni film — ob 18. in 20. DESKLE; «Veltki Mac Lintoch«, ameriški film — ob 20. SVOBODA (Šempeter); »Krvavi poker«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE: »Traper«, ameriški barvni film — ob 20. PUVACINA: ((Osamljeni iz Neva- de«, italijanski barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS: ((Amerika išče Kennedy-jevega zločinca«, ameriški film ob 20. KANAL: «Jim»ki aviaclje«, ameriški film — ob 20. NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU 11. SŠI Openski Polet osvojil 1. mesto med mladinkami Druga je Zarja, tretji je Breg, četrti pa Sokol POLET — ZARJA 2:1 (15:7, 14:16, 15:12) POLET: Pečar, Kalan, Hrovatin, Artač, Cunja, švagelj, Suhadolc. ZARJA: Sonja, Silvana, Dora Križmančič, Grgič, Metlika, Marc, Čufar, čok, Dora in Nada žagar. SODNIKI: Wil'helm, Kuiersin, Rauber. Mladinke Poleta so, kot je bilo predvideno, osvojile naslov prvaka v svoji kategoriji na letošnjih H. SŠI. Openke so zaigrale dopadljivo, z dobrim kritjem igrišča in so preko Pečarjeve ostro napadale. Ta igralka je v nasprotju z zadnjim polfinalnim nastopom povsem spremenila svojo Igro in se je odlikovala v polju in na mreži. Ostale so pa doprinesle toliko, da je ekipa zaigrala res homogeno. »Oranžne« so razen tega zapravile le en servis. Domačinke so se upirale nasprotnicam z vso močjo in so večkrat zadele «luknje« y nasprotnikovi obrambi. Zarja je kot ekipa odpovedala v prvem setu, v naslednjih pa so se dekleta zbrala in so bila vse do konca svojim tekmicam enakovredne nasprotnice. Naoad je preko Čokove in Sonje Križmanči-čeve ostro tolkel, obramba pa je slonela na Dori in tudi na Sonji Križanančičevi, ki sta požrtvovalno in zelo konstantno «pobirali» žogo za žogo. Ostale igralke so za svoje sposobnosti opravile svojo nalogo precej pozitivno, zagrešile pa so v-rsto začetniških napak, kar je seveda pri njih razumljivo. Polet je v začetku močno povedel in stanje je bilo za Zarjo že skoraj brezupno. Najprej 7:0, nato 9:0 in celo 14:1. Tedaj je končno bazovska šesterka uredila svoje vrste in začela s pozitivno igro nabirati točke. Zarjašicam je uspelo priti do sedimdce, več pa niso zmogle. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 lil lil m imiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiimiillli umili V OKVIRU 11. SSI Pravilnik tekmovanja v peteroboju za otroke 1. Tekmovanje v peteroboju za otroke organizira komisija za to tekmovanje v okviru 11. Sš. 2. Tekmovanje bo obsegalo naslednje discipline: a) tek na 20 m b) skok v višino (z zaletom naravnost in doskokom na noge) c) skok v daljino z mesta (s so-nožmim odrivom in doskokom) č) tek z raznimi ovirami (poligon) d) met (odbojkarske) žoge na cdlj V točkah a) in č) se opravi po en start, pri točkah b), c) in d) pa po dva poskusa. tiiiuiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiuni DANES NOGOMET — naraščajniki ob 15.00 v Križu Primorje — Breg ob 16. Repen — Primorec • * * KOŠARKA ob 15.00 na Opčinah — naraščaj niki ob 20.00 na Padričah — člani • * • PO POHOD ob 21.30 na Opčinah Start v Prosvetnem domu JUTRI NOGOMET — člani ob 8. uri v Nabrežini Kontovel — ŠDZ ob 9.30 v Sovodnj ah Mladost — Kras. * * * KOŠARKA NA OPČINAH 10.00: Cankar A — Sokol (Že) 11.00: Polet — Cankar B (Že) 14.00: Breg — Sokol B 15.30: Polet — Rojan, Počiva: Lo-njer 3. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljene y dve starostni kategoriji: milajša (rojeni v letih 1959 in 1960), starejša (rojeni v letih 1957 in 1958). Za dečke in deklice b06ta sestavljeni dve ločeni končni lestvici, 4. Končna lestvica bo sestavljena na podlagi uvrstitev v vsaki od petih disciplin. Prvi v vsaki discplmi bo prejel 30 točk, drugi 29, tretji 28 točk itd. Prvo mesto v peteroboju bo osvojil tekmovalec z naijvišjim številom točk. 5. V skoku v višino se bo lestvici dvigala tako: mlajše deklice: 30, 40, 50, 55, 60, 65 cm itd. starejše deklice in mlajši dečki: 40, 50, 60, 65, 70, 75 cm itd. starejši dečki: 50, 60, 70, 75, 80, 85 cm itd. 6. Tekmovalci, ki se na poziv sodnika ob najavljeni uri ne bi odzvali vabilu za nastop, kasneje ne bodo pripuiščen/i k tekmovanju. 7. Na zahtevo sodnika ali organizatorja se morajo tekmovalci izkazati z veljavnim dokumentom in izkaznico 11. SŠI. 8. Kar ni predvideno v tem pravilniku dopolnjuje glavni pravilnik 11. SŠI, v spornih primerih pa je odločilno mnenje sodnika. 9. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. NEAPELJ, 26. — Ameriški boksar Fraser Scott, ki se bo 4. Oktobra spoprijel z Ninom Benvenuti-jem za svetovni naslov srednje kategorije, je danes prispel v spremstvu prokuratorja Joeja Westa v Neapelj, kjer bo zaključil priprave za dvoboj. MJLWAUKEE, 26. — Bivšega svetovnega prvaka težke kategorije 56-letnega «črnega bombarderja« Joeja Louisa so morali nujno sprejeti zaradi hude bolezni v bolnišnico v Detroitu. Drugi niz je bil najlepši in najbojevitejši. Stanje je bilo izenačeno in ekipi sta se menjavali v vodstvu. Burno navijanje občinstva in simpatizerjev obeh društev je ustvarilo pravo tekmovalno vzdušje. Zarja je bila v zaključnih potezah uspešnješa in je tudi po «zaslugi» podpore svojih navijačev osvojila set. V tretjem in odločilnem delu srečanja je v začetku Zarja zopet nekoliko popustila in Openke so pri menjavi igrišča vodile 8:5. V naslednjih akcijah sp prišle do izraza tolkačice obeh strani in videli smo marsikatero lep>o in ostro tolčeno žogo. V odločilnih potezah je bil Polet mirnejši in tako je osvojil zmago ter s tem prvo mesto med mladinkami. Pred to tekmo bi morali šesterki Brega in Sokola odigrati mali finale za 3. mesto, do katerega pa hi prišlo. Sokol se je predstavil na igrišču le s štirimi igralkami, kar je bilo premalo in sodnik je po 15-minutoem čakanju prisodil zmago Bregu brez borbe. Končna lestvica tega turnirja je torej taka: 1. Polet 2. Zarja 3. Breg 4. Sokol 5. Kras. Škamperle, Kantove! in Primorec. f. v. OBVESTILA Organizatorji 11. Sšl opozarjajo, da zapade rok za prijavre tekmovalcev v igri «med dvema ognje-ma», peteroboju za otroke in streljanju, v četrtek. 