95. številka.
Ljubljana. Četrtek 28. aprila.
XIV. iHo, IHSI.
SLOVENSKI NAR
Izhaja vsak dan, izv z*>uiAi ponedt ;jke in dneve po praznikih, ter velja po posti pitjeman za a \ h 11 o-o g e r n k e dežele za celo leto 1»> gl., zn |>.>l Irta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ?a četrt leta 11 gld. JU) kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanji' na dom se računa 10 ki. za mose« , ."-o kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e I e toliko več, kolikor poštnina Isnaša. -- Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja isisana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pojiti prejemati za četrt, leta gold. — Za oznanila so plačuje od čotiristopne petit-vrste S kr., če so oznanilo enkrat tiska, T> kr., če ne dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se lavora Irankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši .gledališka stolba". O p ra v ništvo, na katero  naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativno stvari, jo v „Narodnoj  tiskarni" v Kohnauovsj bifii.
Propad v drugem razredu.
V drugem razredu smo torej zopet propadli ! Ali lehko s ponosom gledamo tudi na ta negativni vspeh, ker je živ dokaz, da tudi vtem razredu napredujemo leto za letom. Narodna manjšina se taja in končno se bode stajala popolnoma. Toliko uže lehko denesprorokujemo, da bodem o drugo leto pri j e d n a c i h političnih razmerah priborili še tistih deset glasov, katerih nam je denes k par-cijalnej prem agi primanjkovalo. Gotovo so nasprotniki napeli vse moči in dospeli so do meje, katere več prekoračiti ne morejo. Vsaj smo videli vse tiste znane legije, kako so stopale pod vodstvom starih poveljnikov v boj, ter glasovali za ustavoverno bandero! Od cesarskega svetovalca Logerja do političnega najmanjšega uradnika prišlo je vse! In kakor škorci v spomladi, ko se povračajo iz toplega juga, tako so planili na volišče gospodje penzijom sti in tisti dosluženi vojaki, ki so prej zvesto cesarju služili, ki pa so denes demonstrativno razkazovali vladi sovražno svoje po litično mišljenje. Nepravično je, da so ravno penzijonisti, ti očaki iz polpreteklega časa, za ljubljanske politične razmere odločilen faktor! Ti gospodje nam sede celo leto v svojej sobi, ter imajo navadno kak laibžurnal, iz katerega srebajo politično svojo modrost Kadar pa pridejo volitve, tedaj prikažejo se kakor kobilice v Mezopotamiji v tako množnem številu, da postane volišča nebo temno pred njimi. A potem je vsak upor brez vspeha; ti volilci iz polu-preteklega časa,  ti podero vse,  ti pozobljejo
vse sadove, kakor pozobljejo kobilice pšenico po sirskih poljih! In če se človek zagleda v penzijonirane obraze, tedaj se samo čudi, da ne nosijo zadaj še ,.colau in da nemajo na glavi tistega historičnega tri vogelnika, ki je bil v modi pred francosko revolucijo! Tako stari so uže, ali na volišče ti jo vedno prikimajo, in tedaj najraje, če je treba demonstrirati proti pravičnoj vladi!
Proti jednej stvari pa moramo uže sedaj odločno protestovati! To je proti izmišljenoj trditvi, da nam je vlada pri tej volitvi kaj pomagalu! To se bode brez dvombe govorilo, in Nemci bodo svojo minucijozno večino gotovo olepšavah z izgovorom, da smo mi imeli vladno podporo. Ali kdor je pravičen, mora vladi priznati, da je bila v tem boji objektivna in d. nij čisto nič agitirala za nas, kakor so agitirale druge vlade za Nemce. Da nij bila vlada objektivna, potem vprašamo pri ljubem Bogu, kako se je pač zgoditi moglo, da je smel tako odličen ud vlade kot je g r o 1 Rudolf Chorinskv javno kot vladen političen nasprotnik kandidirati; da je smel inspektor R a j m u n d P i r k e r javno pri jasnem s o 1 n c i za vladi nasprotne kandidate od hiše do hiše glasov beračiti da je smel finančni n a d s v e t n i k D i m i t z terorizirati narodnega vladi prijaznega kandidata, in da so se smeli vodji javnih učiteljišč in drugi uradniki demon str a tivno volitve udeležiti v p ros peh vladi sovražnim kandidatom? To so pač jasna fakta, ki govore za vlado! Mi smo z rladno objektivnostjo popolnem zadovoljni, a
zadovoljni pa nijsmo, da so nekateri gospodje uradniki tudi sedaj Še agitirali ter potegnili s svojim delovanjem nemške kandidate iz vode! V lad a j e bi la o b j e k t i v n a; podrlo pa nas jo agitiranje gospodov uradnikov, podrlo predvsem i m e c. k r. ur Q d-nika grofa Rudolfa Chorinskcga!
Politični razgled.
\olssan e fto&Ol«*«
V L j u bij a ni 27. aprila.
Ob razsodbi državnega sodišča glede rc»iiic-avMlri jMltili volitev iz veleposestva se rliberalne" novine dunajske hudo napenjajo ter zahtevajo, naj oni trije poslanci iz državnega zbora izstopijo. Ali ker je državno sodišče samo priznalo, da je v jednakih zadevah državni zbor kompetenten" soditi in ker je le-ta volitev vseh treh poslancev potrdil, zato dunajski judje zaman Urice
Vll»tllj4» llr%^Y<«.
