154. številka.
Trst, v torek 9. julija 1901.
Tečaj XXVI
.Edlaoat
ki i e ikral >a «*a. ruua a«<l«1 ] in »mu * ot> 4. ari xr«^t.
zaa*a :
t% eek> leto ........ 24 kron
zrn pol leta.........IS „
ta ectrt Im........ * -
u ea Bd^c ........ 5 kroni
Naročnino >c piaćcrati naprej. Na om-ro'bt Dm Mrni'nin* «e apran • e odrt	_
P) tobak arnah t Tr»tu se prodajajo po siaeeme »terilk« po *» atotink uvČJ:
Trata ;>a po 8 utotink (4 bti*.
Telefon it T. «»70.
Sdin ost
Oflut
' i« računajo po vrntah v petitu. Za »ei-1 kratoo naročilo s primernim popustom I Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-/imači osrlani it«l. ne računajo po pogodbe

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
Vai dopisi naj se pošiljajo uredništva / Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo / Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema epraTMlfttro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Urednlftvo In tiskarna ne uabajata v
ulici Carintia §tv.4 12. UpramiStro, In •prejemanje Inaerato* v ulici Moli« piccoio Siv. 3, II. n.a<i*tt.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o

Lastnik konaorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Osnovni shod društva Narodni dom ' v Trstu
(l>alje.)
Začasni blagajnik, dr. Gustav G r e-p o r i n, je izjavil, da more biti se svojim por»>ćilom "ako kratek. Društvo je se le v začetkih svojega delovanja, in ni smeti zahtevati, «ia bi kazalo že na velike vspehe. Pred vsem pa mu je — je rekel govornik — v dolžnost, da imenuje onega moža, nadahne-nega idejalnim rodoljubjem, ki rau je prvi, in brez ni katetra poziva, doposlal svojim močem primerno svoto za »Narodni dom«. To je bil pokojni župnik Meglic v Barbani v Intri. (Slava klieij Dnijfi dar — 100 gld.— je prišel od »Del. podp. društva«, ki je pa pozneje dop^lalo *e drug dar 10O gld. Isto-tako se je S)»<mnil društva tudi veselični odsek »Trža-ketra podpornega in bralnega društva« z lepim darom. Tudi to je pomembno in razveseljivo, da so baš delavci oni, ki se tako zanimajo za naše p*>djetje.
Darovi in usta nov ni ne do 6. julija znašajo K 4412 st. 6*. ednine K 35 st. 50, skupaj K 444* st.	Od tega se nahaja:
v ljubljanskT mestni hranilnici K 746 st. 4, *2 v »Tržaški posojilnici in hranilnici« K 30*17 st. 30, za razne tiskovine ,j»oštnine itd. se je potrosilo K 531 st. 82, skupaj K 4375 st. 16. Blagajna dne 7. junija 11*01 K 73 st. 2. V a d*»ležn?nah je vplačtno K 2950.
Govornik je toplo apeliral ua tržaške Slovane, naj |h tepeš u jejo namene tega pre-važnega diuštva, s tem, da sami darujejo po svojih močeh in da skušajo pridobivati dru-dih dobrotnikov.
Poročili tajnika in blagajnika sti bili odobreni soglasno.
< >b točki »volitev odbora« se je oglasil za besedo dr. O t o k a r K v b a r, ki je izvajal :	•
Danes odstopajoči odbor se je mnogo bavil z vt»rašanj»-in predsednika društvu »N i-rodni dom«. Važnosti tega mesta za nadaljnjo delavnost društva vam menda ne treba razlagati, ako imamo pred očmi. da bo to eno najva/nei- med dru št v" našimi. Bodoči predsednik ne l»o imel le važne naloge, ampak tudi veliko dela! In kar je posebno važno: nastopati mu l>o v imenu društva pred vsem svetom, pred raznimi činitelji. Zato smo želeli. da bi za to mesto dobili moža, popolnima sposobnega v to po svojem znanju, po svojih skušnjah in po svojem socijalnem stališču. Povdarjam še enkrat: to je |>otrebno.
ker mu bo nastopati proti nasprotnikom in občevati z važnimi faktorji. Skušali smo torej in se obračali do raznih odličnih oseb, o katerih smo menili, da bi odgovarjale vsem opravičenim potrebam. Bili smo na mnogih krajih, ali do danes je bil vs|>eh povsodi negativen. In da sem 'odkritosrčen : jaz jim ne zamerjam tega toliko. So pač razmere take. To naše društvo nima sicer nič opraviti s jmlitiko in namen mu je povsem ne-politiški. Takih društev imajo povsodi drugod, ne da bi kdo videl v njih kaj druzega, nego to, kar so ! Ali pri nas so razmere izredne, eksoepcijonelne. Tu v Trstu smatrajo tudi to naše društvo za eminentno j>olitiško; še več : cel6 za drzno provokacijo proglašajo to, da smo si kupili stavbišČe za prihodnji »Narodni doni« ! Tako jih je razgrelo to, da so nam hoteli, ker že ne morejo druzega, napraviti vsaj — kakor se pravi po tržaški — mal »dišpet« (Veselost.) s tem, da bi zazidali lepi prostor pred stavbiščem. Take so razmere. Da ob takih razmerah oseba, ki bo stala našemu društvu na čelu, ne bo imela mirnega življenja, to je gotovo. Veliko skrbi in dela 1k> imela kakor naš reprezen-tant pred javnostjo. To je torej razlog, ki plaši tega in onega in jaz p »navijam še enkrat, da ne zamerjam tega toliko. To pa moram povdariti, da so nam vsi dotični gospodje, do katerih smo se obrnili, obljubili vso svojo pomoč: svoje izkustvo, svoje svete ia-una-terijalno podporo. Ujništevaje navedene razloge in dobivši to obljubo, smo se udali. Ali brez predsednika vendar ne moremo biti. Mi moramo vendar imeti predsednika, kateremu ne bo trebalo imeti nol>enih oz i rov, ki se ne l>o strašil nikogar in ki bo imel veselje do dela. Kaj storiti torej ? To je bila velika skrb. No, slednjič sem jaz pogodil moža, ki bi še najbolj odgovarjal potrebam. Poreče morda kdo, da mož, katerega imam jaz »in peto«, dela že v raznih društvih. To je res. Ali do danes nismo našli druzega in tudi danes se tu — na poziv predsednika — ni nikdo oglasil, da bi predložil moža, ki bi hotel vsprejeti tako breme. Zato mislim, da za začetek ne bo slabo, ako izvolimo moža, na katerega mislim jaz. Saj se je ta mož tudi do sedaj največ brigal za to društvo; on ima poleg pokojnega Abrama največ zasluge, da smo kupili stavbišče; on je nabiral člene in darove, on je storil velik del tega, kar je storjenega do sedaj. Ta možje gospod dr. Gustav G r e g o r i n. (Frenetični dolgotrajajoči živio-klici in ploskanje po
vsej dvorani.) Nočem peti hvale nikomur, ali resnici treba dati pristojno jej mesto. In dr. Gregorin — to vem — je želel najiskre-neje, da kdo drugi stopi na to mesto, slednjič pa je sprevidel tudi on sam, da korist stvari zahteva od njega to žrtev in se je udal. Predlagam torej, da dra. Gustava Gre-gorina izvolimo predsednikom našega društva. (Ponovno, dolgo trajajoče vsklikanje in ploskanje.)
Predsednik M a n d i 6 : Ovacija, ki ste jo priredili ravnokar, mi priča, da ste soglasno vsprejeli predlog gosp. dra. Rvbara. Vendar pa, da bo ustreženo vsem formalnostim, dajem predlog dra. Rvbžira na glasovanje. Vsprejeto enoglasno ob navdušenem vsklikanju.
Predsednik M a n d i d: Sedaj nam je voliti pregledovalni odsek, petorico nadzornikov. — Na dotični poziv predsednikov se je oglasil deležnik, g. Ernest P e g a n, in je predlagal, naj bi nast-.pne nadzornike izvolili per acclamationera : dr. Matej P r e t n e r, Ivan K n a v s, Gracijan S t e p a n Č i č, dr. Edvard S 1 a v i k in Anton K a 1 i s t e r. — Vsprejeto soglasno.
