Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Prvomajski manifest.
Prvomajske misli.
Sodrugi!
Negotovost, gospodarska razru-vanost in ogrožanje miru na vseh krajih ponovno opozarjajo za 1. maj 1927 mednarodni proletriat na njegovo dolžnost, da z vso svojo energijo pokaže svojo čuječnost in dejansko silo. Kajti delavskemu razredu pripada naloga, da odstrani nevarnosti, ki ogrožajo človeštvo in da dela proti bremenom, ki leže na delavcih. Nedelavnost in molk delavstva bi se tolmačilo kot njegova slabost, kot priznanje premoči delavstvu sovražnih sil. In to ne sme biti!
1. maj 1927 mora pokazati, da so
delavci vseh dežel enotni
in odločeni, da stvorijo proti svojim sovražnikom
eno fronto
in odstranijo nevarnosti, ki ogrožajo svet.
V gospodarskem oziru je bilo. preteklo leto skrajno nerazveseljivo. V večini dežel je gospodarski Položaj slab, da, marsikje se oči-vidno poostruje. Brezposelnost za-hteva |e nadalje svoje žrtve in žene stotisoče družin v bedo. Obenem pa
Sluzi	^ iI t »»* f - r. ^ r,^oi-vrKro 'T „
nove napade na življenski položaj in delovne pogoje. Posebno so usmerjeni ti napadi proti izvedbi
osemurnika in socialne zakonodaje.
Mnogo, kar je smatralo delavstvo za trdno osvojeno, mu je bilo ali pa bo zopet iztrgano. Proti tem reakcionarnim namenom se mora delavski razred braniti z vsemi sredstvi.
Delavstvo zahteva brezpogojno priznanje osemurnika in dovršeno socialno zakonodajo, ki naj ščiti predvsem slabotne
žene in mladino.
Na političnem polju je žal preveč jasno, da je reakcija zopet napredovala, pri čemer meri seveda svoje napade predvsem proti delavskim organizacijam, ki so najnaravnejše sile svobode in napredka.
Ta reakcija se izraža tudi v medsebojnih odnošajih narodov. Diktatura pomeni stalno vojno nevarnost brez ozira na to, kakšne barve je.
Stvar osvobojenja vsega delovnega ljudstva in miru je neločljivo med seboj zvezana. Dogodki v Evropi, na daljnjem Vzhodu in v Ameriki opozarjajo delavstvo z vso odločnostjo na to, da nadaljuje svoj boj s povečanimi silami. Delavski razred more zidati le na svoje lastne moči!
Le od svoje lastne moči morejo delavci pričakovati rešitve!
„ Odkod drugod naj pride odrešenje?
Od buržuazije gotovo ne! Njena nemoč se ne kaže malo samo v sedanjih dogodkih na Balkanu, na Kitajskem ali v Srednji Am e r i k j. Vse te pojave izkorišča buržuazija za to, da zavira razvoj k urejenim političnim ali gospodarskim razmeram, od kate-
rih zavisi končno usoda vsega sveta. Povsod zavira zbližanje narodov in pospešuje gospodarski
nacionalizem,
vedno bolj poostrui^po političnem nacionalizmu PovtfBpsna nasprotja in konflikte.
Nasproti tem nevarnostim mora delavski razred demonstrirati svoj
internacionalizem,
isti internacionalizem, katerega u-resničenje je podlaga prvomajskega praznika in ki se mora raVfto na ta dan najveličastnejše izkazat^
S tem internacionalizmom, š to obrambo splošnih interesov človeštva bo proletariat že osvojen del sveta vedno bolj razširjal in sfe izkazal kot ona sila, ki vodi družbo v preobrazbo im boljšo bodočnost.
V vseh nevarnostih in zmedah sedanjosti delavci ne bodo pozabili, kaj so dosegli po vojni s svojim lastnim trudom in s pomočjo dosledne akcije mednarodne strokovne zveze.
Ti neizrecni napori pričenjajo roditi tudi plodove. 1. maj 1927 bo dal takt
merfnaradiii gospodarski konferenci,
ki se bo sestala štiri dni pozneje v Genfu. Ta konferenca pomeni uresničenje delavske zahteve. Prvič v zgodovini sveta bo materialno življenje narodov predmet mednarodne razprave. Prvič se bo podvrglo kritiki anarhičen sistem produkcije in razdelitve narodnega bogastva ob neposrednem sodelovanju delavskih zastopnikov. Čeprav mednarodna strokovna zveza ne more predvidevati rezultatov te konference, vendar lahko trdi, da bo v največji meri zavisela od delavcev vseh dežel. Seveda ne smemo vzpri-čo te konference obljubljati, da bo gotovo prinesla zboljšanje usode delavstva. Vendar smemo ugotoviti to, da je že samo dejstvo, da se vrši mednarodna gospodarska konferenca, potrdilo za to, da se delavske ideje mednarodno uveljavljajo.
Stvar delovnih razredov je, da na tem prvem uspehu gradijo dalje in se zavedajo tega, da morejo doseči svoja stremljenja, ako hočejo.
Dosedanji rezultati gotovo niso popolni in bodo taki tudi ostali do končnega
osvobojenja ljudi in narodov.
Vendar že danes vidimo, kaj delavci zmorejo. To bodri delavske množice, da nadaljujejo svojo akcijo.
Mednarodna Strokovna Zveza poziva delavce vseh dežel, da na dan 1. maja demonstrirajo:
Za ohranitev miru!
Za osemurnih!
Za izgradnjo socialne zakonodaje !
Za neomejeno koalicijsko svobodo!
Za svobodo vseh narodov!
Mednarodna strokovna Zveza v Amsterdamu.
Vsedelavski praznik Prvi maj praznujemo. Je to praznik onih, ki vse u-stvarjajo, ki delajo in iz znoja in truda katerih se ustvarjajo nešteta bogastva. Zlato in tkanina, žamet in svila so rezultati naših rok. Iz globočine zemlje spravljamo na dan železo in premog in razne druge kovine. Mi strojimo stroje, mi zidamo palače in mesta. Mi vežemo svet s prometnimi sredstvi. Brez nas bi bile železnice mrtve. Vse bogastvo sveta je ustvarjeno z našimi rokami, je prepojeno z našim znojem in krvjo.
Kakšno odškodnino dobivamo za to prisilno delo? Ako bi bilo po pravici, morali bi stanovati v dobrih stanovanjih, nositi dobre obleke in vsakdanjega kruha bi nam ne smelo manjkati.
Ali z nami se godi drugače.
Naše mezde in plače so tolike, da komaj životarimo. Ne, sedaj so nam, bolj kakor kedaj dosedaj, znižali te mezde in plače. Reducirali so jih tako, da se ne da ne živeti, ne umreti. Vrgli so nas mnogo na cesto, kar nenadoma, ne oziraje se na naš obup in na obup naših žen in otrok, ki so brez kruha in brez strehe. Silijo nas, ki smo še ostali, da delamo za troje, za četvero, da se mora izvršiti z zmanjšanim osobjem in z zmanjšano mezdo delo, ki se je izvrševalo pred redukcijo. Nepravično nam nalagajo globe, prete nam z odpustom, kratko, kjer le morejo, nas pritiskajo. Ako smo pa vsled tega nezadovoljni, obračunavajo z nami brez milosti.
Že mnogokrat smo se prepričali, da so se vsi, na katere smo se obračali za pomoč in varstvo, izkazali kot gostobesedni v svojih obljubah in zatrjevanjih nasproti nam, a v resnici, ker so ene ideje in enih misli z delodajalcem, niso ničesar storili, nasprotno, še pomagali so poslabšati naše življenje.
