|p!W* g posam. Štev. Din l'—, 1 E četrtkova in sobotoa g : g številk? Din V50 >: ;|j' £ ra! v«If.WO »TaboMk* I« JJ*" 1 5? rodnega lista je v Maribor«, Jur- 9 ŽE čičeva utica 4, I. < ftadtetr: »TaborV izhaja Tsa^ dan, rarven nedelj in .praznikov,- ob. 18- uri s oatumom naslednjega v dne. • Stan« mesečno _po poiti D 12*50, za ,-ino* *ern*tvo D 20 50, dostavljen na dom Dm 14'y-, nai žarnic« Dia. 12 50, »»narodni ust** (četrtkova štev. •»Tabora") se naroča kot tednik jn stane mesečno 2 Din, četrt* letno 6 Din, polletno 12 Din,' r~" ' celoletno 22*50 Din «====• Karofcnlna so plačuj« v naprej« ' ssBiafe. i Jpj Ne novih strank! f Zagrebške »Novosti« So prinesla Sv tiedeljo poljudno in jasno pisan članek o skraihirani politiki. Vse naše politične fctranke so V minulih volitvah skrahirale h svojo politiko, tako da imamo sedaj Samo tri močne stranke: radikalno, ra-didevsko in demokratsko. Klerikalce je .Volilna burja povsod pomela, ls v Sloveniji so postali močni. Spaliovci ne morejo uspevati drugje kot v Bosni, ker so tooslimani. Obe stranki sta torej ome-Sfini samo na eD-° pokrajino in! Ha eno Vero. Vere daneg v, politiki ne odločujeta ena ali dve pokrajini pa rie moreta tarekovati politik« vsej državi. Držav ho politiko lahko tedaj vodijo samo o-toenjene tri stranke. Pravijo, da so tudi &«xnokrati skrahirali. Dobro, bodi. Toda fcihča ne more zanikati, da so po volit-Nb, najbolj skrahirali radikalci in ra-&6evci. > • i*!«!*1' • * Kakšna politika 3e to, ki ge v naši Ha-^ni državi — vi kraljevini Srhov, Hr id Slovencev) — drži Samo S pomočjo turškega džemdjeta in nemške stranke, & 3. S pomočjo Turkov in Nom-^ »roti znatnemu delu Srbov in sko **i S|©H Slovencev id Hrvatovi! In1 taka * tkalna politika! Ce to ni krak na-rtHJSe m bodisi srbske bodisi 'hrvatske ^ jugoslovanske politike, poteml sploh ^ krahffi "vi politiki! 1 $ Ioq] dalja — ali je sploh mogoč večji Jerah kakor 3e zadeli Radidevo politiko, fei ima za fcabo veliko 'stranko in 5e Spa hove muslimane in Koroščeve k!a cikal M! Radič bi mogel biti odločilen člni-telj Vl naši državi, a v resnici nima Ha državno politiko piti najmanjšega vpliva, ge belo V kajiio ga fiočejo vtakniti, 'Ce bi kateri dmgi politik razpolagal s ^ako močjo, politik. M »e hi živel Sfa taft kakor, živil Radič, to bi videli, kaj bi lahko tak človek sitoril za Hrvata ari Hr-ivatajko itj ikolikoi ibd. Hrvatje v tej državi Doinjjenilii Sedaj se nekateri ljudje ukvarjajo z Mislijo, Ida je treba usitariovlti Jiovo Branko. Mislimo, da to Mi potrebno, ker to bila sartio etva stranka več, a Strank imamo ' Hvala Bogu1 — dovolj. Po na-^6na noBienju nanj Bi treba novih Strank, temveč Sove pameti za novo politiko, Nato »NovOSti« navajajo, kako grdo 8° Pisali in še pišejo nekateri beograjski listi o Hrvatih iri zopet zagrebški li-^ o Srbih. ,V Beogradu so videli V Hrvatih’ Same špijorie in! avstrijakante. Za-ra'aimo novo politiko? rj, i j/| i ako P^e zagrebški lisifi iiS — praV ^Radikalska politika je skrajno 'ker, radikalci an&ria spora- zuma z Harodnimi! strankami, ampak se rajši naslanjajo na drugorodne skupine, t. j. na Turke iri Nemce. Ker pusti turški gospodi njene pravice iri daje Nemcem! razrie koncesije v našo narodno škodo, zlasti ^ škodo nas obmejnih Slovencev, se radikalna vlada drži na krmilu, povišuje davke iri uvaja srednjeveško tlačanstvo (kuluk). Najbolj škodljiva pa je nam! ysem', oSobito pa kmečkemu stanu, bedasta Radičeva politika. Radič bi sl lahko že zdavnaj pridobil vpliv ria zakonodajo iri bi postal važeri političen faktor. On pa živi z gla' vo ria luni in sanja o neki bledi »miro-tvorrii« republiki, kakoršne rii bilo iri ne bo nikjer drugje kot v njegovi ciganski domišljiji. l 1 1 >" i Vse to, kar se Sedaj dela, je nespametno iri nezdravo. Razmerje med Srbi in Hrvati je podobno vozu, H kateremu je Spredaj iri zadaj priprežen po en voL Oba vlečeta vsak ria svojo stran, a voz se vseeno ne gane. Pač pa dajejo Hrvati srbski stranki priložnost in moč, da vlada po svoje. Strinjamo So tudi S teiri, da ni treba ifovih strank, ker jih imamo preveč, Strankarska razcepljenost bo popolnoma razjedla ria« parlament iri vso našo politiko, če Se ne bomo znali združiti in če bomo lovili oblake namesto da bi orali njive. Nove stranko namreč najrajši ob ljubi j a jo popolno Izboljšanje vsega, kar obstoji; njihova zmaga bi predrugačila našo državo od temeljev do strehe. A mi dobro vemo, koliko stranke obetajo in koliko lahko dajejo. Kolikokrat jo že Radič prevari! svoje ljudi z republiko in kaj vse so kerikalci dosegli s svojim bo jem za avtonomijo 11 Politiki, ki mmogo obetajo, lovijo oblake. Če hočemo,urediti riaše gospodarstvo, rie Smemo stati na strehi, ampak moramo hoditi po hlevu iri po dvorišču. To So pravi:: »mirotvor n ih republik« iri druge podobne ropotije nam! ni treba, ker jih riim'ajo Hiti tam, kjer premorejo več nego md; krvavo pa nam! jo treba dobrega gospodarstva v državi, dobre uprave Iri dobrega parla-merita. Tega pa ftam' ne bo ustvaril nihče dnugi kot taki ljudje, ki Si dajo k a; dopovedati, ki So pametni, trezni, do Vzetni za Sporazum. Te pameti in pametnih ljudi Ham je treba, pa bo kmalu končan bratski Spor V haši državi. Isto velja tudi za druga politična vprašanja. V Slovefliji Smo naprednjaki hudo razcepljeni, zato pa žanjejo klerikalci, ‘Ali bi ne bilo boljše, če bi imeli eno samo močno jriapredno Stranko, ki hi manj obetala, ki bi He imela obširnega, in učeno pisanega programa, ki pa bi za sedanjo politično tako važno dobo združila. v§e napredne Slovence za boj proti skupnemu. klerikalnemiu nasprotniku iri ki bi skupno % drugimi pametno mislečimi državljani ositalih dveh’ plemen in .ver delala za resno izboljšanje sedanj ih raz-m’er. Izpolnitev dalekošežnih programov pa bi čisto miirno prepustila onim; ki pridejo za nami in' ki bodo gotovo imeli Več uspeha. Ker pa to edino pametno Stališče Hi prodrlo, Smo napredni Sloveniji brez neposrednega vpliva na državno politiko, dočim klerikalci kot izključno slovenska in izključno katoliška strari-. ka mnogo vpijejo^ a gič ne r* dosežejo. M otinovo spili in ioiaisl Mm i W Naš odpravnik v Pragi Lazarevič vodi akcijo. — Naša vlada He bo žrtvovala i .■,'žj'i; interesov ruskih beguncev, v-jjf •. B e o g r a d, 1. avgusta. Vlada je storila Z ozirom1 ria vesti o pogajanjih1 med vse priprave, da sklene Jugoslavija tr- Moskvo in Beogradom, je zavladal v. Vr-< govinsko pogodbo z Rusijo. Podrobna na- stah ruskih beguncev im emigrantov ve* vodila je dobil naš odpravnik v Pragi g. lik strah, češ, da se bo s teim poslabšal Branko Lazarevič, okoli katerega je njih položaj V naži državi. Vladni krosi' sploh osredotočena cela akcija. V vladnih krogih izjavljajo, da bi po zaključku trgovinske pogodbe sledila vzpostavitev diplomatskih odriošajev z Moskvo. , ' izjavljajo, da je ta strah nepotreben, ker bo naša vlada pri pogajanjih posebej poskrbela za ruske begunce iri ne bo žrtvovala njihovih interesov. Ze sedaj je dobila iz Moskve zatrdilo, da so politični krivci amnestirani iri da se lahko Svo* bodno vrnejo v Rusijo iri nastopijo 8V Testeh je jaSrio, da HamerafA semkaj okoli polnoči, poročajo, da je pa- jtalija, izvesti pritisk ua našo državo, in ritetna komisija zopet ustavila svoje de- ge jUgOSlov. vlada ne privoli v reviaijo lo. Pričakovana rešitev reškega vpraša- raipaliske pogodbe, prekine Italija vsak nadaljui razg;oyor o rešitsri Sporwh ypra^ * j,. •-..i <; Če so te veSti resnične, Jt pričakovati^' da bodo odnošaji med Jugoslavijo in ItM nja je odložena Z italijanske strani se ttaglaža, da je Italija popustila do skrajne meje iri da so nadaljna pogajanja brezplodna. Jugoslavija naj stavi nove predloge, ali pa naj pri,.na, da je vsako nadaljno delo he^ mogoče. Rekonstrukcija vlade na mrtvi točki Prevce kandidatov; — preveč pom!sletoV. ■'$*/?$& Beograd, L avgusta. Vprašanje re- vestiil g. Pažida, da je težko* iri Hevarriol konstrukcijo vlade se vedno bolj zapleta zbolel(l) iri da ne more zasesti' reg or j a* iri dasi jo g. Pašid na veo moč poSpe- Na današnji seji ministrskega Sveta se je( šuje, še ni prišlo do nikake definitivne razvila o terni obsežna debata, a Spora* odločitve. Stvar bi že bila kolikor toliko zum ni bil dosežen, ker je proveč kattdi« gotova, a v »adnjem! trenutku je gosp, datovj in proti posameznim kandidatoztf Milan! Simonovič, kateremu je bilo po^ preveč *-* pomislekov, nujeno ministrstvo agrarile reforme, ob- i j Odmevi sinajske konference/ sijton, odgovoru. Podrobn:ogti ^e Sinaja, 31 .julija. V zadnji Seji konference so ee ministri zedinili glede vprašanja ogrskega posojila. Svoj sklep bodo oddali pismeno reparacljski komisiji. Zahtevajo strogo kontrolo, da se posojilo ne bo porabilo s strani Ogrske za oboroževanje ali v propagandne namene. »riane. Stališče Italije, > Pari z, 1. avg. (Izv.) Italijafc koje Sta* lišče je pojasnil italijanski poslanik dell^ Toretta, obstoja na tem, da se upošteval jo tudi medzavezniškl dolgovi, in izvedel jo sankcije naprarri Neančlji; če se boi Nezadovoljnost madžarskega časopisja, ppotivila pri Splošni! regulaciji reparacij^ Budimpešta, L avgusta. (Izv.) Mad- igkega problema, žarsko časopisje s sklepi sinajnko korife- ^ , renče ni povisemj zadovoljno ter želi zla- Za samostojno porensko republiko, i sti, da bi se objavile podrobnosti pogo- Koblenz, drie 1. avgusta, (fev.)’ Kj jev in praktične garancije, ki Se omenja- včerajšnjem zborovanju rve«ovcav (So!6ri jo v komlutnikeju rijem! posojilu., , o madžarskem zuna- deribiindler) - je-hilo sprejetih več ree»kw cij, ki zahtevajo, da Se progiaa}.: Porenja! za samostojno republiko. 4,1 . Premena Vlade v Nemčiji odvitinh; od odgovora ASglije. Berlin, 1. avgusta. (Izv.) Včeraji^S »Berliner Taghlatt« piše: Na včerajšnji konferenci voditelje socialno-derriokrat-« Resno stanje predsednika Hardinga. San PrariciSco, 31, julija. Predsednik Hardirig je rioč prebil dobro. Bolezen se y pljučih ni razširila. Delovanje ferca se je znatno izboljšalo. Bolnik jem- fekih frakcij je splošno prevladal« lje redno hrano. - nje, da o rekonstrukciji vlade ali eekrk-* San Francisco, 1. avgusta. (Izv.) menjavi vlade tako dolgo ni mogočeraa» Zadnji buletiri o zdravstvenem stanju p5aIliat]’ _?oMer 140 dospe odgovor predsednika Hardinga pravi, da je nje- ffleške ^de Ha 7'adn^e HenjSke potfndbtti govo Stanje še vedno zelo resuio. Pojav^ ljajo se simptomi krvotoka v; pljučih. Posvetovanje v Londonu, London ,1. avgusta. (Izv.) Včeraj popold.no je sprejel zunanji minister lord^ Curzori italijanskega, belgijskega, nemškega in francoskega poslanika. London, 1. avgusta. (Izv.) Včeraj je BORZA]. ^ CuriH, L avgusta. (Izv1.) Predborza^ Pariz 32.05, Beograd 5.80, Lotfdon! 25.38^ Berliti 0.0005, Praga 1«525, Milan! 24.33? Newyork 559.50, Dunaj 0.007875, žig. kr«H» 0.0079, Bndiimpešta 0.03, Varšava 0.0085. , Zagreb, 1. avgusta. Pari® S40»-55Cf# Švica 1687—1705, Londori 483-436, BerKtf 0.007-0.008, Dunaj 0.1320-0.1340, Prag# kabinet raaoravlial o francoskem/ in .bel* 280—282. Milani 410—413, N«wx<>rk>93.-9tJ Leto: IV (II). Maribor, četrtek 2. avgusta 1923. rH/«l •* ,!so od 8.—12. ure dopold. ter od 16—18. j>9re popoldne. V Tajništvo demokratske stranke y ‘Mariboru Ima telefonsko štev. 337. t©—©—©—©—o~®—©—©—© Darujte za ,Sklad otroške 1^ bolnice* v Mariboru. >■ jppTOiP' joUiiUujf,.