Leto VI., št« 31 („jutro* xm., *t. 177«) Ljubljana, ponedeljek 1. avgusta 1932 Cena 2 Din Upravnižtvo: Ljubljana, Knalljev« ah ca 6. — Telefon it 8122. 8123. 8124 8125, 3126, In.se ra eni oddelek: LJubljana, Bele®-burgova uL — TeL 8492 is 2432. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta »t IS. - Telefon «. 2456. Podružnica Celje: Korenov« nliea St — Telefon St. 190. Podružnice Jesenice: pri kolodvor* h. i«o. Podružnica Novo m««to: Ljubljanska cesta 61 42. Podružnica Trbovlje: t Ufi dr. Batna- gartnerja L_H 1 1 ■ i % Ponedeljek* tadaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek cjutraj. — Naroča m t pooebej in volja po pošti prejo-mana 4 Din, po razna&aldh stavljena B Din Ponedeljska izdaja Dredolfitvo: tflabljana: Enafljera a lica fi. Telefo« it 8122, 8128, 8124. 8125 to 8120. Maribor: Aleksandrova eesta 18. T» leten fit 2440 (ponoči 2562). Celje: Kooenova «1 8. Telefcm M. 190 Rokopisi m no vračajo. — Oglasi po tarifa. Volitve v Nemčiji Po rezultatih, znanih do 11. zvečer, volitve niso prinesle odločitve Hitlerjeve! so dobili eno tretjino oddanih glasov Berlin, 31. julija, d. Danes so volili v Nemčiji šesti državni zbor nemške republike. Volilnih upravičencev je bilo 44.5 milijona. Glavno zanimanje se osredotocuie na vprašanje, koliko glasov so zbrali narodni socialisti, ki so pri letošnjih volitvah državnega predsednika dobili za svojega kandidata Hitlerja nekaj nad 30 odstotkov vseh glasov, pri drugih volitvah pa celo 36.8 odstotka. Ker so narodni socialisti odklanjali doslej vsako kompromisno in koalicijsko politiko, bi morali za primer, ako hočejo dobiti v svoie roke vladno oblast po zakonitem potu, zbrati nad 50 odstotkov vseh glasov. Važno ie tudi vprašanje, ali se je ustavilo nazadovanje glasov socialnih demokratov. Nadalje pričakujejo glede na možnosti bodoče sestave vlade z velikim zanimanjem zlasti v desničarskih krogih, koliko glasov bodo zbrali nemški nacijonal-ci pod vodstvom Hugenberga. Prav tako je -bu.iabo veliko zanimanje vprašanje, koliko glasov bodo zbrali komunisti, ki so pri drugih predsedniških volitvah občutno nazadovali. in koliko glasov bo zbrala četrta najmočnejša stranka v prejšnjem državnem zboru, katoliški centrum, ki je doslej izmed vseh nemških strank bil najstal-nejši in ki je bil napram sedanji vladi Papen a po padcu dr. Bruninga v najostrejši opoziciji, kakor je pokazalo v volilnem bo-;u njeno sodelovanie z »Železno fronto«. Od zadnjih državno-zborskih volitev je -oteklo leto dni in 10 mesecev, vendar pa - -e v tej kratki dobi. znatno izpremenile poiirtčne razmere / Nemčiji. V zadnjem državnem zboru, je bil po zamenjavi dr. Bruninga z via-o Papena razpuščen 4. junija, so bili narodni socialisti prvič zastopani z močno skupino. Po volitvah L 1930 so postali v državnem zboru s 107 poslanci druga najmočnejša stranka za socialnimi demokrati, k: so imeli nad 143 poslancev. Tretji so komunisti s 77 mandati, dočim je imel ; t rum 68. nemški nacionalci 41, nemška udska stranka 30. gospodarska stranka 23, stranka podeželskega ljudstva 22, ba-varska ljudska stranka 19, državna stranka 4, krščanski socialci 14. kmetska stranka 6, narodna ljudska organizacija 6. konservativci 4 in Hanno ve ranči 3 mandate. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo oddanih 34,956.471 glasov, kar predstav-ja volilno udeležbo 82 odstotkov. Prejšnji državni zbor je šteti 577 mandatov. Volilna agitacija je bila v zadnjih dneh izredno živahna, zlasti pa včeraj in danes. Posebno živahno je bilo vrvenje na glavnih cestah, kjer je bilo vse črno raznih agitatorjev, pa tudi v stranskih ulicah so bile videti povsod razburjene skupine ljudi, ki so živahno razpravljale o izidu volitev. Na vseh vogalih in skoro pred vsakim lokalom so stali razdeljevalci propagandnih letakov, ki so jih delili mimoidočim. Pristaši političnih brambnih organizacij so hodili že včeraj po mestu vsi v uniformah, da bi na ta način vplivali na svoje politične nasprotnike. Kakšno rabtirjenje je vladalo v zadnjih dneh, dokazuje dejstvo, da so samo v petek ponoči aretirali 250 agitatorjev, po ve-č ni komunistov in narodnih socialistov, ki so izzvali v raznih okrajih mesta izgrede, precejšnje število pa tudi snoči Samo v petek ponoči je bilo ubitih pet L.ud:, pa tudi včerajšnji dan je zahteval več smrtnih žrtev. V sedanjem volilnem boju je igrala posebno vlogo tudi uporaba IetaL Hit er je s svojim velikim letalom, ki ima tri motorje, prepotoval v zadnjih 14 dneh vso Nemčijo ter je na 50 shodih govoril nad 3 milijonom Ljudem. Tudi druge stranke so uporabljale mnoga letala, ki so s svojimi napisi zbujala pozornost v krajih, nad katerimi so Krožila. V petek se je ponesrečilo eno izmed narodmo-socialističnih letal, vendar pa se pilotu ni ničesar pripetilo. Včeraj opoldne pa je na letališču pri Tem-pelhofu padlo iz višine 50 metrov na tla propagandno letalo centruma. Lastnik letala si je pretresel možgane, njegov sprem-Mevalec pa si je razbil lobanjo ter je kmalu nato umrl. Narodni socialisti so prvi spoznali, da 'grajo ženske v volilnem boju veliko vlogo. Izmed 44.5 milijona volilnih upravičencev je 23.2 milijona žensk in samo 21.3 milijonov mioških. Narodni socialisti so pustili na mnogih svojih lepakih natisniti obraze plavolasih žensk, da bi vzbudili pozornost volilk za svojo propagando, pa tudi centrum ie v berlinski okolici skuša! pridobiti ženske na ta način, da je prirejal s parniki izlete gospodinj, na katerih so razvijali živahno propagando. Kandidiralo je v 35 volilnih okrožjih nič manj kakor 62 strank, ki so postavile 8000 kandidatov, od katerih pa bo izvoljenih približno 600. Prva je glasovala že včeraj ob 11. dopoldne posadka zrakoplova »Zeppelina«, ki je včeraj odpotoval na daljši krožni polet v Švico in na Vzhodno morje. Volilni dan v Berlinu Berlin, 31. julija, č. V pretekli noči so volilni agitatorji zadnjič pred današnjimi volitvami prelepili in preplavili vse mesto z milijoni letakov in lepakov. Vsi zidovi in plotovi, vsi stebri in kioski so naravnost tapecirani z barvanim in tiskanim papirjem. Davi so se agitatorji z avtomobili vozili po ulicah in delili med ljudi cele skladovnice letakov, tako da so bile kmalu vse ceste preplavljene s papirnatimi odpadki. Drugi so v avtomobilih prepevali in pozivali ljudi, naj volijo to ali ono stranko, ali pa prevažali na volišCa volilce, ki bi sicer bržkone sploh ne šli volit. Danes so vsi listi objavili pozive volilcem, naj se gotovo odzovejo in oddajo svoje glasove. Največjo agitacijo so razvili narodni socialisti, komunisti in »železna fronta« socialnih demokratov in Briinlngovega centra. Agitacija je prišla do najbolj vidnega izraza zlasti v delavskih mestnih okrajih in predmestjih. Vse je bilo v teh okrajih okrašeno z zastavami; le malo je bilo med njimi državnih črno-rdeče-zlatih trobojnic. Med delavstvom so razvili najbolj živahno propagando komunisti, za njimi pa so le malo zaostajali hitlerjevci. Volitve so se pričele ob 7. zjutraij. Na vsakem volišču je stal po en stražnik, okrog volišč pa so bili oddelki policije v strogi pripravljenosti, da v hipu preprečijo vsak nered. Zaradi lepega vremena je bit; že v prvih jutranjih urah po vsem mestu velik naval na volišča. Berlinčani niso hoteli izgubiti lepe prilike in so takoj po izvršenem glasovanju odhiteli v bližajo in daljno okolico na izlete. Tako je, kakor sodiio, že v prvih urah oddalo svoje glasove 80 do 55 odstotkov berlinskih volil nih upravičencev. Na volišču v Neudedku je ?rvi oddal svoj glas državni predsednik maršal Hin denburg. Mmistri državne vlade so se oglasili na voliščih v bližini vladnih poslopij. Volili so vsi okrog 9. dopoldne. Pri poslednjih volitvah v Nemčiji ni glasovalo 7 milijonov volilnih upravičencev. Zaradi izredne volitlne kampanje, ki so jo v zadnjih dneh razvile vse stranke in zaradi napetega notranjega in zunanjega po litienega položaja je pričakovati, da se bo danes število nevolilcev zelo skrčilo. Krvavi spopadi ponoči Berlin, 31. julija. Dan volitev je v Nemčiji dopoldne potekel brez incidentov, zato pa je bilo v pretekli noči še mnogo pretepov in tudi streljanj, pri katerih je padlo tudi več žrtev. V Berlinu je morala policija posredovati v 34 pri merih. pri katerih je bilo 6 oseb težko, 18 pa lahko ranjenih. V enem primeru je policijski uradnik v silobranu ustrelil nekega komunista V noči je policija zaplenila 11 revolverjev in tudi mnogo dragega orožja. Zažganih je bilo tudi 13 drogov za lepljenje volilnih lepakov. Do 8. zjutraj je bilo aretiranih 241 oseb. Tudi po provinci je prišlo na raznih mestih do incidentov, ki so potekli deloma krvavo in zahtevali tudi smrtne žrtve. V Hasselfeldu v Harzu je bil ustreljen neki član »Reichsbannerja«. v Liibecku pa neki narodni socialist. V Oppenheimu ob Renu so narodni socialisti z revolverji ustrelili nekega mladeniča, drugega pa težko ranili. Storilce so prijeli. V Trierju je prišlo do spopada med komunisti in narodnimi socialisti, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. V Crefeldu je prišlo do krvavih pretepov med narodnimi socialisti in komunisti, pri katerih je bilo več komunistov ranjenih. Eden izmed ranjenih je v bolnici umrl. V Altoni je policija izvedla hišno preiskavo v neki komunistični gostilni, kjer je našla več zabojev s kamenjem in 60 steklenic, napolnjenih z vodo. V Halleju je prišlo zvečer do spopada med narodnimi socialisti in komunisti, pri katerem je bilo več oseb ranjenih, 17 pa jih je policija aretirala. Prav tako poročajo o krvavih spopadih v Magdeburgu in Vratislavi, kjer je bilo nekaj oseb ranjenih, mnogo pa odvedenih v zapore. Berlin, 31. julija, g. Tudi današnji dan je zahteval več smrtnih žrtev. V Essenu je prišlo do hudih spopadov med komunisti in narodnimi socialisti, pri čemer je bil en komunist ubit. En narodni socialist Ln dva policijska uradnika sta bila težko, trije pa lahko ranjeni. Druga smrtna žrtev je padla v Itzehoe pri pretepu med komunist" in socialnimi demokrati ter narodnimi socialisti. V Vratislavi so bile pri politični;h spopadih tri osebe težko, dve pa lahko ranjeni. Prav tako poročajo iz Kolna in Chemnitza. Vehementna volilna propaganda v zadnjem hipu Berlin, 31. julija. Nemška mesta so b'la danes, kakor sploh v zadnjih dnevih, bujno okrašena z zastavami in so nudila po vseh ulicah pestro sliko. Največjo propagando z zastavami so uprizorili narodni socialisti. toda prav tako močno je bila zastopana tudi »Železna fronta« in mestoma celo komunistična stranka. Mnogo je bilo opaziti tudi zastav v starih hohenzo 11 črnskih državnih barvah Svojevrstno volilno propagando so uvedle stranke to pot po ulicah s propagandnimi listi, ki so ji na debelo raztrosili po cestah. Volilna udeležba je bila v dopoldanskih urah znatno večja, kaikot pri prejšnjih volitvah. Posebno dobro so bili obiskani volilni lokali blizu kolodvorov. V posameznih okrajih je bilo že do poldneva do 50 odstotkov volilcev na voliščih. Državnega kamcelarja von Papena, Id je prišel v svoj volilni lokal v Berlinu na Kropprinzufer okoli četrt na 11., so obJegle trume fotografov in filmskih operaterjev. Pri vseh voliščih so biile odrejene posebne policijske straže pod vodstvom višjih častnikov. Ko-misarični notranji minister Pruske dr. Braoht je opravil 6vojo volilno dolžnost že ob 9. dopoldne. Policija, ki je bila ves dan v strogi pripravljenosti, je stražila pri vsakem volišču in razen tega vršila tudi obširno patruljno službo po cestah; kakor cenijo, je bilo zaposlenih za to službo samo v Berlinu okoli 20.000 policijskih ustaž-bencev. Nekateri podrobni rezultati Reklinghavsen (\Vestfalska), 31. julija. AA. Od oddanih 46.000 glasov so prejeli socialni demokrati 5800, Hitler 11.000, komunisti 11.000, centrum 13.300, nemški na-cijonalci 2400. Leipzig, 31. julija. AA. Pri današnjih volitvah so prejeli po prvem začasnem štetju socialni demokrati ▼ Leipzigu 145.000, Hitler 137.000, komunisti 86.000, centrum 6300, nemški nacijonalci 19.000, nemška ljudska stranka 12.200, državna stranka 8300, gospodarska stranka 2500, krščanski socijalci 3300. Konlgsberg, 31. julija. AA. V okolici Konigsberga je bilo volilnih upravičencev 27.730. Volilo je 22.060 volilcev. Socialni demokrati so prejeli 5240 glasov, Hitler 8300 glasov, komunisti 5030, nemški nacijonalci 2640, centrum 150. Berlin, 31. julija. AA. V vzhodno-pruske m volilnem okraju Marienwerder je bilo volilnih upravičencev 25.900. Volilo je 22.200 volilcev. Socialni demokrati so prejeli 2840, Hitler 11.970. komunisti 1480, centrum 1620, nemški nacijonalci 3600 glasov. V vzhodno-pruskem citraju Marienburg je bilo volilnih upravičencev 21.800, glasovalo je 18.700 volilcev. Socialni demokrati so dobili 3780, Hitler 8500. komunisti 1520, centrum 2500, nemški nacijonalci 1940 glasov. V vzhodno-pruskem volilnem okraju Heilsberg je bilo volilnih upravičencev 30.800. Volilo je 24.600 volilcev. Socialni demokrati so dobili 2200, Hitler 4400, komunisti 1600, centrum 13.1500, nemški nacijonalci 2900 glasov. V vzhodno-pruskem okraju Gumbinen je bilo volilnih upravičencev 30.475, volilo je 26.230 volilcev. Socialni demokrati so dobili 6320, Hitler 13.375, komunisti 3000, nemški nacijonalci 3800, centrum 100, krščanski socialci 400. Frankfurt, 31. julija. A A. Ob 21. uri so bili za Frankfurt objavljeni naslednji prvi rezultati: socialni demokrati 86.000, narodni socialisti 127.000, komunista 45-000, centrum 46.000, nemški nacijonalci 8700, ljudska stranka 7400 , državna stranka 2300 glasov. Prvi skupni rezultati Berlin, 31. julija. AA. Ob 830 je bil objavljen pregled, ki se nanaša na 5.816.000 glasov. Socialni demokrati so prejeli 1.391.000. Hitler 1.970.000, komunisti 990.000. centrum 561.000, nemški nacionalisti 349.000. nemška ljudska stranka 81.000, gospodarska stranika 25 tisoč, državna stranka 70.000, bavarska ljudska stramka 268.000. Berlin, 31. julija. AA. Ob 21. uri je slika zbranih rezultatov naslednja: Oddanih ie biio 9 milijonov 556.000 glasov. Od teh so dobiti: socialni demokrati 1,935.000, narodni socialisti 4 milijone 57.000, komunisti 1,429.000, centrum 970.000, ljudska stranka 115.000, nemški nacionalci 458.000. državna stranka 97.000, gospodarska stranka 41.000, krščanski socialci 76.000. Berlin, 31. julija. AA. Ob 22. je bilo skupno preštetih 17.5 milijona oddanih glasov. Dobili so: socialni demokrati 3,591.000, Hitler 6,099.000. komunisti 2,768.000, centrum 2,444.000, bavarska ljudska stranka 588.000, nemški nacijonalci 1.031.000, nemška ljudska stranka 233.000, državna stranka 194.000, gospodarska stranka 76.000 glasov. Položaj ob II. ponoči Berlin, 31. julija, d. Do 11. zvečer je bilo preštetih nad 27 milijonov glasov. Dobili so: socialni demokrati 5.9 mil. t hitlerjevci 9.6 mil.; komunisti 4.1 mil.; centrum 3.5 mil.; bavarska ljudska stranka 0.8 mil.; nemški nacionalci 1.7 mil.; nemška ljudska stranka 0,4 milijona. Italijanske grožnje velesilam Balbo grozi, da bo Italija zapustila razorožitveno konferenco, če se ne bodo upoštevale njene želje Milan, 31. julija g. »Popolo d'Italia« In »Corierre dela Sera« objavljata, danes uvodnik ministra za zrakoplovstvo Balba o ženevski razorožitveni konferenci. V tem članku groza minister Balbo z izstopom Italije iz konference, ker velesile Francija, Anglija in Amerika nočejo izpremeniti dosedanjega sistema. Balbo pravi med drugim, da so te tri velesile na razorožitveni konferenci zasledovale samo ta namen, da bi ojačile svoj lastni položaj in oslabile položaj ostalih držav. Kot tipičen primer za njihovo stališče smatra Balbo vprašanje vojne v zraku. Orožje v zraku je orožje za mlade narode brez velikega kapitala. Samo odločnemu stališču Italije se