PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Oglasi
Z MESEČNO NAROČNINO DO NEOMEJENE KOLIČINE IZPOSOJENIH FILMOV IN RISANK
VIDEOCENTER
MEDVODE
Varuh
, GUARDIAN
v <

ODPRTO
14-21
SOBOTA
17-21
TOTALNA
RAZPOSOJA
VHS-OV
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Na naslovnici: Mirko Mihovec Foto: Maja Bertoncelj
Sotočje je redna priloga časopisa
Gorenjski Glas
Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem.
Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.
NAROČAM Gorenjski Glas
Ime in priimek:
Naslov:
Podpis:
Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd.
□ DA □ NE
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 6 je priloga 56. številke Gorenjskega glasa, 13. julija 2007. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode
DROGERIJA ELI
V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76
Tudi poletni čas zahteva nego obraza in telesa.
Veliko teh artiklov dobite v naši drogeriji. Obračamo se k naravi, imamo linije za sončenje in kreme za nego obraza in telesa. Pričakujemo vas!
LILIJA, d.o.o., Preška c. 19, Medvode
ROVES, d.o.o. RAČUNOVODSKI SERVIS GORIČANE 81, Medvode tel. 01/3613-731 041/468-141 041/468-472
Pokličite nas in skupaj bomo našli rešitev!
Brez koalicije se počuti bolje
Mesec julij je v znamenju praznika občine Medvode, priložnost za pogovor z županom Stanislavom Žagarjem. Občino v tem mandatu prvič vodi brez koalicije.
Medvode - Medveški občinski praznik je 6. julij, rojstni dan Jakoba Aljaža, triglavskega župnika, ki seje na ta dan leta 1845 rodil v Zavrhu pod Šmarno goro. V sklopu občinskega praznika so tudi letos potekale številne prireditve. Večine se je udeležil tudi medvoški župan Stanislav Žagar.
Če začneva pri praznični temi: menite, da v Medvodah Jakobu Aljažu posvečate dovolj pozornosti?
"Vedno več. Vemo, koliko let se o njem ni smelo govoriti. Prihodnje leto bo obnovljena hiša in takrat bo posebna proslava. Morda bomo v prihodnje kakšno slavnostno sejo jiaredili v Zavrhu, v podstrešni sobi hiše, in jpko Aljaža še dodatno počastili. Če bi Aljaž danes živel, bi bil prvi, ki bi si zaslužil občinsko priznanje. Vesel sem, da ga imamo za vzornika, za patrona in njemu so posvečene prireditve ob občinskem prazniku. Prireditve so se prijele. Vsako leto se jih udeležuje več ljudi, kar pomeni, da smo praznik vzeli za svojega. Vsi prazniki pa so za to, da jih praznujemo.”
Letos je bilo najmanj nominirancev za občinska priznanja. Kako si to razlagate?
"Zanimivo, je pa to težko komentirati. Poziv je bil objavljen na več mestih. Zdi se mi, da bi ljudje vendarle morali bolj gledati okoli sebe in nagraditi tiste, ki ”za božji Ion”, kot se temu reče, delajo za dobro kraja in občine. Prepričan sem, da imamo v občini tudi starejše, ki bi si zaslužili nagrado za življenjsko delo.”
Nadaljujva z delom občinskega sveta. V tem mandatu nimate koalicije.
"Bolje se počutim, ko nimam koalicije. To je sto psihološki učinek. Zakaj? V prejšnjih andatih so mi vseskozi očitali, da se v koaliciji zmenimo po svoje. Sedaj se o vsem dogovarjamo na odprti sceni in za zdaj gre kar v redu. Smo pa verjetno ena redkih občin, ki nima koalicije in opozicije.”
Kot slišim, imate s svetniškimi skupinami pred vsako sejo usklajevanje.
"Vedno skličem koordinacijo svetniških skupin, tako da na občinski svet ne bi prišle povsem nedorečene zadeve. Načelen dogovor imamo, da se prej zmenimo, in večina je s takšnim načinom dela zadovoljna. Na koordinacijo povabim čisto vse. V preteklih mandatih je koordinacijo imela le koalicija.”
Vse pa vendarle ni sprejeto. Tak primer je Dom za zaščito in reševanje.
"Svetniki niso dali zelene luči niti za nakup zemljišča za Dom za zaščito in reševanje, saj so pri sprejemanju proračuna izglasovali, da se ta postavka črta. Takšna parcela je na S vetju blizu vrtca Medvode. Civilna zaščita je področje, ki je direktno podrejeno županu. Mcdvo-ško območje je, kar se tega tiče, nepokrito. Želimo ustanoviti tudi poklicno brigado. Sedaj Ljubljani plačujemo za vsak poseg, ki ga opravijo v naši občini.”
Župan Stanislav Žagar z letošnjimi občinskimi nagrajenci
Veliko besed je bilo tudi o pokrajinah.
"Predlog o pokrajinah po mojem gledanju ni primeren. Gre za štirinajst pokrajin s povsem različnim številom prebivalcev. Poleg tega nas o tej temi ni nihče nič poučil. Na sejo občinskega sveta smo prav s tem namenom povabili dva ministra: Gregorja Viranta in Ivana Žagarja. Virant je odgovoril, da to ni njegovo področje, od Žagarja pa sploh nismo dobili odgovora. Da bi organizirali javno razpravo in ljudem ne bi znati povedati nič novega, pa se mi ne zdi smiselno. Moje stališče do pokrajin je, da Medvoščani življenjsko spadamo in smo vezani na Ljubljano. Predlaganih je preveč pokrajin. Prinesle bodo še več državnega aparata, še več zaposlenih v upravi. Kdo bo pa ustvarjal dodano vrednost?”
Delež, ki ga je občina Medvode imela v treh podjetij Holdinga Ljubljana: tržnice, Žale in parkirišča, ste prenesli na Mestno občino Ljubljana (MOL).
"Ta tri podjetja Javnega Holdinga Ljubljana obratujejo strogo teritorialno le na področju MOL in navodilo je bilo, da je treba osnovna sredstva prenesti na matično občino. Sporen je bil znesek, ki ga bi dobili od tega prenosa. Ljubljana je predlagala brezplačen prenos, s čimer se nikakor nismo strinjali, in na končuje bil narejen kompromis. Iz tega naslova bomo dobili slabih 385 tisoč evrov (92 milijonov tolarjev), seveda v obliki investicij. Mi imamo od Holdinga veliko. Dobili smo veliko denarja in še ga bomo. Vsa holdinška sredstva pa so bila v obliki investicij. Nikoli nismo dobili denarja, le ko je Energetika razdeljevala dobiček, smo dobili trideset milijonov. Že pet let v občin-
skem proračunu nimamo postavke kanalizacija. Vse, kar se naredi, se naredi skozi Holding.”
Veliko je očitkov, da so odprti številni projekti, predvsem na področju cest, ki pa se ne dokončajo. Zakaj je tako?
"To ni res. Nikjer na svetu ne projektirajo tako, da dajo velike zneske naenkrat v en projekt. Zavedati se je treba, da so projekti vezani na soglasja, in redno se dogaja, da se najde kdo, ki soglasja ne da, kar seveda pomeni, da dela ne moremo nadaljevati. Tisti, ki menijo, da se vse lahko naredi naenkrat, naj pridejo na občino, pa bodo videli, kako zapleteni so včasih lahko postopki. Poleg tega ne gre pričakovati, da bi šla velika vsota denarja le v en kraj, vsi drugi pa bi čakali.
Letos je možno, da vsa proračunska sredstva sploh ne bodo porabljena. Proračun je bil namreč sprejet relativno pozno, kar pomeni, da so projekti čakali, prej nismo mogli objaviti niti razpisov za pridobitev izvajalcev del. Potem pa nam bodo očitali, da ne znamo delati, kar ni res.”
Kako napreduje ureditev mestnega jedra?
"Kolikor imam informacij, so se zadeve ustavile, mislim, da zaradi soglasij. Nakupi pa so bili izvedeni in plačani. Poleg tega v enem delu še potekajo denacionalizacijski postopki, a s tem Občina nima nič."
Kako boste preživeli dopust?
"Poletni dopust vedno preživljam v Sloveniji. Grem v Ankaran, v hribe, se za kakšen dan peljem z motorjem. Zaradi načina preživljanja prostega časa pa imam dopust raje v zimskih mesecih.”
Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič
Občinski nagrajenci ---------------------------------
Na prvem mestu so kulturni spomeniki
Plaketo občine Medvode je prejel Zdravko Debeljak: za velik prispevek h kvalitetnejšemu življenju
v Smledniku in promociji občine.
'To je priznanje za nazaj, za vse, kar sem po svojih močeh naredil za lepši kraj, predvsem pa za varovanje naravne in kulturne dediščine. Največ mi pomeni, da smo ohranili in obnovili kulturne spomenike. Je pa priznanje seveda tudi spodbuda in obveza za naprej, tako da preprosto ne bom mogel nehati delati. Na slavnostni seji me žal ni bilo, ker sem imel delo v zvezi s projektom Entente florale. Bi pa drugače zagotovo prišel. V prihodnje bi radi tudi s pomočjo tega projekta spremenili bivalne razmere v našem kraju, prizadevali si bomo tudi za čim prejšnjo zamenjavo cementno-azbest-nih cevi. Ob prejemu plakete bi se zahvalil občini in seveda vsem, ki v Smledniku pomagajo pri ohranjanju kulturne dediščine in varovanju narave,” je povedal Zdravko Debeljak iz Smlednika, ki je že od leta 1958 na družbenem in kulturnem področju aktivno vključen v življenje in delo krajevne skupnosti Smlednik, njegovo kulturno udejstvovanje pa sega tudi prek meja domačega kraja in prispeva svoj del celotni občini Medvode.
Njegov prvi doprinos k razvoju kulturnega življenja v Smledniku je sodelovanje pri obnovi doma Kulturno-umetniškega društva Smlednik leta 1958, ponovni organizator in nosilec obnove je bil tudi leta 1998. Leta 1970
se je vključil v fantovski oktet, sodeloval na krajevnih praznikih in proslavah, od leta 1993 do 2000 je bil predsednik organizacijskega odbora za vsakoletne prireditve ob kulturnem prazniku ter proslavah 8. in 25. marca ter 6. julija.
Njegovo kulturno udejstvovanje v občini Medvode sega v leto 1985, ko je postal član Lovskega pevskega zbora Medvode, s katerim je našo občino in državo predstavljal z nastopi po Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Franciji, Avstriji in Hrvaški, med letoma 1990 in 1999 je bil tudi njegov predsednik. Leta 1996 je bil pobudnik in organizator 23. srečanja slovenskih lovskih zborov in rogistov v Medvodah, na katerem je sodelovalo 32 zborov. Od leta 1996 do 1999 je kot prvi predsedoval Občinski kulturni zvezi Medvode.
Sodeloval je pri akcijah v domačem kraju, kot so: napeljava vodovoda v 60. letih, gradnja CATV-sistema Smlednik, konec 90. let je bil član odbora za obnovo Kalvarije. Že tretji mandat je predsednik Krajevne skupnosti Smlednik, pod njegovim vodstvom je bil izpeljan projekt mrliške vežice, postavljen bankomat v Domu krajevne skupnosti in izvedene številne obnove raznih objektov.
Maja Bertoncelj
Na treningu v Indijskem oceanu
Medaljo Občine Medvode je prejel deskar Rok Flander, ki se bo do sredine avgusta na sezono pripravljal v Indijskem oceanu, pretežno na Madagaskarju. Tam bo deskal na vodi in opravil drugi del kondicijskih
priprav. Pravi
Rok Flander je v svoji dosedanji karieri dosegel izjemne rezultate: leta 2006 je osvojil 7. mesto na olimpijskih igrah v Torinu, v zadnji sezoni pa L mesto v svetovnem pokalu v paralelnem veleslalomu v Kron-platzu ter 2. mesto v svetovnem pokalu v paralelnem veleslalomu v Sbldnu. Na svetovnem prvenstvu v Arosi je dosegel vrhunec svoje kariere: 16. januarja letos je v paralelnem veleslalomu postal svetovni prvak. Uspeh je dopolnil naslednji dan, ko je hil v paralelnem slalomu tretji. Sezono je končal na 3. mestu skupnega seštevka svetovnega pokala. Z uspehi v deskanju na snegu je uspešno predstavljal Slovenijo ter občino Medvode, poleg tega je s svojim odnosom do športa in življenja zgled mlajšim generacijam. Tekmovalni dres s številko 15, ki ga je nosil ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka, je podaril Muzeju športa.
In kaj mu ob vseh uspehih pomeni občinsko priznanje? "Priznanje mi veliko pomeni, predvsem zato, ker je veliko lepih spominov, praktično cela moja mladost, življenje do tega trenutka, vezanih na te kraje, na to obči-
da je lepo biti svetovni prvak v
Rok Flander je prejel medaljo Občine Medvode.
no. Vse to je nepozabno. Lepo je biti svetovni prvak v tej občini. Sem vesel, da tudi ljudje sprejmejo ta uspeh,” je na podelitvi priznanj povedal malce utrujeni Rok Flander. Kot za drugimi deskarji na snegu je tudi za njim prvi del kondicijskih priprav.
"Z izjemo manjše poškodbe kolena, kije že skoraj sanirana, tako da kar se sezone tiče, to ne bi smela biti težava, so bile priprave zelo uspešne. Drugi del priprav bom opravil v Indijskem oceanu, večji del na Madagaskarju. S trenerjem Draganom Bosničem bom delal na daljavo. Odločila sva se za nov pristop. S pomočjo računalnika bo spremljal priprave in na podlagi tega doziral potrebne treninge. Vrnil se bom sredi avgusta in se pridružil reprezentanci. Seveda bom tam tudi deskal na vodi, kar je najboljši možen trening v tem letnem času,” pravi svetovni prvak, ki je na priprave odpotoval v nedeljo. Njegovi cilji so ostati zdrav, pozitivno razpoložen in uživati v tem, kar dela. Rezultatskih ciljev za prihajajočo sezono pa nima.
Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič
------------------------------------------------- Občinski nagrajenci
Priznanje zasluga celotne ekipe
Župnijska Karitas Preska je medaljo Občine Medvode prejela za delo na področju
župnije Preska in občine Medvode.
”To je prvo priznanje, ki ga je v naši občini prejela verska organizacija, zanj je zaslužna celotna ekipa. Lepo delamo in se trudimo. Delali bomo še naprej. Zelo rada pa bi videla, da bi se naše delo opravljalo samo v centru starejših, da ne bi bilo nobenih drugih potreb. Če bomo v naši družbi enkrat to dosegli, bom zelo vesela,” je povedala Ivanka Šušteršič iz Župnijske Karitas Preska, ki je bila ustanovljena 18. decembra 1992, skupina prostovoljcev pa je delovala že prej. Tvori jo 20 do 25 prostovoljcev, od katerih vsak brezplačno opravi od sto do 120 ur letno.
Delovanje Župnijske Karitas Preska se deli na štiri usmeritve dela in s tem na štiri različna bdobja dela. V času vojne na Balkanu je s rano, obleko, higienskimi pripomočki, pohištvom, odejami in s posodo pomagala sto do 120 beguncem, ki so se iz Bosne, Hrvaške in Srbije zatekli v Slovenijo. Ob zapori jugoslovanskega trga za tovarne v Medvodah (Donit, Celuloza, Tekstilna tovarna, Color idr.) so nastale potrebe po pomoči samim Medvošča-nom: 40 do 45 prosilcem je mesečno pomagala materialno in z nasveti s področja sociale in prava. Tovrstna pomoč še vedno poteka. Vedno aktualna je socialna pomoč. Župnijska Karitas Preska vsako leto po socialnih merilih
V imenu Župnijske Karitas Preska je priznanje prevzela Ivanka Šušteršič.
razdeli do dva tisoč kilogramov hrane, 2880 litrov mleka, 250 kilogramov pralnega praška ter 150 kilogramov higienskih pripomočkov.
Posebna pozornost številnejšim družinam
Župniji Preska je bila ob odprtju centra starejših na Zbiljski cesti zaupana duhovna oskrba oskrbovancev: 15 do 20 prostovoljcev Župnijske Karitas Preska vsak mesec in ob večjih cerkvenih praznikih omogoča sodelovanje pri bogoslužju vsem oskrbovancem, ki si tega želijo, ob koncu bogoslužja jih s kratkimi nastopi in priložnostnimi obdaritvami razveseljujejo pevci, prostovoljke na 14 dni pripravljajo urice razvedrila oskrbovancem dementnega oddelka, na praznik malega šmarna oskrbovance doma povabijo na jesensko romanje, vsako leto ob veliki noči in obisku Miklavža zanje pripravijo priložnostni obdaritvi.
Posebne pozornosti so deležne številnejše družine, ki jim ob posebnih praznikih pomagajo z materialnimi sredstvi in s pozornostmi. V tednu Karitas organizirajo razne prireditve in skupno zbiranje finančnih sredstev pomoči potrebnim v sami občini, Sloveniji ali tujini.
Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič
Dobiti občinsko medaljo je velika čast
Izidor Šušteršič je za odlične športne uvrstitve in za pozitiven zgled mlajšim generacijam prejel medaljo
Občine Medvode.
"Med samo prireditvijo sem vedno bolj spoznaval, da gre za veliko priznanje. Moja predstava prej je bila, da bom pač dobil neko priznanje in bomo šli, potem pa se je izkazalo, da gre res za slovesen dogodek. Velika čast je, če dobiš občinsko priznanje," je povedal Izidor Šušteršič, deskar na snegu, ki je v pretekli sezoni še izboljšal dosedanje uspehe. 13. decembra 2006 je osvojil 4. mesto na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu, dobro uvrstitev je potrdil 21. decembra 2006 v Bad Gasteinu, kjer je spet osvojil 4. mesto, tokrat v paralelnem slalomu. Na svetovnem prvenstvu v švicarski Arosi je 16. januarja 2007 na tekmi paralelnega veleslaloma osvojil 8. mesto, uspeh pa dopolnil s 5. mestom v paralelnem veleslalomu v Italiji in z 9. mestom v paralelnem slalomu v Švici.