Nas, delavce in železničarje se drži v vednosti. Ovira se nas v izobrazbi in se nam jo dela nemogočo, samo da ne spregledamo in se tako strnemo v borbo za zboljšanje našega položaja. Z raznimi »delavskimi« časopisi in organizacijami, ki na zunaj kažejo delavski obraz in rabijo mo-. gočne besede proti kapitalizmu, nas pa s tem slepe, da ne spoznamo, kje je resnica, se nas drži v omotici, da nam bo nekdo drug zboljšal naš položaj, da nam samim tega ni treba delati. Ako pa se zgodi, da vkljub temu povzdignemo svoj glas, se nas smatra za rovarje in državi nevarne elemente in se nam skuša vzeti še tisto betvico kruha, ki ga že imamo. Med tem pa resnični sovražniki države, ko-rupcionisti, žive svobodno, z nagrado in na odličnih mestih.
Takšen je današnji čas. Nevednost in zatiranje so sredstva, s katerimi nas kapitalisti držijo na uzdi.
Ko je nastopil novi minister general Milosavljevič, je posebna deputacija »Saveza« predložila ministrstvu v rešitev dne 18. januarja 1927 predloge za:
1.	izmeno uredbe o bolniškem fondu,
2.	izmeno pravilnika o voznih u-godnostih,
Kakšna sredstva pa imamo mi, da si zboljšamo svoj položaj, zvišamo naše mezde, zmanjšamo delovni čas, ki so nam ga že na mnogih krajih zvišali, očuvamo osemurnih, da lahko čitamo pametne in poučne knjige, da se zavarujemo pred žalitvami? Proti nam so vsi: Kakor gospoda, ki toliko boljše živi, kolikor slabše se godi nam, tako tudi vsi tisti hlapci, ki žive od drobtinic, ki padajo od kapitalistične mize, ter zato nad nami izvršujejo kapitalistično voljo? Mi nimamo od nikogar pričakovati pomoči. Mi se moramo nadejati na samega sebe. Nas je stotine milijonov. Naša moč je v združenju, silna, nepremagljiva moč. Naša sredstva so v združenem, enodušnem in trdovratnem stališču, da se nam dajo naše socialne in družabne pravice. Kapitalisti so že davno spoznali, v čem je naša moč in se trudijo na vse mogoče načine, da nas razdvojijo, raz-desetorijo, da vgnezdijo v nas medsebojne prepire ter nas tako vladajo in izkoriščavajo. Kapitalisti se trudijo, da ne spoznamo, da smo vsi delavci in da imamo skupne interese.
Znižavajo nam mezde. Ali ne vsem naenkrat, nego posamezno. Lani so vzeli na primer rudarjem in jih reducirali, letos se je to zgodilo z železničarji. Upeljali so akordno delo, ter dosegli za majhne premije veliko produkcijo, kar je za nje veliki dobiček ter se lepo smejejo v brk, videč, da se delavci malone pri delu raztrgajo.
Tako, sodrugi, razmišljajte danes, na dan Prvega maja, kako nam je storiti, da odbijemo naval na nas, da zboljšamo zopet naš mizeren, takorekoč suženjski položaj. Razmišljajte, sodrugi, ali ni že čas, da vsak iz nas kakor eden, stopi na plan in da ustvarimo eno bojevno fronto, da medsebojne prepire pokopljemo, da tiste, ki jih goje in nam jih vsiljujejo, odstranimo ter da postanemo sami kovači svojega položaja.
Pomnite sodrugi, da je našarešitev v nas samih, da je naša osvoboditev delo našihrokindavorganizira-nosti in enotnosti dosežemo svoj cilj. Zato naj velja vsakemu delavcu, ki noče biti suženj in hlapec, klic Karla Marks a:
»Proletarci vseh dežel, združite s e!«
Mi še dodajamo:
»Proletarci vseh strok, boditevsi, kakoreden, vneti organizatorji svojih organizacij! Vvsaki tovarni, v vsakem obratu, na vseh pro-guhin postajah naj se organizira vsak trpin v enotno razredno-bojevno organizacijo.
3.	tolmačenje pravilnika o sporednih prinadležnostih,
4.	ureditev delavskega vprašanja,
5.	budžet za leto 1927/28,
6.	osnovanje penzijskega fonda,
7.	popravo pogrešk, ki jih je zagrešila direkcija pri prevedbi, oziroma državni svet na podlagi napačnih podatkov direkcij,
Ali smo že zadosti tepeni?
Na Vsedelavski zlet pridejo sodrugi iz Avstrije, Francije,
Nemčije in drugih dežel.
Stran 2.
__________________________»UJEDINJENI ŽELEZNIČAR«__________________Štev. 9.
Pridite z družinami na Vsedelavski zlet v Ljubljano!
8. izmeno okrožnic glede prava intervencij.
Ko je Ilič, ki je napravil delavstvu veliki udarec pri voznih ugodnostih, moral oditi v pokoj, smo v ponovni o-sebni intervenciji pri novem' generalnem direktorju intervenirali radi rešitve gor. točk ter dobili zagotovila, da se bodo gotove stvari ugodno rešile.
A kljub vsem jasnim izjavam vodilnih faktorjev, se je zgodilo ravno nasprotno in ti ljudje so se pustili postaviti na sramotni steber navadnega lažnika, ter so mesto, da bi dali — osobju še odvzeli pravice. Vsi koraki, ki jih je ukrenila prejšnja radikalno-klerikalna vlada, so bili velik udarec za železničarje, katere se je varalo z vednimi obljubami.
Predstavke, ki smo jih vložili dne 18. januarja, torej pravočasno, tako, kar se tiče kreditov kot voznih ugodnosti, so bile odkazane administrativno pravnemu odelenju ministarstva v rešitev, kjer jih je neki vplivni gospod zadržal nerešene in to kljub ponovnim intervencijam vse dotlej, da je bil bič za železničarje spleten in je že padel po njih plečih.
In na to je dal sledeči odgovor, ki ga prinašamo v originalnem besedilu:
Ministarstvo Saobraćaja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.
Br. 8931/27
17. aprila 1927. u Beogradu.
Ujedinjenomu Savezu Železničar a Jugoslavije
Ljubljana.
Na Vašu predstavku od 17. januara ö. g. izveštavate se, da je, prema izveštaju Generalne Direkcije Državnih Železnica, Pravilnik o pomoćnom osoblju izrađen i predat Ministarskom Savetu radi donošenja odluke; da je pitanje kredita za lične izdatke rešeno donošenjem budeta za godinu 1927/28.; pitanje penzionih fondova đelimice je rešeno financijskim Zakonom za god. 1927/28, a đelimice re-
šiće se Pravilnikom o pomoćnom o-soblju; potrebna tumačenja Pravilnika o sporednih prinadležnostima, u koliko su tražena, izdata su več.
Što se tiče izmena u Uredbi u bolesničkom fondu, one su sada još u radu i videće se što se od Vaših predloga moći uvažiti.
Što je pravilnik o besplatnih kartama stupio več na snagu, ne mogu se provesti nikakve izmene.
Ministarstvo ne drži potrebnim izdavati nikakova upustva u pogledu primenjivanja naredbe glede odbijanja intervencija, koji idu za tim, da remete službene donose, pošto je ona jasna i stvar je nadležnih, da protumače koje intervencije idu za to da remete red, a koje ne.
Što se tiče odluka Državnog Save-ta donetih po žalbama službenikaa na razvrstavanje, one su punovažne i ne mogu se menjati administrativnim aktom pa ni rešenjem samog Ministra, zbog toga suviše su i nekorisne predstavke podnete u tom smeru.
Po naredbi Ministra Saobraćaja: Načelnik Admin. Pravnog Odelenja: (Podpis nečitljiv.)
Torej po udarcih še nekako zasmehovanje in norčevanje iz bednih železničarjev, katerim se lepo našteje še enkrat vse udarce, ki so jih dobili.
Sodrugi! Naj nam bo to zadnja poučna izkušnja. Gospoda na vodilnih mestih noče reševati pritožb in prošenj prizadetega osobja, ampak jih pusti ležati, ker se zaveda, da so železničarji razcepljeni in se besno bore med seboj, med tem ko uprava bogato žanje.