Jutri dne 28. t. m. odpreta se ob" Hali jitii«8t i zbornici. Ko sta šli zadnjič na po-čitnico, nastala je zarad Damianovc interpelacije glede Tunisa ministerska krira. Levičarji nijso mogli sestaviti novega ministerstva iz svojih mož ter je moral naposled odstopivši Cairoli zopet prevzeti svoje prejšnje mm sto in vsi prejffnji ministri Jutri bode zbornica gotovo Cairoliju izrekla svoji* zaupanje.
Francozje vendar mislijo resno postopati nasproti Tunhu. Dne 2t>. t. m. je francoska oklopna ladij;: bombardirala in razdejala tvrdoj a vico Tabarco na otoku istega Imena ter so zasedli otok, a Tunezanjo so ml ni armirali.
t'.it: 5<'<i' .•» Bpodnja zbornica |e zopet pričela svoje seje. Predvčornnjem je bilo v v imeni (Jladstonovem predlagalo Be, naj se postavi ranjketnu Beacousn* >ldu Bpomenik. Pri posvetovanji  zemljiške  postave   za  Irsko Irci
Nasledniki Bogdana Hmelnickega.
Po Kostomarovu in drugih spisih napisal J. Stoklasa. Daljo.)
Bogdan Hmelnicki je imenoval za svojega naslednika sina, popolnoma nesposobnega mladeniča. Samo iz udanosti k njemu ter \a navade pokoravati se njegovej volji, nijso hoteli Kozaki temu protiviti se. Le ta izbor je bil nekaj novega mej Kozaki; preje so se izbirali za hetmane ljudje, ki so se preje v kakeršnej koli stvari izkazali ter tako zaslužili uvaženje. Takrat je mej kozaškimi starešinami zavzemal pisar Hmelnickijev, Vigovski; on je bil v rodu s Hmelniekim, kajti njegov brat Danilo je bil oženjen s hčerjo Hmelniekijevo. Kozaški starešine in polkovniki so nagovorili mladoletnega Jurja, da se odpove hetmanstvu, dokler bode dosta star ter so izbrali za hetmana Vigov-skega. Ali proti Vigovskemu se je vzdignil protivnik, poltavski polkovnik Martin Puškar,
ker je sam hotel dobiti v roke bulavo (poveljniško palico). Zatorej je on Vigovskega ogovarjal v Moskvi ter zbiral vojsko od pospolitov, obečavši jim Kozaštvo. Prijašnje vojske so na-! kopile mnogo bednega naroda, živečega odi koščeka kruha v žganjarijah in pivovarnah bogatašev; oni so vsi skočili na noge ter sej spravili pod prapor Puškarjev, v nadi, da po-1 stanejo Kozaki. Moskovsk i vlada je ostala neodločna, nij vedela, komu bi verovala, a mej tem pa je s svojim ponašanjem vzbudila mej starešinami bojazen za nidiova prava. Kozaki :,o želeli, da bi se Kozaštvo razširjalo; ono se je takrat razširjalo po Litvi; ali moskovski vojevode so po carskem povelji zabranjevali to razširjevanje, zavračali samovoljno nazvane Kozake nazaj mej pospolite ter jih tolkli s knuto in palicami. Takrat je nastopil izbor mitropolita in carski poslanec But url in je izrazil željo, da bi bil novi kijevski mitropolit podvržen moskovskemu patrijarhu. Vigovskemu nij bilo po volji, ko je dobil on na svoje pismo, v katerem imenuje Kozake „slobodninii" poda-
niki carskimi, neugoden odgovor ter nalog, da r.c nazivlje Kozake slobodninii nego wveČD$mla podaniki. Končno pa je hotela mosk(N ika vlada pod izgovorom obrambe postaviti, razen Kijeva, po vseli mestih svoje vojevode ter pustiti tukaj samoupravo Kozakom in meščanom, a ves ostali narod pa podvreči oblast' voji vodov in djakov (tajnikov). Vse to je razdražilo Vigovskega ter vznemirilo dubove. Protivnfki moskovske oblasti so razsojali v narodu nemirno vesti, da hoče Moskva pridržati ono neznatno število Kozakov ter uvesti svojo upravo, ali ko je ta glas proizvel nemir nad neznatnimi Kozaki, kričali so pospoliti, a z njimi tudi črni Kozaki, da bode dobro, ako se uvedejo vojevode ter bode vse enako, kajti bali so se tudi oni, da bi mogli vo jo vod i stare običaje odstraniti ter pognati ljudi nasilno v Moskovščiuo. V tem času je začel delati človek, ki je kasneje postal znamenit. Le-ta je bil nježinski protopop Filimonov. On je pisal tajno v Moskvo ter ogovarjal stan šine, izražal svojo pokornost carju, svetoval v kratkem pre-
napadajo ta zakon in zahtevajo, naj se zavrže, ker nič ne zboljšuje stanja irskih najemnikov.
Dopisi.