Vztrajal bo še dve leti
Čeprav vsako leto razmišlja o koncu kariere, se je sedaj odločil, da bo vztrajal še dve leti: "Moja kariera se nadaljuje. Stvar se je odprla, sem zraven, in če bi sedaj nehal, bi se zagotovo lahko tepel po glavi. Pogoji za trening so boljši in upam. da bom to, kar mi
Izidor Šušteršič, dobitnik medalje Občine Medvode
dajejo drugi, znal izkoristiti. Tega doslej ni bilo, bila je bitka na pol za preživetje.” Z reprezentanco so že imeli en teden kondicijskih priprav v Mariboru. "Dobili smo program za trening doma, čez en mesec pa imamo kontrolo. Če ne bom dovolj treniral, ne bodo navdušeni. Kolo sezone se je začelo letos vrteti že zelo zgodaj. Tega nisem navajen, ponavadi sem intenzivne priprave začel konec avgusta. Sedaj me čaka trening za moč, kondicijo, kolo, intervalni šprinti. To je osnova vsega. Največja sprememba zame je v tem, da gre za kontroliran trening. Čez mesec dni bom moral nekaj pokazati, da bo trener videl, da sem delal,” je razložil Šušteršič, ki ima v prihodnjih dveh sezonah visoke cilje: "Letos ni večje tekme, na tekmah svetovnega pokala pa želim priti med tri. Kariero bom potegnil do prihodnjih svetovnega prvenstva, ko bi rad na stopničkah zamenjal Roka ali pa če sva na stopničkah kar oba. To je moj cilj, dosegi katerega pa se bodo seveda morali podrediti številni dejavniki.”
Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič
Apartmaji za potrebe golfistov
Kot kaže, se bo s spremembo zazidalnega načrta najbolj jugozahodna vrsta predvidenih sedmih individualnih hiš v naselju Brezovec spremenila v sedem objektov s po štirimi apartmaji za potrebe golfistov.
Gradnja golfskega igrišča se nadaljuje, na drugi strani cesti se za potrebe golfistov predvideva sedem apartmajskih objektov.
Medvode - Na dnevnem redu 6. seje občinskega sveta Občine Medvode, ki je potekala 19. junija, je bilo 12 točk.
Z dnevnega reda umaknili zaključni račun in pokrajine
Ena pomembnejših točk dnevnega reda je bila zaključni račun proračuna občine, vendar do njene obravnave sploh ni prišlo. Janez Šušteršič je namreč že pri potrjevanju dnevnega reda predlagal umik te točke, saj je bilo poročilo nadzornega odbora svetnikom posredovano tik pred sejo. Kot je povedal Ljubo Jamnik, v poročilu piše, da nadzorni odbor predlaga OS, da zaključni račun sprejme. Največ dvomov je bilo pri eni izmed postavk. Gre za sodno poravnavo v postopku stečaja družbe Dom Medvode v višini 92 milijonov tolarjev. Povedano je bilo, da ni sporno izplačilo, temveč dejstvo, daje bil OS o tej poravnavi obveščen šele pri zaključnem računu. Janez Barle je dejal, da naj se glede te postavke počaka na mnenje računskega sodišča, za katerega je zaprosil nadzorni odbor, ter se točka šele nato uvrsti na dnevni red. Svetniki so predlog umika točke z dnevnega reda sprejeli, in kot kaže, bodo zaključni račun obravnavali po počitnicah. Računsko sodišče je namreč nadzornemu odboru posredovalo dopis, da se o porabi denarja uporabnikov javnih sredstev brez opravljene revizije v tem primeru ne more opredeljevati, in ga napotilo na pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za finance, ki pa mnenja do te seje še ni posredovalo.
Iz dnevnega reda so umaknili tudi točko, pri kateri naj bi OS dal mnenje na predlog oblikovanja pokrajin v Sloveniji. Umik te točke je predlagala Jelena Aleksič ter dodala, da naj na to temo župan najprej skliče javno razpravo. Je pa na dnevnem redu ostala točka o zazidalnem načrtu za območje naselja Brezovec. Umik je predlagal Janez Burgar.
0 smučišču in naselju Brezovec
Občinski svet je sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote Zbilje, Golo Brdo-Žlebe in Trnovec-Topol. Slednja je v dolgoročnem planu namenjena za smučišče, s sprejeto spremembo pa se bo območje smučišča lahko bolj funkcionalno opremilo in s tem omogočilo normalno obratovanje. Gre za načrtovano smučišče na koncu vasi Sora v smeri proti Topolu. Na odboru za urejanje prostora in ekologijo je bila dana tudi pobuda, da bi se tam lahko uredilo tudi poletno sankališče.
Sprejetje bil tudi osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje Brezovec. Tam je predvidena gradnja 59 stanovanjskih hiš (za 18 hiš so gradbena dovoljenja že pridobljena, nekatere stanovanjske hiše so tudi že zgrajene) in večnamenski objekt za
Marko Štirn: "Igrišče za golf ni črna gradnja. Za vsa dela, ki se izvajajo, imamo ustrezna dovoljenja, pridobiti pa bomo morali še gradbeno dovoljenje za infrastrukturne in klubske objekte. ”
oskrbno-servisno dejavnost naselja, sprejeta sprememba pa omogoča, da se najbolj JZ vrsta hiš spremeni v sedem apartmajskih objektov za potrebe golfistov. V vsakem so predvideni štirje apartmaji. Razlog za to je dejstvo, da gradnja hiš poteka prepočasi, golfsko igrišče pa bo potrebovalo take objekte. Apartmajske stavbe bodo oblikovno enake kot po leta 2000 sprejetem zazidalnem načrtu, drugačna pa bo notranja razporeditev prostorov. Investitor Marko Štirn je na nekatere pomisleke in vprašanja svetnikov odgovoril, da igrišče za golf ni črna gradnja, da ima za vsa dela, ki se izvajajo, ustrezna dovoljenja, pridobiti pa bo moral še gradbeno dovoljenje za infrastrukturne in klubske objekte. Poudaril je še, da bodo golfsko igrišče in apartmaji veliko pripomogli k razmahu turizma v Medvodah in da se bodo odprla nova delovna mesta. Janez Burgar je dejal, da je treba naselje Brezovec gledati kot celoto, in izpostavil krožišče kot največji problem. Zanimalo gaje tudi, kdaj bo zgrajena čistilna naprava, saj nekateri ljudje v naselju že živijo. Alenko Žavbi Kunaver pa je med drugim zanimalo, kakšna je realizacija sklepa, da bo družina Lazarini denar od prodaje hiš vložila v obnovo gradu. Sicer pa bodo svetniki spremembo zazidalnega načrta morali potrditi še v drugi fazi, s predlogom odloka.
Sprejeli letni program športa
V nadaljevanju seje je bil sprejet predlog sklepa o prenosu poslovnega deleža Javnega holdinga Ljubljana v javnih podjetjih Ljubljanske tržnice, Žale in Parkirišča na Mestno občino Ljubljana. Prek investicij javnega podjetja VO-KA bo medvoška občina s prenosom dobila dobrih 94 milijonov tolarjev (dobrih 392.500 evrov).
Svetniki so sprejeli osnutek pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje iacj. razvoj kmetijstva in podeželja v občini za ocix9f dohjc 2007-2013. Sanja Malej iz občinske uprave je razložila, da je bilo nov pravilnik treba pripraviti na podlagi evropskega pravnega reda in nacionalne zakonodaje na tem področju. Občina bo pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo za obdobje 2007-2013 morala upoštevati nova pravila EU. Janez Šušteršič je povedal, da se od celotnega evropskega proračuna 45 odstotkov namenja za kmetijstvo in da je ta pravilnik potreben, saj se kmetijstvo subvencionira iz Bruslja.
Občinski svet je sprejel letni program športa, ki je ena od faz razdeljevanja sredstev. Sredstva se razdelijo na podlagi izvedenega javnega razpisa ter vrednotenja športnih programov, ki so se opravili na podlagi veljavnih meril za vrednotenje športnih programov v Občini Medvode. Občina bo v tem letu za programe športa in rekreacije namenila 215.239 evrov. Znesek vključuje tudi delovanje Športne zveze (14.188 evrov), investicije in investicijsko vzdrževanje (30.796 evrov).
Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl
Alge na Zbiljskem jezeru bo rezal stroj
Občina bo sofinancirala nakup stroja za rezanje alg. Svetniki Medvode vidijo v Osrednjeslovenski regiji.
Medvode - Občinski svet se je na 7. seji, ki se je začela 7. julija, seznanil s predstavitvijo regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (LUR) 2007-2013 in končnim poročilom o spremljanju in koordiniranju izvajanja regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje 2002-2006. V LUR je 26 občin, ena izmed teh je Občina Medvode. Kot je v uvodu povedala mag. Lilijana Madjar, nova direktorica RRA LUR, vizija razvoja ostaja enaka, kot je bila v prejšnjem programskem obdobju, saj še vedno odseva želje in dolgoročne cilje regije. ”LUR je somestje, prepleteno z naravo. Regija bo s spodbujanjem ustvarjalnosti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost v svetu in visoko kakovost življenja. Položaj Ljubljane kot "evropske prestolnice" se bo pdražal v celotni regiji. Za razliko od prejšnjega razvojnega programa smo že v času programa povezovali razvojne partnerje in skupaj z njimi pripravljali naloge za projekte, ki jih bodo ti skozi celotno programsko obdobje izvajali,” je pojasnila Madjarjeva.
Skupna izvedbena vrednost celotnega programa je nekaj več kot 836 milijonov evrov, od tega je nekaj več kot 451 milijonov evrov javnega in skoraj 384 milijonov evrov zasebnega denarja. Svetnike je v gradivu najbolj zmotilo to, da ne vsebuje konkretnih projektov, zanimalo jih je tudi, kaj bodo od tega imele Medvode, kateri projekti se izvajajo in se bodo izvajali v medvoški občini. Dobili so odgovor, da je strategija splošen dokument in da imajo tudi že pripravljen osnutek izvedbenega programa za prihodnja tri leta. Povedano je bilo tudi, da je Občina Medvode za RRA v preteklih štirih letih namenila dobrih 2,3 milijona tolarjev (pribl. 9600 evrov). Svetniki so po raz-lu avi sprejeli tudi sklep, da se izdelan izvedbeni načrt na občinskem svetu predstavi še letos.
Nova imena v komisiji za priznanja
Anton Merjasec, Andrej Rebolj st., Andrej Bernard, Viktor Šulc, Ana Kroehlich, Olga Konjar in Bogomir Plazar so novi člani komisije za priznanja, ki jih je OS imenoval za dobo štirih let. Zamenjali so dosedanje člane: Ivanko Šušteršič, Valentina Križaja, Pavla Lampiča, Franca Pipana, Janeza Rebolja ter Darinko Verovšek, ki so bili imenovani leta 2002. Mandat jim je potekel že lani, a jim ga je OS podaljšal do imenovanja nove komisije. Tudi na tokratni seji pa slednja ni bila imenovana brez zapletov, saj je KVIAZ predlagal, da se ta točka umakne z dnevnega reda in da se kandidati pisno predstavijo, a predlog ni bil sprejet.
V nadaljevanju so svetniki imenovali občinsko volilno komisijo v sestavi: Martina Hren (predsednica), Majda Irt, Peter Podgoršek, Štefan Horvat, Roman Lavtar, Zorica Bartol, Boštjan Štrukelj, Ignacij Sovdat. Za člana Sveta Zavoda za šport in prireditve Medvode so imenovali Klemena Svoljšaka. ki bo tako zamenjal Janeza Barleta. ki je s te funkcije odstopil.
Alge so se na Zbiljskem jezeru že začele pojavljati.
Sprejeli so tudi spremenjen in dopolnjen Odlok o višinah plačil za opravljanje funkcij občinskih funkcionarjev, predsednika in članov nadzornega odbora in članov delovnih teles OS, nato pa še sklep o financiranju političnih strank iz sredstev občinskega proračuna.
Letos alg še ne bodo rezali
Občinski svetniki so s sprejetjem sklepa, da s Savskimi elektrarnami Ljubljana (SEL) gredo v sofinanciranje nakupa plovila za odstranjevanje vodnega rastlinja iz Zbiljskega jezera, obremenili že proračun za leto 2009. "Če se hočemo iti turizem, nujno potrebujemo ta stroj. Alge so se na površju že začele pojavljati, v 14 dneh bo jezero neprevozno, s tem je onemogočena vsakršna dejavnost na njem. Poleg rezanja alg se bo čistila tudi površina. Savske elektrarne bodo za nakup stroja v nekaj dneh podpisale pogodbo z nemškim proizvajalcem. Investicija je vredna 250 tisoč evrov, od tega bo 104 tisoč evrov prispevala občina, preostalo pa Savske elektrarne. Stroj bo dobavljen proti koncu leta, tako da ga bo mogoče uporabljati šele prihodnjo sezono. Letos bo treba še potrpeti," je pojasnil Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje.
Slišati je bilo tudi nekaj pomislekov glede deleža občine pri nakupu stroja. Urška Repnik je povedala: "Pozdravljam pobudo za ureditev Zbiljskega jezera, ne strinjam pa se z načinom, kako je bila pobuda utemeljena. Ocenjujem, da je ponudba, ki so nam jo posredovale SEL skupaj s prizadetimi krajani, slabo pripravljena. Postopek me zelo spominja na priprave na prvo sanacijo: veliko sprenevedanja in še več obljub o novih možnostih turistične ponudbe. Ne preseneča me, da nam za tokratno izboljševanje bivalnih razmer ob Zbiljskem jezeru ne uspe pridobiti državnih sredstev. V ekološko sanacijo akumulacijskega jezera, ki naj bi bila vzorčni primer za sanacije podobnih jezer, je država vložila že veliko denarja in z vložkom najbrž ne morejo biti zadovoljni. Po tokratni ponudbi SEL naj bi Občina
Medvode prispevala približno 40 odstotkov za nakup stroja za rezanje alg. Zaradi trenutnih razmer so res najbolj prizadeti naši občani, ki živijo ob jezeru. Glede akterjev, ki so povzročili takšne razmere, pa je občina Medvode v primerjavi z zgorajvodno ležečimi kraji zunaj naše občine in v primerjavi s SEL, ki so z gradnjo elektrarne upočasnile tok Save za jezom in s tem omogočile bujno rast vodnega rastlinja, med manj odgovornimi. Sklicevanje na koncesijske dajatve, ki jih SEL izplačujejo Občini Medvode, se mi zdi absolutno neprimerno (te so namenjene urejanju območij ob jezeru, ne pa jezera samega). Zbiljsko jezero je nastalo za namene elektrarne in zato bi tudi skrb zanj morala biti naložena SEL.”
Za manj pokrajin in za Medvode v Osrednjeslovenski regiji
Po točki glede nakupa stroja za rezanje alg je bila seja zaradi pozne ure prekinjena, nadaljevali so jo v torek. Sprejeli so osnutek odloka o turističnem vodenju na območju občine Medvode, ki so ga nato prekvalificirali v predlog in ga sprejeli, tako da bo lahko vodenje po občini z lokalnimi turističnimi vodiči kmalu zaživelo. Veliko razprave je bilo pri dajanju mnenja o vladnem predlogu območij pokrajin v Sloveniji. Na koncu so sprejeli štiri sklepe. Prvi se glasi, da Občinski svet nasprotuje zmanjševanju pristojnosti lokalnim skupnostim, drugi, da OS meni, da se območje RS deli na največ osem pokrajin, v tretjem sklepu so občinski upravi naložili, da do novembra letos na to temo organizira javno razpravo, na kateri naj bo prisoten tudi predstavnik predlagatelja zakona, z zadnjim sklepom pa sprejeli, da se Občina Medvode po trenutnem predlogu 14 pokrajin vključi v Osrednjeslovensko pokrajino. Na glasovanju je bil tudi sklep, da se vključi v Gorenjsko pokrajino, za kar pa sta se zavzela le Janez Šušteršič in Stanko Bukovec.
Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl
Vrtec z novo ravnateljico
Z avgustom bo mesto ravnateljice Vrtca Medvode prevzela Škotjeločanka Romana Epih. V vrtec je vpisanih
več otrok, kot je prostora.
Medvode - Svet Zavoda Vrtca Medvode je za ravnateljico že imenoval Romano Epih iz Škofje Loke, ki je bila ena izmed petih kandidatk, ki so se javile na razpis za ravnatelja medvoškega vrtca, ena izmed njih ni izpolnjevala formalnih pogojev. S tega mesta je namreč predčasno odstopila Mojca Sešek. Epi-hova je pogodbo že podpisala, funkcijo pa bo nastopila 1. avgusta.
Je pa za vstop v vrtec Medvode za novo šolsko leto prijavljenih 37 otrok več, kot je prostora, do konca koledarskega leta (meseci oktober, november, december) pa beležijo na upravi vrtca še več kot dvajset dodatnih prijav. Močno prezasedene so v letošnjem letu predvsem enote Smlednik, Preska in Pirniče. Z vzpostavitvijo novega oddelka za jaslične otroke v enoti Ostržek na Svetju bo s septembrom v medvoški vrtec vključenih 495 otrok.
”Ob tem pa želimo poudariti, da sta v zelo slabem stanju ravno objekta enot Smlednik in Pirniče, za katera je prijavljenih veliko predšolskih otrok. Javni zavod Vrtec Medvode mora upravljati kar pet objektov, kar nikakor ni primerljivo z drugimi javnimi zavodi v občini, ki morajo investicijsko upravljati po en sam objekt. Upamo, da se bo občina odločila, da izvede v krajšem
času vsa najnujnejša investicijska vlaganja v omenjene objekte. Populacijski trendi nakazujejo, da število rojstev v zadnjih letih močno narašča, zato bo ustrezno sanirana in opremljena infrastruktura v vrtcih in šolah v prihodnjih letih več kot potrebna. Ob omembi opremljenosti vrtca Medvode pa naj nazadnje izpostavimo še
problematiko zelo dotrajanih igral na vrtovih vseh enot, kjer gre predvsem za varnost in osnovna orodja razvijanja gibalnih, socialnih in intelektualnih sposobnosti naših otrok. Mar res niso tega vredni?” sprašuje Nataša Pust, predsednica sveta zavoda Vrtec Medvode.