Predsednik M a n d i <5 : Odbornikov je voliti osem. Petorico volijo ustanovniki in deležniki, trojico pa drugi Členi. Koje uradnik društva, g. Fran K 1 e m e n č i č, preči-tal vsa imena dosedaj priglasivših se ustanovni kov in deležnikov, se je oglasil zopet g. Ernest P e g a n, da v imenu istih predlaga za odbornike nastopne gospode : Gjtiro V u č k o v i d a, dra. Otokarja R y b S r a, Josipa Mahneta, Ante Bogdanovića in dra. Josipa Abrama. — Vsprejeto soglasno.
V imenu družili členov je predlagal g. Nicefor Stepančic gg".: Matka M a n-d i c a , Josipa Ulčakarja in Frana Z i t k o t a.
Tu se je oglasil za besedo gosp. Fran K r a v o s, prijavivši, da delavci žele imeti enega zastopnika v odboru. Na to je pov-darjal dr. S 1 a v i k, da je prof. Mandič, kakor predsednik »Del. podpornega društva« v neprestani dotiki z delavci in da smo menili, da bo mogel ravno on najbolje tolmačiti želje delavcev.
G. Ante Stembergerja predlagal, naj se zborovanje prekine za nekoliko minut, da se navzoči delavci pogovore med seboj. Ta predlog je bil vsprejet soglasno. Mej tem je g. Fran Z i t k o izjavil, da smatra željo delavcev povsem opravičeno in da se on rad umakne. Na to je g. Ante Stemberger
v imenu delavcev in na podlagi Žitkove iz-' jave naznanil, da delavci kandidirajo v odbor : prof. Matka M a n d i č a, Josipa U 1-č a k a r j a in Josipa R o ž e t a. Vsprejeto soglasno.
(Zvršetek pride.)
PODLISTEK
V sosedstvu.
H rvat rti *pi?al Sandor Gjalski. — Prevel M. C—t—Ć.
Bili so na vstali divni časi. Mlada de-vojka mi je bila obvzela vso dušo. In niti malo nisem dvomil, da jo ljubim. Kar p<>-nosno sem priznaval to sam sebi. No — v tistih letih! ^ V prve trenotke se niti nisem vpraševal, da-li mi ona vrača ljubezen. Meni je zadoščalo, da jo ljubim — in ljubim tako deklico, kakoršnja se mi je Denka prikazovala vsaki hip — divna toliko v svoji čarobni nenavadni prikazni, kolikor v svoji lju-beznjivosti. Srečen sem že bil, ako sem jej mogel v bližino; že nje dragi glas in sladki smeh, vsaka njena živahna in naravna kretnja — vse vse mi je nudilo silnih, velikih in neizrečeno sladkih občutkov. Skoro da si nisem niti drznil misliti na njeno vračano ljul>ezen. Sam sebi sem se dozdeval preneznaten nasproti njej — a tudi na razliko v letih nisem pozabljal. Saj sem — na veliko žalost
svojo — od nje same doživljal opominjanja na to razliko!
In vendar je v dnu duše hitro vzklilo toplo hrepenenje po tej vračam ljubezni njeni, a s hrejtenenjem se je porajala tudi nada. Seveda — kakor vsaki pravi mladič — sem tudi jaz sel na Pegaza, pa sprepeval tudi ditirambe na njeno krasoto, in na dobro dušo njeno, pa zopet elegije o nesrečni ljubezni svoji brez vsake nade. No, mladiči so v onih letih — zajahavši Pegaza v takih stvareh — do potrpežljivega papirja navadno grozno ne-odkritosrčni. Tako je bilo z mano. V svojih |>esmah sem tožil radi zle osode, ki mi ne daje pravice, da bi se smel nadejati milosti v njenem srcu, ali v resnici — jaz sam nisem veroval v to zlo usodo. Malo po malem je na vstajala nada. V spanju in bdenju sem si zaželjeno srečo predstavljal tako živo in resnično, da sem že v najmanjih podrobnostih hotel videti praktične stvari. Sestavil sem si cel načrt, kako uredim stvar z rodireljema, kako žnjo, da bo čakala, dokler zvrsim šolo in študije, ali »ako ne bo mogla čakati toliko let, potem hočem« — in fantazija se mi je zgubljala iz jednega vratolomnega in pu-
stolovnega načrta v drugega — kako potem uredim — najin beg !
Le z jednim nisem bil zadovoljen, in sicer — sam s sabo! Vsaki hip sem razmišljal, da jej razkrijem svojo ljubezen. Skoro na pamet sem že znal besede in govor, ki sem ga bil sestavljal dan na dan za oni veliki treno-tek, ko se lotim tega. Ali — nikdar ni došlo do tega. Boječnost mi ni nikakor dopustila. Ali ne da bi ne bilo prilike. Gospa Barbara je puščala naju sama po ves dan. Razun tega sva hodila sama na sprehode v gore in gojzde. Še sedaj se spominjam skoro vsakega hipa, preživljenega tako v naročju prirode, a v nje bližini. Cesto sva po celo uro hodila pove-šane glave — pod sencami gajičev in malih naših zagorskih šum, ob robu livad, iz katerih se je uli vala k nama belina in modrina poljskih cvetov. Nekoč sva naletela na cel šop »margueritt«. Denka je veselo poskočila k njim. In kakor da je popolnoma pozabila, da jaz stojim za njo, je vzela jeden ovet v roko in je, kakor Fauatova Gretben, začela vpraševati — šepetaje: »er liebt mich......
(Pride še.)
Naša veletrgovina. Organizacija nase pro-
inicije. Mizarska zaflmga v Solkanu.
i.
Pred par meseci se je osnovala v Solkanu »Mizarska zadruga« z omejeno zavezo, katera je pričela delovati z jako lepim vspehom. Kakor namreč doznajemo iz gotovega vira, imela je zadruga v prvih 5 tednih svojega obstanka okoli 70.000 kron prometa, kar je za začetek gotovo lep vspeh. Zadruga ima za sedaj v Solkanu veliko zalogo ročnih mizarskih izdelkov, a pod-družno zalogo ima v Trstu; prevzela je namreč prodajalnico Anton Cernigoja. Zadruga uvede obrt na stroje ter tudi razširi svojo sedanjo trgovino v Trstu. Istotako bo snovala podružnice po vsej deželi. Naloga, ki si jo je postavila »Mizarska zadruga«, je torej jako velika in kakor kaže začetek, postane ista še velik in močan induBtrijalen zavod, ki bo v čast in ponos goriškim Slovencem. Z »Mizarsko zadrugo« je postavljen ob enem močen zid v stavbi za našo gospodarsko emancipacijo; goriški Slovenci so dobili v »Mizarski zadrugi« močen jez, trdnjavo, v kateri najdejo močno obrambo pred navali požrešnega tujinstva.
Od odlične strani smo naprošeni, da novo podjetje podpiramo. To storimo radi, ker je slovenskemu novinstvu v dolžnost, da podpira vsako podjetje, katero bi utegnilo koristiti naši narodni stvari. Ako torej novo zadrugo, oziroma njeno zalogo v Trstu — po geslu: Svoji k svojim! — toplo priporočamo našim narodnjakom in narodnjaki njam v Trstu in okolice, vršimo s tem le svojo dolžnost, kakor narodni časnikarji.*
V dolžnost pa si štejemo, da o tej priliki spregovorimo nekoliko obširneje ne samo o novoustanovljeni mizarski zadrugi, ampak o organizaciji naše produkcije sploh, kakor bi se imela ista, po našem menenju, izvršiti. Napotilo pa nas je k temu v prvi vrsti pismo odličnega slovenskega rodoljuba, kateri nam piše med drugim :
»Ako mizarska zadruga prospe — in to je gotovo, ako najde primerne pomoči v tržaških krogih, — potem bo to za nas navodilo, da napravimo drugo produktivno zadrugo, z istim stremljenjem: najti svoje trgovsko središče v Trstu.
