18S. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trsta, v torek, 10. lulifa 1917 LetafH XML ,zha|a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredniftvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t 20. L nadstr. — Vii dopisi naj se po«l!jajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij fi~t .EdinostV — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z or ejenltn poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka /s škega št 20 Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 31 20 Za pol teta...............*• • *5"80 za tri mesece...................... 7 80 za aedcljsko Isdtjo za celo leto.......620 aa pol leta ..... • . m 3*60 Posamezne Itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v žirokostl ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......• . K 20.— vsak« nadaljna vrsta.............2L— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranllnični račun št. '41.652. Ustavna reforme. (Od našega posebnega poročevalca). Dunai, K julija. Najbrže je »Edinost« že imela priliko, da k sporočila čitateljem vest o dalekosežnih reformah ustave, ki naj bi jih iz-delal in preJložil državnemu zboru neki — državni svet. Predpofcaje torej to možnost, prii>o-minjam le, da je prišla ta »strela z jasnega :?eba v petek popoldne ne doceJa nepričakovano v parlament, — in sicer neposredno po avdijenci ministrskega predsednika pri obeh ce-arjdi v Laksenburgu. I>o pravici rečeno, tu v parlamentu smo pričakovali z neko napeto pozorno tjo. kaj nam prinese ministrski predsednik iz Laksenburga. Da bi prišel s tako vejico miru, ni pač nihče pričakoval. Z u to pa tudi ni prave zaupljivosti v od krito-renost nrerodajnih krogov v tej tako radikalni akciji. Po drugi strani pa bi našo zaupljivost mogla podkrepiti poročila, ki prihajajo iz Nemčije: nameravana demokratizacija 1.-ravnega življenja v vseh zveznih državah. kriza v uradu državnega kanoelarja, i arkimentarizacija skupnega ministrstva, čedaije večja nervoznost širokih ljudskih mas zaradi ljubega miru. kar vse kaže, da e v Nemčiji pripravljaj^ velike reči. Tu se govori v krogih, ki hočejo biti jako dobro poučeni, bolj zaupno celo o tako ve: kih d godkih. da si jih danes še ne tipam napisati. Ako se pa pojavljajo v Nemčiji tako daleč segajoče izpremembe v demokratičen smislu, je pač naravno, da vse to ne more ostati brez vpliva na notranje razmere v Avstriji. Samo da imamo v Av-rriji poleg vseh vprašanj, ki silijo v Nemčiji na površje, še narodnostna vprašanja. ki morajo biti rešena pred vsemi drugimi. Iz teh vzrokov bi inogli torej sklepati, da je inerodajnim činiteljem v državi resna skrb, preustrojiti državo in ustavo, df kler je čas za to, v duhu moderne demokracije. ki tako mogočno sili od vseh -frani sem preko naših državnih mej in — da se tako na znotrai koosolkiovana in zadovoljna Vvstrija dostojno pripravi za bo oča mirovna pogajanja. I oda oblika tistega — državnega sveta. ki ga je prinesel ministrski predsednik v petek popoldne, vzbuja sumnjo, da bi hoteli dobro stvar kar se le da zavlačevati, med tem pa bobaati po svetu: glejte, kako dobro voljo, kako izborne načrte imamo, ne potrebujemo dobrih svetov iz tujine. Tudi to dejstvo pa 'a v oči, da le prišlo s tako veliko akcijo pred parlament tisto ministrstvo, ki je samo izjavilo, da je le prehodno in z >:«ko omejenim programom. — Od gotovih strani se sicer naglasa, da hoče to prehodno ministrstvo že nekoliko ugladiti p >t bodoči resnično parlamentarni vladi, kakoršne v Avstriji še nismo imeli. Kot nekako zanimivost naj tu še ome-iram. da pravzaprav nič ne vemo, odko-ie zašla v parlament in nato v vso javnost ideja — državnega sveta. Sprva so jo podtikali prof. Redliclm, ki se je pa brani z v^ini štirimi; pa tudi minist. predsednik odklanja to nezakonsko očetovstvo. — Kje se je torei porodil ta načrt? Kdo stoji za njim? Ideja, Ja bi bil ta začasni državni svet nekaka izvenparlamentarna korporacija, je našla precej gluha ušesa. — Saj imamo m dva ustavna odseka: v poslanski in gosposki zbornici. Ali bi ne bila to zaušnica vsem članom obeh odsekov? Ali ni v nnh veliko izkušenih parlamentarcev, učenjakov in strokovnjakov? In ako bi v kakršnemkoli oziru res kaj nedostajalo, ^aj od--eka lahko poiščeta in povabita strokovnjake k sode 1- vanju. Pa tudi vlada ima pravico, pošiljati v odseke svoje posebne referente in svoje strokovnjake. Izvenparlamcntarni državni svet je bil torei že v petek večer pokopan. — Kot kurljozum naj sicer navajam, da a» i a-mični p »litiki (neparlamentarci* nekako zagovarjali tako tvorbo. Ceš: čudež bi bil. ako b: se rarlameutarci tako -aleč i>;>-vzpeli in dosegli potrebno edinerst za t_iko dalekosežne načrte. In ker v čudeže ne verujejo, zato naj bi poskušali z državnim svetom, v katerem bi sedeli priznani uee ljaki n strokovnjaki izven parlamen-i. Al naravn* ie. da m >ra zlasti se-dai ja poslanska zbornica z v ;> odloč-n« i oJk!(.