*». Politično obzorje. s HSr: *1 ,v LanSafnifeKo -taarovrfa pogoiL 1)Q E»;podpisali -.pred par dnevi .. zastopniki Turčije in' prizade-tiiitevropskal* držav. Slavnogt-:i+i‘--iw> namto , P9dpi#( je -prisostvoval , £i, ;;. dopisnik .praškega »Voukova«. '"'S Njegov- zanimiv opig pritiaša-■ mlor vi ekrajčaiiem! prevodni*'; . Javne kulturne naprave v K Mariboru. J ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, kazinsko ipoelopje (Slomškov trg), odprta, vsak dan lod 9. do 13. nre. V LJUDSKA KNJIŽNICA Narodni ‘dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od HiSlA—Ull. ure in ob četrtkih od 18— {•‘13420. nre, mladinski oddelek ob' Bobotah >od 18.—19. ure. MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, odprt vsako nedeljo od 10.—32. ure. — Vstopnina 1 dinar. Slavnostna v^nčiliščrini dvorana je "bila obv,.-treh že polna. Gospodje v žakctih, dame v preprostejših slavnostnih oble-k ah. Najbolj paradno je bil oblečen huaier vaudskoga kantona, h kateremu spada mesto Lausanne (čitaj Lozana) Bil je malce podoben paipagaju. Bele nogavice, zeleni frak in na prsih dragoceno znamenje visoke oblasti. Ort je s primerno resnostjo in dostojanstvenostjo določal gostom njihova mesta. Polagoma So Se zbirali kantonski prvaki, še počasneje diplomatski zbor iz Berna Na klopi y prvi vrsti se je posadil papežki nuncij, zelo podoben vaškemu župniku, brez po* zerstva, s katerim navadno nastopajo vatikanski poslaniki. Nato so prihajale delegacije za delegacijo. Pot jih je vodila mimo vrste fotografskih* iri filmskih aparatov. Njih obrazi so fce zadovoljno smehljali, saj so vendar enkrat končali svoje delo — pa kdo bi 'se v tem trenutku .vznemirjal nad tem, kako So ga končali. Edini, ki se ni smehljal, jo bil junak konference — Izmet paša. Zato pa so govorile njegove oči. Ne, niso govorile: vpile so od zadovoljstva. Radi razumemo, da je Izmet paša lahko zadovoljen. Šum V dvorani nas je vzbudil iz "našega filozofiranja. Gostje so vstali, predsednik republike z dvema federalnima svetnikoma irt federalni huisier y belo - rdeči tuniki s krasnim' ha- oko je blestelo. Vedel je, da bo podpisoval mirovno pogodbo, da pa bo pogodba tako ugodna za Turčijo, tega si ni bil !mislil, dasi. sicer velja za neskromnega .-človeka, . '/iuik' Za Izmet pašami je' podpisal sir Horace Rumbold, prijetem gospod. Nato je pristopil fraricoski general Pellč, nataknil črnoobrobljen ščipalnik in' podpisal pogodbo, ki za Francijo ni ravno ugod7 na, kar seveda ni njegova krivda. V danih razmerah bi noben' francoski diplomat ne dosegel toliko kot je dosegel on — general. -,-'r ' - Za Pellcjeml je pristopil italijanski Komisar v Carigradu markiz Garzoni. Lep italijanski obraz, kakor iz brona zlit. Bivši genovski prefekt, obdarjen z vsemi vrlinami svojo kaste im rase. Nato So podpisali se ostali. Japonski delegat je po podpisu pristopil k Izmet paši in’ mn čestital. Okoli Izmet paše, Sedaj malce vznemirjenega, so stali ostali turški delogatjo in gledali vanj kakor v Boga. Tihi, diskretni šum je šel po dvorani. K mizi je pristopil Venizeloi »Veliki Krečan« (z otoka Krete) je podoben skromnemu nemškemu profesorju. Njegov obraz je bil izredno pobit, žalosten. Njegova domovina — Grška — je izgubila. Igro. Nato So podpisali: Diamiandi za Romunijo, bolgarski delegat za Bolgarijo in Belgija. Ni podpisal jugoslovenski delegat Jovanovič. Pričakovati je bilo, da bo prečital kako izjavo, a je molčal. Jugoslavija čaka na odločitev komisije o razdelitvi otomanskih dolgov. Sicer pa je tudi z Jugoslavijo nastopilo mirovno Stanje, , ;*!*),&■■... iiVlSl Nato je govoril predsednik švicarske poleonskim klobukom so vstopili. Zopet i ^onfederac^e" To W1 edini Kovor leje nastal šum, vsi so Sedli in ogspod 1 ’koml filavnostne ^‘e, na kateri je bilo prezident Scheuer je pozval delegate, da: razPol<>ženjo Podobno pogrebu. Gospod podpišejo. To podpisovanjo ni bilo ma-! Scbeiler j0 !z vljudnosti marsikaj olep- lenkost. Ne po obsegu, temveč no knP-! šal" Težko »e bom<> strinjali z njegovimi x:_.-------------rr.,/r”*v\ TT..1* K0U i besedami, da dolgujemo narodom1 bl‘.ž- i njega vzhoda hvaležnost in' da tudi oni čini papirja. Velika miza jo bila popoi-j besedami> noma pokrita z zapisniki — 19 jih jo bi delajo na razvoju civilizacije. (Švica ima telo vljudnega državnika. Mi pa vprašamo: Kako bi bilo na Balkanu, če bi ga Turki ne strahovali cela stoletja in ako bi ne motili njegovih narodov tja gori do Alp v njihovem oivilizačnem razvoju?! Op. ur.). r. i . J,. - V:: ‘J,Vr ‘Dor. St. Pavelšek: fiii • •e*tJ i Iz bojev za notranjo ureditev naše države. ; , Sklep hkupščine v, Podgorici i (26. novembra 1918). 1. Da ise kralj Nikola I. Petrovič Nje-«oš ip njegova dinastija odstavi s črao-■ gorskega prestola. 2 Da se Črna gora združi z bratsko Erhijo v enotno državo pod dinastijo ^Karadžordievičev ter tako združena stopi |Hr skupno domovino našega troplemene-i|ra naroda Srbov, Hrvatov, in Slovencev. 3. Da se izbere izvršilni narodni od-jfer petih! oseb, ki bodo vodile posle, do-kler ae izvrši zjedmjenje Srbije im Črne pore. ; ^ 4. D* ae obvestijp o tem sklepni: bivši kralj Črne gore, Nikola Petrovič, vlada HkraJjevine Srbije, prijateljske spora-f*«mbe sile in vse nevtralne države. t Slede podpisi 165 poslancev; manjka-ijo samo podpisi trMi poslancev, ki radi [bolezni niso mogla, priti v Podgorico. / Adresa odposlancev Narodnega Veča in odgovor regenta Aleksandra. j otekel mirno. — Konferenca antante v Sinaji je končala d^nes 3 £ polnim sporazumom y vseh vprašaJJ^ Pondeljek, 30. jul.: Na PoljskeifljJ odkrili priprave za veHk holjševiški Pr vrat. Torek, 31. julija. V Rimu so nad®^ jejo pogajanja med našo in italija®jk komisijo radi ureditve Reke. Naša ^ da vztraja ha izvedbi raipallske pogn^" Na Reki in Sušaku so danes bili ni, ker fk> jo že danes pričakovala o& tev. ;ii i ... . , !. v Dopisi. Nemška požarna hramba v KafflB^ prit Mariboru. Požarne brambe imajo niarner. Ijati gasilsko in reševalno službo v * jem domačem, kakor tudi sosednjih & jih. Ker pa požari niso na dnevnoiH'/^ du, pa ta društva vendar vedno delnjc'* s tem, da vršijo razne vaje, predvs#®^ tudi med svojim članstvom gojijo na čustva, — V tem oziru je bila I>oŽ£u:n.ih bramb zlasti ob naši meji ^ k, su Avstrije takorekoč podružnico 5®^ . rajna in Sudtharke, in so svoje takr®T slovenske člane z neverjetno šprel® ^ jo germanizirale tako, da so ti pP* pravcati janičarji. — Saj tudi ni č® « kajti Nemoi so bili za nacijonalao vedno ix>djetni in se niso ustrašili nih izdatkov, kadar je šlo za pridobi^ kakega Slovenca na nemško stran. Wilsona irt od vseh držav spora®0^ Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj * i ter, naj živi Vaša kraljeva Visokost. živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrv®!5^ slovenski narod, naj živi slobodpa ■■ dinjena Jugoslavija! , . Na adreso odposlanstva Narod®^ Veča je regent Aleksander odgovor^ kole: j , Gospodje odposlanoi! Vaš prib^ • imenu Narodnega Veča SHS pred^ 0 telja našega naroda, in' vaše spor>:' njegovi zgodovinsko važni odločitvi v, 24. novembra, s katero se proglaša jr ^ no ujedinjenje vsega našega nar vse naše mučeniške in' slavne dol®!3V ^ me napolnjuje z globoko radosti®- ,t-sprejemam to vaše Obvestilo, sem jen, da izpolnjujem s tem čiuoffl Sv" . vladarsko dolžnost, zakaj ž nji® s‘a.'ejj končno udejstvujem ono, kar 5° ^ j pripravljati najboljši sinovi naše * vseh treh ver in! vseh treh imen1^ ^ obeh straneh Donave, Save irt ^)r'nae^s v času vladanja blagopokojnega deda, kneza Aleksandra I. in kneza ..^j hajla, ono, kar odgovarja želja® stremljenjem celokupnega našega roda. V imenu njegovega Veličanstva 1 ja Petra proglašam torej ujedinJ’^^ kraljevine Srbije z deželami ne? cj-države SHS v edinstveno kraljevino bov, Hrvatov in Slovencev. veliki Z£0dpvirtskt^čiai4fe>di J^rtoorfz.1 avgusta 1953.» *TABOR juga- •"^eaakol • -n 1 • ! i . ^eniTl Pa ^o 3afiea iliso u-*5kS vsako leto prirjcVcd kar 5—-i ve-,2 izgovorom^ da je čisti dobiček Xia-za nabavo gasilnc/ja orodja, ob Priliki so bili njihovi veselični nabito polni slovenskega ljml-vjero jim je dotfaSalo ogromie do-feg do ainenjenei?a gasilnega orodja pa iu0 fonesul nikjer. K +emu pripomnijo ’ ima kamniška polarna bramba i * predvojno dobe 2 veliki In 3 maj-^ _ brizgalnico v najboljšem start ju, ee-l^tve, — sploh vse na razpolago da prav gotovo t>o6ena druga po-rar5a bramfba na deželi ni tako dobro ^^mljena z gasilntni orod.iemi Itd. ka-J^favno naša, kar zopet dokazuje, da P|/Saaihiem orodju ni take potrebo, ka--®1, Po raznih' insoratih' k:ičijo. Gre jim iredenta, za Upamo, da feedaj tudi javnosti enkrat jatm.>, . 3e kamniška nemška iredenta do da-r®8. dobivala »Voj kapital za n’3iiiškr.-^^.■^nalno delo izključno le iz žuljev; ^ihrUevednih Slovencev, kateri fc'* rav-* to protinarodno delovanje podpirali |*®3ihovimd. obiski piri veselicah. ••elo iso čudimo, da Bo naše oblasti! v SosT* delovanje raznih’ naših ju- ^tovanskih narodnih društev i-d orga-dočim! kaže proti tem nam Tesnila'**!« varni m elementom popolno he-j* 1ožoost! Neozirajo se na številne prl-' ® Proti temu švab&kemu društvu od !W ^ *a obstoj njihove nemške it Potrebujejo denar.. — I teftrlnt % +rvl} nj» I . pn.Tr -Zagrada iskrenim stremljenjem in na-vas in1 vaših častitih dTugov v ^ rodnexnl Veča ter dragih sotrudnikov, L 80 s Smelim' prevratom1 stresli,in vrgli ^ tuji jarem; ta akt bodi tudi na- visoko razviti zavesti in velikim ^ vam, ki so jih položili na žrtvenik do-iih^116 Vs^ 0111 deli našega naroda, ki ^anAsf-°Pa Narodno Veče. Prav tako bo |jja ^ vobki čin najkrasnejši venec na^h častnikov in vojakov, haSr 2 w 8v°bod° in; njedinjenje, bo kita na prsih srečnih onih ^. ev» ‘ki so s pomočjo naših velikih ^ cmenitih zaveznikov z mano doživeli Ro nad sovražnikom. izvojevanih zmag delijo z Sno-’ g0el_/arimi bojevniki dioni boritelji ju- ■ J*ohi+ ^TLS^;® oddelkov v moji armad L t*k0 ,'1 f° k vam in vi ste jih sprejeli ^Vala 5 gejema samo brat brata. havdnjZ.^111 za ^Pfejeon; hviala vam za ttjjL. 3e> S katerim izražate svioje za-^ejemu narodu, mojemu očetu, .Ve^čajjstvu kralju;. Petru I. strani raznih posetnikov naše vasi iz Maribora, kateri so razne škandalozne razmere odkrito objavili v časopisih, ne oziraje se na dejstvo, da kamniška požarna bramba niti neVpošteva od njih voditeljev podpisanih pravil jugoslov. gasilske zveze, kjer so se objednem s § 20 navedenih pravil tudi zavezali, gojiti domovinska čustva do mile domovine, Siiso naše oblasti do danes ničesar ukrenile. Jugoslovanske oblasti vendar ne bodo vztrajale na stališču, da naši slovenski gasilci — 30 po številu — lahko dobivajo »domovinska čustva do naše mile domovine« tudi pri nemškem povelju in nem-škonacijonalni vzgoji od strani dveh ali treh brezpomembnih zagrizenih Švabov!? Pred kratkim smo v časopisih čitali notico, da kamniška požarna bramba namerava na Eacerskem dvoru prirediti (letos že tretjič) velikansko veselico, seveda zopet pod krinko za »prepotrebno« gasilno orodje. Po kakšnih potih so ši izposlovali dovoljenje za yinotoč na Ra-cerskem dvoru za dne 5. avgusta tl., bomo "(vorili prihodnjič. Za danes hočemo le omeniti, v kakšni luči se ta nameravana ■ ftelica na RacersUau* dvoru nam kaže. — Evo! — Nedavno je 'naša oblast ukinila vinotoč na bogatem1 Racerskem dvoru, (koji gospodarji so nemŠkoavstr. državljani), kar je popolnoma v reuu. Ta okolnost pa je — kakor kaže — dala i)aši požarni brambi povod priskočiti tem nemškim Avstrijccm na pomoč s tein, da pod gori navedeno krinko priredijo veselico, da so nemški bogataši Racerskega dvora na ta način kljub zapovedi oblasti rešijo vina in tako pridejo do Svojega denarja; gre torej izključno le za naci-jonalno simpatijo kamniške požarne bramfbe do nemških' Avstrijcev, od katerih bodo seveda tudi odnesli temu primemo nagrado. — Brez dvoma bode dne 5. avg. pri veselici tega pangermahskega društva kar mrgolelo nezavednih Slovencev iz Maribora kakor tudi iz okolice in' tukajšnji nemškutarji pa Sodo zopet kričali v svet: »Glejte, toliko Slo* vencev je, ki so za naše nemške ideje!