j, '' VI • ' > » '•'8lni"° plafl""' ' g")"™' LETO VII _ f Ljubljani, aprila 1934._Žter. 14 Posamezna Številka I Din E^efeS ---&ONEDEEJSKI SSSMfli v uoruvi. naročnina .^rilBBI^^. ^^ . ___ ___ Telefon št 2050 in 4 na dom ^k "■k. 0 2996 - 5 ■ ^^^^ ^m ^m m ^^^^^ J^^L m ■ letna ^^^H B m ^^^^^^^^^ polletna ^^m M ^^m m ^^m ^^H 6 četrtletna Ok B ^BV j^V ^B Din. Cene inse- ^^^ g^B ^^M ^ ^ML Ljubljana ratom po dogovoru Mli^^ ^ ^HhuHBtfP ^^^^^ Telefon Umestitev stolnega prosta in stolnega dekana Redka cerkvena slovesnost v ljubljanski stolnici Ljubljana, 2. aprila. Od junija lanskega leta, ko je umrl blago-pokojni gospod prelat Andrej kalan, ki je bil Stolni prošt Ignacij Nadrab vensko umeščenje se je izvršilo danes dopoldne v stolnici. Obenem z uovoimciiovanim g. pro-štom Ignacijem Nadrahom, ki je bil doslej od leta 1923 stolni dekan, je bil imenovan za novega stolnega dekana g. kanonik dr. Franc Ki-movec. Tudi on je bil umeščen dopoldne obenem z g. stolnim proštom. Slovesnost umcščenja se je začela ob pol desetih dopoldne. V slovesnem vhodu je prišel v stolnico najprej prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman v spremstvu gg. kanonikov Volca iu Stroja ter škofovega kancelarja Jagodica in tajnika Žitka. Škof je prišel skozi cerkev pred altar ter se tam vsedel na pripravljen sedež. Takoj potem sta v spremstvu obeh stolnih vikarjev gg. Vindišarja in Košmerlja prišla pred altar v stolnico oba novoimenovana digni-tarja gg. Ignacij Nadrah in dr. Fran Kimovec. Oba sta bila oblečena v pluvialili. Bogoslovci in oba vjkarja, ki so dignitarja spremljali, so nesli tudi vse insignije in sicer prstana, naprsna križa, mitri ter pastirsko palico za prosta. V začetku obreda je ravnatelj škofijske pisarne g. Jože Jagodic prebral v latinščini sestavljeni papeževi pismi (buli), ki sta precej dolgi ter pisani na pergament. Nato sta oba dignitarja kleče pred šikofom molila predpisano veroizpoved in prisegla na evangelij v škofovih rokah, škof dr. Gregorij Rožman jima je potem prebral posebno obredno besedilo v slovenskem jeziku ter jima vsakemu posebej obenem izročil pontifikalne insignije: prstan, naprsni križ. mitro, proštu pa še posebej pastirsko palico. Potem jima je odkazal mesti v koru za altar-jem, kjer opravljajo člani stolnega kapillja svoje molitve in prisostvujejo mašam. Tam sta ki jo je povzel tudi stolni pevski zbor n« koru. Obenem so slovesno zabučale orgije, oglasili pu so se tudi vsi zvonovi stolne cerkve. Vstajenje v Belgradu Beljrrad, 2. apr. m. Praznik Kristusovega vstajenja se je praznoval tudi v vseh tukajšnjih župnijah na zelo slovesen način. Kakor navadno so je vršila velikonočna procesija skupno za vse belgrajske župnije na veliko soboto ob ti iz cerkve Kristusu Kralja v Krimski ulici, od koder je šla po Frnnko-panovi, Kralja Milana in Kralja Mllutina ulici nazaj v cerkev v Krimski ulici. Najsvetejšo je nosil sum belgrajski nadškof o. Rod 16. Pri procesiji je zastopal Nj. Vel. kralia major Stropnik. Zelo lepa pa je bila procesija, ki so je vršila na veliko soboto oh S zvečer na čhika-riei pri slovenskih lnznrmtih. Tudi te proee-si.je se je udeležilo veliko vernikov, posebno Slovencev, ker ta procesija pač najbolj spominja na slovenske procesije v domovini. Zato na to procesijo ravno Slovenci v llel-gradu najraje prihajajo. Vladal je vzoren red. — Belgrajski katoliški Slovenci so pa praznovali veliko noč pri svoji maši ob pol 6 zjutraj, ki jo je v cerkvi Kristusa Kralja slovesno pei katohet Ulngu. Udeležilo se je je toliko belgrajskih Slovencev, da je bila cerkvica skoraj premajhna. f Kardinal Ehrte Rim, I. aprila. Včeraj zjutraj je umrl nemški kardinul Franc Lhrle v 89. letu starosti. obenem tudi stolni prošt ljubljanski, jc bil ljubljanski stolni kapitelj brez prošta. Začasno ea je nadomestoval ljubljanski stolni dekan g. Ignacij Nadrah, ki je bil potem od papeža Pija XI. imenovan za novega ljublj. prošta. Slo- oba novoumeščena dignitarja dala vsem gp. kanonikom pax (poljub miru), kakor