-:i ;i take zahrbtne naskoke na nje se pravic* in dolžnosti! \ čerai so se vršili o tem predmetu po-ri In d< /ovori cel Jan tako inten-ziv" ;>. da -o govorili j> slanei cel dan le raz f m ki vem: včasih ni bilo navzočih nit! 20 poslancev. g .fu*. 'lovanskj k!uh je bil prvi, ki je dal niirrs r keuiu predsedniku ia-en odgo-v r. Načelnik dr. Korošec je že včeraj s, ročil mm. predsedniku, da Klub odklanja izvenparlaiuentarno tvorbo — državnega s-%cta. Mesto te^a imamo ven«'ar ;.e v prvi vrsti ustavni odsek poslanike zbornice, ki se lahko še pomnoži s strokovnjaki in ki potem lahko voli pododsek, ki naj bi izdelal podrobne predioge. Ju- goslovani stojimo trdno na državnopravni izjavi v prvi letošnji seji. Drugim narodnostim, ki bi slučajno zašle v našo državo na jugu, zagotovimo popolno narodno avtonomijo. Trstu radi prrznavamo posebno stališče z oziram na luko, ki bi služila tudi drugim zavednim narekom in državam. (Točneie o tem bomo še govorili.) Cehi se še niso izjavili. a*li ni dvoma, Ja bodo solidarni z Jugoslovani. Zaradi lepšega so odklonili rečeno obliko drž. sveta tudi Nemci, čeprav bi ti pr^v radi videli tako rešitev iz sedanjih Ležav. ako bi ie šlo. Saj so gotov*, da bi bila tudi tu njihova večina! In kdo pa re danes v Avstriji priznan učenjak in strokovnjak. ako ne Nemec? Tako je torej za zdaj pokopana prva oblika državnega sveta, ni pa padla ideja sama, ki ie sposobna za daljše dogovore in kompromise med strankami. Zvezna ormodno poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 9. (K*.) Uradteo se razglasa: 9. julija 1917. Vzhodno bojišče. — V Karpatih in ob gornji Bistrici Solotvinski so tipali Rusi z močnejšimi poizvedovalnimi oddelki. Severozapadno Stanislava smo moral! včeraj po dvodnevnih srditih bojih prepustiti sovražniku prvo postojanko obrambnih naprav. Razširjenje ruske pridobitve na ozemlju je preprečil nastop rezerv. Severno Dnjestra, posebno na gali-ških tleh, močno topovsko delovanje. Italijansko bojišče. — Pri Vo-*icah je bil italijanski sunek odbit. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. julija 1917. Zapadno bojišče. — Vsled deževja in megle je bilo skoro v vseh odsekih bojno delovanje do večera neznatno. Nato je na več krajih topovski boi zopet oživel. Ponoči na raznih točkah za n?s ugodni izvidni bo*i. Pri armadi nemškega cesarjeviča je bil napad za izboljšanje naših postojank na Cheminu des Dames izveden s polnim uspehom. Po napadu z minovkami in granatovkami je pehota, krita po zapornem ogniu. naskočila. Iz Saksoncev, Turinžanov, Porencev in Westialcev obstoječe napone čete so » krepkim sunkom zavzele francoske jarke južno Pargny—Vilain v širini 31 2 km in obdržale postojanke proti petim protinapadom. Walo poprej so ob črti Laon— Soissons napadni oddelki hesenskih, na-savsklh in vvestfalskib bataljonov prodrli v francoske jarke: po izvršitvi naloge so se vrni i :nto v lastne črte z večjim številom ujetnikov. Sovražnik, ki se je povsod branil izredno žilavo, je imel velike krvave i/.fetibe, ki so se >sled brezuspešnih proiinap-idcv ponoči še povečale. Ujetih je bilo 30 oiiciriev in nad SGO mož. Plen je /.-io zi.ate*i. Na zapadnem bregu Može so Francozi iz bojev v noči na S. t. m. obiržaii \ svoji posesti Bickaj majhnih kr-ov jarkov. Danes preti dnevnim svitom severovzhoJao Esnesa izvršeni sunki s«> bili oJbai. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bavarskega (Bohmova armada): Dočiiii *e hilo med Str'po in Zlo-to Lipo le ži\ahno topavsko delovanje in so nam nekateri sunki prinesli uetiai ujetnikov, so nusu ii pri Staru lavu no vi boji. Močni niski ir^'di so potisnili tamkaj se nahajajoče čete na črti Ciezow- Zag-vozd v širini 12 km proti gozdnim višinam Črneča lesa. Naklep nemških rezerv je ustavil ruski sunek. -- Frcnta nc J vojvode Jožefa: V Karpatih se nadaljuje živahno delovanje ruskih bnerij. Krajevni napsdi Rusov so se na več točkah izjalovili. Pri Mackcnsenovi armadi in na mace-do v ki fronti ie nolcžaj neizpremenjen. BEROl.iN. 9. (Kor.) Veliki glavni stan. *>. julija, zvečer. Na zrpaiiu nič novega. — Na vzhodu so Rusi vnovič cepsdli na cesti Stanislav— Kaluš. S proti?ur.kcm so bile njihove sile ustavljene. Severao Dnjestra nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni icvartirmojster; Dl. I.udendorff. TURSKO. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na perzijski meji, vzhodno Pendšvina, so dne 6. t. m. naše čete napadle Ruse in jih potolkle. Dose±aj smo uplenili: 4 gorske topove, 3 strojnice, in več 1»jetnikov. 25 km severozapadno Ser-deča se je vršil boj, tekom katerega so bili Rusi i/gubonc -no vrženi. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 9. (Kor.) \Volffov urad poroča: Naši pod vodniki so v zapornem vo-v!< vju krog Angine potopili zopet 25.CMR) trn. LONDON. 7. (Kor.) Admiraliteta na-nanja: t len naših rušilccv je bil v Se-včrnem morju torpediran in potoi ljen. En o; uir in 7 mož je bilo ubitih. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. 1 Italijansko poročilo. 