Maja Bertoncelj
4-LETNA GARANCIJA

GETZ že od 7.461€
Atos Prime že od 6.581€
GRATIS
NAVIGACIJA
GARMIN
Santa Fe že od 30.763€
LDS Jeleno Aleksič pozval k odstopu
Medvode - Pretekli mesec je imel v Smledniku Zbor članov in članic Občinski odbor LDS Medvode. Poleg pregleda opravljenega dela in izvolitve Zdenka Borote ter Romana Lavtarja v izvršni odbor, seznanili s stanjem v LDS, ter pripravami na junijski kongres stranke, na katerem je bila za predsednico LDS izvoljena Katarina Kresal. Gostja zbora članov in članic je bila članica IO LDS Dragica Dada Bac.
Zbor članov in članic je pisno pozval občinsko svetnico Jeleno Aleksič, da vrne mandat. V občinski svet je bila izvoljena na listi LDS, po izstopu iz stranke konec februarja pa je postala samostojna svetnica. "Jelena Aleksič se je občinskemu odboru LDS pridružila šele nekaj mesecev pred volitvami, zato zaradi nizke prepoznavnosti v medvoški javnosti izvolitve ne more pripisati lastnim zaslugam. Čeprav je njeno ravnanje pravno-formalno dopustno, pa je etično sporno. Ker je bila izvoljena v občinski svet kot predstavnica liste LDS, jo članice in člani OO LDS Medvode pozivamo, da vrne tudi svetniški mandat in s tem omogoči svetniški skupini LDS delovanje v polni sestavi,” pravijo v OO LDS Medvode. Jelena Aleksič poziva ni komentirala, je pa povedala, da mandata ne bo vrnila: "Za to ni razlogov. Argumenti, ki jih navajajo, so brezpredmetni.” Ostaja tudi članica Odbora za urejanje prostora in ekologijo in predsednica Odbora za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. M. B.
#
NOVI 130 ŽE NA VOLJO
V NAŠEM SALONU!
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
Hvunoni
AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc S.p.. Gosteče 8. 4220 Škofja Loka
www.avto-luslna.si
UŠINA1
AVTOHIŠA
Tel.: 04/50 22 000 e-mail: prodaja.lusina - siol.net
S svetniške funkcije odstopil Marjan Kunstelj
Medvode - Član Občinskega sveta Občine Medvode Marjan Kun-steti, ki je bil v svet iz 2. volilne enote izvoljen na listi LDS, je 2. julija podal izjavo, da odstopa s svetniške funkcije, na zadnji seji pa je njegov odstop potrdil tudi občinski svet. Alenka Žavbi Kunaver, predsednica OO LDS Medvode, je povedala, da se je Kunstelj za to potezo odločil zaradi službenih in drugih obveznosti, vendar ostaja član stranke in tudi član IO medvoške LDS. Namesto Kunstlja naj bi v svetniške klopi sedla njegova strankarska kolegica Alenka Veber Gorjanc. M. B.
Dejavna na področju prostovoljstva
Darinka Verovšek je novinka v občinskem svetu. Izvoljena je bila na neodvisni listi - Listi
aktivnih Medvoščanov.
Se lahko za začetek na kratko predstavite?
"Rojena sem bila 22. septembra 1963 v Ljubljani. Mladost sem preživljala v Zg. Pirničah. Po osnovni šoli sem obiskovala gimnazijo Šentvid in nadaljevala študij na Fakulteti za šport (takratna VŠTK). Zaposlena sem na OŠ Preska, kjer poučujem športno vzgojo, izbirne predmete s področja plesa in dodatno športno vzgojo v drugi triadi. Od leta 1993 z družino živim v Žlebeh. Sem poročena, mati 23-letne študentke medicine.”
Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko?
"Vse življenje sem dejavna na področju prostovoljstva. Sprva v Pirničah v TVD Partizanu v-vin KUD-u. Bila sem med ustanovnimi člani S^Badminton kluba Medvode in Športne zveze Medvode pred desetimi leti. Pri srečevanju s prostovoljnim delom smo s sodelavci velikokrat naleteli na vprašanje, kako lahko vplivamo na delovanje našega kraja, soodločamo pri odločitvah v lokalni skupnosti. Skupne ideje in obilo pozitivne energije je bil povod, da smo ob lanskih volitvah ustanovili neodvisno listo -Listo aktivnih Medvodčanov. Odziv občanov je bil nad našimi pričakovanji.”
Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini?
"Do pred kratkim sem bila članica Komisije za priznanja občine Medvode, že drugi mandat sem predsednica Športne zveze Medvode, v Svetu Zavoda za šport in prireditve sem predstavnica društev, z občinsko upravo in županom sem sodelovala pri načrtovanju in gradnji športne dvorane ter ustanovitvi Zavoda za šport Medvode. Sem tudi članica Badminton kluba Medvode, Kolesarskega kluba Medvode n Planinskega društva Medvode.”
Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? "Menim, da je bistveno, da je odprt, širok za predloge in pobude občanov, da sprejema pluralnost mnenj. Na področjih, ki jih strokovno obvladuje, prodoren in prepričljiv z argumenti.
Darinka Verovšek
pri drugih vprašanjih pa odločati po lastnem prepričanju. Na seje naj prihaja pripravljen, razpravlja pa predvsem o točkah, ki jih resnično obvladuje. LAM se zavzema za nestrankarsko odločanje v prid razvoju občine in v dobro občanom.”
Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili?
"Osebno menim, da Medvode nimajo središča. V središču potrebujemo kulturno dvorano, kjer bi lahko organizirali dobre prireditve. Prostorsko planiranje je neusklajeno; treba je določiti področje, kjer bodo storitvene dejavnosti, področje za šport in rekreacijo, industrijsko cono in bivalno okolje. Tudi komunalna infrastruktura je pri takem planiranju preprostejša. Moti me, da ni kolesarske poti skozi Medvode, da Medvode niso ocvetličene, zelenice in parki
urejeni, da sodoben način gradnje v vaškem okolju uničuje avtohtono slovensko podeželje."
Vaše pozitivne in negativne lastnosti?
"Sem rada v družbi ljudi s pozitivno energijo. Rada se zabavam, plešem, smejim. Znam ljudem izreči pohvalo, jih spodbuditi. Sodelavci pravijo, da sem dober organizator. Sem izjemno trmast človek, včasih ne znam v pravem trenutku popustiti. Kadar sem miselno zaposlena, velikokrat okrog sebe skoraj ne vidim nikogar.”
Kako preživljate prosti čas?
"Večina prostega časa je namenjena športu -kolesarjenje, potepi po gorah in okoliških hribih, enkrat tedensko aerobika, odbojka, badminton in ples. Ko sem vstopila v občinski svet, je bila odločitev, čemu se zaradi stiske s časom odpovem, zelo težka. Badminton in potepi po gorah so morali v začasno karanteno, saj mi jemljejo preveč časa. Izjemno uživam pri urejanju domačega vrta, zadnje čase pa tudi ob računalniku.”
Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni?
"Da sem izbrala poklic, ki ga z velikim veseljem opravljam. Da se družim z mladimi, jim odstiram skrivnosti življenja, športa in veselja. Da imam družino, kjer se imamo lepo, da s soprogom uživava v najini hiši v najlepši vasi v Medvodah. Pa seveda na svojo hčer, ki je uspešna, pozitivna, športnica, fajn punca."
Se nekaj o aktualnem dogajanju: pozdravljate prepoved kajenja v javnih prostorih?
"Podpiram. Menim, da ima vsak možnost izbire, tudi nekadilci. Če so kadilci izbrali cigareto, to ne pomeni, da smo nekadilci omejeni pri izbiri lokala za kavo ali kosilo. Če se po vsem zgledujemo po Evropi, se dajmo tudi na tem področju. Italijani tudi pozimi veselo prižigajo cigareto pred lokalom, pa jih zato ni nič manj! Upam, da bo omejitev pozitivno vplivala na kajenje med mladimi, druženje namreč lahko pomeni veliko več kot pivo in cigareta.” Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl
Na Jeprci ne bo zbirnega centra odpadkov
Medvode - V obrtni coni na Jeprci je bil predviden tudi zbirni center odpadkov, ki pa ga sedaj tam ne bo. Več o tem je povedal župan Stanislav Žagar: "Za postavitev zbirnega centra odpadkov so ostri pogoji, seveda zaradi onesnaževanja okolice, in zato smo menili, da jih bomo težko izpolnili. Zbirni center odpadkov smo prav zato iz celotnega območja obrtne cone izvzeli, drugače bi oviral nadaljevanje postopkov na drugih področjih, česar pa si ne želimo. Za zbirni center bomo sedaj morali poiskati primernejšo lokacijo. Jo je pa težko najti, saj mora biti teren ilovnat, ki ne prepušča. Pogoji so enaki kot za smetišče." Kar pa se obrtne cone tiče, na občini še čakajo na soglasja, nato bo sledila potrditev te prve faze gradnje. "Druga faza se načrtuje v novi strategiji razvoja in upam, da jo bo občinski svet potrdil. Za prvo fazo pa, če bo jeseni potrjen zazidalni načrt, bi se dokumenti lahko dobili v enem letu,” še pojasnjuje župan.	M. B.
V prostem času se ukvarja s sadjarstvom
”Če bi se še enkrat odločal o poklicni poti, bi se odločil za sadjarja,” pravi Janez Barle (SDS),
po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist.
Janez Barle je vodja svetniške skupine SDS. V občinskem svetuje že tretji mandat.
Se lahko za začetek na kratko predstavite?
"Rojen sem bil v Ljubljani 5. maja 1953. Sem poročen, oče treh hčera, zaposlen, po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani ekonomist s predhodno izobrazbo diplomiranega inženirja kemijske tehnologije.”
Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko?
”V politiko sem vstopil v letu 1996 z namenom in velikim upanjem, da se želje in hotenja slovenske pomladi čim prej uresničijo. V letu 1996 sem zaradi izjav v časopisu Finance glede lastninjenja družbenega premoženja postal žrtev verbalnega delikta, čeprav smo takrat že ali naj bi živeli v demokratični državi. Bralce naj spomnim, daje bilo to obdobje privatizacije družbenega premoženja. Ker mi je bila po mojem osebnem prepričanju najbližja SDS, sem se leta 1996 včlanil v to stranko in postal član občinskega izvršilnega odbora SDS. Danes lahko rečem, da so se moje želje po bolj pravični, demokratični družbi, le deloma uresničile. Dokler se državni atribut, kot je na primer sodstvo, ne reformira v učinkovit pravni sistem, kjer bodo državljani učinkovito in hitro uveljavili pravice, namreč ne moremo govoriti, da imamo pravno državo.”
Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini?
"Ker sem zaposlen, se poleg politike ne ukvarjam z drugimi dejavnostmi, saj mi za to ostane premalo časa.”
Kakšen mora biti po vaše dober svetnik?
"Dober svetnik je tisti, ki ima visoke moralne standarde in skuša uveljaviti želje in potrebe občanov ter seveda program stranke. To pa je včasih zelo težko, zato sta potrebna velika mera vztrajnosti in sklepanje kompromisov.”
Janez Barle
Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili?
"V Medvodah pogrešam center Medvod, ki predstavlja prostor druženja in ga v tem trenutku preprosto ni. Maketa in projekt obstajata že od leta 2000. Upam, da bo center čim prej zgrajen, pa čeprav s privatnim kapitalom. Pogrešam tudi parkirne prostore v centru, pa urejeno obrtno cono v nekdanji Tekstilni Medvode, saj slednja trenutno daje klavrno podobo uničene stavbe. Pogrešam pa tudi trgovski center, saj je gneča v Mercatorjevem centru prevelika. Želja in potreb je precej več, kot pa je trenutno na razpolago sredstev, seveda pa pomanjkanje volje onemogoča realizacijo nekaterih prepotrebnih investicij.”
Vaše pozitivne in negativne lastnosti?
"Med svoje pozitivne lastnosti štejem vztrajnost, zanesljivost in predanost idejam. Cilje, ki si jih zastavim, poskušam tudi uresničiti. Moti me tudi veliko sprenevedanje, zlasti v politiki, ne prenašam pa krivic, ki se dogajajo v slovenski družbi. Moje negativne lastnosti pa so: prehitra odzivnost ali impulzivnost in včasih tudi neupravičeno vztrajanje.”
Kako preživljate prosti čas?
"Prostega časa je malo. Kolikor ga imam, se ukvarjam s sadjarstvom. Če bi se še enkrat od-_ ločal o poklicni poti, bi se odločil za sadjarja.^ Ob domačiji imam srednje velik sadovnjak, v katerem imam posejanih 70 dreves različnih vrst in na različnih podlagah. Nekatera drevesa, jablane, so stare že več kot 70 let. Starejše vrste dreves so precej odporne na različne vrste bolezni, zato pri njih ni treba skrbeti za zaščito, medtem ko mlajše vrste zaščito potrebujejo, imajo pa to prednost, da jih lahko obiraš s tal in obilno rodijo. Večina pridelka se predela v žganje in mošt. Poleg dreves imam tudi posamezne vrste malin, robid, ameriških borovnic in kivije. Značilnost sadjarstva je, da se napake pri vzgoji in oskrbi pokažejo skoraj takoj, zato so potrebni pogosti obhodi celega sadovnjaka.”
Na kateri dosežek v svojem življenju ste najbolj ponosni?
"Najbolj sem ponosen na tri hčerke ter nasploh na mirno in urejeno družinsko življenje.”
Še nekaj o aktualnem dogajanju: pozdravljate prepoved kajenja v javnih prostorih?
"Pozdravljam, vendar se bojim, da ga bodo®? različne interesne skupine zlorabile, in bo, če ne bo dovolj moči za dosledno uveljavitev, propadel, tako kot je v praksi propadlo že mnogo zapisanih zakonov.”
Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl
Najboljša skulptura Sotočje
Izbor spominka Medvod: prvo nagrado je dobila skulptura Sotočje, drugo in tretjo pa spominski obesek in
spominski medaljon Jakoba Aljaža.
Medvode - Na javni natečaj za izbiro naj lepšega spominka občine Medvode, ki gaje razpisala Turistična zveza Medvod, so dobili predloge 23 avtorjev, skupaj 29 izdelkov. Najboljše je potem izbrala tričlanska strokovna komisija. Na podlagi postavljenih kriterijev so se soglasno odločili, da prvo nagrado prejme skulptura Sotočje, ki jo je izdelal Mirko Mihovec s S vetja.
"Izdelek na svojstven, modernejši način celostno predstavlja Medvode kot kraj in kot občino, zlasti pa njeno geografsko značilnost, po kateri je kraj sam dobil ime. Komisijo je prepričal s presežkom estetske vrednosti," je odločitev pojasnila komisija. Drugo nagrado je komisija podelila spominskemu obesku Jakoba Aljaža avtorice Renate Grmovšek, tretjo pa spominskemu medaljonu iste avtorice. Oba izdelka se od-
likujeta po idejni čistosti in imata visoko reprezentativno vrednost.
To so torej prvi medvoški spominki, s katerimi se bo občina lahko predstavila doma in v tujini. "Prvoizbrani spominek je umetniško delo. Komisija seje odločila in njeno odločitev spoštujem. Strinjam pa se, da bi bili nekateri spominki za turiste bolje prodajani artikli. Vse tri nagrajene spominke smo poslali naprej na Tbristično zvezo Slovenije, ki je prav tako objavila natečaj za najboljši turistični spominek,” je pojasnila Vanja Ločniškar, predsednica Turistične zveze Medvod (TZM).
Trenutno spominka Medvod še ni mogoče kupiti, se bodo pa v TZM potrudili, da bi do prodaje spominkov prišlo čim prej. Prihodnje leto bodo natečaj ponovili, tako da bodo dobili nove tri spominke in bo izbira dovolj pestra.	Maja Bertoncelj
Z naslovnice
Zaznamujejo ga dolge linije
Prvonagrajeni spominek Medvod je skulptura Sotočje, delo Mirka Mihovca s S vetja.
Medvode - Strokovno komisijo je izmed vseh spominkov, ki so prispeli na javni natečaj, daleč najbolj navdušila skulptura Sotočje. Izdelal gaje Mirko Mihovec, lahko bi rekli, daje staroselec s Svetja. Po izobrazbi ni kipar ali slikar. Je tik pred upokojitvijo in se že veseli, da bo v prihodnosti imel še več časa za svoje hobije, ki so slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje in zbiranje starin. S tem si prosti čas zapolnjuje že skoraj vse življenje. To opazi vsakdo, ki k njemu pride na obisk. Pokazal je veliko svojih del, ki so res mojstrska. Za nekatere je dobil nagrade na slikarskih in kiparskih ex-tempo-rih, na katerih je že večkrat sodeloval, medtem ko se je na kakšen natečaj tokrat odzval prvič.
Kako to, da ste se odločili za sodelovanje na natečaju za spominek občine Medvode?
"Ta natečaj je bil zame izziv. Če se že s tem ukvarjam, zakaj pa ne bi sodeloval. Razmišljal sem, kaj narediti, in menim, da je prav sotočje za začetek najbolj primerno.”
Je ideja v vas zorela dlje časa ali je prišla čez noč?
"Nikoli nisem razmišljal, da bi kdaj iz lesa naredil skulpturo Sotočje. Ideja je prišla predvsem zaradi natečaja. Delam pa druge kipe v podobnem stilu. Zaznamujejo me čiste oblike, dolge, gladke linije, brez balasta, brez podrobnosti. Pravzaprav pa sem enkrat že naredil stol, ki ima naslov Sotočje, in sem ga podaril knjižnici v Medvodah. Je iz hrasta, brez kovinskih delov.”
Prvonagrajeni spominek: skulptura Sotočje
Nagrajeno delo je precej umetniško. Kako ste ga naredili?
"Vzel sem kos lesa. Lahko je malo krajši ali daljši, to že pogojuje, kako velik bo izdelek. Najprej les začnem obdelovati na grobo, nato na fino. Začne se z motorno žago, konča z brusnim papirjem. Naredil sem le tega, ki sem ga oddal na natečaj. Ne moreš namreč izdelati študije, prototipa. Delaš in odvzemaš toliko časa, da prideš do oblike, ki se ti zdi ustrezna. Izdelek je bolj ali manj takšen, kakršnega sem si na začetku zamislil in zanj v nekaj potezah narisal skico. Končan je bil v dveh dneh, skupaj sem zanj potreboval okrog deset ur."