Iz Pluja 26. aprila. [Izv. dop.] (Sed-nica o k raj nega odbora.) Dne 19. t. m. imel je okrajni odbor sednico na posvetovanje in pretres hranilničnih pravil, kakor je po pri • liki ima okrajna hranilnica graška, da se sprejmejo in brže bolje predlože dotienej oblasti na potrditev, ter da tako naskorem doženemo do kan jene blagotvorne in dobrodejne svrhe. Mahoma po prečitanej prvej trčki oglasil se je odvetnik mestne hranilniee ptujske g. dr. Bresnig hoteči spet poinamno nasprotovati, a dostojno zavrnen po prvomestniku, ka se tu ima vesti kot okrajni zastopnik in odbornik a ne kot mestni župan in zagovornik ptujske novčarnice, vzemši klobučec odrinol je ves razburjen. Z malimi spremembami sprejeta so bila hranilnična pravila. Po rešenih še nekte-rih predlogih bivših na dnevnem redu prepustil je načelnik g Rajšp predscdništvo g. dr. Gregoriču in po priliki v naslednjem smislu pregovoril: Obče znano je in časniki donaša jo, da je bil c. kr. okrajni sodnik g. L vsled izvolitve v okrajni zastop dejan v disciplinarno preiskavo, volilci kmetje, inteligencija pa ne, bili so zvani in prašani od preiskovalca, je li kandidat morebiti pri njih bil, prigovarjal je, da mu glasove dajo, jeli kak govor govoril . . akopram nij postave, po katerej bi tak posel vršil kak sodnijški svetovalec, nego volilne reči preiskava ti je naloga politiške gospodske. Odkod je to, da se politiška državljanska prava krate okrajnemu sodniku ptujskemu a drugim ne? vsaj v Rogatci, Ormoži, Sloven njej Bistrici ... so gospodje okrajni so.lniki tudi okrajni zastopniki; kje je zakon braneči sodniku sprejeti in vršiti dolžnosti take volitve ? Okrajni zastop čuti se jako žaljen na svojej časti in ugledu vsled tega nezakonitega in neustavnega postopka, juz torej kot prvomest-nik te uredne korporacije, v katerej sedi 40 odbranih gospodov zastopnikov, stavljam pred-
naša vest, ka je občinski 'odbor ptujski skle-nol deželnemu odboru poslati prošnjo (uže poslana a od deželnega odbora pod klop vržena ter dana izjava, da v navajanem činu nij prestopka), naj od strani prof. Ž., ali mu prepove nadalje tako se vesti, ker prekvari probitke ptujskega mesta. G. '/,. zagovarjal je napravo okrajne hranilnice, kažoči jedno korist za okrajane, a opozorujoči tudi na kako spako mestne hranilnice. Zoper okrajno hranilnico govorili so trije meščanje zbog osobnoga dobičkarstva, torej pristranski a dr. St. vsled strankarstva. Okrajno hranilnico zagovarjali so gospodje dr. Gr., dva župnika in prof. Ž , zoper prvega nij orožja, proti župnikoma tudi ne mnogo, vse blato svoje črne vesti vrgel je tedaj občinski odbor mestni na blagega poštenjaka profesorja, rekši, po tem hočemo mlatiti, ter mu zakuriti pri deželnem odboru, da ga fundamo*), samo da nam ne bode več v naše vdebovsko gnezdo dregal. Taka uravna načela, taka mračna morala vodi mestne očeve ptujske, katerim aok in Btrahonja je priromanec Pisk, zagrozivši se pre, da bode dotle ščuval in dražil sedanjega prvomestnika okrajnega zastopa, dokler ne odstopi. Mestna občina podredjena kakor drugih lG2vnekem pogledu okrajnemu zastopu, drzne se prisvajati si pravico, da strahuje in spodbija sklepe okrajnega, zastopa, sicer sedaj razkadil se je prazni strel po zraku kakor večkrat. Ta mestni odbor vlo žil je pre tudi molbo veleslavnemu c. kr. na-mestništvu, da ne dozvoli okrajne hranilnice, razumevaj, da je mestna se nadalje povse svobodnih rok ; proti vvedenju slovenskega jezika v duhovniški ured vsled lanskega konferenčnega skončatka odločil je prositi ministerstvo. da temu ne pritrdi; kdo ve, je li ptujski ob činski odbor nij tudi prosrodoval zoper, češko vseučilišče, zoper vvedenje ruščine v srednja učlliŠča na Srbskem, Bolgarskem . . ., čudili se ne bi, vsaj v Ptuju iz raznih tujih dežel in deželic prišleci zvonec nose, a domačini dostikrat dobre pa redno premehke narave dajajo se pregostoma otlim, zvibranim in podvrnenim naborom zvitih tujcev voditi. — Iz teh in dru-
log: okrajni odbor je sklenol, naj okrajni otl bor popraša visoko c. kr. ministerstvo za pra-jgi» razlogov,  kamor spada tudi ta, da vse vosodje, od  kod in vsled česa je to, da je I[razsajanje proti okrajnej hranilnici godi se iz
c. kr. okrajni sodnik g. L. kakti moran bil odpovedati se okrajnemu zastopništvu V iz zakaj se mu jemlje p<*litiške in državljanske pravice? Petorica proti jedneinu glasu sprejela je nasvet g. Rajšpa.
Drugi predmet: nek  nemški časnik do-
osobnega probitka mestno - hranilničnega od vetnika, sprejet je po večini  glasov naslednji
*) Češ, da je skrajna pregreha, ako kdo svoj narod ljubi in spoštuje, tor gibljoči se na gospodarstvenih tleli trudi so mu tvarno koristiti, oziroma godeče inu krivice odvrnoti. Pia.
gnati vojevode ter tako zavladati v tem kraju. Moskovska vlada se vendar nij odvažila na take stroge mere. Mej Vigovskim in Puškarjem se je vnel meJBObojen boj. Moskovski glasnici so bili poslani k Vigovskemu in Puškarju, da ju pomire; Puškar je sam izrazil željo, da se pošljejo vojevodi, ker se je hotel tako prikupiti v Moskvi. Vigovski pa je prosil vojsko na pomor, da umiri Puškarja, ali je nij dobil ter je tožil, da Moskva njegovega sovražnika podpira. Koncem pa je v juniji leta 1G58 Vigovski sam brez podpore moskovske vojske pokončal Puškarja. Poslednji je padel v bitvi pod Poltavo. Pospoliti, ki so sočinjavali vojsko Pu-škarjevo, bežali so trumoma na naselitve v Ukrajino, na zemljo moskovskega gosudarstva in v Zaporožje.