»Za Vaš list bode jako hvaležno, ako poleg idealnega svojega narodnega stremljenja tudi prestopite na eminentno praktično polje, in pokažete, kako ogromnega pomena bi bilo ako ie naša lesua obrt produktivno centralizira, išče pivo svoje odjemališče v Trstu in odtod v Orijent. Pisalo se je že ponovno, da smo mi Slovenci na pragu Evrope in Ori-jenta in da ni morda naroda, ki ima tako ugoden trgovski položaj, kakor mi Slovenci, da pa smo slepi za to in nočemo videti ugodnosti, pa se raje pomilujemo, da nas drugi zavirajo, docim sami nočemo ali ne znamo«.
Namen »Mizarske zadruge« je torej, najti svoje trgovsko središče v Trstu in to je, z ozirom na lego naših [pokrajin in z ozirom na lego Trsta, povsem naravno. Ob vsej ljubezni, ki jo gojimo do središča Slovenije, do bele Ljubljane, ob vsej želji, ki jo gojimo, da se Ljubljana širi in procvita, moramo biti vendar vedno za to, da se vse naše glavne trgovske sile centralizirajo v Trstu, kafcor naravnem trgovinskem središču naših pokrajin. Za to govorč pred vsem praktični oziri,
ker le v Trstu, v središču avstrijske izvožne in uvozne trgovine, je mogoče, da se naša trgovina |x»spne do |K»trel»ne visine, S pomočjo tržaških veletržcev gre preko Trsta za milijone in milijone blaga : na eni strani v severne pokrajine (surovine) na drugi strani v Orijent (izvoz industrijskih izdelkov). Kljubu temu pa, da gre vse to preko nase zemlje, nimamo mi Slovenci nič od vsega tega. Veletrgovine v Trata so se polastili Italijani, Nemci, Ar-meni, (»rki, Turki in Bog zna kdo še vse — samo mi Slovenci, kateri smo l>iii prvotni prebivalci tržaškega mesta. kateri smo dali temu mestu tudi ime, samo mi ne vemo in ne zuamo v vsej tej veliki trgovini nič in veseli smo. ako nas ti p tuje i, pritepeni skupaj od vseh vetrov, jemljejo za — težake!} To je res prava ironija usode, in ako v tem i oziru primerjamo svojo anodo z usodo raznih divjih afrikanekih in avstralskih plemen, vi* dimo, da je naša usoda povsem slična usodi onih zamorskih plemen. Tudi mej ona plemena se naseljujejo p t uje i in za plačilo gostoljubnosti, ki so jim jo skazali dobrodušni domačini, si jih -lednjič (»odjarmljajo in usu-žnjujajo. In pri nas? Ali ni ravno tako? V tem oziru imajo torej naši narodni sovražniki skoro prav, ako nas nazivljejo inferijornim plemenom.
In kdo je kriv na teh, za nas toli žalostnih razmerah? Kdo drugi, nego mi sami?! Za koliko milijonov in milijonov blaga gre preko naše zemlje, ne da bi imeli mi naj-raanjš: dobiček od tega? Koliko raznih velikih in malih ptujih trgovcev, komisijonarjev itd. živi z razj>ečavanjem izdelkov slovenskih rok ! In vse to vsled naše — ne rečem nesposobnosti — ampak — lenobe. Skrajni čas je torej, da združimo vse produktivne sile svoje v svrho skupnega razpečavanja svojih obrtnih izdelkov, da pa |>oleg tega tudi gledamo. da si pridobimo v Trstu pozicijo za pozicijo v veliki trgovini, ker le ako dobimo v roke veliko trgovino, upati smemo, da si priborimo v Trsu polagoma naše narodne pravice ter si osiguramo svoj narodni obstanek. Ze Vodnik je prav dobro jmznal važnost domovine svoje, ko je j>el :
Gl«*j stvarnira vse ti ponudi,
\je jfiuat nikar ne zamudi.
In ker so naši predniki — žalil»og — zamudili jemati ono, kar jim je nudila narava v tako obilni meri, gledati moramo, mi njihovi potomci, da popravimo ono, kar so predniki naši zamudili.
A kako? O tem v naslednjih člankih.
listi narodnega drevesa, lipe, kakor govoreče in živeče znamenje složnosti njih duš. Včeraj smo jih videli telovaditi, ko so se v popolnem soglasju dvigali tisoči rok ; čutili smo, katere vezi so jih združile v istej misli, v skupni ljubezni do domovine in domočih tal. Iz vseh teh vzrokov osvojili so si nase simpatije in ponosni smo na tem, da je bila na praških slavnostih zastopana tudi Francija po telovadcih iz Pariza in Arrasa.
Mi smo prišli v Prago kakor prijatelji — tukaj pa smo postali vaši odločni pripadniki in kmalu spozna vsa Francija po nas, kdo da ste in kaj da pomenjate. Ravnokar trobijo sokolski rogi istočasno marsiljezo in Vašo narodno himno. Naši ol>oji himni družiti se v čudovito harmonijo, in mi smo v tej glasbeni harmoniji videli znamenje še močneje zveze naših dežel.
8ic vol O, sic jubeo ! Tako hočem, tako uKazujem. To je bilo od prvega začetka vladno vodilno načelo Viljelma IT. In tako je se! Kadar-koli navstaje navskrižje med voljo cesarjevo in skiepi parlamenta, vsikdar odloča slednjič — volja! Ce pa je nemški imperator prišel v navskrižje z javnim mene-njem, tedaj, tedaj pa sledi kakov govor, iz katerega to »javno menenje« čuje, da ne sme imeti svojega menenja. Tudi ministrom se ne godi bolje. Glavni minister Viljelma II. je — Viljelm II.
Takov slučaj imamo ravno sedaj. Drugim županom v Berolinu je bil izvoljen mestni svetovalec Kaufmann. Mož menda ni persona gratissima pri Viljelmu II. In tacega moža Viljelm jednostavno — ne potrdi. Minister za notranje stvari se je izrekel za po-trjenie, skupno ministerstvo in državni
Se na nekaj bodi mi dovoljeno opomniti, kancelar grof Bulo\v islotako in Viljem
Poglejte barve našega mesta na naših trakovih. Združena je modra barva z rudečo, ako dodate tema dvema barvama še rudečo in l>eIo barvo Vaših zastav, in tako dobite francozko tro bojnico, ki je ob jednem tudi
II. ga — ni potrdil. Sic volo cic jubeo.
i* Knez Hohenlohe, ki je v soboto umrl v kopelji Ragaz na Švicarskem, je bil vem ti, kdo si ' po vrsti tretji državni kancelar sedanje nemške države. Prvi je Bismarck, drugi, Caprivi,
Vaša tro boj ni ca, kar pome nj a neizpremenljivo tretji Hohenlohe. Pokojnik ni bil nikak geni-
jalen diplomat z lastnimi velikimi idejami, ali bil je priden in vesten uradnik, dober pomočnik svojemu gospodarju. Zlasti to spretnost je imel, da je ?nal zdi uže vati najrazlič-
zvezo med Francijo in Češko. Živel župan praški !
Živel dr. Podlipnv, vstrajni predsednik sokolske zveze.
Živela stostolpa zlata Praga ! Živela Ćeška, predstraž i slovanskega sveta !
Živeli Sokoli !
Živele češke dame!