Sodrugi! Proč s papirnatimi pred-stavkami! Končajmo medsebojne razprtije in prepire, združimo se v enotno bojno falango, ki bo močna dovolj, da si bo priborila svoje pravice in potem bo železničar praznoval i. maj 1928 z drugimi občutki in v drugačnem položaju kot danes.
Sodrugi! Na delo!
Novi pravilnik o voznih ugodnostih,
ki je bil 13. januarja 1927 uveljavljen, je tako nejasen, da je bilo potrebno izdati posebna «uputstva«, ki so desetkrat daljša od pravilnika.
Tudi ta »uputstva« so kot vse drugo, kar se izdela v generalni direkciji, nejasna ter potrebna novih tolmačenj, tako, da bo nazadnje nastala cela
knjiga, iz katere se ne bo nikdo spoznal.
Karakteristično za ljubljansko direkcijo pa je dejstvo, da si vsako nejasnost razlaga v škodo osobju, za kar nudimo danes sledeči dokaz:
»Uputstva« so direkciji nejasna, ali pristoja režijska vožnja družinskim članom delavcev.
Člen 54 namreč govori:
Lične legitimacije se izdajajo: pomožnemu osobju drž. saobr. ustanov; uslužbencem drž. rečne plovitbe in njih družinskim članom, ki po čl. 52 teh navodil nimajo pravice do ukoričenih legitimacij; in naposled ženam in otrokom stalnih delavcev vseh državnih prometnih ustanov.
Člen 57 pa odreja:
Stalni delavci, potem mornarji, kurjači, čuvarji, kuharji, kuharice, čistilke direkcije rečne plovitbe uživajo na podlagi lisnih legitimacij režijsko vožnjo.
Pomožnemu pisarniškemu osobju, kakor družinskim članom preje nave-vedenih uslužbencev služi ta legitimacija samo za dokaz identitete.
Ako torej člen 57 pravilno beremo, je jasno, da se je naredila izjema le za družinske člane delavstva direkcije rečne plovitbe, ne pa za železniške delavce.
Vendar je kljub temu direkcija najprej izdala odlok, da listne legitimacije družinskih članov delavcev več ne veljajo za režijsko vožnjo. Čez dva dni je sicer ta odlok začasno popravila ter bo najbrže zahtevala »tolmačenje« iz Beograda.
Novi pravilnik o voznih ugodnostih predvideva približno jednake ugodno-
sti glede prostih kart. In sicer pripadajo:
Po 3 brezplačne karte letno:
a)	uradnikom L, IL, III. kategorije, zvaničnikom L, II., III. kategorije,
služiteljem;
b)	rodbinskim članom pod a) navedenih.
Pod »rodbinskim članom« se razume: zakonska žena, v zakonu rojeni in pozakonjeni otroci.
Ženi pripadajo tri proste karte letno vse dotlej, dokler je zakon v veljavi, otrokom pa, dokler prejemajo draginjske doklade ali doklade za o-troke po čl. 38 zakona.
Poleg teh dobe po tri brezplačne karte letno:
1.	pisarniško pomožno osobje — le za se,
2.	stalni profesionisti in delavci za se in družino, ako služijo najmanj neprekinjeno eno leto,
3.	profesionisti in delavci dobe tri karte letno za ženske otroke nadalje do 20. leta starosti (ako se preje ne poroči), za moške pa do 16. leta starosti.
Vsi ostali (nestalni) delavci dobe letno največ dve prosti karti le za sebe in to po odobrenju direktorja.
Tri proste karte letno dobe tudi upokojenci in njih družinski člani pod istimi pogoji, kot aktivni uslužbenci. Tudi glede legitimacij so približno iste določbe.
V prihodnji številki bomo prinesli točen izvleček iz celega pravilnika, kolikor pride za železničarje v poštev.
Kaj bo z nezgodniki?
Po zanesljivih informacijah smo bili obveščeni, da bo »središni ured za osiguranje radnika« v Zagrebu s 1. majem 1927 ukinil nadaljne izplačevanje rent vsem onim nezgodnikom, ki so imeli nezgode pred 1. julijem 1922.
Do sedaj je središni urad vršil izplačila rent na račun ministarstva sa-obračaja, katero bi jih prav za prav na podlagi § 91 naredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja od 30. maja 1922 moralo izplačevati.
Ministrstvo saobraćaja pa teh izplačil kljub pc*noynim urgencam središnjega urana ni prevzelo m tudi ni nakazalo temu uradu potrebnega predujma za izplačilo. Središnji urad je sedaj s 1. majem 1927 ustavil izplačila rent ter jih ima prevzeti v izplačilo ministrstvo.
Opozarjamo tem potom ministrstvo saobraćaja (na katerega smo se tudi obrnili s posebno spomenico), da
začne takoj vršiti svoje dolžnosti na-
Postanimo sodrugi!
Okrožnica se je razglasila. Stali so okrog in poslušali.
». . . Vsem rodbinskim članom nena-stavljenih delavcev-železničarjev se ukinejo režijske vožnje.«
Spregledovali so se delavci-železničarji. V prsih je kipelo.
»Slišiš«, pomigne eden drugemu. »Stanujem izven mesta. Sedaj bom moral jaz sam hoditi nakupovati živila, ali pa plačati celo vožnjo za ženo, da bo lahko šla.«
Štisnil je pest v žepu drugi. Pokimal z glavo:
»Znižali so urnine za 50 para, za 1 Din. Modernizirali so počitek na 3 dni v tednu s pripombo, da ko že počitek, ni treba jesti.«
Obrnil se je tretji in vprašal:
»Kaj pa dela organizacija? . . . Ali ona to dovoli?«
«Kaj organizacija«, je zamaknil četrti s pestjo, »Saj nič ne dela. In pa — morda je celo ona kriva tega«.
»Pa ste vi organizirani«, je vprašal eden iz delavcev, zraven stoječih.
Obmolknili so in pogledali v tla.
In je vprašal še enkrat:
»Ali ste? . . .«
»Nismo«, je odvrnil s hripavim glasom eden. »Zakaj bi bili. Saj nič ne dela?!«
»Aha? ... To se pravi, da bi vi radi, da bi organizacija delata za vas, ki niste organizirani? Tako, brez truda bi radi uspehe drugih uživali? Enako, kak°r buržuazija živi na naših žuljih. Ne dela, a vendar živi, in to boljše, nego mi vsi?«
Gruča se je zbirala in postajala večja-
Pa se oglasi nek delavec iz gruče:
»Jaz sem tudi organiziran. Že pet mesecev. Pa nič ne čutim, da bi mi bilo boljše. Samo plačevati še moram članarino.«
Nekateri se nasmejejo.
»Zakaj si se pa potem organiziral«, ga vpraša nekdo.
»Rekli so mi, da se treba. Rekli so mi, da je samo v organizaciji moč. Rekli so mi, da če ne bomo vsi organizirani, da se ne moremo obraniti krivicam.«
»Kdo je rekel?«
»Železničarji, ki so organizirani.«
»In ti si jim verjel?«
»Verjel. In sem se organiziral. Sedaj pa vidim, da mi je vseeno uprava vzela legitimacijo za ženo.«
»Kaj si pa ti v organizaciji delal in za organizacijo?«
Železničar je gledal, vsi neprganizirani so napeli ušesa.
»Plačal sem članarino. Kaj pa še naj delam drugo.«
»In si čakal, da ti organizacija pomaga?«
»Zato sem se organiziral vendar.«
»Povej mi, sodrug, kdo pa je pravzaprav organizacija.«
Vprašani je premišljal in tudi drugi so pomišljali.
»Povej, povej«, je silil organizirani, zavedni železničar.
