PoStnlna nlflfctna v eotovtari.
Leto XI., št. 281
Ljubljana, četrtek 4* decembra 1930
Cena 2 Din
UDravmštvo. Ljubliana knafljeva ulica 5 - TeletoD §t 3122 3123, 3124 M25 3126 Inseratn ^delek Ljubljana, Selen« hursovg ul - Tel 3492 in 2492.
Podružnica Vlaribor. Aleksandrova
cesta št 13 — Teleton št 24o5 Podružnica Celje. Kocenova ulica
št 2 - Teleton št 190. Račun or pošt ček zavodih: Ljut» ljana št 11 842 Prah. cislo 7« 1Q0 VV-pr 5t I OS ?41
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: irjubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 312o Maribor: Aleksandrova cesta 13 *le»
lefon št 2440 (ponoči 2582j. Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo — Oalasi po tanfu
Nasedanje „Refchstaga"
Odmev uzakonitve sanacijskega programa * zasU-niml odredbami — Desničarji napovedujejo poostreno
opozicijo
Berlin. 3. dec. d. Nemška politična javnost pričakuje z največjim zanimanjem današnjega sestanka državnega zbora, ki bo obravnaval proračun za leto 1931., katerega je predložil državni finančni minister dr. Dietrich. Po otvoritvi seje bo najbrže ime! takoj govor dr. Dietrich, ki bo obrazložil sanacijski načrt vlade, katveri je bil uzakonjen kakor smo že poročali z zasilnimi odredbami.
Razprava o odobritvi uzakonitve sanacijskega načrta s pomočjo zasilnih odredb, se bo vršila najbrže v četrtek ter bo govoril ob tej priliki tudi državni kancelar Briining
Korak vlade, ki je z zasilnimi odredbami uzakonila sanacijski program, ie izval v nemški javnosti mnogo komentarjev. Poslanec Breitscheid obravnava postopanje vlade v »Worwartsu«, ki napoveduje, da bodo socialisti odobrili postopanje Brunin-gove vlade, če se bodo prepričali, da je sanacijski program izvršljiv in da so bremena, ki bodo zaradi njega naložena narodu vsaj znosljiva. Obenem se bodo morali še tudi prepričati, da-li ne pomenja kršitev ustave ali celo omogočitev kakšnega načina
vlade, kakor si ga predstavljajo oboževalci Hitlerja in Hugenberga.
V nemško nacionalnem »Tagu« napoveduje poslanec Oberfohren poostreno opozicijo Hugenbergove stranke. Po njegovem mnenju se bodo pojavili nezadovoljneži s postopanjem vlade tudi v nemški ljudski stranki, kjer je velika skupina poslancev zelo nerazpoložena zaradi nove ureditve meščanskega davka
Berlin. 3. dec. AA Zaradi obsežnih po« licijskih varnostnih odredb so bile danes narodno socialistične demonstracije z lah« koto udušene Po';cija na konjih ie patru« lirala po ulicah. Tudi prva seja državne zbornice je potekla mirno.
Finančn' minister Dietrich je predloži! proračun, ki je manjši za 1.5 milijarde od lani Minister je dejal, da je stanje zvez« nih financ tako slabo zaradi gospodarske krize Dohodki na carinah in davkih itd so padli za 1.143.000.000 mark Glede be. ga kapitala iz Nemčije je Dietrich dejal, da je ta pojav pripisati bolj odtegnitvi inozemskih kreditov, kakor pa begu nem« škega kapitala v inozemstvo Nato je bil državni zbor odgoden do jutri.
Poincare odloča o usoii Tarditujeve vlade
Kritično glasovanje v senatu - Edino Poincare lahko sestavi delazmoino koncentracijsko vlado
Pariz, 3. decembra. M. Ves francoski tisk »e bavi s položajem Tardieujeve vlade in r največjo napetostjo pričakuje glasovanja, ki se bo vršilo jutri po končani debati o splošni politiki vlade v senatu. Splošno smatrajo, da bo o usodi Tardieujeve vlade odločal Poincare. ki ima v senatu veliko število pristašev. Če bo Poincare nastopil v obrambo Tardieuja. kakor v vladnih krogih tudi pričakujejo, potem je Tardieu rešen. Ako pa bi Poincare ostal nevtralen smatrajo krizo vlade skoro za neizbežno Kot bodoči mož Francije se splošno ozna cuje Poincare. ki je po sodbi političnih kro gov edini v stanju sestaviti ielazmožn" koncentracijsko vlado Opozicijski listi pa opozarjajo tudi na to. da čakajo Tardieuja tudi po eventualni zmagi v senatu velik«-skrbi in težkoče v parlamentu, kjer bo mo ral prav tako braniti politiko svoje vlade Pariz, 3. decembra, č. Pri zaključku vče-
rajšnje seje francoske zbornice se je odigral nenavadno oster spopad med predsednikom vlade Tardieujem in opozicijo-nalnim poslancem Bouessejem ki je očital ministrskemu predsedniku da ga je med razpravo o Oustrickovem škandalu iavno sumničil Poslanec Boussee je zahteval, naj Tardieu javno prekliče svoja suinničenja.
Tardeu je odgovoril med burnimi protesti levičarjev in živahnim odobravanjem vladne večine, da ne more kljub obžalovanju podati poslancu Bouesseju zaželjenega opravičila, ker je bil ta z zavarovalnim sleparjem Poueletom osleparil francoske polje-lelce za mnogo milijonov Preiskovalni odbor, ki se peča z Oustrickovo afero, bo mel ob tej priliki tudi priliko preiskati poslovanje dičnega poslanca Bouesseja. Ta je odgovoril, da je v resnici sam zavarovalni agent, kakor je Tardieu novinar, ki pa je bil ponovno gost Oustricka.
Podrobnosti o umoru Nauma Tomalevskega
Tomavski ie bil eden glavnih voditeljev makedonskega pokreta in bolgarske zunanje politike
Sofija, 3. decembra. A A Po zadnjih podatkih je bil umor Tomalevskega izvršen na sledeči način:
Bratje Tomalevski so prod ili svojo rod« no hišo. V dvorišču te hiše se je nahajalo drevo, ki ga je pred lfct' zasadil njihov oče Naum Tomalevski je hotel presaditi drevo v svoj vrt. Šel je zato na dvorišče, di dres vo izkoplje Medtem pa sta morilca oddala nanj izpod strehe sosedne hiše dva strela iz karabink Oba sta ga pogodila v glavo in prsi. Sluga se v trenutku streljanja ni nahajal na vrtu, pritekel pa je takoi na dvorišče, oborožen s puško ter začel stres Ijati na sosedno hišo, odkoder je s! šal strele. Ko sta morilca to videla, sta začela streljati nani z revolverji ter ga ranila. Mo« rilca sta nato zbežala na ulico. Stražnik na ulici, ki je slišal streljanje, je začel moril« ca zasledovati ter s strelom iz puške ranil enega v nogo in ga prijel Drugi morilec pa je bil tako zbegan, da se je pustil prijeti od pasantov. Tudi on je bil ni mestu are« tiran Ranjeni morilec se imenuje Vladi« mir Georgijev, njegov tovariš pa Andrej Alanov Dimitrov.
Morilca sta tekom zaslišanja izjavila, da se nista osebno poznala z umorjenim in da nista živela ž njim v prepiru. Oba sta iz* vršila umor po naročilu. Lastnik hiše, iz katere sta streljala, se imenuje Stenkov, ki je bil istotako prijet, da bi se ugotovilo, ali sta morilca prišla v hišo z njegovo ved« nost;o in ali je vpleten v ta umor.
Sofija, 3. decembra, M Bolgarski tisk obš:rno razpravlja o umoru Nauma To« malevskega. enega izmed glavnih voditeljev in inicijatorjev makedonskega pokreta. Li« sti z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili tokrat morilci aretirani in izražajo upanje, da bo nadaljnja preiskava o tem umoru odkrila prave krivce, to je one ljudi, ki so dali nalog za ta umor. V bolgarskih inte« lektualnih krogih je izzvala smrt Toma« levskega ve-Pko razburjenje. Bil ie na gla* su kot eden najbolj spretnih bolgarskih novinarjev in je veljal za pravega vodi* telja bolgarske zunanje politike. Pri aten« tatu je bil ranjen tudi spremljevalec To« m'levskega Vasilij Nastev. ki ga je stalno spremljal in stražil. V Bolgariji morajo namreč v si, ki se količkaj udejstvujejo v javnem življenju, imeti svoie posebne straž« nike in čuvarje, ker so vedno izpostavljeni napadom s strani svojih nasprotnikov.
Sofija. 3. decembra. AA. Današnji jutranjiki priobčuiejo obširna poročila o umoru Nauma Tomalevskega Zanimivo je, da je v hiši umerjenega Tomnlevskega stanoval politični agent Petko Petrov. Oblastva ?o ga zato z ženo vred aretirala. Brat umorjenega Tomalevskega obtožuje sedaj predsednika bolgarske vlade Linpčeva jn bolgarsko pravosodje za ta čin. Pri zaslišanju ie morilec Dimitrijev nriznal. da le 1. 1924. sodeloval pri umoru komunista Dime H?dži Dim^va. Tedij ie bil Georgijev obsojen na 15 let robije. Oblastva se
izprašujejo. na kakšen način je mogel pobegniti iz jetnišnice Morilca sta bila oborožena z bombami in s karabinkami. Na vprašanje, odkod jima karabinke, sta oba odklonila odgovor. Tretja neznana oseba, ki se je v trenutku atentata nahajala v hiši. je pobegnila neznano kam in je še niso izsledili
Eden izmed napadalcev umrl
Sofija, 3. decembra AA. Davi ob pol 8. je umrl eden izmed morilcev Nauma Tomalevskega Andrija Vana Dimitrijev. Po izvršenem umoru je bil ranjen v nogo od hišnika Tomalevskega Puniševa. Preminul je zaradi izkrvavitve. Drugi morilec Geor-gije.v je svojčas sodeloval pri umoru komunista Dimeva, nakar je bil obsojen na 15 let robije.
Rekonstrukcija poljske vlade
Varšava, 3. dec. g. Danes popoldne so bili zaključeni razgovori o novi sestavi poljske vlade. Kakor se je izvedelo v po« učenih krogih, so bile sklenjene v vladi naslednje spremembe:
M nistrski predsednik bo postal polkov* nik Slavek, dočim bo prevzel mesto dr* žavnega tajnika dr. Visovskega v zunanjem ministrstvu dosedanji namestnik ministr* skega predsednika polkovnik Beck. Dr. Vi« sovski, odide za poslanika v Ankaro. Kot namestnik ministrskega predsednika bo vstopil namesto polkovnika Becka doseda* nji namestnik notranjega ministra polkov« nik Pieraczki. Pravosodno ministrstvo bo prevzel varšavski državni prsvdnik Miha« lovski. Ministrstvo za Javna dela bo pover« jeno armadnemu inšpektorju, generalu Nor« vid«Neugebauerju.
Drugih sprememb v vladi ne bo, tako da bodo ohranili portfelje zunanji minister Zaleski in vsi ministri gospodarskih reso* rov. Kakor zatrjujejo bo državni predsed* n^k še tekom večera podpisal novo ministr« sko listo. Sejm in senat se šestaneta 9. de« cembra
Protipoljske demonstracije v Nemčiji
Vratislava 3. decembra, d. Desničarski nemški nacionalistični krogi prirejajo po nemški Gornji šleziji na stotine shodov, na katerih napadajo poljsko vlado ter groze s poboji Poljakov, ki še prebivajo v Nemčiji. Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje ter je vsak hip pričakovati Izbruha protlnoliskih nemirov Zaradi tega je prepovedala oniska vlada v nemški Gornji šleziji vsa zborovanla nod milim nebom, kakor tudi demonstracije.
AVSTRIJSKA VLADA
BREZ HEIMWEHRA
Dr. Ender je končno sestavil »vlado miru in reda" - Schober ie podkancelar in zunanji minister - Seipel in heimwehrovci niso
več v vladi
Dunaj, 3. decembra, gd. Pogajanja dr. Enderja za sestavo vlade so se vršila včeraj pozno v noč, a so ostala brez uspeha. Davi je zato dr Ender šel k zveznemu predsedniku Miklasu in mu poročal o nezadovoljivem poteku svoje misije. Obenem mu je stavil poverjeni mu mandat zopet na razpolago. Predsednik Miklas pa ga je ponovno naprosil. naj še enkrat poskusi doseči sporazum za koalicijo meščanskih strank in s sestavo meščanske vlade rešiti Avstrijo pred težko in nedogledno notranje politično krizo. Dr. Ender ie ugodil tej želji, ker mu je predsednik Miklas obljubil, da bo tudi sam interveniral pri vodilnih politikih meščanskih strank. Predsednik je to res storil in v prvi vrsti njegovemu posredovanju se pripisuje zasluga, da so obnovljena pogajanja danes potekla bolj povoljno. Zvezni predsednik je apeliral na patrijotizem vseh meščanskih politikov, ki odklanjajo vsakršne nevarne eksperimente in uvidevajo, da je Avstriji v prvi vrsti potreben notranji in zunanji mir.
Posredovanje predsednika Miklasa je tako olajšalo delo dr. Enderju, da je mogel že kmalu popoldne doseči sporazum med krščanskimi soc:alci, agrar-ci (Landbundom) in Schobrovim gospodarskim blokom, torej vsemi meščanskimi parlamentarnimi frakcijami razen heimwehrske. ki v novi vladi ne bo zastopana. Kmalu so bila rešena tudi
osebna vprašanja in proti večeru je dr. Ender zopet posetil predsednika Miklasa ter mu predložil v podpis naslednjo vlado:
Zvezni kancelar: dr. Oto Ender (krščanski socialec),
podkancelar in zunanje zadeve: doktor Johaan Schober,
notranje zadeve: Franz Winkler (Landbund), finance: dr. Oto Jnch (uradnik), vojska: Kari Vaugoin (krščanski socialec),
poljedelstvo in šume: Andrej Thaler (krščanski socialec),
pravosodje: dr. Johann Schurff (Scho-brov blok),
trgovina: Eduard Heinl (krščanski socialec)
prosveta: Emerich Czermak (krščanski socialec),	.
socialno skrbstvo: dr. Resch (krscan-ski socialec).
Iz prejšnje vlade so potemtakem izstopili zunanji minister dr. Seipel, notranji minister knez Starhemberg, minister za pravosodje dr. Hueber in minister za socialno skrbstvo Schmitz. Stahremberg in Hueber sta zastopala v vladi Heimwehr, Seipel in Schmitz pa pripadata onemu krilu klerikalne stranke, ki zahteva tesno sodelovanje s Heimwehrom.
Jutri se bodo vršile v parlamentu samo volitve predsednika. Pogajanj zaradi tega danes še ni bilo, pač pa se bo jutri vršila pred parlamentarno sejo konferenca načelnikov klubov, da se doseže sporazum o volitvi predsednika. V petek se bo nova vlada predstavila parlamentu in bo novi zvezni kancelar dr. Ender razvil svoj program, o katerem se bo takoj nato pričela debata.
Dunaj, 3. decembra, s. Zvezni kancelar dr. Ender je odšel takoj, ko je bila lista nove vlade sestavljena, k zveznemu predsedniku Miklasu, ki je listo takoj odobril in podpisal. Rešitev vladne krize je v prvi vrsti pripisati njegovemu posredovanju, ker je zastavil vse sile, da so se obnovila pogajanja, ki so se sinoči že skoro definitivno razbila. Ministri bodo že tekom jutrišnjega dopoldneva položili prisego in se nato sestali k seji, da odobrijo vladino deklaracijo, ki jo bo v petek prečital kancelar Ender v parlamentu.
Novo vlado označujejo v javnosti kot vlado miru in reda, katere prva naloga bo, da bo rešila s pomočjo parlamenta vrsto težavnih gospodarskih vprašani. Socialni demokratje so že obljubili, da ji bodo pri tem lojalno pomagali, in tako se pojavlja upanje, da bo naposled vendarle prišel čas, ko bo končno nastalo med večino in opozicijo v Avstriji pametno in vzdržno razmerje.
Pred atenskim obiskom ministra Marinkovica
Zadovoljstvo grške javnosti - Komentarji atenskih listov - Podrobnosti o Marinkovičevem posetu
Atene, 3. decembra AA. V zvezi z najavljenim prihodom jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkovica v Atene priobčujejo grški listi uvodnike in članke in pravijo, da bo ta obisk manifestacija grško-jugo-slovenskega prijateljstva ter da bo razpršil vse govorice o vstopu Grčije v nekakšne drugovrstne bloke.
»Elefterom Vima« smatra, da bo obisk jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve učvrstil prijateljske stike med Grčijo in Jugoslavijo.
»Hestia« je mnenja, da bo poset dr. Marinkovica v Atenah odločen demanti
vseh poročil in kombinacij o nekakšnem vstopu Grčije v neke bloke, ki so o njih v zadnjem času toliko govorili in pisali.
Obisk dr. Marinkovica bo trajal 3 dni. Program o tem bivanju je določen. V Skoplju bo dr. Marinkoviču stavljen na razDolago grški salonski voz. V grški prestolnici pa bo dr. Marinkoviču prirejenih več svečanih sprejemov, med drugimi so predvideni pri grškem ministru za zunanje zadeve Mihalakopu-losu, predsedniku grške vlade Venize-losu in pri predsedniku grške republike Zaimisu.
Nezadovoljiv napredek fašistične akcije za pocenitev življenskih potrebščin
Cene življenskih potrebščin se niso znižale v isti meri kakor prejemki - Nezadovoljno delavstvo - Neuspelo
posojilo v Ameriki
Rim, 3. decembra M. »Lavoro Fascista«, organ fašističnih delovnih sindikatov, se obširno bavi z akcijo za pocenitev življenjskih potrebščin in podčrtava nezadovoljstvo delavskih mas. List dokazuje, da se cene življenjskim potrebščinam niso znižale v isti meri, v kateri so bile znižane mezde in plače. Kljub temu, da oblasti nastopajo z vso odločnostjo, se trgovci večinoma še vedno protivijo znižanju cen. Po poročilu lista je bilo samo v Napulju zaprtih 10 trgovin, ker so se lastniki protivili zahtevanemu znižanju. List končno priznava, da akcija vlade ni imela onega uspeha, kakor se je pričakovalo, in da bo treba še mnogo truda in dela, da bodo imele široke mase prebivalstva od tega res pravo korist List poziva vlado, naj pritisne na veletr-govce, ki še vedno iščejo prevelike dobičke.
MIlan, 3. decembra, d. Italijanski finančni krogi s skrbjo zasledujejo potek misije bivšega finančnega ministra Volpija, ki je odšel v Nevvvork, da bi izposloval pri ameriških finančnikih večje posojilo. Njegova misija najbrže ne bo uspela, čeprav mu je dal predsednik Mussolini prolnomočje, da sme zastaviti ameriškim kapitalistom vsa italijanska državna podjetja. Milanski finančni krogi pripisujejo neugoden potek Volpijeve misije predvsem vplivu protifašistične organizacije italijanskih emigrantov, ki so s pomočjo svojih zvez uverili ameriške kapitaliste o nesigurnosti italijanskega piosojila.
V zvezi s tem poročajo italijanski listi, da je Volpi že na povratku v domovino in da ie pred odhodom iz Newyorka izjavil novinarjem, da se je mudil v Zedinjenih državah samo po zasebnih opravkih.
Polemika med vatikanskim in fašističnim listom
Rim, 3. dec. d. »Osservatore Romano« objavlja daljši članek v katerem se izraža zelo skeptično o obisku ruskega zunanjega ministra Litvinova v Milanu in o poskusih utrditi in izpopolniti prijateljstvo med fa» šizmom in boljševizmom.
Listu rimske kurije odgovarja na zelo oster način fašistično glasilo »Tevere«, ki se posebno razburja zaradi mnenja »Osser« vatora Romana«, da je hotel Mussolini s podčrtanjem prijateljskih odnošajev s sov« jetsko Rusijo prisiliti zapadne države, da b' mu dovolile najetje kakega večjega po* sojila v Londonu ali Parizu. Končno pa napoveduje »Tevere«. da pripravlja faši« stična diplomac ja resnična presenečenja ki ne bodo presenetila samo »Osservatora Romana«, temveč tudi zapadno evropsko diplomacijo.
Nova madžarska seljaška stranka
Budimpešta, 3. decembra, d. V okolici Szegeda se širi med poljedelci pokret, ki ima povsem agrarno socialistični značaj. Na čelu mu stoji bivši agrarno socialistični poslanec Štefan Denes, ki je ustanovil novo stranko z imenom »Madžarska seljaška stranka« Ta je naletela na velik odziv v širokih slojih madžarskega naroda Pristaši te stranke napovedujejo davčno stavko in pa ustavitev plačevanja najemnin za posestva, ki jih imajo v najemu od szegedske občine število teh malih najemnikov presega 25.000, ter je pri tem prizadetih nad 50 tisoč oseb Mesto Szeged je finančno zelo oškodovano zaradi postopanja seljaških najemnikov ter je naprosilo vlado za pomoč z utemeljitvijo, da pričakuje v kratkem izbruha sedjaških nemirov.
Akcija za znižanje cen kruha
Ljubljana, 3. decembra. AA. Banska uprava je po naročilu ministrstva za notranje posle izdala nalog vsem sreskim »n mestnim načelstvom, da takoj pod-vzamejo primerne korake za znižanje cen kruha.
Seja VZS
Beograd, 3. dec. AA. Vrhovni zakono« dajni svet je imel nocoj od 16. do 19.30 se« jo. Predsedoval ji je g. Ivan Hribar. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje podrob« ne razprave o zakonskem osnutku glede iz« koriščanja vodnh sil. Prihodnja seja bc jutri z istim dnevnim redom.
Konferenca gospodarskih zbornic
Beograd, 3. dec. č. V veliki dvorani beo« grajske Trgovske zbornice je pričela da« nes konferenca zastopnikov gospodarskih zborn e v zvezi z zakonom o skupnem aav« ku na poslovni promet. Na današnii kon« ferenci je bil določen razpored za razpra* ve. ki bodo trajale do 16. t. m Danes so razpravljali o skupini za olje, dne 5. bo razprava o kemijski industriji, in sicer tež* ki in lahki, dne 6. o elektrotehniki in pre« cizni mehaniki, dne 8. o gradbenem mate* rijalu, dne 9. o steklarstvu, 10. o mizar« skih proizvodih, 11 o galanterijskem bla* gu, 12. o kirurgiji 13. o lekarništvu in dro» gerjah ter 14. o rudarstvu m topilnišk' industriji.
Plenarna seja beograjske industrijske zbornice
Beograd, 3. decembra p. Beograjska industrijska zbornica je imela danes plenarno sejo, na kateri je bil odobren proračun za prihodnje leto. Razpravljalo se je tudi o raznih drugih aktualnih vprašanjih, Glede ukinitve občinske trošarine v Beogradu je zbornica izrazila bojazen, da bo uvedba drugih davščin preveč obremenila pridobitne sloje. Končno je zbornica v posebni resoluciji izrazila željo, da bi mogli njeni zastopniki aktivno sodelovati pri reformi carinske tarife.
Samoupravne trošarinske doklade za vojaške dobave
Beograd, 3. decembra AA. Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi čl. 74 zakona o administraciji vojske in mornarice daje fin. ministrstvo banovinskim in občinskim upravam navodilo, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinske niti banovinske doklade na trošarno. člen 74 omenjenega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, ne pa v korist dobaviteljev. Da ne pride do zlorab, odreja zato ministrstvo, da se od vojaških dobav plačujejo te doklade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega oblastva.
Trešič-Pavičič pri Masaryku
Praga, 3. decembra p. Prezident Masa-ryk je danes sprejel v posebni avdijenei bivšega našega poslanika v Washingtonu Trešič-Pavičiča.
Načelnik Savič upokojen
Beograd, 3. decembra d. S kraljevim ukazom je bil upokojen načelnik ministrstva trgovine Milivoj Savič.
Kralj po volji naroda
Ugledni švicarski list o jngoslovenskem kralju Redek monarh, ki uživa ljubezen vsega naroda
Ženeva, 3. decembra. AA. »La Tribune de Geneve« objavlja izpod peresa Julesa de Bocheta uvodnik pod naslovom »Dobri kralji«. Dva sta suverena, pravi avtor, ki uživata v svojem narodu najvišjo čast. To sta norveški kralj Hakon, ki je te dni proslavil 25-letmco svoie vladavine, in jugoslovenski kralj Aleksander, ki je 1. decembra z vsem svojim narodom proslavil 12. obletnico narodnega vstajenja.
Pisec nato prikazuje zasluge kralja Hakona za Norveško in pravi: Čeprav ie Jugoslavija v jako težkem položaju, ie vendar eden stebrov Evrope. Po svo-ii zemljepisni legi je ona ovira vsakemu imperializmu. Nekoč se je Rusija hotela poslužiti nje za svojo politiko prod:-rania na Balkan. Enako je ta dežela bila odbijač, na katerem so se zrušne sile sultanov, kakor so se zrušile na njej tudi avstro-ogrske namere v njenem navalu proti Solunu. Tako ie Jugoslavija proti nemškemu drangu in prodiranju italijanske ekspanzije ščit Evrope na jugovzhodu proti vsakemu zavoje-
vanju.	.	...
Jugoslavija je ena Kmed prvih držav, na katero meri revizijonistična kampanja, ki se zdaj širi iz Rima, Ber-
potuho iz Moskve. Navzlic vsem tem neugodnim okoliščinam in grožnjam je lina. Budimpešte in Sofije in ki dobiva
Jugoslaviia zmagovito ustvarila svoje ediinstvo. Notranji boji v prvih povojnih letih so pozabljeni. Prebivalstvo stare kraljevine Srbije in ostalih dežel živi danes v isti zavesti narodne suverenosti. Za ta veliki uspeh jš največja in naivišja zasluga bivšega princa regenta Srbije, ki je 1. decembra 1918 v ruševinah takratnega Beograda sprejel delegacijo narodnega sveta iz Zagreba in s to delegacijo postavil temelj novi državi.
Zvest svoji obljubi in videč, da strankarska politika stopa po slabih potih in da vodi državo v pogubo, se kralj ni pomišl.ial napraviti konec tej politiki. Ta njegova diktatura ni v ničemer podobna kaki drugi diktaturi in ne temelji na sili in imperijalizmu, nego na pristanku naroda v globoki želji po miru. Prav tako ni v kralju Aleksandru prav nič monarha po milosti božji, niti ne ljudskega tribuna. Enako kakor njegov brat v orožju belgijski kralj Albert ali stari suveren norveški uživa tudi on ljubezen vsega naroda.
Lep uspeh ljubljanskega akademskega pevskega zbora v Beogradu
Beograd, 3. decembra č. O priliki ustanovitve zveze pevski društev so se zbrali v Beogradu pevski zbori naslednjih akademskih pevskih društev: »Svetlost« iz Su-botice, »Obilic« iz Skoplia, akademski pevski zbor iz Ljubljane, »Balkan« in »Mladost« iz Zagreba ter »Obilic« iz Beograda. Na zborovanju je bil sprejet sklep, da se zagrebški akademski pevski društvi Mladost in Balkan združita. Dalje ie bilo sklenjeno, da bodo prirejeni v Zagrebu in Beogradu glasbeni festivali, na katerih bodo nastopila vsa akademska pevska društva v spremstvu orkestra pod taktirko najboljših dirigentov.
Sinočnii koncert se ie vršil v Narodnem gledališču, ki je bilo popolnoma razprodano Navzoč je bil tudi Nj. Vel. kralj, ki je od kraja do konca z velikim zanimanjem sledil izvajanju sporeda ter ploskal posameznim komadom. Pred pričetkom koncerta se ie zbralo na odru vseh 600 pevcev ter tako počakalo prihoda Nj. Vel. kralja. Ob svojem vstopu v ložo je bil Nj. Vel. kralj navdušeno pozdravljen tako od pevcev kakor od občinstva v gledališču. Pod vodstvom dirigenta Narodnega gledališča Lovra Mata-čiča ie vseh 600 pevcev zapelo državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje. Nato SiO se razvile navdušene in dolgotrajne ovaciie Nj. Vel. kralju. Najprej ie nastopil moški zbor skopskega »Obilica«, nato moški zbor zagrebškega »Balkana«, ki mu je sledil akademski pevski zbor iz Ljubljane. Zapel je Adamičevo »Zdravico«, Kogojev
»Rekvijem« in Ravnikovo »Solnce v zenitu« Beograjčani dobro vedo, kako sijajno uvež-bane pevske zbore imajo Slovenci in so zaradi tega prav posebno pazljivo poslušali izvajanja akademskega pevskega zbora univerze kralja Aleksandra. Navdušenje publike je bilo po vsaki pesmi velikansko vkliub temu, da bi se dale izbrati za to priliko hvaležnejše pesmi. Poslušalce je za-divila preciznost in visoka tehnična popolnost predvajanja.
Sledile so pesmi zagrebške »Mladosti«, ki je morala nekaj komadov ponoviti. Dalje je nastopil beograjski »Obilic« s 1S0 pevci, ki so zapeli med drugim tudi slovensko romarsko popevko. Po odmoru sta »Mladost in »Obilic« podala Gotovčevo »Kolodo« s spremstvom komornega orkestra. Med od morom je imel Nj. Vel. kralj daljši razgovor s predsedniki pevskih društev. Po koncertu se ie vršila v prostorih beograjskega univerzitetnega športnega kluba an mirana zabava s plesom.
V današnji »Politikk poroča o snočnjem koncertu Miloje Milojevič. Recendent pravi, da so kompozicije, ki so jih odpeli naši akademiki, zapustile na vse prisotne najgloblji vtis. Poročevalec zlasti poudarja, da je pel akademski pevski zbor iz Ljubljane brezhibno. Akademski pevski zbori bodo pospeševali nesebično tekmo v korist naše glasbene kulture Ves nastop je bil velika nacijonalna manifestacija in pravo ogledalo glasbene umetnostne vrednosti našega naroda.
Hitlerjevi molojci se bunijo
Vodstvo jurišnih čet narodno socialistične stranke je prekinilo zveze z vodstvom stranke - Skupni nastop z vodstvom Stahlhelma
Monakovo. 3. decembra, d. Vodstvo jurišnih čet narodno - sorijalistične delavske stranke, ki so organizirani na sličen način kakor fašistična milica, je sklenilo, da se popolnoma loči od vodstva narodne socialistične stranke, kakor tudi od Hitlerjevega kluba v nemškem državnem zboru. V zvezi s tem je vodstvo jurišnih oddelkov izdalo proglas na sktivne člane narodno - socialistične stranke, v katerem jih obvešča, da bo stopilo v najtesnejše zveze s Stahlhel-rnom ter posvetilo vso svojo pozornost predvsem delu »za zunanje - politično okrepitev Nemčije*.
