WM Celje - skladišče D-Per 545/1978 lili m c COBISS O Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 6 Rogaška Slatina November 78 Naši poslovni rezultati januar-september 1978 760 tisoč dinarjev čistega dohodka! V lanskem obdobju januar-september smo imeli 2,045.548 dinarjev poslovne izgube, letos pa smo v istem obdobju ustvarili 759,883,30 dinarja ostanka čistega dohodka. Lani smo v tem času ustvarili le 103,772.357 dinarjev celotnega dohodka, letos pa je bilo 30. septembra za 48,95 odstotka več, to je 154,577.596 dinarjev. Ker je naročil do konca leta dovolj in ker kaže, da nam tudi surovin in energije ne bo primanjkovalo, si lahko z nadaljnjim dobrim in kvalitetnim delom ter z nadaljnjim zniževanjem stroškov obetamo še izdatnejše izboljšanje našega finančnega položaja! Poglejmo primerjalne podatke! Poglejmo najprej najpomembnejše primerjalne finančne kazalce za letošnje in lansko obdobje od 1. januarja do 30. septembra! Kaže jih tabela 1. Največji porast smo letos v devetih mesecih dosegli, če finančne kazalce primerjamo z lanskim letom, v celotnem dohodku, saj pomeni 50,805.159 dinarjev kar za 48,95 odstotka več, kot je lanski celotni dohodek 39,876.794. Prav tako je ugodno gibanje zalog stekla: v začetku leta, to je 1. januarja letos, so bile za 13,60% večje, kot so bile lansko leto 1. januarja; 30. septembra letos pa so bile že za 3,45% nižje od zalog 30. Preberite Razmere narekujejo hitro akcijo 3 Načrt nalog narejen... 4 Branku Puclju in Jožetu Halužanu 5 Mika Špiljak: »Preverili bomo prakso!« 6 Potrjevanje v praksi 7 Pota telesne kulture 8 Tisoč »resnic« ene resnice 9 Izkušnje so, toda? 10 Dobrodošli, naši upokojeni sodelavci! Sklepi skupne seje delavskih svetov 11 Argusov sprehod Nova knjižnica v Rogaški Slatini 12 Kadrovske zanimivosti Redna letna zbirka Prešernove knjige 1978 13 Franc Vehovar štipendist Titovega sklada Milan Gorišek 14 Vera Kregar Zrahljane vrste 15 Nagradna križanka 16 Ob dnevu republike Vsem sodelavcem čestitamo! Vsem sodelavcem čestitamo in želimo prijetno praznovanje 29. novembra - dneva republike! družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja, uredniški odbor »Steklarja« - Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola STEKLAR septembra lani. Zanimivo je pogledati, koliko smo letos in koliko lani porabili v devetih mesecih za vse vrste materialov. To kaže tabela 2! Materialni stroški so se povečali v sorazmerju s povečanjem naše proizvodnje. Letošnje povečanje je najmanjše v zadnjih petih letih... Sicer pa izstopajo v tej skupini le stroški za embalažo in za goriva. Na prve so vplivali večja poraba zaradi večje proizvodnje in povečane cene, na druge pa podražitev goriv. Poglejmo še, koliko smo letos in koliko lani-.porabili za energijo, osebne dohodke in druge obveznosti! To kaže tabela 3! V tej skupini stroškov smo zabeležili večji porast in sicer za 30,80% kot porast pri materialnih stroških, tako da so se vsi stroški letos povečali v primerjavi s stroški v lanskem obdobju januar-september za 18,62 odstotka. Dokazali, da se stroške vendarle da znižati Obračun' porabljene električne energije je pokazal, da smo v naših prizadevanjih za zmanjšanje stroškov popolnoma uspeli. V septembru letos smo za električno energijo porabili 241.715 dinarjev, dočim je bilo letošnje devetmesečno povprečje kar po 317.636 dinarjev na mesec! To pomeni, da smo v septembru porabili le 76% povprečne mesečne porabe ali samo za 4,78% več kot v lanskem septembru; in to kljub večji proizvodnji in kljub nižji ceni električne energije lani! Prevozni stroški so se povečali za 53,18% predvsem zaradi njihove podražitve. Povečanje pogodbenih in zakonskih obveznosti moramo ocenjevati celovito - v seštevku, to pa je skupaj za 35,5%. Povečanje bistveno presega načrtovane okvire. Vzrok je v povečanih osebnih dohodkih in v dohodku ter v povečanih obveznostih do družbe. Pri povečanju sredstev za investicijsko vzdrževanje gre za vkalkulirane stroške; povzroča jih predvsem vzdrževanje talilnih peči in povečanje amortizacije na račun vključitve novih proizvodnih naprav. To pa je za nas izredno ugodno. Ugodno zmanjšanje vseh vrst stroškov je rezultat naše večje skrbi za smotrno porabo in za večjo varčnost. Prav to pa more še bolj vplivati na izboljšanje naše finančne situacije. Čim manjši so namreč stroški, bolj rentabilno poslujemo. To pa tudi pomeni več sredstev za osebne dohodke. Zato lahko rečemo: ker imamo dovolj naročil in ker kaže, da bomo imeli tudi dovolj surovin ter energije za nemoteno delo do konca leta, smemo pričakovati letos še boljši finančni položaj steklarne. Pa tudi sredstev za osebne dohodke se potem utegne oblikovati še več! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Tabela 1: Najpomembnejši finančni kazalci po izračunani plačani realizaciji ali prodaji za letošnje in lansko obdobje od 1. januarja do 30. septembra (v dinarjih!) Nekateri kazalci 1. januar-30. september Indeks 1978/77 1978 1977 Zaloga stekla 1. 1. 19,608.990,00 17,252.601,00 113,60 Razporeditev stroškov 143,972.596,15 110,293.954,80 130,50 Skupaj 163,581.586,15 127,546.556,05 Zaloge stekla 30. 9. 19,162.526,15 19,849.110,85 96,55 Proizvodni stroški 144,419.060,00 104,497.335,20 138,20 Porabljena sredstva 145,694.700,10 105,817.905,80 137,65 Ostanek dohodka 8,882.896,70 -2,045.548,70' Razdelitev ostanka dohodka: 1. Davek iz dohodka 420.352,65- 2. Obveznosti za manj razvite republike 1,312.607,25- 3. Rezervni skladi 2,217.967,90 - 4. Regres za prehrano 1,900.540,55 - 5. Regres za dopuste 2,271.545,05 - Skupaj 8,123.013,40 - Ostanek čistega dohodka 759.883,30 - 1 Izguba! Tabela 2: Pregled materialnih stroškov za letošnje in lanskoletno obdobje 1. januar-30. september (v dinarjih!) Porabljeni materiali 1. januar-30. september Indeks 1978 1977 1978/77 Osnovne surovine 13,680.362 12,829.095 156,64 Pomožni material 5,603.299 5,123.577 109,36 Embalaža za steklo 6,344.408 4,475.054 141,77 Goriva 7,262.448 5,916.220 122,75 Maziva 312.716 306.708 101,96 Drobni inventar 677.130 598.507 113,14 Material za vzdrževanje osnovnih sredstev 2,029.203 3,179.836 63,81 Pisarniški material 512.959 631.584 81,22 Ostali materiali 363.997 1,185.766 30.70 Razlika v ceni materialov 501.359 900.460 55,68 Skupaj porabljeni materiali 36,703.370 33,345.871 110,07 Tabela 3: Pregled porabljenih sredstev za energijo, osebne obdobju 1. januar-30. september letos in lani (v dinarjih!) dohodke in obveznosti v Porabljena sredstva 1. januar- 1978 30. september 1977 Indeks 1978/77 Električna energija 2,858.724 1,807.940 158.12 Nabavljena voda 669.070 622.430 107,49 Prevozne storitve 314.450 205.281 153,18 PTT stroški 268.586 220.360 121,39 Investicijsko vzdrževanje 3,446.877 2,043.156 168,70 Dnevnice 163.496 155.030 105,46 Potni stroški 89.764 59.244 151,51 Amortizacija 5,776.854 4,086.312 141,37 Pogodbene obveznosti 9,940.086 3,046.469 326,28 Zakonske obveznosti 4,556.362 7,648.952 59,57 Štipendije 1,183.349 2,479.071 47,73 Skupaj porabljena sredstva 29,267.618 22,374.245 130,80 Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Mi-lorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Ci-ta Novak. Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« in delovne organizacije Steklarska šola Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1800 izvodov. Tisk ČGP Delo, Ljubljana. STEKLAR Komunisti o kadrovski politiki Razmere narekujejo hitro akcijo Komunisti vseh osnovnih organizacij ZK steklarne so se 28. oktobra sestali, da bi se skladno s programom svojega delovanja in delovanja svojih osnovnih organizacij pogovorili o kadrovski politiki v steklarni. Kadrovska vprašanja so sicer stalna naloga komunistov, toda pri nas v steklarni je ta naloga še toliko pomembnejša, ker imamo kadrovske težave. Sedanje razmere so kar vsiljevale temeljit pogovor o kadrih, kajti to vprašanje postaja iz dneva v dan bolj žgoče. Imamo vedno manj pihalcev, ki so vendarle osnova v proizvodnji steklarne. Izredno pa smo »tanki« tudi na strokovnih kadrih. In še tisti, ki jih imamo, odhajajo! Zato smo na sestanku poskušali to vprašanje osvetliti z vseh možnih zornih kotov in nakazati možne rešitve. Na podlagi analize, ki sta jo pripravila kadrovski sektor in sekretar delovne organizacije, smo ugotovili, da je fluktuacija - to je prihajanje novih delavcev in odhajanje delavcev na delo drugam - zlasti v osnovni izdelavi zelo visoka. V letošnjih devetih mesecih je steklarno zapustilo 32 mladih delavcev - stiskalcev in odnašalcev. Vzrokov za odhajanje delavcev iz steklarne je več. V prvi vrsti je razlog za to v nizkih osebnih dohodkih. Iz razprave na sestanku smo lahko razbrali, da nas tareta predvsem dve vprašanji: pomanjkanje steklarjev, ki je pogojeno z velikim številom delavcev, ki steklarno zapustijo; in pomanjkanje strokovnih - visokošolsko izobraženih kadrov. In bili smo si enotni v ugotovitvi, da dosedanja kadrovska politika pri nas ni bila dobro vodena. Premalo smo naredili za vzgojo mladih za steklarski poklic. Premalo smo delali z njimi; zlasti s tistimi, ki se zaposlijo v 15. in 16. leto. Prepuščali smo jih samim sebi; nismo jih uvajali v delo tako, kakor bi bilo treba; vse je bilo prepuščeno le njihovi iznajdljivosti. In če že ne moremo pritegniti mladih z vabljivimi osebnimi dohodki, potem moramo pač razviti druge privlačne oblike, ki se kažejo v večjem tovariškem