»Kdo je organizacija? . . . Urad je, saj imajo tam uradnika, pa tajnika . . .«
»Ahm ... In ta urad, tisti uradnik in tisti tajnik naj tebi pomaga in vsem, ki plačujejo članarino, pa tudi onim, ki nič ne plačujejo?«
»Zato pa je vendar tam«, so se začudili nekateri. »Zato je pa tisto organizacija!«
»In ta pisarna, ali urad, ki pravi, da je organizacija in ima tako moč, da kar prisili železniško upravo in ministrstvo, da uboga kar reče ali zapiše tajnik in uradnik?«
»Saj je še odbor zraven?«
»Dobro . . . dobro . . . Ali kaj so potem tisti, mi na primer, ki plačujemo članarino?«
»Mi smo pa člani.«
»To je res. Mi smo člani. In druzega nič?«
Zmajali so z rameni,
»Vidite, kako ste nevedni. Malo treba misliti, pa bi drugače govorili. Ml smo vendar organizacija. Mi, ki se imenujemo, da smo člani. Tisti urad, pisarna je samo prostor, kjer imamo neko mizo, na kateri se napiše in upravlja premoženje nas vseh skup, kjer se piše to, kar mi zahtevamo. Tisti tajnik in celi odbor so pa samo osebe, ki smo jih mi postavili in 'izbrali, da delajo to, kar mi rečemo. Razumete?! . . . Mi. vsak posamezen član, smo organizacija. —- Brez nas ni organizacije. In če. mi nič ne delamo, je to-
liko, kakor da organizacija nič ne dela. Mi, člani moramo Sedaj, ko so nas reducirali, nam znižali plače, jemljejo legitimacije in nas izkoriščavajo, kakor se jim zdi, stopiti naprej in reči:
»Ne boste ... Mi smo tu, organizacija! Ne dovolimo. Tole se nam ima vrniti . . . Tole se nam ima zboljšati . . . Ako ne, bomo drugače govorili.«
Vsi so kimali z glavami.
»To bi morali, da«, so govorili.
»To, to . . . Ali ne samo kimati in govoriti, nego narediti treba. Pravite: Kje je organizacija? Zakaj nič ne narediti? . . ■ Sebe primite za nos in se vprašajte, če ste vi sploh pripravljeni, da kaj naredite za sebe. Za druge radi delate, to je res, ker vas prisilijo. Ali za sebe treba tudi delati.«
Zaveden, železničar je utihnil in jih gledal.
»Kaj pa neorganizirani«, je vprašal in pogledal na nje. »Vi si upate vpraševati, kaj dela organizacija? Ali veste, kdo ste vi? Največji škodljivci svoji 'in naši. Vi ste, ki ne marate v organizacijo, ki vam je žal plačevati članarino, tisto malenkost, če se tako Vzame, vi ste vzrok vseh teh nesreč. Uprava se nas ne boji, zato nas žuli kolikor nas more. Vi ste tisti naši sovražniki in svoji, s katerimi nas uprava izmozgava. Hujši ste, nego uprava. Ker uprava je razred bogatašev, izkoriščevalcev, ne iz naših vrst, zato dela tako. Vi ste pa iz naših vrst, delavci kakor mi. Iz naše delavske družine ste, zato ste naši največji nasprotniki, Mesto, da bi složno se borili In postavili močno armado, stojite na strani in čakate, če vam bomo mi, ki se borimo, kaj priborili. Sramota.«
Tisti, ki je organiziran samo že pet mesecev, je stopil k zavednemu železničarju, in rekel:
»Oprosti, sodrug, da sem rekel prej neumno besedo. Premalo sem razmišljal, to vidim. Res je, mi člani, smo organizacija. Da. se nas sedaj tepe, smo krivi, ker se nismo organizirali že davno, še predno so nam začeli jemati pravice. Ali sedaj treba, da svoje vrste pomnožimo in obljubljam ti, da bom jaz* delal z vso vnemo in silo.«
»Pozdravljen, sodrug«, mu je odvrnil zaveden železničar. »Poglej, ali bolje povpra-
šaj stare železničarje, kako je bilo nekoč. Ko so že oni začeli delati na železnici, recimo pred 20 ali 30 leti. Pa boš slišal, da takrat ni bilo organizacije in da si je upal vsak malo višji gospod delati z delavci-železničarji, kar je hotel. In da so si le s težkim trudom In borbami, ko so upostavili organizacijo, priborili vse to, kar je bilo še do 1920. leta. Ali priborili si so, ker so bili složni in vsi organizirani. Po 1920. letu, ko se je zlomila stavka, so se pa železničarji razbili in vsak je vlekel drugam, mnogi niti organin-zirani niso bili več in uprava je to zapazila. In začelo se je jemati. Kos za kosom vse tisto, kar se je nekoč priborilo. Tako, da je do danes vzela že skoraj vse. In še, kar je ostalo vzame, če se ne organiziramo vsi.«
»Dobro, kolega«, reče nekdo iz neorganiziranih. »Če se organiziram, kam pa, ko jih je toliko teh organizacij?«
»Ne bo ti težko uganiti in zadeti pravo organizacijo, če se vprašaš: Ali lahko takšna, ki ima gospode v odborih, za delavca kaj naredi? Gospod namreč vedno služi gospodu in ne delavcu.«
»To imaš prav, kolega. Ker kdor je sit, lačnega ne razume.«
»Potem se pa še vprašaj; Ali lahko kako društvo, ki je maloštevilno, prisili gospoda, da ga posluša in uvažuje njegove zahteve? Ali lahko eden potisne prazen vagon na progi za korak dalje?«
»To ne more.«
»Nego treba več ljudi.«
»Najmanj trije.«
»Vidiš. Tako je tudi v organizaciji. Če bo vsaka kategorija tiščala svojo bedo od sebe, je ne bo nikdar odrinila. Če pa bodo to bedo tiščali skupno, pa jo odstranijo. Kratko: Organizirati se treba v organizacijo, ki je razredna, ki je iz delavske družine in proletarska. Meščanska in proletarska skupaj nima nobenega pomena.«
Vsi so prikimovali.
»Res je. Organizirali se bomo vsi v razredni organizaciji. In to vsi. Potem pa bomo videli, ali se bo smelo z nami delati tako, kakor se dela.«
»Naj se uresničijo vaše besede«, je rekel zaveden železničar. »Naj se zgodi, da bomo sodrugi!«
5. in 6. junija vsi v Ljubljano!
Vožnja za Vsedelavski zlet je polovična!
pram najbednejšim, kateri so pri vršenju službe žrtvovali svoje zdravje in svoje ude, ter napram družinam onih, ki so se v službi smrtno pone-srečili ter vsem tem s 1> majem 1927 ali v lastnem delokrogu nakaže rente,
ali pa nakaže središnjemu uradu za izplačilo potrebne vsote.
Žalostno, a ob enem za naše razmere značilno je, da moramo te in slične slučaje v javnosti obravnavati.
Iz sekcij.
Sekcija proiesionistov.
Naša sekcija je održala pretekli mesec tri sestanke, ki so se vsi pečali z vprašanjem nastavitve profesioni-stov in z njih bodočo usodo.
Ker se je pretežna večina prizadetih izjavila za nastavitev, se bodo te nastavitve v kratkem izvedle, a že od 1. aprila 1927 dalje so vsi zaračunani kot dnevničarji, seveda z istimi prejemki, ki jim pritičejo kot nastavljen-cem, ampak samo za 25 dni mesečno.
Mariborski profesionisti pa so v pretežnem številu nastavitev zavrnili in to iz razloga, ker preveč izgube na prejemkih. Da bo položaj vsem jasen, podamo sledeča pojasnila:
Profesionisti pridejo v poštev za nastavitev v kurilnicah kot zvaničniki I. kat. Direkcija jim noče všteti službenih let, ampak nastavlja vse kot zvaničnike I. kat. najnižje stopnje osnovne plače s 60 odstot. najnižje stopnje položajne plače, tako da dobi samski profesionist, ako dela vse dni v mesecu, Din 890.75 plače. Ako dela pa manj dni, dobi za vsak dan, ko ne dela okroglo Din 30.— manj. Ako pa je oženjen, dobi za se, ako dela vse dni v mesecu, Din 912.— ter za ženo in vsakega otroka pod 16 let pa po Din 150.— mesečno.