Na zdar!	(Pride še.)
imeni, ni laškim šovinistom prav. »Trieste« se trese pred mislijo, da bi se tudi na morje prenesla avstrijska jezikovna zmešnjava in v preprečenje tega naj bi se nadalje vladala tam izključno le italijanščina. Ako italijanske plovbene družbe dajejo svojim parnikoin italijanska imena, nimamo mi in ne smemo imeti čisto nič proti temu; da bi pa taka družba, kakor je avstrijski Llovd — čegar akcijonarji se nahajajo po vsej Avstriji, ki od vse države dobiva mastne subvencije, se redi od avstrijske trgovine in ki v inozemstvu nekako reprezentuje vso Avstrijo — hotela vzdržati čisto italijanski značaj (in bodisi tudi s pretvezo latinskih imen svojih parnikov), temu se moramo upreti naj odločnejše. Ako se hočejo Italijani šopiriti z lastnim denarjem, naj se le šopirijo, kolikor jim je sploh mogoče; nikakor pa ne moremo trpeti, da bi se bahali po svetu s tujim denarjem in da bi našo državo kazali v laški luči.
Povej mi, kdo te ponatiskuje iii pori lasilo laških duhovskih reformatorjev. »L'Amico«, piše: »Vihar, ks-koršnjega še ni bilo, razsaja že par let sem proti vsemu, kar je latinskega v cerkvah naših. Nikdo naj ne reče, da pretiravamo. Zadošča citati slovanske liste vsega Primorja, da se prepričamo o tem. Dan na dan pišejo proti latinski liturgiji, kakor da bi bila to le
neje elemente v ininisterstvu za skupni pro-1 liturgija italijanskih duhovnikov v Trstu gram. Znano je, da ni bil prijatelj akspedi- (Italijanskih ?! So-li imena: Jurica, Kavalić, cije v Kitaj inje ni hotel braniti pred dr- Janosevič, Masten itd. itd. tudi italijanska?! žavnim zborom. Niti v seje ni hotel priti Vprašanje stavčevo.), med tem koje v resnici takrat. In ko se je kitajsko vprašanje poostrilo liturgija katoliško-apostolske cerkve. Vede-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 9. julija 1901.
Deželni zbori. Gališki. Zbornica je sprejela v tretjem čitanju
o untanovitvi takozvanih ste v na rente«. Malorusi Potem so p reči tal i izjavo
zakonski načrt »kmetijskih pose-so glasovali proti. Malorusov, v kateri isti izjavljajo, da se ne bodo udeleževali sej deželnega zbora, ker poljska večina ni prav nič u|»ošteva;a skromnih zahtev Malorusov, kakor je n. pr. ustanovitev maUru-skega gimnazija v Stanislavu, ker je večina oškodovala interese maloruskega naroda spre-jemši vladni načrt o ustanovitvi »posestev na rente« in slednjič ker vlada niti ni odgovorila na mnogoštevilne interpelacije Malorusov. Po prečitanju te izjave so v«i Malorusi razven treh zapustili zbornico.
Na to otvorila se je splošna razprava o proračunu. Posl. Stojalo\vski je izjavil, da so njegovi somišljeniki stopili v poljski klub, da ne bodo proti svojim nasprotnikom uesložni. Posl. Dzieduszvcki je pobijal trditve v izjavi Malorusov. Istotako namestnik grof Pininski.
Češki. V soboto se je zasedanje deželnega zl»ora češkega zaključilo potem, ko je isti sprejel grof Buquoy-jev zakon o u vedenju direktnih volitev v kmečkih občinah. Češki deželni zbor se skliče najbrže že v jeseni, da reši še nekatere stvari, katere so ostale še nerešene.
Kako bijejo sami sebe po zobeh !
Laški listi prinašajo del govora, katerega je govoril italijanski deželni poslanec Ziliotto v deželnem zboru dalmatinskem. Konec govora se glasi :
»Ne morem opustiti te prilike, da ne bi opozarjal cesarske vlade, da, ako Avstrija ne spoštuje državnih temeljnih zakonov, ne more
je dal svojo vstav ko.
Knez Hohenlohe je dosegel vse časti nemške države. Državni kancelar je bil od leta 1*94 do 1900. Njemu je sledil sedanji kancelar grof Bulo\v.
Pokojnik se je porodil 1819, je bil tore v 82 letu.
Angleži in Buri. »Obzor« piše pod tem naslovom : Angležka je v vojn-' z Buri začetkom pokazala vso posebno humannost svojo z — dum-dum topovi. A ko se je pokazalo, da Buri z zaplenjenim streljivom za »dum-dum« vračajo milo za drago, so te barbarske kroglje zginile z bojišča. — Potem so začeli loviti žene in otroke ter jih zganjati v svoje vojaške tabore. To je bila nova barbarska brutalnost nosilcev angležke kulture v južni Afriki. To nečloveško postopanje angležkih častnikov in vojakov z bur-
17. VsesoKolsKi stoli ? PraiL
(Dalje.)
Odgovor župana parižkega na nagovor praškega župana v staromestni občinski hiši (po slavnostnem sprevodu) se je glasil :
»Go«|iod župan! Zahvaljujem Vas v svojem imenu, v imenu svojih tovarišev, v imenu mestnega sveta parižkega in v imenu vsega Pa-rza za prijazne, na nas naslovljene l>esede. One se vsj»enjajo visoko nad naše skromne osel«;, one stopajo daleč ven iz te zgodovinske dvorane, iz kraljevine Češke preko tuje dežele do naše lej>e Fraueozke in do src naših sodržavljanov. Gospoda moja, niti še par dni ni minolo, odkar smo v Vaši sredi, in mi korakamo od čudeža do čudeža. Dejstva so daleč preko-;ia pričakovanja, ki so nas združila tukaj ; naša domišljija ni mogla slutiti, kaj nas pričakuje v Vaši sredi. In jaz upam, da nam nikdar ne izgine s|»omin na te ne-razdružljive prisrčne <»duošaje. Danes zjutraj smo prisostvovali čudovitemu prizoru, katerega je trebalo videti, :ia se spozna njegov pravi narodni
jeniini očmi so korakale v soKolskin cetan ne izmerne množice, v katerih sredini sem videl navdušene f»ogiede mladih ljudij, zrelih in sivih starčkov, ki so mož ob možu kali v bratski složnosti : več generacij se je Je
tukaj pobratilo, starejši so na mlajše prenesli	laški srditeži verjeti nam
stare tradicije; vspeh minolosti se ohranja vsaj svojim možem.
nedotaknjen in se vedno povečuje od gene-; Prepričani smo tudi, da avstrijska vlada racije do generacije. Tako organizirana, je gotovo kar najhitrejše ugodi laškim željam zveza Vašega Sokola ne le jednostavna zdru- in nasvetom, ako jej Italijani najprej sami
a narodna dajo dober vzgled, kako se znajo tudi oni Vaše sami ravnati po svojih načelih. To pa bi najlepše pokazali na ta način, da bi tržaškim Slovencem dali potrebne ljudske šole. To, to bi pokazalo vaše pravicoljubje in spoštovanje avstrijskih zakonov, altro che lepi govori vaših poslancev in njih citati iz Mazzinija in drugih velmož!
nje slovanskih agitatorjev je naravnost škandalozno. Pred cerkveno oblastjo ne poznajo druzega nego grožnje z razkoli. To je infameu hrup zadnjih let; in mej agitatorji ima, žal, svoje mesto tudi nekaj duhovnikov, ki bi se morali, če tudi so Slovani, spomniti, da pripadajo k latinsko romanskemu obredu.«
»Čutimo se dolžne, da visoko protestu-jemo proti tej hinavski agitaciji proti jeziku cerkve, ne italijanske, ker take ni (Hoho, kdo se je pa nedavno temu ba-hal, da je papež Italijan in da [»red vsemi ljubi italijanski jezik, da so sloveči svetniki Italijani in da je sedež cerkve v središču Italije?! Ured. »Ed.c), ampak cerkve katoliške, ki je jedino prava — od strani liberalnih advokatov, duhovnikov, bolj ali manje hvalevrednih.« skimi ženami in otroei je v živih barvah na-
. 4 , . .	u . i	/t* •	Muso rotto. kdor je napisal to! Mar
slikala Anglezkinja Miss Hobhonse. (la opis .....
j	... .„i- „	niso »Piccolo«, »Indipendente*. »Gazzettino«
smo nedavno ponatisnili tudi v * Jedinosti«.	.	.	1
~	, . r - .	\ i -i * • • _	in njih somišljeniki najsrditeji liberalci i Mari
Op. ured.) List poštene Anglezkinje je po- J	J	J J
, rv - ^	■ :	i ___niso deloma framasoni, deloma Zidje, deloma
magal. Dne o. t. m. je izjavil v anglezkem	'	J '
, , ....	,	„	.___•	brezverci in vsi skupaj, — oboževatelji
parlamentu vojni minister, da vse zene, otroci	,	^	' J'	J
. .	.	j . ......	tiste oficijelne Italije, ki je v uajhujem nav-
starci :n zaupanja vredni mozje, ki imajo	. 1 ...