Od tega časa se je začel prepirati ataman Vigovski z moskovsko vlado. Vigovski je namreč v razgovoru z glasnici moskovskimi obdolžil Moskvo, da je ona potajno podpirala proti njemu Puškarja in da iznovič vzdržujejo nemir
mej poapolitami; kričal je skupaj s svojim« polkovniki, da ne bode nikdar dopustil, da se vpeljejo vojvode ter se ravno izrazil, da je bilo pod poljskim kraljem Kazakoin bolje nego sedaj. Mej tem pa je pršel v Kijev mesto Buturlinz drugi vojvoda, Vasilij Borisovič Šern-metov, človek sumljiv, ki je videl v vsakej stvari izdajstvo ; on je začel zapirati v tamnice Kozake in kijevske meščane. To je bil novi povod nemiru. Poljaki, uvidivši, da mej Kozaki nij vse složno, poslali so k Vigovskemu okretnega pana Benevskega, ki je z vsemi sredstvi naorožal Kozake proti Moskvi, ter jim ponujal tudi mnogo denarja, če se hočejo ze-diniti s Poljsko. Njemu je pomagal neki takrat v Ukrajini živeči človek, ki je zadobil tudi velik upliv na atamana Vigovskega in na starešine. — Juri Nemirič. On je bil član stare ruske familije ter prav dobro naobražen. V mladosti svojej je napisal neko delo in vsled I tega so ga obdolžili arijanstva, zatorej je po-|begnil iz zemlje ter deset let živel v Holandiji.
predlog: „deželnemu odboru vsled sklepa okrajnega odbora mahoma poleg potrebnih razjasnil poslati izjavo, v katere] okrajni odbor vlaga zavarovanje in prosoved proti vsakemu strahovanju okrajnega zastopa od strani mestnega občinskega odbora."
Sveta dolžnost okrajnega zastopa mora biti, da si brani čast in ugled proti vsem ne naravnim in pomamnohudobnim napadom, iz-lasti pa kvarečim okrajne koristi, a vsemi močmi, iskrenoj srčnostjo ter vsemi zakonitimi sredstvi braniti duševne in tvarne probitke okrajanov zato pa ima častno ime okrajni zastop.
Pruj nikakor nema vzroka delati proti temu, kar je na hasek okoPčanom, ker da nij mesec dnij nikogar v mesto iz okolice, katera razve pridelkov skoro vse petice znosi tamo, hitro bi razve redkih Ptujčanov vsem meščanom odbrnil umi raček*). Zapomnite si: premožna okolica množi mestni imetek, — ne nasprotujte kot domačini po navodu nekaterih naseljencev tujcev domačinom okoličanom nego opustivši nadalje vsa Črna dela mrzkeg* razpora sezuno si prijateljski in bratovski v poštene roke pod svetlim priznanjem vzornega gesla: vsem jednake pravice.
Iz Tržiča 22. aprila. [Izv. dop.] Spominjam se iz otročjih let, da, ako se je kdo pritožil: ,,kaj se norca delaš?" se mu je odgovorilo: „ Norcu v Tržiči delajo, samo kape mu še manjka". Da pa kaka usmiljena duša, posebno zdaj, ko nam je april novo zimo prinesel, ne bo milovala, sporočim vam veselo novico, da zdaj so mu pa tudi kapo dodelali. Manjkalo jej je še treh velikih krp. Pa v teku zadnjega leta, vedeli so si umni očetje tudi te tri pridobiti. Eno kupil jim je g. Ž. na „parteitagu", drugo poslal jim je vitez Kaltenegger, ko so si ga častnega meščana izvolili, tret'o so si pa kot marljivi obrtniki sami napravili pri zadnjih občinskih volitvah. In tako je zdaj \es opravljen. (Ako se še kaj primernega najde, nabiralo in shranjevalo se mu bo pa za kr. no.)
Dne 20. t. m. bila je namreč volitev v občinski odbor. Mej drugimi poštenimi možmi izvoljen je pa v odbornika tudi slaboglasni P.
Dosedanjega župana, katerega so pred kratkim tako slavili, so popolnoma iz odbora
*) Okoličani slobo davši neinškutarskira štacu-narjem, obrtnikom in rokodelcem mostnim nosili bodo svojo novčiće narodnim okoličanom pravičnim tvrd-kam. 1'is.
Vrnivsi se v domovino za ča3a bune atamana Bmelnie.kega pristopil je h Kozakom, sprija-teljil se z Bogdanom, a zdaj, po smrti njego-vej, začel rokovoditi Vigorskega. V Ilolandiji se je navzel Nemirič tamošnjih repubPkanskih pojmov, sestavil si ideal federativne sveze republik ter hotel vse to obrniti in upotrebiti v svojej domovini. Pod njegovim uplivom sestavila se je osnova pod Vigovskim in starešinami o zedfcjenju Ukrajine s Poljsko na federativ-uej podlogi, pridržava! za Ukrajino prava vlastite uprave. K temu koraku so ga prisilili tedanji odnašaji mej Poljsko in moskovskim gosudarstvom.