Je precej velik. Verjetno se da narediti tudi manjše?
"Seveda se da, čeprav meni ustreza najbolj prav tale velikost, okrog 40 centimetrov, za večjega pa moraš imeti seveda večji material.”
Menite, da se bo ta spominek prijel, zaživel?
"V nekem smislu je zaživel že sedaj. Poglejte, tu pred nama je oblika navideznega zlitja dveh rek, kije do sedaj nismo poznali. Igrivej-ša zelena Sora narahlo odrine mogočnejšo Savo, vendar jo ta objame in sprejme v še mogočnejši tok. Ta skulptura se lahko naredi tudi v kamnu, lahko bi stala za zgradbo Občine Medvode, kjer bi po mojem razmišljanju morala biti Forma Viva. Plinsko postajo bi bilo treba prestaviti drugam, da bi se tukaj uredil park, ki bi nam ga marsikdo zavidal. Če pa bo spominek res predstavljal Medvode, bodo morali povedati tudi drugi. Kakšne velike serije se ne bo dalo delati, lahko se pa odlije v bronu ali v kakem drugem materialu. Narediti se da marsikaj, lahko se tudi nekoliko pomanjša, tudi cenovno bi bilo to bolj primerno. V lesu več enakih ne moreš narediti. Vsak bi bil mal-
ce drugačen, morda še celo lepši. Kako bo s tem spominkom naprej, je stvar dogovora.” Koliko jih sploh lahko naredite?
"To je težko vprašanje. Pet, šest, več nikakor ne, ker bi se potem ponavljal. To ni serijska proizvodnja. Kot spominek za širše turistične namene to zagotovo ni. Narediti bi ga bilo mogoče v nekaj primerkih."
Ste presenečeni nad izborom?
"Na natečaj sem se prijavil, ker ustvarjam iz lastnega veselja in ne zaradi razpisanih nagrad ali velikih zaslužkov. Menil sem, daje izdelek dober, predvideval pa sem tudi, da zato, ker to ni turistični spominek, pripravljen za serijsko proizvodnjo, ne bo prišel v ožji izbor. Z delom sem kar zadovoljen. Svoje izdelke namreč obdelujem tako dolgo, da se mi pokaže oblika, ki mi je všeč.”
Maja Bertoncelj
GOSTILNA IN PICERIJ#
Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto
• Pice iz krušne peči
(ob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo) 5
• Kosila	1
e Jedi po naročilu 1 • Vsak dan sveže postrvi 1
Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327
ŠPORTNA DVORANA MEDVODE SREČANJE S ŠPORTOM - NE ZAMUDITE GA!
PROSTI TERMINI ZA VADBO
Izkoristite še proste termine za vadbo v dopoldanskem času in proste termine za družinsko športno rekreacijo ob sobotah in nedeljah.
NE POZABITE, V ŠPORTNI DVORANI MEDVODE SO BOUŠE RAZMERE ZA VAŠO VADBO IN VADBO VAŠIH OTROK.
UGODNOSTI
ZA ŠPORTNO REKREACIJO
Pri zakupu velike športne dvorane v popoldanskem času za celo sezono vam damo 5-odstotni popust. Več informacij na www.zzsp-medvode.si.
Športna dvorana Medvode sodi med večje in novejše športne objekte v Sloveniji. Poleg velike športne dvorane (velikost cele dvorane je 47,2 x 31,3 m oz. 1.475 m2), ki se lahko razdeli na tri tretjine (velikost ene tretjine dvorane je 14,5 * 31,3 m oz. 454 m2), je v objektu še mala športna dvorana (velika je 20,2 x 9,6 m oz. 194 m2), plesna dvorana (velika je 11,3 x 6,3 m oz. 77 m2) in fitnes studio ter več večnamenskih prostorov, ki se lahko uporabljajo za športne in druge dejavnosti.
Objekt je nadstandardno zasnovan, tako da se v njem lahko prirejajo tudi večje športne prireditve oz. tekmovanja ter družabne in kulturne prireditve.
V veliki športni dvorani je 495 sedežev na tribunah nad parterjem in 840 sedežev na štirih teleskopskih tribunah na parterju, skupaj 1335 sedežev. Za različne dogodke je možno postaviti še dodatne stole v parterju, tako da dvorana lahko sprejme tudi do 2300 obiskovalcev. Za vse obiskovalce je ob športni dvorani in v bližini dovolj urejenih parkirnih mest.
ŠPORT V ŠPORTNI DVORANI MEDVODE
Na spletni strani Zavoda za šport in prireditve Medvode (www.zzsp-medvode.si) je objavljen razpis za uporabo Športne dvorane Medvode v sezoni 2007/2008 in cenik storitev za novo sezono.
DRUGA ŠPORTNA PONUDBA
Badminton: Ob prostih terminih vam ponujamo možnost uporabe igrišč za badminton.
Namizni tenis: Ob prostih terminih vam ponujamo možnost igranja namiznega tenisa.
Športne zabave za otroke: Ponujamo vam možnost prirejanja športnih zabav za rojstni dan oz. drugih športnih zabav za otroke.
KONTAKT IN INFORMACIJE:
Zavod za šport in prireditve Medvode Ostrovrharjeva ulica 4 1215 Medvode
telefon:	01/36 26 220
GSM:	041/670 140
e-pošta: zavod. medvode@evj-kabel. net internet:	www.zzsp-medvode.si
AKTIVNO PREŽIVITE SVOJ PROSTI ČAS!
Šestnajst let na zemljevidu
Na predvečer dneva državnosti je bila na Starem gradu nad Smlednikom osrednja občinska prireditev ob tem prazniku. Organizatorja Občina Medvode in TOD Smlednik sta pripravila kulturni program,
po njem pa poskrbela tudi za zabavo ob kresu.
Smlednik - Mešani pevski zbor Sv. Urh in recitatorji KUD Smlednik so udeležence prireditve s pesmijo, recitali in kratkim kronološkim opisom dogajanj med osamosvojitveno vojno spomnili na zgodovinsko pomembnost dni, ki so sledili 25. in 26. juniju 1991, ko je Republika Slovenija sprejela novo ustavo ter razglasila samostojnost in neodvisnost. Trdna odločenost Slovencev, da se ne bodo vdali pritisku JLA, je pred šestnajstimi leti v desetih dneh vojne postavila Slovenijo na zemljevid sveta. Dobre-iga pol leta pozneje so jo priznale vse pomembne svetovne države, maja 1992 pa je bila sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Posledica razglasitve samostojnosti in neodvisnosti je tudi članstvo v Evropski uniji, v kateri je Slovenija kljub svoji majhnosti pomemben člen, slovenščina pa eden od uradnih jezikov unije.
Jani Mrak najboljši strelec na glinaste golobe

Log - Lovska družina Medvode je v soboto, 30. junija, na strelišču Log pod Rakovnikom priredila občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe.
Prvenstvo je bilo zaprtega tipa, na njem pa so poleg članov družine organizatorke tekmovali še člani lovske družine Šmarna Gora. Tekmovalci so nastopili v kategorijah članov in veteranov, najboljši trije iz vsake kategorije pa so se nato pomerili v velikem finalu. Jani Mrak, član LD Medvode, je v tekmi članov zadel osemnajst od dvajsetih golobov in zmagal, svoj dosežek pa je nato ponovil še v velikem finalu, kjer tudi ni imel pravega tekmeca.
Prve strele na tekmovanju je sprožil župan Stanislav Žagar, ki je kot najpomembnejšo lastnost dobrega strelca izpostavil hitre reakcije. Glinaste golobe v zrak namreč pošilja avtomat, strelec pa pred izstrelitvijo ne ve, v katero smer bo letela njegova tarča.
Peter Košenina
V Logu pod Rakovnikom so streljali na glinaste golobe.
Enaintrideset naselij, ki sestavljajo današnjo občino Medvode, je takrat pripadalo občini Ljubljana Šiška, leta 1994 pa postalo samostojna občina. Smlednik letos sodeluje v mednarodnem ocenjevanju krajev in naselij Entente florale. Slavnostni govornik, podžupan občine Medvode Leopold Knez, je ob tem izrazil upanje in željo, da bi mednarodna komisija, ki pride v Smlednik, naše kraje videla enako lepo, kot jih vidimo sami.
Peter Košenina
Obiščite našo novo spletno stran
www.gorenjskiglas.si
Dnevno sveže novice	\
Kažipoti	
Pisma bralcev	
Priloge	"■
Razvedrilo	\
-»več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno
-»novost Gorenjskega glasa od marca letos
-»zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, še brezplačne
Gorenjski Glas
Za vas beležimo čas
Katarina je izletniška točka
Krajevna skupnost Katarina je najvišje ležeča krajevna skupnost v občini in ima okrog 180 prebivalcev. Sestavljajo jo vasi Topol, Belo in Brezovica. To so predvsem izletniški kraji v osrčju Polhograjskih dolomitov, na prisojni polici pod Rogom, Goljekom in Sv. Jakobom.
Topol - Pogovarjali smo se s Cirilom Sušnikom, ki je drugi mandat predsednik Sveta KS Katarina, v katerem so še podpredsednik Milan Schwarzman ter člani: Anton Dobnikar, Valerija Zdešar in Žiga Kršinar.
Višje ležeče KS se ponavadi veliko ukvarjajo s cestno problematiko. Je tudi pri vas tako?
"Ceste so eden izmed problemov. Če se najprej ustaviva pri cesti Topol-Belo, ki je lokalna cesta, kar pomeni, da bi njeno ureditev morala financirati občina. Doslej je bil na tej cesti problem glede geodetske odmere, ker cesta ne poteka po prvotni trasi, ki je vrisana v katastru. Zbrali smo že soglasja, da se to reši, začetek del na tej cesti pa je uvrščen v občinski načrt razvojnih programov za leto 2009. Krajanom sem predlagal, naj razmišljajo o tem, da bi za cesto tudi sami zbrali nekaj denarja. Zanjo je narejen gradbeni projekt, ki gaje treba temeljito analizirati, da ne bo nepotrebnih stroškov, seveda pa ne na račun širine in kvalitete cestišča. Vrednost investicije je namreč ocenjena kar na okrog 750 tisoč evrov. Izračunal sem, da če bi prebivalci Bela dali tisoč evrov na hišo, bi cesto skozi vas do pod klanca naredili sami, vendar interes med krajani za to ni prav velik. Z občino bi se v tem primeru lahko sklenila pogodba, da bi denar le založili in ga potem dobili povrnjenega skozi neplačevanje različnih obveznosti do občine. Poleg asfaltiranja ceste, bi hkrati položili tudi kabel za kabelsko televizijo in internet.”
Druga cesta je cesta Osredkar-Dobje.
"Cesta je bila v planu za asfaltiranje že leta 1996. Dela so se takrat zaradi pomanjkanja denarja zaključila pri domačiji Osredkar z obljubo nadaljevanja, vendar se v desetih letih ni nič premaknilo. Cesto je treba dokončati. Denar je predviden v krajevnoskupniškem programu. Stroški urejanja makadamskih cest so res veliki.”
Ciril Sušnik, predsednik Sveta KS Katarina
Še tretja cesta: Suše-Tehovcc.
"Ta cesta se nadaljuje proti Studenčicam. Krajanom Tehovca jo je pozimi uspelo razširiti, posekali so drevje ob cesti, tako da so zemeljska dela končana. Treba jo je nasuti s peskom in dela nadaljevati skozi Suše. Gradbeni odbor je skupen z Vaško skupnostjo Tehovec. Cesta bo letos pripravljena za preplastitev, sredstev v proračunu pa ni.”
Kaj pa druge ceste?
"Imamo še nekaj cest, ki jih moramo sami urejati. Žalostno pa je, da imamo v KS veliko kamnolomov, peska, ki pa ga ne smemo nakopati za ceste, tako da ga je treba voziti od dru-
god. Občina namreč nima koncesije za noben peskokop.”
Kako pa imate urejen vodovod?
”Na Topolu in Brezovici imamo javni vodovod, ki je v lasti občine, upravlja pa ga Komunala Kranj. Vode je za zdaj dovolj. V načrtu pa jo imamo potegniti iz Drnovca, kjer je rezervoar že narejen. Na Belem pa imajo vaški vodovod, od katerega seje KS distancirala. Predlagali smo, da bi v odboru za ta vaški vodovod bil en član sveta KS, pa smo dobili negativen odgovor. Vse okrog vodovoda na Belem ureja Vladimir Bertoncelj. Zanimivo pa je, da mi že nekaj let na Topolu zahtevamo postavitev hi-dranlnih omaric. Ves čas nam na občini govo-l rijo, da so kupljene, da so celo v skladišču, dobimo pa jih ne. Postavili pa so jih na Belem, čeprav vodovod tam sploh ni občinski, ni prevzet in nima tehničnega pregleda. Odločili smo se kupiti tri omarice iz sredstev KS in jih že postavili. Denarja za to ni škoda. Še vedno pa potrebujemo vsaj pet omaric. Nasploh je to večni problem, da karkoli prosimo, zahtevamo, nikoli od Občine nismo dobili nobenega odgovora. Po dopustih bom tako na svetnike kot na medije naslovil dopis s konkretnimi podatki o številu dopisov, prošenj, ki smo jih poslali na občino, pa nismo dobili niti odgovora, kaj šele kaj drugega. To je problem, ki ga je treba razčistiti."
Katarina j c turistični kraj. Prenočišč pa ni.
"Povpraševanje je, ljudje tako iz Slovenije kot tudi iz tujine se zanimajo tudi prek interneta. Nekateri gostinci bodo sobe v kratkem začeli oddajati, a jih še vedno ne bo dovolj za en avtobus turistov, kar bi potrebovali. Občina bi k' temu lahko pripomogla s spremembo prostorskih aktov, da bi lastniki lahko obstoječe objekte preuredili ali zgradili nove za potrebe prenočišč.”
Maja Bertoncelj
Podružnico želijo še naprej
Topol - Podružnična šola je na Topolu že več kot 50 let. Trudijo se, da bi jo obdržali tudi v prihodnje. V letošnjem šolskem letu je bilo vpisanih 24 otrok od prvega do devetega razreda devetletke, jeseni jih bo pouk obiskovalo 22. Včasih je bilo otrok na tej podružnični šoli precej več. Poleg večjega števila otrok si želijo tudi še ene učiteljice, ki pa je Ministrstvo za šolstvo in šport ne financira.
"Prednost šole na Topolu so majhni oddelki, saj se učitelj lahko otroku posveti bolj individualno. Eksterna preverjanja znanja so pisali kar precej nad slovenskim povprečjem. Bi bilo prav, da se malce bolj pogleda na takšne šole po slovenskih vaseh, ker to so biseri krajev,” je povedala učiteljica Polona Kož-lakar. Šola dobro sodeluje s krajem. Pripravili so dve znani učni poti: Po sledeh divjega petelina in Po poti suhih hrušk in kraških pojavov.	M. B.
Vodovod Belo še ni prevzet
Bulo - Belo je idilična vasica na nadmorski višini 683 metrov. Vasje bila prvič omenjena pred nekaj več kot petsto leti, ko sojo sestavljale tri kmetije. Arhitekturno podobo so vse do danes ohranile skoraj v celoti. Domačija pr’ Lenart je spomeniško zaščitena. Posebno pozornost pritegnejo umetelno izrezljana vhodna vrata s portalom, ki nosi letnico 1858. So zaščitni znak Turistične zveze Medvod, zelena vrata glavnega mesta.
V vasici v Polhograjcih pa imajo ob večjem deževju oporečno vodo, ki jo je takrat treba prekuhavati. Vas Belo vodo sicer dobiva iz vaškega vodovoda. "Vodovod je še vedno v fazi dokončevanja, saj manjkajo še nekateri dokumenti, zato do prevzema še ni prišlo. Ko bo vse urejeno, bo upravljanje prešlo pod Komunalo Kranj. Poudariti pa je treba, da kadar se gradi vodovod, hi morali hkrati posvečati skrb tudi čiščenju odpadnih voda. Smo v Polhograjcih, ki so rezervat pitne vode, in ni opravičila, da se na odpadne vode gleda kot na nekaj, kar se nikogar ne tiče,” je pojasnil Vladimir Bertoncelj, predsednik gradbenega odbora za gradnjo vodovoda.	M. B.
Obiskovalce privablja narava
Katarino je Turistična zveza Slovenije dvakrat nagradila v kategoriji izletniški kraji. V tamkajšnjem
turističnem društvu se trudijo privabiti še več turistov.
Sv. Jakob. Cerkvica je z začetka 17. stoletja in je označena kot kulturni spomenik. /Foto: Ciril Sušnik
Topol - Turistično društvo Katarina ima že dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno okrog leta 1970. Ima nekaj več kot 40 članov. Drugi mandat je predsednica TD Katarina Polona Kožlakar: "Večji prireditvi, kiju organiziramo, sta Kostanjeva nedelja in prireditev 26. decembra na Sv. Jakobu na dan obletnice plebiscita. Sicer se trudimo tudi na drugih področjih. V lanskem letu smo izdali nov katalog, s Krajevno skupnostjo smo obnovili kapelico, dobili smo novo panoramsko tablo, ki jo je naslikal Vladimir Kovač. Naredili smo nekaj kažipotov, skupaj s Turistično zvezo Medvod imamo v načrtu nov propagandni material, saj je prva zgibanka o kraju že pošla, ter spletni portal.” gr\ Topol, ljudsko Katarina po cerkvi sv. Katari-Nirne, številni poznajo predvsem kot izletniško točko. Izletniki, ki se pripeljejo po dolini Ločnice, gredo na koncu doline mimo zaselka Knapovže. Tam so še danes ruševine topilnice, pod zemljo pa so rovi nekdanjega rudnika svinca in živega srebra. Rudnik je prvič omenjen že leta 1716, v njem so kopali rudo do prve svetovne vojne in potem še na koncu dvaj-
Lepo urejena turistična tabla pri šoli na Topolu
setih let. V dolino Ločnice se steka nekaj stranskih dolin, v katerih se skrivajo slikoviti slapovi, še posebno dolina Belega potoka daje prav visokogorski vtis. Zanimivo je tudi rastje, med katerim vidimo znani Blagajev volčin, kranjsko lilijo in nekatere druge vrste, običajne za više ležeča rastišča. Najbolj obiskani vrhovi v okolici so razgledna Grmada, Tošč in Brezovica oz. Sv. Jakob s svojo cerkvico. Obiskovalci se radi ustavijo tudi ob cerkvi sv. Katarine in gredo na razgledni Rog nad njo. Na vrhu je križ, njegova zgodovina pa sega v leto 1935, ko je bil v Ljubljani evharistični kongres in v spomin na ta dogodek so po slovenskih vrhovih postavljali križe. Pri vzponu na Topol iz Žlebov ali Golega Brda pa izletnike pričaka koničasti Jeterbenk, okoli katerega je spleten niz pripovedk.