.	,. .	• j-.• - . u	skrižju s katoliško cerkvijo?! A kdo daje
sredstva za življenje, morejo oiiti iz tabora.	J	J	J
o,	. .	, . , , i	podatke tem listom proti tržaškemu škofu ?!
S tem se je vojna uprava odrekla dosedanji j j i i- • * 5
praksi, morda ne toliko iz sočutja in humani lete, ampak iz bojazni, da bi po takem kršenju vojnega prava mogli nastati Angležem novi neprijatelji. Tretje barbarstvo Angležev je bilo to, da so črnce nahujskali proti Burom, da jim plenijo in požigajo sela in bi vališča.
Kdo dovoljuje mazačem umazanega »Gazzet-tina« »pogovore«, polne laži in zavijanj, ki se potem pošiljajo v svet v ščuvalne namene proti škofu tržaškemu, visokemu dostojanstveniku iste rimskokatoliške cerkve?! Ali niso to isti ljudje, ki mečejo okolo sebe s slovenskimi »liberalnimi advokati«: ljudje, ki so dolžni pokorščino istemu škofu, a me-i sto tega podpirajo se svojimi izjavami one, ki uprizarjajo gonjo proti škofu ? ! Taki ljudje nam hočejo še kaj očitati! Ljudje, katerih »Trieste« in njegovi jezikovni lia- vsaka beseda se ponatiskuje v listih, ki so zori. Obljubili smo že v soboto, da se po- znani kakor skrajno sovražni kitoliški cerkvi ! vrnemo nekoliko k izvajanjem novega trža- Taki ljudje se drznejo psovati poštene slo-škega dnevnika »Trieste«, kateri noče v , venske duhovnike — poštene še posebno zato, narodnem šovinizmu prav nič zaostajati za | ker branijo svoj proganjani narod pred stru-
Tržaške vesti,
bi
žitev telovadcev, temveč prav vojska, ki reprezentuje pravo dežele. Od vseh stranij horizonta, iz prijateljskih in sovražnih mest so prihiteli na te slavnoeti Cehi, Sokoli, katerih srce ohranilo gloltoko narodno prepričanje nosijo isto obleko. Jaz se bom vedno njal tisoče v glav, nad katerimi so se
je ki
BI
in spomi-dvigali
svojimi bratci. »Trieste« zahteva, naj obstajati in nima pravice do obstanka ; in po- parobrodna družba avstrijskega Llovda imela stopaje tako v nasprotju z istimi, vskračaje popolnoma italijansko lice. To svojo zahtevo nam piavico do vzgoje naših otrok v lastnem opira na to, da se je ta družba porodila v jeziku, škoduje največ sama sebi«. — I^ej>e Trstu. Že ta »razlog« absolutno ne velja, ker
Trst ni bilo nikdar izključno italijansko mesto in naj to trdi makar novi »Trieste«. Pa tudi če bi bil Trst italijansko mesto, »Trieste« še vedno ni imel prav. Saj ta list priznava sam, da se avstrijski Lloyd prav nič ne brani vsprejemati vsakoletnih railijončkov subvencije od avstrijske države ! Ali hoče »Trieste« trditi tudi o le tej, da je italijanska?! Avstrijske dežele naj bi dajale Llovd u mastne podpore, v zahvalo za to pa naj bi Lloyd pačil njih narodni značaj s tem, da bi svoje parnike krstil s popačenimi laškimi imeni nelaških dežel ! Slovanske in nemške dežele naj bi se vsemu Bvetu kazale kakor italijanske in svet naj bi mislil, da imajo Italijani vso avstrijko trgovino v svojih rokah. To bi ugajalo tudi listu »Trieste«. Niti to, da se novi Llovdovi parni ki krstijo z latinskimi imeni avstrijskih dežel, katera imena so itak skoraj popolnoma identična z italijanskimi
besede, kaj ne?! In prav hvaležni smo gla-p-»men. Pred našimi izaenad- B»bi tržaške vladajoče klike, da jih je priob-korakale v sokolskih četah ne- čilo. Naše slovenske poslance v deželnem
zboru tržaškem pa O|>ozarjamo na ta govoi mož prav posebno in jim priporočamo, da ga ob kora- priliki servirajo svojim laškim kolegom ; saj kakor nalašč za naše razmere. Ako no-
bodo verjeli
pa je
ta p r o-duhovnikov m o n s. S t e r k u, k:
penim sovražtvom zbesnelih sovražnikov.
Tudi gornja izvajanja v »katoliškem« »Amicu« je ponatisnil »Piccolo« z vidno slastjo ter je pridoda!, ali pa je poslal v »Piccolo« kakov reformator:
»Vsakdo umeje, kako je test italijanski h naperjen proti je pospeševatelj i:i zaščitnik slaviziranja svetih obredov. Samo tega ne umejemo, kako italijanski du iovniki — z malo izjemami — ostajajo tako nedelavni vspričo temu, da se v škofiji tako pozabljajo ukazi z Rima in vspričo zapostavljanju italijanskih duhovnikov v vsakem oziru. Ker škof ni smatral vrednim, da bi le besedico odgovoril na protest, doposlan mu pred dvemi leti od 89 duhovnikov — zakaj ne zahtevajo isti naravnost v Rimu in energično, da se bodo spoštovale pravice njih cerkev?«
Ali se ne zdi tudi Vam, cenjeni čitatelji, da je tudi ta dodatek, oziroma ščuvanje na upornost proti lastnemu škofu, spisal kakov besni reformator ? ! P-fui!!
Nadaljnji deležniki »Narodnega doma t TiMu« :
4*. g. Fran B a r b i č, vratar vrhovnega
sodišča.
4t». g^iep. Janko Malovič, zasebni strežaj.
50.	gosp. Franjo Z i t k o, posestnik.
51.	g. Anton Žitko, nečak prvega, vsi v Trstu ;
51. k. Andrej Čok, posestnik, Ix>njer; 53. g. Miha Bizjak, e. kr. carinski oficijal v Trstu ;
.">4. tr- Fran Godina, e. kr. sodni pod-uradnik, .Sv. Ivan ;
55. g. Fran Poč k a j, trgovec v Trstu ; 5*i. tr. Nic. Stepančič, trgovec; 57. g. dr. Otoka r R v b a r, odvetnik ;
hitro pokazali svojo »grozoto«. Cim so ti »anarhisti« videli, kako smo se mi neanarhisti ustavili, hitro so krenili na levo proti mestnemu gozdiču. Zraven tega so, čim so opazili, da jih pričakujemo, začeli upiti : Evviva i socialisti mati !!
E da, biti anarhistom v pesmi, to zna vsaki —- tržaški paglavec. Ker pa je na tudi ljudij, ki se boje tudi svoje lastne sence, bilo bi morda vendar dobro, ako bi malce gledali na prste taki nočni — pevani anarhiji !	Poročevalec.
Neža Kol man ič, bivajoča v ulici Do-nota št. 12 v III. nadstropju, prosi usmiljene ljudij, da bi jej pomogli vsaj toliko, da bi mogla plačati stanarino za en mesec. Zena ima H otročičev, a mož jej je bil odšel v g. Fran Mirt, trgovec, vsi v Trstu : j Slavonijo iskat dela, katerega pa ni dobil in 59. tf. Franjo S u b a n, pos., Sv. Ivan ; je sedaj na poti peš nazaj v Trst. Ako žena
♦	•O. g. M i jo Kuščer, ce«. kr. poštni ne plača stanarine, je vržejo na cesto s 6 oficijal;	otročiči vred.