Vprašanje o zedinjenji Poljske z Moskvo je ostalo še nerešeno. Vendar sta mislili obe stranki zediniti se. Meseca julija 1. 1G58 se je sklical v Poljskej zbor z odražno namero učvrstiti društveno zvezo z moskovskim narodom. Kralj, sklicevaje poslanike državne na ta zbor, je napisal o svojem času v pozivu, da jih čaka važuo vprašanje:  zaključiti večni
izpustili, češ, da je tujec, akoravno posestnik tukaj — „žakljarja pa neu. —
„In spet se oglasi jih sto Le ta nam žtipanil ne bo."
No si bode kdo po svetu mislil, ki Trži-ških okoliščin ne pozna in je bral dopise zoper župana, so se vendar enkrat spametovali, da bodo tega npašo' odstavili in saj zdaj, ko so se pri zadnjem številjenji take Slovence pokazali, narodnega župana volili. Pa motiš se! Mej vsemi odborniki nij ga jednega narodnega. Pa to naj bi še bilo, saj so vsi razen jednega saj občespoštovani možje, ali govori se še celo, da ravno tujca P., ki nema drugih zaslug za Tržič, kakor da stanuje tukaj, in da nekoliko pomilovanja vrednih mož za nos vodi, da tega si hočejo za župana izvoliti. Znana je zabavljiea: „Tržičan — težko bo zveličan.4' Le P. si župana izvolite in na laž bo postavljeno to grdo prerokovanje, potem:
„Tržičan — gotovo bo zveličan."
Skoraj neverjetno in kakor sanje zdi se mi misliti tega človeka kot župana! Pa ko bi tudi ne bil, čemu ga je treba v odboru?
vam pa posmehujejo, da ste tako priprosti, (naj ne rabim druzega izraza) da sprejemljete vse kot čisto zlato in golo resnico, kar od njih »ližite. — Nikar ne bodite tako kratkovidni ! kaj mislite, da bo res kdo iz tujega v ta kot prišel po ksj druzega kakor po svoj dobiček. Komu izmej njih je mar val blagor! Saj ste vendar prepričani sami, koliko so vam koristili. Imeniten bil je nekdaj Tržič, blagostanje in bogastvo bilo je tukaj doma. Pa takrat gospodarili so domači pošteni možje, ki so daleč po svetu spoštovaje uživali, pa so ga tudi zaslužili.
Kako je pa sedaj V Ko bi stari možje iz grobov vstali, za glavo bi se prijeli, svojega rojstnega kraja bi več ne poznali in po pravici zddmili s starim Kranjcem: „Kam prišli so stari časi!" Pa kako je vendar to, saj imate zdaj fabrike, rudnik, obrtnijsko društvo, kar včasih nij bilo?
Res imate fabrike, pa jih tujci vodijo, imate rudnik živega srebra, pa je v rokah tujcev, imate tudi obrtnijsko društvo, pa je društvo, če ne samih tujcev, saj samih odpad
Ko bi bili pa vendar tako zaslepljeni, da!"ikov M nasprotnikov, bi ga volili, potem zanje nij več besede, kakor J       Res da imate pri vsem tem pičel zaslu za jetičnega zdravila ne, ampak njemu samemu 'žek, P» poglaviten dobiček gre ves iz doma-
bi rekel s Ilildebertom v Jurčičevem Tugo-meru:
„Pokaži jeklo nemškega mola, Vojaka trdega, ki mu neznana Brezumna milost jc. — — —
Res kaj takega bi jim privoščil, ko bi to le volilce njegove zadelo, a kaj ker tistih, ki so njega volili, ne bo bolelo, ampak le reveža, siromaka. — Zdramite se vendar, ne zaupajte vsega tujcem in tistim, ki vam jih priporočajo, to nijso vaši prijatelji, saj vendar sprevidite, kaj so vam korisili! Vse je v njih rokah, polnijo sami sebi žepe, vas pa potiskajo v vedno večjo revščino.
Otresite se tujega jarma, saj imate dosti poštenih domačih mož, katerim smete zaupati, katerim je vaš blagor v resnici mar.
Ne dajte se voditi kakor slepci, saj imate menda še vendar nekaj razuma in zdrave pameti. Če boste tako ravnali, bode moralo poštenega človeka sram biti povedati, da je iz Tržiča doma. — Ne dajte se vsakema tujcu in pa nekaterim od tujcev zapeljanim domači nom sramotiti pred svetom!
Nikar ne verjemite njih sladkim besedam, saj govore le za, svoj dobiček. V pričo se vam res prilizujejo, kadar so pa sami mej soboj se
čega kraja in število beračev se tako množi, da jeden drugemu vrata podajajo, koliko je pa še takih, ki doma stradajo, pa se prositi sramujejo. Vsi tujci, katerim se zdaj toliko uklanjate, ko si napolnijo žepe, ali zaslužek poneha in lepe gozde posekajo, boste videli, koliko se bodo menili za vas, pobrali bodo kopita, pustili vam gole opustošene skale in šli boste (najprej Dolinci) s trebuhom za kruhom. Zatorej le zaupajte vašim „dobrim prijateljem", ki vas znajo tako lepo za nas voditi, le k njim v šolo hodite, boste videii, kam vas bodo pripeljali! Smijali se vam bodo v pest in vam „neumnim Kranjcem" osle kazali, zato ker ste jih tako lepo opitali. Kako dolgo boste še trpeli da:
„Le tujcem sreče svit se v Kranj i žari, Ošabno nosijo ti po konci glavo!"