je zahvaliti, da pri glasovanju o Ben« -evi resoluciji ni deset držav odreklo glasu. Tako zvane države pogodbenice morajo upoštevati to dejstvo, če hočejo, da bo ta velika tovarna za varan je in nas ta v-Ijalnica pasti, kakor se imenuje razoroži tvena konferenca, obstojala še nadalje. V nasprotnem primeru ve Italija dobro, po kateri poti mora iti, in sicer, da mora iz nje izstopiti. Obnova ameriškega gospodarstva 1'staljenjc cen poljedelskih proizvodov — Roosevelt za odpravo carinskih ovir — Udeležba Amerike na svetovni gospodarski konferenci Washington, 31. julija, č. Predsednik j opozarjal, da so Anglija Francija in Nem-Hoover je v velikem govoru napovedal no- čija končno sklenile dogovor o reparacijah, iT A AKf A IlU M trn — _ __ A«: 1 T , _ -rf nn j; X /v n n ____i. _ *___ _ J i m . ve obsežne ukrepe za obnovo ameriškega gospodarstva. Po že pripravljenih načrtih bo »Reconstruction Finance Corporation« dobila pooblastilo, da izvede te ukrepe. Za gospodarsko obnovo je določen kredit v skupnem znesku 1500 milijonov dolarjev. S tem denarjem bo omenjena družba podrla 100 nehigijensko urejenih delavskih zavodov in bo na njihovem mestu zgradila prav toliko novih modernih stavb. Izdani bodo krediti za poljedelstvo itd. Ameriško gospodarstvo že kaže prve znake obnove. Javnost je z zadovoljstvom sprejeta vest, da so se povišale in ustalile cene nekaterih proizvodov, zlasti žita, gumija, svile in bombaža. Na newyorški efektni borzi so se učvrstili tečaji nekaterih vrednostnih papirjev, drugi so celo napredovali za nekaj točk. Ta preokret v ameriškem finančnem življenju prisojajo raznim vzrokom. Večina je mnenja, da je v prvi vrsti posledica Hoovrove inicijative in akcije zavoda «Daily Telegraph« iz Ottawe, bo britska imperij-ska konferenca zaključena že 12. avgusta. Povratek angleških ministrov v London se pričakuje za 20. avgusta. »Daily Herald« poroča, da se je zakladni kancler Chamber-lain pri posvetovanjih izjavil za čim skorajšnji povratek k zlatemu standardu, vendar pa ni imenoval nobenega določenega roka. Justifikacija v Franciji Pariz, 31. julija, č. Včeraj so v Saint Michellu izvršili smrtno obsodbo 26 letnega delavca Luciena Louva. Obsojen je bil. ker je orojral in ubil neko kavarnarko da bi se z oropanim denarjem lahko oženil. Od vsega pocetka je trdil, da ni kriv kar je ponovil tudi še tik pred justifikacijo. DVE NOVI VELIČASTNI MANIFESTACIJI NA NOTRANJSKEM Mogočna shoda v Žireh in Dolnjem Logatcu — Prisostvovalo jima je mnogo nad dva tisoč ljudi — Navdušene ovacije narodnim p® slancem Logatec, 31. julija. Obmejni logaški srez je z današnjim dnem postavil krono svojemu intenzivnemu delu na organizaciji nove vse- državne iugoslovenske stranke. Današnja veličastna shoda JRKD v 2 i r e h in Dolenjem Logatcu sta predstavljala zaključek velike manifestacij-ske turneje, s katero je Notranjska ponovno jasno dokumentirala svojo ne-oma.mo zvestobo do velike, močne, u-edinjene Jugoslavije. Redkokateri srez v naši državi se more ponašata, da je do zadnjega kotička izvedel organizacijo nove stranke, a logaški srez s tem ni dokumentiral samo svoje narodne zavednosti, marveč je znova poudaril svojo trdno, odločno voljo sodelovati na konsolidacijfi gospodarskih in političnih prilik v državi. Kdor ie videl vse te l^ne manifestacije v Starem trgu', v Cerknici, Žireh in v Doleniem Logatcu, kdor je imel priliko razgovarjati se z ljudstvom v tem , e k sporni ranem obmejnem srezu. kdor je videl in občutil ono iskreno globoko, zares iz srca prihajajočo ljubezen do skuone domovine, ta more odkrito reči. da je logaški srez zanesljiva, nikdar oklevajoča straža na naši zapadni meji. Nasprotniki iugoslovenske narodne in državne ideje so si mnogo prizadevali. da bi obdržalii preprosto ljudstvo pod svojim vplivom, izkoriščajoč pri tem vse težave sedanje splošne gospodarske krize, toda kljub vsem prišepe-tavaniem m tajnim okrožnicam, polnih laži. grd:h klevet, namigavanj in sum-mčenj. kljub vsem še tako skrbno zasnovanim akcijam, niso mogli omajati trdne vere v moč iugoslovenske ideje. S ponosom in upravičeno zavestjo lahko nastopi logaški srez kot vzgled vsem ostalim srezom v državi.^kot vzgled pravilnega pojmovanja državljanske dolžnosti in državljanske požrtvovalnosti Baš prebivalstvo logaškega sreza. ki stoji na mrtvi straži na našem zapadu. se zaveda, da je ideja. ki jo propagirajo zagovorniki narodnega in državnega edinstva. zagovorniki sedanje državne ureditve in zagovorniki sedanjega režima, edino pravilna in odrešujoča. Ce sta bili manifestaciji v Starem trgu in v Cerknici pred tremi tedni impozantni. sta bili današnji manifestaciji v Zireh in posebno v Dolenjem Logatcu naravnost veličasten dokument zavednosti misel-ske samostojnosti in resničnega jugoslovenskega samozatajevanja. Morda redkokateri srez tako zelo občuti sedamo splošno gospodarsko krizo, kakor baš obmejni logaški srez. a prav tako redkokateri srez tako pravilno, tako razumno in tako globoko pojmuje vso veličino iugoslovenske narodne in državne ideie. kakor baš ta obmejni srez. Ima pa ta srez tudi svojega narodnega poslanca, ki ga njegovi tovariši v Narodni skupščini upravičeno postav-liaio za vzgled požrtvovalnosti dolžno -stne zavesti, a prav tako se more logaški srez ponoviti z zares požrtvovalnim: delavci, katerim gre glavna zasluga za tako lep napredek in razvoj .iugoslovenske državne in nacionalne misli v srezu. Ti javni delavci s Predsednikom sreske organizacije, logaškim notarjem g. Franom Tavzesom in sre-skirn tajnikom g. Tavčarjem na čelu so jamstvo, da bo logaški srez kakor dosedaj tudi v bodoče ne samo buden stražar na naši zapadni meji. marveč tudi eden glavnih stebrov nove vse-državne ju gosi o venske stranke. Logaški srez je s svojim organiza-tornim delom tudi iasno dokazal, kako lažniiive so vse govorice nasprotnikov državnega m narodnega edinstva. kajti skoraj ni bilo shoda, na katerem ne b; bili nastopili kot govorniki tudi narodni poslanci iz drugih banovin naše države, zlasti iz Hrvatske in Srbije. Prebivalstvo logaškega sreza je imelo ponovno priliko slišati iz ust predstavnikom južnih krajev naše domovine, da je tam prav tako kakor Dri nas večina ljudstva za močno uedinieno Jugoslavijo in za to. da se pozabijo vse stare strankarske raznrt-Me ter da se v složnem delu išče izhod iz sedanjih težavnih prilik. Tudi na današnjih shodih v Žireh in Dolenrem Logatcu sta nastopila kot govornika dva odlična narodna poslanca iz južnih krajev, gg. dr. Bogdan V;dov;č iz Bosne in Nikola Sokolovi(5 iz Južne Srbije. Prebivalstvo je pri tej priliki s presenečenjem ugotovilo, kako lahko razume govore zastopnikov tudi najoddalienejših pokrajin naše države in kako zlonamerno je zatrjevanje nasprotnikov. da obstojajo med Srbi. Hrvati ;n Slovenci nepremostljive razlike. Nastop dr. Vidoviča. ki je govoril deloma tudi slovenski, pa je zlasti ovrgel vse hujskaioče trditve, da se hoče okrniti slovenstvo. Oosfa megla ie zakrivala prelepo notranjsko pokrajino, ko so davi narodni poslanci s svojim spremstvom brzeli v avtomobilih iz Lnihljane na Notranjsko. Ko pa ie predsednik sreske organizacije g. jiotar Fran Tavzes otvo-f-jl v Žireh kmalu po 7.. takoj po rani maši, shod. je .poslalo solnce, ki je na- to ves dan slpalo svoje tople poletne žarke na prelepe predele Notranjske in obsevalo tudi one pokrajine, ki jih je kruta usoda odcepila od skupne narodne države. Nekateri ljudje so smatrali sicer za umestno, da organizirajo za današrajii dan izredno romanje k podružnici. zaipoveduioč pri tem vsem a-ko zvanim katoliškim organizacijam, da morajo slediti, vendar pa se je zbralo v Žireh nad 1000 zavednih ljudi, ki niso podlegli komandi in ki so hoteli ne samo slišati poročila narodnih poslancev. marveč tudi manifestirati svojo nacionalno zavednost. Straža, ki je bila postavljena na cerkvenem stolpu, je skušala sicer nekaj časa motiti zborovanje, toda spričo stvarnih in iskrenih izvajanj govornikov so kmalu utihnil tudi ti in naposled sami navdušeno pritrjevali. Ko sta drug za drugim povzela besedo poslanca dr. Vidovič in g. Sokoiovič, prinašajoč bratske pozdrave Hrvatov in Srbov, a obenem zagotavljajoč, da preveva večino hrvatskega in srbskega ljudstva prav enako globoka zavest potrebe složnega deia za dobrobit ni blagostanje celokupnega jugoslovenskega naroda, ni bilo pritrjevanja ne konca ne kraja. Z iskrenim veseljem so zborovalci pozdravili svojega domačesra ooslanca dr. Rapeta, ki jim je v obširnem govoru obrazložil prilike, v katerih je sedanie Narodno predstavništvo prevzelo skrb za usodo naroda in države, a prav tako tudi težnje, ki so bile odločujoče za delo narodnih poslancev in senatorjev. V svojem dokumentiranem govoru je podčrtal. da ni mogoče v kratki dobi šestih mesecev popraviti vsega, kar se je zagrešilo v dolgih desetih letih, RazKrin-ka.l pa je tudi hinavščino onih ljudi, ki so sodelovali v vodstvu državne politike ne samo pred 6. januarjem, marveč tudi kasneje in ki so odobravali vse, kar se ie takrat storilo in izvršilo, ki pa so se spomnili, da morajo čuvati namišljene interese ljudstva šele takrat, ko je kralj zopet uvedel demokratični režim in jih pozval k složnemu sodelovanju. Naglasi! je. da oni. ki so 8. novembra prevzeli na svoja ramena vso težo odgovornosti, niti danes po vsem tem, kar se je dogajalo in se še dogaja, še vedno niso nenaklonjeni, orožiti rok-1 K složnemu, iskrenemu in poštenemu sodelovanju. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli izvajanja govornika, obenem pa od'očno in iasno izreki5 sv> jo željo in voljo, da se napravi konec slepn'rri'šen>y it da se naios;ed jasno in odločno nastopi po devizi-kd^r ni z nami. ie proti nam. Zaključujoč veličastno manifestacijo ie predsednik zborovanja notar g. Fran Ta vre« pozval vse pborovalce naj m* združijo k složnemu delu v organizacijah JRKD, ter ob viharnem odobra- vanju predlagal, da se odpošlje uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Srškiču in ministrom gg. dr. Kramerju, Pucl-u in Mohoriču. Po shodu je narodni poslanec dr. Rape sprejemal stranke, ki so mu predložile razne prošnje in želje, dočim so ostali narodni poslanci stopili med Ijud-s vo :n se razgovar.uli o prilikah v logaškem srezu. Po skupnem kosilu pri Demšarju, med katerim je bilo izreče.lih še več navduševalnih in bodrilnih govorov, so se narodni poslanci ob navdušenih ovacijah mnogobrojne publike odpeljali v Do'viji Logatec, k.ie" je sledil ob 3. popoldne drugi, še večj in veličastnejši manifestacijski shod. v Manifestacija v Logatcu Ob vhodu v Dolenji Logatec je bil postavljen velik slavolok, pri katerem se je zbrala k sprejemu ogromna množica z županom g. Tršarjem na čelu celokupnega občinskega odbora. Železničarska godba Sloga iz Ljubljane je zasvirala v pozdrav koračnico, nakar sta izrekla dobrodošlice župan g. Tršar in predsednik krajevne organizacije g. Punis. dočim so belo oblečene deklice izročile došlim gostom krasne šopke lepih nageljnov. Gi-njen nad nepričakovano lepim sprejemom se je narodni poslanec g. dr, Vidovič v temperamentnem govoru zahvalil za izkazano pozornost in ob viharnem pritrjevanju vseh navzočih zagotovil popolno solidarnost vsega iskreno jugoslo-vensko mislečega prebivalstva južnih pokrajin naše države. Izpred slavoloka se je formirala nato veličastna povorka. ki je z godbo na čelu krenila pred Sokolski dom, kjer se je nato ob navzočnosti nad 1200 ljudi vršil impozanten shod. Govori narodnih, poslancev, ki so pojasnili težnje in cilje državne politike ter ožigosali hujskajočo akcijo nasprotnikov tu in onstran meje, so bili predmet dolgotrajnih in živahnih ovacij. Po končanem shodu, na katerem je bila po udano3tnih brzojavkah sprejeta obširna resolucija, ki tolmači želje in težnje prebivalstva obmejnega logaškega sreza, je godba zaigrala narodno himno, logaški pevski zbor pa je zapel več narodnih pesmi. Po shodu se je vršil pri »Kramarju« prijateljski sestanek, na katerem se je znova manifestirala jugoslovenska solidarnost, nakar so narodni poslanci ob viharnem vzklikanju in zvokih godbe zapustili prijazni Logatec ter se odpeljali v Ljubljano. Ne samo za logaški srez, marveč^ za vso dravsko banovino pomeni današnji dan važen korak naprej v organizaciji nove vsedržavne politične stranke. Minister Mohoriž o žetvi in izvozu Finansiranje letošnjega izvoza pšenice je zagotovljeno Beograd, 31. julija. Današnja »Politika« prinaša razgovor z ministrom Mohoričem o stanju letošnje žetve in o finansiranju izvoza pšenice. V uvodu je g. minister izvajal: Smatral sem za potrebno, da se pred definitivno odločitvijo o letošnjem žitnem režimu sestane konferenca, na kateri naj bi bili zastopani vsi krogi, ki so na tem vprašanju interesiraui. Videlo se mi je potrebno, da ji prisostvujejo razen p rod uc t: rito v, trgovcev in predstavnikov mlinske industrije tudi zastopniki pasivnih krajev ;n zadrugarji. Namen konference je bil, da se v kontradiktorni razpravi pojasni vprašanje: kateri režim glede na letošnje rezultate žetve, dalje glede na prehrano prebivalstva, -c-akor tudi glede na našo izvozno politiko in obstoječe obveznosti nasproti inozemstvu najbolje ustreza našim razmeram. Konferenca se je vršila v dneh, ko je bila žetev v polnem razmahu in se je marsikod že pričela mlačev. Tako je konferenca lahko popolnoma prennotrila položaj. Edino v pogledu mletve letošnje pšenice še ne razpolagamo s točnimi rezultati. Konferenca je ugotovila, da je posebno v tako imenovanih pasivnih krajih letošaii usoeh žetve ugoden, v nekaterih celo ze'o ugoden ter da bodo v izdatni meri krite p;»-trebe teh .pokrajin. V žito rodnih krajih pa je letošnja žetev bila daleko slabša kakor običajno. Konferenca je soglasno presodila, da bomo za notranjo potrebo imeli zadostno količino pšertice in da bo še nekaj preostanka za izvoz Količina tega preostanka pa zavisi od raznih momentov, ki bodo nastopili šele v teku prihodnjih mesecev. med drugimi tudi ob letošnjem trganju koruze. Po ocenah bo naš izvorni preostanek najbrž zadostoval za one količine, glede katerih obstoje preferencijalne pogodbe z Avstrijo in Češkoslovaško. Ampak samo dejstvo, da imamo nekaj prebitka, še ne znači, da bomo lahko pšenico izvažali, ker je večina udeležencev konference sodila, da se bodo glede na dosedanje rezultate v naši državi cene na notranjem tržišču določale po uvozni pariteti, torej višje, kakor po svetovni pariteti in bi zatorej iizvoz bil mogoč samo z intervencijo, to se pravi, ako bi se dražje nabavljen« pšenica v državi prodala po nižji ceni v inozemstvo. Poleg vsega tega trgovski izvozniki vendarle zahtevajo, da se uvede režim svobodne trgovine tudi za izvoz, čeprav isti mah napovedujejo, da se bodo one količine, ki jih bomo letošnjo jesen eventuelno oddali inozemstvu, morale po- mladi zopet uvažati. Na vprašanje, kako presoja zadevo svobodne i izvozne trgovine, je g. minister Mo-horič dejal: Od nekdaj sem zastopal stališče, da mora v izvozni trgovini, četudi ni reglementirana ali kontrolirana, sodelovati privatna inicijativa. da se izkoristijo zveze in ves trgovinski kapital in aparat, ki nam je na razpolago. V načelu zastonam to stališče tudi danes. zato je moj veliki interes na tem. da se najde prava oblika, po kateri bo tudi ob nezadovoljivem uspehu žetve možno sodelovanje privatne trgovine v nogledu izvozi pšenice in .noke. v kolikor bo na razpolago. Ne smemo pa pozabiti, da smo v tem pogledu do gotove mej- vezani z obstoječimi preferencijalni-mi pogodbami z inozemstvom, ki jih tie moremo iizpremeniti v tem kratkem Č«mi ki nas še loči od izvozne ?ezone. Zato bo potrebno, da tudi nadalje ostane za izvoz pšenice centralno mesto in organ, to vsaj