2. oktobra. Vsi nogometni sodniki 11. SŠI naj se danes zaradi važnih obvestil zbero ob 15. uri na nogometnem igrišču v Križu. Za nogometni pokal Riccardo Drevi v finalni tekmi Cremcaffe-Primorjc Drevi bo v Trstu, na igršiču v Ul. Flavla, finalna tekma za nogometni pokal Riccardo. Med seboj se bosta pomerili enajsterici Crem-caffe in Primorja. Tekma se bo začela ob 20.30. EVROPSKO PRVENSTVO UMETNOSTNEM KOTALKANJU Ljubljanski par Šenk - Šketa na tretjem mestu MILAN, 26. — Ljubljanski par Šenk - Šketa je osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu v drsanju na kotalkah, ki se je včeraj začelo v Milanu. Prvo mesto sta osvojila študenta iz Manheima v llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Finale bližanja na 11. SŠI Prvo mesto za Repen nato sedem ekip Krasa Repen je uvrstil iz kvalifikacijskega tekmovanja v višje kolo e-no samo ekipo In prav ta je sinoči odpravila vse nasprotnike, drugega za drugim, in je končno osvojila prvo mesto. To je tem bolj presenetljivo, ker so Repenči dosegli ta uspeh ob množični premoči Kra. sovih bližalcev, ki so pobrali na lestvici nič manj kot vseh ostalih naslednjih sedem mest zaporedoma. Tekmovanje je privabilo nad 150 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili tej stari kraški igri in so tudi imeli kaj videti Posamezne borbe so bile namreč izredno napete proti koncu je veter nekoliko motil bližalce. KONČNA LESTVICA 1. REPEN (Škabar Milan in Vojko, Tavčar Marjan, Lazar I-van) 2. KRAS F (Furlan Mirko, Milič Ladi, Rebula Ivan, Doijak Marcel) 3. KRAS A (Simcneta Danilo, Boris in Josip, Colja Franc) 4. KRAS I (Milič Angel in Edi, Kocman Petko, Caharija Ivan) 5. mesto pa si delijo: Kras D (Milič Viktor, Oskar in Milko, Kante Angel) KRAS H (Nanut Vinicij, Milič Igor in Miloš, Lovrenčič Ivo) KRAS C (Milič Alojz in Jožko, Blažon Tino, Rebula Vladi) KRAS G (Milič Egidij in I- zahodni Nemčiji 18-letna Brunilde Basler in 21-letni Eberhard Rausch, drugo pa angleški par Wooden -Bigg. Italijanska dvojica Rossini - Ma-setti Iz Brescie je zasedla proti vsakemu pričakovanju nad vse častno sedmo mesto, katerega ni nihče pričakoval. Končna lestvica tekmovanja dvojic za evropski naslov je naslednja: 1. Basler . Rausch (ZRiN) 2. Wooden - Bigg (VB) 3. Šenk - Šketa (Jug.) 4. Drzymalla - Weingart (ZRN) 5. Racnhild - Buhring (ZRN) 6. Chapman . Beliš (VB) 7. Rossini - Masetti (It.) 8. Limgtvoet - Noimann (Hol.) 9. Segura . Riera (šp.) 10. Thiele - Sohmiitz (Švica) ŽELJA PO USPEHIH GRE VSEENO PREDALEČ Zakaj toliko tujih igralcev v naših nogometnih klubih? Zakaj nogometna društva, kljub temu, da imajo večje podpore od vaščanov kot prosvetna društva, ne izpolnjujejo svoje narodne dolžnosti? Odgovor je le eden. Prosvetna društva, kljub temu, da jim manjkajo kadri, vodijo ljudje, ki vedo, koliko je treba delati in potrpeti v borbi za naš obstoj. Koliko truda, prosvetnega dela, vaj, sestankov in požrtvovalnosti. Sedaj pa se pojavlja nov problem. Šport, oziroma nogomet. V nogometnih društvih, ki so zrasla v povsem domačem okolju, se sedaj opažajo velike spremembe. Poleg enajsteric, so že tudi odbori mešani. Sestanki so tako večkrat v italijanščini, celo občni zbori so že bik v italijanščini. Na podelitvi nagrad na nekem turnirju, je bil uradni jezik italijanščina. V začetku letošnje sezone se je zgodilo, da so se nekatera naša društva udeležila nekega kupovanja in prodajanja igralcev. Tako daleč smo prišli, da prodajamo našo kri in naše meso. Je to prav? Mimo tega seveda ne more niti tisti, ki se za nogomet ne zanima. Morda je največja hiba v tem, da v nekaterih nogometnih društvih primanjkujejo zdravi kadri. Če bi imeli te, gotovo do tega nikoli ne