8. julija. — V gornjem Veltlmu je poizkušal sovražnik v noči od 6. na 7. t. m. polastiti se ene naših sprednjih postojank v Val sur vi; nagli protinapad naših rezerv in ogenj naših baterij pa ga je prisilil, da je opustil svoj načrt. Na ostali fronti so bile pehotne akcije tuiirtam živahnejše, posebno na Vodicah, kjer sjno na nepričakovano osredotočenje sovražnega og-gnja odgovorili s srditim in uspešnim protinapadom. Eno naših učinkovitih bom-bovskih brodovi j ie je v spremstvu lovskih aparatov podalo popoldne nad Idrijo in zmetalo kljub močnemu obrambnemu ognju tamkaj na vojaške naprave v živo-srebrnem rudniku 2Vo tone bomb in povračilo požare in opustošenja. Potem ko je bila izvršena težavna naloga, so se vsa letala, razven enega, ki ie padel med sovražnimi črtami, zopet vrnila. Rusko poročilo 7. julija. -- V ozemlju Pinska so naše laidic razrušile obrambne naprave in mine ob reki Pini. V sn eri Zločova je naša pehota v okolišu irte Batkov— Manajov po topovski pripravi napadia močno zgrajene sovražne postojanke. Zavzela je najprej tri črte jarkov, toda koncem dneva je nasprotnik z vrsto protinapadov potisnil naše oddelke nekoliko nazaj. Na fronti višin severno Brezovcev (Lavri-kovce)—Travotloki—Hotiov do zapad-dno K on juh ov so prešle naše čete v ofenzivo in se vrgle 6. julija, ves dan, v srdit boj. Utrdbe in obrvmbive točke so večkrat menjale lastnika. Sovražnik, ki je zastavil sveža ojaienja, je izvršil vrsto protinapadov, med njimi najhujše v smeri vasi Milov in gozdr v zapadno Konjuhov, kjer se mu je posrečilo, na več točkah odbiti naše napadne oddelke. Koncem dneva smo obdržali višine severno Brezove. Vasi Lavrikovce in Travotloki, kakor tudi višine vzhrdno Hodova, so v naših rokah. Tekom hoja 6. t. m. smo ujeli 16 oficirjev in 672 mož. V smeri Doline zapadno Stanislava so naše sprednje če,te po topovski pripravi potisnile sovražnika na fronti Jarnn.'ca — Pasječna nazaj in zasedle ražne j^rke. Južno Boiioro l*-čanov so naše sprednje čete ujele sovražno predstražo 111 potem, ko so zasedle Dzvinjac napredovale na fronti Lahovce--Dzvinjač. Odbile so sovražne protinapade kakor tudi sovražni oddelek v okolišu Jablonke. SkUiino smo tekom boia 5. t. m. pri Dolini ujeli -6<) vojakov. V Karpatih je pri Pnevih ena naših stotnrj napadla sovražno oviro, pobila 17 Avstrijcev in ujela 4 može. — Romunska fronta: Na Donavi smo uničili neko s topovi oboroženo sovražno ladjo. — Kavkaska fronta: Neizpremenjeno. — Vojna v zraku: Pri Baranovičih je nemško letalo povzročilo ogenj na enem naših zrakoplovov. Sovražno letalo ie bilo takoj sestreljeno. Nemški letalci so bili ubiti. Pri Boroniših je bilo sestreljeno eno naše letalo. Oba letalca sta obležala mrtva. — Vzhodno morji: Brodovje sovražnih pomorskih letal je napravilo izvidni polet nad Zerelom na otoku Oeselu in nad mesto: 11 Arenbur-gu.n. IN bomb je bilo vrženih na baterije, iet:-!ske iope in druge stavbe. Vse bombe sn zgrešile sv(;j cilj. Sprejet cd ognja naši:: iadij m obrežnih baterij, je sovražnik izginil. — Crno morje: \ noči od 6. na 7. i K m. so tri naše nagle ladje priplule v jBazinsko jezero. jtLŽuo iz!:va J'cnave. Klhib sovražnemu ognju je bilo izkrcan-o . ki je uplesiilo več strojnic* ujelo d va Lv i^ara in pobilo z bajonetom 12 bol-jgarskih vojakov. Pri povratku je ladje j napadlo v Dranovem prekopu sovražno pomorsko letalo. RoJiisicg. — Poffflčiti ro'ožflj v KemčBI. Proračunski odsek. BEROLN, 9. r.) V proračunskem odseku državnega zbora je govrorj| d^nes najprej nacijonaJni liberalec Streseiriana. nakar se je državni kancelar v -aljš h iz-vaianjih izrazil o razpravljanih \ praša-njih. Nato sta govorila socijalist P1 vid*in član centra Erzfcerger. Oficijeltv.' porodilo o razpravali odseka pravi ua so Vsi govorniki izredno obžalovali- da del časopisja ni upošteval zaupnosti zadnjih sej in je objavil jako nerazumljiva in nepravilna poročila. V nasprotja s poročili časopisja je bilo konstatiralo, da glede položaja ne obstoja nik?\£o omahljivo nazi-ranje državnega zbor^, pač pa je bilo soglasno priznano^ učinkovanje podvodniške vojne, ki prekaša p sa pričakovanja. BEROLIN, 9. (jKor.) Proračunski odsek državr.ega svetaf tudi danes ni končal svojih posvetorvar^]. Tekom nadaljne debate se ie kancelar še enkrat oglasil k besedi, hrtri se bryoč> posvetovanja nadaljevala. Popoldne ^o imele Stranj konference, na kateri B^o sprejet, kakor se domneva, skupen skhpp centra, soeijalistov, narodnih I beraldev in naprednjakov. BEROLIIVI, 8. (Kor.) Politični položaj še vedno ni , razjasnjen. Kakor se govori, so se popoldne nadaljevala pogajanja med strankami, posebno me^J* centrom, socijalisti. napradnjtaki «1 nac"»ionalnimi liberalci. Dopoldne je- proračunski od-sek nada- I jeva 1 strogo zaupna posvetovanja; državni kancelar se je pri tej priliki vnovič oglasil k besedi. BEROLIN. 