« Na Koroškem pa nemške oblasti preganjajo naše Slovence, — Apaeka kotlina, katera bi morala tvoriti našo trdnjavo na severni meji državo, je prišla pri minulih občinskih volitvah v nemške roke. — Naši srednji in’ revnejši sloji nimajo kruha, ne primerne obleke, — beda jhn gleda iz oči. Kdo je kriv vsemu temnil Narod sam!! Narod oddaja volilne krosrljice, nezavedno slovensko ljudstvo — žal tud iz inteligentnih krogov podpira naše »ovražnfke!! — Če si narod goji gade na lastnih prsih', je pač tudi gam kriv, če propada! VJ —D— Iz Slovenskih’ goric nani piše »popotnik z rešpoktlinom: Tako gospod urednik! Kar sem Vam obljubil, to izpolnjujem. Evo Vam prvi odlomki iz mojega dnevnika. Samo povedati Vam še moram, da vzamem na svoja potovanja poleg rešpetlina še tudi daljnosluh, da lahko ne le vse vidim, ampak tudi daleč naokrog vso sl čim, kaj so dogaja po sve* tovnem gledališču doma in drugod. — Daljnosluh! Ja, to je nekaj novega, naprednega. Dandanes mora biti vse napredno, voz sveta hoče le naprej, a nikdar nazaj. Zato so tudi gospod dr. Korošec postali napredni. Nekdaj so jim ljudje rekli lepi Tonček, ženske so Vam bi- Zagotavljam vas in Narodno Veče, čegar pooblaščenci ste, da je vos narod slovenski, hrvatski in srbski, katerega voljo in misel predstavljate, lahko uver-jen', da se bom jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in srbski narod, dali voditi samo po globoki, nelzkaljeni ljubezni bratskega srca na-pram vsem svetinjam, ki so drago dušam! onih, kot katerih pooblaščenci ste prišli semkaj. Skujmo z vami se smem! upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da bodo naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenjevali našo stališče, ker le-to odgovarja načelom, ki so jih sami proglasili in za katerih zmago so prelili veliko svoje dragocene krvj. Prepričan sem, da se osvoboditev sveta ne bo oskrunila stom, da bi so izročilo pod tujo oblast toliko naših poštenih in prosvetljenih bratov. Prav, tako upam, da bo to našo stališče upoScevala v svojih’ odločbah tudi sama vlada kraljevino Italije, saj se ima ona za svojo osvoboditev zahvaljevati. istid priii^:~ '*** i§U/”i lo kar vse omamljene in so za božjo voljo rotilo svoje može, naj volijo lepega Tončka in njegovo spremstvo. In daneji pa so nam dr. Korošec s svojo politično lepoto celo može omamili, vse je. drlo 12. marca za njimi, vse je zagrabilo njihov voz, ženske vlečejo na vse strani, možje Pa eni naprej, drugi nazaj, in sam g. dr. Korošec ne vejo, na kateri tir bi bilo bolje voz postaviti, da bi se rešilo, kar se še rešiti da. Napredni pa tudi. So g. dr. Korošec. Glejte, prej so bili lo samo kaplan, danes pa so že »preeasuti oče«. Čt ne verjamete gospod urednik, pa čitajte »časnike«, tam stoji črno na belem. Jaz ne trdim ne eno ne drugo, ali so oče ali niso oče. Pa če tudi so oče, prečastiti oče, kdo jim more kaj zato, to je čisto njihovna osebna zadeva, jaz pa rajši ne verjamem in jim želim, da niso oče. Comu je treba to po časnikih razglašati! To ni lopo! Veste, ljudje so muhasti ;n večkrat rečejo in pišejo, kar ni res, jaz pa Vam le poročam golo resnico, kakor jo z rešpetlinom vidim in daljnosluhom slišim. Muhavost! Oj ta kuga! Muho pa so različne, ene so zaoc'jlv3, druga pa go strupene in nevarne. Človek, kateremu sede taka muha za uho, postane sam ali zapeljiv ali pa strupen’, nevaren in hudoben. .Vi gospod urednik, Vi ste podolni bolj zapeljivi muhi, sicer bi še ne bili omoženi, ker bi ne bili nobene v zanjko zapeljali. Dobro pa poznate strupeno muho »Stražo«. Ta muha prej ni' bila strupena, jo res le samo odganjala fievarne protestantovske nemčurske obade, ki so se vbadali posebno v ubogo obmejne Slovence in jim pili kri in mozeg. Vsak dober Slovenec jo rad poslušal dobrodejno brenčanje »Straže«, v gotovi zavesil, da mu nič žalega ne stori, da svoj strup brizga lo na smrtnega sovraga Slovencev — protestantizem, »Siidmarko« in »Schulverein«. Kje so dr. Hohnjcc-a časi, ko je muha »Straža« Slovencem' še kolikor toliko dostojno brenčala! Čast komur čast in če je tudi naš politični nasprotnik, samo da jo blagočuten, pošten In’ pravičen. Tudi' za dr. Lenardovih dni je muha »Straža« še precej pošteno brenčala. A danes? Danes muha »Straža« ne le pika s strupenim želom, ampak tudi grize čast in poštenje dobrih Slovencev katoličanov, ki so ne vpregajo slepo v njen s strankarsko strastjo nabasan voz. Vse kar je prav! Političen boj je bil in bo, a se naj giblje v mejah pravičnosti, poštenja in dostojnosti, drugače bo naše ljudstvo v dnu duše p os a rove lo in. gorje sejalcem, če priJo o^vfta nad njel Bodi vam sveta resnica, pravica, čast, po&tenje in dostojnost, sicer ste krivi, da se Vam po evangeljskih' besedah priveže kot pohujševalcu mlinski kamen okoli vratu in se vas potopi v dno morja! •— Tako som slišal slednjič, ko sem bil z rešpetlinom na nekem bregu iu ge m nastavil tudi daljnosluh po potočnem dolu, govoriti gručo ljudi. Med njimi je bil odenjobdan s črnimi bulami, kakor ob času »črne kuge« na Dunaja, ker ga je muha »Straža« opikala in ogrizla. Potujem’ naprej. Na svidenje. Iz Podvelke. V »Taboru« številki z dne 28. junija t. 1. so je obrnil dopisnik iz Podvelke na naslov naših zastopnikov oziroma na naslov okrajnega glavarstva z utemeljeno prošnjo po zaščiti tistega tukajšnjega prebivalstva, ki trpi kot suženj pod šikannmi našega pangenna-na. Pa ta dopisnikov klic'je ostal klic vpijočega v puščavi. Kdo sc lio pa tudi brigal za podvelške obmejne zadeve? — Pomagaj si sam in bog ti bo pomagali Treba Jx> torej seči po samopomoči V ka-i kršni bodi obliki. Da lo zaleže. Vemo, dflj imajo oblasti z našo Podvelko primero^ ms drugim obmejnim gnezdom1 veKkof opraviti, več kakor s kterimkoli drngkri krajem, kajti nemčurstvo in' vse, kar ja v zvozi z njim, je tukaj žo tako vkorenvi njeno kakor stenice v svojih naselbin ki se stiskajo in potuhajo, kadar se o« čutijo dovolj varno, a se takoj prav p« sršenovo rojijo, ko jih milostno »olnčio* le malo obsije. Pravo narodno tolovaj" stvo napreduje sistematično. Mi pa in % nami vos slovenski značaj tega lepega slovenskega kotička — adijo! To bi radi-Gotovo žalostno in ob ednem sramotno za nas. Ne, Podvelka ne bo in ne &m« biti nikoli več slepo orodje gotovih mogočni akov, ki jim mrzi sedajni sloirciMiki značaj kraja in njegovega prebivalstva. Vstran z njimi in ven z vsem; kar žali naš narodni čut. Čemu in za koga in' za-’ kaj ima n. pr. tukajšna velesedlarija še vedno svoj nemškutarski napis, ko jo bila že tolikokrat opozorjena, odstranit? ga; zaman, čeravno je sedlar dokazno* slovenskega pokolenja in životari le odi slovenskega denarja id kruha Naš obča spoštovani, zavedni slovenski trgovec P» ki je bil prisiljem si kupiti letos lastno hišo, ker je bil izgnan izpod magnatov« strehe, mora se stikati po tujih luknjali) mora imeti svojo bogato založen!® trgovino v kurniktr podobnem prostoru, kat se mojster sedlar, ki stanuje v trgovče- vi hiši, ne gane iz nje. Hiša Se pa moca> — in to v kratkem zaradi bJižajoče-*« jeseni na vsak način prezidati in proure-f diti, kar se pa, se ve, Jie more pričeti# dokler nje gospoda ne izprazni. Govorit se o raznih prizivih na stanovanjski urad. Stanovanjski orad je nujno prošen, vendar enkrat ukreniti, da pri de/ naš novi hišni posestnik! trgovec P. dot svojih stanovanjskih pravic v svoji lastnini, osobito do pravice prostega razporia-ganja z njo. Ne podpirajmio ■vsaj svojfSj nasprotnikov! Svoji Hc svojim! Slovensfofi denar k slovenskemu obrtniku! Končno* še nekaj: Tudi ovaduštvo je pod (Velko na dnovntem redu. Dolgo, dolgo nisnaM vedeli, od kod prihaja; pa nič Jii takffl skrito, da bi enkrat ne bilo očito. ^orrta-* mo te, ovaduh, stari lisjak, in) w pri« hodnjič pokličemo pri -tvojant-^pirace^l imenu. '1 načelom, ki so jih tako sijaj uo tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi preteklega stoletja Laihko trdim, da bo italijanski narod imel dejansko več koristi in si zagotovil večjo varnost, ako bo spoštoval ta načela in tradicije, in , si s tem zasigural prijateljstv<> in dobro naše sosedstvo kakor pa ako uresniči določbe londonske pogodbo, ki je bila podpisana brez nas in ki ni bila nikdar priznana od nas, podpisana v razmerah, ko se še ni računalo s propast jo Avstro-Ogrske, da so torej od takrat postali brezpredmetni mnogi nekdanji oziri. Nadejam sc, da bo postal naš narod v tem in1 ostalem delovanju složen in močan do konca, da bo stopal v novo življenje z vedrim ju ponosnim čelom, vreden priborjeno veličine in sreče, ki ga Saka. Prosim vas, gospodje poslanci, da sporočite mojo vladarsko besedo in’ pozdrav mojim milim' bratom1 širom naša svobodne in ujedinjeno Jugoslavije. Žival veš narod srbski, hrvatski in slovenski! Bodi nam v^ikdar srečua in slavna rkr 'Xov§aw». Hrnataizi ifl-§rtjc(v! - • Celjske vesti. Upravno sodišče v Celju. 1. avgtMital je nastopil svojo službo predsednik upaj sedišča g. dvorni Svetnik dr, Vertačnik^ Celjska potrošačka zadruga je preur®* dila svoje poslovne lokale v Aleksandro« vi ulici in začela dne 1, avg. zotpot "pasipJ, yati. Izpred celjskega okrožnega sediščiii Dne 28. julija se je vršila aodna obravnav va zoper Vinka Robnika iz PodvoJovska-! ga. Dne 23. jan. 1L jo prišel v Solčavi H nekemu posestnika orožnik, da bi 3e nekoliko odpočiL Iz neprevidnosti jo-odložij! svojo puško, katero je izmaknil y, neopaJ Ženom trenutku v aobi so nahajajoči, ne J koliko vinjeni Robnik ter zbežal 2 njo* na prosto. Ko se mu je orožttfk približali jo nastavil nabasano piuško proti jajoom^ Šole po hudi borbi je prišel orožnik; «o-t pet v posest svoje puške. Robnik je bi® obsojen radi^ tatvine, pregrenka zoper kon varstva in red ter radi preeiopk* proti ‘telesni varnosti na.1 meaeo ječe. . , . Narodno socijalistična stranka je fek&j eala za soboto zvečer v gostilno WiL»o«*! v Gaborjih javen shod, na katorem i& poročal ob zelo pičli udeležbi pristefoti raznih strank o politični situaciji g. dej Politco iz Zagreba in' ne dr. Politeo, kor so naznanjali plakati celj»kih .fikKrf cateljov. i- • -fj Tretje porotno zasedanje v Cetfo okrožnem! sodišču v Celju so i*nenovauai inf predsednika dvomo-sodni svetnik g. Jo«. Kotnik, zamamestnika višja deželur* aodna svetnika gg. dr. Frid. Bračič irf dt« Iv. Premschab ter deželno-$odtw. tineft&Iff g. Val. Levičnik. •• • Obrtniški naraščaj v CelJ«, V taie^oecl juliju se je pri obrtnihč zadrugah' vCelH oprostilo 48 vajencev, največ mizarjev, čevljarjev in krojačev, M so napravil vsi skušnjo z dobrim irf * prav uspehom. Preizkušnji sta ee podvrgli to* rii bo jC® eataMTskJi ,>n pskora^ki-nMiofcntf SEraa'1 vkbob« ?»naroBni 'tim Maribor, 2. avgusta 1923^ Koroške vesti. Nov atentat na slovensko na-rodnomanjšino na Koroškem. ffe* V Stopinj at italijanskih fašistov. Vi pomdeljek se je vršila v Celovcu (važna seja koroškega deželnega zbora, (rta katere dnevnem rediu so bile razne točke, ki globoko režejo tudi v meso naše tamkajšnje slovenske manjšine. Mandat [sedanjega deželnega zbora, v katerem ista med 42 poslanci tudi 2 Slovenca (zavedna, ker nezavednih prodanih duš je več) !bi pravilno prenehal komaj v juliju leta 1924 in! komaj tedaj bi se morale Vršiti nove volitve. Koroški nemški poslanci pa, katerim) sta tudi sedanja dva Slovenska poslanpa preveč in bi