bi prišlo. Trditi pa, da zdravih kadrov ni, zopet ne moremo, ker končno dobro vemo, da ima vsaka vas dobre in zavedne organizatorje. Slednji pa imajo že razne funkcije v raznih organizacijah in društvih. Danes človek, ki ima že funkcijo v drugih društvih, kljub dobri volji ne utegne pomagati nogometnemu društvu. Zato bi bilo zelo koristno, da bi prosvetna društva in razne organizacije odstopile nekaj odbornikov nogometnim društvom. Mislimo, da je danes bolj važno, da pokažemo, kdo smo, kot pa, da kdo drug v naših dresih za nas zmaguje. Prišel je čas, ko si moramo pogledati v oči in reči: «Ali prav sejemo na naših zoranih njivah?* Ne! Reči, da je društvo slovensko, ker nosi slovensko ime, je 11. Colomb • Garbe (Pr.) ......................................... EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Danes v Neaplju in Caserti na sporedu prvih šest tekem Italija igra proti Španiji, Jugoslavija pa z Grčijo NEAPELJ, 26. — Jutri se bo za- slavije in Italije, čeprav je bil to čelo v Neaplju in Caserti evropsko moško košarkarsko prvenstvo. Dvanajst sodelujočih peterk je razdeljenih na dve skupini, v vsaki bo igralo po 6 reprezentanc in sicer v Neaplju Italija, Španija, Izrael, Poljska, češkoslovaška in Romunija; v drugi skupini v Caserti pa bodo nastopale Jugoslavija, Grčija, Madžarska, Sovjetska zveza, Bolgarija in Švedska. V obeh skupinah bodo v teku tedna odigrali oba turnirja po sistemu »vsak z vsakim*, 4. oktobra bo na vrsti polfinale, naslednji dan, v nedeljo, pa finale. V okviru priprav na to prvenstvo van, Gruden Stano, Vodopivec I sta se sinoči pomerili v prijateljski Evgen). j trening tekmi reprezentanci Jugo- IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllHIIIIUIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinillllllllllllllllllll Drevi v okviru 11. SŠI prvič nočni PO pohod Tekmovanje bo potekalo v openski okolici Drevi bo na sporedu športnih iger tradicionalna panoga te manifestacije, namreč planinsko — orientacijski pohod. To tekmovanje je vsako leto privabilo veliko število tekmovalcev, ki so na nekaj ur dolgem pohodu po neznanem zemljišču preskušali svoje orientacijske sposob nosti in vztrajnost v hoji po gmajnah, skozi gozdove in po stezah. Namen organizatorjev je bil vsako leto pripraviti našo mladino, da bi na teh pohodih spoznala lepoto našega Krasa ne le iz avtomobila, ampak tudi peš in to tudi tiste lepe kotičke narave v zgornji tržaški okolici, ki so večini naših ljudi neznani. Na teh POP — in tudi na tistih, ki so jih organizirala razna društva v preteklih letih — je zraslo že kar precej izurjenih tekmovalcev, ki so kos tudi težjim orientacijskim nalogam. Zato so organizatorji — letošnji pohod organizira RMV — sklenili to tekmovanje nekoliko otežiti. Organizirali so zato nočni pohod. Marsikateremu se bo zdelo to nočno tekmovanje težko in tudi nevarno. Vendar pa ni tako. Trasanti so progo speljali tako, da ne bo nikjer tekla v bližini nevarnih mest in izven steza ter poti. Treba se bo le držati navodil organizatorja, vse e- kipe pa bodo morale biti seveda opremljene s svetilkami, baterijami, saj sicer ne bodo mogle reševati nalog, v težave pa bi lahko zašle tudi pri iskanju prave poti. Nočni pohod — novost letošnjih