razumevanju in sprejemanju mladih steklarjev! Žgoče je vprašanje visokošolcev Zgovoren podatek o tem, kako nam manjka visokošolsko usposobljenih strokovnjakov, je, da so od enajstih sistemiziranih del in nalog za visokošolce smo tri, ki jih opravljajo delavci z zahtevanimi pogoji o izobrazbi. Resnica pa je, da so osebni dohodki teh strokovnih kadrov dejansko nizki, če jih primerjamo z osebnimi dohodki na podobnih delih in nalogah - doma in drugod, zunaj gospodarske dejavnosti pa je razlika še veliko večja. Komunisti smo se zedinili o mnenju, daje to temeljni vzrok za pomanjkanje kadrov in Se pogovarjajo ö vremenu, svojih mladih letih ali o pokojninah in svojih pričakovanjih, kdaj se bodo uskladile z življenjskimi stroški? --ti** I V* STEKLAR za njihovo odhajanje iz steklarne. Poudarili smo, da jim je treba nuditi takšna dela in naloge, ki ustrezajo njihovi izobrazbi, jim omogočiti samostojno ustvarjalno delo in jim povečati osebne dohodke. Prav tako smo ugotovili, da smo imeli in da imamo še sedaj veliko štipendistov, ki po končanem študiju ne prihajajo na delo v steklarno, ampak rajši vrnejo štipendijo in se s tem razbremenijo obveznosti do našega kolektiva. Zato smo opozorili, da je nujno treba raziskati vzroke za to. Eden med njimi je gotovo to, da v preteklosti nismo zadosti »delali« s štipendisti. Premalo smo se zanimali, kako napredujejo v šoli, kakšne težave imajo pri študiju; nismo pa jih tudi seznanjali z našim poslovanjem in s težavami. Zaradi vseh vprašanj, nakazanih na se- stanku, in zaradi ugotovitev, v čem smo v preteklosti grešili, smo komunisti izoblikovali enotno mnenje, da je treba takšne razmere čim prej odpraviti in zastaviti našo kadrovsko politiko tako, da bomo imeli čez nekaj let dovolj proizvodnih in visokostro-kovnih kadrov. Sprijaznili pa smo se z resnico, da ne moremo odpraviti čez noč vsega tistega, kar smo več let zanemarjali. Po vsestranski razpravi smo sprejeli tudi tale dva sklepa: 1. Vodja splošnega kadrovskega sektorja je zadolžen sestaviti delovno skupino, ki bo delovala na področju kadrovske politike za pridobivanje proizvodnih in visokošolskih kadrov. Skupina si mora izdelati program dela z novimi kadri, s štipendisti in s kadri, ki jih že imamo. To je treba opraviti do novega, 1979. leta. 2. Komisija za analitično oceno del in nalog naj ponovno prouči ocenitev del in nalog visokošolskih kadrov in pripravi predloge, kako in za koliko naj se jim poveča osebne dohodke. To nalogo naj bi komisija opravila do 15. novembra letos! Iz vsega napisanega je torej razvidno, da smo komunisti načeli pomembna vprašanja. Hkrati pa je pred nami naloga, sodelovati v reševanju kadrovskih vprašanj. Moramo si biti namreč na jasnem, da bomo samo z ustreznimi kadri dosegali večji dohodek in razporejali več za osebne dohodke ter skupno porabo! FRANC VEHOVAR Urejanje dohodkovnih odnosov v sklepni fazi Načrt nalog narejen... V lanskem in letošnjem letu smo izpeljali novo samoupravno organiziranost po temeljnih organizacijah, razporedili smo sredstva, pravice in obveznosti. Na podlagi planov tozdov že obračunavamo stroške in vkalkulirani del dohodka ter ugotavljamo stroške v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb. Izdelanih je bilo pet poskusnih obračunov, ki so pokazali sprejemljive rezultate za uveljavitev dohodkovnih odnosov. To pa je le ena izmed faz na poti do popolnega prehoda nanje. sodelavci direktor Vojo Djinovski, dipl. inž. ter vodja tozdov. 6. Pregled normativov del (uskladitve, popravki) - Končni rok 28. 11. 1978, nosilec naloge Jože Jankovič, sodelavci: Andjelko Bendelja, Berta Čoh, Cita Novak, Franc Sajko in vodje tozdov. 7. Pregled normativov odpadka artiklov - Končni rok 20. 11. 1978, nosilec naloge Na pobudo osnovnih organizacij zveze komunistov je bil sestanek delovne skupine, katere naloga je pripraviti vse potrebno za prehod na dohodkovne odnose. Na podlagi predloga osnovnih organizacij ZK in na osnovi sklepa delavskih svetov je magister ekonomije Franc Šrimpf izdelal načrt dejavnosti za sklepno fazo uresničevanja dohodkovnih odnosov, ki naj bi jih uveljavili z novim letom, torej v začetku januarja. Menimo, da je prav, če informiramo vse člane našega koletkiva o tem, kaj je še treba storiti, kdo naj bo nosilec kakšne naloge, kdo naj nosilcu kakšne naloge pomaga in do kdaj je kakšno nalogo treba izpeljati! Sprejet je bil načrt naslednjih nalog: 1. Sprejem gospodarskega načrta za leto 1978 - Na strokovnem kolegiju do 31. 10. 1978 (že sprejet!), v organih samoupravljanja do 8. 11. 1978 (že sprejeto!), nosilca Franc Vehovar in Tone Sovine, dipl. ekonomist. 2. Izdelava planskega cenika materialov - Končni rok 28. 11. 1978, nosilka naloge Marinka Soh, sodelavci: Zdenka Podkorit-nik, Ida Siter in delavke v materialnem in obratnem knjigovodstvu. 3. Izdelava orientacijskega plana prodaje za leto 1979 - Končni rok 20. 11. 1978, nosilec naloge Franc Jankovič, sodelavci Jože Pelko, dipl. inž. in vodja tozdov. 3. Izdelava plana investicijskega vzdrževanja - Končni rok 15. 11. 1978, nosilec naloge Branko Stojsavljevič, sodelavca Jožica Melcer in Peter Raspotnik. 5. Plan investicij - Končni rok' 10. 11. 1978, nosilec naloge Branko Stojsavljevič, Pod tole svojo karikaturo je D. Plemenitaš napisal: »Prijetno bivališče nekaterih naših sodelavcev.: Manjkajo le ,udarniki‘ dela!« STEKLAR Jože Jankovič, sodelavci Berta Čoh in vodje tozdov. 8. Plan porabe surovin - Končni rok 28. 11. 1978, nosilec naloge je Jože Pelko, dipl. inž., sodelavki Alma Pelko in Štefanija Novak, dipl. inž. 9. Izdelava normativov steklene mase - Končni rok 20. 11. 1978, nosilec naloge Jože Pelko, dipl. inž., sodelavki Štefanija Novak, dipl. inž. in Polde Ogrizek. 10. Plan osebnih dohodkov in prispevkov po tozdih ter vrstah osebnih dohodkov - Končni rok 20. 11. 1978, nosilec naloge Tone Sovine, dipl. ekonomist, sodelavci Ivan Koražija, Alma Pelko in vodje tozdov. 11. Plan delovnih ur po vrstah in tozdih - Končni rok 15. 11. 1978, nosilec naloge Tone Sovine, dipl. ekon., sodelavec Ivan Koražija. 12. Izdelava normativov embalaže-ška- tel - Končni rok 15. 12. 1978, nosilec naloge Jovo Tišma, sodelavci: Ivan Boroš, Marinka Čoh, Janez Firer in Branko Stojsavljevič. 13. Plan porabe materiala po vrstah in tozdih - Končni rok 5.12.1978, nosilka naloge Alma Pelko, sodelavci Štefanija Novak, delavci obratnega knjigovodstva in vodja tozdov. 14. Plan stroškov, dnevnic, reprezentance, prevozov na delo in z dela, PTT stroškov in transporta - Končni rok 10. 12. 1978, nosilka naloge Alma Pelko, sodelavec mag. Franc Šrimpf. 15. Plan štipendij in nagrad učencem - Končni rok 15. 12. 1978, nosilec naloge Franc Komerički, sodelavka Alma Pelko. 16. Plan porabe električne energije in vode - Končni rok 15. 12. 1978, nosilec naloge Peter Raspotnik, sodelavci Boris Firer, Franc Lovrenčak in Pelko Alma. 17. Plan amortizacije - Končni rok 10. 1. 1979, nosilka naloge Tilčka Kolar, sodelavka Rezika Siter. 18. Plan obresti za osnovna in obratna sredstva - Končni rok 10. 1. 1979, nosilka naloge Ida Došler, sodelavec mag. Franc Šrimpf. 19. Plan prispevkov iz bruto osebnih do- hodkov - Končni rok 15. 1. 1979, nosilka naloge Ida Došler, sodelavec mag. Franc Šrimpf. 20. Plan prispevkov iz dohodka, zavarovalnih premij in stroškov plačilnega prometa - Končni rok 15.1.1979, nosilec naloge mag. Franc Šrimpf, sodelavka Ida Došler. 21. Plan tekočega (sprotnega) vzdrževanja po tozdih- Končni rok 15. 1. 1979, nosilec naloge Peter Raspotnik, sodelavci: Franc Lovrenčak, Jožica Melcer in vodje tozdov. 22. Plan ostanka čistega dohodka Končni rok 10. 1. 1979, nosilka naloge Ida Došler, sodelavec mag. Franc Šrimpf. 23. Plan stroškov in vkalkuliranega dela dohodka za tozd 5 in za delovno skupnost skupnih služb — Končni rok 20. 1. 1979, nosilka naloge Alma Pelko, sodelavka Zinka Vrtnik. 24. Gospodarski načrt za delavsko restavracijo - Končni rok 15. 12. 1978, nosilka naloge Pavla Jordan, sodelavec Simon Hrup. 25. Plan stroškov in razdelilnike: mazut-ne postaje, kotlarne, avtoparka, čistilnih naprav, gasilske enote in stroškov skupnega pomena - Končni rok 10. 1. 1979, nosilka naloge Jožica Melcer, sodelavke Alma Pelko in iz obratnega knjigovodstva. 26. Plan medsebojne menjave dela med proizvodnimi tozdi in tozdom 5, tozdom 6 ter delovno skupnostjo skupnih služb -Končni rok 15. 2. 1979, nosilec naloge mag. Franc Šrimpf, sodelavci Zinka Vrtnik in vodje tozdov. 27. Letni gospodarski načrt tozdov in uskladitev z gospodarskim načrtom delovne organizacije - Končni rok 20. 2. 1979, nosilka naloge Zinka Vrtnik, sodelavci Alma Pelko, mag. Franc Šrimpf in vodje tozdov. 28. Izdelava predkalkulacij za plan proizvodnje tozdov za leto 1979 in proizvodnje za I. ter II. polletje leta 1979 - Končni rok 15. 3. 1979, nosilka naloge Cita Novak. 29. Uvajanje šifrirnega sistema za izdelke - Končni rok 1. 12. 1978 sprotno dopolnjevati!), nosilec naloge Andrej Zupan, so- delavci Jože Goručen, Lenčka Plavčak, Franc Podhraški, Zinka Vrtnik, Davorin Škrinjarič, dipl. ekonom, sodelavci iz desig-na, tehničnega sektorja in komerciale. 30. Uvajanje evidence faznih izdelkov po tozdih - Končni rok 31. 12. 1978, nosilec naloge mag. Franc Šrimpf, sodelavci Jože Goručan, Zinka Vrtnik in Andrej Zupan. 31. Knjigovodsko-tehnična dela razporejanja skupnega prihodka po tozdih -Končni rok 28. 11. 1978 (dopolnitve do 31. 