radi imeli »čisto« nemško deželno zbornico, da bi s tem svetu pokazali, da na Koroškem (sploh ni Slovencev, so sklenili z večino in pomočjo socijalnih demokratov, da se (sedanji deželni zbor prostovoljno razide dH se še letos obenem z državnozborskimi izvedejo tudi nove deželnozborske volitve in’ Sicer po novem volilnem zakonu, po katerem tvori cela Koroška eno samo volilno okrožje. Združitev cele Koroške v ■eno Samo volilno okrožje je bila sprejeta očividno samo zato, da se na ta način onemogoči Slovencem zastopstvo v dežel-Jttem! zboru. Po volilnem' redu se odobre tnamireč samo one liste, ki imajo kandidate v vseh delih volilnega okrožja. Slovenci, ki so naseljeni samo v južnem in (vzhodnem delu Koroške, v ostalih delih (ne 'bodo mogli postaviti kandidatov, pa tudi če bi se jim1 to posrečilo in’ bi pro if<|rma postavili povsod kandidate in' dosegli odobritev svoje liste, bi dobili v (najboljšem slučaju samo še enega po-telanoa, ker bo v enotnem volilnem okrož-•ju proporcijonalni količnik mnogo večji kakor je bil doslej. Istočasno je bil (stavljen’ tudi predlog, naj se uvede volilna dolžnost in naj se za one voline u-jpravičence, ki bi se volitev he udeležili, določijo kazni. Ta predlog je bil zavrnjen in’ Sicer glavno radi tega, ker bi na ta Snačin’ bili prisiljeni voliti tudi tisti slovenski plašijivci, ki se navadno volitev me udeleže, bi pa potem, ko bi m’orali glasovati, glasovali gotovo za slovensko listo. Iz vsega tega je razvidno, da Stopajo koroški Nemci in nemčurji zvesto po stopinjah italijanskih fašistov, ki So tudi celo Italijo 'spremenili v eno Samo [volilno okrožje, da 'bi na ta način ubili harodne manjšine in' manjše lokalne Stranke. Povsod, v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem1 in v Grčiji delajo sistematično na to, da bi čimprej zatrli in1 zbri-(sali s površja naše narodne manjšine, pri nM, v naši državi pa naša narodna vlada istočasno na vse mogoče načine podpira Nemce, Madžare in Turke ter jim naravnost omogoča, da dobivajo pri volitvah mnogo več poslančev, kakor bi jih mora to-To je dovolj velik dokaz, da imajolta-lijani in Nemci prav, , ko,.nas naziva jo »barbare«. V. o o ocnuuuaonnoD Pristopajte k CMD! In n IIII 0X1 O O mrmri rwinr)n Dnevna kronika. ^ “ Imenovanja. Za okr. glavarje v WLL din. razredu so imenovani: vladni tajniki dr. Jos. Hubad, vodja okr. glav. V Ljutomeru, Rihard Koropec, vodja o glavarstva v Prevaljah, Gašper Lipov Belk, Vodja okr. glavarstva v M. Soboti dr. P. Vavpotič, vodja okr. glavarstva jRadovljivi, dr. Otmar Pirkmajer, ;v ’ okr. glavarstva v Ptuju. Za vladne Stike v VIII. činovffiem! razredu: dr. I 'V M. Soboti, Pr. Levičnih v Gor. j *«& Anton1 Svetina v M. Soboti, dr. dač vj Brežicah, dr. Megušar v Ptuju, tVadfiSar v Celju, dr. Cuš v Kočevju, j gr™*10 v ***- Iiendavi, M. Zavadlal tcTonan. _ ~ Odgodeno kraljevo potovanje rtete. Dopisimk zagrebške »RijeČi« amsava, ida je potovanje kralja y (odgodeso za marec bodočega leta, — Sprememba v) vojnem ministrstvu [U Beograda m doznaVa, 'da namerava general PeŽič, Sedanji mnister vojske in (mornarice, odstopiti, čim Stopi v veljavo ■akoti o nštrojetvu vojske ter da posta fto načelnik generalnega Štaba. Kot na llechnka se im©nu^at. g.e.nenala tlhcaio / ■ "v" kr. v- U. •v vodja taj-, Brati-Rad-,Vi-dr. M. V v do-Pariz — Nova državna borza dela. Ministrstvo socijalne politike je sklenilo ustanoviti v Novem Sadu, kot važnem gospodarskem središču Vojvodine novo d.žav-no borzo dela. i ; : — Ostre mere proti Radicevcem. Osiješki »Jug« poroča, da so oblasti aretirale novoizvoljenega župana v vasi Tura-novac v Sremu, ker je hujskal ostale odbornike, naj ne polože prisege. Istotam je bila zaplenjena tudi republikanska zastava. V sosednji vasi Lukaču je bil aretiran Radicevec Šimetg, ker je brez dovoljenja oblasti sklical republikanski shod. — Poštne pristojbine za inozemstvo so s 1. avgustom' povišane, kakor smo že objavili. — Delničarji Jadranske banke v Jugoslaviji niso zadovoljni s sklepi občnega zbora banke v Trstu ter pripravljajo veliko akcijo za sklicanje glavne skupščine Jadranske banke v Beogradu. Gospodom, ki so hoteli naše delničarje nasa-mariti, bo — zdi se — še postajalo vroe9. — Ameriški predsednik Harding je — kakor pravijo novejša poročila — o-bolel na pljučnici. Položaj je zelo reseri. — Vohunska afera. V znani zagrebški vohunski aferi je bilo, kakor smo poročali, aretiranih zavsom 7 oseb. Sedaj poročajo iz Beograda, da so bili razum Androličeve in Abdagiča vsi izpuščeni. Vsi pravijo, da se jim je v Beogradu dobro godilo ter jih veseli, da So tani’ našli pravico. — Železničarja vrgel pod brzeči vlak, Strašen slučaj surovosti so je dogodil v soboto v vlaku, ki je vozil- iz Beograda v Zagreb. V bližini Broda je železničar zavirač Gjuran iz Zagreba opozoril vojaka, ki je sedel na njegovem mostu na hodniku, naj gre dol, ker je mesto nevarno in bi se lahko zgodila nesreča. Ker Vojak ni hotel ubogati, se je razvil prepir, v katerem je vojak ifliiiil železničarja tako, da je padel med vagone vlaka, ki jo vozil z največjo brzino. Vlak mu je odrezal obe nogi. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnico. Ima ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Prof. dr. Jovan Cvijič, o katerem smo že poročali, da se mudi na znanstvenem' potovanju v Sloveniji, se je za del j časa nastanil v Solčavi. Demoliranje uprave in uredništva »Hrvatskega Borca«. V nedeljo zvečer so neznani ljudje — listi trdijo, da so bili Orjunaši — prišli y uredništvo in upravo hanaovskega glasila »Hrvatskega Borca«, zvezali slugo ter mu zamašili usta, na to pa razmetali vse pohištvo in spise ter raztrgali nekatere njihove sezname in denar, kolikor so ga našli v mali blagajni, na to pa odprli vodovod, da je voda uničila še ostalo. Pi končanem delu so zopet odšli neopaženo, kakor so prišli. — Veselje radi studenca. V bližini Dubrovnika so delavci pri miniranju nekih skal odkrili močan vrelec hladne pitne vode. Ker je v tamkajšnji okolici veliko pomankanje čiste studenčnice, so bili okoličani vsled odkritja novega Studenca tako veseli, da so priredili veselico. Sanatorij na Lovčenu. Novoosnova-no cetinjsko delniško društvo za zgradbo Sanatorija na Lovčenu bo pričelo že te dni s prvimi deli. Sanatorij se gradi na Ivanovih Koritih v gostem’ ih hladnem gozdu 1200 m nad morjem na onem prostorni, kjer je stal nekoč v 15. stoletju za časa Ivan Cernojevjda veliki samostan. Hotel na. Vrbskem jezeru zgorel. !z Poreč ob Vrbskem jezeru poročajo, da je v nedeljo zgorel nasproti Porečam1 ležeči rastavrant Hdgelmann. Gosti so morali zbežati iz stanovanj. Hočeš, nočeš, moraš uvideti, da So »Pekatete« cenejše od drugih’ testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih marij potrebuje. " : “r; *-d- □ □ Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od Va1«—y9ll. tee m ob četrtkih od 18_i/220. ure mladin. oddelek ob sobotah od .18—19; ure araxqoncDp □ Industrijsko-obrtrsa vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Kratek čas nas še loči od otvoritve Industrijsko-obrtne izložbe v Mariboru; z vso paro se vrše priprave na razstavišču. Gradijo se novi paviljoni, dovaža zemlja za vrtnarski oddelek, postavljajo mize za vinsko razstavo in vinotoč, napeljava električna luč, tako, da bo do otvoritve vse gotovo. Podvizati pa se morajo tudi vsi razstavljalci, da spravijo svoje blago pravočasno v Maribor. Najkasneje do 13. avgusta mora biti vse razstavno blago na razstavnem prostoru, da se lahko posamezni oddelki lepo urede in okrasijo. Za razstavo vlada že danes povsod veliko zanimanje. Ne samo pri nas, tudi po vsej ostali državi in v inozemstvu. Razstava bo nekaj tako lepega, poučnega id zanimivega, da bo vsakomur žal, ki si je ne bo ogledal. Opozarjamo ponovno na to, da imajo vsi obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo, na vseh železnicah 50% popusta. Legitimacije veljajo ob enem kot vstopnice ža razstavo, stanejo 20 Dinarjev in se dobe pri vseh denarnih zavodih, obrtnih društvih ali pa direktno pri upravi razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica 5. Nabavite si legitimacijo pravočasno! Za zunanje obiskovalce je poskrbljeno tudi za prenočišče. Vsak obiskovalec dobi na željo nakazano stanovanje za zmerno ceno in je vsako izkoriščanje obiskovalcev preprečeno. Društvom iri korporacijam priporočamo, da prirede za časa razstave izlete v Maribor. Pri tej priliki si lahko ogledajo tudi mesto. Ves čas razstave bo odprt tudi mestni muzej. Društva so lahko poslužijo pri tej priliki vseh ugodnosti, ki veljajo za obiskovalce razstave in' si s tem prihranijo mnogo posla in prošenj za znižano vožnjo itd. Opozorite na razstavo vse znance in prijatelje, ker tudi s tem' podpirate domačo industrijo in obrt. —O—......’ Dodelitev prostorov. Te dni se prične z razdelitvijo in dodelitvijo razstavnih prostorov. Letošnji prostori mnogo bolj odgovarjajo potrebam in bo mogoče u-streči vsestranskim željam’. O dodelitvi prostora bo vsak razstavljalec pravočasno obveščen. Stranke, ki gradijo lastne paviljone, morajo v lastnem interesu skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno do-gotovljeni. Do otvoritve, dne ['S. avgusta mora biti vse delo končano. Čas hiti! Zato naj se vsakdo podviza! Dovoz razstavnega blaga. Vse razstav-Ijalce opozarjamo na to, da mora biti blago, ki jo namenjeno za razstavo, postavljeno na razstavišče najkasneje do 13. avgusta. Vsakdo naj skrbi, da pravočasno odpošlje svoje razstavne predmete, da dospejo pravočasno v Maribor. To je nujno potrebno, da se more vsak oddelek sitematično urediti. Vsaka; zakasne lost ovira delo Ha razstavišču. Zato pro simo točnosti. Vsi predmeti, kakor vse razstavišče bo več čas razstave strogo zastraženo, tako da se 'ni bati, da bi 'se blago poškodovalo ali ukradlo. Razen tega bo uvedena še posebna straža zoper požar. Oddaja reklamnih plošč. Uprava razstave ima na razpolago še več za rekla-mo Primernih ploskev v zaprtili zgradbah in na plotih, primerne zlasti za trgovce in industrijalce. Reflektanti naj se obrnejo na pisarno, Cankarjeva ulica št. 5. Ugodna prilika za uspešno reklamo. Cene zmerne! Oglase za razstavni katalog, ki izide o priliki razstave v veliki nakladi, Spre-jema^pisarna razstavnega odbora in' pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Gosposka ulica. _ Pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva uMca, tel. št. 325, kamor naj ge blagovolijo obrniti vsi interesenti. ,,,, .. . a roonomon o n oonnooonnano Ali ste si že nabavili legitimacijo za Industrijsko-obrtno razstavo v Mariboru? Dobe se pri vseh denarnih zavodih. □aXP3gDnnixi p p ______ Mariborske vesti. Maribor. 1. avgusta 1923. m Smrtna kosa. Dne 31. julija t- 1* ^ umrl v tukajšnji bolnici po kratki bo . zni g. Jernej Ankerst, major v P-se vrši dne 2. avgusta ob 17. uri na ri6-nem pokopališču v Pobrežju. m »Češki klub« v Mariboru se uclo« korporativno pogreba svojega pokoj*1®*, člana gospoda Jerneja Anhersta dne * m. Zbirališče ob 16.45 pred mestninl S*1 kopališčem. || mi Mestni šolski svet mariborski , imel svojo redno sejo v petek, dne 3. 