V zvezi s tem sklepom se je ze vršila seja vodstva jurišnih oddelkov in pa Stahlhelma. na kateri je bilo sklenjeno, izposlo-
vati razpust pruskega deželnega zbora, v katerem imajo glavno besedo, kakor je znano, socijalisti in ki predstvalja danes glavni branik nemške demokracije. Na seji so tudi razpravljali o korakih za izposlovanje prepovedi republikanskega' »Reichsbannerja«, ki jo je že poskušal izvesti turinški narodno - soeijalistični notranji minister Frick.
Kako stališče bo zavzela narodno - socialistična stranka in njen voditelj Adolf Hitler napram temu koraku vodstva jurišnin oddelkov, še ni znano. Vsekakor pa je ta poslednji čin nov dokaz velikih nasprotstev, ki vladajo med oficijelnim vodstvom Hitlerjeve stranke in pa "njenim izvršnim organom, jurišnimi oddelki.
Buždi-bej o svojem posetu v Sofiji
Dosegel je namen svojega potovanja - Turčija vodi miroljubno politiko in jo hoče utrditi s pogodbami s sosednjimi državami
Sofija, 3. decembra. AA. Bolgarska agens cija javlja: Kralj Boris je včeraj sprejel v avdijenci turškega ministra zunanjih za« dev Ruždisbeja. Po avdijenci je Ruždi«bej izjavil zastopnikom tiska, da občuduje kralja Borisa, čigar osebnost ga je uprav očarala Tajnost uspeha nove Turčije ie baš v zaupanju in ljubezni turškega naroda do Mustafe Kemabpaše. V takih odnošajjh je, kakor vidim, tudi bolgarski narod do svojega suverena. Posebej poudarja zuna« nji minister Turčije prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili uradni bolgarski krogi. Ja* ko zadovoljen je, da se je sestal z bol« garskimi državniki, in radosten, da se je uresničil namen njegovega potovanja v Bolgarijo. Pri tem naglaša skupne interese
Turčije in Bolgarije, dveh sosednih držav, ki so v mnogih pogledih slični. Dalje opo« zarja na to, da njegov poset nima točno opreJeliencga smotra, vendar je prirodno, da se turški itn bolgarski državniki pogo« vore o stvareh, k; so na dnevnem redu.
Zunanji minister nato kategorično de« mantira glasove, da b; bil pristaš kakršne« koli fronte. Politika front je dovedla do nesreč in zato se trudi, da odstrani te fron« te. ker so ovira konsolidacije miru. On je pristaš popolne enakosti med narodi. Ven« dar se ne sme nihče čuditi, če začenja turška politika izvajati svoj pacifizem naj« prej s sosednimi državami, da se ta sistem pogodb razširi in da obiame vse medna« rodno življenje.
Izgredi v madžarski zbornici
Budimpešta, 3. dec. g. škandali pri pri« pravah za občinske volitve v Budimpešti so izzvali danes v poslanski zbornici nove burne prizore. Poslanec Rassav je naglašal, da vlada namenoma krši vse zakonske do« ločbe, da voHna oblastva po načrtu sabo« tirajo ustavo. Celo policija se je pri volil« ni agitaciji postavila v službo vladne stran« ke. Vsak pošten človek izven zbornice ob« soja tako postopanje. Za to izjavo, je bil poslanec Rass_v pozvan k redu. Po njego« vem «ovoru so se burni prizori nadaljevali do zaključka seje.
Dijaški nemiri v Havani
Havana, 3. decembra AA. Policija je pozvala dijake, naj se razprSe. Dijaki so odgovorili z revolverskimi streli. Neki policist je bil težko ranjen. Voditelji sprevoua so bili aretirani.
Tudi Bolgarija se boji ruskega blaga
Sofija, 3. dec. M. Na intervencijo b garske vlade so avstrijske oblasti ustavile na Dunaju več parnikov natovorjenili « blagom iz sovjstske Rusije, namenjenih vi Bolgarijo. V bolgarskih krogih se boje du bi uvoz ruskega blaga povzročil padec ; c:-. domačim pridelkom, kar bi še bolj po%e-čalo gospodarsko krizo.
Prekoafriški polet angleške letaikc
London, 3. decembra. AA. Davi ob sedali uri je startala z letališča Croydon odlična angleška letalka Winnifred Spooner za petdnevni polet v Capetown. Spremlja jc letalski poročnik Edward. Preteklega mesvu oktobra je preletel to progo v 9 dneh južnoafriški letalec Cusparenthus meseca aprila pa kapetan Barnard in vojvod raja Bt 1 j iord.
Težave Briiningove vlade
Berlin. 29. novembra. Bruningova vlada je uspešno zaključila prvo etapo svojega zimskega delovnega programa s tem, da ie državni svet, ki ga tvorijo zastopniki vseh deželnih vlad in ki v Nemčiji nadomešča senat, odobril po 17dnevni razpravi vladni finančni sanacijski in gospodarski program. Čeprav je bila borba za posamezne člene vladnih načrtov zelo ostra, je vendar pokazala, da je državni svet razumel važnost trenutka, ko je soglasno odobril le malo spremenjene vladne predloge.
Sedaj bo vlada predložila te, od državnega sveta že odobrene načrte poslanski zbornici, ki se bo sestala 3. decembra. Državni kancelar dr. Briining ie že začel prva neobvezna pogajanja s predstavniki posameznih strank, da bi državni zbor še pred Božičem odobril predložene načrte. Kakšno pa je razpoloženje med nemškimi strankami, je danes veliko vprašanje, če bodo pokazale pri obravnavi sanacijskega finančnega načrta enako široko-grudnosl kakor državni svet.
O stališču strank vladne koalicije v vprašanju odobritve finančnega načrta je mogoče slišati in čitati najrazličnejše sodbe. Niso redke napovedi, da se Briiningu sploh ne bo posrečilo zbrati potrebne večine in da bo ostala vlada v manjšini. Nemške stranke se sicer prav dobro zavedajo, da je mogoče misliti na resno izboljšanje finančnih, gospodarskih in socialnih prilik le s pomočjo energične finančne operacije, ne upajo pa prevzeti odgovornosti za potrebne ukrepe, od katerih so mnogi zelo nepopularni. To postopanje je seveda razumljivo, ako pomislimo, da sta nemški parlamentarizem in demokracija le medla odseva zapadno - evropskih vzorov. Pri nemškem parlamentarizmu je predvsem vidno pomanjkanje čuta odgovornosti pri opoziciji ki ie sicer sposobna rušiti in zanikavati obstoječe stanje, ni pa v stanu sodelovati pri pozitivnem delu za gradnjo republikanske države.
»pričo tega bo ležala v prihodnjih dneh tem večia odgovornost na nemških sredinskih meščanskih s-trankah. Te bodo morale močno strniti svoie vrste, če bodo hotele z uspehom preprečiti izvedbo avanturističnih načrtov, desničarskih in levičarskih ekstremistov, ki ne bi ogrožali le obstoja Nemčije, temveč tudi mir povojne Evrope. Ako bodo sredinske stranke v tem važnem trenutku odrekle ter se dale voditi po mo-mentanih strankarskih interesih, pač ne bo preostalo Briiningu drugega, kakor da zopet poseže po zasilnih odredbah ali pa celo po novih volitvah. A tudi večja presenečenja se ne zde izključena. V zadnjem času se mnogo šušlia o možnosti diktature pod vodstvom zgovornega Treviranusa ali pa molčečega bivšega šefa nemškega generalnega šlaba, generala Seeckta.
Ogromni uspehi hitlerjevcev pri občinskih volitvah v Hamburgu, na Meklembur-škem in na Badenskem, teh nekdanjih trdnjavah nemške demokracije, dokazujejo strankam sredine dovoli nazorno, da morajo preiti i z defenzivne taktike v ofenzivo, ako ne žele dočakati v enem ali dveh letih, da bodo vsi njihovi pristaši prešli v tabore skrajnih radikalov. Nemški narod je deset let potrpežljivo prenašal posledice kratkovidnosti svojih parlamentarnih voditeljev. Sedaj mu ie spričo vse hujše gospodarske krize pošla potrpežljivost in odločno zahteva pomoči, pa naj si mu io potem že nudi Briining, Seecktova diktatura, Hitlerjeva »tretja država« aH komunistični sovjeti. Postopanje vodstva nemške gospodarske stranke, ki je z odpoklicem svojega zastopnika v vladi, justičnega ministra dr. Bredta, padla dr. Briiningu v hrbet, dokazuje, da se sredinske stranke še ne zave-daio važnosti trenutka.
Neprijetni afront nemške gospodarske stranke, ki šteje 23 poslancev, pa ima vendar tud' eno dobro stran. Z njim je namreč eliminirana iz vlade skupina, ki je najbolj nasprotovala slehernemu sodelovanju vlade s socialnimi demokrati ter trdovratno zahievala naj se v vlido pritegnejo tudi hitlerjevci. Obstoji pa nevarnost, da bo vplival vzgled gospodarske stranke tudi na druge desničarsko usmerjene skupine vladne koalicije, predvsem na kmetsko stranko, katere predstavnik v vladi :e prehrambeni minister Schiele in ki je že tudi ponovno grozila, da bo prešla v opozicijo.
Kako hoče izvoziti dr. Briining državni voz iz sedanjega težkega položaja, še ni jasno. Vekakor pa je gotovo, da bo izvršen prvi korak v boljšo bodočnost Nem-čiie, če bo zmagal v sedanjem odločenem trenutku trezen razum nemških politftcov nad hipnimi strankarskimi interesi ter omogočil sprejem vladnega finančnega in gospodarskega načrta. V tem primeru re bo mogla Bruningova vlada z upanjem na uspeh posvetiti reševanju vprašanja omilie-nja brezposelnosti ter predložiti že izdelane širokopotezne investicijske načrte, s katerimi misli zaposliti veliko Itev.lo brezposelnih.
Zahvala ministrskega predsednika
Beograd, 3. decembra AA. Ob priliki državnega praznika je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter živkovič prejel mnogo brzojavnih čestitk iz vseh krajev države in inozemstva. Ker se predsednik vlade ne more vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu čestitali. (Iz kabneta predsednlStva kr. vlade.)
Napredovanje v finančni službi
Beograd, 3. decembra AA. S sklepom ministra financ so povišani pri finančni direkciji v Ljubljani: za glavne arhivarje v 2/3 dosedanji pomočniki arhivarja v 3/3 Anton Vrečko, Rudolf VeČerin, Evgen Su-šteršič. Prane Kovačič, Ivan Kramer in Josip Bodem.
Ameriška turneja splitskega Hajduka
SpUt, 3. decembra n. Južno-ameriške novine javljajo, da je splitsko nogometno društvo Hajduk sklenilo pogodbo za svojo turnejo po Južni Ameriki. Hajduk bo gostoval predvsem v chilski prestolnici Val-paraisu.
Drugo Izredno reklamno priliko za izboljšanje božičnih kupčij
		
bomo nudili z nedeljsko številko »Jutra«, ki bo zaradi praznika, ki pade na ponedeljek, zopet 3 dni v rokah čitateljev. Naslednja številka »Jutra« bo izšla šele v sredo, dne 10. decembra.		
	«.T^v.ii?	.^i''t.- ■'i ' - ■
Velecenjene inserente prosimo ponovno, da nam gredo ob takih prilikah, ko se naročila na oglase znatno pomnože, na roke s tem, da naročijo svoje oglase vsaj jar dni pred izidom lista in da ne odlašajo z naročili na zadnji poslovni dan.
Oglassii
»Jutra«
Po atentatu pri Murovici
Trst, 3. decembra, č. Včeraj je bil na svečan način pokopan finančni stražnik Rastelli, ki je bil ubit pri atentatu v Murovici. Pogreba so se udeležili vsi višji državni funkcionarji, fašisti in pokojnikovi sorodniki.
Fašistični listi trdijo, da so izvršili atentat ljudje, ki so kritičnega dne popivali v gostilni pri Močniku. Aretiranci pa se baje obnašajo docela indiferentno in nočejo ničesar priznati. Oblasti pa se nadejajo, da bodo kljub temu izvedele, kdo so sokrivc5, in o prejšnjih atentatih, kjer se je končno vselej pokazalo, da oblasti niso prijele pravih krivcev, v javnosti tudi sedai zelo dvomijo, da bi bili atentatorji že aretirani.
Premetena goljufija v Osijeku
Osijek, 3. decembra, č. Danes je bila izvršena v Osijeku premetena prevara. Doslej še neznana ženska je imela dva moška za pomacača. Stopila je v trgovino Davida Peterheima ter si pustila razlagati in razkazovati elegantna oblačila. Pri tem je smuknila 20"metrov dragocene tkanine in jo skrila pod plašč. Trgovec jo je pri tem njenem početju sicer opazoval, a ji tega ni razkril. Poslal je po policijo in se je kmalu za tem res pojavil neki moški z aktovko pod pazduho. Mož se je predstavil za policijskega agenta in mu je trgovec razložil dogodek in izročil sumljivo žensko. Šele, ko sta oba odšla iz trgovine, so ugotovili, da je domnevni agent bil le dogovorjen s tatico. Nepoštenjakovičev za enkrat še niso izsledili.
Mednarodna železniška konferenca
Beograd, 3. dec. AA. V Parizu jc bila 1. decembra otvorjena konferenca medna« rodne železniške unije. Konferenci prisost« vuje v imenu jugoslovenskih železnic šef odseka komercijalnega oddelka generalne direkcije državnih železnic dr. Cvetko Maj« zac. Na dnevnem redu konference so vprašanja mednarodnega železniškega prometa, razlastitve železnic in nemotenega železni* škega prometa.
Zima nastopa
Beograd, 3. dec. p. Po poročilih iz mno« gih krajev države, je povsod nastopil hud mraz. Zlasti silna zima je zavladala v Beo=>
gradu in Valjevu.	.
Zagreb, 3. decembra n. Davi se je vreme v Zagrebu poslabšalo, temperatura je znatno padla ter je v mrzlem vetru pričelo snežiti. V mestu se sicer s neg ni prijel, pač pa je pokrila snežna odeja Za-grebačko goro.
Angleški poslanik v Zagrebu
Zagreb, 3. decembra n. Semkaj je dospel na poti v London angleški poslanik na našem dvoru Henderson. V društvu prijateljev Velike Britanije v Zagrebu je bila danes seja, na kateri je pozdravil visokega gosta zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj. Poslanik Henderson je bil nocoj na večerji pri rektorju umetnostne akademije Ivanu Meštroviču.
Predsedstvena seja Zveze
industrijcev
Ljubljana, 3. decembra d. Danes se ]e vršila pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja seja predsedstva. Med drrugimi je bilo sklenjeno pozvati bansko upravo, da dobi zveza vpogled v banovinski prorax : n za 1. 1931., kakor ji je bilo to svoječasno obljubljeno. Nadalje bo naprošena finančna direkcija, da prekliče plačilne predpise za doklade okrajnih blagajn.
Vprašanje končne ureditve gozdnega ve-leposestva je izzvalo živahno debato, katere so* se zlasti udeležili gg. Josip Lenarčič, dr. Kari Born in dr. F. \Vindischer. Poudarjali so, da je treba v prvi vrsti skrbeti za to, da se gozdarstvo v dravski banovini ne izroči negotovi usodi. Izkušnje so pokazale, da naša veleposestva najbolje gr-spodarijo z gozdovi, dočim v drugih posestvih poje sekira tako neusmiljeno, da izsekavanje že kvarno upliva na klimatske razmere. V splošnem intaracu je zato, da se postopa v tem vprašanju z vso previdnostjo.
Razne nabiralne akcije, ki iščejo pri industriji denarnih sredstev, zavzemajo le prevelike dimenzije. Tudi nabiranje prispevkov za ob sebi hvalevredne namene se vrši čestokrat v oblikah, ki škodujejo ugledu stvari. Baš v zadnjem času se je dogodilo, da so se plačale znatne vsote za neko društvo, ki niti ne obstoji. O tem predmetu bo še razpravljala Centrala industrijskih korporacij.
Posebna pozornost naj se posveti železniškim tarifam. Industrijskim produktom iz dravske banovine naj se omogoči konkurenca z inozemskimi proizvodi, ki prihajajo v našo državo po cenejši vodni poti. To velja tudi za slovenski premog, ki mora v Vojvodini konkurirati z madžarskim, v primorski banovini pa z angleškim premogom.
Potres v Albaniji
Valona, 3. decembra s. Včeraj okoli 15. ure so čutili tukaj precej močan potres, zaradi katerega se je porušilo 5 hiš. Ranjena je bila ena oseba.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane>: Pretežno oblačno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Na južnem Jadranu lokali; k depresija. V notranjosti visok pritisk k; t posledica anticiklona, ki se je razprostrl nad večjim delom centralnega evropskega kontinenta. Jadranska depresija povzroča jake in hladne severne vetrove. Pritisk ie neznatno padel samo v južnem Primorju, dočim je povsod drugod porasel za 0.1 do 3 mm. Gibal se je med 763 in 773 mm. Jutranje temperature so padle od 1 do 9 stopinj C. Največ v centralnih predelih Bosn»-. Gibale so še med minus 1 in plus 6 stopinj v zaledju, v Primorju pa med plus 5 in plus 11 stopinj C. Nebo je bilo pretežno oblačno, mestoma megleno. V Bosnj je snežilo, na vzhodu je bilo nekaj dežja. »e v južnem Primorju in na otokih je bilo ve-
drejše.	....
Dunajska vremenska napoved za cctrtek:
Sprva pretežno jasno; ponoči mraz, semintja z mealo. V par dnevih bodo vdrli f severne Alpe zapadni vetrovi in se bo temperatura dvignila.
Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj, dne 8. decembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki, '0.000 Din št. 58.046, 70.834.
10 000 Din št. 29.295, 63.086, 66.544, 71.389, 83.740;
4 000 Din št. 16.377, 54.068, 19.358. 22.422, 39.675, 62.245.
9 onn T>in št 1 150. 2.966. 7.522, 13.357, 13.673, 14.462. 14.511, 15.537, i - ,w°n5fl 22 556 25.309, 40.665, 42.194, 49.776. 50.202, 53.519, 62.040, 63.343, 64:070: Sffli 75-777; 83.995, 84.338, 91.062, 92.540, 93.490, 95.633, 97.355, 97.773.
99.106.
Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra.
' črnina hranilnica r. 1. r o, 7.. Liabljana, Sv. Petra c, 19

m
Gustavu Modnišanu v spomin
Metlika. 3. decembra.
Vest o nenadni smrti Gustava Modrasa* na, karlovškega župana .je pretresla ne ® mo mesto Karlovac in njegovo okolico, temveč tudi svet tostran Kolpe in vso naso B-lo Krajino. To je razumljivo, kajti smrt nam ie ugrabila velikega narodnjaka in
II<1IU JC	- ., 7, 1 1
najboljšega prijatelja slovenskih Belokra* jincev. Mesto Karlovac pa je izgubilo mo-ža ki Je v dolgih letih kot mestni načelnik nesebično deloval do zadnje ure svojega življenja.
Pokojnik je svojo vnemo m skrb razte* gal tudi na najširšo okolico in smo njego* vo širokogrudnost poleg vseh drugih lepih lastnosti spoznali zlasti mi. ko je naše me= sto sklepalo s Karloveem pogodbo zaradi elektrifikacije. Vedno je pokojnik izražal svojo skrb tudi za naše mesto in se veselil vseh naših napredkov. V prejšnjih časih pa je bil večkrat tudi naš gost in je zlasti vneto posečal prireditve naše Narodne či* talnice. Nekoč se je izrazil: »Metlika jc b la žarišče jugoslovenstva. Zabave Narod* ne čitalnice so bile prave skupščine revo. lucronarjev ves čas do svetovne vojne. Tam smo polagali zdrave temelje današ* nje Jugoslavije.« Te besede so veren izraz velikega narodnega moža in našega prija*
telja.	.	,.
Dasi že v večerni dobi svojega življenja — bil je že v 73. letu — je bil mladeniško svež duševno in telesno. To smo v deli, ko je še 2. novembra sprejemal ministre v Karlovcu in ko ie posebno iskreno pozdrav-lial zastopnike slovenske B.ie Krijine. \'a* dal se je in večkrat je veselo o tem govo« ril, da bo prisostvoval otvoritvi elektrifi. kacije našesa mesta. Tega žal ni doživel, doživel na je kakor doznavnmo sedaj odo* britev pogodbe.
Metlika ga bo ohranila v trajnem inhva* Jeznem spomina. Velikemu možu, našemu dobremu prijatelju nai bo lahka žemljica jugoslovenska tam na Dubovcu. — V- <•
Nastopno predavanje prof, Spektorskega
Danes dopoldne je imel v zbornični dvorani univerze nastopno predavanje novo imenovani profesor javnega prava in pravne filozofije g. Evgenii Spektorski. Dvorana je bila polna slušateljev. V sprednjih vrstah so sedeli vršilec dolžnosti bana g. dr. O. P i r k m a j e r. rektor g. dr. š p r k o in mnogi vseučiliški profesorji ter ugledni pravniki izven vseučiliškega kroga. Novega profesorja, prikupnega moža s tipično fiziognomijo učenjaka, je pozdravil in predstavil slušateljem dekan juridič-ne fakultete g. dr. I. P o 1 e c. Na kratko je orisal njegovo dosedanje vseučiliško delovanje v Kijevu, Varšavi. Pragi in Beogradu ter izrazil veselje ljubljanskih vseučiliščih krogov, da so ga dobili v našo sredino. Profesor Spektorski se je v slovenščini zahvalil za izvolitev in je dejal, da ga močno veseli delovanje na novi visoki šoli ki srečno združuje spoštovanje starih : ademskih tradicij z živimi potrebami lanjosti.
Nato je prešel prof. Spektorski k predavanju o sodobnem stanju vede o državi. V tričetrturnem govoru v gladki srbohrvaščini je ugledni ruski znanstvenik vodil slušatelje skozi labirint novejših filozofskih teorij o državi. Kakor vse vede, preživlja tudi veda o državi težko krizo. Sodobna znanost, celo prirodoslovna in matematična, se nahaja če ne že v slepi ulici, pa vsaj na važnem razpotju. Kriza današnje znanosti je le delni pojav splošne kulturne krize. Ne vemo še, je li to njen večerni zaton ali je jutranja zarja? Vsekakor vladajo danes tudi o državi in nje osnovnih pojmih kaj nejasni in oprečni pojmi.
Predavatelj je orisal razvoj vede o državi od začetka 19. stoletja do najnovejšega časa. Predvsem se je pomudil pri dveh najvažnejših šolih prete .osti: organski in formalno-pravni šoli. Organska šola se je razceoila v nasprotna .tabora: prvi' je trdil, da je država organizem v duhovnem smislu, drugi, da je organizem v telesnočutnem smislu; slednji je torej ustvarjal nekakšno politično biologijo. Vrneš med to strujo in formalno-pravno so bile še druge; n. pr. organizatorji 'les organisateurs). ki jim država ni organizem. marveč organizacija, potem doktri-narji. ekonomisti in pozitivisti. ki so — kakor A. Comte — strogo ločevali državo od družbe in tako prvenstveno gojili vedo o družbi (sociologijo). Vse to je vedo o državi privedlo v slepo ulico, iz katere jo je začasno spravila formalno-pravna šola. Le ta je proučevala zgolj pravno stran življenja, ki jo je smatrala za istovetno s formo. Tako je začela cveteti pravna morfologija države, kar pa je počasi vedo o državi osiromašilo, kar ji je zaprlo neposredne stike z življenjem. Formalno-orav-no pojmovanje države se je najbolj razbohotilo po 1 1870., ko sta Francija m Nemčija uredili svoji državi ;n ni bilo mogoče dogledati nikakšnih pripravl.iajočih se družbenih potresov in ko mirnega tolmačenja pravnih predpisov ni motil nikaK-šen metafizičen nemir. Značilno je: čim bolj se bližamo svetovni vojni, bolj se oo-javlja vznemirjenje v vedi o državi. Tako so celo njeni predstavitelji. kakor je bil n. pr. Jellinek, prekršili strogo depolitizacijo te vede in začeli s socialnim raziska-vanjem omajevati formaIno-pravne temelje. na katerih so sicer sami stali. V vedo o državi so začeli prodirati politični problemi, kakor je n pr. vprašanje centralizma in avtonomije. Naposled so vstajali _ zlasti v Franciji — dvomi v nezmotljivost formalno-pravne šole. Naglasih so subjektivnost njenih metod in izraževali dvome celo o samem objektu njenega proučevanja. Tako so se začele podirati prej tako trdne konstrukcije te vede in socio-logični vidiki so zmagovali nad zgolj prav-no-formalnimi.
Po vojni se je ves ta proces še ojačil. Teorijo o suverenosti države so jeli mnogi nadomeščati s teorijo o suverenosti naroda. Novi pojavi in nova praksa so ustvarili potrebo novih teorij. Pokazala se je nujnost, da se formalno-pravna struja vede o državi izpopolni z normativnimi in socialnimi elementi.
V tem stanju je veda o državi dandanes. Sicer ne vemo, kako se bo končala nje kriza, je dejal učeni predavatelj, vendar je mogoče, da bo — kakor v prejš-
Proslava narodnega praznika na Vrtači
Na osnovni šoli na Vrtači so praznovali praznik uedinjenja z lepo slavnostjo. V šolskem razredu so se zbrali dijaki, ki so z velikim zanimanjem sledili vsem točkam. Na programu je bilo petje narodne himne, deklamaci.ie, nagovor voditelja in med dru» gim tudi prizor v proslavo državnega praz-
nika, ki ga je izvajalo prav ljubko šest učencev III. a razreda v narodnih in sokol* skih nošah. Prireditvi, ki je potekla v slav. nostnem, patr.otičnem razpoloženju so prisostvovali tudi starši šolarjev. Na sliki so igralci iz prizora, poleg pa upravitelj osnovne šole g. Franc Pristovšek.
■P^Mšf&žT*-' * VV • v<*v V .•• ' •
'-O' T »» . - v
Dasses premiera izvrstne filmske šalo-igre!
V glavni vlogi najmlajša In
najslajša »TTfina« filmska zvezdnica, vesela, temperamentna
Dolly Haas
Njeni partnerji so: OSKAR KARJLWEIS KTTRT GERRON
Kaiifsra
male Dolly
Izven sporeda še: 1. Mick.v Mourse - šala: »Žabji koncert «. 2. Predigra k Ufini opereti: »3X1 = 2«. 3. Predigra T;iu-berjeve krasne operete: »Zemlja solnca«. Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Telefon 2124.
Elitni kino Matica
njem stoletju — zopet zmagala formalnopravna metoda, ki gotovo ne bo le obnovljena prejšnja smer. marveč se bo razvila o normativnem in socialnem pravcu. Ta veda bo morala upoštevati vse sociolo-gične izpremembe družbe in zasledovati stvarno stanje življenja, varujoč pri tem strogo znanstveno formalno metodo.
Zanimivo je bilo slediti predavateljevim globoko zajetim in vendar jasnim izvajanjem, ki so nas vodila skozi eno najbolj zamotanih področij pravne in politične znanosti in nam kazala odbleske splošne krize znanosti, katero pa človeški duh bo-dro premaguje in na razvalinah starih teorij gradi nova spoznanja.
Slušatelji so se prof. Spektorskemu zahvaljevali z burnim aplavzom.	3.
Iz življenja znanstvenika dr. Steske
Danes praznuje g. dr. Henrik Steska svo* jo petdesetletnico. Rodom je iz Litije vn kot sin višjega davčnega inšpektorja je ma* turiral na ljubljanski gimnaziji, pravne stu* dije pa je dovršil na graški in dunajski univerzi, vstopil pa 1. 1905 v politično služ* bo. Bil je tri leta zadružni inštruktor, leta 1923 pa je postal član pravnega sodišča v Cel'u. Novembra 1918 je bil od narodne
v -J-	-V .j

vlade imenovan za člana upravne komisije za izdelavo raznih zakonov. Dr. Zolgar in dr. Steska sta tudi izdelala pravilnik, po katerem so politične oblasti uradovale do* sedaj, ko stopa nov zakon v veljavo. Od otvoritve ljubljanske univerze je predaval upravno pravo in sedaj je honorarni preda* vatelj (docent) administrativnega prava na juridični fakulteti.
Dr. Steska jc član izpraševalne komisije za državoslovni izpit na ljubljanski uni* verzi in reden član izpraševalne komisije za politično upravni strokovni izpit pri naši banski unravi. Piše tudi razne strokovne člr-nV-f v domače in tuje liste.
Odličnemu znanstveniku čestitamo k njegovemu jubileju.
Pevsld zbor UJU pojde v Romunijo
Ljubljana, 3. decembra Prihodnje leto v začetku marca se odpelje na pevsko turnejo po Rumuniji pevski zbor učiteljev iz dravske banovine. To bo prvi nastop jugoslovenskega zbora v sosednji državi in bo nekaka oddolžite v za poset znamenitega rumunskega zbora Cantarea Romaniei, ki je pred nekaj leti koncertiral po Jugoslaviji.
V zadevi dokončnih ureditev in oriprav za turnejo sta bila minuli teden v Beogradu predsednik zbora Drago Supaneič in zborovodja prof. Srečko Kumar. Obiskala sta vse odločilne osebnosti in sta povsod našla mnogo razumevanja in zagotovil, tako za finančno kot moralno podlago za turnejo. Zaprosila sta za pokroviteljstvo nad koncerti Nj. Vel. kraljico Marijo, ki je prošnji z veseljem blago\oii!a ustreči. S tem je bilo dano pevskemu zboru UJU največje zadoščenje in podpora ter je torej pričakovati, da bo zbor nas in našo pesem v bratski kraljevini z uspehom predstavil.
Zbor ima za turnejo naštudiran najmodernejši program jugoslovanske zborovske produkcije in glede sodobnosti svojega repertoarja brez dvoma prednjači vsem pevskim združenjem v državi.
Po uspeli turneji po Češkoslovaški, k) so jo pevci učitelji absolviraii letošnjo pomlad, bodo s to novo turnejo zopet doprinesli svoj delež za utrditev prijateljskih stikov med bratskima dižavama.
Človekoljubna akcija loških
1 VI
Kofasic
Škoija Loka, 4. decembra. 2e nekaj let sem praznujejo sestre škofjeloškega Kola državni praznik 1. decembra na posebno lep, pohvalen in nesebičen način. Naibedneiša in najpridnejša deca je obdarovana tega dne prav koristno z darovi in prispevki, ki jih Kolašice z vso požrtvovalnostjo zberejo pri dobrih ljudeh.
Tudi letos Kolašice niso zaustale in so nagromadile mladim srcem nad vse pričakovanje obilnih darov. Na štirih dolgih mizah je bilo razloženega vsakovrstnega blaga za obleke, perilo; na kopice parov čevljev, klobučkov, šolskih potrebščin vseh vrst in raznega peciva, ko so se zbrale dobrotne sestre v učni sobi deške šole. Obdarovano deco je nagovorila prva podpredsednica s. Alojzija Š i n k o v a, nakar je prejeto 90 otrok izvanredno skrbno zbrane darove. Po razdelitvi se je zahvalil daro-valkam imenom dečkov Bičkov Janez. Še posebno zahvalo Kolu je izrekel šolski upravitelj J. Rojic. Oprtani z nahrbtniki, cekarji in torbicami so odhajali otnoci okoli poldne proti domovom.