3. 1979), nosilka naloge Ida Došler, sodelavca Marinka Čoh in mag. Franc Šrimpf. 32. Izdelava obračunskega sistema delitve osebnih dohodkov v odvisnosti od ustvarjenega dohodka - Končni rok 28. 11. 1978, nosilec naloge Tone Sovine, dipl. ekonom; sodelavec mag. Franc Šrimpf. 33. Izdelava samoupravnih sporazumov: - o medsebojnih obveznostih in pravicah delavcev delovne skupnosti skupnih služb in delavcev tozdov, o medsebojnih odnosih med tozdom Delavska restavracija in tozdi - uporabniki njenih storitev, o medsebojnih odnosih med tozdom Servisna dejavnost in uporabniki njenih storitev in o medsebojnih odnosih pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka med tozdom Naše steklo Beograd in proizvodnimi tozdi. -Končni rok 15. 1. 1979, nosilec naloge Alojz Juhart, sodelavci splošno kadrovskega sektorja. 34. Sprejem planov in ostalih kriterijev dohodkovnih odnosov samoupravljanja v komisiji za kalkulacije - Končni rok 28. 2. 1979, nosilec naloge Franc Vehovar. 35. Sprejem samoupravnih sporazumov, ki urejajo dohodkovne odnose med proizvodnimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb, tozdom 5, tozdom 6 in tozdom 7 -Končni rok 15. 2. 1979, nosilec naloge Franc Vehovar. 36. Koordinacija strokovnih del - Nosilec naloge mag. Franc Šrimpf. Vsi nosilci nalog in zadolženi sodelavci so moralnopolitično odgovorni za izpolnitev vseh sprejetih nalog in to v dogovorjenih rokih! bo kot predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije Slovenije in članstvo v predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na kratko vprašanje, kaj mu sploh pomeni sindikalno priznanje, je tovariš Pucelj odgovoril: »Dejansko je to za nas vse, ki smo delali, veliko priznanje in hkrati obveznost, da bomo tudi v prihodnje delali, če že ne z večjo, vsaj z enako vnemo. Hkrati je to priznanje ne le nam, ampak številnim sindikalnim delavcem, ki so z nesebičnim delom prispevali, da je bil sindikat v celoti uspešen pri preobrazbi družbenoekonomskih od- Dve visoki sindikalni priznanji Branku Puclju in Jožetu Halužanu Letošnji 3. november je bil nad vse slovesen, saj smo steklarji zvedeli, da bosta v Duplici pri Kamniku prejela visoki sindikalni priznanji naša sodelavca Branko Pucelj in Jože Halužan. V prisotnosti številnih sindikalnih funkcionarjev republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predstavnika zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije so podelili plakete zaslužnim sindikalnim delavcem. To je bil hkrati prvi primer, ko so v zveznem merilu podelili takšna priznanja. Diplomirani inženir kemije Branko Pucelj jo sindikalno dejavnost pa je vpisal osemlet-se je rodil 15. decembra 1935 v Šmarju pri no predsedovanje občinskemu svetu Zveze Sevnici. Zaposlen je v Steklarski šoli, v svo- sindikatov Šmarje pri Jelšah, štiriletno do- STEKLAR nosov. Menim, da bi morali pri našem družbenopolitičnem delu, ne samo v sindikatu temveč tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, dati več poudarka delu teh ljudi ter to njihovo delo v obliki ustreznih priznanj in pohval družbeno primerno ovrednotiti, saj se dela v teh organizacijah ne da oceniti z dinarjem in se ga z njim tudi ne more poplačati. Vsako takšno priznanje je spodbuda za nadaljnje delo. Ne bi smeli pozabiti na družbenopolitično delo aktivistov, ker pa se, žal, še pogosto dogaja na vseh ravneh!« Jožeta Halužana, dolgoletnega sindikalnega delavca v naši steklarni, smo vprašali prav isto, kar smo vprašali tovariša Puclja. Kratko je odgovoril: »Priznanja sem resnično vesel, toda zaslužili so si ga še številni delavci v sindikatu. To pomeni, da je tudi to priznanje rezultat kolektivnega dela. Sleherni med nami bi bil namreč nemočen, če ne bi sodelovalo več ljudi. Zato sprejemam plaketo kot priznanje ne samo meni, ampak celotnemu kolektivu naše steklarne!« Mika Spiljak: »Preverili bomo prakso!« Intervju pred 8. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je sredstvom obveščanja v delovnih organizacijah in sindikalnemu tisku odgovoril na vprašanja o osmem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Ta bo od 21. do 23. novembra v Beogradu. V želji, da bi posredovali del predsednikovih razmišljanj tudi vam, dragi bralci, objavljamo izvlečke iz intervjuja, ki se dotikajo združenega dela in urejanja dohodkovnih odnosov. Čas zakona o združenem delu Tovariš predsednik Špiljak, na čem bo osnovni poudarek bližnjega kongresa jugoslovanskih sindikatov? V čem se bo razlikoval od preteklega, 7. kongresa? »Najprej bi povedal, v čem sta si kongresa enaka! Enaka si bosta v temeljnem pristopu, v uresničevanju vsega tistega, kar je dala ustava, da bi prešli z odločanja v imenu delavcev na odločanje njih samih v tozdih. Razlikujeta pa se le v tem, ker smo imeli na sedmem kongresu le ustavo, dočim se je zakon o združneem delu komaj porajal. Pred prihodnjim, osmim kongresom imamo veliko praktičnih rešitev, kako naj uresničimo tisto, za kar smo se dogovorili. Tudi delavski razred je bogatejši za eno samoupravno šolo, skozi katero je šel, uresničujoč svojo .delavsko ustavo'. Na 8. kongresu bomo imeli priložnost govoriti o prvih rezultatih v uresničevanju zakona o združenem delu, o uspehih, o tem, kar je dobrega, pa tudi o pomanjkljivostih in slabostih.« Kako ocenjujete rezultate o zgradbi združenega dela? »Menim, da smo na področju, ki je bilo in ki bo tudi v prihodnje v ospredju pozornosti sindikalne organizacije, pripeljali h koncu predhodni del opravil. Sprejeli smo številne družbene dogovore in samoupravne sporazume in še bližje uredili odnose ,po meri zakona o združenem delu'. Toda tu nas čaka še pomembno delo, da te dogovore in sporazume osvobodimo pretiravanja v zunanji obliki, ki je še vedno prisotna, in načelnih odločitev, ter zakonske rešitve prelijemo v samoupravno življenje, da bo sistem deloval kar se da popolno. Na kongresu bomo opozorili na ostanke starega: na tozde, ki to niso, ker so preveliki ali premajhni, v katerih se samoupravljanje ne more razvijati uspešno, ker ne nastajajo resnično v smislu zakona o združenem delu. Opozorili bomo tudi na to, da so se dohodkovni odnosi v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah med tozdi šele pričeli uveljavljati. Rekli bomo, da smo v delitvi po delu in delovnih rezultatih, čemur smo namenili mnogo truda, dosegli določene rezultate, hkrati pa bomo tudi povedali, da smo marsikje v tem šele na začetku. Na kongresu bomo spregovorili o dobrih rešitvah in slabostih na vseh področjih ter na podlagi tega sprejeli sklepe za našo nadaljnjo akcijo.« Ključ so dohodkovni odnosi Kakor je videti, je bistvo torej v razvijanju dohodkovnih odnosov? »Področje dohodkovnih odnosov v delovnih organizacijah in sozdih postaja danes ključna spona nadaljnjega razvoja samoupravnih in gospodarskih odnosov, zato jim moramo nameniti kar največjo skrb. Brez pravilnih rešitev samoupravnih dohodkovnih odnosov ni ne družbene in ne gospodarske spodbude za bolj učinkovito gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka. To pomeni, da sicer ne bo mogoče izpeljati nagrajevanja po delu. Zaradi tega moramo odločno opraviti s pričakovanji, naj storijo to najprej drugi, z nedelom in z vsakršnim omahovanjem v uresničevanju zakona o združenem delu. Prav takih pričakovanj pa je dovolj ... O tem bom več govoril v referatu na bližnjem 8. kongresu!« Toda, tovariš predsednik, pomemben del dohodka so koristi zünaj delovnih organizacij; in to za splošne družbene potrebe, združeno delo pa je malo vplivalo na porabo dohodka. Kako naj delavski razred razpolaga tudi s tem delom dohodka? »Delovni ljudje le delno izrabljajo svoje pravice, ki jih imajo, da bi mogli vplivati tudi na ta del dohodka. Niso še obvladali dela dohodka, ki se ga odvaja za splošno porabo, in ne odločanja o njegovi porabi. V skupščine in samoupravne interesne skupnosti, v vsa vodstva, v katerih se odloča o tem, so izvoljeni delegati, ki jih je predlagala sindikalna organizacija, zato mora ta tudi odgovarjati za njihovo delo. Če je na primer tako, kakor je sedaj, gospodarstvo preobre-menjeno, in če nima vpliva na odvajanje m '% porabo dohodka, potem je del odgovornosti za to tudi na sindikatu! Sindikat kot razredna organizacija mora odkrivati slabosti, pomagati proizvajalcem, da bodo čim prej obvladali dohodek in sistem njegove delitve v celoti, kakor je to predvideno z ustavo in z zakonom o združenem delu.« Še premalo ustvarjamo...! Omenili ste, tovariš Spiljak, enega izmed perečih vprašanj sedanjega trenutka: slabitev reprodukcijske sposobnosti našega gospodarstva! Ali boste v svojem referatu na 8. kongresu rekli o tem kaj bolj določnega? »Ni zbora, na katerem zadnje mesece de- . lavci ne bi govorili o tem. Do tod smo prišli -in to bomo rekli na kongresu - da si moramo resnično zastaviti vprašanje, kdo je nosilec razvoja. Združeno delo ali kdo drug?! Tretje leto je že, odkar gospodarstvo razpolaga z manj in manj denarja za reprodukcijo. To pa Visoko priznanje Branku Puclju, dipl. inž., za njegovo dolgoletno delovanje v sindikatih. —g— STEKLAR je težnja, ki jo moramo zaustaviti, ker je v nasprotju z vsemi utrjenimi idejami in družbenoekonomskimi opredelitvami. Toda mi moramo hkrati pogledati, ali sindikat, kjer pač ima moč vplivati s svojimi stališči, že tudi sam ne prispeva k takšni slabitvi! Spregovoriti pa bomo morali še o drugi strani tega vprašanja, čemur se zelo pogosto izogibljemo. To je nizek dohodek...! Skupni dohodek, ki ga ustvarjamo, je manjši od pričakovanega, lahko pa bi ga povečali glede na razpoložljive zmogljivosti. Z njim ni mogoče pokriti vseh potreb, to je glavni in osnovni problem.