9. (Kor.) Kakor se govori v parlamentarnih krogih, je pričakovati nekaterih izprememb v pruskem državnem ministrstvu. BEROLIN, 9. (Kor.) Politični položaj po današnji seji proračunskega odseka še ni razjasnjen. Med tem, ko razpravlja plenum državnega zbora o socialistični interpelaciji glede stanja na sadnem in so-čivnem trgu, se koncentrira glavno zanimanje na dogodke v kuloarjih, kjer se neprestano vrše konfereaice. Kakor se govori, se vrše med centrom, socijalisti, narodnimi liberalci in naprednjaki posvetovanja glede resolucije o vnanjem in notranjem položaju. Zlasti še ni ugotovljeno stališče narodnih liberalcev napraan resoluciji. Tekom zbornične seje so se sestali narodni liberalci k posvetovanju; v poznih večernih urah se bo vršila interfrak-cijonaVna konferenca, na kateri najbrže pade odločitevr. FRANCOSKA ZBORNICA. PARIZ, 8. (Kor.) Po prečitanju dnevnih redov so Briston, Blanc in Raifin kakor tudi zastopnik Mistral zahtevali od predsednika Deschanela, naj prečita tudi njihove dnevne rede. Deschauel je to odklonil z izjavo, da sa ti dnevni redi nesprejemljivi in protiustavni in vsebujejo raz-žaljenja vlade in nepotrebno vmešavanje v vrhovno poveljstvo. Po daljšUi prepirih je nastopil Augagneur. ki je zahteval kazen tudi za najvišja vojaška mesta. Vla'ia mora predložiti zakon, ki izpremi-nja tozadevno vojaški kazenski zakon. Ako potrebno. se zamore tudi ministre postaviti v obtožno stanje. Posl. Dalbiez je naglasa!. da je za aprilsko ofenzivo odgovoren vojni svet Compiegnu. Ta se je vdal pritisku navzočih generalov. (Medklici na levici: In pritisku Poincareja!) Govornik ie prečrtal neko pismo s fronte, glasom katerega se je od veh stotnij na eraonski planeti vrnilo le 40 mož in da so bili preostali ene stotnije postavljeni pred vojno sodišče, češ da sc niso zadostno branili. Velik del zbornice kakor tudi vojni minister so protestirali proti prečitanju zbornice, ki zamore koristiti le nemški propagandi. Posl. Jaubert je vehementno napadal vmešavanje Poincareja pri vojnem svetu v Compiegnu, ki je postalo usode-polno za Francijo. Vojni minister Painleve je konstatiral težke pogreške tekom zadnje ofenzive. Voditolj-i, ki so odgovorni za napake, v prvi vrsti vrhovni poveljnik, so bili odstavljeni. Vojni minister je nagla-šal, da bo francoska armada z vsemi svojimi silami do popolne zmage izvrševala pritisk na nasprotnika. Republikanska armada naj se zaveda, za kaj se bojuje. Zmaga ali podjarmljenje, je rekel Wilson. Mi ne pripustimo nikdar, da bi nas tlačil pruski militarizem. Mlada ruska revolucija je zaniogla zopet ojačiti svoje armade, ker so bile tekom štirih mesecev francoske in angleške čete zmaigovite. Minister je pripominjal, da bo nastopal proti vsaki propagandi, ki bi hotela ostabiti mo-ralično silo armade. Ako nekateri ozko-srčneži, ki jih je dobro opisal Kerenskij, povprašujejo, kako daleč še moremo, odgovarjamo s predsednikom Wilsonoan: Dosegli bomo svoj cilj in prenehali boj onega dne, ko bo demokracija zasigurar.a. Ministrski predsednik Ribo* je obžaloval, da se je o ofenzivi 26. aprila razpravljalo kakor o kakem neuspehu, dočim je izvoje-vala armada v resnici morda drago plačan aii vendar zmagovit uspeh. Prišel ie trenotek, ko bo treba z zavezniki razuto-tfivati, ali ni nobenih sredstev, da se bremena vojne razdele pravičneje. S triletno eJinjaško politiko smo zagotovili socijalan mir. Onim. ki se vede aii nevede trudijo, da nam pridobe nečasten mir, kakor ga Želi Nemčija in ki nam sLlv-nrliiju. tf>m odvzemam svobodo govora. Olede Orške se je ministrski predsednik izrazil sledeče* Malo drznosti in oUočnosti in edinost v deželi bo zopet vzpostavljena. Nato je proslavljal ruske armade in pripomnil, da zmaga gotova, ako varujemo svoje do- Zadnii stavek državnopravne iz:,.vc »Češke Zveze«: »Opirajoč se v teh zgodovinskih trenotkih na naravno pravo narodov do samodoločbe in svobodnega razvoja, ki je pri nas vrhu vsega podkrepljeno po pravicah, v polni meri priznainih po zgodovinskih državnih aktih, bomo na čelu svojega naroda stremili po zvezi vseh plemen češkega nardia v demokratično državo in ne moremo pustiti v nemar tistega češko-slovanskega plemena, ki živi stikoma na zgodovinskih mejah naše češke domovine« — ta stavek je dal povoda za številne napade na naš narc-d. Madjari nas obdolžujejo veleizdaje. Trde, da je stremljenje po eeško-slo-vaškem ujedinjenju protidržavno in preti-'Jinastično. Ta trditev ni resnična. Nasprotno je resnica: dosedanja pripadnost Slovaklje k Ogrski je oslabila to državo! Moč narodne države je rezultanta kom-ponetitov, sestavnih delov, ki jih tvorijo poe.iini narodi. Ogrski Slovaki mso mogli razvijati svojih naravnih sposobnosti. Njih razvoj se ni povspeševal; nasprotno: ovirali so ga. Madjarski šc-venizem se je brigal le za to, da so iz Slovakov postajali novi Madjari. ne pa kuhurelno hi gospodarsko močni državljani. Vise to se je godilo na veliko škodo države in človeštva. V polni meri se zavedam teže te obtožbe. Oglašam se žnjo v obrambo čeških stremljenj; nje resničnost dokazivje d usedanje zatiranje ogrskih Slovakov tako na kulturehiem, kakor na gospodarskem in političnem polju. Ognjišče kulture je šola: podlaga ljudske naobrazbe. Ogrski