Največ obiskovalcev je na Katarini spomladi in jeseni, več pa si jih želijo tudi poleti. K temu bi zagotovo pripomogla prenočišča, ki jih na Topolu trenutno še ni, bodo pa v kratkem. Kljub temu jih ne bo dovolj, da bi na Katarini prespal en avtobus turistov. V načrtu imajo namreč povezati se s turističnimi agencijami in pripraviti izlete. Obiskovalcem ponujajo možnost pohodništva, dobro gostinsko ponudbo in seveda pre-
lepo naravo. "Tisto, kar privablja, je narava. Tukaj ne pride v poštev množični turizem. Poleg tega, da nimamo prenočišč, je problem tudi pomanjkanje parkirnih mest, predvsem spomladi in jeseni,” zaključuje Kožlakarjeva.
Maja Bertoncelj
Smerokaz: pohodnik ima veliko izbire.
Na Grmado se lahko od kamnoloma odpravimo tudi prek Goljeka. Betonirani podstavki v gozdu pričajo o nemško-italijanski okupacijski meji, ki je bila določena leta 1941.
Obnovljena kapelica na Topolu
Vodohran - nova turistična točka
Obnovljen je sto let star prvi vodni zbiralnik v Medvodah, ki je Pri studencu.
Medvode - V sklopu občinskega praznika so odprli vodohran v Medvodah. "Letos mineva sto let, odkar si je dal zgraditi svoj vodohran Franc Jarc (Tosenkov), veleposestnik iz Medvod. Pri gradnji ene najlepših zgradb, Jarčeve vile, ki v središču Medvod še danes zbuja pozornost s svojo arhitekturo, je imel željo, da bi mu voda pritekla v vilo, kar seje tudi zgodilo,” je povedal Vladimir Bertoncelj ter dodal še
Na odprtju vodohrana sta bila tudi župan Stanislav Žagar in podžupan Leopold Knez, ki je odprl vrata vodohrana.
Kulturni program je pripravil KUD Medvode.
nekaj podatkov: ”Na prostoru, ki mu danes rečemo Pri studencu, je voda že od nekdaj pritekala na površje, treba jo je bilo le še strokovno zajeziti, speljati v vodohran. Ob vodohranu rastejo platane, ki dajejo poseben čar temu prostoru in so tudi zaščitene.”
Ob vodohranu so postavili tudi klopco in mizo, tako da bodo mimoidoči in prebivalci v teh poletnih mesecih lahko tam posedeli. "Menimo, da je to še ena nova turistična točka v občini Medvode. Notranji del vodohrana je bil
očiščen. V njem je bilo za okrog šest kubičnih metrov usedlin, različnih odpadkov. Bil je seveda tudi odkopan, saj se je pred tem videl le njegov zgornji del. Okoli vodohrana bo v prihodnje trava, čez vodo pa bo za lažji dostop mostiček," je pojasnil Branko Fišer, predsednik KS Medvode Center. Povedal je tudi, da načrtujejo vodo dati na analizo, in če se bo izkazalo, da je pitna, bodo najverjetneje naredili pipo, da si bodo mimoidoči lahko natočili kozarec čiste vode.	Maja Bertoncelj
Poskus abstrakcije ni najbolje uspel
Zbilje - V Galeriji Zbilje so v začetku junija odprli slikarsko razstavo udeležencev likovnega tečaja, ki poteka v organizaciji KUD Zbilje. To je bila že njihova druga razstava, na kateri so svoja dela predstavili udeleženci nadaljevalnega tečaja, teh je bilo 16, in začetniki, ki jih je bilo sedem. "Likovni tečaj je namenjen vsem, ki želijo pridobiti osnovno likovno znanje. Odločili smo se tudi za nadaljevalni tečaj, saj so udeleženci želeli pridobiti še več znanja. Bil je poskus abstrakcije, ker pa to ne ustreza vsakomur, sem vesela, da je večina udeležencev nadaljevalnega tečaja našla svoj osebni slog, ki ga sedaj lahko razvijajo naprej. So zelo pridni in veliko delajo tudi doma ter mi potem prinesejo pokazat,” je povedala mentorica, diplomirana slikarka Renata Grmovšek, ki je poudarila, da njena vloga ni, da bi za tečajniki kaj popravljala, ter dodaja: "Ne popravljam za njimi. Dober andragog skuša le razložiti. Razstava je pokazala, da je udeležencem uspelo narediti dobre slike.” Nekaj razstavljenih slik je vendarle bil poskus abstrakcije, večina pa ima še vedno raje motiviko rož in narave. M. B.
Redna košnja ohranja travnike zdrave
Vaše - Ročne košnje travnikov in planin današnja mladina skorajda ne pozna več, zato so se v Turističnem društvu Vaše-Goričanc odločili pripraviti prikaz košnje, kot je bila videti pred iznajdbo današnje kmetijske mehanizacije. V soboto, 30. junija, seje v Vašah pet koscev lotilo Kminčeve planine, ki so jo zaradi zahtevnosti sicer kosili le ob velikem pomanjkanju sena. Pred desetletji so travnike in planine kosili nekoliko kasneje, ko so trave in travniške rože že odvrgle svoje seme, kar je kravam popestrilo prehrano. Redna košnja ohranja travnike in planine zdrave, saj preprečuje zaraščanje z grmovjem in drevjem. V TD Vaše-Goričane so prvo košnjo pripravili bolj za pokušino, upajo pa, da si bo dogodek prihodnje leto prišlo pogledat več ljudi in da bi ta prikaz sčasoma postal čisto pravi praznik. P. K.
Kosili so Kminčevo planino.
Renata Grmovšek je zadovoljna z deli, ki so jih naredili udeleženci začetnega in nadaljevalnega likovnega tečaja.
Življenjska zgodba Jorasovega Janka
Pri Društvu Slovenski center za ustno zgodovino je izšla knjiga, ki predstavlja življenjsko zgodbo
Janka Šetinc iz Zbilj.
Zbilje - Knjiga je izšla že konec preteklega leta, javno pa sojo predstavili sredi junija. Nastajala je tri leta, zanjo je bilo posnetega za 15 ur gradiva. Zbrana in zapisana je bila po metodi ustne zgodovine, poleg slikovitih podatkov o življenju v Zbiljah z okolico v preteklosti na 156 straneh prinaša tudi življenjsko izkušnjo posameznika. Na koncu knjige je slovar narečnih in redko rabljenih besed, priložena ji je tudi zgoščenka.
Kdo je Janko Šetina?
Osrednje mesto v knjigi ima življenjska zgodba Janka Šetine, ki so jo zbrale, zapisale in uredile Nataša Pust, Irena Špenko in An-vlreja Burja Čerin. Izbor pripovedovalca ni *il naključen. "Janka Šetino smo kot pripovedovalca spoznali že pri raziskavi o življenju ob Savi pred gradnjo Hidroelektrarne Medvode in po njej. Njegov bogat in zelo živ način pripovedovanja ter velik obseg konkretnih podatkov sta nas nagovorila, da mu posvetimo še več pozornosti. Janka odlikuje tudi angažirana vpetost v lokalno okolje, saj je vse življenje sodeloval v različnih društvih. Pomembna je tudi njegova pripravljenost in pogum, da svoje spomine deli z drugimi ljudmi,” je pojasnila Nataša Pust.
Janko Šetina je v obsežnem triletnem projektu sodeloval v celoti prostovoljno in z veliko odgovornosti in entuziazma. Za njegovo sodelovanje v projektu in društvu nasploh ter za izkazano zaupanje so se mu v društvu zahvalili in ga imenovali za prvega častnega člana Društva Slovenski center za ustno zgodovino.
Jerasov Janko ob predstavitvi knjige: "Ne morem verjeti, da je to res.”
Janko Šetina je bil rojen leta 1934 v Zbiljah. Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku, zaradi druge svetovne vojne je bilo šolanje večkrat začasno prekinjeno. Izučil seje za čevljarja, a tega poklica ni dolgo opravljal. Njegova prva daljša zaposlitev je bila v trgovskem podjetju Galeb Ljubljana, kjer je bil voznik, nato je dobil delovno mesto v Colorju v Medvodah in tam ostal vse do upokojitve. Še vedno je aktiven član nekaterih društev. Z ženo rada hodita v hribe, na izlete in se zanimata za stare običaje.
Knjiga mu pomeni veliko
Da se je vse skupaj začelo povsem spontano, poudarja tudi Janko Šetina: "Povedal sem jim veliko o svojih mladih letih, potem pa so rekle, da bi bilo to zanimivo za knjigo, in me vprašale, če bi sodeloval. Knjiga mi veliko pomeni, ne morem verjeti, daje to res. Vedno sem živel na deželi, med preprostimi in kmečkimi ljudmi.” Janko pravi, da ima v glavi podatkov še za
eno knjigo, a seje ne bi več lotil, saj je že za to prebedel veliko noči. "Najpomembnejši del v knjigi je moje otroštvo. Tudi to, kako je bilo, ko sem krave pasel. Vse, kar sem pripovedoval o svojem življenju, je namenjeno našim zanamcem. Moj življenjski moto je sloga in prijateljstvo. V življenju je pomembno, da se družiš z drugimi ljudmi, da pomagaš človeku in on tebi,” je še povedal Šetina.
Naslednja življenjska zgodba v knjigi čez dve leti
Več o razlogih za prvo knjigo, ki jo je izdalo Društvo Slovenski center za ustno zgodovino, je povedala predsednica društva Andreja Burja Čerin: "Ob ustanovitvi društva smo želeli izvedeti čim več takšnih življenjskih zgodb, spominov in če se le da, jih potem tudi izdati. To je zelo zahtevno delo in naša želja ostaja, da bi kakšno življenjsko zgodbo izdali vsaj na dve leti. Naslednja bo zagotovo iz katerega drugega kraja naše občine, v glavni vlogi pa bo najverjetneje ženska. Naša prva knjiga je zelo obsežna. Razmišljamo, da bi prihodnjič v eni knjigi hkrati izdali dva intervjuja.” Burja Čerinova še poudarja, da ima knjiga veliko vrednost za poznavanje zgodovine vsakdanjega življenja v naših krajih, ne smemo pa pozabili, da prinaša le subjektiven - Jankov - pogled na zgodovino in ne objektivne slike preteklosti, ki bi bila splošno sprejeta.
Pri Društvu Slovenski center za ustno zgodovino so s knjigo želeli spodbuditi zanimanje za ustno zgodovino, zato so knjigi dodani tudi trije članki, kjer je opisana metoda zbiranja življenjske zgodbe. "Upamo, da bo knjiga Jerasov Janko tudi v drugih lokalnih okoljih po Sloveniji nagovorila ljubiteljske ali profesionalne zbiralce zgodovine, da zabeležijo življenjsko zgodbo katerega od zanimivih lokalnih pripo-
vedovalcev. Tako bomo s skupnimi močmi dopolnjevali podobo naše zgodovine oziroma domoznanstva,” je za konec povedala Pustova. Knjigo lahko kupite v Tbrističnem biroju Medvode in v knjigarni Čitanka. Sredstva, zbrana od prodaje, bodo namenjena izključno kritju stroškov izdaje knjige. Maja Bertoncelj
BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE?
MERITVE OPRAVLJAMO Z GRS SPREJEMNIKOM
C
□40840498
Geodetski biro Ema Huth d.o.o. e: geodetskibiro@siol.net
www.geodet8klbiro-huth.8l
^ribi^riet^
Vse potrebne informacije o Izletih v gore.
KOLOVOZ, d.o.o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564
VODOVODNE INSTALACIJE
Primož Maček, s.p., Zg. Pirniče 19/A, Medvode GSM: 031/378-882
•	obnova kopalnic, menjava pip
•	servis vodovodne instalacije
Ohranjajo spomin na Aljaža
Na enajsti akademiji Gorniškega kluba Jakoba Aljaža so tokrat podelili 35 častnih znakov tistim, ki so v lanskem letu prehodili Aljaževo spominsko pot.
Zavrh - Na prvo julijsko soboto so se pred Aljaževo domačijo v Zavrhu zbrali številni pohodniki iz Slovenije in celo tujine, ki ohranjajo spomin na triglavskega župnika, glasbenika, narodnega buditelja in graditelja slovenskih gorskih postojank. Letos mineva 80 let od njegove smrti. Gorniški klub Jakoba Aljaža, ki letos praznuje desetletnico, je namreč tam pripravil tradicionalno akademijo, na kateri so podelili častne znake tistim, ki so v lanskem letu prehodili Aljaževo pot od doma do doma.
Letos je častne znake prejelo 35 pohodnikov iz različnih koncev Slovenije in celo iz tujine, med njimi pa so bili seveda tudi Medvoščani. Franci Lavrinc iz Zgornjih Pirnič in Tatjana Burgar iz Zbilj sta spominsko gorniško pot prehodila prvič, Ljudmila Cvek iz Medvod drugič, zakonca Štefanija in Milan Petač iz Zgornjih Pirnič sedmič, Janez Kocjan - Janko iz Medvod pa je desetič opravil Aljaževo spominsko pot. Kot pravi predsednik Gorniškega kluba Jakoba Aljaža Tomaž Mis, so z udeležbo zelo zadovoljni: ”V prvih letih so
Dovški župnik France Urbanija, podžupan Leopold Knez, častni predsednik Zveze gorniških klubov Skala Tone Jeglič in predsednik Gorniškega kluba Jakoba Aljaža Tomaž Mis so k malemu Aljaževemu stolpu pred domačijo v Zavrhu, prvi točki spominske poti, položili venec.
Štefanija in Milan Petač: "Aljaževo spominsko pot sva prehodila sedemkrat, le še malo nama manjka, dajo v celoti prehodiva še osmič. Že pred tem sva veliko hodila v hribe. Mnogo pohodnikov sva spoznala, vedno jim rečeva, da sva Štefka in Milan, pa ne Kučan, haha. Pred leti, ko so oblikovali Aljaževo pot od doma do doma, sva si rekla, zakaj ne bi še tega prehodila. Pot je zelo lepa, na nekaterih delih tudi težka, zato moraš biti dobro pripravljen. Še zlasti ko se, na primer, odpraviš na Triglav ali Storžič, ki sta najbolj zahtevna dela poti. Tradicijo bova držala, dokler naju bodo nosile noge. Šmarna gora je najina dnevna relaksacija, sicer pa so nama v zadnjem času še posebej pri srcu poti, ki niso markirane.”
Franci Lavrinc: "Prvič sem prehodil Aljaževo pot. Slišal sem za to možnost, pa se mi je zdela zanimiva in zabavna. Če jo nameravam še kdaj prehoditi? Nikoli ne reci nikoli. Nekoč pa si želim celotno pot prehodili naenkrat, v enem kosu. Hoja v hribe se mi zdi super za sprostitev.”
to'
J At.
Lfa
spominsko pot po večini opravljali le člani kluba in nekateri občani, akcija pa je nato presegla meje občine in celo države.” Med dobitniki častnih znakov so bili namreč tudi štirje Hrvati, sicer pa je v vseh teh letih spominsko pot prehodilo okoli dvesto pohodnikov. ”Še posebej pa smo ponosni na to, da se na to pot podata tudi dovški župnik France Urbanija in častni predsednik Zveze gorniških klubov Skala Tone Jeglič," je dodal Mis.
Po akademiji, ki so jo s skladbo Oj, Triglav, moj dom družno zaokrožili Mešani pevskL zbor Sv. Urh iz Smlednika, Mešani pevski zbc$> KD Jakoba Aljaža iz Medvod in Oktet Lipa iz KUD Otona Župančiča, je na Šmarni gori sledila še sveta maša, ki jo je daroval dovški župnik.	Ana Hartman
Na srečanju prek tristo upokojencev
Valburga - Junija je na vrtu gradu v Valburgi potekalo tradicionalno srečanje upokojencev iz Medvod, Smlednika in Pirnič. Tokrat je organizacijo prevzelo DU Medvode, po ocenah predsednika Jožeta Goloba pa seje na letnem srečanju zbralo okoli 340 upokojencev. "Vsa tri upokojenska društva v občini imajo skupaj sicer skoraj 1.800 članov, vendar smo z udeležbo kljub temu zadovoljni. Verjamem, da bi prišlo še več upokojencev, vendar je nekaterim ta lokacija preveč odročna,” je povedal. Na srečanju so zbrane nagovorili župan Stanislav Žagar, predsednik zveze upokojenskih društev Slovenije Vinko Gobec, predsednik osrednje pokrajinske organizacije zveze društev upokojencev Ljubljana Marjan Sedmak in predsednik občinskega odbora DeSuS Feliks Ježek. Organizatorji so poskrbeli tudi za krajši kulturni program, ki gaje z recitacijami obogatil Polde Bibič, in živo glasbo. "Naš namen je bil tudi tokrat, da poskrbimo za druženje upokojencev. Sicer pa posamezna društva skozi vse leto z različnimi dejavnostmi skušamo članom obogatiti preživljanje prostih trenutkov,” je še dejal Golob. A. H.
Imela je smolo s parcelo
Marta Bukovec je letos državna podprvakinja v košnji. Konec avgusta bo nastopila
na evropskem tekmovanju.