« Osebni dohodki naj bodo rezultat dela! Področje ustvarjanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke je tisto, v katerem je kljub zakonu o združenem delu največ težav in neiznajdljivosti. Prosimo vas, da poveste kaj več o rezultatih in vprašanjih, ki se porajajo v iskanju osnov in meril za delitev osebnih dohodkov? »Do sedaj so bili doseženi izredni rezultati, toda v celoti ni niti ene delovne organizacije, ki bi bila v celoti uspela izpeljati delitev osebnih dohodkov tako, da ne bi več imela na tem področju še kaj narediti... Tam, kjer so razvili prava merila, so se hitro tudi pokazali rezultati: produktivnost se je povečala za 15 do 20 odstotkov, izostanki z dela so se zmanjšali, občutno se je povečal dohodek in izboljšali so se medsebojni odnosi. Ponekod pa so stare pravilnike oblekli v nove obleke, kot osnova za delitev pa je ostalo domnevno in ne stvarno opravljeno delo Višina osebnih dohodkov je zato še vedno odvisna od formalnih kvalifikacij in ne od delavčevega dejanskega prispevka. Zato seveda ni prave spodbude za boljše rezultate...! Naloga, ki nas čaka na področju delitve osebnih dohodkov, je hkrati stara in nova. Sedaj bi bilo treba v vsakem tozdu in v vsaki delovni organizaciji utrditi merila prispevka slehernega delavca, da bodo.osebni dohodki odvisni od količine in kakovosti opravljenega dela, 'od varčevanja, odgovornosti in posebej od delovnih pogojev. Delovne razmere so tudi v novih pravilnikih močno zapostavljene, kar postaja že resen družbeni problem. Premalo je narejenega v iskanju meril za nagrajevanje minulega dela, čeprav je to izrednega pomena. Sindikati ne moremo biti zadovoljni vse dotlej, dokler ne bo vsak delavec zainteresiran ne samo za svoje delo ampak tudi za delo svojega tozda in svoje delovne organizacije.« dinske organizacije med dvema kongresoma in med drugim dejal: »...Člani Zveze socialistične mladine Slovenije se morajo potrjevati s prakso v svojih osnovnih organizacijah: z naprednostjo, načelnostjo, doslednostjo, znanjem in z razumevanjem razmer v tokovih življenja...« Delo v zvezi socialistične mladine kot družbenopolitični organizaciji je ne samo dolžnost, ampak je tudi pravica vsakega mladega človeka, ne glede na njegove svetovnonazorske opredelitve. Kongres mladih je pozdravil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič in dejal, da je mladina postala s svojim delovanjem napreden in ustvarjalen dejavnik naše samoupravne socialistične družbe. Predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije Azem Vlasi pa je v pozdravni besedi kongresu povedal, da so pred nami - mladimi - štiri poglavitne naloge in sicer: prizadevnost za boljše in bolj kakovostno delo ter izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu in po delovnih rezultatih; poglabljanje delegatskih odnosov - sistema javnih tribun in živih dialogov; usposabljanje mladih kadrov; skrb za krepitev mladinske organizacije. Mladi smo prejeli pozdravno brzojavko Edvarda Kardelja, ki je zelo pomemben dokument, saj govori o tem, da moramo za dobro zastavljene naloge biti usposobljeni, če jih hočemo uresničiti. Moje delo na kongresu je bilo osredotočeno na razpravo v komisiji za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost. Delegate v njej sem seznanil o izobraževanju steklarjev in o njihovem uvajanju v usmerjeno izobraževanje. Med drugim sem tudi povedal, da sodi naša občina med manj razvite, pri tem opozoril, da pa to vendarle ne bi smelo delovati zaviralno na vključevanje mladih v vzgoj-noizobraževalni proces. Poudaril sem, kako ugotavljamo, da je aktivnost mladih v reformi srednjega šolstva dokaj skromna. Zdelo se mi je umestno povedati tudi nekaj iz zgodovine Steklarske šole v Rogaški Slatini, da so delegati spoznali, kako si je izobraževanje Po kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije Potrjevanje v praksi V oktobru letos je bilo več kongresov družbenopolitičnih organizacij v naši republiki in drugod: deseti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije in osmi kongres Zveze borcev NOV Jugoslavije. V tem sestavku predstavljamo nekaj ugotovitev s kongresa mladih, ki je bil od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine občine Šmarje pri Jelšah je za deseti kongres mladih delegirala šest delegatov. Za vse nas je bilo to veliko priznanje, saj smo bili predstavniki kakšnih 3500 mladih iz naše občine. Tridnevno srečane mladih iz vse Slovenije je potekalo v delovnem vzdušju. Seznanili smo se s poročilom republiške konference med dvema kongresoma, s poročilom odbora za statutarna in pritožbena vprašanja, s poročilom nadzornega odbora in z referatom o nalogah Zveze socialistične mladine Slovenije v razvijanju socialistične samoupravne demokracije. Da bi potekalo delo kongresa nemoteno in kar najbolj uspešno, so mladi delegati razpravljali v petih kongresnih komisijah in sicer za: družbenoekonomske odnose; razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije; vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost; interesne dejavnosti in za mednarodne odnose. Ljubo Jasnič, predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, je v uvodnem referatu ocenil delo mla- Izmed 25 naših sodelavcev, ki so se letos upokojili, se jih je 19 udeležilo prijetnega poslovilnega večera. Zbranim so spregovorili ob odhodu iz steklarne direktor Vojo Djinovski, Jože Halužan in Rudi Jugovar. * STEKLAR mladih steklarjev utiralo pot v šoli, ki je edina te vrste v Sloveniji in najstarejša v Jugoslaviji. Nisem pozabil povedati resnice, da steklarski poklic ni več zanimiv za slovensko mladino in pri tem poudaril, da zaenkrat kljub temu še kar uspešno kadrujemo medse kadre iz hrvaškega Zagorja. Po vsem, kar nam sedaj ni več neznanka, se smemo vprašati: Od kod dobiti steklarje? Kako naj jih šolamo? Kaj storiti, da kmalu ne bodo odšli?. In povedal sem, da pri tem domnevamo, kako da se bo po končani reformi Steklarske šole v usmerjeno šolo spremenilo sedanje stanje v prid slovenske mladine. V iskanju vzrokov za premajhno delavnost mladih v mladinski organizaciji, v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah sem prišel do sklepa, da temu predvsem botruje njihova oddaljenost od steklarne oziroma od njihovih delovnih mest, pa zaradi navezanosti na redke prevozne možnosti za prihajanje na delo in odhajanje z dela ne morejo delovati v aktivno- stih mladinske organizacije in drugod po končanem delu. Ni pa zanemariti tudi zastarele miselnosti starejših, ki mladim ne zaupajo in ki dvomijo v njihovo sposobnost. Na dlani pa je, da brez ustreznega znanja in poznavanja vprašanj krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in šole mladi ne bomo kos potrebi po učinkovitem vključevanju - naj bo v delovanje krajevne skupnosti in njeno samoupravo, naj bo v samoupravljanje v delovni organizaciji! MIROSLAV BRADIC Zanimiva okrogla miza Pota telesne kulture Hvale vredna je pobuda kluba samoupravljalcev občine Šmarje pri Jelšah, ki je v drugi polovici septembra sklicala javno tribuno z naslovom »Pota telesne kulture«. Na njej naj bi športni delavci in športniki skupaj z gosti iz Ljubljane odgovorili na več vprašanj o sedanjih razmerah v telesni kulturi pri nas in kaj storiti, da se le-te izboljšajo...! Zakaj tako slab odziv V petek, 22. septembra, je bila Zdraviliška dvorana v Rogaški Slatini pripravljena sprejeti veliko število vseh tistih krajanov, ki jim je telesna kultura nasploh in v domačem kraju kakor koli pri srcu. Ob napovedani uri pa je bil pogled vanjo kaj žalosten, kajti zdaleč premalo se je zbralo v njej povabljencev, da bi na ustreznem mestu, kakor je bila javna tribuna zamišljena, izmenjavali svoje poglede na sedanje razmere v telesni kulturi pri nas in se dogovorili za nadaljnji akcijski načrt. Očitna nezainteresiranost na tem področju namreč nikakor ne koristi razvoju naše telesne kulture. Odgovor na vprašanje, zakaj tako slaba udeležba na javni tribunu, ki ji zaradi tega moremo reči kar »okrogla miza«, gre najbrž iskati v naši stari, nič kaj dobri navadi, da znamo sicer vsako stvar hitro skritizirati kar počez in povprek, pa tudi v najneprimernej-šem času in na neustreznem mestu. Ni namreč malo takih, ki vedo veliko povedati, kako da to in ono ni dobro. Ko pa je treba to povedati in utemeljiti na ustreznem mestu, po nekem, sicer nenapisanem pravilu, kriti-kastrov ne manjka. Odpovedo torej prav takrat, ko človek najbolj pričakuje njihov prispevek k odpravljanju morebitnih slabosti in njihove predloge, kako nadaljevati začeto. Očitno je torej, da športni delavci in športniki občine Šmarje pri Jelšah, zlasti pa še iz Rogaške Slatine, niso izrabili ponujene jim možnosti. To tembolj, ker je bila njihova obveščenost o namenu pogovora tokrat več kot zadovoljiva! Maloštevilni udeleženci se sicer niso razšli in so v triurnem pomenku opozorili na to in ono. Zaradi skromne udeležbe pa je javna tribuna vendarle dobila obeležje pogovora ožjega kroga ljudi za mizo. Portoroški sklepi niso zabetonirani! Dosedanja praksa dela na področju telesne kulture in tudi naša okrogla miza sta potrdili, da je bila javna