Na sestanku se je soglasno sklenilo, da se zahteva nastavitev za one, ki se z nastavitvijo strinjajo, naknadno s 1. aprilom 1927, tako da bodo dobili plačane vse dni v mesecu. Nadalje se je sklenilo, da bodo vsi naši sodrugi, ki imajo že več kot tri leta službe, se pritožili na državni svet proti nepravilni postavitvi, ker se jim niso vračunala službena leta.
Ko bodo nastavljeni, bodo plačevali davek po 3 odstotke od osnovne j a)ne plače (sedaj plačujejo 0.7 odstotkov od vseh prejemkov) ter za bolniško blagajno' le 1.5 odstotkov od celokupnih prejemkov, med tem, ko plačujejo sedaj 3 odstotke.
Ako pa bodo v času, dokler so dnevničarji bolni, se jim za ves čas bolezni ustavijo vsi prejemki in oni dobe 70 odstotno hranarino.
Dopust pa jim pripada, ko bodo nastavljeni, kot sledi:
Do 5 let službe 10 dni, do 15 let službe 15 dni, do 25 let službe 25 dni in preko 25 let službe 35 dni.
Vprašanje službene obleke za strokovnike za enkrat še ni rešeno ter se je izvedla ponovna intervencija.
Glede redukcije urnih plač se vodi skupna intervencija za vse panoge službe.
Sekcija profesionistov.
Sekcija vlakospremnega osobja.
J sredo, dne 27. aprila 1927 se je vršil v Ljubljani dobro obiskan članski sestanek vlakospremnega osobja z dnevnim redom:
1.	Redukcije osobja, plač in pravic pri delavstvu.
2.	Novi turnusi s 15. majem 1927.
2. Ureditev ranga.
4- Razno,
Predsednik s. Mravlje pozdravi navzoče (katerih je stalno' prisostvovalo nad 80, v splošnem pa se je u-deležilo sestanka nad 100 vlakosprem-nikov) ter poroča o zadnjih redukcijah delavstva, delavskih plač in sedaj napada na vozne ugodnosti ter poziva vse na solidarnost, ker ako se danes ta udarec uresniči nad delavstvom, pridejo jutri na vrsto nastavljenci.
K tej točki je govorilo še več so-drugov, nakar je bil soglasno sprejet sklep, da moramo vsi delati na ojačanju razredne organizacije ter jo povzdigniti na ono višino, kot je bila pred vojno ter solidarno nastopiti za pravice delavcev.
K drugi točki »turnusi« poročajo posamezni poročevalci od osebnih in tovornih vlakov o načrtu novih turnusov, kjer je v principu ohranjen 8 urni delavnik. Seveda bo to zlasti pri
Težki tisočaki gredo za zdravila, pa še
je vse bolno. Že pri otrocih se začne: zaostalost v rasti, bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdanji pojavi. Kje so vzroki? Pri otrocih morejo biti predvsem v napačni prehrani. Ali jim ne dajete pogosto strupov? Kaj dobijo Vaši otroci za zajuterk, za južino? Ali veste, da je prava kava strup? Ali poznate Žiko? Ali Vam je znano, da otroci, ki pijejo Žiko, ne poznajo bledice, da so zdravi kakor dren!
tovornih vlakih le ostalo na papirju, ker se nikjer ne upoštevajo številne zamude ter so tudi skrčene postavke na progi, ker se niso vpoštevale manipulacije z vlaki, tako da bo odstotek službe s tem narastel na 40 odstotkov, kar pa osobje nikakor ne more sprejeti.
Sklenilo se je poslati na direkcijo deputacijo, ki naj to stališče na direkciji zastopa. Prtljažniki, ki so določeni, da zaenkrat ostanejo se na gor. kol., so zelo oškodovani, ker bodo vozili samo nabiralne vlake, to je: imeli obilno dela, a nikakega zaslužka. Izvoli se deputacija po 2 prtljažnikov iz obeh postaj, ki bo na direkciji tozadevno intervenirala za enoten prtljaž-niški turnusu obeh postaj.
Vlakovodje pri osebnih vlakih, ki imajo veliko dela s prtljago, naj zahtevajo prtljažnika. Pri tretji točki »raag vlakospremnega osobja« se je pri sestavi ranga postopalo po načelu, da naj ne bo nikdo na zgubi ali dobičku, da se ne bi nasprotstvo med osobjem povečalo. Izdelani načrt je bil z malenkostnimi popravki soglasno sprejet ter se bo v kratkem predložil mariborski sekciji vlakospremnega osobja, da ga tudi ona preštudira in v načrt u-nese svoje osobje, nakar se bo uvrstilo še osobje manjših postaj ter se bo celokupen rang predložil direkciji.
Sekcija vlakospremnega osobja.
Sekcija progovnih paznikov
pripravlja članski sestanek vseh organiziranih progovnih paznikov ljubljanske direkcije, ki se bo vršil ali v Ljubljani ali v Zidanem mostu. Vabila z dnevnim redom se bodo pravočasno dostavila vsem organiziranim sodrugom, katere že danes naprošamo, da se bodo vabilu sigurno odzvali
Sekcija strojevodij.
Ker je v zadnjem času več strojevodij pristopilo v »Savez« ter se to gibanje zlasti širi med hrvaškimi sodrugi, se bo na letošnjem kongresu iz« volil delovni odbor, katerega prva naloga bo, da reorganizira celo delo ter izvrši čim najbolj agilno agitacijo za vstop v enotni savez. Danes so skoraj vsi strojevodje celega sveta organizirani v enotnih razrednih organizacijah, kjer pa imajo samo strojna društva, so ta vsa na razrednem stališču ter delajo skupno s splošno organizacijo; žalostno izjemo tvorijo le strojevodje v Jugoslaviji in to po zaslugi par osebnosti.
Zadnji čas je, da se bo tudi strojevodja v naši državi otresel teh vajeti in krenil na pravo pot — pot skupnosti vseh železničarjev, ker če bo predolgo odlašal, si bo sam kriv udarcev, ki mu jih pripravlja uprava.
Sekcije progovnih, skladiščnih in ku-
rilniških pomožnih delavcev
se bavijo izključno z nastavnim položajem po zadnjih redukcijah plač in upeljavo dveh dni brezplačnega dopusta tedensko ter vrše intervencije, da se te redukcije odpravijo. O vseh ukrepih bodo poročali zaupniki.
Dopisi.
,Logatec. Za nedeljo, dne 15. maja 1927 sklicujemo redni občni zbor, ki se vrši ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Anton Kunc $ sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 2. Poročila nadzorstva. 3. Položaj železničarjev (poroča referent centrale). 4. Volitev novega odbora. 5. Razno. — Vabimo vse sodru-ge iz Rakeka, da se občnega zbora sigurno udeleže, da se pogovorimo in ustanovimo samostojno podružnico v Rakeku. — Protestni shod dne 3. aprila 1927 je bil obilno
Kaj je z gospodarsko poslovalnico?
V predzadnji številki smo stavili direkciji več vprašanj glede gospodarske poslovalnice, v prvi vrsti, da se ugotovi, ali je to privatno podjetje, ali državna institucija, ker zadruga ni.
Direkcija do danes ni odgovorila, kar tu konštatiramo, pribijemo pa, da vse zavlačevanje in izvijanje ne bo nič pomagalo. Gospodje bodo morali priti z barvo na dan, povemo le to, da čim poznejše se bo to zgodilo, bolj bo prizadete gospode bolelo. Počakamo še 14 dni, potem pa bomo odprto nastopili.
Za danes povemo železničarjem le to:
Gospodarska poslovalnica ali skladišče živil ali odsek za ishrano je trgovsko podjetje, ki mu načeluje višji uradnik g. Planinšek brez vsake kon-
trole od strani konsumentov. Nadzorstvo čez poslovalnico vodijo:
Kot predsednik: pomočnik direktorja inž. Schnelar, kot člani: načelnik dr. Fatur, načelnik Arko, načelnik Gostiša.
Ko je bila redukcija urnih plač, je bilo to »skladišče živil« prvo, ki je zahtevalo novo odmero kreditov, prvo ko tirja upokojen, in provizioniste, če pa bi slučajno železničar nastopil v pravični obrambi za svoje pravice, je to skladišče prvo, ki hermetično zapre svoja vrata do živil.