Zdramite se vendar enkrat! „Svoji k svojim!" naj bode vaše geslo, ako nehčete še na dalje vsemu poštenemu svetu služiti v posmeh in zasramovanje.
mir, društvo in zvezo nerazdruživega edinstva mej Poljaki in Moskoviti „dvema sosednima narodoma, izlažečima od enega izvora slavjan-ske krvi a malo različnima po veri, jeziku in pravu." V očigled tako velikega podvzetja čakala je Ukrajino velika zadača, tako je bila za njo bližnja bodočnost zediniti se s Poljsko, a pred vsem je kazalo, da se poprej zedini Poljska z moskovskim gosudarstvom in sicer na podlagi prave enakopravnosti, in še le po tem, ko bi se Poljska zedinila z moskovskim gosudarstvom imela bi stopiti Ukrajina v to zvezo kot posebno državno telo. Vigovski je tajno privolil, da se skličejo kraljevski poslanci, ki bi imeli priti v Ukrajino na razgovore; ali poprej nego so oni prišli, začel je Vigovski uže v avgustu neprijateljstva z moskovskimi ljudmi. On je poslal svojega brata Danila, da izžene Šere-meteva iz Kijeva. Podvzetje se je izlovilo; Kozaki so bili odbiti. Šeremetev je začel preganjati krive in sumnjive.
(Dahje prih.)
Domače stvari.
— (Pol narodne  zmage v I. razredu.) Pri mestnih volitvah ljubljanskih smo v prvem razredu narodnjaki včeraj aiiiagali na polovico.   Izmej  dveh postavljenih kandidatov je namreč voljen jeden  naših g. F o rt u na, a jeden protivnih g. G arih o Idi. Dobili so namreč: Fortuna 114, Gnriboldi 114, dr. Moše 119 in dr. Pfefferer 113 glasov. Narodna zmaga bi bila prav lahko popolna, ko bi se ne bili spet nekateri narodni volilci  odtegnili  z  nesrečnim  češ:   „saj ne zmagamo, če prav jaz grem ali ne!u   Pa veselimo se tega resultata! Prod rta je druga trdnjava in na spolovino smo jo sovražniku vzeli po  trdem  dolgoletnem  boji! Ta resultat, kakor tudi oni v II. razredu, kjer smo le za pet glasov zaostali, nam je porok, da drugo leto je Ljubljana brez vse dvoinbe naša! Kajti tudi v I. razredu smo od lani do letos za 21 glasov napredovali!  Slava vsem vohlcem, ki so glasovali za naše domače kan d i date!
— (Gospod Dragotin Deschmann) ljubi časi kak teatraličen prizor, v katerem nastopi on sam „als Gott der Rache". Veliko se pripoveduje, koliko se je mož trudil pri
uradnikih deželnih, da bi ne prišli volit ter raje doma ostali. Ali značajni narodnjaki prišli 80 vsi k volitvi in gospod Dragotin Deschmann gledal je „mit gramdurchfurchtem Gesichte," kako so mimo njega korakali v volilno sobo. Ni jeden nij bil izostal. Ko pa je gospod Dragotin Deschmann opazil mej njimi tudi jednega, pri katerem je menil, da ima nekaj upliva na njega, zaječal je kakor Cezar nekdaj, ko ga je Bralna zabodel: „auch der ist es u Popo ludne pak je viharju enak pri pihal v uradnico, in vstopivši se pred nesrečnika, zagrmele so strašne te besede iz gospod Deschmannovo^a grla: „Ieh danke ihnen; aber ich vverde mir d as merkenl" In pri zadnjih besedah vzdignil je gospod Dragotin Deschmann svojo desnico, takisto patetično, kot jo vzdiguje mej svojimi govori v deželnem zboru! Rog zna, kake pojme ima liberalni naš gospod Deschmann o prostosti volitve V
— (Oberst  DHL)  V   Ljubljani živi penzijonirani oberst Ditl. Ta je letos pri volitvi v mestni zastop prevzel komando čez vojaške ponzijoniste,   ter   naskočil  žnjitni slavnoznani ljubljanski „rotovž". Uže nekaj dnij pred volit vijo izdal je gospod   oberst   svoj „ \va hI bolelu, In žnjim navžigal svojo trupo, da naj pride v polnem številu k slavnemu boju. No pa to je gospoda ohersta Dit'a  privatna stvar;   če ga kratkočasi   agitiranje, in če uže tudi na volilnem bojišči hoče  igrati  polkovnika, slobodno mu!  Naj si sam   pred  svojo  vestjo opraviči indirektno   rovanje   proti sedanj ej vladi Njega Veličanstva ! Ali pripoveduje se, da je gospod oberstov iwablbefehlu raznaial od hiše do hišo a k t i v e n v o j a k ,   in sicer ordonanec od tu-kajšnjega „platzcommundu". Mi tega ne verujemo, pozvedeli pa bodemo stvar bolj natanjko, in če se   obistini,   potem   bodemo morali pri slavnem „platzcommandu" uže poprositi za nekoliko pojasnila,   Če se bodemo pa prepričali, da ta  govorica  nij   resnična,  potem hočemo denašnjo svojo notico takoj preklicati.
— (G. Pressnitz,) nečak g. Janeschitza in bivši kasir kranjske hranilnice, je te dni na višjo deželno sodnijo v Gradci pritoži] se, ker je v preiskovalnem zaporu. (!)
— ((J. J a n e s ch i t z,) vodja kranjske hranilnice, je tudi letos strastno agitiral v II. razreda za nemškutarske kandidate. To se
ima konstatirati.
— (N a r o d n a Č i ta 1 n i ca v Še nt Vidu) nad Ljubljano priredi v nedeljo 1. maja veselico s sledečim programom: 1. Tombola s primernimi dobitki. 2. Venček slovenskih narodnih pesnij v samospevih, sestavnem in raztavnem soglasii. .'{. Veseloigra: „( laribaldi". Po igri prosta zabava. Začetek ob (J. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor.