za promet z on;mj državami, s katerimi sme v preferenci jalnem odnosa ju. To pa po mojem mišljenju nikakor ne bo preprečevalo. da se ne bi našel primeren način, da v izvozništvu sodelujejo tudi privatne tvrdike. V ta namen sem tudi že sondiral teren. Moram takoj pripomniti, da odziv ni bil posebno velik, kar je spričo samega rizika ?n nestalnih prilik v naši izvozni trgovini docela razumljivo ... Urednik je vprašal, kakšna finančna sredstva stoje n« razpolago za letošnji :z-voz. Na to vprašanje, ki posebno zanima vse izvoznike, je g. minister odgovoril: Ker '3 giede na obstoječe kredi^r1 razmere -n na stanje na denarnih tržiščih, kaikor "u-di v pogledu prezadolženosti našega kme ta vnrašanje zagotovitve denarnih sredsreT za financiran ie žetve naivažnejše. sem že v nočetku juliia bil dolžan izposlovari potrebni sezonski kredit pr? N^odni banki. Zadovolien lahko ugotovrn. da mi je Hi'o ustreženo Zahteval sem 150 miliiorov denarjev kredita in mi ie prvi ob^ok v n e-s>ku 25 milijonov Din že stav'jen na razpolago. Razen te^a nam je s pomočio z v t z, ki jih ima Izvorna družbi v 'Ti07e'nstvu. zagotovljen lombardni kredit v znesku 100 miliionov Din. Nadeiam se. da Ho m o s temi sredstvi lahko obvladali prvi -aval ne žitna tTžišča. s katerim se letos mora Ta-ounati zaradi bornega stanja naših (cmeto-. valcev. S tem je g. minister Mohorič zaključil svoje izjave. Hudi dnevi v rudniških revirjih 149 Dfn zaslužka za petnajstdnevno življenje devetčlanske družine — Prehranjevanje brezposelnih m bednih Trbovlje, 31. jul ja. Plačilni dnevi od nekdaj in danes se razlikujejo kakor dan in noč Včasi je vladalo ob plačilnih dneh po revirjih veselje in razigranost, morda je bilo tega tudi preveč, danes pa vidiš ob plačilnih dneh samo mrke in skrbi polne obraze. Eden najslabših plačilnih dni pa je bil gotovo 29. julija. Srečal sem starejšega delavca, očeta sedmih nepreskrbljenih otrok, ki je s skrbnim obrazom sukal po rokah papirno vrečico, v kateri je prejel svoj zaslužek za prvo polovico julija. Pokazal mi je vrečico. Na prednji strani je bil napisan ves njegov zaslužek, odtegljaji in izplačani znesek. Zaslužek: 7 šib tov po 3av v vsoti 5 mili jonov mark. Ženo je odnesel iz groba Nikgič, 28. julija Naša kriminalna kronika je zabeležila te dni zločin, kakor se menda enak še ni dogodil v naši državi in tudi še marsikje drugod ne. In kar je najzanimivejše na stvari, je dejstvo, da »zločinca« nihče ne obsoja, temveč vse celo odobrava njegovo dejanje, dasi je v resnici zagrešil zločin, ki se težko kaznuje po kazenskem zakonu. Kmetu Savi čorovidu v Paidinu je pred daljšim časom obolela žena Itana. Zakonca sta se razumela kar najbolje in Sava ie storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi pribavil ženi ljubo zdravje. Odpeljal jo je v bolnico in ker ji tu niso mogli pomagati, v drugo in naposled v nikšiško. Toda tudi tu niso imeli zdravila zanjo. Re-vica je umrla 14. julija, ne da bi ji bil njen dobri Sava zatisnil oči. Rudin je daleč, celih pet ur od Nikšiča, in ko je Sava dobil sporočilo, da mu je žena umrla, je bila Itana že pokopana na nikšiškem pokopališču. Ko je Sava izvedel za ženino smrt, je nemudoma odšel v Nikšič. kjer je v bolnici na vse strani povpraševal, kakšna je bila Itanina poslednja želja in kako so jo pokopali. Silno je bil pobit, a najbolj ga je peklo, ko je izvedel, da sc mu ženo pokopali skoraj popolnoma golo. brez obleke. Sramota! Pa še kakšna, ko vendar tako pokopavajo samo ženske, ki so ničvrednice. Itana pa je biia dobra, poštena žena. Take sramote itana ni zaslužila! Sava se je ves žalosten vrnil domov. Tu ni nikomur nič pripovedoval, temveč je samo premišljeval, kako bi opral ono sramoto. Pa mu je tako končno prišla — prava misel. Vzel je dve vreči čez ramo in zopet pot pod noge. Zvečer je prišel v Nikšič. Ko se je popolnoma stemnilo, je šel na pokopališče. Dvakrat ;le poljubil pokopališka vrata in poprosil Boga, naj mu odpusti greh. pa je nato začel odkopavati grob. Kopal je s praznimi rokami, da bi se ne slišalo. Tri ure, vse do polnoči, se je natančni kataster brezposelnega delavstva, iz katerega se bo izbralo nribližno 100 rakih. ki nimajo nobene druge možnosti n. OrehKom. se ude'ežuje okrog 150 o«eb, med katerimi so tudi družinski člani str->-.evodij Iz vse Jugos.avije. Danes je dept-tacija pesetila 85 letnega dr. Zatka >n ma čestitala k rojstnemu dnevu. Prizori so b:-ii nadvse prisrčni. Jugoslovenski izletniki so na svoji poti deležni tonlih simpatij. Nesreča v plasiiitah Kamnik, 31. julija. Danes je v planinah kamniški turist Josip Kos pri trganju planik padel preko skale več metrov globoko in je obležal s težkimi poškodbami. Nesrečo je opazil neki pastir, ki je to sporočil turistom v koči mt Veliki Planini. Le s težavo so ponesrečenca spravili potem v kočo, kjer so mu izmili rane na glavi in po ostalem telesu, nato pa ga prenesli v Kamnik, kjer ga je zdravnik obvezal. KAVA Dnevno sveža pri LK(iAi ulošičeva 28. Specerija. dell-katese, zajtrkovalnica. 239 Železniškim upokojencem v Ljubljani. Umrl je Ivan Tejkal, železniški nadrevident v pokoju. Pogreb bo danes ob 15 iz hiše žalosti v Vodmatski ulici 14. Moste. Že'ez-niški upokoienci so najvljudneje vabi i en i, da se posrreba v polnem številu udeleže. — Zapeka. Po izkušnjah. oridobl'ien-'h na klinikah za notranje bolezni, ie naravna »Framz Josefova« grenčica 1'zredno d^bro delujoče odvajalno sredstvo. utGstna raisfava je bila včeraj otvorjena in vzbeja veSiko pozornost Bled. 31. iuliia. Kakor šumeč panj plešočih in zabava i o-?ih se Sebel je Bled, a v to vrvenje ie prišla nova ro(?na nota. V petek so v Ljubljani izbrali Bihard Jakopič, Ivart Vavpotič, Maks i m Gaspari, Nikolaj Pirnat v trgovini z umetninami A. Kosa okrorr SO slik, ki so bile včeraj pripeljane na Bled. kier je bila dnnes otvorjena razstava teh najrazličnejših del slovenskih umetnikov. Za napredek Bleda najdelavnejši blejski gospodar g Ivan Kenda je dal razstavi brezplačno zavetje v svojem ogromnem hotelu »Bark« in upamo, da bodo že množice njegovih gcstov dvorano nanolnile in tudi 11111020 del naših umetnikov pokupile. Ideja, da se na Bledu priredi umetnostna razstava, jo nadvse hvale vredna, saj človek na odpočitku najlažje uživa umetnost. Harmonično se sklada lepota Ble la in njegove prekrasne okolice z umetnostjo, ki jo je rodila lepota naše domovine. Fran Klemenrif se že nekaj časa kaze v svoji novi. prav ostri in drzni tehniki, ki z njo nošena velike učinke. Po večini razstavlja motive iz okolice Ljubljane, zlasti na slikovita obrežja naših potokov. Tudi Ferdo Vesel je zopet odločil, da razstavi in je poslal svojo odlično malo pokraji-nico iz okolice svojega doma Grumlofa. dodal je pa tudi zlasti v kompoziciji in tonu interesantno sliko »Kvartopircic Bruno Vavpotič, ki se kosa s svojim očetom Ivanom. da razstavi dolgo vrsto akvarelov izredno pogumne in efektne tehnike. Ljudem ro zlasti všeč ponosni »Jalovec« in romantična »Kriška stena", vodi nas pa tudi v Renetke in v Pariz. Fran Pavlovec razstavlja svoje odlične »Perunike« in 11111020 pokrajin iz naših vasi. Maksim Gaspari je poslal kar osem prikupnih slik. ki med njimi omenjamo dvoje manjših slik z Gorenicem in Gorenjko v družbi sinčka in hčerke. Vidimo tudi za Gasparija tako značilnega sv-Jurija, a presenetil nas je s svojo zelo dekorativno t, Vasico«. Stane Cmlorman se nam tudi na tei razstavi predstavlja kako je mnogostranski. Poznamo že njegovo sila dekorativno arhaizirano »Madono z detetom« in internacionalna blejska publika bo gotovo tudi občudovala njegovo iiežno »Oznanenie malo frivolno. a zato sijajno slikano : Perico«, v barvi in dekorativnosti tako učinkovito parodijo "Opera«, že znani ■ Lectarski srček« in pikantno »Deklico«.. Pri nas že vdomačeni Inchiostri kaže na Bledu dolgo vrsto v harmoniji barv silno apartnih monotopij, domačih pokrajin, kakor . Ljubljanski grad . »Triglav« in druge znane pokrajine, ki bo med njimi gotovo našla kupca njegova starinsko učinkujoča •Ljubljana . Fran Tratnik žal razstavlja le nekaj prav dobrih risb, ki dokazujejo, kako plastično čuti ta veliki mojster barve 111 obiike. Tudi Sirk bo imel gotovo mnogo občudovalcev, saj razstavlja svojo izvrstno Zimo« in pa veliko kompozicijo >Ribiči pri Sv. Križu«. Tudi Hinka Smrekurja si bodo tujci gotovo zapomnili, saj razstavlja izvrstno študijo po naravi »Mlin«, dva otroška žanra, pravBični »Grad v oblakih« in pa poetično »Ljubav«. Posebno bogato je zastopan mojster Ri-hnrd Jakopič, tako s svojimi najboljšimi pokrajinami. kakor tudi z večjimi novimi kompozicijami. Globoko elegičen je njegov »Ribnik?, monumentalno veliki sta pa njegovi odlični kompoziciji »Brezdonv-i« in Selitev:- Svoje čudovite barve pa Jakopič najbolj odkriva na svojem "Mlinu« z Grm-tavcem v ozadju in pa z »Oračih z njegovim tako dragim Kamnitnikom- Vso moč tega velikega našega luminista bodo pa 11' i lahko spoznali in se ga naučili ceniti po bleščeči se sliki »Pri kopanja«. Božidar Jsikar je pripravil dolgo vrsto oastelov iz Novega me^ta in njegove slikovite okolice, kjer se je zlasti pokazal za mojstra v slikanju mirnih voda. Kdor je Rajka Slapern;-ka dosedaj poznal, se bo razveselil njegovega odličnega pasteia »Velike Lašče«, ki nekoliko spominja na Jakca, vendar pa s tem nočemo reči. da bi Jakca posnemal. k(-r je znatno trpkejši in živahnejši. Tudi drugi pa:-tel iz Lašč ie odličen, prav dob-5r ie pa Prj lenivosti črevesja, bolezni jeter iti žolča, odebelelosti in protimi, katarju želodca i.n črevesja, obolenjih diamke. odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajale v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tudi njegov akvarel »Zagradec«. Matija Jama, klasični slikar Bleda, razstavlja žal le mtrPken. a zfito izvrsten »Bled« in pa prav tako male Slapove« s Blitvičkih jezer. Tudi Fran Košir se že močno uveljavlja ter stremi v prve vrste naših umetnikov Izvrsten je njegov akvarel »Sava pri Brodu% izrazite so njegove slike škofjeloških voda, nrav originalen je pa tudi na svojem tihožitju z ribami. Rudolf Marfič razstavlja eleganten akt ter nekaj prav dobrih stvari s Koločeoa in Dubrovnika, a Fran Zuuan je ro=lal le svojo veličastno »Gospo Sveto«. Ivan VavtsoHF to not r.iz-stnvlia sama silno živa tihožitja. Čudovito sveže so njegove vrtnice, blesteč je mak in vse v izpreminjajoče se bnrve odeto ie njegovo tihožitje s školjko. Henrika Santlovp je poslala več svoiih tihožitij v prikupni stareiši maniri. a Elda Plačančeva prav pester šopek. PoVg Jakopiča bo najmočneje delovalo in vsem gledalcem i *vt-ponirala naša velika umetnica Anica Zu-panoc - Sodnikova, ki razstavlja čudovito dekorativno »Razkošje kaktej« in manišo žarečo ?Filokaktejo«. a še bolj se ie izkazala s svojo novo »Opunciio" ob stari porcelanasti figurici. Nad vse dolikatne so niene svetlo vijoličaste »Jesenske astrec<, a že omenjene opuncije lahko smatramo za najboljšo sliko cvetlic, kar jih ie dosedaj ustvarila. Kiparji so se žal udeležili le z manjšimi stvarmi, vendar ie pa Tine Kos poslal zanj tako karakteristično »Deklico* in gla-zirano »Matere. Dolinar pa svojo zlato sta-tueto »Marta in Magdalena«. Za Bled pomeni razstava prav dobrodošlo izpremembo. ki bo gotovo dosegla svoj uspeh ter prinesla našim umetnikom nova priznanja. Vlom v občinsko blagajno Šmarje ta, 31. julija. V noči od 29. na 30. t. m. je bilo vlomljeno v občinsko pisarno občine Šmariete pri Novem mestu. Ko je prišel občinski tajnik ob 8. zjutrai v pisarno, ie hotel odpreti prva vraita. Na njegovo začudemje pa so bila odiprta: druga vrata, ki so pol steklena, pa so bila vlomljena. Vlomilec je s koničastim predmetom odrini! in odlomil zapah pri ključavnici, da se ie les stri in so vrata popustila. V glavnem je Vlomilec iska'1 gotovino. Premetal ie vse uradne spise, odprl pisabio mizo in vse predale, kjer pa ni našel drugega kakor tajnikov samokres, katerega si ie prilastil. Našel pa je v drugi mizi v raznih kuvertah manjše zneske, vsega skupaj okrog 280 Din. Vlomil je nadalje v skrinjo, k'er so vojaški spisi. Bila je zaprta s štirimi ključavnicami, ki jih je vse stri in spise razmetal. Ker je iskal le gotc®no, je pustil vse dokumente. Tajmik ie o vlomu obvestil najbližjega soseda, trgovca Karlovška, ki je takoj poslal po orožnike i-n župana. Orožniki iz Skociiana so uvedli zasledovanje. Suimijo, da je bil vlomilec kak brezposeln delavec, katerih je vse polno tod na poti. Naval na »zdravilno« oslovsko dlako Novo mesto, 31. julija Prav zanimiva reč se je primerila v prijazni dolenjski metropoli. V poldrugi uri oddaljeni Prečni se je vršila pri nekem gospodarju dražba, na kateri je bil med drugimi prodan tudi osel. Dolgou.šec je bil kupljen za smešno nizko ceno 30 Din. Ko ie pripeljal kupec osla domov, žena ni b!la z njim nikakor zadovoljna. Zato je moral ubogi četveronožec znova menjati lactni-ka. Kupil ga je za isto ceno mladi gospodar izpod Gorjancev, ki ie osla naložil kar na svoj voz in ga odpeljal proti svojemu domu. Ko je dospel 3 tem živim tovorom v Novo mesto, je za hip ustavil voz v prometni ulici. Kakor bi šlo za senzacijo, tako hitro je bil vez z oslom obkoljen od radovednežev. Zlasti urno so se pričele okoli voza sukati mlajše mamice, ki so prosile gospodarja oslovsko dlako. Na gospodarjevo vprašanje, zakaj jim bo, so vse hkrati odgovorile, da imajo doma otročičke. ki boluieio na oslovskem kašlju. proti kateremu je najradikalnejše zdravilo oslovska dlaka. To ie treba sežgati nad vrelim mlekom, r>a pade vanj pepel, ki se v mleku pOvre — ir, najučinkovitejše zdravile je gotovo. Ko je mladi gospodar čul ta originalni recept, je mamicam seve dovolil, da so pričele oslu muliti dlako. Prav malo Se je sivi modrijan zmenil zš to početje, njegov gospodar pa je še Sam pridno pomagal, Češ: >če nosi moj osel na sebi tako dragoceno zdravilo ža vaše malčke, vem je v?a dlaka na razpolago, saj me je stal samo tri če.« Dva tatinska mojstra Preserje, 31. julija Pred pičlimi tremi tedni sta se prl3e lili v vas Podpeč dve družini, ki ata takoj v prvih dneh vzbudili pri ljudeh precejšnjo pozornost. Na Igu so se kmalu začele množiti tatvine in vlomi. Ljudje =0 opazili dva sumljiva meža, ki sta se lila tila v okolici, ter so opozorili tamošnje orožnike, ki so stopili v stik z orožniki v Podpeči, da so se skupno pedali na lov I za ptičkoma. Zdaj so ju prijeli. Prvi je 23-1 etni Angel Fabjani s Primorskega, oče nezakonskega otroka, dvakrat kaznovan zaradi tatvine. Napravija vtis duševno zaostalega človeka, medtem ko je njegov drug 27-letni Ludvik Bernik pravi tat:„ski tip. Doma je z Brega pri Borovnici, za-adi tatvin in goljufij že štirikrat kaznovan. Komandir stanice z Iga narednik Vričko in komandir v Podpeči narednik Novačan sta pričela s takojšnjim zasliševanjem. Kakor je pač pri tatovih navada, sta aretiranca vse tajila. Pod pezo dokazov pa sta se morala oba ukloniti. Priznala sta 17 tatvin koles, in sicer sta ukradla med drugimi 2 kolesi v Borovnici, 3 v Črni vasi, 2 v Škofljici, 1 v Rudniku, 2 v Kamnika, po eno v Loga t cu, Dobrovi, Kozarjah in drugod. Ukradena kolesa sta po večini prodajala za ceno od 100 do 400 Din nekemu čevljarju, ki jih je razpečaval dalje. številni vlomi v ljubljanski okolici gredo tudi na njun račun. Tako sta pripoznala vlom v Vnanjih goricah, kjer sta odnerla 200 Din gotovine in nekaj malenkosti, dalje v črni vasi tatvino ure, perila in slik, ki sta j!h sežgala, 4 vlome v okolici Iga, kjer sta pobrala par čevljev, dva zlata prstana, zlat gumb, škarje, britve* obleke, več prepreg in zaves, čevlje, oba prstana in zlati gumb so orožniki našli pri hišni preiskavi. Pri enem vlomu sta pustila že nakradeno in v culo zvezano obleke na oknu, ker sta b*la prepodena. Strašila sta nadalje v Logatcu in drugod. Privoščila sta si tudi mno£;o kokoši. Izročena bosta sodišču v Ljubljani. nesreča pri sprejemu g. škofa na Javoru Javor, 31. julija. Na današnjo šentjakobsko nedeljo smo imeli pri nas birma Ln smo obenem proslavili tudi žegnanje, ker je naša cerkev posvečena sv. Ani. Vsa slovesnost je potekla nad vse lepo, motila pa je le huda nesreča, ki se je pripetila ob sprejemu g. škofa dr. Rožmana. Javorčani s šolsko mladino i.n- verniki iz bližnjih vasi so se zbrali, da z vsemi častmi sprejmejo svojega cerkvenega kneza. Posestnikov sin France Ur-binc je celo tudi nabil dva možna rja in ju postavil na bližnji klanec, od koder je hotel zbranim vernikom s streli naznaniti priho-d g. škofa. Ko se je gosp. škof bližal, ie France prižgal vžigalno vrvico, napeljano skozi luknjico mož-narja. Nato se je odstranil m čakal na strel. Ker pa naboj ni hotel počiti, je France znova skočil k možna piu v dobri veri. da vrvica mima stika s razstrelivom. Vzel je možnar v roke — in katastrofa je bila tu. Naboj se je vnel in je z vso siilo fepuhnil skozi luknjico za vžiga,Ino vrvico naravnost Francetu v obraz. Nesrečni mladenič se ie zgrudil in vpil: »Pomagajte, pomagajte!