SŠI — bo gotovo pritegnil vse, ki sn se prijavili za to tekmovanje, saj se bodo morali spoprijeti z novimi elementi, predvsem s temo, pa tudi tehnika reševanja nalog bo nekoliko drugačna kot v dnevnih pohodih. Trasanti zatrjujejo, da proga ne bo predolga in se torej tekmovanje ne bo zavleklo prekasno v noč. Sicer pa je naslednji dan itak nedelja. le trening pa je bila igra vendarle dokaj ostra in hitra ter sta obe ekipi vložili v srečanje precej napora. Med Italijani sta izstopala zlasti Mašini in Meneghin, med Jugoslovani pa Daneu, Tvrdič in Sol-man. V prvi skupini tega prvenstva je glavni favorit za osvojitev prvega mesta Češkoslovaška, ki se je predstavila v Italiji z vsemi svojimi najboljšimi igralci; trd oreh bodo za vsakega v tej skupini Poljaki; poleg teh dveh ekip pa svojih ambicij pray nič, ne skriva Italija. Res je njena ekipa s šestimi novinci temeljito pomlajena, toda to je razumljivo, saj Italija meri s to reprezentanco že na muenchen-ske olimpijske igre. Njena peterka je v zadnjem času opravila vrsto odličnih tekem, ki dopuščajo pri italijanskih ljubiteljih košarke določen optimizem. V drugi skupini ostaja Sovjetska zveza absolutni favorit. Doslej je že devetkrat osvojila naslov evropskega prvaka, od tega zadnjih šest let zaporedoma. Za drugo mesto in s tem za vstop v finalno kolo, se bo potegovala Jugoslavija, ki pa bo morala v prvem kolu opraviti z nevarno nasprotnico, z Grčijo. V njenih vrstah bosta namreč nastopila tudi Kolokhitas in Hristoforu, ki sta igrala dolga leta v ameriških peterkah. Za Jugoslavijo pa ta zapreka seveda ne bi smela biti nepremagljiva, zlasti, ker bo nasto pila — z izjemo Skansija — z vsemi najboljšimi igralci, tudi z Da-nevom in Cosičem. Današnji spored tega prvenstva ho naslednji: A skupim (Neapelj) ob 19. uri otvoritev ob 19.30 Italija-Španija ob 21.15 Izrael-Poljska ob 23.00 ČSSR-Romunija B skupina (Caserta) ob 19. uri otvoritev ob 19.30 Jugoslavija-Grčija ob 21.30 Madžarska-ČSSR ob 23.30 Bolgarija-Švedska Danes se bodo v Grljanskem zalivu začele regate Jadrnic razreda Snipe za pokal Barbanera in «Flyng Dutchmaimn« za Trofejo leteči Holandec. Za regati, ki ju organizira Societa Triestina della vela, se je prijavilo 43 jadrnic razreda Kljunačev in 33 kategorije Leteči Holandec. V prvi skupini sta favorita Tr-žičana Masutti in Piemonte, ki sta pred kratkim osvojila italijanski naslov. Prav gotovo bosta v borbo za prvo mesto posegla tudi Splitčana Ivančič in Sirola. V drugi skupini pa je prognoza v prid lanskoletnih zmagovalcev Jesseniga in Kuessa iz Celovca, pa čeprav bosta imela v Rečanih Gregu in Nikoliču brez dvoma zelo nevarna tekmeca. D VIGANJE UTEH VARŠAVA, 26. — Japonec Ma-sacchi Obuchi je osvojil svetovni naslov srednjetežike kategorije v dviganju uteži. Japonec je s 152.500 kg dosegel s trzajem nov svetovni rekord. Evropski naslov je pripadel Madžaru Karolu Baikosu. Ekipno je zasedla prvo mesto v lestvicah za svetovni in evropski naslov Sovjetska zveza. premalo. Društvo bo slovensko, k bo narodno zavedno, ter predvsan. ko bo vzgojilo v pravem duhu nas mladino. Seveda je beseda da se lotimo preureditve nasin gcmetnih društev, ker je že Pr® tujcev v naši sredi. Če gremo " naprej bomo čez nekaj let jmeU žave že z imeni naših društev. Pred časom je bil us*an0'r1l?1 «Košir», to je koordinacijska ont nizacija, ki bi morala nadzore in koordinirati delo naših dni Naloga gotovo ni bila izpolnj v celoti, kajti sicer ne bi Prl^.