3" ob 17. uri v mestni posvetovalnici mestnem' magistratu. Na dnevnem1 10 J so pred vsemi nadzorovalna poročil* tuk. osnovnih in meščanskih šolah'. y| m Darovi. Za vdovo viš. stražnika * lipčiča je daroval g. Ernest BirtiČ, ** stilničar pri klavnici, 100 Din. Iskr00 hvala! Posnemajte! x Člani kluba »Grohar« Se opozari*’ jo, da je treba poslati dela, nameni0* za VII. razstavo najkasneje do 8. a7*® sta t. L na naslov »Industrijsko-obn0* izložba v Mariboru«, Cankarjeva (Dekliška ljudska in,’ meščanska 8®*-j pritličje, dežno). — Čehoslovaško učiteljstvo ha kon^f su UJU v Ljubljani. Čehoslovaško toljstvo pride zastopat — kakor je daj'javljeno — na kongres UJU v Lij ijano g. Adolf Obst, prvi podpredse$ Čehoslovaške Obče Učiteljske v Praz« dospe v Ljubljano že 3. ali 4. avgust*; Čehoslovenska Obed Učiteljska je vseh naprednih učiteljskih organiz#^ Čehoslovaški in šteje 27.000 članov, iria se jo pa z učiteljstvom iz Slovak kjer šo stanovske organizacijo šele V ^ voju, lahko na 29.000 članov. Stiki slovenskim' in češkim! učitelj stvoml so * li že prej zelo dobri. Dasi po prevrat*^ radi prometnih težkoč zrahljani, m zopet v polnem! teku obnavljajo. % mi Mestno kopališče je Izven nedelj0 ^ ponedeljka Vse dni v tednu odprto. P*^ kopelj je ob’ sredah in petkih za da^ ostale dni za gospode. Občinstvo so zarja, da mu v prvih' kopelniK dnelv treba čakati na kopelj. Kopališče jo F prto od 10. ure do 19. popoldne, hlag*r pa do 18. . m Studijska knjižnica je za ČaS* r čitnic odprta dnevno od 9. do 13. ^ izvzemši nedelje in praznike ter do§^ na vsemu občinstvu. ta’ Stare knjige, leposlovne in 2®** stvene, literarne vrednosti, v vseh kih, kupuje po najvišjih cenah V®??, »Ljudska knjižnica« v Mariboru, rodni doni I. '« M Restavraoija v Narodnem dot«0 sedaj popolnoma renovirana. Urejen*.®: dva lokala za klube, Ha razpolago je ljišče. Točijo se prvovrstna vina, z* v dila pa Skrbi izborna kuhinja. Abofl1"1. se sprejmejo vsak čas na hrano. [-L m Kavarna v mestnem parku. Pb0 no koncert od 17. do 19. ure in od do 24. ure. Sladoled in domače peci7*, Podpirajte Jug. Matico Spori. : Mariborska koča. Sezona ješ pri®^ Kdor hoče prebiti poletne počitnic® zdravem gorskem zraku, naj si na^e. nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter ^ 0t nard. Sobe solnčne, zračne z vso °Pre^3, Hrana prvovrstna, postrežba točn*- . ^ tančneje pri omenjeni tvrdki. — ^ SPD. ' .i Koča na Klopnem vrhu je oskr , vana. Vino, hrana in ležišče na razpo|% vsak dan. Planincem obisk te koče t°« priporoča odbor SPD, Maribor. pp : Planinski koledar za leto 192*’ >(r družnice in posamezniki, ki še niso 1 slali korektur, gradiva, besedila za ^ serate in naročila na koledar, naj to * re nemudoma. Letos je odziv tako ^ lenkosted, da bo moral koledar po oSlI> letih prenehati izhajati. ' Rottef* (Planinski koledar je bil zvest &P1« fr valeč Haših turistov in bi reS bilo 0 no, če bi sedaj prenehal izhajati 2. malomarnosti onih, ki bi ga morali Pjv pirati. Slovenci smo planinsko ljads pa ne moremo vzdrževati niti p skega koledarja! Ali ni to — Jfr&l ....................- ,^frafibor, 2. avgusta 1923£ Sokolstvo. r* • , ** “ ■.*•' '■ Murski Sokol 1 Sokolsko društvo y Ljutomeru obhaja ^io dvajsetletnico s sporedom, že obeljenim, dne 4. in! 5. avgusta. Ker je društvo najstarejše v, Mariborski sokol-. ^upi, polete ta dan vsa društva v pri-*a gostoljuben Ljutomer, da manikirajo za posokoljenje obmejnih kra-in 3 svojim sodelovanjem pripomore* do lepšega uspeha. ” rVl . ■Pripravljalna dela so v; najlepšem J^voju. Mlado in staro kar tekmuje Vj m, kdo bo izvršil večje delo. Tudi oni , ratje in sestre, ki so se zadnja leta ne-oliko odstranili iz aktivnih delavskih ‘rst> 80 zdaj vnovič z veseljem in ener-frjo stopili med delavce, kakor pred 20. ti. Okolica na Murskem polju se zani-slavnost kakor še nikoli. Okrog naših bratov se je prijavilo, da bodo *®*dili pri obhodu kot »narodna konjiča« ■p fl^rodnih nošah z Murskega polja in rekmurja. Prijavilo se je tudi kolo ja-acev sokolskega društva iz Maribora. Pri obhodu sodelujeta dve godbi: novoustanovljena tržka godba, ki je pod tvora vedno .vztrajnega in pridnega _ rata Zacherla v kratkem1 času neverjet-o napredovala, in ruska vojaška godba. gradnji železnice je namreč zaposleno .vojaštvo Wranglove armade: gardi-kozaki Itjj pešci. Pri sekciji je tudi jetiko inženerjev, s svojimi rodbinami. , L ranglovci so po večini zelo inteligentni fltje in možje, mnogo meti njimi je Iet ^°V' ^ trpini pa v dolgem deset-•)u. kar jih usoda preganja po tujini, j 8? pozabili svojega slovanskega izvora j. Rubili sanisla za narodno delo. Prav ^^no sodelujejo pri narodnih priredit- itašvsyo^e Pevs^e zbore, tambu-l,. 2bor z značilnimi instrumenti Cba-k ajk®) svoj gledališki odseik in svojo j^5stiio vojaško godbo, ki bo vsem ne-^ Novega. Brez (bobnov in' lesenih in-^^entov igrajo tako milo, polno , in 2Qo — značilno za rusko glazbo. godba, njihovi pevci in1 kozaki Ha sodelujejo celo številno da prireja • Itazen1 tega nastopijo tudi s svoji? hi.godnimi plesi (z meči) in aarodnimi °lcaji. . . Cela prireditev go edina te vrste in Strad Sr.‘ ES II. kongres jugoslov. šahovskega sa-veza se prične 2. avg. v Novem Sadu. avg. pa prične turnir, h kateremu je sprejetih 19 igralcev, med njimi Emil Kramer in Miroslav Stipan iz Maribora, Sloviti naš šahovski mojster M. Ko-Stič Iz Beograda je včeraj prispel v Maribor in priredi y četrtek 2. avg. ob V: 9. uri zvečer v kavarni Central simultan-sko igro, katere se lahko vsi ljubitelji šaha udeleže. Tudi. kibici so vabljeni. — Vsakdo pa, ki želi igrati z našim moj-mojstrom, -naj prinese po možnosti svojo desko (in’ igro) seboj, ker upamo da bo udeležba tako velika, da ne bo dovolj desk na razpolago. Opozarjamo, da je g. Krstič zajedno z dr. Vidmarjem eden najjačjih svetovnih mojstrov, ki je na mednarodnih tekmah dobil žo nešteto prvih daril. Simultana šahovska partija. Znani jugoslovanski šahist dr. K osti 6 ja v nedeljo v Subotici odigral simultano partijo šaha z 31 igralci tamošnjega šahovskega kluba, 22 partij je dobil, & jih je rilo remis, eno je izgubil. bo ostala M spominu slehernemu udelež- ■ . Slednjič y).ravsanje izdajamo sledeča •»vodila: Zaprošeno je za polovično vožnjo na Jjfogah južne železnice. _ Dovoljen! je posebed vlak j® Ljutome-a vi Q. Radgono z odhodom! iz Ljutome-J^ob 22. uri. Ta vlak porabijo samo udo-**aegici proge Ljutomer—Radgona, % Oni telovadci' im telovadke, Id nastopi P®'*! soboto pri akademiji in! oni zastopati. ki se udeleže slavnostnega zborovalci3' vi nedeljo! ob 9. uri morajo biti v Hitomeru že v soboto zvečer, najkasneje , ® Prihoda vlaka iz Maribor—Špilje-— jHlutomer, to je ob 9. uri.; /i udeležence, ki se pripeljejo fiede 5 edini viak, ki vozi iiz Maribora po •i»x zjutraj in je v Ljutomeru ob JilL **, Udeleženci proge Središče Pragersko ali čez Maribor ali Ormož. Če ■Judejo čez Ormož nam lahko še javijo, ^ dobe vozila. . Nekoliko bolj težaven' 'je odhod za JW3_ne udeležence. Društvo je preskrbelo 7® «e lo vozov, ki nalože 100—150 l judi jih odpelje ob 2L uri v, Ormož, če Jie tanejo čez noč v Ljutomeru. Cena za laht 10—12 D5®1* Gm* ki ostanejo tu, 6e ako odpeljaijo z vlakom, ki vozi iz Lju- čez Špilje s Maribor ob -6. pri Z3utraj. ; • _ ; . .Nekatera društva; fianS še Sedaj niso pnS0!01?^8, izrazila svojih želj. Od teh ^Jcakujemio odgovora vi ehemi idnevu. no .n* velik, zato je treba pravočas- tV ‘Iajvi^’^e kdo zahteva kako ugodnost riVv18®™gnen’1 So prijave nad pričakovanje ošteviine, im pričakujemo tudi pc - ast^a polaoštevileu poset. Zdravo! jOdSor. T UdeleŽeHc! proslava 20-leinl Lhi+ m®re^e8'a Sokola ae odpeljejo y oa!5ai z avtomi&loECt Vsak ®etk»eiie- Haa* Se ^aVi jiajkasgejet do W,12Vecer prl ^rata Kranjca y Mesini ” »a 1,0 S AH. Gospodarstvo. Nekaj iz gospodarske uprave. (Dalje.) 1; ' •“ Dobro poznavanje lastnih zemljišč z S niti toliko ne škodila, toda olj niokroti ■ «1 ' X M ozirom na meje, obseg in kvaliteto, nekaj dobre volje in želja spopolniti svoj dosedanji način obdelovanja bi gotovo dovedel do vsaj delne arondacije posameznih posestev po lastni inicijativi potom medsebojnega menjavanja, smo slišali zadnjič. To bi bila najkrajša in ! je pot vporabljala že 30 let, kar navadno' najcenejša pot brez dolgega debatiranja j store, je najboljše, da se udarno ter raj« in protestov, da jo mogoče prej tudi na’ sami ozko pot posujemo z peskom, da Podprimo Jadransko Stražo6 Objave. § Požarna bramba in njen rešilni oddelek v Mariboru. Za veselico požarne bram.be dne 12. avgusta tl. v kadetnici so iščejo dame, katere bi prevzele prodajo cvetlic iQ konfetov ter prosi ta časni odbor, da se vse one dame, ki bi želele prevzeti ta posel, zglase v nedeljo dr.e 5. avgusta v pisarni požarne hrambo ia njenega oddelka med 10. in pol dvanaj Sto uro predpoldne v svrho prijave. § Udruženje vojnih invalidov priredi v Selnici ob Dravi dne 5. avgusta tl. veselico y prostorih gostilno 'n :na vrtu g. Hemah, z vsemi najboljšimi zabavami. Začetek točno ob 2. uri popoldne Za prvovrstno kuhinjo in pijačo je preskrb ljeno. Ker je čisti dobiček vi amen jen za nabavo šolskih potrebščin ubogi d?ci voj nih žrtev, vabimo vso p. n. javnosti pa mnogobrojni obisk. ■—■ Udružeuje vojnih invalidov, Maribor. § Invalidi, vdove in Sirote So pozivajo, da prineso vsak svojo sltko, ki ne sme biti stara preko treh let, v uradnih urah v društveno pisarno, Rotovški trg 9. Slike se bodo sprejemale do najpozneje vštevši 19. avgusta tl. Vsak član dobi potem1 v gotovem roku izstavljeno novo člansko knjižico, opremljeno s svojo sliko, ki bo potem' tudi služila kot legitimacija za znižano vožnjo pO železnici. Pripomnimo, da velja to san n za ogani zirane člane, ki redno plačujejo članarino. Po pravilih je vsak izključen, ki je zaostal s članarino pol leta Dolžnost vsakega člana je, na obvesti tudi drugo to variše in tovarišico o tem. Vsak član: se naj javi tam s sliko, kjer plačuje članarino, H. pr.: člani, ki so na dcžr-li, ise na; takoj javijo pri Svojih zaupnikih, člani pa, ki so v mestu oziroma v mestni oko lici, tee naj javijo v društveni' pisarni, Rotovški trg 9. Uradne ura So vsako Sredo in nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Udruženje vojnih invalidov v M ari bo m § Mestni kino. »Kapitan Kidd junior«, filmska komedija v 5 činih z dražestno Mary Pickford v glavni vlogi in' veseloigra »Fatty kot zdravnik* v 2 činih, se predvaja V torek in Sredo. § Narodna čitalnica v Slovenjgratku priredi dne 5. avgusta tl. jopoldnei ob 3, uri' v mestnem logu pod Druškovičevjm kozolcem ljudsko igro »Rokovnjači«. Po Igri velika ljudska veselica z izbranim sporedom. Na programu jo poleg dru gib zanimivosti srečolov ia ples. Pri prireditvi Sodeluje balonski orkester iz Slovenjgradca, Kor je čisti dobiček' »ar meHSjea nabavl knjig za tuk. Sajižnico, Se prosi in1 pričakuje številnega obiska, Okoliška društva' pa se Uaprošajo, da ta dan ne prirede kakih prireditev. Mornarica veže naioddalje nejše države! Gradimo našo mornarico! Dačajmo jadransko Ssražo* išče vsak svojo pot, in tako je daleč Ha okrog vse pohojeno in uničeno. Prepoved : ali vejevje navadno ne pomaga dosti; če je servituta vknjižena v zemljiški krijii gi, ali če se nam zdi, da bodo ob event.' tožbi sosedje pripravljeni priseči, da so takih posestvih pointenziviti gospodarstvo. V slučaju, da bi bilo potem! potrebne kake skupne melioracije in odstranitve nepotrebnih potov itd., bi bila izvedba potom1 »agrarnih operacij« potem mnogo lažja in enostavnejša. Ako kvalitetnemu razredu v posestnem1 listu povsem ne zaupamo, deloma tudi, kor se je tekom’ časa kakovost zemljišča spremenila, bi bilo dobro, da se s časom privadimo na oceno in razredovanje, to jc na bonitiranje in klasifikacijo zemljišč po cenilni komisij! potom1 punktiranja, slično kot se to vrši pri ocenah plemenske živine, pri športnih in1 telovadnih tekmah itd. V Nemčiji je pri oceni poljskega zemljišča običajno vzeti 10 momentov,ki vplivajo najbolj na gospodarsko vrednost, vsak z 10 