Pooblaščeni smo. da izrečemo imenom Kola vsemu meščanstvu, trgovskim dobrotnikom in vsakomur, ki je pripomogel do tako obilne obdaritve otrok, najtoplejšo zahvalo. Posebna hvala nesebičnim, vrlim da-
Ob neprijetnih jesenski dneh
NIVEACRENF
Natrite ž njo vsak dan svoje lice in roke. in to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CEEME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje aa Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NIVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, in samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore s svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje.
Škatlice po 5. 10 in 22 Din. tube po 9 in 14 Din. 1'rnzf ajatelj v Jugoslaviji: Jngosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. i-, Maribor — Meljska cesta štev. 56.
mam, ki so brezplačno pripravile mladini toliko vsakovrstnega peciva. V pobudo na-daljnini stremljenjem sestre Kolašice zelo želijo in prosijo javnost, da čim izdatneje posega po srečkah, ki so v prodaji v trafiki g. Debeljaka na Mestnem trgu. Prošnji Kolašic se radi pridružujemo, ker so nam vseletna dela škofjeloških sester znana in vemo. da je imelo Kolo vselej in povsod odprto srce za trpečega brata.
Po uboju v Cerovci
Šmartno pri Litiji, 3. decembra.
Po že opisanem krvavem dogodku v go* stilni pri Šnodelnu je orožništvo podvzelo vse korake, da ugotovi potek dogodka in zasači krivce. Orožnika g Bučar in g I rip* lat sta to kmalu dosegla Ugotovila sta, da je srečal pokojni Smrekar Zidarjevega Korla, ki baje sploh ni bil udeležen pri prepiru, ker je pr šel v gostilno le po ciga* rete. Razjarjeni Smrekar je navalil nanj z nožem in ko se je ranjeni Zidar vrnil v go« stilno, so bili vsi takoj prepričani, da ga je nazadel baš Smrekar. Vsi so tekli za Smrekarjem. ki se ie skril v Jakatovo šupo. Ko so ga našli, je Smrekar skočil iz svoje* ga skrivališča in se pri skoku ni poškodo* val, dasi je bila šupa visoka okrog 7 me* trov. Bežečega Smrekarja je dohitel naj* prej Potisek, ki je bil oborožen s kolom. Spopadla sta se v obcestnem iarku in se je Potisek bil s kolom, Smrekar pa z no* žem. Ker Smrekar ni hotel odnehati, so ga Potiskovi tovariši obdelovali s kolom in. kakor pravijo, je bil pri tem najbolj akti* ven neki mladenič brez suknjiča, ki ga nih* če ne pozna.
V litijskih zaporih sta že dva udeleženca te bitke in sicer Janez Vovk, delavec iz Staline in Potisek, ki je toliko ranjen, da so ga iz zapora prepeljali v bolnišnico. Ranjenega Zidarja je včerai obiskal litij* ski preiskovalni sodnik, a ni mogel dobiti od niega dovolinih podatkov, ker ie mla* den:č hudo ranjen in zaradi izgube krvi ves oslabel.
Pri boleznih srca in poapnenju žil,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurana naravna »Franz Josefova« grenčica. lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franc Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceri.iskih trgovinah.	_
))i
Siam - dežela belega
slona

(Filmska premiera Zveze kulturnih dru* štev v kinu »Dvor«.)
Zopet prinaša ZKD popolnoma nov kul* turen film, ki je zlasti danes aktualen glede na knjigo našega popularnega raziskovalca 1-erda Lupše o Siamu — deželi belega slo* na. To knjigo je izdala vodn.kova družba in bo ZKD s predvajanjem filma o državi Siam mnogo koristila vsem čitateljem te knjige, ker jih bo film z lepimi slikami še bolj uvedel v tajne in skrivnosti te eksot čne države.
Film je delo bajne lepote, poln krasnih slik, skoro bi rekel krasna simfonija iz »Ti* soč in ene noči«. Človek bi skoro vzkliknil s Faustom »Ustavite se lepe slike, saj ste tako lepe!« — Toda slike v filmu beže in vedno nove lepše slede. Monumentalno in skoro bi rekel edinstveno prednjači ta Film v množici doslej že predvajanih kul* turnih filmov. Prvikrat je uspelo filmski kameri dobiti vpogled v dvorsko življenje siamskega kralja Nikoli poprej ji ni uspe* lo posneti vseh svečanosti, .ki jih predpi* suje vera, šege in običaji siamskega lj ud* stva. V filmu gledamo obrede, ki so običaj* ni ob smrti njih vrhovnega poglavarja kralja, gledamo ono bajno bogastvo, ki ga razvija eksotična država ob kronanju no« vega kral.ia. Najdrznejša fantazija nam ne bi "mogla pričarati vseh teh bainolenih sl:k. Film nam kaže tudi živalstvo in rastlinstvo. 17 mesta se napotimo v pragozd v notra* njost države po reki, po kateri kar mrgoli ogromnih krokodilov in drugih vodnih po* šasti. V pragozdu srečamo slone, t:gre in druge zveri, ki jih najdemo sicer samo v najredkeiših zooloških vrtovih. Poleg tega nam kaže film siamsko ljudstvo, njegove šege in navade, umetnost, državno upravo, trgovino in industrjo. Velezanimivl film predvaja ZKD danes m jutri pri pred* stavah ob 4., nol 8. in 9. v prostorih kina »Ljubljanski Dvor«. Vsakdo naj si film čimprej ogleda.
Beg iz življenja
Ljubijana, 3. decembra.
V Grobelnikovi vili na Blei\veisovi cesti je zavladalo danes opoldne nenadoma ve« 1 ko razburjenje. Ko se je okrog poldneva zglasila v dvoriščni vil: stanujoča ga Bar* kova v pritličnem stanovanji' ge Ljudmile Kantorjeve. je našla pri vstopu imenova« no še v postelji. Komaj pa je stopila bližje, je na moč prestrašena ugotovila, da Ljud* mila Kantorjeva ne diha in da je v obraz izredno bleda. Na mizi je istočasno opaziš la več pisem in pa več praškov »medina« la«. strupenega sredstva za pomirjanje živ« cev. Ga. Barkova je tedaj spoznala, da se je njena sostanovalka najbrže zastrupila. Hitela je takoj na vrt in stekla v sosednjo vilo, kjer stanuje zdravnik dr. Trtnik, in ga je obvestila o zadevi. Zdravnik je takoj odhitel v stanovanje Kantorjeve, pa je ta« koj uvidel, da je vsaka pomoč izključena m da je Kantorjeva /e mrtva. Strup je vze« la najbrže že ponoči. Obveščena je bila nato tudi policija in je prišla v stanovanja komisija, ki sta jo tvorila nadzornik g. Zu« štek ter zdravnik dr Avramovič Na od» redbo komisije je bilo truplo 33*letme ne« srečne samomor Ike tekom popoldneva pre« peljano v mrtvašnico k sv. Krištofu, sta« novanje pa zapečateno.
Nesrečna žena. ki je bila zaposlena v ki« nu »Ljubljanski dvor« kot godbenica, je šla v prostovoljno smrt najbrže zaradi živčno bolezn: in duševne potrtosti. Bila je ro» dom Čehinja, ki pa je živela s svojim oče« tom, bivšim vojaškim kapelnikom, dol^a leta v Rusiji. -—
Preiskava zaradi umora v
ii
Ljubljana. 3. decembra.
Javnost še vedno stoji pred razrešitvijo krvavega zločina, katerega žrtev je postal v koseškem gozdu 27 letni prekupčevalec s staro obleko Surai! Vojnikovič. Prvotno, ko identiteta mrtveca še ni bila dognuia, je imela policija najrazličnejše domneve, a se je v stvari kmalu zasukalo. Z ugoto* vitvijo identitete je bila preiskava usmer« jena kaj kmalu v pozitivno smer. Policija je najprvo zaslišala več prič in dlognaia, da je Vojnikovič prispel v Ljubljano i s Bosne dne 29. septembra. Kakor je znano, se je s svojimi tovariši nastanil v prenos čišeu »pri Amerikancu« v Florjanski uli« ci, nakar je popoldne odšel v Šiško do Jo« sipa L., s katerim sta imela kupčijo zaradi neke puške. L. in Vojnikovič sta se dobro poznala in sta imela skupaj večkrat kako kupčijo. Omenjenega dne je bil L. vinjen in sta odšla skupaj iz hiše. Kaj se je med njima odigravalo pozneje, je zaenkrat še tajnost, ker noče aretirani Jože L. zaenkrat ničesar priznati. Dejstvo pa je, da je imel L., ki je brezposeln, naslednje dni denar. Odpeljal se je na Gorenjsko in zapravljal po vaseh v okolici Kranja. Bil je več dni vinjen in je zapravljal kar na debelo. Lgo« tovljeno je. da je izdal za pijačo in druge zabave samo na en dan do 600 Din. V splošnem pa je tiste dneve zapravil okrog 6000 Din, prav toliko, kolikor je imel umorjenec po izpovedbi prič gotovine pri sebi. Pa še nekaj je, kar aretiranega L. močno obremenjuje. Ugotovljeno je nam« reč, da so ga neki ljudje večkrat videli pohajati okrog vodnjaka, tako ''vane po« nikovalnice v jami blizu opuščene opekar* ne, kjer je ležalo truplo. Iz kriminalne prakse pa je znano, da se storilec rad vrača na mesto svojega zločina.
Novice iz hrastniške kotline
Hrastnik, 3. decembra.
V naši okolici se pojavljajo zadnje čase fazani in so te čedne »kokoške« opazili najprej nad Dolom, potem pa na Dacarje« vem hribu in Starem Hrastniku To so go« tovo tisti fazani, ki jih je spomladi izpustil g. dr. Roš pri Sv. Jederti. da bi oplemenil naše gozdiove s to perutnino. G. dr. Roš •ma v Šmarjeti pri Rimskih toplicah stal« no fazanarijo. Običajni rudarski praznik Sv. Barbare bomo praznovali v nedeljo 7. tega meseca. Rudarji bodo dobili na ta dan od podjetja male prispevke pod ime« nom »Barbarin dar«. Kakor običajno bo tudi letos povorka z rudniško godbo na Dol, kjer bo sv. maša pri oltarju sv. Bar« bare. Radiio se je pri nas naglo udomačil. Instaliranih je že nad 50 aparatov in so trije od teh tudi v gostilnah. Radio*aparat je tudi v čakalnici rudnika. — V Studence se bo napeljal prosti vod za električno razsvetljavo. Drogi so že postavljeni. Ta« ko bo prebivalcem tega kraja izpolnjena srčna želja po električni razsvetljavi. Baje ho nosila delne stroške za prosti vod trbo* veliska občina, kakor je to že storila pri trboveljskih okoliških vaseh. — Sv. Mi« klavž obišče letos našo šolsko mladino ju« tri ob 3. popoldne v Narodnem domu. Spomnil pa se bo tudi odraslih in sicsr v soboto ob 8. zvečer istotam.
Uspel*
*9-	kMooiiaJec!
t
Krasne pr®
BLED. 1. december ie Sokol kaj sloves, no obhajal. Dvorana kina »Beld« je bila nabito polna. Učinkovit slavnostni govo. je imel učitelj bi Kobilica. Pevci in tam-buraši so častno rešili svojo nalogo. Da jc proslava tako impozantno uspela, velja za-hvala starosti br. dr. De Gleriii in bratu dr Janež.ču, ki sta vzorno vse aranžirala. Žal pa smo ^""rešali nekaj uglednih oseb. ki so iz neznanega vzroka boikotirale pr.»
reditev.	.
CELJE. Toliko navdušenja in prazničnega razpoloženja Celje doslej še ni pokazalo na praznik uedinjenja. kakor letos. Domala ni bilo oosiopja brez trobojnice. Lvoa v državni praznik je storil celjski Sokol ki ie priredil v soboto zvečer v polnem Mestnem gledališču svečano akademijo z zelo izbranim sporedom in pokazal z brezhibno izvedbo vseh 12 točk telovadnega de.a akademije, da vse naporno, požrtvovalno in dolgotrajno delo med narodom m ostalo brez odziva in bogatega plodu. Večer je otvoril z aovorom o prvodecemberskem prazniku starosta br. dr. Milko Hrasovec. nakar so v vzornem redu in eksaktno izvajane sledile točke akademije, ki jo je društvo v nedeljo popoldne z enako lepim u«oehom ponovilo. Na praznik ob 9. so bile opravljene v mestni župni cerkvi svečane zahvalne molitve ob navzočnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblastev, zastopnikov društev in korporacij ter Sokolov. Nenavadno veliko je bilo število civilnega prebivalstva iz mesta in okolice, ki je cerkev napolnilo do zadnjega kotička. Pred cerkvijo pa je bila postavljena častna četa z novo polkovno zastavo. Slične zahvalnice so se vršile v pravoslavni kapeli, evangelj-ski cerkvi in drugod. Tudi vse šole so proslavile državni praznik s posebnimi slavnostnimi prireditvami. Čestitke sta sp-eje-mala sreski načelnik na sr&skem načelstvu in poveljnik mesta v vojašnici. Ob pol ti. pa se je vršila v telovadnici osnovne šole svečana zaprisega novega sokolškega članstva in celotnega naraščaja, ki ji je oriso-stvovalo tudi številno narodno zavedno prebivalstvo. Slavnostni govor je imel po državni himni starosta br. dr. Ilrašovec, ki je podal v kratkih, izbranih besedah pomen in veličino vsezmagoslavne sokolske ideje. Narod je pokazal, da to mogočno misel razume in se je zatekel pod nepremagljive peroti Sokola KJ. kjer je mesto za vsakogar, ki je čistega srca, dobre volje m iskreno ljubi Jugoslavijo. Pred častitljivim članskim in novim naraščajniškim praporom je nato položilo prisego 85 novih članov, nakar je bil zaprisežen tudi ves društveni naraščaj. Zvečer pa se je vršil v polni veliki dvorani Celjskega doma koncert koroških pesmi, ki so ea v hvalevredni slogi priredili pevski zbori CPD, Oljke in Kat. prosvetnega društva. Po himni je v presrč nem in mestoma šegavem govoru razložil gosp. župnik dr. Arneic, kako poje koroški Slovenec. Žel je gromovito odobravanje. Zbori so zapeli več koroških in drugih na-cijonalnth pesmi. Vojaštvo je zvečer priredilo po mestnih ulicah baklado.
HRASTNIK. Sokolska akademija na predvečer državnega praznika v Narodnem domu je uspela nad vse pričakovanje. Na sporedu je bilo 16 točk, ki so se izvajale vse v splošno zadovoljstvo. Največjega priznanja je bila deležna moška deca, ki je nastopila zelo strumno. Naravnost vrhunski je bil »Ritmični valček«, ki ga je izvajal ženski naraščaj. Take akademije pn nas še nismo videli. Načelnik br. Žavršnik je neutrudljiv. Spored je izpopolnil mešan zbor in orkester Glasbenega društva pod vodstvom br. čandra. Po akademiji sa je vršila slavnostna društvena seja. Starosta br. Groznik je v vznesenih besedah razložil pomen praznika ter zaobljubil okrog 30 novih članov. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna in dnevu primerno okrašena. Posebno pozornost je vzbujala slika br. Ma-leja, nad katero je svetila v črno ovita Žarnica.
JEŽICA. V nedeljo ob IS. se je vršila v Sokolskem domu proslava uedinjenja. Občinstvo je napolnilo dvorano do kraja. Kot zastopniki oblastev so se udeležili za sres-ko načelništvo dr. Milko Brezigar, za občino župan Sever z občinskimi odborniki, učiteljstvo in uradništvo. Gasilno društvo Stožice je poslalo zastopnike. Slavnostna seja se je pričela z državno himno, ki io je odigral orkester Sokola I., na kar je starešina po nagovoru izvršil zaobljubo novih članov. Sledila ie akademija s slavnostnim govorom br. Bučarja, ki je v vznešenih besedah slavil prero.jen.ie Jugoslavije in So-kolstva, čemur je občinstvo navdušeno pritrjevalo. Oddelki Sokola so izvajali 7 točk.
ki so vse prav dobro uspele, posebno so ugajale proste vaje dece in alegorija Jugoslavija. Moški bor »Zora. je odpel »Slovana« in »Slovenec. Srb. Hrvat« prav posrečeno. Šolski pevski zbor je prisrčno ^izvajal pesmi »Dan uedinjenja« in »Gor čez izaro s spremljevanjem klavirja. Tudi 3 deklamacije so prednašali deca in član prav ugajajoče. Ob sklepu je bila insceni-rana živa slika Sokolstva. ki je bila tudi krasna. Po akademija se je vršila animirana prosta zabava. V petek bo v Sokolskem iomu Miklavžev večer z igro. deklamacija-mi in nastopom Miklavža s spremstvom. Darovi se sprejemajo v petek od 12. dalje.
KAMNIK. V nedeljo dopoldne se je v čitalnici vršila slavnostna seja sokolskega odbora in zaprisega članstva. Med članstvo je bilo tudi uvrščeno nekaj naraščainikov, ki so dopolnili 18. leto. Zvečer je bila v dvorani akademija. Nastopili so: moški in žensk: naraščaj, deca. članice in člani z raznimi vajami in skupinami. Uvodni govor je imel starosta dr. R. Karba, pela je »Lira« in sledila je deklamacija. Zaključek večera ie tvorila groteska i Maska Satana«, ki je »vžgala«. Obisk je bil to pot za naše razmere res časten — nabito polna dvorana. — V ponedeljek ob 9. se je vršila na žutni v farni cerkvi svečana maša. Sokol je prisostvoval s praporom in močno deputacijo v kroju. Po opravilu je sprejemal deputacije sreski načelnik g. dr. Ogrin.
LJUTOMER. Akademija Sokola je v nedeljo uspela v splošno zadovoljstvo številnega občinstva. Sokolski orkester je najprej c.dsviral državno himno, nakar je br. starosta dr. Stajnko orisal pomen 1. decembra. Obrtni naraščaj je nastopil s kratko in učinkovito enodejanko propagandnega značaja. Po deklamaciji nara-ščajnice je ženski naraščaj brezhibno izvedel »Prisego uedinitelju«, ki je žela viharno odobravanje. Vrsta članov je nastopila na krogi, ter pokazala, da je v zadnjem času prirastlo nekaj prav dobrih telovadcev. Raznoterosti moškega naraščaja so posvedceiJe vso gibčnost mladih teles, metalci diska (6 članov) pa so zadivili občinstvo s slikovitostjo skupin. Nato je '200 otrok broječi mladinski zbor ob spremlje-vanju orkestra zapel krepko pesem »Sokol sem in Sokol bom«. Akademijo je zaključila sokoiska koračnica.
MARENBERG. Se nobeno leto se ni praznoval državni praznik tako slovesno kakor letos. Marenberg, ki je v prejšnjih desetletjih prednjačil v ponemčevanju na« šega jezika v Dravski dolini, je letos doku« mentiral močno nacijonalno zavest. Poseb« no razveseljivo pa je dejstvo, da se je pro-slave udeležlo v tako častnem številu oko« lisVo --eV'vr>-'tvo. Do tisoč mamfestan* tov r>ri povorki je jasno pokazalo, da se tn d' severna eja nre' uja. Proslava se je vršila na predvečer v Brudermanovi dvora« ni. Spored je otvoril starosta Sokola Ma« renberg«Vuhred br. Avgust Kolšek Sledila Je zaprisega starih članov Sokola, nakar je ztpel okoliški pevski zbor himno Osnov« na "jla ie uprzoril? Ribičičevo mladinsko igro »Dedšeina kralja Matjaža«. Brezhibna izvedba, leno petje, posebno pa imenitna sccnerija j? zadivila vse navzoče. Po inter« ni proslavi je icl n trgu pevsk' zbor ne« k. j izbranih slovenskih pesmi, množice pa so se začele zb:rati k povorki. Pred gasil« nim domom so se zbrali marcnberški in vuhreški gasilci. Sokol, šolska mladina, ma« renberška godba in ostali. Ko je povorka ktw la -io trgu, so raz vznožja starega grada oznanili toniči slovesni prazn k Po končani povorki. ki je navdušeno vzklikala kralju Aleksandru, Jugoslaviji in slovenskemu Marenbergu. se je zbrala vsa množi« ca r>re ' občmsko hišo. kjer jo je pozdravil v temperamentnem <">vor> prosvstar ma» renberšVegj Sokola Stane Terčak. Orisal je gigantsko borbo nnšefn naroda za osvobo* jenie. Pevski zbor ie zariel himno, godba r>a je za^rala nekaj narodnih komadov. Na "raznik sam se ie vrš'la svečana služba bo?'- ki so se je udeležili vsi uradniki in de! * ^l-p^a občinstva.
POL JC ANE V nedeljo je proslavil naš mladi Sokol svoj praznik na zelo slovesen način. Kako ljudstvo simpatizira s Sokolom, je pokazala velika udeležba. V okrašeni sobi pekelske šole se je zbralo okrog 200 ljudi, ki so vzradoščeni pozdravljali posamezne točke nastopajočih. Pozdravnemu govoru br. staroste je sledilo predavanje br. prosvetarja, ki je seznanjal navzoče s sokolsko idejo, br. načelnik pa s telesno vzgoio. Vmesni nastopi pevskega odseka in pa srčkane deklamacije in prizori Sokoličev (kar je posebno ugajalo) ter sestre načelnice, ki je nastopila z Žu-
pančičevo »Pesmijo mladine«, so izpopolnjevali lep spored. V ponedeljek pa se je po slavnostni maši (treba je pripomniti, da je bila tokrat prvič cerkev na državni praznik nabito polna) vršila intimna šolska proslava in se je je tudi udeležilo ljudstvo. Tudi ta proslava je nad vse lepo uspela. O pomenu dneva je govorila učiteljica gdč. Hinterlechnerjeva. • Obe ti prireditvi sta pokazali, kako nam primanjkuje dvorane za slične nastope, kajti obakrat je morala oditi nerada zaradi pomanjkanja prostora obilica ljudi. Razveseljivo pa je dejstvo, da je ravno Sokol zbral okoli sebe toliko ljudi in se je šele sedaj videlo, kako prepotrebno je bilo, da se vse sile združijo v bratski slogi.
RADEČE. NTa predvečer narodnega praznika je priredil v svoji dvorani »Sokoh veliko akademijo, pri kateri ie moško in žensko članstvo izvajalo telovadne točke, ki so uspele strumno in točno. Po telovadbi je bila zaobljuba novih članov, potem prosta zabava s plesom. Salonski orkester pod vodstvom br. Razpotnika zasluži vso pohvalo. Na praznik se je po službi božji, ki so S" je udeležili Sokoli, gasilci, državni uradniki in mnogo občinstva, zbrala vsa družba v šoli. Razred, v katerem so bile slike našega vladarja in prestolonaslednika vsa v cvetličju, je bil poln. G. upravitelj Požar ie s krasnimi besedami razložil pomen uedinjenja in sokolstva. Slavnost, ki se je končala s himno, je vzbudila navdušenje.
ROGAŠKA SLATINA. Sokol je prosla-vil praznik uedinjenja na izredne slavnost« ni način v nedeljo v stekleni dvorani hote« la Pošta Videli smo zbrano vse, kar le količkaj pojmuje pomembnost državnega praznika. Svečano sokolsko sejo je otvoril s"-"-osta br. dr. Kolterer z vznesenim na« govorom, ki mu je sledila državna himna godbe tukajšnjih steklarjev. Br. starosta ie zaprisegel novo članstvo. V zanosnem. lo« giji.em in z domovinsko ljubeznijo pro« želem "evom je shvnostna govornica s. Ah'"kova očrtala visoki pomen 1. decem« bra za sokolstvo. narod m državo Pevsko društvo »Sloga« je nastopilo z mešanim in mc":im zborom ter zapelo par mičnih. do« morodnih pesmi, nakar je telovadeča sokolska mladina vseh kategorij, pričenši z d-~o do starega članstva izvedla svoje proste vaje z vso ljubkostjo in precizno« stjo ter z živo sliko pred kipom Nj. VeL kralja zaključila spored.
SODRAŽICA. Naši tržani so letos proslavili praznik uedinjenja na najsvečanejši način. Z vseh hiš so vihrale državne trobojnice in vse je bilo v svečanem razpoložsnju. Sokol je priredil na predvečer telovadno akademijo, pri kateri so nastopili vsi oddelki z izbranimi vajami in spremljevanjem društvenega tamburaškega zbora. Br. starosta Oberstar je z vznešenimi besedami razložil zgodovino Sokolstva in trpljenje našega naroda v suženstvu bivše Avstrije do osvoboditve. Sledili so nastopi z raznimi deklamacijami. Slovesnost se je vršila v novi društveni dvorani »Posojilnice«, ki je baš sredi trga. Odprl se nam je nov hram prosvete in kulturnega dela. ki je nam vsem v ponos in veselje. Slavnostne maše na praznik ob 8. se je udeležila šolska mladina kakor tudi oblastva in deputacija Sokola. Po maši se je vršila zelo svečana proslava mladine v šoli. Upravitelj br. Vodopivec je krasno govoril o lepoti naše domovine, nakar so se vrstile pevske, telovadne in de-klamacijske točke. Učiteljstvo je častno izvršilo svojo dolžnost. Po šolski prireditvi je odkorakala vsa šolska mladina s trobo.jnico na čelu v sokolsko dvorano, kjer se je vršila slavnostna seja in zaobljuba novega članstva.
ŠKOFJA LOKA. Na državni praznik se ie vršilo pri nas nič manj nego šest prav lepih svečanosti, ki so pritegnile široke vrste prebivalstva iz mesta in okolice. Že na predvečer se je odelo mesto v trobojnice. Niz slovesnosti je otvorilo svečano cerkveno opravilo v župni cerkvi, ki je bila do kraja napolnjena. Poleg predstavnikov oblastev so bili navzoči zastopniki raznih društev z zastavami, med njimi sokolska deputacija s starosto br. Dolencem in praporom. Po maši se je vršil na Mestnem trgu mimohod škofjeloške garnizije ob polkovni zastavi. Mladina deške šole se je zbrala v učni sobi, dekorirani s cvetjem, zelenjem, slikami m trobojnicami. Pozdravnemu nagovoru upravitelja gosp. Rojica je sledil slavnostni govor učitelja gosp. Horvata, potem pa so se vrstile deldamacije, pevske točke in recitacije. Šolski proslavi so prisostvovali številni odlični predstavniki. Takoj zatem je Kolo v isti sobi razdelilo med 90 dečkov ■n deklic bogate darove; Sokolstvo pa se je jelo zbirati k dopoldanski prireditvi, ki jo je po državni himni otvoril br. Zahrasi-nik s toplim pozdravom na zbrane funkcl-jonarje raznih oblastev in na članstvo. Pomembnim izvajanjem načelnika br. Horvata ie sledil nastop sokolske dece s 3 pesmicami, nato pa je s krajšim govorom br. Dolenc prevedel deco v naraščaj in izročil znake. Članom Tinetu Zaletelu, Dragu Vra-
v nnernem velefilmu ljubezni, strasti, športa in senzacij
>.i miui 1 iiiii ,i:i m i! i
V	_
^ ©pes*?
Elitni Stino Matica • .......
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob '20. Četrtek. 4.: Serija A-000001. B. Petek, 5.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob '20 Četrtek. 4.: Trubadur. Gostuje tenorist Adrijan. E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Četrtek. 4.: Življenje je lepo. C. Kuponi. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota. 6.: Prodana nevesta Premijera.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 6.: Vozel. Nedelja, 7.: Vozel.
»Socialna Misao« prinaša v 12. številki Članek o Sinclair Lewisu iz peresa Ka Mesarica, več političnih prispevkov iz peresa inozemskih socialističnih voditeljev, ideološki profil dr. Dragoljuba Jovanoviča z naslovom «Od Proudhona do Forda«, odlomek iz študije Mirka Kusa Nikolajeva o Jacku Londonu, članek B. Vračareviča o Jevgeniju Ivanoviču Zamjatinu. Med pregledi revij či-tamo simpatično spisano notico o »Naši dobi«. ki jo list imenuje »vrlo aktivni mladi slovenački polumjesečnik«.
»Binoza« je naslov novi knjižnici za prevodno literaturo v srbohrvaškem jeziku. Izdaja jo »Novinarska zadruga« v Zagrebu. Kot prvi zvezek je izšel spis Jacka Londona »Ljudi sa ponora«.
Jugoslovenska premijera v Pragi. Kakor smo že zabeležili, je praško Narodni divad Io napovedalo za proslavo 1. decembra pre-
mijera Dimovičevega »Kraljeviča Marka«. Praški listi prinašajo obsežne kritike te vprizoritve, ki jo je zrežiral naš rojak Zvo-nimir. Rogoz. M. Novotnv piše v »Nar. Listih« med drugim: »Kaj čuda, če ta zapletena drama domače balkanske psihe ostaja nam ^ severjanom do znatne mere zagonetna. Ne moremo tolikanj pronikniti do starega srbskega etosa, da bi vedeli posamezne njegove zapovedi doumeti tako, kakor da so obvezne za vse življenje... Ta nedosta-fek očitno škoduje pomenu Dimovičeve drame v naših očeh. zato se nam bo videla vse preveč papirnata, z izkonstruiranimi konflikti in prisiljeno filozofijo...« Kritik pa hvali režijo g. Rogoza in igralsko višino vprizoritve.
Jugoslovenska prireditev v Pragi. Praška
^Jugoslovenska scena« je priredila včeraj v Mozarteju slavnostni večer. G. Rogoz in ga. Rogozova-Kaucka sta igrala enodejanko Bože Lovriča »Odkupljena« in 2 dejanje Voj-novičeve »Smrti majke Jugoviča«.
Spor za Miroslava Krležo. Zagrebške literarne in gledališke kroge v zadnjem času zelo zanima spor za Miroslava Krležo. Spor se tiče predvsem dramatika Krleže. Nekatere faze je »Jutro« že zabeležilo. Krleža, ki je po svojih pesnitvah, novelah in esejih postal eno najuglednejših imen v srbohrvaškem slovstvu, je v zadnjem času spisal ne-kcliko dram (»U agoniji«, »Gospoda Slem-bajevi« in »Leda«), ki jih je zagrebška kritika po pretežni večini odklonila kot umetniško manjvredne produkte. Veliko senzacijo je vzbudil Krleža, ko je v javnem predavanju razčlenil, skritiziral in osmešil metode zagrebške gledališke kritike. Poslej se nadaljuje spor za Krležo-dramatika. Prvotno je imel glavno besedo književnik Stanko
Tomašič, sedaj pa je poglavitni nasprotnik Krleže Lunečkov naslednik v kulturni rubriki »Obzora« dr. R. Maixner. V »Književniku« je nedavno izšel obsežen članek v katerem Krleža »trga« Maixnerja. Maixner mu je odgovoril v torkovem »Obzoruc. Med drugim očita Krleži pomanjkanje jezikovnega znanja in slab slog ter ponovno sodi, da je nezrel dramatik. Spor se zapleta tudi dalje. Krleža je objavil , v »Hrvatski Reviji« esej o R. M. Rilkeju, ki ga je »Obzor« napadel, čeprav sicer med »Hrvat. Revijo« in »Obzorjem« ni idejnega ali političnega prepada. Anonimni pisec beležke v »Obzoru« pravi nekako, da Rilke ni pesnik, ki bi^ bil vreden tolike hvale kot mu jo poje Krleža. V 12. številki »H. R.c je moralo uredništvo s citati pojasniti, kdo je Rilke in kaj mislijo drugi o njem. Vsekako je spor za M. KrleZo značilen za zagrebško literarno vzdušje s tem pa tudi sploh za ondotno duhovno m družabno ozračje.