— (Ljubljanska ljudska k u h i nj a) bodo v nedeljo dne 8. maja v starega strelišča spodnjih prostorih brezplačno pogostila 500 mestnih siromakov. Obod traje od 11.—1. ure. Karte za brezplačno pogostilo se bodo siromakom dajale ravno tam dva dni prej, t. j. v petek in soboto, dno 6. in 7. maja.
— (Narodna čitalnica) v Rudolfovem priredi na Čast Nj. c. kr. visokosti ee.sarje-viča Rudolfa in princezinje Štefanije o priliki njijne poroke vtorek 10. maja t. 1. svečanost z nagovorom, petjem in sijajnim plesom. Ustopnina od osobe 50 kr. — Od rodbine 1 gld. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen revnej šolskej mladini.
— (Ljudsko štetje v 8odnijskem okraji Kranjska gora.)   Okraj ima šest
občin in sicer se je t njih pri ljudskem šte-viljenji dosegel tale vspeh: 1. Občina Jesenice (sestoječa iz krajev Planina, Jesenice, Hrušica, Plavž in Sava): Število hiš 253 (proti 239 v 1. 1869, torej prirastek 14), število duš: 702 moška in 77G ženskih, vkupe 1478 (proti 1487 v 1. 18G9, torej menj 9); — 2. Občina Koroška bela (k njej spadajo vasi: Potoke, Javornik, Javorski rovt in Koroška bela): 103 hiš), proti 173 v 1. 1869, torej 10 menj), 450 moških in 52G ženskih, vkupe 97G (proti 931 v 1. 1869, torej prirastek 45); — 3. Občina Kranjska gora (s pripadajočimi vasmi Log, Srednji Yrh, Rute, Podkore in Kranjska gora): 249 hiš (proti 236 v 1. 1809, prirastek 13), 788 moških in 790 ženskih, vkupe 1578 (proti 1GG5 v 1, 18G9, torej menj 87); — 4. Občina Dovje (z vasema Dovje in Mojstrana): 155 hiš (proti 145 v 1. 1869, prirastek 10), 545 moških in 565 ženskih, vkupe 1110 (proti 1130 v 1. 1869, torej menj 20); — 5. Občina Radeče (obstoječa samo iz Radeč): 113 hiš (proti 104 v 1. 1869, prirastek 9), 380 moških in 411 ženskih, vkupe 791 (protf 730 v letu 1869, prirastek 61); — 6. Občina Bela peč (z vasmi Ahlete, Zagrad, Koprivnik in Bela peč): 102 hiši (proti 92 v 1. 1809, prirastek 10) 341 moških in 341 ženskih, vkupe 682 (proti 777 v 1. 1869, torej menj 95. — Ves sodnijski okraj Kranjska gora ima dakle sedaj 1035 hiš, 3206 moških, 3409 ženskih, vkupe 6615 duš (v 1. 1869 je bilo 989 hiš, 3322 moških in 3398 ženskih, vkupe 6720 duš). Hiš se je v tem okraji v zadnjih 11 letih pri« zidalo 46, a ljudij je za 105 duš menj. V obzir se ima pri tem jemati, da se je baš leta 1869 zidala gorenjska železnica, ki je mnogo tujcev privabila v deželo. Zatorej je samo število moških prividno za 116 duš manjše, do-čim so se ženske pomnožile za 11 duš.
Ila/Jic vesti.
* (Kosama p o g o r e 1 a ) je v Varaždinu na Hrvatskem dn6 19. t. m. Od kavalerijskega eskadrona, ki je notri stanoval, je v ognji poginilo 76 konj.
* (Trideset ljudij utonilo) je dne 22. t. m., ko so se biizu Halicsa v Galiciji vozili črcz reko Dnjester. Čoln se je zadel ob Bteber nekega mostu, katerega je voda raztrgala, ter se je prevrnil.
* (Admiralu Tegetthoffu) bode njega rodno mesto Maribor postavilo primeren spomenik. Vlil ga bode dunajski tovarnar Karel Turbein. Stal bode spomenik 21.000 gld. Poleg dogovora se ima do dne 20. julija 1883 dogotoviti in mestu Mariboru izročiti.
* (Stolp podrl) se je na veliki petek v Chestru na Angleškem pri t-mošnjej stolnej cerkvi. Visok je bil 150 črevljev. Izmej osmih ve licih zvonov jih je o tej nepriliki pet ubilo se. Na srečo nij poškodovan nobeden človek niti i"' sama cerkev.
* (V p 1 i v n e g a moža beseda i e h k o V marsikaj pomore.) Svoj čas je bilo po listih mnogo pisanja o nameravanej poroki princa Pavla Meeklenburg-Schvverinskega in ii pga ; estričine princeske Marije pl. "VVmdiseh gratz Bila sta uže zaročena, toda poročiti se nijsU mogla — ona je katoličanka on pak protestant - dokler papež ne bi dal dovoljenja. Na vs»' prošnje je iz Rima prihajal neugoden odgovor in zaročitev se je morala smatrati za razrešeno. Toda, kar se nij velikemu vojevodi in njega odposlancem posrečilo, dosegel je baje knez Pdsmark, ki je v razpravah z rimsko stolico papeževo omenil, da bi dobro bilo, če se ta stvar uredi. Papež jo željo kanclerjevo izpolnil in v kratkem botleta mlada plemenit-nika praznovala težko pričakovani dan svoje poroke.