točkami, tako: vrata zemlje, debelina gornje in spodnje plasti, teža obdelane, vlaga, množina humusa, lega, nagnenje, kulturno stanje, gospodarska lega. Najvišje število točk, to je 100, dobi najboljšo zemljišče. Marsikatera melioracija ki pred voj no ne bi bila rentabilna, so sedaj vsled višjo cene produktov gotovo izplača. Na vsak način' je pa zlasti pri obširnejših melioracijah potrebna točna kalkulacija, da višji donos krije obresti in amortizacijo vloženega kapitala Lastne prihran ke vporabiti v ta namen je gotovo veliko bolj ekonomično kot vlagati denar v ka ke mestne banke, da množi kapital le drugim, mesto da bi se združil z zemljo za poznejše gospodarsko gotovo slabejše čase. Z izposojenimi denarjam! delati v kmetijstvu je pa bilo prej in je tudi sedaj nevarno, ker zemlja dajo sicer trajne, a le nizke obresti in zahteva trdo delo. Veliko škodo napravljajo zlasti sedaj, ko se tako malo spoštuje tuja lastnina, številne vkn jižene in1 nevkn jižene servitu-to in steze. Sama steza bi navsezadnje vsaj ostalega zemljišča ne uničujejo.. Ako pa ni vknjižena služnost poti ifl ■ imam upanje, da jo odpravim, ker ni to-; like važnosti za ljudi, je pa najenostavn nejše, da postavim tablo »do preklica dovoljena pot«. Za to tablo se navadno ne bo nihče zmenil, ker lahko hodi, toda, čo interesenti v teku 30 dni po opazitvi table ne protestirajo za odstranitev, nimajo po zakonu več pravice do Servitute ia dvomljiva servituta je odpravljena 1 in enkrat pozneje &o lahko positavi tablo »prepovedana pot«. Tu bi bilo še omeniti, da brez vknjižbe v zemljiško knjigo ni lastninske pravice, zato je tolike važnosti pri vsakem! nakupu zemljišča, menjavi, hipotekarnem posojilu itd. vložiti na sodnijo takoj ; zemljeknjižno prošnjo z vsomi potrebni : mi dokumenti. Kot zemljišče, tako mora gospodar 1 poznati tudi svoja poslopja in! zgradbe. Sedaj je, ali je pa morda že bil jediai čas, ko se je dalo kaj predelati! in po-« . praviti in1 sreča za gospodarja, ki je to tudi storil. Gotovo, dosti1 jih' je 'bilo, a • bilo bi jih lahko še veliko več, toda sti*". »kali so denar, da se jiml je posušil. Vzdr-; ževanje starih slabih zgradb, zlasti strdi, zahteva silno stroškov, zato se ohrani le najpotrebnejše, to pa v popolnem staaiju;: kar je za nič, pa naj se podre, da odpade Vsaj nevarnost pred ognjem!. Kar imami, tudi če imam malo, naj bo v redu, ne-le, ( da je boljše gospodarjenje mogoče, tttar*, več, da me tudi kot človekargospodarjaH ne bo sraml pred lastnim dalomL Kako ' neprijetno je za gosta še bolj pa za g celi trs, posebno pa grozdje, dobrot po-i škropi z navadno škropilnico (ki Se -iaMi za škropljenje proti peronosport). To' sredstvo učinkuje baje absolutno Sigurno! Napadene jagode zgube vt par dnetf oidijevo pepelnato preVlako id se, kainr' pravimo, »obrišejo« ter dobe zopet svojci; ,. , v. naravno zeleno in zdravo barvo. To Sred<'i V vsakem slučaju je imeti take -vali atyo pripOTo6a dižni na§ vinarski na gorkem in jim je dobro nastiljati. — Otrpnele ude jim je vsak dan dobro lia mazati z gorko mešanico terpentinovega kovnjak g. Fran! Majcen, ravnatelj po<‘ s&stev štajerske hranilnice v Podlehniku, ki ga na obširnih hranilničnih posestvih! olja in kafrovca, katero mažo jam De do-' p&r ^ z naji>oljšim uspehomi upara4»-j bro vdrgniti. Tudi gorko ribje olje se za j y Zara;di tega opo2iairjamo tudi tako mažo priporoča. Razen tega jih je vinogradnike na to sredstvo ter jurt: treba tudi po vsem životu drgniti (zribati ali frotirati). Ce je kriva otrpnelost težka prebav-nost, potem je predvsem važno, paziti na to, da živali niso zaprte. Kot notranje priporočamo, da ga pri letošnji! mjočm invaziji oidija v čimJvečjeml številu pasen skusijo ter nam1 blagovolijo maznaoetti &vo jčas tozadevne rezultate. Žvepleno-j apnena brozga >bi bilo naj cenejše eredstv« zdravilo se priporoča sluzasta kuhovina* oper Ž0 zaradi majhnih mnOžiH, lanu, kateri je primešati nekoliko glaa-| ki ^ potrebno in uporab je najbodj "^ # , JV JL pui/l V7LTUU VIM. u'yvxuil/ «1v " 1 •berjeve soli. To kuho je dati obolelimi stavna. Dobiva se v) poljubnih minožiasS prašičem po 3-do 4krat. V ostalem jim je j pri tvrdki Antod Jurca, Ptuj. — Vida?-pa pokladati vodeno in sočno krmo. Z slci in! sadjarsiki odsek, kmet., družbia**« otrobi oblojena pijača, kislo mleko, zo-; sioyeniHo,y\ Mariboru* : . 'p: ' " lna klaja, kuhana pesa itd. To go pri-1 • pravna krmila v tem času. Zrnja Saj se ». pa malo poklada. V težkih slučajih’ je ] nSpOZaDftc ITO* ^yia<^dxavniška .pomož .uf4refeaa'*4 \.g ■ li. »iiiiia m <—*'*|t|WI W2SS^'w«SBfiirt Maribof, 2.“avguias Sadjarstvo« h Razmnoževanje S potaknjenci. ¥ Inž. Jeglič —> Domova. 5 ‘ ? 2a .vrtnarja id tudi za vsako Francko in Micko, ki $i sama vzgaja lončne cvet lice za okna, jo razmnoževanje s potaknjenci zelo praktično. Razmnoževan je s potaknjenci jo vegetativno, nespolno, in zategadelj a tem načinom razmnožova-jija ohranimo svojštva dotične sorte ne izpremenjena, konstantna. In! to je zelo "važno. Mnoge, umetno pridobljene, a še 5ne ustaljene lastnosti se a semenom! ne podedujejo, ini kolikokrat so n’, pr. ha duje nad goljufivim svetom kakšna Katra, ki si je posejala seme od najbolj Imenitnih nageljnov, pa ji zraste mesto tistih imenitnih sami hudik onegavi: čisto navadni, kmečki klinčki! Kaj torej napravi umen vrtnar, da si kakšno ime-B»itno, priljubljeno svojstvo kulturne rastline, katero se s semenom no podeduje, ohrani stanovitno? V; to »vrho vzame ja. pr. cepič rdečelistne bukve in! sa tratisplantira (cepi) na navadno zeleno Ibukev, ali pa n. pr. cepi žalujko na navadno drevo istega plemena, in zažolje-taa zvrst se a tem ustanovi na novi rastlini, Tako ae splošno ravna v sadjcreji, pri kulturi mnogih drugih rastlin itd, Tudi razmnoževanje jagod z živlcami, IgeorgiK z gomolji, krompirja, čebulo itd. ispada xried nespolno načine razmnoževanja ter ima za navadno prakso naj boljši Ifl! najhitrejši uspeh. CPri nespolnem razmnoževanju (d cepiči, potaknjenci, grebenicami, gomolji) prenesemo bistvena avojstva ueizpre-tnepjena z enega bitja na drugo. Pri jspolfTem1 razmnoževanju lz semena pa, ki je toastalo po združitvi moške in ženfike spolne stanice, vzkali nova rastlina, Slovo bitje, kl: V Svojih lastnostih [jasno očituje mešano dedščino po materi očeta im še po pradedih. Le semenja s flčlstimi1 ostiovami, iseme, čigar oče iti! ma-:jti sta Si bila v lastnostih popolnoma enaka, le takšna je stanovitno. Iti čim *®olj ata sl' bila etiaka iti Sorodria oče iti •ta ati, M sta rodila Seme, rti čim stano ^tnejše liature sta bila, temi prej Se tudi spri wjwnili potomcih1 izobčijo svojstva, I IVažifost razmlrioževanja 0 potafcnjen-HcS ije torej za vrtnarstvo zelo pomembna jih! takšno razmnoževanje rodi tudi zelo •hiter, dobičkanosen uspeh. Seveda, kar ,|vse poi. vrsti no raste dz potaknjencev. A .mnogih rastliti sploh no razmnožujemo S Jtemtetionti, tiego navadno zgolj jia nesipol-Ini (vegetativni) fcDačiti, tako fcj. pr. pelargonije, ačalejegonlje .aicaleje, plemenite EnagelaEe, begonije, rože, cidonije, vaj-®eMje, miajnico (španski bezeg), ribez, Ikosmuljo, vinsko trto itd. Z grebenica-Itai razmnožujemo zlasti tiste rastline, fto kot potaknjenci bolj nerade uko-Breržinijo ti. pr. kosmulja, leska, kutitie, j(pa tudi kakšen starikav fajgeljček, ki itiarnl prav lepo cvete, sl na takšen način pravv hvaležno pomladimo. S po-ijeml zelenih mladih (vršičev) ttaeanMo&jjemO zlasti hitro rastoče loti-(Ufeice, (H. pr. fuksije, hortanssije, helio- ^ krizanteme, salvije, vodenke, razno tlje, abutilon! i. dr. VedtioSelend teirfcalti aukubo razmnožujemo s popol-taomai olesenelimi mladikami. Oleander v!, vodo. Gloksinije iti foego--ipenc razninožujemo s potaknjetiimi "Tal čudež, d« VzraSte iz lista kra-e begonke, primerno vloženega na vlažen1 pesek ali lončno zemljo, dofiro zfian’ ŽO tudi našim Franckam Miefeafcti. < [ Kdaj napravljamo potaktijesce? Pri Sh^evteacih !n' grmovju se često poslužu-i&ejtio - olesenelih potakti jenfeev od popol-IflSamia zrelih' Vejic, ki jih narežemo iti iem)o v! ldstopadu, torej ob času, BO TJoIni tekom leta nabranih’ rezervisti ffftovi. Potaknjenec mora čimproj *to»#ti zdrav, taočati kalna, in ker brez neleniH IjiatoV (ne iriOre usvajati, tedaj tetorai biti jesenski potaknjenec dobro tJpreaJrrbl jen ® plastičnimi StioVmi, k! o-tooteo^p krepko 1« uspešno tvorbo k'o-:!re«ihf. Takšeti praktičen1 način’ raznftio-feeroMja je opisal B. Košir v 4. številki lefiožnjega »Sadjarja in Vrtffarja« im je ffejad rože gotovo bila IfVaMeit in pre pro&fc načitt razmnoževanja. Tudi Marsikatera remfontanka ti. pr. Draška je kot rportakinjeiifca vsehVale vredjiai -((Konec' piitij Podpirajte Jug. Baiico! Tržne cene. KakšeP je položaj na žitnem trgu? Radi ugodni,h poročil o uspehih svetovne žetve so prošli teden cene na svetovnem trgu ponovno znatno oslabele. Cene so nekoliko oslabele tudi pri nas, dasi večje nazadovanje cen ovira padanje dinarja. ! > Po zadnjih1 podatkih poljedelskega ministrstva jo dala žetev v naši državi: v Hrvatski: 4.4 miljona mtc pšenice, 694 tisoč mtc ječmena, 400 tisoč mtc rži; v Dalmaciji: 194 tisoč mtc pšenice, 175 tisoč mtc ječmena, 99 tisoč mtc rži in 10 tisoč mtc ovsa; v Sloveniji: 550 tisoč mtc pšenice, 173 tisoč mtc rži, 263 tisoč mtc ječmena iti 230 tisoč mtc ovsa; v Vojvodini: pšenice okrog 5 miljonov mtc. Podatki za druge pokrajine še niso urejeni. Žetev jo v večini pokrajin za 35 odst. večja nego laui» v nekaterih pa še za več, Ako ne bo dinar Slab1, bodo cene gotovo oslabele, ker se bo moralo pač tudi naše tržišče ravnati po svetovnih cenah. Na zagrebškem trgu je .bil prošli teden nastopen položaj: Pšenica se je ponujala po 350—370 Din. po oddaljenosti vtovorne postaje s proinptno dobavo. Pri bački pšenici je garantirana kakovost 79—80 kg, pri fcr-bijanski pa 77—78 kg. Večjih nakupov pi bilo. Rž, bačka, 72—73 kg, je noti-rala 320 Din. brez prometa. Ječmen za krmo, isrbijanski, je notiral 260 — 270 Din, a boljši vojvodinski (za pivovarne) okoli 290 Din. Povpraševanje minimalno. Oves, novi, se je tržil po 300 Diri, Stari po 312.5 Din postavno vtovorna postaja. Promet zelo omejen. Turščioa je popustila v cenah. Tržila Se je po £80 — 290 Diti. Moka stare meljavp fee je tržila za bazo »0« po 625—650 Din. Promet je bil v splošnem! prav, majhog. g Koliko je bil vredeti naš dlilar dfi«> 3|, julija? Na zagrebški borzi Se jo ta dan dobilo: za 1 dolar 93J5—-94 Din, za 100 avstr, kron 13.4 para, za 100 pemških 'iiiark 8 para, za 100 lir 410—412 D “a, za 110 fifneoskih frankov 555—560 Dirf, za 100 ctSkih kron 281 Din, za 1 švicarski f rafti 17.2 Din. g .Vinarska iti sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 51. šolsko hto v soboto, dno 28. julija na običajen skromen način. Ob sklepu šolskega leta je bilo vseh gojencev 59 (25 drugoletni-koy kot absolventov, 20 prvoletnlkov, in 5 praktikantov). Vsi so sinovi večjih ali manjših kmetovalcev (iz Slovenije 49, s Primorskega 4, iz Hrvatske S, po 1 gojenec pa je iz Dalmacije, Crnegore in Sr->bij). Od 25 absolventov jo dovršilo to najstarejšo kmetijsko šolo v Sloveniji 1(1 goj. z odličnim^ ostalih 15 pa s povojnimi uspehom. Vaj letošnji absolventi so povrnejo nA'svoje domove odnosno na posestva svojih starišev, kar je posebno razveseljivo. Prvoletniki So — razun ene ga, ki ima poakušnjo iz dveh predmetov v glavnem radi nezadostnega znanja n enega jezika — končali prvi razred z od ličnim oz. s povoljnimi uspehom. Zavoc je prenapolnjen, ker ima njega internat prostora pravzaprav samo za 50 gojen cev. Za prihodnje šolsko leto Se je prijavilo že lepo število »novincev«; ker bo nekaj eksternistov (izven zavoda stanu jočih), bo mogoče Sprejeti še par učen cev. Prošnje za sprejem se pošiljajo ravnateljstva lahko še do srede avgusta. Kako se napravljajo, je razvidno iz zadev nega razpisa v »Kmetovalcu« št. 12 od SO. junija tL Kmetovalci, pošiljajte svoje si nove v kmetijske šole, ki so za doikr kmetiški naraščaj dapea in za bodočeyaž nejše kot kdaj prej! g Hmelj. XVL poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmelj nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski dolini, dne 1. avg. 1923. V obče se lahko reče, da so jo zadnjih 14 dlni »tanje hmelj, nasadov izboljšalo. Nadalje se mora povdarjati, da je pri Srednje ranem hmelju prehod cvetja v kobule iz jernOma neenakoMerenE in da se bo vsied tega pričelo spodhiranje pred, obiratije od kraja pa še le po 20. avgustu tL Pozni1 hmelj se razvija normalno ia ablju baje prav obilno letino. O množini je toStijega pridelka so daties|'še ne da kaj določenega povedati — sigurno je pa; da bodemo letos pridelali več kot lani. Hmej. trgovci se že zanimajo za naše . P.r»0Kfi6ta()|:fciaga, •= Iz življenja in sveta. Kjnige v sovjetski Rusiji. Neki moskovski knjigarnar je opisal položaj ruskega knjigotrštva im založništva v nastopnem pismu, ki ga povzamemo iz »Rula«. Revolucija je vplivala tudi na kupce knjig. Danes ni več takih »ljubiteljev«, ki so knjige kupovali samo zato, da so se mogli postaviti, češ: »Tudi jaz imam knjige!