O romanju Slovanov na vseslovanski kongres v Moskvo I. 1867. Znani zgodovinar dr. Milan Prelog, sedaj profesor na filozofska fakulteti v Skoplju, pripravlja zanimivo študijo »Hadžiluk Slovena u Moskvu u god. 1867.« Ta študija bo obravnavala kos zgodovine vseslovanskega gibanja, ki mu je romanje v Moskvo 1. 1867. pomenilo važno točko. V najnovejšem (10-11) zvezku beograjskega »Ruskega arhiva« je izšel odlomek te študije z naslovom »Posle sveslo-venskog kongresa u Moskvi u godini 1867.« V tem odlomku pa ne opazimo podatkov o odmevih moskovskega kongresa med Slovenci, zlasti z ozirom na osebo Matije Ma-jerja Ziljskega, danes žal že pozabljenega koroškega rodoljuba, ki je sredi koroških Slovencev koval vseslovanski jezik in katerega je rodoljubno srce napotilo, da se Je na koncu življenja preselil v slovansko Prago in umrl med brati v trdni veri v slovansko bodočnost.
ničarju, Josipu Pecherju in članici I'epci Izdi pa so se izročile diplome. Zopet je po- J vzel besedo br. starosta, ko je pristopilo k zaobljubi 50 novih bratov in sester. Po vpisovanju v spominsko knjigo je zaigral orkester, ki je tudi sicer prav pridno sodeloval. Največje zanimanje je vzbudila večerna, si-lajno uspela akademija.
ŠMARjt PRI JELŠAH. Proslavo prazni« \ . uedinjenja je praznovalo sokolsko dru» štvo slovesno. Službe božie so se udeležili tudi Sokoli v kroju. K večerni proslavi so pr šli mnogi prijatelji Sokolstva. Otvoril jo je ob salonski orkester s himno. Sl.dil je govor br. dr. šašla o zgodovini ju« goslovenskeia narod.- ter o pomenu tega praznika. Najsvečanejši del proslave je bi« la zaob':-novega članstva, ki ji je sle« dila krasna živa slika, katero so tvorili vsi oddelki Sokola. S tem je bil spored z> črnan. nakar ^e je razvila neprisiljena pro» sta	Žal so nekateri iavni funkci«
jonarji nre"1! ~ros!avo. Morda le zato, ker jih ie vabilo sokolsko •'-•-^•i? Zadnji čas je, ~ vsi oklenemo Sokola in preneha« mo s sovražnostmi!
ŠOŠTANJ. 1. december smo proslavili tudi v Šoštanju na lep način. Vse mesto se je odelo v zastave, počivalo je delo. Ob 9. se je vršila v župni cerkvi slovesna ma« ša, kateri se je udeležilo poleg šo'ske mla« dine in uradništva. Sokolov in gasilcev tu« di lepo število občinstva. Nato se je vršila v Sokolskem domu lepo uspela šolska pro« slava. Pestri program je obsegal telovadne, rajalne in pevske točke, deklamacije in go« vore. Po proslavi je bila slavnostna seja odbora SKJ. 1. december postaja tudi pri nas vsesplošni praznik.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo je Sokol proslavil državni in sokolski praznik. Telovadnica šole se ie že pred 1C>. napolnila s članstvom. Točno ob 16. je pr.« spel sreski načelnik g. dr. Rudolf Andrei« ka. Zadonela je himna. Br. podstarosta Pipan je otvoril svečano sejo in prosil g. sreskega načelnika, naj na pristojnem mestu izroči naše vdanostne čestitke Br. pro« svetar je predaval o pomenu 1. decembra. Br. načelnik dr Kavec je po navdušenem nagovoru pripel naraščainikom sokolske naraščajske znake in štirim še značke prestolonaslednika Petra. Po svečani zaobljubi Je bila telovadna akademija moškega naraščaja, ženske dece in članstva ki je iz« vrstno uspela. Ob 20. je bil pri Slepem Ja« nezu v žapužah družabni večer, ki se ga je udeležilo toliko članstva, da ni bilo do« volj prostora za vse. 1. decembra se je So« kol udeležil v velikem številu tudi slav« nostne maše in šolske proslave. V petek r' i \ pa pride v šolsko telovadnico sv. Miklavž s svojim spremstvom obiskat sokolsko deco, naraščaj in ostalo članstvo. Darila bo v petek zbiral pri br. prosvetar* ju, šolskem upravitelju Šmajdeku. Deca in naraščaj naj si prideta s starši ogledat sv. M klavža in njegovo spremstvo, pa tudi člani in članice ga bodo z veseljem priča« kovali.
TRBOVLJE. Tudi v naših delavskih Trbovljah smo praznovali državni praznik prav slovesno. Svečane službe božje so se udeležili vsi predstavniki javnih uradov, zsatopniki športnih in drugih društev, šolska mladina vseh šol z učitelistvom in letos po dolgih letih tudi Sokol z zastavo. Maši je prisostvovalo tudi častno število prebivalstva. Po službi božji so se zastopniki vpisovali v spominsko knjigo v občinski pisarni. Vse šole so imele interne svečanosti; vodenski osnovni šoli sta priredili skupno proslavo v Sokolskem domu, kjer je prvič nastopil mladinski zbor pod vodstvom učitelja gosp. Šuligoja in zapel prav lepo nekaj pesmic. Ta mladinski zbor, ki obeta zelo veliko, tvori podlago za snujoči se sokolski mladinski pevski zbor. Zvečer se je vršila v Sokolskem domu akademija. Otvoril jo je sokolski orkester s himno. Občinstvo je pozdravil starosta br. Sušnik, ki je v vznešenih besedah razložil pomen 1. decembra za Sokolstvo in narod. Naše občinstvo razumeva veličino tega praznika, kar je pokazal številni obisk iz vseh slojev trboveljskega prebivalstva. Nato je govoril pro-svetar br. Vončina o važnosti sokolske misli za razvoj in utrditev državne ideje. Govoru prosvetarja je sledila pomembna deklamacija s. I)ragice Feštajnove, nakar je nastopil pevski zbor »Zvona« z veličastno pesmijo: »Na dan«. Pri telovadbi so nastopili vsi oddelki. Vse vaje, od katerih so bile nekatere prav težke, so izvajali oddelki s preciznostjo, ki je pri našem Sokolu že običajna. Posebno je ugajal slikoviti ples Tur-kinj. ki so ga izvajale članice pod vodstvom načelnice s! Paradiževe v enotnih turških kostumih ter telovadba članov z egiptskimi vajami. Krona večera pa je bila telovadba članov na bradlji, kjer so se zopet izkazali naši telovadci, ki so izvajali zelo težke vaje z eleganco in preciznostjo. Telovadne točke je spremljal deloma sokolski orkester pod vodstvom kapelnika gosp. Jagra, deloma samo klavir. Po sporedu se je razvila animirana zabava s plesom. Naš Sokol napreduje v vsakem pogledu, tudi številčno. Sokolski dom postaja pretesen in traba bo resno misliti na prizidavo še ene dvorane, če hočemo, da bodo omogočene prireditve v večjem slogu.
TRŽIČ. Proslava narodnega praznika se je izvršila letos z vso slovesnostjo. Že v soboto popoldne so posestniki in uradi razobesili zastave. Za Tržič večkrat prevelika dvorana je bila v nedeljo ob 17. nabito polna. Sokolski orkester je z veselo koračnici otvoril program, nakar je nastopila ženska deca s punčkami in je občinstvu izredno ugajala. Moška deca ie pokazala vaje s pr,-licami, dekliški naraščaj je vpregel konjičke, druga skupina goienk pa je pokazala svoje spretnosti z obroči, moški naraščaj je
izvajal težke vaje s palicami, članice so nastopile s simboličnimi vajami kot ljubke kresnice, člani pa so prednašali simbolično vajo -Morje adrijanskoi. Vse točke so bile precizno naštudirane in zasluži vaditeljski zbor za svojo vnemo toplo pohvalo. Občinstvo je vsako vajo nagrajalo z navduŠB-nim ploskanjem. Nato so nastopili vsi oddelki in stoje poslušali slavnostni govor, kt ga je imel gosp. sodni predstojnik Mijo Cer-noš. V lepih in lahko umljivih besedah te označil pomen največjega jugoslovenskega praznika. Orkester je zaigral državno himno in sklepno koračnico. Na praznik je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležile vse šole, uradi in društva korporativno z zastavami. Po maši je bila kratka proslava v telovadnici meščanske šole. Slavnostni govor je imel strokovni učitelj Oman, mladina je napravila slovesno obljubo delovati vsikdar v smislu pravega jugoslovenstva. Proslava je bila obiskana, kakor še nobeno leto doslej. Ob 11. je bila v telovadnici Sokola slovesna zaob-liuba novih članov. Zaobljube so se zopet udeležila vsa društva in vsi člani Sokola. Slavnostno sejo je vodil starešina br. Jože Vidmar, ki je lepo očrtal pomen zaobljube. Po njej so se zastopniki društev vpisali v knjigo in slovesnost je zaključil orkester s himno in koračnico. Sokolska misel pridobiva med narodom vedno širša tla.
VAČE. Državni praznik smo praznovali prav slovesno. Ob 8. je bila sv. maša in molitve za kralja. Pri maši je pela šolska mladina. Nato so se zbrali otroci k proslavi v šoli, prisostvoval je tudi odbor Sokola z mnogimi člani in članicami. V nabito polni učni sobi je imel šolski upravitelj g. Stego-vec daljši govor o postanku naše kraljevine in uedinjenju. Sledile so nato ljubke deklamacije šolske dece, ki jih je prednašala v prav oduševljenem tonu. Proslavo sta zaključili pesmi Sokolska :- in : Bože pravde«. Splošno moramo poudariti, da so se domačini prav lepo pripravili za 1. december. Pogled čez trg je bil jako pester, ker je raz vsako poslopje plapolala državna zastava.
VRHNIKA. Narodni praznik smo proslavili dostojno. Ves trg je bil v zastavah, akademija Sokola je lepo uspela. Posebno sta navdušila poetični govor g. Perčica ter krasno prednašanje gdč. Rapetove. So pa še vedno ljudje, ki se nočejo vživeti v nove čase. Neka »nemška« hiša je redno vsak narodni praznik brez zastave.
ZAGORJE Na predvečer narodnega praznika je dramski odsek Sokola ob lepi udeležbi obč nstva uprizoril »Orkan« v treh sliknh, ki naj pokažejo odločno borbo med* vojne jugoslovensko orientirane omladine. Režiser br KošmerI tudi z neusmiljenim črtanjem ni mogel izluščiti ideje, ker je nikjer ni. Stvar je jokava in nevredna sla« ve onih. ki so padli za našo svobodo Igral« ci pa so bili lepo maskirani in so svoje vloge, odigrali dobro. Xa praznik je bilo Zagorje v zastavah. Cerkvenega opravila so se udeležili predstavniki oblasti in kor« poracij, n;im na čelu župan g. Grčar in za« stopnik TPD inž. g. Lapornik. Mladina obeh šol je zasedla stranske dele ladje, v sredo pa se je postirala sokoiska četa s praporom. Po zahvalni pesmi smo pričako« vali državno himno. Ziman. Čas je že ven« dar, ta tudi tu pridemo na jasno. Kakor čujemo, Sokol prav resno razmišlja, naj li se pod takimi okoliščinami še odzove v cerkev ali ne. Vsakega dobrega državljana mora tak način proslavljanja naše svobode užaliti. Po maši sta obe ljudski šoli prire« dili akademiji z govori, deklamacijami, petjem in na top'iški šoli z m-Io igrico. Tu se je udeležila proslave tudi obrtno nada« ljevalna šola. Slavnostni govor je imel neki gojenec. Poleg mnog-obrojne dece se je teh dveh proslav udeležilo tudi mnoso staTŠev. Naposled se je zbrala v Sokolskem domu trumica najrevnejše mladine, ki jo je KJS obdarovalo z obleko, perilom in obutvijo. Ta obdaritev se je navadno izvršila za Mi« klavža ali pa Božič. Koliko svetleje bo pa mladini zapisan v srca praznik uedinjenja sedaj! Človekoljubno društvo naj prejme iskreno zahvalo! Zvečer se je v nabito pol« m prostorni dvorani Sokolskega doma vr* šila nad vse uspela akademija s telovadni« mi nastopi vseh oddelkov. Občinstvo je s spontanim odobravanjem nagradilo izvaja« nje posameznih oddelkov.
ZiRl. Tudi v našem obmejnem kotu smo prijavili praznik uedinjenja na naj sveča* nejši način. Po službi božji, ki so se ie udeležili tudi Sokoli in gasilci, se je vršila v Sokolskem domu lepa šolska proslava z govorom, deklamacijami, petjem in z d-o* moljubno igro. Izvajanje vseh točk je želo obilno -ohvalo. Sledila je svečana seja in zaprisega novih članov. Zvečer je priredil Sokol "kademijo z govorom, pevskimi in godbenimi točkami, deklamacijami in se j" završila z živo sliko, predstavljajočo uedinieno Jugoslavijo. Sled la je živahna zaHvi s nlesom. LTdeležba je bila dopol* dne, kakor tudi zvečer ogromna, s čimei je tukajšnje prebivalstvo pokazalo smisel in razumevanje sokolske ideje, kar je po« sebno za naš obmejni kraj velik moralen uspeh.
(Nadaljnja poročila bodo sledila)
Tovarna usnja Fr. X. Pototschnig, 1850 Slovenferadec 1930
V povodu 80-letnega obstoja moje tvrdke se v hvaležnem spominu na svoje starše in svojega brata zahvaljujem vsem prijateljem in sotrudnikom za izkazano mi ustrezljivost in zaupanje. Tej zahvali priključujem prošnjo za nadaljnje zaupanje. Vedno se bom prizadeval, da s strogo realnim poslovanjem ohranim čisto ime svoje tvrdke. Z odličnim spoštovanjem
Franc S. Pototschnig.
MIKLAVŽEV VEČER
S. K. Ilirije
6. decembra v Kazim
Darila se sprejemajo v soboto popoldne v kazinski dvorani. 17' 61
Po Miklavževem nastopu — — PLES do 3. ure — —
!
CStl
*	Kralj na koncertu Zveze akademskih ne-skib društev. Koncertu, ki ga je predvčerajšnjim priredila Zveza akademskih Devskih zborov v Beogradu, je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Akademska mladina kakor tudi mnogotrojna zbrana publika je pozdravila kralja z navdušenimi vzkliki. Koncertu je prisostvoval tudi predsednik vlade general živkovič ter ministri general Hadžič, Srškič, Frangeš in Švrljuga. Koncert je sijajno uspel. Občinstvo je pevcem prirejalo navdušene ovacije. Koncertna dvorana je bila razprodana.
*	Kraljeva zahvala Dolancem. Šolsko upraviteljstvo v Dolu pri Hrastniku je prejelo od ministra dvora naslednje pismo: »Nj. Vel. kralj in kraljica sta s posebnim zadovoljstvom sprejela izjavo vdanosti, ki ste jo poslali ob priliki otvoritve nove os-i.ovne šole v Dolu pri Hrastniku in sta blagovolila naročiti, da udeležencem proslave sporočim najlepšo zahvalo.
*	Spominska plošča kraiju Petru. V Hercegnovem v Boki Kotorski je bila _ v n^delio na svečan način odkrita spominska plošča kralju Petru Osvoboditelju. Svečanosti so prisostvovali delegati oblasti, Sokola in velika množica ljudstva. Piošča je bila vzidana v mestni stolp.
*	Vojaške vesti. Kakor javlja službeni voini list je za vojaškega delegata v Budimpešti imenovan artiljerijski polkovnik Miodrag Damjanovič, doslej načelnik štaba komande Dunavske divizijske komande Za člana akademskega sveta pomiorske vojne akademije v Dubrovniku ie imenovan poročnik bojnega broda 1. razreda Vladko Naglic. Za podporočnike so med drugimi imenovani naredniki: Leopold Tui-šič. Mirko Marušič, Peter Hrast, Janez G ran do ve c Ivan Kurent. Albin Cizelj, Ma-ksimilian Juršič. Ivan Ermenc. Jožef Ba-iuk. Ivan Ožbalt, Josip Malič, Stanislav Ceh. Aloizii Ravhekar. Alojzij Kranic. Ivan Kavčič, Slavko Ožbalt. Alojzij Srebrnjak. Ladislav Štrus, Miha Klavora in Vilko Perdan.
~~ * Ostavka na državno službo Min:3ter za socialno politiko in narodne zdravje je odobril ostavKo na državno služao Balte-zarju Kovaču, pripravniku inšpekcije dela pri anski upravi v Ljubljani.
s F. česorski izpit je položil te dni na ljublj::' -ki univerzi g. Milan Fabjančič. Čestitamo'	_ . : omoviral je na univerzi v Parizu
za doktorja prava g. Aleksij Baebler iz Ljubljane, čestitamo!
*	Promovira! je za doktorja prava v soboto 29. novembra na zagrebški univerzi g. Božidar Černej. sin sreskega šolskega nadzornika v pokoju iz Celja. Čestitamo!
Premeščenje v srednješolski službi. Kakor javljajo »Službene Novine«, <*> Hum« bert Marjanovič. doslej tajnik arheološke* ga muzeja v Splitu, imenovan za tain-ka moškega učiteljišča v Ljubljani. Profesor Evgen Vavken, ki ie že pred svetovno vo.i« no bil gimnazijski profesor na Cetinju, oa je iz Nikšiča premeščen na gimnazijo v Mariboru Profesor Vavken je doma iz Cerklja na Gorenjskem.
*	Izpremembe v državni službi. Profesor trgovske akademije v Ljubljani Fran S i č ie pomaknjen v 6. skupino I. kategorije, Peter D r ž a i pa je imenovan za poverjenika finančne kontrole v Ljubljani.
*	V spomin Maksu Drobnaku. Iz Ponikve ob južni železnici nam pišejo: Globoko nas ie presunilo poročilo o smrti Maksa Drob-iiaka. kj nam ie došlo na narodni praznik iz ljubljanske bolnice. Kruta smrt. ki ima letos obilno žetev v naši vasi, je prestrigla tudi njemu pot življenja sredi cvetoče moške dobe in ga iztrgala iz naše sredine. Bil ie vzor delavnega in marljivega človeka, poznan kot vesten in soliden obrtnik po
KINO IDEAL
Film senzacij in ljubezni
F4M
V glavni vlogi
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
Najbolj pošteno
Vas postreže s T<"",lrlr"< oblačili
3. Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 z
Vremensko poročilo
Meteorolnškesa zavoda v LJubljani
dne 3. decembra 1930. Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čai opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v %. 5. smer tn brzino vetra, 6 oblačnost l—10. 7 vr^t« nadavin panavne v mm
Ljubljana: 7. 773.5, 1.8. 76, SW 2, 10, dež, 0.3. Maribor: 7. 767.5. 2.0. 92, VV 4, 10, —, —. Mostar: 7. 770.4. 6.0, 75. NNE8, 10, dež, 1.0 Zagreb: 7. 772.7, 4.0, 75, NE 4, 8, dež, 0.3. Beograd: 7. 771.1, 4.0. 95, ESE 6, 10, dež, 9.0. Sarajevo: 7. 770.7, —1.0, 92. mirno, 10, dež, 3.0. Skoplje: 7. 768.8, 3.0, 94, mirno, 8, —, —. Kumbor: 7. 763.6, 11.0, 82 E 4, 9, dež, 2.0. Split: ni depeše. Rab: 7. 770.9, 9.0, 75, N 14. 8. —, —. Vis: 763.7, 5.0. 93, N 10, 4. —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani. 6.2. najnižja 0.6, v Mariboru 0.0, v Mostaru —1.0, v Zagrebu 2.0 v Beogradu 2.0, v Sa« rajevu —10, v Skoplju 30
Solnce vzhaia ob 7.21. zahaja ob 16.29, luna vzhaja ob 16.1, zahaja ob 8.23.
širni okolici, mož značaj in poštenjak. Kratko povedano, Maks je bil izreden idealist, redek pojav med našim ljudstvom. Aktivno se je udeistvoval v vseh naših društvih in zadrugah, vedno in povsod je kazal razumevanje za vse naše težnje in se ni ustrašil Še tako velikih žrtev v korist splošnosti. Prežet ljubezni do bližnjega je neumorno sodeloval v gasilskem društvu in nedvomno je njegova velika zasluga, da stoji danes ličen gasilski dom, opremljen s potrebnim orodjem. Mlekarska zadruga ga šteje med svoje ustanovitelje in z njim ie izgubila odličnega zadrugaria.
*	Komemoracija za Gustava Modrušana. V torek se je v Karlovcu vršila svečana mašaszadušnica za pokojnega župana Gu« stava Modrušana, nato r>a izredna žalna komemorativna seia mestnega zastopa, na kater4 je prof Nikšič očrtal življenje ;n delovanje Gustava Modrušana ter ni;gove zasluge za domovino in za mesto Karlo« vac Mestni zastop je sklenil, da se pogreb izvrši na troške mestne občine, da se si« rotišn;ci na Baniži iz mestne blagajne iz« plača 5000 Din ter da se prostor pri ceTkvi sv. Cirila in Metoda planira in uredi za park, v katerem se zaslužnemu pokojniku postavi dostojen spomenik. Vs; predlogi so bili soglasno sprejeti.
*	JugosJovenska prilega dunajski »Neue Freie Presse«. Tesni gospodarski stiki, ki našo državo vežejo z Avstrijo, so uglednemu dunajskemu dnevniku »Neue Freie Presse« dali povod, da bo izdala in priložila svojemu listu obširno prilogo pod naslovom »Das Konigreich Jugoslavien«. Sijajno opremljena priloga bo v prvi vrsti posvečena gospodarstvu obeh držav, razpravljala pa bo tudi o prirodnih lepotah naše države, o tujskem prometu. Glede na prijateljski značaj oficijelnih stikov obeh držav bo priloga vsebovala tudi prispevke oficijelnih članov vlade. Zanimiva publikacija bo priložena jutranji izdaji ->Neue Freie Presse« z dne 5. decembra.
*	Novi grobovi. V Žužemberku je preminila v starosti 56 let ga. Julija Smrketo-v a, rojena Tifoltova, vdova po gostilničarju in posestniku. Pogreb pokojnice bo v petek ob 8 — Rodbini Ce r a r i e v i v Trbovljah je umrl sinček Danilo. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Kulturno društvo Triglav v Kragujev-cu priredi Miklavžev večer v soboto ob 20. uri. Dramatični odsek uprizori Telat-kovo igro »Miklavžev predgovor« ali »Kako Janezek spozna sv. Miklavža«. Darila se sprejemajo v soboto vse popoldne in pol ure pred pričetkom predstave v društvenih prostorih restavracije Novi Sad -Palilula. Prosi se, da se naslovi pišejo čitljivo. Vse člane in prijatelje vabi k udeležbi odbor.
*	Poziv dediču neznanega bivališča. Posestnik Jožef Juršič v Prušnji vasi št. 17 ie 28. aprila letos umrl. Poslednja volja se je našla pa ni veljavna. Okrajno sodišče v Kostanjevici poziva Katarino Gorenčevo. rojeno Juršič, katere bivališče sodišču ni znano, nai se v teku enega leta zglasi pri omenjenem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Janezom Furarjem v Velikem Banu št. 10, ki je postavljen za skrbnika za odsotnio.
+ Zanimiva najdba pri odstranjevanju neke porušene hiše v Beogradu. Pred dnevi so začeli na Zelenem Vencu v Beogradu podirati ruševine hiše, svoječasno last bogatega Beograjčana Ilije Bartola, ki pa je že pred vojno zapustil vse svoje imetje obenem v to hišo Srbskemu zdravniškemu društvu. Poslopje je uničila v začetku vojne avstrijska granata, ki je bila izstreljena na Beograd Ruševine bodo sedaj popolnoma odstranili. Pri razkopavanju pa so odkrili v kleti veliko množino zlatih dukatov, dva briljantna prstani, starinsko zlato sve-tiljko, zlato zapestnico, razen srebrn denar dva stara črnogorska revolverja in staro puško, nekaj starih knjig in drugo drobnarijo. Delavci, ki so našli zlate predmete velike vrednosti in si jih prilastili, so jih večinoma že razprodali. Zlate dukate so prodajali po 120 Din.
*	V včerajšnjem našem 'n v »Ponedeljkovem« poročilu o slavnostni otvoritvi šole kraljeviča Petra pri D. M. v I oiju so bila nekatera imena napaK. Deklamiral je Rado Trošt, zastopnika vlade pa je izročila Šopek Blaženka Kuhar. Telovadni ?ia-
| stop lutk je bil izvajan pod vodstvom ge. Mare Sežunove, znane sokolske delavke.
*	Telefonski promet je bil s 1. t m. otvor jen med avstrijsko centralo Lotschach in centralami Maribor, Ptuj, Zgornja Kungo-da, Marenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju in Vuhred. Enkratna pristojbina za navaden triminutni razgovor znaša 16.30 Din.
*	»žena in dom-<. Uprava ilustriranega ženskega lista »Žena in dom« sporoča vsem novim naročnikom, da dobe prvo (januarsko) številko že 17. t. m. List se bo razposlal samo onim, ki ga pravočasno naročijo, čitateljice, ki žele dobiti božično številko brezplačno na ogled, naj s.po-roče do 10. t. m. upravi v Ljubljani, Piule 11, razločni naslov.
*	Samomor na domači zabavi. V Saraje« vu ie v nedelio najemnik Branko Maric naprosil svojo gospodinjo, da bi smel v svoji sobi prirediti ma:o zabavo svojim pri« jateljem in prijateljicam Družba se je več ur prijetno zabavala. Ob štirih zjutraj je Maric svoje goste zaprosil, naj še e.ikrat zaplešejo, sam pa je zapustil sobo Nena« doma se je pred sobo zaslišal strel: Bran« ko Maric si je pognal kroglo v glavo in je kmalu nato izdihnil Vzrok zagonetnega samomora ni znan
*	Prijet vlomilec. Iz Novega mesta nam poročajo: Meseca oktobra je bilo vlomljeno v novomeško frančiškansko cerkev ter je tp,t odnesel tnonštranco, ciborij in več
kelihov v skupni vrednosti več tisoč dinarjev ter okrog 2000 Din gotovine. Tukajšnje orožništvo je bilo te dni brzojavno obveščeno od policije v Linzu, da so tam aretirali nekega Gustava Ferjana, ki je pri zaslišanju priznal, da je izvršil med drugimi tudi ta vlom. Ukradene predmete je zakopal v nekem gozdu v okolici Novega mesta. Ferjan je bil izročen sod:5ču \ Linzu, po prestani kazni pa bo izročen našim oblastvoin.
*	Sumljiv moški skofil z vlaka. Iz tovornega vlaka je 1. t. m. popoldne skočil na Jesenicah neznan moški, ki je dopotoval som iz Avstrije. Neznanec se je zbal kontrole in nato pobegnil čez Savo proti Dobravi. Mož je star okrog 18 do 20 let, srednje postave, oblečen v črno obleko in suknjo.
*	V gostilno ne sme. Sresko načelstvo v Slovenjgradcu objavlja, da je Francetu Kameniku, 50 let staremu, upokojenemu ru« dar ju, stanu jočemu v Spodnjem Doliču št. 96. prepovedano pohajanje v gostilne za dobo enega leta. Prepoved stopi v ve« ljavo 5. t. m. Kdor bi Kameniku v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, bo kaz« novan z zaporom do 6 mesecev in v de« narju do 5000 Din.
*	Starešina samostana umorltn. Pred vrati samostana sv. Nikole v Slepcu pri Prilepil so v nedeljo našli mrtvega starešino samostana Sergija Jovanoviča. Aretiran je bil neki samostanski uslužbenec, ki je bil nedavno iz službe odpuščen, ker leti nanj sum. da je izvršil umor, hoteč se maščevati nad starešino zaradi odpusta iz službe.
»TO — zobna pasta najboljša !
*	Tovarna Jns. Relch snreleroa mehko in šVrohlieno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Kdor želi kupiti precizno uro, naj Izbere samo »Longines«.	16.039
Iz Ltabllane
u_ lz gledališča. Drevi se ponovi v dra« mi »Serija A«(K!0001«. »Gospa ministrica« se ponovi v soboto izven abonmaja po zni* žanih cenah. Miklavževi prireditvi v dra« mi sta sedaj definitivno določeni za ne* deljo in ponedeljek ob 15. Vprizorila se bo Golieva pravljica »Peterčkove poslednje sanje« z mai m Gorčevim Mitjo v naslov« ni vlogi. V gozdni sceni nastopi v prizoru, ki je zvezan z ostalo igro sv. Miklavž s svojim spremstvom ter nagovori zbrane otroke. Z večjimi darili bodo obdarovani le najbednejši, ki bodo pri obeh priredit« vah gostje gledališča. Manjše darove ozi» roma spomine bodo dobili po možnosti vsi navzoči otroci. V dramsko gledališče pri« hajajo vsak dan darovi. Tako se je danes oglasila tvrdka Rasberger in ponovno tvrd» ka Samec, obe s krasnimi darili. Upamo, da bodo prispevali vsi ljubljanski trgovci. Dobro došel je vsak najmanjši dar. Da« rovi naj se oddajo v dramskem gledališču ali pa pokličite številko 2306 in zahtevajte, da pride gledališk: sluga ponje. — Drevi • se bo pel v operi Verdijev »Trubadur« z i dr. Adrijanom v naslovni partiji. Odlični ! tenorist, naš rojak, nastopa več let po več« ■ jih nemških opernih odrih z velikim uspe« i hom. Za abonma E. Vstopnice v predpro« daji pri dnevni blagajni v operi (telefon 2231).
u— Premijera drame Maksima Goike-ga »Na dnu« bo v nedeljo ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Igra Delavski oder »Svobode«. Igralci, sami delavci in delavke, so dramo pod vodstvom režiserja :~e-treta naštudirali v vseh odtenkih T.er uo premijera nudila res umetniški užitek. Do-
Miklavžev večer
»LJUBLJANSKEGA SOKOLA« V NARODNEM DOMU
v petek dne 5. decemb. ob 17. za deco, v soboto, 6. decemb. ob 20. za odrasle
Po obdaritvi
prosta zabava in PLES do 3. are.