Železničarji, vpoštevajte to in postanite zadrugarji, kjer odločujete Vi ne pa direkcija.
Direkcijo pa pozivamo, da na naša pred mesec dni stavljena vprašanja odgovori.
Kako finančno politiko naj vodi strokovna
organizacija ?
(K letnemu poročilu ljubljanske tipografske organizacije.)
Savez grafičnih delavcev Jugoslavije ni v sestavu ZDSZJ, ker je zadnji kongres sklenil, da ostane samostojna zveza, dokler ne pride do popolnega zedinjenja tudi na jugu. Priključeni pa so naši internacionali.
Ta savez je nam torej vsekakor prijateljska organizacija, ki vodi strokovni boj grafičnih delavcev. V naših vrstah se često kritizira tipo-grafe, da so postali neka posebna kasta zase, nekaka delavska aristokracija. — Sicer pa pustimo to zadevo za enkrat ob strani. Upamo, da se bodo vsi kritiki strinjali vsaj v tem, da so danes tipografi naj-vzglednejša strokovna organizacija z najboljšo tarifno pogodbo. Primerno visoke plače in ugodne delovne pogoje so si priborili s svojo organizacijo in stavko in ne z milostjo podjetnikov. Tipografi so znali tudi to, česar marsikatera stroka ni znala: po doseženem uspehu člane ohraniti organizaciji. Kajti marsikje so delavci zapustili naše podružnice, ko so enkrat dosegli zvišanje plač, misleč v svoji nezavednosti, da jim sedaj ni treba biti več organiziran. Večina delavstva še dolgo ne bo prepojena s socialistično zavestjo, da bi vztrajala v organizaciji ne samo radi plač, ampak radi borbe za sam socializem. Dotlej mora gledati strokovna organizacija, da naravnost s pritiskom ohrani delavstvo v organizaciji.
Iz raznih ozirov se druge stroke ne morejo povzpeti tako visoko, kakor se je grafična, ki bo praznovala prihodnjo leto v Ljubljani že
601etnico svojega obstoja.
Lahko se ji pa druge stroke približajo, v prvi vrsti kovinarji, ki so danes duhovno višji od tipografov.
Vsi naši strokovni zaupniki in vse naše strokovne organizacije naj se pa nauče vsaj tipografske finančne politike. Kaka je ta? Evo številke!
Ljubljanska podružnica grafičnih delavcev je štela v I. 1926 768 članov, od teh 442 kvalificiranih in 326 pomožnih delavcev in delavk. Članski prispevki teh članov so znašali Din 1,358.795,59; večji del članarine in sicer 933.692 Din odpade na kvalificirane delavce, to se pravi: en kvalificirani delavec je plačal za organizacijo letno povprečnih 2113 dinarjev ali mesečno povprečno 180 Din! Vidite, to so visoki prispevki, od katerih pa imajo člani tudi visoke podpore! Tako ima tipograf od organizacije višjo brezposelno podporo kakor navaden rudar plače.
Delavci imajo velike zahteve do strokovne organizacije. To je prav, ker zato je organizacija tu. Ali temu primerno morajo biti velike tudi dajatve in dolžnosti članov! Organizacija z nizkimi prispevki vedno hira.
Zadnja plenarna seja Strokovne komisije je kritizirala posamezne zveze, da porabljajo preveč za upravne stroške. Poglejte sedaj gospodarstvo tipografov! Od zgornjih prispevkov se je izplačalo :
bolniških podpor	84.200.—	Din
brezposelnih podpor	409.587.50	Din
invalidnih podpor	119.240,—	Din
sirotinskih podpor	17.220._ Din
potniških podpor	4.150.__ Din
pogrebnine	3.024.—	Din
odpravnine	2.750.—	Din
Skupaj 640.1727—	Din
Razen tega so se izplačale izredne božične, velikonočne i. dr. podpore brezposelnim.
Od Idealnega fonda 277.140 Din, ki ostane v Ljubljani, so porabili samo 3209 Din, naloženih za zgradbo lastnega doma je pa ostalo 277,140 Din.
Za upravne stroške se je porabilo od skoro 1 in pol milijona dinarjev le 93.157 Din!
Stavkovni fond.
Vsa delovna in mezdna vprašanja rešuje pri tipografih posebna tarifna komisija.
V to plačajo kvalificirani delavci 75 odstotkov in pomožni 25 odstotkov članarine. Od tega se je porabilo 2.25 odst. za delegacije, 1.12 odstotkov za intervencije, 0.75 odstot. za razno, vsega skupaj 4.12 ostot. Za stakovni fond je ostalo torej naloženih 96 odstotkov! To je priprava za slučaj poostrenega boja s podjetniki!
Tega se mi učimo od tipografov.
Grafični delavci pa naj spoznajo to, da jih bo kapital kljub njihovi vzorni organizaciji strl, ako ne bo v organizaciji razrednobojevnega duha in proletarske solidarnosti. Njihovo poročilo ne omenja stikov z drugimi delavskimi strokovnimi organizacijami — ker teh stikov ni bilo. To je velik minus za nje. Kajti delavstvo se ne sme zaljubiti v svoje ozke strokovne zadeve, temveč delavstvo vseh strok mora v splošnih socialnih vprašanjih nastopati složno kot en proletarski razred proti kapitalističnemu razredu.
Po 1. malu se pripravljajte samo na Vsedelavski zleti
Vsedelavski zlet bo mednarodna manifestacija za mir
in svobodo.
obiskan ter se ga je udeležilo 62 sodrugov, ki so sklenili potrojiti svoje delo za organizacijo, zavedajoč se, da le v enotni močni razredni organizaciji je rešitev železničarja, kateremu grozi drugače popolna propast.
Kranj. Tudi pri nas smo izprevideli, da nam razne nacionalne stanovske organizacije ne bodo prinesle rešitve in zaželjenih uspehov, ker organizacija, ki jo vodi najvišja gospoda v generalni direkciji železnic, pač ne more resno zastopati interesov nas delavcev. Otresli smo se vseh predsodkov, ki so nam jih vedno vcepljali proti razredni organizaciji ter smo sklenili vstopiti v Savez in tako tudi v Kranju ustanoviti podružnico. — Vabimo tem potom še ostale železničarje v Kranju in okolici, da se nam pridružijo ter enkrat izpregledajo, da od lepih besed in obljub nimamo nikakega profita, pač pa v enotnosti si bomo priborili naše pravice.,.
Šmarje. Proga Grobelno—Rogatec, ki je bila pred poldrugim letom kompaktno organizirana, a je organizacija po krivdi nekega gospoda, ki se je vrinil med nas z lepimi besedami, katerim pa niso sledila dejanja, polagoma zaspala, se je zopet prebudila. Obdržali smo uspel sestanek, kjer smo sklenili ponovno vstopiti v našo organizacijo ter delali, da bo sleherni uslužbenec in delavec naše lokalne proge organiziran. Sedaj bomo vzeli našo usodo sami v roke, sami bomo kovali, zavedajoč se, da se nahajamo v veliki železničarski organizaciji, kjer ni razlike med višjim in nižjim. Pozdravljeni ostali sodrugi v Sloveniji.
Bistrica. Med našimi progovnimi delavci je zavladalo veliko malodušje ter kritizirajo čez organizacijo, češ da ni pod-vzela potrebnih korakov proti redukciji in za zaščito progovnih delavcev. Okoli njih lazijo razni agentje ter nekateri agitatorji prometne zveze in neke druge organizacije ter jih skušajo pridobiti za se. — Progovnim delavcem moremo danes povedati le, da je njih rešitev in rešitev njih družin v enotni bojevni organizaciji ter njih dolžnost, da v teh hudih časih vztrajajo in se bore skupno z ostalimi za zboljšanje svojega položaja. Agitatorje pa, ki hodijo okoli njih, pa naj zavrnejo z dejstvom, da so njih redukcije nastopile ravno takrat, ko je bila v vladi SLS ter da ne mislijo poljubljati biča, ki jih tepe. — Sodrugi! Vztrajajte v boju, ker z enotnim nastopom morete zmagati; če pa se boste razkropili, vedite, da vam bo kapitalist odvzel prav vse.