Slovaki nimajo niti ene meščanske šole, ne sredmje šole, niti enč nadaljevalne, ne strokovne šole, 1 a niti ne govorimo o visoki šoli. Slovaška tudi ljudska šola 111*. Po statističnih podatkih ni niti 8 odstokov slovaških otrok obiskovalo« slovaške šole; vs'i drugi iso morali obiskovati izključno madjarske šole, ali take, kjer se slovaški jezik porablja le izjemoma v svrhe pojasnjevanja. In kako je na drugih poljih kutturelnega štren ljenja? Po resnici se more reči ie to: ogrska država pozna, ščiti in povspe-šuje le niadiarsko znanost, madjarske muzeje, knjižnice, društva ioJ. O slovaški kulturi noče nič vedeti, ovira slovaško samojn moč ter preganja vsako stremljenje po slovaškem duševnem razvoju. Iz politične in javne uprave so Slovaki izključeni. V letu 1910. uradno naštetih 2V202,165 Slovakov imajo 2 poslanca (dra. Blaho in Jurigo). uradno naštetih 8,651.520 Madjarov pa 393 poslancev! E11 slovaški poslane«, odpada torej na milijonov tflav, en madjarski poslanec na 22.000! Državnih uradnikov Slovaki sploh nimajo. Če je vendar kje kak Slovak, se ne sane kazati takega. O preganjanju poslancev in slovaških volilnih kandidatov bi mogli napisati celo knjigo. I11 kak je namen tem preganjanjem, kake cilje zasledujejo Madjari sploh? Na to vprašanje odgovarjamo s citatom madjarskega politika V. (iriin-walda, enega sotrudnikov Kokmiana Tisze. Ta je pisal: Da se bodočnost madjarske države zagotovi, je neizogibno, da se Ogrska preo snuje v enojezično madjarsko državo! Da bi Slovake pridobili, ali se sporazumeli žnjimi, to je izključeno. Ostaja ie eno sredstvo, ki do-: vede clo cilja: iztrebljenje!« Prepričan sem, da tisti, ki razmišlja o teh vrstah, mora priznati veljavnost trditve, da je biia ravno pripadnost Slovakov k Ogrski, ki je slabila moči te države. Naše stremljenje po zedinjenju z ogrskimi Slovaki ni torej protidržavno. Mi se ne moremo odreči tega stremljenja. Cehi in Slovaki so ista kri, isto Ijmistvo, vzrastli so iz iste korenike! Noben pravičnik nam ne more šteti v zlo stremljenja po češkoslovaškem združenru in nobena kleveta, nooeno zaijenje nas ne m^iv ^>«ohi, bi odnehali od tega stremljenja. _ je naša od- stojanstvo in ako nas pogum tn ločnosrt ne popustita. Končno je Ribot poživljal zbornico, naj sprejme dnevni red zaupanja, kar se je zgodilo s 375 proti 23 glasovom. Homatije na Kitajskem. ŠANGAJ, 7. (Kor.) Reuter javlja: Bivši ministrski predsednik Tuan Chi Jiu po: roča. da so bili monarhisti v petek pri Langsan^u napadeni in vržem. Republikanci so zasledovali sovražnika 111 prodrli 10 milj pred Peking. PEKING, 8. (Kor.) Zjutraj >e vrglo neko letalo več bomb na cesarsko palačo. Cesar je izdal proglas, v katerem naznanja svojo odpoved. Republikanci so zasedli strategično važnejše postojanke vnanjih okrajev mesta. Zdi se, da pride do mirne poravnave.___ Slovaki In Madjari. Načelnik, »češko-slovenske (slovaške) jednote«, inž. Rotnagl je priobčil v »Narodnih listih« ta-le znamenit članek: Razn/e politične vesti* Skupno postopanje neneuiških poslancev. Kakor se poroča z Dunaja, bodo v sredo zborovali klubi vseh čeških strank. V četrtek bo imela sejo parlamentarna komisija Češke Zveze, v petek pa bo splošna skupščina Češke Zveze. Tekom prihodnjega teina bodo imele parlamentarne komisije Češke Zveze, Jugoslovanskega kluba, Ukrajinskega kluba in Latinske uniie skupna posvetovanja v svrho določitve nadaljnega enotnega postopanja. . Nova hrvatska vlada v sestavi, kakor smo jo priobčili zadnjič, }e torej imenovana: ban A. pl. Mihalovič, načelniki oddelkov: dr. Vinko Kriskavič podban in za notranje stvari, dr. Aleksander Badaj pravosodje, Milan Roje nauk in bog o čast je. in Avrel Rauer narodno gospodarstvo. Roje in Badaj se vračata na mesti, ki sta ju upravljala pred desetimi leti za časa »narodne vlade«. Oba sta priznani kapaciteti. Rauer ie še mlada moč, a velja — sam prvih veleposestnikov in praktikov gospodarstva — k6t mož dela in izkustev. Novi podban je vseučiliščni profesor, učenjak na glasu in je kot politik že dosed?1 Stran II. —~ .EDINOST« It*w. IMt V Trstu, dne 10. julija 1917. ^ral odlično vlo^o. Na kot učenjak upravneg največje pomembnosti in čemur rejo oporekati tudi opozicijcujalci, kolikor so lojalni in objektivni. — je, da je pri tem imenovanju prišio načelo parlamentarizma do izraza. Vsi člani vlade so vzeti iz većine in je tako ta poslednja prevzela tudi vso odgovornost. S tem je tudi z visokih mest Hrvatska pripoznana kot kon-stitucijonelna in parlamentarna država. Po tolikih ponesrečenih poizkusih in ne-srečono-nih eksperimentih je sedaj pričakoval, da se bo javno življenje v Hrvatski odslej razvijalo v urejenih razmerah: ob skladnosti in enodušnosti vseh odgovornih faktorje v. Nemška vladna kriza. Iz Berolina prihajajo glasovi, ki govore z vso gotovostjo o kriz. v nemški vlaii. Poudarja se, da je Nemčija storila veliko pogreško s svojo enostransko mirovno ponudbo Rusiji, ne da bi bila izjavila obenem, da se tudi od zapada ne zahteva nič. V parlamentarnih