17063
Miklavž na Tabora
petek 5. decembra ob V2 16« za mladino, ob 20. za od-— rasle s plesom 17(67
HIŠKE
OBLEKE
raglane, suknje, trenchcoate tn us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSIP rVANCIC, Ljubljana, Dunajska 7
326
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
__kergore_na jdal je!	300
Zimsko moško perilo
kravate, srajce, šale, nogavice, robce in drugo priporoča
I. URBANČIČ.
MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 20.
386
j damske zimske plašče
s kožuhovino ali brez . od Din 290.— i otroške v vseh velikostih . od Din 160.— j	v veliki izbiri priporoča
' F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Oglejte si blago in cene v izložbah!
380
Poslednfa kreacija Pariš
L.T.PlV
PARIŠ
kazali so to že na svojem gostovanju v Varaždinu. Predprodaja vstopnic od četrtka, 4. t. m. naprej v Delavski zbornici, L nadstropje. Cene: 12, 10, b, 6 m 4 Din.
u— Historični koncert 15 stoletja, še ni dolgo tega, kar so glasbeni zgodovinarji odkrili znamenito dobo prve nizozemske šole. Zastopniki te šole so postavili glasbo na
trdna tla skrbno izvršene skladbe. Umetniško potenco najjačjega tedanjega skladatelja Viljema Dufaya bo pokazal z njegovimi posvetnimi in cerkvenimi skladbami Slogin mešani zbor in godalni orkester v četrtek,
4. decembra. Koncert se vrši v koncertni dvorani v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor)
ob 20. Tam bodo na razpolago tudi vstopnice. Glasbeno vodstvo ima sr. Herikert Svetel.
u— Petrovičev »Vozel« na Šentjakobskem odru. V soboto, 6. dec. in v nedeljo,
7. dec. se ponavlja na Šentjakobskem odru velezabavna veseloigra iz kmečkega življenja »Vozel«, ki je imela pri obeh dosedanjih predstavah krasen uspeh. Posetniki so se izredno zabavali in se od srca nasmejali. — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karnienika na Starem trgu. Cenjene posetnike prosimo, da si že v predprodaji zasigurajo svoje prostore, da ne bo navala pri blagajnu
u— Pred pričetkom del za regulacijo Ljubljanice. Včeraj se je vršila na tehničnem oddelku banske uprave druga pismena ofertalna licitacija za izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici. Licitacije se je udeležil le en ponudnik in sicer tvrdka inž. Dukič in drug v Ljubljani, ki je prevzela dela za vsoto 4,135.695.30 Din. Licitacijo mora odobriti še ministrstvo za javna dela, nakar se bo takoj pričelo z deli.
u— »ženski Pokret« bo 'mel odnlej seje vsak prvi in tretji četrtek v T.esecu ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Prihodnja seja bo 4. t. ni. in odb t vabi k njej vse članice. Za odbornice je prisotnost obvezna.
u— Otvoritveni materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in de-ce bo 10. t. m. točno ob 20. Vstop prost. Govori dr. Dragaš o »Srditosti v otroški dobi«.
u— Poučno predavanje. Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo k poljudnemu predavanju, ki se bo vršilo na praznik 3. t. m. ob 11. dopoldne v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ce3te). Predaval bo br. dr. Mastni »O vplivu amonije na vse bolezni, ki imajo svoj vziok v prehiaje-nju«.
u— IV. redni sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo
bo jutri, v petek, ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze v Ljubljani. Predaval bo g. dr. I. R a k o v e c o
temi: »Iz geološke preteklosti Karavank, posebno za časa karbona«. Člani vabljeni, prijatelji dobrodošli!
u— Popravljamo. Včeraj smo poročali, da je bil avtotaksiju g. Zvonku Potočniku ukraden v Malem Mengšu poleg dokumentov tudi števec, kar pa ne odgovarja resnici. Izmaknjena mu je bila poleg listin le premikalna mera. Tat pa, ki z dokumenti ni vedel kaj početi, ie vse skupaj vrnil in sicer na ta način, da je ukradene stvari pustil ponoči na oknu posestnika Trojanska istotam. — Poročilo o pretepu na Krakovskem nasipu popravljamo v toliko, da se pretep v nedelio ni vršil v Mezetovi gostilni, marveč v dalmatinskem lokalu poleg.
u— Drobna policijska kronika. Delavec Štefan Rudolf se je predvčerajšnjim zjutraj strašno razjezil in se je v jezi spravil nad okna hiše trgovca Beliča v ŠiškL Razbil mu je več šip. Rudolf je opravičeval svoje dejanje s tem. da je imel z Beličem stare račune. Nasilnega moža so aretirali — Postrežnica Marija Tišlerjeva, stanujoča v Mostah na Zaloški cesti 19, ie prijavila, da je bil 2. t m. v njeno stanovanje izvršen drzen vlom. Storilec ie vdrl v sobo, ko je bila Tišlerjeva odsotna in ji vzel ročno torbico z gotovino okrog 250 dinarjev ter raznimi toaletnimi potrebščinami. — Te dni so se spravili neznani, vandalističn.o razpoloženi ponočnjaki nad ograjo pn Rasbergerjevi hiši na Stolbi in mu jo občutno pokvarili. Ravno tako so tudi pokvarili reklamno teblo istega trgovca pod Gradom na Ovinkih. Rasberger, ki ima nekaj nad 300 Din škode, je razpisal za izsleditev surovih ponočnjakov 200 Din nagrade.
u— Uren vlomilec. Nočni čuvaj Anton Škulj je imel včeraj ponoči nalogo pregledati in opazovati hišo št 10 na Krekovem trgu. Ko je prišel ponoči okrog 23.30 do vrat in jih odprl, je nenadoma smuknil mimo njega na cesto neznan moški, ki je stiskal pod pazduho večji^ zavoj. Neznanec io je mahnil naravnost čez cesto in se zgubi! v temi v StreMško ulico. Škulj, ki je bežečega nekaj časa zasledoval, se je nato vrnil in ugotovil, da je bil izvršen v veži v trgovsko izložbo vlom. Vlomilec je odnesel 2 odeji ter namizno garnituro, obstoječo iz velikega prta ter šestih malih prtičev. Oškodovani sta trgovki Mara Lamovževa ter Marica Co-kova.
u— Cestni napadi se ponavljajo. Javna varnost v mestu, zlasti pa v okolici čedalje boli pada. Nedavni večer ie šla sopro-

ZA MIKLAVŽA
o prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
ga čevljarskega pomočnika Ana Gogolova, stanujoča v Predovičevi ulici, po Dunajski cesti, kjer« sta nenadoma pri vozila mimo dva neznana kolesarja. Naglo sta potegnila Oogolovi z glave klobuk, vreden IDO dinarjev, in izginila s troteio v noč. — Sličen napad je doživel predvčerajšnjim v mestu tudi Ivan Gros, ki so ga v neki stranski ulici obstopili trije moški ter mu vzeli klobuk in delavsko knjižico. Če se ji ni sanjalo, je doživela prodajalka srečk Marija J., stanujoča na Grajski planoti, včeraj okrog 3. ponoči še nekaj hujšega. J. je šla ponoči z Rudnika domov, kar so io obstopili neznani mladeniči. Najmanjši, po njenem mnenju grbec, je skoči! pred njo in ji nenadoma zavil glavo v svojo pelerino Takoj nato so.ji neznanci pretipali žepe ter ji odnesli okrog 50 Din, ki jih je imela pri sebi. J. je prijavila napad pozneje na dolenjski stražnici, bila pa je
precei vinjena.
ti— Preporodov Miklavžev večer bo v soboto kot redna plesna vaja. Darila bodo sprejemala v soboto od lo. do 18. in od poi 20. do 20 Ker bo prihod Miklavža točen, prosimo točnosti. Vljudno vabljeni!
u_ Miklavževanje Sokola I. na Taboru bo v petek ob pol 16. za mladino, oh 20. pa za odrasle s plesom. Darila se bodo sprejemala v petek ves dan — vhod nasproti vojašnice vojvode Mišica v sute-renu, ženska garderoba, poleg kopališča.
u- Sv. Miklavž je prošnji SO. Preporoda ug idil in bo prišel z darili v soboto ob poi 20. v areno Narodnega doma. Ker mora iti potem še naprej, zamudnikov ne bo čakal, ampak oddal darila drugim
u_ Plesna vaja privatnih nameščencev
danes odpade, ker se bo vršila v soboto čajanka, na kar cenjene obiskovalce že danes opozarjamo.
Vsakovrstne ure, zlatnina iii srebruina po izredno nizki ctni pri
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra c.
št. 80.	367
u— Miklavžev večer Sokola Šiška v petek dne 5. t m. v Reininghausu. Začetek ob 20. uri.
u— Vsi člani in prijatelji SK Ilirije, vsi
športniki, protesionali in amaterji, športna in nesportna publika, sodniki, tekmovalci, drukerji in kibici, vsi prijatelji veselega razpoloženja in neprisiljene zabave bodo prav gotovo posetili Miklavžev večer SK Ilirije. Preveč jih je, da bi mogli povabiti vsakega posebej, pa nismo, da ne bo zamere ne tu, ne tam. poslali vabila nikomur. Vsakdo, ki želi par ur pozabiti na vsakdanje težave in skrbi, naj pride v soboto zvečer v Kazino.
u— Miklavžev večer v Sokolskem domu na Viču bo v petek ob 18. za mladino, v soboto ob 20. pa za odrasle. Podrobnosti na letakih.
u— Miklavža priredi Udruženje vojnih invalidov v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti v petek ob 20. Darila se sprejemajo od 15 dalje.
Iz Celja
e— Grobnico celjskih grofov iščejo. Umetnostni zgodovinar g. Marolt v Celju se je lotil težavnega dela, najti grobnico celjskih grofov. Pripomočki, ki so se prvotno zdeli precej priročni in uporabljivi, so se izkazali površne in le povprečno zanesljive. Delavci so kopali na desni strani ladje Marijine cerkve in so odkrili grobnico, ki pa nedvomno ni zadnje počivališče zemeljskih ostankov celjskih grofov, dasi je neki dnevnik dravske banovine napisal včeraj me 1 drugim v svojem poročilu naslednje: »Med kostmi je mnogo lobanjskih kosti, zlasti čeljusti, iz katerih bi se dalo sestaviti precej lobanj, tako da se zdi upravičena trditev. da gre za grobove celjskih grofov. Kakor je vsej javnosti znano, se nahajajo glave celjskih grofov vzidane na zadnji strani glavnega oltarja omenjene cerkve in je, bi rekel, skoro izključeno, da bi bil imel kak celjski grof ali celo več njih. po dve glavi: eno za oltarjem, drugo v grobnici. Najbrž pa je imel tudi vsak "menih, ki je tu zakopan, svojo glavo. Ugotovljeno je. da se mora nahajati prava grobnic« nekje dalje od glavnega oltarja, najbrž pod poslopjem starega okrožnpga sodišča. Tamkaj se bo te dni tudi pričelo z nadaljnjim izkopavanjem podzemlja. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi mestna občina in drugi faktorji podprli z gmotnimi sredstvi ta raziskavanja. ker bi bilo nadaljnje zanemarjanje izpopolnitve celjske slavne zgodovine res greh.
e— Iz življenja celjske mladine. Na predvečer državnega praznika uedinjenja so priredili celjski skavti in Trezna mladina izlet na Stari grad. kjer je imel prof. g. Pavlič nacionalen govor o celjskih grofih kot prvih začetnikih jugoslovenske državnosti. žarometi, rakete in pokanje topičev na Starem gradu je dvignilo Celjane iz spanja in zbudilo zanimanje za manifestacijo naše živahne mladine. V torek zvečer pa je predaval v Narodnem domu ravnatelj g. Kunaver (Sivi volk) iz Ljubljane o skavtizmu. Predavanju, ki so ga spremljale lepe skioptične slike, je prisostvovalo nad 400 šolarjev in okrog 150 odraslih.
e— Trjsko-prometna statistika v novembru. Celje je obiskalo in prenočilo v njem v novembru skupno 1.040 tujcev, ki se dele po narodnostni pripadnosti na: 851 Ju-goslovenov, 93 Avstrijcev, 30 čehoslova-kov, 23 Nemcev, 15 Italijanov, 7 Madžarov, po 4 Angleže in Poljake, po 3 Francoze in Ruse, 2 Rumuna in po enega Švicarja, Grka, Američana, Bolgara in Albanca. Po poklicu pa so bili tujci: 262 trgovskih potnikov, 183 delavcev, 81 obrtnikov, 43 industrijcev, 31 uradnikov. 27 odvetnikov, 18 dijakov >n 8 zdravnikov, dočim je bilo 387 oseb brez poklica.
e— Občni zbor Strelske družine do v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. Pravico udeležbe imajo vsi člani družine, ki so poravnali članarino, kakor tudi vsi novi člani, ki bi ta večer plačali letošnjo članarino 24 Din. Pričakuje se polnoštevilna udeležba članstva kakor tudi vse celjske narodno zavedne javnosti, ki naj bi čim prej pristopila k družini.
e— Delovanje celjskih smučarjev. Drevi ob 20. priredi zimsko-sportni odsek SOD v Celju v telovadnici okoliške osnovne šole predavanje o smučanju, združeno s teoretičnim poukom za novince. Predavanje je namenjeno poleg članstva tudi vsem drugim ljubiteljem smušKega športa brez razlike. Naj si nihče ne nabavlja obleke in drugih smuških potrebščin prej, dokler ne bo prisostvoval omenjenemu predavanju.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.15 šestdejanski velefilm »Rešitev« z Li-ly Damito in Ronaldom Colmanom v glavnih vlogah.
e— Miklavžev večer Sokola bo v petek ob 20. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Darila se bodo sprejemala v petek od 18. do 19. v dvorani.
Iz Maribora
a— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Upravni odbor oficirskega doma v Mariboru bo priredil 17. t. tn. v čast rojst; nega dne Nj. Vel. kralja svečano zabavo v Unionski dvorani. Vabila za zabavo bo; do pravočasno razposlana. Osebe, ki bi do 10. t. m. vabila ne prejele, naj se bla» govolijo obrniti osebno ah pismeno na upravo oficirskega doma.
a— Juan Manen pride. Koncertni biro Glasbene Matice otvori svojo koncertno sezono z nastopom slavnega španskega mojstra Juana Manena, kralja violine, dne lo.
decembra v dvorani Uniona.
a— Iz gledališča. Drevi se bo ponovila optimistična komedija francoskega dramatika Marcela Acharda »življenje je lepo« za ab. C. — V soboto 6. t. m. bo premijera Smetanove opere »Prodana nevesta«. Uprizoritev pripravljata režiser g. Djuka Trbuhovič ter dirigent g. Lojze Herzog. Nadalje bosta nastopila bivša priljubljena člana mariborske opere ga. Vida Kovičeva in g. Fran Neralič. V ostalih partijah bo nastopil domači ansambl, ples je naštudiral g. Anton Harastovič.
a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi 4. t. m. ob 19. bo predaval g šolski upravi« telj Anton Hren o jeziku in narečju.
a— Sreski gremij trgovcev v Mariboru opozarja svoje člane na sklep lanskega občnega zbora, da opustijo vsa novoletna darila' za stranke, kakor tudi razdelitev novoletnih koledarjev.
a— Dei Tržaške ceste od odcepka na Ptujsko cesto pod železniškim prelazom je dokaj premalo razsvetljen, kar se opaža posebno v sedanjih zimskih dneh. Pri železniškem prelazu na Tržaški cesti so se zgodile že razne prometne nesreče in je bila železniška uprava ponovno prisiljena zgraditi nove zatvornice, ker so jih navadno avtomobilisti razbili, pri čemer se je dogodilo več nesreč. To pa je bilo pripisovati predvsem skrajno slabi razsvetljavi na tem delu Tržaške ceste. Zaradi tega bi direkcija državnih železnic ustregla prebivalstvu, če bi lahko namestila pri železniškem prelazu močno luč.
a— Zima kima. že dva dni je nad mestom naravnost dušljivo ozračje. V dolini vejejo snežno hladne sapice s Pohorja, od časa do časa naletavajo tudi posamezni kosmiči snega, ki pa se še vedno takoj stopijo čim padejo na zemljo, ker je ta še pretopla. Sneg pa je že obležal na vrhovih Pohorja in Kozjaka, ki so pokriti s sneženo odejo. Na odprtih krajih so padavine že pomrznile in se bo najbrž zemlja tudi v nekaj dneh toliko ohladila, da bo obležal sneg, ki bo v prihodnjih dneh zapadel.
površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči, kože, pliši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi razno majiufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 0.	17044
a— V poravnalnem postopanju je od 27. nov. tvrdka Avala, d. z o. z., tovarna kemikalij v Mariboru.
a_ Ker mu je žena ušla. Pomožni delavec Martin W. je že ponovno in sinoči ob 23. zopet razgrajal pred stanovanjem J. F., plesk. pomočnika in metal kose opeke skozi okno v sobo. Bil je aretiran, vendar pa ie stražniku ušel. Pravi, da dela to zato, ker je njegova žena, ki noče pri njem živeti, tam v stanovanju svoje matere oziroma brata.
a_ Miklavžev večer z godbo in plesom
priredi Turistični klub »Triglav« v Mariboru v vseh prostorih Narodnega doma 6. decembra ob 20. Darila sprejema hišnik.
Iz škoSje Loke
šl— Otvoritev gledališkega odra. Pred
več dnevi so zaigrali na gledališkem odru v šoli v Gabrku nad Škofjo Loko kmetski fantje in dekleta petde.iansko narodno igro »Domen« po Josipu Jurčiču. Igralci so se v svoje vloge kaj dobro vživeli in je bilo občinstvo, ki se ga je v učni sobi naravnost trlo, vrlo zadovoljno. Prireditev so posetili med drugim poverjenik učiteljske organizacije UJU Andrei Skuli. referent Vinko Zahrastnik, upravitelj Jakob Roiic in več članov zminškega krajevnega šolskega odbora, ki gre aranžerju, tipravi-telju Janezu Grumu, in vneti sodelavki ge. Andrejevi v vsakem pogledu na roko. Trud, delo in žrtve ve ceniti le oni, ki razume, kaj se pravi iz nič nekaj ustvariti. Mlademu odru želimo še mnogo uspehov!
šl— Družabni večeri. Sokol v Železnikih prireja večkrat družabne večere, ki so med članstvom in tudi ostalim prebival-
stvom dokaj priljubljeni. Tak, lepo uspel večer se ie vršil pred kratkim, ko so se zbrali v Sok. domu številni prijatelji družabnosti. Enako lepo ie uspela veselična prireditev Sokola v Dražgošah, ki se kaj pridno giblje, čeprav le redko prodre iz gorskega naselja kak glas v javnost. Posebno lepo se udejstvuje v Dražgošah gledališki oder. Zabavno prireditev je imelo pred par dnevi Slov. pevsko in izobraževalno društvo »Ratitovec« s sedežem v Selcih nad Škofjo Loko. Pri Šlibarju se ie ob neumornem sviranju domačih godcev razvila nekaljena zabava številnega ljudstva. Cisti dobiček gre za izpopolnitev knjižnice. Z nedeljo pa se je zabava prenesla v Škofjo Loko, ko praznuje Spodnji trg svoje proščenje.
šl— Elektrarna v Martinjvrliu. Vaščani. ki so vsestransko vzpodbudno delali na uresničenju dolgoletne žeije po električni razsvetljavi v domači vasi. so polni hvale o novodobni pridobitvi. Elektrarna funkci-jonira vsestransko ugodno. Še posebej naj omenimo domačine Franca in Blaža Trdino in Antona Pintarja, vsi trije kmetski gospodarji v Martinjvrliu. ki so se ponajveč trudili, da je zagorela v domovih in gospodarskih poslopjih Martin.ivrha dobra luč.
Iz Kranja
r— Prešernu so se poklonili na grobu ob 130 letnici njegovega rojstva včeraj opol; dne zastopniki kulturnih društev in šolska mladina. Dva učenca osnovne šole sta re; citirala Levstikovo pesem »Ob odkritju Prešernovega spomenika«, prof. g. Kolar pa je govoril o našem pesniku>-prvaku. Ko« lo jugoslovenskih sester je položilo na grob iep Venec, šolska mladina pa mnogo jesenskega cvetja.
r— Zadnji letni sejem. Zaradi praznika se je vršil zadnji (Miklavžev) letni sejem šele v torek. Zbralo se je mnogo ljudi iz vse Gorenjske. Najbolj so bile oblegane stojnice z igračami in lectom. Veliko pro« meta in kupčije je bilo na živinskem trgu. Dva vinska bratca sta na glavnem trgu okoli 22. brez vsakega povoda napadla tranca Gorjanca iz Primskovega. Na pri; jazno voščilo »Dober večer« sta skočila proti njemu, eden ga je z ostrim predme; tom udaril po obrazu, drugi pa ga je jel obdelovati s pestmi. Ves oblit s krvjo jc napadeni obvestil službujočega stražnika: kljub poizvedbam se ni posrečilo izslediti divjakov. Službujoči zdravnik je ranjenca, ki ima močno ranjeno nosno kost, izpral m obvezal. Demon alkohol se mora pač izkazati na vsakem sejmu.
r— Trgovsko gibanje Tvrdka Bita je otvorila na Glavnem trgu novo podružnico, ki jo vodita brata Ulčak. V ta namen so jeli že pred mesecem popravljati prostore prejšnje papirnice g. Bizjaka, ki je prene; sel svojo trgovino v široko vežo. Novi tr; govski prostori s svojevrstno moderno opremo vzbujajo zanimanje.
r— Miklavž prihaja. Obiskal bo sokol; sko in čitalniško deco v petek ob 17. v te; Iovadnici. Rdeče vrečice, ki sta jih napol; nili Narodna čitalnica in Sokol, so že pri; pravljene s šibami vred. V nedeljo ob pol 21. bo Miklavž obiskal starejše m jih ob; daroval.
Z Bleda
bi— Odlikovanje. G. Drago Dekordi, ču; var kraljevega dvorca v Suvoboru, je bil pred kratkim odlikovan z nemško vladno zlato medaljo kneza Hohenzollernskega. Njegove prsi diči že osem raznih odliko« vanj.
bi— Asfaltiranje blejskih cest se bo v
kratkem pričelo. Do prihodnje sezone bodo asfaltirali Vidovdlansko cesto, ki pelje ob jezeru na Mlino, Cankarjevo in Prešernovo cesto. Kolodvorsko cesto in cesto Aleksan; drovega šetališča mimo hotela Jekler do pensiona Vovk. Na ta način bodo vse glav; ne in prometne ceste asfaltirane, kar bo za Bled velikega pomena.
bi— Razgledno teraso in okrepčevalnico namerava zgraditi društvo »Zarja« na Ku; hovnici, ki leži nad blejskim kolodvorom in odkoder je najkrasnejši razgled na Blejsko jezero. Namero toplo pozdravs ljamo.
Iz Kamnika
ka— Poset hrvatskih planincev. Za oba
praznika je pohitelo iz Zagreba mnogo na* vdušenih turistov, ki niso mogli prehva; liti lepote naših planin. Vračali so se v ponedeljek popoldne.
ka— Dopusti. Sreski sanitetni referent g. dr. Julij Polec 10 do 12 dni ne bo ordi; niral, ker bo v inozemstvu. Nadomestoval ga bo g. dr. Matjašič. Tako bomo za nekaj časa imeli samo enega zdravnika v mestu in za vso okolico. Na enomesečni dopust odide tudi upravnik smodnišnice g. polkov; nik Krstič.
Iz Tržiča
č— Izletniki in turisti. Oba lepa prazni; ka sta privabila v Tržič mnogo tujcev, od katerih je šla večina na Kotce, ki se ve; selijo od tedna do tedna lepšega obiska. Več posetnikov je šlo tudi na Zelenico, kjer je že sedaj zadosti ugodna smuka, po; sebno v višjih legah Naš bližnji sosed Kranj je sprejel sklep, da se proglasi za letovišče. Tak sklep je bil za Tržič in nje; govo okolico še bolj na mestu. S proglasit; vijo za letovišče dobimo veliko ugodnosti, posebno pri davčnih olajšavah za nove hi; še. Mestnemu županstvu priporočamo, da predloži prihodnji seji občinskega odbora tak predlog, ki ga bodo gg. odborniki go; tovo z veseljem sprejeli.
Z Jesenic
s— Veliko in moderno trgovsko hišo bo
začel v kratkem graditi ob državni cesti pred Krekovim prosvetnim domom Franc Vilman, gostilničar in fotograf na Savi. Načrte je izvršil arhitekt ing. Drago Fa« tur iz Ljubljane.
Iz Krškega
kr— Odhod iz našega mesta. V sredb nas zapusti sodnik dr. Šenk, ki odide na novo službeno mesto v Ljubljano. Želimo obilo zadovoljstva!
kr— Posledice preobremenitve. Mnogo komentarja je povzročil dogodek, ki se je primeril na tukajšnji pošti vestni uradnici gdč. P. V., ki je pod težo preobremenitve omagala in se zaradi prenapetosti v delu zgrudila sredi urada. Res je, da je tukajšnja pošta preobložena z delom, ima pa na razpolago poleg g. upravnika samo dve uradnici. S 1. junijem t. L uvedena poštna okna na progi Krško-Novo mesto se povzročila porast prometa in je bilo za kartiranje vključenih novih pet pošt. Zato ni čudno, ako vidimo poštno uradništvo zaposleno od 5. ure zjutraj do skoraj 20. zvečer, kar je vsekakor daleko preveč, če
le kje, je uvidevnost tu na mestu; potrebna je za tukajšnjo poštno uradništvo nujna odpomoč. V nevarnosti je zdravje uradništva. Naj blagovoli ravnateljstvo pošte upoštevati navedeno ter povečati število uradništvo, kakor je to za ogromno delo potrebno.
Iz Novega mesta
n— Občni zbor Gostilničarske zadruge
se je vršil te dni in mu je prisostvoval tudi zvezni tajnik iz Ljubljane g. Pintar. Na mesto umrlega dolgoletnega načelnika g. Zurca je bil izvoljen z večino glasov g. \Vindischer Josip ml., hotelir v Kandiji.
Pozor potniki!
Avto podjetje LJUBI KONDRIč si je nabavilo nov motorni avtobus, ki prevaža potnike iz Novega mesta na kolodvor in v obratno smer vsak dan redno k vsem vlakom. Cena za osebo: mesto — kolodvor 5 Din, pošta — kolodvor 3 Din, kolodvor — glavni trg 4 Din. Ročna prtljaga prosta. — Podjetje ima na razpolago obenem tudi ta-ksimeter.	17070
n— Francoski krožek vabi vse svoie čla; ne in prijatelje k predavanju g. lektorja Marca Veva. Predavanje se vrši v četrtek 4. t. m. ob 6. uri zvečer v gimnaziji.
n— Najdeno truplo novorojenčka. Ko so se otroci vračali iz šole domov, so našli na Trdinovi cesti s truvo pokrito truplo novorojenčka. O najdbi je bilo obveščeno orožništvo. ki je pozvalo k ogledu tudi zdravnika dr. Ropasa in babico. Ugoto« vili so. da gre za novorojenčka, ki je bil takoj po porodu zadavljen. Za brezsrčno materjo poizveduje orožništvo.
Iz Litije
i— Našim gospodinjam. Gospodarski koledar bodo naročile naše zavedne gospodinje tudi letos pri blagajniku JM g. Bizjaku ali pri tajniku g. Župančiču
Zobni atelje v Litiji
EDVARD GLAVIČ
se je preselil iz vile dr. Ukmarja v na novo moderno urejeni zobni atelje v hišo Nežke Loos (poleg mosta, pri gostilni Franko CerarJ.	16045
Iz Zagorja
z— Nevaren pes. Na Toplicah ima po-sestnica popadljivega psa, ki je že več oseb obgrizel. Tako je tudi 24. novembra napadel mirno mimo idočo šiviljsko vajenko Tončko Brvarjevo in jo močno ugriznil v nogo. Dekle se je psa tako prestrašilo, da je padlo v nezavest in pri leni tudi zelo udarilo na glavo. Moralo je iskati zdravniško pomoč. Zadeva je prijavljena oblastvu.
Iz Trbovelj
t— V proslavo rudarske patrone sv. Bar= bare se udeleži delavstvo službe božje v nedeljo ob 10.30 v farni cerkvi. Delavstvo odkoraka z zastavo in delavsko godbo ob 10. izpred glavne pisarne.
i— Za re\ue oiroke so darovali: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 50, dr. Roš (Laško) 100, Marko Rosner (Maribor) 50 in Celjska posojilnica 100, dr. Drnovšek (Laško) 50, »Rude in kovine« iz Ljubljane '200. TPD 500 Din. Francko sinovi, Zagreb 5 kg cikorije; Franck sinovi, Ljubljana 4 kg ci-korije. Najlepša hvala! Darila sprejema podružnica •.»Jutra« v Trbovljah in predsednik podružnice CMD g. Jože Letnik. Trbovlje 1.
t— Koncert. Trboveljski publiki se obe; ta za nedeljo lep užitek. Nastopil bo uči« teljski pevski zbor z zelo pestrim spore« dom. Koncert bo ob 15.30 v Sokolskem domu, dopoldjne ob 10.30 pa bo matineja za šolsko mladino.
t— Zvočni film kino »Sokol«. 6., 7. in 8. decembra zvočni film »Poročnik carjeve garde«, poje Ramon Novaro; poleg šala v dveh dejanjih.
Iz Laškega
1— Stavbno gibanje. Dvonadstropna hi« ša veletrgovca g. Osolina na Marijagraški cesti je skoro dograjena in se vršijo že no; tranja dela. V pritličju bo nastanjen pošt; ni in brzojavni urad, ki se bo preselil naj; brže že z novim letom tja. Tudi hiša gospe Schonerjeve na Masarvkovem nabrežju bo vsak čas pod streho. Na pomlad se nam obeta več novih stavb, med njimi zgradba Gostilničarske pivovarne, d. d., in stano* vanjska hiša g. Medveška.