61. g. Miha Presen, trgovec;	Požar. V hiši št. 132 ulice Romagna
»>2. e -p. Anton Kal iste r, zasebni je navstal v noči med nedeljo in ponedelj-uradnik ;	kom požar. Vnela se je bila neka lesena
♦>3. g. dr. Matej P r e t n e r, odvetnik : bajta in jntpolnoma zgorela. Gasilci so prišli *>4. g. Davorin Poreita, c. kr. car. prepozno, oficijal;	Izbruh ljubezni. Predsinoči se je 25-
65. tr. A. K en d a, zavarovalnični za- letna Marija Svidav na svojem stanovanju stopnik ;	v zagati Gusion št. 4 sprla s svojim ljubim-
»>«'►. g. Josip S o 11 a r, c. kr. fia. nad- cera. Ker je slednji v burni debati podlegel, stražnik;	poslužil se je skrajnega »parlamentarnega«
♦	»7. <z. VVkoslav Petrovčič, obrtnik; sredstva — obstrukcije in začel metati na
♦	>>. g. Hinko Ca n dol i ni, uradnik za- svojo ljubico čaše in krožnike, vsled česar je varovalniee proti nezgodam ;	dobila »srečna« ljubimka več ran, katere so
tr. Srečko B a r t e 1 j, knjigovodja ; jej lepo obvezali na zdravniški postaji. TU. g. Josip Mahne, trgovec;	Dražbe premičnin V sredo, dne 10.
71.	Gregor Istinič, obrtnik;	julija ob 10. un predpoludne se bodo vsled
72.	tr. Jakob P e r h a v c, trgovec, vsi naredbe tok. c. kr. okrajnega sodišča za ci-v Trstu. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
V pojasnilo, od raznih strani nam do- ulica Farneto 7, tiskarniški stroji in oprema itajajo razna vprašanja glede uj>orabe onih v zalogi ; ulica S. I^azzaro 12 in ulica Ca-sv-.t, Katere u plačajo j»od[M>rni členi društva rintia 22, hišna oprava; ulica Cologna 9, »Nar«-In; d«»m« in sicer 24, 12 in 6 kron premog; ulica Geppa 14, hišna oprava ; ulica na leto.	S. i>azzaro 6, hišna oprava.
Na ta vprašanja odgovarjamo, da so te	Vremenski vestnlk. Včeraj: toplom* r
-v<»te namenjene ietotakc, kakor deleži, do- 0|, 7, uri zjutraj 23.8, ob 2. uri popobidn bod k i iz deležev in ustaLovnine, t. j. v prvi 2S.1 — Tlakona^r ob 7. uri zjutraj 764 5 vr^ti za gradnjo »Narodnega doma« in po- — Danes plima ob 3.50 predp. in ob 3.51 kritie -troškov v dosego društvenega namena. p«.p.; oseka ob 8.25 predpoludne in ob 11.22 Deležn ki so lahko ob enem pod|>orni členi poj»oludne. ene ali drugre vrste, ter plačujejo letne svote,	—
za katere so se obvezali.	„
n . . .. . . .	»i	Deska sola družbe sv. Cirila In Sle-
pili*.rni '"leni imajo vse pravice kakor	... ~ ........
..	r. , . - toda pri sv. Jakobu. Oo priliki solske ve-
< -tale vrvte členov z edino razliko, da uplaca-	r	....
,	, .	.	selice dne 39. junija se p rep taca h vstopnino
n:b doneskov ne m »rejo zahtevati nazaj. *JI>	,	/, ,
. , ...	p. n. ffir. : J^vaffel o nvc., Kompare, Celan,
enem pa ima o zavest, da donasajo kamenje *	, ..	.. „ .. . ..
,	,	, ^ ;- N. N., Zabnc, Cevna, Kosir, N. N., Krivic,
za ztrradbo »Nar«Mlnetri doma«, za kar jim	*	'	_ „
, . . . . .. .	. . .... u, Ukovič, in j 10 nvc., N. N. lo nvc., .Novak,
bodo hvaležn< še daljni |»otomci tržaških Slo-	• ■	'	9
Blazu\ ( arga,	po Ji) nvc., \ atovec,
. Istinič, Kresevič, Zlob c, Kosič, Višnjan, led odvetniki. Pišejo nam : Na porotni ^ ^ Bat^elj v N Bnfe po 30 nvč.,
razpravi proti Camberju je Ub navz^l. prvi	{}p KmuSSi&, Lukšič, K. K., Vrč,
dan polno laških odvetnikov in junstov. Neki	y ^ Koritnik |»o 50 nvč., Turk <>0 nvč.,
naš možak se je približal omenjenim in po-	y E _(| nv- Si]a l ^ pra5elj t ^
si u šal, kaj da se gospodje razgovarjajo med	j ^ ny- - g yinko DoleneCf
aeboj. Med drugim je rekel člen: »Glejte,	katehet <lružb,ne šole je dmnl 2 Kld. :,o
Marija v Zireh nabrala v veseli družbi 10 K, Rvšlavv, župnik v Munah 1 K, Urdih Andrej, trgovec, Trst 2 K, Ravbar Miha, trgovec, Štanjel 2 K, Kete Fran v Tržiču 1 K, oddelek sv. Nazar pri Kopru nabranih 4 K 60 st., Matetič Ivan, Barbana 1 K, Sta-rašinič Jurij, finč. nadstražuik, otok L*nšinj 5 K, Turk Ivan, Opatija, zbirka 2 K 62 st., Proetoslav Otipov, Sežana 20 K, Warto Julij, župnik, Bazovica 10 K, Puklič Oroslav, c. kr. finč. straž. Voloako 1 K, Skočir Avg., župnik v dežel, bolnici Gradec 20 K, N. N. Pazin 2 K. Tiringer Iv., kapelan Jelšane 2 K, Radoslav Srebotnjak v Lokvi 1 K, Kr. Fabiani v Lokvi 1 K, M. Pakiž v Lokvi 1 K, I. Schifrer v Lokvi 2 K, Candolini Trst 2 K, Šuman Josip, Skedenj 2 K, Zvokelj Janez, c. kr. davkar v Komnu 5 K, Suster-šič I , c. kr. ofie. v Komnu 4 K, Lukežič I.* dekan v Komnu 2 K, Svara A. v Komnu 1 K, Nečemer K. v Komnu 1 K 50 st., Sila Matija, dekan v Tomoju 10 K, Gerbec J. Sežana 1 K, samostan šolskih sestra v To-maju 5 K, I. Š. Opčine 3 K, Ciril, Metod in Mijo Kuščer Trst 5 K, Grasič Josip, župnik Berara Istra 2 K, Bukovec Fran, župnik Tr»riž 4 K, Perhavc Fran, Ležeče 2 K.
Skupaj . . . 140 K 72 st.
zadnjič izkazanih 177 „ 64 „ Vse skupaj . 318 K 36 st.
Srčna hvala in Bog povrni vsem časti tem gg. darovateljem !
Blagajništvo.
pile velike povodnji. Število ljudij, ki so o tem zgubili življenje se ceni na 4000. Velika vročina v Zjedinjenih državah,
NE\V-YORK 9. (B.) Kakor se priobčuje uradno, je v zadnjem tednu v Velikem Newyorkti 980 ljudij umrlo vsled vročine. Dogodki na Spanjskem.
MADRID 9. (B.) Liberalni poslanci iz Katalonije, ki so bili včeraj vsprejeti v avd»-jenci od kraljice regentinje so se izrekli brezpogojno za to, da Katalonija ostane v zvezi z monarhijo ; z vso odločnostjo pa so se potegnili za to, da se izvedejo reforme v smislu decentralizacije.