Bubnjarci. Kako je opće poznato, da se radi samo četiri dana u tjednu, pa tako i kod nas. A ne samo, da nam se time oduzima 8 radnih dana u mjesecu, nego nam se uskraćuje i godišnji plaćeni dopust, kojega smo do sada i u najgorijim godinama dobivali, sada pa nam je uskraćen i to valjda s jednostavnog razloga, što smo prisiljeni, da se odmaramo već dva dana u tjednu. Pa kakovi željezničari smo, nam kažu, da tražimo još redovni godišnji dopust, kad i onako nema »kredita« te se mora »štediti« u interesu saobraćaja. — Uprava ne pita, što če raja stradati i na odijelu i gladovati cijele obitelji sa sitnom dječicom, koja moljakaju za hljeb. Što je dakle započeti bijednim radnicima, kojima se na ovakav način oduzima kruh gotovo iz usta!? 1 sada se tek pitaju nekoji neorganizovani, zašto su nam reducirani radni dnevi, zašto ne dobimo plaćenog godišnjeg odmora? Zašto su nam reducirane satnine, zašto se nas ne prima u provizioni fond itd? Neka znadu, da so i oni od onih, koji su pomogli oduzeti sami sebi bivanjem van organizacije sve gore navedeno. Zašto su se mogle izvršiti sve redukcije? Evo odgovora, drugovi! Prvo: zato što stoji veliki dio željezničara na strani neorganizovan. Drugo': Jer stojeći van organizacije ne znadu i nisu upućeni na pravac borbe, kojim se ima poći. Konačno ne znadu, što se željezničarima još sprema, da za vremena zajednički odbijemo napad na naša stara prava. Treće: nemojte misliti, da ćete bespredmetnim laskanjem, dodvarivanjem i blatenjem svojih drugova kod predpostavljenoga nešto postići. — Druže! Organiziraj se odmah u »Savezu željezničara«. Učiniš li to, onda budi uvjeren, da si stupio u pravu klasnu borbenu organizaciju, koja jedino istinski štiti i brani interese željezničara i bori se da natrag zadobijemo nama več oduzeta. Dakle u organizaciju, drugovi! U Savez željezničara!
Kurilnica Ljubljana II. Redukcija, ki je udarila železničarje po celi Sloveniji, se je izvršila tudi v naši kurilnici ter se čudimo', da so ljudje še vedno tako nezavedni. — Edina kritika, ki se je vršila, je bila, da organizacija nič ne dela in so seveda pri tem imeli vodilno besedo neorganizirani. — Prišlo je odvzetje voznih ugodnosti ženam in otrokom delavcev in profesionistov, nakar se je vršil nekak sestanek, kjer se je govorilo razno, a to, kar je potreba, pa ne. Železničarji, delavci in profesionisti! Ali še mislite na rešitev, če ste razcepljeni kar na štiri strani in hoče imeti vsak svoj prav, večina pa je neorganiziranih? Ali mislite, da bo kdo upošteval brzojavke ih mile prošnje malih skupin in skupinčic, ki štejejo po par sto ljudi, pa se koljejo med seboj?
Edini naš izhod je: takojšnjo združenje v močno razredno organizacijo, kjer bomo delali vsi profesionisti kot enotna sekcija profesionistov, pomožni delavci pa kot sekcija pomožnih delavcev ramo ob rami po načelu: Vsi za enega, eden za vse. Torej proč z besedičenjem in kritiziranjem in vstopimo vsi v organizacijo, kjer si bomo naše pravice priborili, drugače pa nam preti vsem nevarnost, da bomo morali vsi kupovati orodje za delo, kot se to zahteva sedaj od pomožnih delavcev, da si sami kupujejo lopate, uprava pa jim znižuje plače ter ukinja nam vsem pravico za pravico.
Velika noč železničarjev Jugoslavije. Že od davna je znano, da vsak pošten državljan, ki opravlja kakršenkoli posel, rabi ob določenem času počitka, da si po napornem delu lahko privošči mirno vživanje sadov, ki si jih je priboril v svrho vsakdanjih življenskih potrebščin. Ravno tako je tudi pri železničarjih v modernih državah, da obhajajo cvetoči pomladanski čas v veselem zadovoljstvu. Kako pa je v Jugoslaviji? V teku devetletnega obstoja te države je železničarje zadela že drugič grenka usoda ob velikonočnih praznikih in sicer neizprosna redukcija, znižanje plač, odpustitev iz službe, vsakovrstne premestitve itd. Mar-sikak tujec, ko sliši to čudo, bi vprašal po vzroku. Za danes odgovorimo na kratko, da velika krivda leži na železničarjih samih, ker ne poznajo medsebojne sloge in ne poznajo organizacije. In še danes, ko nas mori grozeča redukcija, še ne preneha na-sprotstvo med uradniki in delavci. Dogajajo se slučaji, posebno med sekcijsko progovnimi uslužbenci, da se jim grozi z vsakovrstnimi represalijami in takorekoč onemo-gočuje delavcem, kateri so najhuje prizadeti, boriti se proti redukcijam in za svoje pravice. Predbaciva se delavcem, da kritizirajo upravo, kar pa po njihovem mnenju ni dovoljeno. Vprašamo: ali se naj delavec, ki je reduciran, ali ki izgubi pri zaslužku po 300 do 400 dinarjev mesečno in ki je povrhu tega mogoče še prestavljen v kak neugoden kraj, smeji, žvižga in poje? Žal, da je kaj takega slišati od nekaterih g. progovnih mojstrov in progovnih paznikov, toda večinoma od onih, ki se smatrajo bolj za narodne. Opozarjamo vas, gospodje, za danes, naj se vam ohladi vaša vroča kri in ne trpinčite revnega reduciranega delavca, ki otožno premišljuje, kako bo prehranil svojo družino in plačal stanovanje. Kako si upate predbacivati prizadetemu, da kritizira? Jeli nismo vsi železničarji pod enim gospodarjem? Zakaj se ne spomnite dobrot, ki so vam jih delavci storili v vašo korist? Že večkrat ste prišli v minulem in tekočem letu in pobirali miloščine na vsakovrstne načine; darovali smo po možnosti in sedaj se vsa hvaležnost tako surovo povračuje. Želimo pa, naj se tako početje preneha. Borni košček kruha, ki se ga iztrga iz ust reveža, je grenek; ne skušajte ga okusiti! Ce do danes redukcija nekaterih nastavljencev še ni dosegla, da dobijo še svojo dostojno plačo za one dneve, ko delavci obhajajo brezplačen dopust, to se pač lahko okrene, ker najbrže vi sami brez delavcev na dotične dneve ne boste mogli obdržati proge v redu. Ob koncu vam kličem: delajmo vsi za enega in eden za vse! Ali boste raje pomagali onim gospodom, ki sedijo na vladi in nam vse vzeli, dasi učijo, da je Kristus rekel: Kdor reveža podpira, mene podpira, prejel bo večno plačilo! Ti so pa potom redukcije najprej in najhuje mahnili po revežih. Kaj pa ob takih prilikah reče Kristus? Še enkrat vam kličem: Združimo se v eno vrsto vsi železničarji brez razlike! — Prizadeti iz bivšega Spodnjega Štajerja.
Občni zbori.
Zidanimost. Sporočamo, da se bo vršil občni zbor naše podružnice 15. maja ob
8.	uri zjutraj pri gosp. Drobnič (Moser) v Zidanem mostu. Dnevni red: L Poročilo sedanjega odbora. 2. Poročilo centrale. 3. Volitev novega odbora in volitev delegata za kongres. 4. Raznoterosti. — Opozarjamo vse naše sodruge, ki so s članarino v zaostanku, da jo poravnajo najkasneje do 1. maja, da bodo imeli na občnem zboru glasovalno pravico.