« Ljudje so mu hiteli na pomoč. Odnesli so vsega os.mojene.ga domov, od tam pa so hitro poskrbeli za prevoz v bolnico. Domače in vse vaščane. ki dobrega mladeniča poznajo, tare huda skrb za njegovo zdravje, zlasti ker ne vedo. ali je poškodba nevarna in če mu bo vid ohranjen. Splošna sodba pa je. da je vendar že treba odpraviti nevarne strelne priprave in jih odvzeti fantom, četudi bi takšni prazniki bili morda malo manj slovesni, a bi bilo zato tudi manj nesreč. LjtiMfa&a se koplje soncu ln vodi — NaJHealnejšl kopalni dan v — Izletniški vlaki so feils pc?ni — Osravki ne. Ljub'jana, 31. julija. Res je. šele s koncem julija so nastopili pravi poletni, vroči dnevi brez scparice. Solnce je jelo zarana pritiskati z angelsko jasnega neba. vročina ie nara.šča'a. Opoldne je kazal toplomer poleg glavne pošte 33 stopal j C. Kako bi se potem čudili, -cer se je Ljubljana izpraznila že prav zgodaj dopoldne. Polni so bili vsi izletniški vlaki. Na kolodvorih je vladal živžav, da ni dobre volje motil niti zadnji datum meseca. Saj zunaj je življenje poceni! Če se zapelješ med Dolenjce, ti napolnijo želodec za mal denar, gostoto pa za-Fješ s cviokom, ki ti ga nudijo po 3 Din liter. Zata pa je tudi toliko veselega vriskanja po dolenjskih gorcah. kjer že r.ekaj let ne pomnijo takega poseta. Na Gorenjsko so mahnili oni, ki se tud; v vročini ne strašijo poti v bregove. P a-ninski vetrič pohladi vse. razgreje p-a duil tudi poset kopalcev v Sori in Ljubijar.ici , Današnja nedelja je bila pač eden n.ijideal-nejš;h kopalnih dni v sez-oni. Zaradi vročine odhajajo na dežeo. v rane pre1ene kotičke, letovat števi'ne družbe za d 111 e časa. Šotoriio kar v gozdov'h ob vodi. kim-niraio na travnikih in pnm-rnih zaitišiih. Družijo se tudi dijaki in dijakinje, ki «i tam zunaj v prosti naravi najbolj cxkreu:;o zdravje in si naberejo novih moči za z m-ske nanore. Popoldne še boli pa zvečer se je razvilo kaj prijetno razpoloženje . v šentjakobskem okraiu. kjer so žegnovaili. Harmonika se je oglašala skoro v vseh ta mošnjah prijetnih gostilnicah. Kuharice so se morale pridno sukati po kuhinjah, kaiti Šent-lakobčani danes m'so baš Stadili. Naij'enše razpoložen,ie 'e bilo gori na oobočiu G~a-da. na O-^oja11 kier je priredila žegnanj-sko veselico JRKD za š^rtjaVoib^ki pikra j. Žegnovali pa so tudi v Sv. Jakobu ;>b Savi. kvmor je pohitelo več sto Ljubljančanov. Tamkaj t-raia žegnanje dva dni 'n se v none^eVeik Sen t i aik obča ni š°le nrav razvijejo. V oklici mesta ie bSto dmes tudi več drugih prireditev, od k?+erib prav leno n«n?l javni nastop ježiflkega Sok >la. V Hradecfkega vacj so te dni rogovilili neznani vlomilci. Bilo je poskušam5! več vlrmov že v noči na soboito, vendar so ljudje vlomilce ona žili in jih prepod^i. Zasledovalci so videli tri neznane moške k: so no neusnelih poskus;h pri raznih h šah slednjič pobegnili na Golovec. V sobco ponoči na so se vkrniiln vrnili in odnesli z dvorišča neke hiše več piščancev, iz vano-v?nia nekega posestnika pa srebrno iro. Policija je danes aretira'a snet nekai Bosancev. ki so kradli obleko ter druge predmete. Zlasti podjeten je bil 2fVetni Atif S"bič. doma iz Pecigrr.da v cazinskem okraju, ki je bil v posesti cele za'>re ukradene robe. V njegovem skrivališču pri nekem noku na Jež'ci so našli poleg .aznih oblek in površnikov tudi nov gramof m. k; ga ie mož nedavno ukradel gofti:': čar'U Alojziju TroianSku v Znvrbu iyr; niku. zraven pn odnese! še par oblek ki s<"» bile zda i najdene poleg raznih p Voljnih odej in prevlek. V neki gostilni za' Bežigradom je nastal sinoči ob policijski uri velik kraval. Med seboj so se snrli gostje in so po'em neki delavci napadli 4Ilatnega čevljarskega mojstra Janeza Markoviča in ftrugarja ,Tos'pa Kovači?«. Rogovihži so med nrep'rom potegnili nože ter prizadejali Markovieu več ran 11.1 r^avi, Kovačiča pa so osuvali z noži v prsi. Pretep se je vršil deloma tudi na sezoni potni — ©fjravki policije ulici in no razgrajači vpili, da je bil pokonci ves bežigrajski okraj. Policija ie aretirala 7 napadalcev, po večini zidarskih delavcev. Oba ranjenca so prepeljali z reševalnim avtom v bolnico. Danes popoldne so prepeljali v bolnico v Ljublirno tudi nekega Vinka Kosa. ki ga je podrl na- cesti v bFžini Kranja neznan avtomobihst. Njegove poškodbe, ki jh ima po vsem telesu so precei hude. V šišfki. na Aljaževi cesti, je padel s kolesa 11 letni Konrad Malv in si zljmil desnico. Težjo nezgodo je doživel tudi 2"-Ietni Valentin Gerlanan. doma z Brezovi 'e pri Ljubljani, ki ga je poleg remize v »5f-3ki podrl po 'leh reki avtomobilist. Gerk-min je s kolesom zavil, hoteč se ogn ti nekemu vozu. preveč na levo. tedaj oa je že pridrvel avto in ga vrgel po tleh. Lep saMjuček sokolskega lutkarskega tečaja Danes dopoldne se je v stranski dvorani Sokolskega doma na Taboru vršila lutkovna predstava, s katero se je zaključil tečaj za vaditelje, režiserje, scenografe in igralce sokolskih lutkovnih gledališč iz najrazličnejših krajev države. V režiji g. Markiča so udeleženci tečaja v srbohrvaščini igrali romantično, simbolna igro Mladena Širole »Kraljevič iz podzemlja«. Igrica je preprosta po vsebini in po slogu: pravljična zgodba o lepi, krepostni kraljični in junaškem kraljeviču, ki jo snubi, o zlem kraljeviči iz podzemlja in o borbi za solnce, ljubezen in svobodo. Nekatera mesta v igri so pr? v pesniško lepa, pestra raznolikost romantičnih in pravljičnih oseb, ki nastopajo v nj-, pa nudijo igralcem mnogo prilike, da s? uveljavijo. Predstava je povsem uspela. Dasi so bi'i recitatorji in igralci še novinci, ki so pravkar prišli iz tečaja, in dasi je bil čas za naštudiranje zelo kratek — komaj osem dni, kolikor je trajal tečaj — je igra dala nekaj umetniško intimnih momentov in človek v občinstvu se je lahko ponovno prepričal, kako čudovito lepa in dragocena je lutkarska umetnost in koliko etičnega in estetskega bogastva je mogoče z igro lutk sejati v srca ljudi. Lutke na odru so v resnici nekaj čudežnega: neme podobe človeka so, kakršen je in kakršen bi lahko bil, -»^ka i je prav za prav podoba vseh ljucli, pa naj | predstavlja vraga izpod zemlje ali pa junaka, ki bi dal zadnjo kapljo krvi za ljubezen in svobodo, v vsakem človeku je nekaj vsega dobrega in nekaj vsega hudega -— neme podobe človeka so in ga igrajo, izza kulis pa prihajajo glasovi, besede in se ž i njimi zlivajo v eno. Težka umetnost je igra lutk: beseda živega človeka mora oživljali i obraz mrtve figure in ji mora vdikati du-| šo ,da gledal^strmi ves prevzet in se mu j zdi, kakor daTro zdaj zdaj v resnici vse sku-: paj zaživelo pred njim. Mladi igraJci in j recitatorji so ob skrbni, razumni režiji 3 j uspehom ustvarili iluzijo. Podali so sklad-! nost glasovnega izraza s figuro ter intimno vživetje v vlogo, posebej še recitatorji kra-ljične, prvega modrijana, greha, kraljeviča iz podzemlja, čarovnika Ajaksa iD duha pradedov. Občinstvo, med katerim so sede l tudi: gg. I. podstarosta SKJ Gangl, župri tajnik Flegar in podpredsednik Lutkarska zveze Kovač, je igro navdušeno sprejelo. Predstava je vzorno dokazala, da se tečaj, ki ga je priredil SKJ, ni vršil zaman. Vodil je ta tečaj g. žnidaržič, predavali pi ; so gg. prof. šest, kipar Samar, arhitekt Mitja švigelj, scenograf Vaclav Skružnv, Lavrenčič in Markič. Udeležili so se ga skoraj sami učitelji, profesorji, slikarji — pogoj za sprejem je bil talent in priročnost za slikanje — in ti so po osem ali celo po enajst ur na dan vneto posečali predavanja, o zgodovini lutkarstva, o izdelovanju scene, o razsvetljavi odra, o režiji, recitaciji, inscenaciji, o slikanju na platno in lepenko ,0 izdelovanju lutkovnih trupov in glav, o kostimiranju lutk, o vlogi godbe pri lutkovni igri. — S tečajem je bil združen tudi natečaj za izdelavo najboljše glave. Nagrado je prejel prof. Cvetko ščuka iz Murska Sobote, tri prvenstvena priznanja pa so tila podeljena še gg. Bakiču iz belovarske ter Ferjanu in Erženu iz ljubljanske župe. Lutkarska umetnost, ki je postala sokol-skim društvom novo sredstvo za razširjanje sokolske misli in za bogatitev duha in srca v narodu, se po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji zadnji čas prav živahno razvija. S pravkar zaključenega tečaja pojde spet 28 mladih, navdušenih ljudi, da preprosto, vsakomur razumljivo lepoto te umetnosti ponesejo na vse strani države. is&sa Opis doživljajev na poti od avstrijske meje preko Dunaja in Pra-ge do Berlina je objavilo včerajšnje »Jutro«. Popotnika na kolesih »ta učitelja Rudolf Piculin iz Velikih Lašč in Vladko Ambrožič iz Stične, ki nam pošilja pričujoča pisma. Hamburg, 15. julija. V nedeljo so tu postrelili 15 ljudi. To se je zgodilo v Altoni, v hamburškem predmestju. Komunisti in socijalni demo-kratje so po končanem shodu priredili demonstracije. Pretepli so nekoliko narodnih socijalistov, nakar je prišlo do spopada. V začetku je frčalo kamenje, potem je počil strel iz vrst demonstrantov. To jc običajen povod za spopad, policija rabi oro/je, salva v zrak, salva v množico, protistreli, panika, beg po ulicah in delo v bolnici ter mrtvašnici: 15 mrtvih. Med zadetimi je kajpak tudi kak nedolžen, ki je prišel bogve odkod gledat, kakšne demonstracije in bitke znajo uprizoriti marksisti hamburške svobodne luke. Še nikdar nisva videla toliko zastav, kot danes. Vse ulice so rdeče. Rdeče zastave so izobesili trgovci, obrtniki celo nekateri gostilničarji. Skoraj vsa okna stanovanj imajo vihrajoča rdeča znamenja. Na znamenju kladivo ali srp ali pa tri puščice. To je nekaj novega. Stopila sva na glavni kolodvor, da pogledava ali nisva menda zašla v Moskvo. Danes je vse mesto mirno. Po ulicah pohajajo policaji z znamenitimi »pikelhavbami« na glavah, leno se pomikajo ljudje, po parkih in drevoredih pole-žujejo v trumah brezposelni. Pred spomenikom Bismarkovim je trava poležana in poteptana kot bi tu bila taborila Atilova konjenica, Bismark, sestavljen iz mogoč- nih sklesanih kvadrov sili s svojimi pleči v oblake. Glavo kvišku, potnik, da vidiš v lice mogočnemu politiku, ki zre tako ponosno n>a slavno hamburško luko na nekdanje bogastvo in ponos Nemčije. V električni železnici se pogovarjava z možem. Pczna Slovenijo, Laibach mu je znan še izza starih srečnih, medvojnih let. Vprašujeva ga o razmerah v Hamburgu, o življenju, o raznih stvareh. Plašno odgovarja, prijazno dodaja stvarnemu odgovoru vsemogoče čenčarije, kakor vsak Nemec. Govori, da je Hamburg-kaput-, da je policija naklestila komuniste, da so slabi časi, ter vprašuje, kako se kaj godi jugoslovemke-mu knezu Ahmedu begu Zogu. (Hvala, zelo dobro. Sedaj je na letovišču v Albaniji — je najina zahvala.) Ko vprašujeva, čemu toliko rdečih zastav, se stiska v dve gubi, odgovarja nekaj drugega, ter išče z bojazljivimi pogledi nekaj okoli sebe. Hamburška luka je vendar največja v Severni Evropi, ako ne v Evropi sploh. Sem se stekajo ogromna bogastva. Mogočni parniki plovejo po Elbi gori in doli, prevažajo sirovine. industrijske izdelke, ljudi, zlato, srebro. Hamburško prebivalstvo mora biti sila bogato. Tu je doma blagostanje, sreča, ali ner Stopiva na obrežje. Veter je razgibal vodno površino, da je razburkana in vsa penasta od jeze. Vse naokoli vzdolž obale, ob vseh stranskih rečnih lokalih samo tra-verze. stolpi, dimniki, žerjavi. Vse je zavito, gosto zamotano, ko bi bil spredel vso to delo ogromen pajek. Velikanska je luka. Na enem koncu so ladjedelnice, drugje skladišča, zopet posebej pristanišča za osebni promet. Vidiš same krasne pisane parnike, še lepše motorne ladje, jadrnice, motorne čolne, ogromne trupe tovornih parnikov. — Solnce posije skozi sajaste oblake, obsije valujočo vodo. da izpremi-nja žolto barvo v modro, galebi veslajo po vodnem hribovju. — Vsa ta mogočnost in lepota je mrtva. En sam parnik prevaža p--ščico potnikov v Hamburg, motorni čo'n vozi pet tujcev ob obali. Vse drugo molči. Žerjavi ne pojejo ono težko kovinsko pesem, ki oznanja silno skrito moč. iz dimri-kov se ne kadi, v ladjedelnici niti ne pleskajo dvignjeni parnik. Po obali in po mestu racajo možje v mornarskih čepicah. Mnogo jih je, skoraj tretjina vsega prebivalstva. Ti počasni in krivi možje, ki so prepluli že stokrat ocean. Ako se ustaviva in vprršata za pot, se nabere polno ljudi okol; naju. Ogledujejo naju, nato se brez besede odzibljcjo na n rej. Ogledala sva si luko in vse pristaniške naprave. Vec dni bi potreboval, da bi posnel vse na fotografsko ploščo. Hamburg ima poldrugi milijon prebivalcev. Je torej pol tako velik ko Berlin. Zanimivo bi bilo videti v=e mesto pod seb >j. Torej hajdi v avijon! Ne, to je predrago. Tvoja lastna moč te dvigne na 132 m visoki stolp cerkve sv. Mihaela. Pod teboj leži Hamburg kot na dlani. Prvo, kar najbolj privlačuje pogled, je Elba. z mnogimi stranskimi rokami, prelivi in strugami. Vse to je luka. Na obzorju, kjer se vse Elbine struge združijo v en sam veletok, ni videti temnih točk. Mesto sega na vse strani prav do obzorja. Ko bi bil stolp cerkve sv. Mihaela ljubljanski grad in bi bil nod ljubljanskim gradom Hamburg, bi segel tako daleč kamor seže naš pogled do Kamniških planin, do Kranja in vse Barje bi pokrile številne hiše. Toliko je tega, ako gledaš velemesto z višine. Zvedela sva. da bo imel Hitler svoj veliki shod v Hannovru. Hajdiva za njim! Morda bova prisostvovala koščku drugega dejanja fašističnih evropskih eksekucij. Hanover, 21. julija. Vsa Nemčija živi v znamenju volilne borbe. 31. julija bodo volitve v Reichstag. lTdeležbo pri volitvah je prijavilo 28 najrazličnejših strank. Je torej tu politično življenje zelo razvito. Menda imajo gostilničarji svojo stranko, brezposelni svojo, baroni svojo. Volilna agitacija je v polnem razmahu. Vse ceste so en sam plakat. Na vsakih 10 metrov opaziš nacijonalno - socialistični hackenkreuz ali socijalno - demokratski znak: tri navzdol obnvene puščice. Najrazličnejši napisi so po ulicah, na tlaku, na strehah, avtomobilih, celo na travnikih in na poliih. Na strmem pobočju nekega grička ie bilo posajeno z belimi rožami: »Heil Hitler!« Ze iz množine ter vsebine napisov in lepakov spoznaš, da gre za boj med dvema nasnrotnima svetovoma. Na eni strani fašistična stranka s svojim oboževanim »Fiihrerjem — Hitlerjem, na drugi inter-nacijonalisti Ctako jih imenuie Hitler) ali rdeči, kakor jih v splošnem imenujejo. To so komunisti in socijalni demokrate. Rdeči nastopajo z gesli: Freiheit! V železno fronto proti fašizmu, v boj proti Hitlerjevim baronom! Nacijonalnim sociialistom pa je geslo in pozdrav fanatični: Heil Hitler! Po cestah in ulicah mole ljudje desnice od sebe in se grgraje pozdravljajo: »hai-lita!