° L teh pojavov. S tem nočem reci, »Košir* ni potreben, nasprotno, limo, da bi čimprej resno delo Vsa društva namreč hočejo biu mostojna in delati po svoji g zato gledajo na «Košir» kot na ganizacijo, ki bi jim metala P° pod noge. Prav zato vsa drustv -gledajo z dobrim očesom na jn šir*. Toda »Košir* mora delovati postati ena naših glavnih orga cij. Imeti moramo skupno zav šče... »pod streho hiše ene*. - Govorilo se je tudi o zdr • društev. Vidimo pa, da se usta. ^ ljajo nova društva. Čeprav proti združitvi, bi bila v neka krajih celo potrebna. Zgubili bi kaj društev, pridobili pa bi kakovost. Torej več kvalitete manj društev! Bi bila to res To je vprašanje, na katero Je ' ko odgovoriti. Toda, če se 1°“* preureditve nogometnih dru • moramo obrniti veliko pozornost mladino, ki bo jutri vodila - društva. Na kvaliteti bi sicer v t« primeru nekoliko zgubili. Zato ’ ramo skušati obdržati vsa n društva, šele potem, ko vidimo, ne moremo dalje, pride v P° združitev. -j. Ena stvar pa je nujna. Brez lašanja moramo preurediti naša gometna društva, ker je sedanja F” nesmiselna. Lotiti se je treba že v letošnji sezoni. Zavihati je u ba rokave, združiti je treba mo • Doseči moramo, da bo v nasjn , >a gcmetnih društvih spet prevlad slovenska beseda. „ ,i B. PRIJATELJSKI NOGOMET Ju/tri, v nedeljo, bo ob 15- ur*J Križu prijateljska nogometna ta* ma Vesna — Muggesana. * * * Jutri, v nedeljo, bo novoust^ ncvljena nogometna enajsteri športnega društva Devin • Stiv ' ki bo letos nastopala na Prv . stvu III. amaterske kategorije, igrala prijateljsko tekmo z nab ^ žinskim moštvom, ki igra v B-materski ligi. Tekma bo ob 15 ,_ na nabrežinskem nogometnem | grišču. 3. — 4. — 5. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi Bari . Napoli 2 Brescia Cagliari 2 Fiorentina Sampdoria i Inter — Torino 1 X Juventus Bologna 1 X Lazio Milan 2 X Palermo Vicenza 1 Verona — Roma 1 X Atalanta Piacenza 1 Genoa . Foggia 1 X Modena . Livorno 1 Padova Novara 1 Udinese - Triestina X 1 -11.- — 'Bobi* 'IMšhomc :- FNA QAMfl pni FTIF liiu oninu rvLLUL Nemirna zvezda Samo za trenutek sem se umaknil. Toda to je že glasba. In tu je drsajoči šum korakov in glasov, večno ponavljajočih se vprašanj in podobnih odgovorov. In tista misel, ki se ponavlja. Zelja, ki me vselej spremlja. Skoraj mi je že uspelo razložiti, kdaj sem se želel oprijeti meril in uteži, katere sem s trudom razbral. Moj problem pa je bil drugje. To ni bilo tisto tavanje med zvezdami. Tavanje razuma in vsega česar se slučajno oprimeš. Vse je preveč negotovo, vse pred čemer se lahko umakneš in kamor se lahko zatečeš, tako kot tiste kompozicije v kamnu in lesu, katerih nisem nikoli docela razumel. To so šumi, ki beže v neskončnost. To je čas, ki se ne premakne. Zato smo tako obzirni du samega sebe. In do drugih. Moti me le to, da še vedno ne poznam njene prave podobe. Bojim se, da ir.p bo nekoč zapustila, ker sem skušal pobegniti pred njo. Ti>d: tedaj mi je bila veliko bliže. Ni potrebno, da bi se zlomil. Iz tega je nastalo