i in politiških krogih se u videva vedno boli. da je razrešitev sedanjega zapleta nemogoča brez koalicijskega ministrstva. Ali Oirane državni kancelar pL Bethmann-Ho!lweg na čelu koalicijskega ministrstva, je drago vprašanje. Gotovo pa da je, vsaj kot se zJi, da sedanji državni tajnik pl. O el'e ne ostane na čelu državnega mornariškega urada. Zatrjuje se, da se vprašanje državnega kanceiarja reši že v nekaterih dneh. V krogih nemških državnih r, kancev se izraža mnenjem da poleg državnega tajnika državnega mornariškega urada. pl. Capelle, odstopita tudi državna ta i.lika Zimmermann in Helfferich ter -a je pričakovati izpremembe v pod vodniški politiki. Kakšna nai bi bila ta izprememba, listi ne poročajo. Ce se pa pomisli, da je čas moral odstopiti veliki admiral pl. T:rr-'«tz. ki je zalite val energično podvod- vodstvu držav- Ja glasu je posebno dosega, še čisto znoj nega in žejnega An-izbora društveni Člani in oskrbnice vojm-< prava. Kar pa je [tja iz hleva, se mu vsedel na hrbet in od-j škili sirot v izredno velikem številu. Ob-iie mo-1 jahal v dolino, kjer je Ali vrgel salato s ini zbor je otvorila gospa baronica Frics-sebe. Potegnil ie vrečo iz grmovja in jo Skenejeva z daljšim nagovorom. Pozdra- ni naložil Antju. — Kaj ne. saj poneseš tudi to^kaj ne...? In zdelo se je, kot bi osel pokimal z glavo. Zadri se je klavrno, kot se pač dere osel, in je končal z znanim »i—a«. In tako ie nesel trudni Antji tudi to vrečo domov. Priznati moram, "da mi oba ta osla nista bila prav nič mar, da mi ni bilo nič mar Matijevega gospodarja, toda bil sem teoretično — ogorčen. Kako naj vendar voljni Antj-i opravlja dvojno delo za ne voljnega Alija? Pri tem pa se je zdelo, da je Ali postajal vedno hudobnejši in de-lomrznejši: — ker je enkrat dosegel uspeh s tem, da je vrgel vrečo s sebe in pobegnil, je delal tako potem vsak dan — tako neumen tudi osel ni bil, da ne bi bil opazil svojega uspeha — in ubogi mučeni Antji je dobil sedaj obe poti: opravljal je dolinsko in mestno službo. Večkrat se mi je zdelo, da se zgrudi na tla, toda Matija je potem stopil k njemu, mu priložil eno za ušesa in dejal po svoji navadi1: — Kaj ne, Antji, isaj poneiseš, kaline? In Antji je prikimal, zavrtskal svoj »i-a« in nosil. Bil je res osel. Nekega dne pa je prišel Matija žalostnega obraza k meni: — Kaj pravite! Antji je poginil..... mrtev ie____ Govoril je o tem kot o nekakem kršenju dolžnosti. — Pa vendar uprezite enkrat Alija! — Da, Ali mi je----ušel---- — Glejte, Matija, — sem dejal, — glejte! Sedaj p* imate. Voljnega osla ste mučil, da vam je poginil, lenega, upornega AJija ste pa božal----to je---- — Da, to je zahvala za to.... — je zatulil. — No, Matija, ne zamerite mi, če vam vojno, da mu je v --------------. . . niariškesa urada sledil pl. Ca- povem svoje mnenje: Pri vasi hisi so odločila! bili pravzaprav trije osli, in od vseli treli nega rn _ _ pdle, da se je potem vertdarle . za brezobzirno podvodniško voi-; ste vi. ki ste edini ostal----« " " vseli * * * no. ki jo izvaja sedaj z naporom svojih sil; potem more pomeniati izpre-ii eiiiba pod vodniške politike edino le — nb!3.~en»e podvodniške vojne, ker je vendar nauaijna poostritev nemogoča. Komu bi na prihajalo to v dobro? Predvsem An-glefki in Francoski. Ali hoče Nemčija n. r.a poizkušati na zapadu, kar se ji je srečilo na vzhodu? V soboto se je v ^ - m parlamentu raznesla vest, da P nem Lepa. prijetna -povestica o treh oslih, še ti m lepša, ker ie vzeta z našega Krasa, odkoder prinašajo osli cvetlice doli v mesto, najlepša pa je. ker je tisti »—d—«, ki jo ie napisal za »Tagespo-sto«. tako lepo znal razmere v naši Avstriji poosebiti v naših kraških oslih, da bi res moral biti osel, kdor ne bi spoznal, da naj predstavita Ali me voljne« Slovane, Antji pa volj- v e ava nemška vlada ofenzivo s ciljem nec Nemce. Kdo naj bi bi bil naš Kraše-— Pe .rograd. Berolinski poročevalci du- vec r Matija«, oziroma tretji osel, naj si na'skih listov pripominjajo, da se še dalje pa čitatelji mislijo sami! sega oče govorice ne morejo objaviti iz cenzurnih vzrokov. Iz vsega tega je pač prece: jasno razvidno, da je v Nemčiji res pričakovati važnih izprememb._ Domate vesti. Trije osli. Umrla je včeraj zjutraj v Lonjerju gospa Josipina vdova Ćok-Županova v visoki starosti 71 let. — Bili so časi, ko je veljal Lonjer, sedaj že ^Jolga leta sem pravcata naša narodna trdnjava na Tržaškem, za najzagrizenejše cikorijaško gnezdo, odkoder je letelo kamenje in še kaj f-et Matija, pri katerem sem bil na- hujšega na tiste, ki so hodili navajat na n ie imel. kot vsi kraški kmetje, pravo pot zapeljancc. V tistih časih je d u "malina osla. Bila sta njegova hlapca bila Zupanova hiša edina opora narodne i: u orablial ju je za delo na postati. Spo- misli v Lonjerju. Ob koncu leta znal v' m kmalu, kakšen je bil ta obrat, umrli soprog sedaj umrle matere Zupamv Maniši ki se je imenoval Ali. je prinašal j ve. mož stare slovenske korenine, je bil N VOSi mi v Celjska »Tagespost« je objavila v nem