razprava vsaj pri nas dokaj površna. In prav to je povzročilo zmedo med številnimi telesnokulturnimi delavci in športniki, saj smo si različno predstavljali nadaljnji razvoj te družbene dejavnosti pri nas. Nerazumevanje je nasta- lo tudi zaradi tega, ker ni bilo nujno potrebnega preizkusa. V polni meri ni zaživelo ne združevanje kadrov, ne združevanje sredstev in ne združevanje športnikov v osemnajstih območjih. Kljub nekaterim do sedaj pokazanim slabostim pa je treba reči, da je zastavljena politika v razvoju telesne kulture žela tudi lepe rezultate. Ti bodo še večji z doslednim izvajanjem sprejetih stališč. Po besedah Rudija Ziernickega bomo uspehe zastavljene telesnokulturne politike želi šele čez kakšnih osem let. V času od začetkov njenega uresničevanja v Sloveniji je na primer izpolnilo 530 športnikov pogoje za vrhunski šport, pred tem pa jih je take pogoje izpolnjevalo le 430. Na pogovoru so veliko razpravljali tudi o rekreaciji delovnih ljudi. Razpravljale 1 so pohvalno ocenili do sedaj narejeno na področju razvijanja delavskih športnih iger in Se kakšen dan in bele poljane bodo spet privabile stotine ljubiteljev smučanja... hkrati opozorili, da mora razvoj rekreacijske dejavnosti dobiti širše razsežnosti. Ni namreč dovolj, če se delavci tu in tam zberejo na raznih tekmovanjih, ki imajo v prvi vrsti za cilj, dosegati čim boljše rezultate! Iskati je treba tudi možnosti, da bi se delavci množično ukvarjali z rekreacijo in preživeli pri tem kar največ časa v naravi. Izkristaliziralo se je tudi mnenje, da kaže težišče nadaljnjega razvoja rekreacijske dejavnosti prenesti v krajevno skupnost, kajti ves svoj prosti čas preživljamo in izrabljamo tam, kjer stanujemo. In z bolj razvojno rekreacijo se bomo približali Leninovemu geslu, da človek dela zato, da bi živel, in ne živi zato, da bi samo delal...! Niso redki, ki zagovarjajo popolno ama- STEKLAR terstvo pri vodenju raznih športov in rekreacijske dejavnosti. To je posledica pojmovanja, ki smo ga že vendarle preživeli...! Nobenega dvoma namreč ni, da brez ustreznih strokovnih kadrov ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov. In ker smo se v naši družbi odločili nagrajevati družbeno koristno delo, je očitno, da je treba nagrajevati tudi delo strokovnih delavcev, ki delajo na tele-snokulturnem področju. Enakega mišljenja so bili tudi udeleženci okrogle mize v zvezi z organizatorji rekreacije v delovnih organizacijah, saj je preteklost pokazala, da je ostalo na tem področju delovnih nalog in opravil od 600 udeležencev posebnih seminarjev za organizatorje rekreacije v združenem delu le še kakšnih 300 delavcev! In še kratek povzetek okrogle mize v Rogaški Slatini... Kar največjo skrb bomo morali nameniti strokovnim kadrom; bojevati se moramo za bolj dosledno in pravilno družbeno vrednotenje telesne kulture; razmahniti moramo rekreacijo delovnih ljudi v njihovih krajevnih skupnostih; nekoliko počasneje bo treba v bodoče graditi telesnokulturne objekte in več denarja namenjati sami dejavnosti; prizadevati si moramo za ustrezno vrednotenje dela telesnokulturnih delavcev ter storiti več za osveščanje in obveščanje delovnih ljudi in krajanov o vsem tem! JOVO TIŠMA Izposojeno iz revije »Naša obramba« Tisoč »resnic« ene resnice Iz revije »Naša obramba« ponatiskujemo sestavek novinarja in TV urednika dnevnikov Tomaža Terčka Tisoč resnic ene resnice. Menimo, da bo poučen tudi za nas... Prav neverjetno je, kako nam gre dobro od rok izdelovanje slonov. Slovenci smo mojstri za njihovo oblikovanje in tudi »krmimo« jih s polno žlico tako, da v najkrajšem času zrastejo v velikane. Po ljudskem reku in izročilu jih na vse pretege in ob vsaki priložnosti izdelujemo iz muh, včasih pa celo iz manjših živali, kar pa ni niti tako pomembno. Pomemben je končni izdelek -in ta je pravi pravcati slon - težak, napihnjen, glasen in s svojim lomastenjem vsepovsod zbuja pozornost. Hkrati pa je lahek kot peresce in ga že najmanjša sapica lahko odnese, kajti njegova koža v resnici sploh ni debela, marveč umetna in v njegovi notranjosti je en sam samcati NIČ. Ali pa morda včasih za spremembo nekaj čisto majhnega, drobnega, kar je njegov zametek - tista »mini muha«, iz katere je potem ob naši vsestranski skrbi zanjo zrasel v tako mogočno žival. Prav zaradi vsega tega nikakor ne moremo reči, da je izdelovanje slonov samo nekakšna obrt. To je prava umetnost in le redko kje se lahko pohvalijo s tolikšno njeno razvitostjo kot prav pri nas. Pa tudi to ima na vprašanje »zakaj« svoj »zato«: način izdelave ni nikjer zapisan, ampak gre le po ustnem izročilu iz roda v rod. Najbrž bo kdo dejal - saj to je pa pametno; nam vsaj tega patenta ne more nihče izmakniti! Že, toda za slona, o katerem pišem, bi bilo bolje, če ga sploh ne bi imeli, kajti v naši družbeni samozaščiti nam velikokrat povzroča težave in preglavice, ustvarja zmedo in nered, včasih celo podira kaj takšnega, kar smo komaj zgradili. Mislim, da se že razumemo in da ni treba slovarja za to, da bi spoznali, o kakšnem slonu je govor in o kakšnem napihovanju. Govorice - izmišljene, potvorjene, prenare-jene, v vseh primerih pa strahotno napihnjene, so še vedno naša velika slabost. Česa vsega človek ne sliši - na avtobusu, trgu, v vrsti pri mesarju, pri kavi v služli ali pa kar tako, kjerkoli drugje! Najhujše je pri tej stvari zlasti to, da za »alarmantne vesti«, »obveščenost iz prve roke«, izkazovanje lastne »pomembnosti« s podatki, ki so zlasti v lastni glavi, navadno ni sploh nobene osnove. V teh primerih nastanejo govorice iz nič in se potem tudi kot milni mehurčki razblinijo v nič - le vmes, od nastanka do trenutka, ko »počijo«, krožijo vsepovsod okrog nas, se odbijajo, razcepljajo v nove in nove balončke, pri čemer nam kdaj pa kdaj »pade« kakšen tudi v oči in nas neprijetno zaščemi. So pa še drugi primeri - tako imenovane »boljše obveščenosti« - kar pomeni, da na osnovi kake novice, drobne in skoraj nepomembne, zgradimo celo zgodbo, jo primerno začinimo, ozaljšamo ter, da bi bila prepričljivejša, še podpremo s kakšnimi odatki - teh pa je zmerom več - in jo -zaupamo« kot nekakšno nadaljevanje oziroma širšo verzijo prvotne novice vsakomur, ki nas hoče poslušati. Ali drugače: če v prvem primeru lahko rečemo, da niti muhe ni bilo, potem lahko v tem, drugem zatrdimo, da je muha bila, vendar jo je le spreten rokodelec lahko spremenil v slona. Slovenci delamo slone iz različnih vrst muh - najraje pa imamo politične, gospodarske in zasebne, čeprav so seveda tudi kakšne druge včasih še bolj priljubljene. V mislih imam zlasti dogodke, v katere so vpleteni uslužbenci raznih državnih organov-na primer carina, milica itd. - ko hočemo svoj »samozaščitni« čut glasno dokazati s tistim znanim... »saj sem vedel, da ni vse tako, kakor pravijo...« in takšne izjave seveda še podkrepiti z domnevami, ki jih kajpak, prodajamo kot zlato resnico - »ugotovljeno in dokazano«. Nikogar nočem opravičevati, vendar menim, da je potrebno zapisati tudi tole: če v pomurski vasi kdo koga zabode z nožem, resda govori o tem vsa vas, toda dogodek je po pogrebu kmalu pozabljen in od vseh govoric in ugibanj so glasna kvečjemu o tem, zakaj »ga« je. Če pa v istem Pomurju napravijo napako pri svojem delu mi- ličniki, govori o tem vsa severovzhodna Slovenija, v vaseh in mestih se splete nešteto zgodb in zgodbic, ugibanj in govoric, ki kot orkan preplavijo staro in mlado. In vsak ve vse in vsak je nadpovprečno pameten in vsak je v isti sa pi tožnik in sodnik. Naj mi ne zamerijo bralci iz Pomurja, da sem »ujel« v precep prav njihov kraj. Zagotavljam jim, da ni prav nič drugače na Dolenjskem, pa na Gorenjskem, Primorskem ali v Ljubljani Pomurje sem omenil enostavno zato, ker me je zbodel primer, o katerem so se razpisali tudi časopisi in kije bil nekaj časa v septembru osnovna tema številnih gostilniških, dvoriščnih, stanovanjskih in celo otroških pogovorov. Kraj, v katerem se je rodila »muha«, je Podgorje v občini Gornja Radgona. Tam sta se namreč smrtno ponesrečila voznik motornega kolesa in njegov sopotnik - nesrečno dejanje pa je dobilo svoj neprijeten in nepričakovan epilog, v katerem igrajo glavne vloge občan in dva miličnika. Inšpektor UJV Murska Sobota Ivan Nabergoj je za mariborski Večer 5. oktobra izjavil: »Prvotne ugotovitve so kazale, da je šlo za padec. Po sodni obdukciji in poizvedbah pa smo ugotovili, da je motorist trčil v prikolico traktorja. Ugotovili smo, da se je v usodnem času peljal z njim voznik iz Žiberc. Na traktor je imel pripeti dve prikolici. Ko je zavijal v levo in je traktor ter prvo prikolico že spravil na pravilno desno stran ceste, je nasproti pripeljal motorist in se silovito zaletel v zadnjo prikolico, ki je bila še na desni strani. Traktorist je zanikal, da je karkoli videl ali slišal. Miličniki so zato nadaljevan poizvedovanje in ugotovili, da je nesrečo menda videl domačin iz Podgorja. Zato sta ga miličnika 28. septembra privedla na postajo milice v Gornji Radgoni. Domnevna priča je 4 dni kasneje na UJV v Murski Soboti povedal, da sta miličnika od njega hotela Izsiliti priznanje - oziroma da sta uporabila metode, ki jih ne bi smela. Domačin iz Podgorja namreč pravi, da nesreče ni videl in da o njej ničesar ne ve. Zato sta ga bojda pretepla in telesno poškodovala. Preiskava o dogodkih na radgonski posta- STEKLAR ji je pokazala, da gre v resnici za nezakonito ravnanje miličnikov - proti njima so uvedli disciplinski postopek in enemu izrekli suspenz, ustrezno kazen pa bo izreklo sodišče - zato bomo javnost o tem obvestili.