« (Heil Hitler!. V=ako kolo. vsak avto ima svojo zastavico. V gostilnah govore le o politiki. Naju sprašuieio. ali sva komunista ali hitlerjevca. Čudijo se. da ni v Jugoslaviji hitlerjevcev. To da je vendar tako mogočen pokret. ki mora prevzeti ves svet. Mnogo ie fanatizma. Deca. otroci, di-jaštvo, ženske, vse izgovarja Hitlerjevo ime z nekakim snoštovoniem in bojaznijo. Pozna se, da je tu cvetel pravi fašizem, ki mu je največja podpora fanatičnost ljudstva. Hitler ima danes tu svoj »hod. Njegovi pristaši na kratko oznanjaio: »Hitler spricht!« Nič drugega. Hanover je v zastavah, vse rdeče je fašističnih znamenj. Po ulicah dele plakate: »Hirler spricht!« Z« prej sva vedela, da so tu shodi nekoliko drugačni kakor pri nas, kjer je govornik zadovoljen, če se nabere nekoliko desetin, ljudi v dvorani, pa če bi jih bilo treba pečati za to. Tu ie drugače. Ako hočeš slišati in videti Hitlerja, moraš plačati. Jasno oznanjajo plakati in glasniki: sedeži 2 in 3 Rm, stojišča 1 Rm, brezposelni 50 pf. V našem denarju bi to pomenilo, da je vstop- nina za shod večja, kakor so vstopnine na- ših gledališč. Pa kaj to. za 3 marke je vred- no videti in slišati novega boga Nemčije, bodočega krma-ja Reicha! Ob 13. so se pričele valiti mase ljudstva proti mestnemu parku, kjer je shod n-ro-vedan za 17. Ljudje imajo seboj stolčke ali pa nosijo blazine. Mnogo ljudstva se obeta. Med civilisti so nosamezni unifnr-nirani fašisti. Barva njihove uniforme je rumenkasto rjava, jopičev ne nosijo, da se vidijo njihove žolte srajce, ki so glavni zunanji fašistični znak. Vsakdo ima na rokavu tudi fašistično znamenje — hackenkreuz. Veliko število hitlerjevcev obkoljuje prostor, ki je namenjen shodu. To je raz-sežen travnik, ki je z žico razdeljen v več oddelLov. V zadnji tretjini prostora je tribuna vsa ovita v hitlerjevske zastave. Te plapolajo na visokih drogovih okoli in oko- li zgrajenega prostora. Pred tribuno so klopi, kjer je prostora za 20.000 ljudi Na stojiščih jih more stati še preko 50.000. Ljudstvo se zbira Njihov pozdrav je dvignjena in iztegnjena desnica. Ob vhodu so stojnice, kjer prodajajo fašistične znake: hackenkreuz. mrtvaško glavo, orla s hak-kenkreuzem v kremoljih, prstane s fašističnimi znaki itd. Zlasti je pa tu mnogo Hitlerjevih fotografij. Predstavljajo ga, ka- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Vila Ane Pavlove Razburjenje na Finskem zaradi Nurmija Iz Hekingforsa pišejo: Slkle

ovedano sodelovanje na olim-pljadi v Los Angelesu, je izizval sitlno razburjenje v finskih športnih krogih. V tukajšnjem padcu se je vršilo snoči veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi. Finskemu predstavništvu na olimpv-jedi v Los Angelesu je bila odposlana kratka brzojavka, ki se glasi: »Ali z Numr jem ali pa nihče.« Listi računajo, da se finska lahkoatletska delegacija ne bo udeležila tekmovanj v Los Angelesu. Prava Madame Butterfly Japonska operna pevka Tamaki Miura, ki je skozi 11 let pela vlogo Madame Butter-fly po vseh delih sveta, se vrača v domovino k svoji stari mamici Zaplemba ruskega parnfka Po vesteh iz Bukarešte je oddelek rumun-sike obmejne straže zaplenil ruski parnik »M&ksim Gor ki c, ki se je zasidral na Karolinškem otoku v izviru Dnjestra, ki spada k Rumuniji. Na parniku je 20 mož posadke. Kapitan parmaka je izjavil, da je bil parnik namenjen v Odeso. Na poti je izgubil orijentaoljo in se je zaradi tega zasidral pri otoku. Rumunska policijska ob last va so mnenja, da je hotel sovjetski! parnik skrivoma izkrcati na rumunski h tleh nekaj sovjetskih vohunov in komunističnih agitatorjev. Blagajnika iščejo. — Danes smo imeli revizijo. Osem uradnikov je pregledovalo blagajniške knjige štiri ure. — In so končali revizijo? — Še ne popolnoma, zdaj namreč iščejo blagajnika. Teluufai del rubrike milje artetekjučai iddeM Vmbub OH Companr. kaj dni in orr.tsla seboi za kakih dvanaist kr.-i,carjev loncev. Od tedaj je še zmerom pri r.?s in iz i * ka' c.t i so nastala leta. ki jih je zda; že dva.;s«t Siara je in zdn/a ko liren in ko so >• pro' petimi leti nao^jklc- žile na nošah, nam je papa od vesolja obljubil kamenčke. Toda teti je spet odleglo in z obljubljeno igračo ni bilo nič. Od tistega časa sem hud nanjo in sem nekoč kupil sr-bečičnega praška, ki sem ji ga trikrat stresel za vrat, ko ie ravno pri masnih knjigah zaspala. Ti molitveniki so strašno veliki in že zelo razcefrani, ker jih plara zmerom meče v papana ali mamo. Ko sem ji torej natresel prašek za vrat, se je pričela praskati in iskati r>od srajco, kar je imelo za posledico še hujše srbenje, nato je tekla na hodnik k sosedi in kričala, da im«mo pri nas stenice in da ji nalašč ne zračimo posteljnine, da bi jo stenice požrle in bi se tako iznebili stare, uboge tete. Kadar tako-le spi in ima glavo nagnjeno nad molitveniki. ji natresem časih tudi pia-šek za nosljanje pod nos. nakar popolnoma podivja in hodi okoli sosed ter pripoveduje. da ponoči žimnico vlečemo izpod nie in da odpiramo okno. da bi se ^sai pre-hladila. In kiha. da bi se skoraj pretrgala. Silno me je razveselilo, ko sem nekoč slišal papana. kako je v kuhinji dejal: »3a bi se vsaj pretrgala, ti stara kodeljaH« Papa je tudi zelo vesel, če s teto ni kaj v redu. Zmerom pokliče zdravnika, ker meni, da nam bo zdravnik najhitreje pomagal. To misli od tedaj, ko ie Pital, da ie v Ameriki nekdo prišel zastran zoba na kliniko, pa 90 mu pomotoma namestu zoba odrezali slepiča. Zatorei pravi: »Le zdravnike nainjo!« Starka izpočetka ni hotela prav nič slišati o zdravnikih, končno pa smo ji le dopove- dali. Zdravnik je prišel, jo pričel preiskovati, ona pa je vpila, da te sramote ne bo nikakor preživela, da ee je že petdeset let ni nihče dotaknil in da jih ima zdaj sedemdeset. nakar si je papa v sosedni sobi ves vesel mel roke in dejal: »Ne bo Dreživela! Si slišal, Karlček, ne bo preživela!« Potem sva šla v sobo k teti. Bila je še vedno živa in jezik ji je tekel, kakor navit: »Ab, gospod zdravnik, ti tukaj ravnajo z menoj ko razbojniki, jesti mi ne dajo nič. ježešman-ja, najrajši bi se me iznebili in me do smrti trpinčili z lakoto. In če mi vržejo kdaj kako skori"co, mi to potem ves teden očitajo.« V resnici pa stara poje vedno en krožnik več nego papa in mama. »Ah, moj zlati gospod doktor,, dajte mi strup, da se ne bom še nadalje mučila in da me ne bodo gonili okoli ko steklega jssa.c Zdravnik jo ie tolažil m voričo nje dejal papanu. da ii bo neka i predpisal in da naj vsak dan pije močno vino. Starka je zatamala: »Moj zlati goRT>od doktor, vi ste edini poštenjak na vsem božjem svetnic Ker je stal prav pri postelji, sa ie zgrabila in ooljubila na oči, tako da bi mu jih bila s ščetinami, ki iih ima na podbradku. kmalu iztaknila. Potem je pa šel z zdravnikom v predsobje in sa z drhtečim glasom vprašal, kdaj lahko pričakujemo najhr.jše-ga. Zdravnik mu je odgovoril, da bo živela morda še sto let. nakar f»e je papa vrnil v sobo, lomil roke inn dejal: »To ti je zdrava korenina, kakšna škoda!« Medtem pa ie stara vpila: »Kaj je z vinom? Čemu še ni vina tukaj?« Od tedaj pije teta bo kak konjski mešetar in vsako vino se ii zdi preslabo. Ko sa tako-le pol steklenice izprazni, gre na dvorišče in prične tarnati: »Ah. dobri ljudje, sam jesih mi dajejo rlamestu vina, prav kakor brezbožni vojaki Jezusu Kristusu na križu! Sa bi me tudi v resnici križali, če se ne bi bali, da jih obesijo- To človek doživi na svoja stara leta. In toliko sem žrtvovala zanje!« Ne vem, ali misli s tem za tistih dvanajst kraicarjev loncev. Nekega dne je prišel papa zelo vesel iz pisarne h kosilu in ko smo s teto vred vsi sedeli pri mizi, je potegnil iz žepa časnik in dejal: »Strašen zločin se je dogodil na Morav-skem! Poslušajte, teta! Pomislite, neko staro teto so tam zastrupili! Zločinci se izgovarjajo, da 9o napravili to zategadelj, ker je bila teta sila prepirljiva. Današnji svet je res ves pociganien. kaj ne. teta?« Nato je prišepnil mami. da bo danes teti vsaj kosilo malce r>okvaril. Teta ni prav nič odvrnila in je iedla z največjim tekom. Ko je naslednje jutro dobila kavo. je šla z njo v kuhinjo in čez nekaj časa pričela kričati: »Kaj ste mi dali v kavo, bestije. ali bi me radi zastrupili?« Tekla ie ven in pričela po dvorišču razgrajati. kazala kavo in kričala, da jo hočemo zastrupiti. Sosedie mislijo, da jo zares mučimo, zato ie nekdo tekel po stražnika. Ta je prišel s starko, ki ie še zmerom dižala v rokah lonec s kavo. k nam in dejal. da mora v imenu zakona napraviti svojo žalostno dolžnost ter je odoelial oaoana. mamo in staro na komisarijat. Tam se je izkazalo, da je stara dala ilovico v svojo kavo. Toda. kaj je to pomagalo: ko je te*a prišla domov, ie po vsej hiši^ vpila, da bo prišlo vse skimai pred sodišče. Seveda potem papa s teto ni več govoril in ona je vsako jutro z neko gospo iz sosedne hiše odšla v cerkev. Ta gosoa nam ie prišla povedat, da je teta že celo krono žrtvovala za sveče, katere je v cerkvi prižgala s prošnjo, da bi nas vendar že zadela kap. da ji je zdai za ta lepi namen zmanjkalo denarja in zato po cestah prosjači in tarna, da ji ne damo nič jesti, da jo strašno mučimo in pretepamo. Papana so res izno- va poklicali na komisarijat, kjer so mu dejali. da je prišla tozadevna ovadba in da bodo morali teto odpraviti v njeno jomo-vinsko občino,- če se bodo take reči še po-navljale^Tako se je zgodilo, da mi je paj>a nekega dne dal krono in dejal, naj si kupim, kar hočem, samo molčati da moram. Potem je še; dejal, naj grem na komisarijat, tam naj-jokam.in jx»vem, da doma teto najbrž že spet pretepajo, ker da je slišati njeno ihtenje in strašno stokanje daleč naokrog. Pri tem pa sva pozabila na to. da tete ni doma.. Ko ..sem prišel na komisarijat in ravno' pričel-razlagati, kako jo doma trpinčijo,., me ; .je ' komisar vprašal kako piše. nato.-pa _jx)klical stražnika, ki je kmalu privlekel^seboi; tisto .starko. >Motiš se. fantič.« mi* je * de jalf komisar, »tvojo staro mater bomo ravno, zdajle odpravili na sodišče. zjutraj smo jo "bili zasačili pri beračenju: ali si ti'njen vnuk?« Dejal sem, da ne. »Čemu ste torej dejali, da prosjačite za svojih osem zapuščenih vnukov?« je vprašal gosjx>d teto. nakar je izjavila, ia me vobče ne pozna in da ne ve. kdo setn. Tedaj so me poslali pc papana, medtem pa je hotela uiti in štirje redarji so io komaj zadržali. Papana je tako-le sprejela: »Morilec. Ioj>ov; črvi bi te morali Še živega pojesti!« Meni je pljunila v lice. komisar r>a je skomignil z ramo in dejal papanu. nai t>e-lie staro domov. Papa se ie bal javnega škandala, zato ie najel kočijo, stražniki so mu pomagali, da ie spravil teto v vm in odpeljali smo se proti norišnici. Teta j.1 raz-bila sipo in kričala, da jo hoče lopov zadaviti. Ko smo prišli v norišnico, sta k) s kočijažem spravila noter, meni pa je papa naročiL naj sa r>očakam zunaj, ker se bo takoj vrnil. Čez kake pol ure pa je teta prišla sama in mi dejala: »Gospodje zdravniki, moji zlati gospodje, so tvojemu papanu dejali, da sem r>opolno-ma pri zdravi pameti in so ga takoj nato obdržali notri.« Ilirija — drž. prvak v funiorskem plavanju Včeraj so bile v kopališču Ilirije zaključene plavalne tekme za državno prvenstvo juniorjev, v katerih je sigurno zmagala ljubljanska Ilirija s 150 točkami - častna mesta sta zasedla sušaška Viktorija s 117 in dubrovniški Jug z 99 točkami — Edini rekord postavi Lampretova (Ilirija) na 100 m hrbtno v času 1:35*4 (stari 1:37) - Jug (Dubrovnik) je osvojil naslov državnega prvaka v waterpolu juniorjev — Na startu je bilo okoli 150 tekmovalcev 8 klubov in 5 waterpolo-moštev Ljubljana, 31. julija Danes so se v kopališču Ilirije zaključila dobro uspela tekmovanja za juniorsko državno prvenstvo v plavanju. Borba za točke je pričela dopoldne s četrturno zamudo, potem pa je šlo gladko. Prvo presenečenje je bila Ciganovičeva zmaga nad Vilfanom, ki je vrgla Juga v vodstvo, že v drugi disci plini pa zavzame Ilirija prvo mesto, ki ga nato stalno drži. Dolgo je šla borba za naslednja mesta med Jugom, Victorio in Pri-morjem, stanje opoldne pa je že precej razčistilo situacijo: Primorje je zaostalo na četrtem mestu za Victorio in Jugom, a pred Jadranom. Borba med Victorio in Jugom za drugo mesto je potekala zelo dramatično, še po predzadnji točki je Jug na drugem mestu. Ker pa nima deklic, je Victo-riji v ženski štafeti 4X50 prosto uspelo nabrati še tiste pike, ki jih ji je manjkalo za drugo mesto. Ilirija se je čedalje bolj sigurno počutila na prvem mestu in je bila sredi tekmovanja že nedosegljiva. Njena mlada garda je iz-vojevala sigurno in lepo zmago, uspeh, ki je plod mnogoletnega vztrajnega truda! Dopoldanski rezultati Juniorji 50 m prosto: 1. Ciganovič L. (Jg) 28.1, 2. Vilfan (P) 28.9, 3. Donatič (B) 30.4, 4. Lavrenčič (I), 5. Ciganovič R. (Jg), 6. Ivič (Jd). — Ta vrstni red je od tretjega naprej sporen. Prve točke: Jug 15, Primorje 8, Bob 5, Birija 3, Jadran 1. Juniorke 100 m prosto: 1. Lampret (I) 1:21.3, 2. Bradač (I) 1:25.5, 3. Medanič (V) 1:27.3. 4. župan (V), 5. Grošelj (I), 6. Sti-panovič (Jd). — Točke Ilirija 23, Victoria 8, Jadran 1. Stanje: Ilirija 26, Jug 15, Primorje in Victoria po 8, Bob 5, Jadran 2. Juniorji 100 m hrbtn«: 1. Vilfan (P) 1:18.4, 2. Ciganovič L. (Jg) 1:19.4, 3. Duv-njak (Jg) 1:22 3, 4. Tavčar (I), 5. Ivič (Jd). čičin-šain (Jd) ni startal, Skopin (V) in Zicherl (I) sta bila diskvalificirana. Točke: Primorje in Jug po 13, Ilirija 3, Jadran 2; zadnje mesto prazno. Stanje: Ilirija 29, Jug 28, Primorje 21, Victoria 8. Bob 5, Jadran 4. Juniorke 100 m prsno; 1. Sever Mara (I) 1:39.4, 2. Bier (V) 1:40.7, 3. Mrkušič (Jd) 1:44.2. 4. Polič (V), 5. švarc (V), 6. Kovači ček (C). — Točke: Ilirija in Victorija po 13, Jadran 5, Concordia 1. Stanje: Ilirija 42, Jug 28, Primorje in Victoria po 21, Jadran 9, Bob 5, Concor-d..a 1. Juniorji 4X50 m prosto; 1. Jug I (Dabrovič, Ciganovič D., Duvnjak, Ciganovič L.) 1:59.8, 2. Ilirija II (Lavrenčič, Fux, šerbec. Zicherl) 2:03. 3. Jadran I (čičin-šain, Kevo, Petrič, Ivič), 4 Primorje (Mi-kuletič. Močnik, Maier,'Vilfan), 5. Victoria 1. 6. Bob. — Točke: Jug 26, Ilirija 16, Jadran 10. Primorje 6. Victoria 4, Bob 2. Stanje: Ilirija 58, Jug 54, Primorje 27, Victoria 25, Jadran 19, Bob 7, Concordia 1. Juniorke 3X100 m mešano: 1. Ilirija II (Sever M, Lampret, Bradač) 4:40.8, 2 Victoria II (Bier, švarc, Medanič) 4:46.9, 3. Victoria I (Letonja, Topič, župan) 5:01.8. 4. Ilirija I (Babinek, Ozimič, Grošelj). 5. Concordia. Jadran I. — Točke: Ilirija 32. Victoria 26, Concordia 4, Jadran 2. Stanje koncem dopoldanskega programa: Ilirija 90. Jug 54. Victoria 51, Primorje 27, Jadran 21. Bob 7, Concordia 5. Popoldanski rezultati Juniorji 200 m prosto: 1. Vilfan (P) 2:33, 2. Ciganovič L. (Jg) 2:34.3, 3. Duvnjak (Jg) 2:34.8, 4. čičin-šain (Jd), 5. Dabrovič (Jg), 6. Petrič (Jd). — Točke: Jug 15, Primorje 13, Jadran 4. Stanje: Ilirija 90, Jug 69, Victoria 51, Primorje 40, Jadran 25, Bob 7, Concordia 5. Juniorke 50 m prosto; 1. Lampret (I) 34.2, 2. Medanič (V) 35.4, 3. Bradač (I) 37.4, 4 .župan (V), 5. Jerinič (Jd), 6. Grošelj (I). — Točke: Ilirija 19, Victoria 11, Jadran 2. Stanje: Ilirija 109, Jug 69, Victoria «2, Primorje 40, Jadran 27, Bob 7, Concordia 5. Juniorji 100 m prsno: 1. Turkalj (Gr.) 1:25.8, 2. Šrepel (C) 1:27.6. 