podlistku naslednjo velezani- čriico: vila je zborovalce v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Ko se je spominjala pokojnega cesarja Frana Josipa I., so v znamenje tihe poklonitve vstali vsi zborovalci. OčrtaJa je v velikih potezah delovanje organizacije, soJelovalce in uspehe. Ob koncu govora so se oglasili navdušeni trikratni klici »hoch«, evviva«, in »živio«. Nato je prečital voditelj pojasnjeval išča, okrajni sodnik dr. Karel Krauseneck, poročilo o društvenem delovanju in računski svetnik Rudolf Urizio blagajniško poročilo. Obe poročili ste se z odobravan.em vzeH na znanje. Pri nato siedeči volitvi razsodišča so bili enoglasno izvoljeni gospodje: c. kr. namest-ništveni svetnik Edinund Fatriani, magi-stratni asesor dr. Ivan Basioli in c. kr. deželnosodni svetnik dr. Silvij pl. Milost kot člani, gospoda Josip Minio, in c. kr. deželnosodni svetnik v pok., in dr. Edvard Tominasim, c. kr. okrajni sodnik, pa kot namestnika. Nato je izpregovoril škof, k? se je v topli?* besedah spominjal društvenega delovanja m izražal zahvalo in j riznanje društvenemu načelništvu in oskrbnicam vojniških sirot. Okrajni sodnik dr. Oton Weinberger se je kot va-ruštveni sodnik v imenu sodišča zahvaljeval društvu za njegovo delovanje ter ie v lepih besedah slavil plemenito in uspešno delovanje društvene predsednice, ba-ronicc Lucy Fries-Skenejeve. Po teh z velikim odobravanjem sprejetih besedah je predsednica z zahvalo zaključila zborovanje. Zvišanje kolkovine in doilžnost kolko-vanja. C. n kr. etapno mestno poveljni-štvo v Trstu javJja: V smislu cesarske naredbe. iztfane 28. avgusta 1916, § 9, drž. zak. št. 281, se je od 1. oktobra 1916 dalje v Avstriji zvišala kolkovina. Ta določba se marsikedaj prezira in c. in kr. vojaškim oblastim prihajajo prošnje, vloge itd., ki so podvržene kolkovahju, ali nekolkova-ne ali pa kolkovane po stari pristojbinski izmeri. Opozarja se torej, da se morajo v Avstriji vse vloge privatnih oseb in osebnih udruženi brez javnega značaja na vojaška službena mesta ravno tako kolko-vati, kot take vloge na civilne oblasti in urade, ter da sedaj kolkovina znaša dvojni prejšnji iznos, 4 B a d; □□ □□ ie računajo po 4 itoL besedo, j Idaitoo tiskan« b«tede ee ra6u- [ najo enkrat fi. — Majmaajia ^ : priatojbina anaia 40 atotiulc. .| □□ □□ Autoriziran čez počitnice nemški otr< Ski vrtec nI. Canov.i 12 z velikim vrtom oe anc olpsfc 1-2'J Sode 8-ttefont ben- železne. lesene, oljere, petroljovc, cine in mineralnega olja kupuje lvv;r.fc ane 1 Titnnln za trte se Proda- lia št. iVCSPlU ds.j kina ze enjav. Angelo Zottiy. Me 24, {.ro-(1217 vsake vrste kupuje Jakob M argon. Vj-i Solitario21 (pri mestni bolnišnici) 1175 Hlinim vinsko stiskalnico (prešo) v ftUUiin stanu. Naslov pove ins. odd. pod Št. 3075. dobrem Edinosti zc es.'avo cvetlice, sadje iz vrta v dolini! s svojo družico skoraj edini, ki ie vedno in s pristave domov, drugi pa je vse to's ponosom dvigal v Lonjerju naso naroJ-nosil na svojem hrbtu tja doli v mestoJ no trobojnico in njeinu in njegovi prav Ker je bPa pot v mesto veliko daljša in j tako odločno narodni slovenski »eni se je boli vroča, so za to uporabljali večjega zahvaliti, da se ie prerodil I^onjer v tisto o^la. ki se je imenoval Antji. Stopal >e ilegmatično. s kratkim repom mahajoč po muhah, kar pa k bilo bolj le kretnja kot l>a čin, ker itak ni do?»egel mrčesa* in je vlačil tja doli vse, za kar je bilo prostora na njeg ivem hrbtu, košare s cvetlicami in zelenjavo, s sadjem, tudi smoloviuo, mleko in končno tudi kmeta samega. Nečkrai sem ga srečal na cesti. Čutil sem kot nekako krivico, da je moral v mesto vedno Ic An:ji. dočim pa ie imel Ali očrvidno laglie delo. kajti kratka pot iz < Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naša preljubljena soproga^ mati in tašča Marija Bandel po dolgi in mučni bolezni v 62. letu svoje starosti, previđena s svetimi zakramenti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke se bo vršil v sredo, dne 11. t. m., ob 3 pop. iz hfce žalosi v Rojanu-Skalasanta št. 233. TRST-ROJAN, dne 9. julija 1917. Ivan, soprog. — Ivan, Franjo, Karol (odsoten), Josip (odsoten\ sinovi, Amalija por. Zink, hči. — Olga in Marija, neveste, Josip Zink, zet. svojih namestni-1.) krstni list, Z.) t narodno vas, odkoder imamo danes pravo elito naših narodnih bojevnikov. Saino-obsebi je umevno, da taki starši morejo vzgojiti svojo deco edino le v tistem duhu, kile vodil njih same v vsem njihovem delovanju. Štirje sinovi in ena hči žalujejo po pokojni materi. Bodi jim v tolažbo, da žnjimi žaluje vse tržaško Slovenstvo, ki ohrani blago pokojnico, vrlo slovensko ženo in mater, v najblažjem spominu. Njej ra hodi lahka slovenska j gruda, kateri je bila Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba in nepozabna mati, oziroma stara mati in tašča, gospa Josipisie vdova upanova vdana z vso svojo do doma je bila veliko krajša, dušo! — V Rojanu je umrla gospa Marija r naiorna. no. i i pa ono malo ze- Bandel. Naše iskreno sožalie. le ave — m sa ir. :k. raL l Matij aa 1 v ! Organizacija t skrbnic vojniških sirot. lu-iia ni da!, da bi se kdo vrne- V nedeljo, K t. m., se je v preprijazno r.a Vegove stvari. Nekega dne sem razpolago dani veliki dvorani tukajšnjega :edc .