« Razumljivo je ogorčenje med občani in tembolj je razumljivo tudi obžalovanje vseh delavcev notranjih zadev na območju uprave javne varnosti Murska Sobota, da je do česa takega prišlo. Nerazumljivo pa je, kako se je lahko v najkrajšem času dobesedno razlezlo ničkoliko inačic celotnega dogodka, »verodostojnih« opisov ravnanja miličnikov z domnevno pričo, da o obrobnih zgodbicah, ki so se pletle na osnovno, kot tiste iz tisoč in ene noči, niti ne govorimo. O tem se je šepetalo in glasno govorilo, mlelo in premlevalo od jutra do noči in tudi še potem, ko je bila izjava že objavljena in ko so bile tudi že po uradni poti stvari priznane in pojasnjene na takšen način, ki bi moral zadovoljiti tudi največjega radovedneža in »borca« za pravice občanov (zlasti, če so ogrožene od tistih, kijih morajo tudi po službeni in ne le človeški dolžnosti varovati! »Kost za glodanje« je toliko bolj imenitna!). Tudi o družbeni samozaščiti in v njenem imenu je bilo marsikaj izgovorjenega. Le to ni nikomur prišlo na misel, da so tudi vse takšne in drugačne govorice presneto nesa- mozaščitne, da ustvarjajo lokalno psihološko vojno in nepotrebno slabo razpoloženje do varuhov javnega reda, premoženja, mirnega življenja obačnov, ki so jih v posplošenem obravnavanju neupravičeno zmetali vse v isti koš. Nesamozaščitno ravnanje je tako spet napihnilo muho v slona, ki se je sicer že razpočil, toda, za razliko od večine drugih slonov, se ni razblinil v nič, marveč je od njega vendarle nekaj ostalo: poleg črne pike za oba miličnika tudi črn madež na ravnanju mnogih ljudi, ki so muhi tako vneto prigovarjali, da je sama o sebi začela verjeti, da je slon...! Delegatovo razmišljanje Izkušnje so, toda? Letos smo, lahko bi rekli, stopili v drugo mandatno dobo našega delegatskega sistema. Torej imamo že določene izkušnje o delovanju delegacij in delegatov iz preteklega, štiriletnega obdobja... Glavna ovira v pretekli mandatni dobi delovanja delegatskega sistema pri nas je bila, da smo imeli splošne delegacije, iz katerih so se napajale vse samoupravne interesne skupnosti. Za takšne razmere bi morali biti delegati vsestransko usposobljeni za vsa področja delovanja delegatskega sistema. To pa je, seveda, prak- tično nemogoče. In prav to je delegatov! V drugi mandatni dobi smo uvedli posebne delegacije za posamezne interesne skupnosti, kar je v veliki meri olajšalo delo delegacijam. Delegati se sedaj lažje in bolj poglobljeno spuščajo v razpravljanje o vprašanjih, ki jih urejajo in razrešujejo posamezne interesne skupnosti. Vse to pa bi gotovo moralo tudi prispevati k večji kakovosti dela in k sklepčnosti skupščin,,! Prezgodaj je še, da bi mogli bolj natančno ocenjevati delo delegacij in delegatov v tej mandatni dobi. Toda že kaže reči nekaj o prvih izkušnjah. Te namreč niso najbolj spodbudne. In posebne delegacije - vsaj pri nas - niso dale pričakovanih rezultatov. Do sedaj so imele samoupravne interesne skupnosti najmanj po dve seji. Udeležba naših delegatov na njih je bila - razen iz nekaterih tozdov - kaj slaba. Določnejše povedano: na drugo sejo skupščine interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje so poslali svoje delegate le tozdi Osnovna izdelava, Kristal in Družbena prehrana?! Kot kolektiv steklarne in tudi kot posamezniki izločamo in odvajamo znatna sredstva za skupno in splošno porabo, po svojih delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih pa uresničujemo svoje potrebe in želje na področju svobodne menjave dela. Zaradi tega in na podlagi doslej izkazane nedelavnosti smemo nekatere naše delegate upravičeno vprašati: »Kje ste?!« Odgovornost za slab start naših delegatov je treba pripisati predsednikom ali vodjem delegacij in družbenopolitičnim organizacijam, ki premalo spremljajo in usmerjajo delo delegacij in delegatov. Zavedati se moramo namreč, da smo si z našo novo samou- otežkočalo uspešno delo naših pravno organiziranostjo ustvarili pogoje za čim večje vključevanje sodelavcev v družbeno samoupravljanje na vseh ravneh, saj ima vsak tozd svoje delegate za delovanje v organih samoupravljanja ne le v steklarni ampak tudi zunaj nje! Ko smo organizirali samoupravo tako, kakor smo organizirani sedaj, je veliko mladih delavcev prevzelo pomembne družbenopolitične in samoupravne funkcije. Tem mladim, ki so še brez potrebnih izkušenj, moramo pomagati, da se uveljavijo v svojem delu. Menim, da bi morali s časopisom »Steklar« večkrat informirati kolektiv ne samo o delu našega delavskega sveta in o sprejetih sklepih na njem, temveč tudi o celotnem delovanju delegatskega sistema v kolektivu in zunaj njega. Tako bi lahko na podlagi dela delegatov in delegacij opravljali njihov izbor za take odgovorne funkcije in odpokli-cevali teste, ki ne opravičijo izkazanega jim zaupanja, ter jim onemogočali vnovično kandidiranje v naslednji mandatni dobi, saj do njih ni pravega haska! NIKOLA BURSAČ Pripis uredništvu: Veseli smo bili Nikolovega sestavka! Zato, ker načenja razpravo o že dolgo sproženem vprašanju, kako delajo delegati in delegacije. S pravo besedo je imenoval, za katere delegacije gre, in pokazal na tiste tozde, ki niso poslali svojih delegatov. Podobnih sej delegacij brez naših delegatov je bilo še več, nesklepčnosti pa tudi. Zaradi vsega tega se je treba nad tem resno zamisliti! Ni dovolj, * če se le ogrevamo za delegatski sistem in to zgolj z besedami, ko je treba z dejanji dokazati našo zavzetost za ta sistem, pa, žal neupravičeno velikokrat odpovemo! Kar zadeva nas, v uredništvu, sprejemamo kritiko in hkrati obljubljamo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da boste v bodoče še bolj popolno obveščeni o vsem, kar se dogaja v delegatskem sistemu. Menimo pa, da bi jo morali tako sprejeti tudi vsi delegati v steklarni in zunaj nje. Z namenom, da bi odpravili do sedaj izkazane slabosti in ubrali tisto pot, ki smo si jo začrtali, saj je zrastla iz naših hotenj po resničnem delavskem samoupravljanju na vseh področjih življenja in dela. UREDNIK Tudi takšno »zasilno ležišče« prija nekaterim delavcem! 4. L STEKLAR 29. novembra tradicionalno srečanje! Dobrodošli, naši upokojeni sodelavci! Kakor že štiriindvajset let do sedaj bo tudi letos naša sindikalna organizacija pripravila srečanje z upokojenimi sodelavci. Srečanje, ki je postalo tradicionalno, bo 29. novembra. In tako je prav! Nobeno naključje ni, da se z našimi upokojenimi sodelavci srečujemo prav za dan republike - 29. november, saj v praksi potrjujemo tiste sklepe Avnoja, ki so nakazali pot našega nadaljnjega razvoja v času, ko je bil spopad s sovražnikom najhujši, zmaga pa izbojevana, ker je naše ljudstvo verjelo v svoj zmagoviti pohod v narodnoosvobodilnem boju pod vodstvom partije in pod Titovim vodstovm. Ob prijateljskih srečanjih z našimi nekda- njimi sodelavci, ki uživajo zaslužen pokoj, obudimo spomine na njihovo in našo prehojeno pot. Ugotavljamo, da smo iz majhne »glažute« zrastli v veliko delovno organizacijo, ki je pognala korenine napredka na tej in na drugi strani Sotle. Seznanimo jih z našimi uspehi, ki so gotovo tudi posledica njihovega uspešnega dela, in ne pozabimo jim tudi povedati naših težav, s katerimi se tisti čas ubadamo. Gre torej za zares prijateljski pogovor in za skromno pogostitev ob tej priložnosti... Gre tudi za izjemno priložnost, da se naši nekdanji sodelavci snidejo pod streho »svoje« steklarne, v katero so bili vložili veliko svojih moči in tudi del sebe. In gre za pogovor med prijatelji, v katerem si imajo gotovo veliko povedati, saj se mnogi med njimi vidijo le ob tej priložnosti. Naše letošnje prijateljsko srečanje z upokojenimi sodelavci bo torej v sredo, 29. novembra! Želimo, da bi bila udeležba res polnoštevilna. Vam, upokojeni sodelavci, pa še enkrat kličemo: »Dobrodošli med nami. Počutite se kar najbolj prijetno!« OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« Gospodarski načrt 1979, pogodbe, stroji, stanovanja itn. Sklepi skupne seje delavskih svetov Delegati delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb so na podlagi predlogov strokovnih služb in raznih vlog, ki so prispele na njihov naslov, sprejeli na skupni seji 3. novembra več pomembnih sklepov. V objektivu foto Tonke so se znašli naši nekdanji sodelavci, ko so bili na enem izmed srečanj! 1. Za osebne dohodke delovne organizacije se za mesec oktober, skladno z doseženimi gospodarskimi rezultati, izplača 830,000.000 dinarjev bruto-bruto za osebne dohodke. 2. Potrjen je predloženi gospodarski načrt delovne organizacije za leto 1979 z naslednjimi sestavinami: skupni prihodek 235 milijonov dinarjev, porabljena sredstva 89 milijonov dinarjev, odhodek 146 milijonov dinarjev, dogovorjene obveznosti 20 milijonov dinarjev, čisti dohodek 125 milijonov dinarjev, bruto osebni dohodki 104 milijone dinarjev in skladi 21 milijonov dinarjev. 3. Na pobudo osnovnih organizacij zveze komunistov se ustanovi delovna skupina, ki bo pripravila vse potrebno za dokončno ureditev dohodkovnih odnosov (o čemer pišemo v sestavku »Načrt pomembnih nalog narejen...