Iz Braslovč
br— Nova cesta. Okrajni cestni odbor za vranski okraj je na zadnji seji po daljši debati sklenil, da prevzame v svojo oskrbo cesto z Gomilskega na Parižlie, oziroma Polzelo. Ta cesta je velikega pomena za ves vranski okraj, ker preseka velikanski ovinek in bo imela posebno občina Gomilsko dva kilometra bližje postaji Polzela-Braslovče, kakor dosedaj v Sv. Peter. Cesta bo tekla po teritoriju občine Braslovče in Gomilsko. če se bodo občinski odbori prizadetih občin zedi-nili, se bo pričelo v najkrajšem času z delom. Občine in interesenti morajo cesto pred oddajo temeljito nasuti in razširiti. Ker občine ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, se večinoma vsa dela napravijo s kulukom.
br— železniška postaja Polzela-Braslovče je, kakor menda vse postaje ob savinjski železnici, zelo slabo razsvetljena. Umestno b> bilo, da se namesti še ena žarnica na kolodvoru samem, na cesti od kolodvora proti mostu pa druga. Apeliramo na merodajne činitelje, da storijo potrebne korake.
br— Brezposelnost. Tudi pri nas se opaža velika brezposelnost, posebno pri lesnih delavcih. Vrečkova tovarna zabojev na Polzeli je zaradi pomanjkanja odjema odpustila razen štirih vse delavce, če se lesna kriza ne konča ir kupčija zopet ne poživi, bo ostalo čez zimo mnogo delavcev brez dela in kruha. Če bi vsaj tovarna »Tanin« začela zopet obratovati, bi lahko našlo tam dosti delavcev zaslužka. Tako pa stoji že več let brez vsake koristi in bo poslopje počasi začelo razpadati.
Od Sv. Jurija ob inž. žel.
sj— Miklavžev večer priredi Sokol v pe* tek ob pol 6. v šolski telovadnici za deco, ob pol 8. zvečer istega dne pa za odrasle pri g. Kinclu.
Iz Šoštanja
št— Letošnji Katarini sejem pred kratkim se ie vršil v znamenju splošne denarne križe, ki tudi našim krajem ne prizanaša. Les, glavni vir dohodkov naših kmetovalcev, nima cene. razen tega pa vzlic nizki ceni manjka odjemalcev. Z drugimi panogami pa tudi ni nič kaj boljše. Na sejem
Je prišlo sicer dosti ljudi, vendar so se kupčije bolj slabo razvijale. Zeparii so tokrat zopet vršili svoj nečedni posel. Okradli so za manjše zneske nekaj ljudi, največji lov pa je napravil žepar, ki je nekemu sejmar-iu iz Velenja ukradel v gneči med stopanjem na večerni vlak listnico z izkupičkom za par volov, celili S500 Din. Za storilcem ni sledu.
št— Potnika posebne vrste so oddali železniški uslužbenci te dni pri celjskem vlaku ob 17.30 na tukajšnjem kolodvoru orožniški patrulji. Ta mož, neki Vinko Strupnik iz Prelog pri Velenju, ie namreč povzročil vlaku črtrturno zamudo na povsem nenavaden način. Vozil se je iz Žalca, Med postajama Št. Peter in Polzela so videli sopotniki, da je padel iz vožečega vlaka. Na njihovo opozorilo je vlakovodja ustavil vlak ter zavozil nazaj na kraj, kjer ie padei Stropnik iz vlaka. Na nemalo začudenje vseh očividcev dogodka in železniškega osob.ia pa Stropnika ni bilo nikjer. Cim pa je vlak nadaljeval vožnjo, se je čudni potnik na polzelski postaji znašel spet na vlaku precej povaljan in potolčen. Na vprašanje železničarjev na Polzeli- kakor tudi orožnikov v Šoštanju, ni vedel pojasniti, kako je padel iz vlaka in kako in kje je prišel nazaj v vagon. Mož je bil namreč precei pod vplivom popitih mokrih dobrot. Mogoče bo v svojem zagovoru, ki ga bo moral dajati železniški upravi za povzročeno zamudo, znal pojasniti čudno dogodivščino.
Iz Slovenjgradca
sg— Predavanji »Sokolska misel« in »Organizacija SKJ« na okrožnem tečaju, ki se bo vršil na praznik S. t. m. v Sokol« skem domu v Slovenjgradeu, sta obvezni za vse v teku 1. 1930 pogojno ali definitivs no sprejeto članstvo. Odbor.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Uradni dnevi v Okrajni hranilnici po novern letu ne bodo samo ob ponedelj« kih in četrtkih kakor doslej, nego dnevno od S. do 12. Izvzeti so nedelje in prazniki. Vloge v hranilnici so 27. t. m. prekora« čile 10 milijonov Din.
sb— Davica je 1. t. m. zahtevala že svojo drugo žrtev. Umrl je sinček tesarja Breznika na Spodnji Ložnici. Zato je do nadaljnjega ukinjen pouk na osnovni-šoli.
Iz Ljutomera
lj— Skupina strokovnjakov je dne 29.
prošlega meseca prispela iz Murske Sobo« te, da se prepriča, ali je res potrebno, da se v Prekmurju prodaja razno manjvred; no vino, ko so vendar sloveče ljutomerske gorice tako blizu. Sklenili so zastaviti vse sile, da se navežejo živahnejši in plodo« nosnejši stiki. Nekateri gospodje so se ži« vo zanimali tudi za lovske razmere v naši okolici, ki so letos zelo ugodne. Na enem samem lovu je pretekli teden padlo 71 zajcev.	„
lj— Namesto venca" na grob prijatelja in sokolskega brata Antona Učakarja so njej govi prijatelji v Ljutomeru nabrali 550 Din ter jih naklonili Sokolskemu društvu.
jj— Miklavžev večer bo tudi letos v So; kolskem domu in sicer v soboto 6. t. m. Sokolsko društvo bo najprej ob lj. obda; rovalo svojo sokolsko mladino in manjšo deco članov z enotnimi darovi, ki jih na; bavi društvo samo. Ob 20. bo Miklavžev večer za odrasle.
Utopljenega otroka so našli
Ljubljana, 3. decembra
Iz Save pri Sneberju so danes popoldne potegnili truplo malega utopljenca. Ljudje so takoj obvestili o zadevi orožniško postajo v Vevčah, nakar je bilo truplo, ki je ležalo v vodi že nad 3 tedne, preneseno v mrtvašnico. Orožniki so se takoj spomnili, da gre v predmetnem primeru za truplo 4 in polletnega Zvonka štefeta, ki je pred tedni utonil v Savi pri Kranju.
Predstava Rdečega križa v operi
Ljubljana, 2. decembra.
Pretekli četrtek je priredil odbor Rdečega križa otroško predstavo v ljubljanski operi. Gledališče je bilo nabito polno, kar je pri nas velika redkost.
Obe otroški igri »čarobna košara« in »Sestrin varuh« je napisala, naša odlična mladinska pisateljica Manica Komanova. »Čarobno košaro« je spisala po zdravstvenih navodilih dr. Misa. Igro je režirala gdč. Vencajzova in mladi igralci kakor tudi avtorica so želi obilo priznanja. Priprosta enodejanka je ogrela vsa mlada srca in poučna vsebina jim je šla do živega. Režija gdč. Vencajzove je bila prav dobra.
Mnogo manj posrečena pa je bila druga igra »Sestrin varuh« in to očividno ne po krivdi pisateljice. Igra je razdeljena v tri prizore, kar je popolnoma odveč, ker ostane scenerija vedno enaka in tudi ni med prizori nikakega časovnega presledka. Enodejanka bi bila bolj na mestu. Pisateljica gleda pred vsem na deželske potrebe, kar je vse hvale vredno, kjer je prosvetno delo radi neprimernih prostorov vse bolj otežko-čeno kot v mestih. Vse dejanje se vrši V eni sami sobi. Ker nastopajo kmečki otroci, je tudi obleka in sploh vse z zelo majhnimi stroški nabavljivo. Pozorišče je lahko vsak sokolski oder in celo vsaka večja soba, tako, da se bodo tudi najskromnejši odri lahko posluževali te igrice. Vsebina igre kaže v humornem stilu, kake neprili-ke doživlja otrok, ki ne uboga matere.
Z ozirom na to, da je priredil predstavo Rdeči križ, je pisateljica vrinila vmes neko zdravstveno sceno, ki pa je nepotrebna. Milenica in njeno predavanje bi bila potrebna pri kaki prireditvi za dekleta in mlade žene, ne pa za otroško prireditev.
Mladi igralci so se učili svojih vlog pod vodstvom gdč. Grošljeve. Nekateri izmed njih so preveč kričali. Tudi mi ni razumljivo, zakaj je bil Jožek v fraku?! Jožek je vendar kmetski otrok! Tudi konec igre je dokaj ponesrečen. Pred mesecem dni smo imeli priliko čitati original igre. Tam se je končala predstava s tem, da pristopi babica, torej očetova mati in prepreči, da oče sina ne pretepe. To je logično, zakaj če se kmečki očanec pošteno razjezi, ga edino njegova mati lahko pomiri. A režiserka je spremenila konec po svoje in majhen otro-čiček (popreje je ležal še v vozičku) steče proti očetu in prosi milosti. Težko verjetno, da bi oče poslušal malo dete.
Manica Komanova je prejela lep šopek rdečih nageljnov. Upamo, da nas kmalu spet razveseli s kako novo igro.
Združitev kmetijskih strokovnih listov
Kmetijska družba povišuje
Pravkar je izšla decembrska številka »Kmetovalca«, glasila Kmetijske družbe v Ljubljani, ki prinaša na uvodnem mestu ves+ o združitvi kmetijskih strokovnih listo. v skupnem glasilu »Kmetovalcu« in o povišanju članarine pri Kmetijski družbi ori 20 na 40 Din. Ta vest je tudi v poučenih "krogih izzvala presenečenje, ker so kakor znano nekatera društva (sadjarsko in vrtnarsko, čebelarsko in hmeljarsko) proti združitvi svojih listov in na drugi strani, ker bo povišanje članarine v današnjih težkih časih za kmetovalce prav občutno. Objava kmetijske družbe se glasi:
»Veliko število slovenskih strokovnih listov, od katerih vsak obravnava po eno kmelijsko panogo, pomenja za vse kmetovalce veliko breme. Kdor se je hote! poučiti v vseh kmetijskih panogah, je moral naročiti različne strokovne liste, kar ga je stalo letno nad 160 Din. Zato se je po_ 1e-želi vedno pogosteje izražala želja, naj bi sp vsi list: združili v enega, da bi ne bilo treba toliko ta na razne strani zanje plačevati.
To željo kmetovalcev je osvojila kralj, banska uprave dravske banovine m pozvala aruštva ter uredništva listov, naj se izjavijo k načrti: združitve v eao samo glasilo Na podlagi došiih izjav je ta oblast sklicala anketo, na kateri se je načelno sklenilo, da se listi združijo: vendar so si zastopniki nekaterih društev pridržali pravico zahtevati tozadevne sklepe od strani nj-h občnih zborov. Kot združeni list na: bi bil »Kmetovalec«, ki bi moral izhajati t tako povečani obliki, da bi prinašal članke iz vseh kmetijskih panog, in sicer iz poljedelstva, vinarstva, sadjarstva, hmeljarstva, živinoreje, čebelarstva, gozdarstva, zadružništva in vseh stranskih kmetijskih vej. Tako bi našel v njem vsak
Kožni sejem v Ljubljani
Dne 26. januarja 1931 se bo vršila v prostorih ljubljanskega velesejma zopet velika dražba kož vseb vrst divjadi. Priredij jO lovska prodajna organizacija »Divja koža«, katere skrb in naloga je, da naša dobra ko-žuhovina doseže primerne cene. Pred vojno Ljubljana v zvezi z drugimi deželami bivše Avstrije absolutno ni prišla v poštev kol zbirališče kožuhovine iz več provinc. Vsaka pokrajina je prodajala zase in tudi na Kranjskem je prodajal vsakdo posamezno, kakor ie mogel in znal. Gorenjci so prodajali na koroško, dolenjsko blago so pokupili Štajerci, Notranjci pa so trgovali s Trstom. Največ kožuhovine od nas ie šlo na Tirolsko. Po deželi so prekupovali razni kupci, ki so si s tem služili lepe denarce. Krlor tem ni zaupal. je nesel svoje blago v Ljubljano, kjer ie bil glavni sejem na dan sv. Neže. Sej-marili so po ulicah, raznih dvoriščih in po gosti!: ah. Pa tudi tukaj je prišlo blago navad zopet v roke prekupcev. ki so plačeval; sne. kakor ie bilo prav njim in ki še :V \o niso dosegle resnične vrednosti blaga. Vsako leto so bile tako za naše lovce, če ; omislimo na skupnost, izgubljene og-
roinne vsote.
Ko se je ustanovila »Divja koža?, ki posluje po vzorcu velikih kožuhovinastih tržišč, so prekupci večinoma odpadli. »Divja koža: deluje v korist lovstva brez kakega posebnega lastnega dobička, le za kritje svojih režijskih stroškov si zaračuna mai odstotek od prodanega blaga, kar seveda prekupčevalcem ne more zadostovati, če hočejo od tega živeti.
Dolžnost slovenskih lovcev je, da oddajajo divje kože svoji organizaciji in ne prodajajo podeželskim prekupčevalcem, ker s tem škodujejo sebi in skupni stvari. Chn več blaga j:e zbranega na dražbi, tem večji kupci pridejo in inozemstvo, ki plačuje svetovnemu trgu odgovarjajoče cene.
— Konkurzi v novembru. Po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani so bili v novembru razglašeni v dravski banovini 4 konkurzi, vrh tega pa sta bili razglašeni 2 prisilni poravnavi; skupaj ie bilo torej 6 insolvenc nasproti 6 v oktobru in 13 v septembru. Za vso državo je društvo registriralo 36 konknrzov in 25 prisilnih poravnav, skupaj 61 insolvenc. nasproti 86 konkurzom v novembru pret. leta.
Po statistiki Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu pa smo imeli v novembru vsesa 3-5 konknrzov in 34 poravnalnih postopanj, vsega 67 insolvenc nasproti 85 konkurzom v novembru pret. leta. Od insolvenc odpade v novembru (prva številka konkurzi. druga pris. poravnave): na Srbijo in Črno goro 12 + 4 (lani 68), na Hrvatsko in Slavonijo 9 + 11 (6), na Slovenijo in Dalmacijo 4 + 4 (20), na Bosno in Hercegovino 6 + 1 (1) ">n na Vojvodino 2 -f- 14 (48). Od početka leta je bilo v vsej državi registriranih 578 konknrzov in 156 prisilnih poravnav, skupaj 731 insolvenc nasproti <J94 v istem razdobju pret. leta. Nazadovanje insolvenc je opažati skoro izključno v Srbi ii in Črni gori.
= U velja vije nje direktnih tarif s Češkoslovaško in .Madžarsko. V ponedeljek^ 1. t. ni. sta stopili v veljavo jugoslovensko-češko-slovaška direktna železniška tarifa kakor •udi jugoslovensko-madžarska direktna tarifa. Obe tarifi se lahko kupita pri glavni blagajni železniške direkcije.
Trgoviiisko-poiitiPui spor med Cesko-^ovaško in Madžarsko. Kakor znano je Če-šk"olovaška pred meseci odpovedala trgovinsko pogodbo 7. Madžarsko, da bi mogla uveljaviti višje agrarne zaščitne carine. Dne 15. t. m. bo zato prenehala veljati sedanja pogodba in če do tega dne ne bo prišlo do novega sporazuma, nastopi v trgovinskem prometu nierl obema državama brezpogod-beno stanje in obe državi bosta na uvoženo blago v medsebojnem prometu računali maksimalne carine. Gospodarski krogi v obeh državah so zaradi tega zelo v skrbeh. Ob priliki ženevske carinske konference je sicer prišlo med češkoslovaško in madžarsko delegacijo do pogajanj, ki pa niso do-vcdla do rezultatov. Kakor poročajo, se bodo ta pogajanja v kratkem nadaljevala v Pragi in je pričakovati, da bo še pravočasno odvrnjenn nevarnost carinsko vojne.
— Brezprlmemo nizko stanje obrestne mere v Švici. Čeprav je proti koncu leta
članarino od 20 na 40 Din.
kmet potrebno čtivo iz vseh delov svojega gospodarstva. Obseg lista naj bi bil najmanj dvakrat tako velik kakor dosedanji.
Naravno pa je, da bi »Kmetovalec« v tako povečani in ličnejši obliki sta! mnogo več nego doslej, vendarle mnogo manj nego stanejo drugi taki listi.
Na podlagi poročila ankete in predloga banske uprave je glavni odbor Kmetijske družbe v svoji seji dne 26. novembra t. t. določil družbeno članarina za leto 1931. na 40 dinarjev. Od tega zneska si smejo de-lovne podružnice od vsakega člana pridržati 5 Din, ostalih 35 Din pa morajo nakazati Kmetijski družbi v Ljubljani.
Pobiranje članarine po 40 Din se vrši, kakor doslej, po podružnicah, ali pa direktno potom družbe v Ljubljani. Seznami članov se bodo podružnicam v kratkem dopo-slali.
Tisti člani Kmetijske družbe, ki so istočasno člani drugih društev, ki bodo opustila svoj list, oziroma se priključila »Kmetovalcu«, plačujejo stalnim društvom le od njih določeni manjši članski prispevek.
Člani drugih društev, ki niso obenem član: Kmetijske družbe, poravnajo pri svojem društvu članarino in obenem tudi naročnino za ^Kmetovalca« v iznosu od 30 dinarjev. Ta društva morajo seveda naroč-' nmo za list pravočasno odposlati družbi, kajti »Kmetovalec« se začne pošiljati šele tedaj, ko je naročnina dospela družbi. Prej se nikomur ne pošilja lista in se tudi na naročila brez vplačane naročnine Kmetijska družba ne more ozirati.«
Prva povečana številka »Kmetovalca« bo izšla 15. januarja in bo poslana vsem članom iz 1. 1930., drugo številko pa dobijo samo oni člani, ki bodo dotlej plačali novo članarino.
običajno opažati lahno dviganje obrestne mere, je zadnje tedne na švicarskem de* narnem trgu nastopilo novo povečanje likvidnosti. Privatna diskontna obrestna mera je v zadnjem času za švicarske me= niče padla že na Vi, odstotka na teto. kar je najnižji privatni diskont, ki je bil ke* daj zabeležen v zgodovini švicarskega de* narstva. Tudi privatni diskont za možem* ske prvovrstne menice jj padei že na l=/a odstotka. Švicarska Narodna banka je lz* gubila že vsak kontakt z denarnim trgom, ker znaša napetost med oficijelnim dis* kontom (2.5 odst.) in privatnim diskon* tom že skoro poldrugi odstotek in je za« radi tega pričakovati, da bo banka znova znižala svoj diskont. K temu jo sili tudi okolnost, da je njen menični portfelj padel na izredno nizko stanje 23 milijonov frankov. Na drugi strani pa je za ogromno likvidnost denarnega trga značilno, da je pri švicarski Narodni banki brezobrestno naloženih (na žirovnih kontih) že 243 mt* lijonov frankov (2.5 milijarde Din).
= Gospodarska literatura. Kot prva številka »Reklamne knjižnice« ie v samozaložbi Reklamne šole -sLabor? (Zagreb VI) izšla aktualna knjižica »Boljše kupčije?« V tej živahno pisani knjižici se v poljudnih besedah pojasnjuje bistvo propagande in prikazuje moč pisane besede s stališča ori-dobivanja odjemalcev. Pisec biča komodnost in frazerstvo, ki stane denar in daje navodila. kako je treba postopati v vsakem prr-meru propagande in pridobivanja odjemalcev. V številnih primerih je pokazana razlika med napačnim in pravilnim ravnanjem. Knjiga podaja v celoti snubilno kampanjo s številnimi primeri snubilnih pisem (\Vei-bebriefe). Knjiga je pisana iz prakse za prakso in stane 30 Din franko. Naroča se pri založniku. Tisk in opremo knjige le oskrbela tukajšnja Delniška tiskarna. — Te dni je izšla 13. številka »Glasnika« Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki prinaša na 60 straneh velikega formata zanimive gospodarske razprave, poročila iz inozemskih tržišč in navodila izvoznikov itd.
= Gradba nove hidroelektrične centrale družbe »La Dalmatienne«. Po pogodbi z državo mora družba »La Daimaitenne« (naslednica »Sufida«) na Gubavici v bližini Splita zgraditi še eno hidroelektrično centralo Družba »La Dalmatienne« ie centralo pričela že graditi. Te dni bo prispel prvi transport materijaia za centralo, v teku enega meseca pa bo prispelo vsega SO vagonov materijala in strojev.
— Bodite oprezni pri nakupovanju tno-zemskih strojev! Naše kraje preplavljajo agenti inozemskih tvornic in ponujajo raz* ne stroje. Običajno podkrepujejo svoje ponudbe z zatrjevanjem, da se stroji, ka* koršne ponujajo, ne izdelujejo v naši dr* žavi, in da se torej morejo uvažati carine prosto tudi v primerih, v katerih bi mo« rali vedeti, da njihova trditev ni točna. Ljudje največkrat verjamejo, da bodo mo* gli dotični stroj rez brez nadaljnjega uvo* žiti came prosto in se odločijo za nakup. V zadnjem času se množe primeri, da na« ročniki inozemskih strojev še le ob do« spetju strojev na carinarnici zvedo, da se naročeni stroji sploh ne morejo uvažati brez plačila carine ali pa, cla morajo za carine prost uvoz še le prositi, če so za to sploh dani predpisani pogoji. S tem pri* hajajo naročniki inozemskih strojev naj* večkrat v veliko zadrego, ker jim carina poviša ceno tako. da jo ali ne zmorejo, ali pa je stroj tako drag. da ni več rentabilen. Spričo tega naj se interesenti inozemskih strojev, za katere reflektirajo na carinsko oprostitev, v vseh dvomljivih primerih še pred naročilom prepričajo, ali in v koliko so dani pogoji za carine prost uvoz do* tičnili strojev. Take informacije je dobiti pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Iraški dinar in abesinski tolar. Kraljevina Irak in kraljevina Abesinija se pripravljata, da uredita in stabilizirata domačo valuto. Priprave za valutno reformo v Iraku so končane in s 1. aprilom prihodnjega leta se ima v Mezopotamiji uvesti nova valutna edinica iraški zlati dinar, ki bo odgovarjal 1 angleškemu funtu. Novča-nični privilegij bo poverjen posebnemu valutnem odboru v Londonu, dokler Irak ne dobi lastne novčanične banke. — Abesinija ima sicer že 25 let novčanično banko, ki pa je v tujih rokah in ima sedež v Kairu. Nedavno je abesinska vlada kupila večino delnic te novčanične banke in hoče sedaj v zvezi s prenosom sedeža v Addis Abbebo urediti svojo lastno valuto. Doslej so bili v ob-
toku le tolarji Marije Terezije, ki so jih kovali še zadnja leta na Dunaju, in Meneliko-vi tolarji. Sedaj bo Abesinija kovala lastne tolarje in tudi zlate novce ter je naročila že tozadevne stroje.
= Delovanje češkoslovaškega hmeljske-ga sindikata. Pred meseci z državno finančno pomočjo ustanovljeni češkoslovaški hmeljski sindikat je tudi pri povečanih nakupih v zadnjih tednih obdržal dosedanje minimalne cene (za žateški hmelj najmanj 400 Kč, za ousteški 300 Kč). Za boljše kakovosti plačuje seveda višje cene. Dnevno nakupuje sedaj sindikat samo v žateškem okolišu okrog 500 starih stotov. Na podlagi pred dnevi zaključenih pogajanj se bo sindikat spremenil v družbo z omejeno zavezo = Zanimiv razvoj bolgarske trgovinske bilance. V prvih 3 četrtletjih ie bila po pravkar objavljenih podatkih bolgarska trgovinska bilanca aktivna za 1010 milijonov levov, dočim je bila v istem razdobju pret. leta pasivna za 1903 milijone levov. Na prvi pogled je ta razvoj zunanje trgovine Bolgarije prav zadovoljiv, če pa natančneje pregledamo številke, vidimo, da gre to zboljšanje le na račun znatnega nazadovanja uvoza, dočim se vrednost izvoza ni povečala. Uvoz je namreč padel od 6234 na 3311 milijonov ievov, torej na polovico. Težka agrarna in industrijska kriza je povzročila zastoj v investicijah, kar je imelo za posledico znatno skrčenje uvoza strojev, orodja in drugih produkcijskih sredstev. Izvoz se je sicer po količini znatno dvignil, po vrednosti pa je zaradi padca cen celo nazadoval od 4331 na 4325 milijonov levov.
-Oddaja del za zgradbo jezo,' v strugi reke Bistrice v Kamniku se bo vršila na licitaciji 15. decembra pri upravi smodniš« niče v Kamniku. (Pogoji, predračuni in načrt' so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI)
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. ni. ponudbe glede dobave 1300 kg peresnega jekla in 400 kg Siemens-Martinovega jekla, 'glede dobave 500 kg grafita hi 50 kg boraksa; splošni oddelek pa do 15. t. m. ponudbe glede dobave 18 inozemskih revij iz leta 1931. Direkcija državnega rudnika \ elenje sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 1 armature za svetiljke, do 15. t. m. pa glede dobave 1 univerzalnega brusilnega stroja, 100 m3 plohov. 1 kompresorjevega agregata, 50 kg vodnega stekla in 50 kg barvila »Antoxyd«. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave bodeče žice in podkev, 15 sodov masti za jamske vozičke in 18 komadov koles za zavoro. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov vrčov za vodo, " raznega električnega materijala, 300 komadov "konjskih podkev, 30 komadov krtač, vijakov z maticami, azbestnega materijala, usnjatih jermen in 1000 metrov okroglih vrvi.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave transportnih tra* kov. Direkcija državnih rudarskih podje* tij v Sarajevu sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave 30.000 kg kalcije* vega karbida. Dirckcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. decembra ponud* bc glede dobave 250 omotov krovne lepen* ke, 1000 kg krp za čiščenje, 1000 kg pisa* nega bombaža, 2000 kg katrana, 3000 kg bencina in 3000 kg tračnih žebljev. Tobač* na tovarna v Ljubljani sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave 400 kg slamnatih cevk za izdelavo ■ cigar. (Pred* metni o-glasi so na vpogled v pisarni Zbor' niče za TOI.) Vršile sc bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. decembra pri računsko*ekonomskem oddelku ministr« stva za zgradbe v Beogradu glede dobave železne pocinkane žice. 9. decembra glede dobave 3000 komadov denarnih vreč s kiju« čavnicami, 10. decembra t. 1. pa glede do» bave rezervnih delov za Hugesove aparate. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
BORZE
3. dcceinbra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni nromet slab. Le v devizi Dunaj je bilo nekaj več potrebe. Deviza Dunaj je popustila od 7.9672 na 7.9639, deviza Trst pa se je okrepila od 296.C5 na 296.44.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda danes okrepila in se je trgo* vala za aranžma in kaso po 426 in za de* cember po 424, 426 in 427. Od ostalih dr* žavnih papirjev je bil promet samo v 8 % Blairovem posojilu po 91.50 in v begluških obveznicah po 71. Med bančnimi delnica« mi so bili zaključki v Praštedioni po 930. v Unionu po 190, v Narodni po 8100 in v Zemaljski po 129; od industrijskih vred* not pa so se trgovale Vevče po 124, Dra« va po 235, Sečerana po 299, Našička po 1000 in Gutman po 135.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.77. Berlin 13.49, Bruselj 7.S804. Budimpešta 9.8915. Curih 1094.4—1097 1 (1095.9), Dunaj 794.89—797.S9 (796.39), London 274.72, Pariz 221.32—223.32 (222.32), Praga 167.39—168.19 (167.79), Trs! 295.44—297.44 (296.44), Ne\vyork 56.47.
Zagreb. Amsterdam 22.7650. Dunaj 794.89 .io 797.89, Berlin 13.47-50—13.5050, Bruselj 788.94. Budimpešta 987.65 -990.65, London
274 32_275.12, Milan 295.414—297.414, New-
vork ček 56.37-56.57. Pariz 221.32 -223.32, Praga 167.39—168.19. Curih 1094.40—1097.40.
Curili. Zagreb 9.1285. Pariz 20.29, London 25.00875, Nevvvork 516.25, Bruselj 27.0475, Madrid 58.-. Amsterdam 207.80, Dunaj 72.67. Sofija 3.74, Praga 15.3050, Varšava 57.85. Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0637.
Efekti
Liubljana. Sc/c Blair 91.5 bi.. 1% Blair 81.5 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 122 den.. Praštedioia 930 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den. Ruše 280-30» Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426 — 427, kasa 425 — 426. za december 426 — 427. investicijsko 85.5 - 86, 8% Blair 91 — 91.5. .7% Blair 81 — 81.25, 1% Drž. hipotek, banka 80.5 — 81.25. 6% besluške 71 — 72; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Jugo 77.5 — 77.75. Union 190 — 190.5, Narodna 8050 — 8125. Srpska 188 den., Zemaljska 128 — 129. Obrtna 36 — 37:. industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 1000 do
Leciderma - preparati
jjfSi^^^^^i Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar-JBS jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tka-^	nine. živčevja in krvnih žil.
LECIDERMA - KREMA (za dan in za noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO So na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva za nego obraza in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114.	393
jgfJm 4Wmm
1020, Gutmann 135 — 137, Slaveks 50 — 55, Slavonija 200 den.. Drava 235 - 236 sečerana 300 - 304, Vevče 124 - 12o Dubro-vačka 390 bi.. Jadranska 590 bi.. Trbovlje 372 - 374.
Blagovssa tržišča
LKS
+ Ljubljanska borza. (3. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Nudi se 10 vagonov orehovega Fesa (okroglega, do 75 cm debeline, od 1.50 m dolžine navzgor).
ca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilop-emh
ŽITO
+ Ljubljanska borza. (3. t. m.). — Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni); pšeni: ca: baška, 80/81 kg po 200—202.5; srbo-branska. 80 kg in gornjebaška, 79/SO kg po 197.5—200; baška. 79 kg po 185—187.5, ba-ranjska. 79 80 kg po 182—185; ječmen: ozimni, 65'66 kg po 155—157.5: koruza: baška. stara po 147.5—150; baška, nova, umetno sušena po 132.5—135: pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5—125; oves: baranjski po 182.5—185: moka: »Og< po 340-345.
+ Novosadska blagovna borza. (3. t. m.). Tendenca prijazna; promet: 16 vag. pšenice, 45 vag. koruze, 7 vag. moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 130—132.50; gornjebaška. 79/80 kg 135 do 137.5; banaška. Tisa, šlep 141—143; gornjebanaška. 79 80 132.5 — 135; sremska, 78 kg 127.5 — 130. Oves: baški. sremski 135 do 140 Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg
102.5_105. Koruza: baška. stara 92.50—95;
baška, sremska. nova 77.50—80; za decem-ber-januar 80—82.50; sremska, umetno sušena 87.50—92.50; sremska, umetno sušena, ladja Dunav 90 — 92 5. Moka: baška sugt in	235 — 245; >2« 205 — 215; »5t
175 - 185: «-6: 150 - 155: »7« 105 — 110: ?8 77.5—82.5. Fižol: baški. sremski beli 240—260.
+ Budiinpeštanska terminska borza. (3.
t. m.). Tendenca prijazna; promet srednji. Pšenica: za marc 15.77—15.78, za maj 15.64 do 15.65; rž: za marc 9.66—9.68; koruza: za maj 12.72—12.73. tranzitna za maj 10.50 do 10.51.