M.j. M.-d drugim je rekel eden: »Glejte. ^^ <lružbjne je tlaroval 2 j -e pravi to: ;tudirat. s po lento! Mt smo ^ k<fr ^ ^ moge] udeležlti šolsl
študirali ^ (»ečenko. oni pa s polento in kakor se vidi, je zadnja (polenta) bolja!«
Ker je to laskavo priznanje našim odvetnikom — !*mo je napisali.
La-ki odvetniki so tako priznali, da jih naši nadkriljujejo. da-si so študirali z revnimi sredstvi.	»Z.«
O ra/MHlbi v pravdi Kina Mauroner-
šolske veselice.
Vsem darovalcem in darovalkam izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo Vodstvo slov. ti e š k e šole pri sv.
Jakobu. Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda : g. Anton Toroš, c. k. carinski uradnik v Trstu mesto venca na
l.iberti eontra Leopoldu lauroner-Steii-	erob {>ok Lovretu Sancinu lo K; iz Mate-
irlc por »čajo -;eve<la tudi današnji laški listi.	rjje /a ueii<) stavo 1 K.
A - >, razun »A vanti«-ja, nenavadno malo-	y p0fe^eDje spomina pok. Lovreta
f»e^in; n |«»r<-čajo na tako skritih prostorih,	Saneina s«» rodoljubni Škedenjci nabrali 100
da je komaj opaziti. Videti je, da jim je sapo	fcton, Iraena darovalcev priobčimo prihodnjič,
zaprlo. Rekord je — to treba {Kivdariti —	Čast in hvala vzglednim rodoljubom v
<i««>egel n«»vi patrijotični list Trieste«, ki je	Škednju!
k l*-*edilu raznomll>e še dodal, da se ista po	y if(ti namen jn i9tira p«vodom je daro-
me-tu ze o »komentira«. Kaj je mislil »Trešte«	vai g |van .Sancin-Toč iz Škednja 6 kron
s u. fraz*% ni težko poditi. Iz te fraze nam	za »škedenjski orkester« in 1 krono za
zveni dvojno. Prvič, da »patrijotje« okolo	jM»družnico družbe sv. Cirila in
>Tnei»te« pričakovali in se nadejali vse dru-	Metoda.
začne razsodbe; in v drugo zveni, kakor da	Moška podružnica družbe sv. Cirila
t; patrijotje hočejo v javnosti vzbuditi dvom	j„ Metoda v Trstu vabi na občni zbor, ka-
o jorid -ki utemeljen«*ti rar.so<ll»e. Če je	terj Jk, v w,1k>|o dne 13. julija 1901, ob 8.
g. P otu kaj sluieno s to p.-močjo, j>otem	urj ZVečer v prostorih »Tržaškega ]K)dp<jr-
mu prav z srca privoščamo tolažbo takih —	neg;l iD bralnega društva« (ulica Stadion 19).
patnjotov!! Naj si le bivši, Garibaldinec in	Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2.
Vesti iz ostale Primorske.
X O možu, ki nikoli ne laže! Iz Istre nam pišejo: Kdo je ta *? Kako vprašanje!! Kdo je ši tujec v Jeruzalemu, da ne bi vedel tega!! Kdo bi mogel biti drugi, nego prešlavni dr. Bennati v Kopru ?! Saj je sam povedal tako v državnem zboru. In to je tako odlična družba, da bi hoteli poznati človeka, ki bi se drznil lagati v taki družbi ! Najmanje pa bi mogli pričakovati od človeka, ki sam in nepoklican prisega pred vsem svetom, da nikoli ne laže. Ca je torej dr. Bennati prisegel v državnem zboru, prijateljem in sovražnikom v lice, da nikoli ne laže, moramo torej smatrati kakor izključeno, da bi bil takrat lagal, ko je prisegal, da nika-dar ne laže.
Gospod dr. Bennati torej ne laže nikdar. To stoji. In le blasfemija na škodo nje veličanstva signorie istrske bi bilo, ako bi si kdo še dovoljeval kake dvome v tem pogledu.
Ne torej z namenom, da bi hoteli kaj majati na tej resnici, pribiti kakor z žebljem, ampak le kakor interesantem prispevek naj konstatujemo tu dvojno, kar pa je tudi sama resnica.
Prva resnica bi bila ta, da je državni poslanec dr. Bennati prisegal v isti seji zbornice nasproti drž. poslancu Spinčiću, da oni sami Italijani vzdržujejo italijanski gimnazij v Pazinu!
Druga resnica pa je, da interpelacija poslanca Spinčića in tovarišev od 29. maja dokazuje dokumentirano, da so z zneskom 29*300 K, delom dohodkov iz šolskih taks, plačevanih večinoma od slovauskega prebivalstva, torej iz dežel, denarjev, podpirali gluhoneme, dajali neke podpore in podprli isti rea ni gimnazij, katerega, po prisegi gosp. Bennatija, vzdržujejo Italijani sami iz lastnih žepov.
Primerjajte sedaj gornjo prisego Bennatija, da se on nikdar ne laže, dvema ravnokar pribitima resnicama, mora minili zadnja senca kakega ki vam je morda še ostal v duši : Bennati — nikdar ne laže !
£ovru Sancinu na grob.
Jedva se v najlepšo dobo je razvilo Ti življenje.
Triindvajsetkrat dočakal si prijaznih vigredij prihod,
vendar si usoda kruta je zljubila vez uničiti, ki spajala s telesom mladim Tvoj je duh.
In Ti si umrl !
Nenadoma se duh tvoj vspel je nad oblake,
ostavljajoč ledeno, onemoglo truplo
preborni materi in sestri,
ime najljubše ki zaman izrekajo
ob vznožji sii>a, brata.
In mrtev si !
Umrl narodu si svojemu.
kateremu si stavil se v obrambo
v potiebi vsaki,
se jeze ne boječ nasprotne.
Umrl si -- z duhom, ki odslovil se od Te,
je strto vse početje Tvoje
v priti naroda, ki ljubil si ga neizmerno.
Ostavil rod si mili ravno zdaj,
ko mož jednakih tebi baš
prenujno potrebuje ;
saj živel zanj si, zanj kot rodoljub
se pravi si potegoval.
Pred dnevi še, ki nit: tedna še ne tvorijo,
na odru si strmečiin nam pokazal,
kako mladiuo vnemati si znal za rodoljubno delovanje.
Na drugem odru zdaj,
kjer Tvoj odbegli duh več ne deluje
kot tam na onem,
počivaš mirno, nezavedajoč,
se kdo ob truplu Tvojem mrtvem plaka.
Glej množica nebrojna že
ob odprtini groba, bivališča Tvojega
prihodnjega,
s solzami je v očeh se zbrala, in prosi te iskreno,
da nad oblaki gor, pred večnim Bogom, izprosil narodu bi svojemu milejše dneve.
Marica Gregorić.
5	Aliksulir Levi liiizil
6
Prva iu največja tovarna pohištva ® (iS	vseh vrst.	S>/
T R S T
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal
Via Limitaiiea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -mom-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurence.
ILOSTROVAMJ CEHIK ZASTONJ IM FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
patrijotje leže v objemu, kakor so si — vedno dcMedaj !!
Anarhisti« in spe' Pišejo nam: Vra-čaj««čim se m nolo nedeljo iz > Narodnega doma« pri sv. Ivanu nam je sledila od ro-tunde naprej družba, kakih 10 mladeničev, ki so vso pot, d«> I>reherjevc pivovarne, peli neko »Putmiam per 1* anarchia !« Prišedši na ogel ravnokar omenjene pivovarna, smo se (bila nas je cela trojica !) ustavili, hotč videti od blizu te »grozne« anarhiste! In ti so res
Letno poročilo tajnika. 3. Letno poročilo blagajnika. 4. Volitev : a) podružničnega na-čelništva, t. j. predsednika, zapisnikarja, blagajnika in vsakemu po enega namestnika (§ podruž, pravil), b) 2 pregledovalcev računov. c) podružničnih zastopnikov ze veliko skupščino. 5. Posamezni predlogi, želje in nasveti. Na obilno udeležl>o uljudno vabi
Načelnidtvo. Doneski za Ciril-Metodi je v dar. Marte-lano Anton, Barkovlje št. 324, 2 K, Lenger
Vesti iz Kranjske-
^Predsednikom kranjske zbornice notarjev je bil predvčerajšnjim izvoljen c. a., notar Ivan P 1 a n t a n.