«!) Določena dela v zvezi s tem se opravi tudi v podaljšanem delovnem času. 4. Na podlagi dolgoletnega poslovnega sodelovanja med steklarnama »Boris Kidrič« Rogaška Slatina in »Straža« Hum na Sutli je direktor steklarne Vojo Djinovski, dipl. inž., pooblaščen podpisati samoupravni sporazum o medsebojnem poslovnem in tehničnem sodelovanju. STEKLAR 5. Za sklenitev pogodb z odjemalci naših izdelkov v tujini bodo konec novembra odpotovali za pet ali šest dni v ZR Nemčijo Vojo Djinovski, Franc Jankovič in Štefan Strašek. Za dva dni ali za tri dni pa bosta odpotovala z enakim namenom v Firence v Italijo Franc Jankovič in Jože Pelko, dipl. inž. 6. Da bo delo v steklarni potekalo bolj varno, bomo kupili in namestili: dva okenska akli-matizatorja za avtomatsko zmešamo v tozdu Osnovna izdelava za vrednost 25.000 dinarjev, stroj UKS za kartonažno delavnico v tozdu Dodelava za 205.000 dinarjev in elektromotor za pogon ventilatorja na rekupera- torju za tozd Servisne dejavnosti za 5680 dinarjev. 7. Steklarna sprejema povabilo kluba študentov šmarske občine za pomoč pri izvedbi akademskega plesa z bmcovanjem, ki bo v Rogaški Slatini. Za reklamni oglas je odobrenih 2000 dinarjev. 8. Za strokovno vodenje godbe na pihala se Francu Stančini od 1. junija letos naprej določi mesečni honorar po 800 dinarjev. 9. Na podlagi predloga komisije za dodeljevanje stanovanj dobijo stanovanja tile delavci: trisobno stanovanje Marije Žerjav v Ulici XIV. divizije dobi Jožica Perkovič, dvosobno stanovanje Janka Verdelja v Ulici XIV. divizije dobi Magda Fišer, dvosobno stanovanje Franca Zupanca v Ulici XIV. divizije dobi Marija Vražič, dvosobno stanovanje Jožice Perkovič v Ulici XIV. divizije dobi Marjan Šimek in dvosobno stanovanje Marjana Šimeka v Ulici talcev dobi Anton Korošec. 10. Uvede se postopek za vrnitev štipendij proti štipendistom steklarne, ki se po končanem šolanju niso zaposlili pri nas. To so: Vinko Habjan za 41.430 dinarjev, Vera Šket za 24.848 dinarjev in Marica Srimpf za 25.008 dinarjev. 0 kaligrafiji, A0DM, dopustih, razbremenitvi gospodarstva in... Argusov sprehod Starejši so mi pripovedovali, kako so svoje dni imeli v čislih kaligrafijo ali lepopisje... Najbrž me je nekdo iz tiste garde spraševal, kakšno je moje stališče do »umetnij«, ki jih nekateri slikajo v prostorih, ki služijo namenom, kamor je hodil tudi cesar peš. Meni, stookemu, pa je bilo dovolj, da sem takšno »umetnost« in »umetnostno galerijo« pogledal z enim očesom, da sem zardel od sramu... Neznanska škoda se mi zdi, ker »umetniki« Svojih stvaritev ne podpisujejo, saj bi bile potem bolj »popolne«, rekli bi avtorizirane... Bili bi to gotovo avtogrami z veliko vrednostjo?! Vse pa se mi zdi, da samoukim umetnikom, lahko bi tudi rekli »naivcem«, primanjkuje vsaj kanček tistega, čemur ponavadi rečemo vzgoja. Očitno je, da se naši »prijateljčki« na vse to, po domače povedano, kar požvižgajo...? Točke, ne zemeljske in tudi ne strateške, so že nekaj časa v središču vaše pozornosti, dragi bralci. Točke AODM (berite: analitične ocene delovnih mest!) vam bom »zri-htal«; seveda, pod pogojem, da boste tudi meni katero več obljubili. Saj veste, da boste imeli koristi od tega tudi sami. Jaz bom užival le nekakšno podporo, ki ni kdo ve kako pomembna, kajti naj se le ve za mojo radodarnost... Tisti del, ki je vezan na večjo vrednost točke, pa seveda velikodušno prepuščam prizadene. Dopusti - po novem ali po starem - so sedaj vprašanje...! Četudi gremo h koncu leta, so še kako hvaležna snov za prežvekovanje, ali ne? Izrednega, če se vam posreči, lahko dobite tudi po stari meri, kajti nova še očitno ni zaživela v praksi, četudi smo o nekaterih sporazumih celo glasovali... Kar zadeva moj apetit po dopustu, naj povem, da bi si izbral tisto mero, po dobri, stari navadi! Pa kaj zato, če ste glasovali, saj veste za tisto znano, da izjeme potrjujejo pravila! Čudnega škrata pa smo vsi skupaj spustili na papir, saj ponekod štejemo le koledarske dni, ponekod pa štejejo delovne... Kakšen zlobnež bi utegnil reči: »To je življenje!« Nekako čudno se mi je zdelo, ko sem zvedel, da je pot našega »Steklarja« do nekaterih svojih bralcev tako polžja kot v tisti pravljici, v kateri je polžekepo sedmih dneh plezanja ugotovil, da je hitrica škodljiva. Upam, da niste takoj uganili, kako da se je taka polžja pot »Steklarja« vlekla tja do Steklarske šole?! Kako pa ste, drage bralke in dragi bralci, sprejeli novico o še nadaljnji »razbremenitvi« gospodarstva? Tisto, ki je pred nedavnim prispela na naš naslov! Meni je kljub živemu srebru, ki je padalo proti ničli, pri- tisk vendarle rahlo naraščal, saj sem spoznal, da tisto žvrgolenje o boljših pogojih za gospodarjenje le postaja hrana, ki vpliva na boljši krvni obtok. Pred nekaj meseci je bilo slišati o nekakšnih presežkih v interesnih skupnostih, ki da se bodo vrnili v našo blagajno. Na srečo, o razdelitvi vrnjenih sredstev si res ne bom belil glave, so nas zavarovali pred čem takim. Nobene nevšečnosti ne bo! Na področju delitve vrnjenih sredstev očitno nimamo še nobenih izkušenj; in res ne vem, kako bi se sploh znašli v vlogi dobičkarjev!!! Besedo »stabilizacija«, ki je bila nekdaj tako vsakdanja, sem bil skoraj že pozabil, saj jo sedaj vedno manj uporabljamo, čeprav ima še sedaj precejšnjo podlago za svoj obstoj... Pred dnevi me je zdramila misel nekaterih, ki bi jo pa vendarle radi oživeli. »Lepo...!« sem tuhtal »Zdaj gre za pobudo od spodaj!« sem si mislil. »Gotovo se bo kaj izcimilo iz tega!?« sem se že navduševal. Pa sem skoraj doživel živčni zlom, saj mi je prišlo na uho, da gre vendarle za stabilizacijo v podaljšanem delovnem času in s pomočjo letnih dopustov! Takšno »skrb« za delovnega človeka bi tudi jaz prenesel zelo »lahkotno«! Ker pa bolj verjamem v stabilizacijo med rednim delovnim časom, vas stabilno in prisrčno pozdravljam! Vaš vdani ARGUS Še ena pridobitev! Nova knjižnica v Rogaški Slatini Ob krajevnem prazniku Rogaške Slatine so slovesno odprli splošno izobraževalno knjižnico. Ta ima svoje prostore v nekdanji stari direkciji na Zdraviliškem trgu št. 4. Knjižnico je uredila delavska univerza s sredstvi občinske kulturne skupnosti. Zaenkrat ima še dokaj skromno število knjig v svojem knjižnem fondu, nekaj več kot tri tisoč. Po napovedih ustanoviteljev pa pričakujejo skorajšnjo denarno pomoč družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in krajevne skupnosti, kar bo zagotovilo povečati število knjig ter tako le-te približati potrebam delovnih ljudi ter občanov. Knjižnica je zaenkrat odprta dvakrat na teden in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. ure. Če bo zanimanje za knjige v njej večje, bo odprta večkrat in tudi dlje! Vabimo vse bralce našega časopisa, naj si knjižnico ob prvi priložnosti ogledajo! In ne le to...! Želimo, da bi vsi tudi postali njeni redni obiskovalci ter bralci knjig, ki so v njenem knjižnem fondu! STEKLAR Prišli, odšli, poročili, rodili... Kadrovske zanimivosti V septembru in oktobru je prišlo na delo v našo steklarno 26 delavk in delavcev; 20 sodelavcev je steklarno zapustilo. Ta dva meseca smo zabeležili tudi po tri poroke in rojstva. Prišli V septembru in oktobru so prišli v našo steklarno: za krogličarja Drago Špiljak (ponovno!); za odnašalce-stiskalce: Dragutin Brežnjak, Martin Ducman, Josip Gluhak (ponovno!), Alojz Flegar, Una Jančaj, Leonard Kecur, Drago Krošlin, Marko Karkej, Milan Premeri, Srečko Špiljak in Josip Špo-ljar; za brusilce stekla: Franc Brilej, Marjanca Čoh, Marija Guntner, Joža Hladin, Stanko Jančič, Marjetka Kruščin, Rosita Majce-nič, Terezija Narat, Olga Ogrizek in Martin Resnik; za pomočnika steklopihalca Jurij Majcenič, za vlagalca zmesi Viktor Raj her in za knjigovodjo gotovih izdelkov Mladen Metlič. Vsem novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšli V septembru in oktobru so odšli iz naše steklarne: na poklicno rehabilitacijo pomoč- nik Darko Ljuljdjuraj; na odsluženje vojaškega roka brusilca stekla Viktor Klavžer in Marjan Pušnik ter krogličar JJosip Žerjav; zaradi odpovedi: mojster steklobrusilec Maks Djurkovič, krogličarja Vilim Majcenič in Ivan Podhraški, klepar Vinko Kamen-ščak, vzdrževalec brusilnih vreten Janko Anderlič, kovač Zvonko Horvat, obračuno-valka osebnih dohodkov I Greta Hudina, pripravnik Karl Plemeniteš (delo v skrajšanem delovnem času!); zaradi redne upokojitve mojster steklopihalec Milan Gorišek in steklobrusilka Vera Kregar; zaradi samovoljnega prenehanja dela: fakturistika Milo-ranka Antič, odnašale! Štefan Ducman, Stanko Kitak, Josip Mlinar in Ignac Puclin; zaradi izključitve pomočnik-steklopihalec Mirko Jutriša. Konec oktobra nas je bilo 1188 Konec oktobra nas je - kakor se sedaj reče - združevalo delo in sredstva skupno 1188 delavcev in sicer v tozdu Osnovna izdelava 404, v tozdu Dodelava 151, v tozdu Kristal 325, v tozdu Dekor 71, v tozdu Servisne dejavnosti 69 in v delovni skupnosti skupnih služb 168. Poročili V septembru in oktobru so se poročile: Marija Ingolič - poročena Krivec, Štefica Miku-ljan - poročena Ivic in Nevenka Srbčič -poročena Posavec. Novoporočenkam želimo vso srečo na novi življenjski poti! Rodili V septembru in oktobru so se rodili: Bran-kec Kuhale - sin Branka, Denis Ogrizek -sin Stanislava in Natalija Štefanec - hči Draga. Staršem iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo zdravja! UREDNIŠTVO S knjižnih polic Redna letna zbirka Prešernove knjige 1978 Člani - naročniki Prešernove knjige bodo prejeli letos bogat knjižni dar. To so: Prešernov koledar 1979, roman