«, sicer pa so jih pustili nerazrezane na policah. Sedaj kupujejo knjige le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Ni mogoče reči, da bi bile knjige drage. Pravzaprav so se celo pocenile. A ne glede na to je knjiga še vedno nedostopna reč in lahko trdimo, da najmanj 60 odstotkov kupcev zapusti knjigarno praznih rok. Glavni kupci so še vedriO — učenci Učenci iz učnih zavodov L in II. stopnje navadno pokupijo yso šolske knjige. Učenci višjih šol že veliko manj. Cesto pride v knjigarno kak visokošoleo iti zahteva priročnike, ki jih potrebuje, ka torih pa je zelo malo v zalogi. Ko dobi mjigo, jo dolgo lista semintja, povprašuje o ceni ip’ jo naposled z obžalovanjem! vrne, ker mu je — predraga. Največ se tedaj razproda učnih1 knjig. Za njimi pridejo knjige politične vsebine, ki so bile pred vojno tia zadnjem’ mestu. Kupci teh knjig so zelo raznovrstni: od najpreprostejšega delavca, ki se zanima za »Abecednik komunizma« do učenega profesorja, ki pokupi vse novosti ifl odnaša iz knjigarne cele svežnje •Mil knjig. Cesto kdo sprašuje po Witteja, Hindenburga i. dr. Sploh 3 moarska literatura v zadnjih ^ parastla in po nji se mnogo vpraš“3 ^ Nepmarf (nov izraz: človek, ki j® ^ gatel vsled nove gospodarske politi ft j. novi bužuj) redkokedaj zaide v garno, k ;večjem)a gtt Vidiš takrat* želi kupiti svojemu malčku dragoc®^ lepo vezano knjigo v stari izdaji ali*1 se njegova žena ali hči zanima za rorfjj ne. Od leposlovcev je najbolj v Paul Benoir, od ruskih avtorjev Er burg in Boris Pilnjak. Izvzeanši ner^, ko modnih r omanopiscev se ostalo slovje gkoraj niti ne prodaja. „ Oddelek za mladinsko literaturo 3® 7 lo šibek; največ ee prodajajo stare ge, kolikor jih je sploh še dobiti. 0<* vih se najbolj razprodajajo mladij dola Cukovakega, Gospodarskih kliijig fee V Moskvi razproda. Redki interesenti vprašaj™ čebelarskih in vrtnarskih priročnik1®^ Knjižnice kupujejo zelo malo lenjig, ker ni denarja. Nekoliko bblj^® « situirane delavske knjigarne, ki oMjjf pri posamiezinih' tovarnah' iti podjetji Knjižničarji pa Bo pri izbiri, knjig Strogi; večinoma kupujejo ksjige larno-znanstvenega znlacaja, zlasti ^ rodnogospodarska dela. Iz beletrišb^ literature izbirajo zgolj iknjige asoci^ tendenco, med njimi spise Zolaja, K®**? majuja isi Uptom Sinclaira. I.j; »{J* Med divjake. Oče zažgal Svojega sina, da izprosi od boga dež. \ A Kljujb' temu, da so divjaki v, pravem! pomenu besede že skoraj popolnoma iztrebljeni in je že po vseh delih več ali manj prodrla kultura, se še vedno doga-1 jajo slučaji, ki spominjajo na stare veke, ko so se raznim malikom doprinašale še človeške žrtve. Prav svetopisemski dogodek so je pripetil pred nekaj meseoi v angleški koloniji na otoku Rodezija V Južni Afriki. Tam živi že sicer maloštevilno pleme Metvarjev, katerim' je bil do nedavno poglavar Šigango, častitljiv starec. Meseca januarja je vladala v tamošnjih krajih velika suša. .Več mesecev ni padal dež ini izgledalo je, da bo vsled suše uničena vsa setey. Po svojem starem običaju bo prosili Met vari svojega boga Mvari, to je »veliki duh«. Po njihovih verskih običajih ima bog Mvari ženo, ki si jo izbira po svojih duhovnikih med verniki. Ta žena jo obenem boginja dežja. Vsakokrat, kadar vlada suša, prosijo verniki preko nje boga za dež. Tokrat pa so ostale vse prošnje brezuspešne. Med, verniki se je raznesla vest, da je božji ženi najbrž odvzeto devištvo in je bog zato nače uslišati. Začeli so iskati krivea, ki se je drznil dotaknit)! božje žene. Sum je padel na poglavarjevega sina Monduza. Oče ni dolgo premišljal, temveč objavil vernikom; da je sklenil, da za kazen Svojega sitia zažge na grmadi in talko pomiri užaljenega boga. Nekateri, ki so se bali angleških oblasti, so skraja temu ugovarjali, toda glavar jih je potolažil, češ, to se je že večkrat zgodilo, ne da bi zvedeli Angleži. Tako je bilo sklenjeno, da bo Manduza ponoči v bb‘žnjem! gozdu na grmadi zažgan. Ob’ določenem čaeu so Se zbrali verniki ob grmad!, kanSor* 80 privedM , di zvezanega poglavarjevega sina postavili na grmado. Ob pervanju nih pesmi so grmado zažgali in žrtvo^ bogu človeško žrtev ter ga prosili - ^ ljenja. Drugo jutro je ostalo od le še kup pepela iti nekaj kosti. V PJJ mir jenje vernikov ee je drugi dati oblačiti ini na večer je teea padal dež. , Val »o sedaj bili zadovolji, rOT enega. Iti to je bil zadnji in najml*^ poglavarjev sin. Vzbujal se mu je da pride sedaj on na vrsto. 2e v toa^v, je videl čarnega sebe ba grmadi. V ‘ hu pred svojo usodo je pobegnil k gleškihn! oblastem ter vso zadevo pr^ viL Seveda so angleške oblasti takoj prle n jegovega očeta in! ga postavile Pr£ sodišče. Sodniki pa so bili Sami v zadregi pričanl so biE, ds jo Šigango ravnal r Svojem najboljšem prepričanju iti bl^j* is človeškega stališča vsaka kazen kr>* čtia. Toda neizprosni zaikon’ predpisuj®** tak zločin1 smrtno kazen. Po daljšem svetovanju je bil Sigatigo obioje« smrt. Ob enem pa so sodniki prosili gleškega kralja za pomiloščenje ter popisali natanko vso zadevo. Kr ali } obsojence pomilosti, a zavezati Se je^, ral, da ne bo žrtvoval svojemu nikdar več človeške žrtve. Prepričali *• ga končno, da bo bogu ljubo, če wu Ufi žrtvoval kako žival. Starec se je koP1 dal prepričati, da je padel dež samo**1*] čajno ia bi bilo, deževalo tudi, če bi njegov Biti pari življenju, kajti kljub žrtvi je vladala še nadalje velika 9°!* ki je uničila vsa polja njegovega P mena. 'i.i Zanimivosti. Čudna pustolovščina pijanih1 gosk, Redek slučaj, tragikomičen obenem1, Se je pripetil nedavno goskam ifskega švicarskega kmeta. Cela jata gosk je na nepojasnjen! način: prišla do alkohola iti se pošteno nasrkala. Kmet seveda ni videl tega gosjega bakanala, ampak je naenkrat začul strašno gosje gaganje, ki hi hotelo nehati. Ko je šel pogledat, je strahoma zapazil, kako njegove goske med ^pravcatim kapitolskim vpitjem divjajo v) okrog. Nato so pa vse popadale kakor mrtve. Prepričati, da so zastrupljene, je hotel rešiti vsaj perje iti cela njegova rodbina se je spravila z vso .naglico na delo, da je izruvala perje po-ginoliml goskam. Pozno v noč je trajalo to delo. Nato So oskubljene goske spravil v neko šupo, da jih drugi dati! za-Toda, kdg-pi>i5§ ikmetc®g re§». padloBt, ko je drago jutro gledal 8°^ kako so droga za drogo prihajale V' pe ht otožno gagala za izgubljenim1 ^ jenu, |. r C 'Jugoslovanski Večni potni** Čikaški »Glas Svobode« poroča i® Velanda: Te dni je%»ri|el sem Jožo ^ lec, ki je znan’ kot večki potnik. Se ^ set let brusi «vo j e Vfi^upl ate po svetu-Poznajo ga Jugoslovani po celem tako v Združenih državah, kakor v . j|f nadi, južni Ameriki, Avstraliji, Afr'*1. j Aziji. In Vse je prepotoval peš! ~c nosi veLHco lcti jlgo, v kateri ima P° ^ ^ vsakovrstnih slavnih iti uplivnih p * Začenši od kitajskega cesarja, ki 3° ^ mirtev in sploh ni več monarhije na tajskem, pa do župana Mikulčeve ro3« vasi najdeš podpise v tej spominski i«' gi, ki je težka celih 57 funtov. Tu vi lastnoročne podpise raznih kraljev in c ^ aarjey, fiultauov itf oredsednikioV raan^ -o— ^fžaV, od katerih je že miiogo Mrtvih'. — Tako ihče zanimive zbirke podpisov nima ni- ha svetu. Jože Mikulec je še vedno r«Pak in čvrst ter namerava še nadalje ■Psovati po belem svetu, dokler ne pre- "16f njegovega večnega potovanja sestra ®n*t Od tu pojde proti zapadu, da pobe- fe podpise governerjev. ia drugih upliv,-nia oseb. Izpred sodišča. Vlomilec in tat. 20-letni delavec Franc Kmetec iz raženc, okraj Ptuj, ki je že 7-krat redkaznovan, je dne 7. decembra lan. ■ta zvečer v družbi tatinskega tovari-5? ~ nekega urno bolnega Ferdinanda ajcenoviča — vlomil v vežo trgovca »fana Avguština pri Sv. Lovrencu na ravskem polju in ukradel iz iste novo olo v vrednosti 7000 K. Nadalje je o-^Sljen, da je dne 27. februarja vzel iz RraJščaka Rudolfa Waren-Lipita (' -iurničah tri borova in eno akacijevo evo v skupni vrednosti 190 K. Kone-0 je hotel dne 9. marca odnesti Martl-P Zurovniku v Apačah 1700 K vreden alovod. Orožnika Ivana Belščeka in urarskega pristava Vincenca Plohla 3® povodom poizvedb radi tatvine drv a škodo Rudolfa Waren-Lipita razžalil besedami: »Kaj bodete mene tu za jJ>rca imeli!« ter jima pokazal figo. — f^nietec prizna tatvino kolesa zanika pa ■vino dreves, kakor tudi, da bi hotel ^Jesti Žirovniku strelovod. Okrožno ?°dišče ga je obsodilo na 8 mesecev tež 6 3eče, £.':Vv, 4 , Petindvajseta kazen. .Anton Žuraj, katerega je urar Franc ^ srer v Mariboru dne 27. junija poslal in ,Un*>u®> da hi dostavil strankam’ ure tim dragocenosti, se je seznanil j* f 45-letnim slikarskim' pomočnikom ^^^domi Pleterskem iz Pobrežja ta v/ ^boru. Oba sta se peljala potem k0f~arib°r in šla ta gostilno »Koroški tJj v°r«. Pleteršek se je ponudil Žu-mu bo prodal 2 srebrni uri, 2 uri, 2 double prstana, zlati pr-ta]j0^n' Par zlatih uhanov ter mu denar eno«?