* Nesrečnega dr a. Jana so pred- j včerajšnjim pokopali v Gorjah. »Slovencu« poročajo, da je Jan padel čez 400 metrov visoko skalo. Glava mu je bila popolnoma razbita. »Slov. Narodu« pa pišejo, da je samomor popolnoma izključen. Ali je zaspal in se prevrnil v brezno, ali pa se mu je ob (»ogledu v globino zavrtelo v glavi.
i Sf
P
i p

Brzojavna poročila
Povodnji t Kitajo.
LONDON 9. (Bi .Standard, javlja iz Šaagaja, da so v pokrajini Kiang-si nasto*
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne
UMU cene- W U U VILJEM DALLA TOltKE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ MoJe pohištvo donese srečo. ■
$

Svoji k svojim!
IVAN B6BEK
Priporoča slavnemu oln-instvu svoje najnovejše in najlK)ljse aparate za streljanje proti toči.
IVAN KRZE
Trst. — Piazza S. (piovainii št. (i. — Trst
Trgovina s kuhinjsko |H>smlo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izl>or pletenin in lesenega blaga Lesene pij*? iz najboljšega tisovega lesa z gol>o ah tudi brez gol>e.
Gostilna
Dominik Ravalico
TKST. — l lica Glicira št. 7. — TRST.
Velik izlmr vin vseli prvih vrst: viuo Teran, Istrsko, 0|x>lo, Vis, najfinejša viua v buteljkah, pivo prvega re<!a.
Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se aboniranja na <»l>ed in večerjo, tudi st* cj rejemajo naročl>e na dom s t<»čno |M>strežl»o.
liemeljni v vel'kern izimru, bukove debal orehov ina. jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi ] »odo vi, držala za etopajiee.
Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu, I'iazza Barriera priporoma svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. navadnepa in najtinej-ega olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. pojato nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na del>elo in dro Uno. Ceniki franko.
„Durator.
Podplati so zastonj, ako vsakdo rabi -Durator" ter žnjim -S—4 tedne maže -voje podplate, kateri trajajo 5 krat već tn jih voda ne ol»rabi. Cena jedni Skatljici z navodilom vred 1 in kroni. ..Durator- se prodaja v mi-rodilmcah. špecerijskih prodajalnicah. trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj »r ^t z 1 K '31 -tot. franko naravnost pri glavnem ttistopn.ku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-cha|up v Trstu, ulica R<»ssetti št. 1 '1.
Operater kurjih očes, ^
van specijalist Giordani, ima svoj amhulatorij Via Stadion :i. L ki je odprt od g predp. do K. pop « 1> nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje «nlstra-nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakor-nih bolečin <_ena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
Skladišče vina ';::;;
sodih in buteljkah. Fine i>aštne ln dezertne vina na de elo in dr bno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
na prvo hipoteko na poslopja in
iz Švice.
Podpisana tvrdka pošlje vsaki owbi z povzetjem izvrstno nro, -4 ur idočo s :; letnim jamstvom za 2 krone 60 stotinfc.
Kazven ure vdobi vsak naročnik zastonj jako lep nozič.
Ako bi ura ne ugajala, se jo zamenja ali j a jMišl je na zahtev denar nazaj.
V dobiva se samo pri
Zastopstvu švicarskih ur
KRAKOVO I. poštno preilalo št. 29.
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zagorje
naj se zahteva povsod le:
Cenjene gospodinje
KAVA DRUŽBE SV CtRILAIN METODA V LJUBLJANI.
MAL POLOŽI DAR DOMU NAALTAR
ZALOGA PRI IV JEBAČINU V LJUBl|ANI


skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
se zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali ti velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
2 lončka 3 kron f-U stot franko, razpošilja proti predplačilu:
hm A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" ■■■
v Pregradi. Rosrotee Slatina (Rohitsch-Sauerbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Kradv. Fleischmarkt 1. -- BUDAPE.ST: Lekarnar I. pl. Toriik in Dr. Kgger. — ZAGREB: lekarnar S. Mittelbaeh. Ha drobno ae vdobiva povaod.
Automatična brizgal niča.
Najboljše
stiskalnice » grozdje
in OLJKE so naše stiskalnice
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice.
Najboljše autoiiiatiene paten-tovane trtne brizgalnice proti peronosperi
„S Y P H O N I A"
ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za _	mastiti in obirati grozdje, stroji za su-
tiskalnica za grozdje. 4enje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in
mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreinica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi <lrugi stroji na pol jedel jstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji
FH. MA7FARTH & C o.
c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Diiimj, II./l. Taborstrasse št. 71
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi in srebrnimi kolajnami
in pohvalnimi pismi .
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
3W Fazprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi. kjer še nismo zastopani.
„Čuvati se pred ponarejanjem".
Rabim 24.000 K
žemlji-'a v vrednosti od «0.000 K. Glavnico bi izplačeval na anuitet**. Za to posvojilo profil aem vse na^e bank** < »'-.bili so mi prošnje vrl k* najl>olj^ini jraran-cijam čeprav različni hrvaški in slovea>ki ilenarni zavodi in tudi dovenski kapitalisti dali najini najvećim nasprotnikom, na dvomjivo hipoteko, posojila v zneskih ki pr»-sezajo milijon K. (Z imeni lahko vsak t-as poslužim > Za to posojilo obrnil sem se na ital. , in nemške denarne zavode. Ponudili ho mi prevej. ' Popred pa kakor podpi^m kontrain. obračam se >e , enkrat na ta način na na* narodni kapital za posojilo Ponudbe pod *ifro S. V. listu -Edinost" v Trst.
Čudež
Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgal u ie. eelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
e*^^ SMEKAL-A Smicnov-Praga
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne briigalice, s katerimi za-nioreta že sanio dva človeka delati ; izučba lahka in brez maži-nista. Dalje motorne vozove, apa--	rate za aeetilenski plin. brizgalnice
^flHnBg^^^^^^ proti peronospori „Vennorel" po i« kron. „Avstrija" po 'JO kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— Ugodni plačilni pogoji —
---..'

Podružnica K.
Spoštovanjem
A. SMEKAL v Zagrebu.
Rujansko posojilno in konsumno društvo v Roj a ti U (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano
Najbolja prevlaka za podove
je Fernolendtov
btiščeči lak * 4. 4. 4. za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in. e trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po '2 kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj.
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERN0LENDT
Zaloga :
Dunaj, V Schulerstrasse št. 21
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo-za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
leščilo (biks)
Cenik pošljem brezplačno poitnine prosto
Pekarna in sladčičarna
JAKOB JURCA
TRST. — Molin a vento. — TRST.
Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruhr vsakovrstne najfinejše sladriee, nadalje fina vina v buteJjkali in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točna na dom.
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4.
Priporoča svojo zalogo jest vin kolonija I ij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno !>lago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obee za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
icluuti liniii.
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione Stv. 3.
Postne požiljatve s povzetjem.
U
„Društveno krčmo
v kojej se toči:
najboljše domače črno vino po 52 novč. I. vrste istrsko „ n „ 40 „ kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljkah.
Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. —OBO— Kroflljisče.
Stanovanje se odda
V Sv. Ivanu 334» s avgustom ali 1. sept. t. 1. v hiši dedičev Josipa Gašper »i 5-a, Cena 400 K. — Ponudbe g. Frana Š kap in. trgovcu v uliei S. Caterina 6.
lOO do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^vuijeniti državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ltldwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Ugodna prilika«.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopienimi lečami od 25 novč. više.
JCaočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah.
W Sprejemajo se poprave.