se daje pri slovesnih mašah. Ko sta se vrnila iz kora pred altar, je šel škof na svoj tron, onadva pa sta intonirala 6lovesno zahvalno pesem »Tebe Boga hvalimo«. Stolni dekan dr. Franc Kimovec Temu slovesnemu obredu, ki mu je prisostvovala množica vernikov iz najrazličnejših ljubljanskih stanov, je sledila slovesna pontifikalna maša, ki jo je daroval novoumeščeni g. 6tolni prošt Ignacij Nadrah. Najmlajša država na svelu Cesarstvo Kang-Deha O mandžurski državi, kjer je živelo starodavno kitajsko cesarstvo Pu-Yi, mladi mandžurski ccsar, sedaj Hang-Deh, je nastopil prestol svojih očetov ustoličen po 1000 letnih običajih svoje dinastije. Kitajska narodna vlada mu ni hotela izročiti starodavnih kronskih znakov, vsled česar se je moral Pu-Yi zadovoljiti s ponarejenimi. Cesar in njegovo spremstvo se je peljalo h kronanju v močnih oklopnih avtomobilih. Ceste so stražile posebno zanesljive vojaške čete, poleg tega pa je za cesarjevo osebno varnost skrbela še močno oborožena policija. Da so bili ti ukrepi potrebni, dokazuje okolnost, da je kitajska vlada na glavo novo kronanega cesarja razpisala veliko nagrado. Kakor so menda mandžurski Kitajci navdušeni za novega cesarja, prav tako pa ga Kitajci materine dežele sovražijo. Kitajski nacionalisti smatrajo odcepitev Mandžurije od Kitajske, ki se je zgodila jx>d vplivom Japonske, za veliko krivico. Novo mandžursko cesarstvo je ena izmeti najbolj pomenljivih dežela Daljnega vzhoda, ki se je v zadnjih letih začel tako silovito prebujati. Ustanovitev mandžurske države pa je le eda oba bratska naroda odkrito želita zbližanje in prijateljski sporazum.« Obisk, ki ga je napravila bolgarska kraljevska dvojica v decembri' preteklega leta v Belgradu, in sijajen ter prisrčen sprejem dokazujeta, da je prijateljstvo med obema narodoma možno in uresničljivo. Morebitne diference bomo v duhu medsebojnega zaupanja odstranili. Švica - gnezdo ,rdečih6 V zvezi z vestmi, ki se dan za dnem ponavljajo, da hoče Rusija vstopiti v Zvezo narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi, bo sledeče poročilo iz Švice zelo poučno: Ženeva, 2. aprila. Tg. »Berner Tagblatt- objavlja že nekaj dni dokumente o komunističnih revolucionarnih načrtih v Švici. Ti dokumenti, ki so bili poslani v Švico iz Moskve, so prišli v roke imenovanemu dnevniku. V teh listinah beremo, da je švica kakor nalašč za prevratne poskuse, ker je s svojo lego privlačna dežela za razne imperializtne. Ako bi se povzročil v Švici prevrat, bi jo skušale Nemčija, Francija in Italija zasesti, kar bi takoj izzvalo velike prepire in vojaške spore med vsemi tremi državami in seveda nudilo sijajno priliko za komunistične prevratne namene po vsej Evropi Švica je srce evrojiske revolucije, pravi ena teh objavljenih listin, in jc bila cd komun^tične centrale po zlomu avstrijskega marksizma izbraua za osrednje ognjišče evropske revolucije. Vojna se mora spremeniti na švicarskih tleh v državljansko vojno. Moskovska navodila dajejo tudi migljaje, kako je treba najprej prodreti v švicarsko vojsko, kako naj se ustvarijo komunistične celice po vseli garnizijah, med vojaštvom prav tako kakor med častniki. Organizator komunističnih celic med vo|-sko ie neki Heckert, ki se je dozdaj mudil v nemški Reicliswehr in sie je tam pridobil dragocena izkustva za takšne vrste delo. Dobil je nalog, da pri' haja v Švico v presledkih od treh do štirih tednov. Moskovska internacionala je dovolila za ustvarjanje komunističnih celic v Švici ogromno vsoto dveh milijonov frankov (32 milijonov dinarjev) letno, od tega odpade polovica za organizacijo komunizma med vojsko. Denar bi izplačevali po francoskih bankah. Sedež »uporniškega vojaškega urada bi bil v ?.enevi. Potem naj pa sovjetska Ru sija le postane član Zveze narodov tudi v Ženevi. Vojna v Južni Ameriki Petrolej, ki se s krvjo kupuje •. • Senzacionalna povest o zločinskem početju modernega kapitalizma, ki za denar tira narode v vojno Ženeva, 2. aprila. TG. V krogih Zveze narodov kroži