Osolnik - Marta Bukovec je na državnem tekmovanju v košnji v Dupljah pri Naklem osvojila drugo mesto, tako da ji ni uspelo ubraniti zmage na lanskem tekmovanju, ki je potekalo sploh prvič. "Imela sem smolo s parcelo. Vsak tekmovalec pred nastopom žreba parcelno številko. Izžrebala sem parcelo, na kateri je bilo veliko krtin. Predvsem tistih bolj na sredini nisem videla, tako da jih pred nastopom nisem počistila. Poleg tega ni dobro, če se mečka trava. Če ne bi imela te smole, bi mi verjetno uspelo zmagali. Med nastopom sem morala celo brusiti koso, česar ponavadi ne delam,” je pojasnila Marta Bukovec, ki je bila sicer po času najhitrejša, slabša pa v čistoči. L’Po času sem zmagovalko prehitela za okrog *et sekund, po oceni čistoče pa za njo zaostala za nekaj več kot 20 sekund. Imela sem tudi osem sekund slabši čas kot lani. Letos sem 35 kvadratnih metrov pokosila v minuti in 37 sekundah. Kosili pa smo otavo, veliko od 20 do 30 centimetrov.”
Tekmovanja se je udeležilo pet kosic, zmagala pa je Prekmurka. Vseh pet se jih je uvrstilo tudi na evropsko tekmovanje, ki bo konec avgusta v Salzburgu. Poleg tega pa še deset koscev izmed 18, kolikor jih je tekmovalo v
Marta Bukovec med košnjo na državnem tekmovanju v Dupljah. Foto: Stojan Saje
Dupljah. Za nastop na tekmovanju še zbirajo gledalce, zato ni bila presenečena, da jih je sponzorska sredstva. Bukovčeva še pravi, daje bilo letos na tekmovanju več kot lani. tekmovanje koscev zelo zanimivo tudi za	Maja Bertoncelj
Na mivki najboljša Ograja
Dragočajna - Turistično društvo Dragočajna-Moše je v soboto, 23. junija, na igrišču za odbojko na mivki v avtokampu organiziralo turnir v tem priljubljenem športu, na katerem se je pomerilo deset rekreativnih ekip. Zaradi manjšega števila prijav od načrtovanega so organizatorji sistem igranja na izpadanje spremenili v turnirskega, ekipe so v predtekmovanju igrale na dva, v finalu pa na tri dobljene nize. Osem ur trajajoče tekmovanje so najbolje odigrali Izidor, Jože in Spela iz ekipe Ograja, ki so v finalu ugnali ekipo Jaka, Jure, Miha. P. K.
Na Ciprnik in od Jasne do Tamarja
Medvode - Planinsko društvo Medvode je tako kol vsako leto tudi letos v počastitev praznika občine Medvode organiziralo dva izleta. Prvi, daljši, je bil na 1745 metrov visoki Ciprnik v Julijskih Alpah -skupina Jalovca, drugi pa od Jasne do Tamarja. Obeh izletov se je skupaj udeležilo okrog 150 pohodnikov, na Ciprnik jih je šlo nekaj čez 50. Izlet se je končal z druženjem v domu v Tamarju, zapel je Lovski pevski zbor Medvode. Na poti nazaj so se ustavili še pri spomeniku Jakoba Aljaža na Dovjem.
M. B„ foto: Dominik Košir
Pletarstvo in klekljana čipka
Predstavitvi domače obrti v Žlebeh je sledil koncert Ljubljanskega okteta
v cerkvi sv. Marjete.
Ana in Franc Mihovec sta pojasnjevala, kako se izdeluje košare in čipke.	Ljubljanski oktet
Žlebe - V TD Žlebe-Marjeta so tudi letos v mežnariji pripravili predstavitev domače obrti, ki ji je sledil koncert priznanega Ljubljanskega okteta. "Danes predstavljamo pletenje košar in čipkarstvo. Veseli smo, da bo po tem nastopil Ljubljanski oktet. Prireditev letos poteka drugič in bo ostala v našem programu tudi v prihodnje,” je povedala Olga Verovšek, predsednica TD Žlebe-Marjeta.
Domačo obrt sta predstavila domačina Franc in Ana Mihovec. Franc Mihovec je pletarske izdelke vseh vrst začel izdelovati po upokojitvi. Tega rokodelstva se je naučil sam. Vzorci na izdelkih in izbrani materiali pričarajo svojevrstno igro zanimivih vzorcev. Poleg pestrosti barv nas s svojo ljubkostjo očarajo manjši izdelki in s svojo trdnostjo prepričajo veliki. "Ko
sem šel v pokoj, nisem imel kaj početi, brez dela pa nikakor nisem mogel biti. Začel sem razmišljati, kaj bi začel delati. Enkrat mi je rekla žena, daj, naredi en koš, ker nimamo nobenega za seno. Pa sem se ga lotil, a mi ni uspel. Potem pa mi je šlo vedno bolje. Največ vzorčkov in te kombinacije sem dobil s Tekstilne, saj sem bil v tkalnici za mojstra in nadarjen za razne vzorce, ki sem jih tudi sestavljal, in to mi pride prav tudi pri pletarstvu,” pravi Franc Mihovec, ki še dodaja, da delo ni zahtevno, ko se ga enkrat navadiš.
Njegova vnukinja Ana je začela klekljati konec osmega razreda. Dve leti se je klekljanja učila na Ladji, sedaj pa dela sama. "Zahteva pa čipka veliko truda, ur in znanja, saj se vsaka napaka pozna,” pojasnjuje Ana Mihovec. V
štirih letih odkar kleklja, je ustvarila že vrsto različnih izdelkov iz čipke, od prtičkov, nabožnih podob do voščilnic različnih oblik.
Po razstavi je bil koncert Ljubljanskega okteta, ki letos praznuje 35 let delovanja. Danes je eden najbolj reprezentativnih izvajalcev komorne glasbe pri nas. "V prvem delu smo pripravili sakralni program, od Gallusa do slovenskih skladateljev, v drugem delu pa je program slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki so eden pomembnejših delov oktetovega repertoarja. Začeli bomo s tremi domoljubnimi znane glasbene družine Ipavec,” so razložili člani okteta, ki imajo v jubilejnem letu še posebej veliko koncertov in bodo gostovali po vsej Sloveniji.
Maja Bertoncelj
Obudili spomin na roparske viteze
Pohoda Po poteh roparskih vitezov se je tudi letos udeležilo veliko pohodnikov. Novost so bili vitezi lokostrelci na Branovcu.
Preska - V Preski je bil tudi letos zbor udeležencev pohoda "Po poteh roparskih vitezov”, ki gaje organiziralo TD Žlebe-Marjeta. "Pot je speljana tako kot ponavadi, torej gre mimo Bonovca do cerkve sv. Marjete, kjer se nam je pridružilo še kar nekaj pohodnikov, ter naprej na Jetrbenk, nato pa proti cerkvi sv. Jakoba na Petelincu in do kmetije Branovec,” je povedala Olga Verovšek, predsednica TD Žlebe-Marjeta. Namen prireditve je obuditi spomin na roparske viteze Hertenberge ter seveda promovirati Žlebe in pokazati kulturne, zgodovinske in etnološke znamenitosti. Čeprav je bila pot enaka kot lani, pa je organizator vseeno poskrbel za nekaj novosti. Najbolj zanimiva je bila zagotovo predstavitev vitezov lokostrelcev na Branovcu. Novost je bila tudi zastava Hertenbergov. "Letos smo pohod začeli že ob osmi uri zjutraj, da se izognemo vročini. Udeležencev je bilo sicer nekoliko manj kot lani, verjetno zaradi tridnevnega praznika, sicer pa smo z udeležbo kljub vsemu zelo zadovoljni, predvsem zato, ker so udeleženci različnih starostnih skupin. Zelo veliko je novih, jedro pa tvorijo pohodniki, ki prihajajo vsako leto,” je pojasnila Verovškova ter dodala, da bodo pohod organizirali tudi prihodnja leta: "Mislim, da je pohod vsem prirasel k srcu, da se tukaj zares najde zaklad lepe narave, prijateljstva in druženja.” Maja Bertoncelj
Pohodniki so se letos lahko preizkusili v streljanju z lokom, ki so ga predstavili "vitezi lokostrelci".
Irci navdušeni nad borovničkami
Konec junija je Turistično društvo Dragočajna-Moše v tamkajšnjem kampu pripravilo Slovenski dan.
Dragočajna - Na zadnjo junijsko nedeljo je bilo v kampu v Dragočajni še posebej pestro. TD Dragočajna-Moše je prvič organiziral Slovenski dan v Dragočajni, s katerim so gostom kampa in okoličanom skušali približati lokalno hrano. Mize so se šibile pod posodami jedi in pijače, ki so jih pripravile domače gospodinje: višnje v žganju, rožičeva potica z jabolki, skutin zavitek, pehtranova, potratna in orehova potica, domač kruh, krhljeva voda, flancati, kislo mleko, skutini štruklji, buhteljni, medla, iričet, domači med, borovničev liker, pelinovo Sganje, medica ... "Medtem ko so gosti nekatere naše domače dobrote poznali, o drugih še slišali niso. Ircem so se, denimo, zdele zelo zanimive borovničke, Nizozemcem so se zdele zelo okusne slaščice, še zlasti potičke. Nemci
so bili navdušeni nad ričetom, ki so ga Irci poznali že prej,” je povedal predsednik TD Dragočajna-Moše Miloš Jenko.
Gostje kampa pa niso spoznali le jedi in pijač, pač pa tudi delček kulture in običajev. Folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora jim je prikazala gorenjske in belokranjske plese, zaigrali so tamburaši iz Reteč, program pa so popestrili še Smleški pritrkovalci. Po besedah Miloša Jenka bo Slovenski dan v Dragočajni postal tradicionalen. "Organizacija takšnih prireditev poveže tudi domačine, saj je pri tem aktivno sodelovalo kar 40 krajanov iz Drago-čajne in Moš. Pri organizaciji so nas prijetno presenetili mladi, izkazalo se je, da tudi njim lahko prepustimo določene stvari,” je dejal Jenko.	Ana Hartman
Slikovna uganka
Kako dobro poznamo našo deželo?
V	tokratni številki Sotočja vas sprašujemo, kje je nastal slikovit posnetek s skalo v ospredju. Odgovore nam pošljite do konca avgusta na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in nagradili.
V	prejšnji številki smo vas spraševali po gostišču, ki se ponaša kot najstarejše s to dejavnostjo daleč naokoli. Spraševali smo tudi, kdaj so se preselili na drugo stran ceste. Pravilno je odgovorila tudi Fani Križaj iz Rakovnika. Odgovor se glasi: Na sliki je gostilna Anton Dobnikar, Topol Katarina. V novi objekt so se preselili pred 40 leti. Nagrado vam bomo poslali po pošti.
Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik.
Domačini so pripravili dva kotla ričeta na odprtem ognju.
Kristina & Jani KOZJEK
Trnovec 9,1215 Medvode tel.: 01 361 11 42, gsm: 041 73 12 63 I
•	SOBOTNA IN NEDELJSKA KOSILA |
•	DOMAČE JEDI TUDI PO NAROČILU l
•	VELIK IZBOR DOMAČIH SLADIC |
Gostilna MIHOVEC
Petač Jernej s.p.. Zg. Pirniče 54, 1215 Medvode
Tel.: 01/362 30 60,031/684 434,
gosti I na. mihovec @ siol.net
V mesecu juliju gobove jedi (jurčki, lisičke) lahke morske jedi
Vino meseca julija:
ŠČUREK - Stara brajda
Vsak petek in soboto živa glasba
TURISTIČNA AGENCIJA
Zbiljska C. 8 (PRI OKREPČEVALNICI STANI
tel.: 01/361 75 16 www.triton-turlzem.si e-pošta: trlton.turizem@siol.net
ČE HOČETE KAM, PRIDITE K NAM!
Ljudje in dogodki -----------
Upevanje kresnic in kresovanje na vodi
Zbilje - Kulturno umetniško društvo Zbilje je že sedmo leto zapored na kresni večer na dobravi Zbiljskega jezera organiziralo kresovanje. Večerje bil v znamenju poljskih kresnic in razstave slikarke Emi Vega pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, Jage babe, druženja, izmenjave vaških čenč ter novic, domačih dobrot, kresa na vodi in nastopa glasbene skupine Dolina odmeva.
Prireditev seje sicer začela že 21. junija s prižiganjem sončnega ognja, nadaljevala pa 23. junija z upevanjem kresnic pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. Nastopile so Polončiče, prizorišče pa so popestrile umetniške zbirke Emi Vega s tematiko angelov in vilinskih bitij. Tretji dogodek, kresovanje, je potekal na dobravi Zbiljskega jezera. Sestavljeno je bilo iz dveh delov. V prvem delu vodne kresnice oziroma 12 parov v 12 čolnih vesla z baklami in prižge ogenj. Drugi del se odvija na kopnem, povezava med obema pa je Jaga baba, ki na kresni večer pride iz vode. Z Jago babo so včasih otroke strašili, da ga lahko ugrabi in požre, če se sam potepa ob vodi. Še preden seje 12 parov podalo do kres-
u ' . h	'
ne piramide na jezeru, je ta zagorela, kar pa ni pokvarilo razpoloženja med številnimi obiskod valci. Kresovanje se je končalo s kresnim rajanjem ob spremljavi glasbene skupine Dolina odmeva in pokušino domačih dobrot, med katerimi je bil tudi zvarek gmajnskega dedca. Kot je povedal, so v njem same "recnije”, same rož-ce. Navdih za organizacijo kresne noči je KUD Zbilje dobilo iz lokalnih ljudskih izročil.
Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina
Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52
ODPRTO:
pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 - 12.00	- _v
UREJENI GREMO NA MORJE ...
S tem oglasom vam podarjamo
5 % popusta do 14. septembra 2007
(ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege)
ikVTO JAM/S/l/r
■	d.o.o.	'
Avtoelektrika in avtomehanika
Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041 /56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net
Diagnostika vseh tipov vozil!
Bosch servis!
|novo^novo^novo|
Gostilna in picerija Dare na Jeprci
NUDIMO:
• DOPOLDANSKE MALICE 3 EUR •PICE od 3,90 EUR dalje •KOSILA-JEDI NA ŽARU
Odprto od 8. - 23. ure
Š K A IGRALA
Odp
_	■ ,	, , ..	. m	ZAPOSLIMO:
SePVIS Klimatskih naprav! M • strežno osebje • kuharja • gosp. pomočnice
Preklopili sanje na dejanje
V Smledniku je od 25. junija do 1. julija potekal oratorij z naslovom Preklopi sanje na dejanje. Osrednja zgodba je bila navezana na življenje pred 4000 leti, izluščena pa je iz Jalnovih Bobrov. Prikazala
nam je življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju.
Na sobotnih večernih srečanjih smo se animatorji na oratorij temeljito pripravljali skozi vse leto. Ideje, kaj narediti in česa ne, kaj si lahko privoščimo in česa ne, so kar letele iz nas. Še posebno zadnjih štirinajst dni smo morali biti zelo dejavni. Treba je bilo vse pripraviti, postaviti kolišče, pospraviti prostore ... in končno - prišel je ponedeljek, 25. junij, ko smo dočakali "naše" otroke. Kar osemdeset jih je prišlo. Bili so tako polni energije, da smo jih komaj krotili. Vendar se z lepo besedo daleč pride. Najprej smo se naučili oratorijsko himno z naslovom Preklopi sanje na dejanje, ki nam je ob koncu oratorija šla že bolje kot kateremukoli ■boru.
Hitro so minevali dnevi našega oratorija. Vsako jutro smo se zbrali ob deveti uri in ob petju himne dvignili oratorijsko zastavo. Kot se za oratorij spodobi, smo se priporočili Bogu, potem pa smo animatorji zaigrali prizor iz igre o Ostrorogem Jelenu. Potem smo se razdelili po skupinah in se odpravili na kateheze, kjer smo se pogovarjali o igri, simbolih, ki smo jih izluščili iz igre, se igrali ... Po katehezah so bile na vrsti delavnice od fotografske, novinarske, glasbene, frizerske, plesne, nogometne, eksperimentalne, gledališke, kako preživeti v divjini pa vse do jahalne, kije otroke najbolj navdušila. Čez dve uri, ki sta minili, kot bi mignil, smo se odpravili v cerkev, kjer smo počastili Jezusa in zapeli nekaj
Otroci so se najbolj veselili vodnih iger in gasilcev.
pesmi. Vsi so že bili lačni in potrebni energije, ko so se zagnali kosilu naproti v KUD Smlednik. Po kosilu so bile na vrsti "velike igre”, ki so bile vsak popoldan drugačne, otroci pa so se najbolj veselili vodnih iger in gasilcev, ki so z njimi prišli. Podali smo se tudi v lov na zaklad, kije že
dolga leta skrit nekje v okolici Starega gradu, in ga seveda tudi našli.
Oratorij smo zaključili s sveto mašo, pri kateri smo sodelovali vsi udeleženci.
Pa povzemimo vse skupaj: preklopili smo sanje na dejanje!	Smleški animatorji
Razstava učencev o domačem kraju
' Medvode ■ V mcdvoški knjižnici so učenci 4. razreda osnovne šole Medvode na ogled postavili slikovito razstavo o svojem domačem kraju, ki je nastala med raziskovanjem krajev v občini Medvode. Izdelali so plakate in likovne izdelke, na katerih so predstavili turistične zanimivosti, nikakor pa niso izpustili znanih osebnosti. Celo mentorji so bili presenečeni nad poglobljenim delom učencev in njihovimi lepimi izdelki, ki so bili v knjižnici na ogled do konca junija. Učenci so o občini izvedeli marsikaj novega, tako da bi že znali dati kakšen nasvet turistom ter jim seveda o znamenitostih tudi kaj povedati. M. B.
Učenci so na razstavi prikazali, da so se o občini, v kateri živijo, veliko naučili.
,mt
Kresniček na odru na Senici
Sp. Senica - KUD Fran Šaleški Finžgar Senica je v sodelovanju z OŠ Medvode pripravil otroško spevoigro skladatelja Radovana Gobca z naslovom Kresniček. Odigrali so jo na odprtem odru pred Domom KS.