-Jo v klel. kako se ic Ali upi-1 Schillerjevega društva vršil letni občil cai ie z zadnjimi nogam; in bi bil zbo; organizacije < -krbnic vojniških si-/auel v trebuh, če bi ne bil oJsko- rct. PolnoštevMno zbrano društveno na-č:i. M- ja p.*, mu ni zameril tega. Stopil čelništvo. s svojo prednico baronico Lucy je oprezni, k A.iju, ^ra potapljal mu kpo I-'ries-Skenejevo na čelu, je moglo med prigovarjal in skušal na tla vrženo vrečo| prišleci pozdraviti: namestnika dr. baro-' "::i na A!i\v hrbet. Pa na Alirtda Fries-Skeneja, škoia monssrr ■ Ji- t^.kla tat!\ t v robklovje, Ali je pck e je moglo pomniti, je začudenje Matija ni niti '-si kiTK tje ravnao j mes!ništ\ enega svetnika grofa Schon->el je čisto fel :a. namest. svetnika Fabianija in več • s danes ob 2 popolnoči, previt'eia s svetotajstvi, po dajši mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala v 71. letu starosti. Pogreb smrtnih ostankov blage pokojnice se bo vršil v torek, 10. t. m., ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Lonjerju št. 121 na pokopališče na Katinari. LONJER, 9. julija 1917. Josipina por. GoiBob, Aiiton (duhovnik), Kare!, Andrej (učitelj), dr. ?van Marija (odv kandidat), otroci; Emil GcISob* zet, Harija roj »Ulčnžk, Zora roj. Brasca*, sinahi; — vnuki in vnukinje'. sa. )cl kar.ie skočil že iz steke na čl mirne iitne ograje isi preden ll.il. \ 111 za niim. Ti kra ieri naein z živ don': o v. »"W)i>kai je mo^lo dr. mon&gi a.. iicjii Karliiid, Kentreadmirala ba- roiia Alfreda Kou-delka, poteiii gc\si_>ode: dvornega svetnika barona tilan/a pl. eh.i d\ i>r it^a svetnika dr. Ma!ikr»vcaf ni;- Oylasi. osmi tnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — pravkar iz niesta J rui:i!!. Pvlek' teli sr> se udeležili obćne^a p o n j. i s tj_k Mr ■ llonar, hI je izginil. R "inan. Francoski spisal Cvgeo Chaveu«^ niliče. ako se liočeie — Kal n oc h; n; Pl. cai. veli! laj pomeni to? Alt ne smem vec voi i h prijateljev ? — je kričal vas ne bo oviral pie>eiiti -drugam. J en smehliaie izgovorjenim besedam1 pa je Brichet dostavil resno: — - Pripomniti vam moram še, da se1 vam je, ee se prav spominjam, dovolila j ipokojiiina, k: jo dobivate od mene. le pod I r- i m- Tkiom lia viuijp 7pln HalPr* *>rifn/l L Sfbež — Znoj — Šolnini lišsj — Lupenje kože — Kraste in pege — Kožne bolexii-rae-feurei — Oteklina in rane. Gotovo sredstvo proti tem je is i^TSOVA HAST, k: . iaže in je brez duha. — Mal lonček / 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg t Jantrovo milo K 4. Glavno sk^dišće: Vladko Bartuiic", Zagreb^ Jelačićev trg 19. Izdelovatelj: c-ero Šandor, lekarnar v Nagyk.'ros-u št. 83. Zlsternlcd pogojem, aa živite zelo daleč odtod. — Gonite me torej iz hiše!! — Bog obvaruj! Hočem samo, da sem o v^jvo začudenje pa je ome- jaz gospu ar v hiši. :: . 7X I,*., h'^dn-jkr\mo prenesel j Ta odgovor je bil izrečen tako prijazno, obenem tako jasno, da je odšel kapitan Jt rJ.:r dov rte sn saj je \ kjer se m re hiši vam ne cm____ - ir in nimam ra. Iirup nad sel — V £a mi pokt>pa; — Saj veste, v a na m or >j vam poljubi.... ^ostilen po m»..>tu, i žnjimi. Samo v moji aj takega prihajati na gr.m rad zgodaj spati sedaj kaj c-JseyeJ i e'e. j noČ poslušal tak nimam niti belič« kot je bil oni včeraj. i V svoji :M takem si prisvajate pravico, je kanita: ttj predpisoval življenje živo t »1, da 1 a ves ostrine) in deiai sam pri sebi: — Rc>. potovanje ga je naučilo pre vej. Odšel je kot ovca, a vrnil se je pravi jež----\rrfga! IJa sem si domišljal, da bi 1 pri njem!____In ravno v žepu. i adosti. da se jc rešil zapora,1 Foz:-;>;i nekaj. Ko pa je sedaj spoštovani tast, da raznn nartc. ]ai o klavrnem stanju svojih fini u jc s;»omin "zopei oživel. min?.) Dr. i. v Trstu, m. 12* vogal uMco došf»Pfos?o. Izdiranje 9 >: b Plombir UMETNI ZO£JE v Tr^tu se je preselila na Corso St. 15 v bivšo zlatarnico O. Zercow!tz & FijjHo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zmerne. H BAN Trst. Vin Cessa d! RUpurmla Jteu. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,200.000.— FUljalke: Dunaj Tegethoistasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vlore na knfižšee 312°o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestova-ije vlog na tekočem in žiroračunu po djgovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, * rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in b!a.>o ležeče v javnih skladiščih. Safc deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanju vsakovrstnih papirj.v proti kurzni izgubi, revizija žrelanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi*, rembours krediti. — Bozna naročila. — — Inkaso.--Menja'nica.--Eskompt m nic. Telefoni: I463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. zzz= Uradna ure s od 9 do 1 gso^oEd.ie ~