Zalog. Občni zbor podružnice v Zalogu se vrši dne 22. maja 1927 ob 9. uri dopoldne v gostilni pri g. Strahu v Sp. Kašlju s sledečim dnevnim redom:	1. Poročilo
predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev delegata za kongres. 4. Razno. — V slučaju, da ni zadostnega števila članov, se vrši občni zbor pol ure kasneje, ne oziraje se na število članov. Apeliramo na vas, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite ter, v kolikor je kdo v zaostanku s članarino, to pravočasno poravna. — Odbor.
Novomesto. V nedeljo, dne 8. maja tl. se vrši v Novem mestu občni zbor tukajšnje podružnice. Cas, kraj in dnevni red objavimo prihodnjič. Danes pozivamo vse sodruge, ki so s članarino v zaostanku, da jo najkasneje do 1. marca 1927 poravnajo.
1 da bodo imeli na občnem zboru glasovalno pravico.
Grobelno. Občni zbor tukajšnje podružnice se vrši v nedeljo, dne 8. maja tl. ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Vrabič. Dnevni red: 1. Poročilo sedanjega odbora. 2. Poročilo centrale. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev delegata za kongres. 5. Razno. — Sodrugi, pripravite se na občni zbor in do tedaj pridobite še novih članov.
Brežice. Za nedeljo, dne 8. maja 1927 ob 7. uri zjutraj sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor »Saveza železničarjev Jugoslavije« podružnice Brežice z dnevnim redom:	1. Poročilo centrale. 2.
Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Volitev odbora in kontrole. 4. Slučajnosti. Vabimo vse železničarje iz Brežic in okolice, ki še niso pristopili, da čimpreje pristopijo, zavedajoč se, da le v močni organizaciji si bomo mogli priboriti uspehov.
Internacionalni pregled.
Porast nezgod na nemških železnicah — posledica podaljšanje delovnega časa. V letu 1926 je bilo na nemških železnicah smrtno ponesrečenih 246 nastavljencev in 134 delavcev, a ranjenih je bilo 945 nastavljencev in 167 delavcev. Samo tekom novembra in decembra 1926 se je smrtno ponesrečilo 115 železničarjev. V zadnji številki smo navedli povprečni delovni čas posameznih kategorij, a gornje številke so žalosten dokument, kakšne posledice ima čezurno delo.
Znižanje starostne dobe na Finskih železnicah. Uprava finskih železnic je na prošnjo premikalnega osobja predložila vladi osnutek, po katerem naj bi premikalno in kretniško osobje zadobilo pravico do pokojnine po dovršenem 58 letu, strojevodje in kurjači pa po 55 letu starosti. Pri nas jim pa še 65 let ni zadosti.
Kupujte kongresne znake.
V svrho kritja izrednih stroškov II. kongresa je izdala centrala lično opremljene in izdelane
savezne kongresne znake,
kateri so v predprodaji pri vseh zaupnikih. Cena komadu je Din 10.— ter ostane od tega zneska pa Din 1.— podružnici ali sekciji kot prispevek za kritje delegatskih stroškov.
Naj ne bo nobenenga sodruga, ki si ne bi takoj prve dni maja kupil znak. Kupujte znak in ga tudi nosite.
Centrala.
Razno.
Vsedelavski zlet v Ljubljani.
Delavskim pevskim zborom. Pevska društva, ki so se prijavila za sodelovanje pri koncertu 4. junija, naj pošljejo seznam pesmi, s katerimi nameravajo nastopiti. Natančna navodila v okrožnici.
Koncertni odsek.
Delavske godbe in tamburaške zbore obveščamo z ozirom na razna vprašanja, da bo koncert 4. junija vokalni koncert. Na tem koncertu bodo torej nastopili le pevski zbori in so godbe, tamburaški zbori, orkestri iz programa izvzeti. Godbe bodo sodelovale pri budnici, manifestacijskem shodu in obhodu. Tamburaški zbori bodo dodeljeni tudi važnim prireditvam.
Propagandni letaki so natiskani in
so razposlani vsem organizacijam in javnim lokalom vseh večjih krajev. Zlasti morajo biti razobešeni na vseh I vidnih mestih prodajaln delavskih za-j drug in konzumov. Zaupniki naj na to pazijo!
Izkaznice za znižano vožnjo bodo razposlane takoj, po 1. maju. Zaupniki bodo prejeli v posebni okrožnici navodila glede teh izkaznic.
Za informacije glede Vsedelavske-ga zleta naj se organizacije in zaupniki pismeno ali ustmeno obračajo na:
Odbor za Vsedelavski zlet v Ljubljani,
Gradišče štev. 2.
Razpis službe. Po sklepu ožjega odbora telovadne in kulturne zveze »Svoboda« razpisuje se mesto tajnika. Ponudniki imajo predložiti svoje po-nudbe najdalje do 1. maja t 1. ter pri-ložiti: L spričevalo zadnje šole, 2. spričevalo dosedaj izvršenih služb, 3. potrdilo proletarske organizacije o svoji politični zanesljivosti, 4. pogoje za nastop službe. K temu j,e pripominja, da je služba celodnevna, to je najmanj 7 ur na dan ter se zahteva sposobnost za kulturno delo, posebno v smereh organizacije in propagande za telovadbo, šport, petje, glasbo in dramatiko.
Občni zbor. Splošna Delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi vse svoje člane na 6. redni občni zbor, ki se vrši dne 26. junija 1927 ob 8. uri dopoldne v »Delavskem domu«, Marksov trg 2/H. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobritev bilance za leto 1926. 4. Volitev nadzorstva. 6. Razno. Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, se pozivajo vsi člani zadruge, da se istega v polnem število udeleže. Nadzorstvo.
Zidani most. V 8. številki lista »Ujedinjeni železničar« z dne 15. aprila t. 1. je izšel članek radi nepravilnih delitev železniških zemljišč v Zidanem mostu. Med tukajšnjim osobjem se razširja splošna govorica, da sem jaz priobčil omenjeni članek, kar pa ne odgovarja resnici; tudi nisem v nikaki zvezi z dotičnim člankom. Proti vsakemu, ki bi še nadalje razširjal te govorice, sem primoran nastopiti sodnijskim potom.
Matija Jelovšek, premikač.
Nabava obleke v lastni režiji. Onim sodrugom, ki so se priglasili, da si dajo v skupni režiji narediti obleko, javljamo, da je že vse pripravljeno za iz-gotovitev. Blago se vzame pri nabav-Ijački zadrugi v Ljubljanu Gre samo še zato, ali bomo najeli krojača v zadrugi ali bo pa delal doma. To in ceno bomo objavili v prihodnji številki. Odsek za nabavo obleke pri »Savezu železničarjev«.
Izjava.
Podpisani Žvagen Peter, prog. delavec, izjavljam, da nisem dobil nika-ke podpore od podružnice »Udruženja nacionalnih železničarjev«, Ljubljana, kakor se govori okrog po Mostah.
Moste, dne 26, aprila 1927.
Žvagen Peter.
Izjava uredništva. Podpisano uredništvo-radevolje potrjuje, da g. Matija Jelovšek,, premikač, ni pisec člankov o razdelitvi železniških zemljišč v Zidanem mostu ter s temi članki ni v nikaki zvezi. Vzdržujemo pa navedbe in pričakujemo, d abo uprava tudi pri teh zemljiščih naredila red.
Uredništvo »Ujedinjenega železničarja«.
Pridobivajte nove člane za našo organizacijo!
pq[r|[s-||r][=i[=iRFjglg]E[nF1Rl
Vsem sodrugom priporočamo poset brivnice
Ivan Eosec-a
v Prisojni ulici l. (FrišKooec.)
Upeljaao ima tudi prvovrstno striženje tkvz. Bubi-frizur.
rJrill.ll .11.11 .lüULdüHGQTT
Vsedelavski zlet je mobilizacija cele proletarske armade.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.