Zgodba pripoveduje o Kresničku, ki gaje lepota lastne lučke tako zaslepila, da je postal ošaben in je zelo rad nagajal svojim prijateljem. Njegova ošabnost pa je bila hitro kaznovana: izgubil je namreč lučko. Tako seje pričela pot Kresnička, ki obišče najprej svoje prijatelje, rože, slak, polža in pri njih išče svojo lučko. Na poti sreča marsikoga, vendar mu ne zna nihče pomagati. Ko Kresniček spozna, zakaj je tako kaznovan, se zgodi nekaj nepričakovanega. Sončni žarek mu vrne lučko in Kresniček obljubi, da bo odslej pazil na svoje obnašanje in bo spoštoval vse okoli sebe. V otroški spevoigri je nastopilo okrog šestdeset otrok, precej ravno s Senice. M. B., foto: Peter Košenina
Najboljši učenci pri županu
■ v
Župan Stanislav Žagarje sprejel 35 učencev, ki so vsa leta šolanja končali z odličnim uspehom ali
so bili uspešni na posameznih področjih.
Medvode - ”Da imamo toliko uspešnih učencev, pomeni, da so otroci pridni. To so otroci, ki tudi v srednji šoli ponavadi dobro izdelujejo, seveda pa upam, da to v tem norem kapitalističnem svetu pomeni tudi uspeh v poslu, ki se ga bodo lotili. Na žalost to dvoje ni vedno povezano. So pa zagotovo na dobri poti, saj so pokazali, da imajo dobre delovne navade, kar pa največ šteje. Odločijo naj se za tisto smer, ki jih veseli,” je povedal medvoški župan Stanislav Žagar. Najboljši učenci so dobili vsak po sto evrov, ki so se jih seveda zelo razveselili.
Kdo so letos najboljši učenci? Iz OŠ Medvode so vsa leta šolanja z odličnim uspehom končale:
Lara Dular, Ana Gaber. Patricija Kcrč, Vesna
Nuždič, Ana Katarina Petek (prejela tudi zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz angleščine), Anja Plešec in Polona Tomšič. Iz OŠ Pirniče: Sara Dolenec, Nejc Grenc, Blaž Grilj, Erik Jurman, Aleš Kern, Eva Knez, Nika Knez, Nika Lobe. Manca Stare. Matic Šubic, Tamara Trunk. Iz OŠ Preska so bili vsa leta odlični: Ana Barle. Miha Čarman. Janez Dobnikar, Liza Duhovnik. Špela Hafner. Edita Hasanovič. Nika Markovič, Filip Miklavčič, Alja Premože. Mojca Šušteršič (prejela tudi zlato Proteusovo priznanje iz znanja biologije). Iz OŠ Simona Jenka Smlednik: Klemen Berlec, Tjaša De Reya, Katja Kozjek, Ema Potočnik in Nina Smole. Nina Žavbi
Kunaver je prejela zlato priznanje na tekmovanju iz Vesele šole. Za izredne dosežke na literarnem področju je nagrado dobila tudi Saša Lenardič iz VIZ Smlednik.	i
”Za biologijo meje navdušila zanimiva snov. V življenju bi rada postala medicinska sestra ali zdravnica. Vpisala sem se na škofijsko klasično gimnazijo,” je povedala Mojca Šušteršič. Ana Katarina Petek, ki se v prostem času ukvarja z baletom, pa se rada uči jezikov: "Ni bistvo v tem, koliko časa se učiš, temveč kako zbrano se učiš. Vpisala sem se na Gimnazijo Poljane.” Nasvet iz prve roke torej za vse, ki želijo iti po poti letošnjih najboljših učencev.
Maja Bertoncelj
Slovo enainšestdesete generacije
Prejemniki priznanj mednarodnega natečaja na Portugalskem s portugalsko veleposlanico in mentorico Gabrijelo Grosar Zupan (desno).
Zfatarstvo Trtni^
Medvode
Seškova c. 9 1215 Medvode,
DELOVNI ČAS:	tel.: 01/361 1694
PON. - PET.: 9.-18. ure SOBOTA 9.-12. ure
•	NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV
•	pestra izbira nakita
•	predelava starega zlata
•	popravilo nakita
•	38 let tradicije
•	ugodne cene
ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM!
Smlednik - Šolsko leto se je končalo tudi za VIZ Smlednik. Učenci, ki so se poslovili, so predali ključ znanja svojim naslednikom. Poleg tega so učencem zavoda podelili tudi priznanja, ki so jih dosegli na različnih področjih, največ seveda na likovnem. Zaključka so sc udeležili tudi predstavniki držav, v katerih so otroci dosegli pomembnejše rezultate.
Med tistimi, ki so bili na likovnem področju najbolj uspešni, je Mel Chivvele iz Železnikov, ki se je udeležil tudi 7. mednarodne otroške likovne kolonije Evora na Portugalskem. Udeležba na koloniji je bila posebna nagrada za izjemno kvaliteto poslanih likovnih del in računalni-
ških grafik na mednarodni natečaj. Za likovna dela in tudi za računalniško grafiko ter za kolekcijo likovnih del je prejel zlato medaljo, ki mu jo je podelila veleposlanica Portugalske, Maria do Carmo Allegro de Magalhacs. "Priznanja mi veliko pomenijo, so potrditev, da sem likovno nadarjen. Dobil sem že kar veliko nagrad po vsem svetu," je povedal Mel Chiwele.
Učenci VIZ Smlednik so se udeležili ludi kolonije v Makedoniji. Priznanja jim je podelila predstavnica makedonskega veleposlaništva, ministrica svetnica Dulija Bogatinova Kostov-ska. In še najboljša učenka 61. generacije. To je Saša Lenardič.	Maja Bertoncelj
Zbora uspešna na Češkem
Na svetovnem tekmovanju pevskih zborov v češkem Olomoucu je otroški pevski zbor Orfej dobil bronasto
medaljo, mladinski zbor Euridika pa častno priznanje.
Mladi pevci OŠ Medvode, ki so se v začetku junija pod vodstvom Simone Košak udeležili svetovnega tekmovanja pevskih zborov v Olomoucu, so se iz Češke vrnili zadovoljni. Zbori so se potegovali za zlato (90 do 100 točk), srebrno (75 do 89 točk) in bronasto medaljo (60 do 74 točk) ter častno priznanje (5()do 59 točk). Orfej, ki je tekmoval v kategoriji otroški zbori do 12 let, je med 24 zbori dosegel bronasto medaljo, z 69 točkami pa je bil na desetem mestu v svoji kategoriji. Mladinski pevski zbor Euridika je tekmoval v kategoriji otroški zbori do 16 let. Zbor je v hudi konkurenci - v tej kategoriji je tekmovalo 28 zborov - dosegel 56 točk in prejel častno priznanje, po številu točk pa se je uvrstil ma dvajseto mesto v kategoriji.
™ Z doseženim so bili, kot pravi Košakova, povsem zadovoljni. "Kljub nekaterim zlobnim jezikom je to za nas nedvomno velik uspeh in priznanje za delo. Ker je bilo to naše prvo tekmovanje, nisem vedela, kako se bo pritisk odrazil na otrocih. Poleg tega je bila konkurenca huda, še posebej pri mladinskih zborih. Zelo malo je bilo šolskih zborov, prevladovali so zbori iz glasbenih šol, radijski zbori, kjer je delo že polprofesionalno," pravi Košakova.
Orfej in Euridika na Češkem
Dodala je, da so otroci zelo pozitivno doživeli tekmovanje: "Saj je bilo precej treme, ampak tiste zdrave, adrenalinske. Izkazali so se kot pravi popotniki, nobenih težav ni bilo na dolgi
poti. Med tekmovanjem je vsak pevec Euridike bil ‘varuh’ enemu pevcu iz Orfeja, na katerega je pazil. Tukaj so me otroci zelo presenetili.”
Ana Hartman
Najboljši mladi gasilci iz Zbilj
Zbilje-Na Zbiljski dobravi je 17. junija potekalo ga- Sora in Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh, pri mladincih pa silsko tekmovanje pionirjev in mladincev iz društev	Zg. Pirniče, Preska in Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh. Pri
Gasilske zveze Medvode in Gasilske zveze Vodice,	pionirkah so mlade gasilke iz Zbilj premagale vrstni-
Tekmovanjeje štelo za kvalifikacije za državno prven-	ce iz Sore, pri pionirjih pa je zmagala druga ekipa
stvo, na katerega so se uvrstile prve tri ekipe v vsaki	Zbilj pred Soro, Zbiljami, Sp. Pirničami-Vikrčami-
kategoriji. Ker je bila letos vaja znova mokra, je bilo	Zavrhom in Zg. Pirničami. Zunaj konkurence je na-
za mlade gasilce, pa tudi za vse tiste, ki so si tekmo-	stopila tudi mešana ekipa iz Sore. V soboto, 7. julija.
^ vanje ogledali, še toliko bolj zanimivo.	pa je v Polju potekalo tekmovanje starejših gasilcev.
Največ uspeha med ekipami iz GZ Medvode so ime-	Za pokal GZ Medvode so se pomerile tri ekipe. Naj-
li gasilci iz domačega društva PGD Zbilje, saj so od-	boljši so bili gasilci iz PGD Spodnje Pirniče-Vikrče-
nesli kar štiri zmage: v vseh kategorijah, v katerih so Zavrh pred PGD Smlednik in PGD Zgornje Pirniče, nastopili. Med mladinkami so ekipi iz Zbilj sledili	M. B.
Mladi gasilci so morali biti hitri in spretni in ob tem narediti čim manj napak.
Tekmovali v rolkanju
Medvode - Društvo MKC Medvode je v soboto, 9. junija, organiziralo tekmovanje v rolkanju, ki je potekalo v skate parku v Medvodah. Za organizacijo je najbolj zaslužen mladi rolkar Aljaž Jeraj iz Smlednika. Udeležba je bila dobra. Tekmovalci so prišli iz vse Slovenije in jih je bilo nekaj več kot 15. Tekmovali so v dveh kategorijah: mlajši do 15 let in starejši nad 15 let. Večina je prikazala več znanja kot lani. Organizatorji si želijo, da bi rolkanje še bolj popularizirali in privabili več gledalcev. Želijo pa si seveda tudi boljši skate park.
M. B.
Plesni pozdrav počitnicam
Medvode - ŠD Latino je ob koncu šolskega leta v Športni dvorani Medvode pripravilo plesno zabavni spektakel z naslovom Pozdrav počitnicam. Predstavile so se vse plesne skupine društva, poleg tega pa še dve gostujoči plesni šoli. Obiskovalci so videli prek dvajset plesnih točk. Glasbeni gost je bil Dadi Daz, program pa je povezoval Konrad Pižorn - Kondi. Za konec so postregli še s torto velikanko, potem pa odšli na zaslužene počitnice. Novo sezono bodo v ŠD Latino začeli jeseni.	M. B.
Kam na dopust? Veselo druženje na moto pikniku
Medveški moto piknik že dolgo ni več zgolj druženje motoristov iz Slovenije in tujine, ampak se na njem zberejo vsi, ki si želijo dobre zabave.

V dveh dneh je na moto piknik v Medvode prišlo več kot sedem tisoč obiskovalcev.
Dopust je čas, ki ga velika večina v teh dneh nestrpno pričakuje. Nekateri so ga že dočakali, drugi odštevajo zadnje dneve do odhoda. V tokratni anketi smo sogovornike v Zbiljah povprašali, kje in kako ga bodo preživeli.
Iztok Pipan: ”Že de-set let hodim na Pag. Vedno se odpravim HV irB! takoj po Zbiljski noči in tudi letos bo tako. Imam majhne otroke in se mi ta lokacija zdi / zelo primerna. Sicer pa rtn me avgusta čakajo še aktivne počitnice v Bovcu. V glavnem bom hodil. Dolga leta smo obiskovali Bohinj, a so tam postali zelo ‘žleht'. Parkirnine so neverjetno visoke, redarji pa zelo strogi.”
Uroš Košir: "Konec maja sem bil že tretjič v Tuniziji. Tudi tokrat je bilo super. Všeč so mi raznolikost, prijaznost, dobra hrana in urejenost. Septembra grem še v Zdravilišče Laško."
Matej Budenšek: "S
starši grem v Barbari-go. V preteklih letih, se spominjam, smo bili v Rovinju in na Lošinju, kjer mi je bilo sploh zelo všeč. Sedaj se menimo še s kolegi, da bi šli na morje za kakšen teden ali vikend. Odvisno od denarja in časa.”
Albert Oberstar:
"Konec julija grem znova v Ankaran. Žena ne bo šla z menoj, ker imava psa in mačko in mora nekdo paziti nanju, zato se izmenjujeva. Ponavadi se veliko sprehajam in kopam."
Monika Šturm: "Letos bom šla na dopust v Opatijo. Rada imam morje in priznati moram, da mi je hrvaška obala všeč.”
Ana Hartman, foto: Tina Dokl
GG
naročnine
04/201 4241
e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si
Medvode - Na levem bregu Save je Moto Road Racing klub Medvode tudi letos pripravil sedaj že tradicionalen junijski moto piknik. Na njem so se zbrali motoristi iz vseh koncev Slovenije, poleg njih pa tudi številni tujci, med katerimi je bilo največ sosedov Italijanov, Avstrijcev, pa tudi Hrvatov in Bosancev, ki radi prihajajo k prijateljem v Medvode. Tudi tokrat ni manjkalo zabave, najbolj pa sta navdušili skupini Neverne bebe in Unimogsi, ki so poskrbeli za zabavo tako motoristov kot njihovih prijateljev in številnih Medvodčanov, ki so v sedmih ponovitvah moto piknik vzeli za svojega.
"Rad bi se zahvalil številnim sponzorjem, ki so pomagali, da smo prireditev znova lahko or-
ganizirali na taki ravni, pa tudi prijateljem in prijateljicam, ki so nam pomagali pri organizaciji. Z njihovo pomočjo nam je uspelo pripraviti tudi bogat srečelov, nekaj denarja pa se je nabralo tudi v škatli za prostovoljne prispevke. Tako kot vsako leto smo zato tudi letos sklenili, da ga podarimo v dobrodelne namene. Ne vemo še komu, saj se bomo ob začetku šole obrnili na domačo medvoško šolo in socialno službo po nasvet, kdo bi ga bil letos najbolj potreben,” je ob koncu prireditve povedal predsednik Moto Road Racing kluba Medvode Rok Rotar, ki skupaj z drugimi člani kluba (trenutno jih je dvajset) skrbi, da imajo od moto piknika vsako leto korist tudi pomoči potrebni.	Vilma Stanovnik
Devetega vzpona na Katarino se je udeležilo 69 kolesarjev. Padel je rekord proge.
Utrinek z dirke Po Sloveniji, ki se je znova ustavila v Medvodah.
Kolesarski mesec v Medvodah
Junij je bil kolesarsko obarvan: start etape dirke Po Sloveniji, vzpon na Katarino ter Kriterij Medvod.
Medvode - Kolesarski mesec v Medvodah seje v.ačel 14. junija s startom 3. etape dirke Po Sloveniji. ki je potekala od Medvod do Beljaka (168 km). Gledalci so lahko videli take ase kolesarstva, kot sta Italijana Stefanu Garzelli, zmagovalec dveh etap na letošnji izvedbi Gira in šestnajsti v skupni razvrstitvi ter leta 2000 celo skupni zmagovalec dirke po Italiji, in Danilo Napolitano, zmagovalec etape na letošnjem Giru. Kolesarji so se na pot podali po startnem znaku župana Stanislava Žagarja, etapo pa je dobil Italijan Vin-cenzo Nihali. Skupno zmago na dirki Po Sloveniji je ubranil Dolenjec Tomaž Nose. Gostiti start etape je za občino zagotovo dobra promocija, ki pa nekaj stane.
Medvode so gostile še eno tradicionalno dirko, Kriterij Medvod, ki ga je organizirala ekipa Radenska Povverbar. Gre za edino nočno kolesarsko dirko pri nas, ki je vsako leto dobro obiskana. Prvič jo je dobil Dean Podgornik iz poljske ekipe MapaMap. Zmaga mu je pomenila obliž na neosvojeni državni naslov v vožnji na čas. Prvenstvo je potekalo le nekaj dni prej, absolutno najboljši ||as pa je dosegel Savčan Kristjan Koren, ki bo 5den izmed slovenskih adutov za medaljo v kategoriji članov do 23 let v tej disciplini na EP prihodnji konec tedna. Koren v Medvodah ni prišel v finalno vožnjo, v katero so se uvrstili najboljši iz kvalifikacijskih skupin.
Medvoščan Jan Erik Rožič
Pred tekmo kolesarjev z licenco UC1 so tekmovali rekreativci na odprtem prvenstvu Medvod, katerega soorganizatorje bil domači KK Medvode. Konkurenca je bila kar huda, pravzaprav smo videli prvenstvo v malem kolesarjev ekipe Bam.Bi iz Trboj. Startali so tudi Medvoščani. Med njimi Rok Tehovnik, Matej Mihovec in Marko Kopač. Tretjič zapored je zmagal prav predsednik športnega društva Bam.Bi Aleš Kalan, ki je obenem tudi predsednik Odbora za cestno kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije. ”To je klasična Sprinterska trasa, kjer se na količino treninga, ki ga jaz izvajam, še da priti v cilj, za kakšno daljšo dirko, kot je na primer maraton Franja, pa je treba več treninga. Že od starta je Ropret (na končuje bil 2., op. M. B.) narekoval tempo, tako da se je takoj videlo, kdo gre še lahko zraven. Proga mi je sicer pisana na kožo, saj sem klasični sprinter,” je povedal Kalan. Bojan Ropret iz Hotemaž je prav tako član ekipe Bam.Bi, odličen kolesar, ki je v trinajstih letih kariere vrhunskega športnika prekolesaril tristo tisoč kilometrov. Ima odmevne uvrstitve tako z OI kot SP, za Kranjčane pa je junak predvsem zaradi svojih štirih zmag na dirkah Po ulicah Kranja. Ropret je tudi trener. Program piše Medvoščanu Janu Eriku Rožiču, 18-letniku iz Preske, starejšemu mla-
dincu, kije član ekipe Perftech Bled. Nastopil je tudi na kriteriju Medvod. "Kolesarim šest let. Začel sem pri Rogu, sedaj sem drugo leto pri Perf-techu. Zadnje leto sem mladinec, kar pomeni, da si bom za prihodnjo sezono moral najti novo ekipo. V igri sta Radenska ali pa Sava," je povedal Rožič, ki nastopa tudi za slovensko mladinsko reprezentanco. Trenira petkrat tedensko, poleg kolesarstva pa si čas najde še za računalnik in gokart.