mnenje, da je posredovanje med Bolivijo in Paragvajem, ki se vojskujeta že dve leti v pokrajini GRAN CHACO, zadelo nu tuko velike ovire, da ni upati na kakšen uspeli. Pomiritvi se zoperstavi jajo baje velike petrolejske dražbe. Krutka vest, ki jo prinašamo zgoraj, suhoparna kot je, nam vendar odkriva razgled v eno velikih, taiinstvenih žaloiger, ki so se odigravale v politični zgodovini povojne dobe. kljub Zvezi narodov sta Bolivija in Paragvaj po enoletnem medsebojnem praskanju druga drugi uradno |>o vseh pravilih napovedali vojno, čeravno sta ena kot druga članici iste mirovne organizacije: Zveze narodov. In ta Zveza narodov se je komaj zganila in ko je po dolgem oklevanju začel« posredovati, mora priznati, da je zadela na ovire, ki jih ne more premagati. Po dolgem, dolgem oklevanju, dva tedna potem, ko je prišel v Ženevo brzojav, da sta si Bolivija in Paragvaj dne 12. tnajnika 1931 napovedali vojno, se je sestal Svet Zveze narodov. Vse je zdehalo. nikjer ni bilo radovednega občinstva, nikjer radovednih časnikarjev. V tem dolgočasju so se člani Sveta Zveze narodov posvetovali, kaj naj store proti dvema članicama, ki se proti p repov«! i vojskujeta. Medtem pa je krvava vojna v južni Ameriki mirno šla svojo krvavo pot naprej. Po dolgih mesecih je od- Cotovala komisija v južno Ameriko, dn si ogleda oiišče. potem je natisnila dolgovezno poročilo, nakar se je Svet zopet sestal in sklenil brzojavno zaprositi obe državi, naj skleneta mir. No, in seda j se jo izkazalo, da je bilo vse brez uspeha. Zakaj je Zveza narodov tako oklevala, zakaj so oviro za sporazum v južni Ameriki nepremagljive? To je tajna vojne v GRAN CH ACO, ki bi jo radi pojasnili. Gran Chaco je močvirje... Gran Charo je ime močvirnate in s pragozdovi poraščene velikanske pokrajine mod Bolivijo in Paragvajem, na desnem bregu zamočvirjene reke Paragvaj. Nikjer nobene železnico, ne cesto, ne stezice. Pur bclokožcev stanuje tukaj, ostali so potujoči poldivji Indijanci, ki z lokom in s puščico streljajo divje zverino. Dih starodavnih časov leži nad to tajinstveno pokrajino, nad katero vlada okrutna kraljica — malarija. Sredi skozi ta pragozd nekje teče uradna meja med Bolivijo in Paragvajem. Potegnili so jo kar na zemljevidu. Kaj neki sc je moralo ugoditi, da sc jc za to peklensko zapuščeno zemljo s svojo malarijo vnelo toliko prelivanja krvi. Zakaj neki sta oba naroda naenkrat vzljubila ta okuženi pragozd, kršila vsa njjrovna načela Zveze narodov in šla drug na drugega z oboroženimi armadami. Človek, ki bi rad bogaf postal Strokovnjaki danes točno vedo za pravi vzrok le vojne. Vojno je povzročil mladi podjetni španjolec I.niz de Torres, ki se mu je v v roči glavi porodila želja po bogastvu. Odpotoval je v Gran Chaeo, deviško zemljo, ki jo bela podjetnost «e ni oskrunila. V paragvajsko prestolico Assuncion je prišel na pomlad leta 1011 ter začel pripravljati ekspedieijo v tajin-61 ve ni Gran Chaco. Imel jo okrog sebe že celo vrsto Indijancev in je hotel odpotovati, ko ga naenkrat pokliče vlada na razgovor. Minister ga je sprejel z očarljivim nasmehljajem, češ, •slišal sem, da vi pripravljate ekspedieijo v Gran Chaco.< Da, je odgovoril Španjolec. Prav, pravi minister, mi vas bomo radevolje podpirali. toda opozarjam vas na nevarnosti vašega podjetja. Vi ste tujec, če se vam kaj pripeti, smo mi odgovorni. Zato vam bomo dali seboj človeka, ki jiozna Gran Chaco dobro. Indijanca iz plemena Gvaranijev, ki ga v pragozdu visoko spoštujejo. Če bo on z vami, boste vsaj nekoliko bolj varni. Španjolec Luiz ni nikdar slišal govoriti o Gvarani Indijancih, oglodal si je krepkega zagorelega fanta, ki nikakor ni skrival svoje banditske zunanjosti. Sklenil je sprejeti njegovo varstvo. Paragvajski iniuistcr se je zahvalil zo tako razumnost in toliko uvidevnost ter spremil oba do vrat s sladkim nasmeškom okrog usten. „Črne reke Gran Chaea" Luiz ni vedel, komu se je podredil, niti ni mogel vedeti, da so Gvarani Indijanci tajna policija Paragvaja in ona moč, na katero sc vlada sploh oslanja. In re«, moč Gvaranija ee je obnesla, Torres je mirno prodiral v pragozd. Ni-kdo ga ni napadel, nikdo ga ni motil. Vse je šlo gladko. Toda potovanje jx> Gran Chacu, ki je večji kot dve Jugoslaviji, ie trajalo dolgo mesece. Le počasi je prodiral dalje, taboril ob molčečih rekah, meril, računal, raziskoval, a nikjer ni naletel nc na zlato, nc na srebro. Toda zlata in srebra niti ni iskal. Iskal je petrolej. Da. petrolej. Čital je, da je ameriški trust Standard Oil pred leti zadel na petrolejske žile, a je vrtanje opustil. Toda med Indijanci Gran Chaea še vedno živi pravljica o »veliki črni reki v Gran Chacu«. ln to črno roko je hotel Luiz najti, tn po dolgih trudaoolnih mesecih je slednjič zadel na petrolej. Našel je »črno roko Gran Chaca<. Ogromne plasti petroleja skrite pod pragozdovi. Luiz de Torres je naslikal zemljepisno karto in se vrnil v prestolico Paragvaja Assuncion. Mislil je, da nikdo nima pojma o tem skritem bogastvu, saj njegov varuh "" varani ni kazal nobenega zanimanja za nje->vn raziskovanja. Toda španjolec se jc motil. Molčeči Indijanec jo vse videl, vse opazil in paragvajska vlad« jo ved o I a takoj, da jo španjolec odkril petrolcjska ležišča. „V rokah špijonov" Toda kje dohiti denar za izkoriščanje toga bogastva. V Assunctionu, lesenem v prahu ali blatu tonečem mestu, gotovo ne. Šc manj od ko-rumpirane paragvajske vlade, ki bi bila petrolej prodala, njega pa zagnala kam v umazane vode paragvajske reke. In lako se jc nekega dno zatekel v krasne s cvetjem posajene urade * Mod narod nega urada za pridobivanje koncesij in podobne stvari«, od daleč nc sluteč, da se j>od tem imenom skriva glavna centrala špijoauže sosedne Bolivije. Tam so ga lepo sprejeli. »Vaša odkritja so sijajna,« so mu rekli, »samo-nikar ne govorite o njih paragvajski vladi.« >Toka kani naj se obrnem,« je vprašal Španjolec, »Samo onega človeka imamo tukaj, ki vam lahko pomaga.« je bil odgovor, »in ta je senator Patina v La Pazu, ki je najbogatejši človek Bolivije.« Napisali so mu priporočilno pismo in ko se je vračal iz urada, so gledale za njim izza vsakega drevesa, izza vsakega hišnega ogla radovedne oči. Večer še ni na|>očil, ko je paragvajska vlada že vse vedela. Pozno zvečer je prisopihal sluga iz »Mednarodnega urada« v njegov hotel in pustil tam listek, na katerem je bilo zapisano: Bežite takoj, vlada vse vo. Hočejo vas aretirati, življenjska nevarnost. In Torres je v naglici pospravil vse risbe in zemljevide ler zbežal brez klobuka, brez suknje v temno paragvajsko noč. Pribežal jo varno do reke Paragvaj, ki teče skozi Assuncion. našel tam majhen indijanski čolniček ter /aveslal po reki navzgor. Podnevi se jc skrival, ponoči jc veslal in tako srečno prišel v brazilsko mesto Guvaga v proviuei Matto Grosso Tam je zvedel, da je paragiajska vlada razpisal a visoko nagrado za njegovo glavo. Od tam se je vrnil še enkrat v Paragvaj preoblečen v MIRIM KRAIJICA ČOKOLADE Ko greš na potovanje, v kino ali v eledaliSče ni bolje in oktisnejše slaščice kot MIRIN čokolada. Speciialitete so: MLKKITA — polnomlečna Čokolada KAVITA — m'ečnn s kavinim okusom MASLITA — desertna čokolada brez primesi ORENKITA — plemenita gorčica naravne čokolade G gov Indijanca, a so ga spoznali in je lc komaj ušel v Argentino, odkoder jc jjo železnici potoval od Corricntes na Rosario, Salta in Ju,juy v Boliviji. 16 ur se je vozil iz Avtofagaste v La Paz. glavno mesto Bolivije, kjer je prebival bogati senator Platin«. Ko jc |>olrkal na vrata bogataševo palače, so ga sprejeli kot kralja. Senator Platina je bil o vsem poučen. Angleški in amer. petrolejski trusti prelivajo kri v Gran Chacu Platina jc gospodar vseh rud iu kovin v južni Ameriki, tod« tudi njega vodi skrivnostna roka, ki se iztega iz severne Amerike: John D. Rockefeller, kralj ameriškega petroleja. Po večurnem razgovoru z Luizom sc je Platina odpeljal v zunanje ministrstvo na »razgovor«. Žo naslednji dan je hila važna sej« bolivijske vlade, in teden pozneje, aprila 1912, je odpotovala mogočna delegacija veletrgovcev in bankirjev v Assuncion v Paragvaj. Obiskala jc takoj zunanje ministrstvo in odkrito izpovedala: »Prepustite nam petrolejska ležiščn v Gran Chacu, mi vam pa zgradimo nasproti Assunciona veliko pristanišče, zgradimo tudi železnico skozi pragozdov je in jo priključimo na vašo železniško omrežje. Plačamo tudi 10% od čistih dohodkov iz petrolejskih ležišč.« Paragvajski minister je bil drugačnega mnenja. Gledal jc mrko in odgovoril: »Poglejte zakon, včeraj je bil podpisan, s katerim smo vos Gran Chaco proglasili za državno last. Petrolejska ležišča so naša in izkoriščala jih bo naša družba.« Paragvajski minister jo lahko lako mogočno odgovarjal, kajti za njim se jc dvigala senca drugega petrolejskeg« magnata. Angleža Sir llcnry Deterdinga. za njim pa senca angleške admiralitete. In Bolivijci so morali brc/, uspeha domov. Tod« nekega dne sc izve v La Pazu, d« so boli vijski Indijanci prestopili mejo v Gran Chacu in napadli paragvajske Gvarani, ki so na začudenje vse Amerike, bili oboroženi. V pragozdu so se začele odkrivati trdnjave... Obe vladi ,sta dobro pripravljali »presenečenje«. Iu kaj kmalu so prišle redne vojske in po Gran Chacu so zadivjale krvave bitke. In pri Zvezi narodov sta vplivala ista nasprotujoča si tekmeca, ameriška Standard Oil in angleška "oval Dutch. da gospodje od Sveta Zveze nnroom niso mogli napraviti kakšnega koristnega sklopa, ker niso imeli interesa, da do sklepo-v sploh jiridr. Naj divja vojna naprej v daljni južni Ameriki... Podgorica, 2. aprila, b. Zadnji čas so se začeli v zelo velikem številu dossljevsti Jugoslovani iz Albanije v Črno goro. Tako jih j« včeraj prišlo v Podgorico kar sedem velikih avtomobilov, ki so pripeljali nsše rojake iz vasi Vranja pri Skadru. Ljubljana — državni prvak v šahu Ljubljanski šahisti so premagali belgrajske z rezultatom Sl/2 s 2V2 Belgrad. 2. aprila, m. Včeraj popoldne je bila v restavraciji Kolarčeve ljudske univerze finalna šahovska tekma za državno prvenstvo med Ljubljano in Belgradoin. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in ji je prisostvovalo okoli 100 ljudi. Največje zanimanje jc vladalo posebno za igro med Vasjo Pircem in Konigom. ki je končala z zmago Pirca. Pa ludi ostali Ljubljančani so sc dobro držali in so premagali Belgrajčane z visokim rezultatom 5 in pol : 2 in pol. Kratek potek: Prva se ie končala igra med Nedeljkovičetn in Furlanijem. Nedeljkovič se je branil z indijsko obrambo. Partija se je razvila brez večjih zaplelljajev in jc bila zaključena po triurni borbi remis Kmalu nato se je dr. Braun vdal Vidmarju ml., ki jc odlično uporabil ortodoksno obrambo daininega gambita. Vidmar je dobil najprej kmeta in nato še kvaliteto, nakar je dr. Braun kmalu kapituliral. Po štiriurnem igranju so tekmo prekinili in je bil določen krajši odmor, lekma se je nadaljevala ob 9 zvečer. Že tedaj je bilo videti, da bodo Ljubljančani zmagali, ker so imeii na deskah boljše šanse. Pričakovalo pa se je, da bo razlika manjša, vendar se je Ljubljana dobro držala in nekaj partij realizirala. Takoj po odmoru Vojaška napredovanja V čin divizijskegu generala sta napredoval« sedanji poveljnik dravske divizijske oblasti ge-neralštabni brigadni general Vladimir G. Cnka-vac in generalštabni brigadni general Mihael D. Bodi; v čin intendantskega majorja mornarice kapetan L razr. Franc Dernič; v čin intendantskega poročnika jiodporočnik Božidar It idol in v čin kap. L ra/.r. pch. kap. II. razr. Milan Rubeli. Med velikonočnimi BREZ NASLOVA Ni še dolgo tega, ko smo kot zbor norcev pro-slavljali vsako iznajdbo, s katero se je kakšnemu prosvitljenemu duhu posrečilo nadomestiti delo človeške roke s strojem. Vsako strojno novotarijo smo a zmagoslavjem pozdravljali, če je le hitreje proizvajala in za manjše stroške. In pred našimi očmi je vsakokrat vstajala zora novega srečnega veka, ko ne bo treba več delati, vsakokrat, kadar je človeška domišljija, ki nikoli ne počiva, izumila nov stroj ali novo tehnično napravo. Na inlost, te popevke nn naslov tehničnega napredka so morale prenehati. Kajti, odkar dela na zemlji stroj, je poslalo delo tako silno redko blago, da se je treba zanj naravnost boriti. Saj ni niti 30 let tega, ko smo nevoščljivo zrli na onega, ki je tnal Uveli s prekrižanimi rokami in gledali druge, ki zanj delajo. Danes smo nevoščljivosl prenesli drugam.. Danes smatramo za bistrega onega, ki je znal vloviti delo, da zaposli svoj razum ali svojih deset prstov. Delo je dandanes poslalo naj. višje plačilo, oni cilj, proti kateremu so obrnjena vsa srca. Zato pa danes tudi razumemo bolj, kot bi bili nekdaj, početje tistega francoskega industrijalca, h kateremu je prišel neki »iznajdnik« novega stroja, ki lahko nadomešča M pridnih delavskih rok. On je obdržal svoje delavce, napodil ,»iznajdnika-• ter rajši -odpustil iz službe« stroje, ki jim ni treba preživljali lačnih otrok. Rudolf Vrančič 50 letnik Vsi, ki so zadnjih trideset let obiskovali predstave »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« ali pa one »Ljudskega odra«, dokler niso preuredili Ljudskega doma v koristnejše namene, nego jih je imela -.ljudska Talija«, se pač »pomi- Albanija posnema svo;o pokroviteljico Radi nevzdržnega položaja se Jugoslovani izseljujejo iz Albanije Dozdaj je prispelo v Jugoslavijo iz Albanije že nad 130 družin s 700 člani. Prišli so zaradi tega, ker je albanska vlada začela voditi nevzdržno politiko proti naši manjšini. Nedavno so ukiniti tudi zadnjo srbsko osnovno šolo v Skadru. prazniki Ljubljana, 2. aprila. — Prihranjen čaa — veliko zaleže! Če si prihranimo vsak teden količkaj nepotrebnega dela — si pridobimo v enem letu, da skoraj ne opazimo, nekaj časa za oddih, ki se vsaki gospodinji prileze. Lahko pričnemo kar pri hišnem delu, zlasti pri veliki žehti: kdor se spravi dandanes So z mencačem in krtačo k čebru, čas samo zapravlja. Zakaj daues ta dan st gospodinja pranje res lahko olajša: ni ji treba več Imoti takSnega strahu pred veliko žebto! Samo malo bi bilo treba premisliti, koliko časa si pridobi v enem letu. če nere z Radlonom. . Lepo vreme n« letošnjo velikonočno soboto je pripomoglo, da so sc vstajenjske Ijuhljanske procesije izvršilo nadvse dostojno, slovesno in ob veliki udeležbi vernikov. Najprej so je izvršila procesija v stolnici, ki jo jc vckIi 1 knezoškof dr. Gregorii Rožman. Te procesije se jo udeležil v imenu banovine g. podban dr. Pirkmajer ter v imenu vojaških oblastev divi-zi.jski general Cukavac. V procesiji jc sla tudi vojaška godba ter dve častni četi vojaštva, dalje ljubljanski diplomatski zbor ter zastopniki vse ljubljanskih državnih uradov. Zelo lepa jc bila frančiškanska procesija, ki postaja iz leta v leto bolj obiskana. Posebno pozornost so pri tej procesiji vzbujali franči-škovi vitezi ter tnale sestrice sv. Klare v lepili slikovitih oblačilih Pri frančiškanski procesiji st« igrali vojaška in železničarska godba se je Nikolič vdal Rupniku. Rupnik je izkoristil njegovo napako in si osvojil tri kmete, nakar je Nikolič kapituliral. Partija Pire : Konig se je pričela z daminim gambitom. Oba igralca sta otvorila igro v odličnem stilu. V začetku je izgledalo, da bo ostala partija neodločena, vendar je Pire pri 22. potezi dobil važnega kmeta in je na podlagi tega kmeta premagal svojega nasprolnika. Tot in Ga-brovšek sta igrala Blemenleldov gambit. Tot je z gambitnim kmetom dobil boljšo pozicijo in je vse zgledalo, da bo zmagal. Toda nadaljeval jc slabo in Gabrovšku je uspelo, da je pozicijo izenačil-Pri nadaljevanju igre je Gabrovšek pričel z energičnimi potezami in kmalu nato je igro dobil. Partija Preinlalk : Tomovič je končala z zmago Beigrajčana. Nato je bila tekma zaključena z rezultatom 5 in pol proti 2 in pol. Ker so Ljubljančani že premagali Zagrebčane, so na ta način postali državni prvak v šahu. Po tej medmestni tekmi bo tudi velik brzoturnir, na katerem bodo sodelovali Bora Kostič iz Vršca, Vasja Pire, Vidmar Milan inl„ Konig. dr. Ilič iz Novega Sada in še po dva igralca iz Belgrada. Ljubljane iti Zeinuna. Ta tekma bo v hotelu »Central« v Zemunu. Tudi ostale ljubljanske procesije so so izvršilo v najlepšem redu; po vseh ulicah, kjer so se procesijo pomikale, jo občinstvo napravilo gost, nepretrgan špalir. Tudi letos je bila posebno slovesna procesija pri križankah, ki se je vršila zvečer ob osmih. Zelo obiiskane so bile tudi vse jutranje vstajenjske procesije pri Srcu Jezusovemu, na Rakovniku, v šiški to za Bežigradom. Zlasti pri Srcu Jezusovemu, kjer se procesija vrši že ob štirih zjutraj, je bilo iz bližnje okolice premnogo ljudi, ki so prišli k procesiji. Na Bcži-grudu so imeli letos prvič svojo procesijo v novi fari. Velikonočno razpoloženje jc koristno izrabilo tudi gledališče, ki je na velikonočno nedeljo fiopohine v drami dalo »Pasijon«. v operi pa čudoviti »Parsival«. Obe hiši sta bili polno zasedeni, mnogo ljudi je prišlo k predstavam z dežele. V nedeljo dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava slik akademskega slikarja Matije Jame. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah njajo Rudolfa Vrančiča, kako je tu in tam niktopaJ v najrazličnejših vlogah, katere je vse vedno prav živeti in jih tako mojstrsko odigral. Vloge, ki so bile daleč preko let, ko človek Abrahama vidi, je Vrančič zlasti dobro zadel, Danes pa ne igra, danes doživlja petdeseto leto svojega življenja: 3. aprila 1884 se je rodil v Ljubljant. Že izza mlada je bil navdušen za teater, saj je kot ljudskošolski učcnec prvič nastopil v operi — Čeprav kot statist, a nastoipil je vendar in okusil čar odra, kateremu je poslej služil, čeprav nc kot poklicni igralec. Po končani ljudski šoli sc je Vrančič učil ključavničarstva in postal kol vajenec član Kat, mladcn.':,kega društva in pozneje kot pomočnik član Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Ta« ko je imel Vrančič dovolj prilike, da je na Rokodelskem odru od predstave do predstave neštetokrat pokazal svoje igralske zmožnosti, ki jih je pa tudi gojil: kol pomočnik jc obiskoval dramatično šoto, ki sta jo vodila A. Dobrovolny in A. Verovšek, nastopal tedaj tudi v drami in operi, sc ravnal po svojih učiteljih in še po Innemannu, Dcjlu, Lieru trn Housu. Če ne bi postal tedaj Vrančič delovodja pri tvrdki Tfinnies, kdo ve, ali sc ne bi vredno pridružil oni vrsti poklicnih igralcev, ki so izšli iz rokodelskega stanu in društva v čast naši Taliji? —. Pa je morda bilo le bolje, da je ostal pri Rokodelskem odru in s svojim delom vzgajal naraščaj za društveni oder in za naša izobraževalna društva. Izmed premnogih iger, v katerih ie nastopal, naj navedemo le glavne z repertoarja Rokodelskega odra! Igral je v Medvedovi »Za pravdo in srce«, v vseh Finžgarjevih, v Bukšekovi prireditvi »Desetega brata«, v vseh Krekovih, ki so bile spisane nalašč za Rokodelski oder, dalje v svetovnih: v Calderonovem »Stanovitnem kraljeviču«, »Skrivnostih svete maše«, v Shajkespearejeovem »Othellu«, »Beneškem trgovcu«, v Schillcrjevem »Viljemu Tel-lu« in Grillparzcrjcvi »Prababici«. Prostor ne dopušča, da bi našteli še dolgo vrslo drugih ljudskih iger, v katerih se je Vrančič izkazal, ob njegovi petdesetletnici želimo le, da hi ga šc in še videvali na odru Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov! Avto z nogometaši zavozil v jarek Belgrad, 2. aprila, m. Snoči ob pol 9 se je zgodila na cesti Belgrad—Kragujevac, 11 km pred Kragujevcem, težka avtomobilska nesreča. Pri tej je bil ubit podpredsednik krngujevšketfa športnega kluba Borac. Pel igralcev kluba je bilo težje ranjenih, drugih pet pa lažje. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker svetilke na tovornem avtomobilu niso F.unkcijonirale in je šofer zaradi teme zavozil v cestni iarek, pri čemer se je avto prevrnil. Štiri žrtve streljanja Maribor, 2. aprila. Velikonočno streljanje je terjalo letos zopet žrtev. Sicer ne toliko število kakor prejšnja letu, ker se smodnik težko dobi ter ponekod fantje raje segajo po karbidu, ki ni nevaren, vendar pa so v bolnišnici štirje fantje, ki so jili pripeljali v nedeljo in včeraj. Dvojim ima hude poškodbo na očeh Enemu je vrglo oko kar iz očesne votline. Druga dvojica pa je dobila poškodbe na rokah. — V bolnišnico so polog omenjenih žrtev streljanja prepeljali včeraj še 54 letnega Mntijo P. iz Marijine ulice. Imel je hude poškodbe na vratu in levi roki Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost sore-rneuljiva, umerieno vetrovno, hladno. Od Soče čez Žilo Ne klonite, Velika noč je ... ->Ti sinko ma.'hnega, mehkega naroda ... se izvestno bojiš, da ge tvoj narod stisne ia izpodrine ob splošnem napredovanju večjih narodov, ki mu ne bodo dopuščali posebnega tazvijanja; bojiš se, da se potopi v drugih narodih kakor tvoja Drava v tuji Donavi! Tvoja bojazen ni upravičena ne pred Bogom in ne pred človeško zgodov no. Pred Bog om ne, ker t« je ustvaril, ker ti je podaril tvoj lepi jezik in lepo domovino in ti ni odrekel pra vic, podeljenih drugim nar d m. Božjo pravico torej imaš do življenja, kakor krožijo okoli solnca po svojib tirih veliki in n> ianutje in drobni planetoidi. Pred človeško zgodovino ne, ker ni preminil še noben versko in nravstveno krepek narod, kakršen je izvestno tvoj, dokler je čuval vernost in nravnost, ti svoji najvišji blaginji.« (Dr. Janez Mencinger.) Plebisciti, ljudska štetja Vsak greh, storjen nad naredi - bo maščevan še na tem svetu (p.Lemhuhi) Ljubljana, 2. aprila. Slovence so šteli na Cvetno nedeljo, v ltaliii tako kot v Avstriji. Fašistični režim je napravil »plebiscit«, da ugotovi kdo jc za Mussolinijev režim, kdo proti njemu. In zmagoslavno so poročali, da je vsa »Goriška, vse Primorje, vsa Istra«, eno-dušno glasovala za režim, ki je Slovence blatil a psovko barbarov. Avstrija je štela prebivalce in je Slovencev našla na Koroškem samo šc 30.000. Kovedi so se podvzeli potrebni ko-aki a uspeha ni. Ali nai bo to uvod k izpolnjevanju obljub ki smo jih slišali iz kanclerjevih ust na shodu v Beljaku? v Prlekiji. Svoj čas, okoli I. 1900 so imeli slovenski bogoslovci Hornbek, Smodej, Rosman, Vidovič, Poljanec, Sadjak, Teol, Aritiuš kvalitativno najboljši pevski zbor v Celovcu. V njihovo družbo je vseiej prav rad zahajal mladi slovenski oficir Majcen ter z njimi popeval slovenske pesmi. To so bili idealni lepi časi. Martin! Počivaj v miru. To je izzivanje! Pisati smo že ponovno o klavernom položaju slovenskega šolstva na Koroškem in poudarjali, kako dobro se godi našim Nemcom v vsakem oziru. Tako je na Kočevskem za vsakih par nemških otrok poseben nemški razred. Zgodilo pa >e jc v Planini pri Črnomlju, da manjka ena učiteljska moč. Vsa ogorčena piše »Gottscheer Zeilurig» dne 20. februarja v dopisu iz Planine: »Pouk v nemškem materinem jeziku se tukaj že nad pol leta nc vrši, čeprav je nemški razred oblastveno dovoljen ... Obžalovati je, da se nc Začetnik: Moram pogledali, kaj pravi knjiga O piU4,t)lljtl * Slikar jc naletel pri zdravniku na svojega znancu. vKoj pa si delal pri zdravnikuvpraša znanca. »Spomin me zapuščaodgovori znanec. »To ni nič hudega, bo kmalu prešlo,* ga lolaii tlikar. *ln kaj sem še hotel reči: ,4li mi lahko posodiš sto dinarjev'i* * Ko je Mark Tirain potoval po Kitajskem, je nekoč razialil visokega mandarina 7,ato so ga osem dni zaprli. To se je zgodilo, ko je bil Maric Tirain ie mlad. Pozneje ga je vprašal neki časnikar o njegovih vtisih. »No, ljubi prijatelj, če jrčo natančneje pregledal, vidiš, da so ludi v njej lumpje kakor povsod.* * »•KcJfflj vas pa lahko obiščem, da bi. videl vaif divna dvojčka, gospod Komarfr vPridite ob treh jutraj, takrat sta vedno najbol' iivahna.« SUHNO TEOKAROViC morejo otroci Izobraziti v jeziku, kf se ga od rojstva u£e od svoje matere, in da so tako za celo življenje na Ikodi po krivdi drugih. Na vprašanje smo dobili obvestilo, da se od slove-iskih uč;tcl)ev v okraju nihče prostovollno ne javi da bi prevzel nemški pouk v Pianini. Mlajši učiteiii da niso več t JUBI/4/V4 C a ADliČt 4 «4in