3. Bier (V) 1:29, 4. Orlič (Jg), 5. Hribar (I), 6. Tarana (Jg). — Točke: Gradjanski 13, Concordia 8, Victoria 5, Jug 3, Ilirija 2, Jadran 1. Stanje: Ilirija 111, Jug 73, Victoria 67, Primorje 40, Jadran 27, Gradjanski in Concordia po 13, Bob 7. Juniorke 100 m hrbtno: 1. Lampret (I) 1:35.4, boljše od dosedanjega drž. rekorda (dosedanji rek. 1:37), 2. švarc (V) 1:42.7, 3. Topič (V) 1:45.6, 4. Medanič (V), 5. Za-lokar (I); župan (V) je bila diskvalificirana zaradi protipravilnega obrata; Sever (I) in Ozimič (I) nL-ta nastop®. — Točke: Victoria 16, Iliri ia 15. Stanje. Ilirija 126," Victoria 83, Jug 73, Primorje 40, Jadran 27, Gradjanski in Concordia po 13, Bob 7. Juniorji 3X100 m mešano: 1. Primorje (Kirbos. Vilfan. Maier) 4:02.5, 2. Jug II (Tarana, Duvnjak, Ciganovič D.) 4:04.1, 3. Jug I (Orlič, Ciganovič L., Dabrovič) 4:06.8, 4. Ilirija (Hribar, Tavčar, Lavrenčič), 5. Victoria, 6. Jadran. — Točke: Primorje in Jug po 26, Ilirija 6, Victoria 4, Jadran 2. Stanje: Ilirija 132, Jug 99, Victoria 87, Primorje 66. Jadran 29, Gradjanski in Concordia po 13, Bob 7. Juniorke 4X50 m prosto: l. Victoria n (Polič, Letonja, župan, Medanič) 2:33.9, 2. Ilirija I (Zalokar, Grošelj, Bradač, Lampret) 2:34.7, 3. Jadran I (Stepanovič, Ko-vačevič, čulič, Jerinič) 2:39.6, 4. Jadran n (Grimassi, Dvornik, Jakaša, Rossi), 5. Victoria I, 6. Ilirija H. — Točke: Victoria 30, Ilirija 18, Jadran 16. Rezultat juniorskega tekmovan ja za drž. prvenstvo 1932: L fflrija 150. 2. Victoria 717, 3. Jug 99, 4. Primorje 66, 5. Jadran 45, 6. Gradjanski i3f 7. Concordia 13, 8. B«b 7. Koncem tekmovanja je g. Macanovič predal zastopniku Ilirije g. dr. Lapajnetu prehodni pokal zagrebških »Novosti«, ki ga je doslej imela Victoria. Tekme v waterpolu Jug : Ilirija 7:0 (4:0). Jug: Orlič—Tarana, Dabrovič—Duvnjak—Ciganovič I, Ciganovič n, Bottner. Ilirija: čadež—Vrankar, Tavčar— Fux, čuden, Lavrenčič, Lavrič. Jug pride v prvem zaletu po mlajšem Ciganoviču do dveh golov. Do polčasa doseže isti igrač še dva gola. Ilirija sploh ni prišla do napada, tudi do žoge le redko. V drugem polčasu scortira zopet mlajši Ciganovič pa Duvnjak in Dabrovič. Bila je igra rutiniranega partnerja z začetnikom. Publika je večkrat protestirala proti sodnikovim odločitvam, toda sodnik se na to ni oziral. Sodil je g. šerič. Bob : Jadran 1:0 (1:0). Bob: Donatič—Stojadinovič, šoč—Pla-menac—Batugovski, Dizdar, Rajič. Jadran: Mihovilovič—-Strojan, Kuzma-nič—Pavičič—Pera, Kevo, Cviličevič. Ostra in skoro brezobzirna igra dveh sicer enakovrednih protivnikov. Pretrgana z neprestanimi sodnikovimi žvižgi, ki je moral neprestano posredovati. Po poteku igre in pokazanem znanju bi še najbolj ustrezal neodločen rezultat. Edini gol je zabil Batugovski s krasno streljano bombo. Sodil je g. Kramaršič. Jug : Jadran 4:0 (8:0). Jug: Orlič—Tarana, Dabrovič—Duvnjak—Bettner, Ciganovič n, Ciganovič I. J a d r a n: Mihovilovič—Strojan, Pavičič —Pera—Kevo, čičinšain, Kuzmanič. Sigurna zmaga simpatičnih Jugašev, ki so svoje večletne rivale nadkriljevali za razred v vsakem pogledu, tudi v fairnesi. Jadran je hotel tehnično in taktično nad-moč Jugovo paralizirati z deloma brezobzirno igro, ki pa ni mogla preprečiti sigur- ne zmage Juga, dasi sodnik ni dovolj energično posredoval, že v 28. sek. po krasnem pasu Ciganoviča H postavi srednji krilec Duvnjak s plasiranim strelom 1:0. Ciganovič n z bombo poviša na 2:0. Proti koncu prvega polčasa beleži isti igrač 3:0. V drugem polčasu šele v drugem delu igre uspe Ciganoviču H na krasen pas starejšega brata postaviti končni rezultat 4:0. Preostra igra Jadranove obrambe, ki jo je sodnik premilo kaznoval, je preprečila, oa ni Jug beležil zasluženega večjega rezultata. Razen tega je tudi smola spremljala Jugovce, ker je par sigurnih strelov obsedelo na vratnicah. Sodnik, g. Esapovič premalo energičen. Bob : Ilirija 1:0 (1:0). Bob: Donatič—Soč, Novakovič—Piame-nac—Rajič, Batugurski, Stojadinovič. Ilirija: čadež—Tavčar. Vrankar Fux—Lavrič, Lavrenčič, čuden. Nezanimiva igra, v kateri je Bob bil v precejšnji premoči. Zmagal je zasluženo. Sodnik, g. ing. Senderdi, dober. Placement v w»terpolu: 1. Jug (Dubrovnik) 3 3 0 0 14:1 « 2. Bob 3 2 0 1 3:3 4 3. Jadran 3 1 0 2 2:5 2 4. Ilirija 3 0 0 3 0:10 0 5. Victoria ;brez borbe po točkah. Placement za Pefcrinovičev pokal: a) juniorsko plavanje: 1. Ilirija, 39 točk; 2. Victoria, 24 točk; 3. Jug, 15 točk; 4. ASK Primorje, 9 točk; 5. Jadran, 6 točk; 6. Gradjanski, Karlovac, 3 točke. b) juniorskj vraterpolo: 1. Jug. 26 točk; 2. Bob, 16 točk; 3. Jadran, 10 točk; 4. Ilirija, 6 točk; 5. Victoria, 4 točke. Dosedanje stanje za Petrinovičev pokal; 1. Ilirija, 45 točk; 2. Jug, 41 točk; 3. Victoria, 28 točk; 4. in 5. Bob in Jadran, 16 točk; 6. Primorje, 9 točk. Ljubljana še enkrat brez %£očke Včeraj je v tekmah za državno prvenstvo Ilirija na domačih tleh izgubila proti Mariboru z 2:3, Primorje pa v Zagrebu proti Viktoriji z 0:4 — Maribor je na tretjem mestu Ljubljana, 31. julija. Današnja nedelja je prinesla zopet osem novih srečanj v širši borbi za državno prvenstvo v nogometu, in sicer v vsaki skupini po dve tekmi. V naši skupini so nastopili vsi trije klubi ljubljanskega pod-saveza, in sicer Maribor in Ilirija v Ljubljani, med tem ko je moralo Primorje po rezultat z Viktorijo na zagrebška tla. Tudi v Ljubljani je Ilirija zaigrala svojo šesto tekmo za točke tako, da bo morala sedaj res napeti vse sile, da ne bo ostala na koncu tabele brez točke in z ogromno razliko. Današnja tekma pa tudi j Mariboru — razen obeh točk — ni prinesla mnogo slave. V Zagrebu je Primorje podleglo Viktoriji; moštvo se je do odmora držalo dobro. Nemalo vpliva na formo moštev je imelo tudi pekoče julijsko sonce, kar je zopet argument za to, da se v bodoče prvenstvene tekme ne smejo odrejati ob tako zgodnjih urah. Ostale državne prvenstvene tekme so se končale z razmeroma visokimi zmagami favoritov. Rekord je dosegel beograjski Bask (bivši Soko), ki je obračunal s »ubo-tiško Bačko kar z 8 goli razlike. Tabela v drž. prvenstvu je po današnjem kolu naslednja: Viktorija Gradjanski Maribor Primorje Ilirija 5 5 0 0 13:4 10 4 3 1 0 16:5 7 5 2 0 3 10:11 4 4 1 1 2 7:11 3 6 0 0 6 6:21 — Maribor : Ilirija 3:2 (1:0) Maribor: Koren-Savo, Bertoncelj I-Kokot, Kirbisch, Kukanja-žolna, Bertoncelj II, Pri-veršek, Konič, Zemljič. Ilirija: Jakšič-Unterreiter, Jančič-Belak, Varčič, Berglez-Ice, Lah, Košak, Svetic, Doberlet. Bila je to gotovo najšibkejša ligaška igra, kar smo jih doslej videli na ljubljanskih tleh. Kakor da bi ljudje slutili, da se bo nekaj takega dogodilo: še na vsaki boljši tekmi je bilo več poseta. Seveda je plavalno prvenstvo odneslo precejšen del občinstva, nekaj je pa vzela tudi Sava in druga pribežališča v teh pasjih dneh. Razočaral je predvsem Maribor. Tisti Maribor, ki mu je 5e celo Zagreb dal pozitivno oceno in ki je v prvi tekmi odpravil Ilirijo s 3:0. Odnesel je sicer tudi iz Ljubljane obe piki, lahko bi pa bilo po poteku igre tudi obratno, ne da bi se smel pritoževati proti krivičnosti usode. Ta enajstorioa, ki je igrala proti Iliriji, nima prav nobenega dela, ki bi se mu moglo zapeti hvalo, kot celota pa je bilo moštvo enakovreden partner svojemu nasprotniku. Malo bolj živahni so bili od domačih, to je tudi vse. Sicer pa brez stila in sistema v igri, saj raz ven uvodnih minut, ko je Ilirija dala vsaj deloma zadovoljivo kombina-torno igro, ni bilo videti ves čas nič posebnega, prav nič, česar ne bi bili videli že v predtekmi Svoboda-i Slovan. Ilirija je zaigrala, kakor rečeno, uverturo. Trajalo je kakih dvajset minut. Potem pa je padla v splošen stil brez sistema in žoga je veselo romala v zračne višine, kakor njpga dni, ko smo se kot malčki di- vili in čudili takim produkcijam. K vsemu še Jančičeva smola, da je bil soudeležen prav pri vseh golih. V toliko lahko Maribor razmotriva o sreči, da je na tako ustrežljiv način spravil v arhiv nadaljnji dve točki. Obe moštvi sta bili še najboljši v ozadju. Zanimiva je, da niti eden niti drugi vratar ni bil skoro nič zaposlen, tako neproduktivna sta bila oba napada. Krilcev pa sploh ni bilo na terenu. Maribor je sploh kar od začetka igral samo z dvema linijama, z obrambo in napadom; krilci so bili izrazito defenzivni. Pri Iliriji se je še najbolj uveljavljal Ice, ko je v drugem polčasu zamenjal Belaka. O napadalnih formacijah pa je škoda zgubljati besede. Prvi polčas je močno trpel zaradi julijske vročine. Ilirija je igrala proti soncu in je spočetka kazalo, da bo nasprotnika ukrotila. Nekako do 20. minute je diktirala igro in bila v konstantni premoči, ki jo je napad zaključil s skromnim kotom. Medtem je sodnik v 15. min. prekinil igro za eno minuto v počastitev tragično preminulega Pogačarja, nekdanjega odličnega ilirijanskega branilca (moštvo Ilirije je nastopilo s črnimi flori). Minuto molka je g. Betetto zaključil z vzklikom »Slava Poga-čarju«, ki se mu je občinstvo odzvalo. Do vodstva je prišel M v 32. min. po Pri-veršku, ki je Jančičev pas Jakšiču podaljšal v mrežo. Poslej je M v rahli premoči. V drugem polčasu pregrupacije v obeh moštvih, ki se ne obnesejo, temveč samo podkrepijo obojestransko slabost. V 9. min. opali Košak strel na gol, enega izmed svojih starih, žoga se odbije od prečke in Doberlet izenači z glavo, lep gol! Ob uspeh pripravi moštvo Jančič, ko pošlje Zemljičev center neubranljivo volley v lastno mrežo. Od 21. do 29. min. je M v nezasluženem vodstvu, tedaj pa strelja Košak ostro s krila na gol, Belak v ostrem zaletu sname vratarju žogo in izenači, 2:2. Odprta igra do konca. V zadnji min. pride M v napad, medtem je ves čas zavlačeval, Zemljič centrira, žolna ni krit in zaokrene v mrežo, 3:2 za M. Koti 6:1 za I. Sodil je g. Fabris prav dobro. Svoboda : Slovan 5:2 (4:0) Druga kvalifikacijska tekma za tretjega ljubljanskega udeleženca v podsaveznem razredu (prvo je Svoboda dobila z 2:0). Svoboda si je v prvem polčasu zagotovila nedosegljiv naskok, v drugem polčasu pa je Slovan prihajal večkrat do besede. Konec igre pripada njemu in tedaj je tudi dosegel dva gola. Znani Slovanov srednji krilec je s to tekmo odigral svojo tristoto tekmo za Slovana. Lepega jubileja vztrajnosti in zvestobe se je klubovo vodstvo spomnilo s primernim darilom, predsednik g. Dorčec pa je jubi-ntu čestital. Viktorija : Primorje 4:0 (1:0) Zagreb, 31. julija. Današnja prvenstvena tekma med Viktorijo in Primorjem. se je vršila v veliki vročim, kar je brez dvoma vplivalo tudi na formo obeh moštev. Do odmora je bilo Primorje močnejše, vendar pa je v tehničnem oziru zaostajalo za domačina ter zaigralo mnogo zrelih šaas. V 6. min. je padla visoka ioga pred gol Prirnorja, kjer jo je branilec zgrešil z glavo in iz gneče je nato dosegel Hrs vodstvo za Viktorijo. Primorje je pozneje ponovno v napadu, vendar ne more izkoristiti lepih pozicij, tako da ostane rezultat do odmora nespremenjen. Po pavzi je vročina nekoliko popustila in je postala tudi igra nekoliko boljša, posebno igra domačinov. Po več obojestranskih napadih odda Podvinec v 18. min. lepo žogo Mikši v sredino, od koder zviša slednji z ostrim strelom na 2:0. Takoj za tem zrušijo Mikšo v kazenskem prostoru Prirnorja, toda sodnik ne posreduje. V gneči pred vrati Prirnorja se črno-beli srečno rešijo zadrege. V 22. min. strelja Premrl prosti strel visoko pred gol. Kornfeld, obrnjen s hrbtom proti vratom, strelja slabo žogo v ogel, kjer obsedi. 3:0 za Viktorijo. V 30. min. kot za Viktorijo, toda vratar Prirnorja brani odlično. Od vseh strani padajo žoge na gol, toda vratar drži vse in nekaj časa se zdi, da igra sam proti vsej Viktoriji. Pet minut pred koncem dobi Kornfeld še enkrat žogo in postavi končni rezultat 4:0 . Tekmo je sodil g. Deržaj iz Ljubljane, dobro in objektivno, razen prestopka proti Mikal, zaradi katerega bi bil moral po mnenju nekaterih prisoditi enajstmetrovko. Gledalcev je bilo nekaj nad 1000. Ostale tekme za državno prvenstvo Zagreb: Concordia : Gradjanski (Osijek) 4:0 (0:0). Split: Hajduk : Hašk (Zagreb) 4:0 (1:0). Beograd: Bask : Bačka (Subotica) 9:1 (3:1). BSK : Sašk (Sarajevo) 6:0 (2:0). Skoplje: Jugoslavija (Beograd) : Gradjanski 6:1. Sombor: Vojvodina (Novi Sad) : Slavi-ja 3:1. Tekma za vstop v Ege v Mariboru Železničar Rapid 2:1 (0:1) Maribor, 31. julija. SK Železničar : SK Rapid 2 : 1 (0 : 1). Prva kvalifikacijska tekma za vstop v ligine tekme se je danes odigrala na igrišču SK Maribora in se je končala s srečno zmago Železničarja. Obe moštvi sta bili precej enaki po jakosti posameznih delov. Železničarji so imeli sivoje najboljše moči v ožji obrambi z iizbornim vraitarjem Pišofom na čelu. Krilska vrsta je bila naj slabša formacija. Tudi napad je bil zelo šibek. Desna stran absolutno ni funkcijo-niraila. Rapid se je presenetljivo dobro držal Bi.1 je močnejlši v napadu ter je prišel do izraza zlasti v prvem času, pa, tudi ostala dela sta bila dokaj dobra. V obrambi je bil najjačji Barlovič. Heller v golu ni imel prav resnega posla. Ob boljšem plasmaju bi bil moral prvi gol držati. Krilci so bi!i dobri. Napadalna vrsta je bila na poHu dobra, pred golom pa so se držaji kakor začetniki. Igrali so v splošnem fair. Zmaga Železničarjev je bila kakor že rečeno, srečna n bodo moraili Zolazmičartj! drugo nedeljo napeti V6e sile, ako bodo hoteli izvojevati še eno zimago. Sodil je g. Skalar dobro. V predtekmi je zmagala rezerva Rap'da nad rezervo Železničarjev s 5 : 1 ( 3 : 1). Sodil je g. Ves na ver. Tenis Francija ohrani Davisov pokal Francija : Amerika 3:2 Pariz, 31. julija. Tretji dan izzivalnega kola za Davisov pokal med Francijo in USA je potekel silno napeto m razburljivo. Sicer je res že v prvem matehu Francoz Borotra zmagal nad Američanom Al-lissonom in s tem zagotovil Franci?! de-finitivno zmago, toda ta zmaga je bila tako težko izvojevana in polna momentov, ko je \isela odločitev tako rekoč na niti, da so se gledalci kar oddehnili, ko je bil matoh končan. Borotra je razmeroma gladko izgubil prva dva seta. toda igra je bila dosti napetejša. kakor kaže rezulat. Naslednja dva seta je Francoz v ogorčeni borbi dobil, v petem ?etu pa je Allisson vodil že 5:4, ko se je Borotri pripetila nesreča: raztrgal se mu ie čevelj. To ga je skoraj stalo zmago. Na njegovo prošnjo sta se kapetana sporazumela, da sme Borotra obuti drug čevelj, nakar je najprej izenačil, nato pa dobil še poslednja dva gama in s tem mateh. Cochet je proti wimbledonskermi prvaku Vinesu gladko dobil prvi set, še laže drugega. nato pa se je Vines znašel in začet ~>ancoza bombardirati. Cochet se je sicer dobro branil, toda bil je očividno izmučen še od težkega sobotnega doubla in se je moral po ogorčenem boju udati. Rezultata: Borotra (Franciia) : Allisson (Amerika) 1:6, 3:6. 6:4. 6:Z 7:5. Vines (Amerika'! : Cochet (Francija) 4:6. 0:6. 7:5, 8:6. 6:2. Francija je torej zmagala 3:2 in šesto leto po vrsti ohranila Davisov pokal. Mednarodni teniški turnir v Maiiiboru SK Rapid je priredil na igriSSu SK Maribora in na svojem igriSSu mednarodni teniSki turnir, ki je trajal od petka do danes. Turnirja so se udeležili igralci te Ljubljane. Zagreba. Celja. Gradca in Marbo-ra. Iz Ljubljane je prišla močna ekwa SK Ilirije z gdč. Ravniharjevo in g. Trudnem na čelu. Zagreb je posla! državno prvakinjo go Gostišo in izvrstnega igralca Pa-lado. ki je gladko odpravil vse nasprotnike. Slabo so "se odrezali zastopniki Gradca, ki so že v prvi izipacHi. SK Maribor zaradi odsotnosti nekaterih najboljših igralcev ni bil zastopan najbolje in so n!e-govi zastopniki že v prvi igri izgubiili. Rezultati so bili naslednji: Gospodje posamezno (semifinale): Fa-lada (ATK Zagreb) : Hifzel (Rapid) 6 . 0, 7 : 0: Brigič (ATK Zagreb) : Holzinge- 8 : 6. 1 : 0 v. o. (finale) Palada : Brigič 6 : 2 v. o. Dame posamezno (semifinale): ga Gostiša (ZKD Zagreb) : Kraus (Raipid) 6 : 4. 6 : 4. Ravnihar (Ilirija) : Blis (ZKD Zagreb) 6 : 2. 