ŽIVINA
+ Živinski seiem v Ljubljani, (3. t. m.). Na današnji živinski sejem ie bilo prignanih 209 konj. 119 volov, 76 krav, 25 telet in 263 prašičkov za rejo: prodanih pa je bilo 33 konj. 22 volov, 27 krav. 16 telet in 150 prašičkov. Kupčija je bila srednja in so cene ostale nespremenjene kakor so bile na zadnji sejem. Za kg žive teže notirajo: voli I. 9 Din, II. 8 Din. III. 7 Din, krave debele 4.50—6.50 Din. krave klobasarice 3—3.50 Din, teleta 10—12.50 Din: prašički za rejo so se prodajali po 160 —300 Din komad.
Še o zgodovini slovenskega smučarstva
K članku, ki ga je »Jutro« priobčilo pre* teklo nedeljo o razvoju smučarstva kot ne* česa pristno narodnega, slovenskega, bi bi* lo morda zanimivo pripomniti še nekaj dej* stev, ki že podano sivko razvoja še izpo* polnijo.
Prvo. ka' je vredno omembe, dasi prav za prav z razvojem samim ni v nobeni zve* zi, je izredno živi interes inozemstva za po* jav našega slovenskega smučarstva, kar daje vsej stvari večji pomen kot ji ga m>i sami pripisujemo in smo baš na važnost tega dejstva, dasi nam je bilo znano, opo* zorjeni šele od inozemcev. Dokaz za inte* res tujine za naše bloško smučarstvo nam nudš vsa. predvsem nemška smučarska li* teratura. ki v zgodovinskih virih za smu* čarstvo vedno in vedno citira našega Val* vasorja z njegovim opisom kmečkega smu* čanja na Blokah. — Se večji renome pa si bomo pridobili v tem pogledu z dejstvom, da se edini smučarski muzej na svetu, nam* reč v Oslu živo trudi za to, da bi za svojo muzejsko zbirko pridobil tudi smuči naših ljudi z vsem, kar spada zraven.
In zdaj par pripomb k nedeljskemu član* ku! Pravilno je bila v njem poudarjena dokazna moč zgodovinskih virov, predvsem Valvasorja za trditev, da lahko mirno tr* diimo, ko govorimo o smučarstvu na Blo* kah in na Pohorju, da je to nekaj res na* šega in ne prinešenega od bogvekod. To dbkazuje tudi dejstvo, da ni v srednji Ev* ropi najti nobene sledi, ki bi tvorila kakšno zvezo med skandinavskim in našim smučar* stvom. Oba ta dokaza sta dovolj močna, da to trditev vzdržita. vendar je važno omeniti še nekaj, v čemer to dokazovanje najde svojo tretjo oporo: našo terminolo* gijo!
Razen Norvežanov so namreč Slovani edini, ki imajo za norveške »ski« _ svoje lastne narodne izraze. Rusi so smučarstvo v severnih pokrajinah poznali in smučke nazvali »lvže«; njihov izraz so prevzeli tu* dli Čehi, dočim rabijo Poljaki izraz »nar* cie«. No in potem pač še mi s svojimi smučmi, ki so star, pristno slovenski izraz: ta izraz ne bi bil mogel nastati, ako tudi stvar sama, torej smuči, ne bi bila doma* čega izvora.
Nedeljski članek je le na kratko omenil poleg bloškega še smučanje na Pohorju, ki ie tudi mnogo starejše kot športno smu* čarstvo in velja torej, kar se razvoja m narodnega značaja tiče. zanj vse to, kar je bilo omenjeno pri Blokah.
Poleg smučanja na Pohorju se med na* rodom smučanje goji tudi na Kozjaku. Na Kozjaku se je, kakor vse kaže, smučarstvo uvedlo in razvilo šele pod vplivom zim* skih športnikov*smučarjev ki so prihajali smučat na kohanske grebene ..., domače '.judstvo ie nato praktične smuči pričelo uporabljati v prometne svrhe in jih je, kar je poudariti, tudr samo izdelovalo. Tc do* mače smuči so pa le kratke deske, ki se re*
gulirajo z vrvico na kljunu. (Torej podob* no »furanju« na Blokah.)
Drugače je na Pohorju. Kozjak je do vt* hov naseljen, dočim pohorske vrhove oživ* ljajo le drvarji in sedaj izletniki. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so pohorski dr* v ar j i "rabili že od davnine smuči kot uspeš* no prometno sredstvo na težkem terenu. Po svoji izdelavi so pohorske smuči enake onim s Kozjaka — znak, da so na Kozjaku raje privzeli izde'avo od svojih pohorskih sosedov, kakor od nezanesljivih tujcev in »gospode« Te smuči pa karejo vidno raz* liko od onih na Blokah, tako da bi bilo precej težko govoriti o zvezi pohorskega z bloškim smučarstvom in bi veliko bolj dr* žala trditev, da je tudi pohorsko smučan stvo zraslo iz sebe. Da tudi tu sem ni bilo prinešeno iz tujine, je ponosno slovensko imenovanje smuči v sicer žc germanizira* nem ozemlju
Podobno kakor na Pohorju in Kozjaku je bilo smučarstvo močno razvito na ozem* I ju Plešivca in Pece. le da je tam vsled in* dustrializaciie ozemlja skoro docela izgfni* lo. Vsekakor pa bo z valom športnega smučarstva dobilo nove sile in upajmo, v kratkem zopet doseglo nekdanje stanje.
Smučarstvo predstavlja torej v pravem pomenu besede del naše narodne zgodovi* ne in zato pač ne bo odveč poziv, naj bi se naši zgodovinarji potrudili najti novih virov in nam pedali celotno sliko s'oven* skega smučarstva v preteklosti.
ORIGINALNE FINSKE SMUČI
kakor tudi Hickflrv, jesen in 3-kaeija, turne, dirkalne in skakalne palice, vez.i in vso ostalo ofiremo razpošilja najceneje Ivan Savnik, Kranj št. 91 Specialni! smučarski cenik na zahtevo za-stonj! 16078
AH bo letošnja zima sledila lanski?
Kdo bi naštel vse one, ki si to vpraša* nje dan za dnem ponavljajo. November nas je ukanil: namesto vedno mrzlejših dni s snegom — postaja vedno topleje. V začetku meseca je sicer kazalo, da bo le* tos zima ubrala normalno pot, pa je baš narobe. Zato je popolnoma lahko razumeti razočaranje vseh onih smučrjev, ki so si z navdušenjem pripravili vse, da bi mogli čimprej smučati — pa snega ni. Stvar je resna v toliko, ker v neki meri lahko zmanjša navdušnje in veselje, če postane športnik vse preveč odvisen od vremenskih potegavščin in muh. Efektivna škoda pa ie podana že v tem, da so bile za te dni na* povedane na več krajih prireditve, pa so morale odpasti. Saj snega niti na gorah :n po višinah ni, ker je vsega raztajalo južno vreme zadnjih dni.
Morda je pa baš v tem sedanjem vreme* nu pričakovati bližnjega snega. Naj sever le malo močno potegne, pa bo iz vlažnega ozračja prišlo mnogo snega Vsekakor ni še nobene resne bojazni, da bi morda sneg izostal, ker smo prav za prav še vedno v jeseni. Za zimski šport bi bila naravnost nesreča, ako b; sneg tudi letos izostal, po* sebno ker bi mora'i letošnjo zimo že dru* grč odpovedati mednarodne prireditve na Bledu. Zaenkrat je pač škoda, da morajo tc dni smučarji ostati dorna, namesto da bi
šli kam smučat in tekmovat. ♦
I «
*
% *
•HvstrijsRi svetovni lis*
fleue
ffreie (pre^e j
♦ ♦
: : : :
: ♦
» ♦
t
t ♦
: ♦
(tU i en
»Neue Freie Presse« je list, ki neodvisno in objektivno, po resnici in temeljito obravnava vsa vprašanja vseh dežel. — »Neue Freie Presse«, ustanovljena 1864. izmed najstarejših velikih listov v nemškem jeziku, je svetovni list Avstrije. — »Neue Freie Presse« more kakor komaj še kakšen drug list na celini enakomerno zadostiti potrebam svojih bralcev na političnem, ekonomskem, literarnem in umetniškem torišču. Ima ob-sežno množico prominentnih domačih in' inostranskih sotrudnikov. Zastopa stališče miru, sporazuma med narodi in napredka.
»Neue Freie Presse« ima v svojih političnih člankih, feljto-n i h, v svojem ekonomistu, v svojih prilogah specialiteto, kakršne na tej duhovni višini kakor priznano nima noben drug časopis. Naročnina »Neue Freie Presse« za Jugoslavijo: Mesečno z enakratno pošiljatvijo po pošti na dan . . Din 100.— Mesečno z dvakratno pošiljatvijo po pošti na dan . . Din 105.— Račun poštne hranilnice: Ljubljana: 20202 Dunaj: 26020 V petek 5 .decembra 1930 izide na široko zasnovana gospodarska posebna priloga
* ♦
■
,rH*ct£jet>ina flugo&Cavifa"
Z mnogimi doneski prvih gospodarskih politikov obeh držav. Splošen pregled črez povojno delo snovanja Jugoslavije in vodnik po jugoslovanski zemlji.
Čez 100 strani obsega, posebna oprema, navadna cena.
Dobiva se po vseh prodajališčih in pri Mednarodni prometni, časopisni in oglasni pisarni d d. v Beogradu, Zagrebu, Subotici in Splitu.	$
♦♦»♦♦»♦♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦t*
Tljenja in sveta
Odkritje kemične sestave čaja
Japonka Mičijo Cužimura je nedavno dognala kemično sestavo čaja. Slika nam kaže učenjakinjo v laboratoriju kemičnega instituta v Tokiju.
»Apostoli pred sodnikom Pilatom«
Bavarska občina Oberammergau je znana po vsem svetu zavoljo svoji tradicionalnih pasijanskih iger, ki privabljajo na tisoče tujcev in so velika postavka v bavarskem tujskem prometu. Domačini, ki igrajo posamezne svetopisemske osebnosti, so obenem posestniki tamošnjih hotelov in gostilen. Kakor pa je podoba, se je igralcev malo Prijel Kristusov nauk, tako da je sam predstivitelj Krista Lang in 12 apostolov toženih pri sodišču zavoljo vnebo vpijočega greha: odtrgovanja in zadrževanja zaslužka delavcem. Osob-je teh igralcev pobožnih vlog je vložilo 140 tožb in tako bodo morali ober-ammergavski »Krist in apostoli pred tamošnjega sodnika »Poncija Pilata«. »Apostoli« in celo sam igralec Krista so namreč svojim gostom hoteli zaračunavati odstotke, ki gredo po zakonu za napitnino strežniškemu osob-ju. Po končanih igrah pa so nosilci pobožnih vlog kar pozabili, da je treba te odstotke odšteti natakarjem in sobaricam. Nekoliko »apostolov« je bilo že obsojenih, da morajo osobju izplačati zasluženi denar. Med obsojenci je tudi g. Lang, posestnik hotela, ki že dolgo let predstavlja pri Pasijonskih igrah odrešenika sveta. Izplačati je moral nameščencem znatno svoto zaslužka, zato pa Jim je razjarjen odpovedal službo. Ta postopek je še bolj razburil nameščence, ki so že itak jezni na imo-vite »Rimljane, Žide, apostole in farizeje«. Kakor se zdi, bo med nosilci pobožnih vlog le največ farizejev, ki na odru govore eno, v življenju pa počenjajo drugo, kljub svojim svetopi semskim dolgim lasem in pobožnim obrazom. Oberammergavcem so pasi-jonske igre pač samo dobra molzna kravica, Kristov nauk Pa se jih je prijel le malo.
Misli kot lepotilo
V Parizu so otvorili kot najnovejše »psihologični lepotni salon«. Vodja tega podjetja je izjavil, da lepega obraza ne napravita niti krema niti puder, tem več da je prvi pogoj zanj lepa misel v možganih, ki edina ustvarja pravilne poteze Zato se bodo klienti tega salo-
na pod vodstvom strokovnjakov na du-šeslovnem polju urili v lepih mislih. Malo dolg bo po vsej priliki ta proces in menda tudi primerno — drag.
IS IE 61 JI
Izvleček iz programov
Četrtek, 4. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče, — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, pioa^.j, borza. — 17.30: Otroška ura — 18: Plošče, — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Prenos koncerta »Sloge*. — 21: Koncert pevskega k.. Matice. — 21.30: Koncert radio - orkestra. — 22.15: Haway - jazz. — 22: Napoved časa in poročila.
Petek, 5. decembra.
LJUBLJANA, 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 12.45: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radiio - orkestra. — 18.30: Vremenoslovie. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Miklavžev večer. — 21: Koncert radio-orkestra (Otroška glasba.) — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - orkestra. — 17.30: Narodni napevi. — 20.30: Večerni koncert. — 21.30: Koncert radio -orkestra. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.20: Zabaven program. — 20.30: Dramski večer. — 21: Orkestralen koncert — 22.20: Moderna glasba iz Bratislave. — BRNO 16.30: Komorna glasba iz Prage. — 19.20: Prenos programa iz Prage. — 22.20: Moderna glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.25: Koncert orkestra. — 19.35: Zabaven večer. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 1S.30: Večerni koncert. — 21: Orkestralen koncert — Malo igrane uverture. — LAN-GENBERG 17.15: Večerni koncert — 19.15: Miklavžev večer. — 20: Lahka godba orkestra — MUEHLACKER 16: Orkestralen koncert — 19.30: Gledališki večer. — 20: Božični koncert — 23.15: Lahka godba orkestra. — BUDIMPEŠTA 17 30: Ciganska godba. — 19.30: Prenos ODere iz gledališča. — Godba za ples. —
Miklavž naj prliisss
Radio!
Plačila tudi na male obroke!
RACIO LJUBLJA
Ljubljana,	Maribor,
Miklošičeva c. 5*	Aleksandrova c. 44*
Najlepše Miklavževo darilo je gotovo
dober radijski aparat. Naši aparati so izborni, a zelo poceni!
Nudimo Vam:
Enoelektronski aparat, kompleten Bln Troelektronski aparat, kompleten
Din l.OSO
Štirielektronski aparat, kompleten
J>£H s.
Vsi aparati so kompletni, t. j. z elektronkami, vsemi baterijami, finim angleškim zvočnikom, antenskim materijalom i. t. d.
Svetujte Miklavžu, naj vpraša tudi po novih »Radione« aparatih za izmenični tok!
Korist belih misi
Ssdsta	nroti ruskim intelektualcem
Moskovsko sodišče, pred katerim se zagovarjajo člani »industrijske stranke«, obdol-ženi sabotaže sovjetskega državnega gospodarstva. V vogalu levo: Ing. Ramzm, vodja gibanja, ki mu obtožnica pripisuje značaj zarote.
Milijoni za naslov »cesar-skega čarovnika«
Bivši voditelj znane'teroristične organizacije »Ku-Kluks-Klana«, razširjene osobito po južnih delili Zedinjenih držav, major William Simmons je ustanovil novo tajno organizacijo pod imenom »Bela četa«. Organizacija ima namen skrbeti za nadvlado belega plemena v Ameriki. Major Simmons je kot vodja »Ku-Kluks-Klaria« nosil naslov »cesarskega čarovnika«. L. 1924. je izstopil iz organizacije ter odstopil svoje mesto, združeno z znatnimi dohodki, zobozdravniku Evansu, ki je plačal za to dostojanstvo več ko 6 milijonov dinarjev Moža sta se dogovorila, da Simmons ne sme ustanoviti konkurenčne družbe Slednji pa je svojo obvezo prelomil in osnoval slično družbo, češ, da Ku-Kluks Klan pocl Evvansoviu! vodstvom ni vršil svoje vzvišene naloge. »Bela četa«, nova tajna organizacija Simmonsova, je razširila svoje članstvo tudi na katoličane in žide, ki v »Ku-Kluks-Klan« niso imeli pristopa in so jih smatrali za sovražnike Amerike. Praktični major ve, da so židje zelo bogati in da bi silno radi pristopili v organizacijo, ki bi jim potrdila njih 100-odstotno ameri-eanstvo. »Bela četa« ima zelo pestro uniformo v ameriških barvah: rdeče čevlje, modre nogavice do kolen, dolg bel plašč in moder klobuk Vsak član mora priseči na pravila in na program društva. Simmons je svojo organizacijo že zelo razširil in ni dvoma, da jo bo lahko zopet s pridom prodal kakemu bedaku, ki se mu bo zahotelo generalskega mesta nad tako pestro bratovščino.
Satadl
®»
§man?&anfa oh
vse oVačiln* potrebščine za Miklavža in Božič po lastnih cenah.
Drasato Setawah. Lfiifelfaraa
Izobraženi brivci
Pod tem naslovom smo omenili v naši nedeljski številki poziv chicaških brivcev zgodovinarjem, naj odkrijejo skrivnost izdelovanja britev iz kremena Take britve so imeli stari Rimljani, ki niso poznali našega jekla, pa so jim kremenaste britve izvrstno služile. K temu predmetu nam poroča g. prof Koštial, da so Rimljani pač po-
znali jeklo, ker ga omenjajo Vergilij, Plivij, Lukan in Propercij Kljub temu bo bržčas le res, da Rimljani niso poznali našega jekla, kakor trdijo izobraženi chicaški brivci Glede brusa-čev, ki jih stari vek tudi ni poznal po trditvi chicaških brivskih mojstrov, se stvar ne da ugotoviti, pač pa so imeli Rimljani že bruse in osle, o čemer pričajo neka mesta iz Cezarja in Livija. G.* prof. Koštial nam nadalje javlja, da so imeli staroveški brivci svoje britve v tokih, kar bi bilo nepotrebno, ako bi bile iz kremena. Sotrudnik, ki nam je poslal notico o tej stvari, nas zagotavlja. da je videl v muzeju v Fi renči več kremenastih britev iz rimskih časov, ki so dobro ohranjene.
Konec polkovnik godb
Polkovne godbe so v modernih časih skoro izgubile svoj nekdanji pomen. Novodobno vojevanje ni več tako idilično, da bi godba spremljala svoj polk na bojišče, postavila se mu ra stran in mu med bojem igrala navdušujoče koračnice. Največ, kar godba še lahko stori, je, da spremi na kolodvor odhajajočo vojsko in se tam od nje poslovi, nakar mora brž zopet domov, da zagode še naslednjemu transportu. V Ameriki pa so že napravili uspele poskuse z ojačevalci na avtomobilih, ki spremljajo vojsko na pohodu in ji spotoma igrajo bodrilne koračnice. V avtomobilu bi bil samo en človek, ki bi stregel gramofonu, čigar komade bi ojačevalec pošiljal v svet. Praktični Američani so že preizkusili to novost in bodo ta način v toliko izpopolnili, da bo na oddajni postaji igrala samo ena godba. na avtomobilih, ki bodo spremljali vojake na pohodu, pa bo to glasbo sprejemal aparat ter jo oddajal bodro korakajočim vojakom. Ta proza-jični način bo zrušil zadnje ostanke vojaške romantike, kar je gotovo žalostno, dokler se svet tega ne bo privadil.
Nepričakovan izid preiskave
Na cesti proti Hardingionu ua Angleškem so našli izogljenelo moško truplo. Da bi ugotovili njegovo istovetnost, je policija izdala poziv, naj se ji prijavijo vse žene v tem okrožju, ki so jim v zadnjih časib 'zginili možje. Umorjenca na ta poziv sicer ni identificirala, pač pa se je izkazalo, da je v okrožju kakšnih SOO žen. ki so jih možje pustili na cedilu. Nežni spol okoli Hardingtona mora biti precei hude sorte . . .
Pomembna iznajdba za nesreče v vodi
Američan Youngreen je iznarel obleko, ki uspešno nadomešča rešilni pas. Obleka se v času opasnosti s par gibi potegne preko telesa. Noge so obtežene s svinčenimi ploščami, ki spravijo telo v vodi v pokonSno lego. Poskusi z novo iznajdbo so se izvrstno
obnesli.
Ta vrsta drobnih živalic je bila doslej uporabljana le pri onih ljudeh, ki z zelenimi in rdečimi listki prerokujejo bodočnost svojim bližnjim, ali pa pri onih obupnih pivcih, ki so uživanje krepkih pijač gnali tako daleč, da so začeli videti bele miši. Izkazalo pa se je, da so te ljubke rdečeoke živalice zelo koristne tudi na podmornicah. Angleške podmornice, ki so urejene na pogon z gazolinom, imajo redno par kletk z belimi miškami, ki jim vsa posadka streže z veliko pozornostjo in ljubeznijo. Živalice niso nekake nosilke sreče, marveč je doka/ano, da Imajo zelo orter voh ter so nemirne, ako se pokaže, da stroji puščajo plin, ki je neizogibno smrtonosen. Gazolin namreč že zaduši moštvo, preden ga je opaziti. Be e miši opozarjajo s prodirnim cviljenjem vsako najmanjše uhajanje plina in so že cesto preprečile večje katastrofe. Kadar pa cvili.io miške, mora podmornica brž na površje, da zajame svežega zraka in da nevarni gazolin odids na prosto. Tehnika doslej še ni odkrila aparata. ki bi bil tako občutljiv, kakor so miške, zato za sedaj zadostujejo s" ari-la reh drobnih živalic in posadka ve, da se ji bliža nevarnost.
Amanulah postane zopet kralj?
Iz Bombaya poročajo, da se je zgla-silo 15 uglednih mož, vodij afganskih rodov, pri kralju Nadir-Kann in ga pozvali, naj se odreče prestolu v prid pobeglemu kralju Amanulahu, da se prepreči prelivanje krvi. Kaj ie odgovoril Nadir-Kan, ni znano, oržkone pa bo prej tekla kri, nego da bi se prestolu odrekel.
,Bolje je
bolezen preprečiti kot pa zdraviti". Resnica, ki je tudi Tebi znana. Spoznaš skoraj vedno prve znake prehlada. Pazi na to:
vzemi takoj ASPIRIN-tablete, ki pomagajo Tvojemu telesu v obrambnem boju proti povzročiteljem bolezni. Misli vedno na to: Pravočasno je treba vzeti
Aspirin«
tablete.
Pazi pa na to; vsak zavoj (n vsaka tableta nosi Bayer-jev križ.
Petnajst let je spal
Na vseučiliški kliniki v Leningradu se je dogodila nedavno nenavadna senzacija. Iz dolgoletnega spanja se je prebudil vojak Mihajl Lukjanov, gardnega grenadirskega polka, ki je bil 1. 1915 ranjen v glavo na nemški fronti in je od tedaj spal vse do letos. Ko mu je bilo 24 let, je bil ranje ter je po operaciji v bolnici zapadel v letargično spanje. Prišla je prva revolucija in Lukjanov jo je prespal; tudi ob oktobrski revoluciji se ni zbudil. V kliniki so ga držali vsa ta leta kot zanimivo redkost ter ga opazovali in umetno hranili. Pretekli teden se je zače' stegovati in dajati od sebe vse znake, da se bo prebudil Zdravniki so ugotovili, da je popolnoma zdrav in so mu po treh dneh, ko je bil že prebujen, dovolili, da je vstal s postelje Niso mu pa povedali, koliko časa je spal in Lukjanov je imel do jem, da se je zbudil po normalnem spanju. Čudil se je, da so ga prenesli v drugo bolnico, ter spraševal po svojih tovariših. Ko pa je hotel vedeti, kak šen je položaj na fronti, so mu z veliko težavo dopovedali, kaj se je zgodilo med njegovim spanjem Rekli so mu. da je star zdaj 39 let in vojak je obžaloval, da je zamudil toliko let svojega življenja, ki bi jih bil lahko vžival Mož ni vedel, da je prespal najnesreč-nejša leta Po uradnem naročilu so ga nato z avtomobilom prepeljavali po Leningradu, da vidijo, kakšen dojem bo nanj napravilo mesto Lukianov je bil močno razočaran in je dejal, da je bil Petrograd daleko lepši nego je Lenin grad Dalje ga niso spraševali, boječ se, da ne bi mož razkladal svojih pred prevratnih nazorov in bi se zanj začela zanimati državna politična uprava. Pre,-bujenec je močno nezadovoljen s sta njem stvari v Rusiii in pravi, da mu je nepomljivo. kako se je mogel svet tako strahovito zanemariti in zakaj po licija trpi tako zanikrnost
Naročajte
»Našo dobo"'
Zane Grey
Blo zadnjega moža
Roman
Stari John Sprague je zmaja! s sivo glavo in se nasmejal Elleni, kakor da mu že spomin na ta dogodek ogreva srce.
»Kdo je bil to — čujte?« je z negotovim glasom vprašala Elien. »Nemara vi?«
»Jaz? Ho. jaz se nisem utegni! oglasiti. Tisti dečko je bil hiter kakor mačka in njegove besede so bile kakor bliski.«
»Kdo?« je nadaljevala.
»Nu, nihče drugi kakor tujec, ki je nedavno prišel v ta kraj — in mimo tega lsbel po rodu. Jean lsbel.«
Elien je rahlo vzkriknila.
»V beznici, polni ljudi, ki so bili vsi na strani ovčarjev — skoro sami Jorthovci — je ta Jean lsbel maščeval žalitev, prizadejano Jorthovi Elien.«
»Ne!« je vzkliknila Elien. Strašno čuvsivo ji je prešinilo srce.
»Ho, prav gotovo,« je odvrnil starec, »in nič vam ne bo škodilo, xe slišite vso zgodbo.«
V. POGLAVJE
Stari John Sprague je z vidno vnemo pričel svojo povest.
»Skoraj dva dni sem se naslanjal v Greavesovi prodajalni in slišal nič koliko stvari. Marsikaj so bile babje čenče, a vendar sem prilično dognal, po čem diši v Grass Valley. Včeraj zjutraj sem na Greavesovem dvorišču naložil svoja dva mezga in stopil časih še
po kako reč v prodajalno. Ko sem prišel zadnjikrat noter, sem zagledal med gosti tujega fanta. Lase je imel črne kakor moji mezgi, obraz teman, oči ostre — človek bi mislil, da je Indijanec. Pri sebi je imel puško — eno tistih novih štiri in štiridesetk — in neko v papir zavito stvar, ki je očividno zelo pazil nanjo. Za pasom mu je tiščal nož, kakršne sem videval v sedemnastih letih pri ogleduhih na indijski meji. To se mi je zdelo smešno in prav tako tudi ostalim ljudem v beznici. Vsi smo opazili velikega šesteraka, ki ga je nosil po texanskem načinu. Ho. niti slutil nisem, da je ta dečko lsbel, dokler nisem slišal Greavesa. ko je izrekel njegovo ime.
,lsbel', je rekel Greaves. .sodim, da vaš denar ni pravi. Ničesar vam ne morem prodati zanj.'
.Da ni prvi:' je rekel mladi fant in vrgel na mizo nekaj zlatih dvajsetakov, da so zapeli kakor zvočki. .Zakaj pa ne? Mar tukaj ni prodajalna? Prepon potrebujem.'
Greaves se je tisto jutro še posebno kislo držal. Dva dni sem ga bil opazoval. Malo spanja je imel; moja postelja je stala tik za prodajalno in vso noč so prihajali možje in govorili z njim po cele ure. Istorija mu očividno ni ugajala; mislim, da ga je pogled na mladega Isbeia nekolikanj bodel v oči. Nič več se ni zbrknil za Tsbela. prav kakor da ga ni slišal, ko je zahteva! prepone.
Ostal sem v prodalajni. Veliko fantov je bilo tam. ki sem jih bi! že prej videl, med njimi nekaj takih, ki sem jih poznal. Lahko si misliš, da so kvartali in popivali. Kmalu sem opazil, da ozračje ni kaisi ugodno za Jeana Isbeia. Tudi on je to takoj uganil,, a odšel ni, kaj še! Veste, prav za prav mi je bil fant po godu. In opazoval sem ga, kolikor sem le mogel, ne da bi zbudi! njegovo pozornost. Sodim, da so delali tako tudi drugi. Ie izdal se ni nihče. In tako mi je prišlo na um. da so vsa drhal najbrže ovčarji ali vsaj njihovi za-
vezniki. Prejšnji dan sem bil slišal o tem Isbelu nič koliko čenč, zakaj je prišel v Grass Valley in kakšen vražji človek je. In ko sem ga videl, sem moral priznati, da je podoben svojemu slovesu.
Ho, nič dolgo ni trajalo, pa sta prišla v prodajalno dva dedca, ki sem ju oba poznal. Tudi vi ju poznate. Bogu bodi potoženo. Zakaj zdaj pridejo stvari, ki vas bodo iznenadile. Prvi izmed dvojice je bil namreč Lorenzo, mehikanski prednjak vašega očeta, drugi pa Simm Bruce. Bruce ni bil pijan, a očividno je bil pomočil nos v rdečo žganjico. Ko je zagledal Isbeia — vrag naj me vzame, če se ni našopiril kakor prismojen star puran.
,Greaves', pravi, ,če je tale dedec Jean lsbel. tedaj me kar nič ne skomina po družbi, ki jo zbiraš v svoji trgovini.' Tako govoreč je seveda s prstom pokazal na Isbeia. Greaves ga suho in kislo pogleda in pihne kakor hudoben maček: ,Ho, Simm. pri vsej tej stvari so nas prebito malo vprašali za dovoljenje. To je Jean lsbel, kako ne bi bil? Nemara ga ti lahko poučiš, da njegova družba in njegov denar v tem kraju nista dobro došla!'
Jean lsbel je sedel na prodajalni mizi in poslušal vso reč. a rekel ni niti besedice. Po načinu, kako je gleda! Brucea. sem uganil, da utegnemu vsak trenutek doživeti presenečenje.
Bruce si je privoščil krepak požirek žganja: nato je zakolovra-til k Isbelu.
»Ali ste Jean lsbel, sin starega Gassa Isbeia?« vpraša Bruce Ln si popravi pas.
»Da, gospod, prav ste me .spoznali,« mu lsbel prijazno in vljudno odgovori.
»Moje ime je Bruce. Ovčar sem v tem kraju in udeležen pri podjetju polkovnika Jortha.«
,TRETORN' galoše In snežne čevlje
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TRE TORN«, kajti ti 50 najboljši.
I.
Nove knjige otrokom
za Miklavža in
naročite takoj.
Izšlo je osem čudovito lepih knjižic, polnih samih ilustriranih pripovedk o dobrih škrateljčkih, svetlolasih vilah, okrutnih copernicah morskih nošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, princesah, nesrečnih živalih itd.
Vilinske gosli
(priredil Iv. Albreht)
O srečnem kroiaču
(priredil Iv. Albreht)
Čarobni studenec
(priredil Alojzij Gradnik)
Mihec in princ Lenuhar
(Priredil Pavel Karlin)
Koko in druge živalske zgodbe
(Priredil Alojzij Gradnik)
Božične tsriuovedke
(Priredil Pavel Karlin)
Dolgouhi Jernefček
(Priredil Pavel Karlin)
Princesa v pomaranči
(Priredil dr. Stanko škerlj)
sc imenujejo knjižice, odete v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajočimi
slikami.
Knjižice so zelo poceni.
Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa
Din 17.50.