vse. Toda prej moram stkati še neko vez, ki naj postane moje pravilo. Skušal se ga bom držati. Za ničemer mi ni žal. Za ničemer, česar nisem nikoli storil, čutim, da se moram samo premakniti in vse bo kot prej Se naj poslovim od svoje zvezde. Sedaj ko so zvoki taki kot jih poznam od nekdaj, dekle na ovitku neke revije pa se mi smehlja kot da bi pravkar oži- vela. Še pred kratkim hipom je bila samo sploščen list papirja. Take so vse pevke, ki se nam predstavijo na ekranih. Nemogoče je, da bi vse življenje visel obešen na nogah. Sedaj sem se spomnil. Melodija je res prijetna. Melodična. Prijetno je spoznati novo melodijo. Morda bom pozneje pozabil, da sem pisal, hotel sem le označiti, razložita neki občutek, ki sem ga moral omeniti, da bi ga spoznal. Sedaj zve ni pesem drugače. Polneje. Čutim, da sem se od nekod vrnil in da sem to jaz. Konec poletja Težko je opisati občutek, katerega sem danes prvič jasno zaznal. To ni žalost, zbeganost, odtujenost, je le neki presledek v vsakdanjosti, je prag spoznanja. Da, še najbolj točen je izraz prag spoznanja, Usti doktorat niča, ko je sreča le preblisk, vse dokler ss ne pojavi zatišje, ki grozi, da me bo prelomilo, ta tišina, ki je na prvi pogled tako vljudna, sko-ro nežna, pa je zahrbtna kot previs. Imenujemo jo le v zvezd z drugimi občutki, in iz te primerjave skušamo ustvariti neko merilo; z žalostjo ne moremo ničesar razumeti, z obupom pa nam je vse v trenutku jasno. Mnogokrat so mi tl trenutki obupa položili v roke pero, tako kot trenutki sproščenega veselja, ko sem se počutil neizmerno svobodnega in sem napisal prve strani te ali pa kake druge knjige. Priznam, da md je sedaj nekoliko laže. Ta obup je prišel nenadoma. Presenetil me je in rad bi se mu izognil. Toda morda je le nadaljevanje in zaključek da našnjega in vseh preteklih dni. Pisal sem scenarij na vojno temo. Tudi v tem scenariju je vsa teža na ljubezenskih prizorih, čeprav v filmu Igrata otroka. Skušal sem oblikovati svojo podobo. Otožno, boječo, krhko. Preštudiral sem vse dostopne knjige o seksu in o ljubezni, po njih sem segal z užitkom, ker sem slutil, da bom razumel del človeške na- rave, ki je prav tako pomemben kot okolje, v katerem sem se rodil in v katerem živim in vse ceste po katerih hodim. Ostal sem brez obrambe pred njo in živim v upanju na srečanja, do katerih morda ne bo nikoli prišlo ali pa bodo izpadla povsem drugače. Obup, ki je bil posledica mojega pričakovanja, je imel korenine povsem drugje, toda ako ne bi bilo tega pričakovanja se ml dozdeva, da sploh ne bi živel. Bilo Je že sredi septembra in po dolgotrajnem deževju, je končno napočil lep sončen dan, ki bi lahko pripadal samo poletju. Bil je le bolj umirjen, brez tistih iznenadnih prehodov, mučnih opoldanskih ur, temveč se je lagodno, brez zatikljajev prelival iz ure v uro. Zvečer, ko sem imel v mislih povsem drugo podobo, sem bil domenjen s šiviljo, ki je nekoč že prihajala k meni v sobo, ni pa bila nikoli pripravljena popustiti. Živela je s predsodki, topo in ubito, in morda se nikoli ne bo nikomur resnično predala. Govorila mi je o stanovanju, delu, nadurah, kazala mi je razglednice, ki jih je dobila, že stotič ponovila, da njen oče zida hišo, da se bo učila nemški jezik, ter