Borisa Režka »Cesta na mejo«, dve povesti Miška Kranjca »Čarni nasmeh«, potopis novinarja Mirana Ogrina »Vzhodni veter«, zdravstveni priročnik Drage Černelč in njenih sodelavcev »Alergija« in - če so do letošnjega 30. junija poravnali naročnino - še roman Alana Whita »Podnebje upora«. Kaj je značilno za vsako izmed knjig, ki so v letošnji zbirki pripravljene za naročnike Prešernove knjige? PREŠERNOV KOLEDAR 1979 je kot osrednja knjiga zbirke letos še posebej zanimiv. V njem so poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpijado leta 1980 v Moskvi in še vrsta drobnih zanimivosti ter informacij. Knjigo velikega formata krasijo barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsega pa kakšnih 200 strani. CESTA NA MEJO, roman Borisa Režka, je sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo ter maličijo ljudi, je tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo boljših dni. VZHODNI VETER, potopis Mirana Ogrina, je podnaslovljen kot njegova pripoved od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v katerem zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še sedaj privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. ALERGIJA, zdravstveni priročnik Drage Černelč in sodelavcev, predstavlja alergijo, njene vzroke, posledice in še zlasti načine njenega zdravljenja. O vsem tem namreč vemo še vse premalo, zato bo knjiga dobrodošla vsakomur, ne samo bolnikom. ČARNI NASMEH, povesti Miška Kranjca, sta uvrščeni v zbirko ob pisateljevi sedemdesetletnici rojstva. To sta dva pripovedna bisera: »Čarni nasmeh« in »Poti med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce slehernega bralca. PODNEBJE UPORA, roman izpod peresa Alana Whita, obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mno- STEKLAR ge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Zadnjo knjigo iz letošnje Prešernove zbirke lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se nanjo naročili po 30. juniju, le da bodo morali doplačati za broširano 50 dinarjev ali za vezano 65 dinarjev! Založniki sporočajo, da bodo naročniki-člani Prešernove zbirke prejeli knjige v drugi polovici novembra letos! Štipendije Franc Vehovar štipendist Titovega sklada Titov sklad za štipendiranje dijakov in študentov otrok delavcev in borcev narodnoosvobodilne vojske ter za štipendiranje mladih delavcev je letos podelil štipendijo tudi našemu sodelavcu Francu Vehovarju. Letošnji razpis štipendij Titovega sklada je že četrti. Uživajo jih nadpovprečno uspeli dijaki in študentje - mladi delavci, ki so hkrati tudi družbenopolitično aktivni. Letos so v SR Sloveniji podelili dvesto takšnih štipendij, od tega 12 za študij ob delu. Naš sodelavec Franc Vehovar, ki ga poznate tudi kot predsednika konference osnovnih organizacij sindikata in kot člana občinskega komiteja Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah, je med dvanajstimi mladimi delavci in hkrati tudi prvi štipendist Titovega sklada iz Rogaške Slatine za študij ob delu. Študiral bo na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Franciju želimo, da v celoti upraviči dodelitev Titove štipendije in da bi pri študiju dosegal odlične ocene. Slovesen podpis pogodb so opravili 13. oktobra letos ob navzočnosti dijakov in študentov ter njihovih staršev. Upokojena sodelavca Milan Gorišek Na starega leta dan 1926 je Milan zavekal v zibelki kmečke zagorske družine v Malem Taboru, kjer je bilo šest otrok. Kakor hitro je zapustil šolsko klop, bilo je to, ko se je ponudila priložnost, se je Milan zaposlil v .glažuti'. Takrat, leta 1942, se je že razplamtela druga svetovna vojna. In bil je to čas, v katerem brezposelni niso imeli živilskih kart. Brez teh pa je bilo življenje vse prej kot lahko... Nadarjenemu mladeniču, Milanu Gorišku, je šlo steklarsko delo že spočetka dobro od rok. Kmalu je postal krogličar, a ne za dolgo, kajti moral je zapustiti steklarno, ker so ga potegnili v vojni vih'ar... Toda takoj po vojni, čim je bila leta 1945 steklarna spet nared za obratovanje, se je Milan vrnil na delo. Bilo je to tista leta, ko je bilo treba obnavljati porušeno domovino in se zaradi tega odpovedovati marsičemu. Ko mladi še niso imeli možnosti za učenje v svojih delavnicah, so kot učenci steklarske šole hodili na delovno prakso kar v steklarno. Tudi Milan je bil med njimi! Vstajal je pred drugimi delavci, se učil; po opravljenem ,šihtu' pa je ostajal na delu, ker je bilo treba narediti še kakšno udarniško uro: bodisi na sečni drv, na ekonomiji, pri gradnji zadružnega doma ali kje drugje. V poznih večernih urah se je vračal utrujen domov, v zgodnjih jutranjih urah pa spet odhajal na delo... »Vse je šlo in lepo je bilo. Tudi sadovi našega dela so bogati. Uživamo jih!« pravi Milan. O Milanovi nadarjenosti vedo največ povedati njegovi nekdanji sodelavci. O njegovi prizadevnosti pa pričajo tudi listine z nazivi udarnika ter odličje, s katerim ga je odlikoval tovariš Tito. V domu, ki si ga je zgradil s trdim delom in veliko vnemo, sedaj uživa Milan zaslužen pokoj. Mi pa mu želimo zdravo in dolgo uživanje zasluženega počitka! FRANC KOMERICKI STEKLAR Upokojena sodelavca Vera Kregar Vera se je rodila v številčni družini Firer-jevih 17. januarja 1935. Kakor vseh devet članov družine se je tudi ona zaposlila v naši steklarni. Bilo je to leta 1950. V učni brigadi je delala le malo časa, potem je šla v skupino na delo po normi. Kot mlada delavka je Vera delala vse, kar so narekovale potrebe proizvodnje. »Vsa mogoča dela sem opravljala, le pri peči ni- sem delala,« pravi sobesednica. »Velika je razlika med sedanjim delom in takratnimi delovnimi razmerami. Ko prideš sedaj iz šole, dobiš svoj ,cajg‘, kjer lahko mirno opravljaš svoje delo; nekdaj pa nisi niti vedel, kaj in kje boš delal.« Polnih osem let je Vera Kregar hodila na delo v rogaško steklarno iz rodnega Vinca, potem pa si je ustvarila družino in dom bližje... Medalja dela, ki jo je Vera prejela za svoje dolgoletno in marljivo delo, zgovorno priča o tem, kakšna je bila naša sodelavka. S svojim vestnim delom nas je zadolžila, da nadaljujemo tudi njeno delo! Ob odhodu v pokoj želimo Veri Kregar veliko zdravja in dolgoletno uživanje pokojnine! FRANC KOMERICKI Vprašanja gasilcev Zrahljane vrste Prostovoljno gasilsko društvo v Steklarski šoli deluje že več kot petnajst let. Vse od njegove ustanovitve sta ga uspešno vodila predsednik Jakob Inkret in poveljnik Avgust Humski. Društvo je štelo od petnajst do dvajset članov, katerih večina je bila starejših mož, kajti mladi so vselej stali ob strani. Zato tudi ni čudno, če je bila njihova povprečna starost že okrog 35 let. To vse pa ni najhujše. Najhujše se je zgodilo v lanskem letu, saj je društvo doletelo tisto, kar si nobena organizacija ne želi. Razpadlo je. Nekaj so k temu prispevali tisti, ki so društvo zapustili iz neutemeljenih razlo- gov, nekaj članov pa je med tem odšlo v pokoj. Tako smo bili v Steklarski šoli kar naenkrat brez pomembnega in nepogrešljivega člena v verigi naše splošne družbene samozaščite. S takšnim stanjem se dela voljni člani razpadlega društva in vodstvo šole seveda nismo pomirili... Na pobudo enih in drugih je naše gasilsko društvo spet zaživelo in sedaj šteje že spet štirinajst članov. A že se je tudi ponovila stara pesem; večina njegovih članov je starejših! Pomoč mladinske organizacije je v naših prizadevanjih, da bi imeli v svojih vrstah več mladih, bila do sedaj zelo skromna, da ne rečemo nikakršna! Ne le želja, ampak tudi potreba je, da bi imeli eno desetino starejših in eno desetino mlajših članov v društvu. Zato, vsaj upamo tako, upravičeno pričakujemo, da bo vsaj ta sestavek spodbudil mlade v Steklarski šoli, da se nam pridružijo. S tem se bodo enakopravno vključili v boj proti ognju ne samo v šoli temveč tudi v naši okolici! IVAN TURNŠEK STEKLAR Za razvedrilo Nagradna križanka št. 56 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 36 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili nagrade za 150 dinarjev in sicer tako, da bo 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo vrzite v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo v steklarni! Upoštevali bomo seveda le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. decembra letos. Na ovojnico ne pozabite pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠTEVILKA 56«! UREDNIŠTVO SESTAVIL A KU&A LE OBRAT ZA PAKIRANJE PA PADALEC NA POL! TIČKO OSE 30 TRČENJE, KARAM- SOL JUTRAN- JA pa da vina OPOMBA TUJE /ME PATRULJA STRUP M. VOLČJE ČEŠNJE DROBNO PECIVO MAPA z ZEMLJE Wäl ZAČETEK ABECEDE TRN, /S L/CA VEZNIK OZEK KONEC POLOTOKA____ SKAND/-TIA VSKO M /ME DELO NR NJIV/ PRERIJ- SKI VOLK DOMAČA PERNATA ZNAL ETNO- GRAFIJA PREBIVALEC SOSEDNE DRŽAVE BREZ ALKOHOL • P/JAC.A VODJA PALES- TINCEV (JASER) ŠPORTNA EKIPA, MOŠTVO UMRLI SLO, SKLADATELJ (BLAŽ) STAR SLOVAN LEPA SILICIJ. RUDNINA Reka v bosn/ PODOBA MARIJE Z MRTVIM JEZUSOM STEKLAR STROJ, NAPRAVA OLUPEK NOVOST/, NOVITETE A VSTRUFI L 02 O A C MAX) TTMeČK/ PRAZNIK* JUŽNI SADEŽ OBDOB-JE , VEK ČLOVEK /Z ISTEGA KRAJA (ROJAK) ZASAV- JE SORA V ŠVICI SKICA , OČRT TOVARNA V. POLJČANAH PADAVINA medmet Bolečine ZUPAN POD kranco- METEOR VEZNIK SUKA- NEC Ll- ČRKA ABECEDE M. IME LITE- RARNO DELO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA ERBu POVRŠINSKA MERA DELA V-N/CA UMETNIKOV RAZLIČICA, VARIANTA PASJA PASMA (JAZBE- ČAR) ČLAN SENATA