* Slon „I3osco") je kazal do pred nedavnim svoje „umeteljnosti" v vili „Colona"
v Berlinu. Žival je bila v ograjenem prostoru na vrtu in je časih pomolila svoj rilec skozi ograjo. Dva dečaka pa sta jela velikana dražiti, da je pobesni!, zaklenene duri odpihnil in jo za njima mahnil. Hudo bi se bdo bego-čima malopridnežema godilo, da nij ob vrtu neka ženska slučajno prodajala pomoranče. Prijetni njih vonj je slona obustavil na hip, in opustivši proganjanje zlih dečakov, obrnil se je k vrbasu, in jel pokušati slastno južno vočje. Prišedšemu varuhu se je dal brez ustavljanja zopet odvesti na Bebi odmenjeno mesto v vrtu, kajti srd ga je bila povsem minila.
Tržne cene
v Ljubljani 27. aprila 1.1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.       rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — ovna 3 gld. 25 kr..      ajda 5 gld. 34 kr.; — prose, 5 gld. 03 kr.;
oru/.a 5 gld. GO kr,; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 21 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 95 kr.; mast — gld. 78 kr.; — šper, frišon -  gld. 66 kr. j špeh povojen — gld. 70 kr.:
— jajce po la/8 — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; - teletnino 44 kr.; — svinjsko meso 54 kr.;  — Hena 100 kilogramov 2 gld. 85 ki.
— slame l gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metre v 6 gld. — kr.; — mohka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 27. aprila.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78   w   20 „
Zlata renta.........93   „   95 „
1860 drž. posojilo......132   „   — „
Akcije narodne banke.....                  828   „   — „
Kreditne akcijo.......                           328   „90 „
London..........117    „75 „
Srebro..........--   „   — „
Napol...........9    »   31'/, „
C. kr. cekini........                                   5   „   55 „
Državna mat ko.......57    _   50 _
Proda se
prav v ceno zarad pomanjkanja prostora popolna oprava i/ trdega lesa /.a Hpeeerlj»ko Ntncauo.
— Natančneje sc izve v administraciji „Slovenskoga Naroda". (227—2)
Umetne
(640—M)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanske m sistemu v zlatu« \ n i K ii n i l si ali eeluloiilu
brez bolečin.   I*]oiiil»ira % zliitom itd. Zobne operacije izvršuje pepolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
zobni zdravnik A- Paichel,
poleg Hradeckoga mostu, v 1. nadstropji.
Vrtarski deček,
kateri jo uže na vrteli delal in ki je okolo 18 let star, sc s 1. junijem pod ugodnimi pogoji sprejme. Pismu in ponudbe naj se oddajo do 15. maja t. 1. opravniStvu „Slovenskoga Naroda". (220—3)
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najbolji« sdravilo toper protin ter revmatizrni, trganj* po %*<Hh, bolečin* v kriti t«r iircilt, oteklina, otrpnrle ii./.- in kitu it>l., malo čuna će ae rabi, pa minu popolnem trganje, kar doka/.um obilno zalival. Zahteva naj s«) samo „cwO« »oper trganje j>o tir, Malieu" » zrnvet*. gtnje-<*i'*i» znamenjem; 1 steklenica SO kr., pravoga prodaje tamo        (73—'24)
lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczjja
na mestnem trgu it. 4 ▼ Izubijani.
Marijinceljske kapljice za želodec,
neprescžiio izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper nosi as t do Jedi, slabi želodec, smrdečo sap o , n a p i h n e nj e, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne naroja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodoa z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna asalogra-i Lekar C. Brati y9 Krcmsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gsF~ <'*<* *r. ~W
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piceoli, na annajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu.   V  Novem   mestu:   lokama Dom.
V (J o r i c i: lekarna A. d o G i r o n-Ajdovščini:  lekarna Mi oh. Gr u-C e I j e: lekar J. K u pfe r s e h ta i e d; lekar   Drag.  Ravnik; Kamnik: lekar Josip Močnik.
S varite v! Ker so v zadnjem Času
naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato pro-simo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravo Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Maria-zeller Magentropfen — lirady & Dostal — Apo-tlicker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno aodnijsko spravljeno varstveno sna* iiM-ujc in zavoj mora biti zapečaten z našim Varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaj o teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3ti2—37)
U i z z o 1 i. coli. V g 1 i e 1 m o. K r nuj
s
t3
•S 4
a
h5
8rt     £ 5
s -j .2 a '=
o y
5 i c mSM
1*1
m
I M
81
H %
«^ 'JS u
-EZ U
! o*
3  i. t >ffl"
i h
Wilhelmov
stari, izskušeni, pravi, obći
$ zdravilni in vodni prilep (plašter)
A\ zoper
glavobol, rane, opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Moč in nčinek trga prilepa je posebno ugoden pri globokib in raztrganih ranah valed uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpustkih, pri drvu, vnetih m oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah. Ta prilep pravi ima samo
lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirchenu pri Dunaji.
gpsflf Jedna škatljica stane -IO lcr. a. v.  Menj, nego dve škatljici se ne pošiljati in Btaneti s kolekoin in pošiljat\ ijo 1 gltl. a. v. Imajo pa tudi: ^ i.jobijuni: Peter I*a«*nilc.
V Gradcn J. Purgleitn er, lekar; Wen d. T ru koczy, lekar. V Zagrebu Sigm. Mitlbach. (21—7)
Izdatelj in urednik Makso Armić,
Lastnina in tisk „Narodne ti«karneu.