6 : 2. (finale) Gosfiša (Zagreb) : Ravnihar (Ljubljana) 6 : 2, 6 : 3. Gospodje ▼ dvoj*: (semifinale) Pailada-Bngič (Zagreb) : Hatbert-Habijan (Maribor) 6 : 3, 6 : 1, Truden-Leyrer : Hitzel-Hol-zinger 1 : 6, 1 j 6. (Finale) Palada-Brioič : Hitzel-Hoteingea- 6 : 0, 6 : 4. Mešani pari: (semifinale) Gostiša-Hitzel J Blis-Pakda 6 : 2. 6 : 4; RavmharTruden : Blis-Holzimger 6 : 3. 6 : 3. (Finale) Gostiša-Hitzel : Ravnihar-Truden 6 : 1. 6 : 0. Dame v dvoje: (semifinale) Gostiša-Bli« : Ravnihar-Sernec 3 : 6. 6 : 3. 6 : 4. Knus-Vitzer : Blis-Scherbaum 1 : 6. 6 : 2. 6 : 3; (finale) Gosrtiša-Blis : KrauS-Virtzer 6 : 1, 6 : 2. Juniorji: (semifinale) Skoberne (Celje) : Maarburg (Rapid) 6 : 1. 7 : 5. Sernec (Celje) : Picerl 3 : 6, 6 : 3, 6 : 2. (FinaJe) Skoberne : Sernec 6 : 1, 6 : 2. « Leducq — zmagovalec krožne vožnje po Franciji. Včeraj je bila zaključena tradicionalna kolesarska dirka po Franciji, Id se je vršila v 21 etapah na 4520 km dolgi progi. Zmago je odnesel zna.ni francoski vozač Leducq, ki je prevozili to progo v 154 urah, 11 minutah in 42 sekundah. 2SK Hermes. Obveščajo se vsi kolesarji, ki so se prijavili za dirke, da lahko trenirajo na dirkališču od ponedeljka 1. t m. dalje. Vsa nadaljnja navodila, iz1 znice ter nove prijave se sprejemajo tudi na igrišču (Nogometna sekcija). Pozivajo se vsi igralci na strogo obvezne treninge ob torkih, sredah, četrtkih in petkih. (Flujthar!) I. moštvo bo igralo 14. in 15. t m. v Bjelo-varu. Noseče matere morfcio skušati vseko za-gatenie odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Firanz Josefovo« vodo, ker se lahiko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času bre>z neprijetnih stranskih pojavov. »Framz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Norveški športnik pred 100 leti v naših krajih V Monakovem se je pojavil leta 1833. neki angleški mornar, po rodu Norvežan, Ernst Mensen po imenu, ki je dokazal z verodostojnimi izkazi, da je napravil že več daljših potovanj na hoduljah z neverjetno hitrostjo. Bil je večkrat že tudi na Grškem. O tem poroča »Carinthia«, glasilo koroškega muzejskega društva, v marcu L 1833. in navaja, da se je dotičui norveški brzi tekač ponudil bavarskemu kralju in bi prehodil pot iz Monakovega v Grčijo in nazaj v štirih tednih ter mu prinesel z grškega dvora pisma od njegovega sina, kralja Otona. V dokaz svoje športne spretnosti je napravil preizkušnjo ter se odpravil neko jutro ob osmih iz Monakovega v Augsburg, kjer se je javil in se vrnil še isti dan ob štirih popoldne zopet nazaj v M«-nakovo. Bavarski kralj je sportnikovo ponudbo sprejel, in tako je zapustil brzi tekač 8. marca Monakovo s pismi in kraljevim generalnim potnim listom. Njegova oprema je obstojala iz povoščenega plašča, ki mu je segal do kolen. Prehranjeval se je z mlekom in kruhom. Bil je majhne postave in zelo širokopleč. »Carinthia« pristavlja, da so na Angleškem mnogo stavili na njegova rekordna potovanja. Računal je en svoj korak s hoduljami na pet navadnih korakov peš. V Monakovem so napeto pričakovali izid njegovega potovanja v Grčijo; zanj so se bali zaradi roparjev in divjih živali. Sam pa se ni nič bal, ker je baje že večkrat uspešno napravil taka potovanja, že v oktobru leta 1833. poroča »Carin-thla«, da je prispel norveški brzi tekač Ernst Mensen na svojem povratku iz Grčije v Celovec. Tja je prišel preko Ljubljane in Trsta, kjer so ga zadržali 28 dni v predpisani karanteni. Dne 11. oktobra je slavno prestal preizkušnjo naglega teka s hoduljami in brez njih na Novem trgu v Celovcu. Kot angleški mornar je potoval po vseh delih sveta in se je udeležil pomorske bitke pri Navarinu na linijski ladji »Bukarest«. Športnik je bil bolj mahne, nekoliko čokate postave, zelo vzdržen v jedi ter je govoril poleg materinega jezika še francoski, angleški in nemški. Bil je šele 34 let star. O svojem poslednjem hitrem potovanju kot brzi tekač v Grčijo se je izkazal z dokazili in pripovedoval, da je potoval iz Monakovega na grški dvor skozi Hrvatsko, Dalmacijo in Turčijo. Po natančnem računu je prehodil progo, dolgo 956 ur, v 24 dneh. Spotoma je bil v Skadru, Draču in Janini. Ker so ga sumili, da je vohun, je bil več dni v zaporu. Na potovanju je prestal vsakovrstne neprijetnosti in nadloge in je bil večkrat tudi v življenjski nevarnosti. V Albaniji 30 ga napadli cestni roparji in streljali za njim, ko je bežal na svojih hoduljah, a k sreči brezuspešno. Oropali so ga vseh stvari, celo kompasa, vendar pa je srečno skril in rešil zaupana mu kraljeva in zasebna pisma. Na svojem odisejskem potovanju je preplaval 29 večjih rek in večkrat brez vsake ceste prehodil visoka gorovja. Končno so ga štiri ure pred grško mejo zajeli in gnali pod močno eskorto 30 ur daleč v Janino. Tukaj se je izkazal s kraljevimi papirji. Ko se je vrnil janinski paša, ki je bil odpotoval, je bil zopet izpuščen na svobodo in je dobil turški potni list. Najhujši napor je prestal v Turčiji na neki progi, dolgi 49 ur, ki pa jo je prehodil na hoduljah v enem dnevu. Večkrat je moral prenočevati zunaj na prostem pod milim nebom. »Carinthia« še navaja, da ie za tiste čase naravnost rekordni norveški športnik dne 12. oktobra zapustil Celovec in odšel v Monakovo. V Celovcu je pripovedoval, da namerava napraviti prihodnje tako potovanje preko Beograda, čez Balkan v Carigrad m Jeruzalem. Ali je to storil, ni znano. Nemški polet okoli sveta Mcntreal, 31. julija. Letalec Gronau je v petek ob 10. dopoldne startal za nadaljnji polet okoli sveta in je ob 11.30 kanadskega časa sladko pristal v OttawiI. Združttev ameriških avtomobilskih tvornlc New York 31. julija. V finančnih krogih se je razširila vest. da se bodo v kratkem zdrurMe avtomobilske tvoraice A'muren. Wi-znanje, da so ljudje obsojeni kratko dobo njihove mladostne svežosti preživeti pri neprestanem delu po tovarnah in delavnicah. Pretresljivo je predvsem razmerje med tem tragičnim pritiskom in sodbo, katere je deležna ta zatirana mladina celo pri resnih psihologih in vzgojiteljih. Tu ne morejo pomagati novi paragrafi in ukrepi, ne novi zakoni, temveč edinole nova miselnost.< Te besede ji narekuje strašno nerazumevanje, na katero je naletela s 6trani >vzgojiteljev« in ^vzgojiteljic« v raznih ,>vzgoje-liščih« in »poboljševalnicah« mladih deklet, ki so podlegle vplivom in nevarnostim, katere prinaša ozračje industrijskega mesta zlasti mladim delavkam. Tako poglobiti se v miselnost ter v način življenja neke povsem tuje družabne plasti, da človek razume in pravilno sodi ravnanje in gledanje življenja pripadnikov te plasti, je gotovo izredno težko. Ne zadostuje, da človek sam izhaja ia te plasti, pa si je pomagal nekoliko naprej, niti ne, da za nekaj časa poskusi to življenje z zavestjo. da ne bo vedno trajalo, še manj samo opazovanje, s katerim se zadovoljijo nekateri socijalni psihologi. Kajti notranje bistvo, jedro proletarskega načina mišljenja tvori predvsem železni >moraš«, doživetje tujega pritiska in zavest brezupne bodočnosti. Kdor torej živi samo bežno v teh krogih ali kot opazovalec, temu se ne odpre nikdar to osnovno doživetje proletarca. Kdo je proletarec? Pisateljica smatra za potrebno z ozirom na njeno razpravo, da ta pojm razčisti tako-le: Proletarijat je ljudska pla9t, katere po zgodovinskem razvoju socijalizma ne karakterizira samo to, da predstavlja objekt gospodarskega izkoriščanja po kapitalizmu, temveč je za to plast predvsem značilno dejstvo, da ona predstavlja tudi v znanstvenem smislu poseben razred, katerega gonilna sila je prav razredni boj. Glede na to označenje se je oojm proletarijat izpremenil v svojem prvotnem pomenu. Proletarijat v tem smislu ie torej razredno zavedna masa po kapitalizmu zatiranih ljudi. Vsekako predstavljajo razredno zavednega delavca, tem dekletom jata z ozirom na maso delavstva elito, ki jo označuje čut solidarnosti in marksistično pojmovanje pojavov o človeški družbi. Plast, ki je predmet raziskovanja pisateljice, je po svoji mentalnosti škoro pred-marksistična, torej ravno vsled svoje miselnosti ne spada v označeno kategorijo delavstva. To velja posebno za mlade delavke. Prav pri teh posebno manjkajo predpogoji za uvrstitev v razred, zlasti čut solidarnosti, vzbujen po zavestnem doživetju, oziroma pojmovanju skupne usode. Skoro edino, kar imajo skupnega, je zavest: moram delati, da zaslužim, da morem živeti. Vse drugo, ki tvori duhovno strukturo razredno zavednenga delavca, tem dekletom manjka. Zelo merodajno pri tem je tudi pokolenje. ki je pri nekaterih kmečko, pri drugih delavsko ali malomeščansko. Ta neenakost je danes še večja, ker se tudi malomeščanska plast rapidno proletarizira. V , svrho boljšega razumevanja življenja in dela teh deklet poda pisateljica tudi tip organizirane mlade delavke, ki se v naj- bistvenejših lastnostih razlikuje od neorganizirane: v pojmovanju svojega odnosa do dela in plačila ter do delodajalca, po svojem čutu solidarnosti, po ciljih in strem-lienjih svojega privatnega življenja. Zaveda se, da je njena usoda neločljivo združena z usodo nienesa razreda in to daje njenemu življenju nov smisel. Pisateljica priznava, da je takih deklet med mladimi delavkami celo v industrijsko razvitih velemestih kakor ie Berlin, zelo malo. Kajti za tako pojmovannje je vsekako potrebna gotova zrelost, ki pride šele z leti. V prvem delu popisuje avtorica milie. v katerem živi mlada delavka: vse negativne strani so samo simptomi gospodarske bede. Manjka vsaka možnost izobraževanja in šolan ia, ker mora vsled gmotnega pomanjkanja v družini še mladoletno dekle za zaslužkom; zunanje živlienje družine je brezoblično, notranje vezi komaj obstojajo; naravno živlienie je zrahljano, edina vrednota je zaslužek za najnujnejše potrebe: cesto o kakem domu ne more biti govora; manjka vsa zavest sigurnosti za bodočnost, ker zlasti dekle dela pod okoliščinami, ki se spremene lahko od danes do jutri. To je obris živlieniske slike, ki io ustvarjajo poeoji. v katerih živi mlada de*avka, katere življenje in stremljenje raziskuje avtorica v tem delu. Nato nas povede v žensko delo v industriji in obrti, "lede katerega velia še 9edaj sledeče: Žensko delo se smatra kot manjvredno in se kot tako tudi plačuje, zato so žene v gospodarskem pogledu mnogo na slabšem kot moški. To njib odvisnost še povečuje dejstvo, da se težko organizirajo ter često kvarijo celotni položaj delavstva, ker brez ozira na to, da oškodujejo druge, sprejmejo delo za vsako plačo. To dejstvo je utemeljeno deloma v duhu kapitalizma, deloma v ženski naravi Tudi to ie treba upoštevati, če hočemo pravilno presojati zadržanje zlasti mlajše delavke. V posebno žarki luči prikaže pisateljica brezvestnost ravnateljev in poslovodij, ki zlorabljajo naivnost mladih delavk ne samo v svoje osebne namene, temveč jih z malenkostnimi privilegiji pridobijo tudi za to, da izigravalo svoje sodelavke. Posebno pri vpeljavi akordnega dela vpliva napačno ambicija posameznih nezavednih delavk kvarno za vse ostale delavke. — Zanimivo je poglavje o pojmovanju produkcijskega procesa s strani mlade delavke ter posrlavie o njeni prilagoditvi v tovarniško obratovanje. Drugi del knjige govori o privatni eksistenci mladostne delavke ter o vplivu vtisov iz otroških let in prve mladosti. Odgr-ne se nam neskončno žalostna slika zapu-ščenosti ter materijelne in duševne bede, spričo katere mora človek opravičiti zablode teh deklet. V tretjem delu podaia avtorica mnogo primerov o načinu mišljenja in izražanja teh deklet Vse izsledke navaja na podlagi osebnih, pismenih ali ustnih izjav delavk samih ter razgovorov ž njimi. Knjiga nudi v resnici mnogo vpogleda v živlienje de^vskih deklet ter bo koristila zlasti vzgojiteljem, socijalnim delavcem, organizatorjem, posebno pa onim, ki imajo opravka z mladimi delinkventinjami. Kdor ie ne more kupiti, si jo lahko izposodi v Šentjakobski knjižnici. Proletarska mati in njena družina Na mednardnem kongresu za 9ocijalno delo. ki se je v juliju vršil v Nemčiji, je rekla, znana nemška socijalna delavka in parlamentarka (pripadnica demokratske frakcije): >Jedro družine je ogroženo prav v tem, da izginja odgovornost staršev za otroke, za katere pa dejansko ne morejo biti več odgovorni, ker so jim izpodnešena tla najbitnejših pogojev za življenjski obstanek. Te besede bi že davno, že vedno lahko aplicirali na proletarsko družino, ki prav za prav ni nikdar imela »najbitnejših pogojev za življenjski obstanenk.« Seveda j** danes v tem pogledu še slabše kakor je bilo kdaj prej. Danes se razkraja tudi družina srednjih, malomeščanskih slojev, ki so podlaga in steber današnjega družabnega reda. Kajti tudi tu ni več bitnih pogojev za vzdrževanje družine. Znani nemški pisatelj Erik K§stner pravi v svojem zanimivem romanu »Fabiann«-: »Kdo izmed onih. ki so danes 30 let stari, se lahko poroči ?< Eden je brezooseln, drugi bo izgubil jutri svojo službo. Tretii je »ploh še ni imel. Država danes ni tako urejena, da bi v njej mogle doraščati nove generacije. Komur gre danes slabo, je najbolje, da ostane sam. namesto da bi se njegovega življenja proporcionalno udeleževali še žena in otroci.« Zato so začeli zagovorniki sedanjega družabnega reda reševali družino, meščansko seveda, ker za proletarsko se v resnici nikdar nihče ni brigal. V ta namen sklicujejo ankete, kongrese, iščejo vzroke družinski krizi, kličejo na pomoč moralo, prirejajo materinske dneve, ki so postali prav sedaj, ko matere preživljajo najtežje čase. že kar oficijelni. Ce premislimo življenje proletarske matere, bomo razumeli, da mora občutiti ta mati tako proslavljanje kot ironijo in zasmeh njenega bednega življenja. , _ Najprimitivnejši dar, ki ga je prejel človek od narave, je skupnost matere in otroka. Toda do danes so se te predpravice lahko posluževale samo žene gotovih družabnih plasti, dočim je bil primoran velik del mater zanemarjati svoje otroke, često ločiti se od njih takoj po rojstvu. Bistvo mate rinstva ni v tem. da žena lahko rodi otro- ka, temveč v možnosti, da lahko zavestno postane mati, otroka z veseljem pričakuje, ker ve, da mu bo mogla nuditi tako duševno in telesno nego in vzgojo, da bo lahko z zaupanjem gledala v njegovo bodočnost Kjer materi vsled razmer ni možno tako upanje, je v naprej zlomljena želja po materinstvu. pričakovanje se spremeni v more ?o skrb. Ze prvi dnevi po otrokovem rojstvu so dnevi skrbi in trpljenja. Predno si mati sama dobro opomore, že mora na delo za zaslužkom. Otroka je treba prepustiti tuji oskrbi. Toda kakšni oskrbi? Vestna, skrbna mati je pripovedovala, da ji ni bilo najhujše otroka izročiti drugim ljudem, še hujša je zavest, da mu ne more nuditi nege, niti hrane, ki bi jo moral imeti — pa najsi bo že pri njej ali pri tujih ljudeh. Danes se toliko govori in piše o oo-trebi vitaminske hrane za otroke, o važnosti svežega zraka za otrokovo zdravje, o zračnem, eolnčnem stanovanju, nihče pa ne pove tistih virov, ki bi omogočili onim otrokom, ki so najbolj potrebni, ta način življenja. Socijalni pedagogi trdiio na podlagi svojih opazovanj, da pomanjkanje ljubezni in -toplega ravnanja v otroški dobi pusti na človekovem značaju, zlasti pa na njegovem temperamentu neizbrisne posledice za vse živJjenie. Tudi za mater mora izgubiti nje^ na najbolj naravna funkcija — materinstvo, vsako vrednost, če se ne more niti trenutek posvetiti svojemu otroku. A v to je obsojenih nešteto proletarskih mater. Čez dan gre za zaslužkom, zvečer se pa začne šele pravo garanje. Treba je kuhati večerjo. krpati pozno v noč. Nihče si ne more predstaviiati fizičnega napora proletarske matere, ki ima številno družino, katero mora oskrbovati poleg svoje službe. Ali je čudno, da sčasoma tudi duševno popolnoma otopi? Ta mati mora resignirati na vse: samo sebe, svoje