da so ženske v hiši opravljive. Samo prikimaval sem ter čakal, da odide na avtobus. Bil sem vesel, da je odšla. Klel sem svojo mehkobo, zaradi katere sem gledal ljudi drugačne kot so v resnici, ker sem še vedno živel v nekem namišljenem svetu in si vztrajno vbijal v glavo, da je življenje lepo ter da moram ljubiti vse kar me obdaja. Imel sem poglobljen občutek za vživljanje in opazovanje, včasih pa sem postal trdo neobčutljiv do vsega, nato sem skoro fizično občutil razočaranja in kljub trpljenju zaznal skoro radost, kadar se je oglasil obup, kajti tedaj sem vedel, da ljubezen ni mrtva. Da bi resnično živela, ne bi smela hoditi svojo pot. Preveč. Predaleč. Nosim jo s seboj, kot da bi hotel negovati bolečino. Morda sem se bal, da bi me sreča vsega prerasla, zato sem iskal hladnih stikov besed in kož, ki niso nikoli privedli do- zbližanja. V nasprotju z ljudmi te priroda pušča svobodnega. Obup se je za hip umaknil. Čutim ga, kako še vedno preži nekje v zasedi. Mislim, da še nisem odkril njegovega pravega izv°’ ra. Vem, da je del mene in iztrgati bi ga moral nekje P1"1 koreninah. Smeh starca in ta obup sta bila zelo važna d0-godka v tem poletju. Moram se še vrniti k njima. Vidinj-kako se opoldne dviga megla in se prikaže jasno nebo, 15 kateremu je obrnjena čudovita rumena vrtnica Vidim J8' bolka in hruške na vejah. Čakam, da dozore breskve. Sta11 vrtnar je obrezal grozdje pod balkonom. Na vrtu ujameš nekaj trenutkov sonca, vendar mi ni vselej mar zanj. Sklenil sem, da moram s šiviljo končati ali si vsaj Priti z njo na jasno. Tolažil sem se, da ima novo stanovanje, & prav se je k njej prišlo po vegastih stopnicah, kot na rlirl’ sko galejo in so se na podstrešju stiskali še vhodi v dru?8 stanovanja. Toda čutil sem, da predstavljava dva zelo raZ” lična svetova in če bi se ji hotel približati, bi se mora) kreP" ko lagati. Bila je zvesta .pametna žena, želela si je otrok-a mislim, da z njo življenje ne bi bilo prav nič lažje. Pripovedovala mi je o ljudeh, pri katerih je stanovala v zah' njem desetletju. O gospeh, ki so jo vzgajale, ji določale spanja in ji celo hotele vsiliti fanta po lastnem okusu. °D' držala pa je za vselej svojo trdnost dolenjskega kmeta, r8' hlo pobožnjaško in nesentimentalno naravo, vdanost v usC^ do. Zanjo je življenje biti žena in imeti otroke. Mož ih°r biti študiran in ne sme piti. Ne sme imeti drugih žensk. * verjetno mora biti brez vseh ambicij, sem pomislil- Arnt>*" cij e so grob za srečno življenje. Njena kolena so bila Pr8 zapeljiva, pokazala mi je stanovanjsko pogodbo. Ko je la pogodbo v omari na zgornji polici, se je vzpela na PrS in kratko krilo ji je zlezlo skoro do hlačk. To so bili hM" lepši trenutki, ki sva jih doživela skupaj, odnosno katef® sem jaz doživel z njo. Od nje sem se pobral gledat Buh1' lov film. Vračal sem se domov ponoči, ko so bile ulice skoro prazne. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-81)8 in 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 U* ^ vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega “ ^ Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ui - Mali oglasi 50 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitb Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst