-Glasilo delavcev
vzgoji, izobraževanju :i n znanosti Slovenije, Mubljana,
J2. septembra 1983 -st 12 - letnik XXXIV
ii'
ie
n
,;i
k
&
n
/a
vi
de
Jakuš Zlatko (Jugoslavija): Drevesa 1,1982, akvatinta in bakrorez— 15. grafični bienale 1983 v Ljubljani
Že prve razprave o varčeval-n*h ukrepih v šolstvu niso zbu jale i*Panja, da bo mogoče do začetka Riškega leta zadovoljivo in strokovno utemeljeno izpiliti predloge, ki jih je pred letošnjimi potnicami dala v razpravo skupš-f a Izobraževalne skupnosti Moveni je, še manj verjetno pa je, “a b0 nekatere, čeprav kratkoročne, mogoče uresničiti že v tem solskem letu. Po prvih podatkih Je nianjkalo za usmerjeno izo-oraževanje 400 milijonov (poz-”eje se je ta številka zmanjšala 7*r za polovico), te pa naj bi zorali s »kratkoročnimi in dolgo-ročnimi ukrepi, ki so v resnici ukrepi z dolgoročnejšo veljavo in učinki«. Čas večjih in manjših Posegov torej, ki pa zadevajo de-avce v šolah, učence, študente in ^urše, ukrepov, ki naj bi poma-"iskladiti potrebe z mož-krati pa pripomogli —-^■^““tično je tako zamiš-
Kako varčevati, da ne bo škode?
Aktiv komunistov o varčevalnih ukrepih
Ijeno — da se dosežena raven v šolstvu, kljub temu da bo denarja manj — predvsem po vsebini in kakovosti ne bi bistveno zniževala.
Zahteve po varčevanju ne prizanašajo nikomur. Vemo, da je bilo že od nekdaj tako, pa tudi to, da je iskanje rezerv v šolstvu velikokrat zašlo v skrajnost. Zato je izdelava kakršnihkoli priporočil na tem področju ali ukrepov tem bolj odgovorno delo; pri tem je prav gotovo treba upoštevati, kakšen je gmotni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju in tudi to, koliko je bilo doslej na njihov račun že privarčevanega.
Sestavljavcem ukrepov pa tokrat res ni mogoče »očitati«, da so ravnali premišljeno. Da bi privarčevali v šolstvu denar, so predložili ukinjanje nekaterih dejavnosti, učiteljem — naj bi za enako plačilo več delali, učenci in študenti pa naj bi ostali brez de-
narne pomoči pri prevozih, prehrani, učbenikih, starši naj bi jim plačevali za ponavljanje letnika in popravne izpit^ljn.
Določne oznake ukrepov, češ da so oblikovani preveč računovodsko in premalo strokovno utemeljeno, da bi morali biti manj restriktivni in linearni, hkrati pa socialno občutljivejši, šelektivnejši in po vsebini in dinamiki ustrezno izpeljani z ekonomskega, socialnega in političnega vidika — smo slišali tudi na sestanku aktiva komunistov v - vzgoji in izobraževanju na centralnem komite ju Zveze komunistov Slovenije, letošnjega 25. avgusta, ki ga je vodila izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS Katja Vadnal.
Na njem so kritično obravnavali celotno gradivo, ki ga je pripravila Izobraževalna skupnost Slovenije: osnutke dolgoročnejših stabilizacijskih ukrepov in
osnutke predlogov za usklajevanje potreb in materialnih možnosti v letu 1983, skušali poenotiti mnenja in izoblikovati alternativne zamisli, ki naj bi napravile predložene ukrepe sprejemljivejše, neprimerne pa zavrnili.
Razmišljali so o tem, kakšne so resnične možnosti za varčevanje v vzgoji in izobraževanju in kot izhodišče povedali, da so ukrepi sicer oblikovani v skladu s stabilizacijskimi dokumenti, po katerem mora tudi vzgoja in izobraževanje prispevati k stabilizaciji — z boljšo kakovostjo — ne smejo pa rušiti tega, kar je ustvarjeno. Čeprav je na videz težko ločevati kratkoročne ukrepe od dolgoročnih, saj so oboji dolgoročne narave, je treba vse ponovno izredno skrbno družbeno in strokovno pretehtati. Res pa je tudi to, da tako imenovani dolgoročni (Nadaljevanje na 2. strani)
/
J
/
/
Med drugim preberite
•	ZA VSA PODROČJA ENAKO BREME, str. 2
•	NE NA ŠKODO VZGOJE IN UČITELJA, str. 3
•	Z MATERINŠČINO NE SMEŠ BARANTATI, str. 3
•	PRIPRAVA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK, str. 4
•	UČITELJU VISOKO IZOBRAZBO, str. 4
•	ZAVZETO DELO IN NOVE SPODBUDE, str. 5
•	VARČEVANJE — DEL SPLOŠNE KULTURE MLADIH, str. 6
•	PRIHODNOST IZOBRAŽEVANJA, str. 7
•	POPRAVNI IZPIT JE NUJEN, str. 8
•	VZGOJITI KULTURO PROSTEGA ČASA, str. 9
Vizija ali preživetje?
Začetek šolskega leta je bil letos nemirnejši kot prejšnja leta. Ozračje, ki ga poraja gospodarska kriza, naznanja tudi vzgoj-no-izobraževalni dejavnosti slabe čase. Določno podobo so ti obeti dobili s predlogom stabilizacijskega programa za usklajevanje vzgoje in izobraževanja z zmanjšanimi gmotnimi n ž-nostmi, ki ga je pripravila Izobraževalna skupnost Slovence v začetku julija in dala v javno razpravo, ki naj bi bila sklenjena do /. septembra. Kadar prosvetni delavec zve, da se javna razprava o šolskih zadevah začne in konča med šolskimi počitnicami, upravičeno domneva, da predlagateljev ne zanima dosti njegovo samoupravljuvsko mnenje in soodločanje in da ga nekdo namerava pripeljati žejnega čez vodo.
Počitnice so minile. Predlagani sveženj ukrepov je doživel pravi ognjeni krst, javna razprava je bila na javno zahtevo podaljšana do konca septembra. Namesto zaprte in odobravajoče razprave je prišlo do široke in odkrite izmenjave mnenj, do kritičnega tehtanja vsakega predloga posebej. Zvrstili so še sestanki družbenopolitičnih organizacij, posveti z ravnatelji srednjih šol, seje strokovnih in drugih organov. Razprave so bile prizadete, vsaka je odkrivala nove in pomembne vidike —resnice, ki jih ne bi smeli prezreti niti v ndihujših časih. Naj povzamemo nekatere!
( e pravimo, da je stabilizacija neogiben prehod iz relativnega blagostanja in življenja nad zasluženimi možnostmi v trše, delu in storilnosti primerno življenje, to ne velja povsem tudi za vzgojo in izobraževanje. Tu se nikoli nismo dokopali niti do skromnega blagostanja. Delež družbenega proizvoda, namenjen vzgoji in izobraževanju, je že nekaj let nezadržno upddal. Življenjska raven prosvetnih delavcev je vseskozi zaostajala za ravnijo delavcev v gospodarstvu. Večino novih šol in vzgojno-var-stvenih organizacij, s katerimi smo se obogatili v zadnjem desetletju, smo zgradili s samoprispevkom. Po nekaterih podatkih gre danes 80 odstotkov denarja v vzgoji in izobraževanju za osebne dohodke in samo 20 odstotkov za materialne in druge izdatke. To med drugim pove, da se pri kredi, kurjavi in razsvetljavi ne da več kaj prida privarčevati. Pri osebnih dohodkih prosvetnih delavcev pa tudi ne. Domneva, da lahko veliko privarčujemo v vzgoji in izobraževanju v korist stabilizacije, je nastala bržkone pri tistih, ki prav malo poznajo razmere na tem področju.
Nekateri varčevalni ukrepi naj bi bili usmerjeni predvsem v siromašenje življenjske ravni prosvetnih delavcev. Povečati učno obveznost učiteljev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev pomeni, da bj morali za enako plačilo več delati in da bi za enako delo dobivali manjše plačilo. Še hujše so manj vidne posledice takih ukrepov: čim bolj skromne bodo gmotne možnosti vzgoje in izobraževanja, tem več bo odvisno od učitelja, od njegove zavzetosti, domiselnosti, idealizma. Od kod pa naj vse to črpa, če čuti, da je njegovo delo čedalje slabše vrednoteno? Ob tem ne smemo prezreti naporov, ki jih zahtevajo napredek vzgojno-var-stvene dejavnosti, prenova osnovne šole in reforma v usmerjenem izobraževanju od slehernega učitelja in vzgojitelja ter od vodstev vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Nekateri varčevalni ukrepi so vzeti na muho učence, dodatna sredstva pa iščejo v večjem obremenjevanju učencev in staršev. To odpira pot socialnemu razlikovanju. Ali naj bi se vračali nazaj v čase, ko sta denar in premožnost staršev, ne pa sposobnost in pridnost otrok odločala o socialni mobilnosti, nadaljnjem izobraževanju in izbiri poklica?
Nekateri vidijo neodkrite možnosti za varčevanje v samem vzgojno-izobraževalnem procesu, v večanju normativov in krčenju vzgojno-izpbraževalne dejavnosti. Ali lahko pričakujemo sodoben, individualiziran pouk in ustvarjalno sodelovanje učencev v prenatrpanih učilnicah? Ali lahko krčimo po volji interesne in druge dejavnosti, ki oblikujejo mlado osebnost? Bo vsebinsko tako okleščena šola še spodbudna, če že ne more biti privlačna za otroke in mladostnike?
In vendar bi se zmotiti, če bi predpostavljali, da delavci v vzgoji in izobraževanju ne razumejo sedanjega družbenega trenutka in ne vidijo možnosti za varčevanje in bolj gospodarno delo. Javna razprava je zbrala mnogo takih pobud in predlogov, pa naj gre za smotrno krčenje določenih programov in smeri ter šolske mreže, za spoštovanje normativov, za ustvarjanje učbeniških skladov na šolah, za zmanjšanje družbene režije in tistega administriranja, ki bremeni šole brez ustrezne koristi, za gospodarnejšo organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Najboljše možnosti, tiste, s katerimi lahko največ prispevamo k stabilizaciji, k hitrejšemu izhodu iz gospodarske in družbene krize, pa vidijo delavci v vzgoji in izobraževanju v bolj kakovostnem delu, v njegovi večji učinkovitosti, v rodovih, ki bodo prišli iz šol z več znanja, z boljšimi delovnimi navadami, z večjo samoupravno razgledanostjo, zrelostjo in odgovornostjo.
Razmišljanje o stabilizaciji in njenih ukrepih se namreč ne sme ustavili le pri misli o preživetju težkih časov. Vzgoja mora vedno misliti desetletja vnaprej. Ali je sploh mogoče vzgajati, če ne vidiš vsaj daleč nekje svetlobe?
JOŽE VALENTINČIČ
Kako varčevati,
da ne bo škode?
(Nadaljevanje s 1. strani)
ukrepi, ki zadevajo razporejanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju ali mreži šol sodijo med akcije, ki bi jih morali že uresničevati.
Gmotni razvoj vzgoje in izobraževanja ovira tudi to, da v praksi še zmeraj niso uveljavljene smernice za pripravo in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, vsebine se še zmeraj podvajajo, rezerve pa skriva tudi neracionalna šolska mreža. Posebej so opozar jali, da bi povečanje učne obveznosti lahko močno poslabšalo kakovost	vzgojno-izobraževalnega
dela, saj so sedanji normativi strokovno in družbeno utemeljeni; zato tudi ni razloga, da bi jih spreminjali.
Tako kot v drugih dejavnostih je tudi v šolstvu veliko kritike zaradi obsežnega računovodskega in tehnično administrativnega dela, čedalje več pa je tudi tistih, ki priznavajo, da je treba vzroke za to poiskati v sistemskih zakonih in predpisih, ki urejajo posamezna področja dela — zato bi jih morali skrbno prečistiti.
Radi se pohvalimo, in tudi na tej seji smo slišali, kako zelo je v preteklih letih napredovalo osnovno in srednje šolstvo, manj razveseljive pa so ugotovitve, ki so jih zabeležili o visokem šolstvu: število vpisanih je že deset let enako, zadnji interdisciplinarni študijski program je bil spre jet pred šestimi leti. Predlogi ukrepov so razgibali tudi delavce v visokošolskih delovnih organizacijah: predlog, naj bi odpravili programe, v katerih je vpisanih manj kot 30 študentov, lahko povzroči, da se bo število smeri še nadalje zmanjševalo, nekatere pa utegnejo celo ukiniti. Takega varčevanja pa v resnici ni mogoče podpreti. Rezerve naj bi iskali predvsem v ekonomiki izobraževanja, modernejši in prožnejši organiziranosti visokega šolstva, na področju razvoja programov strokovnega izpopolnjevanja in svetovalnega dela.
Razprava na tem sestanku je pokazala, da je še najbolj smotrno, če razdelimo te varčevalne
SKUPNA SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA ZA VPRAŠANJA IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE IN IZVRŠNEG ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI O PROGRAMU STABILIZACIJE V ŠOLSTVU
Za vsa področja enako breme
St
Kaj storiti na področju vzgoje in izobraževanja, da bi čimveč prihranili?
ukrepe med strokovna, samoupravna, administrativna in delovna področja. Tako naj bi na strokovnem področju posebna skupina še letos izločila iz programov' vse, kar. se. podvaja, sproti naj bi uveljavljali evalva-cijske ukrepe, strokovni predmetni aktivi pa naj bi sodelovali pri odločitvi o ukrepu, s katerim se zmanjšuje učna obveznost učencev v posameznih programih iz 32 ur na teden na 30 ali celo na 28 ur.
Ostre besede je čedalje bolj slišati na račun delovanja posebnih izobraževalnih skupnosti, če bi zmanjšali število teh skupnosti, v izobraževalno samoupravo pa uvedli več neprofesionalnega dela, bi prav gotovo prihranili veliko denarja. Tudi povezovanja administrativnih opravil so se ponekod že lotili, posegi na- tem področju pa bodo učinkovitejši le tedaj, ko bodo spremenjena zakonska določila.
Udeleženci sestanka, ki so skušali biti pri ocenjevanju ukrepov kar najbolj stvarni, so v bistvu opozarjali na to, da bi morali biti varčevalni ukrepi v šolstvu predvsem take narave, da bi spodbujali k hitrejšemu uresničevanju reformnih ciljev, da bi razmere v šolstvu zboljševali, ne pa nasprotno, odločno pa so zavrnili vse tiste ukrepe, ki lahko socialno razlikovanje še povečajo ali pa so, kot na primer predlog o plačilu za ponavljanje, dvomljivi tudi iz pedagoških razlogov. Čedalje bolj je poudarjena tudi zahteva, da morajo biti stabilizacijska bremena enakomerno porazdeljena ne le med tiste, ki delajo v šolah, in starše, temveč tudi med upravne in samoupravne strukture. Ob vsem tem pa bi morali imeti pregled nad celotnim programom stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, v skupni in splošni porabi pa tudi v materialni proizvodnji. Ukrepi čakajo torej na prenovo in strokovno obdelavo — ob premišljeni oceni tega, koliko se je šolstvo že odreklo v imenu stabilizacije in drugih želja v preteklosti in kako varčevati, da ne bo škode in nesmiselnih drastičnih ukrepanj.
MARJANA KUNEJ
Čeprav poznamo svetovno gospodarsko krizo in njene vzroke, in že dobri dve leti odkrito priznavamo naš težak gospodarski položaj, je povsem razumljivo, da že beseda »ukrepi« sproži v nas odpor. Takšni ali drugačni ukrepi so zmeraj povezani z neprijetno ugotovitvijo: spet se bomo morali nečemu odpovedati na račun osebne ali skupne življen jske. ravni ali povedano drugače: več bomo morali delati za manj denarja. Zaman bi se spraševali, kdo je kriv za to. Odgovor je zelo preprost: dovolili smo, da je naša družba dolga 'leta ravnala ne-preudarno in neodgovorno. Živeli in načrtovali smo prek svojih zmogljivosti in razmetavali družbeni denar (tudi izposojeni) na vseh področjih. Posledice ali bolje_— breme nosimo in bomo (ali naj bi!) nosili vsi. Gospodarstvo in družbene dejavnosti.
cev na področju vzgoje in izobraževanja z možnimi ukrepi, ki bi uskladili porabo z zdajšnjimi finančnimi možnostmi.
mnenja glede regresiranja prevozov v šole, subvencioniranja šolskih učbenikov in o predlogu, da bi uvedli prispevek za ponavljavce in popravne izpite.
Predlog varčevalnih ukrepov—- razprava v sindikatu
Kruta resničnost, s katero se moramo sprijazniti: vrniti moramo dolgove v tujini in spoštovati težke kreditne pogoje, ki jih je sprejel naš zvezni izvršni svet.
Rešitev? Odgovor poznamo: zagotoviti je treba gospodarsko rast, zmanjšati osebno in skupno porabo in varčevati na vseh področjih, tudi na področju šolstva. In vendar, kaj in kje krčiti, kaj in kdaj ukinjati karkokoli na tem občutljivem področju, ne da bi s prenaglimi, drastičnimi ukrepi in rešitvami povzročili dolgoročne škodljive posledice v zameno za kratkoročne (morda dvomljive) finančne učinke? Kaj storiti, da ne bomo še bolj poslabšali že tako slabega ekonomskega položaja večine družin, da ne bomo ogrozili socialne varnosti učiteljev in oškodovali mladine za čedalje zahtevnejše znanje, ki ga terja čas?
Že uvodne besede podpredsednika izvršnega sveta skupščine SRS Dušana Šinigoja, ki je brez olepšav pojasnil težavnost, zdajšnjega gospodarskega položaja, so opozorile, da se je treba z vso resnostjo lotiti zmanjševanja ■ skupne in splošne porabe. Naj bo dovolj podatek: v prihodnjem letu bomo imeli na voljo te 82 odstotkov ustvarjenega dohodka, vse drugo bomo porabili za plačevanje obveznosti. Kolikšen primanjkljaj je to, ni treba posebej poudarjati. Zaradi tega si morajo, po njegovem mnenju, enako, deliti breme stabilizacije tako gospodarstvo kot družbene dejavnosti in tudi področje vzgoje in izobraževanja. Vso pozornost moramo usmeriti razvojni problematiki in načrtovati racionalno in učinkovito izobraževanje na vseh stopnjah, ponovno preveriti zdajšnje standarde in normative in znova. ovrednotiti celotno mrežo izobraževanja. sicer se nam lahko zgodi, da bomo v prihodnosti brez denarja za izplačevanje osebnih dohodkov, je poudaril podpredsednik Izvršnega. sveta Slovenije.
Razprava pa je ves čas opozarjala, da morajo predlagatelji in strokovni organi pripraviti obrazložitve, ki naj bi prikazale posledice sprejetih ukrepov. Velikokrat je bila v razpravi poudarjena velika vloga in odgovornost Strokovnega sveta SRS Slovenije za vzgojo in izobraževanje, ki naj znova pregleda programe in poišče možnosti za njihovo združevanje, hkrati pa naj se v predmetnikih in učnih načrtih odpravi nepotrebno ponavljanje snovi iz osnovne šole; in začne razmišljati o zmanjševanju števila ur v predmetnikih od 32 na 30 ur pouka.
Na vsa ta in na številna druga zahtevna vprašanja naj bi odgovorila široka razprava v vseh šolah in v vseh okoljih, pa tudi v najvišjih strokovnih in družbenopolitičnih telesih naše republike, kjer bodo obravnavali predlog novih varčevalnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravila Izobraževalna skupnost Slovenije z namenom, da bi seznanila delega(p uporabnikov in izvajal-
Člani obeh sindikalnih teles so skušali na današnji skupni seji izoblikovati mnenje sindikata o predlogu varčevalnih ukrepov. Razprava je pokazala, da mnenja članov še zdaleč niso enotna glede posameznih predlaganih ukrepov. Večina razpravljavcev se je strinjala s predlogom, da je treba znova ovrednotiti vzgoj-no-izobraževalne programe in racionalizirati neustrezno šolsko mrežo — tu je. kot kaže, še največ rezerv. Slišali smo različna mnenja glede predlogov, da bi povečali delovno obveznost učiteljev in ravnateljev, nekateri so menili, češ da je še zmeraj veliko honorarnega dela, drugi pa so opozarjali na nevarnost, da bi nekateri učitelji lahko ostali brez dela. Prav tako so se razhajala
Povzemimo na kratko mnenja obeh sindikalnih teles o predlogu varčevalnih ukrepov:' Sindikat podpira razvijanje svobodne menjave dela v šolstvu. To pa se ne sme spremeniti le v prenašanje obveznosti iz skupne v osebno porabo, temveč je treba poiskati možnosti v neposrednem okolju, kjer poteka življenje in delo šole. Podprli so Izobraževalno skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, naj odgovorno načrtujejo mrežo šol in jo odločno racionalizirajo. Ob tem se morajo upreti pretiranim krajevnim interesom, željam, da bi imeli eno ali več srednjih šol v vsaki občini; to akcijo je treba začeti takoj. Predlagane spremembe o učiteljevi učni obveznosti je treba strokovno preučiti in pozorno obravnavati vprašanje socialne varnosti učiteljev. Sindikat je zelo pozoren na to občutljivo vprašanje. Če bi se zgodilo, da bi bilo pedagoškega kadra preveč, je treba (če bo predlog ukrepa sprejet) pripraviti strokovno navodilo, kako ravnati v tem pri-merug Najbrž bodo ostali brez dela najprej učitelji, ki si doslej niso pridobili ustrezne strokovne izobrazbe. Republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti in Izobraževalna skupnost Slovenije naj preučita, zakaj so velike razlike v osebnih dohodkih učiteljev v različnih občinah in predlagata ukrepe, da-bi se to odpravilo.
Obseg vpisa v kadrovske šole j treba preučiti, da ne bi izobraže vale preveč učiteljev in s tel ustvarjale presežka. Racionalizi rati je treba administrativno del v šolstvu, ki zahteva od učitelj« ogromno (nepotrebnega) del Preveriti je treba učinkovito! dela posebnih izobraževalni skupnosti. Ponovno bo treb preveriti štipendijsko politiko preučiti možnosti, da bi učenci i študentje dobivali del štipendij v drugačni obliki: za prevoz, pri ^c hrano, učbenike. Nadaljevati j ^ treba z akcijo, ki pripravlja šo ske zaloge učbenikov, to zman, suje stroške šolanja in prihraf papir. Ob tem moramo zno'1 preveriti možnosti, če bi šole lahko dobile nekaj denarja l ustvarjanje teh zalog. Predlog,! se nanaša na prispevek za pona' ijavce (vsi učenci nimajo enakistl možnosti za uspeh) je treba pcj® novno strokovno oceniti. Rep« J11 bliški strokovni in upravni orgart Ul naj takoj pripravijo merila, n ra temelju katerih bi lahko presoja S1 li, ali je obstoj (ali ukinjanje) p« družničnih šol na podeželi V‘ upravičeno s kulturno-politk01 nega vidika. Predlagali so še, dl bi o teh stabilizacijskih ukrepi!sr razpravljali izvajalci in uporab o* niki ločeno na svojih zborih; lip* tako bo možna temeljita ražlj« prava o vseh navedenih vprašaj ja njih v posebnih in v Izobražešo valni skupnosti Slovenije. SvJol za vprašanja izobraževanj: P* znanosti in kulture republiške^ te sveta Zveze sindikatov Slovani nije in izvršni odbor Republihi
škega odbora sindikata delavce’ vzgoje, izobraževanja in znano sti sta podprla predlog stabiliza cijskih ukrepov in znova opozo rila, da je treba predlagan ukrepe ' še strokovno preučiti Vso pozornost je treba namenitsti predvsem predlogom ukrepo’ ki posegajo v socialne problem družin z nižjimi osebnimi dosVi hodki, da ne bi zmanjševal možnosti za izobraževanje mla dine.
Razprava o predloženi ukrepih za stabilizacijo v šol stvu, ki naj traja do konca sep tembra, mora potekati v vse samoupravnih okoljih, v! ukrepi pa morajo biti sprejeti p samoupravni poti.
TEA DOMINKO
Gospodarska stabilizacija in družbene dejavnosti
(Od našega beograjskega dopisnika)
V zadnjih mesecih se vsa naša družba zavzeto ukvarja z nalogami gospodarske stabilizacije, z nalogami, ki postajajo dolgoročni program našega razvoja in ki bi morale biti izhod iz gospodarske krize. Naloge gospodarske stabilizacije zadevajo tako gospodarske kot družbene dejavnosti, zato je še posebno pomembno, da že v začetku njihovega uresničevanja pogledamo, kako je z družbenimi dejavnostmi (vzgojo in izobraževanjem, znanostjo, kulturo in zdravstvom) in da poudarimo nekaj smeri, v katerih naj bi potekalo njihovo preusmerjanje po načelih gospodarske stabilizacije. Pred tem naj opozorimo na nekatere ocene o družbenih dejavnostih, kot so zapisane v Dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije — dokumentu Komisije zveznih družbenih svetov.
Ta dokument zelo utemeljeno ugotavlja, da so družbene dejavnosti »pripomogle k vsestran-
skemu razvoju osebnosti delovnega človeka kot proizvajalca in samoupravljavca in k uresničevanju splošnih kulturnih, etičnih in humanističnih ciljev družbe.« Razvoj družbenih dejavnosti v preteklem obdobju je bil ena od značilnosti, zaradi katerih se je Jugoslavija dvignila iz zaostalosti in nerazvitosti. Po stopnji razvitosti družbenih dejavnosti (obseg, mreža in sestava ustanov, število kadrov) družbene dejavnosti povsem zadoščajo potrebam prebivalstva in uvrščajo Jugoslavijo med razvite dežele z izrazito socialnimi značilnostmi — kar zadeva dostopnost storitev in enakost njihove izrabe.
Kljub velikim dosežkom pa spremljajo družbene dejavnosti tudi velike težave. Te se kažejo predvsem v ekstenzivnem naraščanju visokošolskih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, v neizoblikovanosti samoupravnih in družbeno-gospodarskih odnosov, v zmanjševanju kakovosti in
učinkovitosti dela, v neselektiv-nem prijemu in v tem, da smo vse predolgo namenjali pozornost zgolj prijemu in v tem, da smo vse predolgo namenjali pozornost zgolj kvantiteti dela, v obravnavi teh dejavnosti kot družbene porabe itn. Skratka, veliko postavljenih nalog in zahtev, da morajo iti te dejavnosti v korak z družbenim razvojem in se usklajati z družbenimi potrebami, ni povsem uresničenih. Posebej je treba poudariti, da so družbene dejavnosti na zdajšnji stopnji gospodarskega razvoja predimenzionirane. Zdaj, ko poznamo najpomembnejše smeri razvoja pa tudi težave, ki se pojavljajo v družbenih dejavnostih, je pred nami naloga, da v vseh okoljih (delovni organizaciji, občini, republiki in zvezi) sprejmemo programe in naloge za dolgoročno gospodarsko stabilizacijo, ki naj bi pomagali odpraviti navedene težave in ozdraviti družbene dejavnosti.
Naloge pomenijo predvsem korenito spremembo v ravnanju ljudi in njihovem pojmovanju družbenih dejavnosti. Pomenijo selektiven pri jem in diferenciacijo v lastnih vrstah proti nedelavnosti, brezbrižnosti, skupinskim in osebnim interesom, pro-tekciji, zaposlovanju po zvezah in formalizmu pri delu. Hkrati pa pomenijo tudi to, da ni dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi se lahko razvijala mimo potreb in vpliva združenega dela. Družbene dejavnosti morajo v vseh pogledih deliti usodo združenega dela. Če je prvenstvena naloga vseh družbenih dejavnikov, da je treba razbremeniti gospodarstvo številnih obveznosti in omejiti naraščanje vseh oblik porabe, potem pomeni to resno organizacijsko prerazporejanje, odrekanje širšim pravicam pa tudi obveznostim, pa tudi pametno in gospodarno porabo vsakega dinarja, da se ne bi poslabšala kakovost dela.
Eno je gotovo: težko je motivirati ljudi za delo in ustvarjalnost v času, ko se družbeni in osebni standard naglo znižujeta. Naša naloga pa je, da si celo v takih razmerah prizadevamo za boljše un učinkovitejše delo v
družbenih dejavnostih, saj je tudi v njih precej rezerv. Korenito moramo prekiniti z uradniško logiko, po kateri »mora nekdo dati denar, nekdo drug pa je poklican, da nas organizira in podobno«. Če se bo zgodilo, da nas bodo organizirali in racionalizirali drugi, potem bo to administrativno vmešavanje, ki pa-prav gotovo ne more koristiti nikomur. V družbenih dejavnostih imamo več kot 500 tisoč delavcev z višjo ali srednjo izobrazbo, med njjmi je največ znanstvenikov in ustvarjalcev. Vse te ljudi bi morali znati zaposliti tako, da bi pripomogli k napredku družbenih dejavnosti, k razvoju vse družbe in gospodarstva. Razmere so dozorele za svež veter v kadrovski politiki. Prišel je čas za izmenjavo rodov, za zamenjavo tistih vodstvenih in vodilnih delavcev, ki že desetletja »stopajo po uhojenih poteh«.
Vse te kadre pa bo mogoče pravilno usmeriti in pridobiti za zavzeto delo le tedaj, če bo družba zagotovila neke temeljne družbene predpostavke. Čas namreč zahteva, da čimprej ustvarimo nujne možnosti za nemoteno uveljavljanje načela svobodne menjave dela, po samoupravnih interesnih skupnostih, načrtno in neposredno med
temeljnimi organizacijami izv« jaicev in uporabnikov.
Čimprej moramo reorganiz rati in popolniti samoupravni interesnih skupnosti in ustvari mehanizme, da bomo omeji bi prevelik vpliv strokovnih služ “ izvršnih organov.
Ustvariti je treba možnosti, č ^ bodo znanost in vse družbene d« javnosti bolj in neposredne)Vž vplivale na gospodarski razvoj i ^ združeno delo, pa tudi za to, d ^ bo združeno delo bolj vplivalo n načrte dela posameznih družb« 2a nih dejavnosti.
Najpomembnejše je, da spoj0c tu jemo gospodarske zakonitosjva v družbenih dejavnostih — zal' $k je treba pospešeno izdelati nri in mative, standarde in ceno stof tev, nikakor pa ne smemo dov<?i2( liti, da bi posamezne delovne o| j)j]
ganizacije v družbenih dejavni stih delale v takih razmerah, katerih ni zagotovljeno najnu, nejše.
Pred prosvetnimi, znanstvi nimi, kulturnimi in zdravstv« nimi delavci so torej velike i neodložljive naloge; te pa bod1 uspešno opravili le, če bodo d« lovali zavzeto in dobro organi® rani.
VAŠKO RAIČEVIČ

Strun

Ne na škodo vzgoje in učitelja!
Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje o predlogu varčevalnih ukrepov
Ne bomo podprli nobenega Ukrepa, ki bi poslabšal gmotni Položaj prosvetnih delavcev, ker )e ta že zdaj slabši kot pri drugih dejavnostih! S temi odločnimi besedami, s katerimi je sklenil razpravo o predlogu varčevalnih Ukrepov predsednik Strokov-ei Uega sveta SRS za vzgojo in izo-jfl braževanje Stane Kranjc na seji e| dne 7. 9. 1983, se je strokovni je syet opredelil do tistih varčevalnih predlogov, ki so iskali možnosti za milijardne prihranke v nj Ppvečani učni obveznosti in dru-jb 8>h bremen učiteljem in šolskim Vodstvom. Prav tako odločno in načelno se je strokovni svet jjj °predelil tudi do drugih predlo-irJ8ov, ki jih je dala v javno raz-i j Pravo skupščina Izobraževalne ;oj s.kupnosti Slovenije v začetku ju-inj kja in ki so vnesli toliko nemira in Jnerazpoloženja med prosvetne ov| delavce neposredno pred začet-, |; kom novega šolskega leta. d Razprava o predlogu stabiliza-, tajskega programa za uskladitev aJ vzgojno-izobraževalne dejavno-ki sti s predvidenimi gmotnimi p (j Možnostmi je bila osrednja točka pu dnevnega reda in je trajala štiri ,ai(Ure. Veliko smo pričakovali od te razprave, ki naj bi strokovno Pretehtala predlagane ukrepe. Strokovni svet je bil na pričako-2lj|vani ravni, zavedajoč se svoje tji odgovorne družbene vloge.
d‘ Povečanje obveznosti nepopit srednega vzgojnp-izobraževal-abnega dela za eno uro tedensko ; 1'Pomeni znižanje vrednosti učite-■<sl Jjevega dela. V trenutku, ko uvajamo nove programe v srednje Sole, so učitelji bistveno bolj obremenjeni s strokovnimi pri-pravami. Nadaljnje razvredno-cg fenje učiteljevega dela ob že tako vdmzkih osebnih dohodkih bi bil lili hud moralni udarec, ki bi desti-cetmuliral učitelje pri uresničevanju n 0'reforme.
Tako se je opredelil Zavod zopRs za šolstvo, ki je zavrnil tudi arij predlagano povečan je delovnih :itj°bveznosti vodstvenih in drugih nijstrokovnih delavcev. Reforma '0'JiiD namreč nalaga tako odgo-iniporne in zahtevne pedagoške, dcfvetovalne in organizacijske na-
loge, da jih ni mogoče opustiti brez hujših posledic za vzgojo in izobraževanje. Kritično je zavod ocenil tudi ukrepe, ki bi prizadeli učence ali bistveno posegli v uresničevanje reforme v samem učnem procesu (ukinjanje, interesnih dejavnosti, nepremišljeno krčenje programov ipd.). Nekaj možnosti za prihranke pa vidi Zavod SRS za šolstvo v doslednem spoštovanju normativov in nadaljnjem smotrnem krčenju šolske mreže, programov in smeri. Veliko pa tudi tu ne moremo pričakovati, saj ugotavlja zavod, da poteka vzgojno-izo-braževalno delo že zdaj na vseh ravneh v razmeroma težkih gmotnih razmerah in ob nizkih dohodkih prosvetnih delavcev, tako da je že zdaj ogrožena kakovost vzgojno-izobraževalnega dela.
Ocena, ki so jo predlaganim ukrepom dali delavci pedagoškega inštituta, je prav tako kritična. Taki ukrepi bi poglabljali socialne razlike med učepci in nespodbudno vplivali na pedagoške delavce. Predlagatelji iš-, čejo samo neposredne denarne prihranke, ne prizadevajo pa si za kakovostne spremembe, ki jih zahteva stabilizacija. Večja učinkovitost in kakovost vzgoje in izobraževanja je taka zahteva. Zaradi nje ne smemo povečati delovnih obveznosti pedagoškim delavcem niti pretirano krčiti možnosti za izobraževanje.
Predstavnika ljubljanske in mariborske univerze sta zagovarjala enako stališče: kakovost in uspešnost vzgojno-izobraževalnega in znanstvenega dela morata biti cilj in temelj naših stabilizacijskih prizadevanj. Prihodnost zahteva temeljito usposobljene, delovne in samoupravno naravnane delavce. Seveda pa lahko vsako področje najde tudi možnosti za boljše gospodarjenje in večje varčevanje z družbenim denarjem. Tak program varčevalnih ukrepov bosta pripravili tudi obe univerzi.
Besede posameznih članov strokovnega sveta so bile iskrene, prizadete in tudi ostre. To, kako je bil predlog pripravljen in
kako so ga nekateri nameravali speljati po pospešenem postopku, je značilen primer etatističnega ravnanja v šolstvu, ki potiska prosvetne delavce v pasivno vlogo in jim jemlje voljo do dela (T. Bizajl).
Mišljenje, da so v šolstvu velike neodkrite rezerve, nima pravega temelja. V zadnjih letih se je delež družbenega proizvoda, ki ga dajemo vzgoji in izobraževanju, zmanjšal za skoraj cel odstotek in pristal pri kritičnih 3,73 odstotka (F. Lasbaher).
Krčenje denarjajnteresnim in drugim dejavnostim, ki omogočajo vsestranski razvoj mlade osebnosti in krepijo vzgojno vlogo šole, pomeni velik korak nazaj. Se bomo vrnili k že davno premaganemu razlikovanju med A in B programom? Bo prišlo do tehnokratske ukinitve tega B programa, ki je postal sčasoma sestavni del naše osnovne in srednje šole? (V. Troha).
Celotna reforma je usmerjena k čim bolj gospodarnemu, smotrnemu in učinkovitemu sistemu usmerjenega izobraževanja. Vsako nepremišljeno krčenje programov in obsega vzgojno-izobraževalnega dela bi šlo na škodo strokovne in splošne izobrazbe ali pa usposobljenosti za začetek dela. Reforma predpostavlja normalne možnosti za izvajanje vzgojno-izobraževal-nih programov (Z. Medveš).
Kam pridemo, če bomo prevalili del denarnih bremen na učence? Tisti, ki predlagajo, naj ponavljavci plačajo šolanje, pozabljajo, da to večinoma niso lenuhi, marveč tako ali drugače zaznamovani otroci in mladostniki (V. Skalar). Če bomo šolo postavili v položaj, da si bo pridobivala del dohodka s ponavljavci, popravnimi izpiti in podobnim, se izpostavljamo nevarnosti, da nehote krepimo represivno vlogo šole (O. Krsnik).
Namesto da bi se-pogovarjali o vrednosti in ceni reforme ter vzgojno-izobraževalnega dela. izhaja vsa razprava o varčevalnih ukrepih iz določene, »od zgoraj«
ilu
nil
Skupna programska jedra sprejeta
dane številke razpoložljivega denarja. Smo mar vsi enako prispevali k destabilizaciji, da bi morali enako prispevati k stabilizaciji? (J. Koruza)
Predlagani ukrepi večinoma prizadenejo sam vzgojno-izo-braževalni proces. Zaostreni normativi silijo, naj se povrnemo, k starim učnim oblikam in metodam. Značilno pa je, da nobeden izmed predlaganih ukrepov ne išče možnosti za varčevanje v vzgoji in izobraževanju zunaj šole. Sicer pa razpravljamo o teh ukrepih tako, kot bi bila prihodnost vzgoje in izobraževanja le skrb pedagoških delavcev in ne tudi vse družbe — temelj njenega gospodarskega in splošnega razvoja (M. Japelj).
Ob bistveno poslabšanih možnostih ni mogoče izpeljati reformnih nalog, je sklenil Stane Kranjc in predlagal, naj bi posebna delovna skupina na temelju razprave in novega predloga varčevalnih ukrepov, ki ga bo Izobraževalna skupnost Slovenije oblikovala v kratkem, pripravila predlog stališč strokovnega sveta. Ta se bo sestal spet čez dva tedna in nato svoja stališča posredoval Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki bo predvidoma 30. septembra obravnavala in sprejela končni predlog stabilizacijskega programa. Kot je obvestil udeležence predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc, bo Izobraževalna skupnost v kratkem zbrala tudi podatke o predvidenih stabilizacijskih ukrepih na področju vzgojno-varstvene dejavnosti in osnovnega izobraževanja v občinah. Iskanje rešitev mora namreč upoštevati vse stopnje vzgoje in izobraževanja ter njihovo medsebojno povezanost in odvisnost. Posledice, do katerih bi vodili ukrepi na posameznih stopnjah vzgojno-izobraževalnega sistema, bi vplivale na celoten sistem vzgoje in izobraževanja. Pa ne samo nanj, marveč tudi na družbeno prihodnost.
JOŽE VALENTINČIČ
„ Letošnjega 8. julija je republi sko-pokrajinska komisija za re v.‘Ormo sistema vzgoje in izobra p Zevanja sprejela skupna pro Sramska jedra za osnovno šolo ii skupno vzgojno-izobrazben< °snovo usmerjenega izobraže yanja in priporočila republiškin ln pokrajinskim organom, naj s( začno ta jedra uporabljati v šol skem letu 1984/85. Strokovni komisije naj bi do letošnjega ok lobra uskladile nerešena vpraša nja, tako da bo celoten doku jfient izoblikovan do decembri 'n dan-svetom za prosveto repu eji olik in pokrajin v nadaljnji po ui stopek.
I Končano je torej težavno delo , d ki je vsebinsko pomembno zi de skupne temelje jugoslovanskeg; iejiVz8°j no-izobraževal nega siste )j i( Pri tem je sodelovalo več ko , d strokovnjakov iz vseh repu a Hoških in pokrajinskih zavodo’ ;bfZa šolstvo pa tudi na desetini strokovnjakov iz strokovnil združenj in društev. Potreb letih °dkar je bil podpisan jugoslo at VKnsk' Družbeni dogovor ( Upnih temeljih sistema vzgoji 'n izobraževanja, po treh leti! v(, lapornega dela, v katerem so si 'Zoblikovale štiri različice skup inf n,tl Programskih jeder (zadnji ■tla okrog 600 strani) in po javn razpravi, ki je potekala bolj al raanj v prosvetnih in ideološki! krogih, obšla pa je združeno deli ^aterialne proizvodnje, je ti j ^Qkument vendarle zagledal bel
Ž uporabo tega dokument: Ostajajo možnosti za nemoteni Prehajanje učencev iz ene repu : ake ali pokrajine v drugo. Ra tke v osnovnem izobraževanji n skupnih osnovah usmerjeneg;
izobraževanja po republikah in pokrajinah so zmanjšane na tiste najnujnejše značilnosti, ki ne bodo povzročale težav.
Zdaj ko je ta dokument sprejet, se seveda pojavljajo nekatera vprašanja:
— Kaj pomenijo skupna programska jedra glede na dosedanje predmetnike in učne načrte in kaj smo z njimi, dobili?
— Katera vprašanja ostajajo nerešena in ali bodo bistveno vplivala na uveljavljanje dokumenta?
— Ali so s tem dokumentom zagotovljeni enotni temelji . vzgojno-izobraževalnega sistema?
— Ali je dovolj možnosti, da se izrazijo nacionalne —republiške in pokrajinske značilnosti?
— Zakaj je bil izdelan s tolikšno zamudo?
Pot do tega dokumenta še zdaleč ni bila lahka. Ker je bilo v začetku marsikaj nerazumljivo, kar zadeva zasnovo, in ker je bilo precej nesporazumov o tem, kaj so to skupna jedra, so strokovnjaki iskali primerne oblike in vsebine, da bi se pogledi poenotili. Pri nastajanju skupnih jeder pa se je izoblikovalo tudi precej vprašanj, ki niso samo »šolska«. Na primer: pri izbiri sestavljavcev učnih načrtov so se razvnele, .polemike o njihovi pripadnosti in o tem, ali so vsi narodi in narodnosti enakopravno zastopani, pri tem pa ni bilo namenjeno dovolj pozornosti estetskim in idejnim kvalitetam. Polemični toni so se pojavili tudi pri sestavljanju seznama skladateljev, pri zasnovi pouka marksizma in pri vprašanju drugega jezika. Živahne razprave so potekale tudi ob vpra-
šanju o razporejanju obveznega gradiva po razredih. Nekateri so menili, da je treba natančno določiti, katera lekcija bo obdelana v kakem razredu, drugi pa so se zavzemali za to, naj bi v republikah in pokrajinah razporejali gradivo po svoji presoji.
Nekateri so predlagali, naj bi del skupnih jeder, to je jugoslovanskega gradiva obravnavali pri izbirnem in dopolnilnem pouku, drugi pa so bili odločno za to, da se to obdela pri rednem pouku. Menili so tudi, da bodo skupna
jedra ogrozila samostojnost republik in pokrajin pri uresničevanju izobraževalne politike.
Ne glede na različne prijeme in poglede pa moramo poudariti, da so se vsi zavzemali za to, da je treba v vzgojno-izobraževalnem sistemu okrepiti to, kar je v Jugoslaviji »skupno« in naj ta dejavnost temelji na sodobnih dosežkih znanosti, tehnike in tehnologije.
Skupna programska jedra so obvezna sestavina učnih vsebin osnovnega izobraževanja in
Susan Dorothea White (Avstralija): Šah, 1982, barvna litografija
razpravljamo
Z materinščino ne smeš barantati
Skupna programska jedra za to področje niso sprejemljiva
Novica, da je medrepubliška in pokrajinska komisija za reformo vzgoje in izobraževanja sprejela predlog skupnih programskih jeder za osnovne šole in skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo srednjega izobraževanja, je v Sloveniji zbudila med drugim tudi dvome, slabo voljo in celo ogorčenost — in to ob nekaterih vesteh, ki so se prikradle, da bodo skupna programska jedra težko prizadela slovenščino v naših šolah. Poglavja skupnih programskih jeder, ki govorijo o materinščini, o jezikovni vzgoji in književnih besedilih, so nekateri razumeli kot obvezno učno vsebino novih učnih načrtov, na katero so naši predstavniki v medrepubliški komisiji zaradi ne-budnosti ali pritiskov pristali. Tako možnost sta odločno javno zavrnila med drugimi zlasti naša književnika Ciril Zlobec in Janez Menart (Delo, Književni listi, 11. 8. in 1. 9. 1983).
Kako je v resnici s skupnimi programskimi jedri za materinščino? Že površen pregled programskega gradiva nam tudi pri zadnjem predlogu pokaže, da so se ga pisci lotili na ponesrečen način. Iskanje nekega skupnega imenovalca v jezikovni vzgoji in odstotnih deležev za književnost posameznih narodov in narodnosti, ni moglo pripeljati do rešitev, ki bi bile pedagoško in družbeno sprejemljive. Tak način sestavljanja skupnih programskih jeder za materinščino so v času njihovih priprav odklonili strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, družbeni svet za vzgojo in izobraževanje in drugi organi v naši republiki. Tudi v medrepubliški komisiji ni prišlo
do soglasja glede skupnih jeder za materinščino, zato se bo po sklepu komisije delo na tem področju nadaljevalo jeseni, ko bo treba premagati še druge zagate: glede skupnih jeder za samoupravljanje s temelji marksizma, za geografijo in glasbeno vzgojo, v pogledih na jezik družbenega 'okolja in v sistemskih razlikah v srednjem izobraževanju.
Pri tem moramo vedeti, da je medrepubliška komisija za reformo vzgoje in izobraževanja le delovno in usklajevalno telo; v njeno pristojnost ne sodi kakršnokoli predpisovanje programov republikam in avtonomnim pokrajinam, saj so le-te v program-skerp razvijanju šolstva po ustavi samostojne.
Ko je predsednik strol /nega sveta SRS za vzgojo in izobraže^-vanje. Stane Kranjc, na zadnji seji pojasnjeval ta vprašanja, je sporočil, da bo strokovni svet v prihodnjih mesecih namenil vso pozornost pripravi novih predlogov za medrepubliško in pokrajinsko komisijo. Imenoval bo več delovnih skupin za pripravo predlogov, celotno gradivo skupnih programskih jeder bo prevedeno v slovenščino in dostopno vsem, ki se zanj zanimajo, odprta vprašanja pri nadaljnjem oblikovanju predlogov pa bodo prišla na dnevu i rcd strokovnega sveta.
Ker je skrb za materinščino v šolah nacionalnega pomena, bo strokovni svet seznanil z morebitnimi težavami in odprtimi vprašanji pri oblikovanju skupnih programskih jeder za to področje slovensko skupščino, da bo kot najvišje družbeno telo o njih razpravljala in sklepala.
J. V.
skupnih vzgojno-izobrazbenih osnov usmerjenega izobraževanja, razvrščenih po predmetih in razredih, ki se poučujejo v vseh republikah in pokrajinah. Ta jedra niso uniformna, saj imajo republike in pokrajine dovolj svobode, da včlenijo svoje značilnosti in razporedijo gradivo skupnih jeder. Programska jedra se včlenjujejo v predmetnike, učne načrte in vsebine republiških in pokrajinskih programov za osnovne šole in skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo usmerjenega izobraževanja. Zajezila naj bi v zadnjih letih čedalje očitnejše razlikovanje med re-publiško-pokrajinskimi izobraževalnimi sistemi in utrla pot k večjemu in širšemu zbliževanju. Z uveljavitvijo skupnih jeder bodo dobili vsi učenci možnost, da spoznajo pomembne dogodke in osebnosti vseh naših narodov in narodnosti. In kar je najpomembnejše:	jedra ustvarjajo
možnosti za nemoteno prehajanje učencev iz ene republike in pokrajine v drugo.
Skupna programska jedra zagotavljajo torej enotne temelje jugoslovanskemu vzgojno-izo-braževalnemu sistemu.
Omenili smo že, da je ostalo nekaj vprašanj nerešenih —ta pa bodo kmalu usklajena. Gre za tale vprašanja:
— Za poučevanje marksizma sta dva predloga: pp prvem naj bi začeli poučevati ta predmet od samoupravljanja in nato prešli k temeljem marksizma, pp drugem pa naj bi potekal proces obrnjeno.
— Pri pouku zemljepisa je nerešeno vprašanje, ali naj bodo
poudarjene družbene ali naravr -slovne sestavine.
— Pri glasbeni vzgoji je še zmeraj nerešeno vprašanje, kateri skladatelji naj bodo upoštevani.
— Drugi jezik ali jezik družbenega okolja naj bi po večini predlogov poučevali od prvega razreda — nekateri pa menijo tudi drugače.
— Nerešeno je tudi vprašanje, kakšno naj bo razmerje med proizvodno-tehničnim izobraževanjem in stroko. V zvezi s tem bo treba rešiti tudi razporeditev učne vsebine skupnih jeder za skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo usmerjenega izobraževanja. Vprašanje je, ali naj bi jo ohranili samo v pivih dveh letih ali pa jo razširili na vsa štiri leta, saj imajo v nekaterih republikah usmerjanje za poklic že v prvem letu. V zvezi s tem je komisija sklenila, da je treba pospešeno pripraviti skupna jedra za celotno usmerjeno izobraževanje.
Poudariti je treba zlasti to, da skupna programska jedra ne pomenijo osredotočenja in uniformnosti vzgojno-izobraževalnega sistema, saj spoštujejo narodne in druge značilnosti in upoštevajo stopnjo razvitosti vzgojno-izobraževalnega sistema v republikah in pokrajinah. Šola in učitelj imata dovolj možnosti za ustvarjalno delo.
Pred prosvetnimi organi republik in pokrajin je torej velikanska in odgovorna naloga — da čim hitreje odmerijo v praksi kar najprimernejše mesto skupnim programskim jedromu VAŠKO RAIČEVIČ
dogodki
novosti
strokovnega sveta Posebne Izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev
PRIPRAVA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA ZA VZGOJITELJE PREDŠOLSKIH OTROK
Dokaj hitro pripravljanje osnutka vzgojno-izobraževal-nega programa »vzgojitelj predšolskih otrok« je privedlo do tega, da je bil osnutek tega programa v 3. različici predložen novembra 1982 v preliminarno presojo strokovnemu svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Člani tega sveta in posamezne organizacije in skupnosti (Sekcija za predšolsko pedagogiko pri zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, Skupnost vzgojno-varstvenih ustanov Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva, vzgojiteljske srednje šole in druge) so imeli tehtne pripombe tudi k tretji zasnovi programa, ki ga je bilo treba temeljito popraviti. Poleg tega so s sprejemom sprememb Smernic za oblikovanje programov nastale nove okoliščine, izoblikovala so se ustrezna priporočila za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih je pripravil Center za razvoj univerze in jih poslal vsem visokošolskim organizacijam. Vse to je govorilo v prid stališču, da moramo vzgojno-izobraže-valni program vzgojitelj predšolskih otrok zasnovati tako kot vse druge visokošolske programe, da ta program nima izjemnega položaja, ki bi omogočal njegov sprejem mimozakonskih določil.
Tako je strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev sestavil posebno delovno skupino . (24. aprila 1983) in ji naložil, naj pripravi osnutek vzgojno-izobraže-valnega programa vzgojitelj predšolskih otrok.
Ta delovna skupina je od ustanovitve do danes opravila naslednje:
—	obravnavala je osnutek programa tako z vidika pripomb strokovnega sveta PIS za pedagoško usmeritev kot drugih in izoblikovala ustrezne smernice sestavljavcem učnih načrtov;
—	v skladu s pripombami in upoštevajoč Smernice in Priporočila za oblikovanje vzgojno-izobraževalnega programa je izob:ikovala nov osnutek predmetnika;
—	oblikovala je profil diplomanta kot enega pomembnih sestavin vzgojno-izobraževalnega programa;
—	oblikovala je osnutek dokumenta o pogojih za vključevanje v program;
—	določila je nove sestavljavce za nekatere predmete, ki jih uvajamo na podlagi pripomb k prejšnjemu osnutku (zdravstvena vzgoja, predšolska pedagogika, metodika spoznavanja okolja in še nekaj drugih novih področij);
—	dogovorila se je z avtorji osnutkov načrtov o vsebinskem in redakcijskem usklajevanju osnutkov učnih načrtov;
—	rešila je nekatere nesporazume v zvezi s konceptualnimi vprašanji, ki nastajajo ob programu za usposabljanje vzgojiteljic na višji stopnji in ki izhajajo iz sorazmerno šibko teoretično in praktično obvladanega področja predšolske vzgoje (zanemarjena teorija predšolske vzgoje pri nas).
Nadaljnje	oblikovanje
osnutka vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok je potekalo takole:
—	do konca julija 1983 naj bi sestavljavci učnih načrtov posa-meznih predmetov predložili delovni skupini osnutke načrtov;
—	do konca avgusta naj bi bilo opravljeno morebitno usklajevanje med posameznimi predmeti in sestavinami vzgojno-izobraževalnega programa in konzultacije med posameznimi strokovnjaki za to področje (de-
lovna skupina izhaja iz tega, da morajo že pri pripravi osnutkov sodelovati vsaj tile strokovnjaki: iz pedagoških akademij, iz vzgojiteljskih šol in iz vzgojno-izo-braževalne prakse);
—	med 1. in 15. septembrom bo delovna skupina na podlagi posameznih sestavin programa izoblikovala 4. osnutek vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok;
—	med 15. in 30. septembrom bo opravljeno administra-tivno-tehnično delo v zvezi z dokončno oblikovanim osnutkom vzgojno-izobraževalnega programa;
—	30. septembra bo 4. osnutek predložen v obravnavo strokovnemu svetu PIS za pedagoško usmeritev.
Sestavljavci tega osnutka vzgojno-izobraževalnega programa bodo v času, ko naj bi bil ta dokončan, upoštevali še nekatere druge okoliščine, kot na primer usklajevanje dela vzgojno-izobraževalnega programa s programskimi jedri (posebno za splošno izobraževalne predmete) pa tudi z novimi programskimi zasnovami v pedagoški usmeritvi, kar lahko nekoliko vpliva na čas, ko bo osnutek programa pripravljen.
Glede na vse to lahko pričakujemo, da bo vzgojno-izobraže-valni program vzgojitelj predšolskih otrok lahko sprejet do marca 1984, če upoštevamo vse nujne faze, ki jih zahteva metodologija za sprejemanje vzgojno-izobraževalnega programa (javna obravnava, pozitivno mnenje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, procedura sprejema vzgojno-izobraževalnega programa v skupščini PIS in drugo). Tako bi lahko opravili vse, kar je potrebno za razpis vpisa v študij vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok v letu 1984.
Menimo, da je treba opraviti delo v zvezi s pripravo osnutka vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok v skladu z uveljavljenimi določili, ki veljajo za vse visokošolske programe. Vsakršna neučakanost, ki bi težila za tem, da bi se izognili posameznim fazam pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega programa, zato' da bi čimprej odprli študij na višji stopnji vzgojitelja predšolskih otrok, bo prej škodovala kot koristila pozitivnim prizadevanjem.
Strokovni svet PIS za pedagoško usmeritev se ob pripravi osnutka vzgojno-izobraževalnega programa zaveda, kako težavno bo uresničevanje vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok, saj kadrovske možnosti za izvajanje programa še zdaleč niso rožnate. Kljub temu da si obe akademiji prizadevata zapolniti to vrzel, bodo težave nastopile predvsem pri izvajanju specialnih strokovnih predmetov, ki so jih doslej povečevali predvsem na ravni, vzgojiteljskih šol. Zato vabi strokovni svet PIS za pedagoško usmeritev vse, ki lahko kaj pripomorejo, da bi zagotovili predavatelje za program vzgojitelj predšolskih otrok, naj spodbudijo posamezne strokovnjake na področju predšolske vzgoje k magistrskemu, specialističnemu ali doktorskemu študiju in tistim, ki imajo za to možnosti, pomagajo uresničiti njihove namere.
Strokovni svet PIS za pedagoško usmeritev bo ob obravnavi in sprejemanju vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok obravnaval tudi analizo potrebnih kadrov za uresničevanje programa, ki jo bosta predložili obe pedagoški akademiji.	"	,
Učitelju visoko izobrazbo
Iz dela Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev
o
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev je letos nadaljevala delo tudi med šolskimi počitnicami. Njen strokovni svet se je sestal 14., skupščina pa 18. julija. Na dnevnem redu obeh sej je bila programska zasnova pedagoške usmeritve, ki je dobila končno podobo.
S programsko zasnovo za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v pedagoški usmeritvi smo dobili temeljno listino, ki bo rabila ustvarjalcem posameznih programov pri oblikovanju celotnega sistema izobraževanja pedagoških delavcev. Prvo stopnjo tega sistema predstavlja pe-dagoško-družboslovni program srednjega izobraževanja. Izobraževanje varuhinj se bo končalo na srednji stopnji, vzgojiteljic predšolskih otrok pa na višji stopnji, celotno izobraževanje učiteljev — tako za osnovno kot za srednje šole — pa se.bo pomaknilo na visokošolsko izobraževanje. Bržkone bomo že v začetku prihodnjega desetletja začeli izobraževati tudi osnovnošolske učitelje na visokih šolah. Vrh programske zasnove so programi podiplomskega študija, ki vodijo do magisterija ali specializacije.
Zadoščenje, ki so ga doživeli
člani strokovnega sveta in delegati po končani večletni pripravi programske zasnove, so motili samo nekateri pomisleki. Morda je kriva zanje sama metodologija za pripravo programskih zasnov: suhoparne razpredelnice z nazivi programov in smeri in drugimi skopimi podatki prav malo povedo, kako bo prihodnji sistem deloval in ali bo uresničil pričakovanja. Šele tedaj, ko bodo nastali osnutki novih programov, bodo vidni prvi obrisi tega siste-, ma. Tedaj bomo dobili tudi odgovor na nekatera odprta vprašanja, npr. do kod in kdaj je dvo-predmetni študij smotrn, kdaj pa naj bi ga zamenjal samostojen enopredmetni študij. Pa tudi takrat se bomo morda znova srečali s pomislekom, ki je bil izrečen tudi na strokovnem svetu: ali nam bo uspelo v novem sistemu pedagoškega izobraževanja ohraniti in razvijati svetle tradicije dosedanjega pedagoškega šolstva, nekdanjega učiteljišča, sedanjih srednjih pedagoških in vzgojiteljskih šol, pedagoških akademij in drugih šol, ki zelo kakovostno usposabljajo učitelje in vzgojiteljice? Ali se nam ne utegne zgoditi, da bomo sicer imeli visokošolsko izobražene osnovnošolske učitelje, ki pa bodo kljub višji strokovni izo-
brazbi manj usposobljeni za celostno oblikovanje otroka in mladostnika kot so zdajšnji.
Sprejeta programska zasnova je samo korak naprej v prizadevanjih za oblikovanje sodobnega sistema pedagoškega izobraževanja, ki ga bo treba leta in leta skrbno razvijati.
V povezavi s programsko zasnovo sta strokovni svet in skupščina Posebne izobraževalne skupnosti razpravljala tudi o pripravi programa za višješolsko izobraževanje vzgojiteljic predšolskih otrok. Sporočilo, ki ga je pripravila delovna skupina v okviru strokovnega sveta, objavljamo posebej. Prav tako bo v našem glasilu izšla kot posebna priloga nova programska zasnova pedagoške usmeritve.
Od kod razlike v osebnih dohodkih?
Učitelji srednjih šol pedagoške, družboslovne in matematič-no-naravoslovne usmeritve so doslej večkrat opozorili na precejšnje razlike v osebnih dohodkih učiteljev med šolami proizvodnih in neproizvodnih usmeritev in zahtevali pojasnilo, ali ni krivo teh razlik morda že različno odmerjanje denarja posameznim vrstam šol.
Strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije je primerjala zaključne račune nekaterih srednjih šol za leto 1982, njihove poprečne mesečne osebne dohodke in sredstva, ki so jim bila dodeljena po enotnih merilih s strani izobraževalne skupnosti. Po tej analizi so prišli do naslednjih sklepov:
Očitne razlike v povprečnih osebnih dohodkih med vrstami šol niso nastale zaradi različno odmerjenih sredstev. Šole so jih prejele na temelju predmetnikov in programov, po enotnih standardih, merilih in normativih. Večje razlike v osebnih dohodkih pa nastajajo med šolami predvsem zaradi razlik v notranji
Sonja Lamut (Jugoslavija): Scena, 1982, mezzoiinta — nagrada sklada Moše Pijadeja
delitvi del in nalog in zaradi zličnega obsega dohodka, ki ga šole ustvarjajo z neposredne svobodno menjavo dela. Normativno število pedagoških ur na učitelja (20 ur na teden) nekatere šole močno presegajo; učiteljeva tedenska učna obveznost v nekaterih primerih presega celoj zakonsko dogovorjeno zgornjoj mejo (23 ur). Pri strokovno-teo-retičnih predmetih si šole proizvodnih usmeritev pogosteje pomagajo s pogodbenimi sodelavci, kar spet vpliva na delitev sredstev za osebne dohodke. Nekatere šole ustvarjajo še nekaj dodatnega denarja z izo-> j braževanjem ob delu in s stori-; i tvami šolskih delavnic. Vse te okoliščine skupaj povzročajo kat precejšnje razlike v osebnih dohodkih in to na temelju notranje delitve, ki je v pristojnosti vzgojno-izobraževalnih organizacij. S temi razlikami se težko sprijaznijo učitelji srednjih šol, ki po naravi svojega dela nimajo domala nikakršnih možnosti za pridobitev dodatnega dohodka Tako se bodo tudi delegati posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev jeseni spet vrnili k temu vprašanju, in to ob gradivu, ki ga bo pripravila posebna delovna skupina.
Na seji skupščine se razprava ni zadržala dlje časa pri točkah dnevnega reda, ki so obravnavale dotok in porabo denar ja posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Čedalje skromnejše gmotne možnosti zbujajo pri delegatih in delavcih šol dodatne skrbi: ali bomo lahko v takih razmerah
uresničili temeljne reformne na-i loge? Ali ne bomo z varčevanjem le preveč osiromašili šol? Kakšne
bodo resnične razvojne možnooti
vzgoje in izobraževanja v prihodnjem desetletju? Na ta vprašanja bo odgovorila šele bližnja prihodnost.
JOŽE VALENTINČIČ
Vpisi v slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem
Dvesto učencev manj na osnovni šoli, manj vpisov tudi v otroške vrtce
Konec junija se je končalo vpisovanje v slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem. Podatki o vpisu niso favno razveseljivi. V prve razrede osnovne šole na Tržaškem se . je letos vpisalo 198 otrok, kar je 38 manj kot lani, ko je bilo vseh prvošolcev 236. Vseh vpisanih v slovenske osnovne šole je na Tržaškem 1067, lani pa jih je obiskovalo osnovno šolo 1267. Ta padec učencev na slovenski osnovni šoli je povezan z demografskim padcem na Tržaškem. V zadnjih letih je v Trstu čedalje manj rojstev, tržaško prebivalstvo se stara. To kažejo najbolj očitno prav vpisi v osnovne šole in otroške vrtce. Pri vpisih v osnovno šolo je opazno tudi to, da se mladi pari odločajo za enega otroka in tudi to je eden od vzrokov, da je v vrtcih in osnovnih šolah manj otrok. Več otrok je vpisanih v prve razrede v mestu, kar jasno kaže, da se mladi selijo iz okoliških vasi v mesto.
Tudi na Goriškem ni nič boljše z vpisi v osnovno šolo. Poglejmo podatke: v prve razrede slovenske osnovne šole se je letos vpisalo 85 otrok, vseh otrok pa bo na osnovni šoli v šolskem letu 515, kar je manj kot lani. Podatki kažejo, da bo obiskovalo slovensko osnovno šolo v prihodnjem šolskem letu na Tržaškem in Goriškem 1582 otrok.
Zelo razvesel jivo pa je, da so odprli zasebno (privatno) slovensko osnovno šolo v Benečiji, ki bo pripomogla, da bo veliko
slovenskih otrok lahko obisko-' valo slovensko šolo v domačem kraju. Do zdaj so namreč morali slovenski starši pošiljati svoje otroke v slovenske šole v Gorico, kar je bilo vezano na stroške in druge skrbi. Privatno slovensko šolo bo financirala Slovenska kulturna gospodarska zveza iz Trsta, ki ima veliko zaslug za to tako pomembno pobudo, ki odpira nove možnosti rojakom v Videmski pokrajini.
Ogljemo si na kratko še vpise v slovenske otroške vrtce, ki so zelo pomembni za prihodnje vpise v osnovno šolo. Tudi v vrtce se je vpisalo manj otrok, ker se je zmanjšalo število rojstev. Slovenske otroške vrtce bo prvič obiskovalo 150 otrok (podatki veljajo za Tižaško), vseh otrok pa bo v prihodnjem šolskem letu 593.
Vzrok za to je le trenutni demografski padec, zato ob teh številkah ne smemo biti črnogledi. Če se bodo odprle nove slovenske šole v Videmski pokrajini (kar si seveda želimo), bo tudi slovenskih otrok na osnovnih šolah več. slovenske šole pa bodo delovale na vsem območju, kjer žive Slovenci. Tako imajo slovenske osnovne šole že v Ronkah na Goriškem, slovenski vrtec v Krminu. k jer živi jo pretežno Italijani, v prihodnjem letu bo odprta zasebna slovenska osnovna šola v Benečiji. Vse to pa nas lahko navdaja z optimizmom.
MARKO PAULIN
Zelena luč za	nove	*
programe	»
.	b
Ob skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo j.
seji skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo, ki je bila ob koncu šolskega leta, so delegati pozorno obravnavali pomembna dokumenta: Predlog obračunske bilance združevanja in porabe sredstev usmerjenega izobraževanja za leto 1982 in Predlog plana združevanja sredstev za leto 1983 z informacijo o prilivu sredstev. Seznanili so skupščino, da pripravljajo nekatere sklepe, ki bodo vodilo pri usklajevanju porabe denarja glede na dovoljeni global.
Ni treba posebej poudarjati, da zdajšnje težke gospodarske razmere vse bolj terjajo samoupravno ukrepanje, saj le to lahko upošteva posebnosti posameznih okolij ter hkrati spodbudi in ohranja pobudo in ustvarjalnost delovnih ljudi, da bodo učinkoviteje obvladovali zdajšnje razme-
Največ pozornosti pa je skupščina namenila predlogu programske zasnove na kulturni usmeritvi. Jedrnata razprava je pokazala, da je bil predlog ustrezno pripravljen in da so se mnenja v razpravi uskladila. Povedati je treba, da so že pri pripravi osnutka sodelovale vse prizadete visoke šole in da so uskladili mnenja s Posebno izobraževalno skupnostjo za pedagoško usmeritev in s Posebno izobraževalno skupnostjo družboslovje. Niso pa še rešena nekatera vprašanja, kot na primer: nove strokovne naslove bo treba uskladiti z zakonom, pri izobraževanju organizatorjev kulturnega življenja še ni povsem jasno, za katero stopnjo zahtevnosti gre itn.
Sestavijalci programskih zasnov so upoštevali smernice za oblikovanje .vzgojno-izojbraže-
valnih programov v usmerjenem izobraževanju, ki zahtevajo, da ima vsak program potrebno izpopolnjevanje, skušali so poiskati možnosti, da bi se kateri izmed novih programov uresničeval v skupini izbirnih predmetov zdajšnjih programov. Programske zasnove upoštevajo družbene potrebe tudi za daljše obdobje; predlagali so tudi nekaj novih smeri izobraževanja, ki jih ne bodo izvajali v neposredni prihodnosti, temveč bodo upoštevali zdajšnje gmotne možnosti in kadrovske potrebe. Skupščine Posebne izobraževalne skupnosti je sprejela celoten predlog programskih zasnov za vse stopnje izobraževanja: za srednjo stopnjo je sprejela vse (5) programe razen programa za smer oblikovalec aranžer. Posebna izobraževalna skupnost za eko-> nomsko usmeritev je namreč; predlagala, naj se le-ta program ne sprejme, ker je treba najprej uskladiti mnenja o tem, kam —h kateri matični posebni izobraževalni skupnosti — pripada smer oblikovalec aranžer; sprejeli so tudi vse programske zasnove za višje (11) in za visoko (15) izobraževanje. Pri programih za visoko izobraževanje je vštet tudi program oblikovanje, ki zajema tele smeri: industrijsko oblikovanje, vizualne komunikacije in unikatno oblikovanje. Menili so, da je tudi ta program celostno in interdisciplinarno zasnovan.
Skupščina je predlog soglasno sprejela in priporočila, naj bi program oblikovanje na visoki stopnji začeli izvajati čimprej, če j mogoče že v šolskem letu 1984—85; program bo izvajala! Akademija za likovno umetnost v Ljubljani.
Ti D.
c
t
ijo
Zavzeto delo in nove spodbude
Ob skupščini sekcije za predšolsko pedagogiko
Zamisel o ustanovitvi Sekcije *a predšolsko pedagogiko pri Zvezi društev pedagoških delav-Cev Slovenije kot strokovnega ^druženja je nastala pri Skupno-sti VVO Slovenije kot odsev 'fiisli, ki so se izoblikovale na vseh treh poprejšnjih strokovnih Posvetih s področja predšolske Vz80je. Sekcija je bila ustanov-
0j, jjena pred tremi leti, ko so pote-
;je ^le intenzivne spremembe v je. Vzgojno-izobraževalnem sistemu eV 'n hkrati v sistemu predšolske <e. V.z8°je- Letos je bila druga šei ^upščina sekcije. Udeležili so se ■o.! )e predstavniki Pedagoškega inš-^ j*tuta, Zavoda SRS za šolstvo, te. Republiškega komiteja za vzgo-1°, izobraževanje in telesno kul-Piro, Pedagoške akademije iz Ljubljane, Skupnosti VVO Slo-Venije, Zveze društev prijateljev uiladine Slovenije, Republiške konference SZDL, predstavniki Zveze sindikatov Slovenije in drugi delegati.
Da je sekcija resnično zažive-‘a> izpričujejo tile podatki: danes
se sekcija lahko pohvali s 1400 člani iz 75 vzgojno-varstvenih organizacij, ki so med seboj povezani s 83 poverjeniki. V to strokovno združenje so včlanjeni tudi številni strokovni in politični delavci.
Kpt smo lahko slišali v poročilu, je sekcija v triletnem obdobju opravila številne naloge in s tem pripomogla k reševanju nekaterih vprašanj na področju predšolske vzgoje. V tem času so se zvrstile tudi območne razprave o Osnutku programa za vzgojo predšolskih otrok. Sekcija je namenila ustrezno pozornost predvsem povezovanju z drugimi družbenimi dejavniki, njena temeljna naloga v tem obdobju pa je bila — aktivno sodelovati v vseh razpravah o programu izobraževanja na višji stopnji za vzgojiteljice predšolskih otrok. Veliko truda in časa je sekcija vložila v priprave na strokovni posvet Skupnosti VVO Slovenije na temo Za otroka v družini, v VVO, v družbi, ki je dosegel
velik uspeh. Zdaj potekajo priprave za 4. strokovni posvet z naslovom Socialistično-humani-stične vrednote v predšolski vzgoji, ki bo maja prihodnje leto v Novi Gorici. Da bi delo čim bolje potekalo, so pri sekciji imenovali dve delovni skupini, za dopisništvo in za zbiranje didaktičnih iger.
Iz živahne razprave povzemamo nekatere misli, ugotovitve in predloge:
Na skupščini smo poslušali obsežno zgodovino o izobraževanju vzgojiteljic vse od povojnih let pa do danes. Skozi ves čas je čutiti vsa njihova prizadevanja za višjo izobrazbo, ki se doslej — kljub številnim predlogom, ki so že bili izoblikovani — niso uresničila. Kot kaže, se bo njihova želja vendarle kmalu uresničila: na višješolsko izobraževanje naj bi prešli če bo mogoče že v letu 1984/85, ko bodo končane vse priprave in usklajena mnenja glede oblikovanja izobraževalnih programov na srednji in višji stopnji izobraževanja delavcev na področju predšolske vzgoje. Zvedeli smo, da te priprave že pospešeno potekajo.
Sekcija je bila pravočasno ustanovljena in je doslej odigrala pomembno vlogo. Kritične besede, izrečene na račun večine glasil in revij, med njimi tudi Prosvetnega delavca — češ, da ne poročajo dovolj o področju predšolske vzgoje in da večkrat zastarijo članki, ne da bi bili objavljeni — so izzvenele na koncu kot poziv vsem vzgojiteljicam, naj same bolj zavzeto in poglobljeno pišejo o svojem strokovnem področju, hkrati pa morajo upoštevati tudi težave posameznih uredništev.
S srečanja urednikov prosvetnih glasil (Foto: F. Medar)
Iz nedavne ankete, ki jo je sekcija izvedla med člani z namenom, da bi ocenili dozdajšnje delo in zbrali nove predloge za prihodnje, lahko razberemo, da so člani z delom sekcije zadovoljni. Med predloge za boljše delo, ki so jih izoblikovali člani, lahko štejemo nasledn je: želijo si boljšega in ažurnega obveščanja, zato predlagamo, naj bi ustanovili območne zbore, ki bi hkrati prispevali k še boljšemu sodelovanju. Glede vsebine dela pa želijo razširiti področje predšolske vzgoje in ga obogatiti še na področju moralne in delovne vzgoje, zanimajo jih vprašanja o ocenjevanju otrok in nekatera vprašanja tehnične narave.
V razpravi so razmišljali tudi o tem, kako razvijati različne oblike dela z otroki v krajevni skupnosti, kjer naj bi vzgojiteljice postale nekakšne animatorke.
Veliko so govorili tudi o sodelovanju z Zvezo društev prijateljev mladine Slovenije, s katero že doslej uspešno sodelujejo.
Ker je skupina, ki zbira didaktične igre, zbrala že veliko gradiva, so predlagali, naj bi se priglasili k sodelovanju tudi strokovnjaki in menili, da bi bilo prav, če bi se to gradivo objavilo v -samostojni publikaciji. Na skupščini so soglasno sprejeli načrt dela sekcije za letošnje leto in izvolili nove člane izvršilnega odbora za prihodnje mandatno obdobje. Prisrčne besede in šopki najprizadevnejšim in kulturni program, ki so ga pripravili otroci in vzgojiteljice iz VVO Koseze, so obogatili in popestrili srečanje ob skupščini Sekcije za predšolsko pedagogiko.
Dolga pot do boljše šole
2 letošnjega srečanja urednikov prosvetnih glasil
Letošnje osmo srečanje urednikov in novinarjev prosvetnih glasil republik in pokrajin, ki je ndo od 26. do 29. junija v Nišu, : Je namenilo največ pozornosti n| Uresničevanju reforme v Srbiji la ter programski usmerjenosti Prosvetnih glasil. Gostitelj tega j. srečanja je bil Prosvetni pregled, ri glasilo delavcev v vzgoji in izo-i- j3raževanju SR Srbije, ki že nekaj et izhaja tedensko v nakladi 14 >soč izvodov, obenem pa razvija tudi raznovrstno založniško dejavnost, namenjeno šolam in Prosvetnim delavcem.
. P reformi v Srbiji so spregovo-Oli vidni pedagoški in družbe-Uo-politični delavci: dr. N. Pot-konjak, dr. M. Juhas, M. Koruzo, R. Petrovič, B. Lukič in ?rugi. v Srbiji so uvedli v srednje sole programe usmerjenega izo-Praževanja leta 1977. Tako so že Pred dvema letoma končali re-ermirano srednjo šolo učenci, ki s° se vpisali v štiriletne progra-tUe- Od takrat do danes je bilo Uovolj časa za kritično analizo n°ve srednje šole, njene uspeš-i n°sti in pomanjkljivosti. Po-
jUopno dozorevajo tudi sklepi, Zaj spremeniti, da bo reformirana srednja šola dala pričako-Vane sadove. S spremembami pa ne nameravajo hiteti; bolje je, Pravijo, da porabimo celo leto za UsPosabljanje učiteljev za spremenjene programe, kot pa da Preminjamo samo zunanjo po-a°bo srednje šole.
. 2 reformirano srednjo šolo niso preveč zadovoljni niti učenci Ui učitelji, pa tudi združeno elo ne. Dosedanje spremembe jr bl|e bolj sistemske in površin-.. e' globlje v spreminjanje
v ■	■ spreminjanje
:'o izobraževalnega dela o,s° segle. Medtem, ko je v snovni šoli razmeroma dognana rganizaeija vzgojno-izobraže-5-nega dela, tega ne bi mogli tr-■ i za novo srednjo šolo. Učenci
s svojo šolo, niti se eu šolanjem ne povežejo glob-
lje z izbrano stroko in poklicem. K temu je bržkone prispevala precej že sama programska pre-polovljenost srednje šole na dve stopnji — na dveletno splošno izobraževanje in na strokovno izobraževanje in usposabljanje. Ta nesrečna delitev srednje šole na dve zaporedni in pogosto tudi prostorsko ločeni stopnji je bila, na primer v samem Beogradu, vzrok, da je nastala 63 centrov usmerjenega izobraževanja, namenjenih eno — ali dvoletnemu strokovnemu izobraževanju na drugi stopnji. Taka šolska mreža je zahtevala veliko preseljevanje učencev in učiteljev. Med slednjimi je bilo na začetku v samem Beogradu več kot 500 začasno brez dela. Krstili so jih za »tehnološki presežek«, kot bi bila tega kriva kaka tehnološka sprememba. Dobivali so zajamčeni osebni dohodek, postopno pa so se vsi tudi na novo zaposlili, saj so imeli prednost pri novih zaposlitvah v šolstvu.
Tega, da se učenci ne vživijo dobro v svoje šole in da se uresničevanje posameznih učnih načrtov ne združuje v vsestransko oblikovanje učencev, so ponekod krive tudi velike, »mamutske« šole. Zato se vedno bolj ogrevajo za srednje velike šole, ki naj bi imele največ do 900 učencev.
V zadnjih letih so v Srbiji večkrat popravljali šolsko mrežo. Kljub temu so v marsikaterem šolskem centru združeni še zelo raznovrstni programi. Šele zdaj bodo koreniteje skrčili število strok in poklicev, da bi učenci dobili širšo podlago za delo v določeni stroki. Ko bodo v prihodnjih letih preuredili srednje šole tako, da bodo strokovni predmeti zastopani že tudi v prvih dveh letnikih in se bodo učenci že pri vpisu v srednjo šolo odločali za delo v posameznih strokah, računajo, da bodo učence bolje kot doslej pripravili za delo. V
tem dosedanja srednja šola večinoma ni izpolnila pričakovanj. Šele zdaj ugotavljajo, da ni mogoče usposabljanja za delo prepuščati zgolj delovnim organizacijam; tudi šola mora biti soodgovorna za praktično usposobljenost učencev in mora imeti v ta namen potrebne šolske delavnice. V vsaki srednji šoli bi morali imeti razvite tudi interesne dejavnosti kot so mladi tehniki, šolske zadruge ipd. Učenci bi morali imeti več priložnosti za samoupravljanje. Sedanja enostranska skrb zgolj za uresničevanje predmetnikov in predvidenih ur pouka vodi v siromašenje šole in njene vzgojne vloge, interesnih ter drugih dejavnosti. Če bi nadaljevali v taki smeri, bi se vračali k tradicionalni šoli in ■utrjevali razredno-predmetno organizacijo učnega procesa.
Pri vsem tem je nemara še najbolj prizadeta vzgojna vloga srednje šole. Ker je pozornost namenjena predvsem izobraževanju in znanju, so vzgojne dejavnosti in prizadevanja ob strani. Usposabljanje učiteljev ne temelji na načrtnem kadrovanju in oblikovanju kandidatov (nikjer na svetu ne prepuščajo kadrovanja za učiteljski poklic tako naključju kot pri nas, je rekel eden izmed govornikov). Tudi dopolnilno izobraževanje učiteljev ne vključuje kaj dosti usposabljanja za vzgojne naloge. Pri vrednotenju in nagrajevanju učiteljevega dela pa je vzgojna učinkovitost docela prezrta.
Ob tem, ko se zavedajo, kakšen vpliv ima učiteljeva motiviranost na delo, pa hkrati ugotavljajo, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostali kar za 20 odstotkov za dohodki v gospodarstvu. Šele v zadnjem mesecu so odkrili nekaj novih možnosti: v republiki in občinah so oprostili vzgojno-izobraževalne organizacije prispevkov za osnovno in usmerjeno izobraže-
vanje, za železnice, kmetijstvo ipd. ter tako povečali osebne dohodke šolnikom za 10 odstotkov.
V stikih s prosvetnimi delavci Niša in Pirota smo lahko ugotovili, kako se zaostruje vprašanje zaposlovanja. Samo v Pirotu je več kot tisoč mladih, ki so končali usmerjeno izobraževanje, brez dela. Čezmerno širjenje visokega šolstva je v Srbiji1 načelo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po strokovnih delavcih z višjo in visoko šolo. Iz teh zagat ne vidijo izhoda kar čez noč. Sicer pa pripravljajo v kratkem reformo visokega šolstva.
Skupščina sekcije prosvetnih glasil, ki je bila v teh dneh, pa se je ukvarjala predvsem s programsko usmerjenostjo prosvetnih glasil in njihovim medsebojnim sodelovanjem pri obveščanju bralcev. Analizo in referat o programski usmerjenosti pro-• svetnih glasil je pripravilo uredništvo Prosvetnega delavca. V skladu z dosedanjo vsebinsko usmerjenostjo in novimi nalogami bodo prosvetna glasila tudi v prihodnje skušala čim bolje uresničevati svoje temeljne naloge kot strokovno-informativni 14-dnevniki ali tedniki s področja vzgoje in izobraževanja in kot glasila delavcev te dejavnosti, v katera pišejo tudi sami; o svojem delu, težavah in uspehih, pa tudi o zamislih in izkušnjah, ki bi lahko koristile drugim in jih spodbujale k uspešnejšemu delu.
Vodstvo sekcije bo v prihodnjem letu v rokah časopisa Škol-ske novine iz Zagreba. O programski usmerjenosti in družbe-no-gospodarskem položaju prosvetnih glasil pa bo še letos razpravljal zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, saj je dejavnost teh glasil povezana z dejavnostjo sindikata delavcev'v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
JOŽE VALENTINČIČ

Učbeniki se ne smejo starati
Za novo šolsko leto 164 novih učbenikov
Predstavniki Zavoda SRS ža šolstvo, založb in Izobraževalne skupnosti Slovepije so v prvi polovici julija seznanili novinarje z velikim kulturnim dosežkom: v novem šolskem letu bodo imeli osnovno-šolci in srednješolci na voljo kar 164 novih učbenikov.
Ni treba posebej poudari, kolikšen uspeh je to spričo zdajšnjih težkih gospodarskih razmer, ob pomanjkanju strokovnjakov in nenehnem naraščanju cen. Precej učbenikov je povsem novih tako v strokovnem kot v terminološkem pogledu. Največ priznanja za to veliko delo gre zagotovo oddelku Zavoda SRS za šolstvo, ki je pripravil učbenike, delovne zvezke, didaktične komplete, pojasnila in drugo dodatno gradiva. Najtežje so pridobili avtorje za pisanje učbenikov, ker so za to težko delo premalo nagrajeni. Če dodamo, da pišejo avtorji učbenike ob svojem rednem delu, da pisanje učbenikov ni dovolj strokovno upoštevano, in da zajem auskla-jevalni postopek do izida učbenika kar 33 stopenj, smo povedali skoraj vse. In ne nazadnje; ostra strokovna kritika, ki jih po stari »slovenski« navadi udari po izidu učbenika, jim prav gotovo ni v spodbudo.
— bodo šole deležne edinega popusta; ki ga dajejo knjigarne. Letos se je ta popust znižal od 5 odstotkov ha 2,5 odstotka. Predlagali so, naj bi založniki znova pregledali vse možnosti in ta odstotek zvišali tako, da bi spodbudili šole k nadaljnjemu zbiranju šolskih zalog za. izposojo knjig. Kasneje so ugotovili, da kljub dobri volji ne morejo zvišati popust šolam zaradi zamrznjenih marž.
Kljub naštetim težavam in tistim, ki tarejo tudi založbe in knjigarne, je letošnja bera novih učbenikov razveseljiva. To pa ne velja za njihovo novo ceno. Zvedeli smo, da bodo letos osnovnošolski učbeniki za 21 odstotkov dražji kot lani, za prvi razred srednjega usmerjenega izobraževanja pa se bodo podražili za 10 odstotkov. Ceno učbenikov za drugi letnik je težko določiti, ker se le-ta razlikuje od smeri do smeri in od kompleta do kompleta; del nekaterih kompletov bodo namreč učenci uporabljali še v naslednjem šolskem letu.
Res je tudi, da letos ni več mogoče pričakovati regresa za nakup novih učbenikov v srednjih šolah zaradi krčenja sredstev. Posebne izobraževalne skupnosti bodo še vnaprej subvencionirale samo učbenike z manjšo naklado. Ob organiziranem nakupu učbenikov — prodajni pogoji ostanejo isti kot lani
In kako bo z novimi učbeniki letos? Če povzamemo:	Za
osnovno šolo so v glavnem pripravljeni in bo le malo novih, pri reformiranem pouku od L do 3. razreda si bodo pomagali z navodili za uporabo dozdajšnjih učbenikov. Za L letnik srednjega usmerjenega izobraževanja je dovolj učbenikov v šolah še iz zaloge iz prejšnjih dveh let. Za 2. letnik so pripravljeni vsi učbeniki za splošne predmete razen dveh, za strokovno-teore-tične predmete bo pripravljenih 52,14 učbenikov bo izšlo z zamudo. V 3. letniku bodo uporabljali nekatere iz 2. letnika, za splošne predmete bo izšlo 26 novih, 9 jih bo izšloz zamudo, za strokovno-teoretične predmete pa bodo pripravili 77 učbenikov, od teh jih bo izšlo 44 brez večje zamude. In kakšen bo nov učbenik nasploh? Učbenik naj bi bil predvsem trajnejši — vsebina, ki hitreje zastareva, ne bo sestavina učbehika. Novosti na snovnem in na didaktično-metodičnem področju bodo dodane v posebnih publikacijah. Pripravljena bodo tudi pojasnila o tem, kako uporabiti stare učbenike ob novem programu. Poleg trajnejše veljave znanja in ustreznih lastnosti glede na vsebino in didaktično zasnovanost bo Učbenik vseboval aktivne učne metode, ki spodbujajo učitelja in učenca k samostojnemu delu. Ker je snov zasnovana na različnih ravneh, bo učbenik omogočal in spodbujal individualno in notranjo diferenciacijo.
Če bo res tak, kot obetajo, bo nov učbenik pomenil hkrati tudi velik prispevek k zmanjšanju osebne in skupne porabe — denarja in živcev.
TEA DOMINKO
Klavdij Palčič (Italija): Kompozicija, 1982, barvni sitotisk in litografija
Delo konference je potekalo v dveh delih: v prvem delu so si sledili uvodni referati: Tilka Blaha je obravnavala dejavnost mladinske organizacije pri uresničevanju splošnega enotnega načina pionirskega varčevanja v Jugoslaviji, Robert Černe je poudaril vlogo mladinske organizacije pri ustanavljanju in razvijanju mladinskih hranilnic, Darja Rakčevič pa je v svojem referatu govorila o vzgoji k varčevanju v osnovnem in srednjem izobraževanju. Razprava je potekala v dveh delovnih skupinah: Prva je razpravljala o kakovostni obogatitvi dejavnosti pionirskega in cicibanskega varčevanja, druga skupina pa je obra-vanvala možnosti za ustanavljanje in delovanje mladinskih hranilnic.
Po sklepu sveta metnorjev za mladinsko varčevanje pri Ljubljanski banki so podelili Vošnjakove plakete 28 najprizadevnej-šim mentorjem, ki so dosegli izjemne uspehe pri vzgoji mladih na področju varčevanja. Pester kulturni spored z nastopom Koroškega okteta je sklenil konferenco in počastil 40-letnico ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije in 30-letnico delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije
Konferenca je povsem dosegla svoj namen: Pedagogi mentorji in vodje pionirskih hranilnic na šolah so izmenjali svoje izkušnje, pregledali dozdajšnji in načrtovali nadaljnji razvoj mladinskega varčevanja v sodelovanju s strokovnjaki na vzgojno-izobraže-valnem področju in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Letošnja konferenca pa je imela še drug namen: oceniti in družbeno potrditi dozdajšnje delo Ljubljanske banke na področju varčevanja. Na konferenci so vsi soglasno izrazili svoje priznanje in pohvalo Ljubljanski banki za njeno prizadevno dejavnost in hkrati potrdili, da so pionirske hranilnice najprimernejša oblika pionirskega varčevanja, ki bi jo veljalo razširiti na območje vse Jugoslavije.
Kolikšen uspeh je dosegla Ljubljanska banka v sodelovanju z mentorji in pionirsko organizacijo v desetih letih delovanja, naj izpričajo podatki: Na območju temeljnih bank v sistemu Ljubljanske banke deluje več kot 690 pionirskih in 25 mladinskih hranilnic v cicibanskem varčevanju pa sodeluje več kot 70 vzgojno-varstvenih organizacij s skupno 180 tisoč mladimi varčevalci. Mreža pionirskih hranilnic sega tudi v druge republike in v tujino; tam v 40 hranilnicah, varčujejo otroci naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini in zamejstvu.
Varčevanje je nujno
Podpredsednica koordinacijskega odbora za družbeno varčevanje pri Republiški konferenci SZDL Tilka Blaha je v svojem uvodnem referatu med drugim poudarila: — V obdobju zaostrenih družbeno-ekonomskih razmer in prizadevanj za stabilizacijo našega gospodarstva se je tudi v širši družbi uveljavilo spoznanje o nujnosti družbenega varčevanja; razmere so nas prisilile, da smo spoznali: varčevanje ni več le deklarativno načelo — le enkratna ali občasna aktivnost, temveč zavestno spoznana nujnost, da rrioramo živeti od ustvarjenega in da moramo smotrno gospodariti z naravnimi in družbenimi dobrinami. Splošna družbena spoznanja in prizade-
Varčevanje — del splošne kulture mladih
P
4. konferenca mentorjev cicibanskega varčevanja, pionirskih in mladinskih hranilnic
Ljubljanska banka pripravi vsako drugo leto konferenco mentorjev cicibanskih, pionirskih in mladinskih hranilnic, ki zajema problematiko varčevanja kot del splošne kulture mladih. Tudi letos je bila do konca junija že 4. tovrstna konferenca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Konference se je poleg 20 delegacij in 133 mentorjev udeležilo še 50 gostov; med njimi so bili najvišji predstavniki strokovnih in družbenopolitičiuh organov na zvezni in republiški ravni, predstavniki drugih republik, zamejskih in naših bank. Zvrstile so se pozdravne besede in čestitke Ljubljanski banki in varčevalcem za uspešno dozdajš-nje delo.___________________________________________________
vanja za varčevanje, ki smo jih opredelili tudi v programu koordinacijskega odbora za družbeno varčevanje, kot so: ohranjanje kmetijske zemlje, varčevanje z energijo, surovinami, pioizvod-nimi sredstvi in družbenim denarnim kapitalom, bolj premišljena in razumna poraba občanov, omejevanje nesmotrne porabe vseh redkih dobrin in vračanje in ponovna predelava vsega, kar se da ponovno uporabiti — moramo prenesti na mlade in jih v ta prizadevanja aktivno vključiti. Poudarila je, da moramo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu privzgojiti mlademu človeku predvsem zdrav odnos do ustvarjalnega dela, spoznanje, da lahko živimo le od tega, kar ustvarimo, privzgojiti jim moramo odgovoren odnos do družbenih sredstev, do naravnega in ustvarjenega bogastva. Vse to pa je mogoče doseči le, če se mladi čimprej vključijo v tovrstne dejavnosti in če sami prevzemajo zanje odgovornost in obveznosti. Zelo pomembno vlogo pri tem imata pionirska in mladinska organizacija v osnovni šoli oziroma v usmerjenem izobraževanju kot pomembna dejavnika v prizadevanjih za vzgojo in oblikovanje prihodnjega delavca, samoupravljavca.
Podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije in predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan pa je v svojem referatu Pomen uveljavljanja enotnega načina pionirskega varčevanja v Jugoslaviji poudaril, da so tovrstna srečanja mentorjev priložnost za to, da postane vključevanje mladih v različne oblike varčevan ja široko in stalno gibanje, da postane delo, ki smo ga v hranilnicah začeli že pred več kot desetimi leti, resnično množično. Med drugim je dejal: — Varčevanje namreč ni le zbiranje denarja zato, da bi si nekaj kupili, je nekaj več, je tudi solidarnost in vzajemnost, je tudi odrekanje in združevanje sredstev, znanja in sil za skupne naloge, za premagovanje težav v našem gospodarstvu. To pripravljenost pa so slovenski in drugi pionirji že velikokrat doslej dokazali z različnimi akcijami. In naprej:	Ker je Ljubljanska
banka — združena banka dosegla glede pionirskega hranilniš-tva pomembne uspehe, v svetu Zveze pionirjev Jugoslavije menimo, da bi — ob oceni razvitosti varčevanja mladih v sklopu različnih bank — lahko ponudili model delovanja ali program, ki ga razvija Ljubljanska banka na področju cicibanskega, pionirskega in mladinskega hranilniš-tva, združenju bank Jugoslavije v obravnavo. Menil je, da bi s prilagajanjem posebnostim v bankah, kot tudi na področju vzgoje in izobraževanja po republikah in pokrajinah, lahko uspešno uporabili model organiziranosti hranilnic v okviru Ljubljanske banke. Nadaljnja naloga pa naj bi bila izdelati skupno pot razvoja pionirskih in mladinskih hranilnic in naloge bank v Jugoslaviji za naslednje srednjeročno •obdobje, opredelitev nalog za leto 1984 in s tem v zvezi tudi z uresničevanjem nalog iz programa XIII. JPI »Pionirji, veselo na delo!« , ki poteka'že drugo leto.
Sekretar Zveze SMJ Robert Černe je v svojem referatu poudaril, da je varčevanje sestavni del kulture, ki se kaže tudi v odnosu človeka do človeka, do narodov in do sveta. Varčevanje
mora postati naš način dela, razmišljanja in življenja. Ko je pohvalil uspehe Ljubljanske banke na področju varčevanja, še posebno v osnovnih šolah, je poskusil odgovoriti na vprašanje, zakaj ni takih dosežkov tudi v srednjih šolah, kjer deluje le 25 hranilnic v Sloveniji. Menil je, da so vzroki predvsem v premajhni motivaciji posameznikov in v mladinski organizaciji, ki še zmeraj ne pozna svoje vloge in ni dovolj aktivna. Učenci bi se morali vključevati na temelju njihovih interesov; le-te bi bilo treba prvenstveno upoštevati. Najprimernejša oblika varčevanja bi. bila, po njegovem mnenju, kolektivno varčevanje za določene namene, za razredno skupnost ali na ravni šole. Med akcije bf lahko šteli varčevanje za pomoč učencem iz šibkejših družin, za proizvodno prakso in za druge potrebe razredne skupnosti. Tovrstno varčevanje bi bilo po njegovem mnenju treba stimulirati ne le z obrestmi, temveč z nagradami. Svetovalka Zavoda SRS za šolstvo Darja Rakčevič je v svojem referatu Vzgoja k varčevanju v osnovnem in srednjem izobraževanju poudarila tovrstno vzgojo kot sestavino splošne izobrazbe in strokovnega in praktičnega znanja tako v osnovni in srednji šoli, kjer se teorija in praksa varčevalne vzgoje nenehno prepletata in se zrcalita tako pri pouku kot pri obveznem in razširjenem programu.
Učenci imajo varčevalno vzgojo po področjih od družbe-no-ekonomskega naravoslov-no-matematičnega, proizvodno tehničnega in drugih. Tako spoznavajo in spreminjajo razmere v šoli, v krajevni skupnosti in sodelujejo pri različnih uslužnostnih dejavnostih, pri izbirnih predmetih in v interesnih dejavnostih.
Iz poročila predsednika sveta metnorjev Ljubljanske banke — združene banke Antona Pfajfarja za triletno obdobje dela na področju mladinskega varčevanja lahko povzamemo, da je bila prehojena pot zelo uspešna, še
posebno glede razvoja pionirskih hranilnic. Ta interesna dejavnost je nastala iz potreb delovanja pionirskega odreda ali šolske zadruge. Učenci s svojim delom pridobivajo denar in zato je tudi prav, da z denarjem sami razpolagajo. Mnogo več je individualnih varčevalcev v nižjih razredih kot v višjih, zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja kolektivno varčevanje v določene namene. Ljubljanska banka je V obdobju med konferencama stimulativno nagrajevala ob igri Pikapolonica, ki pa ni dosegla želenih uspehov, zato bo treba organizacijo nagrajevanja spremeniti. Tekmovanje med hranilnicami poteka vseskozi, tudi tekmovanje za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo med mladimi, ki ga vsako leto razpiše Ljubljanska banka, je postalo že tradicija.
‘Čeprav je cicibansko varčevanje na predšolski stopnji šele na začetku razvoja, so doseženi že lepi uspehi ob prizadevni pomoči Zavoda SRS za šolstvo. Manj uspeha pa so dosegli v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, čeprav so si zelo prizadevali, da bi našli primerno obliko in vsebino dela za srednješolce. Ugotovili pa so, da tam, kjer delajo mladinske hranilnice, kažejo mladi zanimanje in se vključujejo v delo. Menil je, da je eden izmed vzrokov tudi v tem, ker sta bili doslej osnovna in srednja šola premalo povezana. Poudaril je, da se vse pionirske hranilnice vključujejo v zbiranje sekundarnih surovin, papirja, steklovine in drugega. Za pionirje danes varčevan je ne pomeni le denarnega varčevanja, temveč pomeni tudi varčevanje s hrano, s papirjem, z ohranjanjem čistega okolja, varčevanje z energijo in drugimi dobrinami.
Za prihodnje delo
Kultura varčevalca se kaže v odnosu do človeka, do dela in do družbene lastnine. Tako bi lahko povzeli vodilno misel konference. Kljub dozdajšnjim uspehom pri varčevanju pa bo v
prihodnje treba še veliko storiti, da bo varčevanje postalo naš način mišljenja in življenja — otrok, mladine in odraslih. Pionirske in mladinske organizacije morajo izrabiti vse že dozdajšnje oblike dejavnosti, spodbujati k novim predlogom in ustvarjalnosti mladih. Pionirji so svoje naloge na področju varčevanja že jasno opredelili, jih izvajajo in še načrtujejo nove dejavnosti na področju varčevanja. Svoje izkušnje so strnili na svojih problemskih konferencah in kritično ocenili pogosto neresen odnos starejših do njihovega dela in varčevanja. Prizadevati si je treba za še boljše povezovanje šole z okoljem, s krajevnimi skupnostmi, kjer šole delujejo, še več se bo treba vključevati v solidarnostne in varčevalne akcije širše družbene skupnosti. V prihodnje bodo morali prevzeti veliko vlogo sveti pionirjev in sveti šol s skupnim prizadevanjem učencev, učiteljev, staršev, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, da bodo z neposredno menjavo dela in sredstev zagotovili možnosti za uresničevanje programov vzgoje in izobraževanja. Zveza socialistične mladine Slovenije v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja bo morala posati dejavnejša. Tudi med srednješolsko mladino bo treba oživeti prostovoljno in družbeno koristno delo — mladinske delovne akcije in razne oblike proizvodnega dela. Mladinske hranilnice .naj bi v prihodnje spodbujale organizirano varčevanje za določene namene in smotrno gospodarjenje s sredstvi, ki jih dobivajo s štipendiranjem, z nagradami za delovno prakso itn. Tako si bodo pridobili čut za dobro gospodarjenje in upravljanje z osebnimi in drugimi sredstvi in spoznavali, da je vsa sredstva, ki jih dobiva šola ali učenec, treba najprej ustvariti z delom ,delavcev-star-šev. Le tako bodo pripravljeni prispevati svoj delež k stroškom šolanja. Z učenjem in delom bodo opravičili sredstva, ki jih družba vlaga v njihovo izobraževan je. V
»E
Sv*
vseh rednih sredstvih javnega oj! obveščanja, ne le v mladinskih L glasilih, bo treba bolj popularizi-rati dosežke posameznih akcij in L] uspehe posameznih šol in obmo- |L
čij-	-j
Za uspešnejše reševanje nalog L prihodnje je treba zagotoviti L.
trajno sodelovanje delegata j^.
Združenja bank Jugoslavije
zveznem svetu Zveze pionirjev
Tl 1	1 Q1 O in	tl CZ-VZ-T Zil/-»i r o _ !
Jugoslavije in razširiti sodelova-
nje delegatov svetov mentorjev l tudi v drugih republikah in v naši k!, republiki. Skupaj z mentorji Jj drugih dejavnosti in z vodstvi šol .1 si je treba prizadevati, da se * c bodo vsi učenci vključili v orga- lsn
nizirano varčevanje in hkrati ra-
zvijati nove oblike kolektivnega j^0' varčevanja, ki bi prinašalo raz- L? širjeno finančno poslovanje po- i . sameznim krožkom, organizaci- L 1 jam in oddelkom. Zaradi vedno jj11 večjega .števila pionirskih hra- | ,c nilnic bo treba v prihodnje tudi z r dokumenti urediti delegatski si- J stem, ki se ponekod že dobro [J
uveljavlja. Ljubljanska banka in svetiVnentorjev si bodo prizade- , vali, da se bo — že pripravljeni ^
dogovor o nadomestilu ža delo
mentorja v pionirski hranilnici, jj.
O n 111 Z-\ l^VlZOlZlI 'T '■F Z1 Zl1 Z- Z-V	X z-v 1
enotno izvajal z začetkom šol-
skega
imajo
leta na vseh šolah, ki
S(
organizirano mladinsko ,
varčevanje. Sveti mentorjev si
bodo v prihodnje prizadevali, da | , bodo oblikovali takšna merila, l 1 ki bodo ustrezala posebnostim C
r%Z~\C i Z'1\/O T"l 1 O 1 i \ 1 1-0 1- LiF-4-, f-^ll	* J
poslovanja pionirske hranilnice; j
to pa bo omogočilo ustrezno
ocenjevanje o uspešnosti hra-
SREČANJA MLADIH TEHNIKOV
Nenehen vzpon kakovosti in množičnosti
nilnice pri tekmovanju.	t
Ljubljanska banka je skupaj zf” mentorji na šolah in z zvezo pio-i, nirjev dosegla, da se uresniču- .
jejo širši družbeni smotri varče- r vanja.	11
Ta dejavnost se je razširila in j ' čedalje bolj postajala varčeva- L nje mladih v najširšem pomenu. L Ta način varčevanja omogoča L. mladim, da samoupravno odlo- L' čajo in prevzemajo odgovornost L za sprejete odločitve.	U*
Tako se mladi oblikujejo v de-1 ^ javne samoupravljavce, ki spoš- L tujejo delo in odgovornost. , 1 TEA DOMINKO
ad‘
t
ih, azr
Srečanja mladih tehnikov so v šolskem jetu 1982^83 potekala najprej po občinah, nato po območjih, 27. in 28. maja pa je bilo 7. republiško srečanje mladih tehnikov Slovenije v Murski Soboti.
Že lani pa tudi letos smo v programe srečanj uvrstili nove vsebine, ki potrjujejo našo zahtevo, da se je treba odtrgati od uveljavljenega ročnega dela in uvesti takšne dejavnosti, ki so tehnično in intelektualno zahtevnejše, imajo politehnično vsebino in dajejo' možnosti za inventivno delo.
Vodilo 7. srečanja je bilo: »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«. S takim naslovom smo želeli poudariti pomen uveljavljanja, dejavnosti in ustvarjalnega dela učencev v agrotehničnih, energetsko-inovacijskih in proizvodno usmerjenih krožkih kluba mladih tehnikov. Pod enakim naslovom so potekala srečanja tudi po območjih. Tovrstna srečanja, ki potekajo v sklopu Jugoslovanskih pionirskih iger, kažejo prizadevanja za iskanje tehničnih in tehnoloških izboljšav, dopolnitev in novosti članov klubov mladih tehnikov, predvsem na področju energetskih objektov, kmetijske mehanizacije in izrabe odpadnih surovin ter na področju varstva in zaščite okolja.
Prispevajo k medsebojnemu spoznavanju učencev, ki se v krožkih kluba uveljavljajo kot fotografi, modelarji, maketarji, energetiki, inovatorji, strojniki, agrotehniki, radioamaterji, konstruktorji itd.
Izmenjava delovnih izkušenj in možnosti za uveljavljanje znanja v nastopih, prikazih, razstavah in manifestacijah prispeva k uveljavljanju delovne, proizvodne, politehnične in samou-pravljavske vzgoje, tehniško-produktivne ustvarjalnosti, k popularizaciji tehnike in poklicnega svetovanja in usmerjanja osnovnošolske mladine.
Republiškega srečanja se je udeležilo 11 območnih ekip, v vsaki pa je bilo 30 učencev in 10 mentorjev. Skupaj je sodelovalo 341 učencev in 110 mentorjev. Srečanje je trajalo dva dni, v teh dveh dnevih so se zvrstile vse tekmovalne panoge in vzporedne dejavnosti (nastopi, slovesno odprtje srečanja, razstave, posvet z mentorji, podelitev priznanj in diplom, slovesen konec).
Z izvedbo srečanja smo povsem zadovoljni, kajti organizatorica — Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota se je zelo potrudila, veliko pa sta naredila tudi svet za tehnično vzgojo mladine pri ZOTK Slovenije in gostitelj srečanja: Center srednjih šol v Murski Soboti.
Republiško srečanje	je
uspešno sklenilo enoletno dejavnost pri množičnem vključevanju učepcev osnovnih šol v tehnično-konstrukcijske	in
proizvodne dejavnosti šole in ožjega okolja.
Ob koncu naj poudarimo, da so veliko delo v klubih mladih tehnikov opravili učenci in mentorji, zato zaslužijo še posebno zahvalo in priznanje.
AMAND PAPOTNIK
koristnega in proizvodnega dela (Foto: A. Papotnik)
.—~
Razstava izdelkov klubov mladih tehnikov je navdušila vse z izvirnimi ^ eksponati s področja energetike, didaktičnih pripomočkov, družbeno 5tI)
>E(
In
fars Pio l’ob N
IN
|°St!
L ■ §i
PROSVETNI DELAVEC - 12. septembra 1985 -št 12
8 zasedanja komiteja oecd za izobraževanje
Prihodnost izobraževanja
-'[^a iuniiskem tridnevnem zasedanju komiteja za izobraževanje ij CD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) v Parizu, . ®Ticd članicami vključuje tudi najrazvitejse države sveta? je sode-a k^a po enoletnem presledku tudi Jugoslavija. Naša država ima v h L . ® status opazovalca, v posameznih organih te mednarodne or-■ pizacije pa sodeluje povsem enakopravno in z istimi pravicami kot n i^vVe — članice. Takšen položaj ima Jugoslavija v komiteju za izo-)- La?.evanje ter v upravnem odboru CERI (Center za raziskave in ino-Id deluje v sklopu komiteja za izobraževanje.
,g *° zasedanje komiteja za izobraževanje OECD je bilo zlasti poti !e?lkno zaradi razprave o programu za leto 1984 ter predvidenih a k.,?Vnost'h in projektih na področju izobraževanja, ki bodo predno-v ">• v prihodnjem obdobju ter se povezujejo z gospodarsko, zaposlo-,v ,lno in socialno politiko OECD.
k.
.v Predlagane naloge in opredeli-izobraževalne politike ' ECD predvidevajo v tem de-
•jib
01 ct|etju znatne spremembe na ie °dročju izobraževanja. Delo-anje OECD v tej dejavnosti bo ^erjeno predvsem v vlogo °braževanja pri spreminjanju Pržbenih, gospodarskih in teh-boških razmer, v prispevek, ki ^izobraževanje v teh novih ra-)0 "'erah lahko da k boljši pripravi a_ Ni za delo, v potrebne izpo-i z lQlnitve v obveznem šolanju ter ;j. "strežne spremembe izobraže-r0 pne politike na višji in visoki in ir0Pni‘’ z reorganizacij0 tega
;ni - izobraževanje v državah ]0 'ECD so znatno prizadele gori, [.farske in socialne razmere. ^1- pje stopnje gospodarske rasti, ki ,soka nezaposlenost in premiki ko rtarostni strukturi prebivalstva sj F spremenili odnose med inve-da Lraniem v izobraževanje, višino la lohodkov, družbenimi name-iiri *n potrebami po zaposlova-■e; ^ v gospodarstvu. Visoka stop-nQ strukturnih in tehnoloških a- Prementb v teh državah pa za-Kva nove naložbe v izobraže-:zFnic strokovnih kadrov. i0_! v OECD menijo, da bodo na ^."adaljnj0 usmeritev izobraževa-ja znatno vplivale nove gospo-prske in tehnološke razmere, in L1 Ferner pa poudarjajo, da izo-/a_ "zevanja ni mogoče načrtovati iu. p iučno po gospodarskih po->ča [ ,ab 'er da je treba upoštevati lo- i nove trende v družbenem in ost P.tUrr|em razvoju, ki se pojavijo hkrati s spreminjajočimi se je_ Pspodarskimi razmerami, oš- L?ato v OECD pripravljajo pe poročilo o naravi sprememb I o njihovem pomenu za izobra-evalno politiko. To poročilo o "daljnjem razvoju izobraževala v spreminjajočih se družbe-b’ gospodarskih in tehnoloških "Zttierah bo izdelano v začetku tta 1984, pri čemer bodo analitik odnose med izobraževa-'Jem in zaposlovanjem, vpliv r,*kturnih in tehnoloških spre-'emb na izobraževanje, omogo-rnje enakih možnosti za prido-Jev izobrazbe kot izraz druž-, ne pravičnosti, izobrazbeno '	na osnovni, srednji in vi-
| ll,1 stopnji ter nove potrebe iPaslih. Hkrati bodo preučili ^ ^'.^fančne in kadrovske mož-| lisjjsti 2a uresničevanje predlaga-1 sprememb ter operativne
I .kTPe'
|:;ll 9 poročilo bo glavna tema liii: evnega reda sestanka mini--f>v za izobraževanje držav bCD, ki ga bo pripravil komite : 'Zobraževanje jeseni 1984. Na
___gr1 ttinistrskem sestanku bodo
ilnii 1 polagali prednostna področja v enOj ra?evaniu’ v katera naj bi se ^nla prihodnja dejavnost
^l^jasti poudarjajo, da nagle Ptkturne spremembe v gospo-tstvu držav OECD zahtevajo , 9 učinkovit sistem poklicnega . "taževanja in usposabljanja,
. °9 omogočal tako pridobitev °kih spretnosti kot tudi mož-i sh za poklicno prekvdlifikaci-’to ko v prid tehnološkemu ra-. | l Jvu>. spodbujanju inovacij in _^n' rasti produktivnosti.
'•»ati izobrazbeno •^kturo
JPoslenih- kritika Wlcionalizma •univerzah
f“ha°?CD Ug0tavliaj°> da je
'ek, 2daj bolj usmeriti pozor-usposabljanju mlajših odra-,v„e ’ ’ ua si pridobijo srednjo stro-Vn° izobrazbo, prej pa so da-
jali prednost začetnim stopnjam usposabljanja ali manj zahtevnim izobraževalnim programom. Gre torej za spodbujanje izobraževanja za zahtevnejša dela, s tehniško in poslovno odgovornostjo. Pripravili bodo celoten načrt pristopa o potrebah zlasti mlajših odraslih po izobraževanju in usposabljanju, spričo rastočih potreb gospodarstva po višjih kvalifikacijskih stopnjah, vključno z možnostmi za nadaljnje visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, še zlasti s tesnejšim sodelovanjem med šolami in proizvodnimi podjetji.
Zanimive so nekatere ugotovitve/ki zadevajo visoko šolstvo, zlasti vlogo in funkcijo univerz.
V OECD ocenjujejo, da morajo z vso resnostjo ponovno proučiti izobraževalno politiko do univerz z vidika nadaljnjega razvoja visokega šolstva. Univerzam očitajo, da so najmanj odzivne na nove družbene in gospodarske potrebe v času, ko države OECD vedno bolj pričakujejo, da bodo univerze več prispevale k znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, ki je nujno potreben za gospodarski napredek. Zato bodo ponovno ocenili položaj univerz in njihovo vlogo v celotnem sistemu visokošolskega izobraževanja in v dolgoročni perspektivi. Menijo, da bi morale univerze svojo tradicionalno funkcijo uskladiti z novimi nalogami, da bi učinkoviteje prispevale svoj delež k razreševanju žgočih družbenih, gospodarskih in kulturnih problemov osemdesetih let.
' Od začetka gospodarske recesije v letih 1974—1975 ugotavljajo v OECD počasnejšo rast fi- * nančnih sredstev za izobraževanje. Zato se je komite za izobraževanje odločil, da bo analiziral trende izobraževalnih stroškov v celoti kot tudi po stopnjah in vrstah izobraževanja, torej celotne naložbe v izobraževanje in v strokovno usposabljanje. Ocenil bo delovanje sistemov financiranja izobraževanja v državah članicah z namenom, da bi jih racionalizirali.
Spričo predvidenega razvoja gospodarstva menijo, da se bo v mnogih državah nadaljeval pritisk za zmanjšanje družbenih izdatkov za izobraževanje, hkrati pa bodo naraščale družbene zahteve po širjenju izobraževanja in usposabljanja na srednji in visoki stopnji ter po zvišanju kakovosti izobraževanja. Zato menijo, da bodo morali uskladiti izobraževalne potrebe in finančne možnosti oziroma poiskati alternativne vire financiranja izobraževanja (nova sredstva skupnosti in posameznikov). Zanimivo je tudi mnenje, da zaradi finančnih težav formalni šolski sistem s svojo birokratsko organizacijo izgublja vitalnost, kar otežkoča spremembe in inovacije v šolstvu ter slabo učinkuje na kakovost izobraževanja.
Kako izboljšati kakovost izobraževanja
Skrb za kakovost izobraževanja je postala takorekoč glavna tema političnih in strokovnih pogovorov o izobraževanju v državah — članicah OECD. Kritike so usmerjene v raven osnovnega šolstva, ki je dobivalo več finančnih sredstev kot ostale stopnje izobraževanja pa vendar pomembno število otrok zapusti osnovno šolo z oznako neuspešnosti. Zaskrbljenost za kakovost zadeva tudi srednje in visoko šolstvo, kjer se znižujejo izobra-
zbeni standardi, zmanjšuje pa se tudi motivacija študentov. Hkrati se zastavlja vprašanje enakih možnosti za izobraževanje. Posamezne države članice OECD si prizadevajo, da bi omogočile učinkovito vključevanje tistih skupin prebivalstva, ki so prikrajšane za izobraževanje, zlasti osebe z motnjami v razvoju ter priseljenci. Tisti mladi ljudje, ki so glede možnosti izobraževanja že tako v slabšem položaju, imajo tudi manjše možnosti za zaposlitev.
V	OECD poudarjajo, da je kakovost izobraževanja v znatni meri odvisna od kakovosti učiteljskega kadra kot glavnega dejavnika učinkovitosti pedagoškega procesa ter od enakih možnosti mladine in obraslih za izobraževanje.
Dualistično izobraževanje v slepi ulici
Zelo pomembna tema proučevanja v okviru delovnega programa komiteja OECD za izobraževanje in njegovega Centra za raziskovanje in inovacije v izobraževanju (CERI) je prehod mladih iz obveznega izobraževanja v aktivno življenje, o čemer je prav tedaj, ko je zasedal komite za izobraževanje, potekal sestanek strokovnjakov iz držav-članic na sedežu OECD. Delo v okviru posebnega projekta o tej problematiki je opravljeno. Za nas so nedvomno zanimive informacije o novostih v nekaterih državah (Avstriji, ZRN, Švici, Franciji, Veliki Britaniji in v Avstraliji) o pomoči mladim pri prehodu iz izobraževanja v aktivno življenje spričo naraščajoče nezaposlenosti mladih in težav, ki jih imajo mladi ljudje, ko končajo šolo in se hočejo vključiti v delo. Težave pa spremljajo zlasti tisti del mladine, ki si med šolanjem ni pridobila strokovnih kvalifikacij ali je dosegla najnižjo raven poklicne izobrazbe.
V	vseh deželah članicah so začeli ukrepati, da bi pomagali mladini pri izbiri ustreznega poklicnega izobraževanja in zaposlitve.
V	Avstriji rešujejo ta problem z devetim letom obveznega šolanja (leto politehnike). Največje težave so seveda v državah, kjer imajo dualistične izobraževalne" sisteme z izrazito ločenim izobraževanjem za delo (za delavske poklice) in za nadaljnje izobraževanje. Seveda v vseh teh državah, ko govorijo o pripravi mladih za prehod iz šole na delo, ne misli jo na ves mladi rod, temveč na tiste, ki naj se neposredno vključijo v delo. Zato so za učence, ki se odločajo za delavske poklice, bolj teoretično kot pa praktične možnosti, da nadaljujejo izobraževanje in da si pridobijo visokošolsko raven poklicne izobrazbe. V nekaterih državah so izdelali programe izobraževanja za mladino skupaj s strokovnimi službami za delo ali zaposlovanje, da bi se mladi ljudje, zlasti tisti brez kvalifikacije ali brez poklicne izobrazbe pa tudi drugi nezaposleni usposobili za dela, ki so potrebna, pa zanje primanjkuje delavcev. Na sestanku strokovnjakov iz držav članic OECD je prevladovalo mnenje, da mladina. ki je končala 8- ali 9-letno obvezno šolanje v starosti 14 ali 15 let, še ni dovolj zrela za zanesljivo poklicno usmerjanje. Poleg rednega poklicnega izobraževanja v večini držav članic razvijajo tudi tako imenovane alternativne oblike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri čemer, odločilno sodelujejo upravni organi za delo, kmetijstvo, zdravstvo in za socialno politiko, ki imajo tudi določene pristojnosti na področju poklicnega izobraževanja.
Zaradi znatne nezaposlenosti mladih in potreb po delavcih so začeli v mnogih državah izdelovati programe usposabljanja za dela ziasti v predelovalni industriji. Industrije v teh državah tudi vedno bolj zahtevajo, da se
izobraževanje prilagodi novim •potrebam razvoja gospodarstva. Spremembe naj zajamejo tudi pripravo učiteljev in gmotno opremljenost šol za izobraževanje strokovnih kadrov, ki bodo potrebni za obvladovanje nove tehnologije in sprememb v delovnih procesih ali v upravljanju s temi procesi.
Čedalje pogostejše so kritike na račun premajhne pripravljenosti izobraževanja za te spremembe. Pri vseh teh zahtevah pa se v državah članicah OECD še vedno izraža dvojen odnos do izobraževanja, ki temelji na meščanski idejni podlagi:
—	zahteve po neposrednem zadovoljevanju kadrovskih potreb (pogosto nižje ravni zahtevnosti del) in
—	zahteve po dolgoročnih razvojnih potrebah dela (praviloma visoke ravni zahtevnosti del).
V teh državah teži zlasti mladina delavskega porekla k zgodnjemu poklicnemu izobraževanju in zaposlitvi. To pogosto velja tudi za mladino iz posameznih socialnih skppin z neustreznim socio-ekonomskim položajem (ženska mladina, imigrantske in manjšinske skupine). Zaposlovanje mladih iz teh skupin omogdčajo s pripravo komplementarnih in izbirnih programov izobraževanja, ki jih dodajajo osnovnim programom, zlasti ob koncu obveznega izobraževanja. Ob tem se zastavlja vprašanje minimalne osnove poklicnega izobraževanja. Vse bolj prevladuje mnenje, da je to raven izobrazbe kvalificiranega delavca, za kar bi si morale prizadevati vse države članice. Za zdaj po nekaterih podatkih konča obvezno šolan je nekaj nad 10 % mladine brez vsakršnih poklicnih kvalifikacij. Vendar pa se pri zaposlovanju pojavljajo največje težave tiste mladine v starosti med 19. in 24. letom, ki ima zgolj splošno izobrazijo srednje stopnje.
Iskanje novih poti izobraževanja za delo in perspektive mladih
Vedno pogostejše so tudi zahteve po tesnejšem povezovanju izobraževanja in dela, da bi zagotovili ustreznejše poklicno informiranje in usmerjanje mladih. Hkrati se pojavljajo mnenja, naj izobraževanje ne pripravlja kvalificiranih delavcev, marveč naj daje kakovostno širšo strokovno izobrazbo; to naj omogoči učencem, da se bodo po zaposlitvi praktično usposobili za določeno delo. Takšen sistem izobraževanja bi lažje upošteval nagle tehnološke spremembe v delovnih procesih. Zato so na sestanku strokovnjakov držav članic menili, da izobraževanje za prvi poklic ne bi Smelo biti preozko specializirano, temveč širše strokovno zasnovano. Ugotavljali so, da izbira poklica po končani obvezni šoli pogosto ni zanesljiva pa tudi služba poklicnega usmerjanja ni vedno tako organizirana, da bi lahko uspešno pomagala učencem pri pravilni izbiri poklica z usmerjanjem in svetovanjem v višjih razredih obvezne šole v sodelovanju s šolskimi strokovnimi službami, učitelji, službo za zaposlovanje, službo za socialno delo itd. Lažji in učinkovitejši prehod mladih iz izobraževanja v delo bi po mnenju strokovnjakov morali zagotoviti tudi s takšnimi programi, ki dajejo več interdisciplinarne izobrazbe z aktivnimi metodami dela vred, ki bodo učencem omogočale samostojnejše učenje in jih navajale, da si sarni pridobivajo izkušnje ter spoznavajo delo in svet okoli sebe.
V mnogih deželah so o prehodu mladih iz izobraževanja v delo opravili več raziskav, ki kažejo, da pri mladih pogosto prevladuje negotovost, v zvezi s poklicno opredelitvijo ter da jih je treba bolj seznaniti z možnostmi izobraževanja in poklicne zaposlitve. Države OEGD so začele
namenjati tem problemom večjo skrb zlasti zaradi vse pogostejših organiziranih protestov mladih in naraščajoče brezposelnosti med mladim rodom, ki opozarja na svoj neustrezen družbeni in ekonomski položaj. To zlasti zadeva tisti del mladine, ki se ni poklicno opredelila ali pa se mora opredeliti za takojšnjo vključitev v delo po končani šolski obveznosti. Marsikje še ni dovolj usklajenosti v aktivnosti odgočbrnih dejavnikov za izobraževanje, zaposlovanje in socialno delo pri izvajanju programov. Zaradi tega tudi še niso dovolj znani dejanski učinki teh programov.
Čeprav se naš izobraževalni sistem znatno razlikuje od izobraževalnih sistemov v državah OECD in ni mogoče prenašati njihovih izkušenj v našo prakso pa so problemi prehoda mladih iz izobraževanja v delo zanimivi tudi za nas, ker se vse bolj srečujemo z vprašanji zaposlovanja mladine in njenega vključevanja v delo. Zato bo pri nadaljnjih podobnih raziskavah v okviru programa CERI smotrno tudi naše sodelovanje, seveda v skladu z materialnimi možnostmi.
Na 29. seji je komite OECD za izobraževanje namenil največ pozornosti trem vprašanjem: pripravi sestanka ministrov za izobraževanje držav OECD, izobraževanju in usposabljanju otrok delavcev migrantov in preobrazbi vzgojno-izobraže-valnega sistema Portugalske.
Sestanek ministrov za izobraževanje
bo prihodnje leto novembra v Parizu. Nemenjen bo splošni obravnavi sedanjega stanja v izobraževanju ter oblikovanju glavnih opredelitev prihodnje izobraževalne politike v spreminjajočih družbenih, gospodarskih in tehnoloških razmerah, zlasti izobraževanju in usposabljanju mladine po obvezni šoli. Sekretariat OECD bo pripravil gradivo, ki bo vsebinsko odprto kot izziv s širokimi možnostmi za razpravo, pogledov in smeri opredelitev.
Bikulturalizem in ohranjanje narodne samobitnosti otrok zdomcev
Najbolj razgibana in polemična je bila v komiteju razprava o poročilu, ki je obravnavalo izobraževanje in usposabljanje otrok delavcev migrantov. Že v delovnem gradivu za poročilo so posamezne države (Jugoslavija, Grčija, Turčija, Španija) sporočile svoje pripombe, ki pa jih v poročilu niso dovolj upoštevali. Zato je bila in tervencija prizadetih držav upravičena, in to so priznali tudi predlagatelji dokumenta.
Kot delegat SFRJ v komiteju za izobraževanje sem opozoril, da se ne strinjamo z nekaterimi formulacijami, ker neustrezno predstavljajo jugoslovansko politiko do naših državljanov, ki so začasno na delu v tujini. Pri tem sem poudaril, da SFRJ podpira organizirano začasno zaposlovanje v drugih državah (ki vklju- 1 čuje tudi bilateralne sporazume o zaščiti naših delavcev). Zato seveda ne moremo biti neprizadeti ob poudarjanju dvojne nacionalnosti otrok tujih delavcev, kot jo pojmujejo v nekaterih državah članicah OECD, ki težijo k asimilaciji teh otrok.
Opozoril sem, da Jugoslavija organizira dopolnilni pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti naših delavcev na delu v tujini v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Dopolnilni pouk mora biti enakovredna sestavina tako imenovanega »bi-kulturalizma« v vzgoji in izobraževanju z ohranjanjem naravne
in kulturne identitete otrok migrantov ter s ciljem, da se ob vrnitvi v domovino ti otroci lažje vključijo v svoje okolje.
Tudi delegati Turčije, Španije in Grčije se niso strinjali z besedilom dokumenta iz podobnih razlogov kot Jugoslavija.
V nadaljevanju razprave je bilo sklenjeno, da je treba znova pretehtati nekatere ocene in stališča ter resno proučiti opozorila in pripombe delegatov držav emigracije. Zato bodo pripravili nov predlog poročila do naslednjega zasedanja komiteja.
Ves drugi dan tridnevnega zasedanja komiteja je bil namenjen obravnavanju izobraževalne politike Portugalske. Na vsakem zasedanju komiteja posvetijo pozornost eni od držav, ki sodeluje v komiteju. Jugoslavija je predložila svoje poročilo o vzgojnoizobraževalnem sistemu v letu 1980.
Demokratizacija
šolstva na Portugalskem
Zanimiv je proces preobrazbe - šolstva na Portugalskem po letu 1974, ko so zrušili diktatorski fašistični režim ter se lotili široke demokratizacije vzgojno-izo-braževalnega sistema.
Sedaj namenjajo za izobraževanje petino državnega proračuna, vendar v financiranje vedno bolj vključujejo tudi sredstva lokalnih organov. Za stari izobraževalni sistem je bilo značilno, da so prevladovale splošno izobraževalne šole in akademsko izobraževanje za neproizvodne poklice. Zelo malo so imeli tehniških srednjih šol. Med državami OECD ima samo Portugalska še 6-letno obvezno osnovno šolo. Pripravljajo model 9-letne politehnično zasnovane obvezne šole, pri čemer imajo precej gmotnih in kadrovskih težav.
Iščejo lastne.izvirne rešitve pri oblikovanju novega vzgojno-izobraževalnega sistema, pri tem upoštevajo svojo kulturno tradicijo.
Glavne probleme šolske reforme bi lahko Strnili v naslednje: centralistično vodenje izobraževanja bodo zamenjali z decentraliziranim upravljanjem šolstva, odpravili bodo prevladujočo vlogo splošno izobraževalnega šolstva s pospešenim razvojem strokovnega izobraževanja, prizadevali pa si bodo tudi zagotoviti zaposlitev za vso mladino, ki končuje srednje izobraževanje.
Usposabljali bodo več uičte-Ijev za strokovn.o izobraževanje ter za šolanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Naj ob koncu omenim, da so v OECD z zadovoljstvom pozdravili našo ponovno aktivno udeležbo v delu komiteja za izobraževanje in v upravnem odboru CERI po krajši prekinitvi v preteklem letu. Funkcionarji OECD so izrazili upanje, da bo lahko Jugoslavija tudi v prihd-nosti v skladu s svojimi možnostmi sodelovala v dejavnostih komiteja za izobraževanje in v raziskovalnih projektih CERI. To je nedvomno v razumnih mejah materialnih možnosti v našo korist. Nujno je sodelovanje z deželami razvitega sveta in spremljanje njihovega razvoja tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Zlasti s primerjalnega vidika so za nas zanimive spremembe v izobraževanju glede na družbene, gospodarske in tehnološke možnosti razvoja. Prav tem vprašanjem pa bo namenila obravnavo konferenca ministrov za izobraževanje držav članic OECD v prihodnjem letu, na kateri sj bodo prizadevali izoblikovati usmeritve v strategiji razvoja izobraževanja dd konca tega desetletja.
BORIS LIPUŽIČ
sj■ S
Prvi povojni Učitelji zaslužijo posebno priznanje
Prvi povojni učitelji srno še zavestno odločili za vzgojno-izo-braževalno delo in kljub naporom in odrekanju vztrajali na tej poti. Vzgojitelji povojnega rodu so dali svetel zgled, kako je treba odgovorno opraviti plemenite naloge, čeprav to zahteva žrtvovanje in odpoved samemu sebi. V delo smo vložili vse svoje mlade moči. Čas je pokazal, da smo svoje poslanstvo opravili uspešno in postavili trdne temelje novi šoli.
Žal marsikje delo posameznikov ni pravilno ocenjeno. Tudi prispevka povojnega rodu učiteljev družba ne vrednoti s pravimi merili, zlasti še osnovnošolskih učiteljev, ki so z veliko preda-, nostjo opravljali svoje delo. Zdaj ko smo opravili svoje naloge, smo ostali na spodnji stopnici, prezrti in odrinjeni v pozabo. Povojnim učiteljem bi morali priznati njihov poseben prispevek k razvoju nove šole in družbe, saj je bilo to posebno obdobje in je njihovo delo potekalo vse prej kot v urejenih razmerah.
L. T.
Moje minulo delo
O, glej, moje minulo delo so že pobrisali s table! Štirideset let so ga brisali, da bi puščalo sledi v možganih.
Tistega direktorja sem učil, kako se dela z ljudmi. Konstruktorju sem trdnost razlagal, monterju strojne dele razkazoval. Strugarja sem soročnosti učil, risarja z risbami mučil.
O škodljivosti alkohola sem tistemu pijančku govoril.
Nekaj izprijencev sem z vzgojnimi besedami naslajal.
Huligani so občudovali moj pogum, dolgo brado, lase in še um.
Nekaterim sem vzor bil, za svoje delo sem skoraj priznanje dobil.
Stotisočkrttt me je zvonec v razred podil.
Na mojem minulem delu se je ostrilo deset tisoč umov, da bi potem pozabili na — brus.
JOŽE VOLARIČ
Oprostite!
Ivo je slabši učenec, zato sem mu sestavila dva lažja testa za vajo, kajti kmalu zatem je bil na vrsti pisni preskus znanja. Bil je srečen in to srečo je izrazil tako, da je nasmejan hrupno prikorakal h katedru, mi kar izpulil oba lista iz rok in se nameraval veselo vrniti v svojo klop. Predrznost! Ni vprašal, ni se zahvalil, ampak je nesramno vzel papir in odšel z obrnjenim hrbtom! Zgrabila sem ga za lase in mu zapela basen. »Oprostite,« je ponižno rekel in v očeh so se mu pokazale solze. Zapekla me je vest. Storila sem mu krivico, pokvarila veselje. Vso uro sem premišljevala, ali naj tudi jaz rečem »oprosti«. Kadar sem ga pogledala, sem vedela, kaj bi morala storiti, storila pa nisem. Pa saj sem ga jaz spodbudila k veselosti! Zakaj se nisem tudi sama veselila ob njegovem zadovoljstvu, ob spoznanju, da želi znati angleščino, četudi je za ta predmet manj sposoben.
Oprostite — je rekel. Se mar znajo oproščati samo še otroci?
Odrasli nič več?
SONJA STUPAN
Popravni izpit je nujen
Nekaj vprašanj skupni komisiji za samoupravno sporazumevanje v osnovnih šolah
Ko sem prebral članek tovariša Benjamina Jurmana v 11. številki Prosvetnega delavca, »Kdo je padel na popravnem izpitu«, ne morem mimo tega, da ne bi postavil nekaj vprašanj republiški komisiji, ki je sestavljala sporazum.
Upravičeno bi lahko nosili naziv »zaslužni učitelj«, z ustreznim gmotnim priznanjem.
Za dolgoletne vestne, dela-voljne delavce je že sam odhod iz dela hudo breme, prelomnica na poti v neizogibno samoto. Ta boleči korak še greni zavest, da ves njihov življenjski trud ni upoštevan in to niti pri tistih, ki so jih nasledili pri delu. Odvisni smo namreč od naklonjenosti mlajših, saj le-ti odločajo o naših zaslugah v zahtevnem povojnem obdobju, ki ga sami niso doživeli. Kako naj pravično oceni naše delo v tem času tisti, ki se še ni rodil ali pa ni spoznal težavnosti dela v tistem času? Zato bi morala družba dati priznanje vsem, ki so v težkih povojnih razmerah vzdržali. Pa ne gre samo za denar — prav tako pomembna bi bila malo večja pozornost do izčrpanih tovarišev, ko se delijo priznanja, da bi vsaj tako dobili skromno oddolžitev za naporno delo v povojnih razmerah.
1. Kaj je osnovna vrednost delovnega mesta?
Ali ni to težavnost in zahtevnost (delno tudi raznolikost) delovnih nalog? Sporazum poveličuje raznolikost. Ali je res 8-krat
več vredno, če nekdo opravi v 8 urah 8 različnih, a enako vrednotenih nalog, kot če opravi vseh 8 ur eno izmed teh osmih nalog?
2. Ali lahko težavnost delovne naloge merimo brez upoštevanja časa za to delovno nalogo? Na primer: Za pouk, dopolnilni pouk, dodatni pouk in priprave (okrog 1500 ur) dobiš 10 točk. Za vodenje treh aktivov (6 ur) pa 13 točk.
Osnovna vrednost je verjetno vsota vseh:
vrednost delovne naloge x število ur za to delovno nalogo število vseh opravljenih ur
Za vrednost delovnih nalog predlagam razmah med 100 in 340 z intervalom 20.
3.	Kako je komisija dobila konstanto 69?
4.	Ali ni razmerje med vrednostmi delovnih nalog 1:13 preveliko?
O teh vprašanjih je pisal že tovariš Modic v Prosvetnem delavcu in v Delu.
5.	Ali so upravičene tako velike razlike (tudi 4000 din brez delovne dobe, kvalitete in nazivov) med osebnimi dohodki prosvetnih delavcev? Ali je to za približno enako delo enako plačilo?
6.	Ali je res naziv razrednik vreden 28 točk (okrog 1500 din)?
7.	Ali lahko šole spreminjajo določene člene sporazuma (na primer raznolikost) in si po svoje razlagajo, komu pripadajo točke iz določenega člena in s tem oškodujejo ali nagradijo nekatere delavce? "*■
vprašanju pogovarjal z neposredno prizadetimi?
9.	Ali je res poučevanje telesne vzgoje za 20 točk zahtevnejše od upočevanja fizike, matematike ali slovenskega jezika? Zakaj ni upoštevan umski napor, če je že upoštevan različen fizični napor?
10.	Zakaj sporazum nekaterim delavcem ne zagotavlja niti zajamčenega osebnega dohodka?
11.	Ali anomalij, ki so v sporazumu zaradi teh vprašanj, ni opazil nihče drug kot tovariš Modic?
Menim, da je popravni izpit tega sporazuma nujen, vendar ne zaradi 34. člena, ampak precej bolj pri temeljih; to je namreč hišica iz kart.
1967 velja, da se pojmujejo kot srednje šole tako poklicne kot tudi štiriletne in druge srednje šole. Samoupravni sporazum pa še vedno razlikuje poklicno in srednjo izobrazbo, popolne in nepopolne srednje šole, poklice ozkega in širokega profila, nedokončane in končane šole — tudi v primerih, ko bi moral upoštevati veljavno zakonodajo.
2.	Izobrazba učiteljev tečajnikov se enači s srednjo izobrazbo, piše v navedenem članku. Poznamo učitelje tečajnike, ki so diplomirali na učiteljišču, pa tudi take, ki so končali višje in visoke šole ali dosegli celo akademske naslove. Taka razvrstitev učiteljev tečajnikov v sporazumu kaže, kot bi se nekomu zamerili.
3.	O tem, da strokovna izobrazba pomembno vpliva na strokovnost in kakovost učiteljevega dela, smo v načelu verjetno vsi soglasni in načelnih nesporazu-
mov glede tega gotovo ni. Kljul5 temu pa mnogi trdimo, da sPai nekdanja učiteljišča zelo dobi^a usposobila učitelje razredne^*0 pouka in da na splošno v stroge kovnosti in kakovosti dela nN zaostajajo za mlajšimi kolegi, k!Ve so prišli s pedagoških akademil1111 Zaradi spleta okoliščin so bilf®11 učiteljišča zelo dobre šole, ki sp nam še zdaj v marsičem lahko Z',ve vzgled. Kdor meni tako, s teir^s prav nič ne spodbija smiselnost0! vzgojno-izobraževalnega delaj?0 niti ne izraža nezaupnice prflp svetnim delavcem — kot mu priN pisuje Benjamin Jurman v naver8 denem članku.	N
Po vsem tem je težko verjel ^ trditvi v članku, da so za težav«|ot ki spremljajo uveljavljanje tegf°r samoupravnega sporazum#* F krivi samo drugi in ne tudi san1)' sporazum. Očitno je, da ga b<fa; treba še v marsičem izpopolnip* M. T., LJUBLJANA
Trnovski šolarji zbrali 30 toi odpadnega papirja
J. P., MURSKA SOBOTA
8. Ali je res samo 1 % delavcev nezadovoljnih s sporazumom? Se je vsak javno pritožil? Menim, da 50% delavcev ne more biti zadovoljnih s takim pravilnikom in tudi med drugo polovico je verjetno kakšen, ki ga peče vest, ker dobiva nekaj več od povprečja zato, ker dobi njegov kolega manj. Ali se je kdo o tem
Kdo in kaj povzroča težave?
Ko smo na šoli prebirali delno spremenjeno besedilo 34. člena samoupravnega sporazuma v članku Benjamina Jurmana in njegovo razlago v 11. številki Prosvetnega delavca, smo se kritično ustavili zlasti pri nekaterih stališčih in trditvah:
1. Že od izida prejšnjega zakona o srednjem šolstvu v letu
Pionirski odred Boris Kidrič na Osnovni šoli 10. SNOUB »Ljubljanske« načrtuje vsako leto v svojem pestrem programu poleg humanih in kulturnih nalog tudi zbiralne in delovne akcije.
Zbiralne akcije sekundarnih surovin (steklo, papir, krpe, guma) so v času stabilizacije dragocene in potrebne za razvoj našega gospodarstva. Prav je, da mladino aktivno vključujemo v družbeno koristno delo, saj so določene zbiralne akcije močne vzgojne silnice, ki vplivajo na razvoj mladega človeka.
Trnovski šolarji so se izredno dobro izkazali v zbiralnih akcijah papirja, ki jih organizira jo jeseni in spomladi. Podatek o 30 tonah zbranega papirja pa pove, da so morali krepko zavihati rokave.
Na zbiralne akcije se mladi Trnovčani temeljito pripravijo. Uspeh je odvisen že od same organizacije dela. Predstavniki oddelčnih skupnosti se na sestanku pionirskega odreda dogovorijo, kdaj bo akcija potekala. Zaradi vzdrževanja reda in čistoče šolske okolice, prinašajo učenci papir v šolo le v določenem času.
dom in sorodnikom. Akcija se /če razvila v pravo sodelovanje krJa.li janov s šolarji.	Iro
Sodelovali so vsi, od najmlafczl šega do najstarejšega učenciju Eni bolj, drugi manj uspešn/tej Prvošolcem in drugošolcem s6nf pomagali tudi starši. Spotom®! i ko so se peljali na delo, so pripo Ijali z avtomobili debele svežnf papirja, ki so bili za sedemletniii01 pretežki.	f p
Pomočnik ravnatelja, ki je zh v. ralno akcijo s pomočjo učitcljo,. usmerjal in povezoval, je sprol.' beležil podatke o zbranih kili'r'1 gramih. Med odmori je vsak da
šolarje obveščal, na katereL, mestu so razredi, na katere^?
ii°h
mestu so posamezni oddelki -t, koliko kilogramov papirja s ^
i F 'eh saj
bn,
V šoli naj se zrcali ustvarjalnost učencev (Foto: A. Papotnik)
Letošnje akcije pa so se lotili tako zavzeto, da so jo podaljšali na ves teden. Zabojniki 'so se polnili. Pravo veselje je bilo gledati skupinice učencev, ki so nosili papir v polomljenih košarah in v velikih polivinilastih vrečah. Stare jši, iznajdljivejši pa so pripeljali papir z vozički, tricikli in kolesi. Najprej so počistili kleti in drvarnice doma; potem pa so se napotili še k znancem, sose-
zbrali. Voljo za delo so učen' črpali iz vsakdanjega sprotneg navdušenega obveščanja spodbujanja. Delovna vnema je širila med učenci in učitelj Vse šolsko delo v tem tednu bilo v znamenju vsestransko ristne akcije. Posamezni učemV() ki so zbrali 50 kilogramov in vfy 1 so za posebno prizadevnost prt,0 u jeli priložnostne značke. Sej Denar, ki ga oddelčne skupn<ller sti dobijo za zbrani papir, se ni0„a laga na njihove hranilne knjižit s° v Pionirski šolski hranilnici. Pi<!
fe;
vs
nirji in mladinci se na sestanki^ oddelčnih skupnosti samov^ pravno dogovarjajo, kako in 2^ kaj bodo porabili denar, in liko bodo prihranili za nasledit^'
let0'	Jja
Zanimiva, za učence privlačijo
akcija, ki tudi vzgaja k delu, ti varištvu, solidarnosti...
DARJA INTIHAR
Profesorica Milica Pevec sedemdesetletnica
Letos je med svojimi sodelavci, znanci in prijatelji v prijaznem središču Prlekije Ljutomeru slavila svoj sedemdeseti rojstni dan prof. Milica Pevec. Njeno ime je tesno povezano s šolo, saj je vse Življenje posvetila vzgoji in izobraževanju.
Rodila se je 6. 6. 1913 v Ajdovščini. Po končani osnovni šoli se je vpisala v meščansko šolo v Slovenj Gradcu, nato pa je nadaljevala šolanje v Ljutomeru. Želela je postati učiteljica in želja se ji je uresničila. Vpisala se je na učiteljišče v Mariboru in ga končala leta 1934. Tri leta je morala čakati na službo. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Gornjem Lakošu v Prekmurju. Ljudje so jo lepo sprejeli. Toda Milica si je Želela še več znanja; vpisala se je
na Visoko pedagoško šolo v Za-' • cup'
grebu, kjer je diplomirala.
Okupator tudi njej m prizanesel. Družino so izgnali na Hrvaško. Oče, ki ni prenesel okupatorjevega terorja, je umrl leta 1942.
Milica je ostala sama, brez doma, denarja in brez službe. Pridružila se je borcem za svobodo. Sodelovala je v številnih akcijah proti okupatorju v Zagrebu. Novembra 1943 je odšla s skupino bork čez Bilo goro na osvobojeno ozemlje. V Virju pri Bjelovaru je postala partizanska učiteljica. Z veseljem je opravljala to nalogo, saj je vzgajala mladi rod v novem duhu. Mladina jo je vzljubila.
Po osvoboditvi jo je vleklo nazaj v prelepe Slovenske gorice. Najprej je poučevala na nižji gimnaziji v Ljutomeru in nato na gimnaziji Ivana Cankarja v Mariboru.
Leta 1949 so ji zaupali odgovorno nalogo: poslali so jo na Primorsko, kjer je vzgajala mladi rod v takratni coni B. Med primorskim ljudstvom se je dobro počutila, saj je bila v teh krajih več kot 13 let. Najprej je poučevala na osnovni šoli v Portorož^ nato pa na gimnaziji v Piranu. Čeprav je morala trdo delati, rada pove, da
so bila to njena najlepša leta. Med mladimi je budila narodno zavest, in ljudstvo, ki je 23 let ječalo pod fašizmom, jo je sprejelo za svojo.
Leta 1962 je bila na svojo željo spet premeščena v Slovenske gorice. Odtlej se ni več ločila od teh krajev. Tukaj je pomagala orati ledino na nanovo ustanovljeni gimnaziji. Navdušeno se je lotila dela in izgorevala zanj. Med mladino je žela velike uspehe.Mladi so jo vzljubili, saj jih je s svojim bogatim znanjem in pravičnostjo znala pridobiti.
Povsod na šolah je vodila krožke. Njeni učenci so na tekmovanjih dobili veliko priznanj. Pes čas je bila zavzeta družbe-no-politična delavka. Veliko let je sodelovala v uredniškem odboru Prešernove družbe, 20 let je vodila Počitniško zvezo v ljutomerski občini, delovala je v sindikatu prosvetnih delavcev te občine. Na gimnaziji v Ljutomeru je vodila
dramsko sekcijo in pod njeni^ vodstvom so mladi uprizorili iger. Še posebno se je trudila, delu klubov OZN, in za to dobi posebno priznanje. Za delo mladino je dobila več priznanj i pohval. Posebno skrb je narri^ nila tudi izobraževanju odrast1'' in zanje pripravila veliko tečaf in seminarjev. Za vsestransMi družbeno-politično delo in (M na pedagoškem področju je pt^ jela red dela z zlatim vencem, r Leta 1973 se je upokojil* njeno delo pa se s tem ni končal* Se zmeraj je nekaj časa poučevJ na gimnaziji v Ljutomeru Kmetijski šoli v Rakičanu in Centru poklicnih šol v Murs Soboti.
P' <. onca Milica Pevec ješ e ra j čila in zdrava. Želimo h Jt iz svoje bogate zakladnice^ dolgo’ bogatila mlade rodove J da bi ji bila jesen življenja cit lepša, saj si je to zaslužila. |
DRAGO NOVAK
5. KONGRESU ELRA
zgojiti kulturo prostega časa
Zapletene družbeno-gospo-'jfrske razmere kažejo, da je pjšnji družbeni enosmerno neforilnostni sistem v krizi. Ra-strir0! tehnologije proizvodnje, a nasprotja razvitih in nerazvitih v" gi, k Vetu zahtevajo drugačno ra-emi tterje med plačanim in nepla-bil artim delom. Pojav vse večje ki s Zaposlenosti vznemirja ves koZvet, reforme izobraževanja ne te( Zevajo le drugačnih družbenih nos' '0treb, temveč izzivajo globoke dela P°pade v iskanju dolgoročnej-pro ^ razvojnih poti v različnih a pri jZbeno-političnih razmerah, lave'krati pa vse širše ustvarjalno °delovanje vsega prebivalstva, e rje' ^ takih splošnih razmerah je žavf otekal sredi maja 5. evropski teg °ngres strokovnega združenja umi Oprosti čas in rekreacijo ELRA sat ‘jubkem središču prostega časa ;a b<kaxj6 na Švedskem. Poleg ude-ilnit -žencev iz Anglije, Avstrije, Zgije, Danske, Francije, Itali-Jugoslavije, Madžarske, Ni-'Zemske, Nemčije, Norveške, oljske, Švedske in Švice so se udeležili tudi predstavniki la-ttsko-ameriškega združenja za fosti čas in rekreacijo ALA-iz Brazilije in svetovne or-
____ai)izacije WLRA iz Kanade in
“PA. Pod naslovom Prosti čas
1	se i danes, jutri so obravna-
2	krhali troje zanimivih področij
fostega časa: animacijo in ude-imlafzbo prebivalstva pri oblikova-:enc|]u in načrtovanju politike pro-icšnjjega časa, sodobno vlogo dru-:m sjne in prosti čas ter šolo in pro-
tom#i čas.
prip«
'cžnt
2tniK0',tika prostega časa
ie zh	prostega časa odseva
teljf •LSe^1 ^fttžbenih, institucional-sprol' *n drugih ukrepih, usmerje-kil(f,h v urejanje razmer za boljše ik dafe^v'janje prostega časa; torej tereiiys5^ zakonskih, načrtovalnih, tereif Pano akcijskih in podobnih ■Iki ir^udah. Razumljivo je, da se ja Politika dialektično spre-Jčefli,llnia z družbeno-gospodarskim ,tneft ^burnim razvojem, zato je j jfeba upoštevati posebnosti ma sSalce države, vsakega sistema in :itelj!fnazaclnie	vsake temeljne
Inu jMogijo-	pomeni, da lahko
to k<fV?r'.mo 0 samoupravni socia-čent1^11' Polidki, ki vsebuje tudi nv*°i0 politiko prostega časa. ;t prlfra^anja prostega časa, kakor j0 Ugotovili na kongresu, pa so v upnif6*1 deželah še posebno pose nllem^na družbeno-politična na-ijižif1®3' sarno zato, ker si brez j pjij vreznega prostega časa ni mo-Ce zamišljati vsestranskega v°ja osebnosti, temveč tudi to, ker si brez vsega tega ni in kC°®0^e predstavljati družbe-
lednfv,
e§a napredka, razvite proi-^ od nje in višje kvalitete življenj ^ ^rosti čas je pomemben zato, preprečuje človekovo odtu-ev' razvija zdravo socializaci-^ Povečuje človekove sposob-°stl za uspešnejše izobraževali6^ za višjo kulturo vsakda-luga življenja, blaži družbe-Ju~goxpodarske težave in omili PZke posledice vse večje neza-‘i;e«iLS enosti- Vse to je treba upoš-riU v, Vat', zato je prizadevanje za lila r° Politiko prostega časa od-dobi'°Tna skrb vseh občanov.
Je/o j
/wffllrru9a^ne razmere, /ra5rugačnaJkultura
e^aL skrbi za prosti čas otrok, il)Sebno starejših, se je danes [ rnila pozornost h krepitvi , . upnega življenja, k večji ko-^uikaciji in sožitju vseh rodov. J i l?vljajo se težnje po urejenih
čevfl asan°Stih Za uPorabo Prostega , ,a v celostnih izobraževalnih, < . L turnili in športnih središčih v
bliŽini Sjtanovaniskih L ■ 1 o pomeni, da povsod po-„ ^aaJ.0 k večji udeležbi občanov
f S'
membna razvojna pot v času, ko splošna gospodarska stiska omejuje naložbe, ponavadi najprej ravno za izobraževanje, kulturo, skratka, za prosti čas, hkrati pa je to tudi dobra dejavnost prostega časa.
Nedvomno je zanimiva misel profesorja Nahrstedfa, da »je prihodnost predvsem v vzgoji za kulturo prostega časa«. Poklicno delo bo treba porazdeliti med vse delavce, to pa pomeni, da bo treba spremeniti tudi razmerje med delovnim in prostim časom, sicer ne bo rešitve za brezposelne. Prav to pa nujno spreminja kulturo življenja, da bodo dejavnosti prostega časa tiste, ki bodo človeku omogočale popolnejšo uresničitev njegove narave.
Vzgoja mladine in staršev
Vse to zahteva tudi spremembo vzgoje in razvoj pedagogike prostega časa. Ni dovolj, da bi vnesli nekatere za prosti čas potrebne vsebine v šolske programe, temveč je treba več storiti tudi za vzgojo staršev. Sodobne šole je treba graditi tako, da bodo omogočale čim popolnejši splet izobraževalnega, kulturnega in športnega življenja: skratka, da bodo izobraževalna, kulturna, prostočasna žarišča kraja. To velja še posebno za razvoj celodnevnih šol, so naglasili na kongresu ELRA.
V protislovnih družbeno-go-spodarskih razmerah se krepijo akcije prebivalstva, da skuša reševati vprašanja razmer za prosti čas s svojimi silami. To je tudi pomembna politična dejavnost, ki krepi vlogo prostega časa v razvoju demokracije.
Na kongresu so priporočili, da bi vsak kraj, vsaka stanovanjska soseska oblikovala koordinacijske odbore, v katerih bi različni za prosti čas pomembni strokovnjaki, predstavniki delovnih organizacij, različnih ustanov in političnih dejavnikov kratkoročno in dolgoročno prispevali k ugotavljanju razmer, načrtovanju in uresničevanju razvoja prostega časa in s tem h kvaliteti življenja.
Načrtno je treba usposobiti sodelavce za prosti čas, organizirati svetovalne službe in omogočiti čim širše sodelovanje vseh ljudi. Ugotovili so, da se izredno težko premosti prepad med šolo in prostim časom, vendar prihodnost zahteva prav blažitev nasprotij med delom, učenjem in prostim časom. Vzgajati ne morejo samo poklicni učitelji; višja kultura prostega časa se lahko razvija le s širokim neposrednim sodelovanjem staršev in drugih v vzgojnem procesu.
Tudi delo je prosti čas
Tokrat so prvič na kongresu naglasili spoznanje, da je delo lahko prosti čas. To bo tudi vedno bolj, kolikor bolj se bodo krčile možnosti plačanega dela. Pri tem so ob koncu kongresa posebej naglasili prispevek Jugoslavije, ki s svojim delom opozarja prav na to temeljno spremembo v odnosu dela in prostega časa. To pa opozarja tudi na drugačen pomen vzgoje za prosti čas in globlje razumevanje kulture prostega časa kot človekove vsestranske možnosti v oblikovanju življenjskega sloga.
Jugoslovani so sodelovali na kongresu s prispevki o pomenu pedagogike prostega časa pri nas; o prostem času, produktivnosti in vzgoji ter o učnem načrtu pedagogike prostega časa v nekaterih programih usmerjenega izobraževanja.
*»< p-*-«* elra
mo
in neizrabljene mož-• /fe-!’ kl 80 na podstrešjih, dvo-“ Xlh’ neprometnih cestiščih, . - Porabljanih javnih zgradbah J P°dobno. Tq je tudi po-
ELRA je naglašeno, da skuša krepiti sodelovanje strokovnjakov vseh evropskih dežel od vzhoda do zahoda, od severa do juga, da bi povsod izboljševali človekovo življenjsko okolje.
Kljub zapletom in nasprotovanju nekaterih je uspelo izvoliti za naslednje triletno obdobje
kot predsednika dr. Lecha Erd-manna, člana poljske akademije znanosti in prorektorja Akademije za telesno vzgojo v Poznanju. V novi komite ELRA je izvoljen tudi predstavnik Sekcije pedagogike prostega časa pri ZDPD Slovenije.
RUDI LEŠNIK
v &
- 1-■
Vodna drča je zelo priljubljena športna naprava v Skandinaviji. Posnetek je iz rekreacijskega parka v Vaxjo, v kraju 5. kongresa ELRA
Učitelji iz SR Srbije v Slovenskih Konjicah
Prosvetni delavci iz pobratene občine Kosjerič v SR Srbiji so letošnjega 27. in 28. maja obiskali svoje kolege v občini Slovenske Konjice. Prišlo je petdeset učiteljev osnovnih šol iz občine Kos-jerič. S tem so vrnili obisk učiteljem iz Slovenskih Konjic, ki so srbske kolege obiskali lani. Ponovno snidenje prijateljev je bilo zelo prisrčno in ganljivo. Srečale so se namreč družine, ki so lani skupaj preživele dva nepozabna dneva.
Sprejema, ki je bil v osnovni šoli Dušan Jereb, sta se udeležila tudi predsednik skupščine občine Tone Turnšek in sekretar občinskega komiteja ZKS Slovenske Konjice tov. Špoljer. Tovariš Turnšek je učiteljem iz Kosjeriča predstavil občino Slovenske Konjice, slikovito je opisal gospodarski razvoj občine, še zlasti pa prizadevanja delovnih ljudi v boju za izboljšanje gospodarskih razmer.
Predsednik sindikata prosvetnih delavčev občine Slovenske Konjice Franc Segel je udeležence srečanja seznanil z dosežki in razmerami, v katerih delajo konjiški prosvetni delavci. Gostje so bili navdušeni tako nad gospodarskimi uspehi, pa tudi z
15. SREČANJE OSNOVNIH ŠOL BRATSTVO IN ENOTNOST SFRJ V SOMBORU
Dragocena lekcija
dosežki na vzgojno-izobraževalnem področju.
Po tem uvodnem sprejemu in seznanitvi so jih gostitelji popeljali na grobove talcev na Stranice, kjer so se poklonili spominu žrtev, upokojeni učitelj Konrad Sodin pa jim je pripovedoval o zločinu v Frankolovem.
Učitelji iz Kosjeriča so bili nato razdeljeni po učiteljskih družinah. Te so jih sprejele na hrano in prenočišča.
Naslednjega dne, 28. maja pa so konjiški učitelji organizirali dan prosvetnih delavcev. Dopoldne so goste odpeljali na Osankarico, na prizorišče poslednjega boja L pohorskega bataljona,popoldne pa so se srečali z vsemi prosvetnimi delavci v hotelu Planja na Rogli. V njem so konjiški učitelji izvedli lep kulturni spored. Sledilo je družabno srečanje, ki je potekalo v prisrčnem tovariškem ozračju.
Pako srečanje pa ni edina oblika medsebojnih vezi. Povezali so se tudi učenci. Pionirji in mladinci iz Kosjeriča organizirajo vsako jesen izlet v Slovenijo in preživijo en dan razdeljeni po družinah učencev v Slovenskih Konjicah.
FRANJO MAROŠEK
S 15. jubilejnim srečanjem v Somboru so osnovne šole Bratstvo in enotnost iz vseh naših socialističnih republik in pokrajin proslavile 15-letnico svojega izredno koristnega in večstra-nega sodelovanja. Skupnost osnovnih šol Bratstvo in enotnost je pričakala ta jubilej za dve novi šoli-članici bogatejša, tako da je zdaj v tem velikem kolu bratskega sodelovanja 96 šol.
V osnovni šoli Bratstvo-jedin-stvo v Somboni, ki je bila gostiteljica letošnjega srečanja, se je tokrat zbralo približno 300 učencev in 200 učiteljev. Duško Ste-gič, ravnatelj šole iz Dubrava pri Novi Topoli, je ob tej priložnosti dejal, da se uče ti učenci in učitelji dragocene lekcije, zaznamovane z imeni svojih šol. Vse možnosti za učenje jim je ponudil gostoljubni Sombpr s svojo okoli-co, kjer živi v bratski slogi več naših narodov in narodnosti. Vsaka točka iz vsebinsko zelo bogatega tridnevnega programa na 15. srečanju osnovnih šol Bratstvo in enotnost je pomenila po eno nepozabno uro učenja te dragocene lekcije.
Ena prvih takih ur- so bile skupščine učencev in učiteljev, na katerih so se učenci seznanili z dogodki iz leta 1943 v raznih krajih naše države, učitelji pa so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in medsebojni pomoči teh šol. Za drugo uro štejemo lahko obisk udeležencev srečanja v Osnovni šoli Bratstvo-je-dinstvo v Bezdanu, kjer so jim učenci-gostitelji priredili pri-
srčno dobrodošlico in izvedli zanje posebej pripravljen program, tretja pa je bila velika ura zgodovine pred Muzejem batin-ske bitke, kjer so dobili učenci in učitelji jasno predstavo o tej bitki, ki je bila usodna za osvoboditev Baranje, Slavonije in vse Jugoslavije, in se poklonili spominu padlih jugoslovanskih in sovjetskih bojevnikov. Četrta ura so bili nepozabni obiski osnovnih šol Bratstvo-jedinstvo v Čonoplji in Svetozar Miletič, kjer so udeležence srečanja bratsko sprejeli in pogostili ne samo šolski kolektivi, temveč tudi krajani. Za peto uro lahko štejemo obiske učencev in učiteljev v somborskih delovnih organizacijah in znani galeriji Milan Ko-njovič...
Kot potrditev prejšnjega sodelovanja učencev teh šol je v Osnovnih šoli bratstvo-jedinstvo v Somboru ostala izredno uspela razstava njihovih likovnih del, učenci srečanja pa so dobili za /spomin zbornik literarnih del učencev in učiteljev osnovnih šol Bratstvo-jedinstvo.
Učenci in učitelji — udeleženci 15. srečanja osnovnih šol Bratstvo in enotnost, so se vrnili iz gostoljubnega Sombora bogatejši za nova prijateljstva, še bolj povezani in pripravljeni za skupno, novo medsebojno sodelovanje. Dosežki tega sodelovanja pa se bodo pokazali čez leto dni, ob prihodnjem srečanju, ki ga bo pripravila osnovna šola Bratstvo-jedinstvo iz, Vinkovcev.
MILAN R. MARKOVIČ
Ob odprtju 15. srečanja osnovnih šol Bratstvo in enotnost
V JUGOSLOVANSKEM PIONIRSKEM TABORU SUTJESKA V DIVLJANI PRI BELI PALANKI
Svojevrstna šola bratstva in enotnosti
V šoli v naravi »Dr. Sreten Petrovič« v Divljani pri Beli Pa-lanki (na niškem območju), na živopisnem predelu, poraslem z borovim in jelovim gozdom, negovanimi travniki in cvetličnjaki, je v modernih paviljonih od letošnjega 4. do 20. julija živelo, se učilo in zabavalo 80 pionirjev in pionirk iz vseh naših socialističnih republik in pokrajin. To je bil jugoslovanski pionirski tabor Sutjeska. Pionirji so prišli iz Radovljice, Nikšiča, Belega Mana-stira, Prozora, Kumanovega,
Po dvanajstih letih delovanja ELRA je dosedanji predsednik dr. Alfred Ledermann zaradi zdravstvenih razlogov odstopil. V j lemelinem, / dokumentu
Sandra Stare >
Apatina, Prištine in Niša in 15 dni živeli kot mala Jugoslavija. Oživljali so revolucionarne tradicije našega narodnoosvobodilnega boja in z delom in raznimi dejavnostmi razvijali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Predsednik skupščine občine Niš Božidar Jocič, ki- je pozdravil pionirje in goste v imenu Niša — mesta gostitelja, je v svojem govoru med drugim poudaril, da mladi iz vseh republik in pokrajin že 25 let na pobudo borcev, v taborih Sutjeska nadaljujejo ohranjanje revolucionarnih tradicij. Tabori Sutjeska so postali oblika in vsebina domoljubne vzgoje mladih kot enotne šole bratstva in enotnosti. Poudaril je, da je Niš tokrat že šestič prevzel tabor Sutjeska. Ob tej priložnosti je pionirjem spregovoril tudi polkovnik Gojko Krstič, in sicer o delu tabora, ki bo potekalo ob proslavi štiridesetletnice bitk na Neretvi in Sutjeski in drugega zasedanja Avnoja.
V svojevrstni in edinstveni šoli, kjer ni bilo niti klasičnega pouka niti ocen, je potekala velika šola za življenje o tem, kako sta še pbfajala in se še porajata
bratstvo in enotnost — najpomembnejši pridobitvi naše NOB. Živeli so kot ena sama velika družina, njihovo življenje in delo sta bila organizirana v sklopu kulturno zabavnih, športnih in drugih dejavnosti, obiskov in pogovorov z borci jn narodnimi junaki. Pionirji so obiskali kulturno-zgodovinske spomenike v Nišu —- Bubanj, kjer so med NOB ustrelili 12.000 rodoljubov, muzej — taborišče »12. februar«, Čelekulo, ta edinstveni spomenik na svetu, Čevar idr. V Pirotu so si ogledali tudi sodobno tovarno konfekcije in trikotaže »1. maj«, ki je prav gotovo ena najlepših in najbolje urejenih tovarn v naši državi, srečali pa so se tudi s čuvarji naše domovine, z graničarji na jugoslovansko-bolgarski meji. Zato so mnogi od pionirjev izrazili svoje zadovoljstvo nad tem, da so spoznali ta del naše domovine in odšli domov polni lepih vtisov in doživetij. Nekatere od njihovih želja in sporočil smo tudi zapisali. Iz Slovenije je prišla v Niš Sandra Stare iz lepe Radovljice. Takole pravi: »V začetku sem se bala, da se ne bom mogla najbolje sporazu-
mevati s svojimi vrstniki. Toda težav ni bilo; lepo smo se razumeli, čeprav smo govorili makedonsko, slovensko, srbohrvaško in albansko. Jezik ni ovira za tovarištvo in resnično prija-teljstvo.«
Željko Miloševič je prinesel s seboj kamen z Lovčena in sporočila prijateljstva vseh pionirjev Črne gore. Prišel je iz Nikšiča. O letošnjem taboru pa je povedal: »Prvič sem v teh krajih in čeprav so mi zelo všeč, moram vendarle poudariti, da je najlepše naše tovarištvo, ki je v resnici brez meja.«
Dušan Petruševski iz Kuma-nova je prinesel pozdrave makedonskih pionirjev, Marija Strea, ki je prišla iz Apatina, govori madžarsko..., vsi pa poudarjajo, da so se v taboru počutili tako kot doma in še lepše. Pionirji iz Prozora, Belega Ma-nastira, Prištine in Niša so ob tabornih ognjih, proslavah rojstnih dni, s sodelovanjem v literarnih, likovnih, športnih in drugih ustvarjalnih dejavnostih preživeli letošnje poletne dni kot velika složna družina.
TUGOMIR KOST1Č '

Igor Pleško: Bolečina
Dostojna oddolžitev znanstvenici
Dvojna številka 7/8 23. letnika Jezika in slovstva je posvečena spominu prof. dr. Marje Boršnik. Prezgodnja smrt je nepričakovano odtrgala od ustvarjalnega dela slovenistično znanstvenico, pedagoginjo in organizatorico z Zglednimi zamislimi. Sklepni številki letošnjega Jezika in slovstva v celoti posvečeni njenemu spominu. Gradivo je premišljeno razdeljeno na tri dele: tako so razvrščeni prispevki učencev prof. dr. Marje Boršnikove, nadaljevalcev njenega dela, pedagogov, sestavki, ki osvetljujejo pokojničino osebnost, razprave in članki, ki se povezujejo s tistim delom slovenistike, ki ga je proučevala Marja Boršnik in spodbujala druge, naj prispevajo svoj delež, in spomini nanjo.
Helga Glušič je podala Podobo Marje Boršnik in pri tem zgoščeno in pregledno predstavila njeno delo, Štefan Barbarič je začrtal njeno društveno-organizacijsko dejavnost, Janez Munda pa je prikazal Bibliografsko delo dr. Marje Boršnik. Njeno bibliografijo so sestavili: Marko Kranjec, Alenka Logar, Anka Sollner-Perdih.
Janko Čar se je usmeril h Kontrastu — osrednji slogovni prvini Tavčarjevih novel v zbirki Med gorami. O Prizadetih osebah v Prežihovem delu je spregovoril
Bogo Jakopič, Gregor Kocijan je osvetlil Tavčarjevo kratko pripoved 1871—1880, Jože Koruza piše o Prežihovem Vorancu in ljudski pesmi, Božena Orožen pa se je osredotočila na Starše in otroke . spisih Zofke Kvedrove. Jože Pogačnik je razčlenil Kako so narejeni Prežihovi Samorastniki, Breda Pogorelec pa je predstavila Stilno predhodništvo v Tavčarjevih delih. Matej Rode govori o nastanku Aškerčevih Rapsodij bolgarskega goslarja, Viktor Smolej pa o Volku in godcu v Aškerčevi Godčevi baladi. Stanko Šimenc se je posvetil problemu Prežih v fdmski in televizijski podobi, Jože Toporišič obravnava Sporočanje, - Franc Zadravec se je lotil Jezikovne poetike Stanka Majcna in drugih slovenskih ekspresionistov.
V spominskih zapisih se Jeja Jamar-Legat spominja srečanja z Marjo Boršnikovo. Avgusta Smolej govori o Manj znani Mar-jinipodobi, Milena Topolovec pa je podala Nekaj utrnikov o dr. Marji Boršnik. Čeprav gre v celoti za gradivo različnega obsega, usmerjenosti in teže, pa so prip-sevki privlačni, mnogokrat prav dragoceni, za sloveniste prav uporabni, zanimivi pa so tudi za širši kulturni krog.
I. G.
Poskusno gradivo za dodatni pouk angleščine
za 5., 6., 7., in 8. razred osnovne šole
Z zamudo, pa vendar; poskusno gradivo za dodatni pouk angleščine prihaja na prvi tir.
Vse gradivo je natisnjeno in ga je že mogoče kupiti v Zavodu SRS za šolstvoLjubljana, Poljanska cesta 28.
Gradivo so pripravile: Doris Križaj za 5. razred, Vida Gruden-Sulič za 6. razred, za 7. in 8. razred pa jaz. Celotno gradivo je lektorirala Margaret Davis, gradivo za 7. razred pa tudi Jasna Kos. Tehnična izvedba je delo Zdenke Steiner, tipkanje — Tatjane Furman, gradivo za 7. in 8. razred je preskušala v praksi Marjeta Peterlin.
Pobudnica za nastanek gradiva, usmerjevalka dela, svetovalka, ki je strokovno pregledala celotno gradivo, . in neutrudna spremljevalka, ki je avtoricam ves čas požrtvovalno pomagala, je Nevenka Seliškar, pedagoška svetovalka za tuje jezike pri Zavodu SRS za šolstvo.
Dodatno gradivo se povezuje z vsebino v učbenikih avtoric Milene Kos in Lučke Pilgram. Izhaja iz lekcij teh matičnih učbenikov in obvezno učno snov poglabljanja, širi, dopolnjuje in daje učitelju dovolj možnosti, da lahko po svoji presoji izbere snov, ki se mu zdi za njegove učence najprimernejša.
Precej so razširjene enote, ki obravnavajo Britanijo in ZDA, da bi učenec dobil kar največ vpogleda v kulturno in zgodovinsko ozadje dežele, katere jezik spoznava.
Gradivo poskuša tudi širiti obzorje Znanja o naši deželi, o njeni zgodovini, kulturi, navadah, tradicijah in zdajšnji resničnosti. To je znanje, ki ga mora učenec ne le imeti, temveč ga mora tudi znati izraziti v tujem jeziku.
Besedila v gradivu so pisana poenostavljeno, mnogokrat so prikrojena slovničnim strukturam lekcij, poskušajo se približati učenčevi starostni stopnji, vendar njihov namen ni iskati dovršen izraz, temveč v tem, da učenca pritegnejo k učenju, da bi mu bila pot do znanja čim zanimivejša in prijetnejša. V gradivu so poudarjene najrazličnejše dejavnosti: pogovor, igrice, pesmi, dramatizacije, skupinsko delo, delo v dvojicah, role-plays, delo s slovarjem itd.
Pozornost je namenjena tudi zbiranju misli, rekov in pregovorov. Tako znova zažive stara spoznanja, katerih resničnost se-potrjuje zmeraj znova.
Učitelji angleškega jezika na osnovni šoli se, kar zadeva učbenike, ne moremo pritoževati. Učbeniki za redni pouk avtoric Milene Kosove in Lučke Pilgra-move so sodobni, vsebinsko zanimivi, prijetni. Delovni zvezki
Zdaj je vse to za nami, gradivo za vse razrede je natisnjeno. Poudarjamo pa, da ni namenjeno le učiteljem, temveč tudi učencem.
Gradivo za 7. in 8. razred je uporabno tudi za praktično znanje v srednjih šolah. To velja predvsem tista poglavja, ki obravnavajo našo deželo in anglosaške dežele.
Avtorice se zavedamo, da je gradivo mrtvo toliko časa, dokler ne zaživi v razredu. Učitelji, ki ga bodo uporabljali, bodo kaj hitro ugotovili njegove dobre in slabe strani. Vesele bomo vseh predlogov ‘in pripomb.
DUŠICA KUNAVER
Bibliografija Popotnika in Sodobne pedagogike
Pred nedavnim je Državna založba Slovenije kot založnica poslala na slovenski kn jižni trg epohalno pedagoško delo Bibliografsko kazalo POPOTNIK — SODOBNA PEDAGOGIKA 1880—1980, ki ga je izdal Slovenki šolski muzej, pripravili pa so ga Tatjana Hojan (za Popot-, nika), Albina Perkič (za Sodobno pedagogiko) in mag. Andrej Vovko (zgodovinski oris). Zahteven tisk je kakovostno neoporečno opravila tiskarna DDU Univerzum v Ljubljani. To enkratno delo vrednosti za slovensko pedagoško misel obsega 306 strani velikega formata, zajema pa nekaj nad 11300 pregledno urejenih bibliografskih enot. Na ceno knjige (1000 dinarjev) sta vplivala posebna zahtevnost tiska in nizka naklada.
S tem delom je zapolnjena vrzel, ki smo jo vseskozi čutili, ko smo se hoteli razgledati po naši pedagoški preteklosti. Tako je prvič na enem mestu zbrano in
nadvse pregledno urejeno in obdelano stoletno.pedagoško snovanje na straneh osrednjih pedagoških revij Popotnika, ki je izhajal od leta 1880 do 1949, in današnje sodobne pedagogike, ki od leta 1949 dalje nadaljuje bogato pedagoško tradicijo slovenskega . pedagoškega tiska. Avtorici bibliografije sta opravili ogromno delo, saj je bilo treba temeljito pregledati in urediti 66 letnikov Popotnika in 30 letnikov Sodobne pedagogike s približno 36 tisoč strani. Za vsako revijo posebej sta izdelali predmetno osebno kazalo, kazalo zemljepisnih imen in avtorsko kazalo, kar omogoča hitro orientacijo pri iskanju posameznih informacij.
Mag. Andrej Vovko je v zgoščenem orisu zgodovine pedagoških strokovnih revij Popotnika in Sodobne pedagogike prikazal profil idejne rasti in zorenja pedagoške zavednosti na Slovenskem v zadnjem stoletju,-opozo-
ril na vplive, ki so delovali na slovensko učiteljstvo in šolstvo nasploh, pokazal pa je tudi na delež mnogih' sotrudnikov obeh strokovnih revij, ki so s pisano besedo močno vplivali na razvoj pedagoške teorije in prakse pri
zanima naša pedagoška preteklost.
Bibliografsko kazalo Popotnika in Sodobne pedagogike pomeni veliko pridobitev v zakladnici slovenskih bibliografskih del in izpopolnjuje dosedanjo vrzel na tem posebnem področju našega kulturnega bogastva. Delo je namenjeno vsem, ki se tako ali drugače ukvarjamo z vprašanji razvoja slovenske pedagoške misli in prakse in se želimo seznaniti z napredno pedagoško tradicijo pri nas. Se posebej dobrodošlo bo učencem in študentom v pedagoškem šolstvu pri njihovem seminarskem delu in pri pisanju diplomskih nalog. Nadvse veseli pa bodo tega kapitalnega dela vsi tisti, ki jih živo
Ni treba posebej poudariti, da bo bibliografija, imeniten pripomoček pri podiplomskem študiju, raziskovalnem delu, znanstvenem delu, pri nenehnem izobraževanju učiteljstva, pri samoizo-braževanju in pri primerjalnih študijah.
Sestavljavci bibliografije so odpravili veliko, izredno zahtevno in nadvse pomembno bibliografsko delo, ki je terjalo ogromno časa, natančnosti in vestnosti, zato jim na tem mestu velja izreči naše priznanje in zahvalo! Enaka zahvala velja Slovenskemu šolskemu muzeju, ki je pobudnik zamisli o izdaji bibliografije.
P. S.: Skoraj petnajst let izhaja druga naša pedagoška revija Vzgoja in izobraževanje. Tudi zanjo bi veljalo pripraviti in izdati snopič bibliografije! MLADEN TANCER
Priročniki za učitelje razrednega pouka
istih avtoric so polni domiselnih vaj. Priročniki za učitelje avtorice Milene Kosove vodijo učitelja varno in metodično neoporečno prek vseh enot v učbenikih.
Odprto pa je ostalo vprašanje dodatnega pouka. Že nekaj let je od tedaj, ko smo se anglisti območne organizacijske enote Ljubljana zbrali na aktivu, ki ga je vodila pedagoška svetovalka Vitka Kolarjeva in obravnavali vsebino in organizacijo dodatnega pouka. Kaj vse je odkril ta aktiv! Delo pri dodatnem pouku poteka na naših šolah povsem neenotno, na voljo ni nikakršnega gradiva, učitelji si pomagamo s številnimi tujimi publikacijami in svojimi izdelki. Vse to zahteva veliko časa in truda.
Vsekakor učitelj ob vzgoji učenca ob tako kočljivem predmetu, kot je tuj jezik, ne sme biti prepuščen sam sebi. Bolj kot pri kateremkoli drugem predmetu se učenec pri pouku tujega jezika lahko uči ali — ljubiti svojo domovino, ali pa — občudovati tujino. Pri pouku angleščine je med obojim le zelo majhen korak in \ičitelji se ga z vso odgovornostjo zavedamo.
Avtorice gradiva za dodatni pouk smo se zato zavzeto lotile dela, ki je bilo, poleg drugega, tudi nadvse prijetno. Pisale smo gradivo, ki ne vsebuje le redne obvezne učne snovi, temveč je bilo to delo, katerega glavni smoter je oživiti pouk in ga približati učencu.
Zavedale smo se, da pišemo le poskusno gradivo, ki naj bi ga učitelji šele v praksi ovrednotili in obogatili s svojimi izkušnjami, preden bi dobilo svojo dokončno podobo, zato smo toliko bolj sproščeno in‘ zagnano napredovale pri delu. Morda smo prav zato, ker smo pri svojem delu imele' en sam cilj — koristiti in pomagati‘učiteljem, še bolj občutile hladne prhe, ki so zadrževale naše delo: Premagovale smo ovire, ki jih ni bilo malo.
Prenovljene vzgojno-izobra-ževalne vsebine postavljajo pred učitelja razrednega pouka nove naloge in nove zahteve, od učitelja pa terjajo sodobnejši slog vzgojno-izobraževalnega dela. Za to pa učitelj v pedagoški praksi največkrat ni dovolj hitro in sproti usposobljen. Upravičene so pripombe šolskih praktikov, da jim načrtovalci novosti v šolskem delu vse preveč ponujajo samo programe, ob njih pa obljubljajo vse potrebno za uresničevanje le-teh. Žal pa ostaja ta obljuba ponavadi neuresniče-
na.
V	zadnjih letih pa se tudi na tem področju stvari zboljšujejo in zaželeno je, da bi bili v prihodnje učitelji razrednega pouka deležni vse večje strokovne pomoči.
V	nepolnem letu dni je pedagoška akademija v Mariboru izdala tri priročnike ali skripta, ki so namenjena učiteljem razrednega pouka. To so: Prometna vzgoja na razredni stopnji osnovne šole (mag. Janko Plemenitaš; 80 strani, 1982), Tehnična vzgoja v nižjih razredih (Prispevek k metodiki tehnične vzgoje — Amand Papotnik in Ivan Gerlič; 38 1 strani, 1982) in Metodika telesne vzgoje (Zbirka učnih priprav — mag. Jože Vauhnik; 136 strani, 1983). Vse izdaje so napisane po sodobnih zasnovah in temeljijo na novih vzgojno-izobraževalnih načrtih za nižje razrede osnovne šole.
V priročniku o prometni vzgoji so obdelana tale temeljna vprašanja: zakaj je potrebna prometna vzgoja, kaj obsega, psihološke osnove prometne vzgoje, o prometnih nesrečah pri nas, kako uresničujemo naloge prometne vzgoje v naši osnovni šoli, mesto prometne vzgoje v programski stnikturi osnovne šole, principi in metode prometnega izobraževanja, vsebine prometne vzgoje, napotila za izvajanje prometne vzgoje (v L, 2., 3. in 4. razredu), kolesarski krožek in kolesarski izpit, prometni poligon, prometni kabinet in prometni krožek, prometno tekmovanje in akcije za prometno varnost šolarjev: Ob koncu je dodan bogat poznam literature, ki jo pisec priporoča učiteljem za izpopolnjevanje. V prilogi je še kodeks udeležencev v cestnem prometu, dalje poglavje, da je temeljni dejavnik v sodobnem cestnem prometu človek, več povzetih ilustraci j o šolarjevi opremi, o gibanju v cestnem prometu," o preprostem prometnem poligonu, o poligonu za spretnostno in ocenjevalno vožnjo in primerek priznanja. Še posebno vredna sta zgleda učnih priprav za 1. in 3. razred. Na koncu je dodan seznam gradiva za prometno vzgojo v medioteki pedagoške akademije in je namenjen tako študentom kot tudi učiteljem v mariborskem okolišu. Pisec je s tem priročnikom za-polnil vrzel, ki so jo čutili pri svojem delu učitelji na razredni stopnji, hkrati pa jim je dal v roke imenitno vodilo za poglobljeno obravnavanje prometne vzgoje in sploh prometne kulture na razredni stopnji v predmetnem področju spoznavanje narave in družbe ter spoznavanje družbe. Priročnik je pred učitelji, z njim naj bi si pomagali pri prometnem izobraževanju učencev, saj bo le tako mogoče uresničiti vodilo, ki ga je pisec priročnika zapisal na začetek: »Brezplodno bi bilo otroke pripravljati za življenje, če se ne naučijo, kako si ga naj ohranijo« (Knol-Serpan, Otroci v prometu).
Pisca priročnika o tehnični vzgoji v nižjih razredih osnovne šole sta v uvodu poudarila, da je priročnik nastal z namenom, da bi imelu študenti razrednega puka »zbrano in urejeno gradivo za vaje, učne nastope in pedagoško prakso iz metodike tehnične vzgoje«,'primeren pa je tudi za
učitelje razredne stopnje pri pf j pravi jan ju in izvajanju poul -osnov tehnične vzgoje in izobhf ževanju mentorjev tehnični'1 konstrukcijskih in proizvodni® interesnih dejavnosti za nižr stopnjo. V devetih poglavjih !-obdelana in z ilustracijami bt1 gato podkrepljena tale probU' malika: mesto in vloga tchničf'! vzgoje v vzgojno-izobraževa) nem procesu in interesnih deja,s nostih, artikulacija učne uff osnove tehniškega risanj10 osnove tehnologije in obdelaj materialov, osnove elektroteb nike, didaktične in proizvodi*5 vaje, proizvodno delo z elektrf nim ročnim orodjem, nekaj pm merov varnega dela z orodji f napravami in v zadnjem poglavf — učna sredstva, pripomočki | orodja za uspešno izvajano osnov tehnične vzgoje in izobn’/1 ževanje na nižji stopnji. Učitef razrednega pouka bodo nameri1''1 posebno pozornost prvima pl*' glavjema, kjer so razčlenjene ni'' loge in smotri tehnične vzgoji opredeljeno je bistvo osnov te^ nične vzgoje in izobraževanja fP nižji stopnji, obravnavani so pf1 litehnična vzgoja in izobraževi5' n je ter mesto in vloga teh niši'' ustvarjalnosti, povezanost pou^' z interesnimi dejavnostmi; Č1 artikulaciji vzgojno-izobraž^1 valnega procesa pa ustvarjal1®' delovni proces, projektne nall<,' ge," potek delovnih operacij zgledi učnih ur (3 zgledi). Vref1 nost priročnika je v tem, da r praktično uporaben, saj je naf‘ san nazorno z mnogimi predli gami in skicami.	ta
Za tretji priročnik je značilfi'v< da je nastal kot zbirka učnih pi" prav za pouk telesne vzgoje r drugem razredu osnovne šole f s‘ izvajanju pedagoškega ekspe!C| menta, ki ga je opravil avtor pri'
ročnika. Program je sestavljen ^
60 mapnih priprav za eno šols) leto. Poudarek je na vadbe snovi, manj pa so izpostavlje h metodično-didaktični vidiki, Ki ugotavlja sam pisec priročnikpi Zbirka učnih priprav upoštef« navodila in smernice novega ul nega načrta za to predmetno pfe dročie in hredstavlia vsebins«
dročje in predstavlja vsebins« pestro in ustrezno vadbeno gfL divo, ki učitelju omogoO izvedbo učinkovitega in inte^ zivnega pouka telesne vzg’o| Pisec v uvodu posebno poudarw da so vaje in naloge izbrane in*
stematizirane tako, da omogk
i&
čajo z majhnimi dopolnitvami ternativno nadgradnjo zahtevnosti — tako glede pridobivan nekaterih telesnih spretnosti k (v glede izboljšanja psihofiziču r, sposobnosti učencev. Avtor op •' zarja učitelje, na kaj morajo b posebno pozorni pri izvajanj pouka telesne vzgoje na razred u stopnji, kako se naj obvaruje i( šablonstva pri tem predmetne področju in kako naj razvija ^ svo jo ustvarjalnost pri izvaj ,n n ju telesno-vzgojnih dejavno10 učencev. Priročnik ima tri ^ meljna poglavja, in sicer: vzg<| , no-izobraževalni smotri in loge telesne vzgoje, metodični0 didaktična navodila in okvi:f[er razporeditev vzgojno-izobražC valnih vsebin za 2. razred (s dn
učnimi urami, ki so razčlenjtT^
■vlil
na smoter, uvodni del ure, p!pr(. pravljalni del, glavni del l|a sklepni del ure). Kot dodatT sledijo: smučarska gimnasti^; gimnastične vaje (v več kotfj^ pleksih, na švedski gredi ifly0l žogo). Vsaka priprava je ilustrativno opremljena, kar vLe liko pripomore k nazornos|0v »Zbirka učnih priprav telesiL, vzgoje, ki predstvlja celovit It’%„ program, bo učiteljem r:izr^a nega pouka v veliko pomoč, Ver zlasti pri odpravljanju težav fjer izvajanju sistematičnega, strega in učinkovitega pouka ^o] lesne vzgoje v prvih treh raž4a^ dih osnovne šole,« je zapikjt avtor, ki je namenil ta priroMo učiteljem za boljšo učno praks1 MLADEN TANCER
H
Izdelki industrijskega oblikovanja v razstavnem prostoru gospodarske zbornice___________________
Ob koncu šolanja na Šoli za pblikovanje so učenci 4. b razreda Vazstavili svoje izdelke, nastale pri predmetu projektiranja pod vod-sjyom arhitektke in pedagoginje pr Brede Doboviškove. Razstava je >u#Wa tokrat odprta za javnost. Od-btiPrtost pa je označevala tudi njeno čWSebino, saj je bil Mzgmjen celo-dnij^n program predmeta in pri ne-\iiv-Qterih eksponatih še metodolo-h Wia in tehnologija; to je obiskovalca popeljalo skozi ves ustvar-
postopek do končne realiza-iičijc'/e. Broširani snopiči ilustriranih •vP-rninarskih nalog pa so povedali ;ja',s<? rnarsikaj o študijsko prouče-upVjtlni zmogljivosti absolventov in zanimivo informacijo o ne-ihTOterih področjih oblikovanja iteV^rtovi, kuhinje, strehe, svetila, 3ČVlopnišča itd.).
:tri| Prvi pogled v razstavni prostor pV presenetil s širokim razponom Iji oblikovanih tem. Nato pa se je lavrsafc od eksponatov izkazal kot ki enkraten, saj je opozarja! nase s jan.Ntero od svojih lastnosti: tele-'tbvhnska polica iz pleksi stekla z :iie\fahkotnostjo in pretehtano upo-\ePrQbnostjo; servirna mizica s i p(skladnimi oblikami, uporab-e ny°stjo in novim materialom —ul-gojvalesom, ki ga je dalo lesno po-’ terhtje iz Ilirske Bistrice (in se ja iPotem zanimalo za serijsko izde-o pl^vo); vrsta srebrnih ogrlic s pe-ievrdmi različicami obeskov, za ka-nišk^e je bila izhodiščna oblika ab-,oaWaktni lik — kvadrat. Obeski . ymuge ogrlice so izhajali iz narav-rdife°blike—metulja, in dobili sv o-rjal^0 dokončno stilizirano obliko v nsfftarmorju z otoka Brača. Avto-:i j f'C( steklenega servisa je dal idejo Jr$a mehko nazobčane odprtine da ‘Posod — cvet narcise; tako valo-nafdi robovi pa niso samo za okras, c(f\lemveč so tudi uporabni; načr-lane posode so pomagali obliko-ci\tfa!i_ steklarji v Hrastniku. Kera-h petično podjetje v Libojah je pri-o(ePot>ioglo k izdelavi čajnega servi-ile n50’ kjer je pokrov čajnika obenem speffdilo, ter praktičnega sklopa vaz >r pir1 vazic za različne šopke, ki jih \en?t,našajo obiskovalci v bolniš-oIsr'Ce-
dbCj Sodelovanje z industrijskimi vUebodjetji je pač spodbudno in raji, w\>eseljivo, ker pomeni naraven ;n\wrehod mladega oblikovalca iz jštete/mce v proizvodnjo.
»a Nekateri izdelki so nastali v to p^olskih delavnicah: kiparski, ko-linsH
vinski, mizarski in fotografski. Neizčrpna je bila videti fantazija oblik pri seriji ključev, čeprav so oblikovalci upoštevali tudi njihovo funkcijo. Praktične in estetske so bile kovinske posode. Lično in diskretno je okovje za uokvirjanje slik, ki ga na tržišču sicer ni dobiti. Jedilni pribor je bil zastopan žal samo v risbi, toda s pravo parado lepih bi uporabnih oblik.
Med lesenimi izdelki so prednjačili servisi posod Polone Cedilni-kove, ki so s svojimi dognanimi, pretanjeno preprostimi oblikami učinkovali že kot zgledi našega nacionalnega designa. Podoben vtis je dajala lesena kuhinjska luč, domiselno sestavljena iz medicinskih paličic. Zbudila je asociacije na okrasne konstrukcije iz slamic, ki jih oblikujejo in obešajo na strop v’ Beli krajini. Z izvirnostjo so presenečala še nekatera svetlobna telesa, bodisi v kovini, bodisi v lesu.
Sploh se zdi, da je mentorici Doboviškovi poleg uporabnosti in estetiki izvirnost pomemben cilj in domiselnost močna odlika. V tem so posebno uspeli izdelki igrače, ki jih označujeta še vzgojnost in nevsiljiva didaktičnost. Pri lesenih ropotuljicah je očitna skrb za udoben prijem, od nekdanjih ropotuljic se med drugim razlikujejo še s tem, da so kroglice v njih vidne in otipljive. Praktično razčlenjeni zabojček za spravljanje igrač, je postal sam igrača, ker je dobil kolesa jn ga otrok vozi, nanj naklada in razklada z njega. Gibljivi robotek iz lesa je z vijaki spojen tako, da se otrok ne more raniti. Mali leseni vrtiljak je mogoče namestiti v interieru in zunaj. Na primeru tu reproducirane ure iz poslikanega kartona se otrok nauči razlikovati barve, oblike, velikosti in številke ter — poznati na uro. Kartonska hišica za vrtce je že na razstavi zvabila vase otroke z dvorišča. Preprosto leseno zvinilo s kroglo pa je vabilo k iznajdljivemu razgibavanju. Moderno in izvirno obliko sta dobila gugalnika — leseni konj in piščanec iz ultralesa. Pri-' ljubljena igra našega otroštva. Človek ne jezi se je domiselno našla novo obliko s tem, da je funkcijo številk nadomestila barva. V različici za slepe pa je postala plastična. Po ročnem la-
Zgodovinska razstava reformaciji na Slovenskem vzhodu
ival1 v
stik, znumenju 500-letnice roj-zičJ| Va. ref°rmatorja Martina Lut-r op ra ‘n 250-letnice protireforma-jo b vojaške kazenske ekspedi-ajao',e v severovzhodnem delu zreti ^murja bo murskosoboški rujč. vrni center v drugi polovici etne'lo*njega septembra in pod po-rvija ,r°viteljstvom Zveze zgodovin-zvaj, ^ društev Slovenije pripravil vnet rv° pregledno razstavo o re-tri t?rtT13cijskem gibanju na sloven-
vzgf^ vzhodu'/
in ni- nasprotju z dokaj razširje-dičnf111 'n ponavljanim konservaiiv-kvibL . °ln>kim mnenjem o peri--iraži/11' naravi referomacije med (s 'n Rabo bo prireditelj z več injeC1 ^00 eksponati — tiskov, do-g pC^ntov in upodobitev — lel l|eds.tavi* obiskovalcem najpo->dat|:av'tnejše postaje tega gibanja, istikjt ^ na tem k°ncu Slovenije bi-koCn° vP0valo na družbeni ra-i in L0- 'n uveljavitev pisane in go-e tuL r-*ene slovenske _ besede. Na ■ar'|i/Stav' bodo prvič jasno doku-rn0Vntiran' začetki gibanja, ki e!esCy0a0ajo z dejavnostjo Trubar-it |elt eSa kroga, predvsem pa s ti-a^rču^kim delom ubežnega Janža loč, Lande,ca> ki je panonskim Slo-tav Pteri'’-!11 oskrbel obrednik v ma-[	pbu115^!1* (natisnjen leta 1587 v
ika ^o]eravi na Gradiščanskem). razf?^6® dokumentov o prekinitvi zapili i6106 kalvinske usmeritve, ki rocflfo Postevala slovenskega jezika, »rak*) a razstavi iz protireformacij -
skega obdobja posebej vidno in dokumentirano prizadevanje prekmurskih luteranov v zvezi z izobraževalno dejavnostjo na učiliščih zahodne Ogrske in boj za ohranitev slovenske besede v oddaljenem Nemes Csou, kjer je bilo v 18. stoletju dovoljeno luteransko bogoslužje in osnovno šolanje protestantskih otrok. S prvo slovensko posvetno verzfikacijo, tj. Slovensko pesmijo iz leta 1774, bo predstavljen David Novak iz slovenske izseljenske kolonije na Šomodjskem, kamor se je pred preganjanji zateklo nekaj sto prekmurskih družin.
Na razstavi bo namenjena posebna pozornost vodilnima usmerjevalcema in organizatorjema protestantizma v pokrajini ob Muri — Štefanu Kuzmiču in Mihaelu Bakošu. Najbrž bo prvič na ogled tudi popolna zbirka najstarejših prekmurskih protestantskih tiskov, rokopisnih obrednikov in pridig.
Zgodovinsko razstavo bo prav gotovo koristno dopolnil pogovor za »okroglo mizo«, ki se ga bodo udeležili raziskovalci reformacije iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Pogovor bo organiziran ob odprtju razstave, 16. septembra v razstavni galeriji soboškega kulturnega centra.
F. ŠEBJANIČ
birintu iz pleksistekla se kroglica pomika z magnetno paličico; lahko je zabavna igra tudi za odrasle.
Kot posebno vzgojno omenimo še pedagoško enoto, kjer je bila naloga učencev, da izpopolnijo že izdelan predmet. S tem se neguje odnos do predmetov v okolici, spodbuja ustvarjalnost in vzdržuje oblikovalna kontinuiteta.
Ker je razstava zbudila pri občinstvu, ki bi nekatere predmete najraje kar pokupilo, izredno zanimanje, lahko sklepamo, kako velika je potreba po lepih uporabnih predmetih v našem okolju (pogosto jih uvažamo) in koliko bi mladi oblikovalci lahko pripomogli v kulturnem in gospodarskem pogledu, če bi študij še nadaljevali na visoki stopnji.
Spomenik človeškemu trpljenju __________
Razstava akademskega slikarja Igorja Pleska o skopskem potresu
Igor Pleško: Groza
Ni se težko vživeti v upodobljene like žena, ranjencev, nosačev žrtev, klečečih ženskih postav pred ostanki nekdanjih ponosnih makedonskih domov. Siikar je s svojo občutljivo roko ohranil prizore in doživetja tistih težkih dni vsem tistim, ki so in niso še gledali življenjskim skrajnostim v oči. Postavil je tih,skromen in zgovoren spomenik tudi vsem tistim, ki so trpeli in umrli ali še danes nosijo v sebi bolečino.
Stanislava Sluga: Sebilj (Golobnjak), kombinirana tehnika
Doživeto in resnično
Ob razstavi akvarelov Sarajevski motivi Stanislave Sluga
Mlada in nadarjena slovenska slikarka Stanislava Sluga (Stana iz Pudoba) je pripravila sarajevskim ljubiteljem likovne umetnosti prijetno in nevsakdanje umetniško presenečenje. V čitalnici tujega tiska v Delavski univerzi D juro Djakovič, kjer je imela lani impozantno in nepozabno razstavo indijskih motivov, se Je letos predstavila z edinstveno tematsko razstavo Sarajevski motivi. Razstavila je 35 miniaturnih akvarelov, izdelanih v kombinirani tehniki.
Vse te miniature Stane iz Pudoba so enake umetniške vrednosti, nastale pa so pozimi leta 1983, tedaj, ko je umetnica nekaj časa preživela v Sarajevu. Miniature so tematsko enotne (na večini od njih so prikazani posamezni deli starega Sarajeva, njegove ulice, stare hiše, mostovi in pokopališča), odsevajo pa tudi mojstrsko zajeto in ovekovečeno posebno zimsko ozračje, z zaprtimi vrati in okni, z redkimi silhuetami ljudi in Žalostnim zimskim nebom. Te miniature, ki so narejene z navi-
dez skromnim koloritom —prevladujeta vijoličasta in siva barva — izžarevajo bogato doživljanje hladnega sarajevskega zimskega ozračja in pritegnejo gledalca tako, da se poglobi vanje prav tako kot v slike velikega formata. Ker združujejo na sugestiven umetniški način vse doživeto in resnično, pomenijo presenetljivo slikarsko odkritje starega Sarajeva. V močnem poletu fantazije je Z njimi ta mlada slovenska slikarka odkrila in razkrila Sarajevčanom dušo in lepoto njihovega starega mesta in to v tistem letnem času, ko se zdi, da v njem ni mogoče videti kaj posebno lepega. Zato je ta nevsakdanja razstava privabila veliko obiskovalcev, ki so jo prisrčno sprejeli kot resnično umetniško doživetje.
Razstava Sarajevski motivi Stane iz Pudoba je bila v Sarajevu odprta kar 70 dni, njeno vrednost pa potrjuje tudi to, da je bilo pod številnimi miniaturami napisano: Prodano.
MILAN R. MARKOVIČ
kultura
Petnajsti grafični
bienale
Mednarodni grafični bienale v Ljubljani ostaja osrednja prireditev, ki sije z leti utrdila sloves tudi po svetu. M ed sodobnimi grafičnimi prireditvami' ostaja u svetovnem merilu na vrhu ne glede na to, da imata K rakove in Tokio in še marsikatera središča velike razstavne možnosti in verjetno tudi več propagande. Tisto, kar ostaja vsako drugo leto bistveno, bi lahko skrčili na temeljno spoznanje: bienale podaja zanesljiv prerez tega, kar je dandanes vidno v močno uveljavljeni grafični umetnosti. S tega stališča daje bienale več kot informacijo o zelo razvejeni in raznoliki grafični praksi posameznikov, skupin in narodov. V tridesetih letih ali od začetkov pa do danes se je pojmovanje funkcije in estetike grafike seveda zelo spreminjalo, petnajsti bienale pa odseva prav zdajšnje grafične težnje v svetu in doma.
Jubilejna posebnost bienala so »male razstave«; na teh lahko razstavijo svoja (nagrajena) dela tudi dozdajšnji dobitniki velike nagrade. Ta zamisel usmerja gledalčevo pozornost v grafična dela, ki so bila deležna posebnega mednarodnega priznanja v prejšnjih letih. Vsako delo dobitnikov velike nagrade je v bistvu poželo po eni strani skupno priznanje žirije, po drugi strani pa predstavlja težnje tiste grafične smeri, ki daje ton in veljavo v sodobni grafični ustvarjalnosti. Čeprav med nagrajenci pogrešamo nekaj imen, pa je izbira umetnikov, katerih dela so razstavljena, prepričljiva. Na razstavi nagrajencev v Jakopičevem razstavišču so z »malimi razstavami«, zastopani: Armin Aldeck, Henri Georges Adam, Pierre Soulages, Yozo Hama-guchi, Robert Rauschenberg, Victor Vasarely, Antoni Tapies, Janez Bernik, Kosuke Kimura, Miroslav Šutej, Akira Matsumo-to, Tetsuva N oda, Adriena Širno-tova, Jiri Anderle, Zoran Mušič, Alan Green in Shoichi Ida.
Jasno je, da je letošnji bienale v Moderni galeriji pregled grafičnih dosežkov zadnjih let. Pluralistična usmeritev bienala je dovolj znana iz preteklih let, in ker je v resnici upoštevan položaj grafike v svetu — ne glede na modne pojave, razne šole, smeri, pa tudi tradicionalne poglede — ostaja taka usmeritev še vnaprej vodilo, ki je edinole sprejemljivo, če želimo v resnici ohraniti pregled nad dogajanjem. Najbolj poudarjena pa je seveda kakovost grafičnih del. Bienale spada med »mamutske« razstave, vendar pa je tako obsežno zasnovani prikaz edino primeren. Vsaka zožitev bi v resnici okrnila možnosti, ki jih izpolnjuje grafični bienale. Take mednarodne razstave si ni mo-
goče ogledati na mah. Moderno galerijo je treba obiskati večkrat. Tu srečamo stare znance in nova imena: grafike TL Hartuhga, J. Friedlaenderja, E. Vedovo, E. Greca, zd oba Kobayashija, S. Taniguchija, P. V/underlicha, W. Mihuleac, M. Billa, A . Jonesa, H. Moora, J. Rosenquišta ali pa J. C. Gomeza, E. Angelija, I. Moniru-la, L. Etiennea, A. Mitranijevo, E. Bednarovo, K. Sugaia, W. MustafofE. Scanavina, T.Araki-ja, G. Olsona, D. J. Kwaka, G. Zaborszkega, S. Miiller, I. Gu-stowsko, D. de Almeido, Gui-tarda Comaposada, S. Jameson, A. Albers, N. Oliviero, H. Wanga in seveda mnogo drugih.
Posebno vabljiv je seveda prispevek slovenske grafike in grafike drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot na dodatno zanimivost naj opozorimo na razstavo jugoslovanskih umetnikov ki so na katerem koli dozdajšnjem bienalu prejeli kako nagrado. Tako kot v prejšnjih letih je tudi letos očitno, da so se jugoslovanski grafiki uvrstili na visoko mednarodno mesto; to potrjujejo tudi nagrade doma in na tujem. Primerjave, ki se samodejno ponujajo z.drugimi umetniki, govorijo o živahni dejavnosti naših grafikov, ki se ne zapirajo v utečene kolesnice in v artizem zgolj tehnološkega dosežka. Med njimi je treba omeniti Jožeta Ciuho, Janeza Boljko, Bogdana Borčiča, Jožeta Spacala, Metko Kraševec, Andreja Jemca, Borisa Jesiha, Tomaža Kržišnika, Gorazda Še-frana, Zvesta Apotlonia, Janeza Kneza, Petra Krivca, pa seveda Vladimira Veličkoviča, Miroslava Suteja, Vjenceslava Richterja, Todorčeta Atanasova, Stojana Čeliča, Dušana Džamo-njo, Ivana Piclja, Anteja Kaduza, Emirja Dragulja, Branka Miljuša in druge. Raznotere težnje, ki jih razberemo pri posameznikih, katerih dela primerjamo med seboj, so odsev različnih slogov, hotenj in zamisli. Govorimo lahko o živahnem utripu in visoki stopnji jugoslovanske grafike.
Opozorimo naj še na delež zamejskih Slovencev, ki so zastopani pod Avstrijo —tak je Valentin Oman — in zlasti pod Italijo. Tu imajo precejšen delež in estetsko vidno mesto Marjan Kravos, Klavdij Palčič in Lojze Spacal, nekatera imena pa še pogrešamo. Grafični bienale ne prinaša eksplozivnih novosti, zanesljivo pa odseva zdajšnji utrip v grafični umetnosti. Ta se nam kaže tudi tako, da vsakdo lahko najde veliko umetnin po svojem okusu. Bienale je odprt do konca septembra — med drugim tudi zato, da si ga bodo lahko ogledali šolarji.
IGOR GEDRIH
Daniela Havličkova (ČSR): IVIarionette III, 1982, jedkanica, suha igla in mezzotinta
Seminar za učitelje mednarodnega jezika esperanta
Od 29. junija do 3. julija je bil v hotelu Polževo pri Višnji gori seminar za učitelje mednarodnega jezika esperanta. Organizirala ga je Zveza društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije v dogovoru z Zavodom SRS za šolstvo za udeležence dopisnega tečaja esperanta. Dopisnega tečaja in seminarja, ki sta potekala v okviru priprav na uvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole, se je udeležilo osem učiteljic iz štirih ljubljanskih osnovnih šol ter iz Titovega Velenja in Križevcev pri Ljutomeru.
Seminar je bil namenjen usposabljanju za začetek poučevanja v šolskem letu 1983/84, zato so skoraj polovico programa obsegala predavanja Sonje Tavčar o Metodiki pouka mednarodnega jezika esperanta v tretjem razredu osnovne šole po učnem načrtu za fakultativni pouk, ki ga je lani sprejel Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Poleg tega pa so udeleženke ponovile in dopolnile znanje, ki so si ga pridobile med šestmesečnim dopisnim tečajem. Ta del seminarja je vodil Tibor Cserne, profesor
zgodovine, matematike in esperanta iz Budimpešte. Manjši del programa pa so obsegala predavanja o organizaciji dela espe-rantskega krožka na osnovni šoli (Dragica Grabnar, OŠ Venclja Perka, Domžale), o zgodovini esperantskega gibanja (dr. Peter Zlatnar), o esperantski književnosti (Janez Jug) in in o organiziranosti esperantskega gibanja (Janez Zadravec).
Na koncu seminarja .so vse udeleženke uspešno opravile preskus znanja. Septembra bodo začele poučevati mednarodni jezik v tretjem razredu osnovne šole ali pa bodo vodile tečaje v okviru interesnih dejavnosti.
V letošnjem šolskem letu bo Zveza društev za mednarodni jezik organizirala že drugi dopisni tečaj mednarodnega jezika esperanta za učitelje osnovnih in srednjih šol, ki se bo končal junija prihodnje leto s podobnim seminarjem kot je bil letošnji. Razpis dopisnega tečaja bo razposlal Zavod SRS za šolstvo vsem osnovnim in srednjim šolam.
Predsednik komisije:
JANEZ JUG
V zadnji številki našega glasila smo objavili razpis seminarja za pridobitev pedagoško-ahdragoske izobrazbe, ki ga pLpravlja Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete v Ljubljani. V obvestilu je pomotoma izpadlo, da obsega seminar osnove pedagogike, psihologije, didaktike in andragogike ter nekatera poglavja iz specialne metodike. Vse te predmete predvideva namreč tudi predpisani program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe.
Vabilo
Vzgojno-izobraževalni zavod Lendava, TOZD Osnovna šola Velika Polana, vabi vse prosvetne delavce, ki sc poučevali v Veliki Polani, na slovesnost ob poimenovanju šole po Mišku Kranjcu. Proslava bo 18. septembra 1983 ob 10.30 v Veliki Polani.
KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE VELIKA POLANA
Razpisna komisija
VVO CERKNO
razpisuje dela in naloge
— ravnatelja
Svet
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE-PRESKA
razpisuje dela in naloge
— ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o ZD in zakonom o OŠ in imeti:
—	ustrezno pedagoško izobrazbo ih 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
—	organizacijske sposobnosti,
—	biti družbeno politično aktiven in imeti pozitiven odnos do družbenega premoženja in samoupravljanja.
Mandat traja 4leta. Začetek dela’je/25. 12. 1983.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Svetu šole heroja Franca Bukovca Medvode-Preska, 61215 Medvode, Preška cesta 22, O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po sklepu Sveta šole.
France Čebašek
SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE — DOPOLNILO
Vsi smo povezani v živo drevo človeštva, in kadar umre eden od nas, posebno, če je to dober človek in požrtvovalen tovariš, je prizadeta vsa človeška skupnost.
Letošnjega !. junija je učitelje in učence Osnovne šole Škofljica in krajane pretresla novica o smrti Franceta Čebaška, dolgoletnega ravnatelja na naši šoli, predanega pedagoga in dejavnega družbenopolitičnega delavca.
■France Čebašek, ki je petnajst let vodil naš kolektiv, si je včs čas zavzeto prizadeval, da bi se učitelji in učenci na naši šoli dobro počutili, ker, kot je vedno poudarjal, le zadovoljstvo in resnično veselje do dela rojevata uspehe. Pri tem nam je bil s svojim optimizmom, obarvanim s prisrčnim humorjem, z odgovornim odnosom do dela zgled, kakšen naj bo človek, ki dela na tako občutljivem področju, kot je vzgoja in izobraževanje mladine. Posebno skrb je namenjal mladim učiteljem, katerim je vedno prijateljsko svetoval in jih spodbujal, kadar je bilo to potrebno. Poznal je vsakega učenca, nikoli ni skoparil s pohvalo, grajal je nerad, zato so ga imeli radi vsi, tudi tisti, ki so že zapustili osnovnošolske klopi in se vključevali v kulturno in družbenopolitično dogajanje na šoli in v krajevni skupnosti.
»Naša mladina je dobra,« je govoril zmeraj, kadar se je,kdo pritožil čez mlade, »sicer pa smo jo vzgojili mi, starejši, in mi smo odgovorni zanjo.« Te odgovornosti se je dobro zavedal, zato se
je zmeraj trudil, da bi naša šola učence temeljito pripravila za življenje. Kako vesel je bil. kadar je zvedel, da je v življenju uspel učenec, ki mu je pri nas šlo bolj trdo, in kako ponosen je bil na tiste, ki so z vztrajnostjo, trudom in sposobnostjo želi uspehe. »Človek, ki se pri svojem delu trudi, mora občutiti tudi dosežke teh prizadevanj, in za učitelje je najlepša nagrada, če vidimo, da smo vzgojili poštene in delavne ljudi ter dobre in zavedne državljane,« nam je govoril.
Skrbel je tudi za to, da je bila šola povezana s krajem, posebno pa se je trudil, da bi Škofljičani dobili novo šolo. Toda, še preden smo se učitelji in učenci preselili v nove prostore, je hudo zbolel. Dokler so mu še dopuščale moči, nas je obiskoval, se zanimal za življenje v novi šoli, nam svetoval. potem pa je neizprosna usoua končala njegovo bogato življenje.
France Čebašek je poleg rednega dela opravljal še nešteto dolžnosti. To mu je vzelo veliko časa in moči, in bilo bi potrebno precej prostora, če bi hoteli opisati, kaj vse je bil in kje Vse je sodeloval. Dolžni pa smo povedati vsaj to, da je bil tovariš Čebašek zares dober človek in dober tovariš.
Spomin na njegovo delavno, bogato življenje bo še mnogim, ki smo ga poznali, spodbuda in zgled, kakšen naj bo dober učitelj.
KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE ŠKOFLJICA
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE INŽ. JANEZA MARENTIČA PODZEMELJ, 68332 GRADAC
razpisuje dela in naloge
— učitelja angleškega jezika
Pogoj: predmetni učitelj angleškega jezika
Stanovanja ni.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola inž. Janeza Marentiča Podzemelj, 68332 Gradac v Beli krajini. Priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO V LJUBLJANI KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še
naslednje:	,
—	da je usposobljen za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po 96. členu ZOŠ;
—	ima 5 let delovnih izkušenj/od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti;
—	ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravnih socialističnih odnosov.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: VVO Cerkno, 65282 Cerkno,
z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri.
razpisuje dela in naloge
— učitelja matematike in fizike
Pogoji: končana pedagoška akademija, smer matematika in fizika, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit.
Od kandidatov pričakujemo primerne moralnopolitične lastnosti, da niso v kazenskem postopku ali obsojeni za kaznivo clfejanje. Znanje slovenskega jezika je obvezno.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim 4asom. Za razpisana dela in naloge se upošteva zavarovalna doba s povečanjem 12/16. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE
SŠ TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK VOJNIK
razpisuje dela in naloge
— ravnatelja
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o združenem delu, z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini, in imeti:
v
—	višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja po opravljenem strokovnem izpitu,
—	organizacijske sposobnosti
—	biti družbeno-političho aktiven in imeti pozitiven odnos do družbenega'premoženja in samoupravljanja.
Mandat traja 4 leta. Začetek dela: 15. novembra ali 1. decembra. Stanovanja ni!
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako: »za razpis ravnatelja« na zgornji navedeni naslov.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v Prosvetnem delavcu. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po preteku razpisa.
Marija Apšner
V 47. letu starosti je prenehalo
biti srce naše drage kolegice, sodelavke in tovarišice.
Marija Apšner, rojena Potočnik, se je rodila 20. 8. 1936 v Murski Soboti. Med okupacijo se je s starši preselila v Dravograd, kjer je oče služboval v rudniku v Mežici.
Osnovno šolo je obiskovala v Mežici in Rogatcu. Nižjo gimnazijo je končala v Slovenj Gradcu in se leta 1950 vpisala na višjo gimnazijo na Ravnah na Koroškem, kjer je maturirala leta 1955. Še istega leta se je vpisala na višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani in končala študij leta 1958.
Pot jo je vodila nazaj v Mursko Soboto, kjer se je L 9. 1958 zaposlila v Splošni bolnišnici Murska Sobota na internem oddelku kot glavna oddelčna sestra. Na tem delovnem mestu je ostala do leta 1962. Prvega decembra istega leta se je zaposlila v Zdravstvenem domu Murska Sobota, v dispanzerju za pljučne
r’
bolezni in TBC. Želja, da bi < jala svoje bogato znanje in kušnje prihodnjim rodovom,«^ bila tako močna, da se je 10 1972 zaposlila na zdravstv« šoli Murska Sobota v Rakičai ki ji je ostala zvesta do smilj Predanost pedagoškemu pokli jo je vodila v študij pedagogi in psihologije, kjer je obsolvii la.
Spominjamo se meseca mi 1981. ko je odhajala na zdn Ijenje v upanju, da se kmalu _ dimo, pa vendar z bolečino v si in neko težko slutnjo. Želja življenju je bila tako močna , volja jeklena, da se je v šolski letu 1982-83 vrnila med nas mesec dva, in učencem še zadf krat hitela razlagati novo sno' nege kirurškega bolnika in p hologije.
Toda bolezen je bila močn ša. Naše drage Rije ni več. NL , lik bo ostal v naših srcih in miš med nami, kajti tega ni mog< pozabiti.
SODELAVCI	/
bo,
•~mrrfnT iirinr..il. .i.i ■■■...
’Vg
ko
ev
'os
»ja
<ku
Slava Platovšek
Petintrideset let se je razdajala otrokom, šoli, sotovarišem. Nikdar je nismo videli žalostne, pa četudi je po deset ur trdo delala.
In zgodilo se je, da smo morali nenadoma'slišati trpko resnico: Slave Platovšek ni več! Spominjamo se, kako zavzeto je govorila: V pokoj grem, toda rada bi bila med mojo ljubo mladino še vsaj deset let. Vsi, ki smo poznali njeno pedagoško ustvarjalnost, smo vedeli, da je to res. Kako tudi ne bi bila, ko pa je bila v resnici naša, saj je znala ustvarjati tisto pravo zdravo in pedagoško ozračje in toplino, ki sta temelj ustvarjalnega dela v šoli in zunaj nje. To pa ni dano vsakomur, ki hodi po razredu in deli učenost.
Slava Platovšek je bila rojena 22.2. 1925. Bila je hči srednjega kmeta iz Spodnje Savinjske doline. V Levcu pri Celju je bil njen dom. Osnovno šolo je končala v Petrovčah, meščansko je obiskovala v Celju. Slednje ni dokončala, šolanje je prekinila vojna.
Oče je bil naprednjak, saj je sodeloval s partizani že leta 1941. Tudi Slava se je proti koncu leta 1943 pridružila očetu.
Skupaj sta zbirala sanitetni inL sarniški material in živila. Tfc^ mati je pomagala po svcL močeh. Tako je vsa družina L delovala v boju, ki je terjal vel^0 poguma in tveganih dejanj.
Po osvoboditvi je nadalje? 0„ šolanje, postala je učitelji;^ Službovala je v Ločah pri Pol/ lr nah, Rakovcu na Pohorju, f | hovi pri Konjicah, potem p2 j .. prišla na osnovo šolo v Žalec »J
Žalcu je ostala več let, vse
upokojitve. Slava ni bila sai,” dobra pedagoginja, delala je I ;eJ zunaj šole. Skratka, še tako ^ demu delu se ni odrekla. Prej
r
je priznanja in odlikoval
nadvse rada pa je pomagala ff n dim učiteljem.
Vsem, ki smo bili njeni šoto riši, je bilo ob tem zadnjem :/(u vesti resnično hudo. V nas pi }rj ostala hvaležnost za nji ^ ustvarjalno pedagoško delo, vse, kar je storila dobrega Ijud j ‘ v boju za svobodo in po voj! ^ družbeno-političnih organi? ;QVj jah. Kadar odide tak človek, kršna je bila Slava, nastane pi ^ ‘nina, ki je ni mogoče zapo! % samo s spominom nanj.
-dk-
NOVA PEDAGOŠKA REVIJA
Zveza učiteljskih društev Srbije bo v kratkem znova pričela izdajati predagoško revijo Učitelj, ki je prvič izšla že pred 110 leti. Revija je namenjena predvsem učiteljem razrednega pouka in vsem, ki se zanimajo za izobraževanje in vzgojo učencev na 1 nižji in srednji stopnji osnovne šole. V njej bodo učitelji, študenti pedagoških šol, starši in drugi našli odgovor in nasvet na vprašanja iz prakse, se seznanjali z delom drugih šol, si izmenjevali izkušnje. Nekaj stalnih in občasnih rubrik, ki jih načrtuje uredništvo: novosti v vzgoji in izobraževanju, inovacije pri razrednem pouku, izobraževanje in izpo-
V
polnjevanje učiteljev, izkušn/Začt raziskave, družina in šola, tepotj sno in metalno zdravje v šoli, Mlik, tika, novosti v svetu, uglednifdil < dagoški delavci itd.	Snič
spis
Revija Učitelj bo izhajala jld krat letno v skupnem obsegu' gičti
strani. Naročimo jo na nasl
Savez učiteljesldh d ruš ta v a Srbije, 11000 Beograd, Na! nog fronta 43. Kdor želi prcTak že letošnje številke, mora hk™ost nakazati na žiro račun navc
nesi
želi:
tole
nega
izdajatelja
60806-678-81087) letno nai i>od
nino. Ta znaša za posamezi
200 din (za študente 150 dinjtvij
Spre
‘tiOl
Raji
organizacije pa 600 din.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izo-. braževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave; Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Pod
časi
stvp
sed;
Prtu
Rkrj
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega ko ^ teja za vzgojo in Izobraževali časnik »Prosvetni delav prost temeljnega davka od P^raj meta proizvodov (glej 7. točK^Ric odstavka 36. člena zakona dflp davčenju proizvodov in storitf^
v'	iVed
prometu).