Junija je bila še ena rekreativna kolesarska prireditev: v okviru akcije Slovenija kolesari je bil vzpon na Katarino, ki ga organizira KK Medvode. To je sploh ena redkih rekreativnih tekem z gorskimi kolesi, saj je večji del proge speljan po makadamu. Na startu je bilo 69 kolesarjev, postavljen pa je bil rekordni čas. Dosegel gaje lanski zmagovalec Tilen Hočevar iz Križ, čas pa 18 minut in 11 sekund. Izmed kolesarjev iz kluba organizatorja je bil najboljši Matej Mihovec, drugi v svoji kategoriji, skupno pa deseti. Andrej Moretti iz Zg. Pirnič je bil kot najboljši Medvoščan peti. Pri ženskah je bila prav tako najhitrejša lanska zmagovalka, Škofjeločanka Darja Beguš pred Medvoščankama Petro Šink, ki je pretekli konec tedna tekmovala na EP v gorskih tekih, in Katarino Galof.	Maja Bertoncelj
Šport in rekreacija ------------
Tenisačice v prvo ligo
Medvode - Ženska članska ekipa Partizana Medvode je brez poraza v letošnji 2. članski ligi osvojila prvo mesto in se tako uvrstila v prvo žensko člansko ligo, torej med šest najboljših ekip v Sloveniji. Za ekipo so igrale Kaja Podobnik. Tajda Bestijanič. Žana Potočnik ter Maša Šmic. Razen Kaje so vse še kadetinje, torej igrajo v kategoriji do 16 let, tako daje glede na njihovo mladost uvrstitev v prvo ligo presenečenje in hkrati velik uspeh za medvoški tenis. Lep uspeh sta dosegli tudi Tajda Bestijanič in Tjaša Jerše, saj sta osvojili svoj prvi turnir v karieri: Tajda v kategoriji deklet do 16. leta na Odprtem prvenstvu Arnol, Tjaša pa v kategoriji tenisa do 11 let na OP TC Ljubljana.
V prvi ligi je tudi moška članska ekipa, za katero se tekme začnejo v septembru. Če obstane v prvi ligi, bi lahko prihodnje leto imeli Med-voščani obe članski ekipi v najboljših ligah v Sloveniji, kar bi se zgodilo prvič v zgodovini kluba.	M. B.
Ženska članska ekipa Partizana Medvode
Dan nogometa v Medvodah
NK Jezero Medvode je 23. junija organiziral prireditev Dan nogometa, ki je potekala v sklopu praznovanja občinskega praznika. Namen prireditve je bil v prvi vrsti druženje otrok in staršev ter seveda predstavitev otroške nogometne šole. Nogometno znanje so prikazali učenci prve in druge triade osnovne šole, torej letnik 2001 in starejši. Preizkusili so se v žongliranju, zadevanju cilja ter na nogometnem poligonu v igri tri na tri, kije za to starostno obdobje najprimernejša. Ekipa U 8 se je pomerila z nogometaši NK Kondor z Godešiča, ekipa U 10 z Naklim in ekipa U 18 z Zarico. Najboljši so{ za nagrado dobili klubske majice in drese.
Sezono so uspešno zaključili tudi člani NK Jezero Medvode. Lestvico MNZ lige so končali na 6. mestu in tako izpolnili cilj sezone. Najboljši strelec je bil Gašper Jurca s sedmimi zadetki, na fair play lestvici pa so zasedli 3. mesto. V ekipi je igralo kar nekaj nogometašev iz mladinske selekcije. V prihodnji sezoni si želijo narediti še korak naprej, kar pomeni uvrstitev v višjo ligo. Dodaten zagon jim bo zagotovo dala zadnja, rekordna zmaga na domačem igrišču, ko so nogometaše NK Dolomiti premagali kar z 10 : 1.
M. B„ foto: Peter Košenina
Kamp s tremi zvezdicami
Kamp Smlednik leži v idilični vasici Dragočajna na začetku Zbiljskega jezera. Vas je oddaljena le dvajset kilometrov od glavnega mesta Ljubljane, dobrih deset kilometrov od zgodovinskih mest Kranja, Škofje Loke in Kamnika, pet kilometrov od občinskega središča Medvod.
Kamp se razprostira na dobrih štirih hektarih lepo urejenih površin, ki so delno poraščene z listnatim gozdom, delno pa z lepo negovano travo. Tu je prostor za šotore, počitniške prikolice, avtodome in bungalove, pravi kraj za sprostitev in mir, kot nam radi povedo upravljavci kampa, člani Turistične zadruge Dragočajna-Moše. Opremljen je z vsem, kar sodoben turist na svojem potepanju potrebuje, zato ni čudno, da se vanj vračajo mnogi stalni gostje.
Ob vhodu v kamp stojijo urejena hišica - recepcija, informacijska tabla bližnje okolice in okrepčevalnica, ki je v sezoni odprta od desete ure dalje. V okrepčevalnici vam bodo z veseljem postregli s hladno pijačo, pa tudi kaj za pojesti se bo našlo (ocvrte postrvi).
Poleg sončnih in senčnih prostorov za kampiranje so v kampu za aktivne goste urejena igrišča za tenis, namizni tenis, odbojko, odbojko na mivki, mali nogomet, košarko in za malo manj aktivne šah na prostem, balinišče, veliko je možnosti za sprehode v naravo in kolesarjenje.
Kamp je priljubljena točka tudi za domače goste, saj je v njem približno 40 tako imenovanih pavšalistov iz bližnjih mest, našel pa bi se prostor še za katerega.
Veter jim je bil naklonjen
Šest učencev Vzgojno izobraževalnega zavoda Smlednik seje v soboto vrnilo z enotedenskega jadranja.
Smlednik - Na jadranju je sodelovalo šest učencev: Saša, Domen, Andraž, Matjaž, Egzon in Igor, vodila pa sta jih socialna pedagoga Tjaša Šlibar in Daniel Horvat. Jadrnico je vodil zdaj že njihov nekajletni skiper Boris Sekereš, ki je v tem času postal že kar del posadke. Izhodišče enotedenskega druženja na morju je bila marina Agana pri Trogirju.
"Morje in veter so nam bili naklonjeni in zato smo dokaj hitro prejadrali 30 milj do Visa. Prenočili smo v mestu Komiža. Znanec z otoka nas je preskrbel z veliko vrečo limon, ki so jih otroci med vso potjo pridno jedli, kakor tudi vse drugo sadje. Spomnili smo se, da so bile limone včasih edini vir vitaminov za mornarje na dolgih poteh po morju. Naslednji dan smo zaradi visokih valov hapenjali jadra proti Hvaru, natančneje Pak-Tenim otokom. Med posadko se je pojavila slabost, vendar smo jo z malo "medicine”, dobre volje in humorja uspešno prestali. Kopanje v lepem zalivu je iz nas zvabilo otroke, gusarje in "petelinčke”, ki so se bojevali med seboj,” je pojasnil Daniel Horvat.
Naslednji dan so se glede na slabe izkušnje iz prejšnjega dne in na ne prav dobre vremenske napovedi le stežka odločili za nadaljevanje poti proti Lastovu. Pot je bila dolga in naporna, predvsem zaradi visokih valov, vendar je pogled na prekrasen otok in čisto morje razveselil vso posadko. Tudi naslednji dan so ostali na otoku in si ga še natančneje
Učenci VIZ Smlednik na jadranju
ogledali. Nato so pot nadaljevali proti Korčuli in nazaj v Agano. "Vsak dan posebej je prinašal mnogo lepih in enkratnih dogodivščin: potapljanje, vleka na vrvi za jadrnico, raziskovanje pod vodo in na kopnem, lovljenje rib, drobne mornarske spretnosti (vozli, jadranje, navigacija), skrb za racionalno porabo vode, hrane, učenje samostojnosti. Predvsem so bile to za otroke prijetne, zanimive počitnice, polne novih izkušenj. Projekt
je v celoti uspel. V takšnem okolju in situacijah, kjer smo odvisni drug od drugega, v nenehnih interakcijah se učimo (tudi odrasli) hitreje in naše izkušnje so bogate. Tukaj ni prostora za sprenevedanje, dvoličnost, izmikanje odgovornosti ... Vsak dan posebej se srečamo sami s seboj in seveda z vsemi, s katerimi si delimo prostor,” je zaključil Horvat.
Maja Bertoncelj
A^O^RADEAPartBiS
SEBflS
Rade
|gsm:04T/566-616	__
A K
i
i
auto medu o de
♦	prodaja in odkup rabljenih vozil
♦	vozila z garancijo
♦	prepisi vozil
♦	zavarovanje vozil
Gorenjska c. 12,
Medvode
Tel./fax: 01/36-11-601 GSM:041/330 578 www.avtomedvode.com i
PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medveška cesta 3, BC MEDVODE l tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com
PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO
UGODNI POGOJI BODO TUDI ZA NAKUP DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA ŠOL. LETO 2006/2007
ZELIŠČNA LEKARNA
NATURA
BC MERCATOR MEDVODE i. NADSTROPjE Telefon: 01/361 51 46
DARILNA
NATURA
Telefon: 01/361 34 76
Odprto od 8. - 20. ure Sobota od 8. -13. ure
i
Na vrtu
Fuksije so zelo priljubljene
Naša okna in balkoni so polni cvetja. Na njih cvetijo najrazličnejše sorte okenskih rastlin in med starejše sorte sodijo fuksije. Ime nosijo po berlinskem botaniku Leonhardu Fuchsu in so po vseh evropskih deželah zelo priljubljene in cenjene. Krasijo predvsem bolj senčne lege in s pravilno oskrbo cvetijo do pozne jeseni. Potrebujejo visoko zračno vlago, zato na oknih, kjer močno pripeka sonce, ne rastejo najbolje ali se celo posušijo. Rade imajo dovolj svetlobe. Po cvetovih se ločijo po najrazličnejših oblikah in barvnih odtenkih. Danes jih vzgajamo tudi kot posodovke, kot stebelne rastline ali grme, lahko pa jih oblikujete v piramido. Delimo jih na pokončne, polviseče in viseče, po zgradbi cveta pa v enojne, dvojne, polnjene cvetove, na drobnocvetne in balerinke, ki imajo največje polnjene cvetove. Fuksije so zdrave rastline, najhujša bolezen, ki jih lahko napade, so uši ali koreninska gniloba, če so izpostavljene dežju, pa tudi siva plesen. Če želite fuksije obdržati čez zimo, jih prezimujte v svetlem in hladnem prostoru s temperaturo okrog deset stopinj Celzija. Razmnožujemo jih lahko sami, in to v avgustu. Potaknjence narežemo na poganjkih, na katerih ni več cvetnih popkov. In tu bodo pognali novi cvetni nastavki.
Tako fuksije kot tudi druge rastline rade napadejo bolezni, in da jih preprečimo, moramo redno pregledovati liste in cvetove. Takoj ko opazimo, da listi venijo, čeprav so rože dobro zalite, vemo, da je nekaj narobe. Pršice povzročajo škodo na listih, ker sesajo sok rastline in jo izčrpava-
jo. Te zajedavke tudi zimo lahko preživijo na odpadlem listju, v talnih razpokah ali kar pod prodom. Spomladi oživijo, zlezejo na primerna mesta, samice odložijo jajčeca in imamo nove škodljivce. Ko se še temperature dvignejo, je to idealen čas, da se hitro razmnožujejo, rož je povsod polno in imajo dovolj ciljev, da dobro živijo. Zadržujejo se na spodnjih straneh listov, kar tudi povzroči prehitro sušenje listov in njihovo odpadanje. Zatiramo jih z vzdrževanjem higiene rastlin, z ustreznim škropljenjem in pravilnim gnojenjem.
Je pa res, da ljubitelji rož vidijo le lepe in zdrave rože. In lepe barvne kombinacije, ki se v teh poletnih dneh mavrično spreminjajo. Tiste sorte, ki so spomladi zgodaj odgnale in pospešile rast, so sedaj najlepše, najbolj v ospredju, kasneje jih mogoče preraste druga roža, ki raste bolj počasi in tako se bo zasaditev pokazala v drugačni barvi. Obešanke in večbarvne zasaditve so modni hit. Vanj posadimo rože, ki se hitro spreminjajo ali rastejo navzdol. Ker so vse enoletnice, je njihova rast hitra in bujno cvetoča. Vsi poznate zadnja leta modno krompirjevko - belo in modro. Bela raste navzdol, modra pokonci. Ima delno olesenela stebla in majhne liste, nanizane na njih, cvetove pa kot krompirjeve na koncu poganjkov in cvetijo do pozne jeseni. Sodi med najbolj bujno rastoče vzpenjavke, saj zraste do dveh, treh metrov. Tudi idealno prezimi. Ne potrebuje posebne nege, le vodo. In zraste vam tudi tam, kjer želite zakriti kakšno steno, ki ne veste, s čim bi jo pokrili, ali pa postavite krompirjevko tja, kjer vam druge rože ne rastejo. Ta vam
bo zagotovo. Posadite jo v večjo posodo ali korito, lahko v obešanko in imeli boste okras, ki bo nekaj posebnega.
Julija oskrbimo odcvetele vrtnice. Če imamo plezavko, ki cveti samo enkrat letno, odstranimo odcvetele poganjke in jih tudi močno prikrajšamo. V tem času, ko so bradate perunike že odcvetele, je tudi najbolj primeren čas, da jih razdelite in presadite. Odcvetele ostrožnike porežemo, da mu semena ne pobirajo moči in bodo jeseni še enkrat zacveteli. Če čebulice tulipanov in narcis pobirate iz zemlje, jim sedaj odstranimo vse posušene liste, jih vzamemo iz zemlje, posušimo v senci in shranimo v suhi kleti, ko jih bomo oktobra na novo posadili. Če imate surfinije, jih v najhujši vročini za-
livajte zjutraj in zvečer, dognoju-jte pa vsak drugi dan. Če opazite pršice, jih morate poškropiti z ustreznim insekticidom.
V zelenjavnem vrtu že pobiramo prve bučke in prvi stročji fižol. In seveda izkopljemo prvi krompir. Kumare obtrgujte mlade, to pospeši rast in tudi rodnost. Tam, kjer smo izkopali krompir, gredico prekopljemo in nanjo posejemo radič, endivijo ali pa kasneje tu že posadimo večje sadike. Posadimo brstični in navadni ohrovt, zelje, por in cvetačo. Tildi kitajsko zeljuiaj, posejemo, vendar zelo na redkev* Julij je čas za drugo setev korenčka. Če imate radi motovilec, le tega posejte bolj proti koncu meseca. Uživajte poletje in trud svojega dela na vrtu.
Igor Pavlič
KAVARNA 4 MAČKE
CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963
• LETNI VRT Z BOGATO ' PONUDBO
• ODSLEJ TUDI OB GLAVNI CESTI NASPROTI CIRMANA V MEDNEM

med vod e
Novice med vodami
INFORMATIVNI PROGRAM Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO
Vse o tv medvode ter oddaje naše produkcije
ivivw.tv-m.si
promocijske cene Izdelave reklamnih spolov, vldeopredslavltev ter multlmedljsklh predstavitev
Zaupajo nam tudi najboljša slovenska podjetja. Pridružite se jim in nas pokličite I
Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode S http://www.tv-m,sl/ e-mall: lnfo@tv-m.sl telefon:	36	19 580
trženje: 041 630 303
NAJUGODNEJŠI KABELSKI INTERNET TER IP TELEFONIJA PO CELOTNI OBČINI MEDVODE
HOBILES - VSAK JE LAHKO SVOJE SREČE MIZAR
Oglasi
Sprehodite se med policami prve spletne trgovine s hobi programom in postanite mojstri urejanja svojega doma.
-	Okovje, vijaki priznanih proizvajalcev (Blum, Spax),
-	dodatki za pohištvo, lepila, kljuke, ročaji in obešalniki,
-	lesni program: oplemenitene iverne plošče, iverne plošče, lesomal, mdf plošče
-	razrez plošč: preprost sistem naročanja prek spleta, dostava na dom.
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO FAKSU OZ. TELEFONU.
Pišite nam ali nas pokličite, z veseljem vam bomo pomagali!
jfll HOBILES
spletna trgpuina - mizarstuo - storitue
www.hobiles.si, info@hobiles.si Tel.: 059/92 79 24, GSM: 040/553 687 Fax:01/361 33 90
K11AJSICA ZeSTAVfZACUA
M Beli labod
Medvode, £>i'zantova cesta 22 telefon: 0+1/201 -68$
059/066-] 68
NOVO ODPRTA KITAJSKA RESTAVRACIJA
Specialitete:
•	govedina s črnim poprom
•	rakci a’la kristalni kamni
•	beli labod (raca)
•	sveži solatni bife
•	tradicionalne kitajske jedi
Kosilo od 3,90 € dalje
(od pon. do pet. od 12. do 17. ure)
Delovni čas: od 12, - 23. ure

HPVl * 4" *J,
pr GROSIST
Izvajalec ognjemeta
-4e
pirotehnika, ognjemeti d.o.o
• •
ZBILSitt*
MOiČ! M®®Z
JAN PLESTENJAK • SAŠA LENDERO • ATOMIK HARMONIK POP DESIGN • BOŠTJAN KONEČNIK • BAKSUZI • DJ ZOK



E«!
m4ii

v soboto, 14. julija '07
od 18.00 ure dalje ob Zbiljskem jezeru
ognjemet, nagradne igre, zabaviščni park,...

*lf^
X.
^ 1
••v"' Vv» .	.
i ' . A ?
? ‘r

lu'
o
M
AdriaticSlovenica	Gorenjski Glas
Zaverovelrvi AmU* dd. • čhn*« Majpne KU Group IH
BOLERO OBLAK d <
TIFT
TOSHIBA
03/ 66 55 66
DOSTAVA MEHliKE HRANE
=4YJ^l OŠLAK
r I s k o r n o
iQ PREMIERE
fHImedvode