Vseh osem velja vezanih s poštnino vred le 100 Din.
Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun št. 11.926.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
šelenburgova ulica 3.
Snežili čevlji
in
galoši
znamke
16054
so svetovnoznano naj boljši
Dobe se v trgovini
A. /JBEKV. Ljubljana
Za deč
so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar je izšla povest
Old Surehand
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta
najzanimivejše darilo za Miklavža ali Božič.
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI,
Šelenburgova ulica 3.	85

Vsa surovina
se pred izdelavo obli-ža kemično analizira
Uspeh v 4 dneh.
MELEM (obližt
LAZIMO
»Smrt žuljem« (kurjim očesom) £
odstrani kurja očesa, bradavice, otr-w delo kožo. Zanesljivo delovanje brez oolečin. Ne ovira hoje. Dobi se povsod
LAMICO, DROGERIJA, BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14.
10 GRANDS PRJX
Dobiva se v vseh boljših specijalnih
trgovinah.
1609?
*?feGENTOL"
Dvokotesa. motorji, šivalni rtroff.
otroSM to Igraftnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	•
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovšba cesta St. 4.
o usoA
Največja odpravna tvrdka glasbil v Jugoslaviji
Meinel & Herold
tvornica glasbil, gramofonov in harmonik
prod. podružnica
MARIBOR št. 101
daje Vam lepo doma
TEMELJIT POUK
v igranju kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj naš veliki	38o
BREZPLAČNI KATALOG,
ki Vam da vsa pojasnila.
Zahvala
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin
Marije Pehani roj. Gorišek
in sočustvovali z nami za časa njene težke bolezni in ob njeni prerani smrti.
Zlasti se zahvaljujemo čast. duhovSčini, pevcem za ginljive žalostinke, prostovoljnemu gasilnemu društvu in vsem onim, ki so nam izrazili ustno ali pismeno sožal je, kakor tudi onim, ki so poklonili blagopokojni cvetje.
Žužemberk, dne 3. decembra 1930.
Žalujoče obitelji: PEHANI, CARLI in TORKAR
17064
miUavseva tn 3£o%tcna
da
rt ia
moderne kožuhovine damskih plaščev
>k obilne zaloge po fako ugodnih cenah priporoča tvrdka
£. Jtot
&i ubijati a
•Mestni tr$ 9
IŠČEMO po vsej državi agilne organi-
zacijske
rajonske
zastopnike
za prodajo reklamnih koledarjem za leto 1932. — »Paks« fabrika, Novisad. Futo-ski put 48.	13825
C. bi C.
S
»REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo.
Trgovci, restavraterji, gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOM<. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto ir prozorno.
1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno in izvozno podjetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30—3«.
400a	Zastopnikom-prodajalcem 30 '<-.
g^v (Potrt J a'e ti je v urah
je dosejrta, Kakor javlja r zahvalnem pisma, gutua dr. A., Praga: 10 .{-kor >Eros< treme, t: -r jih prejela od vas, ?eia morala prepustiti svojim znankam. Hoj obraz je dobra reklama ta vašo tremo, icajtj kljub svojim 19 ietom sem lepa in mladostna. »EROS* krema naglo io zanesljivo o.1?t.rant sojedce, mozolje, gube, pege, nosno rdečico, rumene in rujave lise, solnčne pesje. Jamstva: dena? nazaj, te oi uspeha. Cena 12 Din, 3 lončki 23 L>in. G lončkov 40 Din. Or. Nic. Kenieny, Košiee C poštni predal 12 E 9 CSR
MAKOVORJI
izvrstno toaletno in čistilno sredstvo e dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 160
Zapustil nas je naš ljubljenček
Danilo
in se preselil med nebeške kri-latce.
Pogreb bo v četrtek ob pol i. uri popoldne.
Trbovlje, 2. decembra 1930.
CERAR LOJZE in ANICA, starši SLAVKO, MARJAN in MAJDA, bratca in sestrica.
17062
PreidernoTa ulica
ZAHVALA
vsem, ki so ob nenadni najtežji izgubi naše ljubljene, zlate soproge in mamice, gospe
Marije Lorber
soproge šol. ravnatelja v pokoju
z nami sočustvovali, nas tolažili v težkih dneh, poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, nadalje globoko hvaležnost gospe inženj. Vanekovi za nieno požrtvovalnost in veliko pomoč v naših najtežjih urah. Iskrena zahvala tudi učit. zboru in gojenkam I. in n. dekliške meščanske šole.
V Mariboru, 2. decembra 1930.
17027
žalujoča rodbina Lorberjeva
t^CCRT,,-
Hobby
čisti -vse po popolnoma novem načinu
Centralno zastopništvo za Jugoslaviju .OBOEOT"- BEOOBAD TEL. 31-89
Čara Uro Saj 9
HOBBV «e vporablfa -v Ameriki letno 70,000.000 hg.HOBBY Jc odlikovan tudi z diplomo Higifenskega lnstuyta -v Londonu
IIOBBY 2a domačijo (Sospodinjstvo).HOBBV 2a hotele, restavracije, sanatoriume in bolnice. HOBBY za garažeT mehanične in monterske delavnice. HOBBY za čiščenje parnih kotlov, konc»atorjev in predgrajačev. HOBBY ia tiskarska podjetja. HOBBY za tekstilno industrijo. HOBBV nešhoduje niti enem predmetu kateremu navadna roda lahko škodi. HOBBY ne vsebuje niti sode niti peska in sploh nima škodljivih sestavin. BOBI FEIfCPBEKOSLnV PBCPAB1T. Vsaka HOBBV tbatliiea ima za vporabo tadi navodila.
HOBBV IŠČITE POVSOD 1
CENE MALIM OGLASOM:
mmm^mmamm^^msmmmmmmmaammmmmmmmmrn
la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492
i/Vcfcr hoče pc pom
aR GaGo tirajo informacijo tiooeo me matih oftamov naj prit o mi v mnamGah a /^jJ mieer ne ho prejet odgovora t * Z^MTT
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
tla&tovi maiitk o^iabov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼
tSrbovUah
V hiži g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici
tli
'j tj
Brivski pomočnik
prvovrsten tn perf«6Wa ->u-,t„!.T dobi z tiov.ru letom trajno sluv.bo. Tine Obias..
burvaiea, Skofja Loka.^
Mesarski pomočnik
dobro izurjen in vešč tudi v prodaji mesa, dobi takoj «!u/,l>0. Prost mora čuti ' vojaščine. Naslov pove »"•lasni oddelek »Jatra«. -	00073-1
Učenko
dobro vzsojens. ki fona vpelje in" »oijo do de^a. gprejmuim v trgovino ine fenega blaga. Ponudbe ou ©glas. oddolek »Jutra« pod 09«.	<»«»-1
Brivskega
pomočnika
Francoščino
('iiteljiea francoščine -sprejme še 1—2 učenca (ki) v privatni pouk. pismeno na ugius. oddelek »Jutra« pod »Diplomirana v Parizu«.
500MM
Instrukcije
iz francoščine daje viso-košolka. Naslov v oirias. oddelku »J j tra«. 50169-4
Krojači, šivilje, nešivilje, dame za eamouporabo!
Nov pouk krojenja
n.-i strokovnem krojnem ■ičilišču, Ljubljana, Stari trg 19, se prične !). decembra. Krojače-n in šiviljam lahk: razumljiv sistem. — Kroji s<o preizkušeni, pri-stojaio brez pomerjanja. Za dame. ki se želijo izobraziti za trn m »uporabo, špecialon sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem sal-onn. Kroji po mori. Izdaja modnih listov.
50208-4
4obro izurjenega sprejni takoj Fr. Wildmann. Ljubljana, česal ni saion dame h. gospode, Napoleonov trg 5.	5O170-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z najmanj .petletno prakso, dobi takoj mesto. Ponudbe & prepisi spričeval na na-!ov: Ivan Vindiš. trg.. Lesk ovce — Sv. Vndraš Ha!., via Ptuj 50162-1
Dekle
m^tj), marljivo in polteno, všfco opravljanja vseh hišnih .!'•!. išče boljša družina s 15. decembrom. Po-•nidbf! na r.a=!ov: Anka H'irvati'% Knzarčeva ulica it. 21.11.	50161-1
Natakarico
»piejraem takoj proti pro-»:v:ji. Na-in-v nove oglas. ...i )-:••. i Jutra t. 50138-1
Prodajalko
» madno trgovino, dobro izurjeno sprejmem. Predstaviti se je med 14. in 15. uro. Naslov v oglas. Ide'k.i »Jatra«. 50189-1
Vajenko
o 4 tn«??.. šolami sprejmem v modno trgovino. Naslov » oclasnem oddelku -Jutra mi !90-i
Posredovalnica
Vri!.. Ljubljana, Sv. Petra s nujno ra-bi sobari-eo za hotol.	50227-1
Prekaievalskega pomočnika
mlajšega sprejme Tovladi-ine. Pražakova ulica št. 8 50136-1
Monsieur
dlnlSme ie i' liruversit« de P^.ri? drvnnarait de is?an« d« traacais. Ecrire soas »Letans de frantais« a oglasni »dlelek »Jutra«.
49238-4
Strojnik-kurjač
v vsem samostojen, dober brusač, zmožen pri elektriki,, išče službo za ta-k<>j. Bruilach. Etuonska t. št. 10.	50202-2
Prodajalka
poštena in zanesljiva, vtr-/.irana v vseh strokah tr govtne, išče mesto za ta ko j ali s 15. doc. — naj raje v Ljubljani ali "ko lici. 1'niiadbe na ogls-sni oddelek »Jutra« pod " s;fro >27«.	49763-2
Pekovski pomočnik
predpečnik, ali za vse, tre z«-n in zanesljiv, išče službo. Ponudbe na pa-drurnien »Jutra« v M a ri boru pod »Zanesljiv 100«.
30239-2
Gospodična
perfektna kuharica, z dol goletnimi spričevali, ki go vori slovensko, nemško in madžarsko, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Juti-a«	50237-2
Fiksum in provizijo
dobe potniki za prodajo manufakturnega blaga. — pismene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« ped ':fro Provizija 455«. 51X191-5
Prosim, poizkusite
enkrat tudi pri meni! —
Verjemite le. kar vidite, ne. * kar se govori, kajti to kar se Vam nudi. je merodijno. Dobro oblečene asm te (in je) takoj sprejmemo za prodajo praktičnih uporabnih predmetov, ki jih kupuje vse ljudstvo brez Izjeme. 7.a nas kriza ne obstoja. Kljub konkurenci — ml ostanemo! I. rizpošiljalni-ea Omnia, Miklošičeva cesta štev. 14.
50171-5
Oblastveno koncesiionirana
šoferska šola
Oojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12
Teorija in vožnje. 47750-<
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šola
taniertiik. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
{Jugoauto) telefon št. 8036 Pouk in praktične »ožn'e KI
Visokošolka
iti-truira vse realnegimna-zijske predmete. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50172-4
Venski velepodjet-niki, pozor!
V vseh kletarskih poslih in manipulacijah, kakor v samostojnem vodstvu gostilne izvožban kletar, e prvovrstnimi spričevali, že; li prostovoljno premeniti službo, % vstopom po želj-i Ponudbe na naslov: Rudolf ?chic.ker, restavr. Bo um, St. Ilj v Slov. goricah.
30146-2
Pravnik
j jugoslovanskim doktoratom io »pecijalno fran eosko diplomo ter večletno pravno r»r»kso T Pari zi. išče primerno filužbo Ponndbe pod »Pravnik« na og\isni odielek »Jutra«.
49337-2
Dipl. gradb. tehnik
išče dopoldansko ali popoldansko zaposlitev. Delo sprejme tudi na dom. — Oopise na oglasni oddelek »Jutra« ped »Tehnik«.
50109-2
Krojaški pomočnik
dobro izurjen, išče stalno službo. Naslov poslati na egias. oddelek »jutra« ped »Nujno 26«.	50194-2
Pošten sluga
38 let star, želi premeniti službo takoj ali s 1. jan. (»re kot sluga kamorkoli. Naslov pove oglas, oddelek ».Jutra«.	30186-2
Mlado dekle
snažno in zdravo, ki razn-:»c meščansko kuho ia vsa hišna opravila, želi službo [•ri rcdbiaii, kjer bi se izučila tudi najfinejše kuhe Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Lahko takoj«. 50016-2
Dekle
staro 30 let. želi službo ospodinje pri majhni dru žini — najraje pri vdovcu z otroei. s 15. decembrom ali 1. januarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Go-spodinia«.
50317-2
Elektro - motor
i/t Ks, 1400 tur. Volt 380/230 z tpuščalnikom in števcem, prav malo obrab ljen. naprodaj. Ponudi«; na »glasni oddelek »Jutra« pod »Motor 1930«. 49710-10
Starih avto-
pnevmatik
kupim večjo količino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50158-10
Trg. in stan. hiša
lepa, v centru mesta, obstoječa iz 2 trgovin, 3 lepih stanovanj, 2 kabinetov, 2 lepih kleti, s hlevi za konje in prašiče itd po ugodni ceni naprodaj Povprašati v lec-tariji Se-i-d I ing. Ptuj.	50031-20
F. N. motorno kolo.
popolnoma novo, 350 cm", z Bosch razsvetljavo 6 V ter signalom za 14.500 Din proda Ivan Karbeutz. Celje 50003^10
F. N. motorno kolo
popolnoma novol 350 cm'. z Bosch razsvetljavo 6 V ter signalom za 14.500 Din proda Ivan Karbeutz v Celju.	50003-10
Pohištvo
Prodam spalnico (2 postelji) za 3000 Din. jedilnico za 4300 Din. orehov les. staronemšk: slog in razue kuhinjske potrebščine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50328 12


Tricevnt radio
nov. fn slušalko prodam za 750 Din. Naslov v buf-fetu nasproti pivovarne »Urion« ca Celovški cesti 50106-9
»1» f«
Renault
kar. sa 7 oseb, v najboljšem stanju takoj prodam radi preselitve v inozem stvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50125 6
Kino - aparat
Ernemann, dobro ohranjen kupim, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro št. 555«.	50184-7
Rabljeno blagajno
želimo kupiti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Blagajna 3000«. 50191-7
Novo hišo
ononadstropno, na periferiji mesta proda.m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
50078-20
2 fini zlati uri in 3 velike izložbe
» šipami poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	00084-6
Za Miklavža
naprodaj dobro ohranjen konjiček v Rožni ulici 31.
50017-6
Premog, drva, koks
rodaja Vinko Podobnik, riaška eesta 6te». 16. — Teie£oo 33-13.
Puhasto perje
cisto, čohano kg po 48 'itn. draga vrsta po Din S8 kg. čisto beie gosje kg po 180 Din in čisti puh kg po Din 230. Razpošiljam po poštnem povzetju. L Brozovič Zagreb, llica 82, kemična čistilnic« perja.	262
Poleno vko
namočeno ali snbo, mlado, najboljše kakovosti vedno v ialo^i ter vse Specerij ako blago po najnižji eeni nudi F. R. Kovačič. pala ča Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Miklošičeva e. St. 32.	360-6
Posestvo z žago in mlinom
na stalni vodi, v promet nem kraju, tik farne cer kve, po! ure od kolodvora prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50167-20
Trgovsko opravo
za mešamo trgovino, skoraj nova n<rod,no proda Jožef T r e p a u c, mizar, št. Jar ob juž. železnici.
50136-6
Moški čevlji
nizki, črni. št. 41, enkrat
nošeni, ngodno naprodaj. Naslov v oglasnem odd»lkn »Jutra«.	50176-«
Štedilnik
G. Tb. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levjs zgodba.
skoro nov, za 730 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5G174-6
132.
Glej ga, že sopiha proti postaji! Prišel je. Nimaničevsko pevsko društro povzdigne svoje glasove in zagrmi dobrodošlieo. Res kra-sna, prefudna zmešnjava basov in tenorjev -e razlega pod vnetim vodstvom vrlega branjevca Kljuna! A glejte, v tem se vrata vlaka od pro in--
Nove smuči
poceni naprodaj v Zvonar. ski ulici ž, pritličje, desno 50195-6
Lovsko puško
dv-ocivko, kaliber 16. zelo dobro, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50324-6
Avtobus
ikvbro ohranjen, 9 1." sedeži, naprodaj — tudi na obroke. Naslov pri podružnici »Jutra« t Celju.
50131-10
Avto hladilnike in blatnike
rse vrste izdeluje hi po pravlja strokovno h> hitro Gustav P u e, splošno kle-parstvo, Ljubljana, Tržaška udsta 9.	397-10
Prikolico
Harlejr-Davidaon, dobro ohranjeno, za motor model 1i>25, kupim takoj. Ponudbe 1 navedbo eene na podružnico »Jutra« v Celja pod »Gondola«.
30048-10
Parcele
večje ali manjše, pod Rož nikom ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49S95-20
Trgovska hiša
na najprometnejšem mestu ■1 2 lokali in pritiklinami proda za zmerno ceno Ivan SumaodJ, Virje. 49727—20
Nova vila
enonadstroipna, tristano«-anj ska. ob Dunajski cesti pri Stadionu naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 50164-20
Dvonadstropna hiša
s trgovskim lokalom, na lepem trgu v Ljubljani naprodaj za 380.000 Din. — Vprašati pri Društvu po-sestnikov, Sa-lendrova 6.
50205-20
Lepa vila
9 sob in velik vrt, v Ljubljani naprodaj za 400.000 Din. Vprašati pri Društvu posestnikov, Salcndrova 6.
30206-20
Pohištvo
dobro ohranjeno radi selitve poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	501S7-12
2 različni postelji
in več drugega pohištva naprodaj v Kapiteljski ul. št. 3, dvorišče. 50209 12
Gostilno v Mariboru
dobro idočo oddam v na jem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lepi prostori«. 50145-17
Mesarji, pozor!
Oddam takoj mesarijo v □ajnm na najbolj prometni točki pri farni cerkvi, s stanovanjem in potrebnim inventarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
50050-17
killlll
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — iuvelir
Ljubljana, \Volfova ulica 3.
Trgovino z gostilno
ali samf trgovino, na uro metnem kraju vzamem v najem s 1. jan. 1&31. Po nudbe na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »33«
50009 17
88
2 moški obleki
po nizki ceni naprodaj na poljanski cesti 13/11. levo 50046-IS
Vino po Din 10 lit.
do Božiča na Cankarjevem nabrežju št. 5. 50207-18
Dečka
2 leta starega oddamo v plačano rejo dobri in izobraženi družini v Ljubljani. Pojasnila v državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, lipičeva ulica 50204 14
Starejša trgovina
na prometnem kraju Ljubljane pod tovarniško ceno naprodaj. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takej Din 120.000«. 50063-19
Lokai s stanovanjem
prikladen za krojača, brivca., čevljarja, mlekarno ali sličoo, takoj oddam mirni stranki. Kovačič, Podlim-barskega št. 26. 49988-19
Lokal za mesarijo
oddam v Rožni dolini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30177-19
Trgovski lokal
s sobo im kuhinjo oddam Pobrežje, Zerkovska c. 26 50338-19
Pohištvo
Pozor na novo znižane cene pohištva: spalnice 2S00, omare 350, postelje 250, kuhinjske kredence 500 Din. Vsa druga mizarska dela izdeluje po konkurenčnih cenah mizarstvo Sava, Kolodvorska ul. 18.
49796-12
Restavracija
v Zagrebu
na izbornom prostoru v centru mesta, z vsem inventarjem in dolgoletno najemno pogodbo takoj poceni naprodaj. Pojasnila daje Gjuro Valjak v Maribora.	50334-19
Prostorno klet
z uporabo dvigala, v centru mesta, uporabno za kakršnokoli skladišče, oddam po zelo ugodni ceni. Vprašati na Aleksandrovi cesti št. 7 pri podružnici En g! A. sin, trg. koles in šival, strojev. 50231-19
Pridem
Korenja
večjo količino proda Ka-pus v Kamni gorici. Gorenjsko.	50037-33
Gostilno
1obrc. idočo vzamem v najem tli kupim Cenjene ponudbe pod šifro »Dobro gostilna« na podruž Jutra v Maribora	49464 17
Gostilno
dobro idočo. trgovino in majhno posestvo, na zelo prometnem kraju bivše Štajerske oddam v najem. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V najem«.
50114-17
Stanovanje
4 sob, kuhinje in pritiklin, na novo slikano. sna£no. primerno tudi za pisarno, sredi mesta takoj (vidam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50144-21
Stanovanje
dvosobno ali enosobno. s pritiklinami poceni oddam v Zeleni jami, Prešernova ulica 26.	50036-31
Stanovanje
3 sob, kuhinje, kopalnic« in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	49650-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo, verando ia pritiklinami. s posebnim vhodom takoj oddam v Bolgarski ul. 24.
50198-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in shrambe, v pritličju ali I. nadstr., blizu Trnovega išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na naslov: Hinter-meijr, Trnovska ulica 35.
50218-21
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50332-17
Bukova drva P
cele, žagane in sekane po najnižjih cenah dostavlja na dom Franc Fritz, skla dišče na Sv. Petra C. 85.
Zahtevajte cenike!
Naročila in informacije glede cen v gostilni v Tavčarjevi ulici štev. 4. — TelefoL št. 2497. 49996-15
Bukovih podbojev
SOm3 lepih in suhih, ne-obrobljenih, v dolžini 4 m, debeline 40—100 mm proda Franc Nate-k, lesotržee — Sv. Jurij ob Taboru.
50153-13
Les
Bukove m hrastove pragove, hrastove frize in la beli jesen ter Ia orehov ies kupuj« Scbe,nk, Sušak 50160-15
Mehkega lesa
okroglega kupim večjo množino za žago. Ponudbe z navedbo cene franko vagon na postajah med Zidanim mostom in Mariborom na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1000 in več m' okroglega lesa«. 49729-15
Suhe bukovine
okrog 15 m', 35 = 30 + 50 mm močne, nežamane ugodno proda Tomšič Franc, mizarstvo. Zgornji Kašelj, p. D. M. v Polju.
50182-15
Dijakinjo
sprejmem na hrano ln stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 50102-^S
Stanovanje
loln&no, popolnoma r en o vi rano, 3 sob, urejene kopalnice in vseh pritiklin, v centru mesta oddam s 1. februarjem, event. tudi prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrom«.	49668-31
■ V V
Iscemo ludath&ega nad$<nnt(za
(Obersteiger) z večletno prakso pri kamenih rudah, po možnosti z nižjo rudarsko šolo. stanovanje, kurjava m razsvetljava brezplačno. — Plača po dogovoru — Ponudbe s prepisi listin na: preduzeče TUNNER I \VAGNER, Beograd. Princ Evgeniia 37.	15988

Gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje tn hrano v Skofji ulici št. 13 — parter, desno. 50127-23
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, z vso oskrbo oddam 2 Of-e-bama. Naslov pove oglas, oedelek »Jutra«. 50104-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50045-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru takoj oddam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	49793—23
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, za 250 Din takoj oddam na Vodovodni cesti štev. 28.
501S3-23
Prazno sobo
oddam v Zeleni jami Zvezna nlica 13. 50179-33
Sobo
z elegantnim pohištvom oddam boljšemu gospodu s 15. dec. v Komenskega ulica 16/L	50180-33
Gospoda
sprejmem na stanovanje za 150 Din, s hrano pa za 550 D m mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 50165-33
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je naša ljubljena muti sestra, teta, gospa
Julljana Smrke roj. FiSolf
vdova gostilničarja in posestnika
danes, dne 3. t. m., po dolgi in mučni bolezni, v starost 56 let, nenadoma zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 5. de cembra ob 8. uri s sv. mašo-zadušnico izpred hiše is losti na farno pokopališče.	1706
Žužemberk, dne 3. decembra 1930.
Rodbine SMBKfi, GROS, NAGODE
Sostanovalca (ko)
sprejmem v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku '-Jutra<-_50196-23
2 opremljeni sobi
blizu Dolenjskega kolodvo-ra eno z uporabo klavirja Pc>ntKjbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in solidna«. _ 50197-33
Sobo
lepo, eeparira.no, z elektriko oddam 2 osebama s .decembrom v iitnikovi ulic, n _ Cesta v Rožno d-okno.__30019-S
Opremljeno sobo
lepo, mesečno, v bliž:ni pošte oddam boljšemu eo-sptHlu Naslov pove ogli*, oddelek »Jutra«. 50201-23
Sobico
oddam takoj ali pozneje v vih Stadion. Naslov v oglasnem oddelka ».Jutra« 50203-23
2-3 sobe za pisarno
iščem za takoj. Dopise na as. oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«. 50200-33
Veliko, zračno sobo
z elektriko in posebnim vhodom, na željo r. zajtrkom oddam s l. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50311-23
Sobo
oddam gospodični uradnici ali učiteljici pri ugledni rodbini na Cankarjevem nabrežju »v. l. poizve se pri hišniku istotam.
50312-33
Mesečno sobo
poleg nunske šole od lam za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30315-23
Lepo sobo
z električno razsvetljav« «ddam 3 gospodoma takoj 3li s 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30336-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, z pno ali dvema posteljama cd-dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50319-33
Gdč. ali dijakinji
ki bi v prostih urah poučevala deklico 1. gimna zije, dam brezplačno stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50321-33
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam solidnejnu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 50223-
Prazno sobo
s štedilnikom
in posebnim vhodom ofl dam na Glincah XIII,fl.
50329-33
Prazno sobo
v društvene svrhe iščem Pismene ponudbe na ca slov: Dr. Ferdinand Ma jarun, Miklošičeva e. 18.
50233-23
Upanje Fortuna
K današnjemu dnevu Ti iskreno častita Tvoja Mica 50157-24
2 mladi Gorenjki
osamljeni, iščeta dva boljša gospoda, najraje irž. uslužbenca. — Dopise, po možnosti s sliko na naslon-, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 50163-24
Temno boo
je izgubila gospa na novinarskem koncertu. Poštenega najditedja prosi, da jo proti dobri nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«.	30175-28
Damske rokavice
usnjene, podložene, so b>ile najdene v oglas, oddelku »Jutra« v Šelenburgovi il. 3 50168-2S
Čevljar, šival, stroj
kupim proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »čevljarski stroj«.
50026-29
Strugalnik
(Hobelmaschine) modernejši, rabljen, v dobrem stanju kupimo takoj. Ponudbe na Tov a n. o kopit, Loka pri £usmu.	50023-59
Proti izpadanju ias
in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din. — »Inei«. Ljubljana, Merosodn3 ulica št. 1.	379-24
Moški in ženski model (akt)
iščem, plača po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Model takoj«.	50192-34
Odpotujem
v Beograd
v svrho posredovanja v patentih, carinskih zadevah etc. Kdor želi tozadevnega posredovanja in rešitve, naj se obrne pism'-no na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Posredovanje«.
30310-34
Mlada gospodična
v Ljubljani, prosi starej-šega gospoda nujno za malo posojilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Hvaležnost 300«.
50079-24
Gospodična
stara 29_ let, neomadeže-vana, ki živi osamljena, želi tem potom znanja s poštenim, značajnim in dobrosrčnim gospodom, event. vdovcem brez otrok, starim 40—50 let, ki ne reflektira na premoženje in ki živi v dobrih razmerah, z dobro stalno slnžbo. — Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zvesta in pridna« 50344-34
Porednež!
Že pozabljaš na svojo Metko?	50235-24
Poročiti se želi
mlad, podjeten obrtnik tn gostilničar v lepem trgu na prvovrstni prometni točki, lastnik lepega premoženja, vrednega nad ps>! milijosia dinarjev z gospodično, staro od 18 do 26 let, pridno in zvesto, neomadeževane preteklosti, z najmanj 123 tisoč Din gotovine. Le resne ponudbe s liko, ki se na zahtevo vrne, se bodo upoštevale. Pošljejo naj se na podružmico »Jutra« v Celju pod šifro »Popolna sreča«.	50001-35
Brusače kovin
za okove, proti visokemu akord, plačilu za stalno ter
izdelovatelja stane
prvovrstnega samostojnega delavca, proti visoki plači na uro, za precizno delo sprejme takoj »Irise, Ma-ribor-1'obrežje. 50149-30
Pokraj. razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc, Ljubljana VII, Aleševčeva št. 36. Zahtevajte ponudbe in cenik!	342
ifla	Fi'^
Filatelisti!
lin % prodajam iepo zbirko, posebno staro Lvtodo. Pošljite man-kolisto Zor«:nk» Čnfek, LjuDljana, Rožna ul. 29
ffSV;
?9b
HVAST?nWA PRILIEAT
Železna siužinska patent postelja zložljiva, a ta«
Jieciranom madracom, ze« o praktična za vsako fciso, hotele, nočne službe win potuiuče osobe ■lane samo Dia 390.—« Razpošiljam po poštne« Dom povzetju.
tako
¥J VGLCOA
slcčem
Lesena patent poslelifc,
rloiliivi. • tapeciramo* madracom. zelo prak-* lična, »tane tamo D ISO.
Žepne robce
po 2 Din komad nudi Matek it MEkeš, Ljubljana, .poleg hoteia štrukelj.
50330-30
Potem imam reliko z** |ogo	čisto čoha«
nog P«*!* kg po D . druga vrst kg po D 38.—* Cisto belo gosje kg p®
D 150___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punicni a volnom staneju samo
Din 750.—. L, BROZOVIC, ZAGREB llica S2.
Gramofoni in plošče
coli
SKGllSK
Poročiti se želi
mlad, podjeten obrtnik in gostilničar v lepem trgu na _ prvovrstni prometni točki, _ lastnik lepega premoženja, vrednega nad pol milijona Din, z gospodično, staro 18—26 let, orid-no in zvesto, neomadeževane preteklosti, z najmanj 135.000 Din gotovine Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne. se bodo vpoštevale — na TOdružnico »Jutra« v C« fjn pod mačko »Popolna sreča«.	30001-35
Srnjak
lep, 1 leto star, fcrotak spičak naprodaj po dogovoru. Naslov pove oarlas. oddelek »Jutra«. 50022-27
Nov, črn pianino
x lepim glasom, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50193-26
Pianino
zelo dobro ohranjen in gosli poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50332-26
„COLUMBIA"
v največji izbiri v oficijelnem prodajnem depotu pri
,Tehnik' Josip Baitjai
LJUBLJANA, Miklošičeva c. št. 20. (nasproti sodišču).
NAJNIŽJE CENE!
Korespondent
za nemški, francoski, angleški, srbohrvaški in slovenski jezik IŠČE službo.
Ponudbe na oglasni oddelek U Jutra« pod: »Korespondent«.	17096
Spretnega
mojsfr
za »Standart« stroj za fabrik^cijo moških nogavic tipa Schuber i Saltzer, SPREJMEMO.
Ponudbe na tvrdko »Teksto-Tehnik«, Beograd, Kralja Petra 65.	1706S
Ureju)e Davorin Rav^en. Izdaja za konzorcij »Jatra« Adoti Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za toseratni dr je odgovoren AJoi4) Novak. Vsi v Ljubita nI,