- Unesel. Žuraj se je pustil preti v * ^Zr°čil je Pleteršku naštete stva*. gjjj ‘ bednosti 6000 K. s katerimi je ta prodal, denar pa zapraviL J mršek, ki je že 24-krat predikazno-Mzna svoje dejanje. Obsojen je bil hudodelstva goljufije pa eno leto Na njivah, travnikih in pašnikih. ro tudi gnoj izvoziti na njivo, ga ta* coj raztrositi in plitvo zaorati. Tega meseca se nadalje kosi proso in skube konoplja. Na travnikih se kosi in spravlja otava. Na vrtu. Na vrtu se presajuie razne vrste zimskega kapusa, kakor tudi sadi colraho za zimo. Zelenjavo je treba oplevati, okopavati in zalivati. Zrel luk se popiplje, splete v vence in se obesi v zračnem prostoru, da se osuši. Tudi agode je presajevati ta mesec. V vinogradu. Nadaljuje se pokon-čevanje gozdnega sukača (kiseljaka). Škropi se, če je notrebno četrtikrat proti jeronospori in žvepli proti oidiju. Pri-irajšujejo se, ako so spet porasli, za-istki. Po 15. avgustu se reže vrhe in se jih spravi iz vinograda. Kdor ima rane vrste namiznega grozdja, ga v tem času, ko so cene najvišje, kakor hitro je dozorelo, spravi na trg. V pivnici (vinski kleti). Skrbeti je za hlad (otvarati okna samo po noči). Vino in jabolčnik pridno in skrbno do-ivati in dobro zabijati, da ne zbersi ali cikne. Posebno pri lanskih šibkejših vinih je nevarnost, da se sicer pokvari, zelo velika. Paziti je tudi, da posoda ne premače. V čebeljaku. Ubijanje trotbv. Slabi roji, ki sami ob sebi nebi mogli prezimiti, se združujejo z močnejšimi in pri em pridobljen med se izvadi. f/i Tatinska dekla, ,, 30-letna 'Julijana Kangler, ki je etf-ra* radi hudodelstva tatvine že pradka-^nvana, je služila od 4. marca do 12. ju-. la pri zakonskih Janezu in Mariji Seta Starivasi pri Št. Janžu na Drav-, —■ polju kot dekla. Dne 12. junija je odpovedi službe odšla in vzela s 5 bluz, -3 predpasnike, 8 nagla.v-*°bcev, 2 para Čevljev, zimsko jopo, v^nik, spodnje krilo, Srajco, spodnje hlače, nogavice, 2 »brisači in le-kovčeg. Domačemu sinu Jožefu Se ■S* Pa je odnesla srebrno uro, 12 Pnih robcev in 800 K gotovine. Ob-3^ia je bila radi hudodelstva tatvine 5 mesecev težke ječe. Nepoboljšljiva, g, ^efcna Cecilija Weisbacher, ki' je že rat radi tatvine pred kaznovan a, je bila kot ®men't™i Kraševec v Mariboru °t Služkinj« zaposlena. Drie 12. maja je gg®2i^dpovedl službe odšla, ž njo pa tuji ^i«. gotovine, listnica vredna 200 K 3 J ključa v vrednosti 100 K. Sodišče hej>oboljš]jivo tatico obsodilo secev težke ječe. ,, *, na 6 Gospodarska opravila v mesescu avgustu. t>ov J1 domu» dvorišču in okoli hiše. siih« ie mlatev in spraviti zrnje na nr g® večkrat pregrniti, prerešatati in ®etati ter paziti, da ne splesni. Jcer * *® ie hraniti redno ter dobro, setvf Petkom jesenskega prašen ja in tel | Qzimine se začenja spet težak po- njo. sadonosnlku. Tega meseca se oko.' Obira *adaeSa tndi, kakor popreišni me^ koji se inleresiraju za ar.tikle, što ih stabilizaciju dinara, što je ometalo po* izvozi država SHS. j slovanjem', naročito sa zemljama »zdra* Ukupna svota na sajmu obavljenih ‘ vije valute«, zaključaka računa se ua prclto tristo mi-,1 Prodavač je doduše redovito tražio od lij ona dinara. i kupca, da plati uz gotovo, medjutim o* Od pojedinih' skupina najviše je po- havljeno je ipak dosta zaključaka uz slovala kovinska struka, a od o ve s.e kl'odlt 0(1 ra meseci. Moglo se 3e I na opeta napravilo najviše zaključaka u go-1 ovume «qmu opaziti, da 3e kredit jedaij spodar.skim Strojevima, mlinskim' po- takav instrumenat modernega privred-trepštinama i alatu. Tekstilna, kemična,1 nof.a zlvota, bez kejegs se ni u najnepo-kožnata i industrija drva takodjer su voljmjim prilikama ne da zamisliti tr* dobro poslovale i uspjeh je nadma.šioi ff°vacko poslovanje. _ svako očekivanje. Izlagači živočnih ar ti- , li!i Zapebacki veliki šajam' uzoraka kala, papirnate, galanterijske, steklarske' ° 1 ed-'en ne od 27. IV. do 5. V. 1924. i porculanske robe takodj. su zadovoljni; s uspjehem, postignutim na vel. sajmu. Vidjolo se, da je kupac trebao na svaki | način nabaviti robu, premda je bio u ne- I Obiskujte mestni muzej izv jest nos ti, kako de se cijeno ti buducejr Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od mijenjati. Svakako medju trgovačkim l 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. svijetom još nije zavladalo povjerenje u IV* Sirite povsod naš list1 I!. Zagrebački sajam uzoraka. Pristopajte k Jugoslovenski Matici, OBLEKE na obroke po meri« za moške, ženske in otroke damo vsem državnim, privatnim in drugim nameščencem. Odplačljivo na šestmesečne obroke. — Pojasnila dajemo ter prevzemamo naročila v naši pisarni. — 1579 Korotan, trgovina s prometnimi in gospodarskimi potrebščinami, družba z o. z., Gregorčičeva ul. 1. n i mKmmmmmmmmammm' Po znižanih cenah dobite ,BlStSON( peta le v trgovini z galanterijo, drobnarijo, parfumerijo i. t. d.— 1573 Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul. 26. Samostojna natakarica ali natakar za voditi en buffet v mestu se išče pod dobrimi pogoji za iakoj. — Potreben kapital pribl. 10.000 Din. Naslov v upravi ali pismeno pod ..Butfet". — 1674 PriredjivaČ zagrebačkih velikih isaj-mova jo društvo »Zagrebački Zbor«, čiji su utemeljitelji pored industrijalaca, o-brtnika i trgovaca zagrebačkih i privred-ne organizacije, koje imaju u Zagrebu 8jedište. Prvi sajam uzoraka medjunnrodnoga značaja bio je priredjen od 17. jun. do 2. jul. 1922 te je polučio potpuni uspjeh. Na tomc je sajmu izložilo 650 tvrtki, od kojih 534 iznutar granica države Srba, Hrvata i Slovenaca, a 116 izvan države, velik broj trgovaca iz svih krajeva države, a takodjer 1 susjedskih državi, pa jo U-kupna svota na njemu pbavljeuih zaključaka iznosila oko 250,000.000 dinara. Drugi sajam priredjen je od 22. travn. do 1. svibn. 3923 te je potpuno uspio, u-natoč nepovoljnoj konjunkturi, koja je u to vrijeme usilijed novoane krize vladala u državi. Na H. sajmu izložilo je 647 po* duze£a, dočim je radi pomanjkanja mje-sta odbiveno 104 tvrtka. Prema državnoj pripadnosti bio je slijededi razmjer izlagača: Država SHS 471, Francuska 62, Austrija 46, Češka 34, Njemačka 22, Amerika 2, Vel. Britanija 2, Italija 2, Švedska 2, Švicarska 2, Mad jarska 1, Rumunjska 1. Izločba je bila razdljeljena u 16 skupina, te je na pojedine skupine otpadao broj izlagaca kako slijedi: Koža i pred' meti iz kože 45, drvo i izradjevina iz drva 43, četkarstvo 9, Steklo i porcelan ?5, zdravstvena kemija 36, zdravstvo i optika 7, papir-graiika 44, draguijarstvo 13, tekstil 92, narodno vezivo 09, krznarstvo 2, Zemaljski proizvodi 43, gospodarska kemija 25, kovinarstvo 191, razno 23. Ukupno 647. Prostor na ko jem se obdržajs veliki sajem* nalazi se na najljei»em mjestu Zagreba, te je sav u jednome kompleksu i zaokružen. Obuhvada cca. 26.000 četv. metara. Izlagači su smješteni u 5 velikih paviljona, koji imaju preko 8.5003 izložbenega tla. Osim toga postoji još 26 manjih paviljona, medju kojimu onaj republike Čehoslovaške i francuske te Saveza Industrijalaca Velike Britanije Jedan dio metalne industrije — gospo darski strojev! — bio je sanjoštea po c vedrim nebom, gdje su posjetioci sajma imali prigode da razmotre pomlčan je raznih plugova, motora i »L, dok su pokusi za obradbu zemlje obavjljall pa periferiji grada. Sajam je posjetilo velik broj. ifltere-senata, naročito iz Slavonije, Bosne, Bačke, Banata Srbije, Macedonije, Dalmacije I Slavonije, Črne gore, a taikodjer i Ba-garske. iz Češke, Austrije, Francuske, 'iltaJJjSj ^j«aasčk§ Mlfi ih je znata® broj „MojmIr“ registrovana kreditna In stavbena zadruga z o. z. v Mariboru javlja i iiraiom najiskrenejšega žalovanja občutno izgubo svojega zadružnika in člana nadzorstva gospoda Jerneja Ankersta majorja v p. iU„ ki je včeraj zjutraj nepričakovano v najlepših letih izdahnil svojo blago dušo. Vrlemu članu, za zadrutno idejo vnetem* blagemu pokojniku časten spomin. 1578 Načelstvo in nadzorstvo STENOGRAFI NJA za slovensko In nemštro korespondenco, ki j« hitra strojepiska se sprejme 15. avgusta v veliko trgovsko podjetje v Mariboru. Iteflektira se samo na dobro in marljivo moč — plača dobra. Ponudba na spravo lista pod , Stenografinja;1. 1569 Skladfštar: Savjestan, trijezan, oženjen, oko 40 godina star, traži se za mlinske i gospodarske poslove, Jot te račune. Plača po dogovoru, nastup odmah. ks I i Cijen. ponude pod br. 666 na upravu lista. JU M milje Galanterija VINKO LASIČ Oblastveno izprašani zidarski moisler Radvanje 39 Maribor, se priporoča za vsa nova kakor popravilna dela, barvanje in prekrivanja poslopja i. t. d. 1563 Cene zmerne. 2—1 drobnina, trikotaža Samo na debelo I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Pohištvo: Spalna in jedilno sobe, kakor tadi kuhinjske oprava, se radi epastitva lokala predajo po znižanih cenah. Mizarstvo Korolka cesta St. 46. 1549 5—8 Zelo soliden, tukaj stalen, gospod išča meblovano sobo za 1, september. Pogoj snažnost. Ponudba pod „Snažna soba‘* na upravo lista. 1576 Prodaja pletilnih strojev, najnovejšega sistema, prvo-, vrstne izdelava in z vsernr spadajočimi deli. Naslov poro uprava tega lista. 3—1 1571 Moško kolo dobro obranjsao na prodaj. Koroška cesta 90 1566 i—2 Sodi dobro ohranjeni vinski, od 3—7 hi ugodno prodajo F. Vrhanc, Maribor, Majstrova ulica 17. 1570 Hlgljenlčna brivnica so vsaaa, priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoalav Ojarin, Jnrčitevaj ulica 9. 1856 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva alica 9, sprejema vsa vrste naročil po meti' in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 80—li VI dobite peitnl paket Iranke povsod: 1 kg testenina, 0 50 kg paradižnikov, 0*10 kg ribanega parmcsaoa, 050 kg Vital-kakaoa, 050 kr kakao Kori, 1 kg fine čokolade. 0-50 kg indijsk. sagua, vse skopaj: samo za Din. S08'—. Hmalak' 1 drag, Maribor. 1301 Lovci! Planinci I Pni Hi loii In nepremočljivo blago za pelerine Je došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 Ma oznanila Meblovana sobe se oda. Kejžarjeva ulica 9- II. vrata 12. 1575 Inteligenten gospod, tikaj osamljen, želi v s vrh o italijanske, francoske In angleške konverzacije primernega poznanstva z damo ali gosp., za občevanje v opoldanskih ali večernih urah. Cenjene ponudbe prosi pod „Tekoči govor'1 m upravo ii?‘ 1577 Meblovano sobo, sredi mesta s posebnim vhodom ižčs gospod. Plača postranska stvar. Ponudbe naj se pošlje na u-pravo Tabora pod .Pravi miri 2-1 1668 Trgovina s pletilnimi stroji, vsemi zraven spadajočimi dedi, najnovejtega sistema, solidne iidelave. Prodaja vsakovrstnih pletenin, volne v vseh barvah po nizki oeni. Predtiskarija ročnih del, najnovejši vioreL L. Turk, Ljubljana, Poljanska cesta JO. 3—1 1571; Kredenca za sobe, umivalnik in nočna omarica se ceno proda. Aleksandrova «. 208, mizarstvo. 15881 i iisiiiiiiiiwiisiMB—s—s—Bi Citajte in razilijato povsod nai IM ..TABOR** »TSS0^ inkaučak potplatie. vinskega kisa, d. s o. s., L|ubl|ana, nudi naJfineJSI In najokuanejil namiinl kis Is pristnega vina- Zahtevajte ponudbo! Tehnično ln hlgljenlčno najmodernaje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la, II. nadstr. 1384 IV. Mednarodni velesejem v Llbarclh (Reichenberg), ČeškosloV- od 11. do 11. avgusta 1923. Velikanska razstava blaga v 20. skupinah Proti Izkazu z legitimacijo, ki se dobiva pri utM! špediciji ffil-li Mar. hjan illu i imajo Inozemski obiskovale! pri vseh češkoslovaških zastopstvih pravico na znižane pristojbine za potno dovoljenje, ter 1. 38% popusta na vseh češkoslovaških 3—1 železnicah od 8. do 23. avgusta t. 1. 152» 2. 60% popusta na vseh žeL kraljev. SHS. 3. 30% popusta na vseh železnicah italijanske države od «. do 18. avg. Vse informacije o liberškem velesejmu daje Velika zaloga cementa, traverz, železa in dr. pa ugodnih eenah. 357« Pinter & Lenard, Maribor, pa tudi najleple blago za oblak«, Iuh , ' kor sukna, hlodovina, volnano Uagob y' J ^ ptavbia, ceflr, Sifon, platno, Izgotovljen« j obleka, srajce, predpasniki, nogavice,■, % 'H' robci, odejo Itd. «• dobi prvovrstno pri' LN. Šoštarič Maribor; Aleksandrova cesta štev. 13. «nt Mednarodna špedicija REI-KO. MARIBOR, Vojašniška ulica štev. š MARIBORSKA TISKARNAD.D. CENTRALA: JURČIČEVA ULICA 4 . .. PODRUŽN.: STROSSMAJERJEVA UL. 5 M Izvršuje vsa v tiskarsko, litografsko In kameno-dskarsko stroko spadajoča dela, kakor: knjigo, n brošure, cenike, računske zaključke, razpredelnice, htake, lepake, vabila, račune, pisma in pisemske zavitke, osmrtnice, posetke ter vse tiskovine za občinske in druge urade. Naročila se točno izvrše ter se zaračunajo najcenele. Centrala: Telefon St. 24 PodruZn Tiskarna Je opremljena z najmodernejšimi In najnovelšimi stroji In črkami. ARKO LIOUEUR TRIPLE SECI JLas^ ig izKlatiialelj: Koftzorcij >TaJ>«w< OškmonA.;veskfki Rudolf 0»Iin.-, crialso; MarifcorikA tiskana* d.d.