želje in težnje mora popolnoma pozabiti, na počitek in na mir ter na nego svojega zdravja ne sme niti misliti, če hoče vsaj za silo držati skuoaj svoj »dom«. Kajti instinktivno čuti, da zavisi vse življenje njene družine, često tudi ravnovesje moža in otrok, od obvladanja nje- nih živcev, njene mirnosti, zlasti pa od njene požrtvovalnosti. Umevno je, da mati, ki živi vedno v pomanjkanju in ki mora vedno gledati, kako stradajo njeni otroci, ne more biti dobra vzgojiteljica. Predvsem nima časa za to, da bi pomislila, kakšen ie njen otrok, kakšen način ravnanja bi bil zanj najbolj primeren. Ker se zaveda, da otrokom ne more ničesar nuditi, izraža pogosto svojo ljube-I zen v brezvoljnem popuščanju napram vsem otrokovim željam. Odtod si moremo razlagati. da tedaj, kadar ima denar, nakupi otrokom marsikai. kar ni nujno potrebno, četudi ve, da bo ta denar že orihodnii dan pogrešala. Pač hoče od škofova ti svoie otroke za neprestano pomanjkanie. Preveliko gmotno pomanjkanje mora uničib' v človeku vsak smisel za smotrno u^eieno gospodinjstvo, a tudi za smotreno vzgoja Zf ki se v tem smislu kljub nomanikaniu povzpne do smotrene ureditve, ie nekai posebnega. kajti biti mora fizično in tudi duševno zelo močna, vsekako nadpovprečen človek. Kaiti kar zahteva živlienje od proletarske matere, to v resnici daleč presega povprečno človeško zmožnost in moč. Odtod tudi zgodnje postaranje in izhiranje teh žen. Res je, da ie danes hidi mnogo ooro-čenih žen iz meščanskih sloiev ooklicno zaposlenih, toda njih življenje niti od daleč ni tako hudo kot živlienie proletarske žene — matere. Kajti meščanka si lahko pomaga s tem, da vzame služkinjo, ima manj otrok, se odškodnie z oddihom, s športom, z nego svojega zdravja. Na vse to proletar-ka ne more misliti. Tudi pozneje, ko otroci toliko odrastejo, da gredo za zaslužkom, se položaj proletarske matere ne izboljša mnogo. Morda gmotno pomanjkanje ni vpč tako hudo. a na njegovo mesto stopi duševna zagrenienost, povzročena po otrocih. Mati pričakuje od njih hvaležnost ter poslušanje njenih nasvetov. Toda tukaj se prične tragika dveh generacij, ki se odturajeta nehote druga drugi. Otroci hočeio živeti svoje življenje, materi, od živlienia ubiti, pa manjka one duševne mladosti in vedrosti, ki je v stanu razumevati in odpuščati napake mladosti. Svoiim otrokom često pripisuie mnogo več pokvarjenosti kakor ie prav in resnica in jim skuša ubraniti vsako zabavo, jih svari in neprestano tarna nad njimi. Posledica tega je. da se otroci čimprej umaknejo z doma. premračuega za njihovo itak neve-selo mladost. Tako ie ta uboga mat-' i>re-varana še za poslednje, kar ji je življenje dolžno: za zadovoljno starost. Kdor ima priliko vpogleda v življenje proletarske žene — matere in njene družine, bo jasno spoznal, da se socijalno vprašanje ne more nikdar rešiti na način, kakor ga rešujejo danes na meščanskih anketah in zborovanjih. Pot mora biti povsem drugačna. Družinsko skrbstvo Ze v nedavnem članku-sem omenila, da se je nedavno vršil mednarodni kongres za socijalno delo z glavno temo: družinsko skrbstvo. Ker je o kongresu »Jutro« že izčrpno nrcpčalo. se oarejimo samo na to, da opozor^HhpoBPvno na govor Baumerjeve. ker ra^HLjOToben jn tako odkrit in ker spad^^H^f^pod to "rubriko. Rekla je med d ru gnflBled eče: »Ves način, kakor se govori na tem kongresu o današnjem družinskem problemu brezposelnih, sploh ni uporabljiv. Vam gre le za nevarnost nekega osebnega individua-lizma, ki se družinskim vezem oddaljuje. Pri brezposelnem pa ni tako. On ne trpi pod težo svojih obveznosti, temveč nasprotno pod tem. da mu jih ni mogoče izvrševati. On prestaja biti vzdrževatelj družine. On je iz svoje nravne funkcije v redu družine pregnan. Tega. kar doživljamo danes v gospodarskem, biološkem in duševnem smislu kot krizo družine, ne more premagati nikakršno skrbstvo. Vse socijalno skrbstvo je le še omiljevanje, tu pa tam bedna korektura strahotnega socijalnega zla — nič več nadomestitev. Ne individualna morala, niti ne razne socijalne ureditve ne morejo popraviti napak našega družabnega reda. Treba je iskati novih poti za bodočnost, treba je premagati človeku sovražno industrijsko družbo.« MALI OGLASI Službo dpbi Vsaka beseda 60 pa.r; u 4» Jan je aasio»a ali sa lifw> pa S Dia. (1) Korespon d en ti n jo i »nanjesn slov., srbobrv. in nemškega jezika, ste-»ograffije ter strojepisja, sprejmem takoj. Naslor t ©glasnem oddelku »Jutra« 28676-1 Varuhinjo »lado, čieto in zdravo sprejmem takoj k otroku I*>d ugodnimi pogoji. Tozadevne ponudbe pod »Zanesljiva« na ogiaeni oddelek »Jutra«. 29987-1 Služkinjo W «c* kuha.ti jn opravljati gospodinjska dola, iščmoo. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 30001-1 Manufakturista sprejmem. Ponudbe i»a flgiaeoi oddelek »Jutra« pod »Mamiifakturist«. 299404 Tekačico sprejmem takoj t trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 301.13-1 Službe išče Vsaka besed« 50 par; sa dajeoje oaeiova aH sa litre pa S Din. (2) Prodajalka nnfene stroke, še v večletni službi, želi premeriti mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trdna volja«. 30017-2 Trg. pomočnica r enoletno prakso, vajena gospodinjskih del — žeji preonenitš službo — tudi p« deželo. — Ponudbe na o^!ae. oddelek »Jutra« pod gfro »Minufakfora«. 2—3000 Din nagrade da inteligenten mladenifc, vojaščine prost, nekadilec, trezen in pošten, tisti ljubeznivi osebi, ki mu preskrbi kakršnokoli stalno namesčemje skladiščnika, sluige att kaj stičnega. Cenjene ponudbe na pgi. oddelek »Jutra« pod Šifro »Hooorar«. 29694-2 Absolventka meščanske šole ln trgovskega tečaja želi primerne službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skromna t. 29894-2 Prodajalka špecerijske stroke; 8 triletno prakso, želi preme-nd-ti meeto. Vajena je tndi drugega dela. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Grem tudi na deželo«. 29752-2 Hotelska kuharica z večletnimi spričevali — želi mesto. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva kuharica«. 30104-2 Blagajnlčarka z večletno prakso, srednjih let, išče nameščen je v kateremkoli kraju. Ponudbe na podnržnioo Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«. 29765-2 Vajenci Vce> Učenko »prejmemo v Špecerijsko trgovino. Naslov v ogla«, oddelku »Jirtra«. 26689-44 Vajenca sprejmem v tfgovmo x mešanim hi galanterijskim blagom. Kje, pov« oglasni oddelek »Jutra«. 29076-44 Deklica z boljSo šolsko Izobrazbo, eno mešč. Solo, želi stopiti v boljšo trgovino kot učenka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30171-44 Zaslužek Kdor «M « saahtfka, plača sa vsak« besedo 60 par; aa sastov »li irfro S Dio. — Kdor a a d ( saeioiek, pa sa vsako besedo 1 Din, ta (lajanj« naslova ali sa Wr« pa 6 Di«. (S) Pletenine sprejmem za vsako ceno v najboljšo izdelavo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30036-3 Kupim Ofia« trf. saačaja os 1 Dia beseda; za £-janjs nastai* aa sa Htn 5 Din. — Ogiaai socialnega saaCaja vsaka beseda 80 par: sa dajanj« naskma aa sa ttfrs pa t Dta. (J) Akvarij kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Akvarij«. 2S064-T Avto, moto Vsaka a. dajanj« pa S Dta. (tO) Motorno kolo vzamem za 10 dni ▼ najem. foiuudbe na ogiasui oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«. 30090-10 V najem Vsaka taM«a i Mk I s. m*> pa j Dto. (0) | Trgovino z meftanlm blagom ali specerijo Iščem v najem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Najem«. 30018-6 Pekarno dobro idiočo oddam takoj v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30173-17 Prodam Ogiaai tog. »aataja p 1 Dia beseda; aa Aa janj« naslova <■& sa iiifr« • Din. — OffWei »oeiahMga snaiaja vsaka beseda M par: aa dajanj« naslov« ali m pa S Din. (8) Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slovenska 18. M4 Gramofon, plošče od Oin 15.— prodaja »Slager«. Aleksandrova 4. prehod »Viktor ia« palače. 254-6 Fotoaparat 10X15 dobro ohramjen, kompletno z vsemi potrebščinami prodam. Cena po dogovoru. Iiirska 20/11 desno. •9997-6 Bukova dr.<* cela po MO, žaga na po 190 m klana po 130 Din m* dostavlja im dom Pu-trlch, Dolenjska eesta štev. 6. 29853-15 Vsaka trn • Din. ftf) Pekarno oddam v naj-eim al] sprejmem družabnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29860-19 _ Lokal ~~~~ z mlečnimi izdelki sredi mesta Maribora prodam i inventarjem. Ponudbe pod »Inventar« na podnžnico »Jutra« Maribor. 29943-18 Prostoren lokal z 2 izložbama, na Dunajski cesti oddam x novembrom. NasVov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 30156-19 Hišo-vilo ali večsta-novanjsko z vrtom kupim v Ljubljani v ceni do 300.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 30101-20 Majhno hišo z vrtom, v dobrem stanju, v vasi ob železnici ali avtozvezl kupim. Ponudbe s ceno pod »Gorenjska« na ogl. oddelek »Jutra«. 30139-20 Večjo trg. hišo v večjem Industrijskem mestu na Gorenjskem prodam zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja gostilna, pekarna ln več trgovskih lokalov. Ponudbe pod »Dobra točka« na ogl. odd. »Jutra«. 30122-20 Hišo z dobro vpeljano gostilno ln dvema v rtoma, pripravno tudi za vsako obrt, takoj prodam. — Elektrika ln vodovod v hiši. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Prometen kraj«. 30167-20 Stanovanje odda Vsaka m Dve stanovanji komfortno trisobno io dvosobno, ▼ vili oddam za avgust. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. 29645-21 Trisob. stanovanje s kabinetom io kopalnico, komfortno ta sotačno, r novi viii na Prulah oddam s 1» novembrom. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 30016-31 Stanovanje 2 parketiranU) sob, kuhinje kabineta io predsobe, vse pod enim ključem, pralnica Itd., 10 minut od stare reaike oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30631-91 Stanovanje v Celju enoeobno, s hraoo ali brez oddam starejšemu goapodu — Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 29769-21 Opremljeno sobo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30136-23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom oddam gospodu v v i 1 i na Gruberjevem nabrežju 16. 29891-23 Stanovanje r kmečki hiši v okolici Ljubljane oddam rodbini brec otrok, ki bi oskrbovala vrt. Dopise na ogia«. oddelek »Jutra« pod šifro »2531«. 30001-31 Prazno sobo veliko, zračno. solnčno, prosti vhod, elektrika, sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30002-23 Opremljeno sobo a posebnim vbodom oddam. Naslov v oglaOTera oddelku »Jutra«. 29970-23 Stanovanje sobe, kuhinje ta pri t sklic oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30117-žl Šestsob. stanovanje * kopalnico, krasno, v centru mesta, primerno tudi za zdravnika aH slično, oddam. Ponudbe pod »Center« na oglasni odd. »Jutra«. Tri sobe s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Štirisob. stanovanje v vili ▼ centru mesta oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »J uitra«. 301.4(7-31 Stanovanja sa tajna* m Mn I Dta. CH-a) Stanovanje sobe in kuhinje iščem s 1. septembrom. Cenj. ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad par«. 30055-31/a Dvosob. stanovanje ali z eno sobo, kabinetom in vsem« pitiklinanri iščem za takoj ali za september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ne kletno stanovanje«. 30100-21/a Sobo odda Prazno sobo parketom in elektrik« »Jutra«. 30065-23 Sobo lepo opetniljeno oddam takoj v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30163-23 Sostanovalca sprejmem na stanovanje z vso oskrbo, dobro domačo hrano, v zračno sobo po nizki ceni. Florjanska ulica 19/n, desno. 30186-23 Gospodično sipre^Tnem -M sostanovalko. Sv. Petra nasip 53. 20996-33 Razno Vsaka beseda 1 Din: m dajanj« naslova ali sa šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 K PREMOG suha drva POGAČNIK m. 19/1 i«vo. 30076-23 Bohoričeva ulica St 5 V« F. PEČAR prevozništvo z avtomobili in konji ter žaganje drva na motorno žago. Telefon 2690. 265-a Entel razn-OTTStoa, ažtrr, takoj prt Matek & Mike«, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj 7639 MARELICE (zerdelija) DIN JE, PARADIŽNIKE, PAPRIKO L t. d. dobavlja na drobno in na debelo 9280 STEVAN KIS, eksporter, Subotica. Iz akvarisfove torbe O rastlinah, plinih in drugo. V članku z dne 25. julija t. 1. je bila omenjena naša zelo lepa vodna rastlina, povodni mah (fontinalis antipyretica). Ker si ga žele akvaristi in ker je zelo koristen, mu posvetimo še nekaj vrstic. Pozimi in v početku pomladi, ko je voda bolj hladna, je posebno lep. če ga ne prenesemo v akvarij kar s kamnom vred, na katerem je zasidran, ga prav oprezno ločimo od kamna. V ribogojnici obložimo mesto, kjer je zasajen, s kamni, sicer bi se dvignil. Ribogojnice ne smemo dlje časa izpostavljati soncu, sicer se zarode na listih alge. ki mu škodujejo, šopki v premeru 10 cm, dolžine pa 15 cm. so pravi okras za ribogojnico. Ljubljančani ga imajo dokaj blizu. na obalskih kamnih Gruberjevega prekopa. Veliko je povpraševanje tudi po rumenem lokvanju (Nuphar luteum), ki si je s svojimi širokimi, zaokroženimi listi pridobil naklonjenost akvaristov. Sedaj je že odra-stel in skoro odcvetel. Na dnu barskih potočkov najdemo pa do pozne jeseni zaostale lokvanje, ki se na bolj peščenem dnu niso mogli razviti. S prsti oprezno odstranimo kamenje, pesek in zemljo okoli korenin. V ribogojnic: začne, vsajen v barsko zemljo, bujno poganjati. Slednjič opozarjam na vodno rastlino, ki je na prvi pogled podobna neki vr3ti rmanca. Zanimivo je, da so na nitih mali mešički. Zasledil sem jo v dveh bajerjih ljubljanske okolice. O njej bom še poročal. Sedaj o plinih. Nedavno se je mudil v Ljubljani neki avstrijs2-ti trgovec s tuje-vodnimi ribami. Pri nekem akvaristu, kateremu je prodal ribice in ki mu je rekel, da ni kisika v akvariju, je potrkal na akvarij in videč, da se pri trkanju dvigajo plini, je njim pripisoval pomanjkanje kisika, s čimer je deloma zadel resnico. Pri tej priliki je izjavil, da vsaja svoje rastline samo v mivko in da nima v svojih akvarijih zemlje. Res je, da se razvijajo plini, bilo, da je zemlja prišla v dotik s kositrom na dnu, ali pa, da ie bila zemlja pomešana z nesnago. Temu se lahko izognemo, če si poiščemo dobre zemlje, odnosno da prebarvamo kovinasto dno in stebre akvarija. Znani strokovnjak dr. A. Bade priporoča stekleno ploščo na dnu, ki jo pritrdimo ob straneh s kitom. S tem preprečimo, da pride mokra zemlja v dotik s kisikom, kar onemogoča razvoj plinov. Bolj zanimiv je pa drugi del izjave tega trgovca-akvarista, namreč da vsaja rastline samo v mivko. Dasi smo že često omenili, da je za razvoj bujnega rastlinstva zemlja neobhodna, moramo vendar ponovno podčrtati, kar smo v prejšnjih člankih pisali o zemlji, sicer bi si utegnili nekateri osvojiti tako napačno mnenje. Merodajen je med drugim tudi dr. E. Bade, ki potrjuje v svoji kniigi »Das Susswasseraquarmm« vse. kar smo dosedaj pisali o zemlji. On trdi, da se razvijajo bujno samo one rastline, ki so vsajene neposredno (ne v lončkih) v mešanico^ mivke, ilovnate in barske zemlje ter listnega humusa. Ce bi to komu ne ugajalo, priporoča krtovino z livad, posebno pa barsko zemljo. Vsajati rastline v mivko je ravno tako pogrešno, kakor ribam dajati manj hrane, kolikor morejo pojesti, ker pri stradanju ne more uspevati ne eno ne drugo. O. S. Gospodinje, rabite samo Dr. Oetkerjeve proizvode! MESTNO HRANILNICR UUBLIflNSKB LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3* je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 - Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male_ trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. 110 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Bibnikar, Za Narodno tiakanu